Posamezna številka 6 vinarjev. SlBV. 86. Izven Ljubljane 8 vin. V umnimi, v oelek, 17. aprila mi Leto XUL 3= Velja po pofitt: Za celo leto naprej , . K 26*— 2-20 „ 29--„ 35-- za en meseo „ ,. za Nemčijo oeloletno za ostalo Inozemstvo V LJubljani na dom: 3a celo leto naprej . . K 24-— za en meseo „ . . „ 2 — V upravi prejeman meseflno „ 1*70 ~ Sobotna izdaja: = za celo leto........ T— za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo. „ 12 — Bar Uredništvo je v Kopitarjevi nUol itev. 8/III. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne =s sprejemajo. — Uredniškega telefona štov, 74. = Inserati: Enontolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 t za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat ......13 „ za večkrat primeren popnst. Porotna oznanila, zahvale, «lira ilL: enoslolpna petltvrsta po 2 J vin. . ..j Poslano: ' enostolpna petltvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, lzvzemti nedelje in praznike, oh 5. uri pop. Redna letna priloga Vozni red Upravništvo Je v Kopitarjevi nltot št. 6. - Račnn poštne branllnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26,511, bosn.-herc, št. 7563. — Upravnlškega telefona št. W8. Današnja številka obsega i strani. Nemčija pred bojem. Nc pred krvavim, o katerem so listi zadnje čase toliko pisali, stoji Nemčija, ampak pred hudo gospodarsko borbo. Nemčija je stopila po zmagi nad Francozi v kolo držav s svetovno trgovino. Nemški industrijalizem je omogočil državi velike dohodke, ki so bili potrebni za vzdržavauje ogromno armado iu ustvaril potrebo po močni mornarici, ki naj dostojno zastopa nemško zastavo v tujih morjih in varuje koristi nemških trgovcev. Industrijali-zem jc dal domačemu stauovništvu dovolj zaslužka, da je izseljevanje v Ameriko iz Nemčijo skoro popolnoma prenehalo. in v toku časa rodil imperija-lizcm, iz ka terega so jo za počela dale-kosežna nemška, kolonija I na politika. Nemški industriji pa sta stopila, nasproti dva mogočna protivnika. Angleži, vajeni gospodst.va nad morjem, niso prav radi videli naraščajoče nemško mornarico iti šo manj so hoteli trpeli občutno nemško industrijsko konkurenco. Zato so začeli polagoma graditi obroč, ki naj bi Nemčijo uklonil od vseh strani. Znano je. da jc pod angleškim pritiskom morala trpeti največ naša država, ker so ni hotela politično ločiti od Nemcev; Franeozje so nam (odtegnili denar, Ruši pa zadnjo troho 'pri j a tel Iva. Drugi nasprotnik jo prijel nemško industrijsko volomoč doma: nemški agrarci. Velikanskih agrarno organizacijo so po hudih bojih v nemškem državnem zboru doseglo uspeh. da jo na uvoz žita. in živino postavljena, visoka carina: ker so pa agrarci že naprej računali •/. dojsivoin, da. so bo množina agrarnih pridelkov vsled novo carinsko politiko izdatno povečala, da bodo lahko no samo lastno dežele preskrbi jeva li, ampak žito tudi izvažali, zato so po vplivu mogočne, čeprav maloštevilno junkorske stranko vpeljali sistem uvoznih listkov, ki omogočajo poljedelstvu carino popolnoma izkoriščali, najsi že žito prodajo doma ali pa ga izvažajo. Nemška agrarna politika jc bila za .nemške- agrarco prav povoljna. Mcnta krnetskih posestev so je znatno dvignili', pridelovati so začeli kvalitativno vi- Življenje - Vilo. Podružnica 6. D, Z. za Ljubljano in okolico priredi na Belo nedeljo na Ljudskem odru dr. Pregljevo trilogijo Življenje (Vita). Ke,r sc igra uprizori prvič, je potrebno, da jo v kratkih potezah orišemo. 1. človek z masko. V sedemdesetih letih živi na .Podolju upokojeni nadporočnik in vlastelin, pcldesetle.ini Jernej Podolski. Štirinajst let jc preživel v navidezno srečnem zakonu z dvajset let mlajšo ženo Elizo, ki ga je vzela otročje lahkomišljcno in no prigovarjanje materino. Zakonska imata edin-ca Julija, gimnazijca, v mestu. Eliza ne ljubi in ne spoštuje moža. Dosledno vidi v vsakem moževem dejanju hinavstvo — m a s k o. Vendar mu skrbno prikriva svoje misli in čuvstva, dočim jo mož smatra za vseskozi srečno in je v resnici človek, kakršnega sc. kaže: idealen mož SchJeier-macherjeve etike, da bodi človek dober radi dobrega samega, sicer verski, vseskozi liberalno indiferent.cn. Da bi razvedril ženo, ki ji je vzel sina in ga dal v mesto, Po.vabi mladega slikarja Krasniča, ki naj slika Elizo. Krasnič jc Elizin znanec. Podolski ¡/.pregleda, vidi, da je žena na tem, tla se mu izneveri. Presenečen jo udari, to smatra takoj za pobalinstvo in sklene ^reti in tako ženo rešiti neljubih vezi. sokovredne produkte in kvantitativno so je dohodek vsled dobrih gospodarskih metod večal. Nemci so s ponosom lahko kazali na okolnosl, da jo njihovo gospodarstvo popolnoma neodvisno od tujine; ravno nasprotno, kakor na Angleškem, kjer bi količkaj dolgotrajna nosigurnost na morju celo deželo lahko kra t ko-malo izs tradala. Nemški gospodarski v spe hi so pa neugodno vplivali na gospodarstvo sosednih držav, predvsem Avstrijo in Rusijo. Avstrija jo vkljub vsem nasprotnim trditvam naših industrijcev še vodno agrarska eksportua dežela. Itos jo sicer, da sc žito k nam uvaža, a kdor primerja številko letnega dohodka, na žitu za hektar pri nas in drugod, so lahko prepriča, da pri nas sveta šo daloko no izrabljamo lako, kakor bi ga lahko; in če bi ga, potom jo. Avstrija, ravno ekspertna dežela za žito. Vkljub našemu žitnemu uvozu pa so jo dovolj žita izvažalo prejšnjo čase od nas na Nemško; ta izvoz jo pa vedno bolj padal, kolikor bolj so jo jačalo nemško kmetijstvo vsled uvoznih listkov. Na, konto toga (padajočega) žitnega izvoza pa so znali Nemci pri sklepanju zadnjo trgovinske pogodbo z našo državo za svojo industrijo si pridobiti toliko znatnih olajšav, da danes vsa avstrijska industrija kliče po izpremembi vsaj Onih določil trgovinske pogodbe, ki razvoj avstrijske industrijo najbolj ovirajo, in ni dvoma, da bodo morali Nemci vsaj nekoliko 'od jen jat i. V gospodarskem boju z Nemčijo pa Avstrija ne bo osamljena. Šo bolj kakor nas so Nemci namazali Ruse takoj po japonski vojski. Takrat jo preživljala. Rusija kritične trenutke; poražena zunaj, oslabljena znotraj. Revolucija je trla celo obširno državo, finance so bilo v neredu, vojska nepripravljena, za vsak najmanjši spopad. Rusi so morali nehote ugrizniti v kislo jabolko, da so rešili, kar se jo rešiti dalo. Sklenili so z Nemčijo trgovinsko pogodbo, ki jo postala skoro usodna za Rusijo. No samo industrijski izdelki nemških tovarn, ampak tudi nemško žito je začelo prihajati v Rusijo, zlasti na Finsko. To jo za agrarno Rusijo preveč, zlasti ker sc jo zadnji čas po preureditvi agrarnih vazmer na Ruskem žitno bogastvo Husi.io toliko povečalo, da mu ni potreba pra v nobeno konkurence doma. Zato jo ruska duma prav rada skoro jednoglasno potrdila Nepričakovani prihod Elizine matere Si I -vije povzroči, da se odigra zadnje katastrofalno poglavje tragičnega zakona ru-pidno. Podolski »odpotuje •. Njegov stari bojni tovariš in sluga Martin edini sluti gospodov namen in hoče Podolskega. zadržati. Vpričo Elize, ki kolne masko in harlekina, pravi do smrti zvest in žalosten. da bi rad molil, zanj in n c s m e. 2. Ro»lin in Verjanko, V osemdesetih letih živi na Podolju vdova Eliza Podolska. Pred kratkim se je zamudil kot gost na. Podoljtt slikar Krasnič z improviziranim ateljejem. Za svojega bivanja na Podoljtt ustvari. Krasnič svoje najboljše delo Ž i v 1 j c n j e« (Vita), sliko, ki kaže Ijuti boj dveh orjakov za ženo. — Ženino lice je posnel Krasnič po Eli-zini služkinji !