SLOVENSKE NAROONE PODPORNE JEDNOTE TsCSptSHBst petek, 25. novembri (November), 1927 Izjavi Rikova in Lit vino va pred zasedanjem raaoroiitvene konference v Ženevi. Druge laja-ve v Meritvi. vi MU. ( hicMiro. 11L — Ekaekutiva socialistične stranke jt itdala o» kroAnlco, v kateri apelira, da «o postavno odpravijo vm privatne detektivske agencije. Eksekutl-va naglaša, da to te agencije pa-ostrilo industrijske ttike, po-vtročaJe nemira ob času delavskih stavk, sajojo nopokoj in ne-tporatum v delavskih .stroko*» nlh onranisactjah, opravljajo vohunsko dalo v intereeu biga-tih korporaclj in so dostikrat slutila a pobojniki onim, ki ao jih plačali. Presenetljivo delovanja Bum-sova detektivsko aganolje v oljnem škandalu Je logična poale-dies smernic, ki dajejo takim organiaaoljam napoluradno Uoo. Bumsova organitaclja Ja samo ena v Atavilu onih organitacij» ki so prodajala svojo koruptno slulbo podjetnikom. Zdaj je Burnsova agencija rasgaljaaa, da Ja napravila polsku« sa taranja a poroto v kriminalni sadovi, ko aa Ja Alo, d« M doAane J krivda aU nadoltnoat oseb, ki ao bila obtožene, da aa hotelo oale. pariti amarilko vlado ali U*f stvo Zdruianih drtav. Funkcija, ki Jih opravljajo ta-ka agencije, gredo mastni policiji D« taka organisacija pošto-Js, Ja Javna naarača. Zato Ja še-loatno, da ae opravljanja policij- i&ko iltt^b® prt^^^* nim osgsnlsacijam. Taka politi* Washington, D. C. — SodlAče v Dlstriktu Kolumbije, prod katerim so vrti proces proti oljno-' mu magnatu Sinclairju in bivšemu tajniku. notranjih sadev Fallu rndi Mrupcija, Ja 2& t. m. poavalo na »govor Sinclairja In pat drugih radi preslranja in taljenja sodišča. Obravnava radi ta toAbe aa bo vrilla S. decembra. Drugi obtoAenci ao: William J, Burna, Šaf privatna detektiv-ska agantura, W. Sharman Burna, sin prejšnjega, Charioa L. Vletach, upravitelj Burnsovo agontura, H. Mason Day in Sheldon Clark, uradnika Sinclairja-vlh kom pan ij. Pri obravnavah ta vrata nI porota la aodnik aam Rani JI med vnah strani . Poročila o krvavih spopadih mad pristali Trocklja in Stalina v Sovjetski fcuaijl, odkar ae bili voditelji oposlcija iaključe-ni Is stranka, sa ponavljajo dsn sa dnevom is vseh stran! snanih protisovjetakih virov. Doklor pa to vesti doafadno pobijajo druga IfshSkoflfL. niRlga poro^Jo, poprej dohro premislijo, predno bodo kaj , naredili. Ne mečite proč denarja, kjer je nepotreben. Vpprabite ga na onem mestu, kjqr bo' nekaj zaleglo ter prinealo dpbrega sadu. Kbt sem že omenil poprej, zavedajte se in delajte Jcsr je mogoče za boljšo človeško družbo. Bolje je, da se mrliče .¿ežiga, kot da se jih pokoplje. Kaj in koliko pomaga da odnesejo mrtvega v cerkev, da ga gospud škropi s pol- bolezni: tifus flu in druge ne^0 bacilov?® pomaga mrtve-ailke smrti. Is tega razloga je ^ derne države, posebno Nemčija ln druge centralne države v E-vropi, imajo veHko krematori-Jev. V teh državah so veliko več mrličev sežge kot pokoplje. To pa ne toliko is razloga, ker je cenejše,* pač pa zato, ker je sanitarno. Tako bi morale ravnati tudi države ameriške, če hočemo podaljašati naše zdravje in življenje. Druga in še večja in bolj nevarna bolezen, katerega ae pa ne da tako zlahka odpraviti, je bolezen v ljudskih možganih. To bolezen ao jim natrpali dušo-brilniki in jim na ta način struplll kri, da se ne morejo te more sedaj zlepa rešiti. Vedeti moramo, da dušobrižnlki ne delajo zato, da hI komu kaj dobrega storili, ampak zato, da imajo oni dobro ekaiatenco. Zato pa tudi delajo aa 4o, da ae kupčija s mrliči vzdrži še zanaprej. ker to je zelo dobičkanosen busineas sanje. Busineas! To je kar pri njih šteje. Človek, ki ima veliko denarja, velja pri njih za boga. pa če je še tako korumpi-ran in še tako nepošten. Pri Rjih je možaki Nevedno ljud-atvo pa jim aledl In ga moli. Tako dala nevedno ljudstvo, ker ne sna mlatiti niti najpriproetejše stvari. Dušobrlžnikl pa potna t»i° take bogove vzdrževati, ker tudi njim takšen buaineaa dobro nese Oni pomagajo delavca izkoriščati In podpirajo kapltali-atični krivični aistem. •¡To jt njih cMo, to je ajih jim dajo mu da nad njim molite in da se delajo tolike ceremonije? Proail bi ' prijatelja "Sršena", naj odgovori na ta. vprašanja. Kolikor m} vemo p tenfi, da vse tisto čisto nič ne pomaga delavci*, pomaga pa duSobrižnikom in kapitalizmu, da s tem drže delavstvo