Stev. 27.
POLITIČEN LIST ZB SLOVENSKI HPROD.
Leto XXXII.
Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vhod čez dvorišče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10, —12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefonu štev. 74.
"V"
. i. .1

V Ljubljani, v četrtek, 4. februarja 1904.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. Vupravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
myr
.A
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. i. Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije —
I n s e r a t i se računajo enostopna petitvrsta (dolžina 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 h, za trikrat
9 h, za več kot trikrat 8 h. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 26 h. — l'ri večkratnem objavljenju primeren popust.
Upravniškega telefonu Stev. iSS. -t
Srbsko-bol<fcirsko prijateljstvo.
Beigrad, 2. svečans.
Pred dvema tednoma so se iz Zofije vrnili delegati belgrajske visokošolske mladine, ki so bili odposlani, da se posvetujejo o zvezi med srbskim in bolgarskim narodom vobCe ter posebe o skupnem delu z ozirom na makedonsko vprašanje. Ni čudno, da je to vprašanje prišlo na dnevni red. Makedonija je točka, za katero se danes zanimajo vse interesirane države na Balkanu. Naravno, da nista ravnodušni dve državi, ki sta po krvi Borodni Makedoniji. Makedonsko vprašanje še od zadnje srbsko - bolgarske vojske ni rešeno.
O mladina dveh bratskih narodov, katero vodijo višji nameni skupnega odpora proti tujemu vplivu na Balkanu, jo našla način, po katerem bodo v bodoče Srbi in Bolgsri složni v tem vprašanju na korist obeh na rodov. Dogovor med bolgarskimi in srbskimi delegati je izražen v naslednji resoluciji :
Zastopniki bolgarske in srbsko visokošolske mladine, zbrani v Zjfiji 8. in 9. januarja po star. koled. 1904, so se dogovorili :
Hrvatska mladež doslej ne kaže znaka za sporazum; hladno in negativno je odgovorila srbskim tovarišem glede sestanka. A to nas ne plaši. Poskusiti hočemo iznova, da se ugladi pot sporazumu mej južnimi Slovani.	I.
Zopet blamaža liberalcev.
Ko je bilo avstrijsko liberalno časopisje radi papeževega „Mota proprio« korenito blamirano, pričelo je pisariti o izrekih nad vojvode Frana Ferdinanda »proti klerikalcem", kakor smo že včeraj kratko omenili in dostavili, da je to vse le pobožna želja liberalcev. Sedaj se je res vse izkazalo za neresnično, tudi vest, da bi došlo do kakega nesporazumljenja mej nadvojvodo in katoliškim šolskim društvom. »Reichspost" poroča, da je obratno resnica, da je namreč nadvojvoda tudi po prevzetju protekto-rata deianski podpiral katoliško šolsko društvo. Nadvojvoda ni sploh proti nobenemu storil kakega takega izraz8, kakršnega so mu podtaknili nasprotniki. Tudi uradno se razglaša, da ria poročilih liberalnih listov ni bila nobena besedica resnična.
I.	Srbska in bolgarska mladina hoče razširjati ideje o federaciji balkanskih narodov v obrambo politične in gospodarske neodvisnosti proti vnanjim državam, osobito proti Rusiji in Avstriji. Prvi korak bodi carinska in politična zveza med Srbijo in Bolgarijo.
II.	Omladina izjavlja, da makedonsko vprašanje ni vprašanje Srbije, Balgarije in Grške, marveč izključno in v prvi vrati vprašanje potlačenih narodov, ki ondi ži. e; edina pot do slobode v smislu avtonomne Makedonije je revolucija politično zedinjenih tamošnjih narodov.
Pangermanski izgredi v Rumi.
I« Zagreba, 2 febr.
Pred nedavnim sem sporočil o panger-manskem pokretu v Slavoniji. Ta pokret je rodil že sad, Pangermanski list »Diutsches Volksblattn v Rumi je pokazal očitno svoje protihrvatske tendence, ker buni švabske doseljence po celi Slavoniji, d« se morajo združiti ter nemške osnove pedpirati na cali črti. V sami Rumi pa je razdražil ta list prebivalce v toliki meri, da so se le ti vzdignili ter napadli tamošnjega župnika in kaplana Miadjenoviči. In zakaj so to storili? Pred enim mesecem je bil postavljen za kateheta na rumskih šolah duhovnik G. Platz. Ta gospod je tudi privrženec pangermanske struje, pa ni imel drugega posla, nego se jo pridružil izdajateljem omenjenega lista, za katerega je celo nabiral naročnike v sami Rumi in po bližnjih mestih. Niegovo delovanje je bilo sploh živahneje zunaj šole nego v Soli. Zato ni imel niti toliko časa, da bi se s tamošnjimi odličnejšimi osebami spo znal, ker je najraje zahajal v uredništvo omenjenetra pangermanskega lista Duhovna oblast v Djakovem je bila seveda o tem podučena, pa je tega gospoda prestavila na drugo mesto. Zdaj je bil pa ogenj v strehi Pangermani so obdolžili župnika in kaplana, češ, da sta ona dva kriva, da je moral G. Plati iz Rume. Do 500 se jih je zbralo v soboto pred župnim dvorom, a mnogi so vdrli tudi na hodnike ter izzivali posebno kaplana Mladjenoviča, ki se je bil zaprl v svojo sobo. Zmerjali so ga nedostojno in mu grozili, slednjič jih pride deset k župniku ter izjavijo, da niso zadovoljni s premešče-njem G. Platza in da zahtevajo, naj se isti zopet postavi za kateheta.
Demonstracija je trajala oelo uro sredi trga, in vendar ni redarstvo posredovalo, dasi je kaplan Mladienovič javil o nasilstvu ter prosil pomoči. Sale ko se je množica deloma razSla, je prišel poverjenik redsr-stva ter izpraševal župnika za vodje te demonstracije. Bog ve, kaj bi se bilo še zgo dilo, da ni kaplan Mladjenovič naprosil uglednega meščana Riesterja, ki ima v Rumi velik vpliv, da pomiri Svabe, kar bo mu je slednjič po dolgem trudu vendarle posrečilo. G. Riester jih je nagovoril, da naj se brzojavno obrnejo na duhovno oblast v Dja-Uovu, ali da naj mirno čakajo na odgovor. Zup an se še pokazal ni. Tudi on je Nemec, pa se boji za službo, ko bi delal proti ova-bim, ki ga volijo. Kje je bila pa kotarska oblast, ki sicer na vsakem hrvatskem shodu zbero iandarje in stražarje od vseh strani, da branijo mažaronijo ? Kaj smo že tako
nizko padli, da prepuščamo gospodariti v hrvatski zemlji že naseljencem, domačine pa preganjamo, če branijo pravice svoje zemlje. Na Hrvatskem gre zares že vse narobe, oblasti bol) skrbe za tujce nego za prave rojake. S'cer pa je gotova stvar, da so ta pangermanski pokret v Slavoniji zasnovali židie, ki hrepene še po večem gospodstvu v hrvatskih zemljah. Spočetka so poskušali z liassljenimi Mažari, toda jih je bilo premalo in niso dosti inteligentni. Zdaj so zaslepili Svabe, ki so tako dolgo mirno živeli med Hrvati, ter jih izrabljajo v svoje svrhe. Ves pokret pa gre iz Berolina skozi Dunaj in Budimpešto, saj je geslo te politiko : Od stranimo Slovana na jugu in odprta hods nam pet na Balkan. Zatorej, Slovenci, Hrvati in
Srbi, pozor!
»
Avstrijska <1 el eg a c i j a.
Včeraj je bila plenarna seja av atrijske delegacije. Na vrsti je bila razprava o kreditu za zasedeni deželi, katero je vodil dr. Susteršič. Prvi je govoril delegat B i a n k i n i. Izjavil je, da stoje Hrvatje glede Bosne in Hercegovine Ra programu, sklenjenem leta 1895. Bosna se mora priklopiti hrvatskim deželam, obsojal je ponemčevanje in madjarizacijo tsr ostro "JJtfviJlfi zoper Khuenovo vlado. Priznal je, da je umrli minister K a 1 l a y prinesel v Bosno sioer nekaj kulture, a storil je mnogo pogreškov. Biankini je zahteval, da se ustanovi v Basni deželni zbor in se podeli občinam popolna avtonomija. Grajal je gozdno upravo v zasedenih deželah ter zahteval razne preosnove v gospodarstvu. Govoril jo o naseljevanju; vlada podpira Nemca in Ma-djare. Zahteval je varstvo domačih delavcev, učiteljev, duhovnikov, povzdigo ljudskega šolstva. Po njegovem triurnem govoru je povzel besedo delegat S y 1 v e s t e r. Omenjal je znano Derschattovo resolucijo in govoril potem o skupnem računu zasedenih dežel. Bavil se je z bosanskim gozdarskim in lesnim vprašanjem, z zgradbo železnic ter se zavzel za to, da se združi Dalmacija z zasedenima deželama. Delegat Kramar je naroča', naj Avstrija na Balkanu ne vodi osvojevalne politike, zavzel se za status quo in znova priporočal vladi previdnost gledo balkanske politike. Govoril je o italijansko-slovanskem pobratimstvu, zoper vsenemško prodiranje in slednjič o zasedenih deželah. Zahteval je vsprejem domačinov v državno službo, nemščina ne sme biti uradni jezik v Bosni, in želi večje slobode glede tiskovnega zakona. Delegat Kottulinsky je govoril o lesni trgovini zasedenih dežel in o konkurenci, ki jo ta povzročuje alpskim deželam. Delegat T o 11 i n g o r je govoril o gozdni upravi v Bosni, nakar je bila generalna debata zaključena. Državni finančni minister je odgovarjal na interpelacijo glede zboljšanja plač v Bosni. Plače ljudskih učiteljev v Bosni in Hercegovini so povprečno znatno višje, kakor na Hrvatskem, v Dalmaciji in Slavoniji. — b tem je bila seja pri kraju. Nadaljuje se danes.