\anki, ki je slikarju lahkomiselno vdana, dočim hlapec Marko, ki ljubi nekam očetovsko Ivanko, vidi v sliki zločin in zasovraži Krasniča, ki jemlje čast in poštenje dekletu. Elizin siti Julij, ki je kol abiturient na Podolju, ljubi osirotelo daljno sorodnico Adelo pl. Vesely in sc ima isti večer slovesno z njo zaročiti. Šibkega zdravja, s srčno hibo udarjen, jc Julij idealist, ki obožuje svojo mater in istoveti materinstvo z Madonstvom, dočim Krasnič trdi, da jc M adona v umetnosti -1 a ž in d;t je umetniški mogoča lc ž e-n a -. Julij jc nerad ovo.ljno priča tajnega pogovora med materjo in Krasničem. in tedaj izve, da njegova mali n i — korektna. Pri zaroki se zgrudi fizično in duševno strt pod udarcem tega dejstva, Adela, duševno jaka žena, ki jo je lu- vladni predlog, da se carina na neko agrarne pridelke kakor fižol itd. prav občutno zviša. Prvi korak v velik carinski boj med Nemci in Rusi jc storjen; kako se bo borba končala, no vemo; da se pa Nemcem no ho tako lahko posrečilo Rusov ukloniti pod prevlado nemškega gospodarstva, jo jasno. Danes jo Rusija vse drugače pripravljena in prav verjel no je, da veliko rusko oboroževanje nima samo pomena za krvavi boj, ampak da jo ravno tolikega pomena lu-di za liho borbo na. gospodarskem polju. Diplomatične akcije imajo vse drugo moč. če jih podpira dobro oborožena vojska in pa polno blagajno zlata. Da hi so odškodovali za morebitno izgubo na Ruskem, so so vrgli Nemci z vso silo na Balkan, kjer.seveda, zadevajo zopet, ob Avstrijo. V »Vossischo Zeitung< jo nedavno nemški državni poslanec Gothein izlil vos svoj srd in gnjov na neprijetno avstrijsko konkurenco, ki no pusti Schliobenu dolati za nemško industrijo tako, kakor hi rad. V oficijozni »Kolnisehe Zeitung« ga je sicer nekdo zavrnil, češ, naj nikar no bo tako nepreviden iu naj ne nakopava Nemcem še avstrijskega, sovraštva, na. glavo, ko imajo žo itak povsod nasprotnikov dovolj; a ravno ta izjava kaže, da bi nemška trgovina prav rada ubila avstrijsko, čo bi lo šlo — bolj na tiho! Kaj sledi odtod? Prvi zaključek jo ta, da danes politično in gospodarsko Avstrija no potrebuje toliko Nemcev, kakor pa Nemčija nas! Avstrija ni gospodarsko (ako slaba, kakor je nedavno celo evropsko časopisje pisalo; to uvi-dovajo danes (udi žo Angleži, ki vedno opozarjajo na veliko moč cesarstva, katero ni treba podcenjevati. Odkar so nam Francozi odtegnili denar in naš denarni trg preplavili z našimi rentami, srno bili nekako v položaju nesrečnega človeka, ki do :'0. vsakega meseca še izhaja s svojim denarjem, potem si pa izposoja, dokler ka j dobi. Kadar pa ni več posojila, potoni mora izhajati s svojimi dohodki — neprijetno zdravljenje, a radikalno. Gospodarska sila velike države in delavna moč pol stotine milijonov prebivalcev sc ne da uničiti čoz noč, to jo pokazalo zadnje posojilo. Ker pa ni mogoče uničili gospodarsko Avstrije, da bi bila p r i s i 1 j o n a odpasti od trozvoze, zato so boj v najnovejši fazi no osredotočil jo, le proti nam, ampak naravnost, na središče, kamor jo prav za prav naperjen, na Nemčijo. Sedaj je prišla vrsta na Nemce, da rešijo, kar morejo in v tem boju so bolj kot kdaj navezani na našo pomoč, čo no na gospodarsko, pa na politično. Avstrijci bi pa bili do skrajnosti nerodni, če uo bi izkoristili svojega položaja tako, kakor so ga prod leti Nemci izkoristili proti nam. Vprašanje pa jc, če bo naša diplomacija to razumela. SOCIALNO - ZAVAROVALNI ODSEK je sklican v lorek, dne 21. t. m. Pododsek, ki bo razpravljal o narodnih vprašanjih se šele pozneje skliče. NASLEDNIK GALIšKEGA DEŽELNEGA MARŠALA postane grof Niezabitovvski ali pa grof Pininski. ČEHI IN DELEGACIJE. V Pi agi se zberejo bodoči leden vsi češki državni poslanci s Češkega in z Mo-ravskega, tudi socialno demokraški, ki sc. bodo posvetovali, kakšno stališče naj češki delegati zavzamejo ob zasedanju delegacij. Predlagalo sc bo, da naj češki delegati zavzamejo v vseh zadevah opozici-jonalno stališče in da naj načeloma vso kredite odklonijo. OGRSKA OPOZICIJA PROTI TRO-ZVEZI. Grof Albert Apponyi objavlja v Az Estu<- članek, ki izvaja, da povzroča ne-vplio proti trozvezni politiki v ogrski opoziciji 1. skrajno ogorčenje radi notranjepolitičnih razmer; 2. posledice naše zunanje politike; 3. ker del nemškega časopisja simpatizuje s sedanjim sistemom na Ogrskem. Apponyi pravi nato: da se kliub temu še trdno drži trozveze, dasi zasleduje slabo politiko, a da hi se moralo gledati na dobro razmerje tudi z državami trojnega sporazuma. ALI OBIŠČE OGRSKA OFOZ1CIJA RU-SMO ALI NE? Novo Vreme objavlja uvodnik, v katerem se peča z vprašanjem, če se Tiszi posreči, da prepreči od grofa Karolyja nameravani obisk ogrskih poslancev v Pcter-hurgu. List sodi, da sc Tiszi tie posreči obisek preprečiti. To potovanje omogoči da s c popravi napaka, ki jo ie leta 1848. car Nikolaj napravil. Zgodovina je Ruse in Mažare, ki ljubijo svoj dom, naučila, da di znanec, prijatelj in zaupnik abiturient Nazor, odhajajoč v bogoslovje, opozoril na dolžnosti, ki jih ima do šibkega Julija, se v ranem jutru po usodnem večeru zaroči brez prič /. Julijem. Kot zaročenka nastopi nato proti Krasniču, češ, da mora nemudoma zapustiti Podolje: Julij, da ima pravico do matere, vere vanjo naj mu ne jemlje Krasnič, ki itak priletne Elize ne ljubi, nego mlado in živahno Ivanko. Užaljen sicer, Krasnič vendar pove Elizi, kaj cJ'a zahtevata Julij in Adela. V Elizi plane sirast. Pozove Krasniča, naj se ne vdaja, naj se bori zanjo s sinom harlekina, ki da ni njen sin, nego osvetnik očetov. Te besede čuje Julij, izgubi še ono malo vere v ženstvo in hoče v Pariz po pozabljeni':, dočim naj mati >--brcz hoja živi srečno s Krasničem. Toda medlem sc je Krasnič odločil in pregovoril Ivanko, naj gre z njim s Podolja. Eliza sprevidi, da jc pro-varjena, kakor jc tudi ona varala svojega rajnega moža. Ž b 1 a z n i I Odhajajočega Krasniča udari Marko s sekiro d o s m r t i, da lako otrne Ivanko sramote, potem ko sc jc z,aman trudil, pregovoriti jo, da hi od-z njim s Podolja. 