tne pozdravil podžupan Damjan Hribar, nekdanji učenec osnovne šole Šmartno. Nagrajencem, njihovim staršem in učiteljem je čestital za dosežene uspehe in poudaril, da se v uspehu odraža kakovost dela na šoli. Ob duhovitih dovtipih voditeljev in glasbenih točkah učencev je prireditev minila v prijetnem vzdušju. Naj prijetno in brezskrbno minejo tudi počitniški dnevi! Veselje in priznanja ob zaključku šolskega leta V OŠ Šmartno v Tuhinju je v zadnjih dneh šolskega leta ljica Jožica Hribar in povedala, da v življenju lahko izgubijo potekala svečana podelitev priznanj in nagrad najboljšim marsikaj, nihče pa jim ne more vzeti znanja. Vzpodbudila učencem od 1. do 8. razreda v šolskem letu 2011/12. Prisotne jih je, naj poiščejo svoje skrite kreativne moči, ki jih bodo učence, učitelje in starše nagrajencev je pozdravila ravnate- pripeljale do uspešnosti. V imenu Občine Kamnik je priso- IZ VSEBINE NASA PRIJETNA SREČANJA stran 3 Praznovali so krajani KS Kamnik-center in Duplice Preskarjeva bajta pod okriljem družbe Velika planina KOLEDAR PRIREDITEV NAŠ POGOVOR stran 4 Z Urško Kolar, v.d. direktorice Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik: Kamnik ima velik potencial za razvoj turizma KULTURA stran 7 Z Goranom Završnikom o Domu kulture Kamnik, kamniški kulturi in Kamfestu Vse najboljše KUD IVAN CANKAR in ševeliko ustvarjalnih let! 6. MARATON ALPE SCOTT stran 9 POROKE, BISERNI IN ZLATI JUBILEJI stran 10 MED MLADIMI stran11 ŠPORT strani 12 in 13 Novosti v Tenis klubu Kamnik V pričakovanju 14. gorskegateka na Grintovec Namizni tenis: Darja Grom srebrna 11. Plavalni mitingVeronika: Plavalke in plavalci zadovoljni zapuščali Kamnik Iz tabora Calcit Volleyball Strelec Repič z državnim naslovom na EP tU S MARKET Veronika Kranjska cesta B c, Kamnik UGODNA IN ŠIROKA PONUDBA ZA VAŠ PIKNIK ommerce^H^Q iopto zimo iti pomlad OKULISTICNI PREGLEDI Očala 50 € ceneje1 'pogoji na www.optika.si ali tel 01 839 7500 Optika Aleksandra Qlandia Kamnik 9. julija je spričevala uspešno opravljene poklicne mature prejelo 13 udeleženk izobraževanja odraslih, ki so se izobraževale po programu predšolska vzgoja. Ko so pred dvema letoma na Srednji ekonomski šoli Šolskega centra Rudolfa Maistra začeli s programom predšolska vzgoja, se je vanj vpisalo tudi za dober razred odraslih udeleženk. S svojo zagnanostjo in delavnostjo so zasejale dobro voljo med udeležence in učitelje. Pa ni ostalo samo pri dobri volji, kaj kmalu so začele deževati tudi dobre ocene. Dopoldneve so preživljale po službah, opoldneve v šoli, ob večerih in koncih tedna pa med domača opravila in skrb za otroke uvrstile še branje strokovne literature in učenje. Poleg tega so morale vaditi še klavir ali kitaro, se naučiti plesati, risati, peti in razumeti cel kup stvari, ki so pomembne za delo z malčki. Za 13 udeleženk se je ta pot pred dnevi uspešno zaključila, saj so poklicno maturo opravile z zelo dobrim uspehom, to pa je tudi odlična popotnica za nadaljnje delo in iskanje zaposlitve. Nekatere med njimi so zaposlitev celo že dobile, tudi zaradi uspešnega dela pri opravljanju obvezne prakse v vrtcih v času izobraževanja. Druga skupina udeleženk in udeležencev izobraževanja odraslih bo poklicno maturo opravljala konec avgusta. Skupaj predstavljajo prvo generacijo kamniških poklicnih maturantov programa predšolska vzgoja, izobraževalne smeri, ki je razširila Ošol-sko ponudbo za redne in izredne dijake v Kamnika Ana Desetnica po kamniško ali kako krejzi dens zbudi meščane Na strani 7. Dragi bralci, pred vamije predpočitniška številka časopisa Kamniški občan. Tudi ustvarjalci vašega zvestega informativnega sopotnika si moramo malce oddahniti, da se bomo z novimi močmi in sve&mi idejami lotili ustvarjanja novih aktualnih in zanimivih vsebin po vaši meri. Avgustovska številka bo med vami vpetek, 24. avgusta. Članke oddajte dopetka, 17. avgusta, zahvale in oglasepa lahko oddate še v sredo, 22. avgusta, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel.:01/83 91311, 041/662-450, e-naslov: sasa.meiac@siol.net. Časopis Kamniški občan lahkoprebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si PA PRIJETNE IN VESELE POČITNIŠKE DNI VAM ŽELIMO! Miro Kregar z zmago končal svoj dvajseti Ironman V nedeljo, 1. julija, je Miro v sosednjem Celovcu končal svoj jubilejni 20. Ironman in to z zmago v svoji kategoriji ter tako na najlepši način praznoval tudi srečanje z Abrahamom. Prvi Ironman je padel pred 20. leti na Havajih, od takrat je v povprečju opravil enega letno, takole pa je veselo dvignil roke v cilju svojega dvajsetega Ironmana. Miro, iskrene čestitke za oba jubileja! Več na 12. strani. PRVE KAMNIŠKE MATURANTKE PREDŠOLSKE VZGOJE Kamniški turistični spominki potujejo v svet Kamorkoli potujemo se običajno domov vrnemo s spominki, različnimi predmeti, ki nas spominjajo na prepotovane kraje, doživetja ali pa so naše darilo domačim ob vrnitvi domov. V zadnjih letih je Kamnik dobil lepo paleto prisrčnih, zanimivih in lepih turističnih spominkov, nas pa je zanimalo kje in kako nastajajo, kdo ustvarja prepoznavne kamniške spominke. Reportaža na 5. strani. Naša anketa Kamniška tržnica poleti pisano živahna Minulo soboto smo tudi mi obiskali kamniško tržnico in obiskovalce povprašali, zakaj se odpravljajo na tržnico, kako so zadovoljni s ponudbo na tržnici ali raje kupujejo v bližnji trgovini? Se zavedajo pomembnosti samooskrbe s hrano, pridelano doma ali v lokalnem okolju ter prednosti tovrstne hrane? Na 8. strani 13. julij 2012 AKTUALNO Kamniški ObČAN Lekarna v Zdravstvenem domu se bo razširila s prizidkom Javni zavod Mestne Lekarne se že dalj časa srečuje s prostorsko stisko lekarne v drugem nadstropju Zdravstvenega doma v Kamniku. Proučitev idejnih rešitev je kot najboljšo varianto za rešitev prostorske stiske pokazala izgradnjo prizidka. Zemljišče, kjer naj bi se prizidek zgradil, je v lasti Občine Kamnik, zato so Mestne lekarne pred pričetkom gradnje morale pridobiti stavbno pravico. Občinski svet je na junijski seji dal soglasje k ustanovitvi stavbne pravice na zemljišču pare. št. 1084/1 k.o. Kamnik, ki sicer predstavlja funkcionalno zemljišče k Zdravstvenemu domu v Kamniku. Po idejni zasnovi bo prizidek dimenzij 10,60 x 16,10 metrov in bo povezan z obstoječo lekarno preko obstoječih okenskih odprtin. Stavbna pravica bo ustanovljena za maksimalno dobo 30 let. Na podlagi tega soglasja lahko Mestne lekarne vodijo vse aktivnosti za pridobitev gradbenega dovoljenja in za samo izvedbo prizidka. Pred izdajo gradbenega dovoljenja bo potrebno med Občino in Lekarno skleniti še pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice. Gre za obremenitev zemljišča s stvarno služnostjo, za katero sicer v skladu z veljavnimi predpisi župan ne potrebuje soglasja Občinskega sveta, vendar pa se je v tem primeru predlagatelj odločil, da z namero po obremenitvi zemljišča seznani Občinski svet ter pridobi njegovo soglasje. Gre namreč za obremenitev, ki dejansko lastnika nepremičnin (v času trajanja stavbne pravice) v celoti omejuje pri razpolaganju z njegovo lastnino. Tako bo z ustanovitvijo stavbne pravice na delu zemljišča 1084/1 k.o. Kamnik za namen izgradnje lekarne Občina Kamnik sicer za čas trajanja stavbne pravice izgubila možnost to zemljišče (kot lastnik) uporabljati in uživati, bo pa v zameno pridobila objekt, ki bo po prenehanju stavbne pravice prešel v njeno last. Poleg tega se bo v objektu tudi v času trajanja stavbne pravice že izvajala lekarniška dejavnost, kar je pravzaprav cilj vsega postopka. Zemljišče pare. št. 1084/1 k.o. Kamnik je v lasti Občine Kamnik, dejansko pa ga ima v upravljanju Zdravstveni dom dr. Julija Polca, ki pa je že podal soglasje za izvedbo prizidka za potrebe Lekarne. Gradnja prizidka ne bo imela finančnih posledic za Občino. Vse stroške z izgradnjo in obratovanjem prizidka bo nosil javni zavod Mestne lekarne. Po preteku stavbne pravice pa bo občina Kamnik pridobila v svojo last celoten prizidek, ki bo zgrajen na podlagi ustanovljene predmetne stavbne pravice. SAŠA MEJAČ S pomočjo delavnic do izhodišč za razvoj in oživitev mestnega središča Oddelek za urejanje prostora Občine Kamnik je v sodelovanju z Zavodom Štajn pripravil vsebinski delavnici za pripravo Strategije razvoja in oživitve mestnega središča Kamnika. Namen delavnic je bil pridobiti izhodišča za prostorski in programski razvoj dejavnosti v mestnem središču, ki bi pripomogle k njegovi oživitvi. Na prvi delavnici so se srečali posamezniki s področja kulture, športa, šolstva in predstavniki, ki delujejo z mladimi in starejšimi, druga delavnica pa je bila namenjena delujočim na področjih gospodarstva in turizma. V sklopu priprave Strategije za razvoj in oživitev mestnega središča Kamnika pa so v klubu Kino dom v Domu kulture Kamnik izvedli tudi okroglo mizo z lastniki stavb in najemniki lokalov na Šutni. Cilj delavnice je bil, da udeleženci in stanovalci skupaj najdejo in predlagajo najoptimal-nejše rešitve, ki bi imele pozitiven vpliv tako na stanovalce kot tudi na gospodarske subjekte. Okrogle mize se je udeležilo nekaj stanovalcev Šutne in lastnikov stavb, ki jih je pozdravil župan Marjan Šarec in jim zaželel konstruktiven pogovor in ino-vativne ideje, ki bi pripomogle k resnični oživitvi starega mestnega jedra Kamnika. Slišali je bilo kar več zanimivih idej, predvsem kako se lotevati najemnin, kako spodbujati programe, kako urejati prometno problematiko ter nenazadnje tudi kakšne programe umeščati v neposredno bližino Šutne. Tako so udeleženci predlagali, da bi se za center mesta uredilo območja polurnega parkiranja, da bi na območje bivše tovarne Utok postavili vrtec, mladinski center ter glasbeno šolo. Prav tako so najemniki lokalov ugotovili, da bi lahko zasnovali tudi skupno blagovno znamko - Šutna, ter tako lažje privabljali kupce, stranke ter turiste v mestno središče. Udeleženci so pohvalili odprt dialog, katerega je začela nova občinska uprava ter skupina Štajn ter izrazili željo, da bi se taka srečanja morala večkrat organizirati. REŠEVANJE SLOVENSKIH BANK V zadnjih dneh se je veliko govorilo o dokapitalizaciji NLB in tudi o sanaciji celotnega slovenskega bančnega sistema. To novico, ki ni več tako nova, verjetno poznajo že vsi. Mnogi pa ne vedo, zakaj je slovenski bančni sistem zbolel in kako ga nameravamo ozdraviti. O tej temi v zadnjem obdobju dobivam precej vprašanj in največkrat me vprašajo, če so prihranki ljudi v slovenskih bankah varni. Naj mi ekonomisti ne zamerijo, če bom kakšno stvar, zaradi lažjega razumevanja, razložil bolj po domače. V času hitre gospodarske rasti so slovenske banke na veliko posojale denar fizičnim osebam in podjetjem. Ker so bili v največjih državnih bankah nastavljeni politični menedžerji vseh barv, so kredite odobravali tako rekoč na lepe oči - na podlagi poznanstev in brez primernega kritja. Ko je gospodarska kriza pokazala svoje zobe, številni posamezniki in podjetja niso zmogli odplačevati svojih kreditov. Zaradi lahkomiselnosti in pohlepa so se banke znašle v težavah, v njihovih bilancah pa so se znašli visoki deleži slabih terjatev. Slabe terjatve so nastale, ker so dolžniki dolgove vračali z zamudo ali pa sploh ne. Ker so bili krediti v številnih primerih neustrezno zavarovani, pa banke dolžnikom niso mogle vzeti ničesar. In tako so nastale izgube, ki jih štejemo v milijonih evrov. Zaradi milijonskih izgub so imele banke na voljo veliko manj denarja za posojanje, hkrati pa so še zaostrile pogoje za odobritev posojil. Nastal je t.i. kreditni krč. Ker si posamezniki in podjetja pri bankah niso več mogli izposoditi denarja, so projekti obstali, izgubljena so bila tudi številna delovna mesta. Ob vseh teh težavah pa so bančne regulatorne agencije od bank zahtevale primerno kapitalsko ustreznost, kar je pomenilo, da so morale banke povečati svoj kapital (rezerve), s katerim so pokrivali nepričakovane izgube. Pri zagotavljanju kapitalske ustreznosti bank so širom po svetu v veliki meri sodelovale države, ki so bankam zagotovile potreben denar. Tudi v Sloveniji je bilo tako, vendar je bil s tem problem rešen zgolj začasno. Ko so banke videle, da dolžniki ne morejo več odplačevati dolgov, so zasegle zastavljene delnice, nepremičnine in druge stvari, ki so bile večinoma vredne manj od danega kredita. Mnoge terjatve so morale banke zaradi slabega kritja enostavno odpisati. Danes obstaja odprto vprašanje, kaj naj banke s temi stvarmi počnejo. Nekateri menijo, da naj banke same rešujejo križe in težave, vendar ob tem obstaja tveganje, da jih nikoli ne bodo rešile, država pa bo morala s stalnimi dokapitalizacijami vanje vlagati davkoplačevalski denar. V NLB je država do danes vložila že 1500 milijonov evrov. Pravih rezultatov ni. Na drugi strani pa obstaja možnost, da zasežene delnice, nepremičnine in ostaloi odkupi neka državna agencija (v javnosti se uporablja ime »slaba banka«) in banko razbremeni težav, da se lahko posveti svojemu osnovnemu poslanstvu. Omenjena državna agencija nato upravlja z zaseženimi delnicami in nepremičninami in jih proda, ko ponovno pridejo boljši časi. Za takšen način reševanja bančnega sistema se je na primer odločila Nemčija. K temu načinu reševanja bančnega sistema se nagiba tudi naša vladna koalicija. Upam, da bodo odgovorni za nastalo situacijo končno enkrat odgovarjali in bomo za naše državne banke našli strateške partnerje. Tako bomo državne banke končno enkrat že prenehali sanirati iz davkoplačevalskega denarja. Tiste, ki skrbijo prihranki v slovenskih bankah, pa lahko pomirim z dejstvom, da država jamči za njihove vloge do 100.000 evrov. MATEJ TONIN, poslanec Varčevalni ukrepi na področju pravic vojnih veteranov, vojnih invalidov ter žrtev vojnega nasilja Zakon o uravnoteženju javnih financ, kije bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 40/2012 in je začel veljati 31. 5. 2012, je posegel tudi na področje vojnih veteranov, vojnih invalidov in žrtev vojnega nasilja. O spremembah in novostih, ki jih je prinesel, nam je pojasnila Bogdana Ravnik Muratagič, vodja Oddelka za občo upravo Upravne enote Kamnik. V vseh treh tako imenovanih vojnih zakonih - Zakonu o vojnih invalidih, Zakonu o vojnih veteranih in Zakonu o žrtvah vojnega nasilja, se ukinja pravica do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja vojnih invalidov, vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja. Starost za uveljavitev pravic po Zakonu o vojnih veteranih se iz 50 zvišuje na 55 let starosti. Vojni veteran bo lahko pravice po Zakonu o vojnih veteranih uveljavil, ko bo dopolnil 55 let starosti (do sedaj ob dopolnitvi 50 let starosti). Pravica do varstva vojnega veterana ostane nespremenjena v primeru nastanka trajne popolne izgube delovne zmožnosti. Kot pojasnjujejo na Upravni enoti Kamnik, nova ureditev tudi omejuje pravico do zdravstvenega varstva (dopolnilno zdravstveno zavarovanje). Pravica do zdravstvenega varstva ostane nespremenjena za osebe s statusom vojnega invalida in osebe s statusom žrtve vojnega nasilja. Vojnim veteranom se bo pravica do zdravstvenega varstva zagotavljala ob izpolnjevanju starostnega pogoja (dopolnjenih 55 let) ali trajni popolni izgubi delovne zmožnosti in izpolnjevanju pogojev za pridobitev veteranskega dodatka. Vojnim veteranom, katerim je bila pravica do zdravstvenega varstva že priznana, se ta zagotavlja do 1. 1. 2013, po tem datumu pa le ob izpolnjevanju na novo določenih pogojev. Upravne enote bodo v skladu z zakonom v postopku po uradni dolžnosti odločile, ali upravičenci od1.1. 2013 dalje še izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do zdravstvenega varstva po novem zakonu. Z letom 2013 se bodo prejemki povojnih zakonih (invalidnine, dodatki, doživljenjske mesečne rente in drugi prejemki) izplačevali prvi delovni dan v mesecu za pretekli mesec (za nazaj). Po dosedanjih predpisih so bila ta izplačila mesečno za naprej. Prehod na nov način izplačevanja denarnih prejemkov se bo izvedel postopoma z mesečnim pomikanjem izplačil do konca leta 2012. Kamniški OBČAN- Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica SašaMejač,univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333- Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 20.000 izvodov. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9- do 15- ure, sreda od 9- do 12. in od 13- do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Grafična priprava in tisk Set d.d., 13- 7. 2012. Poletje je čas za obnovitvena dela V preteklem tednu so se zaključila dela pri obnovi dela lokalne ceste Buč-Hruševka-Ravne v središču vasi Hruševka. Izvajalec KPK d.d. je zamenjal ves spodnji in zgornji ustroj ceste in uredil meteorno od-vodnjavanje. Sanirano vozišče je tudi na novo asfaltirano. Prav tako so zaključena tudi dela pri obnovi dela lokalne ceste Cešnjice-Okrog. Na tem odseku je bilo ravno tako potrebno zamenjati spodnji in zgornji ustroj, urediti meteorno odvodnjavanje in cestišče preplastiti z novim asfaltom. Dela je izvajalo Komunalno podjetje Kamnik d.d. Na Podružnični Osnovni šoli Vranja Peč so izbrani izvajalci izvedli rušenje dotrajane greznice in vgradili sodobno malo čistilno napravo tipa Diamond 1 - 6PE, ki je s pričetkom novega šolskega leta že pripravljena na obratovanje. Prednosti tovrstne čistilne naprave so stabilno delovanje, velika odpornost na večji hidravlični udar, obratovanje pri stalni aeraciji zraka in odsotnost smradu, odvoz blata na daljše časovno obdobje ter enostavnost vgradnje in vzdrževanja. Čistilno napravo je dobavilo podjetje F3M Levstek d.n.o.. Izvajalec Pavčnik d.o.o. je v Podgorju zaključil dela pri sanaciji plazu nad javno potjo pri kmetiji Svetlin. Zgrajen je kamnit težnostni oporni zid v dolžini 40 metrov in višine 3 metrov. Zajeli so tudi vse talne in površinske zaledne vode in jih speljali v kanalizacijo ter na ta način dolgoročno zavarovali javno občinsko cesto. Izvajalci pa so pred kratkim pričeli s sanacijo plazu nad javno potjo pri objektu Markovo 3B. Urejena bo struga hudournika Markovski graben, tako levi kot desni breg hudournika. Za zavarovanje proti ponovni splazitvi bo zgrajen težnostni kamniti podporni zid dolžine 33 metrov. Dela bodo predvidoma zaključena do konca avgusta. V teh dneh pa se izvajajo tudi dela interventne sanacije opornega zidu Mlinščice ob stanovanjskem objektu Zebljarska pot 9 in Fužine 8. OBVESTILO Upravna enota Kamnik obvešča vse upravičence po vojnih zakonih, da Zakon o uravnoteženju javnih financ, z uveljavitvijo 31. 5. 2012, posega tudi v pravice na tem področju. Gre za: • Ukinitev pravice do zdraviliškega zdravljenja vojnih invalidov, vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja. • Zvišanje starosti za uveljavitev pravic po Zakonu o vojnih veteranih iz 50 na 55 let starosti in omejitev pravice do zdravstvenega varstva. • Izplačilo mesečnih prejemkov za nazaj. Prehod na nov način izplačevanja bo postopen, in sicer bodo izplačila: 13. 8. 2012 za mesec avgust, 19. 9. 2012 za mesec september, 25. 10. 2012 za mesec oktober, 3. 12. 2012 za mesec november in 3. 1. 2013 za mesec december. Novosti je upravna enota predstavila tudi na svoji spletni strani. Za vsa morebitna vprašanja so našim strankam na voljo svetovalka za pomoč strankam (pisarna št. 15), T: 831 81 78 in svetovalki na tem področju (pisarna št. 16), T: 831 81 67 in 831 81 77. UPRAVNA ENOTA KAMNIK Vse več upravičencev do brezplačnega zdravstvenega zavarovanja Vzpostavljena je bila računalniška povezava med Občino Kamnik in Centrom za socialno delo Kamnik glede prenosa podatkov za plačevanje obveznega zdravstvenega zavarovanja za brezposelne občane Občine Kamnik. Center s 1. januarjem 2012 obravnava vloge, lokalna skupnost ostaja plačnik. S spremembo zakonodaje je število upravičencev do brezplačnega zavarovanja močno naraslo, mesečno je približno 300 upravičencev (lansko leto približno 150 upravičencev mesečno). Zakonodaja namreč določa, da so do brezplačnega zavarovanja upravičeni vsi prejemniki denarne socialne pomoči. Mesečni znesek na osebo znaša 30,21 evrov. Zemljišča, po katerih potekajo občinske ceste in javne poti, brezplačno odstopijo Občini V zadnjem času se je kar nekaj lastnikov zemljišč, po katerih potekajo občinske ceste in javne poti, odločilo, da tovrstne površine brezplačno odstopijo občini, predvsem zato, da za površine, ki jih praktično sami ne morejo uporabljati, ne bodo plačevali davkov za zemljišče. Kot pojasnjujejo na Občini Kamnik, v takšnem primeru Občina na podlagi pogodbe o brezplačnem odstopu zemljišča na svoje stroške uredi vse potrebno (morebitna odmera zemljišča, priprava pogodbe, predložitev DURS, vpis v zemljiško knjigo,...) tako, da lastniki s prenosom lastništva na občino nimajo prav nikakršnih stroškov. Igor in kruh v občinski hiši V naslednjih dneh se bo v prostorih Občine Kamnik zopet predstavil z razstavo Jaka Ješeta »Igor in kruh - poslikan postopek priprave domačega kruha. Razstava bo na ogled do konca meseca avgusta. 5.000 evrov za Štacjon Center za socialno delo Kamnik je uspešno kandidiral na javnem razpisu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za sofinanciranje programa, ki ga izvaja v Dnevnem centru Štacjon, in sicer so pridobili sredstva v višini 5.000 evrov. ü ff Matična knjižnica Kamnik Obvestilo o spremenjenem poletnem obratovalnem času od julija do 31. avgusta Matična knjižnica Kamnik, Ljubljanska 1, Kamnik Tel. 01 831 12 17, mkk@kam.sik.si Ponedeljek, torek, sreda: od 13.00 do 19.00 Četrtek, petek: od 9.00 do 15.00 Sobota zaprto! Knjižnica Komenda, Glavarjeva 37, Komenda Tel. 834 32 98 Ponedeljek in torek od 8.00 do 15.00 Sreda, četrtek in petek od 13.00 do 19.00 Sobota zaprto. Knjižnica Šmarca, Trg padlih borcev 2 Tel. 839 43 11, 839 43 12; tatiana.tratnik@kam.sik.si Ponedeljek, torek: od 14.00 do 19.00 Četrtek: od 9.00 do 15.00 Sreda, petek, sobota : zaprto NAŠA PRIJETNA SREČANJA 13. julij 2012 3 Brečanje krajanov ob glasbi > .r d Glavnem Dobro voljo so med obiskovalce ponesli tudi ansambel Stanka Petriča s priljubljenimi vižami in Franc Pestotnik - Podokničar s svojimi humornimi zgodbami. Letošnje srečanje s krajam »mestne« krajevne skupnosti Kamnik-cen-ter je postreglo z nastopi priznanih in priljubljenih glasbenikov, zato ni čudno, da se je srečanja ob glasbi, kot so ga poimenovali organizatorji - svet KS, udeležilo lepo število krajanov in okoličanov. V vročeni sobotnem popoldnevu 30. junija so na Glavnem trgu v Kamniku nastopili Slovenski muzikantje, Ansambel Stanka Petriča, Matjaž, Tina in Teja Poljanšek in Manca Špik, vse pa je s svojimi domislicami in »modrostmi« zabaval Franc Pestotnik Podokničar. Zbrane je pozdravil in nagovoril predsednik Krajevne skupnosti Kam-nik-center Emil Milan Grzinčič in povabil na srečanje tudi prihodnje leto. Tovrstna srečanja in prijetna druženja krajanov je pozdravil tudi župan Marjan Šarec. SAŠA MEJAČ Predsednik Krajevne skupnosti Kamnik-center Emil Milan Grzinčičje srečanje krajanov ob glasbi že napovedal tudi za prihodnje leto. Priljubljena Manca Špikje poleg Svojih uspešnic zapela nekaj »ponarode-lih«, med njimi tudi »Kol'ko kapic', tol'ko let...