Po poŠti prejeman: za „•elo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — , ietrt , , 6 , 50 , mesec , 2 „ 20, V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20K — h pol leta „ 10,-, ietrt , , 5 , - , mesec , 1 „ 70, Za~poSiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. NaroSnin« in ¡nitrate »prejema upravniitvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredniitva je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan. izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 65. V Ljubljani, v sredo 20. marca 1901. Letnik XXIX. „Napredni slovenski poslanci in hrvatsko-slovenski klub." Pod tem naslovom je prinesel zadnji »Narod« članek, ki zasluži našo pozornost. Kratko izraža sledeče misli: 1. »Vrhbosna« in »Kruna« ostro očitata hrvaškim poslancem-duhovnikom, da so se zvezali s slovenskimi liberaiei. 2. Liberalci ne opuste radi te zvezo boja proti katoličanstvu in — »so vstopili v ta klub s pogojem, da jim ni treba zatajevati svojih načel«. 3. »Če se hoče, da se hrvatsko-slovenski klub ohrani, potem morajo vse v njem združene stranke računati z načelnim stališčem slovenskih naprednih poslancev.« To je pač jasno povedano: Liberalci hočejo poslance, ki so se »bona fide« zaradi »sloge« ž njimi združili, zlorabiti za svoje strankarsko - liberalne namene, in zaradi »sloge« prav nič ne od-nehujejo od onega divjega boja, ki nas razdvaja. 4. »Narod« priznava: »Občutek imamo, da ni popolnoma nemogoče, da se na ta način sčasoma omaje stališče hrvatsko-slovenskemu klubu.« To je isti »občutek«, ki smo ga mi imeli takoj iz početka, ko so od katoliškega ljudstva izvoljeni poslanci se zvezali z 'liberalci. Mi smo veBeli, kadar čujemo odkrito pošteno besedo, bodisi od kogarkoli. Upamo, da bodo tudi gospodje poslanci v hrvatsko-slovenskem klubu, ki niso »Narodovci«, znali presoditi, kdo je bil poštenejši, ali dr. Tavčar, ko je podpisal krščanski program, ali pa Malovrh, urednik »Slov. Naroda«, ki je k temu vzkliknil: »To je škandal!« Poslanci v hrvatsko-slovenskem klubu imajo pač vzroka dovolj, premišljati, ali jim kaže še nadalje gojiti vzajemnost z liberalci ali ne. Gospod dr. Ploj je v državnem zboru pokazal očitno, da on nasprotuje grdi gonji proti katoliški cerkvi, in zato mu mora biti pač težko, biti v klubovi zvezi z možmi, kateri isto gonjo z istimi sredstvi uganjajo doma. V svojem govoru o vojaštvu se je dr. Ploj dotaknil tudi gospodarskih vprašanj, in veseli smo bili, da je naglašal iste misli, ki jih gojimo mi s svojo ljudsko organizacijo. Kako more biti torej on združen z ljudmi, kateri ravno ta načela kruto pobijajo ? »Narod« piše popolnoma v smislu Scho-nererja in Eisenkolba, da se mora uvesti „kancelparagraf", s katerim Be naj duhovščini zamaše usta. Gospodje bpinčič, Peric in Biankini ! Odgovorite nam vendar, ali morete Vi soglašati s temi ljudmi? Kaj bi bilo z Vašim hrvatskim narodom v Dalmaciji in v Primorju, ako bi se lo uveljavilo? Kdo bi vodil Vaše ljudstvo, kdo bi mu še mogel povedati resnico, ako se tako zatre s kruto silo oni, ki edini ima srce za Vaše ljudstvo? Gospod Spinčič, berite vendar »Rodoljuba« in »Učit. Tovariša«, in videli boste, da ravno tako, kakor proti nam, se ruje v Istri tudi že proti onim, ki so Vas poslali na Dunaj — rujejo pa oni, na kate riii .. Vi javno stojite! Jasno je, da te razmere ne morejo dolgo vladati. Isti proces, ki se je pri nas tako ostro razvil v zadnjih letih, šel bode svojo pot tudi v drugih pokrajinah. Kakor so Nemci razdeljeni v krščanske in protikr-ščanske stranke, tako je tudi pri nas. Mi ✓T y tega nismo krivi, ampak oni, ki so zanesli med nas ta boj in nas prisilili, da branimo proti njim pravice vere in ljudstva. In to bo razdrlo tudi hrvatsko-slovenski klub. Oni poslanci, ki stoje še na pozitivno katoliškem stališču, bodo ravno tako prisiljeni nastopiti proti liberalcem, kakor mi — in tedaj smo ž njimi edini. Ne preiskujemo, kako je »Narod« pri šel do »občutka«, da jugoslovanski klub ne bo mogel več tako dalje obstajati. Kaj se godi v klubu za kulisami, v to se no vtikamo, ker nečemo biti indiskretni, a to vemo, da med volivci vre, in da se utegne zlasti na Štajerskem ljudska volja kazati na javnih shodih. Državni zbor. Dunaj, 19. sušca. Državna žganjarina. Včeraj, danes in jutri zborujejo razni odseki. Posebnega pomena so sedaj razpravo in pogajanja v železniškem odseku in v odseku za državno žganjarino. Kakor znano, je že lani vlada predložila deželnim zborom načrt zakonu, po katerem naj bi se dežele odpovedale samostojni deželni nakladi na žgane opojne pijače; država pa bi zvišala svojo dosedanjo žganjarino za 20 h od vsakega litra špirita. Ta znesek povišane državne' I žganjarino, ki ga vlada proračuna na 19,200.000 kron, bi se porazdelil med posamezne dežele po razmerju konsuma, da si zboljSajo svoje deželne finance. Tako bi Češka dobila od proračunjenih 19,200.000 kron 3,793.749 kron; Galicija 5,716.961 kron itd. One dežele torej, ki doslej niso pobirale deželne naklade ali pa v jako nizki meri, bi imele po tem zakonu velik dobiček. Nasprotno pa bi so Kranjska, Štajerska in Koroška morale odpovedati vsakemu dobičku, torej tudi zboljševanju svojih deželnih financ, ker so že doslej pobirale višjo deželno naklado, nego jo določa nameravani državni zakon. Vlada pa naglasa v svojem utemeljevanju, da imenovano tri deželo ne smejo imeti zgube za svoje finance, in predlaga, naj se jim od skupnega dohodka dovoli vsako leto, torej do konca 1. 