3. Mirabilis Jalapa .... mati. Trideset let je minilo. Adeli je umrl mož, zapustivši ji tri otroke, Petra, Eli in Julija. Peter jc vsled nevestine smrti za-gazil v divje življenje in ga ubijejo kmei-ski fanljc, ker je zapeljeval njihove sestre. Eli umrje v ribnjaku kol žrtev nesrečne ljubezni. Julij, ki je poročnik v mestu, pride zahtevat zadoščenje od zapeljivca F.li-nctfa, ki ;c izboren strelec. Od nič hudega sluteče, / Ivanko živeče matere sc po-slovivši, gre v dvomljiv dvoboj. — Tedaj izve Adela od prišedšega inženirja Zorni-ka. kam_da jc odšel Julij. Dočim hiti Zor-nik, da prepreči duel, obupuje \dela. — N i o b a. Tedaj vstopi, po Ivanki pozvan, novoimenovani župnik na Podolju Nazor in dokazuje Adeli, da je sama s slabo vzgojo zakrivila smrt in nesrečo otrok. Medeja jc, nc Nioba! Toda čudeži so in Bogu ni nič nemogočega. Pobožna legenda pripoveduje, da jc bila mali, ki so sc ji pogubili trije otroci. Sedem let jc molila in se bičala, da bi jih rešila. V sedmo leto se je zgodilo čudežno. Grm belih večer-n i c (Mirabilis Jalapa) je z a r d e I cvei do cveta. Mati jc rešila pogubljene sinove, To premore trdna vera. Ali hoče Adela zaupati in verjeli? Ali hoče odreči se za pokoro Julija, zadnjemu sinu? Adela hoče! Zornik sc vrne. Adela vpraša: Mrtev? Zornik : Živi! Toda zelo slab je! Nazor: Sestra, moč, moč! Adela omedli, izgovorivši naslov legende Mirabilis Jalapa. Misli igre — trilogije: 1. Privrženec S c h I c i e r m a c h c r-j e v e in Schopenho. uerjeve etike se pogubi, doživivšt resnico, da niti lastna mu žena nc veruje v njegovo etično popolnost. 2. Krščanski nazor zmaga v boju z zastopnikom m a t e r i a I i z m a, ki umrje — dosledno — kruto, tragično - bc-stialno ubit. 3. Nc odteguj šibe otroku, da nc bo umrl! Vera v Boga dela čudeže! V veri je življenje! se zbližajo, zato, da se v bodoče izognejo posledic nemške zahrbtnosli. NOVI VOJAŠKI KAZENSKI RED. »österreichisch - ungarische Korrespondenz« poroča, da v kratkem izide cc-sarjev odlok, ki uvede novi vojaško - kazenski red za čete, ki so v Bosni in v Hercegovini nastanjene, in sicer s 5. julijem, ko se novi vojaški kazenski red uveljavi v Avstriji in na Ogrskem. 1ZPREMEMBE V GENERALITETI. Poveljnik 9. armadnega zbora v Li-tomericah Lotar vitez pl. Hortstein odstopi; njegovo mesto zavzame podmar-šal Karel Kritek, zdaj poveljnik 49. pehotne divizije na Dunaju. ZAGOTOVITEV DENARNIH POTREB ZA BOSNO IN HERCEGOVINO. Skupni finančni minister Bilinski je zagotovil potreben denar, ki ga potrebujeta Bosna in Hercegovina leta 1914. Za železnične zgradbe potrebna vsota 270,000.000 K se preskrbi z deželnim železniškim posojilom, za druge investicije se pa najame bosensko-hercegovsko investicijsko posojilo 130 milijonov kron. Za leto 1914. bodo potrebovali za železnice 30, za investicije pa tudi 30 milijonov kron. Denar preskrbi najbrže Draždanska banka skupno z berolinskim bančnim konzorcijem. OBISK AVSTRIJSKIH PRISTANIŠČ PO ANGLEŠKI ESKADRI. Z Dunaja se poroča, da obišče začetkom majnika angleška sredozemska eskadra: 9 velikih vojnih ladij z manjšimi ladjami Trst, Pulj in Reko. 22. majnika vrne avstro-ogrska eskadra obisk na Malti. NEMŠKI CESAR NE OBIŠČE RU-MUNIJE. »A Est« objavlja izjavo rumunske-ga zunanjega ministra, ki je rekel, da ni v Bukareštu nič znano, da namerava nemški cesar Viljem Rumunijo obiskati in da so ta poročila le kombinacije. Nemški cesar ne pride v Bukarešto. BULGARSKO SOBRANJE OD-GODENO. Bulgarsko sobranje je do 29. t. m. odgodeno, ko je razveljavilo kandidatno listo kmečke zveze v sofijskem NEMIRI V ČRNIGORI. Hotiji in Grudi, ki jih je londonska konferenca' Črnigori priclelila, napadajo vsak dan Tuzijce. Vlada je zato sklenila, da nastopi za upostavljenje reda najostrej-še proti njim. KATOLIŠKI ŠKOFJE O VOLITVAH NA FRANCOSKEM. Škofje cerkvene province Tours so izdali z ozirom na volitve kolektivno pismo. Uvodoma navajajo krivice, ki so bile zadane cerkvi v zadnjem zasedanju zbornice in naglašajo, da je velevažno, da zavzamejo katoličani nasproti različnim strankam skupno stališče. Cerkev ne prepoveduje pripadati različnim strankam in jih podpirati ter jim prepušča popolno svobodo. Zahtevati pa morate od kandidatov: 1. odpravo vseh nestrpnih šolskih in drugih postav, ki krše božje pravice in pravice katoliške cerkve; 2. popolno svobodo za katoliški kult in za verske družbe; 3. pripoznajo naj se zakonite pravice staršev glede na krščanski nauk v javnih šolah; 4. obnove naj se diplomatične zveze s Cerkvijo in Apostolsko stolico v dobrobit države in cerkve. Naših glasov ne dajmo tistemu kandidatu, ki se hvali, da je glasoval za postave v nasprotnem zmislu in ki odklanja, da nastopi za njih odpravo. Nastopimo pa za vsakega katoliškega kandidata, bodisi republičan, rojalist, ali Imperialist, ki se za naš program izjavi. Če ni takega kandidata, glasujmo za tistega kandidata, ki dovolj jamči, da bo nastopil v parlamentu za naš program. SPOR MED VOJAŠKO IN CIVILNO UPRAVO V CLERMONTU. V Clermontu sta se sprli vojaška in civilna uprava. Neki najemnik ni hotel vzeti na skedenj nekega topničarja, češ da ima že preveč konj nastanjenih. Neki podporočnik je vrgel na to najemnika na. tla in ga oklofutal. Zbralo se je prebivalstvo, ki je grozilo vojakom. Orožniki so ljudi razgnali. Verdunski divizijski general je prišel v Clermont, da pomiri državljane. Obljubil je, da kaznuje podporočnika. BOJI Z DOMAČINI V ALŽIRU. V okolici Ceralde, kakih 30 km od Alžira, so se bili pravcati boji med naseljenci in domačini. Ustreljeni so bili 3 domačini, 17 Evropcev in doqiacinov je pa bilo nevarno ranjenih. Nabiralnike „Slop. Stražo" pred vsakega, ki mu ljubezen do obmejnilj brafot? ni samo prazna beseda! Glasna. VODILNE MISLI P. H. SATTNERJE» VE KANTATE »OLJKI«. (Dalje.) Po končanem pozdravu se oglasi bas-solo; »Ko travnat otok u puščavi prijazno tukaj zeleniš, vojak ponosen se mi zdiš stoječ po bitvi na planjavi.« Fanfare trobent spremljajo ta spev in mu dajejo bojevit značaj. Po zmagi v boju je oljka simbol miru; in temu simbolu ponavlja ves zbor svoj pozdrav: »Drevo rastoče v vinskem bregu« itd. A bas-solo zaključi, premišljevaje pomen oljke, ki je bojni grom ni stri, cloČim je tovariše vse podrl; je-li ona zato ostala, da se zdi, »Da živ nagroben spomenik Iz mrtvih tal štrliš navpik?« Ne, oljka ni nagroben spomenik! »Nikakor! Marveč to zelenje Oznanja novo nam življenje.« In to življenje nam riše allegro stavek, poln življenja, in ne pride do miru, dokler ni naslikal pojavov življenja, ki ga simbolizira oljka. Sredi speva se oglasi ženski zbor, ki v priprosti najiv-nosti pripoveduje, da na oljko »zleteva roj nam zvestih ptičev in glasno v vejah žvrgoli, meneč, da svet se že mladi.« V III. delu allegro-stavka povzame mešani zbor prejšnjo vlogo orkestro-vo, ta pa kontrapunktira spev, in rajanje se nadaljuje v nepretrganem teku, dokler se ne izpremeni v tematičen medstavek, ki konča z veličastnim pozdravom oljki. Sedaj se predrugači situacija. Bla,-žilen enajsttaktni uvod pripravi na so-pran-solo, kateri opeva oljko; »oživljaš nam telesno moč, proganjaš z lučjo temno noč,« t. j. slavi jo, kot hrano, mazilo v svoto-tajst.vih, krepčilo za telo, kot zdravilo in kot luč. »Pozdravljam te, proslavljam le« —-iskren izraz spoštovanja, ki se s klari-neto združi v prekrasen efekt. A tudi tužni spomini se vsiljujejo ob pogledu na oljko. Žal, da »naš rod se ves je bil pokvaril, in modri Bog se je kesal, da je človeško bitje vstvaril.