Hrvatski sabor
je imel včeraj zopet sejo, katere se je udeležil tudi ban P o j a č e v i č. Vladna večina ga je pozdravljala z »živio" klici. V včerajšnji seji je govoril Frank, ki je odklanjal proračun.
Govornik je izjavil, da se reg. doputa-cija ne sme povrniti iz Budimpešte b sedanjim primanjkljajem, bolje je odkloniti vso nagodbo z Ogrsko.
S številkami je dokazoval, kako Ma-djari jemljo iz hrvatskih žepov. Od 1. 1868 do 1. 1899 je Hrvatska od svojih avtonomnih dohodkov dala k skupnim zadevam 407 milijonov krcn.
Ta velikanska bremena noBi Hrvataka za sijaj Ogrske. Sskcijski načelnik dr. Su-
manovič je razburjeno odgovarjal in klical, da proti neredu so edino pravi odgovor topovi in puško. Danes je zopet seja.
Vstaja proti Nemcem v zahodni Afriki.
Iz zahodne Afrike f>rih*iajo vedno resnejša poročila. Poleg rodu Hereros vzdignil so se proti Nemcem ro1 vi Namacjumas, Be-čuorni in Ovambos na severu. Vstajo Ho-tentotov na jugu so N iiei pravočasno zatrli. Trajalo bode več tednov, predno bodo imeli Nemci ondi zadostno vojakov.
Iz Berolina poročajo, da je prvi oddelek nemških pomožnih čet zašel "VVindhoek in Okahandja, nakar so nemški vojaki z a -vzeli glavno taborišče II e-r e r o v.
Iz brzojavk.
/i o f i j a. Tukajšnii listi poročajo, da se je rumunaka vlada službeno obrnila do avstrijske, naj aretira Boris Saralova kadar stopi na avstrijska tla, ker je Boris Sarafov od sodnije v Bukareštu obsojen na dosmrtno delo v rudniKih radi uboja profesorja Mi-hajletma. Avstrijska vlada je odgovorila, da smatra ta uboj polit čnim delom ter raditega ne more ugoditi zahtevi rumunske vlade.
Zofija. Arnavti groze s silovitostimi napram novemu zapovt dniku makedonskega orožništva, italijanskemu generalu Georgisu. Bati se je, da se mu ne zgodi isto, kar se je zgodilo ruskima konzuloma v Bitolji in Mitrovici.
Dunaj. Kakor se čuje iz krogov delegatov, namerava vlada sklicati državni zbor 23. februarja.
I n o m o s t. Dr. Kathrein sklicuje na dan 9. Lbruarja v Inomost konferenco konservativnih in krščansko socialnih vodij tirolskih Nemcev. Konferenca se bo bavila s pogoji sprave. Konference se bodo udeležili tudi tirolski škoije.
Dunaj. Ogrska delegacija je imela včeraj sejo, v kaleri je določila dnevni red za prihodnji teden. Tekoči teden in v ponedeljek dopoldne zborujejo odsoki.
Dunaj. Člani nemške ljudske stranke so včeraj skušali pregovoriti dr. Dersohatto, da bi obdržal predsedstve, ter so ga zagotovili oseb nega zaupanja. Dr. Der-
sohatta je odklonil.
Beigrad. Ministrstvo Gruič je odstopilo, ker mu zbornica ni dovolila zvišanja državnih dohodkov. Kralj demisije ni sprejel. Tudi radikalni klub se je izrekel proti demisiji.
1J e r o 1 i n. bodišče v Bronnbergu je obsodilo posestnika tiskarne, Tomszevvskega, na tri mesece ječe, ker je izdal zbirko poljskih narodnih pesmi.
Carigrad. Turška vlada je sporočila poslanikom, da pripravljajo makedonski odbori bombe z eksplozivnimi tvarinami, ki eksplodirajo brez poka. PoBkusi so pokazali, da imajo te bombe sedemkrat večji uspeh, nego prejšnje.
Pariz. Udje francosko-italijanske lige so pričeli zbirati donar za Viktor Hugovo Boho, katero podarijo mestu Rimu.
Dunaj. Nadvojvoda Ludovik Viktor je odložil protektorat družbe belega križa. Na njegovo mesto je bil izvoljen za protek-torja nadvojvoda Friderik.
Budimpešta. V neki kavarni se je spri dne 3. t. m. neki stražmojstor z neko družbo. Vsi prisotni gosti so pričeli napadati stražmojstra. V odločilnem trenotku je do-šel tja neki nadporočnik, ki je stražmojstra pregovoril, da jo zapustil kavarno. Nato jo zapovedal dotični nadporočnik godbi, naj zaigra KcSutovo himno. Ko jo jo godba pričela, pokleknil je nadporočnik ter klečal do konca pečmi. To je seveda dopadlo n&vzc-
Zastopniki upajo, da bode velikcšolska mladina kot nositelj najvzvišenejših idealov v svojem narodu uporabila vse sile, da iz vrši označene ideje.«
Ta resolucija je bila prečitana v Bel-gradu na zboru visokošolske mladine ter bila soglasno sprejeta. Tudi bolgarska vseučiliška mladež je odobrila to resolucijo. A to ni šo vse, mladež se hoče shajati. Srbski visokošolci obiščejo svoje tovariše v Zofiji dne 3. eušca; z njimi pojdo tudi pevsko društvo »Obilic«, ki priredi koncert. Zefijska mladež pa pride v Beigrad povodom proslave stolet niče vstanka proti Turkom pod Karadžor-džem. Povabljeni bodo tudi Hrvatje in Slovenci , kar se po prilioi zgodi koncem sušca.
To so prvi uspehi sporazuma. Sestanfci bodo dobro vplivali na obo strani. Izmenjavale se bodo misli, poravnavala nasprotja, sklepala znanja in prijateljstva idealnih src,
Ida nastane bratsko prijateljstvo, toli potrebno v tem času. To jo bilo potrebno, in te potrebe se morajo vsi zavedati. Da Be ta ideja L tem hitreje širi, so belgrajski velikošolci v Ustanovili list »Slovanski Jug«, ki izlnja že F dva meseca. Ta list je utrdil sporazum mej jTarbsko in bolgarsko mladino, srbski narod ETceni trud in delo svoje mladeži.
w «
jim, ki so nadporočniku prirejali velike ovaciie.
Buenoi A i r e e. Vladna čete bo bile pri Montevideo poražene od 5000 Saraviso-vih vojakov. Povsod divja guerila-vojska. Vsa trgovina počiva.
Milan I j Rima ae poroča, da izda papež Pij X fntikl.ko, ki bo naznanila celemu svetu trimesečni jubilej. Pričakuje se mnogo romarskih vlakov.
Berolin. Čuje se, da 15. t. m. od* potuje nemdki cesar na mg.
Dunaj Cesar F<anc Jožef je pri zadnjem dvornem plesu srbskemu poslaniku podal roko, izrazil se jako blage hotno o Sr- j biji, vendar izjavil, da se mora zahtevati, da kralj Peter vse grozovitosti pri umoru kralja Aleksandra desavoira.
S r e d e c. Radi nove organizacije ma-cedonskih odberov se vrše shodi Macedon cev v Bolgariji. Siuša se odstraniti razkol med notranio in zunanjo organizacijo.
Budimpešta. »Budapesti Hirlap« poroča: Katoliška ljudska stranka je sklenila, pričakati pojasnil svojega ministra in nato sklepati o nadaljnem svoiem postopanju. Ako bodo ta pojasnila zadovol|iva, opusti obstrukcijo in se bržkone ne udeležuje več debate o rekrutnem kont ngentu.