1909, toliko odškodnine, da se pokrije primanjkljej. Tako je kranjska dežela leta 1899 imela od deželne naklade na žganju čistega dohodka 868.861 K. Po razmerju konsuma pa bi Kranjska dobila od zvišane državne žganjarine v skupnem znesku 19,200.000 K le 323.543 K; ostalih 545.318 K pa naj bi se deželi izplačalo iz skupne državne žganjarine. Koroška ima na leto od žganja dohodka 580 000 kron ; po konsumu bi v smislu novega zakona dobivala 513.872 K, torej bi jej država doplačala na leto 66.218 kron. Štajerska ima od deželne naklade na žganje 900.000 K dohodka. Po razmerju konBuma bi imela pravico le do 659.097 K, ostalih 240 901 K bi jej dopla-čevala država. Že včeraj so v odseku nekateri govor niki naglašali, da dobijo Kranjska, Koroška in Štajerska nekako darilo od države na troške drugih dežel. Toda to ni istina. Res je sicer, da bi bili n. pr. na Kranjskem, ako obvelja vladni načrt, sploh davki od žganja nižji za 40 h od litra špirita. Toda kdo bi imel od tega dobiček ? Prebivalstvo v obče ne, ampak prekupci. To jenaglašal sam finančni minister. In če je žganje ceneje, skoraj gotovo bi se še pomnožilo žganjepitje. Torej bi prebivalstvo v cbče v gospodarskem oziru ne bilo na boljSem, v moralnem oziru pa še na slabšem. Ako pa presojamo to vprašanje s stališča deželne blagajno, ima dežela kranjska gotovo zgubo. In s tega stališča moramo z ozirom na žalostno finance in vedno večje zapreke naše dežele motriti to vprašanje. Vladni načrt jemlje za podlago razde litve višjega državnega dohodka na posamezne dežele za Kranjsko čisti dohodok iz 1. 1899, ki je znašal 868 861 K. In ta čisti dohodek naj bi veljal za vsako dobo, torej od 1. septembra 1901 do konca 1909. Že po tem računu zgubi Kranjska na leto 13.312 K, ker je lani (1900) Čisti donesek od žganja znašal 882.171 kron. To pa velja, ako se konsum ne pomnoži. Žal, da so žganjepitje vedno le širi. Torej bode država dobivala večje dohodke in deželam dajala višje pedpore, le Kranjska, Štajerska in Koroška bi po zakonu ne dobivale večje odškodnine za samostojno deželno naklado. Ako bi n. pr. zvišana državna žganjarina znašala 300.000, Bkupaj torej 19,500.000 kron, bi bila Kranjska na slabšem v enem letu za 13.573, ali do konca 1. 1909 za 113.108 kron. Ako naraste zvišana drž. žganjarina na 20 milijonov kron, kar je gotovo, bi bila Kranjska na leto na škodi za 36.199, ali do konca I. 1909 za 301.658. Isto razmerje velja za Štajersko in Koroško. Novi zakon bi torej za te tri dežele n o zboljšal deželnih financ, temveč jim še škodoval. In to ni pravično. Po vladnem izkazu so imele sedaj vse avstrijske dežele od žganja čistega dohodka 3,905.650 kron. Od to svote pa odpade na Kranjsko, Štajersko in Koroško 2,348.801, in na vse druge samo 1,556.789 kron Torej bi imele ostale dežele čistega dobička 1 5,294.3 50 kron, dočim bi bile Kranjska, Štajerska in Koroška na slabšem, in sicer za 36.692 kron na leto, ako se pomnoži državna žganjarina na 19,500.000 kron, in za 97.859 kron, ako se pomnoži na 20 milijonov. In to bodi sanacija deželnih financ za Kranjsko, Štajersko in Koroško?! To je sinoči posl. dr. Žitnik dokazoval v odseku povodom glavne razpravo o povišanju državne žganjarine. Naznanil je, da hoče jutri v nadrobni razpravi predlagati dotično premembo zakonskega načrta, (la se za Kranjsko vzame za podlago računov čisti dohodek iz minulega leta v znesku 882.173 kron, torej več 13.312 kron, in da je Kranjska deležna tudi višjih dohodkov po razmerju letnega konsuma. V tem smislu sta govorila tudi dr. L e-m i s c h za Koroško in dr. pl. D e r s c h a t ta za Štajersko. Upanja pa ni mnogo, da bi prodrli b to zahtevo, ker Be poslanci drugih dežel pulijo za vsak vinar. Ako se za Kranjsko vsaj po-razdelitveni znesek od 868.861 kron ne zviša na 882.173 kron, potem vsi kranjski poslanci najboljše store, da glasujejo proti zakonu. Kranjska dežela ima na podlagi deželnega zakona z dne 5. avgusta 1887 dež. zak. št. 24 pravico do samostojne deželne naklade na žganje, in ta deželni zakon more razveljaviti le deželni zbor. V odseku so nekateri nasprotni govorniki naglašali, da bodo deželna režija mnogo cenejša, ako odpado samostojna deželna naklada. Tu to ne velja, ali vsaj v jako no-znatni meri. Tako ima n. pr. kranjska dežela sedaj, ako se ne motim, v svoji službi 120 dacarjev. Ako tudi odpade samostojna deželna naklada na žgane opojne pijače, morala bode Kranjska obdržati vsaj še 80 dacarjev za pobiranje naklade na pivo, ki donaša deželi lo okroglih 150.000 kron na leto, in za državno užitnino od mesa in vina v zakupu. Torej se troški režije d^sti ne zmanjšajo. Vprašanje pa je tudi, kam naj gre 40 dacarjev, oziroma toliko družin, ako jih država ne prevzame v svojo Blužbo? V odseku so mnogi govorniki, osobito Steiner, poživljali vlado, da čim preje predloži načrt zakona proti pijančevanju, ki je prava kuga za prebivalstvo in težka mora za dežele, katerim od leta do leta naraščajo troški Ea norišnice in bolnice. Politični pregled. V Ljubljani, 20. marca. Investicijska predloga in Čehi. V&led povoljnega izida dogovorov mej vlado in zastopniki češke državnozborske delegacije češki klub ne bo obstruiral vladne investicijske predloge, katere rešitev bo dokaj koristila južnemu delu avstrijskih kronovin. Cehi, ki so izpočetka na vso moč nasprotovali drugi železniški zvezi Dunaja s Trstom, za to gre v prvi vrsti v sedanji predlogi, <*> se sedaj udali, ker "e je vlada izjavila voljno ustreči njih zahtevi glede uravnave in ka-nalizovanja glavnih rek na Češkem in Mo-ravskem. Sicer bo druga žel. zveza kolikor toliko koristila tudi Čehom, a sami nočejo o tem ničesar čuti, dokler ni zadostno poskrbljeno za plovbo na Labi in Vltavi. S to priboritvijo je češka delegacija zadovoljila sicer vskdar nezadovoljne »Nar, Liste«, ki odobrujejo taktiko češkega kluba in dokazujejo vladi, da je s tem, da je pritrdila čeSki zahte\i, storila uslugo Avstriji in izpolnila dolžnost napram monarhiji. Tega gospodarskega postulata torej nikakor ni smatrati za milost ali koncesijo napram Čehom. Seveda morajo pa češki poslanci vladi in Nemcem i nadalje dokazovati, da ne bo odstranjen Damoklejev meč , dokler češki narod no dobi tudi svojih narodnih in poli-tiških pravic. Kvotni deputaclji se snideta, kakor poročajo ogerski listi, že tekom velikonočnih počitnic na Dunaju, da pričneta zopet ustne dogovore. Ogerska poslanska zbornica izvoli danes svojih deset članov, devet liberalcev in jednega iz srede ljudske stranke. V avstrijski zbornici volitev še ni na dnevnem redu, a je pričakovati, da se izvrši še pred velikonočnimi počitnicami. Ogerski listi že sedaj napovedujejo, da bo kvoto zopet določila krona sama, ker je več kot gotovo, da se dcputaciji tudi letos ne zjedinita v tem