vedno v, temi, da nemo-rejo ničesar videti, kar se pred njimi godi. Ali p/iAel bo čas, da bodo delavci spregledali ln apo-dili bodo trgovce iz hrama, ter povabili sirote* 'ln onemogle starce, da ae odpočijejo ln da jim dajo zdravil, da jim povežejo rane, katere so ^dobili od svojih gospodarjev. Toliko v pojasnilo o tem.1 Drugič opi šem "Kak6 naj ustanovimo fond za sirote/* Naj še odgovorim par besed našemu pogrebniku, Tonetu Gr-dinatu. Shod, ki je bil v Cle-velandu dne 16. oktobra 1.1. sem opisal kakor je bil. V onem dopisu sem omenil, da je bil navzoč mr. Grdina. ali nisem piaal, da je bil povabljen. In on me je nazval lažnjivca. Kaj je pi«al v glaailu KSKJ? Povab-Ijeif je bfl g. Pire. pa ae ni hotel odzvati, če« da je moral biti isti dan stoloravnatelj v "Ljubljanski gostilni", da al potola« želodec in možgane. Kakor je Pi»al g. Lojae Pire. tako je tudi g. Tone Grdina trdil o shodu Clevelandske SNPJ, da so se govorniki bali povedati reanlco in ¿•I je bil fljaako. 8edaj bomo videla kdo se laše. jas ali pa Grdina. Opisal sem. da 4e rekel bilo okrog štiristo ljudi, kar še ni noben fljasko, kakor so ga Grdina in drugi nasprotniki hoteli prikazati. Meni ni sila lagati o takih zadevah. Samo Grdinetu je vse laž, kar je kaj naprednega. Zal mu je, da ee je stvar o tej zadevi pravilno rešila pri nas, on je pa mislil, da bo nastala revolucija. Kdaj so delavci in člani SNPJ postavili razna vprašanja o transakciji jednotinega denarja? Stvar je vsa na čistem, samo Grdina in Pire še nista in ne bosta, dokler še enkrst ne zaplankajo vrata sv. Vida. Mr. Grdina pravi, da se je smejal v pest govornikom, da niso tolmačili in pojasnjevali resnično, da ni bilo ljudstvo zadovoljno. Seveda člani niso bili zadovoljni, dokler ao nsif nasprotniki trobili po vseh časopisih; mislili so, neksj že mora biti, če Zvonovi tako glasno po-jo. Ko so dani slišali oba zvona, so sedaj "bolj mirni, ker vedo, kje je denar in zakaj t Jaz nimam takega mnenjp, kakor ga ima mr. Grdina, kajti ne živim od laži. Meni je priljubljena resnica Grdinetu pa mogoče ne, ker resnica kolje. Naj tudi liar. Grdina prebere še enkrat oni dopis o shodu, in ga preštudira, pa bo videl, da on sartf piše neresnico, pa ne jaz. Tudi nisem nikjer napisal, da smo poklicali Grdineta, da nam on rešuje jednoto. Rešili jo bodo sami člani, pa ne pogrebniki a la Pire, Grdina, Jerič, Zupan, Gladiator, Bartulovič A company. Brigajte se sami za sebe, pa ne za druge. Kadar pa pride vrsta na Grdi-nata, ga bomo že o pravem ča- repa zmaknil, kot ga je-g. Pire, in da ne bo tudi on popihal v "Ljubljansko gostilno" Želodec tolažiti. Ako židij mr. Grdina z menoj v polemiko ali s katerim drugim, naj se posluži dokazov in resnice, a ne klevet kakor stara baba, ki nima nikakega pojma in ne dojma. Torej mr. Grdina: you will be next! — Kari Trinajstič. 1 ' t?i f ' /j Koncert Mladinske godbe. Bridgeport, Ohfe — že osmi mesec je, odkar smo premogar- ji izprti; precej jih je, kj niso od tistega časa zaslužili niti centa. Eni so dobili kako delo na ce-atah, drugi zopet na cestnoželez-ničnih progah, pri stavbah, v tovarnah in sploh vsako dalo je bilo dobro, ker le slabo delo se ne dobi lahko. 'Precejšnje število jih je šlo že od tukaj ai iskat dela v.druge kraje; nekaj na trdi premog po Penni, drugI zopet v tovarne V druga mesta itd. Vaak si'pomaga, kakor ai more in zna. Kar pa se tiče plač, ao jako male; čez 40$ na uro za navadnega delavca ae ne dobi. Kadar je kaka stavka ali izprtje kakor sedaj, znajo porabiti priliko, da dobijo delavce, da jim naredijo veliko za malo plačo. Precej delavcev je bilo. zaposlenih na cesti, ki bo v kratlcem gotova od Bridgeporta do stop 11, Barton line. Bila je res v slabem položaju; tlakovana je bila z o-peko. Bile so res take jame, da si slišal avtomobiliste iz drugih držav, ki jih gre skozi vsak dan na stotine, kako so godrnjali. Ni bilo varno v odprti kari, da ne bi se bil zdumpal ven. Sedaj je pa tlakovana s cementom in jako lepo izgleda. Stala bo približno $75,000. To bo Bridgeport bulevard. Sedaj pa pomislimo na delavski razred. Koliko milijonov delavcev je več kot kapitalistov. Zakaj se nam tako alabo godi, da še dosti jih je, ki zelo skromno preživljsjo samega sebe, kaj še tisti, ki imamo večje družine. Bogati razred pa ima vsega v izobilju in živi razkošno. Ali