«, pri kateri so sejipridužili zbrani na Glavnem trgu. V največji krajevni skupnosti so praznovali Krajevna skupnost Duplica, po številu prebivalcev (približno 4.500 jih ima) največja KS v občini Kamnik, je praznovala 16. junija. Vodstvo KS in krajani so pripravili zanimiv in pester program, ki je potekal skozi ves dan. Ob 10. uri je zbrane Dupličane najprej pozdravil predsednik KS Duplica Miran Čas, se jim zahvalil za medsebojno pomoč in povezanost ter jim zaželel prijeten, sončen dan med kulturnimi in športnimi dogodki. Zupan Marjan Šarec je spregovoril o dveh perečih problemih Duplice (Tisa in Kulturni doni) in poudaril, da Z živahnimi ritmi so zbrane ogreleplesalke iz OŠ Marije Vere. Ob prazniku KS Duplicaje predsednik KS Miran Čas (na levi) pohvalil dobro sodelovanje, povezanost in medsebojno pomoč krajank in krajanov. so problemi občanov tudi problemi občine, občinske uprave, torej vseh, ki jim ni vseeno za občino, svoj govor pa sklenil s čestitko ob praznovanju krajank in krajanov Duplice ter jim zaželel prijetno druženje. V kulturnem programu so nastopili otroci Vrtca Antona Medveda Kamnik, učenke in učenci OŠ Marije Vere, ljudske pesmi je zapela Eleonora, na harmoniki pa se je predstavila Marija Podjed. Sočasno s slovesnostjo so potekali košarkarski maraton, šahovski turnir, turnir v balinanju in turnir v namiznem tenisu. Odprta je bila tržnica z EKO izdelki, obiskovalci pa so si lahko pregledali krvni sladkor in krvni tlak. JANJA ZORMAN MACURA Stare ljudske pesmi v izvedbi Eleonore. Preskarjeva bajta pod okriljem družbe Velika planina Občina Kamnik je objavila namero o oddaji Preskarjeve bajte na Veliki planini v najem in najemno pogodbo za petletno obdobje sklenila z družbo Velika planina d.o.o. Pogodba določa, da se bo v Preskarjevi bajti izvajal program, ki bo pomagal ohranjati veliko planinsko in etnološko dediščino na način planšarskega muzeja, s tem pa bo ob vodenju ogledov tudi prispeval k razvoju turizma v občini Kamnik. Najemnik naj bi po pogodbi zagotovil možnost ogleda pastirskega muzeja ob koncu tedna, preko vodenih ogledov pa tudi ostale dni vtednu. Kot nam je povedala Polona Grahek iz družbe Velika planina, je Preskarjev muzej v pastirskem naselju odprt vsak dan v času pašne sezone od 10. do 16. ure. Prepoznavna je že njegova zunanjost, saj se kot majhna, siva pastirska bajta nahaja v kamnitem odseku v naselju. Koča, ki je prej stala na tem mestu je bila malo pred koncem druge vojne požgana, Preskarjev Andrej pa je v poletju leta 1945 na pogorišču postavil današnjo kočo v prvotni ovalni obliki, kot jo je imela bajta pred vojno. Danes je to edina koča, ki s svojo obliko, majhnostjo in skromno opremljeno notranjostjo izstopa med ostalimi pastirskimi stanovi. Med drugim se v muzeju nahaja tudi primerek trniča - posebnega sira, značilnega za območje Velike planine. M. Kulcumo I cfrjStvo iranJarc škocjan pri Domžalah 12. KULTURNI POLETNI FESTIVAL STUDENEC 2012 Poletno gledališče Studenec PREMIERA petek, 13« julij 2012 ob 21. uri Ponovitve: sobota in nedelja 14.in 15. julij petek, sobota in nedelja 20.,21.in 22.julij četrtek, petek, sobota in nedelja 26., 27., 28. in 29.julij petekin sobota 3. in 4. avgust vse predstave ob 21. uri Informacije in nakup vstopnic po telefonu: 051 /61 61 51 (Marjana) 051 /61 41 41 (Urša, vsakdan od9.do12.ure in od 16. do 19.ure Domača gledališka predstava KOMEDIJA Jaroslav Hašek DOGODIVŠČINE DOBREGA VOJAKA Nakup vstopnic preko spleta: www.studenec.net Turistično-informacijski center Kamnik tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si Kamnik KOLEDAR PRIREDITEV Zavod za turizem in šport v občini Kamnik www.kamnik-tourism.si. 01 831 82 50 POLETJE V KAMNIKU 2012 Več informacij o navedenih ogledih in dogajanju ter dodatnih izletih na spletni strani www.kamnik-tourism. si ali na telefonski številki 01 831 82 50. Potrebne so predhodne najave. TURISTIČNE SOBOTE 14. julij 2012, ob 10. uri: Svečama Stele 21. julij 2012, ob 9. uri: Peš na Sv. Miklavža nad Šmartnim 28. julij 2012, ob 9. uri: Peš po turistični poti Motnik 4. avgust 2012, ob 9. uri: Peš po dolini Kamniške Bistrice 11. avgust 2012, ob 10. uri: Frančiškanska knjižnica 18. avgust 2012, ob 9. uri: Peš do cerkve Sv. Ane 25. avgust 2012, ob 10. uri: Galerija Miha Maleš 1. september 2012, ob 10. uri: Mekinjski samostan VERONIKINE DELAVNICE NA MALEM GRADU Vsako soboto do 8. septembra, od 9. do 13. ure. KROŽNA VOŽNJA OKOLI KAMNIKA Vsako nedeljo do 9. septembra, ob 8.30 in 15. uri. Tuhinjska dolina - Kamnik - Kamniška Bistrica - Tunjice -Arboretum Volčji Potok - Tuhinjska dolina - Kamnik VODENI OGLEDI VELIKE PLANINE Vsako nedeljo do 2. septembra, ob 9. uri. VODENI OGLEDI KAMNIKA Vsaktorekdo4. septembra, ob 19. uri. Velika planina d.o.o. www.velikaplanina.si, 031 680 862 Sobota. 28. julij 2012. od 10. ure dalje. Zeleni rob na Veliki planini TRADICIONALNO TEKMOVANJE HARMONIKARJEV Prijava na tekmovanje je možna na dan prireditve na Spodnji postaji nihalke na Veliko planino. Dom kulture Kamnik www, domkulture. org. 031 775 700 ali 01 839 76 06 Od petka. 10. avgusta 2012. do nedelje. 19. avgusta 2012 KD Priden možic in koproducenti KAMFEST 2012 Poletni kulturni festival z razgledom Programski sklopi: Glavni oder, Otroški oder, Večerni oder ter DDV program Program od 18. julija 2012 na: www.kamfest.org Zveza borcev za vrednote NOB Kamnik Glavni trg 24, Kamnik Združenje borcev za vrednote NOB Kamnik sporoča, daje spominsko srečanje predvideno za soboto, 21. julija, ob 10. uri v Črni prestavljeno na kasnejši datum, ki bo objavljen v prihodnjem Koledarju prireditev. Sobota. 28. julij 2012. ob 18. uri. Kamnik - Perovo. Titanova brv PROSLAVA V SPOMIN PRVIMA USTRELJENIMA PARTIZANOMA 27. JULIJA 1941 Spominsko srečanje pripravlja: Združenje ZB Kamnik in KO Kamnik Nedelja. 5. avgust 2012. ob11. uri, planina Šipek PROSLAVA V SPOMIN USTANOVITVE ŠLANDROVE BRIGADE Spominsko srečanje pripravlja: Skupnost borcev Šlandrove brigade in Združenje ZB Kamnik Sobota. 18. avgust 2012. ob 10. uri. Slopi PROSLAVA V SPOMIN 12. PADLIM KOROŠKIM BORCEM Spominsko srečanje pripravlja: Združenje ZB Kamnik in KO Motnik 4 13. julij 2012 AKTUALNO: NAŠ POGOVOR Kamniški OBČAN Pogovor z Urško Kolar, v.d. direktorice Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Kamnik ima velikpotencial za razvoj turizma Kamnik je po mnenju enega izmed največjih slovenskih geografov Antona Melika največji in najznamenitejši kraj na Bistriški ravni, kije del Ljubljanske kotline. Mestu v naročju planin, pod južnimi obronki Kamniško-Savinjskih Alp ter na sotočju reke Kamniške Bistrice in Nevljice, daje ugodno lego tudi bližina Ljubljane in letališče Jožeta Pučnika na Brniku. Zaradi dolge in pestre zgodovine ima Kamnik zelo dobro ohranjeno in bogato kulturno dediščino, ki jo simbolizira biser Mali grad in staro mestno jedro z značilnimi ozkimi ulicami, ki jih krasijo srednjeveška, secesijska in baročna hišna pročelja. Kamnik z okolico (Veliko planino, Arboretumom Volčji Potok, Tuhinjsko in Motniško dolino, Zdravilnim gajem v Tunjicah....) ponuja pestro izbiro ogleda naravnih lepot in doživetij tako domačinom kot obiskovalcem in turistom. Zato mnogi, med njimi tudi občinsko vodstvo, ponudniki turističnih storitev, prenočišč, gostinci in drugi vidijo prihodnost Kamnika prav v turizmu. In na tej poti je pomemben povezovalni člen Zavod za turizem in šport v občini Kamnik. Kot osrednja institucija na področju turizma namreč lahko z usklajenim delovanjem, aktivnostmi, oblikovanjem celovite turistične ponudbe občine, s sodobnimi pristopi, razvojnimi projekti, predvsem pa složnim sodelovanjem z lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi subjekti s področja turizma in športa, pospešuje razvoj turizma in športa v občini Kamnik. V okviru Zavoda deluje tudi Turistično informacijski center na Glavnem trgu, kjer smo obiskali Urško Kolar, vršilko dolžnosti direktorice Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik. Občinski svet je namreč na junijski seji razrešil dosedanjo direktorico dr. Andrejo Eržen in z Željo po hitrejšem in bolj usklajenem razvoju turizma vodenje 'Zavoda zaupal Urški Kolar. Predstavljamojo našim bralcem, skozi pogovor pa spoznavamo njen zanimiv pogled na kamniški turizem in na priložnosti za njegov hitrejši razvoj. Urška Kolar je turistka po duši že od malih nog, zato jo je pot doslej zanesla v zelo različne kotičke sveta. Študirala je ekonomijo v Kanadi, kalila se je kot vodja oddelka za trženjske raziskave zabaviščnega parka Paramount Canada's Wonderland, pa kot vodja projekta za Tourism Victoria v Avstraliji. A jo je ves čas vleklo nazaj domov, med hribe, jezera in morje, zadnjih nekaj let živi v Kamniku. V Sloveniji je doslej delala predvsem na področju trženja in managementa. Tako poslovno kot osebno jo je definirala izkušnja vodenja marketinškega komuniciranja pri Microsoftu, kjer je delala z ekipo visoko motiviranih in usposobljenih sodelavcev. Pravi, da je bil to zanjo velik izziv in tudi »Turizem in šport sta z roko v roki dve izmed najpomembnejših dejavnosti v naši občini. Športni turizem je v porastu in kje drugje kot v naši občini z nedotaknjeno naravo imamo odlično osnovo za njegov razvoj.« uspeh, saj so ustvarili odličen tim. Verjame, da bodo z ekipo Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik to še nadgradili. Stavi na strokovne ljudi, ki imajo radi svoje mesto in vse, kar ponuja njegova okolica. Zakaj ste se odločili za nov izziv? »Kamnik imam rada, tu sem doma. Vsako jutro me razveseli pogled na Veliko planino in Mekinjski samostan, z zadovoljstvom vedno znova odkrivam znamenitosti in skrite kotičke naše občine in z gotovostjo lahko rečem, da ima naša občina največ potenciala za razvoj turizma v Sloveniji. To je tisto, kar me je prepričalo. Ponudimo lahko visoko kakovost turističnih storitev, čisto naravo, kulturno-zgodovinske znamenitosti, bogato etnološko izročilo in pester program aktivnega preživljanja počitnic, športa »Kamnik imam rada, tu sem doma.« Gledališki a Koncertni a Glasbeno scenski a Filmski Urška 'Kolar, vršilka dolžnosti direktorice 'Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik,je z vodstvenimi izkušnjami, svežo energijo in ambicioznimi idejami konecjunija prevzela vodenje osrednje turistične institucije v občini. in rekreacije, brez česar pri sodobnem načinu preživljanja prostega časa ne gre«. Kako ocenjujete trenutni položaj kamniškega turizma in kje vidite priložnosti razvoja? »Kamnik je edina občina, ki lahko ponudi skoraj vse - od športnega turizma do turizma dobrega počutja v termah, od zgodovine in mestne ponudbe do najlepšega parka v Sloveniji. Tu so golf, ekološke kmetije v Tuhinjski dolini, pravljična dežela Kamniške Bistrice, lahko bi naštevala za dve strani (smeh). S ponudbo se zlahka primerjamo z Avstrijo, ki je država s precej višjimi prihodki od turizma kot Slovenija. Različne ciljne skupine seveda potrebujejo različne ponudbe in prav tukaj vidim veliko priložnosti. Za razvoj turizma v Kamniku potrebujemo nadgrajeno in povezano ponudbo v okviru danih možnosti. Če se izrazim v kuharskem jeziku: domače, sveže in najboljše sestavine že imamo, »Povezovanje je ključnega pomena in s tem imam precej izkušenj. Povezovali se bomo z dialogom. Zato vabim tudi vse občane, društva in drugo zainteresirano javnost, ki imajo željo po spremembah, v Zavod za turizem in šport Kamnik vsako prvo sredo v mesecu med 16. in 18. uro. Z veseljem vas bomo poslušali, saj sem prepričana, da je prav tu med nami največji vrelec idej za prihodnje usmeritve.« iz njih je treba pripraviti okusne obroke, izmed katerih bo vsak našel nekaj zase. Pri tem seveda ne bo šlo brez intenzivnega povezovanja med ponudniki. Izkušnje iz drugih evropskih destinacij nas učijo, da so uspešne le destinacije s celostno ponudbo, turisti in popotniki ne želijo izgubljati časa in energije z iskanjem destinacij, ki bi jih lahko obiskali, temveč pričakujejo privlačne povezane ponudbe, s katerimi jih pri nas lahko zadržimo dlje. Na primer: celodnevni obisk Velike planine z večernim kopanjem in savnanjem v Termah Snovik ali spoznavanje mesta s Šutno, ki mu sledi »tradicionalno meščansko kosilo« v eni od naših odličnih gostiln, energetska osvežitev z »Živo vodo« in potem s turističnim vlakcem do Arboretu-ma. En produkt, več ponudnikov. Tako se lahko občina Kamnik uvrsti med najbolj zaželene destinacije v Sloveniji.« Kot pravite,je ključnega pomena, da vsi, ki soustvarjate na področju turizma in športa v občini Kamnik, nastopate enotno in kolikorje mogoče povezano. Kako, menite, da to lahko dosežete, saj dosedanjemu TIC Kamnik in TIC Mali grad poleti s podaljšanim delovnim časom Zavod za turizem in šport v občini Kamnik z včerajšnjim dnem podaljšuje obratovalni čas Turistično informacijskega centra Kamnik in Turistično informacijske točke na Malem gradu. Turistično informacijski centerv samem središču našega srednjeveškega mesta, na Glavnem trgu 2, je glavna turistična pisarna v občini. Tam lahko turisti in domačini dobijo vse turistične informacije, promocijsko gradivo, si sposodijo kolesa ali uporabijo internet. TIC Kamnik bo v poletnem času odprt vsak dan od 9. do 21. ure. Ta odpiralni čas velja tudi za TIC-ovo prodajalnico knjig in spominkov, ki so po večini domače in umetnostne obrti. V poletnih mesecih je stalno odprta tudi Turistična točka na Malem gradu, ki od 11. julija deluje od 9. do 20. ure. Poleg prodaje vstopnic za dvonadstropno romansko kapelo s kripto Mali grad služi kot pomembna informacijska točka. Tudi tukaj si turisti lahko pridobijo turistične informacije, brezplačno promocijsko gradivo o Kamniku in okolici, si kupijo spominek ali brezalkoholno pijačo. Podaljšan delovni čas bo veljal do zaključka dogodka 42. Dnevi narodnih nos, 9. septembra. Zavod za turizem in šport v občini Kamnik pripravlja tudi dneve odprtih vrat za vse občane, predstavnike društev in druge zainteresirane, ki želijo soustvariti izboljšano turistično ponudbo v naši občini. Vsi tisti, ki imate željo po spremembah in zamisli, kako obogatiti turistično ponudbo, ste vabljeni v prostore Zavoda za turizem in šport Kamnik vsako prvo sredo v mesecu med 16. in 18. uro, prvič vsredo 1. avgusta. Vodstvo zavoda vam bo z veseljem prisluhnilo, saj verjame, da je z dialogom mogoče doseči najboljše rezultate. vodstvu to ni uspelo inje bilo zaradi tega precej nezadovoljstva in kritik s strani ponudnikov turističnih storitev, ki so se sicer trudili po svojih močeh? »Stopila sem že v kontakt s ponudniki turističnih storitev v občini in jih ob koncu turistične sezone povabila na skupno srečanje. Povezovanje je ključnega pomena in s tem imam precej izkušenj. Tudi pri Microsoftu je bila povezanost številne in razvejane partnerske mreže eden od ključnih dejavnikov uspeha in dosegali smo zelo dobre rezultate. Povezovali se bomo z dialogom. Zato vabim tudi vse občane, društva in drugo zainteresirano javnost, ki imajo željo po spremembah, v Zavod za turizem in šport Kamnik vsako prvo sredo v mesecu med 16. in 18. uro. Z veseljem bomo prisluhnili, saj sem prepričana, da je prav tu med nami največji vrelec idej za prihodnje usmeritve.« »Za razvoj turizma v Kamniku potrebujemo nadgrajeno in povezano ponudbo v okviru danih možnosti. Če se izrazim v kuharskem jeziku: domače, sveže in najboljše sestavine že imamo, iz njih je treba pripraviti okusne obroke, izmed katerih bo vsak našel nekaj zase.« Pred meseci seje nekdanja Agencija za turizem in podjetništvo preoblikovala v 'Zavod za turizem in šport v občini Kamnik in pod svoje okrilje združila dve pomembni področji v naši občini: turizem in šport. Kako viditepreplet teh dvehpodročij? »Turizem in šport sta z roko v roki dve izmed najpomembnejših dejavnosti v naši občini. Smo narod rekreativcev, skoraj ne poznam človeka, ki se v prostem času ne bi ukvarjal s kakšnim športom. Športni turizem je v porastu in kje drugje kot v naši občini z nedotaknjeno naravo imamo odlično osnovo za njegov razvoj. Povezani bomo lahko dosegli napredek pri izgradnji kolesarskih poti, povezali bomo razvejan sistem pohodnih, sprehajalnih poti in trim stez. Naš vodja za šport Grega Zore je v le Ekipo Zavoda za šport in turizem v občini Kamnik čaka veliko dela, ki se ga pod novim vodstvom lotevajo zagnano in ambiciozno. »Verjamem, da lahko z dobro ekipo in energijo dosežemo, da se bo naša občina kot obvezna destinacija zarisala na zemljevid številnih aktivnega pre-Življanjaprostega časa željnih turistov iz domovine in tujine, ki imajo radi lepo naravo in bogato zgodovino,«poudarja v.d. direktorice Urška Kolar. Na fotografiji del ekipe: Mateja Golob, Alenka Hribar, Grega Zore in Urška Kolar. nekaj mesecih zastavil odlično strategijo povezovanja športa in turizma, ki jo bomo razvijali naprej in temelji prav na enotnosti in povezovanju.« Turistično informacijska pisarna na Glavnem trgu odpira vrata tako turistom, obiskovalcem našega mesta, kot tudi domačinom in okoličanom, a nekateri niti ne vedo, kaj vsejim lahko nudi TIC... npr. tudi tipične kamniške spominke za sorodnike, kijih bodo obiskali... »Čez poletje bo prav zato, da domačim in tujim gostom približamo našo ponudbo, TIC Mali grad odprt do 20. ure, TIC na Glavnem trgu pa celo do 21. ure. Pri nas lahko izvejo vse - od informacij o prireditvah v Kamniku in sosednjih občinah, do tega, kam se odpraviti na izlet z avtomobilom, kolesom ali peš ali kje pojesti dobro kosilo. V TIC-u je tudi manjša trgovina, v kateri lahko obiskovalci najdejo številne izdelke domače in umetnostne obrti. Velik poudarek namenjamo kamniškim ustvarjalcem, ki motive za svoje izdelke črpajo iz lokalnih zanimivosti. Ponudbo dopolnjujemo tudi s tipičnimi slovenskimi spominki ter knjigami, katerih vsebina se navezuje na lokalno okolje ali opisuje lepote Slovenije. Tako turisti kot domačini lahko primerno darilo vedno najdejo pri nas, zato bomo veseli, če nas obiščete Kamničani ali pa k nam napotite vaše goste.« Kaj pa prireditve, tako tiste, namenjene domačinom, kot odmevnejše in večje, ki privabljajo z vseh koncev Slovenije, kot so Dnevi narodnih noš, Kamfest. Te prireditve ostajajo, bodo kaj spremenile svojo -vsebino, razsežnost? »Menim, da je Kamfest, ki ga prireja Kulturno društvo Priden možic, poleg Dnevov narodnih noš najodmevnejša kamniška prireditev, izpostaviti velja tudi Maraton Alpe. Nivo kakovosti Dnevov narodnih noš se zadnja leta dviguje. To dokazuje dejstvo, da so z nami ponovno pričeli sodelovati strokovnjaki s področja folklorne in oblačilne dediščine, pa tudi to, da smo postali člani Evropskega združenja folklornih festivalov (CIOFF) in smo s svojo prireditvijo uvrščeni v njihov program do leta 2014. V preteklih letih se je uveljavila tudi tržnica domače in umetne obrti, zato bomo letos v program uvrstili tudi tržnico »Podeželje v mestu«, kjer se bodo predstavili in svoje izdelke prodajali posamezniki in društva s področja kmetijskih, sadjarskih in živinorejskih dejavnosti.« Ekipo Zavoda za šport in turizem v občini Kamnik čaka veliko dela. »Dela se zelo veselim. 