vprašanju. Poslanec Jieurle o položaju. Poslanec linškega mesta in pristaš nemške ljudske stranke, dr. Beurle je minulo nedeljo govoril na shodu zaupnikov v Lincu. Mož jo povedal strmečim poslušalcem, da je ravno njegova stranka pospešila delavnost parlamenta in pregovorila Čehe, da so odnehali s svojo obstrukcijsko taktiko. Povedal je pa tudi, da bo mogočo mimo sodelovanje z vlado in Čehi, ako ne bodo ti zopet jeli dobivati koncesij naredbenim potom in v kvar Nemcem, in ako vlada no bo preveč koketovala s klerikalci. Ti so po njegovem mnenju največja »ovira" pri zborničnem delu, posebno pa pri rešitvi narodnostnega vprašanja. Zato jo pa po njegovem mnenju tudi neobhodna potreba, da se v ljudstvu prične čim prej »daniti« in se tako otrese vseh „klerikalcev". Ali kali ? Občinske uprave v Italiji morajo biti res v „izbornih" rokah. Iz Kima se namreč poroča, da je notranji minister Giolitti na jeden dan moral razpustiti kar pet obč. zastopov in sicer v mestih: Salerno, Foggia, Potenza, Catanzaro in Messina. Y vseh teh občinah so „vzgledno" gospodarili z občinskim denarjem ter si gotove županske rodbine prisvojevale vsa bolje plačana mesta. Kake razmere vladajo še celo drugod, kamor še ni pogledalo ali ni hotelo pogledati oko pravice, si je lahko misliti. Ruskemu časopisju je car Nikolaj dokaj naklonjen. Dokaz temu je njegova najnovejša odredba da se razveljavijo »ukori«, ki so jih dobili od višje tiskovne uprave polit ški dnevniki »Graž-danin«, »Novoje Vremja«, »Petersburgs-kija Vjedomosti«, in »Moskovskija Vjedo-mosti«. Kakor znano, je dobil dosedaj navadno vsak list na Ruskem le dva ukora, s tretjim je bila ie združena prepoved lista. S tem carjevim činom bo bržkone odklen-kalo zastarelemu zistemu »ukorov«. Načelnik višje tiskovne uprave, knez Šahovskoj, je neki prijazen splošni zahtevi ruskih časnikarjev. Za ekspedicijo v Kino je dovolil nemški državni zbor te dni zopet nad 123 milijonov vojnega kredita. V resnici drago podjetje, ki pa menda razun ko-ščeka kitajske zemlje ni doneslo dosedaj prav nobene gmotne koristi. Radovedni smo, koliko naknadnega kredita bo za to ekspedicijo zahtevala naša skupna vlada od prihodnjih delegacij, ker je naša monarhija prišla v posest 06 km2 kitajske zemlje. Boj z Buri. Kritger je sedaj dobil prvo vest od Bothe o pogajanjih s Kitchtnerjem. Ta vest je prišla v soboto zvečer, a kako se je glasila ta vest, ni bilo nič povedano. Sedaj se javlja iz Londona: Chamberlain se je v spodnji zbornici izjavil, da je B o t h a pismeno obvestil Kitchene^ja, da ni v položaju v s p r e j e t i pogoje, katere mu j<5 podal K i -tehener in da ni v položaju, jih predložiti v resno razmotrivanje svoji vladi. Bjtha je pristavil, da se burska vlada in njegovi častniki strinjajo z njegovimi nazori. Včeraj zvečer so bili baje akti, ki so s to zadevo v zvezi, predloženi angleškemu parlamentu. Londonska »Times« poroča zopet o sijajni operaciji Angležev. Načrt, zajeti kurskega voditelja Fouriesa in njegovih 800 mož, se je deloma že ponesrečil. Polovica Fourieso-vih čet je po noči ušla. »Times« sicer pravi, da se bode drugo polovico v nekaj dneh oblegalo z večjo močjo, a skoro gotovo je, da je tudi druga polovica ušla s prvo polovico in da je zopetno »obleganje v nekaj dneh« le tolažba lahkovernemu angleškemu občinstvu. Dewetove čete korakajo od Senegala naprej v raznih oddelkih. Razume se, da je tudi Devvet odklonil vse mirovne pogoje. Po nekaterih vesteh se Devvet nahaja v okolici Kronstaad Winburg. Angleži trdijo, da napravijo zopet nanj gonjo v velikem obsegu. Ta »gonja« pa menda ne bo posebno velika, ali pa bodo morali biti napram Rusiji na Kitajskem bolj ponižni, nego so bili zadnje dni. Nekateri Burom prijazni vzklikajo že veselo: Buri so dobili zaveznika, in to so Rasi na Kitajskem. Rusija se je odločno postavila proti angleškim intere som na Kitajskem. Angleži so hoteli zgra diti postransko črto h kitajski železnici Tientsin-Pekin ter so trdili, da je dotično ozemlje last angleško - kitajske železniške družbe, Rusi so se pa temu naziranju uprli in trdijo, da je dotično ozemlje dala kitajska vlada Rusom v prosto porabo. Angleško časopisje ropota, a Angleži svoje zahteve ne morejo uresničiti, kajti boje se ruBkih čet in ruskega brodovja, ki zapira angleškemu brodovju del vhoda v zaliv pečilski. Francozi se za Angleže nočejo eksponirati, pa tudi Nemčija ne, torej je vpliv Angleške v vzhodni Aziji prišel v resno nevarnost in ni čuda, da bi Angleška želela mir z Buri, da ne nastane nevarnost za njeno indijsko postojanko. Dopisi. Iz Vevč »e nam piše: (Cvetje na polju novodobne šolo.) Tukajšnja to varniška požarna hramba je imela svoj pred-pustni »bal«. Pa kaj ima bal opraviti z moderno šolo ? No, in vendar je tesna zveza med balom in šolo. Šolska soba zasebne tovarniške nemške šole je namreč le par korakov oddaljena od restavracije, in za ostali veseljaki še v ponedeljek po balu nekoliko motijo šolski pouk. Poleg to zveze pa je še druga, tesnejša. Nekateri otroci imenovane šole udeležili so se tudi bala — ondi na plesišču so bili do 1., ozir. 2. ure po polnoči in drugi dan so prišli zsspani in razmišljeni v šolo; eden teh korenjakov postavil se je še v šoli s pripeto kokardo, znamenjem, da je bil na balu. In šolskemu vodstvu je bilo znano, da se otroci namer-jajo udeležiti tega »blažilnega« večera — saj se jim je dovolilo, da smejo do 10. ure ondi ostati. Res, da so bili, kakor pravijo, ti učenci v varstvu svojih »skrbnih« očetov, vendar opravičeno dvomimo, da bi se smelo šolskim otrokom dovoljevati, naj se udeležujejo take veselice; kajti ponočni, od vinskih duhov razgreti, hrupni in strastni plesni vrtinec pač no pospešuje jasnosti duha otro kom in ne blaži mehkega, dovzetnega srca otrokovega. In po takem večeru naj ima drugi din otrok veselje do vzvišenih naukov, katere mu razlaga veroučitelj ! Ves trud je izgubljen ! Kar sezida veroučitelj z naporom in skrbjo celo leto, to se lahko razdre v eni taki noči, kajti srce otrokovo je mehko. Toda, kaj hočemo! Moderna šola ima »višji« namen, kot so »verske sanjarije«, novodobna šola naj jih pripravlja