Knjznica Toneta Seliškarja ul. 1. junija 19, 1420 Trbovlje Knjižnica sp ZASAVC 2009 12 Zagorje ob Savi) 0094424,4 seMos jr Aleš: 04161E J Aleš: 041 615 050 masažni aparati www.semos.si Korantov kurent in nj< Poiščite več informacij na WWW.TSh.Si Gastronomija v L TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče ZANESLJIVE INFORMACIJSKE REŠITVE ■f ll tfl !!*r IKRB Velike uspešnUe Andreja FrUa: - PLANETI V LONCU - ŠPARGLJ1 - O MARTINU, MOŠTU, GOSKI IN VINU Več o knjigah na internetu: www.grafika-gracer.si NAROČILA: info@grafika-gracer.si, tel: 03 5452 666 fax: 03 5473 166 gsm: 031 822 533 Trdo vezava,280 strani, 30 EUR z DDV. Trda vezava, 232 strani, 25 EUR z DDV. Trda vezava, 430 strani, 26 EUR z DDV. »net i yvfdncw mMmm |© Prijmaf Roglič Na kranjski skakalnici v Bauhenku je Primož Roglič, SK Zagorje, Sekcija za skoke Kisovec (110 m, l l3m) postal državni prvak v kategoriji mladincev do 20 let. Primož je za 0,9 točke premagal Ilirijana Matica Kramaršiča (1 12,5 m, 110 m) in za 1,9 točke bronastega Žigo Mandla (1 14,5m, 107,5 m) iz Šmartnega. Odlično so nastopili tudi ostali tekmovalci. Andraž Pograjc ( 1 10 m, 109 m), ki je bil po prvi seriji celo na tretjem mestu, je osvojil 4. mesto, Dejan Judež je bil 8. (106m, 109 m), Miran Zupančič 20. (103m, 98 m), Leon Grobljar 25. (94m, 92 m) ter Luka Grobljar 43. Na solo tekmi je nastopilo 63 tekmovalcev. Zagorjani v postavi Zupančič, Judež, Pograjc in Roglič pa so prepričljivo postali tudi ekipni državni prvaki do 20 let. Za kar 25,8 točk so premagali prvo ekipo Triglava. Tretje mesto je osvojila ekipa Costelle Ilirije. SK Zagorje-Sekcija za skoke Kisovec Brez sreče na Ibpolinu Nina Žnidar In Pia Zupan na Ibpollnti brez možnosti u uspeh, Neve TUkar Luiagala v slaloma «a Pokal vzhodne regije. Nina Žnidar in Pia Zupan, SIC Zagorje, sta nastopili na slovitem pokalu Topolino v Italiji. Na tekmovanju, ld velja za neuradno svetovno prvenstvo mladih smučarjev, so se zbrali tekmovalci iz štiridesetih držav. Pričakovanja Nine in Pie so bila, glede na rezultate preteklih sezon, velika, vendar se niso izpolnila. Nina je na slalomu odstopila, Pia pa je na kombinirani tekmi po napaki zasedla 35. mesto. Cicibani SK Zagorje in SD Zasavje so se na Ravnah na Koroškem za točke Pokala vzhodne regije pomerili v slalomu. Kljub pustni soboti so mladi smučarji vzeli tekmo nadvse resno. Neva Taškar je zabeležila že peto zmago, Saša Milanovič je bila 5., Tadeja Pintar 6., Sara Poropatič 10. in Anja Žibert 18.. Pri cicibanih je Dominik Krajnc zasedel 12. mesto, Gašper Kranjc pa je bil odlično na progi, vendar je po napaki v spodnjem delu proge odstopil. SK Zagorje,Dejan Taškar m Morate prebrati: Državni prvak Primož Roglič MCT ima Sonček Zakaj izbiramo naj prostovoljca Srečanje z dr. Janezom Bogatajem Najstniška Čas v stopinjah Čaj za dve Uspeh na Valentinovo Zaključek literarnega natečaja ÜS A & m Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, P.P. 79, ZAGORJE OB SAVI Telefon: 03 54 52 666, Faks: 03 54 73 166 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533,040 267 411 E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Komerciala e-mail: peter.ravnikar@gmail.com Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750,00 sm, polletna 13,52 EUR (3.240,00srr). Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. Jjjjll llffl 'VTeverjetno, koliko dogodkov JLN se je nabralo v pičlih štirinajstih dneh. Komaj smo se uspeli spogledati s kulturo, že smo si mooooraaaliii izkazovati ljubezen in ker je vse, kar je pod mus, silno zoprno, je bilo hudo dobrodošlo, da so prišli pustni dnevi. Nataknili smo si maske in mirno pozabili na kulturo in ljubezen. Pričelo se je rajanje, ki so ga bile najbolj upravičene otroške dušice. Ja, tudi otroke smo že naučili preračunljivosti in koristoljubja, ampak to ni izgovor, da ne bi odprli vrat, če so pred njimi maškare. Vsem sem odprla in verjemite, da me ni niti ena požrla, okradla, ogoljufala in kaj vem, česa vsega se še bojimo in se zaklepamo z devetimi ključavnicami. Ko pozvoni, se po prstih tihotapimo do line na vratih. Lepo vas prosim, v lastnem stanovanju naj hodim po prstih, da me kdo ne sliši??? Oooo, ne, ne boste me prepričali, da bi se skrivala, saj nisem nič zakrivila! Ali pač? Maškaram sem veselo odpirala in četudi so pele o evrih, sem dala tisto, kar sem pač imela pri roki. Majhne čokoladke so bile in tudi kakšen evro in nobena od maškar ni odklonila skromnega pustnega darilca. Če prvi maškari ne odprete, vas čaka kup neprijetnosti v tem letu, da veste. Saj, zakaj nekako navijam za »grdo fehtarsko navado«? Dajte no, a niso ravno narodni običaji ob pustovanju na slovenskem prav takšni?! Ampak pri vsem tem sploh ne gre za maškare in za fehtanje! Bolj je zaskrbljujoče zapiranje med stene stanovanj in skrivanje za vrati. Kaj pa, ko bi kdo pred vrati potreboval nujno pomoč, recimo, da bi mu bilo slabo, da bi krvavel, da bi se zgrudil na prag, potem ko bi pozvonil... Ne upam si pomisliti, da bi ostal pred zaprtimi in zaklenjenimi vrati človek v stiski. Ali bi takrat še lahko trdila, da nisem nič zakrivila? Zdaj je postni čas - lahko se posipamo s pepelom in ugotovimo, koliko masla imamo na glavah... Pust ali post - vedno človek potrebuje človeka... in žensko - Pa lepo praznujte na Dan žena - L-, Urednica Mana mmm mm me /]2. ♦wvieA 200^ Predsednica DKŽDT Ana Zakonjšek in članica Tatjana Pirnat na otvoritvi novih © FUNfrezc V ponedeljek, 23. februarja 2009 je minilo leto dni od smrti nekdanjega predsednika Republike Slovenije, dr. Janeza Drnovška. V sončnem februarskem dopoldnevu se je delegacija Občine Zagorje ob Savi na čelu z županom Matjažem Švaga-nom, sedanjim predsednikom države Danilom Turkom in z nekdanjim predsednikom Milanom Kučanom ob prvi obletnici smrti bivšega predsednika države Republike Slovenije, dr. Janeza Drnovška poklonila spominu na Velikega Človeka in položila cvetje na njegov grob. Po virih: MaH, slike: Damir K. Predsednik republike dr. Danilo Türk je obiskal občino Zagorje ob Savi prvič v tem mesecu že v četrtek, 12. februarja 2009. Na pogovoru z županom in predstavniki občine se je seznanil z razvojem občine, za katerega je značilna uspešna transformacija Zagorja ob Savi iz nekdanjega središča premogovništva in to-pilniške industrije na Slovenskem v mesto, ld je v postindustrijski fazi svojega razvoja. Govorili so tudi o nadaljnji razvojni viziji občine, prostorskem planiranju in ekoloških prizadevanjih, ki jim občina posveča posebno pozornost. “V Zagorju ob Savi je doma dobra volja in pozitivna energija,” je ob obisku dejal predsednik dr. Danilo Türk. Dodal je, da je ta kraj od opustitve rudnika naprej doživel velike spremembe, to prilagajanje novim razmeram pa je bilo uspešno in je uspešno še danes. Predsednik je poudaril, da bi iz takšnih primerov, kot je Zagorje ob Savi, morali črpati več optimizma in samozaupanja, ld ju potrebujemo v sedanjih časih finančne in gospodarske krize. Med obiskom se je predsednik ustavil tudi v galeriji Medija, kjer si je ogledal slikarsko razstavo Milana Razborška o življenju rudarjev iz Zasavja “Ex Knap” ter spominsko sobo enega najboljših slovenskih opernih pevcev v drugi polovici 20. stoletja in odličnega igralca Ladka Korošca, ld je bil rojen v Zagorju ob Savi. V nadaljevanju je predsednik dr. Danilo Türk obiskal Varstveno delovni center Zagorje ob Savi, ld organizira zaposlitev pod posebnimi pogoji za duševno in telesno prizadete odrasle osebe. Srečal se je z zaposlenimi in si ogledal, kako v centru poteka izdelava papirne galanterije in izdelkov z ročnim vezenjem. Zatem se je odpravil v podjetje Bartec - Varnost, ld se ukvarja z razvojem protieksplozijsko zaščitenih električnih naprav in si ogledal proizvodnjo. Obisk je zaključil v podjetju Svea, kjer si je ogledal prodajno-razstavni salon kuhinj. Z vodstvi obeh podjetij se je pogovarjal o problemih, s katerimi se slovensko gospodarstvo sooča v času finančne in gospodarske krize, ter o tem, kako bi lahko politika pomagala pri reševanju teh problemov. Vir: Zasavje.org fusfreue © -------------1 •-< - lt» mdtm ©bene Trbovlje V ponedeljek, 16. februarja 2009 je bila 17. redna seja članov Občinskega sveta Občine Trbovlje. Marija Jura j a je svetnice in svetnike opozorila na povečano brezposelnost v Trbovljah in dala pobudo, da se tudi v Trbovljah odpre SOS trgovina, kakršne ponekod po Sloveniji že poznajo. Po njenem mnenju bi veljalo razmisliti tudi o kolesarskih stezah v mestu, saj bi tako nekoliko omejili avtomobilski promet in posledično tudi onesnaževanje okolja. V nadaljevanju so svetnice in svetniki brez posebnih zapletov potrdili predlog sprememb in dopolnitev Poslovnika občinskega sveta, predlog Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode na območju občine Trbovlje in predlog Občinskega programa varstva okolja. Nekoliko se je zapletlo pri obravnavi in sprejemu predloga Občinskega programa varnosti. Zupan je namreč predlagal, da Občinski svet sprejme sklep v treh točkah. Prva točka: predlog gre v drugo trideset dnevno javno obravnavo, ld začne teči naslednji dan po sprejemu tega sklepa. Druga točka: na podlagi sklepov, stališč, predlogov in pripomb danih v času prve obravnave in v času druge javne obravnave se pripravi predlog Občinskega predloga varnosti za drugo obravnavo. Tretja točka: sklep velja takoj, ko ga sprejme občinski svet. Ko bi morali svetnice in svetniki o predlogu takega sldepa glasovati, je svetnik Zvone Hribar izrazil bojazen, da bi s sprejemom takšnega sldepa Občinsld svet kršil 74. člen poslovnika. Menil je namreč, da Občinsld svet ni pravilno opravil prve obravnave omenjenega predloga. Zupan Bogdan Barovič je predlagal pet minut odmora, po njem pa so svetnice in svetni ld potrdili predlog župana ker so menili, da je prva obravnava potekala v skladu s poslovnikom in lahko gre predlog ob sprejemu predhodno predlaganega sldepa v drugo javno obravnavo. Svetnice in svetnild so v nadaljevanju seje obravnavali letni program športa Na koncu ulice Sallaumines, kjer je trenutno urejeno parkirišče, bo stala garažna hiša in predlog odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za Območje urejanja M 10/1 - del zaključek ulice Sallaumines in predlog odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje urejanja M9/5 - Keše-tovo. Gre za urejanje dveh območij na katerih bo stala garažna hiša. Tekst in slika: M.A.Š. Splošna bolnišnica Trbovlje z novo staro direktorico V januarju je vlada RS dala soglasje in po pozitivnem mne- z ustreznim informacij sidrn sistemom. Po lanskih dveh n ju, ld ga je pred tem izrekel Svet zavoda Splošne bolni- neuspelih razpisih je direktorica prepričana, da bo letos šnice Trbovlje, je bila Marina Barovič, diplomirana eko- oprema dobavljena in dana v uporabo, v teku pa je tudi nomistka, ponovno imenovana za direktorico za naslednje ureditev prostorov. S tem se bo povečala kakovost storitev mandatno obdobje. Marina Barovič se bo tako še najmanj za uporabnike, zmanjšale pa bi se tudi težave s pomanj-štiri leta ukvarjala s problemi v Splošni bolnišnici Trbovlje, kanjem kadrov. Vrednost celotnega projekta je en milijon Največja težava je pomanjkanje zdravnikov. Realizirana evrov, kar je v primerjavi z drugimi naložbami v zdravstvu tudi še ni dobava računalniškega tomografa - CT, skupaj zelo malo, razmišlja nova stara direktorica Marina Barovič. S Policijske postaje Trbovlje je prišlo sporočilo o premestitvi dveh policijskih delavcev na PP Trbovlje, oziroma v okolišu Gabrsko. Naloge vodje policijskega okoliša Gabrsko, ld jih je do februarja opravljal Boštjan Bokal, je prevzel s 1. 2. 2009 policist Simon Bolte. Dosedanji vodja policijskega okoliša Boštjan Bokal je bil prerazporejen na delovno mesto policist - kriminalist. MaH © fwfegß HCT Ima Muib lotiti Stavba TVD Partizana je v kletnih prostorih dobila spet novo vsebino. Prostore so uporabljali za druženje že najstarejši krajani, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil tu klub Sonce. Na 40 m2 površine je nastal večnamenski prostor, kjer se bodo lahko srečevali predvsem mladi. Da je bil prostor potreben temeljite obnove, se je videlo na projekciji, ki so jo prikazali ob njegovi otvoritvi, 13. februarja opoldan. Lani, 9. maja se je odvijal eden od regionalnih dogodkov Delujmo lokalno, kjer je več kot petdeset mladih in lokalnih od-ločevalcev iz Zasavja in Litije v obliki Listine o vključevanju mladih v lokalno življenje oblikovalo priporočila za nadaljnji razvoj mladinskega dela v interesu lokalne skupnosti in regije. Trboveljski mladi so med drugim zapisali, da si želijo pridobiti večnamenski prostor za prireditve in delovanje mladinskih organizacij. Občina Trbovlje je prispevala nekaj sredstev, MCT je začel z obnovo prostora. V osmih mesecih je prostor s pomočjo prostovoljcev, ki so prevzeli priprave in izvedbo v celoti, dobil povsem spremenjeno podobo. Domen Barovič je pripravil arhitekturni projekt, Jernej Jevševar gradbeni načrt in Primož Zelenšek načrt za elektroinstalacij e. Pri izvedbi so poleg avtorjev projekta sodelovali tudi Goran Cestnik, Uroš Grahek, Tadej Jevševar, Urban Knez, Nejc Kresnik, Urban Mihič, Miloš Tarlač, Jaka Tavš, Primož Vozelj in Primož Zakrajšek. »Gasilska« mladih sončkovih zagnancev naredili in spremenili. V takih primerih je vloga mladinskih centrov nuditi podporo in strokovno pomoč, pomagati, če upade motivacija in svetovati. Mladinski centri so lahko izjemen generator pridobivanja ld j učnih kompetenc vseživljenjskega učenja za mlade. Zato potrebujemo javne in močne mladinske centre, z dobro infrastrukturo in usposobljenim in izkušenim osebjem. Mladinsko delo namreč ni zabava, ampak je trdo delo. Po eni strani je to maraton, saj je potrebno veliko časa za uveljavljanje sprememb in premikov v glavah, po drugi strani pa je mladinsko delo Sprint. Mladi se hitro navdušijo, a njihovo navdušenje tudi hitro upade, če ni rezultata ali odziva v okolju.« Podžupan Mitja Rozina se je vsem, ki so pomagali na poti k odprtju lduba, zahvalil in jim povedal, da to ni njegov zadnji obisk, saj mu je v klubu všeč. Prvi glasbeni gost zvečer je bil Adi Smolar. V ldubu je bilo toliko obiskovalcev, da je kar »pokal po šivih«. V Trbovljah smo lahko ponosni na mlade, ki so pripravljeni prevzeti odgovornost in zavihati rokave. Upajmo le, da jih ne bodo hoteli zaustaviti, ker znajo realizirati svoje sanje in postavljati uresničljive cilje. Znanje, volja, tima in vztrajnost zgradijo mnogokrat tudi nemogoče. Koliko dobrih idej se skriva v njihovih glavah, a jim povprečneži ne pustijo, da jih razložijo in uresničijo. Mnogi med prostovoljci so rasli skupaj, skupaj preživljali prve težke ure zaradi svoje drugačnosti, saj niso smeli vedno pokazati vseh svojih sposobnosti. Nekateri posamezniki so jih hoteli uokviriti v povprečje, ker niso razumeli njihove ustvarjalne žilice, njihove vedoželjnosti, želje, da pokažejo kaj vse je mogoče. Vsaj delček tega jim je zdaj uspelo, njihov elan bi lahko porabili še drugje, saj so neobremenjeni, sposobni in pripravljeni ustvarjati, podreti tabuje preteklosti za lepšo in boljšo prihodnost vseh, mladih in malo manj mladih. Besedilo: Irena Vozelj, slike: Irena Vozelj infotoarhiv Jernej Jevševar Prenova prostora je lahko primer dobre prakse, kako z minimalnimi sredstvi in s skoraj dva tisoč urami prostovoljnega dela narediti funkcionalno, estetsko, večnamensko opremljen prostor, predvsem pa, kako prijetno druženje spremeniti v nekaj koristnega. Pri delu so jim pomagali tudi starejši s svojimi izkušnjami. Posebej so bili veseli, da so lahko kdajkoli poklicali Stanka Pavliča, ki jim je po načrtih napeljal vse kable. Dejstvo, da prostovoljci tudi študirajo, je botrovalo temu, da so klub urejali pretežno od četrtka do nedelje, velikokrat kar ponoči. Za opravljeno delo so dobili zahvalile in priznanja. V prostoru je oder, ld ga je mogoče razstaviti. Pod njim so spravljeni paneli, ld zakrijejo računalnike v času prireditev. S paneli lahko zastrejo tudi okna. Oprema je sodobna, funkcionalna. Obiskovalci si lahko postrežejo s pijačo iz avtomatov. Razsvetljava je prilagojena običajnemu utripu v klubu, nastopom na odru in različnim razstavam. Polona Siter Drnovšek, direktorica MCT je na otvoritvi med drugim povedala: »MCT KLUB SONČEK ni navaden klub. Ne glede na to, kateri mulci bodo v prihodnjih letih ustvarjali njegov program in kateri bodo tukaj preživljali svoje sončne čase, bo v njem vedno pečat tistih, ki so ga naredili. V mladinskem delu in mladinski politiki na vseh ravneh tako radi govorijo o participacijah mladih, razpravljajo o njihovi motivaciji in aktivni vlogi. Dostikrat jim rečem, pridite v Trbovlje in poglejte. MCT KLUB SONČEK je res izjemen, a ni edini primer, ko so mladi v Trbovljah vzeli stvari v svoje roke, nekaj Andfce jj Oholem v/ »Hrastnišfcih Predsednik republike dr. Danilo Türk je obiskal občino Zagorje ob Savi prvič v tem mesecu že v petek. 