'Verjamem namreč, da lahko z dobro ekipo in energijo dosežemo, da se bo naša občina kot obvezna destinacija zarisala na zemljevid številnih aktivnega preživljanja prostega časa željnih turistov iz domovine in tujine, ki imajo radi lepo naravo in bogato zgodovino,« je naš pogovor zaokrožila v.d. direktorice Urška Kolar. Pogovarjala se je SAŠA MEJAČ REPORTAŽA-POGOVOR Z USTVARJALCI SPOMINKOV 13. julij 2012 5 KAMNIŠKI TURISTIČNI SPOMINKI POTUJEJO V SVET Obožujem potovanja. Kamorkoli. Kadarkoli. Na potovanjih ljudje odkrivamo 'nove svetove', širimo naša spoznanja in se osebno bogatimo, spoznavamo posebnosti naravnega okolja, ustvarjalnost vsakdana in praznikov posameznih dežel in krajev. Na prepotovane kraje nas vežejo spomini, zato s seboj domov nemalokrat prinesemo izdelke, značilne za krajpotovanja, drobnepozornostiin darila. Sama zelo rada primerjam obiskana manjša mesta s Kamnikom, a še raje povabim prijatelje iz tujine v naše mesto. Ravno pred slabim mesecem sem se ponovno ukvarjala z mislijo, kakšno darilo naj nesem moji gostiteljici v Nemčijo, da jo privabim na obisk v naše lepo mesto. V zadnjih letih je Kamnik dobil lepo paleto prisrčnih, zanimivih in lepih turističnih spominkov. A kaj ko sama nikoli nisem čisto prepričana, če bo darilo tudi ustrezalo okusu obdarovanca, zato sem se tokrat ponovno odločila za nekaj preizkušenega. Domači med izpod kamniških planin. Pa vendarle me je zanimalo, kako se Kamnik predstavlja s turističnimi spominki turističnim gostom in občanom? Zanimanje za kamniške spominke vedno večje, tako med gosti kot domačini Nuša Lisjak, vodja Turistično-informacijskega centra Kamnik, je poudarila, da je zanimanje za spominke, tako s strani tujih gostov kot domačinov, vedno večje. Kamniška majolika je dolga leta veljala za najpomembnejši kamniški turistični spominek, a trendi in zahteve ter zanimanje obiskovalcev mesta odpirajo poti novim idejam, kako predstaviti naše mesto v moderni luči. Turisti vedno bolj odkrivajo lepote Velike planine, zato jim je na voljo vse več spominkov povezanih s planšarstvom. Lisja-kova je zelo zadovoljna s sodelovanjem lokalnih kamniških rokodelcev, ki počasi, seveda s strokovno pomočjo kamniškega Zavoda za turizem in šport, razvijajo nove ideje za turistične spominke. K prepoznavnosti spominkov Velike planine sta v zadnjih letih veliko pripomogla Jože Lednik z lesenimi upodobitvami planšarskih bajt ter Katarina Spruk z glineno figuro pastirja z Velike planine in z glinenimi posodami, ki so jih včasih uporabljali pastirji na planini. Kmalu naj bi turistom bili na voljo tudi najznačilnejši spominki z Velike planine - posebni trdi siri trniči, ki jih bodo izdelovalci ponujali v enotni embalaži. Trendi turističnih spominkov se spreminjajo Zagotovo trend spominkov vodi v manjše in bolj uporabne izdelke. Nuša Lisjak opazuje, da gostje radi posegajo po izdelkih iz medu, zadnje čase pa so nadvse popularni magnetki z napisom Kamnik, ki jih izdeluje Nives Ratkajec Weingerl, ter različne nalepke, značke in zastave. Med pogostimi nakupi so tudi knjige, kjer je predstavljen Kamnik. Vedno več je povpraševanja tudi po zapuščini arhitekta Jožeta Plečnika, zato so izdali knjižico Plečnik na Domžalskem in Kamniškem ter v sodelovanju s svečarstvom Stele turistom ponudili svečo po Plečnikovi zamisli. Seveda so kamniški rokodelci razvili tudi nekaj lepih spominkov, povezanih z mitologijo Kamnika. Prisrčen je majhen kipec mamuta iz Nevelj, ki ga je oblikoval Miha Kač, kamniška Veronika in sveta Marjeta se pojavljata na različnih uporabnih izdelkih. Nuša Lisjak pripomni, da kamniški ustvarjalci prepogosto niso dovolj prepričani vase in inovativni in šele z njihovo pomočjo in vzpodbudo oblikujejo zanimiv kamniški spominek. Tako turisti kot domačini pa kamniških spominkov ne dobijo le v Turistično informacijskem centru Kamnik, temveč lahko izdelke domačih rokodelcev najdejo tudi v kamniških galerijah, muzeju ali trgovinah z darilnim programom, pa tudi na pošti, kjer prodajajo lepo paleto kamniških razglednic. Nuša Lisjak še ugotavlja, da bi bilo smotrno v Kamniku urediti neke vrste rokodelske delavnice odprtih vrat, kjer bi lahko umetniki turistom v živo prikazovali tudi izdelovanje spominkov. Tovrstni prikazi so vedno toplo sprejeti med obiskovalci kamniških turističnih prireditev, zagotovo bi le-ti popestrili poletno dogajanje v mestu, predvsem na vedno bolj umirjeni najlepši kamniški ulici Sutni. BOJANA KLEMENC Kje in kako nastajajo prepoznavni kamniški spominki? Ljubka skodelica z rožico na ročaju mi polepša zgodnje jutro z vročo kavo in iz rutine ustvari obred. Sem tiste vrste človek, ki ima svoje skodelice za srebanje najljubšega napitka, v mojo zbirko pa zagotovo sodijo tudi izdelki kamniške lončarke Nives Ratkajec Weingerl. Nives je z dušo in telesom umetnica. Že od malih nog jo je zanimala posoda, predvsem uporabna, ne toliko dekorativna. V mladosti je veliko potovala ter po muzejih in galerijah brskala za posodami. Domov je vedno prinesla kup umetniških knjig in loncev, vsakokrat pa so se ji zaradi tega tudi strgali ročaji potovalke. Že od malega je vedno znala zaposliti svoje roke s pletenjem, kvačkanjem, šivanjem, paranjem, a je imela ves čas občutek, da je to premalo. Ljubezen do posode jo je pripeljala do ideje, da bi poskusila ustvariti kaj sama. Takoj je začela raziskovati, pri kom bi se lahko učila, a ga v Sloveniji ni našla. Pot jo je pripeljala v Anglijo, kjer se je izobraževala pri priznanemu keramiku Sethu Cardewu. Starši so ji kupili vreteno in je začela. Znanje je pozneje izpopolnjevala še pri drugih priznanih mojstrih v Angliji, a največji učitelj je bila sama sebi. Kilometrina, kilometrina, kilometrina. Priznani angleški keramik Geoffrey Whiting je nekoč dejal, da je prvih 30.000 skodelic, ki jih oblikuješ, tvojih najslabših, potem postane lahko le boljše. Temu Nives sledi. Raziskovanje gline je Nives predstavljalo veliko pustolovščino. Začela je z rjavo glino, naravno dekoracijo in gobami, zato so v začetku njeni izdelki res spominjali malce na slovensko ljudsko izročilo. Že na začetku je ugotovila, da ne more preskakovati stopnic, da lahko črpa navdih iz svoje okolice, zato so njeni prvi izdelki zelo zemeljski. Počasi je začela povezovati svoje znanje, pridobljeno v Angliji, z vplivi okolice in prehajati iz rjave gline v svetlo keramiko. Po preselitvi iz Ljubljane v Kamnik pa je spontano prišla nova faza, ki odslikuje okolje, v katerem biva Nives z družino, okolje, polno rož, barv, svetlobe. Kar naenkrat so se v njenem delu pojavile žive barve. Poklicna glasbenica trenutno na aranžerski šoli uči poleg glasbe tudi dekoraterstvo, zato tudi po poklicni poti sledi oblikovalnim trendom na področju notranje opreme, dekoracije, izložb, grafike, tkanin. Pri svojem delu je spoznala, da jo navdihujejo tudi tkanine, vzorci in barve. Nives opaža, da je trenutna recesija v Evropi spremenila situacijo. »Ko si človek ne more več privoščiti stvari, si jo naredi sam«, pravi. Po drugi strani pa so ljudje naveličani izdelkov, ki se proizvajajo v velikih količinah, pravi Nives. Prepričana je, da se na področju Skandinavije, Anglije, Francije in Nemčije pojavlja gibanje in trend, ko ročni izdelek res nekaj pomeni in predstavlja. Ljudje jih resnično bolj cenijo in z njimi znajo ravnati. Pri nas občutek za ročno delo še ni tako izrazit, čeprav se počasi spreminja. Tu še vedno manjka tradicija in potrebne obrtniške šole. Nives opominja, da smo še vedno premalo izobraženi v umetnosti. Kupci težko ločijo dobro keramiko od slabe in ji je žal, da kar nekaj vrhunskih lončarjev Slovenije ne more živeti od svojega dela. Pogosto se Nives na svojih potovanjih sprašuje, kaj bi Francozi ali Angleži naredili iz Kamnika, če bi prenesli naše mesto na njihovo področje, saj v tujini pogosto v manjših, zgodovinskih mestecih do-mujejo in ustvarjajo umetniki. »Kamnik je tak cukrček, potem pa grem na tržnico in opazujem Nizozemce, ki nebogljeno tavajo po Šutni, pojejo dva sladoleda in ne -vejo več, kaj naj naredijo. Zagotovo je v mestu premalo dogajanja. Samo mesto je kot nalašč ustvarjeno za umetniško vrvenje, a zal je slikapopolnoma drugačna«, se nasmeje Nives. Keramiko Nives Ratkajec Weingerl prodajajo v desetih prodajnih galerijah po Sloveniji in zanimivo se ji zdi, da tudi njeno neturistično keramiko kupujejo predvsem turisti. Za izdelavo turistične keramike se je odločila predvsem zaradi plačila, saj si mora s svojim delom nenazadnje zaslužiti polovico plače. Idejo je dobila na potovanju po Provansi, kjer so imeli v njihovem HCu lepo predstavljene izdelke lokalnih rokodelcev z vsemi potrebnimi informacijami. Po vrnitvi domov se je tudi Nives odpravila v kamniški Turistično informacijski center in zgodba s turističnimi spominki se je začela. Sprva je oblikovala skodelico s poslikavo Sutne na zabaven način, sledili so še drugi motivi. Vedno si je želela, da njeni izdelki ne bi izzveneli preveč resno, zato je ustvarila svoj prepoznaven stil. Slovenijo in Kamnik ima zelo rada, čeprav meni, da smo v celoti eno majhno podeželje in zato si po njenem mnenju na svojih spominkih lahko privošči motive podeželja. Začela je s čebelnjaki in rožicami, sledile so krave, ovce in kokoši. Motivi se najdejo na njenih skodelicah, magnetkih, zvončkih, obešankah...Vsako poletje sodeluje tudi na ljubljanskem Art marketu, kjer so turisti nad njenimi izdelki navdušeni, zgodilo se, da so prišli kar v Kamnik v njeno delavnico... Sanje Nives Ratkajec so, da nekega dne ne bi bila več odvisna od svoje plače. Takrat bo zagotovo ustvarjala porcelan in kamenino. Tudi za turiste. Katarina Spruk, keramičarka iz Volčjega Potoka IZGUBA SLUŽBE JE ODPRLA POT KERAMIKI Katarina Spruk iz Volčjega Potoka je bila že od malih nog spretna s svojimi rokami. Oboževala je ročna dela, veliko pletla, klekljala, a si v mladosti nikoli ni predstavljala, da bo nekega dne lončarka. Pravi, da nikoli ni imela časa niti razmišljati v tej smeri, kaj šele kaj drugega. Dnevi so bili vedno zapolnjeni, po službi se je gradila hiša, otroka sta rasla, dokler tri leta pred upokojitvijo ni izgubila službe in pristala na borzi. »Nekaj je bilo treba delat,« pravi Katarina. Tako se je pojavila glina, potem je prišla v hišo peč za žganje gline, vreteno... Ljudje vedno bolj posegajo po uporabnih spominkih Glina jo je začarala, začela je z intenzivnim učenjem, obiskovanjem seminarjev, nabiranjem kilometrine in iskanjem pravih »grifov«. Po eni strani jo je »vleklo« k vretenu, po drugi pa je še danes očarana, kakšne figure lahko človek prosto s svojimi rokami ustvari iz kupčka gline. Ustvarjanje na vretenu je svoja zgodba, kjer Katarina največkrat izdeluje predvsem etnološko obarvano posodo, od raznih skled do potičnic. Pravi, da so izdelki z vretena bolje plačani, zanje dobiva tudi večja naročila. Katarina opaža, da ljudje v zadnjem času čedalje več uporabljajo glineno posodo, saj je zagotovo zelo naravna. Rada brska po starih knjigah in katalogih, kjer je opisana stara keramika, rada obišče etnološki muzej, kjer iz starih zbirk črpa navdih in znanje. Zanimivo se ji zdi opazovati, kako so že včasih natančno dodelali denimo posodo za žgance, kako so oblikovali rob posode in podobno. Tudi turisti vedno bolj posegajo po uporabnih spominkih. Oblikovala je majhen modul potičnice, ki je lepo, a hkrati tudi uporabno darilo. Figura planšarja z Velike planine in Palčka Snovička odražata kamniško okolico A figure v Katarininem ustvarjanju predstavljajo popolnoma drugo zgodbo, tu je njeno srce. Tudi poznavalci vidijo Katarinino ustvarjalno noto ravno v oblikovanju majhnih kipcov. Katarina nikoli ne ve, kaj S prvimi poskusi Jože ni bil najbolj zadovoljen, zato mu je gostilničar na Veliki planini predlagal, da naj vendarle poskusi izdelati maketo iz skodel, če želi, da bo podobna originalni bajti. Pa je poskusil še enkrat. Jože je začel delat skodle, začel je z iskanjem pravega merila in oblike in po mnogih poskusih je počasi postajal vse bolj zadovoljen s svojim izdelkom. Toliko, da ga je nesel na Obrtno zbornico, kjer mu ga je komisija nekajkrat brez obrazložitve zavrnila. Jože je vztrajal naprej in dopolnjeval svoj izdelek. Spoznal je priznanega izdelovalca maket spominsko zaščitenih kozolcev Ivana Pogačarja, ki mu je dal koristne nasvete. Nadaljevanje na 6. strani. se bo oblikovalo izpod prstov, vsaka figura je unikat zase. Znana je predvsem po figurah planšarja iz Velike planine, za katerega je pridobila certifikat izdelka ročno delo. Zadnje čase jo je časovno zamotil Palček Snoviček, ki se bo predstavljal v Termah Snovik, ter figura človeške ribice za Postojnsko jamo. Pogosto oblikuje tudi slavnega ljubljanskega Zmaja, s palčki pa ima tako ali tako skupno zgodbo. Večkrat je že prebrala Veliko enciklopedijo o palčkih in škratih, potem pa kar sami želijo iz zgodbe, usklajeni po barvi in smehu. Težavo pri majhnih figurah ji predstavlja le predvsem premajhno plačilo v primerjavi s porabljenim časom za oblikovanje figure. Čeprav Katarina Spruk izdeluje turistične spominke tudi za Ljubljano in druga mesta, ima najraje svoje delo, povezano s Kamnikom. V Kamniku in okolici jo navdihujejo planine in mitološko izročilo. Posode in figure, povezane s planšarijo, so že nekaj običajnega, zadnje čase pa se veliko ukvarja tudi z broškami s planinkami. Na magnetih vtisne življenje tako kamniški Veroniki kot mamutu. Pomembno se ji zdi, da turistični spominek resnično odraža okolje, od koder izhaja. Opaža, da po unikatnem ročnem delu še vedno bolj posegajo tujci kot domačini. Slovenci kar ne verjamemo, da je unikatna keramika za uživanje hrane lahko tudi neoporečna. Pri svojem delu uporablja tako belo kot rjavo glino. Z belo glino oblikuje figure, z rjavo izdeluje posodo z etnološkim pridihom. Nasmeje se, ko pove, da so ravno na področju, kjer so gradili svojo hišo, izdelovali opeko, verjetno tudi kopali glino. Očitno lončarjenje za Katarino res ni naključje. Keramika zadnjih šest let počasi postaja Katarinino življenje, brez gline in dela si ga sploh več ne predstavlja. Dela res s srcem in za dušo, ne le za preživetje. Katarina je prepričana, da je šele na začetku svoje poti, vsak dan se nauči nekaj novega, vsak dan postaja boljša. Glina jo pomirja, pri oblikovanju »odklopi«. Dokler bo tako, bo srečna. Jože Lednik upodablja lesene planšarske bajte VONJ PO LESU BIL NAVDIH ZA BAJTO Z VELIKE PLANINE Velika planina nam je blizu, prav tako njeno planšarsko naselje, katerega z maketami, lesenimi upodobitvami planšarskih bajt, oživlja Jože Lednik. Jože Lednik z Brezij nad Kamnikom že vrsto let pogosto obiskuje Veliko planino, svoje čase pa je bil tudi oskrbnik dveh sindikalnih bajt na planini. Kar nekajkrat se mu je na njegovih poteh utrnila misel, da na Veliki planini težko dobiš originalen spominek, saj ponudba v planinskih domovih vsekakor ni bila zanimiva. Tako je prišel na idejo, da bi poskusil narediti maketo planšarske bajte in je poskusil. Najprej hiško iz furnirja. »Po videzu je bila ta hiška kot plastična škatla,« se nasmeje Jože. Še danes ima nekaj prijateljev par njegovih prvih poskusov izdelave maket in Jože poudari, da jih je že poskušal prepričati, da bi jih zamenjali z novimi, lepšimi, a se ne dajo. Po tihem ga kar skrbi, da mu ne bodo nekega dne zakuhali kakšen furnirjev hec. Nives Ratkajec Weingerl, lončarka iz Kamnika V ISKANJU NAJBOLJŠE OBLIKE SKODELICE S HECNIM PODEŽELSKIM MOTIVOM 6 13. juiij 2012 KAMNIKVREGIJI Kamniški Občan Kje in kako nastajajo prepoznavni kamniški spominki? Nadaljevanje s 5. strani. Po četrtem poskusu je leta 2007 Jože Lednik le dobil certifikat rokodelstva. Tu se je pa ustvarjalna pot šele začela. Začel je z oblikovanjem hiše s postaranim videzom, z odpadnimi skodlami, ki so jih po dolgih letih na planini zamenjali z novimi. Zamudno delo, saj so stare skodle zelo krhke. Pod rokami je začela nastajati tudi kapela Marije Snežne, katere izdelava je veliko bolj zapletena kot izdelava bajte. Kritina na kapeli je sestavljena iz 17 vrst in to identično prenesti v malo maketo zahteva res veliko natančnega dela. Že za navadno planšarsko bajto Jože Lednik porabi okoli 50 ur ročnega dela, s kapelo pa ga ima še enkrat več. »Les mi preprosto zelo lepo diši,« razlaga Jože Lednik. Nikoli se ni ukvarjal z lesom, a ga je vedno privlačil. Ravno zato so bili začetki maketarstva zanj morda toliko večji izziv. In v tem izzivu je našel delo za svojo dušo. Makete izdeluje predvsem pozimi, ko je več časa. In zagotovo pri tovrstnem delu čas prehitro beži. Prizna tudi, da ni vsak dan pravo razpoloženje za ustvarjanje. Meni, da je že kar dovolj izpopolnil svojo paleto planšarskih bajt z Velike planine, sedaj pa ga mika nova ideja - izdelava starih kmečkih domačij. Svojih izdelkov ne gleda kaj preveč rad, saj na vsakem vidi še tako majhno napako ali dobi idejo, kaj bi izdelku lahko še dodal. V zadnjem času je začel bajtam dodajati dimnike, ukvarja se z detjali na oknih in polknih... Vsako hišo, katero izdela, najprej na Veliki planini posebej izmeri, poslika in preračuna merilo. Veliko hiš s planine je tudi naredil po naročilu, med drugim tudi Jarški dom. Idej ima še veliko. Mika ga izdelava bajte v prerezu s prikazom njene tipične notranjosti. V božičnem času pa ima željo, da bi svoje jasli postavil med makete svojih hišk v obliki planšarskega naselja. Najraje izdeluje tipično ovalno bajto z Velike planine, ki jo težko najdemo še kje drugje. Kar žalosti ga, da se tudi na planini pojavlja čedalje več hiš s pravokotno streho, ki se jo seveda izdela hitreje in ima zagotovo boljšo funkcionalnost, a pristnost in posebnost planine se s tem počasi izgublja. Tudi kupci najraje segajo po tem tipu ovalne hiške. Makete izdeluje v treh dimenzijah, 1:25, 1:40 ter 1:70. Prvi dve dimenziji hišic sta ponavadi namenjeni za darila, najmanjšo hiško pa ljudje kupujejo za spominek. Opaža, da zanimanje turistov za hiške raste, predvsem v kamniškem UC-u, kjer po hiškah sežejo predvsem tujci, na planini, kjer jih prodaja sam, pa so njegovi kupci predvsem Slovenci. V pogovoru s turisti opaža tudi, da turistu, ki je videl Veliko planino in planšarsko naselje v naravi, ne samo v zloženki ali knjigi, maketa bajte z Velike planine pomeni veliko več kot tistemu, ki jo vidi samo v Turistično informacijskem centru v Kamniku. Pravi, da mu je v veliko veselje prodajati hiške na Veliki planini, opazovati reakcije obiskovalcev, ko lahko primerjajo maketo z originalom, ko je maketa umeščena v naravno okolje. Velika planina ima še toliko možnosti, je prepričan Jože, zanj pa sta zagotovo največji posebnosti planine ravno planšarska bajta in trnič s pisavo, najbolj avtentična spominka s planine. Jože opaža, da tuji obiskovalci mesta in planine veliko bolj cenijo rokodelske izdelke kot domači obiskovalci. Veseli ga, da je že kar nekaj njegovih hišk po celem svetu, v Kanadi, na Japonskem, ena izmed zadnjih je šla v Afriko, nekdanji ameriški veleposlanik v Sloveniji jo je odnesel domov v ZDA... Vsak poletni vikend in dopust preživlja na planini, zelo pa si želi, da bi nekega dne sam imel v najemu eno izmed koč v planšarskem naselju. »Velika planina je raj na Zemlji!« je trdno prepričan Jože Lednik in upa, da nam jo bo uspelo ohraniti takšno, kot je danes. Pogovarjala se je BOJANA KLEMENC Damara,Judita Kotnik, s. p., Gortina 83, 2366 Muta GSM: 031-632-079, e-mail: kotka098@volja.net Imate otroka, starega od I. do 3. leta in v Kamniku niste dobili mesta v vrtcu? Skrbi so zdaj odveč, saj v Kamniku vrata odpira zasebno varstvo otrok Damara. Ker je število otrok omejeno (največ 6), pohitite s prijavami. Pričakuje vas izkušena ekipa! Damara,Judita Kotnik, s. p., Gortina 83, 2366 Muta GSM: 031-632-079, e-mail: kotka098@volja.net Vabljeni k vpisu učenja kljunaste/blok flavte, prečne flavte, klasične, akustične in električne kitare. Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavami. Sprejemamo otroke od 6. leta naprej in odrasle. Pričakuje vas ekipa z dolgoletnimi izkušnjami na področju poučevanja glasbenih instrumentov! Drugi javni poziv za izbor in sofinanciranje projektnih predlogov za izvajanje razvojne strategije LAS za leto 2012 Lokalna akcijska skupina »Srce Slovenije« je objavila drugi javni poziv za izbor in sofinanciranje projektnih predlogov za izvajanje razvojne strategije LAS za leto 2012. Prijavijo se lahko posamezniki, podjetja, društva in ostali upravičenci navedeni v javnem pozivu. Projekti se lahko izvajajo na območju občin Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica, Moravče in Šmartno pri Litiji (izključeno je območje mesta Kamnik). V okviru poziva bodo podprti projekti, ki podpirajo izboljšanje kakovosti življenja na podeželju, pridelavo in predelavo ter trženje lokalnih kmetijskih proizvodov, spodbujanje okolju prijaznega kmetovanja, medsebojno povezovanje, izobraževanje na podeželju in spodbujanje podjetništva na podeželju. V prejšnjih letih je bilo z naslova teh sredstev izvedenih veliko zanimivih, predvsem manjših projektov, opise katerih si lahko ogledate na spletni strani www.razvoj.si/las, kjer je objavljen tudi javni poziv in razpisna dokumentacija. Rok za oddajo projektnih predlo-govje 20. julij 2012 do 12. ure. Postavili zadnje tri kozolce v edinstvenem muzeju na prostem s kozolci »Gre za edinstven muzej na prostem, v katerega prenašamo stare kozolce in jih obnavljamo. Do danes smo prestavili že 14 kozolcev, te dni postavljamo še zadnje tri: potem pa bomo postavili še dve sušilni napravi, gre za skupino ostrvi in mini kozolček, ki predstavlja pravzaprav prvi korak v razvoju kozolca. Slednje dva se ne štejeta pod kozolce, zato govorimo raje o sušilnih napravah. Vseh skupaj bo razstavljenih 17 kozolcev oz. govorimo o 19 sušilnih napravah,« je o prvem muzeju na prostem s kozolci na svetu povedal župan občine Šentrupert Rupert Gole. Dežela kozolcev, ki bo edini tovrstni muzej na svetu, nastaja v občini Šentrupert na Dolenjskem. V muzeju bo zastopanih vseh 6 tipov kozolcev (enojni, enojni s plaščem, enojni vzporedni) in trije dvojni (nizki, kozolec na kozla in toplar). Velikost Dežele kozolcev je 2,5 hektarja, med kozolci pa boža 1 kilometer sprehajalnih poti. Najstarejši kozolec Lukatov toplar v muzeju izhaja iz leta 1795 in ima sedaj častitiljivih 217 let. Občina Šentrupert je kozolce odkupila, zanje pa odštela od 600 do 8.000 evrov glede na velikost in ohranjenost. Lastnik projekta je občina Šentrupert. Vrednost projekta je več kot 700.000 evrov, zaradi obsežnosti, pomembnosti in izvirnosti pa je projekt podprla tudi Evropska unija. Pri projektu sodeluje tudi Center za razvoj Litija, ki v okviru znamke Srce Slovenije povezuje 12 občin iz treh regij, med njimi je tudi občina Šentrupert. Direktorica Centra za razvoj Litija Aleksandra Gradišek pravi: »Pričakujem, da bo s tem projektom, ki bo svetovnega merila, večjo prepoznavnost dobilo tudi območje Srce Slovenije.