98. številka. Ljobljana, v soboto 30. aprila. XXV. leto, 1892. SLOVENSKI MRI •'•haja vaak dan ite4«r, iaim£i nedelje m praamke, ter velja po poflti prejemau za a v m r o-og e r k dežele za vse leto LB gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden meB 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano bre* pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta b gld. 30 kr , za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa Be po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za četrt leta. -r: Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. Za* oznanila plttćnje se od Cetiristopne petit-vrkte tic H k:*., ce se oznanilo je^enkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., *e ae trikrat ali večkrat tiska. D<»dp.e kršiti niti država. Na to je govornik kriti-■ki>v;tl posamne določbe načrta in se krepko potegnil za ekzistenčni minimum. Čudno se mu vidi, naj nodi polnoletna devica oproščetia od dohod ar me samo, ako nje letni dohodki ne presegajo zneska 300 gld., udove pa je oprostiti do letnega dohodka G00 gld. Ali je kriva devica, da ni dobila moža V Kdor si sestavi zbirko hranilničnih knjig, vrednostnih papirjev itd., plača na leto 4 odstotkov, tudi te potroši 100.000 gld., siromašen kajžar pa mora od majhne parcele plačati 28 odstotkov davka. Neupravičena se mu zdi določba, da je tistim deželno, katere ne pobirajo deželnih priklad, odrajr tovati 20 odstotkov od dohrdarine. V to bodo privolili vsi deželni zbori in tako je moči deželne zakone prenaieiati po državnih zakonih. Moralno pa to ni in v privatnem življenju imel bi tak čin posledico — ovadbo zaradi i/siljenja. Vladna predloga ni triumf pravice, in zato sem proti njej. Posl. I i e k k m a u n sodi, da je ta predloga začetek pravičnejši razdelitvi bremen Prodno pa dobi načrt zakonsko veljavo. jw vprašati, kaj bode z volilno pravico. Omejiti se nikakor iw Kine. Žalostno dovolj, da je delavci še vedno ue dobe. Cenilne komisije bodo tako sestavljene, da jim ne bo mogel nihče zaupati. Načrt za odmerjenje do-bitkovine je preveč kompliciran, načrt za davek od plače nepravičen, načrt o osebni dohodanui rja kričeča krivica. G'avni delež tega davka moral bi pokriti mobilni kapital, a tega se linančni minister ne upa lotiti, urednji slan pa se bode uprav o ž me). V tem obziru treba kaj ukreniti. Govornik predlaga, naj se odsek za posvetovanj) o tem predlogu zglasi kot permanenten. Vabilo na naročbo. Slamo p. n. obelnatvo uljudno vabimo um ■ovo naročbo, Klare goapode naročnike pa, katerim ho potekla koncem nteicea naročnina, prosimo, da Jo o pravem cara ponove, da pošl-ljan|e ne preneha in da dobe vae številke. „SLOVENSKI NAROD" elja za I. |nbl j h n h k e naročnike bres pošilja* n|a na dom t Vse leto . . . gld. 18*— I Četrt leta . . gld. »•»<» Pol leta ... 99 6*801 Jedem meaee. „ I-IO Ea po*IIJan|e na dom ae raenna lO kr. na meaee, HO kr. aa četrt leta. H pošiljanjem po poŠti veljat Vae leto . . . gld. i.v— j Četrt leta . . . gld. 4- — Pol leta ... ,, 8*—I Jeden meaee . „ 1*40 |V Naročuje ae lahko a vsakim dnevom, a h kratu ae mora poalatl tudi naročnina, drugače ■e ne oalramo ma dotično naroČilo. Upravništvo „Slovenskoga Naroda". Državni zbor. Na Dnnaji 29. aprila. Današnia seja poslanske zbornice je bila precej mirna. Poslanci vsprejeli bo vladno predlogo o davčni reformi zelo apatično, zakaj skoro vsakdor je prepričan, da se bodo sicer naložili novi davki, da pa bode na predlogo o znižanji starib davkov še zelo dolgo čakati. Nekaj posebnega je bila tudi interpelacija posl. Z a I I i u-gerja, ki kliče na pomoč vlado, ker je neki razširjeni Dunajski list priobčil proti naturalistom in impresionistom naperjeno satiro, katera baje Žali najsvetejša čustva katoliškega ljudsta. Koncem seje pa je vzdramil posl. Herold celo najbolj miro Ijubne poslance s tem, da je vladni sistem imenoval „politiško k rad boJ, za kar ga je predsednik* poklical k redu. Predsednik dr. S m o 1 k a otvori sejo ob 11. uri. LISTEK. Iz Abdere. Milostiva? Rad in — venderle nerad po prijema m zopet za pero, da nadaljujem svoj zadnji listič ter Vam pišem iz naše Abdere, katera obuja, kakor vidim, pozornost Vašo. V naši Abderi — to Vam morebiti ni Se dovolj znano — žive razun nas pravih Abderitov tudi Se druge vrste ljudje, katerih narodnost je nekaka zmes in zato nekaj dvomljive vrednosti. Leti ljudje, katerim je zibel tekla v nadi pošteni in — ne more se to nikdar dostikrat poudarjati — lojalni Abderi, domišljajo si kaj radi, da so potomci onih proslavljanih mož, ki so pred več sto leti v TevtoburSkem gozdu pokončali omehkužene legije nesrečnega Vara. Kaj čuda torej, da ob toliki domišljavosti nekaterim izmej njih ne daje mirno spati glasoviti „helrn-buBch"! Kaj čuda, da nekateri tudi pohlepno ste-zajo svoje roke po tem naglavnem ukrasu nemško-Češkega politika! Njih prvakev jeden, doktor Krik, plemenitaš od najvišjega vrhunca svoje naglavne idile do najskrajnejšega obrobja obeh mazincev, izkuhal je v svoji nič manj plemeniti duši nam slovenskim Abderitom jako pogubno nakano. — MSlavna gospoda I" — tako nekako pričel je svoj zadnji govor tam nek]e v nekem društvu. »Pojasnjeval sem vam že večkrat javno in tajno „inter poculau ves naš žalostni politični položaj. Ni torej več treba »neničurjev v kazino nositi" in vam vsega tega Še jedenkrat ponavljati. Čuli ste, kako lepo si naši bolj vrli bratje na Češkem ustvarjajo samosvoje „omejeno ozemlje" in da to store* iz razlogov, s katerimi sem vam Že preje na dolgo in široko razsvitljeval vaše glave. Kaj, ko bi tudi mi, kar nas prebiva tu v tej slovenski Abderi, kaj jedna-kega storili?! Seveda mi Brno mali bogci in nimamo toliko ozemlja, kolikor naši srečnejši bratje Češke, pa uekoliko ga venderle imamo. Veste kaj, oplo-timo si svoje hiše in posestva I Ako ste dovolj razumni, ustvarjamo si kar čez noč lahko „fait accompli", in posledice tega nam je treba samo prav dosledno izvajati, pa uresničiti se nam hočejo vse nage gotovo ne pretirane želje". — Kaj ni to prav duhovito, dostojno in častno za taktičnega vodjo vsakatere politične stranke?! Moj poročevalec mi sicer ne zna povedati, je li je ta predlog dobil potrebno večino glasov ali ne; a dovolj temu, da se je stavil. Pripravljeni moramo torej biti, da uaj-demo lepega jutra vse hiše naših nemških somest-janov ograjene s pretrdo mu plotovi. Samo Čez plot še, le tako od daleč, naj bi jih gledali mi dnu:i poredneži! —-To bi bila prav ljubka slika posebnega gnezda, a bilo bi brezozirno, da celo brezsrčno, kajti marsikatero nemško dekle vzdihuje po Bvojem slovenskem izvoljenci, in tega ni pomislil stari doktor Krik. To vse bi *e dalo pa še nekako pretrpeti, da se le nam ni tudi bati „dinamitardov", ko|ih slavni čini bo tudi po naši sicer tako mirni Abderi že 7U8luli. Naši „dinaraitardi" se sicer ne morejo ponašati z junaštvom, kajti oni ne zastavljalo ničesar pri jusdrlkaciji posamuih oseb. Dejanski bili so ju-st tikatorji prejšnjih vekov, da dejali bi skoro: do-stojnejše narave, nego „dinamitardi" 1. 1892. — Mi uf us, Gassius in drugovi delali bo saj iz oči v oči. Njih epigoni pa nimajo niti toliko osobnega poguma, da bi le količkaj jamčili za to, česar se lotijo, oni stavijajo vso svojo vero le v uničevalne stroje in se potuhnejo pravočasno še dovolj, da se jim — kaj ne skrivi. BIls ne paient pas de leurs personnes." A nevarni hote biti vender, da, tem nevarnejši, ker se skrivajo celo za — inserate. „Je suis elegant, hautement estinoe, assez riche, pas laide, veuve, j1 ai paseee la 40 aine". — Tako je bilo čitati od besede dc besede v listu, kateri s cer ni imel navade ponujati 401etne ženske v — zakon. Pa časi Be spreminjajo iu lahko še doživimo, da so izdajatelj in urednik tega lista, akopram sta oba obljubila ne ženiti se, oženita b kako „štiridesetletuo". „ I Ionu v soit, qui mal y pense". Nadeje se, da Be naši „dinu mit hi-d i - o pravem času še sp» kote, ostajam Vam vedno udani S i m p I i c i h s i m u s. Posl. dr. Herold zmatra to za velik ne-dostatek, da ae zajedno z državnimi financami ne reformujejo tudi deželne finance. Priznava, da je personalna dohodarioa državen davek, zato pa bi zemljiški davek in davek od zgradb morala biti deželna davka. Govornik precizuje svoj nazor, da naj se osebna dohodarina kot celota določi za vsako deželo, predpisani znesek pa bi bil podlaga odmer-jenju deželnih davkov. Žal, da se tega načela ni poprijela vlada. Predlogi pa je nasprotovati tudi s politiškega stališča. Tu se gre za gospodarsko reformo, katera naj ojači sedanji vladni sistem. V prestolnem govoru pozvala je vlada vse .zmerne" bolje bi bilo, da je rekla vse „site" stranke, naj popuste politiko in naj se brigajo le za gospodstvo. „Mi Brno" pravi govornik, ,že tedaj izjavili, da se temu pozivu ne moremo udati, ker imamo mnogo politiških tirjatev. Rešitev gospodarskih in socijalnih vprašanj je le mogoča, ako bo ustvari za to rešitev potrebna politiška podlaga, s katero bodo zadovoljne dežele in narodi. Tudi mi smo za politiški mir, ali šele potem, kadar se nam bodo izpolnile najnujnejše politiške želje. Vlada trdi, da hoče mir, a sama se ne drži obljub, danih v prest al m* m govoru. Trdovratno se d rži odredbe^ katera je izraz sovraštva proti narodu češkemu in celo ue postavni h, kaznivih dejanj se ne boji, samo da bi se politiški maščevala. Neki minister je baje rekel, da je narod češki kaznovati zato, ker je volil m I a d o č e š k ej p o s I a n c e, d a bode potem zopet koprnel po o o I n i h skledah Staročehov. Ako vlada misli, da bode narod češki izstradala s tem, da je začela proti ujemu tirati politiko jemati j a, skoro bi rekel politiko kradbe, 8 tem, da krati deželnemu /.boru češkemu positivne politične pravice, potem to gotovo ni pot do miru in sprave, niti sredstvo prepričati narod, da so Staročehi prinašali z Dunaja polne sklede. Narod nima do take vlade nikakeršnega zaupanja. Ako odgovarjamo na sistem strahovanja 8 tem, da se upiramo vsakeršni uredbi državnega gospodarstva, je to le logiško. Vladni sistemI j e politiški propadel; pomoči hi hoče vlada gospodarski s tem, da izdeluje nove davčne predloge, d a h o č o s p r e m e n i t i vrednoto, in zdrugimi takimi sredstvi, in sicer zato, ker ježe politično bankero-t o v a I a. S stališča opozicije je opravičeno, da skušamo ovirati ojačenje nasprotnega nam sistema in v dolžnost si štejemo, storiti vse, samo da vlada ne doseže svojega namena." Predsednik S m o I k a pokliče govornika zaradi izraza „politika kradbe" k redu. Poti. Sehlesinger primerja davek z delom, tirja, da naj država prevzame organizacijo dela in razvija svoj načrt, kako bi bilo državne dolgove amortizovati v 66 letih. Posl. dr. Gross pravi, da davkoplačevalci ne morejo tako dolgo čakati, da bodo državni dolgovi amortizovani. Govornik se strinja s predloženim načrtom in predlaga, da se odkaže v posvetovanje posebnemu odseku 86 članov. Posl. Tausche deli davkopločevalce v tri skupine: v tiste, ki plučujejo preveč, v tiste, ki plačujejo premalo in v tiste, ki ne plačujejo nič in ti so rent Irj i, ki fatirajo 600 gld. letnega dohodka. Razprava o tej točki se je na to prekinila. Poslanec K l a i č in tovariši i n t e r p e 1 i r a j o vlado zaradi odpusta posl. S p i n č i ć a. Posl. dr. Vašatv in tovariši stavijo predlog, da je preklicati jezikovno odredbo pravosodnega ministra iz 1. 1890, ker je „v Škodo interesom kraljevine ('Ješke in vse monarhije". Prihodnja seja je v torek. \ Ljubljani. 