Inserati a« sprejemajo in veljfe iriBtopuH vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, 14 »» . ** ll ll ll ll - fl tč i, ), n ,, 3 ,, Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rok o piti se ne vračajo, netrankovana pisma ae ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija ra Starem trgu h. št. 16 SLOVENEC. Političen list za slovenski narod Zmaga cegava bo? vi. Prvi veljak na svetu je nam katoliškim kristjanom pač prestari Pij IX. To pripo-znavajo sedaj že tudi nekatoličani in celo ne-kristjanje. Mnogim premnogim je prečastiti starček na potu, ali Bog ga čudovito hrani in potrjuje. Koliko mogočnih nasprotnikov mu je že zdavnej želelo smrt, kteri so pa pred njim šli na uni svet in pod zemljo. Sedaj še nekteri težko čakajo smrti njegove, ali upajmo, da veliki Pij preživi tudi te in doživi zmage cerkvene. V tem oziru je znamenito, kar je nedavno pisal časnik „Rome": Dobili smo izkušenega in slovečega doktorja zdravnika, kteri je klican velikrat k papežu in kardinalom, in pre-drznili smo se ga prositi, naj nam resnično pove, kako je glede zdravja s papežem. Povedal nam je nekako tole: „Sv. oče so popolnoma zdravi in življenje njihovo ni nikakor v nevarnosti. Papež nima nobene bolezni. Vsi njegovi udje so zdravi in krepki. Telo njegovo je tako vtrjeno, da se mu mora pripisovati še 10 do 15 let. Po človeško, ali dovolite mi reči, naravno govoriti, more doživeti še mnogo mnogo zgodovine in preživeti vse svoje družnike. Največ sedanjih vladarjev in 20 kardinalov, ki so v letih papežu najbliži, pojde morebiti pred njim v grob. Veda sicer nekterih slučajev, ki se pripetijo v starosti in ki celo v mladosti nagloma prestrižejo nit življenja, ne more prej videti, ne jih odvrniti. Ona le določuje pogoje, doklej lahko še živi kak človek, in Piju IX. obetajo te pogoje še kakih 10 do 15 let življenja. Po moji misli more papež, brez ozira na kako posebno naključje, starost Mastajev, kteri, kakor veste, so imeli po 9G, 97 in 99 let, doseči ali pa še preseči. Doslej je imel le vnanje bolečine v udih, ki pa telesa njegovega nikakor niso poškodovale. Ves stan njegov je izvrsten, prsi in glava popolnoma prosta. Vse dušne moči so nepotrte. Človek si ne more kaj več želeti." Tako zdravnik svojim prijateljem. Po tem takem, framasoni! bo treba še Čakati. Sicer ni kaj prijetno čakati, ali — papež tega ni kriv. Skoro enako hrani in varuje Bog papeževega prvega državnega tajnika, slovečega kardinala A n to n e 11 i j a. Tudi temu voščijo katoliške cerkve nasprotniki smrt že mnogaja leta! Vsi veseli so na primer v začetku prejšnjega meseca pisarili po svojih listih, da umira; Antonelli pa ne umre. Ima pa kardinal protin ali hromoto, in dokler ga ta hudo vije, mu je skoraj umreti in veliko trpi; kedar pa mu odleže, dela neutrudoma, sprejema ljudi, prihaja k sv. očetu in sporoča v svojih opravilih, da se moramo čuditi zvestosti in gorečnosti velikega državnika cerkvenega. Kdor vidi taki dan kardinala v službi, ne bi verjel, da je prejšnji dan bilo mu umreti. — Na Francoskem se cerkveno življenje lepo vzbuja in katoliška zavest raste vzlasti, kar kardinal Guibert pobožno deluje v Parizu. To potrjuje celo proticerkvena „Köln. Ztg ", ktera pravi, da se je zadnjih trideset let v Parizu močno spremenilo. Tedaj je bilo velike praznike po cerkvah komaj toliko ljudi, kolikor jih je zdaj ob delavnikih. Za Ludvika F'ilipa so se pobožni mladenči in možje sramovali očitno hoditi v cerkev, da ne bi jih zasramovalo brezbožno ženstvo; zdaj je pa skoro narobe, da se bojijo očitanja, ako ne gredo v cerkev, in iz viših stanov taki moški rajši ne govorijo o tem. — Veselo je, kar je storil 84letni nadškof Bordoški (Bordeaux) in kardinal D on ne t. Naučni minister Waddington ga je v zbornici bil pohvalil, češ, da je Donnet „poslednji pogumni zastopnik galika-nizma", in za njim ga je preslavljalo vse liberalno časnikarstvo. Avgusta 22. pa je kardinal pričel v Bordeaux-u katoliški zbor in libera-luliom nasprot jako lepo spoznal svojo vdanost do sv. očeta v Rimu. ,,Pred vsim se je podvreči nam, je rekel v svojem govoru, oblasti svetega prestola. Davno že se je rekalo: kjer je papež, tam je cerkev. Ubi Petrus, ibi Ecclesia. Kakor naš gospod Jezus Kristus more tudi papež reči, da kdor ni z njim, je zoper njega. Le eno sredstvo je, ako hoče biti, kdo katolišk, namreč z njim biti in biti tako, kakor je on. Veseli me, da si ko-: nec svojega življenja smem dati spričevanje, da se misli moje v tem oziru nikdar niso spremenile." Nato pripoveduje kardinal, da je poznal vse papeže v tem stoletji; milo govori o Piju IX., ter pravi naposled: „Do Rima je srce moje kazalo vedno otroško ljubezen. Iz Rima sem pričakoval vselej tolažbe in razsvetljenja. Gospodje moji in preljubi sinovi !v Jezusu Kristusu! Pobijte odločno vsako besedo, v kteri