so oni opravičeni do tega? Kadar je treba na volišče, ali ima on več glasov kakor nas eden? Epoataven odgovor: ne. Mi bi lahko marsikaj storili ss delsv-ski razred, ko bi se vsi tega zavedali. ampak smo premalo organizirani. To vidimo vselej, kadar imamo kakšne volitve, kot l i . ■ _____«wm> jih Imeli 8. novembra. Ime- j>r«1» radi še danes n vrtana J vprašanja, katerega leta in Z terega dne je Jehova 8ve ustvaril. Ba* te tedne se lasa, v Londonu in dejtan Inge je d« jal zadnji pondeljek: "Ako j kje osebni Bog, gotovo ni kq kak kapričasti azijatski sultai kateremu se bi prikupil s tca da se ližeš njegovim dvorji nom; niti kak napihnjeni m| mašter, ki daje pridni deei dar la, poredne otroke pa tepe g n. lico." To dokazuje, da vodje kr&n skih cerkva niso po dvatiio letih še danes na jasnem si« Boga. Se danes so pripravlja da se stepejo med seboj ali komurkoli radi svojih bedasti dogem, In tem ljudem naj U verjame, da vera odpravi vojn in» zagotovi človeštvu trajni mir Čim začnejo moliti, pa je i vojna 1 In čim izbruhne vojn že blagoslavljajo vojaške zasti ve in kanone ter molijo za na go! Krvave vojne bodo odprti ljene, kadar Sazum popolno« zamenja surovo silo, zasužnji nost človeka po človeku i degmer . , Pirca dobiti v dvorani, da bi dokaaal o transakciji med Chl-c a goni In Ljubljano. Ali ni ga bilo. On je ktieal, če ga kdo teli laetopatl, pa se ai nihče od- Na kak način bi mi lahko to iz-boljiali, zelo lahko odgovoriti. Kadar ao volitve, se mora vsak delavec zavedati, da je njegova dolžnost iti na volišče in oddati avoj glas kandidatom de-lavskega razreda. Ko bi mi i-meli v uradih, v katerih so sedaj ljudje, ki so proti delsvcem, ljudi, ki bi vsaj toliko znali misliti, da delavec ima tudi zobe in želodec, da tudi mora nekje vzeti, da bo nasitil samega sebe in svojo družino, bi psč bilo drugače v teh časih'. Kakor hitro se bomo .mi zavedali tega in to storili, bomo zasigurani, da pridejo boljši časi za nas. Tuksjšnje društvo "Edinost" št. IS SJtfPJ si je ustanovilo pred 6 meseci svoj orkester iz ssmih mladih članov; nekaj iz Članskega in nekaj iz mladinskega od delka. Vsi #0 člani in novinci. Društvo jim je darovalo za začetek vsoto $60 iz društvene blagajne, kar seveda je mala vsota. Instrumente ao si kupili vsak sam, kakor tudi učitelja plačujejo sami, ki pride učit vsako nedeljo. Torej vsak teden enkrat, in že ae vidi napredek. V kratkem času učenja pa bodo že pokazali društvu in ataršem in vsem roajkom in rojakinjam tej okolici kaj znajo. Gotov sem, da bo njih društvo, starši in vse občinstvo presenečeno, ko bodo slišsli mlsdo godbo 10 članov. Pregovor prsvi: Korajža veljal Poleg je pa še vztrajnost njih in zavednost staršev, da delajo tu di na kultrunem polju rvso požrtvovalnostjo, četudi vladajo slabe delavske razmere.■■ Priporočam vsem mladim godbenikom, kakor tudi njih staršem, da vztrajajo, ker napredek je zagotovljen in bo v čast vsej naselbini. Dan, ko se bo vršil koncert, bo že objsvljen v pravem čaau v Prosveti. Vršil se bo v društveni dvorani v Boydsvlllu. Priporočam Že sedaj, da naj vsak pazi, kdaj se bo koncert vršil, da se ga udeležijo vsi ¿lani in članice fn ostalo občinstvo iz okolice. Slišali bomo naš mladi orkester, ki bo igral več komadov. Mesec november ae bliža koncu in vsem članom je znano, da v decembru je glavna seja, ki se vrši pri našem društvu prvo nedeljo v mesecu, to je 4. decembra. Zatorej obveščam vse članstvo, da se seje udeleži brez is-jeme; izvzeti so samo bolniki. Na t*j eeji bomo volili društveni odbor zs leto 1928. Kdor se te seje ne udeleži, plača 50c kasni, ali pa bo en mesec suspendiran. Seja prične ob 1. uri popoldne in aaeement se pa začne pobiftti ob U. uri dopoldne.