30. aprila. Interpelacija zastran gospoda S p inč i ća, katero so v včerajšnji seji poslanske zbornice stavili poslanci Klaie\ Nabrgoj in tovariši do nj. ekse-celence gospoda ministra za uk in bogočastje, slove: »Razpis gosp. naučnoga ministra z dne 7. mar-cija t. 1., s katerim je bil odstavljen od službe C. kr. profesorja na žeuskem učiteljišči v Gorici državni poslanec Vekoslav Spinčič, provzročil je globoko vznemirjenje ne samo v hrvatskem in slovenskem občinstvu, nego v vseh političnih krogih ne glede na narodnost in stranko. Razvidno je iz razlogov razsodbe, da je poslanec Spinčič pri lanski deželni razstavi v Zagrebu izrekel samo željo, naj bi se združili vsi Hrvatje pod dinastijo Habsburško, nadalje, da je on ob zadnjih državnozborskih volitvah storil samo tisto, kar ae je po vseh ustavnih državah vedno zahtevalo kot naravna pravica za poslanca, a po vsem tem je opravičeno bati se, da se je s tem ukrepom proti imenovanemu poslancu kršilo pravo, vsem državljanom po državnih temeljnih zakonih zajamčeno, pravo, slobodno izražavati svoje mnenje in pa nedotakljivost, katera pri stoj a poslancu. Glede na to vprašajo podpisanci : Kako more opravičiti gospod naučni minister strahovanje poslanca SpinčičaV Na D u naj i, due 29. aprila 1892 " O tej interpelaciji se je najprej posvetovala predvčerajšnjim slovensko-hnatska zveza. Sestavil jo je, če prav poroča „Politika", gosp. dr. FerjančiČ. Tako medla jo gotovo samo zategadelj, ker jo je bilo predložiti „klubu konservativcev", in ker bi je v krep kejšem slogu gotovo ue hoteli podpisani člani tega kluba. Tako, kakeršna je, podpisal je celo eksce-lenca grof H o h e n vv a r t, kateri sicer nikdar ne podpisuje interpelacij. Poročali smo včeraj z drugimi Dunajskimi listi vred, da je mladočeški poslanec dr. Paca k v poslanski zbornici stavil nujni predlog, naj imunitetni odsek preiskuje, kako odpust Spinčićev krši imuniteto poslansko iu naj nasvetuje, ka| bi bilo ukreniti, da se čuva imuniteta. V resnici pa je ta predlog izostal, ker uiti levica niti desniški klubi niso bili voljni podpirati nujnost njegovo, in poda se šele v seji drugi teden. „Nar. Listom" se o tem poroča due 28 t. m.: „Narodnim poslancem češkim je do tega, da bi ta predlog podpirali vsi zbornični klubi. O tem niso obravnave še dognane. Poljski klub je izjavil se. da bode glasoval za to, naj se predlog izroči odseku, ako ne bode nujnim. Ko se je pa IVjakom razložilo, da stvar sama zahteva brzega rešenja predloga, obljubili so, da hočejo pri predsedniku Smolki posredovati, naj postavi predlog v 10 dneh na dnevni red. Grof Hohenvvart se je začetkom upiral predlogu, češ, Spnčič se je pritožil do državnega sodišča in si hoče tako pomagati izven parlamenta. Pozneje pa je grof Hohenvvart nekoliko odjenial. Poslanec Plener še ni dal odgovora, kaj misli njegov klub o dr. Pacakovem predlogu". — Včeraj smo po „Gr. Tgp". javili, da sta se Hohenvvartov in poljski klub izrekla, da ne bodeta glasovala za izročitev dr. Pacakovega predloga imunitetnemu odseku, ker naj se stvar najprej r^ši pred državnim sodiščem. Obravnavalo bode državno sodišče o pritožbi gosp. Spinčič-a dne 11. julija. Občni zbor „Kat. pol. in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem.'- (Izvirno poročilo.) Glede na veliko važnost delovanja „Kat političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" ravno v preteklem letu, poročali bodemo nekoliko obširneje o občnem zboru, ki je bil dne 27. aprila popoludne ob 3. uri v Celovci. Zbralo se je v „Sandwirthovih" dvoranah okolu 300 članov, posestnikov in duhovnikov iz vseh krajev slovenske Koroške. V jedrnatem nagovoru pozdravil je predsednik g. župnik Gregor Eiuspieler člane in goste, došle k tretjemu občnemu zboru društva ter predstavil vladnega komisarja gosp. Kremenšeka iz Velikovca. Posebno težavno nalogo imelo je po besedah predsednikovih društvo zvrševati v preteklem letu, posredujoč pri volitvah, odpošiljajoč prošnje za slovenske šole in ustanovljajoč posojilnice. Delovalo je v katoliškem duhu in se tudi trudilo za zboljšanje gospodarskega stanja Slovencev. Posebno pozornost je obračalo na šole, o katerih žalibog ne more reči dozdaj, da bi bile dobro osnovane. Kmetijska družba koroška ne stori ničesar za Slovence, prošnje za slovenskega potovalnega učitelja bile so vse odbite. Zaradi tega odstopilo je iz društva več slovenskih posestnikov, ki so potem pristopili k kranjski kmetijski družbi. Nad 50 koroških posestnikov naročilo si je „Kmetovalca". Govornik poroča obširneje o delovanji deželnega zbora, o denarnem gospodarstvu in o borbah, katere sta imela prebiti on iu poslanec g. Muri. Slovenska poslanca nista bila voljena v noben odsek, v narodnem oziru jima ni bilo moči ničesar doseči. Vender pa sta živi priči, da Slovenci na Koroškem še žive. (Glasno odobravanje.) Kmetski posestnik g. V u t i iz Vočila predlaga, naj se izreče ministru Falkenhavnu zahvala, da je dovolil tajniku „kranjske kmetijske družbe" predavati na tem sboru slovenskim posestnikom v slovenskem jezikn. Kmetijsko minister g t vo naj ae tudi naprosi, da določi primerno podporo, s katero bi se lahko izdajale gospodarske priloge „Miru*. Prvi predlog vsprejme ae jednoglasno, drugi pa se izroči odboru, da ukrene kar je treba. Poročilo blagajnika, gosp. stolnega kapelana Treiberja kaže, da je bilo skupnih dohodkov 506 gld. 98 kr., stroškov pa 455 gld. 87 kr. ostalo je torej v blagajnici 51 gld. 11 kr. Blagajnik zahvali ae vsem članom in društvenim podpornikom in nasvetuje, naj se uvedo nabiralne knjižice. Omenja kat. shoda v Ljubljani, katerega naj se udeleže tudi koroški Slovenci. Predsednik E i n s p i e I e r pravi, naj se to oboje prepusti odboru, ki bode že storil vse potrebno. Iz poročila tajnika g. Žaka je bilo posneti, da je društveni odbor imel osem sej. Delovanje je bilo rodovitno in se je sukalo posebno okolu tega, kako doseči slovenske Šole. Dobro osnovana narodna šola je podlaga vsaki pravi omiki. Zatorej odposlalo se je 33 prošenj in šla je deputacija na Dunaj. Uspeh pokazal se je kmalu in doseglo se je vsaj nekaj, kakor n. pr. slovensko šolo v Št. Jakobu in na Tolstem vrhu. Delovalo se bode naprej, da se tudi drugod doseže narodna ljudska šola. Dalje priredilo je društvo dva shoda. Prvega na Plešivci udeležilo se je nad 200 volilcev, drugega v Pre-valjah okolu 150. Posebno zaslužno sta delovala pri teb^shodih predsednik g. Eiuspieler iu podpredsednik g. Vekoslav Legat, katerima se je izrekla občna zalivala. Po uplačevauji društvenih doneskov in upiso-vanji novih članov volil se je odbor. Z vsklikom bili so voljeni vni d..sedanji odborniki. Neumorno delujoči podpredsednik g. Vekoslav Legat izjavi, da mu glede na svoje zdravje ne bode moči prevzeti nadalje težavuega in častnega mesta podpredsedniškega. Temu obžalovaje ugovarjata g. Rous in g. župnik Ga bron. Prvi predlaga, naj se pomnoži odbor in pomaga tako podpredsedniku, drugi prosi g. Legata, naj ostane še nadalje na svojem mestu, na katerem si je stekel toliko zaslug, da mu društvo izreka svojo zahvalo s tem, ko ga imenuje častnim Članom. (Burno odobravanje vseh navzočnih) Tudi predsednik g. Einspieler poudarja velike zasluge podpredsednikove in njegovo požrtovalno izborno delovanje ter ga prosi, da ostane. G Legat odkloui naklonjeno mu čast in pravi, da bi kot častni član ne mogel tako uspešno delati ter se konečno uda splošni želji, da prevzame podpredsedništvo. Predsednik g. Einspieler dostavi, da, če g. Legat sam izrecno tako želi, izpolni naj se mu želja. Najlepše plačilo za njegov trud bode mu zavest, da je izpolnil svojo narodno dolžnost. (Živio-klici: Živio podpredsednik Legati) Poročilo deželnega poslanca gosp. Mu rij a o prošnjah za slovenske šole in o deputaciji do mini-sterstva moralo je izoBtati, ker je bil poročevalec po neugodnem vremenu zadržan udeležiti se shoda. G. župnik O g r i z predlaga, naj se izreče deželnima poslauceiua g. Gregorju Einspielerju in g. M u r i j u zahvala za njiju pogumuo postopanje v deželnem zboru koroškem in naj se jima izreče zaupanje. To se zgodi mej burnim odobravanjem vseh navzočnikov. Ko so se rešile še nekatere reči, sklenil je predsednik g. Einspieler zbor s trikratnimi Slava-klici presvetlemu cesarju, čemur so naudušeuo pritrjevali vsi navzočniki. Vsprejel se je še predlog g. Rousa, da gre deputacija drugo jutro k deželnemu predsedniku ter izreče v imenu zbora naj-udanejšo lojalnost presvetlemu vladarju in naprosi deželnega predsednika, da to javi na Najvišje mesto. Po končanem zboru pričel je tajnik kranjske kmetijske družbe, g. Gustav Pire, svoje predavanje o kmetijskih in gospodarskih stvareh. V lepem, razločnem slovenskem govoru poudarjal je, da stališče društva zahteva delati ne samo za katoliške in politiške interese, nego tudi za napredek na gospodarskem polji. Zato je potreba omike in dobre šole, kajti kmet je steber države, a le tedaj, če je močen. Vzbujati hoče torej navzoče gospodarje, da napredujejo v kmetijstvu. . Govoril je o kmetijstvu sploh, o živinoreji, senožetih iu semenih ter podajal praktične nasvete, kako zboljšati gospodarstvo v jednem ali drugem oziru. Z velikim zanimanjem poslušali bo vsi zares dobro sestavljeni, nad uro trajajoči govor, ter z živahnim odobravanjem in klici: „Živio Falkenbavn!" pokazali, kako hvaležni so za podano priliko, da čujejo besedo slovenska, a katero je učitelj g. Pire položil marsikatero dobro zrnce, ki bode rodilo obilen sad. Po tem predavanji in zborovanji izpraznile ho se dvorane, da se kmalu zopet napolnijo se bolj za sijajni koncert, ki se je pričel ob 7. uri. Društveni odbor, posebno pa poleg g. Gregorja Emspielerja neumorno delujoči podpredsednik g. Legat smejo b ponosom zabeležiti dan 27. aprila v društveno kroniko. Obilna udeležba članov pri obenem zboru in še obilnejša udeležba pri koncertu, ki se je vršil tako krasno, morala sta preveriti tudi najstrastne-jega nasprotnika, da slovenstvo na Koroškem ima de zdravo podlago, da krepko klije in bode kltlu in se razvijalo, dokler bode imelo tako vrle voditelje, kakoršni so zdaj na čelu društva. Pokazalo se je z neovrgljivo resnico, da tudi v tužnetn Gorotanu gre Slovan na dan. Iz deželnega zbora isterskega. (X. seja, dne 4. aprila 1 892.) (Konec.) K § 10. uglasi se dr. Laginja: S tem § daje se namestmštvu iu deželnemu odboru pravica, določati plačo čuvajem. A na Krasu so gozdovi, ki ne donašajo nič ali prav malo. Aku se vspreime ta §, bodejo posestniki zelo oškodovani, ker bodo morali drago plačevati čuvaje brez ozira, da-h jim nosi gozd kaj ali nič. Prav za prav bodo plačevali več od onih gozdov, ki so v reservi in torej prav malo donašajo. Posl. Jenko strinja se s predgovornikoui. Kdor določuje plačo, poznati mora razmere in jih v poštev jemati. A teh razmer ne vedo oceniti in jih ne morejo gospodje pri zeleni mizi, ki ne poznajo revščine naših krajev. Določba, da bodi placa dovoljna, je zelo nevarua. Namestništvo pozna uaše razmere prav malo, kajti politični uradniki se ne brigajo za narod. Imeli smo okrajuega glavarja, kateri v 10 letih m bil v nobeni vasi, razun v glavnih krajih ob državni cesti, kamor je po opravilih moral priti. Deželni odbor pa ue pozna prav nič naših odnošajev. Zauj so naši kraji deveta dežela, sploh jih smatra kot nepripadajoče Istri in se prav nič ue briga zanje. Pri nas n. pr. se nikdar ne merijo ceste, ako tudi prosimo za to, ker se s tem ne bi mogle združiti agitacije za nadvlado Italijanov, kakov v druzih krajih. Ta dva organa torej, ki ue poznata uič ali malo naše razmere, naj določujeta plačo našim Čuvajem in mi naj plačamo! Kam pridemo pri prez>ranji revščine naroda, ka-koršno preziranje je v navadi. Povdarjal sera že v generalni debati, da določilo 4. oddelka tega §. ob Bega samu lepo obljubo na papirji, da |>a glede na besede „|>uo in s ngoli časi* nima nobene vrednosti, ako se pomisli, da vladni organi baš v tej zadevi postopaj«) b neopravičeno brezobzirnostjo, da, celo z nasiljem, kakor smo to bridko skusili v Podgradu. Vladnim organom je malo mari, ima-li kmet 10 kr. za kilo moke ali 2, 3 jajca, da si preskrbi potrebne soli. Samo da se izvrši ono, kar hočejo, ako tudi ni potrebno. Omenjal sem tudi, da bi tako morali skrbeti za dvojno plačilo, a da imamo že zdaj neprimerno visoke doklade na zemljiški davek. Nasve-tujem torej, da se k 4. od.stavku § 10. doda (čita): nTam, kjer ho do zdaj poljski Čuvaji čuvali tudi gozdove, ostaue v veljavi dosedanja navada". Izroči j>rodlog slugi Beruardu, da ga nese predsedniku. Dr. Laginja opazi slugi: „Za kor.st vražju. Bernardo raoj!w Predsednik izjavlja, da pretilog ue pride v obravnavo, ker je slovensk. (Dr. Volarič: Ne zna italijanski!) Večina sprejme potem § 10. K §. 