za praktično življenje — in naj si je ta praktičnost tudi dvomljive vrednosti, naj je ta praktičnost tudi samo golo vživanje in gol materijalizem. Opravi čeno torej vprašamo: Je-li moderna, toliko oboževana šola nima volje ali pa nima moči, da bi preprečila tako pohujšanje ne dolžne mladine? Oboje pa je zanjo usode-polno znamenje, znamenje, da ne more izvrševati tako imenitne naloge, kot je vzgoja mladine ! Pogjejmo o tej priliki še drugo cvetko novodobne šole? Neradi opozarjamo na to — in dolgo se je odlašalo, in to iz osebnih ozirov, toda ko so v nevarnosti načela, morajo jenjati osebni oziri — tu ni molk več na mestu. Na imenovani vevški tovarniški šoli, kjer so brez izjeme vsi otroci katoliški — večjidel kmečki in delavski — poučuje že več let učiteljica-protestantovka. Ne očitamo gdč. učiteljici njene vere, ker nestrpni nečemo biti, to bo poravnala sama z Bogom; tudi se ne dotikamo njenega poštenja in prizadevanja pri šolskem pouku, ker se ji v tem oziru nič očitati ne more; priznavamo, da njeno življenje samo na sebi otrokom ni nikdar v spodtiko; toda^ nekaj pogrešamo, kar je pri vzgoji katoliških otrok največjega pomena, namreč katoliški otroci v učiteljici nimajo zgleda, kako jim je katoliško živeti, zlasti kako jim je izpolnovati cerkvene zapovedi. Da so razmere take, temu pač ni vzrok gdč. učiteljica, ki je službo sprejela, temveč tovarniško podjetništvo, da no rečem hujšega, brezobzirno in predrzno. Pa kaj hočemo tudi tukaj — saj se tudi to strinja z našim Šolskim zakonom, ki se ne ozira na veroizpoved učiteljev, ki je medverski. Povsod se kaže dejstvo: Moderna šola otroke pač dresira, a tudi dresura se ji vse lej ne posreči, kakor opažamo tolikrat na upornem vedenju šolske mladine; vzgajati pa novodobna šola ne zna in ne more, ker je več ali manj zavrgla jedino pravo podlago vspešne vzgoje — namreč versko podlago. In zato bo vedno odločneje odmeval klic : Dajte nam versko šolo ! Dnevne novice. V Ljubljani, 20. marca. Škofu StrOBBmayerju je izročila posebna deputacija slavnostno knjigo, katero je v proslavo njegovega jubileja sestavilo 72 hrvatskih in slovenskih literatov in 18 umetnikov. Tudi člani »Matice Hrvatske« dobe to delo. Osebne vesti. Deželnosodni svetnik g. Ivan O k r e t i č v Gorici je postal višji deželnosodni Bvetnik. — Umirovljen je višji poštni oskrbnik dr. Dominik S a r t o r i v Celju. — C kr. vladni ofieijal J. M a j c e -n o v i č v Logatcu je na svojo lastno prošnjo umirovljen. —• Službi sta menjala sodna kancelista g. Franc Darovec in g. Ivan Novak in sioer pride prvi v Novo mesto in drugi pa v Trebnje. — Sodni pristav K. pl. Prati je premeščen k deželnemu sodišču v Trstu, sodni pristav Maks liro vati n pa iz Novegagrada v Sežano. — Sodna pristava sta postala avskultanta J. C a 1 o g i o r d i s za Trst in dr. L L u -cich za Volosko. — Umrl je v G)rici g. Lan D e k 1 e v a , vinski trgovec in vodja Gorupove užitninske pisarne. — Udju c. kr. kmetijskega društva goriškega sežanskega, komenskega, kanalskega in bovškega okraja so izvolili z večino glasov za svojega za stopnika v centralni odbor ces. svetnika g. Fr. V o d o p i v c a v Gorici. Vprašanje deželnih dacarjev. V imenu kranjskih, štajerskih in koroških dacarjev smo dobili tale dopis, ki je vsakako uvaževanja vreden, in opozarjamo nanj drž. in dež. poslance: Čitali smo v časnikih, da se ravnokar na Dunaju razpravlja važno vprašanje, kako in kdo bo pobiral ta davek. Sedaj imajo to službo deželni dacarji. Ce pa država prevzame žganjarino, potem se bo ta davek najbrže pobiral ob objavi pridelovanja v c. kr. davkariji. Kaj se bo pa pri tem zgodilo z deželnimi dacarji? Pri tej izpremembi izgube vsi svoje službe. Tako več sto družin izgubi svoj zaslužek in se ne ve kam obrniti. S trebuhom za kruhom bodo morali iti, a kam? Država in dežela morata v tem slučaju preskrbeti tem ljudem drugega zaslužka, ker kar na cesto vreči jih ne smeta, ampak jim morata dati možnost, da si zaslužijo vsakdanji kruh. To priporočamo zlasti gg. poslancem, ki sklepajo o tej zadevi. Štajerski, kranjski in koroški deželni dacarji. Promocija Na graškem vseučilišču bo promoviran jutri v četrtek doktorjem prava sin prof. Fr. Levca, cand. iur. Vladimir Leveč, redni član instituta za raz-iskavanje avbtrijske zgodovine na Dunaju. Nadebudnemu učenjaku iskreno čestitamo 1 Gospod Fran Skaberne, c. kr namest-niški konceptni praktikant pri okrajnem glavarstvu v Tolminu, je bil včeraj v Gradcu promoviran doktorjem prava. Slovensko gledališče. Zadnja predstava v sezoni bo v petek 22. t. m. Igrala se bo domača igra »Otok in struga«. Iz Gorjan pri Bledu se nam piše: V nedeljo 17. t. m. vršil se je v šolskem poslopju izredni občni zbor kmetijske podružnice. Gosp, načelnik je, dasiravno še mlad in je še le tri mesece za načelnika, vendar že rešil v teku malega časa precej, da ne rečem obilo korietnih rečij. Zato je upati najboljših vspehov v kmetijstvu pod njegovim nadzorstvom. Njegov brat dr. Jan pa nam je potem predaval prav poljudno in razumljivo o sadjarstvu: kako se obrezuje, požlahtnuje sadje in dr. Pokazal nam je tudi prav praktično sušilnico za sadje, kjer se na štedilniku v osmih urah do dobrega posuši. Sprejet je bil tudi predlog, da podružnica ustanovi kmetijsko knjižnico. Tako nam je le prehitro minula ta šola, kjer smo se marsikaj poučili. Kajti po mojem mnenju je to desetkrat boljšo za priprostega kmeta, kot če bi cel dan bral, ker tako se mu bolj natanko in umljivo razloži ali praktično pokaže, in tako se marsikak Gorjanec ogreje za to ali ono stvar. Želeti je le, da bi se zopet kmalu zbrali k enakemu pouku. „Slovenska" Ljubljana. V Ljubljani je: trgovskih agentov 5 Slovencev in 14 Nemcev, izdelovalcev salam 1 Nemec, knji-gotržcev 2 Slov., 3 Nemci, trgovcev s papirjem 2 Slov., 4 Nem., pivovarnarjev 1 SI., 2 Nem., špecerijskih trgovcev 15 Slov., 15 Nem., manufakturnih trgovcev 7 SI., 6 Nem., galanterijskih trgovcev 3 Slov., 5 Nem., tovarnarjev za klej (lim) 1 Nem., trgovcev z lepotičjem itd. 1 Slov., 2 Nem., trgovcev z rokavicami 3 Nem., trgovcev s klobuki 3 Slov., 3 Nem., trgovcev s klavirji 