-tajnik. (Par beied ln pika—in koliko je krik»! Predsednik - pogrebnik T01 Grdina je milijonar v beseda! On se nič ne zanima in malo 1 zmeni, kaj piše "Prosveta", kiji temu se zanima in zmeni toliki da posveti "Prosveti" dve kol« dragocenega in od katoliški bratov drapo plačanega prosti ra. S tem je ubil dve muhi -eno, ker nam je privoščil prea zabave, drugo, ker ni bilo treš Majku izprešati editoriala. • * * Tone nam želi možatosti. Hvi la. Tudi mi želimo njemu n možatosti, da ne bo za Boga lega na kolenih prosil gladiji torja černeta, naj preneha "¿01 purflati" o "komišnu" in drugi nelepih rečeh pri K. S. K. J. Ti liko možatosti, kolikor jo je S kazal Tone s svojo milo proiaj na Cerneta, ima vsaka glistkl ki se plazi po tleh. Cerne se o lahko smeje—pametni člani t še bolj. a a ♦ Figoborec se je — milo reče» — spet zmotil. Navadno se zla že. Nekdo ga je "informiral", I je 131 društev S. N. P. J. lo proteste proti gl. odboru. Sli šal je nekaj o protestu druiti št. 181, pa je naredil 131 dri štev. Figoborca še ubijejo I vražje "informacije." Devet« štirideset laži pa še čaka. a • • Tone nas prosi, da mu od*o* rimo v uredniškem članku, ne t "Ježicah". Za takega možaka. I se pla?i po tleh, so ie "M** predobre. v • • • Komunistični "Radnik" P^ da je br. Underwood. "»Uri * cialista," razbil. Zajc-Turkaj debato. To imajo nekateri n« bratje za zahvalo, ker de» štafažo komuhUtom IZJAVA UREDNIŠTVA. Slišijo se očitki, ds je bik) £ ročilo o debati pristrsn«^ redništvo pozivlje P"1*? stranke, da naj v teku £ ® v pošljejo stvarne in krstne p datke o stvsreh. o katerih *^ joT da so bile poročane pn^ sko. / Konflikt med Wmunc\ * f*1 , Oft Sofija, 2*. «ov. - tt^JT garijo in Romunijo * /n nova napetost vsled teronaJJ bolgarskih Preb^slcev V»**» dfti. Lastnink nekeg» ga časopisa je bil t pen do smrti. Mnogi Bolf^i pribežali čez «ejo na Bol fan*' komunistom do resnice. Samo da obrezujejo in trosijo laži češ-«amo da jim škodimo. Ti nW m naši komunisti so res veliki | (Iiviren dopi« Belgrad »/XI. 1927. prijateljčka pogodba med Francijo in Italijo. Naš jugo-1 škodljivci v ' ¿taiienllilZ" glovanski miniater za zunanjo -- 11 ^ politiko dr. Voja Marinkovič je »oneverba v Mariboru.! odpotoval v Pariz, da podpiše ti. novembra 1927* posebno pogodbo med Francijo V soboto ee je dogodila v Ma-taJugoslavijo. tfo dejstvo je poneverba, kakor jih le. udarilo kot atrela v Italijane, ki redkokedaj doživhno. Veletr-I io mislili* da so s svojimi intri- «¡»vina Kari Schmidt v Gospejni ¡«mi napravili obroč okrog je poslala svojega uradni-g. H. S. * J? * i l"'»19 letneg» Helmutha Golobal Oficijelno se o tem danes poroča: "Za konec tekočega tedna,, P ----- I napovedani podpis že pred letom banko » " in moral bi se takoj dni med Francijo ln Jugoslavijo llrnitl', ^f, v "™du so nanj zad sklenjene prijateljske pomeni akt ,visokega politične- Mleko j« m NMbs ihrils v Narodno banko, da dvigne 160.000 Din. Golob je odšel - pogodbe m?n Čaka,i' p°P°Wan je last-porn™. ----Mitične- !"k tr*ovine vprašal na Colora pomena, ki be dobil zunanje-°ovem do®u' kJed» « mudi, toga izraza tudi v tem, da pride "V? vf,ik? Presenečenje je iz-jugoslovanski miniater za zuna- ^ede1' da fanta cel ni bilo nje Stvari dr. Marinkovič ofici- doma- Sedaj je bilo takoj jaano, jelno v Pariz ter bo ekweano ?a J? ^olo1b izvrAU Poneverbo, „prejet. Zdi se, da hoče dr. Ma- ker JAe ^ veljaven potni list rinkovič na ta picer nenavad- ?? Cehoslovaàko in ni način pokazati, kakšen po-T^0' G. Schmidt je nato men se pripisuje v Belgradu ^.^tel na policijo ter poneverbo uveljavljenju tega že pred enim prîia.vlL Za defravdantom je letom parafiranega dogovora, f™111* takojšnje za- katerega podpis je francoska dedovanje ter kmalu ugotovila, vlada doslej iz diplomatičnih "J® ^J*1 z nekim avto-vzrokov vedno in vedno odlaša- «voščekom v Gradec. Se isti la. Francoska politika je doslej ¡"J* Je za njim iz napram vsem provokacijam ta- Pf» intimen prija- šistične Italije kazala zadrževa- ^ , „ H" ki ]ma i§totako nje in zmernost. Na pritiskanje ^ o, " V8e driav€' kakor Jugoslavije je Briand vedno na- ata " v Gradcu svetoval potrpljenje. Ce se je ,tei ^m «kupno na- Briand sedaj navzlic temu odlo- daljeval? *** NaJbrže Btf ob* Čil opustiti svoj več meaecév tra- fasnovala ^ -j« joči odpdr proti podpiau, sefcdaUeJasa u»°dno more to tolmačiti edino kot iz-Lprihko'ki 86 * končno v Bob°-promenitev dosedanje politike w>P°mwila. Francije napram Italiji in PO- L^uT*^** " Je *><* jasnilo za to treba iskati v de- v Gradec je policija monstraciji italijanskega br0J telefomčno obvestila graške dovja pred Tangerjem. ^ varnostne organe, lastnik pone-dvomno je Mussolini lok prevečverJene«a denarja pa sejetskej napel. Celo francoakim deeni- ^bno 2 avtomobilom odpeljal Čarskim krogom, kateri so bili ¡v.. ~ . . , iUlijanskim zahtevam Izrazito v Grà%» ¿\ »™inA° naklonjeni, je na ta način itali- l9™* ^ 'fj?