« Center za razvoj Litija sodeluje pri razvoju vsebin, ki se bodo izvajale v muzeju na prostem, usklajuje po-dizvajalce projekta in skrbi za obveščanje javnosti. Muzej bo predstavljal turistično, izobraževalno in kulturno središče, ki bo poleg osnovne infrastrukture - kozolcev, v okviru Dežele kozolcev med drugim ponujal še strokovno vodenje po muzeju, izobraževalne delavnice, igre za otroke in odrasle, team buildinge za podjetja in organizacije, mednarodne razstave, koncerte, modne revije, nočitve na kozolcu in posebne poroke, pri čemer so se že pogovarjali z modno oblikovalko Majo Ferme. Uradno odprtje Dežele kozolcev bo junija prihodnje leto, v tem času pa bo občina Šentrupert uredila tudi vso potrebno krajinsko arhitekturo in pripravila celotno središče. V*: Kolesarski turizem v Srcu Slovenije V SRCU SLOVENIJE In the Heart of Slovenia Sodelujte pri razvoju kolesarskega turizma! Vabimo turistične ponudnike, da se vključite v mrežo kolesarskih poti Srca Slovenije. Dodatne informacije: Center za razvoj Litija Spletna stran: www.razvoj.si E-mail: gregor.steklacic@razvoj.si (Gregor Steklačič, vodja projekta Cyclo) Vsodelovanju z lokalnimi rekreativnimi kolesarji Center za razvoj Litija izvaja GPS trasiranje različnih tipov obstoječih kolesarskih poti, od poti za cestne kolesarje, družinsko kolesarjenje ter za bolj zahtevne kolesarje izven urejenih cestnih poti. Trasiranim potem bo dodan opis turističnih znamenitosti območja in gostinsko nastavitvene ponudbe. Kolesarske poti bodo zbrane na enem mestu in bodo jeseni izšle na skupnem zemljevidu s spremljajočim vodičem. GPS-posnetki kolesarskih poti bodo navoljotudi na spletnem portalu, kjer si jih bodo lahko uporabniki s pomočjo QR kode naložili na svoje pametne telefone. V skupnih promocijskih materialih bodo označene tudi izposojevalnice koles na območju. Pri trasiranju poti sodelujejo predstavniki športnih društev in posamezniki, aktivni na področju kolesarstva, in že obstoječi turistični ponudniki. V projekt so se aktivno vključile tudi občine Razvojnega partnerstva središča Slovenije (Dol pri Ljubljani, Domžale, Kamnik, Litija, Lukovica, Mengeš, Moravče, Radeče, Šmartno pri Litiji, Zagorje ob Savi, Šentrupert in Ivančna Gorica). Predstavniki občin v sodelovanju s strokovnjakom s področja spodbujanja uporabe kolesa za vsakodnevne migracije pripravljajo načrt za razvoj podporne kolesarske infrastrukture. Delovna skupinaje predvidela enostavne ukrepe, ki finančno in prostorsko ne bodo veliko posegali v prostor, vendar na podlagi izkušenj iz kolesarsko bolj razvitih mest predstavljajo velik napredek in dvignejo odstotek uporabnikov koles v vsakodnevnem prometu. Omenjene aktivnosti potekajo v okviru mednarodnega projekta CYCLO, namen kateregaje promocija uporabe kolesa v vsakodnevnem prometu. Izvedba aktivnosti je sofinancirana iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in občin RPSS. Center za razvoj Litijaje v preteklih mesecih organiziral preizkuse spretnostne vožnje s kolesom. Poligon je prevozilo tudi veliko kamniških kolesarjev, in sicer 24. junija v Snoviku in 1. julija v Kamniku pri Osnovni šoli Toma Brejca. Test spretnosti na kolesuje koristen pokazatelj sposobnosti hitrega odziva kolesarjav nepredvidljivih situacijah, ki se mu lahko zgodijo v prometu. Center za razvoj Litija na območju Srce Slovenije vzpostavlja mrežo kolesarskih poti. S tem tudi v praksi aktivno izvaja Strategijo razvoja in trženja turizma Srca Slovenije kot turistične destinacije, ki sojo lansko leto sprejeli župani 12 občin. Udeleženci so bili ob uspešno prevoženem poligonu nagrajeni s praktičnimi nagradami za boljšo vidnost v prometu. Med udeleženci kolesarskega poligonaje bil tudi 86-letni Franc Špacal iz Kamnika, ki še vedno redno uporablja svoje 70-letno kolo. Po mnenju kolesarjevje za njih v Kamniku dobro poskrbljeno, manjka pajim predvsem dokončana rekreacijska os ob Kamniški Bistrici do Domžal. Mlade družine omenjajo tudi pomanjkanje urejene povezave od Šutne do kolesarske steze na Ljubljanski cesti. Kamnikje po naravnogeografskih pogojih primerno mesto za kolesarjenje, potrebuje pa še nekaj manjših, a pomembnih infrastrukturnih prilagoditev. www.srce-sloyenije.si IVAN HRIBAR, Prokurist Term Snovik »V Tuhinjski dolini je letos potekala že sedma kolesarska prireditev MTB vzpon na Veliko planino. Ob tem je Center za razvoj Litija organiziral preizkus spretnostne vožnje s kolesom, na katerem se je preizkusilo veliko kolesarjev. Osveščanje ljudi o zdravem načinu življenja se mi zdi zelo pomembno. Tudi Terme Snovik imajo slogan »Rekreacija telesa in duha«, in med drugim obiskovalcem na izposojo nudimo pet koles, s katerimi lahko raziskujejo okolico.« O Domu kulture Kamnik, kamniški kulturi in Kamfestu Kamniški dom kultureje iz leta v leto bolj živ. Zaključuje se sezona 2011/2012, v kateri smo biH domala ivsak dan priča prireditvi. Kako ocenjujete letošnjo sezono? Res se je v letošnji sezoni v DKK zvrstilo veliko prireditev, 142 smo jih našteli, povprečno število gledalcev na dogodek pa se je dvignilo na 152. Nekateri, predvsem tisti, ki v DKK sploh ne zahajajo, še vedno trosijo naokrog, da »sej gor u Kino domu je pa zmeri prazn«. Pa ni tako. Maistrov abonma drži spodbudnih 150 abonentov, Dijaški abonma je poln do zadnjega stola, manjši vpis žal ostaja pri otroškem Kam'nčku, a smo, celostno gledano, z obiskom predstav za otroke kljub temu zadovoljni. Podobno je z abonmajem Veronika, ki je namenjen mladim in mladim po srcu. Čeprav ponuja razgiban, mednarodno obarvan program, smo ga izpeljali z minimalnim vpisom, bili sicer zadovoljni, celo zelo zadovoljni z obiskom posameznih predstav znotraj njega, a kljub temu ga v prihajajoči sezoni verjetno ne bo oz. bo zamenjal dvorano. Od februarja namreč izredno uspešno deluje Klub Kino dom, nekakšna minimizirana retro različica nekdanjega Kina dom Kamnik, ki smo ga uredili v nekdanji jedilnici. Do začetka junija se je v njem zvrstilo več kot dvajset dogodkov, od popularnega stend-upa, do glasbenih in potopisnih večerov. Posebno mesto zaseda tudi Galerija DKK, ki jo programsko vodi Foto klub Kamnik in je vsak dan na ogled slehernemu obiskovalcu DKK. S prireditvami v kamniškem kulturnem hramu skrbite za različne okuse ljudi, vse generacije Kamni-čanov, privabili ste obiskovalce od drugod. Kaj lahko pričakujemo od kulturnega programa DKK v prihodnje? Največji napredek v DKK se je zagotovo zgodil na podočju lokalnih izvajalcev. Če zgolj pomislim, kaj nam je bilo na voljo pred desetimi leti, ob mojih začetkih v DKK, kakšen je bil odnos »lo-kalcev« do DKK, in če to primerjam s situacijo danes, se nam vsem lahko samo na široko smeji. Lokalni izvajalci spet polnijo dvorano, marsikdo jo celo razproda. Ne samo Špas Teater, Teater 55 in seveda Srečanje klap, kot nekoč, zdaj dvorano razprodajo tudi produkcije KUOD Bayani, ŠCRM-ja, osnovnih šol, Mestna godba Kamnik in MePZ Odmev. In če nekega dne dvignemo sedi-šča, da bodo tudi tisti zadaj videli na oder, in bo zato dvorana s 321 sedežev »padla« na za Kamnik bolj razumljivih 260 sedežev, bomo lahko, prepričan sem, govorili o vedno polnem DKK. Ključna točka za razvoj DKK je pravzaprav v eni sami odločitvi. Če sem v intervjuju pred letom dni govoril, da se mora Kamnik odločiti, kaj hoče s kulturo (čeprav v Lokalni strategiji na področju kulture, ki velja samo še do letos, nedvoumno piše, da je kultura poleg turizma glavna prepoznavna točka Kamnika), sedaj malce popravljam tisti poziv. Predvsem sama Občina Kamnik se mora odločiti, kakšno kulturo hoče. Kamničanom je kulturna raznolikost, ki jo narekuje DKK z vsemi vzporednimi dejavnost- mi, produkcijo m soprodukcijo najrazličnejših dogodkov, očitno vedno bolj všeč. Kamfest je zelo popularen. Periferija se prebuja s konkretno kulturno ponudbo. Marsikateri dogodek v centru mesta vsako leto pridobi na kvaliteti. Letos se je dokončno prebudilo plesno gledališče. Mladi si preko kulture iščejo zaposlitve. Se da program DKK ob 120.000 evrih, kolikorjih približno letno prejmete od Občine Kamnik, še izboljšati, izpopolniti? Proračunska postavka, ki jo Občina Kamnik namenja za DKK, je izredno nizka. Vzrok je pravzaprav v »nizkem« štartu pred desetimi leti, ko smo za zagon obnovljenega kulturnega hrama kot mlado društvo, ki vse ve in vse zna, potrebovali bistveno manjša sredstva, kot jih je takrat naračunal recimo JSKD, ki je bil tudi med kandidati. Seveda je moje mnenje, da se je ravno iz te nizko cenovne, a nikakor ne cenene programske politike DKK razvil tako uspešno delujoč multikulturni, medgeneracij-ski mainstreamovsko-alternativni produkcijski program z močnim lokalnim, a tudi institucionalno profesionalnim, celo mednarodnim programom. Vsa leta, do letos, se je proračunska postavka dvigovala oziroma ostajala na nekem nivoju. Resnici na ljubo tudi letos ni bistveno padla, odškrnili so nam le nek tak »saj vemo, da je kriza, a ne?« davek. Podobno žal ne velja za Kamfest. Upravljalec DKKje društvo vjav-nem interesu na področju kulture. Večina slovenskih kulturnih domovje organiziranih v obliki javnega zavoda. Resje, da DKK deluje dobro in da spreminjati nekaj, karje dobro, ni pametno. A vendar, ali ne bi organiziranost kamniškega kulturnega doma v oblikijavnega zavoda pripomogla k še boljšemu DKK? Naj razjasnim že na začetku, da KDPM ni proti ustanovitvi Javnega zavoda za kulturo. To bo logično nadaljevanje dobro začetega dela, kjer se bo KDPM sicer umaknil iz samega DKK, a bo, verjetno prav zato, še bolj aktivno delovalo na področju festivalske produkcije, oživljanja starih mestnih jeder in četrtnih skupnosti in seveda na svojem osnovnem področju - produkciji uličnih predstav. Nasprotujemo pa brezglavemu ustanavljanju javnega zavoda v času, ko se na vseh koncih varčuje, nobenega dvoma pa ni, da kakršenkoli javni zavod za svoje delovanje potrebuje več sredstev kot naša oblika vodenja. Javni zavod po zakonu prinese sistematizacijo dela, ki je društvo ne potrebuje, pravzaprav je v teh turbulentnih časih bolj v napoto. Ravnokar je revizija pokazala, da KDPM dobro opravlja svoje delo, da so občinska sredstva gospodarno porabljena. Vedeti morate, da tistih 120.000 evrov na leto ne gre zgolj za program in zaposlene. Iz tega denarja se plačujejo celotni stroški obratovanja DKK, tehnične posodobitve, zavarovanja ... vodenje DKK ni samo kupovanje predstav in zaračunavanje najemnin. Gre za celosten projekt, ki staro stavbo vsak dan oživi z množico uporabnikov - gledalcev, plesalcev, pevcev, mladine, upokojencev ... Hitro se lahko zgodi, da javni zavod postane ujetnik lastne birokracije in postopkov, da v poplavi papirjev zaposluje vedno nove administratorje in pozablja na program in svoje osnovno poslanstvo. Da postane, predvsem direktor, orodje politike, ki nad njim izvaja različne pritiske kaj sme in kaj ne sme, po drugi strani pa ujetnik lastnih delavcev, ki za nedoločen čas bivakirajo na različlnih bolj ali manj udobnih položajih. Seveda pa poznamo primere, kjer javni kulturni zavod odlično funkcionira. Živo ni le v Domu kulture Kamnik, temveč tudi na Sutni z Ano Desetnico po Kamniško, v Samčevem prehodu z Vrtomirjevim prstanom, v Ciriusu z Zgodbarji, v središču mesta s Kamfestom, na Perovem s Perovanjem ... V čem vidite smisel razvijanja kulture tudi zunaj zidov DKK? Kulturno življenje v majhnem mestu je povezano. Brez tega ne gre. Prepričan sem, da je ena od osnovnih nalog kulturnega centra, kakršen je DKK, sodelovanje z društvi in posamezniki, ki se izkazujejo skozi takše ali drugačne kulturne aktivnosti. In ker za DKK-jem stoji celoten KDPM, ki je s svojimi produkcijami ob-redel marsikak delček Slovenije, celo sveta, prinašamo v Kamnik nove izkušnje, pobude, znanja, pa tudi neuspehe, seveda. Tisti lokalni kulturni dom, ki ostaja samo za svojimi zidovi, je neviden tudi lastni publiki. Publika je namreč na drugi strani zidov. In ne, publika ni lena, neizobražena, pasivna, utrujena, neumna. Tudi mladina ne. Le časi so drugi. Leta 1953, ko so zgradili takrat še Kino dom Kamnik, ni bilo ne televizije ne interneta ne tematskih lokalov in nočnih klubov. In delovnik je bil dolg, če odštejem udarniške akcije, 8 ur. In ljudje so trumoma hodili ob večerih proti Kino domu, se tam družili, pogledali kak film. Leta 2012 imamo vse, česar takrat menda niso imeli in še več. In glej, nekako nam uspe napolniti ta isti Kino dom. Prilagodljivost, a ne na račun kvalitete. Profesionalnost, a ne na račun lokalnih ustvarjalcev. Urejenost, a ne sterilnost. Dostopnost, a ne zastonjkarstvo. KD Priden možic ima vizijo. Vidi prihodnost DKK in vidi prihodnost kulturnega dogajanja na širšem kamniškem področju. Je ta vizija skladna tudi z vizijo oz. strategijo na področju kulture v Občini Kamnik? Mislim, da bo tokratna priprava strategije na področju kulture veliko bolj burna in zato tudi kvalitetnejša. Kakršnakoli že bo, sem prepričan, da ne bo dovoljevala nepremišljenega zmanjševanja denarnih sredstev. Prepričan sem, da bo končno uvedla neko logiko pri financiranju kulturnih projektov, predvsem pa pri podpiranju mladih umetnikov. Če bo strategija narekovala javni zavod za kulturo, ga pač bo. Prepričan pa sem, da bodo za to navedeni tudi dobri razlogi. Vizija, ki jo bo zagovarjal KDPM na podlagi destletnih rezultatov iz DKK, bo zagotovo raznolikost, medgeneracisjka povezanost, močna podpora mladim, vsakršno sodelovanje z osnovnimi in srednjo šolo, pozitiven odnos do različnih Subkultur, po drugi strani pa tesno sodelovanje med turizmom in kulturo ter sodelovanje med posameznimi akterji na področju kulture. Vneto pripravljate že 9. Kamfest, Festival z razgledom, ki velja za enega najboljših festivalov v Ljubljani z okolico. S čim nam bo postregel letos, lahko pričakujemo kakšno presenečenje, novost? Največja novost je zagotovo selitev celotnega programa za otroke v Keršmančev park, ki je med najlepše urejenimi parki v Kamniku in bo dopuščal pestro ponudbo otrokom, mladim in ostalim. Arhitekti iz skupine Štajn so si na obrežju Kamniške Bistrice, ki teče ob celotnem parku, zamislili projekt Mesto ob vodi, s katerim skušajo Kamnik ponovno povezati z vodo. Glavni oder ostaja na hribu, večji poudarek bo na dogajanju v Samčevem prehodu. Obeta se letni kino v sodelovanju s KD Franceta Bernika iz Domžal. Prestavili smo tradicionalni nedeljski začetek na petek, vse skupaj pa bomo zaključili po desetih dneh na skupnem nedeljskem pikniku v Keršmančevem parku. Kdoje magična ekipa, ki v avgustu dodobra prebudi mesto pod kam-niškimiplaninami? Ekipa letošnjega predjubilejne-ga Kamfesta, devetega po vrsti, je kot že vrsto let sestavljena iz ekipe MC Kotlovnica, ki ima letos tudi svoj programski dan s kar se da izčrpno predstavitvijo mladinskega dogajanja v Kamniku, potem seveda glavna producent-ska ekipa KD Priden možic, ekipa arhitektov iz skupine Štajn, ekipa Matične knjižnice Kamnik in knjigarne Sanje. Ne bo šlo brez kamniških gasilcev, redarjev, svoj pečat bosta festivalu vtisnila Helena in Dušan Sterle, mladi kolesarji, nogometaši, plesalci, plezalci, lokostrelci, skejterji, grafitarji, modelarji, glasbeniki in še kdo. Pogovarjalaseje KATJA TROTOŠEK Ana Desetnica po kamniško ali kako krejzi dens zbudi meščane Zadnjo junijsko sobotno dopoldne. Točno ob 10.00 zavzame trg pred šu-tensko cerkvijo Agencija za osvobajanje duha. In par mimoidočih odpre usta. Seveda od začudenja. Le kaj se dogaja? Nič posebnega, le da festival uličnega gledališča Ana Desetnica s svojimi humornimi, spektakularnimi, satiričnimi in umetniškimi intervencijami spet naseljuje urbane prostore. Obiskovalci letošnjega festivala Ana Desetnica v desetih slovenskih mestih, tradicionalno seveda tudi v Kamniku, so lahko ponovno videli marsikaj. Od plesa do glasbe, od lutk do igre, od smeha do satire, od spektakla do minima-lizma, od vizualnega do interaktivnega, od akrobatskega do žarečega. Ano Desetnico po kamniško je odprla predstava Agencija za osvobajanje duha, ki je nastala v času izobraževalnega modula na ŠUGLI - Šoli uličnega gledališča, pod mentorstvom uličnih umetnikov, režiserjev Jaše Jenulla in Vide Cerkvenik Bren iz skupine KUD Ljud. Ob njunem t.i. Ljudovem laboratoriju pa je istočasno svoj gibalni modul imela tudi plesalka in koreografinja Vita Osoj-nik. Vsi trije mentorji so odprli svoje delavnice tudi za nekdanje učence Šugle in tako so vsi skupaj pripravili omenjeno predstavo kot nekakšen zaključek modula. Predstava se je seveda tekom študijskega leta še razvijala in dopolnjena verzija je presenetila kamniške gledalce. Akterji predstave so s svojo prezenco popolnoma obvladovali pozornost občinstva, jim ponudili interakcijo in vsebinsko dovršeno predstavo. Predstava je bila res pravo ulično gledališče. Predstava z drznim posebnim sporočilom, ki za kratek čas ustavi ulico. Kar naenkrat so oči uprte v nepričakovane goste, iščejo pojasnilo k dogajanju in še preden se obiskovalci dobro zavejo, je že vsega konec. Agencija za osvobajanje duha je tako prisotnim ob odlični glasbi pripravila med drugim možnost skoka v neznano, prvinskega krika ali krejzi densa. In zagotavljam, da se je spontanost igralcev prenesla tudi na Kamničane, ki so sprva sicer zadržano, a kmalu zelo razigrano in nasmejano polno sodelovali v dogajanju. Po osvobojenem duhu so prisotni Kamničani začudeno zrli v nebo, kjer so s svojim pogledom iskali diabole, katere je spretno vrtel in metal v zrak zabavno jezični Djugleddy iz Berlina. Tudi ulični žonglerski spektakel Kamničanov ni pustil ravnodušne. Udarne melodije in dobre vibracije z nasmejanim Nemcem so zagotovile ozadje za poživljajočo izkušnjo predstave El Diabolo. Mešanica zabave, pozitivne energije in visoke ravni diabolo tehnike v kombinaciji z izvirnimi triki in idejami je popolnoma navdušila prisotne obiskovalce. Lepo je videti, kako postane ulica ali trg kar naenkrat čudovito umetniško živa in razigrana. Ko se ulični umetniki prelevijo v svoje neverjetne zgodbe. Ko se narišejo na obraz gledalcev nasmehi, začudenost in navdušenje. Ko za trenutek gledalci pozabijo vsakdanjik in vstopijo v zgodbo umetnika, ne-vedoč kaj jih čaka naslednjo minuto. Lepo je, ko je na kamniški ulici poletni brezskrbni smeh. Poletna druženja in srečanja s prijatelji in znanci v mestu. Ana Desetnica je bila krasen uvod, vrh bo zagotovo Kamfest. Lepo pa bi tudi bilo, ko bi se lahko ob uličnem gledališču ali podobnem dogodku srečevali kar vsak poletni vikend. Kamnik bi bil zagotovo bolj sproščen, zabaven, lep in živ. Vsaj čez poletje. BOJANAKLEMENC Vse najboljše KUD Ivan Cankar in še veliko ustvarjalnih let! AÜh tfc^j tek j Kulturno umetniško društvo Ivan Cankar iz Šmartnega v Tuhinjupredstavlja knjigo Veronika z Malega gradu. V knjižnici se velikokrat oziramo po našem okolju in iščemo vezi, sodelavce, ljudi dobre volje za ustvarjanje trenutkov s knjigo, vsebinami in tudi z našo ustno ter pisno dediščino. Takšne ljudjsmo našli v KUD Ivan Cankar iz Šmartnega v Tuhinju. Od leta 2009 z njimi uspešno sodelujemo, kar ni težko, saj nam vedno zgolj iz dobre volje in kulturne zavesti ponudijo svoje igralske talente, kadar jih potrebujemo. V letu 2009 so na izviren, ustvarjalen in prepričljiv interpre-tatorski način predstavili kamniško ustno pripovedno izročilo iz knjige Čuden prečudež (Irena Kotnik in Breda Podbrežnik) v knjižnični dvorani. Istega leta so sodelovali pri predstavitvi knjige Veronika z Malega gradu, ki prav tako vsebuje kamniške povedke in izročilo, vendar za otroke. V letu 2010 smo še dvakrat predstavljali knjigo Čuden prečudež - v kulturnem domu na Lazah v sodelovanju s tamkajšnjim kulturnim društvom in v dvorani frančiškanskega samostana na po- vabilo Društva sv. Jakoba. Pri predstavitvi knjige Čuden prečudež in Veronika z Malega gradu so sodelovali Franc Modrijan, Jan Goltnik, Zoran Grošelj, Breda Jeras, Urška Vrankar in Igor Žavbi. V okviru Križnikovega festivala v Motniku, ki je potekal 2. junija v sodelovanju z motniškimi društvi in našo knjižnico, so uprizorili, kako so se ob mizi včasih domači menili, si pripovedovali takšne in drugačne zgodbe, ki so postopoma in skozi leta prehajale v ljudsko izročilo. Zapis je nastal ob 60-letnici njihovega delovanja, kar je visok jubilej. Posebej je potrebno omeniti dolgoletnega režiserja in predsednika društva Franca Hribarja, po katerem je predsedovanje in režijo prevzel Franc Modrijan, ki ga vsi dobro poznamo. Z režijo se spopada tudi Igor Žavbi, ki je režiral prestavo Podnajemnik. Posvečajo se tudi izobraževanju, štirje člani so obiskovali igralski tečaj v Kamniku pod okriljem JSKD, igralec Matej Korošec pa je na 49. Linhartovem tekmovanju gledaliških skupin Slovenije prejel plaketo JSKD za najboljšo moško vlogo na Gorenjskem, ki jo je odigral v komediji Vinka Möderndorferja Klinika Kozarcky. Njihovo delo je neprecenljivega pomena za publiko in tudi za igralce. Svoj prosti čas namenjajo ustvarjanju in iskanju idej, kako komedijo predstaviti, jo uprizoriti, kako upobiti like, da bo občinstvo najbolj zadovoljno. To je v časih, ko vsi samo jamramo zaradi krivic, stisk, pomanjkanja denarja, neprecenljivo darilo. Dajejo največ, kar človek lahko da človeku - sebe in svoj čas. Čestitamo vsem igralcem in jim želimo, da bi imeli še veliko časa za nas in še veliko dobrih idej. V spomin na stare čase so 6., 7. in 8. julija v letnem gledališču Gradišče uprizorili komedijo Županova Micka. Po sobotni predstavi je bila tudi priložnostna slovesnost ob 60-letnici društva. Breda PodbrežnikVukmir Mislimo globalno, delajmo lokalno Še pred desetletjem smo na Grabnu, ko smo tja bolj kot namenoma zašli pomotoma, žalostno zrli v sivino Doma kulture Kamnik. Praznost, zaprtost, nič in nikogar. Zagotovo si nihče ob tisti sliki niti v sanjah ni mogel predstavljati podobe kamniškega kulturnega hrama danes. Ta je odprt, urejen, ponuja pestro vsebino dejavnosti in dogodkov, kvalitetne prireditve, je dobro obiskan. Kulturno društvo Priden možic, ki upravlja z DKK, sodeluje pri oblikovanju kulturnega dogajanja tudi zunaj zidov hiše s poslanstvom. Domislilo sije Kamfest, festival z razgledom, ki ga pripravlja v sodelovanju z več drugimi kamniškimi kulturnimi ustvarjalci. Kamfest je prerasel v enega najboljših festivalov v Ljubljani z okolico oz. v največjo in poleg Dnevov narodnih noš najbolj prepoznavno prireditev mesta pod kamniškimi planinami. V pogovor o sezoni 2011/2012 v DKK, o prihodnosti kamniškega kulturnega hrama in kulture na Kamniškem ter o prihajajočem Kamfestu smo se zapletli s predsednikom KD Priden možic Goranom Zavšnikom. Kulturno društvo Priden možic ki upravlja z Domom kulture Kamnik, sodeluje pri oblikovanju kulturnega dogajanja tudi zunaj zidov hiše s poslanstvom. Njihova nova predstava se ukvarja z neposredno demokracijo na ulici. 