11. govori posl. Flego: Ako bi večina poznala moč našega Krasa, ne bi smela vsprejeti te osnove. Večina greši zelo. Preskrbeti bi morala rajo kruha revežem. A obtežuje jih tako, da bodo drva dražja, nego bi se jih kupilo. Do zdaj pomogli so Hi bodi tako, da plačajo davke, od zdaj niti tega ne bodo mogli zmagovati. Ako hoče vlada na tak način poboljšati gozdove, naj pokrije troške država z deželo vred. Posl. Jenko: Politična eksekucija! Na ta način torej naj bi se iztirjavale plače. Vsaj se je vender preprečila vlada, da je to nemogoče. To je bil prvi in glavni uzrok sedanjih težav. Vlada pohvalila je Podgrajsko županstvo, da je to odpravilo; izrekla je, da je zadeva konečno rešena, a zdaj hoče se u peljati zopet stara zmešnjava. Kje je doslednost? Občiuam bode nemogoče iztirjati plače za oskrbnika in za vse čuvaje in vse to za 3 mesece naprej in uplačevati dotične svote pri davkarskib uradih. Občine morale bi najeti posebne pisarje in posebne sluge za to. A kdo bode vse to plačeval? To bi bilo poleg vsega še novo breme občinam. Predlagam torej, ;da se 3. odstavek tega paragrafa briše in da se mesto njega vsprejme sle-Bledeče (čita): nTe prinose uplačevati morajo ob-vezanci v antecipatnih 3 mesečnih obrokih pri dotičnih občinskih uradih, od katerih prejemajo plačo Čuvaji v mesečnih postecip&tnih obrokih. Kjer potrebno, pokrije naj se potrebščina z duklado na davk" dotifcnega gozdnega posestva, katero doklado imajo iztirjati c kr. davčni uradi in izročevati jih občinskim uradom " Dr. Laginja obžaluje, da vlada k tej razpravi ni poklala svojega gozdnega referenta, da bi dajal pojasnila. Po malem Htilističnem pojiravku, nasvetovanem od dra. Clevn, vsprejme večina tudi §. 11. K §. 12, ki govori o rekurzih, oglasi se dr. Volarič in naglasa, da ue nam hoče tu pomagati z birokratskim aparatom. S tem nastali bodo novi troški v korist odvetnikom itd., a vse brez koristi. Večina vsprejme tudi ta paragraf s stilistično premembo posl. B ibudra. Ki>.-ini iako tudi § 13. in naslov zakonu, katerega stilistično popravi dr. Li^inja, ki tudi nasvet u |e. da se zaradi raznih popravkov odloži d runo Čitanje zakona, česar pa ve čina ne odobri. Dr. Dttkid predlaga imensko glasovanje, kateri predlog je dovoli podprt t glasi same manjšine. Pri glasovanji vsprejet |e bd zakon v 2. čitan j i b 17 proti 7 glasom Veselost prouzrnčil je dr. Fra giacomo, ki j«, čuvši „ne" na levici, izrekel! »no*, a potem hitel popravljati, da „siu. Na jednak način vsprejet |e zakon tudi v 8. čitanji. Dr. Laginja konstatuje na to, da ie zakon namenjen političnim okrajem Koper, Pazin in Vo lovsko« da j) a nOb«>den zastopnikov teh okrajev ni glasoval znoj. Po „E lin.". Govor poslanca Ivana Hribarja v deželnem zboru kranjskem dne 9. aprila t. 1. Visoka zbornica! Pred vsem se iskreno zahvaljujem častitemu gospodu poročevalcu za pregledno tiskano poročilo in za one podatke, katere nam je danes v začetku generalne debate podal. Vender moram reči, da se, kar se konkluzij tiče, katere izvaja gospod poročevalec v svojem tiskanem poročilu, nikakor ž njim ne morem strinjati, kajti jaz ne vidim, da bi bile deželne finance v tako slabem stanu, kakor jih on slika. Da si pridobim pravi pojem o situaciji, vzel sem si trud in pregledal sem vse proračune od leta 1883. do leta 1892. ter sestavil uspehe teh proračunov. Ta sestava je za nas jako poučna, kajti iz nje se razvidi, da je skupna potrebščina od leta 1883. do 1892. rastla čisto naravnim potom in nikakor ue preveč rapidno. Leta 1888. znašala je namreč skupna potrebščina 875.973 gld. Leto na to povišala se je okroglo za 8000 gld. L. 1885. narastlaje za kakih 4O.0O0gld. — toda tu je ur.ičunjenih troškov za več novih stavb. Dalje je potrebščina leta 18SG. in 1887. pač znašala čez jeden milijon gld., toda v teh dveh letih se je mnogo denarja investovalo in deželno premoženje se je izdatno pomnožilo. Leta 1888. patila je skupna potrebščina zopet na normalno številko 915.7-14 gld.; 1. 1889. znašala je 964.195 gl. leta 1890. 919.564 gld. in leta 1892. 993.181 gld. Lani je znašala potrebščina pač veđ in sicer več kot 1 milijon gld. ; ali lanskeg.i leta investovalo se je IGO.000 gld. v domobransko vojašnico. Jaz pravim torej, da naša potrebščina narašča prav pravilno in ne moreni videti, da bi se nam kaka kriza bližala. Sedaj pa poglejmo, kake priklade je dežela dosedaj plačevala. Dežela naša plačevala je 1. 18811. za zemljiško-odvezni zaklad, za normalno-šolski zaklad in za deželni zaklad skupaj poleg 409/fl pri klade od indirektnih davkov — priklade od direktnih davkov 49%; 1. 1884. 50% ; 1. 1885. 47%; potem I. 1886., 1887. in leta 1888. po 44%. Od 1. 1889. pa do letošnjega proračuna znašala je pri-klada od direktnih davkov vsako leto 38%, kar je seveda pripisovati le konverziji zeinljiško-odveznega dolga, s katero se je eskoinptovala ugodna pogodba s c. kr. vlado iz leta 187(i. Vidite torej, da se je od leta 1883. do leta L892. deželna priklada znižala za 11%. To je v poštev jemati zato, ker imamo po mojih mislih glede na mnoge investicije pravico, da smemo z deželno naklado iti do tiste višine, na kaieri je stala leta 188)1. Ako se vprašam, kako naraščajo deželne potrebščine in kje naraščajo, me o tem poučujejo računi iz poslednjih 10 let. Zvišali so se namreč pred vsem administrativni troški, toda ne čezmerno, temveč, rekel bi, v naravnih mejah. Pač pa so se zvišali troški za zemljedelstvo v večji mer«, kakor je bilo pričakovati po potrebščini leta 1883., 1884. ali 1885. in tudi še leta 1888. V poslednjih letih od leta 1889. do 1891. se jo namreč veliko izdalo, ali prav za prav investovalo, za deželno kulturo, kar bode vsekako jako prav prišlo napredku dežele in pripomoglo k temu, da se povzdigne naše kmetijstvo na višjo stopinjo. Daljo so jako napredovali troški za pouk in omiko, toda ne nenaravno, ampak tudi ti troški gredo po čisto naravnem potu. Leta 1883. znašali so troški za normalno-šolski zaklad 184.810 gld. Ti troški so leta 1889. na-rastli na svoto 244.200 gld., naraščajoč od leta do leta za nekoliko tisoč goldinarjev. Leta 1891. znašala je potrebščina normalno - šolskega zaklada 287.200 gld., leta 1892. pa 293.500 gld. Razloček med proraču njeni mi potrebščinami leta 1883. in 1892. znaša torej 108.690 gld. Vidno je torej, da se je približno potrebščina za ljudsko šolstvo vsako leto pomnožila za okroglih 10.000 gld. Nasproti temu pa so se pomnožili tudi davki in to je naravno, ker davki nikdar nimajo tedence zniževati ae. To je bilo dosedaj tako in bode gotovo tudi za naprej ostalo. Zaradi tega nas naraščanje potrebščin pri normalno-šolskem zakladu ne sme preveč plašiti, ker vemo, da na drugi straui pri višjem dohodku iz davkov nahajamo pokritje. Velika rubrika je dalje potrebščina za javne stavbe. Leta 1883. je znašala potrebščina za javne stavbe 2.").000 gld. Leta 1884. istotako 25.000 gld. Leta 1885. 32.000 gld., leta 1886. 47.000 gld., leta 1887. 54.000 gld., leta 1888. 4«].400 gld., potem leta 1888. 48.609 gld. Od leta 1890. naprej pa se je za javne stavbe v naši deželi jako veliko storilo, kajti leta 1890. znašala je potrebščina zanje 133.000 gld., potem leta 1891. 130.600 gld. in letos celo 142.(JOD gld Večina teh troškov gre na ceste in sicar v prvi vrsti na deželne ceste, katere je upeljal zakon z dne 28. julija leta 1889, dež. zak. št. 17. Mnogo pa se tudi izdaje za podpore v popravo starih cest in napravo novih okrajnih cest. Novih cest se je v zadnjih letih gradilo zlasti mnogo na Dolenjskem. Beči moram, da sem jaz prijatelj množitvi komunikacij; ali po drugi strani pa si nikakor ne prikrivam, da dobre komunikacije še ne zadostujejo same po sebi, ako se jednako-merno ne razvijajo vse panoge narodnega gospodarstva. Naši troški za deželne ceste so strahovito veliki; na drugi strani pa se še vedno premalo potrosi za povzdigo kmetijstva, za katero bi se torej imelo vsekakor več storiti. Glede dobrote in koristi cest opozarjam visoko zbornico samo na primero, katero imamo v Italiji, kjer je v veljavi zakon, po katerem je zaukazano, da mora vsaka občine, katera šteje vsaj 100 prebivalcev, napraviti si dobro občinsko pot do glavne ceste. Država sama vzdržuje silno veliko cest in izvr.šii|e .-drogo nadzorstvo, da vsaka občina izpolnuje omenjeno postavo. Ali če si bliže ogledate narodno-gospodarski položaj italijanskega prebivalstva, priznati boste morali, da ni z lepa drŽava, kjer bi občno narodno blagostanje bilo tako slabo, kakor ravno v Italiji, vkljub temu, da imajo ljudje dobro ceste. Glavni uzrok temu žalostnemu stanju je, da se v težavnem narodnogospodarskem hoji za obstanek prebivalstva n« podpirajo zadosti. .ledna glavnih rubrik pri potrebščini je ko-nečno nedostatek deželnega posojilnega zaklada. Ta nedostatek pri deželnem posojilnem zakladu znaša letos 85.984 gld. in pri tej številki — približno — ostanemo še tri leta. Pozneje pa se bode vzvišal ti primanjkljaj na okroglih 201.000 gld. in takrat bode tre'ta skrbeti, da ga na kak način pokrijemo. Prvo pokritje našlo se hode pač v pri kladah na davek katere bodo vedno rastle, Daljše pokritje dala bode tista naklada n i žg ino opojne reko'in k.»ter.t je leta 1885. znašali 25.500 gld., leti L890. |>a, ker je dežela bila upehala lastno režijo gleda pobiranja njenega deleža le 17 1.83(1 gld. in se letos proračunava z zneskom 175.01);) gld. Ta efekt je jako ugoden v finančnem oziru; neugoden pa v gospodarskem in moralnem oziru. .laz bi le želel, da bi ii iioni efekt te naklade bil neug )do"|ši in ojiravičena nada je, da se mi ta želja tuli izpolni. Ko bole p >-godba z Italijo stopila v praktično veljavo in ko bole italijanski ministerski predsulnik — kakor je to že naznanil — začel izvajati posledice iz one pogodbe — katera se je sic-r sklenili tudi 8 80-delovanjem slovenskih državnih poslancev na Škodo naših vinogradnikov - potem bode vino postalo veliko cenejše, ko dosedaj in gotovo je, da se bode potem konsnmovalo manj žganja. Tudi ne smemo pozabiti, da si kmetijska družba prizadeva širiti sadjarstvo in da je pričela agitacijo za izdelovanje sadnega mošta. Tudi to hode imelo dob-r njiliv, namreč tik upliv, da bode ljudstvo menj ko-mtno-valo žganih opojnih tekočin. Kar se tiče torej naklade na žganje, mislim, da se bole sir >r v kratkem znižal dotični dohodek; vender pa bode pri vsem tem še vedno ostal tako velik, da so mora ž njim do neke meje računati. Če pogledamo ni leto 1895., ko nam bode treba računati z velikim zneskom 201.000 gld., kateri bodeino morali plačevati v deželni posojilni zaklad, potem si ne moremo prikrivati potrebe, da bodo moral visoki deželni zastop povišati deželno naklado. V tem oziru rekel bi pa tudi, da ne bi mogel s težkim srcem glasovati za povišanje deželne priklade zaradi tega ne, ker ae je v preteklih letih toliko potrosilo za dobrodelne in občekoristne namene in ker su je izvedlo toliko investicij. Poleg tega pa se ne da prikrivati, da se tudi v bodoče ne bode smelo prezirati kmetijstvo. Tolaži me tudi zavest, da se je od leti L888. do leta 1892. silno pomnožilo deželno premoženje. Ako so bili na jedni strani troški veliko večji kakor v prejšnjih letih — pa ven ler razm-imo ne preveliki — bilo je pa gospodarstvo na drugi strani tako, da si je dežela prigospodarila v tem času 449.647 gld., torej okroglo skoraj pol milijona goldinarjev. Položaj, v katerem so nahajajo deželne linance, torej ni tako črn, kakor nam ga je naslikal častiti gospod poročevalec v svojem tiskanem porodila in jaz za svojo osobo no morem čutiti tistih velikih skrbi, katere ima "gospod poročevalec, temveč