^ ; k°J °d" janske aspiracije šel zelo na Pa^ ".prej toda ta domneva živce, tako da sklep Qua d'Or- J®kakor 86 »°*neJ« ^^ z sttjssfc es^rraGTs odpor, kakor bi se to eieer predl«^* »f f " , „ ™ kratkim še mogto zgoditi. Fr.n> Golob «^i«1 ntpreJ v ne" coska vlada hoče očividno s tako gesto podpisa jugoelovan znanem pravcu. Najbrže se je podal akupno s svojim maribor- potrpežljivost Fr»ncije ni ne- ««ft» ££ omejena in da nUrtM ni teolU1«• bffl ni policijski uradi na Dunaju, v Berlinu in vseh večjih Ni namreč rana in brez zaveznikov, če bi. fašistični Italiji kedaj prišlo na mgl'... ... misel uresničiti svoje neprikrite f™01^ A' hp(nin kretnje. Ti politični krbrnla ^ ^Tts Jbt Valo. da 8e vročekrvnost itali- ! janskeKH nacionalizma za Izgr^^^^J de na vzhodu in na zahodu SreJA™"ko- ^Z^i. JšJ dozemskega morja ohladi in da ^^ * ^ bo ix)magalo na ta način zava- vsa evr°P8ka iovati evropski mir. Pogodba |ml členjena med Parizom in B fiTadom, ima značaj neutr»i-i;. ^^ u tlldi ^ "¡h in prijateljskih pogodb, ka- «gf kor so bile v zadnjih letih opeJ te^il m^ega moža n ^no tovano sklenjene tudi med dru-K Vzgledijjedno mičejo! r«mi državami. Francija jih je gmrt dveh duhovnikov. Dne sklenila med drugimi tudi sU o^t. umrl v Višnji gori dr. CchoMlovaško in Romunijo. V jinei Ev. Mauring, župnik v Parizu se najodločneje oporeka, pokoju. Služboval je kot kaplan Ja l>i ta pogodba imela kakršno- L Šmarju pri Ljubljani, v flt. k"l' vojaško klavzulo. V oflci- vidu pri Stični, v Kranju in kot jHnom delu, ki se bo sicer takoj Uupnik na Igu. Dosegel je sta-registriranju pri Društvu na- roit 63 let. — V ljubljanskem peta« zagrebškega para, ki ednom dni odnesel v Cl dol rodov objavil, tega gotovo ni.'' Kti,ekovskem štrajku v pijani komuniati in klerikal-'in li, da so vodstvo štrajka ■ j1' v roke in kljub temu, da J( 'iclavska pekarna ugodila !'w?ri? z«hU vam, so tudi pri nji "¡•ajkali. Vodstvo pekarne je prisiljeno, da je pozvalo čla-Pekarne v delo. gedaj ko so J'*nunistf vide«, da niso s »traj-^ "M*ell škodovati t delavski ***arni, pa začeli s drugo !fk;lko- Med delavci obrekuiejo ' ' la«e, da so "AtreJfckralMr-a • Strokovna komisija in 2l-hlevsko društvo sta b-V tem pogladu. da je I. de-^'"ka pekarna wmn* MBS ^ «» kot J« delila-hI au tavkoval de je grei- 411, kaj Je f Gradec. Leonišču je umri prof. Joeip Kržišnik, ki je bil od leta 1007. profesor zgodovine, in zemlje-pisja na škofovskih zavodih v ftt. Vidu pri Ljubljani. Dnea rop. V noči 5. nov. sta na poti iz Kamnlce proti Mariboru napadU 181etnl Josip Kaj-šler iz Limbuša in 19letni Josip Vezovnik iz Vrhovega dola pri Mariboru «1 letnega starčka že-leznikega upokojenca Antona Tajnka ter ga tako pretepla, da je nezavesten obležal na cesti. Pri tem sta mu suroveže raztrgala obleko In ga oropala za M*> Din. Oba napadalca eo orožniki aretirali in izročili Velika peaeverfca. Tvrdkl Ka-rei Schmidt je »Poveril njen uradnik lfletni Helmuf Golob 140,000 Din. ki W jih mani prinesti tvrdki iz Narodne ban-ae. Uradnik je dvignil denar, nI na se več vrnil f trgovino. Ko ao zadevo popoldne prijavili po-IkUie so mogli detektlvl ugoic. viti le toliko, da ee je Golob med tem odpeljal s svtotakahn Pravimo, d« mieko tvori idealno hrano. To se pravi, _ mleko vsebuje vse bistvene tva-nne, ki so v gotovih količinah neobhodno potrebne aa normal no rast in enakomerni razvo telesa. Zdravje in celo življenji samo je odvisno od okolščine, da-1» hrana, ki jo zavživamo vsebuje nekatere nepogrešljive snovt^M Mleko vsebuje četvero prote-jin, dvoje izmed njih v velikih količinah. y žmitku mleka nahaja vsa njegova sirnica (casein) in del njegovega mleč nega albumina in te seetavine mleka so neprecenljive vrednosti za gradnjo in obnovo telea-nih tkanin. Ga ni drugega ži valskega protejina poznane vrednosti, ki bi bil ljudem na razpolago ob tako nizki ceni kot pi^otejini v mleku. Izmed vseh mineralov, potrebnih za rast otroka od spočetja do odraaloeti, ai nobeden večje važnosti sa vse dele telesa kot soli kalcija in fosfora, ker tvorijo bistveno gradivo sa kosti, ki so v glavnem sestav-ljene od apnenegfl* foefata. Ker merimo rast po razvoju okoatja in ker otrok potrebuje stshto in zadoatno zalogo kalcija (apnenca), kakor tudi nekaterih vita-minov za gradnjo kosti in zob, telesnih organov In sokov, mo-ta mleko tvoriti del hrane vaa-kega otroka tekom vae dobe