8 13. julij 2012 NAŠA AN KETA - ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN KAMNIŠKA TRŽNICA Poletje je čas obilja zelenjave in svežega sadja. Prav za to se poletna prehrana tako razlikuje od tipične zimske prehrane. Manj je kalorična, privlačna je za oko, boljšega okusa in -vonja. Hrana je lahko izvor zdravja, prav tako pa tudi bolezni. Od nas je odvisno ali jo bomo in ali jo znamo pretvoriti v našega zaveznika ali sovražnika. Lubenice, melone, breskve, korenje, kumarice, stročnice, bučke,jajčevci, blitva, ni boljšega ognjemeta barv kot tistega, ki nam ga v svojem izobilju nudi narava. Kam se odpravljate po nakupih sadja, zelenjave pa tudi ostale prehrambene izdelke, kot so mlečni izdelki ali kruh? Prepričana sem, da se vas večina odpravi v nakupovalne centre. Obstaja pa peščica tistih, ki se še vedno najraje odpravijo na kamniško tržnico ali celo na bližnjo kmetijo in kupujejo lokalno. Samo pomislite, kakšno pot mora narediti zelenjava in sadje, kje vse se »valja«, preden pride do naše države in nato na prodajne police. Da ne govorimo o možnosti, da je umetno dozorelo s pomočjo kakšnih kemikalij, obsevanja in še česa. Zagotovo je nakup na tržnici v takšnih primerih še vedno najbolj primeren in priporočljiv za naše telo in zdravje. Še posebej pestra ponudba na tržnici je v soboto, ko postane tudi kraj za srečanje s prijatelji in znanci. Tudi Občina Kamnik se zaveda pomembnosti lokalne samooskrbe, zato sodeluje v projektu LAS Srce Slovenije, ki je usmerjen v dvig do- Slavi: Na tržnico pridem k svoji bra-njevki po sadje vsak teden, drugače pa vse potrebno nakupujem tudi v trgovinah. Zadnja leta mi je zelo pomembno, da kupujem hrano slovenskega porekla, seveda pa nista zanemarljivi tako kakovost kot cena Na tržnici mi ravno zaradi ponudbe domačih izdelkov cena ni tako pomembna kot v trgovini. Zagotovo nismo še vsi dovolj osveščeni glede zdrave prehrane, vendar opažam, da se čedalje več ljudi odloča za domače, lokalne, bolj kakovostne izdelke. imeli na voljo večje dežnike, saj tu ob dežju ni ravno prijetno. Ne bom jamral. Zadovoljen sem s stalnimi kupci. Letos je bilo veliko povpraševanja za češnjevim paradižnikom, dišavnicami... PISANO Ž dane vrednosti in kakovosti v pridelavi in predelavi lokalnih kmetijskih proizvodov ter njihovo trženje. Podprli so že več projektov z našega območja, med drugim so bile vzpostavljene pomembne povezave med TD Tuhinjska dolina in Termami Snovik ter ponudniki kmetijskih proizvodov iz Tuhinjske doline. Pomembno vlogo pri razvoju lokalne samooskrbe predstavlja tudi zadruga Jarina iz Litije, ki si z različnimi aktivnostmi prizadeva, da se z lokalnimi pridelki in izdelki oskrbujejo različne javne ustanove v našem okolišu. Minulo soboto smo tudi mi obiskali kamniško tržnico in obiskovalce povprašali, zakaj se odpravljajo na tržnico, kako so zadovoljni s ponudbo na tržnici ali raje kupujejo v bližnji trgovini? Se zavedajo pomembnosti samooskrbe? Helena, kmetija Pr'Gabrsk: Tukaj na tržnici ponujam strankam domače mleT _ _ ^^ ko, jogurt, sir, skuto in sirotko z naše ' %_— kmetije. Vse mlečne izdelke pridelujem ■ sama. Naše krave so na paši zunaj, ne uporabljamo nobenih dodatkov ali umetnih gnojil. Kupci so različni, vsak vzame zase izdelek po svojem okusu, največ pa je povpraševanja po sirotki in skuti iz sirotke. Zadovoljna sem, da imam dovolj stalnih strank, ki jih zanima, kaj kupijo in jih malo višja cena tudi ne moti. Kamniška tržnica je lepa, a zagotovo je še veliko možnosti za nadgradnjo ponudbe. V torek je tako povpraševanje kot ponudba veliko manjša kot ob sobotah. Tudi ponudnikov iz kamniške občine bi bilo na tržnici lahko več. Sem kar ena izmed redkih iz okolice Kamnika. Kar nekaj rednih strank je prišlo tudi do naše kmetije, kjer so lahko na lastne oči videli, da so naši izdelki res domači. Ponudbe ne bi rada večala, sem trenutno kar zadovoljna tako kot je. Francka: Na tržnico pridem vsak teden, če sem le doma. Ustavim se na stojnici z mlečnimi izdelki, pri sadikah in branjevkah s sadjem s Primorske. S ponudbo na tržnici sem zadovoljna in mislim, da je dandanes veliko boljša kot pred leti. Doma pridelam sama nekaj zelenjave, vendar ni dovolj, zato pridem na tržnico, kjer imam ob nakupu boljši občutek kot v trgovini, saj menim, da je ponudba na tržnici bolj sveža kot v trgovskih centrih Moti me, kako sta sadje in zelenjava v trgovskih centrih nepravilno dozorena, prekmalu - obrana, ljudje bi morali biti ob nakupu bolj pozorni na to. Svojim branjevkam tu zaupam, na ljubljanski tržnici pa sem že bolj skeptična glede izvora pridelkov. Pogrešam le več ponudbe kmetov iz kamniške občine. Prepričana sem, če bi prišli, bi se tudi Kamničani navadili kupovati lokalno. Marta in Ana Marija: Doma imamo vrt, vendar ne pridelamo vsega, kar potrebujemo. Ravno zaradi tega rada pridem na tržnico, tudi po jajca, saj mislim, da je zelenjava tukaj še vedno bolj sveža kot v trgovinah. Navajena sem že določene ponudbe s stojnic, na primer obožujemo domač kruli in piškote ob sobotah, sadje s Primorske, pri zelenjavi pa rada preverim ponudbo na več stojnicah. Opažam, da je lokalne ponudbe premalo. Zavedam se, da določenih stvari v Kamniku ne moremo gojiti, na primer sezonske breskve, a še vedno menim, da bi se okoliški kmetje morali bolje predstaviti s svojo ponudbo. Morda smo krivi tudi mi, kupci. Na obisku tržnice se srečujem z vedno istimi obrazi, upokojenci in mladimi družinami. Morda bi ob večjem interesu bilo tudi več lokalne ponudbe. Žal se še vedno večina kupcev ne zaveda pomembnosti lokalne - — --- pridelave, sega po cenejših izdelkih, a tudi manj kakovostnih. Morda ima naša družina pri sezonski lokalni hrani manj izbire, a zagotovo pri uživanju več okusa. Anton Flere ml.: S prodajo vrtnin na kamniškem trgu smo zelo zadovoljni. Na tržnici smo prisotni že vrsto let, ljudje so nas navajeni. Morda bi bilo čez poletje fino, da bi imeli tržni dan večkrat v tednu, ne le ob torkih in sobotah, res pa je, da smo majhno mesto in zato je med tednom tudi manjša prodaja. Ob torkih na tržnico zahajajo predvsem starejši ljudje, ob sobotah pa tudi družine. Opažam, da se proda vsako leto več vrtnin, sploh mlajšim generacijam, ki spoznavajo pomembnost samooskrbe. Kamniško tržnico imam rad, mi je všeč, čeprav me motijo malenkosti. Rad bi, da bi Angela: Doma ima velik vrt, predvsem zato, da uživamo domačo hrano. Doma pridelana hrana je bolj zdrava, vem, kaj jem, pa še razmigam se ob delu. Na tržnici rada kupujem sadike za moj vrt ter domačo skuto in jajca. V trgovini redkokdaj posegam po njihovi ponudbi sadja in zelenjave, morda občasno pozimi, ko nam doma že zmanjka domačih stvari. Dejana in Dejan: Ponavadi kupujemo hrano kar v trgovini, saj nam je blizu doma. Mislim, da nam v naši trgovini ponudijo dovolj svežega sadja, nimam pripomb. Priznam, da pri nakupu ne gledam na lokalni izvor, kupim tisto, kar mi ustreza. Vem, da je kvaliteta pomembna, a nimam dovolj časa, da bi iskala prave ponudnike. Nekaj sveže zelenjave dobimo tudi od staršev, malo že pazimo, kaj pojemo. Saša: Žal nimam možnosti doma pridelovati zelenjavo, zato jo dobim pri prijateljih in znancih Pomembno mi je, da vem, od kod izdelek izhaja, da je domača kvaliteta, osebni stik, da vem, od koga kupujem Zahajam tudi na tržnico, seveda pa nakupujem tudi v trgovini. V družini imamo alergike, zato še toliko bolj pazim na izvor živil, seveda pa nam je pomembna tudi kvaliteta hrane, cena na koncu le ni toliko višja, da bi se ozirala na akcijsko ponudbo v trgovskih centrih Doma radi jemo dobro hrano. S ponudniki in obiskovalci tržnice se je pogovarjala BOJANA KLEMENC Lira gostovala na London Wels Choir of the World Petdnevno naporno gostovanje smo Liraši pričeli v sredo, 4. julija, popoldan, ko smo z brniškega letališča poleteli v London. Ob prihodu nas je za spremembo pozdravilo sonce in napovedalo neobičajno vreme za mesto dežja in megle. Četrtkovo dopoldne smo izkoristili za ogled nove olimpijske vasi, že zvečer pa nas je čakala prva vaja v domu naših welških pevskih prijateljev iz London Wels Male Voice Choira. Vaja pod vodstvom Jamesa Haydna in Paula Batemana je minila v prijetnem vzdušju in ponovnem snidenju dveh prijateljskih zborov in predvsem pevcev. Naj povem, da so valižani organizatorji tega pred-olimpijskega festivala moškega zborovskega petja v Londonu. Naslednji dan je bilo malo časa za turistično pohajanje, vendar smo si kljub temu vsaj od daleč ogledali najnovejšo londonsko pridobitev - več kot 300 metrov visoki Shard Tower. Stolpnica je bila ravno dan prej slovesno predana v uporabo po dvanajstih letih od začetka gradnje! Obisk znamenitosti bo možen šele v februarju prihodnjega leta. Zgradba po načrtih italjanskega arhitekta Renza Piana je trenutno najvišja v Evropi, vsi pa pričakujejo, da bo postala ena izmed bolj obiskanih znamenitosti mesta, saj bo v primeru lepega vremena zagotovo nudila čudovit razgled na mesto! Že zgodaj popoldne nas je čakala prva skupna vaja vseh pevcev v verskem središču City Temple na Holborn Viaductu, ki nam je pobrala še zadnje atome moči. Sobotni dan se je za pevce pričel zgodaj zjutraj, saj smo že ob osmih zjutraj prispeli v Royal Festival Hali, kjer je potekala generalna vaja skupaj s Cory Bandom in solistom. Ob dveh popoldne pa se je začelo zares in v več kot tri in pol urnem nastopu smo pevci z vseh petih celin ter brass band izvedli celotni program. V njem sta bila dirigenta že zgoraj omenjeni Haydn ter glavni dirigent Paul Bateman, solistka na klavirju je bila Annabel Thwaite. Seveda ne smemo pozabiti na svetovno slavnega basista Bryna Terfela, ki se nam je pridružil v dveh pesmih. V drugem delu koncerta je bila med drugim krstno izvedena pesnitev The Hero's Journey, za katero je libreto prispeval velški poet Grahame Davies, uglasbitev za moški zbor in brass band pa Karl Jenkins. Jenkins velja trenutno za enega najpopularnejših skladateljev klasične glasbe v Veliki Britaniji in morda tudi na svetu. Skladatelj je bil prisoten na koncertu in je po koncu izvedbe za svoje delo prejel gromozanski aplavz. Po končanem uradnem delu koncerta je občinstvo in celoten pevski sestav odšlo do obrežja Temze, kjer je basist Bryn Terfel izvedel še dodaten program, v katerem seveda ni manjkalavelška himna. Dan se je končal prehitro in v nedeljo zjutraj nas je na pot domov pospremilo običajno deževno vreme, ki se tokrat ni izneverilo lokalni tradiciji. Pevci PSPD Lire Kamnik smo tako končali še eno uspešno predstavitev Slovenije in Kamnika v Angliji, pustili zelo dober pevski in siceršnji vtis, navezali nove stike in se vrnili domov za izkušnjo bogatejši. Tekst in foto: JANEZ BALANTIČ Liraši s spremljevalkamipo uspešnem nastopu. Marjana in Sebastjan: Kamniško tržnico obožujem. Ob torkih je ponudba premajhna, ob sobotah odlična. Vesela sem, da Brici v mesto pripeljejo domače sadje, da je velika ponudba zelenjave z domačih vrtov, na voljo je veliko sort sadik, dobro se mi zdi, da je integrirana zelenjava posebej označena. Doma imam tudi velik vrt, vendar nekatere zelenjave ne posadim, ker mi ne uspeva in to zagotovo najdeni tu. Redno kupujem tudi sadje, pogrešani pa več ponudbe jagodi-čevja. Štaroselci smo zagotovo povezani s kamniško tržnico, mlajših obiskovalcev pa žal ni veliko. Glede na povečano število prebivalcev v mestu opažam, da obisk tržnice ni veliko večji. Seveda bi bila vesela več ponudbe kamniških kmetov, a zaenkrat dobro »kompenziram« to pomanjkljivost s ponudniki od drugod. Perutnino in jajca tako kupim kar direktno na eni izmed kamniških kmetij. ---------------- Irena Pelicon: Prevzela sem družinsko kmetijo v Goriških brdili in nadaljujem tudi očetovo tradicijo prodaje sadja na kamniški tržnici. Oče je redno hodil v Kamnik že pred 50 leti, tu je bilo tudi več Primorcev, saj takrat še ni bilo tako dobre ponudbe sadja v trgovinah kot danes. Že kot mala deklica sem prihajala sem z očetom in sem že skoraj na pol Kam-ničanka. Na tržnici ponujamo naše domače izdelke, začnemo s prodajo češenj in zaključimo s kakiji. Doma gojimo še breskve, marelice, hruške, slive, grozdje, ukvarjamo pa se tudi z vinogradništvom Z leti smo pridobili svoje stranke, jih imamo radi in se tudi zanje potrudimo. Pripeljemo sadje, ki smo ga obrali prejšnji dan. Trudimo se po najboljših močeh, včasih pa nam ponagaja tudi višja sila, kot toča, ki nam je zbila marelice, a stranke razumejo. Kamniška tržnica se mi zdi lepa, prijetno hladno je, priznani, da se kar nadihamo, ko pridemo sem. Sem zelo zadovoljna. 6. Maraton Alpe Scott v znamenju peklenske vročine Prvi julijski dan z visokimi temperaturami ni prizanašal kolesarjem, ki so se v nedeljskem jutru zbirali v središču Kamnika. Kljub napovedanim temperaturam preko 35 stopinj Celzija in opozorilom, da se je v takem vremenu potrebno izogibati večjim telesnim obremenitvam, se nas je na startu 6. Maratona Alpe Scott zbralo 660 kolesarjev, da preizkusimo meje svoje telesne in psihične zmogljivosti v teh izrednih razmerah. Ni kaj, maraton je na sporedu enkrat letno, nekateri se nanj pripravljajo celo sezono, zato ga res ne gre zamuditi. Mesto so preplavili kolesarji iz vse Slovenije, zasledili smo tudi nekaj tujcev, predvsem iz sosednjih držav, zbralo se je tudi precej gledalcev in navijačev, ki so prišli bodriti svoje favorite. Skratka, v centru je bilo živahno, kot se to v Kamniku žal zgodi bolj poredko, vzdušje je bilo enkratno, napetost med tekmovalci pa je naraščala do pastirjevega piska v rog pred kavarno Veronika, ki je naznanil začetek tekmovanja. In podali smo se na 130-kilometrsko traso proti trem prelazom - Jezerski vrh, Pavličevo sedlo in Črnivec. Meni letos ni bilo namenjeno skleniti kroga okrog Alp, saj se je zame maraton končal že na dvajsetem kilometru skupinske vožnje, ko se je nekdo s strani naslonil name in me dobesedno podrl po tleh. V hipu sem bila na asfaltu, žal se padcu niso mogli izogniti tudi nekateri kolesarji tik za menoj. Ker vožnja na tem delu še ni bila zelo hitra, v povprečju okrog 40 km/h, takemu tempu pa v tako veliki skupini ni težko slediti, so kolesarji od zadaj pritiskali in rinili v ospredje, zato je bila skupina vedno bolj gosta, vozilo se je na centimetre. In v takšnih okoliščinah je nevarnost za padce izredno velika. Še dobro, da sem jo odnesla brez resnejših poškodb, z nekaj udarninami in odrgninami. Brez poškodb je ni odneslo niti moje kolo, drugače bi z maksimalno dozo adrenalina zagotovo nadaljevala vožnjo. Sicer pa so padci v kolesarstvu nekaj povsem običajnega, tudi med profesionalnimi kolesarji smo jim lahko priča na vsaki etapi francoskega Toura. Upam, da mi bo na naslednjih Alpah sreča bolj naklonjena. Letos je štrene favoritov premešal mladi Primož Roglič, bivši smučarski skakalec iz Kisovca pri Zagorju, ki se je v cilj pripeljal sam s časom 3:42:50 in poleg zmage postavil še rekord vzpona na Pavličevo sedlo s časom 0:19:45. Na drugem in tretjem mestu sta sledila Uroš Komac (3: 43:56) in Matej Lovše (3:44:24). Odlično so se odrezali domači favoriti Jure Kukovič na 13. mestu absolutno (3:51:18), Iztok Kuret na 23. mestu absolutno in 3. mestu v kategoriji (3:54:52) in Fredo Rajter na 26. mestu absolutno in 1. mestu v kategoriji (3:56:16), vsi člani kluba Calcit Bike Team. Izkazal se je tudi povratnik v cestnem kolesarstvu Klemen Hančič s 26. mestom (3:56:16), na katerega velja računati tudi na prihodnjih tekmah. V ženski konkurenci je bila prepričljivo najhitrejša Teja Gulič s časom 4:06:33, pred Valentino Rebec in Spelo Škrajnar. Maratona so se za trening udeležili tudi nekateri profesionalni kolesarji, med njimi turška reprezentanca, ki je na pripravah v Planici, in ženska kolesarska ekipa Polet Garmin z olimpijko Polono Batagelj, ki se je pred nedavnim pridružila ekipi, med udeleženci smo opazili tudi enega najboljših slovenskih kolesarjev Tadeja Valjavca. Letos je peklenska vročina marsikateremu preprečila boljši čas in višjo uvrstitev. Prav gotovo pa so vsi dali vse od sebe, da so v danih razmerah preplezali tri prelaze s skupno višinsko razliko 2.000 metrov in po 130 kilometrih prečkali ciljno črto v Kamniku. Vsem, ki jim je to uspelo, čestitamo in jim želimo še veliko kolesarskih užitkov. Z letošnjega maratona smo izluščili nekaj zanimivih utrinkov, izjav udeležencev in organizatorja tega vedno bolj prepoznavnega inpriljubljenega kolesarskega dogodka. tekmuje pa predvsem na domačih in avstrijskih tekmah. V drugem delu sezone si želi čim boljših nastopov na državnem prvenstvu v ekipnem in sprint triatlonu, predvsem pa obdržati trenutno formo do septembra za nastop na domači tekmi na Bledu. Pred tem pa morda še za Juriš na Vršič, neznosna vročina, hitrejše vožnje ni bilo pričakovati. Osvežitev s strani gledalcev ob cesti in curki vode na postojankah so v takšnih razmerah še kako prav prišli.« Nina kolesari tri leta, tekmovanj pa se udeležuje dve leti. V letošnji sezoni je bila na maratonu Franja peta generalno in druga v kategoriji, na državnem prvenstvu rekreativnih kolesarjev v cestni dirki je zasedla 3. mesto, na tekmah, ki štejejo za pokal Slovenije, se redno uvršča na stopničke. V nadaljevanju sezone si želi nadgraditi formo in se udeležiti še kakšnega vzpona in maratona. Iztok Kuret, član Calcit Bike Team-GT: Na cestno kolo se je prvič usedel pred štirimi leti in od tedaj ga navdušenje nad kolesom ni zapustilo. Še več, že tretjo sezono se udeležuje amaterskih tekem kot član Calcit Bike Team-GT. Sicer se z uvrstitvami ne obremenjuje preveč, njegov največji uspeh je 4. mesto na Svetovnem prvenstvu mastersev lani v Belgiji v posamični vožnji na čas (kronometer). Kolesarstvo ga nepopisno veseli, nikoli ne čuti odpora in vedno komaj čaka, da gre spet na kolo. V primerjavi s konkurenco trenira malo, vendar kvalitetno. Pri tem mu pomaga strokovnjak Miran Kavaš, ki mu pripravlja shemo treningov. Kot pravi, pa je najtežje pri vsem krmariti med obveznostmi, ki jih je precej, in da mu to uspe, si šteje za velik uspeh. Zaradi recesije se letos ne bo udeležil Svetovnega prvenstva v Južni Afriki, čeprav je bil eden izmed njegovih glavnih ciljev sezone kvalificirati se na to dirko, kar mu je na maratonu Franja tudi uspelo. Nekako pa je uspel zbrati sredstva za udeležbo na Evropskem prvenstvu na Češkem, kjer je solidno nastopil ravno v dneh pred maratonom Alpe. »Zato nisem gojil kakšnih posebnih upov po dobrem nastopu na maratonu, saj so büe noge še precej utrujene po dveh zaporednih dneh težkih dirk. Za maratone nisem najbolj pripravljen, saj dirke za Pokal Slovenije trajajo samo okrog ene ure. Bal sem se tudi krčev, s katerimi imam precej preglavic, sploh v vročih dneh. Res hudo krizo sem imel po spustu s Pavliča skozi Logarsko dolino, ko mi je prva najhitrejša skupina ušla in smo ostali le trije, ki smo nato složno zares hudo garali do Gornjega Gradu. Potem je kriza počasi minila, odlepil sem se od obeh sotrpinov in s pomočjo trme s solo vožnjo do Črne uspel zadržati distanco do zasledovalne večje skupine. Ujel sem še dva odpadnika iz prve skupine in skupaj smo »priborbali« do cilja, kar je zadostovalo za generalno 23. mesto in 3. mesto v kategoriji. Maraton je eden najlepših in tudi najtežjih pri nas, premagati ga v taki vročim ob solidni uvrstitvi me navdaja z zadovoljstvom. Veselje je tekmovati na tako dobro organiziram prireditvi, letos je zame že tretjič. Sedaj si bom malce odpočil, nato pa začnem s pripravami na drug del sezone. Čaka me še precej pomembnih dirk, tudi mednarodnih. Se jih že veselim!« Iztok Kuretje bil s svojo vožnjo na Alpah zelo zadovoljen, saj seje ravno vrnil z Evropskega prvenstva na Češkem, zato ni pričakoval skupnega 23. mesta in 3. mesta v kategoriji. Kdorje dober,je dober, ne glede napogoje! Rok Vrhovnik, član TK Trisport: »Z maratonom sem na splošno zadovoljen, predvsem z vzponoma na Jezerski vrh in Pavliča. Malo manj pa s preostankom poti, kjer sem po spustu ostal med prvo in drugo skupino s še dvema Kamničanoma in smo se kar precej na-garali. Druga skupina nas je vse »skurjene« ujela šele nekje na sredini Črnivca Po tihem sem upal na nekaj mest višjo uvrstitev, vendar je uspeh na takem maratonu že, da se sploh pripelješ do cilja Bil sem namreč v bližini skoraj vseh večjih padcev, ki jih je bilo kar nekaj. Na maraton se nisem posebno pripravljal. Enkrat sem naredil daljši trening čez traso maratona, vzponi in daljši kolesarski treningi pa so že tako v mojem triatlonskem planu.« Rok je sicer aktiven športnik, v letošnji sezoni je še posebej dober. Na državnem prvenstvu v olimpijskem triatlonu minulo nedeljo je bil odličen deseti v članski konkurenci. S triatlonom se ukvarja že 9 let, Občudovanja vreden na letošnjem maratonu je zagotovo nastop gospoda Adolfa Križnarja, ki se je po 6 urah in 38 minutah v cilj pripeljal zadovoljen in še vedno s precej energije. Prav nihče od prisotnih, ki smo ga z aplavzom pospremili na zmagovalni oder, mu ne bi prisodil 81 let, saj je kar skočil na stopničko in stisnil k sebi ljubki hostesi. Nato je poprijel za mikrofon in povedal, da je izredno zadovoljen, ker je kljub vročini odpeljal enega najlepših maratonov doslej, da je na poti užival in ni nikjer, kljub strmim klancem, sestopil s kolesa. Bravo, gospod Adolf, vsa čast! Zanimivost letošnjega maratona je tudi Kamničan Josko Varga, ki je celotno traso maratona prevozil s street stepperjem in je tako prvi na svetu, ki mu je uspelo s street stepperjem prevoziti tri gorske prelaze v enem kosu. Kot nam je povedal, je vožnja z njim izredno naporna, saj nima sedežne opore, niti najbolj ustreznih prestavnih razmerij za vožnjo v klanec. Razdaljo maratona je premagal v času 6:56:06, kar je glede na konfiguracijo terena in težavnost zelo dober čas. V spremljevalnem vozilu ga je spremljala ekipa nemškega proizvajalca street step-perjev, ki je podvig posnela na filmski trak. Joško, član kolesarskega kluba Bambi, je sicer odličen cestni kolesar že dolgo vrsto let, med drugim je večkratni zmagovalec svetovnega pokala v kronometru in večkratni državni prvak v svoji kategoriji. Nina Mermal, članica KD Alpe: Maratona sem se udeležila drugo leto zapored, sicer pa sem samo traso odpeljala že večkrat. Pred startom je bilo nekaj nervoze, saj sem imela težave s kolesom, ki pa smo jih k sreči pravočasno odpravili. Šrečno se je zame končal tudi eden izmed padcev na poti do Jezerskega, ki sem mu za las ušla in k sreči odnesla le z manjšima odrgninama. Z vožnjo sem zadovoljna, glede na to, da nas je od Pavličevega sedla naprej spremljala Fredo Rajter, član Calcit Bike Team-GT: »Zame najlepši kolesarski maraton v Sloveniji je minil v peklenski vročim. Na srečo v živčni vožnji do Jezerskega nisem bil udeležen v padcih, ki so se vrstili kot po tekočem traku. Pavliča sem vzel previdno in se nisem hotel za-leteti, najbolj pa sem trpel zadnjih 500 metrov Črnivca. V cilj sem se pripeljal kot prvi v skupim trinajstih kolesarjev. Med tekmo sem popil 6 litrov tekočine, v cilju pa me je čakalo zasluženo hladno pivo. Janeza Jarma in ekipo gre pohvaliti za odlično organizacijo. Ne morem pa mimo tega, da opozorim na Fredo Rajter je letos v odlični formi, kar je dokazal že na maratonu Franja s 66. mestom generalno in časom 3:31. Na Alpah je le še potrdil dobro pripravljenost, saj je s časom 3:56:16 pristal na 26. mestu absolutno in bil najhitrejši v svoji kategoriji. Kot ponavadi je bil med najboljšimi tudi odličen vsestranski športnik in športni novinar Metod Močnik (KD Alpe), ki seje zavihtel na drugo stopničko v kategoriji. katastrofalno stanje cest v občini Solčava in Luče in na spustu s Črnivca. Letos sem že sedemkrat obkrožil Alpe, prvič, ko je bil Pavlič še zasnežen. Veselim se že naslednjih Alp.