mislim, da bode naše gospodarstvo tndi za naprej teklo v onem rednem tiru, kakor dosedaj. Predno prestopim v politično debato, kajti tudi jaz imam namen govoriti o političnih težnjah slovenskega naroda, dovoljeno mi bodi, da se še nekoliko ozrem na posamezne dele naše dežele in povem, kako in v koliki meri se je dosedaj oziralo bilo nanje. V mislih so mi tisti trije deli, v katere se navadno deli dežela Kranjska, namreč dolenjska, gorenjska in notranjska stran. Če vzamete v roke statistični izkaz, tedaj vidite, da šteje Dolenjska 204.1 14, Gorenjska 103.724 in Notranjska 94 034 prebivalcev. Da sem mogel te številke sestaviti, je naravno, da sem moral izpustiti stolno mesto Ljubljansko in okraj okolice Ljubljanske, ker bi bilo težko, ta dva okraja razdeliti v pravem razmerji na tri dele. Računiti hočem torej samo z ostalimi okraji. Na to število prebivalcev plačevala je Dobmjska 241.360 gld., Gorenjska 198 625 gld., Notranjska pa 161.718 gld. davka. Vidno je torej, da na Dolenjskem pripada na jednega prebivalca davka 111 gld., na Notranjskem 170 gld. in na Gorenjskem T90 gld. davka. Največji davkoplačevalec je torej Gorenjec, potem pride Notranjec in zadnji je Dolenjec. Ako pa pogledamo za kateri del dežele smo največ storili, vidimo, da se je v poslednjem času faktično vse storilo le za Dolenjsko (poročevalec Suklje: „Ker so Dolenjci najbolj po-rrehni !) in da se je veliko premalo oziralo na druge strani. Častiti gospod poročevalec Šuklje pravi: „ker so Dolenjci najbolj potrebni". Priznavam, da je bila v mnogem oziru dolenjska stran zanemarjena; ne smete pa pozabiti, da je jako zanemarjena bila tudi Notranjska in deloma ravnotako tudi Gorenjska. Dolenjska ni tako silno siromašna, kakor se večkrat pripoveduje. Na Notranjskem najdete kraje, kjer so razmere še veliko žalostnejše kakor na Dolen skem, in vender se je dosedaj malo oziralo nanjo. Gospoda moja, jaz ne govorim tega, kakor da bi hotel gospodom poslancem z Dolenjske očitati, da so bili preveč delavni za svoje volilce, kajti poslanec, zastopajoč interes svojega okraja, nikdar ne more biti zadosti delaven in tudi nočem očitati, da se je za Dolenjsko preveč storilo, želim pa, da bi se v prihodnje tudi na Gorenjsko in zlasti na Notranjsko ozir jemalo. Prilika za to je tu, ker se je sedaj začelo reševati vprašanje, glede preskrbljevanje vode (odobravanje na levi). Pri tej priliki ne smem zamolčati obžalovanja, da deželni odbor ni izvršil sklepa visokega deželnega zbora, storjenega v XVI. seji dne 22. novembra I. 1889. in da takrat ni dal porabiti onih 10.000 gld. kateri so bili dovoljeni v ta namen, da se prične kopati jarek za regulovanje Vipavščice od Vrblja naprej. Govoril sem o tej stvari že predlanskega hta in takrat se mi je ugovarjalo, da deželni odbor zaradi tega ni mogel izvršiti sklepa visoke zbornice, ker dogovor z vlado še ni bil končan. To po mojem mnenji ni izgovor, kajti če bi se bila takrat struga iskopala in bi bila tudi neporabljena ostala, ne bil bi denar zavržen, ker je ljudstvo ono leto trpelo glad in je bilo zaslužka potrebno. Kolikokrat so se drugod izvajala jednaka dela samo zato, da si je gladujoče ljudstvo kaj zaslužilo. Gospoda moja, spominjam Vas samo na veliko stavbo „hladova zed" imenovano, katera je zgrajena čez celo veliko goro v Pragi in katero je kralj Karol I. dal izpeljati samo zaradi tega, da si je ljudstvo kaj zaslužilo in ni v času bede trpelo lakote. Ko bi bil deželni odbor takrat kar prosto razdelil onih 10 000 gld., bil bi s tem pomagal Vipavcem in denar bi ue bil zavržen. Omenjam to samo zaradi tega, ker .sem ravno govoril o Notranjski in dejal, da se je ta stran naše dežele dosedaj preveč zanemarjala. S tem sem končal gospodarstveno in številpo oceno deželnega budgeta; sedaj pa naj mi hode dovoljeno, da izpregovorim o našem proračunu v političnem oziru. Predno pa preidem na stvar, o kateri govoriti sem si bil načrtal, moram si dovoliti nekoliko opazk nasproti častitemu gospodu poslancu Luckmannu, ker mi nekatere njegove besede še vedno done po ušesih. Častiti gospod predgo-vornik je konštatoval, da so Nemci silno sovraženi od Slovencev in Slovanov sploh. Čital sem nedavno izrek nekega angleškega pisatelja, ki se glasi : „Ni ga na vesoljnem svetu naroda, katerega bi vsi tako sovražili, kakor narod nemški". Nekoliko resnice mora že biti na tem izreku; zlasti ako častiti gospod predgovornik Luckmann sam konštatuje, da so Nemci sovraženi od nas Slovencev. Jaz pa pravim: ne, gospoda moja! mi Slovenci in Slovani sploh pravičnih Nemcev ne sovražimo ; ljubiti pa ne moremo tistih izmed Nemcev, ki nam niso ničesar dobrega storili in ki so nosili nam kulturo samo zato , da bi bili podjannljevali Slovane. To je uzrok, zakaj nekateri Nemci pri nas niso priljubljeni in uverjeui bodite, da tudi nikdar ne bodo priljubljeni, dokler bodo tako postopali, kakor so doslej. Gospoda moja! Jaz sem poprej naslikal gospodarstveno stanje naše dežele, kakor se nam v zrcalu preteklosti kaže, da utegne biti v prihodnjih letih. Sedaj pa mi bodi dovoljeno, da kot poslanec ogromne večine prebivalstva Kranjske dežele izpregovorim o duševnih pogojih našega naroda in o političnih razmerah, v katerih mu je živeti. Visoka zbornica! Ako sem poprej dejal, da je dolžnost naša, da skrbimo za materijelno blagostanje naše dežele, moram sedaj z odločnostjo na glasati, da je druga naša dolžnost, da skrbimo tudi za dobro politično odgojo našega naroda. To smo dolžni narodu našemu, to smo dolžni svoji Časti in to smo dolžni tudi drugim Slovencem, kateri so zunaj mej naše kronovine zastopani v raznih deželnih zborih, kjer pa njihovi poslanci zastonj iščejo svojim rojakom pravice. Pa če Vas vprašam: Ali mi spolnujemo to svojo dolžnost — jaz rečem, da je ne spolnujemo. če Vas dalje vprašam, zakaj ne? — tedaj mi morate odgovoriti, ako se morete vspeti do stopinje popolne nepristranosti, da zaradi tega ne, ker so nekatere frakcije takozvane narodne večine vrgle stare izkušene tradicije čez plot in so se oddaljile od prejšnjih potov. Mesto da bi se mi vsi držali zlata vrednih besed cerkvenega očaka : „ln omnibus caritas, in necessariis unitas, in duh is li-bertas" in delovali skupaj po jednem programu, cepimo se in bati se je, da zaradi tega nikdar nič dosegli ne bodemo. Mesto da bi se skupno potegovali za pravice in veljavo sladko slovenske govorice, mesto da bi skupno delovali za duševni razvoj in napredek našega naroda in za pomnožitev mate rijalnega njegovega blagostanja, onemogočuje se nam to, ker gledajo nekateri raje le kako bi se s popustljivostjo in s poslužnostjo popeli do stopinje, na katero sije solnce vladne naklonjenosti, drugi pa zopet iščejo strahu, ki je prav zares v sredi votel, okoli kraja ga pa nič ni. Kaj čuda torej, ako naši bratje za belo-modro-rudečimi mejami z začudenjem in tudi z opravičenim strahom gledajo na ta deželni zastop. kajti oni opažajo, da ne gospoduje narodna večina, ampak da gospoduje manjšina v tej visoki zbornici. Zato pa smo doživeli v zadnjem zasedanji večkrat — in danes zopet, — da je sedaj vodja takoime-novane zmerne, sedaj zopet vodja takoimenovane konservativne frakcije narodne stranke tekel tja na ono (desno) stran, da se dogovori z voditeljem manjšine o skupnem postopanji, o vprašanjih, katera so za razvoj našega naroda jako važna (Klici na levi: „Res je!) Taki dokazi narodne mlačnosti ne morejo dobro uplivati na zunaj; pa tudi ne na naš deželni odbor sam in jaz pravim, da se morajo zrcaliti v delovanji deželnega odbora. Gospoda moja! Odkar je prodrla, — rekel bi — z elementarno silo narodna ideja, mora si vaak narod prizadevati, da potegne kolikor mogoče široke meje veljavi in območju svojega jezika. Zato bi moral tudi pri nas vsak faktor, kateri je v to poklican, delovati, da stopi slovenski jezik v javnem življenji v ono veljavo, kakoršna mu gre po zakonih in po naravi, ker ga govori ogromna veČina deželnega prebivalstva. In če Vas vprašam, ali se zaveda deželni odbor, ki je prvi poklican, te svoje dolžnosti, pritrditi mi boste morali, da ne, kajti ako bi se je zavedal, potem bi se ne bilo moglo zgoditi, da bi ae bili v deželnem muzeji napravili na prvem mestu nemški in še le na drugem mestu slovenski napisi in da deželni odbor tega še vedno ni dal odpraviti, akoravno sem mu v tej visoki zbornici pred dvema letoma dal blagohoten opomin. To kaže vsekako preveč, recimo mehkobe, kakor jo kaže tudi okolnost, da se nad deželnozhorskimi prostori nahaja nemški napis na prvem mestu in da se še le pod njim bere v slovenskem jeziku, da je to dvorana, v kateri zboruje zakoniti zastop skoro popolnoma slovenske dežele kranjske. Na deželni prisilni delavnici vidite še dandanes samo nemški napis, za slovenski jezik tam ni prostora. Ako naš deželni odbor na zunaj že kaže tako — recimo zopet: mehkobo in popustljivost, potem mora seveda tudi notranje uradovanje biti temu primerno. V svoji 13. seji dne 17. oktobra leta 1884. sklenil je visoki deželni zbor, da ima biti uradni jezik pri vseh deželnih uradih, deželnemu odboru kranjskemu podrejenih, pričenši s 1. januvarijem leta 1885. jezik slovenski; ako pa pogledate napise na hrbtih stenografičnih zapisnikov iz leta 1885., 1886., 1887. itd., do 1890., videli bodete, da deželni uradi o tem sklepu visokega deželnega zbora ničesar vedeli niso. Stvar je sama po sebi malenkostna, vender pa načelno važna, ker se iz nje da sklepati tudi kaj več in presoditi daljše notranje uradovanje pri deželnem odboru in res, meni je znano, da je kljub onemu sklepu visokega deželnega zbora z dne 17. oktobra leta 1884. deželni odbor tudi potem še deželnemu odboru mejne grofije Goriške in Gradiščanske komodno odgovarjal po nemški, dasi je od tam prejemal slovenske dopise. Kaj naj pa rečem k temu, da se pri našem deželnem odboru še danes nahajajo celi uradi, ki so popolnoma nemški. Ne govorim o deželnem stavbinem uradu ker moram na svojo žalost sam priznati, da nimamo še zadosti tehniških sil, ki bi bile vešče slovenskega jezika ali tudi registratora je nemška in celo indeks vodi se v nemškem jeziku. Prečastiti gospod deželni glavar mi odkimava, ali jaz sem se pred tednom dni na lastne oči prepričal, da je deželna registratora popolnoma nemška. Ne vem no* benega pametnega razloga, zakaj 8e to ni preustrojilo v zmislu deželno-zborskega sklepa z dne 17. oktobra leta 1884. Morebiti se mi bode ugovarjalo, da bi bila ta stvar deželnemu odboru prouzročila veliko truda in troškov; ali deželnemu odboru se nikdar ni bati truda in izdatka par sto goldinarjev, kadar gre zato, da se slovenskemu jeziku odkaže tisto mesto in tista veljava, katera mu gre in pa zato, da se izvede sklep visokega deželnega zbora. Tudi za to ne morem najti uzroka in razloga, zakaj se pri deželnem računskem uradu vodijo knjige nekaterih fondov še vedno v nemškem jeziku. Vem, da je temu morebiti nekoliko kriva komoditeta dotičnoga uradnika, ali dolžnost deželnega odbora bi bila, da se ne ozira na to, temveč da zaukaže, da se spolnuje od vseh uradnikov tisti sklep z dne 17. oktobra leta 1884. Sicer pa deželni odbor sam ne daje dobrega in lepega vzgleda Ako vzamete v roke letno poročilo deželnega odbora in se ozrete na strani 54., 58, 84., 120., 168., 170. in 212, ter pogledate v kakem abcdnem redu so tam na« šteti posamezni okraji in kraji, bodete precej videli, da slovenščina — dasi stoji na prvem mestu — ni izvirnik ampak le prevod. To mi tudi dokazuje faktum, ki mi ga je povedal kustos deželnega muzeja, da je namreč na vprašanje, v katerem jeziku naj dopisuje deželnemu odboru, od prejšnjega referenta dobil odgovcr: le pišite po nemški Gospoda moja, volilci Ljubljanskega mesta so me poslali v visoki deželni zbor na podlagi programa, čegar poglavitna točka je bila obramba pravic slovenskega naroda in po tem takem tudi pravic našega jezika. Jaz sem torej dolžan, da rešim zastavljeno jim besedo, ravnati v smislu tega programa in zato