njegove rasti. Mleko zalaga tudi drugimi važnim* minerali, kot ata ioafor in potaslj. Ako uvažujemo, da en kvart mleka zalaga s tako kol#ino kalcija (ali po domače apna) kot 10 velikih pomaranč, 10 dobrih porcij špinače, 24 dobrih porcij korenja, 92 jajc ali 20 funtov govedine, bomo znali pravilno ceniti velikaneko val* nost mleka za raatoČe otroke. Zal i bog pa kravje mleko vas-buje premalo železa, celo manj kot človeško mleko, in e tem prevažnim mineralom nas morajo zalagati druga hranila. telo zalagamo a potrebnim železom, otroku dodajamo v rani mledosti sadnih sokov, žih listnatih zelenjav in jajčnih rumenjakov in v kasnejšem razvoju vsežitnih jedi, govedine in krompirja. Kakovost ln prebavljlvoet njegovih protejinov in obilje apna so okolščine, ki že aame na sebe dajejo mleku značaj pre-važnega živeža. Ali mleko vsebuje tudi nekoliko izmed onih postranskih hranil, ki vplivajo na raat in zdravje( namreč vitaminov. Mlečna maet, bodisi v celem mleku, smetani ali maslu, tvori nsjcenejši In najvažnejši vir enege izmed vitaminov, vitamin A. Drugi vitamin, ki je bil nedavno odkrit in ki je vedno epo-jcn z mastmi, je važen sa grad-bo zob in koati, ker poepešuje usedanje apna; zovejo ga vitamin D. Sele dartdanea ae začenjajo ljudje zavedati ne aamo, da mora mati zalagati dete e hrano tekom dobe vsaj 18 mesecev (ako vračunamo devetmSaečno pr<«Jporodno dobo), marveč da količine in primernost njene hrane tekom te dobe In zaloga hranilnih snovi v njenem telesu določajo, da-ll je dete dobro pr* hranjeno ali ne, toliko pred porodom kolikor tekom dojenja. Vse kaže na to, da ženska tekom nosečnosti, vsej tatom zadnjih meeecev, potrebuje polj drugikrat ali celo dvakrat toliko kalcija (epne), kot nenoeeče žensks. Ako ee v njeni hreni tekom nosečnosti nahaja premalo apna, pUd e njenem tele-al bo za svojo raat odjemel, kar potrebuje, ne škodo materinega telesa, in zobje in kosti matere bodo trpeli. Ako je v vsakdanjo hrano vključeno obilje sfeže listnate zelenjave, bo kvart mleka na dan zagotavljal zadosti apna sa potrebe nerojenega deteta, ne de bi trpele njene kosti In zobje. V sled Izvrstne kombinacije protejinov, ki ee nahajajo e mleku, v slad isoblljs vitaminov A. raznovrstnosti njegovih mineralnih soli In bogatosti aa ep. nu. Je PEOSVETA bolj važna hrana kot v katerisi-bodi drugi dobi življenja. Socijalen problem največje važnosti je zadostna zaloga dobrega in čistega mleka sa vsakega otroka, že količina apna, ki Je v mleku, bi sama na sebi napravijala mleko prepotreb-nim živetem v dijeti deteta. Do. gaano je, da otroci med 8. in 14. letom dobivajo najboljšo salogo ako pijejo kvart mleka na ■ To bi bilo idealno. Morda Je mleko nekaterih drugih žlvaU bolj podobno člo-ve&kcmu mleku, ali rasvoj mle-karstva je napravil kravje mleko isključnim nadomestilom človeškega mleka aa otroke, ki so odvajenl. Človeško mleko ima več protejina in manj mineralnih soH kot kravja mleko. Vsebina masti In veličina mastnih kapljic v mleku je različna v rasnih kravjih pasmah. Da bodi kravje mleko varno sa vae, mora biti čieto in brez vsakršnih bolezenakfc klic. To je še bolj vašno sa otroke, kot za odraele. Kravje mleko ne mora biti le Čisto, marveč čim bolj svete je in čim bolj direkt-no je prišlo v rake konaumenta, tem bolj je sagotovljeno, da niso bile spremenjene njegove radikalne kakovosti. Nihče še ne more trditi, da vročina, kemične snovi in meralična manipulacija ne škodujejo redilnosti mleka. Vae mlako bi moralo biti rokah konsumenta tekom 48 ur po molži. V večjih mestih prodaja mleko v steklenici, ns vrhu katere ss natjaja iskasnlcs o kakovosti In. starosti Kjerkoli je mogoče, treba rabi-sa (letate tako 'tortifleirano mleko, ln eioer "grade A", t. j. presno mlsko, ki je bilo paateu rlsirsno. V manjših krajih, kjer nI 'dobivati sortiranega mleka, ss lahko dobi od sdrav stvenih oblasti informecijs < poedlnih mlekarnah. Vedno tre-rabiti la mleko v steklenicah, kajti mleko, prelito is večje poje podvrženo nevarnosti okulenja. Bistveno potrebno toliko aa farmi kolikor doma je, da se mleko drži «lito, hladno in pokrito, — F. U 18. VESELITE SE ZA BOŽIČ S TO LE GODBO Tí Victor vMèe wm napravijo isvrstno zabavo u Val bllšnjl ČLANOM IN MtUftTVOM V SVARILO! T Ravnokar amo prejeli poroči o, da je med imeni premogar-ev, ki aedaj delajo v walasnbur-škem