13. februarja 2009. Andrej Orožen -podjetnik leta 2008 Hrastniška obzorja, na katera bo novinar Marko Planinc vabil znane in uspešne ljudi iz zasavskega okolja, se začenjajo danes, v četrtek, 26. februarja 09, ob 18. uri v Knjižnici Antona Sovreta. Gotovo bo prvi gost Andrej Orožen, podjetnik leta 2008, pritegnil veliko obiskovalcev. Besedilo in slika: Fanči Moljk Veliko Trboveljčanov se spominja Alojza Ribiča, rojenega 12. junija 1922 v Trebelnem pri Mokronogu. Družina se je po njegovem rojstvu preselila v Trbovlje, na Dobrno. Osnovno šolo je obiskoval na Vodah, ko mu je bilo štirinajst let se je zaposlil v hrastniški Steklarni, kasneje pa v trboveljskem rudniku. Že 23. junija 1941 je odšel v partizane v Revirsko četo. Po končani vojni je opravljal različne politične in gospodarske naloge. Leta 1951 so ga imenovali za direktorja RTH in to delo je opravljal do pivc povojne stavke rudarjev leta 1958. Ob pomi rudnika in njegovega direktorja s sodelavci so bili uresničeni, ob prostovoljnem delu mnogih občanov, mnogi veliki projekti, med njimi tudi gradnja Delavskega doma. Leta 1958 se je moral izseliti iz Trbovelj v Šaleško dolino, a Trboveljčani niso pozabili nanj. Leta 1974 je bil prvojunijski nagrajenec, pred dvema letoma in pol mu je bil podeljen naziv častnega občana občine Trbovlje. Bil je nosilec Spomenice 1941, Reda zasluge za narod, Reda dela in mnogih drugih priznanj. Bogdan Barovič je 17. februarja na zadnjem slovesu v Celju med drugim povedal: »S ponosom sem mu stisnil roko v trboveljskem Delavskem domu, ki ga je on, Alojz Ribič, postavil leta 1956, katerega idejni in izvedbeni oče je bil. V Delavskem domu, ki je po njegovi zaslugi kulturni objekt, kakršnega v Sloveniji ni bilo in kakršnega v Sloveniji še danes ni, saj ga je gi-adilo njegovo srce in gradila ga je njegova ljubezen do Trbovelj in Slovenije. ... V Trbovljah bo Alojz Ribič ostal v srcih in spominu vseh. Slovenija naj zapiše njegovo ime med tiste, ki so s trpljenjem ustvarili našo državo. V družini naj ostane spomin, da je bil oče, ki je svoje življenje dajal vsem. Žrtvoval se je za boljše življenje vseh.« Besedilo: Irena Vozelj, slika: fotoarhiv Mari Govejšck V Trbovljah enega največjih projektov v tem trenutku predstavljajo zadnje faze del na državni cesti skozi Trbovlje in sicer na območju Špančevine in Trga revolucije. Prav dela na slednji pa so povzročila kar nekaj negodovanja med občani Trbovelj, saj je lokalna cesta Opekarna - Trg revolucije, na katero so zaradi del preusmerili promet, v slabem stanju, povečano število prometa pa razmere še dodatno poslabšuje. V projektu, vrednem 750 tisoč evrov bo zgrajen podhod za pešce, avtobusna postaja in zamenjali pa bodo pripadajoče komunalne vode. Odgovorni na občini se trudijo, da bodo dela čim hitreje in kvalitetno zaključena. Večje vlaganje v obnovo lokalne ceste Opekarna - Trg revolucije, po kateri poteka ves promet skozi središče mesta, zagotovo ne bi zadovoljilo uporabnikov, saj bi bila ob tako veliki obremenjenosti vlaganja izničena in cesta tako in tako uničena. Kljub neskončni potrpežljivosti občanov pa župan računa na precej kritik, pravi pa, da se bo osebno zavzel in pri izvajalcu vztrajal, da bodo dela končana prej in ne novembra 2009. Ta rok se je po zadnjih vesteh skrajšal za nekaj mesecev. Vzrok za prvotno deset mesečno zaporo ceste na Trgu revolucije in obvoz preko Opekarne je sprotno urejanje kolektorskih vodov za centralno čistilno napravo, položitev telekomunikacijskih kablov in obratovanje vrtalnih strojev s polovično močjo zaradi bližine bančnega trezorja, ki bi ga močne vibracije strojev poškodovale. Na obvoznici sta promet in zima naredila svoje. Luknje so globoke in široke in vsako krpanje je učinkovito le teden dni. Za normalno ali vsaj znosno prevoznost mora poskrbeti izvajalec del CP Ljubljana, oziroma DRSC. Na odseku od Špančevega ovinka do Gasilskega doma v Gabrskem so se Trboveljčani znebili enega od treh semaforjev. Obseg del je velik, potekajo pa s polno paro in vidni so že začetki pokrivanja struge potoka Trboveljščice. Križišče pri Komunali trenutno ni semaforizirano, promet po enosmerni cesti (ta zgornji) od Komunale do Cerkve Sv. Martina je povečan in previdnost je nujna, kajti najdejo se vozniki, ki ne vedo, da je cesta v eno smer zaprta. MaH r -\ »DAMTE Ne veste, kaj bi podarili svojim sorodnikom, prijateljem, znancem ... PODARITE NAROČNINO ZA ZASAVCA! Izpolnite naročilnico in napišite, za koga naročate časopis. Lahko nas tudi pokličete (03 54 52 666). Račun bomo poslali na vaš naslov. NAROČILNICA ZA ČASOPIS Zasavc, P.P. 79, ZAGORJE OB SAVI Telefon: 03 54 52 666, Faks: 03 54 73 166 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:............................................. ^ E jjT Naslov:..................................................... 5. »O D Podpis:..................................................... 2 > 2 S > M Telefon:.................................................... g o It .2 o o Davčna številka:............................................ > E 1 >Q 2 o c 0) > o c Q fuwftagc V ponedeljek, 16. februarja 2009 je v trboveljskem Lafarge Cementu po dveh mesecih ponovno stekla proizvodnja cementa. Tokratni redni remont je sicer predvideval enomesečno ustavitev proizvodnje, ki so jo, zaradi upada povpraševanja po njihovem izdelku, podaljšali za dodatne štirinajst dni. V tem času so v Lafarge Cementu izvedli obnovitvena dela na peči in hladilcu Idinkerja, zamenjali obložne plošče v mlinu cementa, rekonstruirali sistem za doziranje premoga in obnovili mlin surovine. V zaključni fazi je tudi investicija v prenovo nakladalne postaje za vreče. Vrednost remontnih del je ocenjena na 1,4 milijona evrov, doberšen del remontnih del pa so tudi tokrat izvedla zasavska podjetja. Vzporedno z remontnimi deli so v podjetju potekale investicije v novi gorilec, sistem za doziranje premoga, ventilator hladilca Idinkerja in v prenovo nakladalne postaje za vreče, ld je trenutno v zaključni fazi. S sodobnim polnilnim strojem in paletizerjem bodo nadomestili v preteldosti pretežno 50-kilogramske vreče cementa z izključno 25-ldlogramskimi vrečami. Z lažjimi vrečami bodo pripomogli k boljši varnosti in zdravju pri delu. Skupna vrednost omenjenih investicij je ocenjena na tri milijone evrov. Vsakoletni redni remont je bil sprva načrtovan od 5.1. do 3.2., vendar so zaradi padca prodaje zaustavili proizvodnjo že v sredini decembra preteldega leta in remont dodatno podaljšali. "Peč smo zagnali zaradi nizkih zalog, ki jih imamo v tem trenutku. Od srede decembra so bile temperature izredno nizke in gradbena aktivnost temu primerna. Težko je tudi oceniti, koliko je bila nižja prodaja posledica zime in koliko posledica gospodarske situacije, v kateri smo”, je dejal Iztok Virant, generalni direktor podjetja Lafarge Cement in povedal, da jim je v času nedelovanja uspelo zaloge precej zmanjšati. Naslednjo zaustavitev načrtujejo v mesecu maju. Razlog zanjo gre iskati v previsokih stroških energentov in posledično nekonkurenčnosti v primerjavi s podjetji znotraj skupine Lafarge. Omenjena uporabljajo pri proizvodnji cementa alternativna goriva, zaradi katerih imajo bistveno nižje stroške proizvodnje cementa, kot so trenutno v Trbovljah. V LC pravijo, da v kratkem pričakujejo dovoljenje za uporabo alternativnega goriva: odpa- dnih olj, plastike in gum. Dobiček, ld ga je LC ustvarila leta 2008 je neuradno znašal devet milijonov evrov, medtem ko je znašal leto poprej enajst milijonov evrov. Trboveljski cement ima tudi na slovenskem trgu hudo konkurenco, saj bodo letos domači uporabniki 115.000 ton cementa dobili iz Lafargove cementarne v Avstriji. Le-ta klasična goriva nadomešča v 70 % z alternativnimi, ld jih med drugim dobiva tudi iz Slovenije. Njihovi proizvodni strošld so za sedem do deset evrov nižji kot strošld v trboveljski cementarni. Francosld Lafarge, ld je lastnik tudi trboveljske cementarne, je z vnaprej napovedanim remontom za mesec maj nakazal, da so stroški energentov v LCT previsoki in tako niso konkurenčni niti znotraj skupine. Besedilo in slika: Rudi Špan Na novinarski konferenci 29. januarja 2009 je vodstvo Občine Trbovlje med drugim spregovorilo tudi o projektu gradnje mladinskega centra. Župan občine Trbovlje je za javnosti napisal pričujoče sporočilo. »Projekt, s katerim se bosta Občina Trbovlje in Mladinski center Trbovlje prijavila na razpis Urada RS za mladino, se pripravlja v sldadu z strokovnimi službami Občine Trbovlje, ki so v mesecu decembru in januarju preverile več možnosti in se odločile za lokacijo med Delavskim domom in objektom Društva upokojencev. Sodelovanje na razpisu Urada RS za mladino, Ministrstva za šolstvo in šport, trenutno namreč predstavlja edino možnost za pridobitev sredstev Evropske unije, s katerimi bi lahko zagotovili tako imenovano mladinsko turistično infrastrukturo - dejavnost Mladinskega centra Trbovlje kot tudi prenočitvene kapacitete v občini Trbovlje. Pri pripravi projektne dokumentacije so se strokovnjaki opirali na željo Občine, da se del zelenice med Delavskim domom in objektom Društva upokojencev ohrani in tako zasnovali načrte, kjer tloris etaže mladinskega centra ne presega 300 m2. Objekt bo dopolnil ulično linijo od zgradbe Društva upokojencev do Delavskega doma, pri tem pa bo pogled na Pregljev spomenik ostal neokrnjen. Mladinski center, njegova vsebina in aktivnosti, bodo v trboveljsko občino prinesla dodatna prenočišča, ld jih, kot so pokazale ankete, potrebujejo tako društva kot gospodarstvo in ostale ustanove v Trbovljah, vključno z Občino Trbovlje. Vendar pa prenočišča ne bodo edina dejavnost. Mladinski center bo ponujal razgibano in ustvarjalno okolje za mlade, dopolnjeval bo dogajanje ter se povezoval z dogajanjem v Delavskem domu Trbovlje, pri čemer ne bo motil stanovalcev in ostalih institucij v bližini. Nenazadnje pa bo MCT tudi v prihodnje gradil medgeneracijsko povezovanje. Novi mladinski center in MCT, ki bo z omenjenim objektom pridobil tudi poslovne prostore, bosta odprta za vso javnost, uresničevanje projekta pa je odvisno od uspeha na razpisu Urada RS za mladino. V kolikor bosta Občina Trbovlje in MCT uspešna na razpisu, bo projekt z osemdesetimi odstotki soinvesticijskih sredstev krila EU. V nasprotnem primeru Občina Trbovlje in MCT projekta o novem kulturno-mladinskem prostoru žal ne bosta mogla uresničiti.« MaH v NEP (nacionalna energetska pot), bi jo zaradi velike potrebe in nacionalne koristnosti širijo na celotno Slovenijo, želijo za začetek na širšem področju Zasavja predstaviti 30 dobrih primerov iz prakse, zavedajoč se, da so koristi neposrednega in nekomercialnega pretoka informacij iz prve roke neprecenljive za tiste, bi iščejo informacije, bot tiste, ki jih dajejo. Kar vsak dan rabimo in čemur se ne moremo odpovedati, je ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Le to predstavlja večjo skrb lastnikom individualnih hiš, ker morajo za vse poskrbeti sami. Občani, ki se odločajo za gradnjo ali temeljitejšo sanacijo hiše ali sistema ogrevanja se zavedajo, da je od njihove odločitve odvisno, v kolikšnem času se jim bo investicija povrnila in ali so izbrali najboljšo možno rešitev. Peč, kjer se lahko uporablja več energentov: drva, kurilno olje, toploto iz sončnih kolek-torjev. Pa ne gre samo za sistem ogrevanja, ampak tudi za izolacijo stavbe ali dela stavbe, skrb za odpadno vodo ali celo za možnost pridobivanja električne energije. Pri tem niso izldjučeni etažni lastniki v večstanovanjskih stavbah. Z nakupom stanovanja so postali soodgovorni za to, da bo stavba primerno vzdrževana in prav tako, kot lastniki individualnih hiš, si želijo bivati udobno ob čim manj stroških. Zakaj bi plačevali pre-veliko porabo energije? Vabilo za vključitev v NEP Vabimo bralke in bralce, ki ste pripravljeni svoje izkušnje posredovati morebitnim novim investitorjem, da se vključite v NEP. Posebno ste vabljeni tisti, ki ste na svojem objektu izvedli več dobrih ukrepov. Prijavite se„najbolje takoj, da ne pozabite, na ensvet.trbovlje@gmail.com ali telefon 040 868 211. Namesto, da bi priprli radiator, stanovanje mnogi ohlajajo z odpiranjem oken, izgubljeno toploto pa solidarno plačujejo vsi stanovalci. Energija postaja vse dražja, okolje in ozračje pa zaradi njene nepravilne in nesmotrne rabe zelo prizadeto in s tem poslabšani bivalni pogoji. Kako naj skozi mesec, leto pridemo čim ceneje, z debelejšo denarnico in celo izboljšanih bivalnih pogojih? V Sloveniji je v pripravi nacionalna energetska pot (NEP). Na spletni strani bodo navedeni dobri primeri iz prakse. Občani, ki bodo pripravljeni sodelovati, bodo pripovedovali o svojih izkušnjah o učinkoviti rabi energije (URE) in o uporabi obnovljivih virov energije (OVE). Ukrepi, ki pripomorejo k varovanju okolja in smotrni porabi energije so: dobra Sončni kolektorji s sledilno napravo (sledijo gibanju sonca), ki jo je izdelal lastnik sam. toplotna izolacija stavbe ali dela stavbe, nizko energijska hiša, pasivna hiša, zimski vrt, sodobna ventilacija prostorov z vračanjem toplote, obnova starejših zgradb, ogrevanje s sodobnim kotlom na les (biomaso), ogrevanje s kondenzacij sidrn kotlom na kurilno olje ali plin, uporaba sončnih ko-lektorjev in toplotnih črpalk za ogrevanje ali dogreva- Toplotna črpalka, ki odvzema toploto iz zemlje in ogreva celo hišo in sanitarno vodo. Spredaj je toplotna črpalka, zadaj hranilnik za toplo sanitarno vodo. nje prostorov in sanitarne vode, fotovoltaika, uporaba deževnice, male čistilne naprave, razne individualne rešitve za cenejše ogrevanje, četudi nimate najnovejšega in najdražjega kotla, delitev stroškov ogrevanja v večstanovanjskih hišah ipd. Z vključitvijo v NEP bodo tisti, ld so te ukrepe že izvajali delili izkušnje s tistimi, ki jih nameravajo izvesti. Vključitev v NEP je prostovoljna, dajanje informacij je brezplačno, kadarkoli je mogoč izstop iz projekta. Zaželeno je (ni pa obvezno), da tisti, ki posreduje svoje izkušnje, svojo rešitev tudi pokaže. V Sloveniji že deluje regijska energetska pot, ld pokriva področje Notranjske. Publikacijo o tem je na: http:// www.vitra.si/dokumenti/ brosuraREP.pdf Po podobnem principu bo narejena tudi Nacionalna energetska pot. Prosto po: Carmen Hladnik Prosenc V želji, da je javnost dobro informirana in da bi lahko uskladili delo ministrstev v prid gospodarstva, je 62 Območna zbornica Zasavje v sodelovanju z RCR Zagorje 12. februarja 2009 organizirala posvet. Na posvetu se je, na poti po Sloveniji, ustavil tudi minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič s sodelavci. Zasavske gospodarstvenike so seznanili z razpisi Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in Ministrstva za gospodarstvo predstavili možnosti za črpanje evropskih sredstev s ciljem, da slovenska podjetja ostanejo konkurenčna tudi po končani recesiji. Za lažje sodelovanje na razpisih objavljajo ministrstva že pred razpisom na svojih straneh podatke o razpisnih pogojih. Dosedanjo prakso razdrobljenih razpisov želijo spremeniti, da se bo mogoče prijaviti enkrat za celoten projekt. Pred razpisom želijo zbrati pripombe zainteresiranih, da bi jim prilagodili pogoje v okvirih, ki so mogoči. Cilj njihovega delovanja je, da bi se mladi raziskovalci povezali s podjetji in z implementacijo raziskav pripomogli k povečanju stopnje tehnološke sposobnosti, ki bo prinesla Goste posveta je pozdravil predsednik območne zbornice Stojan Binder višjo dodano vrednost. Industrija prihodnosti naj bi se iz srednje tehnologije razvila v višje in visoke. Spodbujajo konkurenčnost in gospodarsko logistična središča. Spodbude za turistično infrastrukturo pa bodo zaključene in dane najkasneje v prihodnjem letu. V Zasavju je še veliko priložnosti za informacijske tehnologije. Trenutno so na tem področju štirje mladi raziskovalci. Neizkoriščena sredstva naj bi bila preusmerjena v projekte, ki se že izvajajo in naj ne bi bilo težav z njihovo namensko uporabo. Skupni interes vseh je, da bi pridobili in porabili čim več evropskih sredstev. Gospodarstvu bodo zato pomagali na poteh v državnih institucijah, da ne bodo več naleteli na dodatne ovire. Postopke prijav na razpise, vlaganja vlog in poročanja želijo poenostaviti. Med razpravo so zagotovili, da ni nikakršne povezave s subvencijami za plače, ki jih daje država in pridobivanjem sredstev iz razpisov. Razmisliti bi bilo potrebno, kje ustanoviti centre odličnosti in v njih povezati obstoječe znanje v okviru države. Uporabile naj bi se obstoječe zgradbe brez vsebine, financirali pa bodo tehnično in drugo opremljenost. Besedilo in slika: Irena Vozelj Zasavski podjetniki so pokazali veliko zanimanje za obisk ministra Golobiča in so zadovoljni z ugotovitvijo, da sta se njegovo ministrstvo in ministrstvo za gospodarstvo začela povezovati in upajo, da bodo z usklajenim delovanjem dobili še kakšen kos od državnega denarnega hlebca tudi v Zasavju. Ob tem so bili tudi kritični in ministra Gregorja Golobiča tudi okrcali: manj birokracije pri izpolnjevanju obrazcev iz izdelavi projektne dokumentacije. V družbi ETI pogrešajo več razpisov za velika podjetja, predsednik zagorske obrtno-podjetniške zbornice Jože Ule kot predstavnik malih podjetnikov pa ugotavlja: «Mnogi so že poskusili dobiti kakšen nepovraten denar od države, večino pa je vse skupaj minilo in se sploh ne prijavljajo več, čeprav bi mnogi ta denar lahko pametno in koristno izrabili.