bi le najmanjši razloček mogel biti med vero našo pa med vero namestnika Kristusovega. Povsod in vselej bodite z vid- Šesti občni zbor društva sv. „Cecilije". Ne zdi se mi odveč, ako se o tem pre-važnem shodu spregovori še kaka beseda in se bolj natančno piše, kot je bilo to mogoče v prvem trenutku odloživšemu komaj potno palico. Veselje je moralo navdajati srce vsacega cerkvenega pevovodje, ko je čital v raznih listih, da društvo sv. Cecilije letos obhaja svoj shod prvič v avstrijskem mestu. Gradec, leži skora v sredini Avstrije, in že iz geogra-fičkega ozira je bilo mesto prav srečno izbrano. Gradec je silno prijetno mesto, ki samo zarad sebe privabljuje veliko turistov. Gradec je pak tudi sedež sekavske poddružnice sv. Cecilije, ki je komaj začela razvijati svoje delovanje. Slednjič nam Slovencem, kojim luč prave cerkvene glasbe še ni dosti prosvetila, do Gradca ni daleč; tako da iz vseh teh ozirov smemo po pravici srečno imenovati misel društvenikov, 6. zbor obhajati v Gradcu. Ilvala jim! Ker je bila tedaj priložnost taka, kedo bi se je ne bil z veseljem poslužil? Tudi jaz sem poslal malo svoto — en goldinar — dr. Fraidelnu v Gradec za legitimacijo, ktera mi je vožnjo na železnici za eno tretjino znižala, ter pravico dala vdeležiti se vseh produkcij, zborovanj in veselic. Željno sem pričakoval dneva, ko slovo dam za malo časa dömu, in se podam tje poslušat, kaj pobožno srce, resna volja in olikan okus premorejo. Na svetu vse pride in mine. Tudi meni je bilo dano, da sem se 2G. avg. na večer pripeljal v Gradec. Vreme je bilo deževno, zarad tega nisem druzega opazoval, kot pot pred seboj. Izpustivši osebne dogodke, naj povem, da se je v nedeljo zjutraj zvedrilo in sem ob 9. uri zadostoval krščanski dolžnosti v cerkvi oo. Lazari-stov. Ta cerkev je meni najbolj dopadla; zidana je v gotičkem slogu in ima zlasti prav lepe in praktične spovednice. Vdeležilo se je božje službe veliko ljudi; na koru so peli koral, katero petje je v tej cerkvi skoraj iz-ključljivo v navadi. „Moj Bog, vedni koral in veliko ljudi v cerkvi, kako se to strinja?" djal bo kdo čast. čitateljev; „tisto pusto petje, samo za veliki petek pripravljeno, za čas žalosti!" Odpustim ti, prijatelj, če tako govoriš. Vem, da še nisi slišal koralnega petja; to, kar so ti za koral zaznamovali, bilo jc najbrže le suhoparno žaganje, brez pobožnosti, brez občutkov, brez tehnike, brez pravega razuma. Priznati moram, da tudi pevci te cerkve niso še popolnoma izvrševali koralne melodije; toda peli so pobožno, z občutkom in tudi ne brez tehnike. Milo proseče se je razlegal kirieeleison, častitljivo in ginljivo je bilo vse drugo. Sicer to petje ni šegatalo po ušesih, ali mogočno je odmevalo v srcu, ter spokornega duha zbudilo v njem, da je Človek nehote molil: „Odpusti nam naše dolge"! — Nepristojno je bilo vendar, da so ofertorij peli pri slovesni maši v domačem jeziku. Od tod se podam v stolnico, kjer so ravno obhajali god cerkvenega patrona sv. Egidija. Mil. knezoškof so imeli pontifikalno mašo; ljudstva, posebno gospode, je bilo obilo in pevski kor ves natlačen. No, djal sem sam pri sebi. zdaj boš pa zopet kaj lepega cerkvenega slišal. V resnici, praeludium mi je kaj dopadal; „Kirie" z inštrumenti je bil prav lep, vsa glasba pristojna ponižni prošnji. Ali ko zapoje visoki pontifikant Glorijo, je pa začelo na koru kričanje, ropotanje, bobnanje in trompetanje, da je bila groza. Gotovo ne more banda bolje ilustrirati vojske kot jo je graški Po poŠti prejeman velja: Za ceio ie^o , . 10 gl. — kr. «a pol leta . . 6 .. — ,, za četrt leta . . ,, 50 ,, V administraciji velja: Za celo leto . . S gl. ^Vr^ za pol leta 4 „ flh^?- za četrt leta . . 2 „ '10 „ ' - i V Ljubljani na dom porfllfan velja 6U kr. več /ia ieto. ;.'< Vredništvo je ua Bregu hišna štev. 190. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. nim poglavarjem cerkvenim sklenjeni z vezmi vere in ljubezni. V tem se nahaja milost in mir, pa varnost za čas življenja in ob smrtni uri." — Ravno tako veselo je to, da so je-zuitje slovečega vstava v Parizu (ecole St. Geuevievej proti obrekovanju, da so svojim učencem naloge za godno preskušnjo razodčli bili prej, pred sodnijo zmagali tako očitno, da so časnikarji obrekovalci plačati morali globe vsakteri po 2000 frankov ter za nje sramotno sodnijsko odločbo dati natisniti v 10 časnikov v mestu pa v 20 po deželi. Tako se laž tepe pristojno, iu zmago obhaja resnica. Tako se oživlja duhovno cerkveno delovanje vsled preganjanja ali vsled kulturne borbe tudi po Nemškem ali Pruskem. Krščanski nauk, duhovne vaje, pobožne bratovščine so prepovedovali mladim po šolah, in vendar je društvo sv. Detinstva 1. 1875 nabralo 343.347 mark; 1. 