okraju Colorada, nekaj slovsnsklh Imen, kakor: John Caretinc, Louls Perko, Frank Panian, Joe Panian, Joe Korjan ali Kocjan, Joe Dolaa, Joh^ Grabnar, Gaorge Stanič, M. Ščetina. Ne vemo, če je kateri Izmed teh član SNPJ, vemo pa, da Je v tem dlatrlktu proglašena etavka da je našim članom po pravilih atrogo prepovedalo delati v takem rovu ali kraju. Društva opozarjamo, da pazijo, kod hodijo njih člani, In če sa katers-ga izsledi, da postopajo s njim po pravilih.. /1 . Vlnceat Calakar, prsds. SNPJ. Telavadal etroj ga je «meril. Chicago,—Trud James Bojrds 10200 So. Sangamon ecate, da okrepča avoje sdravjs, mu Je iz-podletel. V torek večer eo ga judje našli mrtvega v telovad- a stroju, katerega Je sam Is-Boyd, ki Je bil meetnl električni nadzornik, se Je pri telovadbi zamešal med vrvmi in Jermeni pri stroju, ki eo ga zadušili. . aa Harper Ferry emit Washington, D. C., 24. nov. — John Edward Rastel!, ki Je bil kot zadnji živeči «an Brow novih prostih državljanov, e tukaj umrl. Rastall es Je ude-ežll s Brow nom znanega napada na Harper Ferry In bitke pri Gettyeburgu. Rath Snyder la Jaád Gray ma- Albany, N. Y. — NewyorSko prizlvno sodišče Je zavrgto apel Rath Snyderjeve la njeaega sokrivca Judd Grayje, Id ata obsojena aa smrt redi umora nje-m eeproga. Kakor zdaj stoji njune zadeva, boste oba ekeaku-tIrana v električnem stolu v tedna, ki ee začne s t, januarjem lt28. praaalke. Vaš bMftaJi trgovat s Victor pleišaml vam drage, valje salgra ta aevs pMče na Orthephoaic Vtklrell Oglasite ee pri nJem le daaee. Cena alešiaai, IS-ImIi. 7ft«i lt-laHi. $1.18 88181 80184 8818H j • * 79483 Hedajek f NsfsJIvka Msserks i < «kUrjl Bemarljanka 7 Mi Al Í Vseels Gerealks—Pelks \ K«ra)ie Veljsl-Pelks Jsdrsa Msl« Qua rut W -J I'r/ /[•' Jsdrsa Msle Qeertet Jsdrsa Msle Qasrtet •t * f 80180 80188 80187 11. Kyrie it, I. Jsnetas—Lstln i I. Amua IM-Ulln I Natlil IO da Prekllsiie, O da 8eNge M M^M Ksrlr Kojsevs OeStM Rself-Pejsevs Oedbs Htssis ead Deaieker Msrek Weber HIIHsrOrdieeUr I 1'niHi hlsni lii^ «ni «T f WaHt ttreaa^-Fetpeerl—Psrl I ' I Walls Dresei—Pol peer I—l's rt t Ktrdy Ksafraisaâ OreMrs 8KH82 ílPPlf1—Wrti 38881 38852 8t ski's isai I (Sirsiim) I Perdr Ksuffmsn ead Ovfkeslrs l airea ef Ike Ball—Wells i MoaaNgfclèa the Alsler—WsHs Msrek Weber sad Orekeslrs ^^ictor Records VICTPR TALKINI» MAI III N K CO* CAMPEN, NSW JBMKY, D.U. NMII ISISIJS IUÉMuov prati fctowsvSilm bléaajsm. Bibb Graves, governor države Je posvan kot prida k obravnavi, ki se vrši v Luverne, ■proti nasilstvom klano v esv. Na sodnljsko poaHrnjoo ni odgovoril. Njsgova žena js rsk-la časnikarskim poročsvalcem, da je bolan In da na va, če bo mogeljprlčatl pri obravnavi. Obtoženih je 84 oseb, da izvršili nasilna bičanja. ,8$ Jih Je pod bondom. Reverend L. A. NaUs. ki Js tu4i obtožen, Je pa izginil. N Governor Gravée Je posnan kot član klanovcev. Javnost Js zainteresirana, kakšno stališče bo savsel kot priča v obravnavi. Atabemsko časopisje Je apelL rak) na governerja, naj odstopi od kisnovske organizacije, toda on trdovratno molči o tem vprašanju. MBog al mšUmT London, 22. nov. — Williem Ralph lags, znani "črnogledi" dekan katedrale sv. Pavla v Londonu, ae Je včeraj v svojem predavanju o snanetveni etiki Izrekel ža porodno kontrolo In oži-goael Je anglo-ketoliške in rim-ako - katoliške fundamentellst«* a njihove kampanje proti Ja človeka In V svojem go-Ja rekel, da oeebnl Bog, še je kje, al kot kak kaprlrljozni sultan Is eriente, kateremu se Je prikupiti s tem, de ee pri-izuješ njegovim dvorjšnom ni-al podoben kakemu aaloplrje-ki deli darila In nI glava nobene klerikalne profeelje! — Gabriela ITAnaunslo Je Izjavil všeraj. da Je Je grob, katerega el on šoli la ga bo tudi 8TEFFENÉ-DAROWOVA DEBATA 0 DEMOKRACIJI. Chicago. — Lincoln Bteffsns, pisatelj, ki Je dalj časa bival v Rusiji In Italiji, in Olarenee Darrow, znan advokat, ste v pon-deljek večer v Orchestra dvorani dsbstirals o predmetu: "AM ss damokracija poda-diktaturi?" Bteffsns Je dejal, da Mussolini kaže pot bodočim forment vlade, Darrow Ja pa trdil, da dlk taturs gorjače posameznega človeka zgublja tla Še od časov Jamskega človeka. Debata ae je vršila pod avsplcljo člkaškega foruma. Ob isbruhu svetovne vojne, Je dejal Darrow v avojem argu ment u proti diktaturi, nI (|4lo niti enega Inteligentnega kralja v Evropi. Na nemškem