2 Nem., trgovcev z železnino 3 Slov., 2 Nem. Skupaj 42 Slov., 53 Nemcev. Umrl je v Podbrezjah osmošolec Mihael Princ v 20 letu svoje starosti. Bil je pri sorodnikih precej časa, ker je bolehal za jetiko. Pogreb je bil v petek, 16. t. m. po- poldan ob 2. uri. Iz Ljubljane so prišli ranj-kega sošolci in mu zapeli več žalostink. Bil je blag in pobožen mladenič. Sveti mu večna luč! Zborovanje mojstrov. Včeraj je imela bolniška blagajna mojstrov v Ljubljani svoj občni zbor. Iz odborovega poročila posnemamo: Društvo je imelo 78 članov, ki so v preteklem poslovnem letu vplačali 1308 K 56 v. Članom se je izplačalo bolnišničine 942 K, zdravniki in zdravila so veljali 162 K 04 v., za jubilejsko ustanovo se je dalo 80 K, upravni stroški so znašali 131 K 26 v., ker pa je bilo poleg od članov vplačane svote 1308 K 56 v., premoženja 31. dec. 1899 7431 K 86 v. nevzdignjenih obresti 314 K 94 v. in različnih dohodkov. 4 K, je torej, ako so od skupnih dohodkov v znesku 9058 K 58 v. odštejejo skupni stroški v znesku 1315 K 30 v. stanje premoženja 7743 K 28 v,. V novi odbor so bili izvoljeni: gg. Breskvar, Gjud, Lenče, Kranjc, Lipovšek, Kaiser. Namestniki: Vidmar, Erjavec, Rojina. V nadzorovalni odbor: Fran chitti, Zamlen, Jordan. Njihovi namestniki: Dolenc. Šdolner, Cirk. Prekoristnemu društvu želimo krepkega prospevanja! Slovenski klepar v Celju. Celje je dobilo slovenskega kleparskega mojstra. Ondi se je naselil klepar Vencelj Kobau iz Idrije. Porotna obravnava proti „Siid steierische PoBt" je odpadla. Bivši odgovorni urednik Edvard Jonas bivše »Südsteierische Post« je povedal, kdo je pisal odstavek, radi katerega so se čutili žaljene ptujski »Nemci«: J.jžvf Kasimir, Viktor Schul-fink, Viljem Banke, Jožef Kollenz, Jožef Gspalt, bratje Slavitsch. Pisatelj dotičnega • razžaljenja« je solicitator v Šoštanju gosp. Edmund Planinšek. Ob jednem je dal Edv. Jonas 100 kron za namen, katerega naj določijo tožitelji. Potovalni učitelj čebeloreje za Spodnje Štajersko. Osrednje avstrijsko čebelarsko društvo je imenovalo gosp. Tomaža Kurbusa, nadučitelja v Slivnici pri Celju, potovalnim učiteljem čebeloreje za Spodnje Štajersko. Mariborsko porotno sodišče se je pečalo 17. t. m. s 451etnim krojaškim mojstrom in kramarjem Mat. Baumanom iz Cir-kovcev, ki je bil že dvanajstkrat kaznovan, in sicer šestkrat radi tatvine. Bauman je ukradel Martinu Zorcu, ko sta skupaj spala» 450 gld. Obtoženi je v ta namen Zorca prej opijanil. Bauman je že prej ukradel v prijateljski družbi tudi papirnati denar za 100 gl. posestniku Vezjaku iz Gornjih Pletarij, a nihče si ni upal prijeti Baumana, ker se jo mislilo, da je nekaznovan in je ondi užival precejšen ugled. Zadeva z Zorcem jo Baumana spravila v ptujski preiskovalni zapor, odkoder je s pomočjo nekega Bratuška pisal svoji ženi pisma, v katerih je pisaril, da naj krivo priča zanj. Radi tega sta se morala zagovarjati tudi sodni sluga in žena Bau-manova. Ti trije so bili oproščeni, Bauman pa obsojen na 6 let ječe. Ujet begun iz vojaškega garni-zijskega zapora. Vojaška eskorta 47. peš-polka v Gorici je pripeljala včeraj v Trst civilno oblečenega vojaka 97. pešpolka Mihaela Tramp usa Trampuš je bil od vojaškega sodišča v Trstu dne 18. januvarija 1900 obsojen na 2 leti ječe v trdnjavi. — Ubežal pa je v noči med 9. in 10. marcem iz tukajšnjega garnizijskega zapora, kjer je čakal, da bi ga bili poslali v trdnjavo v Petrov Varaždin. Klatil se je potem po Italiji, Švici in Francoski, dokler ga niso slednjič dne 7. t. m aretirali v Vidmu in ga potem izročili avstrijski oblasti v Korminu. Sedaj je Trampuš zaprt v zaporih goriške vojaške bolnišnice, ker ima bajé jetiko. Rudokopi v Nemški Bistrici na Štajerskem so se opustili. S tem zgubi delo okolu 300 delavcev in delavk. Mesečna mezda je znašala 25,000 do 30.000 kron. V bolniški blagajni in rezervnem fondu je toliko denarja, da vsak oženjeni delavec dobi na pot 40 K, neoženjeni pa 25 K. Ljubljanske novice. M i s i j o n v Ljubljani jako dobro vspeva. Cerkve so vsak dan polne. Posebno pri frančiškanih je bilo včeraj silno mnogo ljudstva. Izpoved-nice so oblegane od množic. — Stroj za mlenje drobtin je prijel pekovskega vajonca Jož. Kosca za prst. — M a č e k v Ljubljanici. Branjevec Č. jo vrgel včeraj mačka v Ljubljanico. Ta pa ni hotel utoniti, ampak se je drl na vso moč ter s tem privabil obilo usmiljenega občinstva, katero je sočutno spremljalo z očmi njegovo borbo za življenje in tudi glasno dajalo duška svojim čutilom. Življenja pa vendar nihče ni tvegal zanj in maček je utonil Njegov bivši posestnik se je moral zaradi tega pri policiji zagovarjati, pri čemer je prišlo na dan, da je bil maček že sedem let star in bolan ter ni drugega zaslužil. — Vojaški novinec, iz veselja, da je potrjen, je tako razgrajal, da so ga zaprli. Sploh so pa lantje letos še precej mirni. — „\V a c h t a m R b e i n" so peli včeraj nemški heilovci na Dunajski ccsti po noči. Priporočamo j m hladno kri, ker še nismo v ,rajhu'. — Glasovi iz občinstva nam javljajo, da so ljubljanske ulice škan dalozno blatne. Trnovo, Vodmat in Karlovško predmestje, kjer prebivajo opozicijonalni volivci, tonejo v blalu. Ljudje se tolažijo s tem, da denarja manjka v občinski blagajni. — V k on kur z je prišel trgovec Lexander v Kolodvorskih ulicah. V slovenjegraškem okraju vlada, kakor se nam poroča, velika nevolja, da g poslanec R o b i č ni hotel iti v klub kat.