Zakaj je bil ustavljen eden izmed obratov železarne v Sisku Nodavno je železarna v Sisko 7.araidi raznih slabosti zapadla v tinančne težave «n zaprosila ban-ko, da jj poveča kred'i. Niena prosnja pa je bila povsem upra-vičeno odbita. Podjerje se t tem ni zadovoljiJo, temvež je obvesti-lo državne organe, da je ustaviio proizvodnio v enem izmed svojih obrator zaradn »nerešemh vpra-šanj obrataih kreditov«. Jasno je, kaj pornenj za gospo-darstvo ustavkev enega obrata t tako važnem ipodjetjiu, kakor ie roia tudi tiste matcr.alc. S] >i ima v skladišču, nima pa za to nobene dokumentacije, toda kfe-rfit zaihteva ravno na tej osnovi; — 138 milijonov so potrošJi invesricije; — 895 tnilijonav imajo v za-starelnii cerjacvah ipri kupcih, od katerih so nekatere itaire po vež mesecev; — 130 milijonov je v nerazj& Jčenih odnosih z uvoznim podjet-jem glede investioijske opretiia. (Uvozno poijcije trdi, da na Si-ritu nLi dolino, teraireč nasproc-no, da ima tarjarve); — 93 milijonov vodiio ko« za-togd ki je pa v resnici n1 ¦¦ železama t Sisku, xlasti pa v $e-danjem obdobrn. ko so ¦pri nas k-delki ielezarn le vedno dtHcitia artikli. Kako je pnllo do tega, da pod-jetie pj-evzame nase tako veliko odgovornosr pred skupnostjo? V majo lani je bl! železarni ko-mi&ifsko ngotovlien kred-it za re-den obseg poslovanja. Razen te-ga je doi>i:!a, zaradi fpecifične^a obskrbovania in prodaje, še po-sebne namenske kredke. Pri tejn ]e komisiia ugotov^la vrsto pro-bilemov, or^anizadjdiih in dru-gih, in nanje opozorila vodsrvo poidjetja, da bi žimiprej '.ti učin-kovito ukrenilo vse potrebno, da Ki se popra^ilo finan^no stanje in da ne b« kolektiv prižel v še teŽK položa). Kaže, da ukrepi, ki jih je pod-jeije v tem času storilo, niso biili zadosmi, ktr je ob koncu novem-bra zapadlo v zeJo težak filnančnj paloiai, čeprai? )e v tem času imelo akrog 6 miili.jaTd dinarjeT kredita. P.rSlo ie taiko daJ«!, da so doba^vkelii prenehali aroisM osnovne suTOvine. gospodarsko sodišže ie biokirailo ra^fune zara-d.; neizpoinienih obveznosti do d>ružbene skn^nosu in dobavite-\]ev. deiavci iti usiuzbenci so o-stali brez plai. skrareka, podier.fe ni mogilo vej nomvaflno poslovat). Kot vzrok pa 90 na.va'tal!ii neza-Hnsten kredit. Veliki dobiček. položnj pa je neugoden Ko so balj nztani.no pres'«laiii stanie, so ugotovili, da podietje neipraivllno uporaiblia 1.770 m.!Ii-ionov od celotnih odobronih kre-ditav v ratzne namene, in sicer: — 500 mi.liijonov je »zararMU-1o« v pirpvel.Skifo zallogah ratftioga mateirialla, o katerefta pre»«Ji:3i podjetie oima pregleda, zato oa- Razen tega kna podjecje na i»- k>si poi'.xde.lke in konine «zdelk% ki \%i je težko piodati, cw se z»-to postarija vpraša.aie ponovn« pr«deJave teJi proizvodov, to ipa. pomeni nove scrožke, aJa izguba. Podjetje kaže TetSc dotn^ek m ilorek dobC na prri pogl«d rv», da ie v njem vse v rediu Kakšne posledice bl imelo povečanje kre- ditov Ko naivafaimo ta primer, želimo predvsem poudaniti, da ne bipo-večanje kred,kor r tem prun«*ii imelo n.ikakrš.nega oprariiila, tem-več h'. biilo škodll^jivo, kajti s kme-ditom se tak poJožai v podjetj« ne more rešiti. Tak Itreidk bi s»-mo a tm medsebojno so-de!avan ie tefe-miinega, komercia.ln«ga jji fin*_rf-nega sektor;a, zlasti pa Hodiša *r-ga«iraac!m proizTodttjt Če bi v takih primenli usbregfi zahteTi podjetja za poTečamj« kredka, ne bi s tem nMf«ar reSct t Jtaii.RČa skupmoata. Na.«proeno, «0 bg roori.lo i7vajin»e take pojotjke t naiem goipoda.rervii, k! rvaj t letn 1956 privede do ustaJkrre. Hkrake 'n pooclie pod-iotie po poti bolj^e oo-gaoizadii« dela in povt^anja produktivnosii, po dmgi straai pa da se izogthl)« nempjrn.'h kii(xev te>r dobro o*-gan.feira nabaTrno službo i.n sptok n>die pravilno komerci?!1 ^n 1». lidko. N. Tnfekdžič