Koroške novice.
k .Siidmark" ▼ Rožeku. cdovški vsenemški list ooreča, da bode prihodnjo nedeljo, dno 7. t. m., v Rožeku ustanovni shod nove podružnice »siidmarke«. Nemški listi že dalje časa pišejo o tem in pravijo, da je to »zasluga« agitacije gg. župnikov Ražuna in IlUttnerja ter dr. Brejca! Pravi vzrok tej ustanovitvi je seve iskati drugod! Naj le ustanavljajo podružnice, kolikor jim ljubo — rožeškib Slovencev upe gnili ne bodo, in — črez tri leta se zopei vidimo pri občinskih volitvah!
k Novo izobraževalno društvo se snuje za R o ž e k in okolico! Tako je prav! i Priskrbimo ljudstvu prave izobrazbe in i vemo, da nemčurjem ne pojde na limanice. i Rodoljubi, požurte se tudi po drugih krajih 1 z ustanovitvijo takih prekorietnih društev ! j
k Nemiki listi se zdaj zelo obširno bavijo z občinsko volitvijo v Št. Jakobu v R o ž u , ker jim je presijajna slovenska zmaga obležala v želodcu. In z rekurzi pretijo, zavedni slovenski volilci pa se jim smejijo in si sjrai želijo novih volitev, pri katerih nemčurjem sigurno pripravijo še ob-čutnejši ooraz. Se Koroška ni propadla!
k V Celovcu j« bilo v 1. 1903 rojenih v vseh treh mestnih župnijah 498 od teh nezak. 180 (36 14%); v porodnišnici 321 (300 nez.); porok |e bilo 187, umrlo jih je v mestu 484 (130 otrok), umrlo jih je v bolnišnici 377 (104 otroci) neprevidenih (brez krivde duhov.) 48 Olpadnikovje bilo v mestu 30 odraslih 4 otroci. Mesto šteje 23 549 katolikov, 773 protest., 146 avtor, judov in 20 drugih veroizpovedanj.
k Celovški proteatantje vabijo ka toliška dekleti k petju v svoj tempel. Kaj ne: »Namen pesvečujo sredstva?«
k Sibirijo imamo še vedno v Celovcu. Ze odkar je padel prvi sneg, ležijo sneženi kupi po mestu. Magistrat ima pač za nepo trebne namene dosti denarja. Toda, saj smo napredni. Ali je tudi po drugih stolnih mestih tako?
k Zima nam je do sedaj vobče prizanašala; ie nekaj dni smo imeli od 9°—13° mraza, sedaj pa zopet milo vreme. Solnce se nam je skozi dobra dva mesci le redko za nekaj ur prikazalo; sedaj pa nas ogreva vsak dan. Vibsko jezero še ni zamrznjeno; žalost za naše drsalce.
k V St. Janžu na Mostiču je bilo voljenih v občinski zastop 14 Slovencev in 4 Nemci Mislite si, da je občina sedaj v slov. rokah? A temu ni tako; zakaj ti Slovenci so taki, ki hočejo biti bolj nemški, kakor Nemci sami. Takih imamo na Koroškem jako mnogo; v krški dolini pač še vse spi.
k Naš kršč. soc list „Karntner Z." je začel donašati po novem letu posebno prilcgo „Abwthr", ki ima namen, osvetlje vati v pravi luči in zavračevati vse laži in nečedne napade nasprotnikov na katol. vero in duhovščino. Nasprotnikom to nikakor ne diši.
k Nevarno zbolela je mati č. g. Fr. M e š k o t a , župnika in slov. pisatelja. Go-spodv Meško se )e odpeljal v sredo domov na Šttiersko. Najodkritosrčneje sočutje!
k Nevarno zbolel je g. Ant Rupnik, predsednik katol. del. društva v Prevaljih. Priporočamo blagega moža molitvi vsem znancem
župan je »Kaiser*. Radovedni smo samo, kaj bo letos zidal O/nig. Bržkone norišnico za tist». ki so ga volili.
š Učimo se od nasprotnikov. Meseca januarija je poslala tržaška sodnija v slovenske gorice samoitalijanski dopis, torej v popolnoma slovenski kraj, kjer se le s te žavo dobi italijanski tolmač. Tako delajo Italijani, tako delajo Nemci, tako delajo Madjari : tako delajmo pa tudi mi. Pri vseh uradih zshtevajmo slovenske dopise ia slovenske tiskovine in povsod pošiljajmo samo slovenske dopisa. Enako pravico za vse!'
š Na mariborski gimnaziji so nade polni nemški mladiči omote nedelje pridno sedeli v „karcerju* zaradi sabljanja. Stvar pa je bolj zanimiva nego sa v našem m«» stu splošno sodi. Nemško dijaitvo se je učilo sabljanja v zvezi „Germania\ Uda te zveze pa sta tudi privandranec iz rajha učitelj telovadbe Hatftar ter neki mladi nemški suplent gimnazije in seveda mnogo nemških vaeučiliščnikov. Svoja souda iz profesorskega kolegija so dijaki pri preiskavi zatajili 1 Ravnatelj je sicer slišal o tem zvoniti, a preiskovati si dalje ni upal, ker bi to bilo gospodom v Gradcu neljubo. V Ger-maniji se je gojil vsenemški duh in posebno se je Častil ideal mladih nemških ljudij — Bismarck. Nemci skrbno iščejo istega, ki bi jih bil izdal. Gostilničar pri Taierni, kjer je Germania sabljala, je oklo-futal nekega slovenskega dijaka, kateri je po krivem sumničil. Kaj je ravnatelj v obrambo oklefutanega dijaka storil, ni znano !
š Volitve v okrajni zastop mavl borski so se začele dne 3. t. m. Volilo je veleposestvo in so izvoljeni: dr. Janez Schmiederer, župan mariborski; dr. Korn-feld, sodnijski zdravnik; vitez Rozmanit iz Radvanja; Bothe, poštar rački; Mayer, gostilničar v G irnji Kungoti; L8»ch'>igg, veleposestnik v St. Lovrencu nad Mariborom Neubauer, veleposestnik v Seinici; Urbančič,
Štajerske novice.
Baumgartner, veleposestnik v sov so dobili do 156. Slovenci se niso udeležili volitve, ker bi pri najboljših razmerah ne spravili v tej skupini niti polovico toliko glasov. Vendar bodo tudi tukaj v prihodnje nastopali, da ae vsaj omeji in zajezi razjedajoči vpliv nemškutarstva. Pač pa Be bodo Slovenci udeležili volitve v kmečki skupini dne 9. febr. in ako spravijo zaupniki vse naše može isti dan na volišče, upajo tudi na zmago. Diferenca v številu glssov ne bo velika. Mariborski zastop bi vsai v tej sku pini lahko bil slovenski, ako bi svoječasno naši ljudje ne držali rok križem ter mirno čakali, da jim kakšna višia moč sama nakloni slovenske zastopnikeDne 4 febr. volijo najvišji obdačtmci trgovine in indu atrije, dne 5. pa mesto Maribor in trg St. Lovrenc nad Maribi ;om.
š Poštna vest Mesto poštnega eks pedijenta pri Sv. Martinu nad Gorenjim Gradom je dobil g. Martin Zidam.
š Poročil se je v Mariboru trgovec : Karol K u c h a r z gdč. Klotildo Skoilek. i š Nova hlamaža Dne 21. dec. 1. 1. ] j je bil obaojen čast. gosp. župnik čreJnevski, j j J. S u š n i k, na 300 K globa, ker ga je j tožil znani Kresni k zaradi razžaljenja časti. j Nemški časniki so pri tej priliki na nesramen ' način napadali č. g. župnika. Višje sodišče ' je pa prvo razsodbo ovrglo. Seveda tega j nemški časniki pri svoji znani resnicoljub- j nosti ne poročajo in tudi ne preklifiejo svo- j jih lažniivih in nesramnih napadov.
š Požarniki v Mota - Hrastje pri Radencih so imeli v nedeljo dne 24 m. rn. bal, pri katerem so pridno gabili in hajlali. Baje so tudi takšni ljudje obiskali ta ples, ki se sicer prištevajo med &'ovence. Nemci gotovo ne hodijo na slovenske plese!
š Bralno društvo pri Sv. Juriju ob Sčavnici ima v nedeljo, dne 7. t. m., po večernicah v šolskih prostorih svoj občni zbor.
š Slovenski čebelarji, pozor! Lan-sko leto se je klatil po Spodnjem Štajerskem neki nemški čebelarski potovalni učitelj Oton Riedl, ki je hotel ustanoviti po slovenskem Štajerskem podružn ei nemškega čebelarskega društva ter je v ta ramen vabil kmete k pristopu. Obetal jim je vse mo» goče! CjIo, da dobijo »Slov. čebelarja«. Kakor smo zvedeli, se baje pogaja s »Čebe larskim društvom« v L'ubljani, da bi prepustilo list »Slov. čebelarja« za ceno 1 20 K. Seveda bi ti kunštni nemški gospodje za htevali 2 K. »GSeft!« - Riedl je tudi obljubil nemškega potovalnega učitelja. Zakaj le, če ga ljudje ne razumejo! — S»j smo si ustanovili lani pripravljalni odbor »Slovenskega čebelarskega društva za Spodnje Štajersko«, ki bo začelo spomladi delovati. Tega se oklenimo! Kot samostalno društvo mora tudi dobiti podporo od države in dežele.
Na občnem zboru je stavil ta predlog gosp. MedveŠček. Učitelj Mrmolja se je ustavljal, češ, da novodobna liberalna šola še ni toliko zbistrila ljudi, da bi znali voliti. G. Mo-iina je pa bil mnenja, da se je mladi rod v šoli že toliko izučil, da je zrel za splošno in enako volilno pravico. Pri glasovanju je bil predlog sprejet.