1871 pa je dobilo bilo le 198.434 mark, kakor sporoča sama „D. Reichsztg." Kar je lani nabralo se več, dali so 60.000 mark otroci pruski, 84000 mark pak jugonemški. — Slaba se vede tudi nemškemu starokatolištvu, in načelnik njegov, preučeni Düllinger, je jenjal letos učiti na vseučilišču, ker ni imel nobenih poslušalcev, kakor naznanja „Čech". — Protestantovstvo razpada vsled kulturne borbe, katoličanstvo pa se v cerkvenem duhu ohranjuje in vtrjuje, je pisala unkrat „Germania", in Bismarku priljubljena liberalna „Deutsche Reichscorr." je dejala potem, da je to „leider wahr". — Temu v potrjenje je tudi, da cerkev protestantovska dobiva čedalje manj bogoslovcev in še ti hočejo redovno obljubo popolnoma odpraviti; nasproti pa se poslednji čas več dijakov katoliških oglaša v bogoslovje, dasiravno se duhovski stan tolikanj obrekuje in cerkev budo preganja — V mali Limburški škofiji se je oglasilo, kakor pripoveduje „Nassauer Bote", zopet 11 dijakov v bogoslovje, kteri se bodo pa morali ker je domače semenišče še zaprto, drugej učiti in pripravljati za duhovsko službo. V Treviru je izmed 36 dijakov naznanilo jih 25, da se hočejo učiti bogoslovlja. Med temi jih je pet, kterim se je zarad izvrstnosti ustmena zrelotna skušnja pustila, in najboljši hoče vstopiti celo v red jezuitovski. Izmed 27 godnja-kov ali abiturijentov Matijeve gimnazije v V ratislav i hoče se jih 9 podati v bogoslovje. To je vse hvale vredno tim bolj, ker so po Schles. Kirchenblatt-u marsikteri liberalni, tudi profesorji, odvračevali jih od tega. Tako se veselo kaže po drugih škofijah, koder preganjajo katoliško cerkev, kjer bi še mnogi katoliški mladenči radi se posvetili duhovskemu stanu, pa jim branijo druge okoliščine; pro-testantovskim pa, dasi imajo velike podpore ali štipendije, lepa semenišča in se jim marsikaj dobrega obeta, manjka in čedalje bolj primanjkuje — volje. Tako skrbi v najhujši nevarnosti božji vstanovitelj za svojo vstanovo. Et non praevalebunt. Jugoslovansko bojišče. Po dolgem obotavljanju je vlada turška naznanila pogoje, pod kterimi se hoče s Srbi pomiriti. Tc pogoje smo v „Slovencu" nedavno že omenili in le dostavimo, da jih je vlada turška še poostrila z določbo, da vojna srbska ne sme imeti čez 10.000 mož in dve bateriji!! Pravijo, da je vlada turška take ostre pogoje stavila prisiljena od turških prebivalcev v Carigradu, ki o prijenljivosti nočejo nič slišati, in da so miuistri sultanu naznanili svoj odstop, če bi hotel te pogoje kaj spremeniti. Državniki turški se zanašajo na podporo Avstrije in Angleške in žugajo, da bodo 2 milijona Mohamedancev spravili na noge, če bi Rusija ž njimi pričela vojsko. Pa gospodje Turki si delajo preveč upanja. Dasi so jim Angleži dozdaj potuho dajali, njihovi listi, zlasti „Times", zdaj trdijo, da bi se izmed pogoj turških zamogla sprejeti samo peta, ki določuje, da se bodo obresti za vojsko odmerjene odškodnine prišteli k letni daciji, če bi Srbska te odškodnine ne mogla plačati. „Nordd allg. Ztg." piše, da Turčija s svojimi po-gojami, po kterih naj bi bilo na Turškem zopet tako, kakor je bilo pred letom 1867, in preziraje važne nasvete, po kterih bi se zadeve na izhodu stalno rešile, na boj kliče vnanje države in jih odveže ozirov, ki so jih iz politične prijaznosti do nje imeli. „N. W. Tagblattu" pa se iz Carigrada telegrafuje, da so zastopniki vnanjih držav vladi turški naznanili, da se o njenih pogojih še razgovarjati nočejo. Glede Črnogore naj po mislih gospo dov Turkov ostane pri starem, vstajnikov pa | pismo turško z besedico ne omeni. „Presse' piše, da hočejo vnanje vlade Turkom še enkrat priporočati premirje, ni pa gotovo, ali bodo pri razburjenih fanatikih kaj dosegli ali ne. Z bojišča je najnovejša novica ta, da so bili 15 t. m. med Aleksincem in Deligradom hudi boji. Govori se, da je armada Kerim-paševa obkoljena iu zajeta, ker se je močnemu oddelku srbskemu posrečilo priti jej za hrbet in prestriči jej pot nazaj. — Četa črnogorskih prostovoljcev v Srbiji pod poveljstvom Maša Vrbice šteje neki že nad 4000 mož. Z Belgrada se poroča, da so šli Turki pri Zvorniku čez Drino in da se pomičejo proti Savi. Alimpič se je s svojo vojno ustavil pri Šabacu. Ker je serajevski vali nabral 7000 prostovoljcev, znaša vojna turška pri Bjelini okoli 25,000 mož. Na zahodno severno stran je DespotovičTurkom vzel mesto Glamoc. Prebivalci so pobegnili v trdnjavo, ktero De-spotovič oblega. Vojna Osmanova pri Vidinu se je za 9 batalijonov deželnih brambovcev pomnožila, ki so čez Varno prišli iz Azije. Pri Grahovem je bil na omutičkem hribu 14. t. m. med Turki in Črnogorci hud boj. Ker je silno deževalo, so se morali Turki brez vspeha v svoje šance vrniti. Srbi so prek rusko-rumunske meje dobili 50.000 pušek, 4 Kruppove baterije pa so še na potu. Za gotovo se govori, da je Abdul Kerim paša 12. t. m. černajeva prosil za 48 ur premirja, kterega mu pa Černajev ni hotel dovoliti. Tedaj se Srbom vendar-le