« Tudi zasavske raziskovalne dejavnosti ne nudijo lepše slike. V lanskem letu je le trboveljski Dewesoft od države prejel denar za razvoj in raziskavo novega proizvoda. »Za to smo dobili nekaj več kot 70.000 evrov. Prijavili smo osem inženirjev oziroma strokovnjakov, ki so delali pri tem projektu šest mesecev Mislim, da si večina zasavskih podjetij tako obsežnega raziskovalnega podjetja niti ne more privoščiti. Zato je poleg precej komplicirane in obsežne prijave verjetno tudi to razlog, da smo bili edini,« pravi direktor Dewesofta Andrej Orožen. V zadnjih štirih letih je bila poleg trboveljskega Dewesofta na razpisih ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo uspešna samo še ORLA iz Zagorja. Po posvetu v Zagorju je videti, da so razlogi za majhno povpraševanje zasavskih podjetij po denarju za raziskave in razvoj v njih samih oziroma v pomanjkanju projektov in manj v pre-zahtevni birokraciji. Sporočilo s posveta z ministrom za znanost je, da se tistim, ld ne premorejo dovolj projektov - še zlasti ne dobrih - slabo piše tudi v prihodnje. Nepovratnega denarja za projekte bo čedalje manj. »To obdobje se počasi izteka,« je minister Gregor Golobič seznanil prisotne na posvetu in napovedal obdobje povratnih sredstev, med drugim v obliki jamstev za kredite. Zasavskim podjetjem v vzpodbudo je povedal, da bo država namenila za spodbujanje podjetji na področjih, kjer so bila slovenska podjetja najšibkejša, nekaj več sredstev. To so področje netehnoloških investicij, storitev, izobraževanja in pisanja projektov. Cilj ministrstva je, da bi bilo inovativno vsako drugo slovensko podjetje - sedaj je takšnih 35 % slovenskih podjetij. Bolj vzpodbudna je ugotovitev, da se je stanje v Zasavju lani izboljšalo glede državnega sofinanciranja mladih raziskovalcev v primerjavi z leti poprej. Mladi raziskovalci so dobili delo oziroma se lahko posvečajo raziskavam na račun državnega denarja v Ultri Zagorje dva, v hrastniškem Regionalnem tehnološkem centru Zasavje in v trboveljskem Dax Electronic System pa po eden bodoči doktor znanosti. Po virih: Mali /Ol /TOUgno dati Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-1 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja postanite trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP . , E-mail: atv.signal@sjoI.net OBJAVA NA ATV SIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! O o l/J ELEKTROPROM EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec www.elektroorom.si zfe 40 (et z vatni! uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-236 trgovina EVJ Trbovlje 05-90-23-203 storitve 03-56-57-150 lokalna televizija ETV http://etv.elektroprom.si komerciala: 03-56-57-150 uredništvo: 03-56-57-177 • elektroinstalacije • strojne instalacije • projektiranje za področje strojnih in elektro instalacij • geodetske storitve • daljinsko ogrevanje z lesno biomaso • kabelsko komunikacijski sistemi • grafitne ščetke • trgovine EVJ Center • delovni stroji in nizke gradnje • barSedmica e Bliža se... 1. april in Salame, druženje in nagrade! Vse to bo, kot vsako leto je bilo! Zasledujte svoj časopis Zasavc in vse vam bo jasno pravočasno. © POmNiŠM Podjetniška stran Irene Meterc: Sistem e-VEM med dobrimi praksami v EU V poročilu Evropske komisije o napredku v zvezi s postopki ustanavljanja podjetij je slovenski primer sistema e-VEM izpostavljen kot primer dobre prakse. Leta 2006 je Svet Evrope opredelil tri ključne cilje, ld naj bi jih dosegle vse članice EU: vzpostavitev sistema vse na enem mestu ter zmanjšanje časa in stroškov za ustanovitev podjetja. Večina držav je vzpostavila sistem vse na enem mestu ali podobne rešitve, kljub temu pa v nekaterih državah točke še ne omogočajo registracijo vseh vrst podjetij. Članic, ki izpolnjujejo vse tri cilje v celoti, je devet. Poročilo Komisije omenja, da je Slovenija ne samo dosegla vse tri cilje že konec leta 2007, ampak ji je celo uspelo odpraviti dajatve v zvezi z ustanavljanjem podjetja. Slovenija je tako druga država v EU, ki je zagotovila brezplačne postopke registracije podjetja (prva je bila Danska). Sistem e-VEM, ki vključuje 15 tehnološko povezanih ustanov ali vsebinskih skrbnikov postopkov VEM, so dobro sprejeli znotraj in zunaj javne uprave. Z e-VEM so se registracijski postopki za s.p.-je skrajšali na nekaj ur, pri podjetjih pa na štiri dni. Če bi vsa podjetja uporabljala storitve e-VEM, bi po izračunih MJU prihranila 10,2 milijona evrov na leto. Prihranijo denimo z odpravo obvezne objave vpisov v sodni register v uradnem listu, namesto katere se vpis brezplačno in avtomatsko objavi na spletnih straneh AJPES. Prihranki izvirajo tudi iz odpravljenih sodnih taks za vpise v sodni register, optimizacije postopkov po načelu vse na enem mestu... Podjetna Slovenija -predstavitev finančnih spodbud za podjetja Slovenski podjetniški sklad, JAPTI in druge podporne institucije vabijo na predstavitev finančnih spodbud za mala in srednje velika podjetja. Na Podjetni Sloveniji 2009 bodo podjetja na enem mestu izvedela koristne informacije o različnih finančnih spodbudah za podjetniški sektor, Id jih ponujajo Slovenski podjetniški sklad (SPS), Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI), Javna agencija za tehnološki razvoj (TLA), Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT), Slovenski okoljski javni sklad (EKO SKLAD), Slovenski regionalno razvojni sklad, Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d. (SID Banka) ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Podjetjem bodo predstavljene tudi spodbude Prve, družbe tveganega kapitala, d.o.o., ki v Sloveniji odpira podporo financiranja z lastniškim kapitalom. Podjetna Slovenija 2009 se bo odvijala v Mariboru (Hotel Habakuk, 16.3.2009) , Ljubljani (Hotel Mons, 1 7.3.2009) in Šempetru pri Gorici (Primorski tehnološki park, 18.3.2009). Program delavnic in predstavitev ter možnost prijave je dosegljiva na spletnih straneh revije Kapital. Razpisi slovenskega podjetniškega sklada Slovenski podjetniški sklad je najavil razpise za leto 2009 v predvideni skupni vrednosti 101 mio EUR: za Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (60 do 80% garancije izdanega kredita) je namenjenih 43 mio EUR, za Subvencije za zagon podjetij v tehnoloških parkih in inkubatorjih 2 mio EUR, za Pogarancije za regionalne garancijske sheme 1 mio EUR, za Subvencije za nakup nove tehnološke opreme v MSP 35 mio EUR in za Subvencije za turistične projekte 20 mio EUR. Razpis za zagon podjetij v tehnoloških parkih in inkubatorjih je bil objavljen v Uradnem listu 13.2.2009. Na razpis se lahko prijavijo inovativna podjetja, ki delujejo v tehnoloških parkih in inkubatorjih. Subvencije so namenjene 3 ciljnim skupinam: P2A/09: podjetja, ki prvič kandidirajo za projekt in so mlajša od 1 leta. Svoj nov poslovni program imajo v fazi razvoja. Podjetje lahko kandidira tudi v naslednjih letih., P2B/09: podjetja, ki so pridobila pozitivno mnenje SPS in nimajo še končanega projekta iz leta 2008 (P2A iz leta 2008), P2C/09: podjetja, ki so pridobila pozitivno mnenje SPS in nimajo še končanega projekta iz leta 2007 (P2A iz leta 2007). Maksimalna višina subvencije je 30.000 EUR na podjetje za ciljni skupini P2A/09 in P2B/09 ter 10.000 EUR za ciljno skupino P2C/09. Rok za oddajo vlog je do 20.3.2009. Več o razpisu najdete na www.podjetniskisklad.si Mednarodna konferenca PODIM V sredo 25. in četrtek 26. marca 2009 se bo v hotelu Habakuk v Mariboru odvijala 29. mednarodna konferenca o podjetništvu in inoviranju PODIM. Rdeča nit tokratne konference bodo »Zmagoviti produkti« - izzivi razvoja dobičkonosnih izdelkov in storitev. Na njej pričakujejo okrog 400 podjetnikov, managerjev, tržnikov, vodij razvoja in raziskovalcev, ki bodo razpravljali o izzivih ustvarjanja zmagovitih izdelkov, ki so sposobni zadovoljiti kupčeve potrebe, prinašati dobiček in zagotavljati dolgoročno konkurenčno sposobnost podjetja. V okviru konference bo potekala tudi svečana razglasitev zmagovalcev slovenskega tekmovanja start-up podjetij. I.M. Prostovoljsko delo ima velik pomen za razvoj in za prihodnost. Prispeva k razvijanju obstoječih sistemov, k razvijanju vrednot solidarnosti, k socialnemu in drugemu napredku družbe, zato ga je potrebno negovati in ustrezno vrednotiti. Prostovoljstvo deluje na različnih področjih - socialnem, športnem, rekreativnem, izobraževalnem, zdravstvenem, kulturnem, okoljskem, turističnem, v kriznih situacijah (na primer gasilske organizacije, reševalci) in na mnogih drugih področjih. Opravljajo ga ženske in moški, mladi ljudje in otroci, ljudje srednjih let in starejše osebe, vanj se lahko vključujejo vsi ljudje ob upoštevanju svojih zmogljivosti, saj zanj ni načelnih omejitev. Prostovoljstvo ima velik pomen za skupnost, ker • izboljšuje kakovost življenja v družbi; • brani interese posameznikov in skupin, ki so ogroženi, prikrajšani, potisnjeni ob rob, izključeni; • je ena od osnovnih poti odzivanja civilne družbe na potrebe v njej in ustvarja možnosti aktivnega delovanja državljanov v družbi; • prostovoljsko delo je bodisi samostojna ali dodatna dejavnost in dodana vrednost delovanju služb in institucij. Prav zaradi nujnosti prostovoljskega in prostovoljnega dela na vseh področjih človekovega življenja in bivanja smo v januarju pričeli objavljati: - Glasovnico za naj prostovoljca zasavske regije in - Glasovnico za najboljšo nevladno organizacijo (društvo) zasavske regije Samo izpolniti jo je treba - eno ali drugo ali obe in poslati na Časopis Zasavc, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi Glasujte in dajte priznanje prostovoljnemu delu v zasavskih društvih, ustanovah in zasebnih zavodih. S svojimi glasovi nagradite organizacije in njihove prostovoljce. Za glasovanje boste nagrajeni tudi vi, glasovalci, saj boste, z malo sreče pri žrebanju glasovnic, lahko postali dobitnik katere od naših praktičnih nagrad. In...zapomnite si datum: 27. november 2009. Glasovalna akcija poteka pod okriljem projekta MREST - Mreža nevladnih organizacij Zasavja, ki ga izvaja Sklad dela Zasavje v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo in ob finančni podpori Evropskega socialnega sldada. Projekt je namenjen promociji nevladnih organizacij v zasavski regiji. Vsi prostovoljci in nevladne organizacije, ki jih boste, glasovalci, uvrstili v glasovanje, bodo predstavljeni na spletni strani projekta ter v posebnem časopisu, ki bo izhajal kot sestavni del projekta. Veljavne bodo samo glasovnice, izrezane iz Zasavca! MaH Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«; prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«. 8š?Mrest Iflih orgonticx'i Zenovjo j Naložba v vašo prihodnost GLASOVNICA ZA NAJ PROSTOVOLJCA ZASAVSKE REGIJE 04/2009 Naj prostovoljec oz. prostovoljka zasavske regije je: (Ime, priimek, nevladna organizacija, v kateri deluje) Zanj(o) glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi ^Mrest Naložba v vašo prOtodnost OHMOJO Otl.M) »WO» motka UMI» C/rcA GLASOVNICA ZA NAJBOLJŠO NEVLADNO ORGANIZACIJO ZASAVSKE REGIJE 04/2009 Najboljša nevladna organizacija zasavske regije je: (Naziv nevladne organizacije, torej društva, ustanove ali zasebnega zavoda) Zanjo glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi I® mSmio V Društvu kmečkih žena in deklet Trbovlje se že dobro desetletje združujejo ženske, ki jih druži marsikaj, čeprav so si zelo različne. Največ članic večino svojega dneva preživi na podeželju -nekaterim je glavno delo kmetovanje, nekatere živijo na podeželju in hodijo v službo 'v dolino', druge pa so se v svojih zrelejših letih preselile na podeželje, da uživajo penzijo. Tudi starostno so zelo raznolike, od tistih mlajših, katerih otroci še niso prestopili šolskega praga do tistih, ki občasno izostanejo s srečanj zaradi obveznosti do vnukov. Predsednica Društva je Ana Zakonjšek. Slovesno ob odprtju novih prostorov Družijo se ob različnem času dneva in tedna: skupina ljubiteljic tečajev in ročnih del se sestaja v dopoldanskih urah med tednom, občasno se srečajo tudi popoldan, nekaterim dejavnostim, kot so ekskurzije, pa namenijo sobote. Glede na to, da so skupaj že dobro desetletje, se je stkal že kup spominov na skupna srečanja. Začele so s predavanji, pri katerih so se čisto na začetku usmerile v kmetijstvo in vrtnarjenje, sledilo je urejanje doma in okolice, vedno pa jim je bilo dobrodošlo tudi kakšno predavanje o zdravju, vzgoji otrok in podobno. V zadnjih letih jim že kar zmanjkuje idej o vsebini predavanj, toliko vsega so se že na-učile. Vedno pa rade prisluhnejo novostim. Največ članic društva se zbere, kadar se odpravijo na ekskurzijo. Tako so skupaj prekrižarile velik del Slovenije, obiskale pa tudi sosednje države. Njihov cilj niso le mesta, zanima jih predvsem podeželje, ki ga meščani odkrivajo Kuhinja v novih prostorih šele v zadnjem času. Tako na ekskurzijah obiščejo ljudi, ki jim je v njihovem kraju uspelo narediti kaj posebnega, posameznike, ki se uspešno ukvarjajo z domačo obrtjo, dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, seveda pa ne pozabijo niti na kakšno kulturno zgodovinsko posebnost. Potepanje po Sloveniji so izkoristile tudi za obisk slovenskih zdravilišč, kjer so s pridom uporabile znanje s plavalnega tečaja, ld so ga opravile v trboveljskem bazenu. To pa seveda ni bil edini tečaj, ld so ga imele v preteldih letih. Kar nekaj tednov so se srečevale s študentom računalništva, ki jih je naučil osnov uporabe računalnika. Pogosto na svoja tedenska srečanja povabijo kakšno mojstrico ali mojstra, ki je pripravljen svoje znanje deliti z njimi in jih poučiti, kako se lotiti izdelkov domače obrti, v zadnjem času z veseljem izdelujejo vezenine, pa tudi na področju kulinarike se rade izpopolnjujejo. Članice na tedenskem srečanju Srečanja so bila na začetku v prostorih