Slovecako - nemška zveza igra na svojem polomljenem klavirju dalje svoj dis-harmonični duet. To je ginljivo : Kadar je »Narod" 8 svojimi argumenti pri kraju, jih zajemlje iz »Tagespošte«, in kadar je glasilo nemško-liberalne misli na kantu, se podpre s požirkom iz »Naroda«,. Zdaj pogreva »Ta-gespost" od nas že kot neresnično zavrnjeno vest, da je katoliško - narodna stranka opustila zahtevo volilne reforme. Ni vredno, o tem še kaj izpregovoriti. A ravno tisti dan, ko je „Slov. Narod« izlegel to raoo, je pa »Slovenec" objavil pogovor s presv. gosp. knezoškcfom ljubljanskim. To je spravilo duet iz takta. »Tagespost'~ se »ne more dovolj načuditi«, kako mere papež isti trenutek dovoljevati« razširjenje volilne reforme, i ko dr. Tavčar trdi, da so jo »klerikalci« že opustili. »Da*^ kliče glasilo barona Schvvegla, i »ali je čudno, da se ljudstvo ne more po-;• miriti ? To je »das HaarstrSubendste«, kar se | je doslej ša storilo v agitaciji!" — Torej 1 lasje gredo pdkonci gospodom pri liberalni i slovensko - nemški zvezi,, ako čujejo, da ! krivično, da naj ima večino v zbornici Btranka, ki ima večino v deželi. Ta učinek je ne-j ikodljiv in ga gospodom privoščimo. Kato-liško-narodna stranka gra nevpognjena svojo pot kot ljudska stranka dalje. To si naj go-zapomnijo, da ne bodo slovenskih
veleposestnik v S>t. Marjeti na Pesnici in upodje
Jaremni. Gla- mQl p^ag,,^ ako poMjejo nadnje — čredo
K časnikarskih rac!
i
H
\ vedal
š Ptujske novice. Tako se je mudilo ptujskim mestnim očetom, izvoliti Or-niga županom, da bo preložili izvolitev, ki je bila določena na dan 1. februarja, na soboto 30. m. m. »Vkljub bridkim skušnjam« je zopet prevzel Ornig županstvo. To je VBak otrok v Pluju vedel, da bo Ofnig župan, čeravno «e je branii sramežljivo. Vice-
Dnevne novice.
V Ljubljani, 4. februarja. Za splošno, enako in tajno volilno pravico bb je izrekla ajdovska podružnica goriškega učiteljstva dne 10. decembra 1903.
Falziikatorji fal3if;eirajo dalje. Se zdaj i trdi »Slov. Narod«, da je sveti oče prepo-slovenskim krščanskim demokratom udeležbo pri političnem delu, ko je vendar v papeževem pismu jasno povedano, da to velja le Italijo in je sveti oče še posebej to zatrdil. Smejati se moramo liberalnemu Dalai Lamu, ki,, sedeč na lončenem tronu liberalna lože, žaluje, da ljubljanski akof in »Sloveaževci« nečejo ubogati papeževega »Motu proprio«. Mi svetujemo, da naj dr. Tavčair pokitže sam, ali verjame >-Narodu« ali ne: Ako ima „Narod" prav, mora dr. Tavčar odložiti svojo- mandate, kajti, kakor je zatrjeval po dolenj: skih oštarijah, je on boljši katoličan, kakor pa vsi klerikalci. Ako pa dr. T&,vfiar ne odloži mandatov, je to dokaz, da ima on se,m tudi pisarijo »Slov. Naroda« za falzif'(',at. Torej: D.\ Tavčar ima besedo!
Ljudska stranka. V delirij je padel ■včerajšnji »Narod". Pravi, da »na Kranjskem je samo ena ljudska strank*, in ta je narod-no-napredoa stranka, ker v ti ima ljudstvo prvo in zadnjo beseda1'. Kako jo to, da je dr. Tavčar postal kar naenkrat »ljudski". Ali ni na Dunaju govoril, da je slovensko ljudBtvo zabito ? Ali ni v Črnomlju* rekel, da je tako nevarno dati neumnemu ljudstva volilno pravico, kako? nož novorojenemu otroku ? In zdaj pravi naenkrat, da je liberalna stranka ljudska stranka J A poglejmo to »ljudstvo«! V Ljubljani tristo Nemcev, po deželi birokratje in učitelji — to je vaše ljudstvo ! A pustiano dr. Tav2arju vesolje, da je njegova stranka ljudska stranka! Potem pavunssplošno in enako volilno pravico, da bo zmagala — ljudska stranka!
Struška dolina letos ne dobi ped-[ pore za odvajanje voda, trdi dr. Tavčar. Naznanjamo Struški dolini, da dr. Tavčar vživa vkljub temu 4000 K od svojega »delovanja" v deželnem odboru. Naj se torej obrnejo prizadeti do dr. Tavčarja, da iz svojega plača, kar jim odreka!
Devetdesetletnica biskupa Stross mayorja. D.<nes praznuje slavni biskup Josip Juraj Stros»mayer 90!etnico svojega rojstva. »Obzor« je izšel tem povodom v slavnostni izdaji. Tudi mi kličemo: Še mnogo let ohrani Bog biskupa Josipa J. Stross-m»yerja!
Franjo Bradaška f. Iz Zagreba 3. svečana. V torek so pokopali tu goap. Franjo
raždinu, odkoder je prišel za ravnatelja na zagrebško gimnazijo. Tukaj je stopil v pokoj leta 1883;, ter je živel iz početka v Gradou, kasneje pa zopet v Zagrebu. Zidnja leta je bil jako bolan. Zdaj ga je Bog rešil vBeh nadlog. Brada'ška je bil zgodovinar in zemlje-pisec, ali je malo pisal, pač pa mu je bil jezik lep in aleg jedrnat. Kot profesor in ravnatelj je bil atrog in natančen. Pisati je začel v »Slov. Bčeli« zgodovinske sestavke. V »Novicah« je leta 1856. objavil »Kratek pregled starega slovstva hrvaškega« po Ma-iuraniču,' v katerem popolnoma odobrava, da so se poprijeli Kajkavci književne hrvaščine, namreč štokavščme. V »Vodnikovem Spomeniku« leta 1859'. navaja vzroke, zakaj Slovani niso desegli moči, ki je primerna njih velikemu številu. Leta 1859. je opisal v »Slov. Glasniku« Zagreb. V »L; topisu Matice Slov.« L 1870. je napiBal razpravo o najstarejši zgodovini slovenski. Tudi Trdinovo slovensko zgodovino je pregledal ter dodal nekoliko opomb. Za hrvaško gimnazijo je izdal po PiiUu predelani »Primerjajoči zemljepis«; ta knjiga ae je rabila skozi več let po hrvaških gimnazijah. Ta Bradaškova knjiga je še dandane& znamenita radi zemljepisne hrvaške terminologije, iz katsre so kaaneji zemljepisni črpali gradivo za svoje knjige. Franjo Bradaška je bil skoraj zadnji od onih zaslužnih slovenskih profesorjev, ki so prišli ni j na Hrvaško na svršetku absolutizma ter začeli na početku ustavne dobe pomagati bratom Hrvatom hrvatiti njihove šole. Hrvati še dandanes visoko cenijo delovanje teh profesorjev, kakor so bili: Ž'ipič, Valjavec, Tušek, ErjaveO) Lipež i. dr. Od te vrle čete živita zdaj samo še Trdina in Fr. Magdic. Tudi pokojnemu Franji Bradaški ostane med Hrvati trajni spomin. Slava mu?
57egotr spomenik. Osrednji odbor za Vegov spomenik v Ljubljani je vložil prošnjo, da bi smel javno pri raznih prijateljih znanosti in ceniteljih junaških činov nabirati doneske aa dostojen Bpomenik baronu Vegi v Ljubljani. Gospod ministrski predsednik ^ dr. pl. Kjrber je kot minister za notranje posle dal dovoljenje z odlokom z dne 27. jaguarja £tev. 393. Dotični daljši pozi? osred- -ajega odbora objavimo prihodnjič.
—	Potočnjak oproščen. O tem se,
nam ša piše iz Zagreba: Dr. Potočnjakova pravda je zanimala vso Hrvatsko zaradi > vzrokov, iz katerih je nastala ta pravda. Ker je bila razsodba tajna, zbralo se je le nekaj prijateljev dr, Potočnjaka v sodni dvorani. Razsodba, da je Potočnjak oproščen, je vzbudila veselo senzacijo. Drž. pravdnik je izjavil, da s« pritoži proti tej razsodbi. Predsednik Radivojevia : „Proti razsodbi v ca-loti ?" Drž. pravdnik Gjurišič nevoijen: „Da, celoti". Na ulici Be je zbralo več občin-stva, ki je oba obtoženca živahno pozdravljalo. CoJo neznane osebe so dr. Potcčnjaku* siiskale roko.