ne godi tako slabo, kakor nekteri sodijo. Politični pregled. V Ljubljani, 18. septembra. Avstrijske dežele. Cesar so 16. t. m. iz Gödöllö došli v Budapešto, kjer so še tisti dan predsedovali ministerskemu svetu. Jutri se odpeljejo v Schün-brunn. Avstrijski ftoroenik grof 'JA-«liy pride te dni na Dunaj, kjer bode eden njegovih sinov za mašnika posvečen. Dunajski liberalni listi čedalje bolj priporočajo osebno zvezo med Cislo in Translo. Vsakemu tudi nedržavniku pa je znano, da bi Avstrija po taki zvezi silno oslabela; zato smo stolni kor ta dan s svojo Glorijo. Graduale in Credo sta bila nič manj kot cerkvena* Vkljub temu sem voljno čakal ofertorija misleč, vsaj vloga bode slovesnosti primerna; toda preziraje, da je bila kompozicija silno plitva, vedli so se inštrumenti tako nespodono, da mi ni bilo moč dalje poslušati, ampak sem jo skrivno popihal skoz stranska vrata na prosto ohladit si jezo, ki me je zgrabila zavoljo brez-taktnosti tamošnjega dirigenta, ki je hotel s tem prihodnemu zboru nekako opozicijo delati in kljubovati. Pa kmalo sem se vtolažil. Glejte, djal sem sam pri sebi, ta opoziccja bode Ce-ciljancem več koristila, kot škodovala; ker vsak, ki je to lajšanje slišal, bode pač vedel ceniti pravo cerkveno petje, ko ga bo slišal v vsi svoji krasoti. Razloček bo očividniši in zmaga Ceciljancev gotovša. In tako je tudi bilo, česar se bodeme pozneje prepričali. Tisti dan je bilo došlo že nekaj tujcev. Ogledovali smo mesto, njegove naprave in okolico. Toda vse to nam ni zadostilo, zakaj željni smo bili le viditi in slišati začetek slovesnosti. V pondeljek in torek je vsak vlak pripeljal veliko število vdeležencev, in ko sem v torek na večer krog 3/4 na 6. uro prišel na stolni terg, našel sem tamkej veliko množico! raznoterih stanov, ki se je počasi pomikala v! svetišče. Točno ob 6. pričela se je slovesnost, najprvo blagoslov s sv. Reš. Telesom. Pevci so peli Tantum ergo od Haniša peteroglasno. Bilo jih je 50-60, med niimi 7 deklet. — Prvi vtis je bil mogočen, vendar človek poslušaje par verzov, še noče soditi. — Na to začno basisti s ponižnim glasom: Kirie eleison, kojim se je pridružil ves zbor. Tako je šlo alternatim vse litanije, katere je zložil Rimaldo del Meie v 16. stoletji. Popisati vtis. kojega so imele na vse poslušalce, ni mi mogoče. Le to naj povem, da vernih še nikdar nisem videl tako mirnih in pobožnih. Marsikako oko je bilo solzno, ko so dečki zapeli: auxi-lium christianorum refugium peccatorum, ora pro nobis"! V resnici, ako Bog molitev otrok rad posluša, kolikanj več mu bo prijetno tako skrbno in spodbudljivo petje, kakor smo ga takrat slišali. — Pred cerkvijo so se pozdravljali razni znanci; tu se je zbral klub Kranjcev, tam Korošcev, zopet drugje Bavarcev itd. Ob 7. uri smo se zbrali v prostornem Puntigamskem salonu. Smem reči, da nas je bilo 700-800, raznih stanov duhovskih in svetnih in različnih narodov; ali vse to ni motilo, da bi ne bili edini; enega katoliškega duha, ene navdušenosti in ljubezni do svete cerkvene glasbe. — G. Dr. Fraidl, predsednik sekavske poddružnice, je ljubeznjivo pozdravil goste, in na koncu kratkega ogovora vsim za-klical krepki: Dobro došli! — Na to je g. Könen, kapelnik kolonske stolnice, povzel besedo kot podpredsednik splošnega društva, in na kratko pojasnoval nektere točke programa, ter omenil, kako naj bode naše zadržanje pri tem shodu, da naj zlasti na strani pustimo vso politiko. — G. Kaim, dirigent iz Biberaha na Wirtemberškem, pa nas je z živo besedo spodbujal k ljubezni in edinosti, k navdušenosti za eno in tisto stvar, za izgledno cerkveno petje. Videlo se je, da so vsi govori padli na pripravna mehke tla. Veselje je bilo brati na obrazih vsih pričujočih in to veselje je množila izvrstna kapela vojaškega pešpolka Franc Karla, ki je pod vodstvom umnega kapelnika Blašketa vsak večer svirala mične piece najimenitniših skladateljev. (Dalje sledi.) zadnjič pisali zoper tako zvezo, kteri tudi uradni listi dunajski oporekajo. Ker je bil pa „Slovenec" zarad omenjenega spisa zapečaten, si ne upamo o tej reči več pisati, in se tolažimo s tem, da zadnje besede o osebni zvezi med Cislo in Translo ne boste imeli sedaj vladajoči stranki, ampak neka druga, najviše nad strankami stoječa oseba. Hrvatski sabor je dovršil in sprejel cestno postavo. Poslanec Sasič je 16. t. m. stavil predlog, da naj se sabor v adresi zahvali za blagodušno podporo, ki jo je podelil po Turkih poškodovanim prebivalcem v Starem selu in Novi. Predlog pride danes v obravnavo, Gališki listi objavljajo volilni oklic samborskih volilcev, ki je naredil veliko hrupa ne samo na Gališkem, ampak tudi na Češkem. V tem oklicu volilci pravijo: „Mi si prizadevamo zatreti odrtijo, v državnem zboru pa jo možje vladine stranke zagovarjajo. Po dolgih razgovorih delamo sklepe o vredbi