« Moški zbor slika v krepkih in mar-kantnih melodijskih potezah pokončanje človeškega rodu ob vesoljnem potopu: »Ves rešeni človeški rod tedaj en sam je nosil brod.« Zbor se pomiri, in v resnobnih tc-matičnih postopih vprašuje; »Kdo ve, če ta vbeži pokopu?;-Mt-solo pa odgovarja: »O ne! dih božji toplo dahne, in voda gine, pada, sahne.« Neizrekljiva prisrčnost je izlila v ta solospev, ki postane posebno tedaj zanimiv, ko opisuje položaj po vesoljnem potopu: ». . . . iz vode se sušeče drevo priraste zeleneče, golobček bel se nanj spusti, na drevu kljuva, kljuva, pika ...« Jako spretno in zdržno, a navzlic temu razumevno je skladatelj tu uporabil slikanje z zvoki. Vse je stakati-rano, kakor da se čuje, kako golobček na oljki kljuva in pika, dokler se mu ne posreči, odkrhniti oljčne vejice, katero ponese v kljunčku v brod nazaj, kot simbof sprave in miru. Zbor poje v fu-giranem stavku: »Miru simbol si tudi nam«! V kromatičnih postopih se dviga do skrajne višine, nato se pa hipoma povrne v nižino miru in zaključi v veličastnem unisono — soglasno prepričanje vse množice. (Dalje.) Dnevne novice. + Škandali na Koroškem. V Sinčivesi, ki je v slovenskem volilnem okraju, ni hotel zadnji torek dopoldne dati neki nemški nacionalec v kroju železniškega uradnika dvema slovenskima potnikoma voznih listkov v Celovec. Isti potnik, ki jc lopot zahteval slovenski vozni listek, je tudi pred ledni bil v Sinčevasi in zahteval slovensko vozni listek v Celovec, a takrat mu je isti uradnik odgovarjal: -Cilli, nicht wahr?« Zadnji torek pa je pritiral k blagajniškemu okencu tri sluge (same domačine Slovence!!), od katerih sta prva dva izjavila, da ne vesta, kam hoče potnik (?), tretji pa je končno potnikovo zahtevo raz-tohnačil v urav vidno nezodovoljnost urad-nikovo. Tako smejo na Koroškem javni uradniki žaliti Slovence na lastni zemlji! Kdaj bo temu konec? r Prepir na mestu sloge. V garčin-skem okraju so si pravaši že v laseh. Pra-vaši okolu »Hrvata« (skupina dr. Mile Starčeviča) so odklonili kandidaturo p-a-vaša dr. Tome Kumičiča in kandidirajo dr. L. Cara. »Hrvat« pravi, da, ako dr. Tome Kumučič ne opusti kandidature, pride do ožje volitve med dr. Čarom in kandidatom koalicije Rojcera. Bolj trden in siguren bi bil račun: skupen pravaški kandidat. — Okrožnico o cerkveni glasbi v ljubljanski škofiji je izdal na vse duhovnike škofije knezoškof dr. Jeglič, in sicer na podlagi določil papeževega »Motu pro-prio«, ki govori o cerkveni glasbi. + Katoliški starešine in akademiki imajo svoj prijateljski sestanek v soboto, dne 18, aprila t. 1. ob pol 8, uri zvečer v hotelu »Union« v Ljubljani. Osebno se ni vabilo! — Apostolstvo sv*. Cirila in Metoda prosi vse gg. poverjenike, ki še niso poslali prispevkov in sporočili števila udov za leto 1913, naj bi to storili do konca tega meseca. V letnem poročilu, ki bo izšlo koncem majnika, bodo navedeni prispevki in število udov iz posameznih župnij. Župnije, ki ne bi o pravem času poslale prispevkov, bi morale biti v letnem poročilu izpuščene. -f Radičeva akcija. »Hrvat«, glasilo dr. Mile Starčeviča, odklanja vsako sodelovanje z Radičem, ki hoče v zvezi s pravaši okoli »Hrvatske« začeti novo politično akcijo na Hrvatskem. Tudi »Hrvatska Misao«, glasilo dr. Du-libiča, ni za Radiča, češ, da preveč naglo menja svoje nazore. + Osebna vest. Kranjski rojak dr. Gustav Moravetz je imenovan za zdravnika nemškega konzulata in nemškega pomožnega društva na Dunaju. — Konzulu dr. J. Schweglu je poverjeno vodstvo konzulata v St. Louisu. — Z državne železnice. Drž. železniški svetnik in načelnik žel. oskrbovalne sekcije Jesenice ing. Vojteh Griinwald je prestavljen kot načelnik k žel. oskrbovalni sekciji v Trst. — Kmetijska podružnica na Vačah je po precej hudem boju prišla na občnem zboru dne 13. t. m. v roke možem našega mišljenja. Liberalci so nagajali toliko časa, da jc glavni odbor kmetijske družbe sam sklical občni zbor ter poslal na Vače svojega zastopnika živinorejskega nadzornika g. Ivana Rataja, ki je na občnem zboru slednjič napravil končni red ter pojasnil zgodovinski razvoj in program kmetijske družbe. Naših zborovalcev je bilo 36, liberalci niti prišli niso, ker so vedeli, da je stvar za njih že vnaprej izgubljena. — Častno svetinjo za 25letno delovanje na polju gasilstva je priznalo deželno predsestvo članu prostovoljnega gasilnega društva v Št. Vidu nad Ljubljano g. Vidu Merharju. 4 — Luegerjev spomenik na Dunaju, ki se izdeluje v ateljeju profesorja Miillnerja na akademiji, je domalega gotov. Luegerjev kip je izdelan v življenjski velikosti in se vlije v bron; na štirih voglih spome-nikovega podstavka bodo stali marmorni kipi, predstavljajoči »tehnično delo«, »vrtnarstvo«, »skrb za mladino« in »oskrba starih ljudi«. Poleg tega bodo spomenik krasile reliefne plošče, izmed katerih je doslej dovršena ena, ki predstavlja zgradbo vodovoda. — 201etnica organizacije ameriških Slovencev. Pretekle dni je praznovala 201etnico Kranjsko-slovenska katoliška jednota, ki je bila ustanovljena dne 2. aprila 1894 v Jolietu, 111. — Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih na Kranjskem. Letošnji redni občni zbor se vrši v torek, dne 5. maja t. 1., ob pol 6. uri zvečer v bi-bliotečni dvorani c. kr. deželne vlade. Dnevni reci; 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo odbora, in sicer: a) generalnega tajnika, b) blagajnika. 3. Poročilo računskih preglednikov. 4. Volitev odbora. 5. Volitev dveh računskih preglednikov. 6. Samostojni predlogi članov. — Hrvatski obrtniki v Belgradu. Te dni se je, kakor smo poročali, v Zemunu vršil občni zbor Zveze hrvaških obrtnikov; po občnem zboru, dne 14. t, m. se je nad 400 obrtnikov odpeljalo na obisk v Belgrad, kjer so jih nad vse prisrčno sprejeli. Hrvaške goste je pozdravil predsednik belgrajske obrtne zbornice, nakar se je vršilo ogledovanje mesta in znamenitosti. Belgrajski zbornici sta v hotelu »Bri-stol« na čast gostom priredili slavnostni banket, katerega se je udeležilo nad 500 oseb. Na banketu so se vršili govori za gospodarsko zbližanje Srbov in Hrvatov. — Posojilnico osleparil. 