kmetijske zadruge, kasneje so se po sili razmer preselile v prostore Krajevne skupnosti na Gimnazijski cesti, vendar pa tudi v teh prostorih niso mogle ostati. Tajnica krajevne skupnosti Sanda Hribar je predlagala, da si uredijo svoje prostore. Predsednik krajevne skupnosti je soglašal in pomagal in tako so proti koncu lanskega leta pričele z delom. Platno in prejice so začasno zamenjale za čistila in pripomočke za beljenje, poti po Trbovljah pa usmerile k podjetjem, s prošnjo za finančno pomoč. Presenečene so bile nad pozitivnim odzivom marsikaterega izmed podjetnikov. Tako jim je v januarju uspelo vsaj zasilno urediti nove prostore, v katerih že potekajo srečanja. Sestajajo se vsak torek dopoldan, dodatno pa še vsak drugi in četrti torek v mesecu popoldne. Do popolne ureditve prostorov še nekaj malega manjka, upajo pa, da bodo tudi to s skupnimi močmi uredile. Besedilo in slike: Društvo kmečkih žena in deklet Trbovlje mžmio © »Naši prazniki zaznamujejo pomembne dogodke nacionalne zgodovine, vendar ima od vseh največjo težo prav 8. februar, kulturni praznik, obletnica smrti Franceta Prešerna...,« je zapisala Minka Rizvič na vabilo Društva invalidov Hrastnik. V galeriji delavskega doma so se namreč v ponedeljek, 9. februarja 2009 poklonili pesniku Prešernu in slovenski besedi. Manja Goleč, Ina Brečko in MePZ Marno V programu so sodelovali pevci mešanega zbora Marno, ld ga že štiri leta vodi Kristina Lesjak, upokojena glasbena pedagoginja. »Poje okrog petnajst pevcev in v tem času smo imeli že kar nekaj nastopov,« je povedala. Tudi v Stično hodijo. Obiskovalci so bili prijetno presenečeni nad izvedbo repertoarja, ki obsega v glavnem ljudske pesmi. Z veseljem so prisluhnili tudi Ini Brečko, absolventki Pedagoške aka- Predsednik Dl Rajko Žagar čestita Ini Brečko za njen nastop demije, ld je predstavila nekaj svojih pesmi. Med njimi so bile pesmi nesmisla, ld so se prvič pojavile v 19. stoletju na Otoku, pa prigodnice, ljubezenske pesmi in akrostihi. Zasavčanka, sestavek v narečju, je govoril o kruti vsakdanjosti mladih, ld so pristali na dnu. O Prešernu in pomenu slovenske besede je spregovorila Manja Goleč, ki je program tudi povezovala. Slika in besedilo: Fanči Moljk Miiimfoa MzyM Minka Rizvič Minka Rizvič je ena izmed stebrov pri Društvu invalidov Hrastnik. Kot vodja sekcije ročnih del sodeluje z osnovno šolo, vrtcem, društvom Sožitje, knjižnico... »Delamo s polno paro...,« je povedala. V preteklem letu so imeli več ustvarjalnih delavnic, kjer nastajajo pod njihovimi prsti priložnostni izdelki. Članice te sekcije izdelajo ob novem letu na primer tudi voščilnice za invalide, ki so dopolnili sedemdeset let. Tokrat vabi Minka Rizvič s svojimi članicami na otvoritev razstave ročnih del, ld bo v torek, 3. marca 2009, ob 17. uri v galeriji delavskega doma v Hrastniku. Razstavo si bomo lahko ogledali še v sredo, 4. in v četrtek, 5. marca od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Slika in besedilo: Fanči Moljk Čipka Člani Združenja borcev za vrednote NOB v Trbovljah so v četrtek, 12. februarja 2009 pripravili srečanje, na katerem so se seznanili z življenjem narodne herojinje, Trboveljčanke Tončke Ceč, ki je s svojim delovanjem pustila kraju neizbrisen pečat. Z, zanimanjem so prisluhnili povedanemu številni obiskovalci. Na srečanju je Marja Kužnik opisala njeno življenjsko pot, od šolanja do konca v zloglasnem nacističnem taborišču Auschwitz. Tončka Čeč je bila rojena 10. maja 1896 v Trbovljah, Loke 104. Dve leti kasneje se je družina iz doline preselila v Klek, kjer so starši kupili domačijo. Hiša se je ohranila vse do danes, saj jo nečakova hči lepo vzdržuje. Tončka je bila dobro dekle, ki ji ni bilo vseeno za druge ljudi. Ker se je izpostavljala in borila za pravice zatiranih, je prišla na »črno listo«, bila večkrat zaprta, dotier jo niso nacisti poslali v nacistično taborišče Auschwitz. Tudi tam je delovala v dobro sojetnic in bila negovalka v bolniškem bloku, sodelovala in vodila je tudi tamburaški orkester. Zbolela je za tifusom. Sojetnice so se organizirale in zdravila po vezah dobile iz moškega dela taborišča, vendar Tončkino slabo srce in izčrpanost nista bila kos bolezni. Na četrtkovo srečanje je prišlo nekaj članic in članov, ti so jo osebno poznali. Pripovedovali so o dogodkih, ti so jim v zvezi s Tončko ostali v spominu. Mija Filač je povedala o Tončkinih zadnjih urah življenja v Auschwitzu, 3. novembra 1943, kot si jih je zapomnila ena od sojetnic: »Sojetnice so se lepo poslovile od nje. Ob njej je bila Zdenka in spremljala njen smrtni boj. Jetnica zunanje delovne kolone ji je prinesla zapoznele jesenske cvetlice, ki so cvetele na okoliških poljanah. Uspele so dobiti bel prt, s katerim so jo pokrile na gomili drugih mrtvih jetnic in nanj položile skromno cvetje. Za Auschwitz je bilo to pravo razkošje.« Mari Govejšek, gonilna sila Združenja borcev za vrednote NOB v Trbovljah, doma iz Kleka, je zelo ponosna, da imajo še vedno Dom Tončke Čeč in kulturno društvo z njenim imenom, da občina podeljuje priznanja in nagrade Tončke Čeč za kulturno dejavnost, da osnovna šola nosi njeno ime in tudi cesta v Trbovljah se imenuje po njej. Številni obiskovalci so zadovoljni odšli, saj vedo, da se bodočnost piše na podlagi zgodovine. Besedilo: Irena Vozelj, slika: arhiv Mari Govejšek 10 Itttttet üMsttiimnÄ QbvestilJ PB Litija V Knjižnici Litija je bila 3. februarja 2009 odprta razstava ilustracij Marije in Pavla Smoleja ob 10 letnici ilustriranih Obvestil Planinskega društva Litija. »V Litiji imamo najlepše planinsko obvestilo«, so se strinjali prisotni v galeriji knjižnice. Ustvarjalci obvestil, ilustratorja Marija in Pavel Smolej in član uredniškega odbora Borut Vukovič so predstavili ozadje nastanka njihovega Pevci Planinske sekcije DU Litija Pogovor z ustvarjalci obvestil sodelovanja in v sproščenem vzdušju razkrili marsikatero, tudi hudomušno zgodbo. V kulturnem programu so nastopili pevci Planinske sekcije Društva upokojencev Litija. Besedilo in sliki: A. M. Dgl/flV£MO 01 Letna sega Zbora veteranov 01WS tasav/je V petek, 20. februarja 2009 je bila v dvorani Doma svobode v Trbovljah letna seja Zbora veteranov Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zasavje. Seje se je udeležilo 108 članov območnega združenja, ld so prisluhnili poročilu predsednika Marjana Dolinška o delu OZVVS Zasavje v letu 2008. Finančno poročilo za leto 2008 je podal Ivan Rupnik, tajnik OZVVS Zasavje. Sledilo je še poročilo Nadzornega odbora o delu OZVVS Zasavje v letu 2008, bila pa je opravljena tudi razprava in sprejem načrta dela in finančnega načrta za leto 2008. Veterani OZVVS Zasavje ob himni Predsednik ZWS Janez Pajer, v ozadju delovno predsedstvo Letni seji je prisostvoval tudi predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Janez Pajer, ld je v svojem govoru poudaril, da je, predvsem zaradi brezposelnosti, vse več socialno ogroženih članov ZWS. Zaskrbljujoče je tudi zdravstveno stanje članstva, ld se stara, a nima omogočene ustrezne zdravstvene oskrbe, še posebej pa ga jih skrbi dejstvo, da se vse pogosteje pojavljajo izselitve članov ZVVS iz stanovanj, ker zaradi finančne stiske niso sposobni plačevati računov in zaradi neporavnanih položnic na stara leta ostanejo brez strehe nad glavo. V letu 2008 je, kot je dejal Janez Pajer, ZVVS v sodelovanju z Ministrstvom za obrambo poskrbela za dva svoja člana, ld ju je doletela omenjena usoda, vendar ZWS nima pogojev, da bi uspešno reševala takšne in podobne socialne težave, ki so vse pogostejše med članstvom. Janez Pajer je še pojasnil, da ZWS ne spada več pod Ministrstvo za obramba temveč, je znova pod okriljem Ministrstva za delo družino in socialne zadeve. Predsednik ZWS je odgovarjal tudi na vprašana, ld so jih zastavili prisotni. Tako je pojasnil, da vsebina novega Vojnega zakona, ld se pripravlja in bo sprejet v Državnem zboru, ni vplivala na višino sredstev za leto 2009, ki jih je Zveza deležna iz proračuna. Besedilo in slike: M.A.Š. Izmed široke palete humanitarnih dejavnosti rdečega križa je krvodajalstvo bržkone med najprepoznavnejšimi, v zagorski dolini pa še toliko bolj, saj se je pred 56 leti pričelo prav tu, na pobudo Občine Zagorje, Rdečega križa in sindikatov. Prvi dan je takrat darovalo kri devet rudarjev, v naslednjih dneh pa še več kot 900 ljudi. Po besedah sekretarke Območnega združenja Rdečega križa Zagorje Štefke Suša so lani opravili 1371 odvzemov krvi, kar je lep uspeh. Krvodajalske akcije pripravijo trikrat na leto, v sodelovanji s Srednjo šolo Zagorje, gasilci in Delavskim domom Zagorje. Pri vsem je potrebno opozoriti tudi na to, da krvodajalec poleg zadoščenja, da je njegova kri nekomu rešila življenje, nima nikakršnih drugih privilegijev, razen kakšnega dneva dopusta, kar pa je čisto odvisno od delodajalca. Rdeči križ si prizadeva, da bi krvodajalcem država priznala ugodnosti pri zdravstvenem zavarovanju. 5. februarja je Območno združenje Rdečega križa priredilo slavnostno akademijo v čast krvodajalkam in krvodajalcem. Med vsemi velja posebej omeniti Franca Medveška, ki je kri daroval devetdesetkrat, pa Branka Ocepka z osemdesetimi odvzemi, Danila Lipovška s sedemdesetimi.... Bila je še vrsta krvodajalk in krvodajalcev s po petindvajsetimi, petdesetimi, šestdesetimi in več odvzemi. Zanimivo je, da se pojavlja vse več krvodajalk in krvodajalcev, ki krvi kljub dobremu zdravju, počutju in kondiciji ne morejo več darovati. Zgornja zakonska meja za odvzem krvi je namreč pri petinšestdesetih letih. Torej bi glede na to veljalo razmisliti o dvigu le-te. Nesebične krvodajalke in krvodajalce so pozdravili predsednica OZ RK Zagorje Metka Podpečan, župan Matjaž Švagan, predsednik komisije za krvodajalstvo, tudi sam 45-kratni krvodajalec dr. Anton Leskovar ter generalni sekretar Rdečega križa Slovenije, Janez Pezelj. Za prijetno glasbeno povezavo Srečanje z dr. Janezom Bogatajem: Slovenska kulturna dediščina in dr. Janez Bogataj sta isti pojem, bi lahko rekli. Etnologiji posveča svoje življenje, energijo in srce. klubih... Njegova bibliografija šteje način življenja ob izbrani hrani, okoli 1500 člankov, razprav in 54 izraža zgodovinske, zemljepisne knjig - samostojnih in v sodelovanju in klimatske posebnosti nekega z drugimi strokovnjaki. Med njegove področja. največje uspehe v zadnjih letih Za izraz domače jedi velja, da so to štejemo prav gotovo knjigo Kuhinja jedi, ki jih jemo doma. V gostilnah Slovenije, za katero je dobil s lahko nudijo hišne specialitete, sodelavci v Maleziji med 6000 ki so vezane na kakovost, ne pa kandidati posebno nagrado žirije, domače jedi. Ne strinja se tudi Za delo Vina Slovenije sta prejela s poimenovanjem slovenske ali nagrado skupaj z dr. Nemaničem narodne jedi, ker živimo na kot najboljši vinski vodnik na svetu, večnacionalnem področju. Prestižna je tudi Murkova nagrada, Predstavil je tudi brošuro Okusiti ki jo je prejel in pomeni največje Slovenijo (Izdajatelj Slovenska priznanje na tem področju. turistična organizacija, november Predavanje v Zasavskem muzeju v 2007), ki naj bi bila nekakšen brevir Trbovljah so organizirali v okviru za vse gostince. »Predstavlja našo muzejskega kluba, z gostom pa se je različnost, na kateri je treba graditi,« »Pri svojem delu imamo etnologi predvsem o slovenski gastronomiji je večkrat poudaril. Naša prehrana opravka s človekom in njegovim pogovarjala muzejska svetovalka je pogojena je z naravnimi in življenjskim slogom,» je dejal med Jana M. Adamič. Najprej ga je prosila kulturnimi danostmi. Kadar predava razgovorom v Zasavskem muzeju za razjasnitev nekaterih pojmov, v tujini, so šokirani, ko pove, da Trbovlje v torek, 17. februarja ld se večkrat uporabljajo napačno, imamo 24 gastronomskih regij, 2009. »Od ljudi veliko dobimo in »S pravilno terminologijo seznanjamo kjer so na tako majhnem ozemlju jim vrnemo, ko dobljeno znanje tudi turistične kmetije, kjer pravkar strnjene prehranske posebnosti. V posredujemo naprej...« poteka izobraževanje. Kulinarika na teh regijah pa je 170 značilnih jedi, Dr. Janez Bogataj lahko posreduje primer je bolj ozek pojem,« je dejal, Id jih predstavlja omenjena knjižica, svoje znanje na Filozofski fakulteti, »in se nanaša bolj na pripravo jedi Ob tem je pohvalil tudi prizadevanja kjer je zaposlen, predava pa še na in ponudbo.« Najširše področje Zasavskega muzeja in Jane M. drugih domačih in tujih fakultetah, zajema izraz gastronomija, kamor Adamič, ki je s člani Univerze za raznih seminarjih, srečanjih, spada poznavanje jedi in priprava, tretje življenjsko obdobje - smer etnologija, pred leti raziskovala preteklost gastronomije na zasavskem področju in ugotovitve strnila v knjižici Teknilo nam je! Študentom jo daje dr. Bogataj za zgled. Omenil je tudi gastronomsko banko Slovenije, ki vsebuje jedi in pijače vseh časov, vseh ljudi, vseh okolij - s čevapčiči vred. Če bi jih ponazoril s piramido, bi zajemale spodnji del, ki je najobsežnejši. Nad njimi pa bi bilo teh 24 regij. Bogastvo gastronomije pa izraža vrh piramide, najmanjši del, kjer so značilne jedi alpskega sveta (kranjska klobasa, zelje, repa), Jana M. Adamič ni imela težkega dela, saj dr. Bogataju ne zmanjka besed panonskega (prekmurska gibanica, Gost se je izkazal tudi kot risar pletenica), osrednjeslovenskega (skutni štruklji, pehtranova potica) in primorja (ribe,školjke). Opozoril je, da bi morali jedi, Id še niso zaščitene, zaščititi po hitrem postopku, sicer bodo to napravili naši sosedje. Tudi zasavske jetrnice nam še ni uspelo zaščititi... Zadeva je propadla, ker se niso mogli zediniti. Za zaščito kranjske klobase so se trudili na primer kar šest let! V zgodovinskem razvoju Slovenije se je skozi naše kraje marsikaj pretakalo, kar smo lahko prevzemali. »Tudi zdaj je tako, le da smo včasih znali prilagoditi našim potrebam in okusom, danes pa posnemamo vse tuje zelo papagajsko,« je bil kritičen dr. Janez Bogataj. In navedel primer dunajskih krofov, ki jih je spekla za dvor neka Cecilija ICraf po milijon na leto - na maslu. Mi smo krofe sicer prevzeli, vendar jih pekli v masti, jih povečali in jedli v glavnem ob pustnih dneh, } Ku H 1 N) A S L O V E N 1 ) E Knjiga dr. Janeza Bogataja Kuhinja Slovenije da je organizem dobil zalogo pred velikonočnim postom. Precej časa je posvetil tudi odnosu do hrane, ki se ga bo treba učiti na Obiskovalci muzejskega kluba v Trbovljah Brošura Okusiti Slovenijo novo. Pri tem ima veliko odgovornost šola, ld premalo navaja otroke na ta odnos. »Tudi včasih so znali na hitro pripraviti jedi,« je dejal, »jedli pa so vedno počasi...