notranjih zadev deželnih, pa sklep za sklepom se nam nepotrjen z Dunaja pošlje nazaj. Mi vstanov-Ijujemo podporna društva, da bi pospeševali gmotno blagostanje, pa kmalo jih oblože z davki in jih v kali zatro. Je li mogoče v kmetijstvu napredovati, če vkljub nekaj let sem ponovljenih prošenj ne dosežemo prodaje posebne soli za živino; če je pivarski red tako osnovan, da bode ta zaslužek po njem skoraj zatrt, če morajo vsled železničnih tarifov naši parni mlini dovaževanje žita dražje plačevati, kakor v Sleziji ali na Nemškem. In kako naj imenujemo ukaz, ki zapoveduje colnino plačevati od knjig, ki jih iz kraljestva poljskega dobivamo? Ali se more naše šolstvo razvijati pri vedno novih ukazih ministerskih, ki si na sprotujejo? Zdaj minister deželnemu šolskemu svetu odvzame pravico imenovati gimnazijske učitelje, zdaj prepove zemljevide dežele polj ske, zdaj zopet se spravi nad „Wieczory pod lipa" (poljudno zgodovino poljsko) in konečno nam pošlje ne zmenivši se za deželne postave nemškega šolskega nadzornika k izpraševanju na poljskih in rusinskih šolah. Naša iskrena želja tedaj je, pravijo volilci, da prihodnji deželni zbor nastopi druga pota. Pogumno naj se vrne k dobi deželnega zbora našega pred 2. marcem 1. 1867; oporeka naj neposrednim državnim volitvam, in prizadeva naj si, da zopet pridobi odvzete mu pravice; v adresi do najvišjega prestola naj odkritosrčno pove, kaj želimo, kaj nas teži, in naj za deželo našo zahteva tako državnopravno stanje, ki se strinja z naravnimi in zgodovinskimi pravicami njenimi. Še le potem, ko bodo te želje spol-njene, bode zamogel deželni zbor vspešno delovati, da zboljša občinski in volilni red, da pomnoži gmotno blagostanje in odpravi oma-govanje, ki se čedalje bolj razširja. Če nam bodo pa naša zahtevanja odbili, naj naš deželni zbor izreče resno voljo, da naj se naši državni poslanci zedinijo z vladi nasprotnimi poslanci drugih dežel." Vnanje države. V nekem iiruskcm listu je bilo nedavno brati, da je neki kardinal naprošen od nemške vlade pri sv. Očetu posredoval zarad sprave med vlado in nemškimi škofi. „Oss. Rom. piše, da ta novica je čisto bosa. ■Čilskemu caru je 11. t. m. za god čestital tudi general Černajev, kteremu je knez Gorčakov neki odgovoril: Njih veličanstvo, naš premilostljivi car so mi naročili Vam hovo zadovoljnost in ji povedati, da se jako zanimivajo za junaški boj Srbov proti njihovim sovražnikom. — Pravijo, da se bode Rusija v Carigradu pritožila, ker Turki ob Kavkazu prestopajo mejo rusko. — Po ukazu od 12. t. m. se je poljska kancelija na carskem dvoru odpravila; sploh se Poljakom, zlasti v Sibirijo odgnanim katoliškim duhovnikom pod vlado rusko silno hudo godi. Kakor je razvidno iz nekega pisma, ki ga ti reveži objavljajo v francoskih listih. L. 1863, pravijo, so nas za 12 do 20 let odgnali v Sibirijo. L. 1875 so nas premestili v vologodski okraj, kjer po vaseh raztreseni živimo. Večina med nami so po 70 do 80 let stari možje , ki so se skoz vse življenje žrtvovali za vero Odrešenikovo. Po 12letnem trpljenji za pravico in resnico goli in suhi še toliko nimamo, da bi si kruha kupili; Bog je naša priča, da cele dneve nič ne vžijemo. Prodali smo obleko, da bi lakote ne umrli; zdaj pa ne vemo več, kaj bi počeli. V mestih ne smemo živeti; nimamo ne bolnišnice, ne obleke, ne denarja, da bi stanovanje plačali. Obrnili smo se do vlade, pa preden dojde pomoč, lahko za gladom umrjemo. Lakota in mraz, ki pozimi naraste do 40 stopinj, nas bosta umorila, če nam usmiljenje božje rešitve ne pošlje." Izvirni dopisi. Iz lijuiiljane, 14. sept. (Revščina bosenskih beguncev.) Zadnji ,,Slovenec' je povedal, kako slabo se bosenskim beguncem na Hrvatskem godi. Ne samo usmiljenje do sorodne slovanske krvi, ampak človeško, krščansko usmiljenje samo na sebi nas mora prisiliti, da začnemo misliti, kako bi se tej revi dalo pomagati. Da se reveži valjajo po hlevih, ka-ščah in drugih takih prostorih, to še ni tako strašno, čeravno bo tudi to hudo, kedar pride zima; najhujše pa je to, da nimajo nič jesti! Ali morajo gladu poginiti, ali pa vrniti se nazaj na Turško, kjer vedo, da jih čaka turški meč, pa vendar jih je že mnogo nazaj šlo, ker — glad je huda reč ! Ali bi se ne dalo za te reveže kaj storiti? Bi se li ne dalo nekaj teh ljudi spraviti po Ljubljani in drugih mestih in pri premožnejš h gospodarjih po deželi, kjer bi jim ti ljudje po svoji zmožnosti za samo hrano radi delali? Tega nihče ne more zahtevati, da bi revni raničarji vse te ljudi preživili, ker sami nimajo nič. če Rusi tako velike žrtve donašajo za krščansko — slovansko reč, če celo neslovanski narodi. Francozi, Lahi, Angleži nabirajo milodare za revne Jugoslovane, naj bi pri nas vse sočutje za te trpine zaspalo? Bi bilo prav, da postanemo gluhi in slepi za muke najbliž-njih nam bratov, da čisto preneha