33letni ože-nicni delavec Anton Jamnik je letos meseca februarja prišel v posojilnico v Stari Loki in se predstavil za posestnika Ivana Jamnik iz Godešič. Prosil je za posojilo 400 K in se izkazal z zemljeknjižnim izvad-kom. Posojilnica se je informirala o premoženjskih razmerah Ivana Jamnika, in ker je dobila ugodne podate, je Antonu Jam.niku izplačala zaprošeno posojilo. Kasneje se je pa izkazalo, da je Anton Jamnik zlorabil ime in listine svojega brata Ivana in si tako prisleparil 400 K. Antona Jamnika so že zaprli. — Dolenjske Toplice. Še nekaj dni in pri nas se začne kopališka sezija. Letos bo marsikaj spremenila in preuredila »vešča« roka dr. Kovalinke, kopališčnega zdravnika, — na slabše. Predvsem se bo zvišala zdravniška ordinacijska taksa od 3 K na 4 K. Lani so se zvišale pristojbine za kopeli, letos zopet zvišanje, drugo leto se baje zvišajo najemne cene sob v kopališkem poslopju. Če pojde tako naprej, da se bodo zviševale cene v kopališču, potem se bo marsikdo raje ognil dolenjskih toplic, ki zadnje leto že itak niso bile preveč dobro obiskane. — Dr. Kovalinka ima sploh nesrečno roko. Lani se je prizidalo nekaj kabin kopališkemu poslopju. Vse delo je stalo 16.000 K. — Pri nas je vladala popolnoma stagnacija v stavbinski stroki in vsako, tudi najmanjše delo bi bilo domačinu dobro došlo. Ali kaj napravi dr. Kovalinka!? Provzročil je, da se je delo oddalo nekemu dunajskemu stavbeniku, domačini pa so praznih rok gledali, kako je šlo 16.000 K — v tujino. Krono pa si bo postavil letos, ko bo sam vodil restavracijo z nekim nemškim računskim natakarjem iz Gradca. Pa vsaj ni drugače mogoče, če za domačine ne mara. S takim ravnanjem kopališki zdravnik ne bo pospešil boljšega obiska Toplic, s takim ravnanjem se kvari tujski promet. Edino, kar je razlikovalo dolenjske toplice od drugih kopališč je bilo ceno življenje, a sedaj bo tudi tega konec. Toliko v pojasnilo in ker hočemo, da g. doktor še v zadnji uri krene na pravo pot, da ne bo prepozno. — Lov kraj. občine Dolenji Logatec se bo oddal v najem dne 28. aprila 1914 ob pol 11. uri popoldne v uradnih prostorih c. kr. okrajnega glavarstva v Logatcu za dobo petih let, to je za čas od 1. julija 1914 do 30. junija 1919. — Iz Vel. Lašč: Na poti iz trafike do pošte je bilo izgubljenih 500 kron. Pošteni najditelj se prosi, da denar proti nagradi odda v župnišču. — Aretovan je bil v Domžalah 47-letni brezopselni delavec Ivan Klopčič iz Prevoj, ki ga je deželno sodišče zasledovalo po tiralici zaradi nekega nravnostne-ga prestopka. — Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. V Jolietu je umrl 231etni Josip Živec, rojen v Stopičah na Dolenjskem. — V Milwaukeeju je umrl Anton Pivec, rodom iz Mirne peči na Dolenjskem. Sla;erske novice. f Stolni dekan in kanonik dr. Ivan Mlakar. V četrtek, dne 16. aprila, ob pol 5. uri popoldne je v Mariboru umrl od kapi zadet vlč. gospod dr. Ivan Mlakar, stolni dekan, kn.-šk. kons. svetnik, procurator fiscalis, kn.-šk. komisar pri šol, sestrah III. reda franč. v Mariboru, kanonik, pod-ravnatelj bogoslovja, predsednik izpraše-valne komisije za bogoslovne izpite, predsednik »Slovenskega društva v Mariboru« in raznih drugih društev. V sredo popoldne po konzistorialni seji v kapiteljnu je zadela dr. Mlakarja kap tako močno, da ga niti v njegovo stanovanje niso mogli zanesti, ampak so ga položili v postelj v sobi kn.-šk. kaplana in tajnika dr. Tomažiča. Dr. Mlakar je ves čas, kar ga je zadela kap, pa do trenutka, ko je izdihnil, ležal nezavesten. Poleg stoječi so slišali samo globoko hropenje in grgranje kot znamenje, da je bolnik silno trpel. Kap ga je posebno močno zadela na možgane in levi del telesa. — Dr. Ivan Mlakar je bil rojen dne 5. junija 1845. v št. Lovrencu na Dravskem polju. V mašnika posvečen je bil kot tret-jeletnik dne 21. julija 1872. v Mariboru. Kot kaplan je služboval: od 1. avgusta leta 1873. do 31. avgusta leta 1874. pri Sv. Križu in od I. septembra 1874. do 30. aprila 1878. v Konjicah. Dne 6. oktobra 1879. je bil na univerzi v Gradcu promoviran za dr. bogoslovja. Od. 15. septembra 1878. do 31. avgusta 1902 je bil subdirektor škofijskega dijaškega semenišča v Mariboru. Provizorični profesor fundamental-ne teologije in spec, dogmatike na knezo-škofijski bogoslovni učilnici je bil od 1. marca 1879. do 27. decembra 1881. Redni profesor fundamentalne teologije jc bil od 28. decembra 1881. do 31. avgusta 1905. Dne 1. avgusta 1902. jc postat ravnatelj bogoslovja in je ostal kot tak do 31. avgusta 1909. Kanonik in stolni dekan jc postal dne 24. septembra 1907. Rajni je bil zelo delaven rodoljub. Svojčas, to jc do 1. maja 1898. jc bil glavni urednik »Slovenskega Gospodarja . Zelo vneto je deloval kot predsednik »Slovenskega društva«, tedanje osrednje politične organizacijo spod-nještajerskih'Slovencev. Zelo se jc rajni tudi trudil za povzdigo katoliškega tiskov- nega društva in tiskarne. Bil je zelo blag značaj, radodaren do skrajnosti. Priljubljen je bil dr. Mlakar ne samo pri svojih duhovnih sobratih, ampak sploh pri prebivalstvu Maribora in obširne lavantinske vladikovine. Zelo vrlo je skrbel dr. Mlakar za dobrobit svoje rojstne župnije. Društvena dvorana v Št. Lovrencu na Dravskem polju se je postavila na njegove stroške. Svoje sorodnike je vedno podpiral. Ko se je njegova nečakinja poročila, se je udeležil gostije in je nevesti »stisnil v roko« kot stric »za. svileno ruto namesto venca« cel tisočak (2000 K). — Spod-nještajerski Slovenci bomo ohranili rajnega trajno v hvaležnem spominu. Pokoj njegovi blagi duši! — Pogreb bo v soboto ob 4. uri popoldne. š Poslanca Korošec in Roškar imata v nedeljo, dne 19. t. m., dva shoda. Prvi se vrši po rani maši v št, Lenartu v Slov. goricah, drugi pa popoldne ob 3. uri pri Trstenjaku v Ivanjcih. — Poslanec Pišck pa zboruje to nedeljo zjutraj ob 8. uri v Poljčanah. š Božji mlini meljejo počasi, a gotovo. — Mater in sestre hotel zastrupiti. V Št. Jurju v Slov. goricah je nedavno umrl bivši župan in veleposestnik Dominik Koser. Njegov sin, kateri se je lansko leto v družbi šentlenartskega advokata dr. Milana Gorišeka, silno trudil, da bi uničil priznanega rodoljuba č. g. Ivana Bosino, je po očetovi smrti želel dobiti posestvo v svojo last. Služil je kot vojak pri 47. pešpolku v Gorici. Prišel je domov na dopust. Od matere je zahteval, naj mu podpiše neko pismo, da bo potem odpuščen od vojakov. Grozil je materi in sestram, da jih bo ustrelil. Ker to sredstvo ni pomagalo, izmislil si je hujše. Dobil je nekje močnega strupa. Sestra, ki je pripravljala kosilo, je brata zasačila, ko je trosil v pripravljeno jed neki prah. Ko je uvidel, da je pri tem dejanju zasačen, pograbil je dotično posodo z jedjo in jo treščil po tleh. Domača dva psa sta hlastnila po jedi in glej grozo... oba pri priči pogineta. Tako močen strup je hudobni sin, oziroma brat natrosil v kosilo, katera naj bi zaužila cela družina, mati in sestre. To je učinil sin, čegar oče je pred tednom dni še ležal na parah. — Mati in sestre so takoj na tihem poslale po orožnike, ki so hudobneža aretirali in ga izročili oblasti. š Policaj Kussman (Kusrnanek), znan mariborski prijatelj finih smodk in tobaka ubogih trafikantinj, je, kakor poroča »Marburger Zeitung«, znorel in so ga spravili v deželno norišnico Feldhof v Gradcu. LMaoske novice. lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov bode imelo v nedeljo, 19. aprila ob 10. uri v dvorani Rokodelskega doma svoj občni zbor. lj Hrvatski tečaj S. K, S. Z. se vrši v soboto, dne 18. t. m., točno ob 8. uri zvečer v prostorih slovenske trgovske šole. Prosi se polnoštevilne udeležbe. lj »Viljem Teli«, ki se uprizori v nedeljo, dne 19. t. m., popoldne v deželnem gledališču, je krasna ljudska igra, ki nam slika v živih potezah življenje švicarskega naroda, kako je trpel pod tiransko vlado in se končno otresel svojih zatiralcev, iz-vojujoč si svobodo. Izmed krasnih slik naj omenimo krasno sceno, ko Methsal, First in Staufaher sklenejo na Firstovem domu zavezo in prisegajo: »In kakor zdaj trije možje, trije okraji skupaj bodo stali, branili čast si in poštenje, na smrt in na življenje«. In koncu molitev: »Izročamo se višnjemu Bogu, človeške sile ne bojimo se; umremo radi, živeti v tujem jarmu nočemo!