tudi odločno zahtevam, da naš deželni odbor pravice naroda slovenskega, pravice slovenskega jezika, bolj spoštuje, nego dosedaj. Ako od visoke c. kr. vlade zahtevamo jednakopravnost in spoštovanje pravic slovenskega jezika, moramo to poslednje tembolj zahtevati od samoupravnih naših organov. Ad vocem vlade. Gospoda moja! V zadnjem zasudanji visokega deželnega zbora navajal sem v splošni razpravi o našem budgetu nekatera grava-mina, katera dokazujejo, kako bore slabo je našemu narodu postlano v veliki avstrijski hiši. Od takrat ne morem reči, da bi se mu bila postelja le količkaj zrahljala, pač pa vidimo, kako ga po njej sedaj raztegujejo, sedaj zopet prikrajšujejo, tako, da je to zanj res prava Prokrustova postelja. Poglejmo samo nekoliko po naši krono vin i. Na čelu c. kr. deželne vlade kranjske stoji mož, kateri je vsega spoštovanja vreden in kateri je poleg tega tudi našega jezika zmožen tako dobro, ko malokdo v deželi. Kruto krivico storil bi temu možu, ako bi hotel trditi, da mu ni pri srci napredek našega naroda. Ako se pa kljubu temu pod njegovo vlado dogajajo take stvari, ki so v direktnem protivji z njegovimi željami, potem moramo pač priti do prepričanja, kako močna mora biti volja, katero mora izpoljnjevati preblagorodni naš gospod deželni predsednik in kako strogi morajo biti ukazi, kateri mu dohajajo z bregov zelenega Dunava. Deželnemu predsedniku neposredno podrejeni so politični uradniki v naši deželi, ali če on razume, kaj je takt — ni še s tem rečeno, da to razumevajo tudi njemu podrejeni politični uradniki. Govorilo se je v tej visoki zbornici že lani o čudnem postopanji kočevskega paše, okrajnega glavarja Tomana; govorilo se je danes o vitezu Schvvarzu, kateri je uzorne netaktnosti počenjal v naši deželi in kate-rege je nas in gospoda deželnega predsednika konec no rešila milost grofa Taaffe-a. Tudi o postopanji c. kr. okrajnih glavarjev v Kranj i in v Radovljici bi se dalo še marsikaj zanimivega povedati; ali ker se je o teh dveh gospodih že večkrat govorilo v tej visoki zbornici, jih bodem pustil na strani, ako ravno je dobro, da se take stvari vedno naglašajo z nova. -Razumeva se samo po sebi, da c. kr. okrajni glavarji, ki imajo take teutomanske allure kakor rečeni štirje, ne morejo biti naklonjeni težnjam našega naroda, niti ne slovenskemu u rolo vanju. Ne trdim, da so vsi politični uradniki taki, in da bi se tudi mej njimi ne nahajali možje, kateri ne bi si prizadevali vsaj navidezno biti pravični, ali reči moramo, da so taki možje vsekakor jako redko sejani. Vsaj je celo okrajni glavar Ljubljanske okolice — bela vrana mej našimi okrajnimi glavarji, ker je rodom Slovenec — pri zadnjem ljudskem številjenji leta 1890. naročil štetvenim komisarjem, naj izpolnujejo štetvene pole — dasi so bile nemško-slovenske — le po nemški. Ako si okrajni glavar, ki ni nemški fanatik, upa postopati jednako; lahko si mislite, da ne bodo drugače postopali taki, ki niso zmožni slovenskega jezika. O tem, kako umevajo naši c. kr. okraj, glavarji — ki bi vender morali biti čuvarji zakona — član 19. osnovnega zakona in ustavo našo, poučuje nas na primer okrajni glavar v Radovljici, vitez Kalten-egger, o katerem je Vam vsem znano, da se za slovenščino nikdar ni preveč navduševal. Saj bi pa sicer tudi ne bi bil prišel na to mesto. Ta okrajni glavar čutil je takoj, ko je nastopil svojo službo, dolžnost in potrebo v sebi, da odpravi v svojem okraji še tisto mrvico slovenskega u radovanja, kar ga je bilo upeljanega za njegovega prednika, in zato je začel županstvom dopisovati po nemški. Na Gorenjskem je žalibog malo takih županov, kateri bi se zavedali svojih narodnih dolžnosti in s tem je menda računil c. kr. okrajni glavar v Radovljici. Ko pa je slučajno venderle naletel na župana, kateri mu je nemški dopis nazaj poslal in zahteval, da se mu dopisuje slovenski, potem pa Pf" Dalje 7 prilogi. ~^MI Priloga ^Slovenskemu Narodu" iu 98, dne 30- aprila 1892. je šel in prigovarjal je županu, naj vendar sprejema nemške dopise in naj nanje tudi po nemški odgovarja, rekoč: Vsaj znate nemški, kaj nas bodete sekirali. (Klici na levi: „čujte, čujte!") Torej le odločnosti in zavednosti dotičnega župana zahvaliti se je, da je bil okrajni glavar Radovljiški opomnjen njegovih dolžnosti; če pa pomislite, kako bore malo ju takih zavednih županov, ki hi jih ne mogla premotiti sladke besede okrajnega glavarja, tedaj boste spoznali, v kaki nevarnosti se nahaja vedno ona mrvica slovenskega u radovanja, kar se ga je sploh upeljalo pri političnih uradih in kako se nam je na. vso strani boriti za pravice, katere gredo našemu narodu po zakonih. Gospoda moja! Kot karakterist'kon za naše razmere sem navajal pred dvema letoma — in dovolite mi, da to ponavljam tudi danes — da ima poslopje finančne direkcije še vedno oblasten nemški napis: K. k. Finanzdirection; da se pa visoki vladi ne zdi vredno naročiti finančnemu ravnateljstvu, naj pove 95 odstotkom slovenskega stanovništva dežele, kje je tisti urad, kjer se rešujeje njegove pritožbe zaradi odmerjenih davkov v negativnem zmislu. (Veselost na levi in klici: „dobro, dobro!") Časa je bilo dosti, da bi se bil napravil tudi slovenski napis; ali to se ni zgodilo in zato bi se skoraj moglo misliti, da bode vlada izdala naredbo, da se v tistem poslopji denarji in davki slovenskih prebivalcev več vsprejemali ne bodo. (Živahna veselost na levi). Toda kdor pozna našega tiskusa, ta ve. da tacega veselega ukaza ne bodemo dočakali. Temu bode gotovo pritrdil tudi častiti gospod poročevalec, ki pozna fiskalične nazore od blizu z Duuaja. Ako pa že tacega veselega ukaza nimamo pričakovati, smemo in moramo pa vender zahtevati, da se nam tam dajejo naše pravice, kjer jih drago plačujemo. (Klici na levi: „Res je, dobro dobro!") Ako velja naš denar, naj velja tudi naš jezik. Zaradi tistiga slovenskega napisa naša velika in mogočna Avstrija menda ne bode še banktotovala; ko bi se imelo pa to zgoditi, tedaj se obvežem, s prostovoljnimi doneski, nabranimi mej slovenskimi rodoljubi, dati visoki vladi na razpolaganje potrebno svoto, da se napravi na poslopji finančnega ravnateljstva slovenski napis (odobravanje in veselost na levi). Gospoda moja, če se že glede napisa prezira slovenski jezik, potem se samo po sebi razumeva, da se jednako preziranje slovenščine vrši tudi pri uradovanji. Pred sabo imam plačilni nalog tukajšnjega davčnega urada, glaseč se na slovensko stranko, na ime Jere Tink, kateri pa je navzlic dvojezični tiskovini izpolnjen popolnoma v nemškem jeziku. Iz tega se vidi, kako se u meje ravnopravnost slovenskega jezika pri davkarstvu. Prečastiti gospod deželni predsednik bode morebiti vstal in zagovarjal podrejene mu urade, ali dokaz je pred manoj in jaz sem popolnoma preverjen, da kakor davkar-ski urad v Ljubljani, ravnajo tudi davkarije po deželi. Visoka zbornica! Tudi pri poštah nismo dosegli ravnopravnosti, kakor to smemo zahtevati po zakonu in glede na prometni interes. Opozarjam Vas pred vsem, da se na poštni ambulančni progi naj Dunajem in Trstom, katere teče 323 km po slovenski zemlji, vozijo samo taki uradniki, kateri ne znajo slovenščine. Da prav spoznate modrost naše poštne uprave, moram povedati, da se od teh ambulančnih uradnikov pač zahteva nekoliko znanja laškega jezika, da se pa od njih nikdar še ni zahtevalo tudi znanje slovenskega jezika. In tako se vtčkrat zgodi, da pisma, katera se oddajejo na ambulančni progi Trst Dunaj, dasi imajo razločen slovenski naslov, po cele tedne potujejo po svetu, predno pridejo adresatu v roke. Čitati je celo bilo, da pridejo poštni uradi na tujem in celo v inozemstvu večkrat v položaj, da morajo poučevati naše poštne urade, kje leži ta ali oni kraj na Slovenskem. Naj mi bode dovoljeno, da za to navedem samo jeden slučaj, ki je pa silno karakterističen, ker je dotična stranka vsled tega, da je prejela pismo prekasno, morala trpeti materijalno škodo. Meseca januvarija 1891 oddalo se je na pošti v Podgradu v Istri rekomandovano pismo, glaseče se v naslovu na Marijo Šabec v Opatiji. Adresatka je pričakovala važnih poročil; šlo je za nek denarni interes in bati se jej je bilo, ako ne dobi pisma o pravem času, precejšnje škode. Pismo pa je potovalo okoli po širnem cesarstvu; prišlo je na Gališko, Moravsko in Češko. V Opatovicah še le našel se je poštni uradnik, ki je napisal na pismo : Opatija bei Fiume in potem še le je je dobila adresatka. Oddajatelj pisma pritožil se je pri poštnem nad-ravnatelJ8tvu v Trstu in dno 12. marca leta 1891., pod številko 5229 dobil je odgovor, kateri bodem z dovoljenjem gospoda deželnega glavarja prečital: Ta odgovor se glasi: „In Krledigung Ihrer Be-schwerde vom 9. Februar 1. J. betrefTend das ver-s pil tete Kinlangen des recommandirten Briefes an Šabec in Opatija am Bestimmungsorte, vvird Ihnen uuter RUckschluss des Aufgabescheines hiemit. be-kannt gegeben, dass die beklagte Unregelmassigkeit einem Versehen des Bahnpostamtes Wien-Triest, vvelches die Adresse unrichtig auffasste, zuzuschrei-ben ist, gegen vvelches daher entsprechend das Amt gehandelt \vurde". „Ents^rechend das Amt gehan-delt vvurde", razumem jaz tako, da se ni ničesar storilo, ampak da se je pritožba položila ad acta, (živahna veselost na levi) kajti razmere pri poštni ambulanci so ostale ravnotake, kakor so bile poprej. Gospoda moja, pritožbe glede poštnih uradov pa še niso pri kraji. To ni čuda, ako pomislite, da spadajo pod nad ravnatelj vo v Trstu, kjer se za vse prej skrbi, nego za prometni interes in potrebe našega prebivalstva. Zato pa tudi vidimo, da gospo! nadravnatelj Pokorny izvaja časih stvari, ki bi vso čast. delale stari Abderi. Gospoda moja! Na Notranjskem, v prijazni Pivški dolini leži vas in poštna postaja Zagorje. Na tamošnji poštni postaji so imeli dolgo časa pečatnik s predpotopnim napisom Sagurie, ali pred 12. leti zau kazalo je poštno nad ravnateljstvo v Trstu, da se ima odstraniti tisti pečatnik, in poslalo je nov z napisom: Zagorje bei St. Peter. Komaj pa je prišel v Trst nadravnatelj Pokornv, že je zaukazal, da se mu pošlje ta pečatnik in da se odslej sme* rabiti jedino le stari pečatnik z napisom „Sagurie". Zdaj mi pa recite, če bi ne bili v Abderi tacega poštnega ravnatelja — ko bi bili poštne ravnatelje sploh imeli — imenovali za častnega Ablerita. (Veselost na levi.) Sicer je pa poštni nadravnatelj Pokorny sploh velik sovražnik slovenskih pečatnikov. Znano Vam je, da je svoje dni mestna občina Ljubljanska pri poštnem nadravnateljstvu v Trstu vložila pritožbo zaradi nemškega pečatnika, ki se je rabil pri tukajšnjem poštnem uradu. Na to pritožbo odgovordo je nadravnateljstvo v Trstu, da se mu ne vidi potrebno odstraniti nemških pečatnikov in jih nadomestiti z dvojezičnimi, dokler se ne obrabijo stari pečatniki. Poštni urad Ljubljanski je kljubu temu, ne vem vsled kacih uplivov, dobil dvojezični pečatnik ; vender pa so se po drugi strani odpravljati začeli taki dvojezični poštni pečatniki, kateri so bili že več časa v rabi. Za res, kar milina je gledati — če bi ne bilo smešno — poštne pečate a la: Unterschischka, Praevvald, Salloch — kar je ljubljanski humor zaradi imenitne uradne pisave tega imena prekrstil v Sau-loch — potem Sairach, Ranziauo, Volzana in druge take spake, katerih ne bodem na dalje našteval. Jaz mislim, da je že davno čas, da se nadomeste taka krajevna imena, katera vsled nespretnega pravopisa ali nerodne pisave živo Bpominjajo smešnega gospodarstva Bachovih husarjev, z narodnimi imeni ali, da se vsaj pri poštnih uradih upeljejo dvojezični pečatniki. Vender se pa to ne zgodi; pač pa se odpravljajo oni dvojezični pečatniki, ki so bili že davno v rabi. Take pečatnike so imeli, kolikor se jaz spominjam, postni uradi na Vrhniki, v Po-stojini, v Kočevji in v sv. Roku pri Zatičini. Ko je pa gospod Pokorny, preskočivši dolgo vrsto starejših in bolj zaslužnih uradnikov, postal poštni nadravnatelj v Trstu, prišle