« Svoje študente pelje vsako leto tudi na odpad, kjer so šokirani nad tem, koliko hrane ljudje odvržejo. Glede študentov je opozoril tudi na njihovo praznino, kar se tiče domačega kraja. Nobene posebnosti oziroma znamenitosti ne poznajo. Pozabijo še tisto, kar so se naučili v nižjih razredih osnovne šole. KHUMPENTOČ Cvrtnjaki oz polpete steM;if|evvHiastnA.u Trojanski krofi Zasavska jitrnica Značilna polirajo» klobasa ob kolinah v Zasavju, z jvV mm nadevom, ki jo ulivajo Ena stran v brošuri je namenjena zasavskim kulinaričnim značilnostim Dr. Bogataj ima nadvse rad raznolikost naše lepe dežele, kar dokazuje z vsako besedo. Vse to že dolga leta predstavlja svetu. In seveda tudi nam, ld tega bogastva največkrat sploh ne opazimo. Slike in besedilo: Fanči Moljk 0 mmšKfi Prešerno do Prešerna in informativni dan V petek, 6.2.2009 so imeli na Gimnaziji in ekonomski srednji šoli Trbovlje dan odprtih vrat. Obiskali so jih učenci osnovnih šol iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika. Mesec februar je najbolj znan po prazniku in sicer po Prešernovem dnevu. Na GESŠ so želeli dijaki učencem osnovnih šol iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika priklicati prešernovsko vzdušje, zato so v učilnicah potekale delavnice, na katerih so obiskovalce seznanjali s Prešernom. V večnamenskem prostoru so zaigrali igrico o Prešernu, v učnem podjetju pa so bili obiskovalci marketinška agencija in so izdelovali plakate s Prešernovimi kroglicami. Ta dan je bil namenjen predvsem predstavitvi šole, tako kot informativna dneva, ki sta bila v GESŠ 13. in 14. februarja ob 9.00 in 16.00 uri. Iskalcev informacij je bilo kar precej, več kot lansko leto. Zagotovo bo tudi vpisanih letos več. Dijaki in profesorji so poskrbeli za zanimivi program ob predstavitvi šole. Besedilo: Sura Bavdek Na GESŠ tople malice Na Gimnaziji in ekonomski srednji šoli Trbovlje imajo dijaki, kljub temu, da so brez primernih prostorov, od 2.2.2009 brezplačne tople malice. Z novim šolskim letom 2008/2009 je v veljavo vstopil zakon o subvencionirani dijaški prehrani - dnevnega toplega obroka, katerega so morala nemudoma upoštevati vse srednje šole. V GESŠ Trbovlje jedilnice in kuhinje nimajo, zato so kar nekaj časa iskali možne rešitve. Sprva so se dogovarjali z OŠ Trbovlje, kasneje z Domom Svoboda, kjer naj bi dijaki pojedli malico, ki bi jo pripeljali od drugod. Zato so imeli do februarja v učilnicah organizirano brezplačno hladno malico s toplim napitkom. A kasneje, po večkratnem neuspešnem dogovarjanju z dobavitelji, so le našli ponudnika in sicer iz Ljubljane. Hrano vsak dan pripeljejo v kombiju, v posebnih plastičnih posodah s plastičnim priborom. Ne glede na to, da hrana ravno nima visoke temperature je, sodeč po količini, ki ostane, dobra in je dijakom všeč. Dijaki imajo na voljo tudi izbiro menija - mesnega ali vegetarijanskega. Brezplačno malico dijaki jedo po 6. šolski uri in zato nimajo daljšega pouka. Besedilo: Sam Bavdek Za hrastnišlce otroke poskrbela OZPM Hrastnik in knjižnica Občinska zveza prijateljev mladine Hrastnik je v počitniških dneh organizirala preko celega tedna razne dejavnosti. Vsak dan so lahko obiskali filmske predstave, ki so bile cenejše kot navadno - okoli enega evra. V torek so imeli plavanje v bazenu, v poslovni dvorani pa naslednji dan še ustvarjalno delavnico. »Plavanje in ustvarjalna delavnica sta bili brezplačni,« je povedala Lilijana Oplotnik s Krca v Hrastniku. V petek, 27. februarja pa se lahko udeležijo ob 16. uri še Računalniškega petka v Knjižnici Antona Sovreta, kamor so nekateri pridno zahajali preko celega tedna. Fanči Moljk Imejmo se radi - ljubezen in spolnost Na letošnjem občinskem otroškem parlamentu je bila tema pogovora trboveljskih osnovnošolcev »Imejmo se radi - ljubezen in spolnost« Osnovnošolci se že kmalu spoznajo s problemi, ki so največkrat posledica pomanjkanja prave medsebojne komunikacije. Danes se uporablja vse več medijev, zato pogosto naletijo na neprave sogovornike. Nevednost pripelje do neljubih posledic, ki jih ne poznajo in ne vedo zanje. S spolnostjo se na neprimeren način srečujejo včasih že tretješolčki osnovne šole, žaljivke, povezane z njo, se slišijo tudi v prvem razredu, čeprav otroci ne poznajo njihovega pomena. Pravih posledic se zavedajo, ko jih občutijo na svoji koži. V ljubečih družinah, kjer si zaupajo in se veliko pogovarjajo, je veliko večja verjetnost, da bodo otroci upoštevali nasvete staršev. Priznavajo, je veliko težje razočarati svojo mami, kot razočarati prijatelja. Vsi, ki imajo že začrtano pot, bolj pazijo na svoje obnašanje in si prizadevajo priti do cilja. Vedo, da se je treba v partnerstvu prilagajati in da se zaradi partnerja ne sme povsem zanemariti družine in prijateljev, treba pa ga je razumeti in spoštovati. Nekaj vedo tudi o spolnih boleznih, zavedajo se nevarnosti okužbe, ki je vzrok za aids in neželene nosečnosti. Istospolna usmerjenost jim ni neznanka, a priznavajo, da so strpnejši, dokler se le pogovarjajo, niso pa prepričani, da bi bili, ko bi se s tem srečali. Menijo, da bi istospolni partnerji kot starši naleteli na več problemov kot jih je v klasičnih družinah. Želijo si na temo ljubezni in spolnosti dodatnih izobraževanj, vendar v okviru rednega pouka ali ob ustreznem terminu. Ostaja odprto vprašanje, kaj je pomembnejše, partner ali kariera. Ob tem ugotavljajo, da družina oprosti marsikaj. Kariera pomeni enkratno priložnost, zato je treba oboje temeljito pretehtati. Menijo tudi, da kariera ostane, partnerja pa se lahko razideta. Ob zaključku so ugotovili, da imajo ljube osebe, da znajo pokazati, kako imajo koga radi, da imajo nekoga, ki jim stoji ob strani, da je družina vedno z njimi in da se lahko obrnejo ljudi, ki jim bodo pomagali. Podžupana Metod Kurent in Mitja Rozina sta pohvalila mlade parlamentarce in dodala, da je prav, da se čim več pogovarjajo in da nadaljujejo v tej smeri, da bodo nekoč lahko dobri predstavniki občanov. Besedilo in slika: Irena Vozelj m AmwcfitemKA flCüBa 8M& D£b to Z£gi£)a ttramus Popolna preobrazba Mladost je lepa že sama po sebi. Simpatični Petri ni bilo treba veliko. Malo osvežitve v pramenih, preoblikovanje frizure, diskretna šminka in - Petra je kar zasijala! In vse to s pomočjo Studia Las iz Zagorja. G5> w O&l Vlili Cesta zmage 65, 1410 Zagorje TELEFON: (03) 56 64 186 Valvazorjev trg 8, 1270 Litija TELEFON: (01) 89 81 088 KUPON STILSKA PREOBRAZBA Ime: Priimek: Ulica: ...in nasmejana odšla. J Kraj:_ Petra, ko je prišla... V naslednji številki bomo spet objavili novo ime- za novo frizuro. Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las! Telefon: V soboto, 21. februarja 2009 se je lotila zimskega plezalnega vzpona v Karavankah trojica alpinistov, Sebastjan Jančič iz AO PD Trbovlje, Matjaž Čuk iz Kranja in Bojan lursic iz Ljubljane. Cilj jim je bila severna stena 2060 m visoke Begunjščice. Vstopili so v 350 m visoko smer, imenovana Y (Ipsilon). Po dobri uri plezanja so uspešno izplezali iz stene. Smer ima naklon 60/50-45°. Na vrhu gore so si zadovoljni segli v roke, nato pa se po krajšem počitku lotili sestopa po Osrednji grapi, tudi visoki 350 m, z naklonom do 45° in se zadovoljni z uspehom odpravili domov. Besedilo: Tine Lenarčič REPUBLIKA SLOVENKA MINISTRSTVO ZA IAVNO UPRAVO Se nikoli tako blizu! (e)VEM ^ nržai/ni n/vrtvl t- Državni portal za podjetja in podjetnike - A* | Naložba v vašo prihodnost Operacijo delno financira evropska unija Evropski socialni sklad DA O M Dfušt^|priiatelievpniadine>Trt>ovlieie^M a l(^efi?ad^^u7aKm ^^^SniBpasMlžsImi ioTp»^^io I«pred Delavskim domom! Mi n m 0M - ■JEB&BŠB&Si «C (mmžA 0 MaHsarc HsSČpts AstÜp1® Maškare /aMp?s MažKare Preteklo soboto, 21. februarja 2009, je bilo zelo živahno in našemljeno v Dolanki. Domiselno napravljenih maškar je bilo veliko, tako da si lahko obetamo dobro letino. Za hrano in pijačo so poskrbele prostovoljke Občinske zveze prijateljev mladine Hrastnik in Dol, za dobro voljo pa Romana Kranjčan. V naš objektiv smo jo ujeli malo z zamudo, ko si je masko že snela. Slike in besedilo: Fanči Moljk V organizaciji Gibanja za pravičnost in razvoj, občine Zagorje in s podporo KCDD Zagorje in Voxhumane je bila v Zagorju, v avli Delavskega doma, v petek, 20. februarja 2009 odprta razstava fotografij članov fotografskega društva Enooki o delu in življenju Janeza Drnovška. Razstava je bila pred tem na ogled v Ljubljani v Muzeju novejše zgodovine. Slike si je mogoče ogledati do 6.3. 2009. Sprehod z Arturjem Zahajal je tudi med oblake Nasmeh Fotografija fotografije - unikat avtorice članka Slike in besedilo St Sto prašičkov igra glasbo, ki je bila predsedniku všeč Stiski kvartet s svojo ubranostjo in kvalitetno izvedbo že sedemnajst let razveseljuje ljubitelje slovenskih ljudskih pesmi in zelenih melodij. Pred dvema letoma so bili gostje hrastniške vokalne skupine Plavica, tokrat pa smo jih želeli doživeti v njihovem okolju. Vendar v petek, 30. januarja 2009, niso peli v Stični. Slovensko - dalmatinski večer je organiziralo KD Ivančna Gorica in povabilo kot gosta tudi Miha Merljaka, člana nekdaj popularne skupine Napoleon. Po sedmih letih »suše« je s prijateljem, ki je igral na kitaro, spet navdušil svoje oboževalce. Stiski fantje so seveda pritegnili številne obiskovalce, ki so že vedeli, da ne bodo deležni le prijetnih melodij, ampak bo z odra izžarevala pozitivna energija, ki govori o tem, da so člani Stiškega kvarteta tudi dobri prijatelji. Prijatelji pa so tudi s IClapo Lavanda, ki prihaja sicer iz Slovenije, vendar v ničemer ne zaostajajo po kvaliteti za skupinami iz Dalmacije, kot je dejal vodja Stiškega kvarteta Dušan Kamnikar. Popularne dalmatinske pesmi so pričara- le vonj po morju, iskrivi ljubezni in veselju do življenja. V rokavu pa je imela Lavanda še presenečenje večera - Roka Ferengijo, slovenskega Elvisa, ki je kar z njimi zapel nekaj dalmatinskih, večno lepih pesmi. Za Roka piše na spletu, da rad nastopa tudi sam, v manjših, intimnih klubih, kjer se tik pod odrom, na dotiku roke, praviloma zberejo najlepši obrazi kraja. No, prepričani smo, da je začutil v prvih vrstah vsaj nekaj notranje lepote navdušenih obiskovalk. Večer v Ivančni Gorici je bil prvi v mini turneji, ki jih Stiski kvartet načrtuje s prijatelji - člani Lavande. V februarju so bili povabljeni tudi na festival Pesme, ljubavi i vino v Subotici. Slike in besedilo: Fanči Moljk 10 mturmki V Galeriji Knjižnice Litija je bilo 10. februarja 2009 literarno-libovno srečanje, na baterem so gostili Jožeta Sevljaka, bi se v bulturnem prostoru pojavlja bot pesnib, pisatelj, izdelovalec miniaturnih vašbih situl in nenazadnje bot slibar. Pogovor z Jožetom Sevljakom Učiteljski pevski zbor KUD Litus OŠ Litija Spogledovanja z različnimi področji ustvarjanja so zagotovilo, da so srečanja z njim vedno prijetna in zabavna. Konec lanskega leta je izšla že enajsta knjiga, zbirka pravljic Kako je martinček shujšal. Zanimive zgodbe, ne samo za otroke pač pa tudi za starše, babice in dedke. V kulturnem programu so nastopile pevke Učiteljskega pevskega zbora KUD Litus OS Litija in citrarka Zofka Hauptman. Besedilo in sliki: A.M. Literarni prijatelji DUT so na literarnem večeru v zagorsbi bnjižnici predstavili Nandeta Raz-boršba. To je bil njegov drugi literarni večer, vodil ga je Jože Bernot, Nandetova dela pa so prebirali člani Literarnih prijateljev Društva upobojencev Trbovlje. Z Nandetom Razborškom se je pogovarjal Jože Beniot, glasbeni del pa sta prispevala Vlado Poredoš in Bojan Bergant iz skupine Orlek. Težko bi našli Zagorjana, ki ni nikoli slišal o garaču, človeku, ki je napisal veliko pesmi, pripovednih del, govorov, dram in še marsikaj, nekaj tudi za svoje srce in dušo. Nande je bil tega večera zelo vesel, saj je kraju in času, v katerem je delal, pustil poseben pečat. Čeprav trdi, da je večina njegovega dela bila naročena za različne priložnosti, se čuti, kako je ves čas dihal s krajem in njegovimi ljudmi. Hudo mu je, da se je rudarjenje ustavilo. Rudarji so bili po njegovem sicer robati, preprosti garači, a čustveno zelo bogati. V njegovi življenjski stiski nastalo okoli dvesto petdeset pesmi, ld so kasneje, končale v košu za smeti. Skoda! Upokojitev je bila zanj šok. Ugotovil je, da so se stare vezi pretrgale, da mora dobiti nove prijatelje, začeti vse znova. To je bilo težko spoznanje. Poglobil je stike s sorodniki, med prijatelji, Id so mu ostali zvesti, pa je Vlado Poredoš, ki je bil skupaj z Bojanom Bergantom glasbeni gost večera. Besedilo in slika: Irena Vozelj mms«A @ Mmmttmm MimvIum Valvasorjeva grafična zbirka, se je vrnila na grad Bogenšperk Fundacija Janeza Vajkar-da Valvasorja pri Sloven-sld akademiji znanosti in umetnosti je pred slovenskim kulturnim praznikom slavnostno podarila faksimiliran natis Valvasorjeve grafične zbirke, Iconothece Valvasori-ane, Občini Šmartno pri Litiji in Javnemu zavodu Bogenšperk. V prijeten večer in v čas 17. stoletja je zbrane v Valvasorjevi knjižnici na gradu Bogenšperk z igranjem na arhilutnjo - baročno glasbilo - popeljal Boris Šinigoj. Svoje vtise ob zgodovinskem dogodku za občino in grad Bogenšperk je uvodoma str- nil župan občine Šmartno pri Litiji, Milan Izlakar. Zbirko je strokovno predstavil vodja projekta in urednik zbirke dr. Lojze Gostiša, o veličini opravljenega dela je spregovoril predsednik Fundacije Janeza Vajkar-da Valvasorja pri Slovenski alcadmiji znanosti in umetnosti, akademik dr. Matjaž Kmecl. Za faksimilirani in obenem znanstveno kritični natis Valvasorjeve grafične zbirke je poskrbela Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, aktivno delo za izdajo zbirke pa se je pričelo pred osmimi leti. Iconotheco Valvasoriano si obiskovalci gradu lahko ogledajo v vitrini poleg originala Slave vojvodine Kranjske v Valvasorjevi delavni sobi. Vodja projekta in urednik zbirke dr. Lojze Gostiša in predsednik Fundacije Janeza Vajkarda Valvasorja akademik dr. Matjaž Kmecl sta zbirko slavnostno predala županu Občine Šmartno pri Litiji Milanu Izlakarju in direktorici Javnega zavoda Bogenšperk, Joži Vovk. Drugi komplet zbirke se bo pridružil izvirniku v zagrebški škofijski Biblioteki Metropolitan i, tretji potuje na sedež angleške Kraljeve družbe v London, četrtega je že podaril predsednik RS Danilo Turk predsedniku evropske komisije Jose Manuelu Ba-rossu kot simbolno darilo slovenskega predsedovanja EU, petega dobi SAZU, kjer ima Valvasorjeva fundacija sedež. Skupaj je bilo natisnjenih 100 kompletov zbirke. Po viru: MaH <Žaj m dv% Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje je spet pripravilo poslastico za ljubitelje Toneta Partljiča in njegovih iskrivih komedij. Premiera bo v petek, 27. februarja 2009 ob 19.30 uri s ponovitvijo v soboto, 28. februarja ob isti uri v dvorani Doma Svobode v Trbovljah. Čajčkali bosta prekaljeni amaterski gledališki igralki Marjeta Dolinar in Katarina Pa j er. Z režijo se je spopadla brezčasna Nanda Guček. Odrska mojstra sta Brane Solina in Matej Kolenc, tehniko pa obvladuje Roman Poboljšaj. Komedija Čaj za dve na humoren način prikaže notranje doživljanje dveh povsem različnih oseb - na eni strani iz RH Elektriks s.p. elektro inštalacije in druga elektro dela ‘inštalacije novih gradnjah, ‘renovacija elektro inštalacij, ‘priklopi raznih naprav, ‘servisiranje raznih naprav Robi Hrastovec - Wenik 00386 (0)70 832 609 Prapreče 19lc 3305 Vransko robi@instalacije.biz http://instaladje.biz/ preprostega okolja iztrgana kmetica, na drugi strani profesionalna umetnica, trpeča za izgubljenimi priložnostmi. Spoznata, da sta si ena drugi potrebni za tolažbo in veselje, saj za njuno samoto in majhna veselja ni nikomur več mar - in da je dobro imeti nekoga, ki te vsaj posluša. Mati “7 n\/ Izbiramo: ■m Ml J n Začenja se drugi krog glasovanja. Kot že rečeno, sedaj objavljamo tiste, ki so se uvrstili v drugi krog in le za te bo možno glasovati v naslednjih številkah Zasavca. Če bodo na glasovnicah napisana druga imena, bodo le-te neveljavne. Napisani vrstni red je slučajen (abecedni) in ne odraža trenutnega vrstnega reda pri glasovnicah. Glasovnice bomo sprejemali do sobote, 21. marca 2009, do 12. ure, rezultati pa bodo objavljeni 26. marca. Prvo mesto bo točkovano s tremi točkami, drugo z dvema in tretje z eno točko. Glasovnice - fotokopij ne upoštevamo -pošljite na naslov Uredništvo časopisa Zasavc, poštni predal 79, 1410 Zagorje ob Savi. & - Nina Žnidar ( SK Zagorje) -Tina Koder (KBV RONDOKWAN Zagorje) -Tjaša Krajnik (KBV RONDOKWAN Zagorje) 3. Naj trener Zasavja 2008: - Boban Simič ( KMN Svea Litija) - Dušan Hauptman (Košarkarski klub Zagorje) - Igor Kalšek (KBV RONDOKWAN Zagorje) - Miha Kovačič (Karate klub Trbovlje) - Srečko Rozman (KK RONDOKWAN Izlake) - Zvone Pograjc ( SK Zagorje) lilij r NOMINIRANCI ZA NAJ ŠPORTNIKE ZASAVJA V LETU 2008 I. Naj športnica in športnik Zasavja 2008: - GašperVrhovec (KMN Svea Litija) - Iztok Živko ml. (Štern racing klub) -Jernej Hudomalj (Karate klub Trbovlje) - Klemen Buzina (KBV RONDOKWAN Zagorje) - Mišo Brečko (FC Köln) - Peter Kauzer ml. (BD Steklarna Hrastnik) 2. Naj mladi športnik in športnica Zasavja 2008: -Aljaž Vesenjak (Karate klub Trbovlje) - Neva Ocepek (KK RONDOKWAN Izlake) - NevaTaškar (SK Zagorje) 4. Naj ekipa Zasavja 2008: - Karate klub Trbovlje - KBV RONDOKWAN Zagorje - SK Zagorje -Tenis klub AS Litija - ŠD KBM Racing Zagorje - ŽRK Zagorje 5. Naj športni delavec Zasavja 2008: - Branko Praznik-Kosa - Franc Stenko - Igor Grčar - Iztok Živko st. - Jure Drofenik -Tone Čebela m if * G <\ GLASOVNICA za av hrastnik - trbovlje - Zagorje - litija - radeče I. NAJ SRORTNIK-CA ZASAVJA 2008 1. mesto:__________________________ 2. mesto:__________________________ 3. mesto: ST. 3/2009 2. NAJ MLADI SPORTNIK-CA ZASAVJA 2009 1. mesto:____________________________ 2. mesto:____________________________ 3. mesto:____________________________ 3. NAJ TRENER ZASAVJA 2008 1. mesto:____________________________ 2. mesto:____________________________ 3. mesto: 4. NAJ EKIPA ZASAVJA 2008 1. mesto:___________________ 2. mesto:___________________ 3. mesto: 5. NAJ ŠPORTNI DELAVEC ZASAVJA 2008 1. mesto____________________________ 2. mesto___________________________ 3. mesto Glasoval sem Ime in priimek: Naslov: Telefon: Davčna številka: Smučanje: G> , S/ Vil Nina Žnidar in Pia Zupan sta bili odlični na Pokalu Loka, Neva Taškar pa na Pokalu Roka Petroviča. Po krajšem prisilnem počitku zaradi slabega vremena so se mladi smučarji merili na tekmah različnih rangov. Člani otroške reprezentance so pokazali svoje znanje na mednarodnem tekmovanju Pokal Loka na Starem vrhu, cicibani pa na regijski tekmi v superveleslalomu na avstrijski Peci in na Pokalu Roka Petroviča v Kranjski gori. Z dobrimi nastopi v letošnji sezoni, sta si mesto v otroški reprezentanci prislužili tudi Nina Žnidar in Pia Zupan iz S K Zagorje, ki sta odlično formo potrdili na enem naj starejših otroških mednarodnih tekmovanj. Na sobotnem veleslalomu je pri starejših deklicah Nina Žnidar zasedla 2. mesto, na nedeljskem slalomu ji je kazalo še bolje, saj je po prvem teku vodila, na koncu pa je morala priznati premoč reprezentančni kolegici Eli Plut, ki je zmagala že v veleslalomu. Pia pa je bila pri mlajših deklicah v veleslalomu 9., v slalomu pa 10. Obe zagorski smučarki sta bili članici prve slovenske ekipe, ki je v konkurenci 32. držav zasedla drugo mesto za Avstrijo in pred Nemčijo. Cicibani so se v soboto na tekmi za Pokal vzhodne regije pomerili v superveleslalomu. Kljub temu, da kar nekaj časa ni bilo tekem, so cicibani S K Zagorje in SD Zasavje pridno trenirali. Neva je na peti tekmi zabeležila četrto zmago, v deseterici pa so se ji pridružile, Tadeja Pintar na 6., Anja Žibert na 8. in Sara Poropatič na 10. mestu. Saša Milanovič je kljub poškodbi stisnila zobe in prismučala na 15. mesto. Na rep deseterice se je pri cicibanih uvrstil tudi Gašper Kranjc, Dominik Krajnc pa je bil 18.. V nedeljo so se cicibani zbrali v Kranjski gori na 15. Memorialu Roka Petroviča. Na najprestižnejši cicibanski tekmi sezone so se člani S K Zagorje že šesto leto zapored uvrstili na stopničke za zmagovalce. Na veleslalomu z mednarodno udeležbo Nevi Taškar ni uspelo ponoviti lanskega zmagoslavja Kaje Klančišar in je zasedla 3. mesto, Tadeja Pintar je bila 17., Saša Milanovič 20., Sara Poropatič 24. in Anja Žibert 28. Pri cicibanih se je izkazal Gašper Kranjc z 8. mestom, Dominik Krajnc pa je zasedel 32. mesto. S K Zagorje in SD Zasavje je v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine v času zimskih počitnic organiziral tečaja smučanja in deskanja na Golteh. Podrobnejše informacije so na spletni strani S K Zagorje in spletni strani občine Zagorje ob Savi. S K Zagorje in SD Zasavje Karateist Timi Umek Pe matmii mm šp@tluči to, m» ]\% v ferv-ii«! V Velenju se je na Valentinovo, v soboto, 14. februarja 2009 odvijal mednarodni turnir za uradnim nazivom 4. Pokal »Nesti Žgank«. Zbralo se je 450 tekmovalcev iz štirih držav. Karate klub Trbovlje je nastopil z osmimi tekmovalkami in tekmovalci. Na podelitvi priznanj se je ponudila tudi priložnost, da se Timi Umek, dijak drugega letnika trboveljske gimnazije kot eden izmed mladih trboveljskih karateistov, ki veliko obetajo, predstavi bralcem Zasavca. Timija so bralci Zasavca z glasovanjem postavili na drugo mesto med »naj mladimi športniki Zasavja za leto 2007. Kakšni so vaši najboljši rezultati doslej in kakšni so rezultati v letošnjem letu? »Najboljši rezultat doslej sem dosegel letos januarja na evropskem prvenstvu, ko sem zasedel peto mesto. Drugače pa sem osvojil tudi državno prvenstvo v katah ekipno. Dosegel sem tudi nekaj dobrih rezultatov na posameznih tekmah v Sloveniji.« Koliko je potrebno trenirati, da se dosegajo takšni uspehi? Koliko časa treninga posvečate tehniki in koliko kondiciji? »Moram povedati, da smo letos povečali obseg treningov. Naredimo minimalno pet treningov na teden. To traja od septembra 2008 naprej. Kondicijski treningi so bili ves ta čas. Imamo dovolj moči za zahtevna tekmovanja.« Imate na treningih dovolj konkurence med vrstniki? »Glede konkurence moram povedati, da se mi klubski kolega hitro približuje. Boljših pa, razen trenerjev, ni. Ostali moji vrstniki niso vztrajali in so že zaključili s kariero.« Karate ni olimpijski šport. To je šport, ki tudi ni deležen popularnosti širokih množic. Pa vendar, pričakujete v klubu, da bo v bodoče tudi karate postal olimpijski šport? »Glede na to, da se je o tem govorilo že leta nazaj, mislim, da bo karate kot šport vendarle tudi na olimpijskih igrah leta 2016.« Pa boste vztrajali tako dolgo v tem sicer napornem športu? »Bom videl kako bom lahko usldadil svoje izobraževanje s športom in kako bo potekalo moje nadaljnje življenje.« Ko sva že pri šoli. Kako pa vam uspe uskladiti šolske obveznosti in šport? »Zaenkrat še gre. Nimam nekih posebnih težav v šoli, pa tudi rezultati v karateju so izvrstni. Jasnih ciljev za naprej, razen da želim končati gimnazijo, še nimam. Razmišljam pa, da bi se po gimnaziji vpisal na DIF, ker sem po naravi športnik in mi je to očitno v krvi in zapisano v zvezdah, tako da bom verjetno ostal pri športu.« In kdo je vaš trener? »Kvalitetnih trenerjev je v klubu dovolj. Sedaj me trenira Miha Kovačič, ki je prevzel to delo od Bogdana Simerla. Kljub temu me še vedno trenira tudi Bogdan Smeri in njegov sin Jernej Simerl. Kaj pa je s sponzorji in denarjem nasploh? Posebnih sponzorjev nimam. Kljub temu se klub dobro drži in ne čutim kakšnih posebnih finančnih problemov. Bilo pa bi dobro, ko bi bilo še kaj več denarja. Kadar gremo na tekmovanje v tujino, morajo namreč svoje prispevati tudi starši.« Tekst: M.A.Š., slike: MaH Karate: V Velenju se je na Valentinovo, v soboto, 14. februarja 2009 odvijal mednarodni turnir za uradnim nazivom 4. Pokal »Nesti Žgank«. Zbralo se je 450 tekmovalcev iz štirih držav. Karate klub Trbovlje je nastopil z osmimi tekmovalkami in tekmovalci. Trboveljčanom se tokrat ni posrečil nastop v lcatah, saj so vsi razen Lejle DORIC izgubili svoj prvi nastop. Pri žrebu so imeli tudi nekoliko smole, saj je večina že v prvem krogu naletela na kasnejše finaliste in nosilce medalj. V katah posamezno so poleg Lejle nastopili še Blaž HRIBOVŠEK, Jan NARAGLAV, Patricija BUKOVINSKI in Aneja TAHIROVIČ. Več uspeha so imeli v športnih borbah, kjer so nastopili: Blaž HRIBOVŠEK, Jan NARAGLAV, Patricija BUKOVIN-SKI, Tim ŽLAK, Tea LOPAN in Žiga ŠANTEJ. Jan NARAGLAV in Tim ŽLAK sta vsak v svoji starostni in težnostni kategoriji premagala vse svoje nasprotnike in začela leto 2009 z zlato medaljo. Po daljši odsotnosti s tekem zaradi poškodbe je svoje nastope uspešno opravila tudi Tea LOPAN, ld je v kategoriji 14 in 15 letnic, v kategoriji nad 54 kg, osvojila bronasto medaljo. Blaž HRIBOVŠEK je prvič nastopil v kategoriji 12 in 13 letnikov in se tudi dobro upiral nasprotnikom. Na koncu je bil peti. Žiga ŠANTEJ je izgubil prvo borbo s stalnim članom hrvaške članske reprezentance, ki je kasneje izgubil polfinalni dvoboj in s tem tudi možnost na repasaž. Patricija BUKOVINSKI je dobro opravila z rednim delom prve borbe, kasneje pa zaradi neaktivnosti v podaljšku izgubila po sodniški odločitvi. *> KOMP, . | iäSOwam». •. Trboveljski karateisti v Velenju Po oceni trenerja Mihe KOVAČIČA bo potrebno v katah opraviti nekaj dodatnih treningov, ki bodo temeljili na izboljšanju posameznih elementov v kati ter na pristopu k izvedbi na tekmovanju. V športnih borbah je forma zadovoljiva, predvsem zato, ker na je treningih v tem obdobju največ časa posvečeno nožnim tehnikam, ki v športnih borbah ob uspešni izvedbi prinašajo največ točk. Besedilo in slika: Bogdan Simerl Na stenliijni! Karate zmm V četrtek, 19. februarja 2009 je na Vrhniki potekala izredna volilna skupščina Karate zveze Slovenije. Rekordno število delegatov iz 66-ih slovenskih karate klubov od skupno 72-ih je predsednika izbiralo med dvema kandidatoma, dosedanjim predsednikom KZS, dr. Igorjem ZELINKO in predsednikom enega najuspešnejših slovenskih karate klubov, Športnega društva Gorica iz Nove Gorice, Brunom KOMCEM. Novi član IO KZS, Jernej SIMERL (desno), skupaj s predsednikom trboveljskega kluba Bogdanom SIMERLOM (levo) in glavnim trenerjem Mihom KOVAČIČEM (v sredini) na EP regij junija lansko leto v Mariboru, kjer so Trboveljčani izvedli organizacijo tekmovanja na najvišji ravni, za kar so prejeli ogromno pohval funkcionarjev evropske Karate zveze in slovenske Karate zveze ter nastopajočih. Oba kandidata sta izčrpno predstavila program dela za naslednje obdobje ter svoji ekipi. Igor ZELINKA je v štiričlanski Izvršni odbor Karate zveze Slovenije povabil Tajnika Karate kluba Trbovlje, Jerneja S1MERLA. Po tajnem glasovanju je predsednik volilne komisije objavil rezultate. Karate zvezo Slovenije bo v naslednjem mandatu vodil dr. Igor ZELINKA skupaj s svojo ekipo. Ta ekipa bo v naslednjem mandatnem obdobju vodila vizijo in strategijo slovenskega karateja in sprejemala vse najpomembnejše odločitve. Zaupanje delegatov bo novo ekipo zavezovala k zavzetemu in dobremu delu. S tem ima Karate klub Trbovlje tudi v naslednjem obdobju možnost aktivnega vldjučevanja v kreiranje politike slovenskega karateja. Poleg Jernej aSIMLRL A je v delo z reprezentančnimi selekcijami aktivpwTld'j^SnWli Glavni trener v klubu Miha KOVAČIČ. ft f Besedilo in slitiMhlgdaiiSfMI-tlj ?! za ave © tmemio Bj ■ i»yrn»iiHni« REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1000 € Rešitve iz prejšnje številke. I S ON N I I C ! A = S '-' O R A ~ r m z A ’ C ! M D E B fiSD O L I N A R ■ÜERjJ AN A pjiF A D I ™ G i N C AMEN [UTo J ™- G L A = R 5 A Tj S T V A ■=• D L T I V A E j R |^| U | D j O j | ~ I H L I AM; N oh T.1 O v- Z T l C - D A J L A S A T I M E S O L E U ■ - a .2K.I A D A T E T R I s 0 G E L A L E nTk A ESS Y O K O 6 4 2 1 5 9 3 7 8 8 3 1 2 7 4 6 5 9 9 7 5 6 3 8 4 1 2 5 6 4 9 2 1 7 8 3 3 8 9 7 6 5 2 4 1 1 2 7 4 8 3 9 6 5 7 1 6 5 9 2 8 3 4 2 5 8 3 4 6 1 9 7 4 9 3 8 1 7 5 2 6 SUDOKU 8 2 9 6 3 9 6 7 2 9 5 5 6 8 4 1 4 2 3 3 1 8 9 KAKURO NURIKABE Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 07.03. 2009 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 04/2009. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, 1 x bon za 12,52 EUR in lx za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 03/2009 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: - Jože Obran, Titova 6, 1433 Radeče - 20,86 € - Rosanda Medvešek, Tig revolucije 16, 1420 Trbovlje - 12,52 € - Jožefa Benko, Brezje 1, 1413 Čemšenik - 8,35 € Pojasnilo Zaradi zamika izida časopisa v januarju, je prišlo do objave napačnih rešitev križanke in ugank. Za napako se opravičujemo. Reševalci nagradne križanke zaradi tega niso bili prizadeti. BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO DOBRI...DOMAČI.... BRGLEZOVI KEKSI... ZOPET V AKCIJSKI PONUDBI DOMAČI NAVADNI KEKSI pakirani 850 g samo 2,50 € POSEBNA PONUDBA V ČASU OD 26.02 DO 11.03.2009 POSLADKAJTE SE... Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280 Ali se prepoznate? Ste se prepoznali? Ste na slild v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka, 06.03. 2009, po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZZERIfl ČEBELICA VRAČEVIČ Iflolej Valvazorjevo 2, IZLAKE. Tel.: 05/56-74-157 Kuhamo s Stašo Štravbe - flancati - zelo star recept Sestavine: A kg moke 4 žlice smetane 3 rumenjaki 1 jedilna žlica ruma 2 jedilni žlici sladkorja ščepec soli naribana limonina lupina olje sladkor za posipanje Priprava: Umesimo testo, ki naj bo malo bolj trdo in kompaktno kot za domače rezance. Dobro ga pregnetemo in pustimo počivati 30 minut. Razvaljamo ga na tanko (1-2 mm). S kolescem narežemo pravokotnike in jih po sredini 2-3 krat zarežemo. Štravbe ocvremo v arašidovem olju. Ocvrte štravbe potresemo s sladkorjem. Dober tek! Drage bralke, cenjeni bralci! Človek je popotnik skozi prostor in čas našega planeta. Podoben je oblakom, ki se selijo z enega konca neba na drugega. Njih žene vetrič, nas pa hrepenenje in skrite želje. Ženejo nas naše predstave o soljudeh in svetu, v katerem živimo. Če vidimo svet kot kraj čudovitih možnosti, je naše življenje lepo in mirno. K slednjemu ste gotovo usmerjeni tudi vsi, Id ste poslali svoje prispevke na Zasavčev literarni natečaj. Zavedate se, da štejejo le dejanja, zato smo vam iskreno hvaležni za obogatitev kulturnega utripa, ld veje iz našega časopisa. Želim vam še veliko plodnih misli in ustvarjalnih trenutkov. Naj vas spremlja obilje vsega dobrega. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) OBLAKI TETKA KILOMETRE O, oblaki, MELJE oblački! Mimo mene se pelje, tetka kilometre melje, Potepuhi, nemaniči, s starim kolesom, brezdelneži, s koščenim berači, se ziblje telesom. cigani, romarji, Nekaj besed ujamem, vagabundi, ne vem, ali je pela veseljaki, ali mrmrala, luzerjil? Vem, po obrazu sem jo videl, da kar lepo pri nas je se je držala. dolgočasno, zato se Zakaj, moja teta stara? v svojih razkošnih Mar bi tu belih kočijah pri meni ostala fijakate drugam. in ne s kolesom garala, Vzemite še mene rajši bi meni pesmice s sabo. in lepe pravljice brala. Vlado Garantini Andrej Režun SPOZNANJA Mladost od mene se poslavlja, sreče nudila si mi malo, upanje s teboj odhaja, le kaj mi je še ostalo? Le kup spominov in spoznanj, kakšen da je svet, v iluzijah svojih izigran spoznal človeški sem pohlep. Delavca so izigrali, spet hoš hlapec ubog, z besedami so rozce s'j ali, tolažbo pa naj da jim Bog. Maks Marinčič VEČERNI AVE Ko večerni A ve milo zapojo zvonovi v naših mestih in vaseh ter na planinah, se duša vsakega od nas zave biti življenja svojega globoko v koreninah. Darko Blaznik - Darčk POMLADNI VZDIH Jaše že pomlad na konju, cvetje v malhi svoji nosi, da bi prečkala ovire, ki jih zima rada trosi. Lepa vsaka je belina, naj snega bo ali cvetja, ker pomirja hude misli, vodi v srečna doživetja. Dobri Znanec POETI (NJE), PREBUDITE SE IN POGUMNO PREDSTAVITE SVOJE VEZENINE SVETU! "Kadar porabi človek preveč časa za potovanja, postane skoraj tujec v svoji deželi." (Rene Descartes) Aleksij Porednih: RECESIJA V GLAVI »Vse bo vzel hudič, odpuščanje se je začelo. Ni mu videti konca, ker dna krize menda še nismo dosegli. Zavladal bo kaos. Nezadovoljni delavci bodo šli na ceste in vse 'sesuli'. Počil bo sod smodnika, ki že dolgo tli med ponižanimi in razžaljenimi.