« — Vsak zaveden Slovenec bi moral poznati vso vsebino te krasne dramatične pesnitve in prav je, da igro izda S. K. S. Z. Igra zasluži po svoji vsebini, da si jo občinstvo ogleda in navduši ob krasnih prizorih za domoljubno delo. Prosimo, da si vsak že prej preskrbi vstopnico, da ne bo v nedeljo popoldne prevelik naval pri blagajni. Zaradi enostavnega poslovanja se vstopnice do'be samo pri g. šešark, trafika v Šelenburgovi ulici in na dan predstave v gledališču. lj Društvo »Pripravniški dom« bo imelo občni zbor 26. aprila ob pol 12. uri v posvetovalnici Katol. tisk. društva, I. nadstropje. — K obilni udeležbi vabi odbor. lj Umrla je gospa Marija B a -h o v e c , hišna posestnica na Miklošičevi cesti, vdova mestnega učitelja. — Naše iskreno sožalje. lj Umetnost, V izložbi pri Schvrentner-ju je razstavljena diploma, ki jo je poklo- nila mestna občina svojemu častnemu meščanu dr. Edu Šlajmerju. Diploma je delo slikarja Hinka Smrekarja. — V Kollmanovi izložbi je razstavljena oljanata slika umrlega sodnika Šinkovca, ki jo je izyršil slikar Franc Klemenčič. lj Na svojo taSčo streljal. Včeraj okoli 5. ure popoldne je na 561etno Marijo Frank, vdovo jetniškega paznika, na Zabjaku hišna št. 12, streljal z revolverjem skozi okno z ulice njen zet Matija Keteru, bivši strojnik. Kroglja je zadela Frankovo v levo roko. Keteru je imel nekje na Gorenjskem službo, ki jo je pa izgubil. Vsled tega se je pa njegova žena preselila z vsem pohištvom! k svoji materi v Ljubljano. To in pa spor z ženo in taščo ga je tako raz-kačilo, da je sklenil taščo ustreliti. Streljal je z ulice skozi okno, ker se v stanovanje iti ni upal. Frankovo so pripeljali v deželno bolnišnico, Keteru pa se bo moral zagovarjati pred sodiščem. lj Umrli so v Ljubljani: Milan Založnik, sin tovarniškega delavca, eno leto. — Ana Marija Emeržič, plakater-jeva hči, 15 mesecev. — Josip Pospišil, sin kleparskega mojstra, 1 leto. — Josip Mušič, mizarski pomočnik, 37 let. — Jakob Rak, občinski ubožec, 78 let. Zadnje vesli. REVOLTELLA V TRSTU. Trst. Prvi kurz tekočega semestra na Revoltelli ostane še dalje zaort, drugi kurz se pa otvori zopet v ponedeljek, dne 20. t. m. NEMŠKO ZBOROVANJE V CELOVCU. Celovec. V kratkem se vrši tu kongres alpskih Nemcev, ki bo z ozirom na jugoslovansko vprašanje sklepal o tesnejši politični organizaciji alpskih Nemcev. SESTANEK V OPATIJI. Opatija. Včerajšnje konference Di San Giuliana z grofom Berchtoldom so trajale do 11. ure zvečer. Oba ministra bodeta po dovršenih konferencah poslala skupno brzojavko nemškemu državnemu kanclerju na Kri. Opatija. Prve konkretne novice glede sestanka v Opatiij so te-le: 1. Lovčen ne more priti v posest Avstrije. 2. V Solunu naj si Avstrija s pomočjo Italije pridobi iste trgovinske pravice kakor Srbija. 3. V Dra-ču naj si Avstrija in Italija zagotovita iste pravice kakor Srbija, če se tam izpelje donavsko - jadranska železnica, za kar bi pa bilo treba izpremembe londonskih sklepov. 4. Avstrija in Italija se bosta med seboj podpirali glede trgovskega torišča v Mali Aziji. Katero torišče si je Avstrija izbrala, je še tajnost. Vrhtega francoski listi trde dalje 5. da skleneta Avstrija in Italija konvencijo, da ss paralizira pretežni vpliv Francije v Sredozemskem morju. Narodnostno vprašanje glede La^ov v Avstriji bo ali je Di San Giuliano morebiti tudi omenil, toda je sam prepričan, da ne kaže se v to vprašanje resno vtikati. Laški »nacionalisti« so zato nanj precej nejevoljni. Značilno je, da »Neue Freie Presse« tooot najbolj energično zavrača vmešavanje Italije v avstrijske notranje zadeve. Dunajski in laški listi so pa edini v tem, da o konvenciji glede sredozemske politike ni govora. Opatija. Di San Giuliano in grof Berchtold sta danes obiskala Lipico in se ob četrt na šliri popoldne vrnila. SPINCIČ PRI BERCHTOLBU. Opatija. Poslanec Vekoslav Spin-čie je bil od grofa Berclitolda sprejet v avdijenci. Spinčič se je pri ministru energično zavzel za pravično politiko nasproti Slovanom v Istri. Minister je bil poseta vesel, kakor piše »Riec-ki Novi List«. FRANCOZI ZA HRVATE IN SLO-VENCE V ISTRI. Pariz. Katoliška »La Croix« se bavi v zvezi z Di San Giulianovim posetom. v Opatiji z razmerami Slovanov v južnih avstrijskih deželah. — »Eco de Pariš« pripominja pri tej priliki, da so Lahi v kraljestvu za protislovansko kampanjo ob predstoječih volitvah za istrski deželni zbor nabrali 200.000 fr. To so Lahi storili, ker jim ni za volitve več na razpolago občinska blagajna v Pulju. — Vidi se, da so francoski listi o naših razmerah v zadnjem času dobro poučeni. ZAGREBŠKI NADŠKOF UMIRA, Zagreb. Zdravstveno stanje nadškofa dr. Posiloviča se je znatno po- slabšalo in je pričakovati vsak čas katastrofe. II, AVSTRIJSKI KATOLIŠKI ŽENSKI KONGRES NA DUNAJU. Dunaj. Včeraj popoldne je referi-rala o organizacijah kmečkih žena kne-ginja Lubecka-Dlonje iz Poznanja. V Poznanju, vzhodni Prusiji, in v Belgiji so organizacije kmečkih žena dosegle velike uspehe. Kmečka gospodinja ni samo soproga in mati, kajti skrbeti mora tudi za hišo in za vzgojo svojih poslov, katerim mora biti v duševnih in socialnih odnošajih za vzgled. Praktičnih sredstev za kolikor mogočo vsestransko izobrazbo kmečkih gospodinj pa more nuditi le organizacija istih. V teh se namreč krepi stanovska zavest ! in s predavanji, tečaji itd. potrebni pouk v raznih kmetijskih strokah. S takimi organizacijami bi se tudi najlažje vplivalo na omejitev izseljevanja, ki se vedno bolj širi. Podobne organizacije bi morala podpirati tudi država in jih subvencionirati. — Danes dopoldne je govoril p. Coermans S. J. iz Falken-burga na Holandskem o stališču ženske napram literaturi in gledališču. Ženska se mora vedno zavedati, da že z golega kulturnega vidika stoji verska in nravna vrednost višje kot este-tični užitek. Dostojni ženski sploh ni mogoče estetični užitek dela, ki se iz-podtika nad vero ali