« Tone Klemene - Olson, član KD Alpe: V preteklih letih se je intenzivno ukvarjal s tekom, se udeleževal maratonov, predvsem gorskih tekov, zaradi bolečin v nogi in hrbtu pa se je pričel intenzivno ukvarjati s kolesarstvom. »Lani sem se prvič udeležil Maratona Alpe, ker pa sem nepravilno razporedil moči, je bilo to eno samo mučenje. Letos sem dobro odpeljal že Franjo, zato sem se na Alpe podal z velikim optimizmom. Kljub visokim temperaturam sem ga prevozil celih 40 minut hitreje kot lani. Vsak vzpon mi -- - ------- je bil užitek, saj sem puščal za seboj marsikaterega soudeleženca. Čas pa sem izgubljal pri spustih. Tik pod vrhom Črnivca sem dobil krče, vendar sem vseeno trmasto vztrajal do konca. Vesel in zadovoljen sem z doseženim rezultatom. Zame je to najlepši, pa seveda tudi najtežji kolesarki maraton pri nas, zato ga priporočam vsem, ki se ga še niso udeležili, saj je res velik izziv. Letos se imam namen udeležiti še Juriša na Vršič, ki je v sklopu pokala Schneekoppe, saj branim trenutno drugo mesto v moji kategoriji.« Janez Jarm, vodja Maratona Alpe SCOTT: »Maraton je že od samega začetka velik organizacijski zalogaj, z leti postaja le še večji in vesel sem, da je tudi letos potekalo vse tako, kot smo si zastavili. Na startu je bilo nekaj kolesarjev manj kot lani, kar pripisujemo vi-__________ sokini temperaturam, vseeno pa smo z udeležbo, pa tudi z obiskom gledalcev ob progi, ki jih je vsako leto več, zadovoljni. Seveda priprava takšnega dogodka ne bi bila možna brez podpore sponzorjev in lokalnih skupnosti, še posebej Občine Kamnik. Sicer pa želja nas organizatorjev ostaja, da krog okoli Alp, ki povezuje 11 občin pri nas in na avstrijskem Koroškem, postane priljubljena izbira za dnevne ali večdnevne kolesarske ture, da poveže doline, turistične ponudnike, lokalne skupnosti. Maraton pa je tako le vrhunec vsega tega. Verjamem, da nam glede na potencial, ki ga alpske doline ponujajo, in prve skupne korake oz. sodelovanje to v prihodnosti tudi uspe.« ANITA MEJAČ 10 13. julij 2012 POROKE IN JUBILEJI Kamniški OBČAN Dormeo' — -----■■ prešita odeja 37 € 140 x 200 cm vzglavnik 2164€ Odkrijte prednosti bambusovih vlaken iz 100% naravnega izvora! vzglavnik Bamboo - zaradi izjemne vpojnosti skrbi za suho spalno površino -zagotavlja udobno podporovvseh spalnih položajih -antialergijski, nastavljiv po višini in pralen na 60° C prešita odeja Bamboo - učinkuje antibakterijsko in podaljša občutek svežine - lahka in zračna, varuje pred pregrevanjem telesa - pralna na 60° C ter odlična za alergike in vse, ki se med spanjem opazno potijo Obiščite nas v trgovini Top Shop v Kamniku (Qlandia)! Ponudba velja od 16.7. do 31.8.2012 oz. do razprodaje zalog. www.dormeo.net PRAZNIČNO RAZPOLOŽENJE OB ZAKONSKIH JUBILEJIH JUNIJSKE POROKE Med porokami vjunijuje prav gotovo najodmevnejša poroka kamniškega poslanca v Državnem zboru mag. Mateja Tonina. Z dolgoletno izvoljenko Marjeto Podbevšek sta zakonsko zvezo sklenila v soboto, 23.junija. - Mendiževec Tadej, Grosuplje, Pod gozdom cesta VIII 12, star 29 let, in Bukovec Natalija, Ljubljana, Na peči 2, stara 24 let - Burja Roman, Zgornji Tuhinj 22, star 31 let, in Barlič Marija, Lukovica, Blagovica 3, stara 32 let - Močnik Miran, Kamnik, Sidol 3, star 24 let, in Pavlič Darija, Lukovica, Trnovče 7, stara 22 let - LukšeTomaž, Kamnik, Perkova ulica 15, star26 let, in Movern Natalija, Kamnik, Perkova ulica 15, stara 36 let - Tič Robert, Domžale, Ulica Nikola Tesla 16, star 31 let, in Posedi Barbara, Domžale, Vir, Parmova ulica 10, stara 30 let - Dželadini Nimet, Šmarca, Pibernikova cesta 33, star 24 let, in Kamberi Fiknete, Šmarca, Pibernikova cesta 33, stara 21 let - Hafner Boris, Komenda, Mlaka15, star 29 let, in J enko Kristina, Mengeš, Kopitarjeva ulica 6, stara 25 let - Čebul Simon, Komenda, Nasovče 23B, star 27 let, in Putanec Urška, Komenda, Nasovče 23B, stara 24 let - Dobelšek Luka, Velenje, Ulica Dušana Kvedra 7C, star 29 let, in Kolenc Vesna, Ljubno, Melise 2, stara 29 let - Zarnik Rok, Križ 13a, Komenda, star 31 let, in Poljanšek Katja, Markovo 2L, stara 23 let - Jelovčan Tadej, Vrhnika, Gradišče 18B, star 32 let in Kovačič Melita, Rakek, Partizanska cesta 10B, stara 25 let - Lap Jan, Kamnik, Ulica Matije Blejca 9, star 31 let, in Muha Špela, Kamnik, Ulica Matije Blejca 9, stara 31 let - Pogačar Marko, Komenda, Gora pri Komendi 2A, star 25 let, in AlpnerTina, Zgornje Stranje 65, stara 26 let - Bokalj Phillip, Kamnik, Ulica Matije Blejca 14, star23 let, in Hasanagič Nina, Ljubljana, Ulica bratov Učakar 100, stara 23 let - Tonin Matej, Zgornji Tuhinj 39B, star 29 let, in Podbevšek Marjetka, Spodnje Palovče 24, stara 24 let - Strnad Sašo, Ljubljana, Milčinskega ulica 59, star 23 let, in Polak Mateja, Kamnik, Tunjiška cesta 11, stara 23 let - Knep Janez, Grosuplje, Kersnikova cesta 5, star 29 let, in PeničAnita, Grosuplje, Ljubljanska cesta 4F, stara 30 let - Džafič Almin, Šmarca, Gornji log 12, star 25 let, in ČatovičAida, Šmarca, Kamniška cesta 14, stara 20 let - RosulnikJure, Kranj, Predoslje 10, star 35 let, in Kožar Klara, Cerklje na Gorenjskem, Zalog pri Cerkljah 98, stara 29 let - Sušnik Aleš, Kamnik, Tunjiška cesta 2, star 30 let, in Zalogar Katjuša, Kamnik, Zikova ulica 10, stara 26 let MARIJA IN MARJAN ZAGO-RIČNIK iz Parapatove ul. 11 v Kamniku. Marija, roj. Udovč, 17.12.1936, in Marjan, roj. 21.11. 1936, sta se poročila 6. januarja 1962. V DU je Marija članica od leta 1992, Marjan pa član od leta 1998. _ V pestrem in zanimivem kulturnem programu, ki ga je vodila Marjana Berlec, predsednica socialne komisije, so sodelovale Ljudske pevke PREDICE in Folklorna skupina DU Kamnik s harmonikarjem Karlom Kutner-jem. Po spletu narodnih plesov in ob zaključku slavja so folklo-risti zaplesali skupaj s slavljenci. Srečanja se je udeležil tudi župan Marjan Šarec. V pozdravnem nagovoru je vsem čestital, stisnil roke, slavljenke pa razveselil s cvetjem. Predsednik Društva upokojencev Kamnik Vinko Polak se je slav-nosti pridružil s čestitkami jubilantom - članom društva. Marjana Berlec in Valerija Štupar sta jubilantom izročili posebne diplome in priložnostna darilca. Družabni del je potekal v obujanju spominov na pretekli čas, na lepe trenutke, čas spoznavanja, Zlatoporočenci (z leve): Štupar, Zagoričnik, Šuštar, Vugrinec. rojstva otrok, vselitve v lastne hiše oz. stanovanja, spomnili so se tudi težkih trenutkov, ki jih ni bilo malo, a so jih znali uspešno premagati. Mnogi ugotavljajo, da so s prehojeno potjo nadvse zadovoljni. Za razvedrilo in dobro razpoloženje je s svojo nepogrešljivo harmoniko poskrbel Jože Jagodic. Srečanja se nista mogla udeležiti zlatoporočenca Agata in Ivan Komatar iz Soteske 99, zato so ju društvene sodelavke obiskale na njihovem domu. STANE SIMŠIČ JULKA IN JERNEJ JERIČ iz Ke-betove 20 v Kamniku. Julka, roj. URANKAR 8.2.1942, in Jernej, roj. 27.8.1936, sta se poročila 12. maja 1962. Julka je včlanjena v DU od leta 1993, Jernej od leta 1992. BISERNI ZAKONSKI PARI 60 let zakonskega življenja: ANGELA IN MARJAN ADAMIČ iz Bazoviške ul. 6 v Kamniku. Angela, roj. Janežič, 12.9.1930 in Marjan, roj. 22.9.1923, sta se poročila 24. maja 1952, člana društva sta od leta 1984. BOGOMIRA IN ALOJZ BEC iz Ul. Toma Brejca 5. Bogomira, roj. Škufca, 19.10.1930, in Alojz, roj. 8.4.1925, sta se poročila 5. julija 1952, oba sta včlanjena v društvo od januarja 1989. LAVRA IN ALDO BEČ z Vrhpolj 27. Lavra, roj. Devetak, 22.2.1929, in Aldo, roj. 23.5.1930, sta se poročila 21. junija 1952. Lavra je članica društva od 1986, Aldo pa od leta 1981. IVANKA IN MILAN BAJDE iz Laz 21 v Tuhinju. Ivanka, roj. Žavbi, 6.5.1934, in Milan, roj. 26.7.1925, sta se poročila 3. maja 1952. V DU Kamnik je Ivanka včlanjena od 1991, Milan pa od 1985. IVANKA IN VALENTIN PESTOTNIK iz Kamnika, Pot na Poljane 11. Ivanka, roj. Juteršek, 1.7.1926, in Valentin, roj. 14.2.1927, sta se poročila 23. februarja 1952. Oba sta člana DU Kamnik od junija 1988. MARINKA IN ALOJZ LAH iz Ulice Toma Brejca 16 a. Marinka, roj. Špenko, 6.11.1941, in Alojz, roj. 10.6.1938, sta se poročila 3. marca 1962. Marinka je članica društva od leta 1990, Alojz od leta 1995. Biserni zakonskipari (z leve): Pestotnik, Bec,Adamič, Bajde in Beč. IVANKA IN LUDVIK ŠTUPAR iz Črnivske ul. 10 v Kamniku. Ivanka, roj. Kne, 30.5.1935, in Ludvik, roj. 16.8.1934, sta se poročila 24. februarja 1962. V društvo sta včlanjena od februarja 1992. ANGELCA IN ANTON ŠUŠTAR iz Srednje vasi 27. Angelca, roj. Pavlič, 30.7.1938, in Anton, roj. 10.5.1938, sta se poročila 24. februarja 1962. V društvo sta se včlanila maja 2001. CILKA IN JOŽE SLAPAR iz Polčeve poti 7 v Kamniku. Cilka, roj. Matjan, 13.11.1943, in Jože, roj. 2.3.1936, sta poročena od 1. julija 1961. V DU sta se včlanila 1997. ANGELA IN FRANJO VUGRINEC iz Cankarjeve ceste 29, Kamnik. Angela, roj. Gruden, 31.5.1940, in Franjo, roj. 7.8.1938, sta se poročila 14. februarja 1962. V DU je Angela pristopila leta 1991, Franjo pa 1995. Z leve: predsednik DU Kamnik Vinko Polak, župan Marjan Šarec in zlatoporočenci (z leve): Balantič, Lah, Jerič in Slapar. V Društvu upokojencev Kamnik je bilo 12. junija zopet nadvse slovesno. Na posebni slovesnosti »Pri Marjanci« so se zbrali jubilanti, ki so sklenili zakonsko zvezo pred 65,60 in 50 leti. Društvenemu povabilu na to srečanje seje odzvalo 14 zakonskih parov: DIAMANTNI ZAKONSKI PAR 65 let zakonskega življenja: JULIJANA IN JOŽEF BERLEC iz Kamnika, Mlakarjeva ulica 2. Julijana, roj. Zarnik, 5. 2. 1925 in Jožef, roj. 11.9.1919, sta se poročila 25. maja 1947. Oba sta člana DU, Julijana od 1987 in Jožef 1979. ZLATI ZAKONSKI PARI 50 let zakonskega življenja: ANA IN STANE BALANTIČ z Županjih njiv 17 v Stahovici. Ana, roj. Zamljen, 28.7.1943, in Stane, roj. 7.3.1938, sta se poročila 13. maja 1962. Ana je članica društva od 1992 in Stane od leta 1993. r Zahvaljujemo se našim sponzorjem, ki so nam omogočili izvedbo projekta »JADRANJE ZAJUTRI 2012«: Adriatic-Slovenica d.d; Gostišče pri Planinskem orlu; Splošna plovba Piran; Elektronček; Tosama; Sportsdirect.com; KovinaR d.o.o, Jesenice; Goldi d.o.o.; Kamnik Trans d.o.o.; Osi.si; Komag d.o.o., Triglav d.d. ŠD SAPPA slonom,, zebrami in drugimi živalmi. Slikali smo se še pod staro oljko in doživeli pravo morsko nevihto. Ko se je zjasnilo, smo odpluliproti Puli. Po -večerji smo imeli predavanje o potapljanju. Ko smo opravili Pozej-donovo zaprisego, smo bili sprejeti med mornarje. Zopet smo pozno v noč kartali. V petek smo se po opravljeni učni uri odpeljali na Kamenjak s kombiji, Športna zveza Kamnik izpeljala vsa šolska tekmovanja V nasprotju z_nekaterimi sosednjimi občinami je Športni zvezi Kamnik do meseca junija kljub izredno slabemu vremenu uspelo izpeljati vsa osnovnošolska tekmovanja. Tako so v januarju skupaj z Osnovno šolo Toma Brejca izpeljali Občinsko prvenstvo v namiznem tenisu. Najboljša pri učenkah od 1.-5. razreda je bila Nika Koželj (TB) pred Niko Ahlin (KM) in Ano Pio Pogačar (KM). Pri učenkah od 6.-9. razreda pa je slavila Ema Kobal (KM) pred Zalo Pire (TB) in Laro Podlesnik (TB). Pri učencih od 1.-5. razreda je bil najboljši Gašper Košir (KM) pred Matijo Svraka (TB). Med učenci od 6.-9. razreda je bil najboljši Matej Prezelj (TB) pred Janom Rodetom (TB) in Mihom Omovškom (MV). V skupini rangiranih tekmovalcev pa je zmagal Nejc Erjavec pred Rokom Hribarjem in Janom Finkom (vsi TB). V marcu so v sodelovanju s KK Kamnik izpeljali Občinsko prvenstvo v košarki za 1.1999 in mlajši. Pri dečkih je slavila OŠ Toma Brejca pred OŠ Marija Vera in OŠ Frana Albrehta, pri deklicah pa prav tako OŠ Toma Brejca pred OŠ Frana Albrehta. V aprjlu je sledila mala odbojka, ki jo je ŠZ Kamnik pripravila skupaj s Calcit Volleyballom. Pri deklicah je slavila ekipa OŠ Frana Albrehta pred OŠ Toma Brejca in OŠ Marije Vere, pri dečkih pa OŠ Toma Brejca pred OŠ Frana Albrehta in OŠ Stranje. Skupaj z NK Kamnik so v maju zaključili z malim nogometom. Pri dečkih je slavila ekipa OŠ Marije Vere, pred OŠ Frana Albrehta in OŠ Komendo Moste. Kljub slabemu vremenu pa so uspeli v maju v enem dnevu organizirati Atletiko za 1.1997 in 1.1999 in Kros za vseh devet razredov. Rezul- tate pa si lahko ogledate na www, sportnazvezakamnik.si. Zadnje tekmovanje pa je bilo v odbojki na mivki. Pri dečkih I. 1999 je slavila ekipa OŠ Frana Albrehta pred OŠ Stranje iri OŠ Toma Brejca, prj deklicah pa OŠ Toma Brejca pred OŠ Frana Albrehta in drugo ekipo OŠ Frana Albrehta. Pri dečkih 1.1998 je slavila ekipa OŠ Frana Albrehta pred OŠ Stranje inOŠ Toma Brejca, pri deklicah pa OŠ FranaAlbrehta pred OŠ Toma Brejca in OŠ Marije Vere. Prj najstarejših pa je slavija ekipa OŠ Frana Albrehta pred OŠ Stranje in OŠ Šmartno, pri dekletih pa OŠ Toma Brejca pred OŠ Stranje in OŠ Frana Albrehta. V jesenskih mesecih pa ŠZ Kamnik čaka še organizacija košarke, nogometa in odbojke za I. 1998 in mlajše. Za ŠZ Kamnik Cicol. Minulo nedeljo, 8. julija, se je zaključila sezona 2011/12. V zadnjih tekmah kamniški vaterpolisti žal niso bili uspešni, izgubili so v pokalu kadetovv polfinalu proti Kopru, pri mladincih zAVKTriglav in U15 tudi proti Kopru. V vaterpolskem društvu pa bodo preko poletja aktivni tudi s prireditvami, kot so 5. kamniški kvadratlon, mali vaterpolo Kamnik 2012 in poletna liga. V Šolskem centru Rudolfa Maistra v Kamniku so konec maja podelili mednarodna jezikovna spričevala za nemški in angleški jezik. Slovesne podelitve so se udeležili James Hampson, direktor British Councila, dr. Reinhard Zühlke, strokovni sodelavec in koordinator DSD za Slovenijo, mag. Julijana Bizjak Mlakar, podžupanja občine Kamnik, ravnatelj Gimnazije mag. Šemso Mujanovič, ravnateljica Srednje ekonomske šole, dr. Tatjana Novak, starši dijakov in učitelji ŠCRM. Gostje so v zanimivih govorih poudarili pomen znanja tujih jezikov in čestitali dijakom za uspešno opravljene izpite. Pri- reditev so popestrili dijaki s krajšim kulturnim programom. Člani angleške gledališke skupine so izvedli nekaj odlomkov iz muzikala Mamma Mia, dijakinje drugega letnika gimnazije pa so predstavile Goethejevega Čarovnikovega vajenca. Nemško jezikovno diplomo »Deutsches Sprachdiplom« (DSD II) so prejeli: Rosa Tomšič, Natja Leveč, Eva Demšar, Petra Kapš, Klara Sajevic in Jernej Jurič. Angleško jezikovno spričevalo »First Certifikat in English« (FCE) je uspešno opravilo 18 dijakov tretjega in četrtega letnika gimnazije: Eva Krivec, Tina Do- linšek, Anita Jeglič, Karin Lisjak, Nina Podjed, Polona Pevec, Maša Vozlič, Gregor Božič, Barbara Gavranovič, Eva Rihtaršič, Špela Potočnik, Miha Hrovat, Neža Per-ko, Eva Polančec, Nika Ponikvar, Klara Krošelj, Kaja Komatar in Natja Leveč. Dijake sta na izpite pripravljali profesorici Marta Janežič in Gabriele Drewes. Oba izpita sta za dijake velikega pomena, saj pomenita ustrezno dokazilo o znanju jezika, tako za študij v tujini kot tudi pri iskanju službe. FCE je po merilih Skupnega evropskega okvira (SEJO) na stopnji B2, DSD II pa na stopnji B2/C1. svobode je, ko se razprejo jadra in jadrnica tiho pluje po morju. Zasanjali smo se in skoraj zaspali. Toda naši spremljevalki sta nam postregli kosilo in konec je bilo lenarjenja. Po vsakem obroku sta bila dva dežurna, ki sta morala pomiti posodo, pospraviti kuhinjo ter odnesti smeti. Zelo so mi bili -všeč -večeri, ko smo kartali, se dolgo v noč pogovarjali in si zaupali mnoge skrivnosti. Toliko se že dolgo nisem nasmejala. Po zajtrku smo izpolnjevali delovne zvezke, nato so nas skipperji presenetili z nagradno igro in nam podelili nagrade. Odpluli smo proti Brionom. Po otoku smo se -vozili z vlakom, si ogledali prekrasne parke, zalive, golf igrišče in safari park s saj je pihal premočan -veter, da bi odpluli z jadrnicami. Tam smo se najbolj pogumni kopali, drugi pa so nabirali školjke, kamenčke in spoznavali različne rastline. Proti -večeru smo se -vrnili na jadrnico. Pripravili smo se za nastop na zaključnem večeru. Na terasi pristanišča nas je pričakal čarovnik, ki nam je pričaral zajčke, golobe in denar. Bil je res enkraten in zanimiv. Vsaka šola je pripravila krajšo predstavitev. Mi smo -veselo zapeli dve pesmi, povedali svoje občutke in poželi -velik aplavz. Pozdravila sta nas državna sekretarka Mojca Skrinjar in poslanec Matej Tonin. Podelili so še nagrade in končno smo imeli ribji piknik. Utrujeni in Uspešno zaključeno šolsko leto na kamniški gimnaziji Mednarodna jezikovna spričevala na ŠCRM Aktivne počitnice z vaterpolskim društvom Kamnik Jadranje zajutri 2012 Še eno izjemno zanimivo, naporno in hkrati uspešno leto je za nami. Dijaki in profesorji so se izkazali na mnogih področjih in množica priznanj, diplom ter dosežkov vseh vrst je deževala skozi vse šolsko leto. Izpostavil bi veliko število jezikovnih diplom, ki so jih letos osvojili naši dijaki, pa odlične uspehe na tekmovanju v logiki, ekonomiji ..., vse do uspehov na raziskovalnem področju. Vtem šolskem letu smo organizirali prvi tabor za nadarjene dijake, izvedli veliko uspešnih projektnih dni in izpeljali vrhunske mednarodne izmenjave. Uprizorili smo gledališko predstavo in zelo uspešen muzikal, ki je obnorel Kamnik. Vse skupaj se odraža tudi v rezultatih pri rednem pouku, saj se dvigujejo prav vsi parametri, s katerimi se meri uspešnost. Uspešnost v gimnazijskih programih ob polletju šolskega leta 2011/2012 se je izboljšala za 3,5 odstotne točke v primerjavi s šolskim letom 2010/2011, drastično pa se je zmanjšalo število dijakov z več kot tremi popravnimi izpiti. Uspešnost ob koncu pouka (torej junija pred popravnimi izpiti) se je ravno tako izboljšala za slab odstotek v primerjavi s prejšnjim šolskim letom. Uspešnost ob koncu šolskega leta (po popravnih izpitih) 2010/2011 smo izboljšali za 3 % v primerjavi s šolskim letom 2009/2010, število popravnih izpitov se je drastično zmanjšalo, uspešnost dijakov na popravnih izpitih pa se je izboljšala za 10,5 odstotnih točk (primerjava šolskega leta 2010/2011 in 2009/2010). Primerjava z letošnjim šolskim letom bo izdelana konec avgusta zaključenem jesenskem roku popravnih izpitov. Zelo smo veseli, da smo v demografsko najslabšem letu (število mladih z letnikom rojstva 1997 v Kamniku z okolico) napolnili vse razpisane oddelke do zadnjega mesta. Po večletnem upadu števila dijakov na našem zavodu smo uspeli upad zaustaviti ter doseči preobrat, saj se bo v šolskem letu 2012/2013 povečalo število dijakov, tako na Gimnaziji kot na Srednji ekonomski šoli. V naslednjem šolskem letu bo okrog 820 dijakov v programih našega zavoda. Rezultati splošne mature bodo znani v ponedeljek, 16. julija, o uspešnosti naših maturantov bomo zapisali na šolsko spletno stran. S pričakovanji načrtujemo aktivnosti za novo šolsko leto, ki nam bo prineslo tudi veliko spremembo - združevanje v enovito šolo. Vsaka sprememba lahko prinese tudi veliko dobrega in s takšnim pristopom sprejemamo načrte Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Vsem dijakom in zaposlenim želimo lepe in prekrasne počitnice, ki bodo poskrbele za regeneracijo in svežo moč za izzive novega šolskega leta. Mag. ŠEMSO MUJANOVIČ, ravnatelj gimnazije polni -vtisov smo odšli na jadrnico, a zaspali nismo. Tudi zadnji -večer smo kartali do zgodnjih ur. Prišla je sobota, naš zadnji dan na jadrnici. Hitro smo pospravili, očistili jadrnico in se poslovili. Na pomolu nasje že čakal šofer, ki nas je odpeljal še na ogled amfiteatra v Puli. Ogledali smo si mogočno obzidje, se slikali in odšli na potep po starih puljskih ulicah. Polni -vtisov, utrujeni, a zelo zadovoljni smo se končno odpeljaliproti domu. Res sem -vesela, da sem bila ena od udeleženk Jadranja zajutri. Zelo sem hvaležna ekipi društva SAPPA, ki seje lotila organizacije tega projekta. Hvala vsem sponzorjem, ki so nam omogočili, da smo preživeli tako lepe in nepozabne dni.« DRAGICA VRHOVNIK, Cirius Kamnik Prvi tabor za nadarjene dijake kamniške gimnazijeje odlično uspel. Prvi teden aktivnih počitnic smo že uspešno zaključili. Ker nam je bilo vreme več kot naklonjeno, smo lahko izvedli vse načrtovane aktivnosti. Otroci so zelo uživali ob lovljenju rib, še bolj pa, ko smo ulov pripravili za kosilo. Obiskali smo tudi Veliko planino, kjer smo opazovali krave na paši, v Kamniški Bistrici pa so otroci streljali z lokom. Tudi obisk na kmetiji je požel veliko navdušenje, saj smo ga poleg spoznavanja domačih živali izkoristili tudi za jahanje. Seveda pa vaterpolsko društvo ne bi upravičilo svojega imena, če se ne bi prav vsak dan osvežili v bazenu Pod Skalo. Zagotovo bo luštno tudi v prihodnjih terminih aktivnih počitnic. Otroke smo povprašali, kaj jim je bilo na taboru najbolj všeč: Martina: »Najbolj sem uživala na lokostrelstvu in kmetiji«. Katarina: »Na aktivnih počitnicah mi je bilo najbolj všeč na kmetiji, ker smo jahali konja in božali piščančke.« Matic: »Vse mi je bilo všeč, še posebej ribolov.