so lepega jutra vsem poštam uradne pošiljatve, v katerih so bili stari pečatniki s samo nemškimi imeni, in s pripisom: „dass das bisher in Vervvendung gestandene doppel-sprachige Postamts-Siegel sofort anher einzuliefern ist". (Klici na levi: „čujte, čujte!") Gospoda moja, tako se ravna z nami. Vsak državni uradnik, kateri se je vsled odgoje svoje na-vzel furoris teutonici in ki zatiranje slovanstva smatra za svoj poklic in svojo dolžnost, sme se brez kazni drgniti ob nas, sme odjemati nam pravice, ki nam gredo. Tega pa mi ue smemo trpeti in zato apelujem na preblagorodnega gospodu deželnega predsednika izkušenost in pravicoljubnost, da te nedostatke naznani visoki c. kr osredni vladi, da*se vender že jedenkrat odstranijo, kajti ako bi se še nadalje ravnalo z nami kakor dosedaj, potem ne vem, kako bi se moglo od nas še zahtevati, da se navdušujemo za tako državno upravo. Ako bi to storili, moglo bi se nnin po pravici reči, da smo bebci ali tolpa ljudi brez vsake aamosvesti in ponosa. (Odobravanje na levi.) Ker že govorim o pošti, naj mi bode dovoljeno, da se spomnim še svojega prijatelja poštnega nadkomisarja Cora-a, s čegar sicer malovažno osobo sem se že lani bavil obširneje. Gospod nadkomisar Gora, kateri uradne tajnosti raznaša po gostilnicah in o poštarjih rabi epiteta, katerih tu ne morem in zaradi dostojnosti visoke zbornice nočem navajati, moral se je seveda spodtakniti tudi ob mojo osobo. Ko je lanskega leta vizitoval nek poštni urad in je govor prišel na slovensko-nemške pečatnike rekel je — seveda v slabi nemščini, ker dobre zmožen ni —: „Das ist die Politik des Hribar". Gospoda moja, res je to, pri vseh državnih uradih in torej tudi pri pošti zahtevam in moram zahtevati, da se slovenskemu narodu dajo one pravice, katere mu gredo po zakonih. Reči pa moram, da to ni samo politika moja, temveč da je to politika vsega slovenskega naroda, in zaradi tega še jedenkrat apelujem do visoke c. kr. vlade, da končno izpelje pri nas ravnopravnost. (Odobravanje na levi.) Sedaj pa, visoka zbornica, bodi mi dovoljeno da izpregovorim mirno in stvarno o neki zadevi, katera je danes že bila tukaj v razgovoru : namreč o odpustu državnega poslanca profesorja Spinčiča, našega kolege, iz državne službe. Ta mož, o katerem je preblagorodni gospod deželni predsednik rekel, da ga ne pozna in ne ve, kdo da je, je mož blagega in čistega značaja, nadarjen z izrednimi svojstvi srca in duha in temeljito vsestransko izobraženostjo. On je priznani voditelj Hrvatov v Istri, kateri ga visoko spoštujejo in skoraj obožavajo. DrŽavi služil je 15 let na največjo z ado volj nos t ter dobival od vlade in od šolske oblasti pohvalo za pohvalo; da, priznavalo se je v obče, da na učiteljišči ni bilo nobenega profesorja, ki bi bil imel tako dobrih učnih uspehov, kakor profesor Spinčič. In vender gti je vlada odpustila iz službe, ne da bi bil deležen postal onih dobrot, katere službena organizacija državnih uradov določa za večletno zadovoljivo službovanje. Vprašam Vas. kaj pa je zakrivil državni uradnik in slovenski poslanec profesor Spinčič? Očita se mu v odloku z dne 5, decembra leta 1891, St. 2354, ki ga je izdal deželni SoUki svet v Gorici, da je kot voditelj Istranov na Zagrebški razstavi govoril za združenje vseh Hrvatov in da je pri znani dopolnilni državnozborski volitvi v Istri agitoval v prid hrvatskega kandidata. Gospoda moja, oglejmo si te razlage natančneje. Ali je res greh izreči svoje mnenje o nespretnem državnopravnem ustroji Avstrije? Ako bi bilo to grob, morali bi bili že davno zapustiti službo z izgubo plače in penzije vsi oni ministri, ki so delovali za izvedbo nemško-čeških punktacij, kajti njih konečni efekt bil hi razdelitev Češke kraljevine (odobravanje na levi). Opozarjam Vas tudi na to. da avstrijski cesar sam v Svojih reskriptih nazivlje zagrebški deželni zbor: sabor kraljevinah Dalmacije. Hrvatske i Slavonije. Ker je pa državnopravni položaj tak, da je Dalmacija mej onimi deželami, ki so zastopane v državnem zboru na Dunaj i, je s tem implicite rečeno, da so tiste želje po preustroji državnopravnoga položaja, ki se gibljejo v okviru države, dopustne, kajti, ko bi ne bile dopustne, potem bi se bila odgovorni minister in ban — katera podpisujeta te reskripte — že davno morala odpustiti iz službe brez plače in pokojnine. Oglejmo si še, kaka zakonska določba se je uporabila za opravičenih ravnanja vladinega proti poslancu Spinčiču. Na z ikon z leta 1867. se seveda niso sklicevali, kajti njegov obseg in duh je odločno proti ven takemu ravnanju. Zato se je pa, da bi se vsaj našlo kako prividu > opravičenje, začelo iskati po starih zaprašenih justičnih zbirkah zakonov in naredeb in res se je našel nek dvorni dekret z dne 3. februvarija leta 1821. Ta dekret uporabili so proti gospodu Spinčiču. Gospoda moja, ali je mogoče, da se navaja dandanes naredba, katera je bila izdana pred osnovnim zakonom z leta 18G7, naredba, po kateri je preprečeno vsako prosto politično prepričanje in osobno gibanje ? In vender se je vlada, sklicevaje se na prejšnjo*odredho,|postavila na povsem napačno in čudno juridično stališče, da: „Iex prior derogat posteriori". Pa še nekaj drugega je tu v poštev vzeti. Tisti dekret je bil izdan za Lombardijo in Benečijo in jaz priznavam, da je bil morebiti leta 1821 res potreben, kajti kolikor poznam razmere na Laškem, nahajali so se mej ta-mošnjimi uradniki gotovo mnogi, ki so delovali za odcepljenj« onih dežela od naše države. No — ko-nečno je Avstrija s svojo spretno politiko res dosegla, da je sama sebe vrgla iz teh rodovitnih pokrajin; vprašam pa, ali ni potem dotični dvorni dekret izgubil svojo veljavo? Ako bi se pripuščala analogija, hi jaz rekel, da bi bilo dopustno uporabljati ono odredbo le glede uradnikov, ki na Primorskem jasno podpirajo irredentovske težnje velikega dela italijanskega prebivalstva. Sicer pa je državni poslanec profesor Spinčič ravnal čisto lojalno, kajti ako je želel združenje Hrvatov, tedaj je treba pomisliti, da je tako združenje mogoče le pod žezlom vladajoče Habsburške dinastije, in to je Čisto kaj druzega, ko nekdanje agitacije glede od-cepljenja Lombardije in Benečije. Navedel pa se je tudi še drug razlog, rekoč, da je profesor Spinčič agitoval o državnozborski volitvi za hrvatskega kandidata. Gospoda moja, to je res in Spinčič sam priznava, da je kot dober patrijot, kot zvest, sin svojega naroda navduševal, vodil na volišče in vspodbujal svoje rojake; ali to pa še nikakor ne more dokazovati, da je storil kako krivico, kajti državni uradnik, zlasti ako je državni poslanec ima ne samo pravico ampak tudi dolžnost, potegovati se za težnje svojega naroda. Poslanec Spinčič pa pri oni volitvi ničesar ni zagrešil, temveč nasprotno, pridobil si veliko zaslugo s svojo 'navzočnostjo in intervencijo pri volitvah, kajti vsled protipravnega postopanja Poreške lahonske svojati in vladnega komisarja nastala je taka razburjenost mej hrvatskimi volilci, da bi bilo gotovo prišlo do krvavih izgredov, da ni bilo profesorja Spinčiča navzočega, ki je tolažil in miril. Zato pa dobil je tako zahvalo. Ker je profesor Spinčič tudi poslanec naroda slovenskega, zaradi tega veže me dolžnost, da slovesno zanj povzdignem svoj glas. Tu gre za nedotakljivost poslancev, ob jed nem pa tudi za nevaren praecedens, kajti bojim se, kam bodemo prišli, ako se bode nadalje tako ravnalo z državnimi uradniki. Preduo končam, dovoljeno mi bodi, da se še z nekaterimi besedami ozrem na očitanje, katero je včeraj rabil njega ekscelencija gospod poslanec baron Schvvegel. On je meni nasproti dejal, da vselej, kadar nimam razlogov , pridem s smelimi trditvami. To je izvajal iz včerajšnje opazke moje, da število Nemcev v poslednjem statističnem izkazu ni pravo. Jaz ponavljam, da je to resnica in vsakdo, kdor pozna razmere, ve da je tista statistišna številka, ki navaja število Nemcev, le fiktivna. Števi-lilo se je po občevalnem in ne po maternem jeziku ; potem pa tudi veste, da se Nemci niso dobro šteli, kajti njega ekscelencija sam se je gotovo za Nemca upisal, da si je slovenskih starišev sio. Pa tudi drugi slučaji dokazujejo, da je izrek gospoda barona Scbwegel'na, da je bila moja trditev „eine kiihne Behauptung" popolnoma napačen. Slučaj je potrjen, da so se na Češkem mnogi oficirji v Štet-vene pole upisali kot Čehi; a pole so se jim Vrnile z opazko, naj to popravijo. Vpisali so potem: bomisch und deutsch ali polkovno poveljništvo je prečrtalo „bomisch" in ostalo je samo „deutschu. Tako se delajo pri nas Nemci. Potem pa naj še kdo trdi, da so uradno izkazane števi ke prave! Visoka zbornica! Gorje rodbini, v kateri oče ali mati na preveč prozoren način dajeta prednost jednemu ali drugemu svojih otrok. V tako rodbino mora se ugnezditi zavist, ki postaje tem hujša, čim bolje otroci doraščajo in se konečno spremeni v sovraštvo. Gorje pa tudi državi, katera na korist jednega ali drugega naroda zanemarja ostale. V taki državi ni mogoče priti do uspešnega delovanja v narodnem gospodarstvu; pa tudi ne do duševnega napredka in blagostanja; kajti v njej opeša vsako veselje tlo skupne akcije. Zal! da je na tem potu Avstrija. Nesrečna birokracija, katera se jednako visoki ograji postavlja med viteškega našega vladarja in narode, pod njegovim žezlom živeče, storila je že mnogo hudega; storila bode pa še več, ako se jej tudi v bodoče pusti vsa moč in veljava, ako se bodo še nadalje narodi izročali jej na pro-izvoljo. Visoka zbornica! Kaj nam pomaga ustava, kaj člen 19. osnovnega zakona, dokler v tradicijah prejšnjih dob vzgojena birokracija ovira izvršitev njegovo. Člen XIX, ki je sicer res lep, je za nas, dokler se ne izvršuje dejansko v vseh svojih posledicah, toliko vreden, kakor če bi se krepila potrebnemu človeku mesto pečenke, vina in sadja pokazalo platno, nt katero je spreten inozemski umetnik naslikal naj razkošnejše zatišje. Gospoda moja! Zastopniki slovenskega naroda tu slovesno tirjamo, da se nam že jedenkrat da popolna ravnopravnost; mi tirjamo, da se odstranijo zapreke našemu raaterijelnemu in duševnemu razvoju ; da nam Avstrija konečno že vender neha biti mačeha ter nam postane prava mati. Vsaj je to v njenem lastnem interesu, kajti zakon narave je tak, da le prava in skrbna mati sme zahtevati vso ljubezen svojih otrok. (Živahno odobravanje na levi). Politični razgled. Vdiranje dežele. V Ljubljani, 30 aprila. Praski mestni svet. V predvčerajšnji seji mestnega sveta Praškega oglasil se ]e dr. Julij Gregr iu z rezkimi bes -daim kritikoval ukaz pravosodnega mtuistra glede ustanovitve okrajnega sodišča v Teplicuh Dokazoval )e, da |e ravnal pravosodni minister protizakonito, ker je h tem ukazom celo več storil, nego je bdo določeno v punktaciiah, kajti glasom teh je treba zaslišati ne samo fiktorje, ki morejo presoditi lo kalne, komercijelne iu teritorijalne razmere, ampak treba je tudi prašati za želje zadet.h intereseutov. Tega se ui nič zgodilo, odločil je diktat nemškega kazine. I/, govora ministra Kuenburga je vidno, da hoče vlada izvrširi administrativnim potom delitev sodnih okrajev. Pravosodni minister prekršil je zakone, katere so Nemci ukrenili tn prekršil je starodavne pravice kral|estva češkega. Gregr je predlagal protest proti pravosodnega ministra ukazu, Brze/novskv pa je predlagal, naj izreče mestni zbor svoje zadovoljstvo, da je že stavil zatožni pretilog v državnem zboru. Oba predloga odkazala sta se pravnemu odseku v poročanje. Hukovinske razmere. Glede* novega deželnega glavarja v Bukovini se vlada še ni odločila, brez dvojbe pa bode pri tem imenovanji upoštevala, da ima rumunska stranka v dež. zboru največ pristašev, da je torej relativno v večini Mej kandiduti za deželnega g la -var j a imenuie se na prvem mestu deželni posl. Lupul, za katerega se poteza sosebno grof Ho-benvvart, a ko so nekateri poslauci hoteli Lupulu čestitati na tem imenovanji, odklonil je to, rekši. da imenovauje še ni