-narodnih poslancev. Slovenci so si po mnogih krajih le z velikim naporom osigurali zmago nad nemškutarskimi in liberalnimi možmi za Kresnika, a sedaj jim je g. Robič ogrenil s svojim postopanjem veselje nad to zmago. Kmalu bo v slovenjegraškem okraju veliko politično zborovanje in takrat bodo katoliško-slovenski volilci i z -rekli brez ovinkov svoje mnenje o postopanju naših državnih poslancev. Zborovanje v Žalcu. V nedeljo po-poludne se je vršil v Žalcu občni zbor »Slov. kat. delavskega društva« ob precejšnji udeležbi članov. G. predsednik Jernej Meh je otvoril zborovanje in dal besedo g. G o 7 stinčarju, ki je govoril o potrebi in načinu delavske organizacije. Povdarjal je posebno, da sa je treba organizovati strokovno. Društvo šteje sedaj 104 člane, kar se more imenovati povoljno. V odbor so bili voljeni po večini zopet stari odborniki; predsednik je zopet g. J. Meh, in to vkljub v »Narodu« izraženi želji, da bi g. Meh tega mesta več ne prevzel in tako ne kalil »sloge«. Čast vrlemu možu, ki si ne pusti od odpadnikov zapovedovati I Med po-samnimi točkami programa peli so vrh lantje pevci iz G o to vel j in želi burno pohvalo. Č. g. župnik je svaril zborovalce pred slabim berilom, kakoršno se sedaj tolikokrat ponuja ljudem. Opozarjal je posebno na pisarjenje »Slov. Naroda«. Nato je govoril še Gostinčar o liberalcih in liberalizmu. Na &p. Štajerskem zasejan je že tudi pogubni, narodu škodljivi liberalizem. Skušajte pognati tega sovražnika čez meje, po tem se vam ne bo treba bati za slogo. Liberalci delajo povsodi prepir in razdirajo, kar vstvarja krščanska ideja. Sami leni, ne store ničesar v gmotno korist ljudstva, bi-jejo pa s kolmi po društvih, ki so namenjena koristiti delavcem. Na to je predsednik g. Meh zaključil lepo zborovanje, zborovalci pa so šli domov potrjeni v zavesti, da so v »Kat. delavskem društvu« na pravem potu svojega delovanja. Z burnimi »Živijo«-klici je bila pozdravljena tudi brzojavka, katero so poslali dr. Krek in več ljubljanskih delavcev. »Slov. kat. delavskemu društvu v Žalcu« pa kličemo: Ls tako naprej, ne zmeneč se, če lajajo psi, saj to je dokaz, da jahate. Iz ptujskega okraja so poroča, da pride nadzornik Ranner v Gradec, na njegovo mesto pa pride nadzornik Dreflak. * * * Od raznih strani. K v o t n i de- putaciji se snideta, kakor poroča »N. Wr. Tagblatt«, še pred Veliko nočjo na Dunaju. — Socijalni demokratpod predsednik deželnega zbora. V deželnem zboru gothaškem je izvoljen socijalni demokrat Bock podpredsednikom. — Nemški prestolonaslednik pride sredi meseca aprila na Dunaj za več dni. Pripravljajo se razne slavnosti. — Umrl je v Badenu pri Dunaju bivši dolgoletni predsednik državnega zbora Fr. baron Ilopfen v 76 letu svoje starosti. — Shod državnih uradnikov bode 25ega t. m. na Dunaju. Schttncrcr za B u r e. Schonerer bode uložil na minister-skega predsednika interpelacijo, v kateri bode pozval vlado, naj v zadevi Angležev in Burov vzame v roke mirovno posredo vanie. — Shod slovanskih časnikarjev v Dubrovniku. Centralno društvo poljskih časnikarjev v Lvovu je odklonilo udeležbo na časnikarskem sestanku v Dubrovniku Poljsko časopisje iz Kra-kova bode monda na sestanku zastopano. — Italija in t r o z v e z a. Sestanku predsednika francoske republike z vojvodo ge-nevškim, stricem kralja Viktorja Emannela, ki bode 10. aprila v Toulonu, se pripisuje velika važnost. Francija naperja vse sile Italijo odtrgati od trozveze. Bog ji daj srečo pri tej nameri! — Proti poljski gimnaziji v T e š i n u je ropotal strankarski shod nemških nacijonalccv v Lincu. Proglašal je to vprašanje za „drugo Celje." — Angleška kraljevska dvojica obišče po preteku dvornega žalovanja vse prijateljske dvore. — Zmešnjave na Balkanu. Strelsko društvo v Ruščaku, ki je najmočnejše strelsko društvo, se je uprlo izročiti orožje. — O b e s i 1 sc je inšpektor zveze gasilcev na Češkem Rudolf Wehle v Budjevicah. Desetkratni morilec. V Zagrebu so te dni sodili nekega liajko Maric«, ki je v Semlinu umoril rodovino profosovo, obstoječo iz šestih oseb, in ki je tudi v Deču pomoril v hiši svoje tete, teto in še tri druge osebe. Dokazal se mu je samo umor v Semlinu. Maric je bil obsojen na smrt na vislice. Mladina za križ. Krščansko misleče dijaštvo v Budimpešti je sklenilo zopet prinesti križe na univerzo, in če treba s silo. Ta svoj sklep je dijaštvo naznanilo rektorju. Rektorjevo svarilo ni nič pomagalo. Mnogo premožnejših dijakov se je zavezalo revnejšim dijakom povrniti škodo, ki bi jim je utegnilo zadati sistiranje predavanj. Liberalni dijaki so nad energičnim nastopom krščanskega dijaštva osupnjeni. Liberalni dijaki so izjavili, da bodo zapustili budimpo-štansko univerzo, ako bodo v sobah za predavanja obešeni križi. Prav — krščanska ustanova, kakeršna je budimpeštanska univerza, ostmi popolnoma krščanska. Študentke so večinoma na strani krščanskega dijaštva. Kaj pa pravi »inteligenca ? »Inteligenca« soglaša popolnoma z urednikom Schererjevim, ki je zažgal pastirsko p smo, ter pravi, da škofijski pastirski listi „ljudstvo hujskajo na punt", „uganjajo grdo politično propagando" in „reklamo za kupčijska podjetja", v „njih so kaznjivi pregreški". ¿ato jih mora vlada kar prepovedati! „Ven s kancelparagrafom!" — Z matematično na tančnostjo je izračunala „inteligenca", da je v Slov. „kolikor besed, toliko laži". — V članku o „narodnem gospodarstvu" je prinesel „Narod" sledeče narodnogospodarske izume : klerikalci so „brezdomovinci", „črna goriška tolpa", „klerikalni kanoni", „klerikalna gonja" ima „brumno hrepenenje", jezuitom naj se pokažejo vrata, ker „hru lijo", „mladi kaplani, ki škilijo po znanem jezuitskem receptu: namen posvečuje sred stva". Tako razume „inteligenca" narodno gospodarstvo! — „Klerikalizem" na Koroškem je „zalubnik, ki se zarije v drevo", „Kahnovi agentje" imajo „kremplje", zato se pa „Narod" zopet ogreva za Dreyfusa in za umazanca Zolo. Senzacionalno vest je prinesel „Narod" Notranjcem: dr. Žitnik neče biti poslanec, a — „ne sme odstopiti". Ta je pa debela! — „Narod" je dokazal svojim bravcem, da je „klerikalizem" urejen po „židovskem uzoru", „Narodovci" so pa zastopniki antisemitov. (Tako je! Zato najbrže „Narod" iz židovskih listov prepisuje napade na anlisemite!) — Vedno poje „Narod" slavo novodobni šoli, v soboto je pa konstatiral, da ta šola vzgaja „hermafrodite". — Prej je pisal, da morajo Slovenci prestopiti v pra-voslavje, zdaj pa, ko je ruska cerkev zabra nila Tolstega spise, piše, „da je ruska duhovščina ravno tako zelotska, kakor druge". (Uboga „inteligenca", kam boš pa sedaj prestopila?) „Cenjoni klerikalci" imajo „prozorno nakane", „hinavska zavijanja", „špekulacije z vero", „zastrupljene divjaške pušice", „sulice", »zastrupljene meče«, »barbarsko pobi- jajo ranjence in jih še po smrti kanibalsko žre jo«, so »sami farizeji«, v njih »tiči internacionalna vzgoja«. V najvišji meri imata vse te lastnosti seveda ljubljanski škof in dr. Šusteršič. — Strahovite novice poroča »Narod« : V Žužemberku se je »g. Miha razkoračil«, v Cerknici je g. Lavrenčič najel »klerikalnega dimnikarja«, v Lipljenjih pa organistu liberalci bere ne bodo dali. (Zdaj se bo pa svet podrl') »Narod« bujska obrtnike, naj ne delajo pri škofovih zavodih, češ »da ne bodo dobili plače, ampak k večjemu kak papežev pleh«. Čudno, da »Narod« podtika vidno »klerikalcem« nepoštenost! Saj je vendar dr. Strecker, ki je suknje in žlice kradel, nekje drugod, kakor v «klerikalnem taboru«! Gapito?! — «Rodoljub« piše da je duhovnike poslušati »smrten greli» (!) in pridiga: »Oj ljubi bratje v Kristusu! Po mislite, da Vas Bog največkrat s t o č o in slabo letino, s požari in b o l e z n i m i kaznuje zavoljo slabih duhovnikov, katere poslušate!