preetolu je ssdel mož polovičaege raslima. V Rusiji Js bilo isto. V Avstriji Je bil vladar človek starega plemstvs, ki Js Isumiralo. Anglija ims na kreljsvskem prestolu Človeka, katerega se niti čika-škl župan ne boji In mu veduje vojno, _ v Bteffsns Je dejal, da Je v Rusiji In Italiji diktatura, ki se sicer razlikuje v namenu In ciljih, vendar Jš diktature. In v Ameriki ni nič drugače, V Ameriki Je diktatura plutakradje in političnih basov Bo ljudje, ki ml-slljo, da živijo v demokrsMšai državi, toda ti so v zmoti. To vse kaše, da se skoro povsod u-veljevlje diktatura, kateri bo demokracija, kolikor jo sploh Je, končno p»sWw» bo skoraj nenadoma®' teginilo. John«on'. led Cross lsdišni ohttš čudeino konča bolečine, kar zdravilo na oblišn ohaja skodl košo naravnost na boleli del tor.vtišne takoj datoteko delajo, smste* to sa najbolj priprost, najlažji in najhitrejši način, da hitro odpravijo sklepov okorelo«^* ttfite nW miqpte ¿olja. eblii v katorikeH lekarni. 01 ono-ga trenutka, ko gn boete prilepili, se boste čudili njegovi čudoviti Otpsš V CHICAGO. v veeevmvoi (Dalje.) Pevski sbor * **Ssve.'* K ono«rt Jf nov. v dvorani SNPJ. Oraštoo ŠL I i®P2—veeelict ki 20. decembra v Narodni dvomi 1 2e te j« svitalo, to to ta razločno kazale barv« na pUanih oponah in t« j« odzvonllo da-nove, ko j« zaspala Salda plemenita Frauen-steinorjeva vsa izmučena. Prebudila jo j« dekla Kata, ki je ropotala v sosednji sobi in pri-pravi jala v te potrebno za kopel. Skoti odprto okno j« tinjelo vedro nebo; v spalnici j« bilo akoraj hladno. 8alda j« vzdih-nila, al mela oči in dvignila glavo. Na tleh ja zagledala zlomljeno pahljačo. Takoj ta ja domislila tvojih maščevalnih nakan In kri jI j« udarila v glavo. Nj«n obrat, š« pravkar mrtev in ugani ji v kakor obrat ztgonetne sfinge, jo otlv«l mahoma. ^ > ' "K ciganom! JC ciganom t" j« kliknila nekam radoatno in ta vet«llla svoje podjetnosti in tvoj« tajne namer«, ki m jI je zdela izborna. In minila Jo j« vaa utrujenost. Skočila ja it uleiane postelje, ogrnila plašč in hitela v kopalnico. Kat« Ja č«p«la ob banji in t majhnim mahom n«tila terjavico v bakreni terjavnici pod vitačim kotlom. Ponitno ja potdravila gospodično, nalila gorkt voda fti1 ci-mstovoga olja v banjo, nasula vanjo rumenega tvepla, rjavkaste mira, vonjavih vrtnic In tdra-vilnega cvetja. "Kakšno Ja Jutro T" Ja vprašala Salda pri-jazno, ko jo je Kata ognetla In otirala dodobra. "O, tako lepo ja danes zunaj 1" je odvrnila dekla, ki ae Ja kar čudila, da ne prodaja ticer tako nemiloativa gospodična danes nobenih titnotti. "U naglo me počeši in obleci, Kate!" Kata ja podala goepodlčni ogledalce in hitela, kar je mogla. "NI treba tako natanko!" jo je priganjala Salda, tede na letoni pruki. "Lt hitro, hitro 1" Nettrpno Je čakala, da je Kate dogotovila svoje opravilo. Daal je bila spola Salda le malo, se je Čutila po kopeli popolnoma osveženo In okrepčano. . "Reci hlapcu, naj mi osedia Tulipana!" je velela dekletu. Kate je odhitela. 8alda pa se je vrnila v svojo solw, sv oblekla in se poiurlla v obed-nico. Vitez Erazem Frauensteiner je te sedel za pogrnjeno mizo; na njej ae je kodila mlečna juha. pomešana 1 medom in neizogibnim ta-franom. "No, sestrica, kaj 1» tvoj načrt?" jo je vprašal brat Erazem. Bil je tako dobre voljo, da je bil samega sebe vesel. ..Je Že gotov." mu Je odgovorile Salda hlsdno in mirno pila mleko. "Pa le verjamen. da bo kaj!" je dejal Frauenateiner malone porogljivo. "Odlašala si tollkp let in kovala, kovala, kovala nakl«po. Zdaj menda zopet ne bo nič. Pa saj je tudi bolje tako, mala moja!" "Ne govori tako neumno! Moj brat bi bil lahko malo pametnejši — moj brat." "Puativa Blagajovo lopo pri miru pa naj se obesi pes In še mačka! Ljubo moja — toliko let —" "Bedak!" jo vzkipela Salda in ga pisano pogledala a svojimi atraotnimi črnimi ečmi. "Toliko let? Kaj: toliko let! 2« kovanje oevet-nlh naklepov ja itrodao ulitek. Toda U ne razumeš kaj takega In škoda Jo vsako besede.** "Salda! Na bodi no tako presneto huda! Saj ti vendar niaam rekel nič takega ** "Osemleten otrok j« ttaršom dra&ji nogo enoleten. N«? AU m« rasmneši Idaj )e pra Afitirsjte ss "Progveto"! asu s. jMas a** Da ugotovimo veliko resnico na drug način» Camels so tisto, kar kadilci ' . "" ' »». • - i ' *! hočejo. Nobena druga vrsta se ne more primerjati ž nJftnL