—	Za živinorejce. Splošno se čujejo^ pritožba, da primanjkuje plemenskih bikov* — D i se t<acau za živinoreio občutnemu ne-dostatku v okom pride, odredila jo deželna vlada, da morajo vse občine, katere še do .8edij nimajo zodostno število plemenjakov, late najkasneje do konca idbruarja 1.1. naro č ti, sicar bodo občinski predstojniki zvani nu. odgovor, oziroma jih bode zadiela občutna kazen. — S tem bo za rejo govedi storjen precejšen korak naprej.
—	Prodajalci, osobito po deželi, sa srare, naj ne naročajo in prodajajo cukerina in jednakih sUari, ker je prodajanje teh kazn ivo in bo politična oblast dokičnike v smislu obrtnega reda strogo kaznovala,
—	Učiteljske veBtl. S 1. januarjem tek. leta so bih pomaknjeni v višji plačilni razred in sicer v prvi razred: Ivan Pokoren, Anton Pavčič, Franc Kovač, Jakob O German, Josip Cjpuder, Ivan Bele, Ei-mund L »hainer, Franc Pfeifer, Josip Bozlaj,
S R>za Junis, Juraj Režek, Andrej Kmet, Jernej Ravnikar, Franc Kranjc, Leopold Pun-čuh in Loopoldina Rozman. V drugi plačilni razred: Avgust Šttfančič, Jurij Erker (učitelj), Jurij Erker (nadučitelj), Ivana Wuhinz, Janko Toman, Franc Gala, Vinko Paternost, Marija Bazlaj, Avgust Pire, Janko Rudolf, Josip Ažman, Alojzij Erker, Anton Likozar, Franc Luzrar, Janja Miklav-čič, Mihael Kabaj, Ivana Bog, Matija Krau-land, Josip Petrič, M haela Rszinger, Franc Kalan, Janez Jeglič, Josip Turk, Ivan B&jec in Ivan Jaklitsch. V t r e t j i plačilni razred: Franja Žabre, Antonija \Vohinz, Franc Škulj, Vincencija Pupis, Jrs'pina Šusteršič, Marija Mohorčič. Emilija Wrus, Olga Kobau, Adolf Sadar, Ida Mally, Hermina
v
Bradaška upokojenega gimnazijskega ,^^ Jakobjna NagIafj An" Vrašovec, ravnatelja, v 7o. letu njegove starosti. Rajnki Franc Grailand, Ivan Lakner, Franc Lavti-je bil rojen v Kranju leta 1829. Služil je \ Jar, Apolonija Fatur, Ana Jereb, Kornelij ket profesor in ravnatelj n« gimnaziji v Va- ' Iglič, Marija Sešark, Ssrafina Jamšek, Albina
Prevc, Enestina Rehar, Jakob Slapar, Julij SUpšak, Marija Baudek, Matilda Gubauer, Franc Potokar, Anton Smerdelj, Josip Sa-mide, Franc Jordan. Franc Borštnik, Alojzij Garjup, Eigelbert Kavčič, Ivan Baraga, Ivan Stupica. — Vseh učiteljev (učiteljic) je uvrščenih v 1. razred 71, v 2. razred 107, v 3. razred 214 in v 4. razred 174.
—	Maščevanje zapuičene ženske.
V	Trstu je vrgla v obraz kovaču Josipu Hmelaku iz Smarij pri Vipavi vrček žve plene kisline šivilja Karolina Lizer, kateri je Ilmelak 17 let obljuboval, da jo bo vzel, a se je hotel aedaj poročiti z neko drugo. Hmelaku je obraz grozovito razdejan.
—	Predor sa železnico- Iz IIude-južne ob Baci se nam poroča: Die 26. m. m. ravno ob polnoči so predrli skozi 324 m dolg predor. D.-ugi dan je bila velika slavnost. Voditelj zgradbe je priredil v veliki baraki večerjo za 87 delavcev, katere so se udeležili tudi inženerji. Dne 15. svečana bode v baraki veselica s šaljivo pošto. Pri vesslioi igra vojašaa godba iu Girice. Cisti dobitek je namenjen za spomenik zgradbe v Hudijuiini. Ponesrečil se je v soboto de lavec Tomaž Kemperle; odpeljali so ga v [ bolnišnico pri Tolminu.
—	Jetika in poitni promet. Ker je poštna uprava spoznala nevarnost, v kateri «o vedno poštni uslužbenci, da se nalezejo jetike, izdala je najvišja poštna uprava navodila, kako se naj varujejo njeni uslužbenci jetike, poštnim uradom pa je zapove-daia, naj strogo pazijo, da se vse varstvene naprave vestno vrše.
—	Nesreča. Dne 1. t. m. se je ponesrečil Jote Kovačič, volar poljedelske šole na Grmu. Napravljal je rezanioo, in slamorezni stroj mu je za pestjo odrezal roko. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji.
—	Nagla smrt. V Mirni peči je včeraj nenadoma umrl upokojeni orožniški straž-mašter Vinko Kašparovsky. Vzrok smrti neznan.
—	Viada in trgovina z mesom. Z Dunaja poročajo : Vlada je prepovedala uvoz in prodajo cenenega argentinskega mesa, katerega prva pošiljatev je že došla na Dunaj. Vložen je rekurz. V slučaju, da rekurz ne obvelja, hočejo na Dunaju naročiti meso iz ameriških Združenih držav. Vlada za znižanje cen domačemu mesu predlaga pomno-žitev prodajalnic mesa in pravi, da bo sama skušala oživotvoriti veliko samostojno klav-niško podjetje, ako občina ne stori korakov proti podraženju mesa.
—	Hrvatske novice. S t j e p a n Radič je bil pri cesarju v avdijenci, katerega je prosil, naj mu odpusti nasledke prestanib političnih kazni. Cssar je razloge .g. Radiča prijazno poslušal in naposled dejal : „ Dobro, dobro 1" — Predsednik hrvatskega sabora, Vaso G j u r-g j e v i č , namerava baje odstopiti in se popolnoma posvetiti odvetništvu. — L j u d-' skega shoda v Vrbaniji se je udeležilo 4000 ljudij. — Koncert za istrsko družbo sv. Cirila in Metoda je donesel v Zagrebu čistega dohodka 5075 K 33 vin. — K smrti na vislicah je obsojen v Sarajevu mizar Dimšo Dra gičevič, ki je zabodel mizarja Dimitrija Ku lundžiča v njegovi delavnici. — Gospa Polakovajev Zagrebu obolela. Reper-toir je gledališče moralo radi tega spremeniti.
—	Razpisane službe. Na okrajnem sodišču v Sežani je razpisano mesto pristava. — Na dvorazredni mešani ljudski šoli v Du-bašnici (Istra) s hrvatskim učnim jezikom je razpisano mesto učitelja-voditelja.
—	Osebne vesti. Gospod Josip M i I o v 6 i c , deželnosodni Bvetnik v Goric', je imenovan viš'Jm deželnosodnim svetnikom v Trstu. — Čtstnim članom je izvolil občni zbor prostovoljnega gasilnega društva v Motniku č. g. župnika Jerneja Z u p a n c a.
—	Pogorelo jo v Ridomlju mlademu Kotniku gospodarsko poslopje na Svečn'co zjutraj zgodaj — en dan pied poroko. Žv lostno !
Ljubljanske novice.
Hrvatski akademiki v Ljubljani. Včeraj popoldne se je vršil v restavracijskih prostorih »Narod, doma« banket na čast došlim hrvaškim akademikom. U leležilo se ga je čez 80 akademikov V imenu sloven skega dijaštva je nazdravil Hrvatom gospod K u h e 1 j , ki se je spominjal boja hrvatskega naroda proti madjaronskemu nasilstvu.
V	tem boju smo se mi Slovenci zavzeli za Hrvate ne le iz simpatije, ki jo gojimo do zatiranih, ampak vsled bratske ljubavi, ki druži nas Slovence in Hrvate. V imenu hrvatskega dijaštva je nazdravil slovenskemu dijaštvu in Slovencem predsednik hrv. akad. društva g. M ako D e r k o s. Vrstile bo bo navdušene hrvatske pesmi »Slovenec in Hrvat«, »Bog in Hrvati«. Nato so si hrvatski gostje v družbi slovenskih akademikov ogledali prostore v „Narod. domu", nakar so odšli ogledovat si Ljubljano. Toda, žalibog, je bilo vreme včeraj silno neugodno. Zvečer ! ie bil v »Narod, domu« veliki knn - '
cert hrvaških v seuči 1 iščni • kov, ki je vspel povoljno. Lepa je bila misel, da so nas prišli sinovi posestrime Hrvaške pozdravit s pesmijo. Razplamtilo je to v naših src h sladka čustva in porajala se nam je želja, da bi imeli večkrat priliko objeti v svojem naročju drage nam brate. Ko je donela hrvatska pesem po dvorani] smo se čut li ponosne in močne, videli smo zopet enkrat sliko naše bratske vzajemnosti, in vroče želimo, da bi vez med nami bila vedno ožja. Pesem hrvatska je raznetila naša »rca, ti topli in prisrčni akordi, prihajajoči iz grl mladih hrvatskih sokolov, so vzbudili pri poslušalcih cel vihar navdušenja. A to ni bilo petje kakih navadnih pevcev, boljših diletantov, temveč bila je že umetnost, velika virtuoznost, ki je zvenela iz pesmi, iz tamburic in ki je mamila naše duše. Pevski zbor, ki je naBtopil pod vodstvom gospoda Stražnickega, je pel jako eksaktno, z iBkrenim čuvstvom in umetniškim povdar-kom. Jako so nt s tudi navdušili tamburaši. Nismo čuli v Ljubljani zlepa tako preciznega in umetniškega udarjanja na tamburice kakor sinoči. Hrvatom je tamburica »puška i mač", to je jugoslovanski narodni inštrument, v njem spi takorekoč duša hrvatskega naroda. Nastopal je tamburaški zbor pod vodstvom g. Mar. Horvata in vzbujal z vsako točko viharno ploskanje. Pevski, ravnotako tamburaški zbor, je moral na burno zahle-vanje par točk dodati. Splošno je bil sinočni koncevt krasen, vspel je nepričakovano dobro. Hrvatski bratje so nas navdušili, hrvatska pesem, jasna in vžigajočv, nas je očarala. Koncert je bil jako dobro oOiskan; sedeži vsi razprodani. Pred koncertom je gospa dr. Tavčarjeva pozdravila goste imenom Cril Metodove p odružnice; zahvalil ne ji je gosp. M. D e r k o b , predsednik »Mladosti« ter ji poklonil kito cvetja. Po koncertu je bil ples. do jutra. Danes ob 11. uri dopoldne je bil v »Narodnem domu« k o m e r z dijaštva. Pri komerzu je svirala društvena godba in udarjali so hrvatski tamburaši. Spregovorila se jo marsikatera napitnica in navdušena beseda. Hrvatski akademiki so odpeljejo danes ponoči.