nravnostjo. Neresnična je trditev, da se s tem odreka pravi izobrazbi. Ta načela veljajo tudi glede na izbiro knjig in poseta gledališča. Samobsebi umevno je, da čitanje in posečanje gledališča ne sme ovirati dolžnosti ženske, ki jo vežejo na dom. Tudi socialna in verska literatura, kakor tudi telesna izobrazba je potrebna. Ženske pa naj ne delajo same po teh načelih, marveč naj tudi zanje delujejo v svoji okolici. Posebno velja zadnje za družino z ozirom na otroke. — Grofica Oriola iz Monakovega je nato referi-rala o ženski kot varhinji dostojnosti in nravnosti. OGRSKA OPOZICIJA. Praga. Slovaški voditelj Milan Ilpdža izjavlja, da ljubimkuje ogrska opozicija z Rusijo zgolj iz taktičnih razlogov. Ogrski opozicionalci bodo skušali priti s Slovani v stik ob dcle-gacijskem zasedanju. KONGRES OGRSKIH NARODNOSTI. Budimpešta. Za časa delegacijskega zasedanja se bo vršil v Budimpešti tudi po romunski in slovaški iniciativi sklicani kongres ogrskih narodnosti. REŠKO VPRAŠANJE. Reka. Guverner grof Wickemburg je izjavil, da Zanella najbrž ne bo potrjen za župana. ALBANIJA — OGNJENIK. Drač. Kljub blokadi Sante Quaranta se je izkrcalo 300 grških prostovoljcev in odkorakalo v notranjost Epira. Rim. »Tribuna« poroča iz Drača, da je splošni položaj v Albaniji zelo vznemirljiv, to pa posebno radi negotovosti o dogodkih v Epiru. Tudi severna meja je nemirna. Ministrski svet je sklenil poslati Turkan pašo v Opatijo, da naprosi pomoči Avstro-Ogrsko in Italijo Doslej Turkan paša še ni odpotoval, Ne-prestano dohaja v Valono in Drač mnogo vojnega materiala. Grški ministrski predsednik je brzojavil listu »Adeverul« glede od Grkov umerjenih Kuc.ovlahov: Dogodke v Korici ravno tako iskreno obžalujemo in obsojamo kot vi. To so zločinska dejanja nekaterih individuov, ki nimajo nobene odgovornosti in ki so nesrečo zanesli med mirno prebivalstvo. Proti individuomom bomo z isto odločnostjo postopali kot vi. VODITELJ ANTISEMITOV V NEMČIJI UMRL. Berolin. Umrl je bivši poslanec Ahlwart, voditelj antisemitov v Nemčiji. SPOR MED AMERIŠKIMI ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI IN MEHIKO KONČAN. Washington. Spor med ameriškimi Združenimi državami in Mehiko je končan. Združene države so sprejele ponudbo Hu-erta, da pozdravi ameriško zastavo s sa-lutnim streljanjem, nakar bodo topovi ladij Združenih držav istotako pozdravili mehikansko zastavo. IZ BEROLINA PO ZRAKU NA DUNAJ. Berolin. Aviatik Fr. Reiterer se je s pasažirjem vpokojenim svetnikom Neu-mannom vzdignil na letalnem stroju v zrak, da poleti na Dunaj in na letališče Aspern, NESREČA AVIATIKA. London. Louis Noe! se je s princem Leonom Saphieha vozil z aeroplanom, ki se je pa ponesrečil. Noel je mrtev, princ Saphieha lahko ranjen. Po svelu. Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand se je iz Monakova dne 16. t. m. pripeljal v Benešov, kjer se že nahaja njegova žena z otroci. Jezuiti se zopet naselijo v Švici? Pet švicarskih kantonov je zvezni vladi v Ber-nu poslalo predlog, da se pogojno v Švici zopet dovoli redovno delovanje jezuitov. Upostava škofije Chiemsee. Salzburger Chronik« poroča iz zanesljivega vira, da nameravajo merodajni faktorji obnoviti škofijo Chiemsee, ki je bila ustanovljena leta 1216. pod papežem Inocencem III, L. 1807., ko je bila. prvič pod avstrijsko državno oblastjo, je bila odpravljena in leta 1809. je prišla pod Bavarsko. Bavarci so nekdanjo škofijsko katedralo izpremenili v pivovarno, v katerem stanju se cerkev še dandanes nahaja. Sedaj se ima škofija Chiemsee obnoviti in katedrala se vrne svojemu prvotnemu vzvišenemu namenu. Zadnja trdnjava plzenskih Nemcev je padla. Iz Plzna se poroča z dne 2. aprila: Pri današnjih volitvah v okrajni odbor iz skupine obrtnikov so zmagali Čehi s 105 glasovi proti 56 glasovom Nemcev. Ta skupina 6 mandatov v okrajnem odboru je bila doslej v nemških rokah. Nemci so imeli še pred tremi leti 18 glasov večine. S tem je porušena poslednja nemška trdnjava v avtonomnih oblastih v Plznu. Silvija Pankhurst na Dunaju. Sufra-getka Silvija Pankhurst, ki je došla dne 16. t. m. na Dunaj, je izjavila, da angleške sufragetke upajo, da se na Angleškem kmalu izvede ženska volilna pravica. Asquith ob junijskih volitvah odstopi, njegov namestnik ho pa bolj željam sufragetk naklonjen. Požar v jami. V Gillyju (Belgija) je izbruhnil požar v rudniku. Delavci, 230, so se rešili, škode je 1 milijon. Požar uničil je vas Lonken na Po-* meranskem. Zgorelo je 31 hiš. Roko odsekal je. policist s sabljo delavcu Neumannu, ki je razgrajal v policijski stražnici. Groi skočil v vodo In utonil. 621etni grof Maria m Dzieduszycki, sorodnik bivšega ministra grofa Adalberta Dzie-duszyckega, je skočil v grajski ribnik in je utonil. Milijonar samoumorilec. Večkratni milijonar Jakob Kuhn v Frankobro-du se je obesil. Ženski zdravnik milijonar zločinec. V New Yorku so zaprli Veliki petek milijonarja ženskega zdravnika dr. Mereditha. Osumljen je, da je v svojih sanatorijih v New Yorku in v Pitts-burgu za bogatinke izvajal nevarne in prepovedane operacije in da je na. operacijah umrle pacijentinje oropal. Primorske vesli. p Goriški deželni zbor bo, kakor se poroča, baje po delegacijskem zasedanj u sklican na kratko sesijo, da resi proračun in nekatere nujne zakonske načrte. p »Tatra« za Di San Giuliana. Iz Pu- lja je odplul veliki rušilec »Tatra« proti Opatiji, kjer bo na razpolago našemu in italijanskemu zunanjemu ministru. Na krovu »Tatre« bosta napravila oba državnika izlet v Lošinj. Govori se, da bo italijanski zunanji minister odpotoval na krovu našega omenjenega rušilca v svojo domo-vino. Ta vest se do trenutka še ne potrjuje. p Iz rdečega tabora. Kakor se iz zanesljivega vira čuje, je puljska socialno-demokratična stranka iz svoje srede izključila sodruga Jelčiča, ker se je drznil na shodu jugoslovanske socialno-dcrnokra,-tične stranke v puljskem Narodnem domu razkriti, da razpolaga tudi voditelj te stranke Etbin Kristan z nekakim § 14. in ne samo c. kr. vlada. Po mestu krožijo različne vesti o vzroku, zakaj je Jelčič tako kruto nastopil na javnem shodu proti voditelju jugoslovanske socialne demokracije in vse vesti merijo na to, da je vzrok temu iskati v tem, da sodrugi niso hoteli spustiti Jelčiča višje. p Demonstracije proti godbi Jela« čičevega polka na Reki. Dne li. t. mes. zvečer je godba Jelačičevcga polka na Reki pri mirozovu zasvirala med dru- V zavodih za pljučna zdravljenja. rfS, Med temi v Davosu Arosi.Meranu ,Arku i f.d je SIROL/II^TRoche'' kol dobro obneslo sredsivo v stalni robi. SIAflL'1 Hoch e * j 3e jako slasfen, iek prouzročuloč iu učinkuje olajša lu odstranjuje obolelosfl sopil v primerom^ l *elo ugodno na splošni počufek. kratkem Času. ... počui Tz-virn/ wifoj a K. t - 5« tfofc/ v vseh lekarnah. gim par hrvatskih koračnic. Reški »giovanotti■< {»o takoj začeli žvižgati in hrupno demonstrirati, navzoči