« Tako, sedaj pa ve »inteligenca«, odke d prihaja toča! Gg. P loj, Spinčič i dr.: A'i spadate vi tudi med to »inteligenco« ? Telefonska m brzojavna poročila. Dunaj, 20. marca. (C. B.) V gospodarskem odseku je izjavil sinoči poljedelski minister, da predloži vlada najkasneje v jeseni predlogo glede r e f o r m e žitne kupčije na borzi. Minister sedaj še ne more razodeti, v kakem okviru bo vlada skušala rešiti to vprašanje: ali s prepovedjo, ali z omejitvijo oziroma preuredbo kupčije na borzi, gotovo pa je, da bo minister kar najodločneje zastopal interese p rod učen-t o v. Dunaj, 20. marca. Pododsek so-cijalno-političnega odseka je danes sklepal o predlogu antisomita Schois-w o h 1 a , ki je predlagal, da naj se lakoj v rudokopih vpelje d e v e t u r n o delo, čez nekaj let o s e m n 1" n o delo. Vladni zastopnik je govoril z o p e r ta predlog. Pri glasovanju pa je bil predlog s p rej e t. Poročevalec Kolischer je na to referat odložil, in pododsek je za poročevalca izvolil S c h o i s w o h 1 a , ki je izvolitev sprejel. Dunaj, 20. marca. V železniškem odseku je izjavil včeraj železniški minister, da so vlada ogreva za regulacijo čeških voda in upa, da bo to važno vprašanje rešeno v splošno zadovoljnost. Dunaj, 20. marca. Železniški odsek je razpravljal o investicijskih predlogah. Finančni minister je izjavil, da ne prevzame nobeno odgovornosti, ako so mu pravočasno ne .dovoli kredit. Dunaj, 20. marca. Odsek je sinoči završil glavno razpravo o žganjarini in pričel specijalno debato. Vsprejel je prvi člen vladne predloge. Dunaj, 20. marca, Angleški lord Wolseley pride 25. t. m. na Dunaj, da kot izredni odposlanec kralja Edvarda naznani na dunajskem dvoru oficijelno smrt kraljice Viktorije in pa nastop vlade kralja Edvarda. Inomost, 20. marca. Poročnik Albmter je bil pri tuk. vojaškem sodišču obsojen v 61etno težko ječo, ker je 19. nov. lani s sabljo nevarno ranil nekega natakarja. Praga, 20. marca. Pri prihodnjih deželnozborskih volitvah na Češkem bo nastopila proti Mladočehom staro-češka stranka. Mladi krepki naraščaj' te stranke se že pridno organizira. V programu imajo na prvem mestu gospodarske interese češke dežele. Budimpešta, 20. marca. Na sklep senata glede križev v vseučiliških prostorih je došel odgovor naučnega min. Vlasicsa, ki odobrujč postopanje senata določa, da sme viseti sv. razpelo le v slavnostni dvorani in nikjer drugje. Vseučilišče bo bržkone zaprto še po velikonočnih praznikih. Berolin, 20. marca. Jutri obhaja nemški državni zbor 30letnico svojega obstoja. Od prvih poslancev žive še: grof llompesch, dr. Lieber, Riohter in Bebfll. Petrograd 20. marca. Pri zadnjih dijaških nemirih v Petrograd u, katerih se je udeležilo 400 dijakov, dijakinj 111 drugih oseb, je bilo ranjenih 21 stražnikov s komisarjem. 5 kozakov s poveljnikom in 52 moških in ženskih oseb. London, 19. marca. V spodnji zbornici je naznanil kolonijalni minister Chamberlain, daje Bo t h a pismeno obvestil Kitchenerja, da ne 111 o r e priporočati svoji vladi v resen preudarek njegovih pogojev. Botha dostavlja, da so njegova vlada in višji častniki z njim jednakega mnenja. London, 20. marca. Pogajanja z B o t h o z a r a d i m i r 11 so se r a z -bila. JJotlia je stavil Angležem take predloge, ki jih ti ne morejo sprejeti. Med drugim zahteva neodvisnost Trans-vala in njegove vojske, volivno pravico samo za domačine, odstranjenje angleških čet in pravi, da se bo vojskoval, dokler no izstreli zadnje patrone. London, 20. marca. Dogodek v Tientsinu. pri katerem so se sprli Angleži in llusi. ne bo imel nevarnih posledic Grof \Valdersee je prišel včeraj v Tientsin, in Angleži so ga naprosili, da 011 razsodi. Pritrditev Rusov se pričakuje. Novi Jork, 20. marca, „lbraldu" poročajo iz Tientsina 19. t. m., da je ruski general Vogak odklonit pogoje grofa Waldersee-ja v svrho rešitve rusko-angleškega razpon». Pariz, li). marca. (C. B.) Iz Pe-kina poročajo: Tek dosedanjih obravnav je pokazal, da se lahko reducira število francoskih čet v Kini. Vsled tega se blizu 10.000 francoskih vojakov v kratkem povrne v domovino. Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisat Alessandro Manzoni. prevel I. B—i. (Dalje.) Markiz napelje pogovor, in odkritosrčno ter nežno govori o kardinalu in drugih stvareh. Potem preide na župnikov predlog. Don Abbondio začne določevati ceno. Po dolgih izgovorih in opravičevanjih, da tega ne zn3 » » 5 54 » ¡ta julij avg. . o 5-63 „ » 5 64 Oves za pomlad . • 6 76 »» » 6-77 VABILO 295 1-1 na III. redni občni zbor „Kmetijskega društva v Črnem vrhu", ki so bode vršil v nedeljo dne 31. maroa 1901 ob 3. uri popoldne v hiši g. župana Matevža Lampe v Črnem vrhu št. 38. V s p o r e d : 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrditev računskega sklepa. 4. Volitev 3 članov načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Nasvet načelstva. 7. Slučajnosti. V Črnem Vrhu, dne 17. marca 1901. Načelstva. Barve za učence BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 228 19 11—9 Vnanja naročili proti povzetju. g? Prijatelji citer M ki se žele z malimi stroški kot samouki gotovo in temeljito naučiti igrati na citre, se uljudno pozivljejo, da blagovolijo svojo čast. adreso naznaniti po poštni dopisnici podpisanemu, ki jim brezplačno in franko dopošlje obs-žen pregled najboljših učnih pripomočkov za citre. — Naslov: 176 2-2 Josip 5or$, Dunaj, lil, Kolblgasse 17. z dobrimi spričevali, sprejme se takoj v prodajalno mešanega blaga Prosto stano vanje in hrana; plača po dogovoru. 