Boj v Ljubljanici. D ne« dopoludne je na fientpeterskem mostu ekoč 1 neki delavsko oblečen človek v Ljubljanica. Ker je takrat prišel mimo oddelek brambovcev in je nadporočnik C v i r n videl človeka v vodi, je pozval vojake, če ima kdo pogum skočiti v vodo in človeka rešiti. Korporal Frano Afsič je nato takoj skočil v vodo in plaval za po-tapljajočim se človekom. Ko je priplaval do njega, ga je zgrabil, ali ta se ga je tako oklenil, da sta oba izginila pod vodo. Sedaj je skočil še četovodja Anton Ropena v vodo, ki je oba privlekel do brega, kjer so mu še drugi vojaki pomagali, ju spraviti na breg. Dalaveo, ki je skočil v vodo, je Ignacij Ok-stainer iz Samobora, ter je šele prišel v Ljubljano za delom. Ko s a ga rešili, je dejal, da si hoče na vsak način končati življenje. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnišnico.
Poročil se je včeraj v Ljubljani tovarnar slamnikov v Malem Mengšu g. Jožef Stemberger z vdovo gospo F i 1 o -meno Mellitzer. — Posestnik gosp. L u dovik Modiciz fare Stari trg pri Ložu Be je poročil v Ljubljani z gdč. M a ■ rijo Zigmund.
Umrl je danes opoldne Ivan F 1 e g a r, zvesti član „SIov. katol. del. društva", ki je bil <skozi 34 let v službi pri g. Mathianu. N. p. v m.I
Letošnja „Slavčeva" maskarada nadkri lila je s svojim semnjem zetovo vse prejšnje in zavzema posebno v dekaracijskein oziru eno najoriginalnejih doselanjih maskarad. »Suha" roba je nadom^stov ila okraske in bila vsestransko ne le samo okusno, temveč celo umetno razdeljena v opremo dvorane. »Slavcu« moramo le častitati pri taki pogo-ditvi. La en pogled v dvorano nam je zadostoval, da sta bila v dekoraoijskem oddelku prava mojBtra • umetnika: gg. GoSzl in Puc. Posamni predmeti tvorili so kaj smiselno skupino, vsled česar je bilo društvu mnogo stroškov prihranjenih. Obisk je bil jednak prejšnjih let — le maske so bile letos nekoliko skromnejše. S cer so bile lepe skupine, ki so bile za semenj posebno primerne, kajti tako redkega semnja ne smejo zamuditi ne ribniški suhorobci z ženami, ne »veliki cirkusi", katerih eden največji na svetu je Oala-Gon s prvimi nedosežnimi atleti in telovadci, klovni, bedastim Avgustom in drugim osobjem. Ravnatelj Riga ni žel posebne pohvale s svojim premalo dresiranim sivoem, ker živali ni dišal „Narodni dom", temmanj pa še slovenski jezik, ki ga je tako plašil kot plaši njega pravega lastnika. Vajen je le kazinskega ozračja. — Saveda so prihiteli tudi: ribič z boljšo polovico, Napolitaneo z belim in rjavim medvedom, 2 Grkinji, Črnogorec z družica, Dalmatinci, Belokranjci, Spanjolka, Poljakinja in celo 2 krivonosa »čifuta" sta prihitala iz daljnjo Poljske, da bi odnesla kaj kranjskih „grošev" Publicist jjDf-eiteufel" je spočetka semnja oznanjeval ljudstvu županove odredbe. Videti je bilo dalje snažilca čevljev b pomočniki, onemoglega invalida, prosečega s staro lajno milo-
darov, d mnikarja, huzarja, frančiškanko, pastorja, razne branjevke. mične bebeje, spretnega ženskega postilijona, ženskega mefista, kraljico ledu, pajka, domino, har lekinko i. dr. Zane z Iblane je marsikako „kroftno" povedal in bi še „kroftneje" udrihal, da ne bi mu „Zefka" ves čas zgage delala s pohujšljivim vedenjem, pustivša njega kot starca popolnoma v nemar in bila tudi večkrat aretirana vsled tatvine. Zjndarmi in vaški policaji imeli so veliko posla z vaškim lumpom in drugimi sejm-skimi tatovi. Ob vaški krčmi vlekel je zopet nekdo harmoniko, da je drvilo staro in mlado na ples. Razni drugi godci so tuin tam jačili takt. Č tvorko z raznimi finali je spretno aranžiral gospod Ei. Stuohly, gosp. Alb. Debeveo pa pri oddelkih četvorke pazil na korektnost. Povprečno je plesalo če-tvorko po 60 parov, posetnikov maskarade je bilo pa krog 800. Priznati moramo, da je »Slavčeva« maskarada ena najpristopnej-ših v Liubljani, kjer je najti vsekakoi dostojne in odkrite zabave. Vse priznanje slavnemu odboru in predsedniku gosp. Dražilu, kateri oe ne straši nikacega truda!
Uvedba postopanja v dokaz smrti. Uradni list razglaša: Marija lUuptmann, rojena dne 25. avgusta 1841 v Ljubljani, sv. Petra predmestja št. 84 kot zakonska hči pleskarja Josipa Hauptmanna in njegove žene Urše, rojene Trontelj, odpotovala je okoli leta 1865. iz Ljubljane. Poročila Be je baje v Neusatzu z nekim MocherK Do leta 1873. bivala je v Belgradu, potem se je pa neznano kam podala in o njej se več slišalo ni Ker je verjetno, da je Marija H»uptmann umrla, uvaja s« po prošnji njenega popolbrata g. Adolfa Hauptmanna, tovarnarja v Ljubljani, postopanje v dokaz smrti pogrešane. Vsakdo se torej poživlja, da sporoči do dne 1. aprila 1905 sodišču ali skrbniku Ludoviku Widma-yerju na Realjevi cesti, kar bi vedel o pogrešani. Po preteku tega roka in po vzpre-jemu dokazov razsodilo se bo o dokazu smrti.
Poskusena goljufija. Dna 30. m. m. prišlo je k župniku Alojziju Staretu zelo mlado dekle, češ, di jo je poslala gospa F. S., kateri je župnik stric, da bi ji dal 20 kron. Župniku sa je dekle sumljivo zdelo in on ni dal denarja. Pri svoji nečakinji se je potem prepričal, da je prav storil, kajti ona ni bila poslala nikogar po denar. Policija je mlado goljufico zasledila.
S ceste. Hlapec Mihael Možina, v službi pri Turku na sv. Petra cesti št. 74, pripeljal je včeraj zvečer precej vinjen smeti po Eizabetni cesti. V pijanosti je padel z voza, nakar sta se mu konja splašila in zdirjala na Poljansko cesto, kjer ju je prijel tapet-nik Karol Dostal in jih izročil potem drugemu Turkovemu hlapcu. Možina se je pri padcu močno poškodoval.
Okradeni profesor. Profesorju dr. Ma ksimilijanu Mandlu na Tržaški cesti št. 33 je bilo iz kuhinje in podstrešja ukradenega več perila, zaznamovanega s črkami M. B. Tatvine sumljiva je neka bivša profesorjeva služkinja.