Hrvati iu Srbi so pa ploskali. Policija jc demonstrante razgrnila. .Naslednji dan se je kazal »Voce del Popoln« silno užaljenega, češ, da upa. tla se ta provoka-cija od strani vojaški; godbe ni zgodila, z vednostjo kapelnika in polkovnega, poveljstva in da pričakuje, da. se kaj takega nikdar več ne zgodi. (V Jelači-čevem polku in godbi pa služijo sami Hrvatje iz Like iu Reka stoji kljub vsemu šc danes na hrvatskih tleh.) p K roparskemu napadu na pismo-nošo nam še poročajo: Napadalce zasleduje orožništvo, ki je dobilo na pomoč dva policijska psa. Sledila sta napadalca do luknje, kjer izvira Ilubelj. Psa sta takoj šla v luknjo in se vrnila žele čez pol ure. To bi značilo, da sla se napadalca skrila, v juknii. Zato orožniki in vojaki stražijo vhod v luknjo noč in dan. p Pritožbe čez goriški deželni odbor se vedno bolj množe. Čujemo, da deželni odbor dopisuje s češko univerzo v Pragi v nemškem jeziku. To je škandal! Odbornikov ni nikdar dohiti v uradu. Najbolj se odlikuje s svojo odsotnostjo slovenski liberalec dr. Fran-ko. Narodne razmere vsled nebrižnosti slovenskih odbornikov postajajo celo slabše, Italijansko uradpištvo ima vso oblast. Krivično so se razdelile nagrade za čezurno delo ob Času zasedanja. Velike pritožbe čujemo glede razdeljevanja podpor dijakom. Dijaki katoliškega prepričanja so zelo zapostavljeni. Več o tem bomo še pisali. Po deželi vre radi zvišanja odstotkov pri deželni zavarovalnici. Sploh so razmere take, da liberalci sami pravijo: Prej je bilo vse skupaj nič, sedaj pa jc trikrat nič. p Poreška razbojstva v vinogradih. V "¡oči na 15. t. m. je bilo v poreški okolici porezanib trt v skupni vrednosti 4500 K, in siccr: Antonu Čerjak v Čerjakih za 2500 kron, Ivanu Bajko pri Deličih za 1600 K, Josipu Blaže vič iz Poreča za 410 K in Anionu Geržinič iz Poreča za 30 K. Zločincev teh razbojstev nikoli ne morejo izslediti, zato so vedno bolj drzni. p Vola ukradli so neznani storilci Petru Maraš. iz Marašev v Istri. Orožniki so v gozdu našli sledi zaklanega goveda. Vol je bil vreden 300 K. p Arabec se ubil v skednju. V Skednju pri Trstu je padel z nekega strmega griča 20 m globoko 40letni kurjač na par-niku Serbia«, ki je pripeljal riž v čistilnico riža pri Sv. Soboti — Arabec Ibrahim Abdallah. Priletel je z glavo tako nesrečno na velik kamen, da je ostal na mestu mrtev. p Burja v Trstu. 15. t. m. popoldne se jc v Trstu zopet oglasila burja, ki je napravila dokaj škode. Ob pomolu Sv. Terezije se je potopi! motorski eoln in ribiška ladjica, v kateri sta se nahajala oče in sin; oba pa sla se o pravem času rešila. Pogrešajo (udi mornarja Matijo Godina. Llovdov parnik »Almissa«, ki bi bil imel ob 6. uri zjutraj dosDeti iz Benetk, jc prišel šele ob 11. uri 30 minut. p V olajšanje beJe na Primorskem je vlada določila 229.000 K. Od tega zneska dobi goriški politični okraj 60 tisoč kron, sežanski okraj pa 40.000 K. Ostalo dobita Furlaniia in Istra. p Neka 14 letna deklica je hodila oo goriških ulicah. Njeno obnašanje je vzbudilo pozornost policijo. Tam je novedala, da se oise Marija Maiovšek ter jc oristoi-na v Maribor. Dekle so sprejeli pod streho Slov. sirotišča. p Znani Božičev grad ÍBosázio) na Vo-grskem je k up!] angleški plemič Jakob baron Cope, k.i se je v njem nastanil c- svojo obiteljo. p Umrl je v Trstu Matija: Čudvod, rojen v Ilirski Bistrici, star 88 let. .Služil je skoro dO zadnjega v skladišču za južno sadje. Bil je rodoljub starega kova. p Morski volk, dolg kakih 11 metrov, se jc t- m. 25 milj od Uma g a na visokem morju zaletel v ribiško ladjo s petimi rao?mi posadke, tako da je ladja. 7.:i)(da, vodo. p Burla v Tisto. Nenadoma jc prilezla v kljub pomlad« n»ki gorkoti v sredo zjutraj huda burja, ki je šele v četrtek nekoliko pojenjala. )■ Wenad.oa smrt, Neka íi letua lima Svete;' je v sredo zvečer obležala v kavarni •.']"( ■ j- :.:.>;: v Trstu. Prišli zdravnik je n i.; •] konsiatirati samo smrt. Pokojnino je niiibrže zadela srčtta kap. p )>!J rr mu obneslo. V Koprivah na Krer.'i r.e je nedavno pojovii mlad mož, ki je v imenu deze'odbore, nabiral prt» jrve za bvezob'-sr.i.na deželna posojila, K-v. ;č;e 30 biii silno veseli, da bodo dobili tr'ro ugodna wocoMlfi in ltmslu je bilo pri-jrv za 'r.kupsi 10.030 Ko je pa -uradnic« zrli lev? i od v£-'.lega k-neta pristojbino« 2 K 50 ■■hi., so hrib-:ni Kra:>.vci takoj spozneli, u'd lu niso C•••>'.» po: i ter 30 moža izročil/ orožnikom. Izdaja konzorcij »Slovenca/;. p Podgana objedla olroka. V Krmiuu jc gospodinja Gasparutti kratek čas brez nadzorstva pustila svoje trimesečno dele Hcrmino; ko se jc vrnila, jc videla, da je podgana dokiici odglodala nos m ušesa. Oh-ok je siccr izven smrtne nevarnosti, toda >:;i vedno izkažen. Razredna loterija. Pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, kol opravilišču razredne loterije, se jc pri I. loteriji izplačalo 111.320 K na dobitkih in jc bilo med temi 7 dobitkov po 1000 K ¡11 5 po -2000 K. Srečke za 11. loterijo so že do malega vse razprodane, zalo opozarjamo eventuelne reflektanle, da jih kmalu naroče, da se zamorejo že takoj od počelka udeležili li. loterije, katere žrebanje za 1. razred se vrši žc 12. maja 1914. Naročajte „Slovenca"! železttaio J{ina-Tmo Higienična razstava na Dunaju 19C6.- Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom ln malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Večkrat odlikovano. . SANATORIUM • EMONA / ¡4 ZA-NOTRANUE -IN-KIRURG ICNE -BOLEZNI. / II -PORODNIŠNICA. ] LÜUBL-JANA • KOMENSKE GA-ULICA-4 j SEF-zDiw/NK:pRm%j-DR FR.DERGANC Slovenski zavod. 1124 Nad 6000 zdravniških jprM. c. in kr. dvorni dobavitelj ===== THST-Barkovije. ===== »^SSraiSSe^tS^JKSniSSai^aHSaUS Prodajalko ¡¿urjeuo v trgovini f papirnim blagom, sprejme A. Slatnar v Kamniku. 1286 Hei «liziirshih pnoS Ki» ¡1 im učenca v poduk sprejme mizarski mojster Aadrej Kregar v Št. Vidu n. Ljubljano. 1211 Tržne ceneT Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 16. aprila 1914. Pšenica za april 1914.....12 60 Pšenica za maj 1914.....12'50 Pšenica za oktober 1914 ... 1 P43 Rž april 1914........10-45 Rž za oktober ........8-80 Oves april 1914.......7*84 Oves za oktober ....... 7-80 Koruza za maj 1914 . . . . . 6 86 Koruza za julij 1914 . . . . . 7- — pošt« Gornja Kungota pri Mariboru za notranje in živčno bolezni. Celo leto odprl. — Zmerne cene. Govori se slovensko. Pojasnila daje dr. Čeh provincijal in zdravnik-voditelj v bolnišnici usmiljeni!) bratov v Gradcu, je uporabljal tinkturo za želodec, lekarnarja Piccoll-ja v Ljubljani, Dunajska cesta, z dobrim uspehom pri prehlajenju želodca'in črevesja, kakor tudi pri obolonju jeter. — Steklenica 20 vinarjev. Naročila sprejema lekarna G. PiccoH Ljubljana. m 'jfejfihfcfi ** »«K M%'? • r.'. v,- --------------------------------- —------------ Tisk: »Ka/oliške Tiskarne«. Odgovorni urednik- Jožef Goslinčar, državni poslanec.