« V teh nekaj besedah bi lahko povzeli razmišljanje mnogih ob sedanji svetovni gospodarski krizi. Dobila je velikanske razsežnosti, ki bodo še pridobile na svojem obsegu in globini. Prišel je čas ene hujših kriz, a to še ne pomeni, da bo zdaj razpadlo vse, kar je dajalo gotovost. Enostavno so se pokazale določene slabosti kapitalizma. Izkazalo se je, da je tudi kapitalizem ranljiv. Zavedati se je potrebno, da idealnega sistema ni. Kdor to dojame, preneha dramatizirati stanje, kakršno je. Dobi realen pogled na dogajanje, ki je podlaga za razumno odločanje o ukrepih za omilitev posledic krize in njeno dolgoročno odpravo. Prišel bo čas, ko bo recesija minila in se bo krivulja gospodarske rasti začela dvigati. Rešitve ne bodo prinesli tisti, ki sedanji položaj dramatizirajo kot »začetek sodnega dne«. Rešitev bodo prinesli tisti, ki se bodo sistematično lotili odpravljanja vzrokov in zagotavljanja pogojev, ki bodo preprečili tako velike obrate navzdol. Kriza je dobrodošla, ker je čas treznjenja. Vsekakor jo lažje prenašajo bogati kot revni, lažje tisti z dostojnimi plačami kot delavci z mezdami na robu preživetja. Vendar bi se morali ljudje iz najnižjih družbenih slojev vprašati, koliko so sami prispevali k svoji sedanji stiski. V času gospodarskega razcveta so imeli možnost za pripravo na slabe čase. Ob 8-urnem delavniku jim je vsak dan ostala na voljo kakšna ura, ki bi jo namesto za obisk gostilne ali neproduktivno poležavanje pred televizorjem lahko izkoristili za dodatni zaslužek. Vlagali bi lahko v izobraževanje. Niso potrebni dragi izobraževalni programi, da človek napreduje v neki stvari, npr. znanju tujih jezikov. Najlažje se je slepiti, da narediš 'šiht' in si car. Nisi car, ker si odvisen od drugih. Potrebno je delati na doseganju finančne neodvisnosti. Ko postaneš v podjetju presežek - kako hladno in neusmiljeno poimenovanje -, ti v primeru, da si ne uspeš hitro najti nove službe, ostane le še pomoč države. Ali je z njo mogoče živeti? Ne, z njo je mogoče samo životariti. Kdor je padel v opisani položaj zaradi sedanje globalne recesije, ve, da se na državo ni mogoče zanašati kot na odrešenika. Država le lcrpa luknje. Pomaga omiliti posledice, vendar ni »Božja roka, ld varno vodi te v pristan blaginje, boža te kot blagi vetrič z morja«. V stanju, ko je človek finančno, socialno in psihično v 'kurcu', po prvem šoku ni čas za malodušje. Potrebno je iti naprej. Kdor je pameten, si ne le išče drugo službo, ampak prosti čas, ki ga ima zdaj več, izkoristi za izobraževanje. Prebere kakšno len j igo o osebni rasti in doseganju finančne neodvisnosti. Ljudje, ki jih je recesija najbolj prizadela, bi se morali vprašati, kdaj so nazadnje prebrali kakšno len j igo. Če ne berejo in se ne izobražujejo, v življenju enostavno ne smejo pričakovati rožic. Res so ubogi, ampak ni vsega kriv sistem. Veliko so k svoji sedanji 'mizeriji' prispevali sami, saj so se zadovoljili z minimalnim. Kako to, da so se zadovoljili s preživetjem in niso delali na svojem preboju navzgor? K temu je veliko prispevala miselnost, ki jih je zasužnjila že v rani mladosti. Prevzeli so miselne vzorce svojih staršev oziroma okolja, v katerem so živeli. Privolili so vanje, ker drugačnih niso poznali. Nanje so se tako navadili, da niso čutili potrebe po njihovi spremembi. Če so to potrebo že čutili, pa jih je navada potisnila nazaj, saj se jim je zdelo njihovo spreminjanje pretežko. Zal so to večinski vzorci, ki pa so še bolj trdovratni, ker so nezavedni. Prvi korak k njihovemu preoblikovanju je njihovo zavedanje. Poglejmo si nekaj stavkov, v katerih odsevajo vzorci razmišljanja in delovanja, s katerimi sicer dobri in pošteni ljudje sami sebe obsojajo na revščino: »Denar kvari ljudi«, »Bogataši so prevaranti«, »Potrebno je biti zadovoljen z malim«. Začnimo z zadnjim. Res je, zadovoljstvo z malim je brez dvoma vrlina, vendar človek, ki bi lahko imel več, dela proti sebi, če zavrača večje obilje. Če si bogat, še ne pomeni, da si prevarant. Do bogastva je mogoče priti tudi na pošten način. Poleg tega denar sam po sebi ni še nikogar pokvaril. Izpridijo se edino bogataši, ld mislijo, da je denar vse. In še to: samo bogati ljudje lahko pomagajo revnim. © mo/omsmfl Sobota Nedelja o Delavski dom Zagorje 27.2. ob 10.00 EGON IN NJEGOV MAČEK, 3D-anim. znanstv.-fantast. Počitniški program DPM Zagorje - VSTOP PROST ob 19.00 ŽENSKE, kom. 28.2. ob 19.00 ŽENSKE 1.3. ob 10.30 EGON IN NJEGOV MAČEK ob 18.00 EGON IN NJEGOV MAČEK ob 19.00 ŽENSKE ob 19.00 Film teater: ZA VEDNO, sloven.drama ob 19.00 GOMORA, kri m. drama ob 19.00 RECI DA, kom. ob 19.00 RECI DA ob 19.00 Film teater: GOMORA, italijanski, kriminalna drama Ponedeljek 2.3. Torek 3.3. Petek 6.3. Nedelja 8.3. Ponedeljek 9.3. Torek 10.3 Kino Izlake Nedelja 1.3. Nedelja 8.3. ob 19.15 ZENSKE, kom. ob 19.15 GOMORA, lcrim. drama Kino Delavski dom Hrastnik Četrtek Petek Sobota Nedelja Sreda Četrtek Petek Pf Sobota IM Nedelja Sreda Četrtek 26.2. ob 10.00 ZGODBE ZA LAHKO NOČ, druž.kom. ob 19.00 DAN KO BO OBSTALA ZEMLJA, drama 27.2. ob 19.15 ROKENROLER, akc.kri. 28.2. ob 10.00 ZGODBE ZA LAHKO NOČ ob 17.00 ROKENROLER ob 19.00 DAN KO BO OBSTALA ZEMLJA ob 17.00 ROKENROLER ob 19.00 DAN KO BO OBSTALA ZEMLJA ob 19.00 RECI DA, kom. ob 19.00 RECI DA, kom. ob 19.15 PODZEMLJE: UPOR LIKANOV groz. ob 17.00 RECI DA ob 19.00 PODZEMLJE: UPOR LIKANOV ob 17.00 RECI DA ob 19.00 PODZEMLJE: UPOR LIKANOV 11.3. ob 19.00 ŽENSKE, kom. 12.3. ob 19.00 ŽENSKE 1.3. 4.3. 5.3. 6.3. 7.3. 8.3. Kino Dol pri Hrastniku Petek 27.2. ob 10.00 ZGODBE ZA LAHKO NOČ, dr.kom. ob 17.00 DAN KO BO OBSTALA ZEMLJA, drama Petek 6.3. ob 17.00 RECI DA, kom. Kino Delavski dom Trbovlje četrtek 26.2. ob 16.00 MADAGASKAR, petek sobota 28.2 nedelja 1.3. ponedeljek 2.3. torek 3.3. sreda 4.3. četrtek 5.3. petek sobota 6.3. 7.3. nedelja 8.3. ponedeljek 9.3. torek 10.3 sreda 11.3 četrtek 12.3 K ■ ob 18.00 ob 20.00 27.2. ob 16.00 ob 18.00 ob 20.00 ob 18.00 ob 18.00 ob 20.00 ob 20.00 ob 20.00 ob 18.00 ob 20.00 ob 20.00 ob 20.00 ob 20.15 N R T anim.druž.kom. MORILCA NA KOLEKTIVCU KARANTENA MADAGASKAR PREBERI IN ZAŽGI, ko m. kri m. DAN, KO BO OBSTALA ZEMLJA MADAGASKAR DAN, KO BO OBSTALA ZEMLJA MADAKASKAR PREBERI IN ZAŽGI DAN, KO BO OBSTALA ZEMLJA PREBERI IN ZAŽGI ZA VEDNO drama v slo. ZA VEDNO ZA VEDNO POVEST O DESPEREAUXU, anim. druž. pustolov.sinhron. ZA VEDNO ZAMENJAN, drama ZAMENJAN POVEST O DESPEREAUXU POVEST O DESPEREAUXU ZAMENJAN POVEST O DESPEREAUXU ZAMENJAN POVEST O DESPEREAUXU EX BOBNAR EX BOBNAR FROST NIXON, politična drama - 122' EX BOBNAR GLASBENA ŠOLA TRBOVLJE IN KC DD TRBOVLJE STRUNE NASTOP BIVŠIH IN SEDANJIH UČENCEV GLASBENE ŠOLE TRBOVLJE 5. MAREC 2009, OB 19. URI VSTOP PROST VABUENI! organizator: Ana Kralj, prof. Mentor violin: Katja MiKula.prof. Emir Ibrakič - kitara Martina Jerinič - kitara Azra vehabovič- violina Anja Forte - violina Pri klavirju: Aljaž Bastič za avc mo/mmNe iqrb/hau opm © Podarim Podarim kavč - raztegljiv v ležišče- in 2 naslonjača. Telefon 041 773 700. Prodam Prodam otroški stol za moško ali žensko kolo (zadaj). Telefon: 040 802 275. Prodam 7m3 suhih mešanih drv. Telefon 040 185 103. Prodam vino CVičdr-kvalitetno, cena: 1 € Domače dobre salame - okolica Krško Tel.: 041/243-809 Drnovo 34 » Na območju Zasavja vabim k sodelovanju mlajšo osebo z izobrazbo strojne smeri in dobrim poznavanjem dela z računalnikom za obdelavo projektov strojnih inštalacij. Kličite na 031 690 069 v popoldanskem času.« Kontakt; Marjan Brici, Gabrsko 65 a, 1420 Trbovlje mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Srečni izžrebanec nagrade 2000 € - centov je gospa JELENA HACE iz Zagorja. ČESTITAMO! Vabimo vas spet k sodelovanju! Kupone za "Z ZASAVCEM V KINO" IM NAGRADNO IGRO "1000 € centov" sprejemamo do torka pred izidom naslednjega Zasavca. KUPON ZA ŠT. 18 2000 € Izmed vseh prispelih kupončkov bomo izžrebali srečnega dobitnika oz. dobitnico 2000 €-centov. Vabljeni k sodelovanju! •> Ime in priimek:........................ ^ 9 m c ....................... 1 11 Ö s ^08§ ............. Telefon in e-pošta:.......................E S. < iS =M ............. Pli| — O .0- ...................... Q. *vsl podatki so obvezni* Naslov: . Podpis:. Davčna številka: . Številka TRR:....... http://www.dd-trbovlje.si/ http://www.kulturnidom-zagorje.si/ Z ZASAVCEM V KINOS I Vsako številko časopisa Zasavc imate možnost dobiti 2+2 brezplačni kinovstopnici za ogled kinopredstave po Vaši želji v Zagorju ali Trbovljah, št. 281 Seveda pa morate odgovoriti na tokratno nagradno vprašanje: Napišite inte in priimek glavnega igralca iz filma RECIDA Pravilne odgovore z Vašimi podatki (ime, priimek, naslov) ter | pripisom kateri kino boste obiskali (Zagorje ali Trbovlje) pošljite | na: Grafika Gracer d.o.o. - ZASAVC, Lava 7b, 3000 Celje. I Izmed vseh prispelih odgovorov bomo izžrebali dva srečna I dobitnika dveh brezplačnih bonov za kinovstopnici. Bonal boste lahko zamenjali za poljubni kinovstopnici na bla-| | gajnah kinodvoran v Trbovljah oziroma v Zagorju. Uredništvo \ Tokratna srečna izžrebanca sta: Pia Podgorevec (Zagorje) in Sabina Dolenc (Trbovlje) Sponzorja: Zavod za kulturo - Delavski dom Trbovlje in Kulturni center - Delavski dom Zagorje. ® icofEimm V želji, da je javnost dobro informirana in da bi lahko uskladili delo ministrstev v prid gospodarstva, je GZ Območna zbornica Zasavje v sodelovanju z RCR Zagorje 12. februarja 2009 organizirala posvet. Korantov Kurent suče brke... Poslanstvo KORANTOV - KURENTOV se prvenstveno kaže v preganjanju slabega in prinašanju dobrega. Kurentova prizadevanja je potrebno razumeti predvsem kot kulturni proces, ki pomaga graditi pristne medčloveške odnose, ki so pri vsakodnevnem življenju in delu še kako pomembni. To poslanstvo KURENTI oz. KORANTI opravljajo v času pustovanja, ki se vedno prične na svečnico, t.j. 02. februarja v tekočem letu. Pustni torek, kot zadnji dan pustovanje pa je vsako leto na drugi datum, ker se čas pustovanja določa po luninem koledarju. (Društvo Kuranti Center Ptuj) S Kurentom sva se že večkrat srečala. Ne vem, kje so že vsi tisti robčki, ki jih je vzel od mene, kot od mnogih drugih. Najbolj zanimivo je bilo pred leti njegovo plezanje po betonskem zidu in žičnati ograji na vrt, kjer sva z urednico na vso moč mahali in pozdravljali povorko kurentov. Vse skupaj se je končalo tako, da mi je peta ostala v blatu in sem potem morala odplesati do avta. Pa se je naslednje leto znova potrudil in zaigral erotični ples z našo urednico in na veselje prisotnih, ki so si ta ples lahko ogledali. No, dragi Kurent, se je v Zasavju kaj veliko spremenilo od tvojega zadnjega obiska? Hja, vi v Zasavju pa tako radi razkopavate! Saj smo se komaj nekako uspeli pravočasno prebiti skozi semaforje, luknje in druge prepreke. Sem se že bal, da smo kje zašli. Pa kaj, boste zato imeli podhode, lepše ceste, rondoje...le na zagorsko Polje me ne bo več, ali pa vsaj do takrat ne, ko se boste dokončno rešili tistega blata in lukenj. Sem upala na tvojo pomoč... Nič ne bo, hudič ima prste vmes! Z njim pa se ni dobro pečati. Na Ptuju je pa veselo kaj? Veselje trosite povsod, pri vas pa še posebno, saj tradicija obstaja že vrsto let... Kurentovanje je največja pustno - karnevalska prireditev z za avc 49-letno tradicijo. Prinaša magično veselje in razigranost ter pridih mističnosti. Spada med najpomembnejše tradicionalne prireditve v Sloveniji in srednji Evropi, saj izhaja iz stoletne tradicije Dravskega in Ptujskega polja. Tradicionalno ptujsko Kurentovanje je prireditev, ld traja 11-dni, vse do pokopa pusta oz. do pepelnice. V popoldanskem času zaživijo mestne ulice in trgi z nastopi umetnikov, uličnih gledališč, glasbenikov in drugih, zvečer pa se zabava nadaljuje v Karnevalski dvorani. Osrednji dogodek je Mednarodna pustna in Karnevalska povorka, kjer se predstavijo domače in tuje etnografske in karnevalske skupine, Kurenti in Koranti ter skupinske maske podjetij in osnovnih šol. So kurenti še vedno le neporočeni fantje? Vidim, da si zbral lepo število robčkov, na roki pa se ti svetlika poročni prstan. Nekoč so smeli kurentovo opravo nadeti samo neporočeni fantje, danes pa so Kurenti - Koranti tudi možje, otroci in ženske. Kurent ali korant je najbolj priljubljen in množičen tradicionalni pustni lik Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz, ki izhaja iz ljudskega izročila. Zvonce in svojo opravo si lahko nadenejo po svečnici in začnejo z zvonjenjem in skakanjem privabljati v deželo pomlad in prinašati dobro letino. Imam občutek, da vam je zimo uspelo pregnati. Današnje snežinke so le znak, da se zima ne umika brez sledu. Glede na recesijo in vse drugo, kar se nam obeta, naj bo vsaj letina dobra. Kurenti smo vedno skrbeli za narodni blagor vseh pa tudi vas v Zasavju. Kako pa se znajdete z vašo ptujščino? Včasih tako zavozlate, da vas mi navadni smrtniki prav nič ne razumemo. Se v šoli učite lepe knjižne slovenščine? Če se ne bi učili, se midva zdajle ne bi pogovarjala. Ptujščina je izvirno narečje in ga vsak res ne more razumeti. Pa vam ne bomo delali preglavic, se bomo pogovarjali izven vseh narečij. Sicer je pa tudi vaše narečje čisto nekaj posebnega. Menda imate raufnk, gajžlo, germ, škrince, taler, škrnici, .... Menda so knapi tako govorili, pa je nekaj še vedno ostalo. Prav imaš, tudi zasausko špraho ne moreš kar tako razumeti iti še to- tudi kletvice so pri nas čisto posebne. No, torej...vsak po svoje, skupni jezik pa še vedno najdemo. Pa nasvidenje prihodnje leto, da se snidemo v zdravju in veselju!!! Hvala za obisk in klepet, ter srečno pot! StR. ...njegov podmladek pa še ne... Literarni natsčaj časopisa lasave 2(W jje tenian Očitno smo v Zasavju precej pesniško nadarjeni in obdarjeni, saj je na Zasavcev natečaj prispelo bar 31 pesmi in samo tri (bratba) prozna dela. Glede na literarno letino smo se odločili, da tokrat prve in druge nagrade ne podelimo. O razlogih zakaj in kako mogoče kdaj drugič. Nagrade pa vseeno niso izostale. Podelili smo kar štiri in to dve tretji za prozo in prav tako dve tretji nagradi za poezijo. Pesniški navdih so naši literati tokrat poiskali v razmišljanju o ljubezni in življenjskih resnicah. Proza pa opisuje predvsem naš vsakdan, kruto življenje in dileme, ki nas vzpodbujajo k razmišljanju. Naši kraji so iznedrili lepo število literatov, ld so že uveljavili in potrdili svoj obstoj. Nekdaj trdo knapovsko življenje je pustilo v potomcih knapov obilje lepih besed in globoko v duši skrite nežnosti. Veseli smo, da se trend pesništva in lepe besede nadaljuje in naslednje leto tudi pričakujemo dobro letino. Naš List je že leta predstavnik zasavskih pa tudi drugih literatov. Zato vas vabimo, da sodelujete tudi pri njegovem oblikovanju. In kdo so naši nagrajenci? To so ustvarjalci s šiframi: Kondor, Angelina, Kresnička Večerna rosa in Metulj Trdo zasavščino je v sodobni tematiki predstavil/a Angelina, ki nas ne pusti hladne, ko pri branju zgodbe zaslutimo vso notranjo bitko glavne junakinje. Zgodba je 'in' tako zaradi jezika kot tudi tematike. Kondor je načel/a temo, ld se ponavlja v večini zakonov: o svobodi poročenega moškega in ženskem ljubosumju na vse in vsakogar. Izbor poezije za tretje mesto pa je takšen: Kresnička je napisal/a Razmišljanice, katerih deli so pritegnili našo pozornost in zato dobi nagrado. Ostala je še ena nagrada, Id si jo delita avtorja pod šifro Večerna rosa in Metulj. Večerna rosa je napisal/a pesem Zima prihaja, ki sicer po tematiki ni več aktualna, vendar lepo ponazarja prihod zime. Metulj pa je avtor(ica) pesmi o nesrečni ljubezni Tam nekje. V naslednji številki našega časopisa bomo objavili imena, ldse skrivajo za šiframi nagrajencev in dela s katerimi so si nagrado prislužili. V imenu uredništva iskreno čestitamo Angelini, Kresnički, Metulju in Večerni rosi!!!! Besedilo in slika: St.R Pri mol Trubar V/ BOT V soboto, 7. marca 2009 ob 20. uri bo v KC Delavsbi dom Zagorje zasavskim ljubiteljem vsega lepega v poseben užitek ponujena uglasbena poezija Daneta Zajca, ki jo je zakrivil Chris Eckman z albumom THE LAST SIDE OE THE MOUNTAIN. Glasbenik iz Seattla že nekaj let živi in ustvarja v Sloveniji. Njegov najnovejši projekt je album »The Last Side of the Mountain«, uglasbene pesmi Daneta Zajca v angleškem prevodu. Kot producent ali koproducent sodeloval pri več kot 20 albumih, med drugim tudi s slovensko glasbeno legendo Vladom Kreslinom. Poleg osnovne zasedbe - Chrisa Eckmana ter Žige Goloba in Blaža Celarca - so pri nastanku albuma sodelovali tudi člani zasedbe Hic et Nune, priznana poljska vokalistka Anita Lipnic-ka, kultni ameriški roker Steve Wynn, slovenska vokalna skupina Carnice in komorni orkester Apollon. V zadnjem času je Chris Eckman prispeval glasbo za film Dar Fur: vojna za vodo (2008), celovečerni dokumentarec Maje Weiss in Toma Križnarja, ki je bil premierno predstavljen na filmskem festivalu v Cannesu. MaH ® M 2WMe «I Ml ililil Za vse ženske, ki imajo vsak dan dan žensk! Pravijo, da moramo vsak dan pojesti jabolko in banano zaradi kalija. Pa tudi pomarančo zaradi vitamina C. In obvezno popiti skodelico zelenega čaja (brez sladkorja, da ne bi dobili sladkorne bolezni) za zmanjšanje maščobe v krvi. Vsak dan moramo popiti dva litra vode (tako je!) in jo potem polulati (kar podvoji čas, ld smo ga doslej preživeli na WC-ju). Vsak dan moramo pojesti vsaj en actimel in en jogurt, da bi dobili