Zakaj pa silite v kazino? Hlapci raznih tukajšnjih prodajalnic so imeli na Svečnico ples v — kazini. Prejšnja leti so smeli imeti na plesišču v steklenem kazinskem salonu tudi slovensko zastave, letos je re stavrater Eder odločno zahteval, da ae slovenske zastave marajo odstraniti. Slovenski prireditelji so sa ponižali in odstranili slovenske zastave. Zvečer je restavrater Eler svoje gosta ae s tem strahoval, da je dal na mize — vžigalice „s u d m a r k e". Toliko v dokaz, da je gostilna v kazini v tesni zvezi s kazino in njenimi stremljenji, ako-ravno „Narod" to taji, kedar gre njegovim pristalem za nohte, i Predpustna kronika. Letošnji pradpust ! je v L:ubljani povsod živahen. Veaalica uslužbencev električne cestne železnice se je v ponedeljek zvečer na stirem strelišču zelo povoljna obnesla. Pri tej veselici je svirala cela društvena godba. Kakor čujemo, je tudi gmotni uspeh ta za bave dnkiij povoljen. — V restavracijskih prostorih hotela Grsjžar je priredil restavrater g. De 5> c h i a v a včaraj večer plesni venček v velikem obsegu ki je bil nad vse mnogobrojno obiskan. Gjstje so sa zelo pohvalno izražali.
Vstopnice za trgovski ples ki ga priredi slovonsto trgovalo društvo „Markur" v sobotu, dne 6. februarja, v velisi dvorani „Narodnt>ga doma«, se dobe proti izkazu vabila v trgovinah tvrdk Gričar & Mejač in J. L mt v L ubliani.
Dgubljeno. Guvernanta Ivana Vniiak, stan. v Gasposkih ulicih št. 3 je izgubila dne 1. t m. na Mostnem trgu srebrno uro. — Na Krakovskem nasipu je bilo najd -no „ več kosov obleke. — Desetnik Franc Gra-har je izgubil v nedeljo zvečer na Rulec-kega časti zlat prstan. — Na poti od Mestnega trga do tobiflna tovarne izgubil je dne 1. t m. strugar Mit. Pleško, st.in. v Hrenovih ulicah št 12 srebrno žermo uro.
Napad na Dunajski cesti Včeraj zjutraj je bila na Danajski cesti napadena mltkarica, ko je peljala mleko v Ljubljano. Ne ti su-rovež io je udirtl po glavi z ..betica". Taka
surovost proti žanski, ki bo na vse zgodaj trudi za par krajcarjev zaslužka, je pač skrajne obsodbe vredna.
Književnost in umetnost.
* Repertoir slovenskega gledališča. Danes se poje na čast hrvatskim gostom hrvatska opera Jos. M a n d i č a v dveh dejanjih a prologom in epilogom »Peter Svačič«. — V soboto, dne 6. t m., Govekarjeva narodna igra s petjem »Deseti brat«. — Prihodnji teden se poje Meyerbeerova opera »Afričanka«. — Drami študira sedaj dve veliki in krasni noviteti: » M o n n o V a n n o « M Maeterlincka in »Vstajenje« L Tolstega.
Vojna ali mir?
O ruskem odgovoru na japonsko noto se govori, da daje Japonski nepričakovano mnogo koncesij, ki so takšne, da bo vojna najbrže preprečena. A Japan gre vedno dalje, dasi je prepričan o resni mirovni volji ruskega oarja. Zahteva, da mu da Rusija obvezno, pisano izjavo, da priznava glede Mandžurije kitajsko nadvlado, ako pa te ne dobi, hoče Japan pogajanja pretrgati. — Zakasnitev ruskega odgovora dokazuje, da sa je vojeval ester boj med rusko miroljubno in bojevito stranko, a skoraj gotovo prva triumfira.
Zadnje brzojavke:
Petrograd. h Vladivostoka sa poroča: V pristanišču stoječe bojne ladije so popolnoma oborožene in preskrbljene s potrebnim. Ladije so pripravljene vsak čas odpluti.
London. »Diily Telegraph« poroča iz Tokia: It Pekinga se brzojavlja, da je Juan Šihkaj odložil čast državnega šefa, ker bo se uradniki protivili njegovemu načrtu o vojni reformi. Vendar pa še ostane pečilski guverner.
London. »Times« poroča iz Tokio:' Neki ukaz zapoveduje, naj se japonski armadi in mornarici izplačuje vojna plača. Japonski poštni uradniki niso dobili nobenega uradnega povelia, naj se preneha s prevažanjem blaga na sibirsko železnica.
Vlf»divostok. „Vostosni V|estnik" poroča: Železniško progo Soeul-Fuian sa zasedle japonske straže. Tudi so bile odposlane v Soeul japonske čate, da varujejo japonske misijonarje.
Razne stvari,
Najnovejše od raznih strani.
Prvo prekomorako meso je prišlo na dunajski trg včaraj. — stradajoče mesto. Ker sa je nad mestom Linghonat v Algeriji vtrgal oblak ter je vse razdejal, grozi me3tu lakota. 6000 mestnim prebivalcem je zmanjkalo živeža. Kakor se poroča, je poslala francoska vlada tja ekspe-dicijo z živežem, — Nemška zloba. Nemci so raztrobili, da pride Ciril Metodova hranilnica v Brnu v konkurz, kar save ni res, ker je denarno stanje hranilnice jako ugodno. Kljub temu sedaj na stotine ljudi vzdiguje denar iz hranilnice. —■ Stavka v Budimpešti 200 mizarjev. — Nevihta. Ii Bresta na Francoskem se poroča, da so valovi odnesli zemeljsko ost Pienmart. Več parnikov se je potopilo. — Razgrajajoči tretjeletniki. Iz Požun« se poroča da se je 10 tretjeletnikov tamkajšnjega huzarskega polka štev. 5 2. t. m. popolnoma upijanilo ter zasmehovalo predstojnika, ki jim je zapovedal, naj se vrnejo v vojašnico. Ko je ta potegnil sabljo, vrgli so ga na tla in pretepli, bale oddelku lovcav pod vodstvom nadporočnika se je posrečilo priieti razgrajače. — Zastrupljenje v Darmstadtu 01 17 obolelih oseb jih je do sedaj umrlo 11. Tn osebe so ozdravele, tri pa sa še nevarno balne. — Radi izbruha ognjenika Meripi na Bitaviji je pokončanih več vasi. btevilo ponesrečencev Š8 ni znano. Prebivalci sa bežali proti obrežju. — O nadvojvodi Jožefu Ferdinandu poroča graška .Tagespost", da sa želi poročiti z hčerjo dunajskega restavraterja Mitzko. Rastavrater M tiko izjavlja, da o ljubezenskem razmerju ne more biti govora- Nadvojvoda se je seznanil z njegovo hJerjo v Porečah in se večkrat ž njo sestal na plesih. — C o š k i visokošolski kurzi na Dunaju. Društvo »Csanska beseda« na Dunaju priredi za dunajske Čehe visokošolske kurze. ProfeBarii praškega vseučilišča in brnske tehnike bodo predavali ob nedeljah popoldne. — Pivovarnar za žgal svojo tovarno. Iz Raimsi sa poroča, da jo v Vitry Dogorela neka velika pivovarna. Pod pivovarnišiimi razvalinami so našli ognjegasci mrtvoga pivovarn»rja. Preiskava je dokazala, da si js sam končal življenja pot«m, ko je zažgil tovarno na treh krajih. — Ženska ognjegaška načelni c a. Kaior sa paroča iz Vodnjana, izvolilo je tamkajšnje prostovoljno gisilno društva neko eastilničarko za načalnici. —
100 oseb zastrupljenih. Pod župan v Lugoeu je dobil iz O&reciBa, Marge in Glumboka v okraju Krasso Szereny na Ogrskem poročilo, da je tamkaj zbolelo nad 100 oseb radi zastrupljenja in jih je več že tudi umrlo. Preiskava je dokazala, da je za strupljenie povzročilo zavživanje prehudega žganja. Da bi bilo žganje močneje, oblili so tamkaišnji varilci žganja notranjo stran kotla s svinjcem. ki se je nato spojil z žganjem.
kamniške novice.
km .Slovenski Narod" in naš de
kan »SlovenskiNarod« pač s kam niškim gosp deka.iom nima sreče. V št. 23, dne 29. januarja piše doslovno: »Takoj prvi mrlič, katerega je moral pokopati, je bil nezakonski otrok Človek bi mislil, da to ni nič hudega za kaUega postopaškega farja, ako mora prvega v novem letu pokopati nezakonskega otroka. Toda vara se, kdor tako misli. Naš tehant je v svojem velikan skem devištvu prav po tehantovski navadi vpil nad lastnico pogrebnega zavoda, zakaj da mora ravno on nezakonskega otroka prvega v letu pokopati« . . . oedaj pa čuj slovenska inteligenca in čitaj to le: Izjava!
Podpisana Frančiška Molka, lastnica pogrebnega zavoda v u ? D i k u , izjavljtm s tem, da je p o -p o 1 n o m a"n i t 9 8 n i o a , kar piše »S!, Narod« v petek dne 29. januarja o gosp.
dekanu kamniškem.
Res pa je, da gosp. dekan ni vpil še nikdar nad menoj, da o omenjenem nezakonskem otroku jaz ž njim niti besedice nisem govorila, da ga ni pokopal g. dekan, ampak g. kaplan.
Res čudno je, kako more »Sl. Narod« take neresnice iz Kumnika v svet pošiljati.