« DiH Vsi učenci in zaposleni v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in uposabljanje invalidov v Kamniku smo bili zelo počaščeni in veseli, da so nas člani športnega društva SAPPA iz Kamnika povabili med udeležence projekta Jadranje za jutri 2012. Naši otroci so presrečni, ko vidijo, da se jim lahko dogajajo prav tako lepe, razburljive in nevsakdanje dogodivščine kot večini drugih otrok. Zato smo se v CIRIUS-u Kamnik zelo temeljito in z velikim navdušenjem lotili priprav za ta podvig. Izbrali smo šest otrok in dve spremljevalki, ki sta jih spremljali, jim kuhali in pomagali pri drugih opravilih. Kako so se imeli, kakšni so njihovi občutki in spomini nam je opisala naša učenka Almira Sertolljaj. Pred slabimi tremi leti je s svojo družino pribežala v Slovenijo, danes tekoče govori slovenski jezik in odlično piše spise. Takole je opisala svoja doživetja:»Člani društva SAPPA iz Kamnika so organizirali humanitarni projekt Jadranje za jutri 2012 za pet osnovnih šol z otroki s posebnimi potrebami. Mednje je bila povabljena tudi OS CIRIUS Kamnik. Zelo sem bila -vesela, ko sem izvedela, da sem bila izbrana v ekipo šestih otrok, ki so odšli na jadranje. V sredo, 23. maja, seje začela moja pustolovščina. Že začetek je bil zelo razburljiv. Pravi šok sem doživela na meji, ker moji dokumenti niso bili pravi. Groza! Takoj je bilo potrebno iti v akcijo. Hitro sem poklicala domov, da so mi pripravili prave dokumente. Sreča, da sem doma v Ankaranu. Obrnili smo kombi in se odpeljali po potni list. Končno smo srečno prečkali mejo in se odpeljali proti Puli. Naši skipperji Dare, Matjaž in Brane so nas pričakali pred čudovito jadrnico. Razkazali so nam jo in nam razložili bonton, ki velja med jadranjem. Dobili smo natančna navodila, kako naj se obnašamo, kaj je naše delo in kakšen je program jadranja. Bila sem presenečena, kako prostorna je bila naša jadrnica. Imeli smo pet sob, tri toaletne prostore in veliko kuhinjo zjedilnico. Vkrcali smo se dobro razpoloženi, veseli in nasmejani. Vse smo naredili z lahkoto. Na jadrnico smo znosili prtljago, hrano, posteljnino in se namestili po sobah. Poma-licali smo in odpluli proti Zlatim stenam. Kakšen neverjeten občutek 12 13. julij 2012 ŠPORT Kamniški OBČAN NOVOSTI V TENIS KLUBU KAMNIK TK Kamnik je na skupščini 23. maja dobil novega predsednika, Marjana Smoleta - Levčka, izvoljen pa je bil tudi nov upravni odbor. Po dolgih letih dela v klubu se je iz osebnih razlogov poslovil dosedanji predsednik in vodja teniške šole Matjaž Pogačar. Za prizadevnost in vloženo delo se mu otroci in starši lepo zahvaljujemo. Delo v teniški šoli bo odslej vodil trener Miha Crnkovič z ekipo mladih trenerjev, ki so vsi tudi izkušeni teniški igralci. Miro Kregar z zmago končal svoj dvajseti Ironman Hana Mihelčič iz Komende, kadetska slovenska prvakinja in nosilka 3. mesta na Svetovnem kick-boxing pokalu 2012 (na levi) v teh dneh pridno trenira, tudi obpomoči sestre dvojčice Teje. V nedeljo, 1. julija, je Miro v sosednjem Celovcu končal svoj jubilejni 20. Ironman in to z zmago v svoji kategoriji ter tako na najlepši način praznoval tudi srečanje z Abrahamom. Prvi Ironman je padel pred 20. leti na Havajih, od takrat je v povprečju naredil enega na leto in tako po 20. letih prišel do dvajsetega. Vmes je dirkal še na drugih tekmah - Inkamanih, Ultramanili, Slovenskih mega triatlonih, podiral 24-urne slovenske kolesarske rekorde... Z udeležbo na Iron-manih je obkrožil svet - Nova Zelandija, Avstralija, Japonska, Južna Afrika, Brazilija, Havaji in Evropa. Doživel je veliko zanimivega. Recimo avgusta 1999 je dirkal 5 m pod morsko gladino (Almere, Nizozemska), oktobra pa 4200 m nad morsko gladino (Titicaca, Peru). Pod morjem je dosegel tudi svoj najboljši čas Ironmana, to je 8 ur 52 minut, na Titicaci pa je zmagal na najvišjem triatlonu na svetu. Kot pravi, so mu bili taki izzivi vedno zanimivi. »No, izziv je bil tudi tale, moj dvajseti Ironman v Celovcu - zaradi vročine smo plavali brez neoprena, kar mi ni pisano na kožo, kolesarili in tekli pa pri temperaturah nad 35 stopinj (na Miropred startom s spremljevalno soncu je organizator nameril kar 47). Odločil sem se, da dirkam Izkazali pa so se tudi tekmovalci TK Kamnik, ki so se po osvojenem prvem mestu v 2. slovenski ligi v play offu pomerili s tekmovalci teniškega kluba Rival iz Ljubljane in zmagali ter se po več desetletjih ponovno uvrstili v 1. slovensko ligo. Tekmovalcem PogačarAleš, Lemič Nejc.Nace Koncilja, Cevka Urban, Repanšek Boštjan, Možek Matic ter Domen Korelc, katerega na žalost ni na sliki, čestitamo za izjemno zmago!!! Kot vidite, jim je za velik uspeh prišel čestitat tudi župan Marjan Šareč. TK Kamnik bo v avgustu organiziral tudi brezplačne teniške tečaje, na katere so vabljeni tako najmlajši kot tudi starejši ljubitelji tenisa (začetniki in rekreativni igralci). Nov je tudi upravljavec teniških igrišč, ki vas bo po igri na lepo urejenih igriščih prijazno postregel s pijačo in odličnimi pizzami pizzerije Tara. Marjan Smole - Levček, predsednikTK Kamnik SVETOVNO KADETSKO IN MLADINSKO KICKBOXING PRVENSTVO 2012 SE BLIŽA Hana poletje preživlja delovno - s treningi za nastop na SP Na podlagi rezultatov v Sloveniji in tujini je bila v skupino kandidatov reprezentance povabljena tudi perspektivna članica Kluba borilnih veščin Domžale Hana Mihelčič iz Komende, ki ima več vidnih rezultatov, je nnm^^nVHKlll''uJT kadetska slovenska ,-fri, aO^pHB^m' iljšljtfa -T- ^ -[i. prvakinja in nosilka HL ^©Pv^^BHwhI^^^^ SS? < * 3. mesta na Svetovnem kickboxing pokalu 2012. Priprave so po- I ^^Hjjr ji^^B - i tekale konec junija v Olimju pod vodstvom trenerja drž- ßjj^^l, avne reprezentance , za disciplino semi |j KA, trenerjev Igorja HUDALESA, Srečka mM ROZMANA in Emila | BENKA, v soboto pa tudi pod vodstvom KlemnaJUVANA. Svetovno kadetsko in mladinsko kickboxing prvenstvo bo potekalo 8. do 15. septembra v Bratislavi na Slovaškem. Ker se datum zelo hitro bliža, Hano čakajo naporni treningi skozi vse poletje s trenerji in z dvojčico Tejo, ki ji je vedno v pomoč (prav tako slovensko kadetsko prvakinjo v light contact disciplini, ki pa se ji letos žal ni uspelo uvrstiti v ožji izbor kandidatov za reprezentanco). Na ciljni tribunije imel Miro cel avtobus domačih navijačev, ki so ga prišli spodbujat s transparenti in zastavami. ekipo. kot pred 20. leti, v navadnih kopalkah in topu. Glede na razmere se mi je vse izšlo po planu, razen plavanja. Med tekmo sem doživel tudi prijetno presenečenje, ki mi je kar nekajkrat privabilo solze na oči, saj sem ob progi zagledal polno mojih prijateljev, ki so kar z avtobusom prišli navijat zame. S transparenti in zastavami. Noro. Moral sem se pošteno brzdati, da sem optimalno opravil s tekom, kajti vedno me je kar poneslo skozi 50-članski koridor. Z zmago v kategoriji sem naredil kvalifikacije za havajski Ironman, ki pa jih ne bom izkoristil, kajti na Havaje potujem mesec dni pozneje na svetovno prvenstvo v Ultraman triatlonu. Tam bom skušal poseči po čim višji absolutni stopnički«, je Miro strnil svoje misli preden je krenil proti domu, kjer so ga že nestrpno pričakovali številni prijatelji, ki ga niso mogli priti spodbujat v Celovec, da so se skupaj z njim veselili njegovega novega uspeha in prihajajočega jubileja. Tomaž Planko Darja Grom srebrna V počastitev dneva državnosti smo člani NTK Kamnik priredili lep namiznoteniški turnir. Poimenovali smo ga Veronikin turnir po daleč okrog znani, legendarni grafični Kamniški-Malo-grajski. Udeležencev je bilo čez 30 iz vse Slovenije. Razdeljeni v treh posamičnih starostnih kategorijah in v kategoriji dvojic smo pokazali, da namizni tenis poleg močne tekmovalnosti zbližuje in druži ljudi. Ob ogledu osrednje proslave dneva državnosti v Ljubljani, na kateri so se organizatorji potrudili, da med seboj ločijo državljane Republike Slovenije, smo mi v Kamniku storili ravno nasprotno. Lahko bi povabili politike, kulturnike, nogometaše in njihove navijače, da se udeležijo naših na-miznoteniških tekmovanj. Naučili bi se marsikaj in postali poleg tega, da so tekmovalni, še strpni in spoštljivi do nasprotnikov. Po rezultatih je naš turnir postregel z zanimivimi in ne- mesto si je priboril prvi nosilec, najboljši na slovenski jakostni lestvici, Zore Lojze iz Trojan. Pri starejših moških je zmagal Ljubljančan Stankovič Dragan, sicer državni prvak v kategoriji od 60 do 65 let. Pokale za drugo in je bila Lah Ivanka iz Medvod z osvojenim pokalom za prvo mesto. Z izjemno igro je odlično drugo mesto in pokal zasluženo osvojila naša Kamničanka Darja Grom, za kar ji iz srca čestitamo. V napetem dvoboju je pre- pričakovanimi razpleti. V moški konkurenci je prijetno presenetil Žgank Matevž iz Celja, ki je v finalu gladko s 3 : 0 premagal Maselj Bojana iz Domžal. Tretje tretje mesto sta prejela Velenj-čan Škoberne Boris in Hafner Jože iz Ljubljane. Ženske so imele kvalitetne in razburljive tekme. Najbolj vesela V pričakovanju 14. gorskega teka na Grintovec - kje so meje mogočega? 14. gorski tek na Grintovec - ponovno mednarodna tekma za WMRA Grand Prix, državno prvenstvo za otroške kategorije tekma za Pokal Slovenije. V nedeljo, 29. julija, bo KGT Papež organiziral enega najzahtevnejših in ekstremnih gorskih tekov v Evropi -14. gorski tek na Grintovec. To je tek presežnikov, tek za kralje višin, za vztrajne, uporne, polne moči in energije, ne glede na vreme, starost in čas. Teči v osrčje Grin-tovcev pomeni poseben izziv. Med gorskimi tekači je tek na Grintovec med najbolj priljubljenimi tekmami in tudi med najbolj obiskanimi. Obeta se množična udeležba domačih in tujih tekačev iz Evrope in prek luže. Grintovške strmine in lepote zanimajo tudi kenijske in etiopijske tekače. Udeležbo je že potrdil temnopolti Azaria Teklay, dobitnik srebra na 26. svetovnem prvenstvu na Veliki planini leta 2010. 34-letni Eritrejec ne more pozabiti izvrstne organizacije in gostoljubnosti prireditelja (KGT Papež), zato se vrača. Kje je magična meja? Je ogrožen rekord Jo-nathanaWyata(1:15:43)? Lansko leto je zaradi močnega deževja in celo snega na vrhu Kralji in kraljice Grintovca v številkah: leto 1996 Marjan Zupančič (1:29:45) Marija Trobec (1:51:24) leto 1997 IgorŠalamun (1:25:22) Olga Grm (1:53:46) leto 1998 Igor Šalamun (1:24:03) Marija Trobec (1:51:30) leto 2001 IgorŠalamun (1:27:22) SilvaVivod (1:50:46) leto 2002 Andrej Mesner (1:21:17) cilj Kokrsko sedlo leto 2003 Andrej Mesner (1:24:52) cilj Kokrsko sedlo leto 2004 Marco Giardo (1:18:21) Ines Hižar (1:39:19) leto 2005 Robert Krupička (1:19:07) Anna Pichrtova (1:31:53) leto 2006 Jonathan Wyatt (1.15:43) Anna Pichrtova (1:31:50) rekord! leto 2007 Jon Tvedt(1:17:27) Anna Pichrtova (1: 34:24) leto 2008 Ricky Gates (1:19:07) Anna Pichrtova (1:35:18) leto 2009 Robert Krupicka (1:17:05) Ana Pichrtova (1:32:48) leto 2011 cilj Kokrsko sedlo AhmedArslan 42:50 Krkoč Lucija 55:21 Grintovca organizator skrajšal tek le do Kokrskega sedla, zato je letos še bolj vabljiv in mamljiv ... Prizorišče 14. gorskega teka je Kamniška Bistrica z vsemi naravnimi znamenitostmi pod kuliso Kamniških planin. Tek je 3. tekma za Pokal Slovenije, državno prvenstvo za otroške kategorije in v okrilju svetovne zveze za gorske teke 3. tekma za WMRA Grand Prix. Proga bo tradicionalna (po markirani poti) do vrha Grintovca. Glede na zahtevnost in težavnost proge (Grintovec - 2558m, višinska razlika 1957 m, dolžina proge 9,6 km, limitni čas je 2 uri in pol) je proga za otroške kategorije in mladince (Kokrsko sedlo) krajša. Start vseh kategorij bo ob 9. uri pri domu v Kamniški Bistri- ci. Ob 15. uri bo pri domu slovesna razglasitev rezultatov, podelitev medalj, priznanj in bogatih denarnih ter praktičnih nagrad (nagradni sklad znaša 14.000 evrov). Rekorderja proge čaka še posebna nagrada. Kot vsako leto bodo za varnost poskrbeli neutrudni alpinisti, gorski reševalci in zdravniki. Okrepčevalnice z redarji bodo na sedmih mestih, kjer bodo tudi kontrolne točke. Zaradi zahtevne organizacije so nujne predprijave od 15. do 27. julija po telefonu, faksu ali na prijavnici na spletni strani: http://www. kgtpapez.si Rekorder otroške proge (0,7 km) je Klemen Golob (KGT Papež) s časom 3:39 . Prijatelji gorskega teka, po-hodniki, navijači, vabljeni v osrčje Grintovcev! Mira Papež Z leve proti desni stojijo: Simon Alič, Ricky Gates (kralj 'Grintovca 2008), Robert Krupicka (kralj Grintovca 2009), organizator teka Dušan Papež, rekorder Grintovca Jonathan Wyatt in Sebastjan Zarnik (KGT Papež). magala uveljavljeno inštruktori-co namiznega tenisa Leskovčevo Polono iz Mengša, ki je bila na koncu tretja. Največje presenečenje turnirja se je zgodilo v kategoriji dvojic. V paru z državnim prvakom Stanko-vičem je zaigral trener slovenske kadetske reprezentance, izkušeni član prvoligaške ekipe Edigs Mengeš David Orešnik. Kljub izjemnim potezam Davida, ki so na noge dvignile vse prisotne v telovadnici OŠ Marije Vere na Duplici, je ta favorizirani par izgubilpolfinalno tekmo. Močnejši par Skoberne-Maselj je slavil s tesnim izidom 3 : 2. V finalu sta potem lažje opravila s parom Zore-Strnišnik ter zasluženo prejela kolajni za bleščeče igre in zmage. Od kamniških tekmovalcev velja omeniti solidne predstave Starca, Sikoška, Finka, Juterška, Zavbija ter mladih Koželjeve in Jokica. Žal lepe igre niso bile dovolj učinkovite. Vsi so končali v četrtfinalu ali pa so izpadli že v skupinskem delu tekmovanja. Po razglasitvi rezultatov in podelitvi pokalov, kolajn in nagrad sponzorjev smo naše goste iz oddaljenih krajev peljali na sprehod po stari kamniški ulici Šutni. Povzpeli smo se na Mali grad ter iskali grafično Veroniko in njene skrivne zaklade - žal neuspešno. Ob prijateljskem stisku rok smo se poslovili in si obljubili, da se kmalu spet vidimo. Zeljko Durič Foto: Leja ŠPORT 13. julij 2012 13 % te&vt* ßatcit Zavod za turizem in šport v občini Kamnik Glavni trg 2,124T Kamnik Tel.: 01 /831 -82-50 ni k Kam Fax: 01/831-81 -92 www.k amni k-to u ris m.si Vabljeni na kopališče »Pod Skal con Vsak dan od 10h do 1Bh (med vikendi in prazniki do 19h) Nudimo vam veliko zabave m veselju Voda ogrevana na 26X Različni plavalni programi za otroke in odrasle Celotna gostinska ponudba Najmlajši plavalci in plavalke na mitingu, letnik 2004 in mlajši. BRATA POKERŠNIK NEPREMAGLJIVA Strelec Repič z državnim naslovom na EP Obetavni kamniški strelec s pištolo Rožle Repič je na julijskem državnem prvenstvu v streljanju z malokalibr-skim orožjem osvojil še drugo letošnje zlato na državnih tekmovanjih. S pištolo proste izbire je s 531 krogi v mladinski kategoriji suvereno premagal ostale tekmovalce in dosegel normo za nastop na evropskem prvenstvu, ki te dni poteka v italijanski Bolo-gni. Repič je spomladi v Portorožu osvojil najvišjo stopničko v mladinski konkurenci z zračno pištolo. V tej disciplini je čez leto kraljeval tudi v mladinski ligi, ko je le v prvem od šestih kol --- tekmovanja zasedel drugo mesto, na ostalih pa vselej slavil. Pred mesecem dni je Repič v Plznu prav tako z zračno pištolo na mednarodnem mladinskem tekmovanju najobetavnejših evropskih strelcev s 577 krogi popravil 13 let star rekord. V finalnem nastopu se ni zmedel in popravil še en državni rekord - tokrat rezultat po rednem in finalnem delu skupaj - za krepkih šest krogov ter v močni mladinski konkurenci osvojil drugo mesto. Na državnem prvenstvu z malokalibrskim orožjem si je odličje pristreljal tudi Maks Šorn, ki je bil v kategoriji do 15 let s 245 krogi tretji najbolj natančen. Miha Kaker je z 12 krogi manj zasedel 11. mesto. Perspektivna kamniška strelca bosta s koncem julija zapustila najmlajšo kategorijo in prestopila v olimpijski razred tekmovanja. Po prvih treningih s težjim in natančnejšim orožjem na manjše tarče sta dosegala rezultate, ki napovedujejo boj za sam vrh že v prvem letu tekmovanja med mlajšimi mladinci. JURE UGOVŠEK, SD Kamnik 11. Plavalni miting Veronika Plavalke in plavalci zadovoljni zapuščali V soboto, 7. julija, se je na letnem bazenu Pod skalco odvila že enajsta ponovitev plavalnega mitinga Veronika v organizaciji Plavalnega kluba Kamnik. Zaradi bližajočih se olimpijskih iger v Londonu je plavalni koledar letos strnjen tako, da je istočasno potekal tudi mednarodni plavalni miting v Radovljici. Kljub odsotnosti tujih plavalk in plavalcev je bila udeležba visoka, kar potrjuje priljubljenost kamniškega mitinga med slovenskimi plavalkami in plavalci. Nastopilo je 173 plavalcev in 151 plavalk, barve domačega kluba so zastopali: Kristina Uršič, Polona Repar, Živa Dobrovoljc, Lara Seretin, Lucija Pintar, Eva Brojan, Špela Rak, Petra Mali, Julija Slapnik, Maša Blagus Besarič, Mar-ja Maček Sitar, Mateja Strle, Nuša Trobevšek, Neža Tekav-čič, Tina Prvinšek Hribernik. Žan Špenko, Matic Maček, Jaka Podjed, Gašper Vrhovnik, Rok Lavš, Matevž Blatnik, Andraž Ptičar, Škrjanc Žiga, Anže Pir-nat, Jan Uršič, Urban Mežnar, Rok Vrhovnik, Blaž Mežnar, Patrick Blagus Basarič, Matej Stele, Gašper Stele, Jaša Rebula, Juš Prvinšek. V veliko čast si štejemo, da so se tudi letos za nastope na našem mitingu odločili članici olimpijske ekipe London 2012 Anja Čarman in Tjaša Vozel ter državni reprezentant Emil Tahirovič. Anja Čarman je zmagala na 50 in 100 m hrbtno ter osvojila 3. mesto na 50 m delfin, Tjaša Vozel je bila prva na 50 m prsno ter druga na 50 m prosto, Emil Tahirovič je slavil v vseh popoldanskih finalih z izjemo 50 m hrbtno. Domače plavalke in plavalci so dosegli odlične rezultate, na zmagovalne stopničke so se v svojih skupinah uvrstili: Anže Pirnat 1. mesto 100 m delfin, Žan Špenko 2. mesto 100 m prosto, Matic Maček 3. mesto 100 m prosto. Plavalni klub Kamnik je dokazal, da tudi kamniški bazen, žal samo poleti, lahko gosti vrhunska tekmovanja. Zato hvala vsem, ki so dodali svoj delež k uspešni prireditvi, še posebej sponzorjem, ki so kljub težkim časom podprli našo prireditev. PKK Kamnik Najboljše ekipe furnirja mešanih dvojk 2012. Foto: Cico 1. Kamnik V Kranju je prejšnji vikend potekalo Državno prvenstvo v odbojki na mivki. Brata Pokeršnik, Jan in Danijel, oba v novi dvoranski sezoni člana Calcit Volleyballa, sta brez večjih težav dokazala, da jima v Sloveniji trenutno ni dorasle ekipe in sta se tako veselila ponovitve lanskoletnega naslova. Pri dekletih sta slavili Vodebova in Fabjanova, Urša Podlesnik pa je skupaj s Tjašo Zupan zasedla peto mesto. ANI OBSTALI PRED ZADNJO OVIRO Odlično pa so se odrezali Calcitovci na Državnem prvenstvu v odbojki na mivki do 16 let, ki se je odvijalo v Preboldu in Celju. Ana Pibernik in Ana Špoljarič sta sicer prvo tekmo na turnirju izgubili, a nato nadaljevali odlično in po hudem boju klonili šele v velikem finalu. Omeniti pa kaže, da sta bili Ani med mlajšimi igralkami na turnirju. Sedmo mesto je s svojo soigralko iz Ljubljane Mojco Deželak osvojila Patricija Porovne Černe, Gašper Hribar in Metod Golob pa sta bila peta. ZMAGA OSTALA DOMA Konec tedna se je na odbojkarskih igriščih Pod Skalco odvijal turnir mešanih dvojk v odbojki na mivki. Na turnirju je sodelovalo 17 ekip iz praktično vse Slovenije. Po razburljivih dvobojih sta na koncu slavila Urša Podlesnik in Klemen Hribar (2. libera), ki pa sta se za zmago morala močno potruditi, saj sta že v prvem krogu padla v repasaž, a nato igrala iz tekme v tekmo bolje. Druga sta bila Spela Bokal in Uroš Krže (AJ team), tretja pa Barbara Novak in Jure Sitar (Sončka). S tem pa dogajanja na odbojkarskih igriščih še ni konec, saj se prvi vikend v avgustu obeta že 5. Kvadratlon. CIC01. Domačeplavalke inplavalci so dosegli odlične rezultate. Na zmagovalne stopničke v svojih kategorijah so sto-piliAnže Pirnat na najvišjo stopniško s 1. mestom na 100 m delfin ... .... 'Žan Špenko 2. mesto 100 m prosto in Matic Maček 3. mesto 100 mprosto. 14 13. julij 2012 ZANIMIVOSTI Naj vam stroški uporabe Brezplačni kopalni dan za kamniške otroke mobilnika v tujini ne zagrenijo počitniških dni! To je poletje, vročina, zabava, sproščenost. Pa vendar poletna razposajenost še ne pomeni, da se lahko povsem prepustimo spontanim odločitvam. Ker se poleti mnogi odpravljate v tujino, še zlasti na Hrvaško, kamor vas spremljajo tudi nepogrešljivi mobilni telefoni, ki nam lahko krepko zagrenijo dneve po prihodu domov, smo v zvezi z visokimi stroški klicev in drugih storitev mobilne telefonije (prenos podatkov) v državah izven EU povprašali na Zavodu za varstvo potrošnikov in v podjetju Akustika d.o.o., enem večjih pooblaščenih prodajalcev mobilne telefonije. Pametni telefoni, ki jih ima v svojem žepu že več kot tretjina Slovencev, so lahko pravi stroškovni trojanski konj. V resnici namreč ne gre več samo za telefon, pač pa za pravi mali računalnik s številnimi aplikacijami, ki izkoriščajo neposredno podatkovno povezavo za posodabljanje podatkov, posodabljanje samih aplikacij pa se lahko zgodi samodejno. Ali ste vedeli, da boste za vsak megabajt izven EU odšteli vsaj 4 evre, bolj pogosto 10, lahko pa celo do 25 evrov, kar pomeni za 5 minutno poslušanje priljubljene radijske postaje na dalmatinski plaži 50 evrov oz. za 1-minutno predvajanja filma skoraj 100 evrov? Zakup podatkov je cenejši in ima vrsto prednosti Cena za prenos podatkov izven zakupljenih količin je že v Sloveniji sorazmerno visoka, med gostovanjem v tujih omrežjih pa običajno kar astronomska, zato se je treba ob nakupu pametnega telefona dodobra poučiti o njegovih zmožnostih, ki pogosto presegajo znanje običajnega uporabnika. »Na nedavnem sestanku na Apeku je ZPS predlagala nekatere ukrepe, povezane predvsem z izobraževanjem uporabnikov ob nakupu telefona. Zdi se namreč, da si marsikdo ne vzame časa in ne posluša svetovalca, kaj vse omogoča nova naprava, saj si jo želi čim prej preizkusiti. Primer dekleta, ki je že prvi dan po nakupu pametnega telefona zaradi samodejne posodobitve nekaterih aplikacij svoji materi povzročilo več kot 100 evrov stroškov, kaže, da še vedno marsikdo ne pozna prednosti nakupa podatkov v paketu,« je izpostavil Boštjan Okorn, vodja testiranja pri ZPS in dodal: »Ob odločitvi za pametni telefon bi morali nujno dodati vsaj 100 MB zakupljenih podatkov, saj je cena takšnega paketa tudi več kot desetkrat nižja, kot če bi podatke plačevali po prenesenem kilobajtu.