sigurno. Dež. predsednik grof Pace zapustil bode na vsak načiu svoje dosedanje mesto, negotovo pa je, kje ga bode vlada namestila. Vesto imenovanji barona Plapparta bila je le „balon d'essai"; Plappart ostane skoro gotovo na svojem dosedanjem mestu. V nanje diplomo o. in kr. i run tiuskfK" mlnisiersi»i». S JEPri rodna tudenčna sol iz Marijanskih kopeli (v praških in kristalizovann). Dobljena iz ua|boKHte)*egM zdravilnega *r««l«-» v MurlJaiiNkili kopellh, iz Ferdinandovega vrelcu, po izhlapelih bres drugih prime«, in ima po analizi prof. «lr. F.niemta I.imI v» Ig- » v sebi najiipliviiej*«' ivarlne slavnega toga zdravilnega vrek-a ter uplivu ni emu analogno: lahko tisliluo, klaellue uničujoče, ugodno na prebavne orgMiie, tolMCobo odprnvl|alo« itd. 73—10) 1'rlrttiio aiiiiio v nakoulk ali v pruskih v kar-tonih, ua katerih ju natisnjena varnostmi znamka. astile iz Marijanskih kopeli narejeno iz naravno vrelčna. soli iz Marijanskih kopeli — v originalnih skittljioah. Dobiva so v trgovinah z miner.iliSkimi vodami, dijavami iu v lekarnah. Nitlx-ttiH|. Werk Ifluiiculm«! (Bbhmen). P Mlekarstvo. Vsak kmetovalec so je prepričal, di dajejo krave po zirui manj in slabšega mleka, kakor po leti in sicer za to, ker jih je krmiti v hleva. Opozarjamo toro; gospode ekonome na Kvvizdin Korneuburski živinoredihu prašek, kateri je nad 40 let z najboljšim uspehom v rabi in katerega izdeluje Fran J. Kwizda, c. in kr. avstrijski in kr. rumunski dvorni založnik za veterioarne preparate r Korneuburgu pri Dunaji. Ako se ta prašek primešava kri;.' redno, upliva to na kakovost mleka tako ugodno, kakor ua obilnost. I- Zahvala. Vel e spoštovani gospod Ferdinand So u van, Ve-letržec iu posestnik graščine Volčji Potok blagovolil je tukajšnji ioli darovati najnovejšo sliko Vodnikovo. Za t1 velikodušni dar se mu krajni Šolski svet in šolsko vo . stvo nsjtopljeje zahvaljujeta. Radomlje, dne 28. aprila 1892. Ivan \antraii, predsednik. llinko 1'uteriiont, učitelj. TUJCI: 29. aprils. Pri »lalleit Fischor, Zak, Pieiflenberger, Dittjar.. Schvveinburg, FOderl z Dunaja. — Hoss, Dr. Illrich iz M» ribora — Ritter, Elsel, Hochstatter iz Gradca. — Reis-, Cora iz Trsta. — Vest iz Celovca. Pri M«iiii: Kromžar, Juksoh, Gastingor, VVaer-man i Dunaja. — Pfao, Trevisini, Meditz i* Trsta. — Berger iz Rurolina. — Pajauovlc iz Zagreba. — Kupn iz Idrije. — Holl in Gorice. — Penza iz Mokronoga. — Morgunstorn iz Prago. Umrli so t IJiiMjuiil: 28. aprila: Marija Tavčar, delavčeva hči, 10 dni Opekarska cesta It. 49, božjast. •j'1, aprila: Katarina (thikIo, UHUiiljena sestra, 23 let. Kravja dolina it. 11, jotika. Meteorologično poročilo. a Stanje Cm barometra: zevanja v mm. Temperatura Vetrovi Netio Mokri na v mm. ■= 7. zjutraj I 730 S mm. , 8-2° C si. szh.' dež. 7-30»m. I £• vi. popol. ! 731 4 mm. J 11-8° C si. svz.1 dež. ^ ! J». zvečer j 730«.» mm. | 104» C sh szh. obl. «efja. I » I I I lil Srednja temperatura 10'1°, ta 0*9U pnd norma'om. Hna.ri.ajs3ssi borza dne 30. aprila t. 1. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 9d*&5 — gld. 95*65 Srebrna renta.....„ 95 10 — , 95 15 uen«la, hotelir. Gostilna .,Pri Vtontu", -lepi prostori, čedne sobe od 50 kr. naprej, pristna vina in izvrstno Mengiško marčno pivo, prizmom dobra j" dila, prijazna in točna postrežba. Velik Benčnat vrt in kegljišče. II. Itajc* gostilničarka. Gostilna „Pri Avstrijskem cesarju". Sv. Petra cesta St. 5. Lepe in cene sobe oU 4U ki. naprej, postrežba točna, najboljši črni istrijanec, pristmi hrvaška vina in dolenjski cviček, pristno Steintoldsko marem« pivo, vBako sredo in petek sveže morske tiho, pohvalni kuhinja. Senčnati vrt in krito kegljišče- Naročila na obed vsprejemajo se vsak dan. Ivan Tonil, gostilničar. r*-*nctilna Pri lini" Židovska ulica, pHporoAt r^usnina „rn Lipi , so Hst[temxt > \tbiiu, Wle stvn za mnogobrojni obisk. Za pristno pijačo in ukusno jed ae jamči. Marija 4'irer, gostilničarka. Savarna „National" tttrežba in izvrstna pijača. Na razpolago so vsi slovenski listi in trije biljardi. Fr. Krapem, kavaruar. Savarna „Evropa", ^,:a;„)Sr^ železnice kolodvora. 1'nju biljardi, lepa veranda i h razgled na najbolj živahen prostor. Hlovenski in slovanski časopisi. Točna in cena postrežba. A. Krapi«, kuvaruar. Savarna „Valvazor", gjjažr.'r.iSr.T... Ijarili in 50 raznih etutopisov. Postieiba točua iu cena. A. Ntupan, kavaruar.... P. n. Svoje bogato ilustrovane novine o damskih modah in klobukih za spomlad in poletje pošiljam na zahtevanje zastonj iu fraukovano. Opozarjam zlasti na svoj oddelek cenenih damskih in dekliških slamnikov, krasno okint-aitih po eeuali grlil. l* Ml, £ »» »» »» »» velike *• . M „ „ ■V* tutli 11 h obroke. "PO «211 — 1H) ZulHuatelj za bolnice, hotele, zavode, kopeli, vlile* aasebnike itd. — Ceniki zastonj. — Zunanja naročila se točno izvrse. — Kdor kupi več, dobi odpu»t od cene. laeflMmai i ! i Najboljše vrste piva iz združenih pivovarn Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu priporoča po tovarniških cenah. Zaloga piva ,9-10 ; prve Oraške deltiitsUe pivovarne iny ^IVI. Zoppitsch ^^sJtf^Z'. v Kolodvorskih ulicah St 24 v LJUBLJANI. flflT Ha plamen« poizvedbe odgovarja ae nemudoma ln franko vano. ~W Izborno m ar r-no pivo v plombiranih steklenicah s patentovanim zamafikom dobiva se vsak dan sveže. >/t litra 11 kr., 1 liter 21 kr. dobiva se v trgovini s špecerijskim blagom pri gospe Ivani Kos v K oh »dvorskih ulicah st. 24. Zahvala in priporočilo. Za zaupanje, izkazano mi kot Čitalničnemu restavi\*terju se toplo znhvaljevaje prosim zajedno, slavno občinstvo naj mi ohrani svojo naklonjenost, ker bodem od dne 1. mejnika prevzel sam gostilnico v svoji hiši Kolodvorske ulice št. 11, Točil bodem izvrstno Graško pivo liter po 20 kr. Dolenjsko vino (lastnega pridelka) . . . liter po .IG kr. Hrvatsko belo vino........,, „ 40 „ Recersko vino..........„ „ r»y „ Istarsko črno vino ........„ „ 48 „ Obilega obiskovanja prosi z odličnim Bpo&tovanjem i£3 ' (482-1) Josip Trinker, Lepa, suha koruza [ 13aiil, 0-rad.iž6e. Hiznska cesta. ©t. © pri kateri priporoča tudi svojo (232—7) p zalogo Radanjske In Radgonske kisle vode. | Prilog* ^Slovenskema Naroda" St 98, dne 30. aprila 1892. Špargelje vsak dan sproti odrezane, v zvezni I h po 5 kilogramov prve vrat«* m pojedine . . . gld. 4-5« poSilj* frankoVMno in p*, pdltnria povzetji .TOSIP STIEGLKR, gn.jSčinski oskrbnik v Št. Petru pri €»orlcl. 1466— .'*) zalogo raznovrstnih »kurlj. Jed**!, nožev za mhIu in mIh-nlno rezati in kuliliijukUi nožev; najfinejših britev. Trt narekili. I«»»»kllt in /.epjilli imiev imam podpisani. Prodajam n* debelo in drobno. Izdelujem po naročilu vsa v mojo stroko spadajoča dela in prevzamem tudi popravljani«' in brušenje. V blagovoljnost naročnikov priporočam se najuljudneje 4) N. Hoffmann izdelovatel.) kinu-rionih inštrumentov, nožur In orožar; odlikovan z diplomami in svetinjami i, t, rt. V LJublJa.nl, Mestni trg- it. 12. I 1 O M GtJ K/ • 2 biljarda dobro ohranjena, nove sisteme, prodasta se zaradi preselitve po zelo nizki roni. Več pove iz prijaznosti upravnistvo „Slovenskega zaroda*. i473—2) V kratkem izide: Krona in goldinar Praktičen navod o novi avstro - ogerski vrednoti z dodanimi tabelami za preračunanje. s primeri in poukom za vse stanove. Spi s:il profesor Bo"bert Stera. Vsebina obsega vse, kar je mej prehodno dobo treba vedeti za takojšnje preračunani^ vrednot. V knjigi se jemlje ozir na vse stanove, vse denarna vrste in vse kupone. Cena OO kr.« po poftti «>."» kr. Nadalje izide v 1$ zvezkih po IS kr.: Avstrijska gospodinja. Spisala -A. ii it Buuer bivša samostanska in graj&činska kuliarica, in nadalje od iste pisateljice: Praktična Dunajska kuharica. Popolno delo v 14 zvezkih po 1.1 kr. Naročila na ta dela vsprejema (480—2; •1. C-ioiithii v IJ u h Ij it n i. X Na najnovejši in najbolj&i način £ ♦ umata« (228—16) I t zobe lin zobovja : ♦ ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo« * ^ vhuJm in vse lolme operacije« — oddtranttje e ♦ aobue bolečine z usuirteujem živca • : zobozdravnik A. Paichel, : J poleg čevljarskega mostu, v KOhler-jevi hiši, I. nadstr. J Iščem neoženjenega notarskega uradnika kateri je nemškega in sTov^nakejr* je'ika v govoru in pi-Mvl veM. HatOp 15. uiMjn i. I. — F*oI|hm prlllkn, H\oJe hlttuu In kuhlujalto orodje po ceni dopolniti nll p« al uoio omtalitl. NfiVGStani Pr'Porofa,u svojo nnlane mm ° novo goepodaretvo sestav- ljeno kliuu potrebščino la ielean od Kld. 1»-— do fcld. 200—. fnanj a naravitm se tahnj trn vestna txvrie. (54—32) L Luser-jev obliž za turiste. (■olo^o iu liitro Ubli vajcce Brtdstvo proti ti ii r I i m t ««>*«> nt. •t. Iti J (u' i h ) plutih, petah in tli ugiui tulim pDlBkoill koti Dobiva v lekarnah. s* pni Veliko ilnih ptsein ie iih i.a l »tfled lavni raz V-, L Schvvenk 24) Meldllng-Dunaj posiljaliiici : 3 lekarna Pristali samo, če imata nsvoil iu obiti varstveno /m pod p ki je tu zraven; torej naj se puzi zavrne vse manj vredne ponared.be. PriHtne^a imajo v I.|ul>-linut J. Bwoboda, U. pl. Trnkoczy, G. Piceoli, L. (ireeel;v Kudolfovem S. nI. Sladovič, F. lUilta; v Kamniku .1. Močnik ; v <>lov«-i A. R^jf^r, ^V. Thuimwuld, J. Biruba-cher; vHmah A. Alch-Infrer; v Trjc« na Ko* roškem) C> Alenner; v lieljokii F. ficbola, Dr. K. kuuipf; v €Jori«*l (i. ii. Pontoni; v Wolf'»-bt>r|(ii A. llntti; V K r liliji K. S*volk; v ICn«l-icoiii C. H Andrien; v l«lri|t Josip \Varto; v ItMiiovlflei A. Knbl.-k * CelJlJ. Kupfe.rHchinitt. ViiJlM^IJso milo v L) u h liani! Doeringwo milo s sovo je kakor znano najmilejie, najčistejše in najpripravnejfie milo za ' goj;i-b©Tr 3soš© isx lepot© in se dobiva odslej v vseh boljših trgovinah 8 parfiiim-iijaini, leki in kolouijaliiiin blagom. To milo da koži mladostno svežost ter jo vzdrži do visoke starosti nežno in gradko. Doerinvo samo milo, to je, ker je sestavljeno samo iz tolsčohe in luga in nima nepotrebnih primes, niti lo$ča, niti sode, tudi ae Je Jako malo porabi, a moći je je porabljati do zadnjega koAčeka, a navzlic temuj da je najboljše in kot ktiži najkoristnejše milo priznano, je vender najcenejše toiletno milo na svetu. UnT~* Vsakemu komadu Doerlngovega mila titisnjena je na5a varstvena znamka, sova, odtod imenovanje: „Doertng-ovo mlio a novo". ('ena :to kr. komadu. D.ibiva atj: Avg. Aiier, lekar (irotsclil, Ant. Krisper, Kd. .Mahr, >layrjeva lekarna pri „elatem jelenu", Ticeoli-jeva lekarna pri „an^elju*1. V Kranju: Martin 1'etlan. Generalno zastopstvo za avntro-og-ersko: A. MOTiCH & Co., Dunaj I., I*nf;eok 9. 423 9206 WQ pisarnica za posredovanje zasebnih opravit v l,jiil»lJani. Prešernov trg 6i. 3 prodaja (444—3) velika hišo, sredi mesta, z mnogimi prodajalnirami in 5°/0 ulirestovanjem; novo hišo z gostilno, tik postaje Dolenjske železnice; lepo hišo na 37. Petra cesta, za vsak obrt pripravno; hiše tolj majhne, tudi z vrtovi; veliko posestvo na Gorenjskem, ne daleč od Bleda, z 40 orali sveta; malo graščino na Spodnjem Štajerskem z vinogradi, 20 or. sveta; hišo s senožetmi in sadnim drevjem v Kranj i; žaga na močni vodiš hiSo in zemljiščem blizo Ljubljane; zemljišče za stavbe ua lepem kraju, na Tržaški cesti v Ljubljani; garnituro za spalno sobo, v staronemškem slogu, novo; vozičok za otroke, Ae nov; decimalne tehtnice, kompletno jre&tiskamo in lepe oleandre. Kupi se dobro ohranjeni Štefini-vcziček za otroke. Stanovanja so na razpolaganje za prihodnji selilni čas išče pa M jih Se muogo lepih z večimi sobami. J V AMERIKO. S i 1 ___ ___^.„.________I VOŽNJI LISTKI (7—17) pri iiI'#.oxc'immI40 - nm«*rlftki pa-rol»i-—2) stanuje (5—IU) „pri Maliču", II. nadstropje, št 25-26. Ordinuje vsak dan ud it.—12. ure dopoludne in od 2— f>. ure pupoludne. Ob nedeljah in praznikih od 9.