V Kamniku, dne 31. jan. 1904. Frančiška Molka,
lastnica pogrebnega zavoda v Kamniku.
Dariitvl.
Prostovoljni darovi za bedne Makedonce.
Darovali so p. n. dobrotniki :
Peter Maidič, Jarše, 300 K; Vinko Maj-dič, Kranj, 40 K ; Edmund Kavčič, trgovec, Liubljana, 100 K ; dekan Lavrenčič, Kamnik, 20 K; prelat Rozman, Ljubljana, 10 K ; župnik Žužek, Vodice. 20 K; dr. Lončar, Kranj, 2 K; župnik Meško 5 K; katehct Smrekar 5 K; Ivan Kofcali, Logatec, 20 K ; gospa Sumi, tovarnarica, Ljublian*. 20 K; prof. pl. Sere! 20 K; gn^pica B Ž., Ljubljana, 2 K; nadinžtnir Žužek 10 K; gdč. Karlin, Gradišče, tovarna Sumi, 20 K.
Bog jim povrni!
Darovi poslani našemu upravn štvu
Za družbo sv. Cirila in Metoda. V včerajšnjem izkazu se je vrinila pomota. Ime R a z i n g e r naj se iita pravilno Ranzinger, špediter na Dunajski cesti v Liubljani, ki je podaril za omenjeno družbo 10 K.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 4. febr. V današnji seji avstrijske delegacije je bil sprejet kredit za okupacijske dežele. Poročevalec dr. Šusteršič je v daljšem govoru podrobno in jasno razložil razmere v okupacijskih deželah. Jutri je na vrsti proračun mornarice. Nadaljna seja bo dne 16. t. m.
Dunaj, 4. januarja. Pri včerajšnjem občnem zboru avstro - ogrske banke je bilo navzočih 96 zastopnikov čeških denarnih zavodov.
Dunaj, 4. februarja. Pri včerajš-njemv občnem zboru avstro-ogrske banke ao Cehi zahtevali v generalnem svetu svojega zastopnika. Poročilo ravnateljstva je bilo po ostri debati odobreno.
Dunaj, 4. januarja. V današnji seji delegacije je minister Burian ugovarjal raznim pritožbam posebno Bi-ankinijevim, o katerih je dejal, da niso opravičene. Branil je vseskozi stališče bosanske vlade tudi glede lesne trgovine, o kateri je trdil, da je pravilna in racijonelna.
Radeče pri Zidanem mostu, 4. februarja. Danes ob 4. uri zjutraj je
umrl učitelj g. L e o p o 1 d Potre-b i n. Pogreb v soboto popoludne ob 2. uri.
Praga, 4. februarja. Tu se dne 13. t. m. snide izvrševalni odbor mla-dočeške stranke. Bavil se bo z včerajšnjimi sklepi češke parlamentarne komisije ter skoro gotovo odobril, da češki poslanci zopet pričtio občevati s Kor-berjem. V parlamentaričnih krogih se nadejajo, da pride do sporazumljenja mej Cehi in vlado.
Frankobrod na M., 4. februarija. Vzhodnoazijska zadeva se tu vedno resnejše razmotriva. Na dvornem plesu je rekel ruski car nekemu diplomatu, ki mu je izrazil veselje, da Rusija kaže toliko miroljubnosti: „Da, da, ali vse ima svoje meje "
Belgrad, 4. febr. Gruičevo ministrstvo je odstopilo; kralj je odstop sprejel ter predsedstvo skupščine za popoludne povabil v palačo na razgovor.
Belgrad, 4. februarja. Ministrska kriza bo trajala nekaj dni. Predsedstvo je bilo včeraj zvečer pri kralju. V kombinaciji sta tudi Protič in Pasič.
Belgrad, 4. febr. General Gruič sestavi novo ministrstvo.
London, 4. februarja. Ruski cesarski namestnik je dobil povelje, da sme, kadarkoli smatra za umestno, vojsko pričeti na svojo roko. Ko je japonski poslanik to čul, poročal je, da se je položaj poostril.
Port Artliur, 4. febr. Rusko vojno brodovje je tu zbrano in pripravljeno za odhod. Vsa infanterija je mobilizirana.
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 3C6'2 m, srednji zračni tlak 736 0 mm
Čas opazovanja
Stujo barometra. T mm.
Tempe- j ratnra
po ] Coliljo |
Vetrovi.
Nebo
«-g
■ a -a	'
•s 3	|
rt	B
T3
rt (s	k
3	| 9. zve«. | 732-Z | 10 1 |p m. jzah.| obl._J
. I 7. zjutr. | 731t5 I 10 2 sr. jzah. Idel. jasDol 0 0
4	i 2.popol.| 730 4 | 12-6 |p. m. jzah j obl. | Srednja včerajšnja temperatura 8 2' normale—1 4"
Javna zahvala.
Slavna hranilnica in posojilnica v Stari Loki dovolila in izplačala je prostovoljnemu gasilnemu društvu v Stari Loki v svrho nabave prepotrebnega voza za moštvo in orodje 200 kron podpore.
Z j ta velikodušni dar izreka udano pod pisano načelništvo v smislu sklepa občnega zbora z dne 2. februarja t. 1. javnim potom najiskrenejšo zahvalo in opomni, da se je voz za moštvo in orodje z vsem potrebnim orodjem vred že naročil.
V Stari Loki, dne 8. febr. 1904. 18i l—i	Za načelništvo
Franc Dolenc, n. p.
načelnik.
Samo za 60 kr.
pol kile gosjega perja.
To gosje perje je sivo, popolnoma novo, z roko skubljeno gotovo za porabo. Pol kile stane samo 60 kr., boljše kakovosti samo 70 kr. Pošiljatve na poskušnjo s petimi kilogrami se razpošiljajo po poštnem povzetju J. Krasa, trgovina s posteljnim perjem, Smichov pri Pragi (810). Zamena dovoljena. 180 1
V Frisch evi hiši na Marijinem trgu št. 3 se z majskim terminom
odda 1,9
vogelno stanovanje
v III nadstropju, obstoječe iz 4 sob, pred sobe in pritiklin.
Poizve se ravnotam v prodajalni
Služba organista
se tu odda.
Mora biti poštenjak - dober orglavec in pevec ter sposoben učiti v šoli,
Štanga pri Litiji.
174 3_2	Mih. Saje, župnik.
Ernest Hammerschmidt=a nasledniki
Madile, Wutscher & C£
trgovina železnin in kovin, Ljubljena, Ualua5crjeu trg S. ^
Velika izbira
kuhinjske posode, nožev, vilic in sploh v gospodinjstvo spada-jocih predmetov.
1538 12-10
Izborna pijača
je	1697 10—7
Talanda-Ceylon-čaj
Nc učinkuje vznemirljivo, marveč pomirljivo na duha in telo.
Štev. 1 v zavojih od 20, 50, 125 vinarjev. „ 2 „ „ „ 24, 60, 150 „ „ 3 „ „ „ 32, 80, 200 „ v vsaki večji drogueriji in trgovini za Specerijo
Zelo ugodna prilika!
171
10
Le dokler ju še kaj zaloge ene pošiljatve švicarskih vezenin za perilo in posteljno opravo, se prodajajo iste po globoko znižanih cenah
3-2
«t>
U
^ Ljubljana, • • • •
iitofl Scircs*petrac 8 trB°vina
perila nasp. hot. Lloyd.
177
i I'*

oskrbljena z vsemi potrebnimi pripravami se takoj po ceni proda. Več se izve v upravništvu tega lista.
• -i
t ♦
♦
t J
= 1. maja 1904 =
se odda v najem krasno povsem novo
t
♦
f ♦
t
stanovanje!
i,
z 2 velikima in eno manjšo sobo ] z vsemi drugimi pritiklinami blizu T cerkve sv. Petra. Okolu hiše vrf. Več pove iz prijaznosti upravni- ^ štvo „Slovenca".	161 3-3 ^
Mlekarska zadruga
v Koeali p. Slavini na Notranjskem
kupi
od kake hranilnice ali posojilnice
železno blagajno
že
rabljeno
167 3—2 za primerno ceno.
796 100-67
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z več ko bOO podobami
ur, zlatega »n srebrnega blaga in godbenih reči
HANNS KONRAD
gi 2 r»o tovarna za ure ln Izvozna trgovina
za vsako Mogt št 520 Cešk0i
pism. jam.
Veljavne vozne [listke in natančni pouk Izseljencem dobiti je v moji pisarni, Kolodvorske nliee štev. 41.	35 5
Karol Rebek
od c. kr. vlade potrjeni zastopnik
„Proge Rudeče Zvezde"
Ljubljana, Kolodvorske ulice 41,
od južnega kolodvora druga ===== hiša na desno. ■
Najkrajša, najceneja
in najboljša vožnja v
Ameriko
je na brzoparnikih te linije Potniki bodo edino pri meni brezplačno zdravniško preiskani.
Karol Rebek.
ggT Nakup ln prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borz t.
Menjarična delniška družba
„M E K C U H"
1., Wollzeiie 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik.
<MT Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh špokulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor ie mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	134 21)0
Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.