nabiranje za begunce, da kakor šop slame pogori prejšnje navdušenje, ki je iz začetka zbudilo našo milosrčnost in požtrvovalnost, ko vendar reva na jugovzhodu ne jenja, ampak vedno veča postaja? Ali bi se nam potem ue smelo očitati, da vse nabiranje milodarov pri nas je bilo bolj politična parada, kakor v srcu vkoreni-njeno usmiljenje? Pomislite tedaj, kako bi se dalo za pri-begle reveže še kaj storiti, in kdor more, naj jim pomore sam in naj jih priporoča še milosrčnosti znancev in prijateljev svojih. Ako Bog dii in sreča junaška, si bodo tudi oni priborili boljše stanje, da bodo mirno in srečno vživali I pridelke svojih pridnih rok, in tedaj se bodo gotovo s hvaležnim srcem spominjali tudi naroda slovenskega! Iz IJufiljaiie, 16. sept. V zadnjem listu „Slovenca" je nek dopisnik prav po pravici grajal slovensko občinstvo zarad malomarnosti nasproti slovenskim listom in tožil, da so zlasti po mestih preveč vneti za nemške, če tudi slabe in Slovanom sovražne liste, pozabil pa je omeniti glavnega vzroka te prikazni. Naj toraj tudi jaz nekoliko o tem spregovorim. Občinstvo — tedaj tudi narodno občinstvo — je dvojnega spola: moškega in ženskega, tedaj ima tudi dvojno voljo; včasih se še celo primeri, da v hiši ženska hlače nosi in sicer ne le v nižjih, ampak tudi v viših stanovih. Ženstvo viših stanov po Ljubljani pa je z malimi hvale vrednimi izjemami bolj naklonjeno nemščini, kakor slovenščini. Zakaj? Prvič je odgoja ženske mladine nemška, po vseh zavodih se opleta in trpinči nemščina, edino v nunski šoli se ozirajo tudi na slovenščino. Komaj tedaj deklice toliko odraste, da velja za „frajlo", že kramlja vedno le nemški ali prav za prav tisto narečje ljubljansko, ki se po pravici imenuje „kuheltajč" in pravega Nemca uho neusmiljeno zadeva. Slovenski ali „kranjski" se govori le s posli. —■ Drugič se vsled tega komaj na pol odrastla ženska mladina že bavi edino le z nemškim berilom, ki posebno podkurja živo domišljijo srcu in nrav-nemu čutju na kvar. Slovenci, hvala Bogul takega berila še nimamo (?), vsaj veliko ne, in kar ga je, pisano je v takem jeziku, ki se ne nauči ne pri poslih, ne v ženskih šolah, tedaj je ženski mladini po večem nerazumljivo. Dobro in res podučno slovensko berilo pa se zdi že takim pol-otrokom preotročje.. — Tretjič je nasledek te odgoje za ženstvo ta, da, ko se omoži, špoga zopet edino le nemško duševno hrano od molitvenih bukvic do romanov, ker je to nobelj in v modi. Morda bi se spreobrnilo, ko bi v roke dobilo slovenske „mode-journale", in ilustrirane zabavne časnike, kakor so nemške „Gartenlaube", „Familien-Zeitung", „Ueber Land und Meer" itd. Žalostne časnikarske razmere pri nas pa so krive, da mu ilustr. listov ne moremo podati v domačem jeziku, zato se privadi nemškega berila tudi druge baže, n. pr. političnih časnikov, deloma ker tudi ženstvo mikajo politične in dnevne dogodbe, deloma, ker nemški časniki donašajo mikavne in dražljive romane — če tudi gnji-lega zadržaja. Nemška odgoja je zasadila pregloboko svoje korenine v naše gospe, njim diši le nemška hrana, zato jim tudi diši nemška drušina bolj kakor slovenska. Ni se tedaj čuditi prikazni, kakor sledeča. V hiši prijatelja, ki velja za iskrenega Slovenca in je tudi, najdem na mizi zadnji čas pri nas posebno preklicano turčinsko „N. fr. Presse". Jaz zavzet prašam prijatelja, kako da kot narodnjak more trpeti v svoji hiši ta nesramni judovsko-tur-činski list. „Jaz ga ne maram", je odgovor, in ga tudi ne berem". — „Pa vendar za-nj mečete denar tje. Mar bi si naročili kak slovenski list." — „Slovenske liste berem v čitalnici, a „N. fr. Presse" imam zato, ker moja gospa bere v nji romane". — „A, tako! Tedaj imate „N. fr. Pr." le za gospo?1' — „Da, ona ne bere rada slovenski, ker novih izrazov ne razume. Pa tudi slovenski listi res nimajo za ženstvo nič kaj mikavnega berila." — Zadnji opombi sem moral tudi jaz pritrditi. V tem obziru naši časniki, politični in drugi, ženstvu ne ponujajo zadosti zabavnega gradiva in še to, kar ga je, je pisano za-nje v previsokem nerazumljivem jeziku, ker naše dame se s slovnico in novimi oblikami ne vkvarjajo. Le „Slovenec" jim je še razumljiv, potem „Novice" in „Zvon", pri drugih jih strašijo vedno nove besede in oblike. — To so med drugimi izdatni vzroki, da slovenski listi še niso tako razširjeni, kakor bi bilo želeti v prid narodnosti iu domovine naše."--Ali ima ta dopisnik naš prav? Odgovorite na to, pre-častite gospe, gospice in gospodinje slovenske! Ä ftm'cnjsBirs«, 0. sept. (Nunska šola v Loki.) „Ueberbleibsel entschwundener Zeiten". Pod tem napisom je objavila nemčurska „Schulzeitung" pred kratkim nekaj vrstic, ktere druzega ne razodevajo, kakor zasmehovanje dekliške šole pri čč. gospeh Uršu-linaricah v Školji Loki. Kako se omenjena šola sme ali ne sme imenovati, ne bom pretresoval, le toliko pristavim, da to pač ne more biti tolika pregreha, ako se imenuje „dekliška obrtnijska šola", ker se enaka imena zdaj o začetku šolskega leta še celo po vladnih časopisih berejo — kakor tudi ne more tako pregrešno biti, če se je imenovala celo „glavna šola". Po šolskih postavah veljajo vse od du-hovskih družeb vzdrževane šole kot privatne. Take šole se smejo menda po § 69. šolske postave 1. 