280 3-3 Ponudbe naj se pošiljajo na M. Sbil, trgovina mešanega blaga v Mokronogu. Služba organista in cerkvenika pri mestni župni cerkvi v Škofji Loki jo razpisana. Nastop 1. junija 1901. 275 3-3 Mestni župni urad v Škofji Loki, dné 12. marca 1901. Predivo kakor tudi vse druge deželne pridelke kupi najdražje Anton Kolenc, trgovec v Celju, Narodni dom. Kdor ima veliko prediva, naj naznani zadnjo ceno in množino. 754 9-3 Leopold Tratnik j? pasar in srebrar v Ljubljani, Sv Petra cesta 27 se pr poroča prečastiti du-ho Sčini, cerkvenim pred-stojništvom in dobiotnikom oerkvčt v strokovno umetno izdelavo raznovrstnega j cerkvenega orodja, kakor: tabernaklje, mon- štrance, kelihe, svečnike, lestence, svetilke itd. iz zanesljivo najboljšega kovinskega blaga. V zalogi pa ima mnogo že lzgotovljenlh, krasnih predmetov. Stare predmete prenavlja, posrebri in pozlati po naj-n žjl ceni. Slavnemu občinstvu pa priporoča lastne izdelke ln veliko zalogo električnih svetilk v raznih oblikah, prenareja tudi stare svetilke v uporabo električne razsvetljave. — Postrežba zanesljivo točna, cene nizke. 133 30_y V Krškem se oddá 296 3-1 služba organista > > in cerkvenika. Plača 600 kron. Nooženjen ima prednost. Farni urad v Krškem. Priznano dobre in cenene mM* •"BfV švicarskega izdelka z 2 letnim jamstvom priporoča H» Suttnep, urar * * * ****** v l^anju solidna domača eksportna hiša za ure, zlatnino, srebrnino in optično blago. Velik ilustrovan cenik nu zahtevo zastonj in franku. 250 10 4 Zanesljiv krčmar, re položiti kavcijo, ali spretna vdova, me za neko 270 (3 3) topiiško restavracijo. ki je preskrbljena z vso potrebno op avo. — Večpové upravništvo „Slovenca". 1Iščem 271 3-3 prodajalko v mojo trgovino z mešanm blagem. Vešča mora biti obeh deželnih jezikov in mora imeti dobra spričevala. Ivan Žargi, Kamnik. :xxxxxxxx: ! Prodaj a ostankov! V sredo dne 20. sušca se prične veliki) prodaja ostankov blaga za pomlad. Prodajalo se bode: Blago ta damske obleke v ostankih..... ii ,, ,, ,, 120 cm. S roka čista volna Viole de Laine v ostankih . . ........ Kambriki, i- vrste in pristnih barv, v ostankih Batisti v ostankih meter od 20 kr. višjo-n n 50 k''. „ „ „ 40 kr. „ „ po 20 kr. od 25 kr. Blago za obleke gospodov, chiffoni, platneno blago in čipkaste preproge v ostankih po izvanredno nizkih cenah. Ena partija bluz za dame..................po 85 kr. komad. „ belih brokaf namiznih prtov...........„55 kr. „ „ solnčnikov >n dežnikov p» izjemno nizkih cenah. „ posteljnih oprav in preprog In mnogo druzega manufakfurnega blaga, senzacijonelno. Ker se bode ostanke in partije gotovo kmalu razprodalo, se čast. p. n. kupci uljudno vabijo, da si čim preje potrebno blago oskib-jo. — Z odličnim spoštovanjem Konrad Schumi, „pri novi tovarni", Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice št. I. Nihče ni primoran kupiti! Trdne oene! 8MF" Vsakdo nai uporabi to priliko, kdor si hoče denar prihraniti I Zadnjo novosti pomladanskega blaga so ravnokar došle. :xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx: 287 3-2 lililji i T S®fe@tiS Glavni dobitek 60.000 v gotovini po odbitku 20' Jnvalidendank"-srečke a 1 krono priporoča - CJ- WLA.'ir;i¡J» -v j ■■ R» I j 3» ■■ i . 122 13-12 I > ii n a j 8 k a b o i* z a. Dné 20. maroa. Skupni državni dolg v cotab.....98-15 Skupni državni dolg r srebru...... 97 95 Avstrijska zlata renta 40/0 ....... 117 85 .............~ 97-2b 118— 92 90 1675 — 713 50 240-22 117-55 Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron Ogerska zlata renta 4°/0........ Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..... Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista .......... Nemški drž. bankovci xa 100 m. nem. dri. vel j 20 maiA...... 20 frankov (napoleondot) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini ..... Dne 19. maroa. 3-2°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld.. . 6°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice Rndolfove želez, po 800 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 . . . 23-49 19-09 90 35 11-32 182 — 170-— 206--95 75 146-— 259-25 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . iLO 20 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 . 94-35 P rijoritetne obveznice državne leleznice . . 427-— > > južne železnice 3°/0 345 50 k > južne železnice 5°/0 . 123' — > » dolenjskih železnic 4°/0 . 99-50 Kreditne srečke, 100 gld...... . 399'- 4•/, srečko dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 400' — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 48 — Ogerskega » , » o » 25-50 Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....17 — Rudolfove srečke, 10 gld......61— Salmove srečke, 40 gld....... . 195 — St. Genčis srečke, 40 gld................232 — Waldsteinove srečke, 20 gld.......39u ~ Ljubljanske srečke....................58 75 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 glj. . . 285-— Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. . 6240 — Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........853 — Akcije juine železnice, 200 gld. or . . . 100 50 SploSna avstrijska Jtavbinska družba . . . 159.60 Montanska družba avstr. plan............473 — Trboveljska premogarska družba, 70 gld. 466 — Papirnih rubljev 100 ..................253-25 Nakup in prodaja TUB fsakovrstnih državnih papirjev, sročk, denarjev itd. Zavarovanj« za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna i z v r i i t e v naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M KRČU éé i., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. - Pojasnila Ttfi v vseh gospodarskih in finančnih «Narek, potem o kursnih vrednostih vseh ipskulaaljtkih vrsdntttilh papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti afdf naloženih (r 1 u y u I c.