« Za 1MB prenosa podatkov v tujini tudi do 25 evrov Po podatkih ZPS bo potrošnik za vsak megabajt izven EU odštel vsaj 4 evre, bolj pogosto 10, lahko pa celo do 25 evrov. Za blokado lahko poskrbite sami - prenos podatkov (vtujini) izključite na napravi, še bolje pa, da pred potjo v tujino pokličete operaterja, s čimer si zagotovite najbolj zanesljivo zaščito pred visokimi stroški. Pri nekaterih napravah se namreč kljub generalno izključenemu prenosu podatkov še vedno lahko izmuzne kakšna aplikacija. Za dostop do interneta in elektronske pošte je najbolj priporočljivo uporabiti brezžična omrežja Wi-Fi oziroma WLAN, ki so pogosto na voljo brezplačno, če pa so plačljiva, je strošek točno znan (za uro oziroma dan povezave). Vse nižje cene - vsaj znotraj EU Ker je povsem nelogično, da zaradi nespametne politike mobilnih operaterjev potrošniki ne uporabljajo pametnih telefonov v tujih mobilnih omrežjih, je v cenik za gostovanje v državah EU posegla nova uredba EU o gostovanju, ki poleg klicev in kratkih sporočil od 1. julija 2012 določa tudi najvišjo ceno za prenos podatkov. »Preneseni podatki se bodo zaračunavali v kilobajtih, majhen obračunski interval pa bo občutno pocenil uporabo večine mobilnih storitev, ki zahtevajo majhno količino podatkov, kot so, denimo, navigacija, pregledovanje novic, vremenski podatki, iskanje naslova in podobno,« izpostavlja prednosti nove uredbe Boštjan Okorn. Klici z ladje obračunani kot »klici z Marsa« A pozor! Omenjeno obveščanje velja samo za prenos podatkov, ne pa tudi za klicanje. Tu je treba poudariti, da je za minuto že na Hrvaškem (ki še ni v EU!) treba plačati od slabega evra navzgor, v nekaterih drugih državah pa vas pri določenih operaterjih cena klicev lahko velja tudi več kot 5 evrov. »Še bolj drastično po žepu udari klic iz ladijskega mobilnega omrežja, pa čeprav ladja pluje med evropskimi državami in je na zaslonu zapisano ime kakšnega evropskega operaterja. Cena za minuto klica med 3,5 in 6 evri se zdi več kot skregana z uredbo EU. Tudi cena za poslani SMS lahko doseže tudi evro ali celo neverjetnih 3,3332 evra, kar je čisto nepotrebno pretiravanje,« opozarja Okorn. Med gostovanjem vtujini uporabnik plačuje tudi dohodni klic. Znotraj EU se cena zanj že zelo bliža ničli, po svetu pa lahko doseže tudi skoraj 4 evre. Nasveti za pametno uporabo mobilnika v tujini, ki smo jih pridobili na ZPS in v podjetju Akustika d.o.o. lahko strnemo takole: - pred odhodom na dopust se pozanimajte o cenah klicev in prenosa podatkov v državi, kamor potujete, - vkolikor niste najbolj vešči uporabe mobilnika je priporočljiv obisk v enem izmed poslovalnic prodajalcev mobilne telefonije, kjer vam lahko usposobljeno osebje pregleda nastavitve telefona, - v tujini opravljajte kratke in nujne klice ter ne pretiravajte s kratkimi sporočili, ceneje je sprejemati klice kot pa klicati (torej, ko sta »dedek in babica na morju« jim povejmo, da jih bomo poklicali mi, če je mogoče v času ugodnih ur klicev (v državah izven EU, npr. na Hrvaškem so do 15. septembra vsak dan med 17. in 18. uro polovične cene v omrežju T-mobile - na telefonu izpisano T-mobile HR ali Hr-cronet, - izključite prenos podatkov in morebitne urnike posodabljanja ali osveževanja podatkov, - za pregledovanje elektronske pošte in spletnih strani uporabite omrežja Wi-Fi, - vkolikor želite uporabljati internet je običajno najceneje kupiti tujo predplačniško kartico, - še zlasti ne uporabljajte mobilnih omrežij za prenos glasbe ali videa, - poskrbite za varnost, telefona ne nosite na plažo. Minuli torek, 10. julija, je na 5. brezplačni kopalni izlet na slovensko obalo iz Kamnika krenila na pot vesela druščina 35 otrok (ki sicer le redko ali pa nikoli ne vidijo morja), sedmih spremljevalcev (Iva, Lučka, Lojzka, Vida, Brane, Blaž in Marinka) in nasmejane voznice Edite. Po malici ob avtocesti so nadaljevali pot v Koper, kjer so se v bližini Luke izkrcali iz avtobusa, se sprehodili skozi staro mestno jedro, potem pa jih je že čakala barka, ki jih je popeljala vzdolž slovenske obale, ki je z morja videti še bolj zanimiva. Kapitan je nazorno razložil, kje se nahajajo, jim pokazal oznake za vržene ribiške mreže, kje so školjčišča, kje je najglobja točka in še veliko zanimivega. Opazili so Triglav na morju - pluli so namreč mimo slovenske vojaške ladje. Izkrcali so se v Bernardinu, kjer so jim spremljevalci poiskali senčno plažo pod borovci in že so uživali v toplem morju ob igri z žogo, plavali, se smejali in veselili. Pridružil se jim je tudi Tone Smolnikar, upokojeni kamniški župan, ki še vedno z veseljem podpira dobrodelne akcije. Otroci in spremljevalci so se po kopanju utrujeni vrnili na barko, kjer jih je čakalo kosilo. Med plovbo do Kopra so nekateri kartali, drugi igrali šah, eni so peli, nekaj jih je malo zadremalo... V Kopru so se osvežili s sladoledom. Na avtobusu sta leva in desna stran potnikov tekmovali v zanimivem kvizu - na koncu je bil rezultat izenačen in nagrade, velike vrečke bonbonov, so bili deležni prav vsi! Voznica Edita je udeležence izleta varno pripeljala nazaj v Kamnik in obljubila, da bo brezplačni kopalni izlet tudi prihodnje leto, saj se dobri ljudje, ki pomagajo pri projektu, vedno najdejo. Poleg Edite in Braneta (Prevozi in turizem Edita Vrankar s.p., Češnjice), pri projektu že vseh pet let sodeluje družinsko pod- jetje Avtoličarstvo in kleparstvo Papel Podjelše (letos je poleg finančne pomoči vsem otrokom poklonilo izredno lepe sončno rumene, spremljevalcem pa zelene majčke z napisom: 5. plavalni dan - na barki s prijatelju). Že drugo leto seje vključila zavarovalnica Vzajemna, z veseljem pa je priskočila na pomoč tudi LTS-Za Kamnik, ki je na pikniku prijateljev v ta namen pripravila dobrodelni srečolov in srečke so, ko so ljudje zvedeli za kaj bo šel denar, šle za med! In na koncu - vesel otroški smeh pove vse... Projekt kopalnega izleta je na pravi poti. M. MOŠNIK Defibrilator za PGD kotnik Motmški gasilci si vseskozi prizadevamo, da občanom nudimo kar se da hitro in strokovno pomoč, zato smo se v začetku letošnjega leta odločili za nakup novega terenskega vozila, v katerem bo svoje mesto našel tudi novi defibrilator. Majhna, a dragocena naprava, ki rešuje življenja. Motnik je od ZD Kamnik oddaljen 25 km, okoliški zaselki še več. Zastoj srca in dihanja nastopi brez opozorilnih znakov. Pri odraslih je najpogostejši vzrok zastoj srca oz. nenadna srčna smrt. Veliko ljudi umre pred prihodom v bolnišnico, kar je posledica občutljivosti možganov in srca na pomanjkanje kisika, saj kri med srčnim zastojem ne kroži po žilah in tako ne oskrbuje srca in možganov s prepotrebnim kisikom. Preživetje je odvisno od čimprejšnje povrnitve krvnega obtoka. Obisk župana v Dnevnem centru Štacjon V petek, 29. junija, se je našemu povabilu na pizzo in sladico odzval župan občine Kamnik Marjan Sarec. Župan nas sicer obišče večkrat, vendar smo se tokrat odločili, da ga tokrat mi povabimo na skupno kosilo in druženje. Želeli smo mu pokazati delček našega napredovanja odkar obiskujemo Dnevni center Štacjon. Pripravili in okrasili smo mizo, naredili postavitev sedežnega reda in razdelili zadolžitve. Pizzo je pripravil in spekel Peter, ki že kar slovi kot naš hišni mojster za pizze, za sladico presenečenja pa je poskrbela Sonja Plešnar, ki se nam večkrat pridruži in nas uči umetnosti priprave in peke peciva, bezgov sok pa smo pripravili kar sami. Druženje z županom Marjanom Šarcem je bilo sproščeno in prijetno. Ob tej priložnosti se vsi uporabniki zahvaljujemo županu Marjanu Šarcu in Občini Kamnik, Centru za socialno delo Kamnik in vsem ostalim, ki so tako ali drugače sodelovali pri nastanku projekta Dnevni center Štacjon. Zaradi vseh vas imamo ponovno možnost, da se družimo, učimo, ustvarjamo in počnemo različne stvari, ki jih že dolgo nismo počeli ali pa sploh še nikoli. Veliko se pogovarjamo, poslušamo in tudi slišimo, kar je pa tudi osnova za napredek v življenju. Nekateri izmed nas smo postali že pravi prijatelji, ki se družimo tudi izven delovnega časa Dnevnega centra Štacjon. In zato HVALA VAM VSEM, ki ste nam ustvarili pogoje, da to lahko vsak dan znova počnemo. Potniki Dnevnega centra Štacjon Z oživljanjem »kupujemo« čas do prihoda reševalcev, ki poskušajo srce ponovno pognati v normalen ritem. K sreči je znanost tako napredovala, da je omogočila izdelavo ti. avtomatskih defibrilatorjev, ki ga lahko uporabi tudi laik. V Lions klubu Kamnik so se odzvali na našo prošnjo in nam podarili defibrilator v vrednosti 1.600 evrov, ki so nam ga predali v četrtek, 14. junija, v prostorih PGD Motnik, za kar smo jim izredno hvaležni. Obenem je potekala tudi predstavitev njegovega delovanja. Nekaj dni pozneje - v torek, 3. julija, pa smo v PGD Motnik za vse krajane organizirali izobraževanje o uporabi defibrilatorja. Izvajalcu izobraževanja dr. Marku Riflu se iskreno zahvaljujemo. Ob koncu avgusta bo organizirano dodatno izobraževanje s praktičnim prikazom delovanja in obnovitvijo temeljnih postopkov oživljanja. Defibrilator bomo hranili v prostorih gasilskega doma in bo dostopen vsem, ki ga bodo potrebovali. Tekst in foto: PGD Motnik DAN KAMNIŠKIH PLANIN NA KAMNIŠKEM SEDLU J SVEÄ KUHINJE dabor Kamnik Kranjska 3a tel.: 01/831 04 81, 051/399 577 AKCIJA DO - 45% Vse za vaš prijeten dom Tradicionalna prireditev »Dan Kamniških planin«, že trideseta po vrsti, je bila tokrat organizirana na Kamniškem sedlu v nedeljo, 24. junija. Kamniški alpinist, gorski reševalec in slikar Cene Griljc je že v petek v jedilnici prenovljene koče postavil razstavo izbora svojih slik, ki bodo na ogled še nekaj dni, nato pa jo bodo zamenjale fotografije z naslovom »Barve kamniškega alpinizma«. Osrednja prireditev je potekala v nedeljo. Po planinski himni Oj, Triglav moj dom, ki so jo zapeli pevci Prvega slovenskega pevskega društva Lira iz Kamnika, ki se tradicio- nalno udeležujejo te prireditve, je navzoče pozdravil predsednik PD Kamnik Ivan Resnik. V kulturnem programu so poleg Lire sodelovali tudi harmonikar Denis Kregar in pevski kvartet Nuša Fujan, Rok in Tone Rakar ter Vladka Vremšak. Vse navzoče je pozdravila tudi prva podžupanja s Kamnikom pobratenega avstrijskega mesta Trofaiach Helga Pongratz, ki je za svoj v slovenščini prebrani pozdravni govor prejela velik aplavz. V priznanje za dolgoletno sodelovanje je kamniškim planincem podarila tudi umetniško sliko. BOJAN POLLAK 13. julij 2012 15 Nikoli ne bodo pozabljeni, spomini bodo večni V soboto, 30. junija, je minilo 70 let, odkar so nemški okupatorji v Kamniku obesili osem talcev. Člani Kulturno zgodovinskega društva Kamnik in predsednik ZZB Kamnik so na krajši slovesnosti položili spominska venca in prižgali osem sveč ob njihovem spomeniku na Trgu talcev. Dan pred obešenjem so žrtve pripeljali iz zloglasnega zapora Begunje, kjer so jih v zgodnjih jutranjih urah obesili južno ob zidu nekdanje stare pošte in jih ustili viseti še dolgo v dan. Tudi sam sem jih videl, ko sem šel mimo na delo kot trgovski vajenec. Med njimi sem zagledal tudi svojega birmanskega botra Antona Balantiča (Cesarjevega) iz Godiča, zapornika pod št. 2974. Bil sem zelo prestrašen in žalosten, še vedno me spremljajo ti občutki, ko se spomnim tistega dne. Druge žrtve so bili: Zorko Rebernik (Urhov) iz Zagorice, zapornik pod št. 2967, Miha Preklet (Prelesnikov) od Sv. Primoža, zapornik pod št. 2969, Julij Osenar (Gobarjev) iz Nevelj, zapornik pod št. 2969, Karel Kregar (Ipavčev) iz Stahovice, zapornik pod št. 2971, Franc Jeras iz Stahovice, zapornik pod št. 2972, Franc Erjavšek (Kazinarjev) iz Stahovice, zapornik pod št. 2973 in Ivan Grabnar (Hudomalov) iz Nevelj, zapornik pod št. 2970, katerega vnuk Bojan Klemene je bil pobudnik spominskega dejanja. w rzz i ■ Šmarčanke in Šmarčani na Kamniškem dedcu Varstvo otrok od11 mesecev do treh let na mojem domu v Komendi izvajam predvidoma od jeseni oz. po dogovoru. Dejavnosti bodo potekale v primerno urejenih prostorih - igralnici in zunanjih površinah. Informacije: 031/302-563 Leonora Dacar, Klanec 17a, Komenda Vsakomur enkrat zastane korak in odide v kraje nam živim - neznane. In čeje v ljubezni nastalo slovo, ne odide za 'vedno inje manj hudo, v spominu in duši nam-za vedno-ostane! (Janez Medvešek) ZAHVALA V toplem junijskem popoldnevu, 26. junija, je v 72. letu starosti prag večnosti prestopil dober mož, ati in ata FRANC RODE po domače Sutnpoharjev France z Zal Zahvaljujemo se vsem tistim, ki ste mu v življenju naklonili mnogo lepega in dobrega. Njegovi Julij 2012 Za boj z usodo tije zmanjkalo moči, zato ljubezni si prepustil se, ki nate z neba se zlilaje, in spokojno svoje zaprl si oči. ZAHVALA V 62. letu nas je po dolgoletni bolezni zapustil naš dragi SREČKO PESTOTNIK Drobežov Srečko iz Pšajnovice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, cvetje, sveče in darove za sv. maše ter gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žena Tilka, hčerka Anita in sin Robert z družinama Pšajnovica, julij 2012 V soboto, 16. junija, smo se odpravili na Kamniškega dedca, ki se nahaja na začetku oz. koncu grebena Zeleniških špic. Na pot smo se odpravili iz sončne Kamniške Bistrice. Da pa nam je vzpon lažje uspel, se je ženski del ekipe marljivo pripravljal s krajšimi turami enkrat tedensko vso pomlad. Pobudnik pohoda in naš voditelj je bil Vilko Križaj. Vsi smo prišli na cilj, za kar je poskrbela Milena Koželj z nam ustreznim tempom. Jože Možina pa je za nas ob poti pripravil okrepčilo. Prijetno utrujeni in zadovoljni smo se v popoldanskih urah vrnili v dolino z željo, da kaj podobnega še kdaj ponovimo. NADA JERAN Jože Možina, Franc Koželj, Ida 'Zupane, Irena Ravnikar, Nada Pibernik, Nada Jeran, Francka Balantič, Polona Križaj, Romana Turk, Mira Stefančič in Milena Koželj smo sestavljali prijetno druščino, kije osvojila Kamniškega dedca. r Pozneje so domači izvedeli, da so morale žrtve same dan prej izkopati skupinski grob v Dragi, kamor so jih krvniki odpeljali in pokopali. Njihov spomin krasi spomenik v obliki fontane z vklesanimi imeni žrtev. Načrt zanj je izdelal pokojni kamniški ing. arh. Bojan Šlegl, odkrit je bil 27. julija 1972. Trg talcev in fontana so bili obnovljeni leta 2006. Teh tragičnih dogodkov iz naše zgodovine ne smemo nikoli pozabiti, naj bodo spomin in opomin na vojne grozote, da se ne bi nikoli ponovile. In da bi mladina vedela, da je bilo teh osem življenj darovanih za našo domovino Slovenijo, ker se niso uklonili okupatorju in so ponosno nosili rdečo zvezdo. Franc Uršič, Zg. Stranje »UMIRJANJE« PROMETAVKAMNISKI BISTRICI O »umirjanju« oz. prepovedi prometa v Kamniški Bistrici so se že lomila kopja in se še bodo. Ko je bila zgrajena gozdna cesta do Konca in na Jer-manco, so jo hitro »zavzeli« tudi planinci in drugi obiskovalci vrhov, saj so si tako skrajšali hojo vsaj za slabo uro. Na začetku ceste oz. na koncu jase pod Štritofom je bil sicer postavljen prometni znak za prepoved prometa, vendar z napisom: gozdna cesta ü uporaba na lastno odgovornost. Ko je Občina Kamnik cesto od Sedelščka naprej protizakonito (ker ni upoštevala lastništva) prekategorizirala v občinsko, so znak odstranili in ljudje so se navadili na to. Poleti 2010 je bil ob Domu v Kamniški Bistrici postavljen prometni znak za prepoved prometa naprej, razen za stanovalce. Pred zadnjo zimo pa je bil na odcepu poti za Kamniško sedlo na tujem zemljišču in brez dovoljenja lastnika postavljen še dodaten zank za prepoved prometa. Letos je bil znak ob Domu odstranjen, drugi znak pa še vedno prepoveduje promet z motornimi vozili od križišča naprej. Ob lepih koncih tedna sta obe parkirišči pred Domom v Kamniški Bistrici (pre)polni avtomobilov in tako tisti, ki bi hotel pravilno parkirati, nima kje. Zato je ob takih dnevih običajno preko 100 tistih, ki prepovedi ne upoštevajo ali jo enostavno prezrejo ali pa mislijo, da manjka napis »gozdna Tudi če ne upoštevaš znaka prepovedi -vožnje, se cesta« in se odpe-vsaj drži obvezne smeri! |jej0 naprej. Torej je sedanjemu znaku potrebno dodati napis »gozdna cesta ü uporaba na lastno odgovornost«, izvajanje »umirjanja« prometa pa naj se izvede celovito, v dogovoru tako z lastniki kot tudi z uporabniki in to takrat, ko bodo izpolnjeni pogoji za to. BOJČ POGREBNIH d.o.o. Pogrebne storitve, Dvorjel3,4207Cerklje TBL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-68q) www.pogreHniK.com • PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, |frrIiško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in t^ini) ^^ • PRODAJA POGREBNE OPREME • SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA • NAROČILAPEVCEVINTROBENTE • POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA • FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA • OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH • IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM • UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV • VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC • PREKOPI • NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK • OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI • UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS) V SLOVO JOŽICI SITAR iz Košiš 10, Kamnik Na prvo julijsko jutro je ugasnilo tvoje življenje. Moč sta ti vzeli starost in zahrbtna bolezen. Besede sočutja in izrečena sožalja ne morejo ublažiti bolečine in posušiti solza v očeh. Še vedno se zdi, da nas pričakuješ v domači hiši in božaš s toplim pogledom. Tolaži nas le upanje, da si spet ob ljubljenem atiju in nas skupaj varujeta z neba. Lepo se imejta - kdo ve, kdaj se spet srečamo. Misel nate je vtkana v naša življenja. Neizmerno te pogrešamo! Hvala vsem, ki ste ji grob posuli s cvetjem, prinesli svečke in se je spominjate. Vsi tvoji Kamnik, julij 2012 POPRAVLJENA POT NA KAMNIŠKO SEDLO Čeprav pot na Kamniško sedlo ni bila v kritičnem stanju, se je zaradi velikega obiska ponekod začela nižati, posamezni deli so postajali težje prehodni in pokazali so se učinki povečane erozije. Zato so jo markacisti PD Kamnik pod vodstvom Zdravka Bodljaja začeli postopno sanirati. Nad Pastirci so na mestih, kjer je bila prestrma, naredili stopnice, uredili od-vodnjavanje in porezali dele rušja, ki je preveč sililo čez pot. Na delih poti nad Zgornjo gričo, kjer se je pot vedno bolj nižala in tako odkrivala skalno podlago, so na spodnjem robu poti namestili bruna in s tem pot utrdili in jo naredili varnejšo in ekološko boljšo. Pri tem velja zapisati tudi poziv vsem obiskovalcem gora, da naj ne uporabljajo bližnjic, saj le-te zaradi svoje strmosti povzročajo močno erozijo. To je naj izraziteje vidno pri stezi po Rošovi šiji na Kamniški vrh, ki se je iz ozke steze spremenila v pravo skalno rano, ki jo je možno ob lepem vremenu videti celo iz Ljubljane. Del saniranepoti nad 'Zgornjo gričo. veterinarska ambulanta Homec, Vaška pot 38a, Radomlje tel.: 0599 58 914, GSM: 070 550 590, e-mail: veterina.noe@siol.net http://www.veterina-noe.net ^ ambulanta hrana in osnovna oprema za male živali ^ nega psov - kopanje, striženje STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE tel.: 01/722 70 89, 041/956 537, 041/676 198 faks: 01/722 89 98 e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel, fuzije - vitraži * okvirjanje slik Zdaj ne trpiš več, draga mama, zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli, a svetje mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. ZAHVALA V 70. letu je po težki bolezni v miru zaspala draga mami REZKA PESTOTNIK Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem za izražena ustna in pisna sožalja. Iskrena hvala za pomoč ob bolezni dr. Nevenki Sečer Dolenc, patronažni sestri Darji ter Domu starejših občanov Kamnik in UKC Ljubljana. Hvala gospodu župniku Vinku Podbevšku za lepo opravljen obred in pevcem Tunjiškega kvarteta za lepo zapete poslovilne pesmi. Še enkrat hvala vsem! Žalujoči: sin Sandi z Mojco Julij 2012 Pred dvema letoma se je začela gradnja naselja oskrbovanih stanovanj v neposredni bližini Doma starejših občanov Kamnik. V dobrem letu so zgradili 96 stanovanj in garažno hišo z 205 parkirnimi mesti za lastnike in obiskovalce. Nekaj stanovanj, vseljivih takoj, je še na razpolago. V treh novih objektih gradijo še dodatnih 51 stanovanj, od tega 15 garsonjer in 36 dvosobnih stanovanj. Gradnja bo končana do konca septembra 2012. Veliko zanimanje potrjuje, da si starejši želijo življenje v prijetnem in mirnem okolju z zagotovljeno oskrbo, ki jim bo na voljo, ko jo bodo potrebovali. Ker je sedanja populacija upokojencev še zelo aktivna, jih pritegne tudi obilo možnosti za rekreacijo, pohodništvo in plavanje. Oskrbovano stanovanje lahko kupi kdorkoli, starostne omejitve ni, stanovalci pa morajo za bivanje izpolnjevati pogoje v oskrbovanih stanovanjih. Interesenti se lahko odločijo tudi za vedno bolj aktualen 'najem z odkupom', pri katerem se jim najemnina upošteva v odplačilo kupnine. Na željo našim kupcem pomagamo pri prodaji njihove nepremičnine. OSKRBOVANA STANOVANJA V KAMNIKU Ne skrbi, oče, zagotovila ti bom varno in mirno starost. "Z nakupom oskrbovanega stanovanja sem staršema omogočila bolj kakovostno življenje, s selitvijo v njuno hišo pa rešila stanovanjsko vprašanje zase in za družino." Več o nakupu oskrbovanega stanovanja si preberite na www.dolenjgrad.si. Ui Dolenjgrad DOLENJGRAD d. o. o. Pod Hruševco 30,1360 Vrhnika T: 01 750 72 00,031 380 929 F: 01 750 7210 E: tajništvo@dolenjgrad.si VELIKA IZBIRA DNEVNO SVEŽEGA KRUHA IN PECIV Zemlje in lepinje za piknik - tudi po BUREK IN PIZZE Kamniški Občan n 01/83 91311, 041/662 450 Vaš časopis že 50 let ® sasa.mejac@siol.net Tudi na www.kamnik.si CELO I piJHl! peugeot.si PARTNER TEPEE FAMILY S POPUSTOM DO 4.300 € 308 FAMILY S POPUSTOM DO S008 FAMILY S POPUSTOM DO 4.550 € 5.350 € PEUGEOTwcMäTOTAL *Popust do 4.300 € velja za peugeot Partner Tepee Family 1,6 HDi 92 s kovinsko barvo in tempomatom.*Popust do 4.550 € velja za peugeot 308 Family 1,6 VTis kovinsko barvo. *Popust do 5.350 € velja za peugeot 5008 Family 1,6 HDillO FAP s kovinsko barvo, panoramsko streho Cielo, 17-palčnimiplatišči in električnimizložljivimi ogledali.Več o paketu družinskih počitnic v hotelih LifeClass na www.peugeot.si. Ponudba velja do 31.8. 2012. Poraba goriva pri kombiniranem načinu vožnje: 3,8-7,8 [/100 km, izpuh CO2: 98-183 g/km. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 novih osebnih vozil najdete v priročniku o varčniporabigoriva in emisijah CO2, kiga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na www.peugeot.si. BCHfj 4 življenje je pustolovščina za vse, ki znajo izkoristiti izjemne priložnosti! Izberite novi peugeot Partner CELINSKI PREMIKI Tepee, peugeot 308 ali 5008 in izkoristite do 5.350 evrov popusta na posebno dobro opremljeno serijo Family! Ob nakupu vam do konca julija 2012 podarimo mini počitnice v hotelih LifeClass. PEUGEOT Partner Tepee, 308 & 5008 MOTION & EMOTION PEUGEOT RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, se™s: O 1/729 «Ol, prodaja:OI /729 92 OO, 722 81 3 1, 03 I /669 367 • HUAW6I HUAWGI zZ Honor vision Pooblaščeni prodajalec •Akcijska cena velja ob sklenitvi ali podaljšanju naročniškega razmerja Mobitel, s storitvijo izbira NAJNAJ 5 oz. NAJNAJ 9. Ostali pogoji so objavljeni na spletni strani www.mobitel.si. "rr o . "i rvi 1* f r- i. .-"V .-i X X HONOR • izjemnavzdržljivost baterije • 4,0 inčniHDzaslon • 1,4 Ghzprocesor • 8Mpxfotoaparatz avtomatskim ostrenjem VISION • inovativen 3D uporabniški vmesnik • 3,7inčnizaslon • 5 Mpxfotoaparatz avtomatskim ostrenjem • Priložena 4GB spominska kartica ^^ 4 obiščite AKUSTIKA nasv: GROUP AKUSTIKA GROUP d.o.o. PE DOMŽALE PEKAMNIK PE JARŠE Vojkova 58, AKUSTIKAGROUPd.o.o. AKUSTIKA GROUP AKUSTIKAGROUPd.o.o. SI-1000 Ljubljana Ljubljanska73, d.o.o. Perovo26, Kamniškacesta24, T. +386 /0/1 563 64 65 SI-1230 Domžale SI-1241Kamnik SI-1235 Radomlje www.akustikagroup.si T. +386 /0/1 722 60 80 T. +386 /0/1 839 51 11 T. +386 /0/1 724 02 00