1869 imenovati „izobraževališča", „semenišča", „obrtnijske šole", in skoraj tudi postava ne bo nič zoper to imela, da se imenuje „glavna šola", ravno ker je privatna, pri vsem tem zadobe pravico za izdavanje državno-veljavnih spričeval pod to pogojo, da učni črtež ne bo bistveno različen od črteža, ki je vpeljan v državnih učiteljskih izobraževališčih. Upam pa, da bodo „die guten Klosterfrauen" lahko za to skrbele, da zarad take malenkosti ne bo nobenega spodtikovanja. Da je razredba zunanje šole slovenska, notranje pa nemška, je vzrok ta, ker je v eni šoli učni jezik slovenski, v drugi pa nemški, in ker ste zunanja in notranja šola popolnoma ločeni med seboj. Notranja šola je šestrazredna, in se vsaki razred posebno podučuje in ob enem času. Grdo natolcevanje je toraj svojo dvomljivost nad tem zasmehovaje izreči brez poprejšnjega pozvedovanja „ob sich hinter der ganzen sechsklassigen Anstalt nicht ein bekanntes Manöver abwickelte?" 141 gospodičin je bilo iz vseh krajev v notranji šoli, toraj pač ni kaka nemogočost prepričati se o redu in učenji dekliške šole loške. Posmehuje se nadalje pisavi „aus" namesto „in"; pa ravno tako mi je mogoče to nasprotno storiti, če imam v strasti svoji le ta namen, da bi koga z blatom ometal. Zadnjič mu tudi to noče v glavo, da bi se bile nektere učenke ob enem v več jezikih, v slovenskem, laškem in francoskem izvrstno izurile, ter izdihne: „Wir möchten nur den Lections-plan dieser universellen 6klassigen Schule sehen, in der es wirklich mit Wunderdingen zugengangen sein muss." Očitno izrečem nem-čurici, jaz nisem v Loki in ne govorim za svojo lastno reč, pisal pa sem te besede opiraje se na mnogobrojno število spričeval takih ljudi, ki so imeli svoje otroke v šoli pri čč. gospeh Uršulinaricah v Loki in kteri ne zasmehovaje, kakor nemčurska „Schulzeitung", ampak s hvaležnostjo zakličejo: „Wahrlich, die Palme gebührt dem Nonnenkloster!" In kdor se je sam prepričal, koliko da se resnično otroci v teh šolah v vsakem obziru dobrega in koristnega naučijo, bo rad pritrdil, da „Schulzeitung" z vso svojo zmožnostjo nikdar tacega vspeha ne bo dosegla. Ves spis tedaj razodeva le strast, nevošljivost in sovraštvo do vsega, kar je duhovnega in cerkvenega. ii dolnje ■•ivke. 9. sept. — Čitali smo že mesca maja t. 1. v ,,S1. Narodu" dopis „spod Nanosa" nekega Silvana, v kterem je bilo potoženo, da mi Notranjci nobene srednje šole nimamo, očitaje županom nevednost in zanemarjenje poklica ter tudi neskrbnost zarad naprave silno potrebne srednje šole na Notranjskem. Nadejali smo se nadaljevanja sprožene reči, pa do zdaj v „SI. Narodu" nič več nismo brali o tej zadevi, nego neko naivno opravičenje g. župana hrenovske fare, da on ne razume, kako bi mogli župani krivi biti, da se srednje šole na Notranjskem ne napravijo. Gospodu Silvanu je najbrže, ko je omenjeni odgovor bral, pogum vpadel, ter zdaj molči. Zadeva je pa velike važnosti za nas Notranjce, ker take šole tukaj silno pogrešamo, in želeti bi bilo javnega razgovora o tem. Zato in na željo mnogih vrlih Notranjcev bode si. vredništvo „Slovenca" prijazno na-prošeno za dobrotljivo razglašenje tega bornega dopisa. Zna biti, da reč vendar-le v tek pride in da bode s časom dober vspeh imela. Hočemo toraj tudi mi izustiti svojo misel o tej posebni zadevi. V prvi vrsti se mora kraj odločiti, kje na Notranjskem naj se napravi zaželena šola, in kako bi se potrebna zaloga za sozidanje pristojnega poslopja in za potrebno pohišje skupaj spravila. To reč imajo pa izvršiti občine, ki šolo imeti žele, v dogovoru z dotičnimi oblast-nijami; toraj je dolžnost gg. županov sprožiti prve nasvete. Toda od sedanj'h naših gg. županov na dolnji Pivki in pod Nanosom in od njihovih tajnikov se pa pričetek takega dela po službeni dolžnosti na korist občine ni nadejati, posebno pa tam ne, kjer so župani s pomočjo in po volji nemškutarjev prišli na krmilo, ker tem ne manjka le znanstev, ampak tudi dobre volje. Prepričani pa smo, da nam bodo dali zdatno podporo v ta namen iz državne blagajnice in iz normalno-šolskega zaklada, če se reč redno in odločno poprime. Ne manjka toraj druzega, kakor marljive delavnosti občinskih starešinstev, kterih ene se pa iz svoje neodpustljive apatije ne zdramijo, ako bi se tudi s topovi na-nje streljalo. — Ni pa li to velika krivica, da bi moral zavoljo nekterih nezmožnih, vrinjenih bahačev celi okraj že samo v tem oziru toliko škode trpeti? Iz Chorea, 15. septembra. Družbenikom sv. Mohora se je letos razposlalo šestero knjig, namreč: 1. „Nebeška krona"; 2. „Kristusovo življenje in smrt" II. 4. snopič; 3. „Občna zgodovina" III. snopič; 4. „Umni kmetovalec" II. snopič; 5. „Robinzon starejši"; 6. „Koledar" za 1. 