vse dobre bakterije, za katere nihče ne ve, kaj točno so, toda če si ne priskrbiš vsaj milijona in pol teh bakterij, boš že videla vraga. Vsak dan je treba vzeti en aspirin za zaščito pred infarktom in popiti kozarec črnega vina, prav tako proti infarktu. Pa kozarec belega za živčni sistem. In kozarec piva, ne vem več, za kaj. Če jih popiješ hkrati, te lahko možganska kap, vendar se ne sekiraj, ker tega sploh ne boš opazila. Vsak dan je treba jesti balastne snovi. Mnogo, mnogo, ogromno balastnih snovi, dokler se ne pokakaš za celo vrečo. Vsak dan 4 do 6 obrokov, lahkih, pri čemer ne smeš pozabiti, da moraš vsak grizljaj stokrat prežvečiti. Samo za prehrano porabiš 5 ur. In ja, seveda, po vsakem obroku si je treba umiti zobe, tudi po jabolku, acti-melu, banani, balastnih snoveh. In to vse dotier imaš zobe v ustih. Ne pozabi pa na zobrno nitko, masažo dlesni in izpiranje z ustno vodico. Dobro bi si bilo urediti kopalnico, mogoče postaviti vanjo cd predvajalnik in televizijo, kajti glede na vodo, balastne snovi in zobe boš v njej preživela veliko, veliko časa. Spati moraš 8 ur, delati pa več kot 8, plus 5 za hrano, to je 21 ur. Ostanejo ti 3 ure, če ni prometnih zastojev. Po statistikah gledamo TV povprečno 3 ure dnevno. Zdaj tega ne moremo več, ker moramo vsak dan hoditi vsaj pol ure (nasvet: po 15 minutah se obrni, sicer iz pol ure nastane cela ura). Negovati je treba prijateljstva, ker so kot rastlinice, in z njimi se je treba ukvarjati vsak dan. Najbrž tudi takrat, ko greš na potovanje. Med drugim moraš ostati informirana in brati najmanj dva dnevnika in nekaj revij, da bi imela kritična stališča. Seksati je treba vsak dan, pa brez rutine. Biti moraš inovativna, kreativna in znova osvajati. Za vse to potrebuješ čas. Da ne govorimo o tantričnem seksu. Treba je imeti čas tudi za stik z naravo, pranje tal-po-sode-perila, da ne govorimo o tem, kaj vse je treba, če imaš domačo žival in otroke. Pomirjevalni čaj za živce je dober iz korenin špajke, mete in polaja, ki mu dodamo kobulo hmelja. Uporabljamo ga tudi kot lahno uspavalno sredstvo. Spajka, zdravilna ali baldrijan - Pomirja miselni, čustveni in telesni nemir, pomaga proč od živčne napetosti, razdraženosti, neučakanosti in nesmiselnega premikanja, napoti pa k zbranosti, počitku in spanju. Blaži tudi črevesne tiče in odganja vetrove, lajša migrenski glavobol in bolečo menstruacijo, pomirja nemirno razbijanje srca, pomaga obvladati stresne okoliščine, razbliniti plahost in strah ter katerokoli namišljeno bolezen. Meta - poprova meta - menta piperita - nje glavna zdravilna vrednost je v zmožnosti lajšanja vetrov, napenjanja, napihnjenosti in kolik; poveča izločanje prebavnih sokov ter žolča in sprošča mišice v črevesju; pomirja razdražljiv želodec, pomaga pri driski in spastičnem debelem črevesu, blaži bolečino in zmanjša občutljivost, zato je lahko v pomoč pri glavobolu in migreni, pomirja razdražljiv želodec; omili slabost, tudi potovalno. Polaj - plazeča meta- mentha pulegium - deluje antiseptično, sprošča mišične tiče, povzroča znojenje, proti vetrovom, pospešuje prebavo, pomaga pri prehladu, bronhitisu, slabosti, črevesnih krčih in razjedah na želodcu, blaži glavobol, zmanjšuje vročino, odvaja vodo, hladi, krepi, poživlja, osvežuje, je repelent za insekte. Po virih: MaH Račun pokaže, da za vse to potrebuješ najmanj 29 ur. Edina možnost, ti jo imaš je, da delaš nekaj stvari istočasno, na primer: Prhaj se s hladno vodo in imej pri tem usta odprta, tako bos popila 2 litra vode. Medtem ko greš iz kopalnice z zobno ščetko v ustih istočasno seksaj (tantrično) s partnerjem, ti gleda TV in bere časopis, medtem ko ti pomivaš tla. Imaš eno roko prosto? Poklici prijateljice! In sorodnike! Popij vino (po pogovoru s sorodniki je to nujno). Uuuuuuh! Če imaš še dve prosti minuti, pošlji e-mail sporočilo prijateljicam (nanje je treba paziti kot na rastlinice), medtem ko ješ žlico medu, ti je zelo koristen. Med jabolkom, jogurtom, pivom, prvim litrom vode in tretjim obrokom z dnevnim odmerkom balastnih snovi ne boste vedele več, kaj je še treba narediti, vendar boste morale nujno na WC. Mogoče prihranite nekaj minut, tako da si boste mimogrede umile zobe... ...in - iskrene čestitke ob mednarodnem prazniku žensk, 8. marcu... Moški del časopisa Zasavc NAŠA BODOČNOST @ Osemnajst novorojenčkov v štirinajstih dneh seje rodilo v trboveljski porodnišnici - devet fantkov za devet punčk. 09. 02. 2009 Mojca Jerič, Brezovo 11, Gabrovka, Litija - sin Blaž Sandra Prvinšek, Rove 3, Zagorje - hči Špela 10. 02. 2009 Lidija Eržen, Log 12, Hrastnik - sin Patrik Zupančič 11.02. 2009 Petra Plazar, Brunška gora 1, Radeče - hči Patricia Klanjšek Marta Petauer, Grobelno - hči Neža Zupančič 12. 02. 2009 Gordana Lukenda, Novi dom 46, Trbovlje - hči Lorena Urška Majcen, Pečarjeva ul. 10, Zagorje - sin Jošt Mateja Tušek, Poljane nad Škofjo Loko 44, Poljane - hči Jerca 13.02.2009 Danijela Stošič, Rudarska c. 16b, Kisovec, Zagorje - sin Davor Sandra Izlakar, Sveta Planina 30, Trbovlje - sin Žiga Suša 15. 02. 2009 Samira Pjanič, Cesta 1 .maja 38, Hrastnik - hči Sajra 16. 02. 2009 Mateja Vertačnik, Aškerčeva cesta 5d, Šoštanj - sin Tit 18.02.2009 Anja Baš, Čolnišče 6, Zagorje - sin Jaka Macerl Tjaša Resnik, Savska cesta 9, Zagorje - hči Zora Brečko 20. 02. 2009 Tatjana Bizjak, Pod Ostrim vrhom 27a, Trbovlje - hči Kirn Košir 21. 02. 2009 Vlora Makica, Polje 24, Zagorje - hči Aulona Verica Madžarevič, Trg Franca Kozarja 14a, Hrastnik — sin Mihajlo Jasic 22. 02. 2009 Zvezdana Lamovšek Golob, Kešetovo 14a, Trbovlje - sin Matevž Golob Iskrene čestitke! Regijski otroški parlament Mladi parlamentarci iz Hrastnika, Zagorja, Litije in Trbovelj, ki so bili izbrani na občinskih otroških parlamentih, se bodo v sredo, 4. marca 2009 ob 10. uri srečali na 19. regijskem otroškem parlamentu, ki bo v sejni dvorani Občine Trbovlje, Mestni trg 4. V letošnjem letu je tema pogovorov na otroških parlamentih »IMEJMO SE RADI -LJUBEZEN IN SPOLNOST« OPOAfi Trb(wlj% Otrokom prijazna Unicefova mesta Trbovlje so 18. februarja 2009 postale Otrobom Prijazno Unicefovo Mesto. v njem živijo mladi, ki imajo ogromno načrtov, idej, potencialov, ld jih lahko uresničujejo v otrokom in mladim prijaznem okolju. Zastavo je simbolično predal trbo- kom prijazno UNICEF-ovo veljskemu županu maribor- mesto pridobi mesto, ld je ski podžupan Rok Peče. že sedaj za otroke naredilo Župan občine Trbovlje je več, kot je bila to njegova sprejel zaobljubo o spošto- dolžnost, ki zna prisluhniti vanju in izpolnjevanju ko n- otrokom, se odzivati na nji-V predavalnici Delavskega vencije o otrokovih pravicah hove potrebe, želje. Dodala doma Trbovlje sta župan ;n raVnanju k izpolnjevanju je, da v Trbovljah izvajajo unicefW občine Trbovlje Bogdan Ba- treh temeljnih cilje rovič in predsednica UNI- . prisluhniti otrokom in CEF-a Slovenije Zora Tomič omogočiti njihovo soude-podpisala pogodbo, s kate- ležbo, ro je občina Trbovlje tudi . ohraniti planet za otroke formalno vstopila v mrežo ;n otrokom prijaznih UNICEF- _ upoštevati slehernega o vi h mest. Župan je sprejel otroka. UNICEFovo zastavo, ki bo Zora Tomič je v nagovoru v mrežo otrokom prijaznih mesto opominjala na to, da povedala, da si naziv Otro- UNICEF-ovih mest. veliko aktivnosti namenjenih otrokom in mladim, vodijo jih odlično usposobljeni strokovnjaki. »To in naš interes pri vzpostavitvi Varnih točk je predstavnike UNI-CEF-a prepričalo, da si občina Trbovlje zasluži vstop © ammm Marginalei Ze Platon je bil kritičen do demokracije. Demokracija je skozi stoletja doživela vrsto padcev in vzponov. Skozi stoletja svojega razvoja ni uspela izničiti anomalij, ki jih vsebuje demokracija kot oblika vladavine. Pravzaprav demokracija tudi nikoli ne bo in ne more postati popoln način vladanja. Kakor hitro bi demokracija postala brezhibna, to ne bi bila več demokracija, temveč bi prešla v nekaj absolutnega. To pa bi pomenilo, da je izničena raznolikost in enakost v raznolikosti, ld ga zagovarja demokracija kot način vladanja, ki vključuje slehernega posameznika v nek družbeni okvir. Pri demokraciji gre za to, da najvišja oblast pripada ljudstvu. Neposredno, če o državnih zadevah odločajo vsi državljani, ne glede na premoženjsko stanje, družbeni položaj in podobno ali posredno, če ljudstvo izvaja oblast po izvoljenih predstavnikih. Pri nas gre očitno za neko kombinacijo obojega, saj demokratično izvoljeni predstavniki ljudstva pogosto preko referendumov o bolj ali manj pomembnih zadevah radi za mnenje povprašajo svoje volilno telo. Je že res, da mnenje ljudstva, ki ga na ta način dobijo predstavniki ljudstva, največkrat ni obvezujoče in se oblastniki pač odločijo po svoje. Drži pa tudi, da jim mnenje ljudstva pride prav, kadar želijo odgovornost za lastne odločitve preložiti na pleča svoje volilne baze. Zadnje čase se zapletajo hrvaško - slovensko odnosi, ker je Slovenija ustavila Hrvaško v prizadevanjih za vstop v EU. Nato se je zapletlo še z vstopom Hrvatov v zvezo NATO. V prvem primeru je hrvaško ustavila demokratično izvoljena slovenska oblast, v drugem primeru pa gre za zaplet v DZ. Nanaša se na proračun za leto 2007 in kasneje, zaradi zahtev marginalcev, da naj, kot menijo predstavniki stranke obrobnega pomena, zaradi zaščite interesov slovenskega ljudstva vlada razpiše referendum, na katerem se bomo Slovenci odločali o vstopu Hrvaške tako v EU kot v NATO. Kot je slišati, naj bi bil referendum, če bo do njega prišlo, posvetovalne narave in torej za vlado rezultat referenduma ne bo zavezujoč. Glede na to, da referendum zahtevajo in pri njem vztrajajo ljudje, ki se povezujejo v stranki SSN s komaj okrog 1200 člani in imajo persone, ki stranko tvorijo in stranka sama v slovenskem prostoru že ves čas svojega delovanja zgolj obrobno vlogo, se postavlja vprašanje, ali bo vlada v primeru, če do referenduma sploh bo prišlo in bodo marginalci pridobili večinsko mnenje ne glede na procent udeleženih volivce na referendumu, upala odločati z avtoriteto demokratično izvoljene oblasti, ali pa se bo uradna politika podredila marginalcem. Pri takšnih dilemah se postavlja vprašanje, ali ni demokracija, kakršno imamo pri nas, pravzaprav demokracija ulice. Slovenija nujno potrebuje spremembo zakonodaje. Pa ne samo zaradi zadnjega primera, ko margina v zagato spravlja demokratično izvoljeno oblast. Dokler velja obstoječa zakonodaja, bo zanimiva ugotovitev, ali v Sloveniji živi zgolj 1200 obrobnežev, ali jih premoremo 40 tisoč in še več. Če bo uspel predlog marginalcev, potem lahko sklepamo, da smo sposobni v določenih situacijah vsi slediti marginalcem, če nam le kdo na pravi živec stopi. Mefisto Kdo sem in kaj se mi dogaja.... Naokrog je prilomastil pust širokih ust ravno v času, ko so se začele počitnice. Zazvenel je razposajeni otroški smeh kot zvončldjavi srebrni cekini po zasneženih pobočjih raznih smučišč. O kako radostno so odhiteli zadnji dan iz šole, polni načrtov in pričakovanj! Tudi sama imam lep kupček želja. Vem, da vse le ne bo tako, kot sem zamislila, pa vendar...zjutraj mirno spim, ker me ne skrbi poledenela cesta, obiskujem drage prijatelje, ki jih sicer ne utegnem, privoščim si trenutke zase in že to je veliko. Kmalu bodo zvončki (ponekod že veselo kukajo na plan), trobentice, mačice, vijolice.... Bliža se spet vse bolj popularen dan žena, pa materinski dan.... Komaj smo se rešili enih praznikov, že so drugi na pragu in tako v krog. Dolgčas že ni. Dilema, ki se ob različnih, predvsem osebnih praznikih najpogosteje javlja je - kaj podariti? Nekoč to ni bil problem, ker je večinoma prišlo vse prav, danes v poplavi različnih ponudb, ko že imamo vsega preveč, tudi želje običajno niso skromne, razen tiste, da si želimo zdravja, kar je pa na koncu koncev najpomembneje in, če tega ni, drugih želja sploh ni. Osebno sem vesela vsake pozornosti. Le kdo je ni! Pozornost govori o tem koliko sem za nekoga pomembna, pa naj bo to privatno ali kako drugače. Ze samo spoznanje, da nekdo misli name, mi veliko pomeni. Zlahka prepoznam in ločim prave in iskrene od izumetničenih. Nekaj, kar se mi je zgodilo ob mojem osebnem prazniku je vzpodbudilo moje ponovno razmišljanje o darilih. O tem sem že večkrat pisala, vendar si ne morem kaj, da znova ne bi spregovorila o tej temi. Torej, kako izbrati darilo? Predvsem se moramo zavedati, da je darilo odraz tistega, ki ga podarja. Veliko pove o osebi, ki ga je izbrala. O njenem okusu in kakšna želi biti v očeh obdarjenega. To pa ni kar tako. Med ljudmi se je udomačila grda navada. Podarja se podarjeno! Tega ne smemo početi! Poznam zgodbo o jabolku, ki je krožilo po vasi in na koncu prišlo k tistemu, ki ga je prvi podaril! Danes je takšnih zgodb vse več. Dogaja se tudi, da včasih obdarjenemu darilo ni všeč, kar je logično. Potem najde prostor na kakšni polici, kjer čaka na novo žrtev, ki se ga bo otepala. Podariti le zato, da se nekaj podari, je napaka! Če nimamo možnosti, da bi kupili skromno darilo, je dovolj že topla beseda, iskren stisk roke ali objem. Ročno izdelana voščilnica, v gozdu ali na travniku nabran šopek in to je to. Jaz osebno bi se tega veliko bolj veselila, kot pa pokvarjeni čokoladi, ki ji je rok potekel že pred leti. Da, ravno takšno sem dobila in nočem verjeti, da je tisti, ki mi jo je podaril, mislil »Za njo bo že dobra!« kajti, ravno to govorijo takšna neprimerna darila. Vprašajte se. Če se takega darila vi ne bi razveselili, kako naj se ga veseli kdo drug? To, kot maloprej navedeno, je prej žalitev kot izraz spoštovanja. Tudi brez denarja se da vse tako enostavno rešiti in se ob tem nihče ne čuti prizadetega. Manjša je škoda ničesar podariti, kot pa z nepremišljenim darilom nekoga prizadeti. St.R. mm © V ponedeljek, 16. februarja 2009 sta Marta Hrušovar, glavna odgovorna urednica časopisa Za-savc in Anton Šutar član uredniškega odbora opravila prijetno dolžnost, predajo priznanj, ki so jih bili deležni za svoje uspešno delo in nastopanje trenerji in karateisti na podlagi glasov bralcev Zasavca v lanskem letu za leto 2007. Mladi upi prve naj ekipe 2007- KK Trbovlje Miha Kovačič, tretji naj Priznanje za klub je prevzel trener Zasavja 2007, ki predsednik Bogdan Simerl, ki )e prevzel priznanje za tudi dobitnik priznanja za pr- tretjega naj športnika, od-vega naj trenerja Zasavja 2007 šotnega Žigo Santeja Obiskovalci v telovadnici OS Ivana Cankarja, kjer trenirajo karateisti Besedilo: M.A.Š., slike: MaH Medtem ko je v teku že letošnja akcija Zasavca za izbor naj športnika-športnico, naj mladega športnika-co, naj trenerja-ko, naj športno ekipo in naj športnega delavca-ko v Zasavju za leto 2008, so prejeli priznanje za prvo mesto med naj ekipami Zasavja 2007, v Karate klubu Trbovlje, za prvega med naj trenerji je priznanje dobil Bogdan Simerl, za tretjega pa Miha Kovačič, med naj mladimi športniki je za drugo mesto dobil priznanje Timi Umek in tretji med naj športniki je bil Žiga Šantej. Drugi naj mladi športnik Timi Umek ■7 n \ /n (a: Si Center Nakupi s kartico Mercator Pika in določeno število zbranih pik, vam lahko v določenem bonitetnem obdobju prinesejo dodatni 3 do 6 odstotni popust. Tehnike, gradnje in pohištva Sevnica Savska cesta 20 b, Sevnica, tel.: 07 816 32 10 je I rr. : / LCD TV Philips 26PFL3403 diagonala zaslona 66 cm, statično kontrastno razmerje 800:1, svetilnost 500 cd/m2, Crystal Clear III, ločjivost 1.366x768p, odzivni čas 8 ms, 2x 5 W, HDMI, P5VGA (D-DUB) LCD TV Philips 42PFL7603H diagonala zaslona 107 cm, dinamično kontrastno razmerje 30.000:1, svetilnost 500 cd/m2, Pixel Plus 3HD, HD Natural motion, ločljivost 1.920xl080p, odzivni čas 5 ms, 2x 15 W, TTX 1.200 strani, 4x HDMI Hišni kino DivX Philips HTS 3154 predvaja: DVD-R/RW, DVD+R/RW, VCD, 5VCD, MP3, WMA, CD-R/RW, JPEG skupaj z MP3, MPEG4, DivX Ultra, SLO podnapisi za DivX, digitalni radijski sprejemnik, 4x 25 W RM5 + 2x 50 W RM5 (cent. + subwoofer), Scart, S-Video in kompozitni izhod, Dolby Digital, DT5 in ProLogic II dekoder 399,00 EUR 1.299,00 EUR 164,00 EUR Ponudba velja do 11. 3. 2009 oz. do prodaje zalog. najboljši sosed 60 let