—1. ure popoludne. Najnovejše Iu imfboljae vrtite umetnih aobovlj Iu lob. — Na»|uol|*e In trpežne plombe v alatu Iu plnlluu ia epreclu|e sobe, poeteblenjeuo plombe poveeut In ueraslucuo Uke, kakor mo aobje. Z» ven deln In opernelje ae garantira. Vozičke za otroke v veliki izberi in po najnižjlli cenan je dobiti (424 — 3) v zalogi pohištva J. «J. NAGLAS Turjaški trg it. 7. zavarovalno t Filijala za Avstrijo: Filijala sa Ogerako: Dnnaj, L, Giselastrasse i Fešta, Franz-Josefsplatz St. 1, v hiši društva. St. 5 in 6, v hiši društva. Dmitveaa aktiva due 30. junija 1891........... frank. 117,550.797 — Letin dohodki na premijah m obrestih due 30. junija 1*491 ... „ 20,725.259'— Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstuuka društva (1848).................. „ 219,311.419 — V poslednjej dvanajstineaečuej posiovalnej perijodi uložilo seje pri društvu za................... 61,372.000-— novih ponudb, vsled česar znaša skupni znesek za obstanka društva na uloženih ponudbah........... r 1.728,184.555"— Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdsja družba police, kakor tudi obrazcu za predloge daje brezplačno tilavna agentura v Ljubljani, na Tržaške.) cesti št. 3, II. nadstropje pri CjI iiiclti ^«»t-*<*lio-tii. {840—sj Preselitev obrtovanja. Usojam si uljudno naznaniti, da som z dnem 1. maja svoje dosedaj Vod Trančo obstoječe krojaško obrtovanje 4810 preselil v svoje lastne, na novo prirejeno prostore v Gospodski i št. 7. Uporabljam to priliko, da vsem svojim častitim p. n. naročnikom, ki so mi tekom 12 let skazali zaupanje in dobrohotnost, izražam svojo inkreno zahvalo. Potrudil se bodem vedno, da si z najvestnejSo postrežbo in izbornim delom ohranim to častno zaupanje tudi nadalje, ter priporočam svoje obrtno podjetje tudi v novih prostorih vsestranski in živahni upo-abi. Z visokim spoštovanjem udani Kune, krojaški mojster, Gospodske ulice št. 7. jSj~~ V isti hisi nahaja se tudi moje konce«. ,,Krojaško - obrtno učl-ll»6e sa pouk o prlkrojevanjl možicih In ženskih oblačil". ^^^^^^ Prostovoljna sodna dražba posestva v Slovenski Bistrici, Ritosnoju in Črešnovcu. c. kr. okrajno sodišče v Slovenski Bistrici naznanja: Da se je na prošnjo kreditnega društva občinske hranilnice v Gradcu po gospodu dr. Kokoschinegg-u dovolila prostovoljna tunina dražba nekdaj Auer-jevih posestev ulož. št. 6 in 12G v katastra Ini občini Slovenska Bistrica, ulož. št. 60 v katastralni občini Rito.snoj, ulož. št. 358, 359, 380 v katastralni občini Črešuovec in se za izvišitev po vrsti in sicer v nastopnih skupinah: I. skupina, posestva ulož. St. 6 in 126 v katastralni občini Slovenska Bistrica v dražbeui cemlni vrednosti 9785 gld. in 400 gld, vkupe 10.185 gld , za izklicno ceno 8500 gld. II. skupina, posestvo ulož. št. 60 v katastralni občini H tosnuj v družbeni cenilni vrednosti 7H48 gld. 10 kr., za izklicno ceno 3500 gld. III. skupina, posestvo ulož. št. 358 v katastralni občini Čiešnovec v dražbeni cenilni vrednosti 1125 gld., za izklicno ceno 1100 gH. IV. skupina, posestvo ulož. št. 359 v katastralni občini Črešnovec v dražbeni cenilni vrtdnosti 940 gld , za izklicno ceno 900 gld. V. skupina, posestvo ulož. št. 380 v katastralni občini Črešnovec v dražbeni ceuilni vrednosti 525 gld , za izklicno ceno 500 gld. — določil samo jeden dražbeni rok na dan 11. iiuijuiku, 1902, piedpoludue ob 10 uri, tuBodno z dostavkom, da se bodo posamue skupine prodale samo za ali za več nego je izklicna cena, navedena ondu. Dražbene pogoje, po katerih je zlasti vsak dražitelj, predno stavi ponudbo, dolžan oddati desetodstotno varščino sodnemu komisarju v roke, kakor tudi cenilni zapisnik moči ie tusodno, kakor tudi pri kreditnem društvu občinske hranilnice v Gradci upogledati, vsi druga pojasnila pa daje gospod dr. Gustav Kokoschinegg, dvorni in sodni odvetnik v Gradci. C. kr. okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, dne 14. aprila 1892. (464—2) Vsi stroji za kmetijstvo vinarstvo in moštarstvo iiilatllnice čistilne mline za žito ■zbiralnice rezalnice za krmo mline za sadje tlačilnice za sadje tlačilnice za grozdje in vino kakor tudi vsakovrstne druge maaine in raani a*tiro| 1 sen. lcmo tljmtvo. vinaretvo in ead)aretvo itd. itd. nove izvrstne konstrukcije razpošilja ua)«en«»|e (230—3) IG. HELLER, DUNAJ 2/2 Praterstrasse 78. IluHtrovMul katalogi in aakvalna plamu v hrvatskem, nemškem, italijanskem in slovenskem Jezika se pssiljajo na željo zastonj ia frankovaao. Stroji sa dado na poskušnjo — jamči se zanje — pogoji bo ugodni MT Cene so se znova znižale!!! OK 1994 88 CHOCOLAT MENO ! Največja tovarna na svetu ! Vsak dan se proda: (902-17) 50.000 bilo. Dobiva ho v vseh speoerljsklh, d ellkates-prodajalnioah in konditorljah. Trgovsk pomočnik slovenskega in nemSkega jezika zmo?,»n, v dvajsetem letu svoje starosti, Želi službo premeni ti bodisi v mestu ali na deželi. — Ponudbe pod F. ti. vsprejema iz prijaznosti uprav nistv<» nSlovenskega Naroda". (453—3) Hišni oskrbnik se najame v hlil ste v. 16 v Gradišči; povpraša se v odvetniški pisarni. (382—9) Koroški RIMSKI VRELEC. Steklenice se polne na ravnost z vrelcu. W*F* Najizbornejša slatina lxvrt»tii«» srirnvllo, ako ho uživa z mlekom ali sladkorjem, zlasti m kapljajoče otroke. — zdravi&če ih kolnike na želodci in mehurji trpeče, sa kataritlleu«* in malokrvne IJutll. O-lavna zalcg-a -v XjjuLlolja.n.l pri .TI. K. SI ri\-u. (849-30) <. ii . t t. i i. i i«i i.i t. i ■ • i i. i i.ii.ii.ii.ii.i |.||.,-|..-. I: j >a^iaeMa«a*«^k«^inaMn^ek.:) Vincenc Čamernik kamnosek v Ljubljani, Parne ulice h. št. 9 se najuljudueje priporoča preč.astiti duhovščini v izvršitev naročil vsakovrstnega cerkvenega umetnega kamnoseškega dela kakor tlit n i*J«}v, «>l»l»«ijilnili ml-s: itd., slav. občinstvu pa svojo bogato Rslogo najrasno' vrstnejših, po najnovejših obrisih prav lično in iz različnih vtst marmorjev izdelanih nagrobnih spomenikov. Vse na tukajšnjem pokopališču stoječe in pri njem zgotovljene spomenike, kateri se vsled nedovoljenega zidanega temelja nagibajo, popravlja brezplačno dvakrat na leto in sicer Hpomlaili in pred Vselili Svetimi. Tudi p. n. Stavbenim podjetnikom ho priporoča za vsakovrstna stavbinska dela katera lino, trpcano iu ceno Isvrlt. 306 61 |f Nepremočne ~V*8 vozne plahte različne velikosti in kakovosti ima vedno v zalogi in jih daje po ceni (860—32) apcdlter «*. kr. prlv. Jiiaue seleaui«*«', v I Juhljaiil. na nininjaki «*<>ittl hi. !."». Spravi ssaklad za nesrečne žrtve s a m o o s k r u m b e (onanije) ;in tajnih razpnsnostij je izhorno delo ^ Dra Retau-a hebeohrana. Češko izdanje po 80, nemški izdaji. Z lJ7 podobami. Cena 2 gld. a. v. Cita naj je vsakdo, ki trpi na strašnih posledicah te razuzdanosti, resnični njegovi pouki rešijo vsako leto na tisoče b o 1-n i kov gotovi smrti. Dobiva se v založni knjigarni „V e r 1 ags- M a p a z i n R. F. Blerey v Lip-skiMii (Saško), Neuniarkt 84", kakor tudi v vsakej knjigarni. (1088— tU) Alojzij Korsika v Ljubljani. o o o o 4 8 o mt Iluati9-v*«vV leaLtaklos*! doto so zattsn] tii fsa«a.lc=>. 'Velika. ^mlog-M Neinon. (67-17) Nedoseženo! risinu Kneipra slak kava «*lat» ali z Oelz-ovo kavo pomegana, je zdrava, cenena kava, fino duhteca, kateri je dajati prednost pred drugo, trovilno bobovo kavo. — kiiripp-ova nIhiIiim kava je pristna, ako se prodaja v rudeeib, čAeterooglatth zavojih z varnostne znamko, kakor je tu natianena. (1006—18) W^T" Oelz-ova kavu le z nafto firmo. ~^BJB) ftttttje QoIk ▼ Brš2«ira od veleč. gosp. župnika Seb. Kneipp-a za Avstro-Ogersko Jedina privi). tovarna slsdoe kave. Dobiva se v vseh boljših trgovinah s špecerijskim blagom. Zastopstvo za Kranjsko ima M. VVagner-Jeva udova v Ljubljani. Franc & Melhior Breme liljiic*fiJi-j«J in isedelovatelja lelitnio v Ljubljani, Čevljarske ulice 3 (na dvorišču). Priporočava slav, občinstvu in stavbenim podjetnikom svojo dobro urejeno |sT ključavničarsko delavnico '^M jt-u) v kateri izdelujeva vsa v to stroko spadajoča dela točno, vestno, trpežno in po najnižjih cenah. Priporočava sc tudi za izdelovanje vsake vrste novih tehtnic, kakor tudi za popravljanje vseh v najino stroko spadajočih del, kakor železna J vrata za cerkve ln pokopališča, omrežja, ograje mnogovrstna lepa in trajna stedilnsv ognjišča itd. — Zunanja naročila ue hitro in točno izvršujejo. Krasni uzorci za zasebne kupce zastonj in frankovano. knjiirit naorcev sa krojače nefrankovano, DBlscg^o za ololstee- Peruv i je iu doBking za 00, duhovščino, predpisano hlsgO za o. kr. uradnikov uniforme, tudi /.» veterane, ognjegasoe, telovadoe iu /a livreje, sukno za billarde m igralne mise, nevaljano sukno, tudi nepremooHiv«, za lovske suknje, pralno blago, potne ogrlnjače od gld. 4 do gld. 14 itd. — Kdor hoče Imeti hvalevredno, pošteno, trdno, čisto volneno sukno, m, pa cenene onnje, kakor jih prodajajo kramarji od hiie do hiie in katere niso vredne, da se plača zanje krojaču za delo, ubrne naj se do Ivana Stikarofskega v Brno. Permanentna zaloga sukna za več kakor 1 , milijona gld. Največja razpošiljalnica na kontinentu. Vq\/£irilol Nvnrlui p. n. publiko pred tvrdkamfl, kali-ri' prfpo-«Val ročaju ..oHlunke", ..eoupoii«*** po H-IO m dolge iu IskiuvHuo .,»«lr«>».kf»" is Malonak«* oblek«*. Nlepami,vo m«* vidi a« is tega, «la ao II o«Sr«*xki |«>«luako «lnli;f. kajti Inki o«lr«»skl ■«• a«>»lav-IJmJo Is Heiiio«lt-rnilu pohabljenih in ■i«-n*zprodaviiih komstlev. Ta sanikarna roba, katero kupijo te tvrdkt* ia tlrusje l*i Iroftje rok«*« J«* treilna koiiiHJ lr«*l ln«» •»»«»{■■ ceue. ltazpo*i I Jam hhuio po pot-v.vtji, is več kakor lO «1*1. fVnnk.it mim*. — I>«»piMovaii|«* v lutnAkrm, ogerskiMu, će Škem, poljskem, italijanskem in francoikeiu jo/jku. (235—1 f»i „FOUCIERE" Peštanska zavarovalna družba proti požaru, na življenje, proti telesnim nezgodam in proti zdrobljenju šip izročila je glavni zastop v Ljubljani (183—1) gospodu Maksu Versec-u na. 3S/£estxa.em trgrta. št. ©. ©l©l©l©l®l©l©l@l@l©l©l®l©l©l©l©l©l© ©l©l©l® © f: Za pomladansko in poletno sezono priporočani bogato svojo zalogo najmodernejših d«1111IIill ČJpck in slamnikov* CVCtk, itakoT, peres, tančic, a graf itd. Solnčnikov najraznovrstnejše novosti, takisto pa ll alke od najcenejše do najfinejše vrste. Rokovice za gospe in gospode najboljše vrste glace, sukaiične, fildecose, pol in povsem svilnate. Kravate za gospode o v ral II i ki in lliailšete v nedosežno veliki i/biri, najmodernejše fizone. ,<» Srajce za gospode ;ladke ali zložene fazone, za izbornost blaga in izvrstni kroj se jamči, ker je vse iz prve in najslovitejše Dunajske tovarne za izdelovanje perila za gospode. Z odličnim spoštovanjem v Ljubljani, na Starem trgu. ©I©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l®|©l® 'i i ta »a itrtiTOTa--' t Kakor zmeraj, dobe se tudi letos ~w najlepši m najceneji samo pri (807—4) Antonu Obrezi, tapecirai»ji v Ljubljani, Selenburgove ulice štev. 4. Elegantno, fino ln močno blago. Samo še _do 2. mala traje popolna razprodaja zaradi opustitve in zatvoritve trgovine ker je proriajalnica že oddana za kavarno. Velika zaloga blaga, kakor tudi vsa priprava, doprsja i. t. d. 2MT~ m o v a j O ~SKft g'd na vsak način biti vsaj večinoma razprodani. Posebna priložnost: IjUKtre prašni pliiMOI. lanski kroj....................' Svilnati prašni plašči, n n ........................ I*rašni plašri 1% Miiknuca. „ . nepremočno impregnovani.............]*'. KleJHMtl «!«*>. ii I plašči las sukanca, lanski kroj...................... I.HNfro prašni plašči, p»vhh moderni. nHitmveiSi krni, »anio rlv»» coni............4 75 ln Svilnati prašni plašči, naibpiiso viHre, umih imihh'hi. i>nvm* nnulerni kroj. mnno «>>.ui plašili v palHotni obliki, z visokimi rokavi, po več kakor.................. Dežni plašči, najnovejši kroj, iz himalajskega blaga, samo.................... ■lepili plašči, „ n po g'd. 10*—, naitin^jSi . :................. Sa«*«-«». Crno in barvasto, kakor cape«« prav po ceni. Čipkasti m a« nI vlv t i in čipkasti fiVluis /.a polovica Inat ne oene. K. Kmelniger, Ljubljana, Mestni trg št. 5. 2 7f> !•— 4 — 3 50 3 75 12-— 4 75 7 — 15 — (4H2-8) l/.tiHjatelj in odgovorni urednik: Joaip Nmli. Laetnioa m tisa »Narodne Tibkame".