1877. S prihodnjim letom nastopi družba sv. Mohora svoj sedemnajsti tečaj. Ustanovljena leta 18G0 je dosedaj izdala 91 knjig vsakovrstnega zapopadka, ki obsegajo več nego 860 tiskanih pol. Prvo leto se je vpisalo 1116 udov, vsak je prejel 3 knjige. Letos pa šteje družba 26.815 udov in vsak dobi za mali donesek enega goldinarja šest bukev, ki v obširniši obliki obsegajo nad 60 tiskanih pol. V 160.890 iztisih romajo tedaj letošnje družbine knjige pe pokrajinah, kjerkoli Slovenci prebivajo, ter širijo poduk in omiko v ljubljeni domovini. Kdor ima tedaj srce za zapuščeni svoj narod in njegov napredek in blagostanje, vsacega mora razveseliti, ako bere in vidi, kako krepko se razširja družba od leta do leta med vsemi stanovi slovenskega naroda. Tudi ob nastopu sedemnajstega tečaja vabi odbor vse Slovence brez razločka stanu in starosti, da stopijo prihodnje leto v prav obilnem številu v družbo sv. Mohora, kteri bode vedno prva skrb, da budi ljubezen do domovine, da po zanimivem in kratkočasnem berilu širi poduk, da narodu varuje najdražjo svetinjo, katoliško vero, in po krščanski omiki pelje Slovence do višjega duševnega izobraženja ter jim kaže pot do vsestranskega časnega blagostanja. Zato vas vse, dragi rojaki! ki vam je mar duševni razvitek in gmotni napredek naroda, družbin odbor zopet poživlja na delo ter prosi, pomagajte mu tudi zanaprej bratovščino sv. Mohora razširjevati. Zlasti vas, prečastiti poverjeniki, dekanijski in farni predstojniki nadleguje s ponovljeno prošnjo: priporočajte družbo našemu ljudstvu, razložite mu njen namen, njene koristi in vabite in prigovarjajte k pristopu, kjerkoli se vam priložno dozdeva. Po vašem trudapolnem prizadevanji je družba tudi letos vkljub občni denarni stiski in slabi letini vendar zopet lepo napredovala; lani je štela 467 dosmrtnih in 25.869 letnih družbenikov, tedaj vseh skupaj 26.336, letos pa je število udov poskočilo na 26.815, tedaj jih je 479 več kakor lani. Ljubezen do lepe naše domovine naj tedaj tudi prihodnje leto združi vse dosedanje družbenike in privabi še mnogo novih v družbo domačo. Zelja in skrb, na podlagi svete vere in po narodni omiki osrečiti svoj mili narod, naj zedini in navduši vse stanove, da vsi skupaj od prvega do zadnjega složno in neutrujeno v zaupanji na božjo pomoč delamo za družbo in njen neprestani razvitek. In dobrotljivi Bog bode blagoslovil naše delo, naš trud in našo družbo. Družbine knjige se bodo za 1.1877 tiskale v 29—30.000 iztisih. Vsak ud bode prejel šestero knjig; namenjene so te-le: 1. „Nebeška hrana", drugi del priljubljenega molitvenika, ki ga spisuje prečastiti gosp. Franc Košar v Mariboru. Drugi del molitvenih bukev bode obsegal: a) „Pobožnosti za celi mesec": Nauk o znotranji molitvi in 30 premišljevanj za vse dni meseca, ki bodo obsegale navadne predmete duhovnih vaj. b) „Pobožnosti za razne bratovščine": Namen, dolžnosti in odpustki raznih bratovščin, med Slovenci navadnih. d) „Pobožnosti za bolnike": Domača maša. e) „Pobožnosti kršč. pogreba": Pogreb in opravilo po rajnih. Dodan bode še ob koncu psalter v čast Devici Mariji — v 30.000 iztisih. 2. „Kristusovo življenje in smrt1,. Drugi del in zadnji snopič z natančnim kazalom; — v 30.000 iztisih. 3. „Občna zgodovina"; spisuje gosp. prof. Josip Stare v Varaždinu. Četrti snopič, konča zgodovino Rimljanov; v 29.000 iztisih. 4. „Umni kmetovalec", spisuje vodja slov. kmetijske šole v Gorici g. prof. Franc Povše. Tretji snopič obsega „vrtnarstvo in gozdarstvo"; v 29.000 iztisih. 5. „Slovenski spisovnik" — poduk s pravili in z izgledi, kako se izdelujejo vsakovrstna opravila in javna pisma, razne vloge itd., spisuje g. šolski ravnatelj Andrej Praprotnik v Ljubljani; v 29.000 iztisih. 6. „Koledar" za leto 1878 s popolnim imenikom vseh udov in z raznim podučnim in zabavnim berilom. V podporo domačega slovstva in v omiko slovenskega naroda razpisuje družba sv. Mohora za prihodnje leto sledeča darila: a) Sto in štirdeset gld. za štiri krajše izvirne povesti, vsaki po 35 gld., v obsegu blizo '/a tiskane pole, in b) Sto in štirdeset gld. za štiri pod-učne spise raznega zapopadka, vsakemu po 35 gld., v obsegu '/„ tiskane pole. Posebno ustrezajo didaktične pesmice; ži-votopisne, potopisne, naravoslovne itd. črtice in spisi podučno-šaljivega zapopadka. Dalje v prilogi. QZg* Priloga „Slovencu" štev. 109. Rokopisi naj se pošljejo družbinemu tajniku vsaj do 1. novembra 187G brez podpisanega imena, ktero naj se priloži v zapečatenem listu. Prisojena darila se izplačajo ua Vodnikov dan 2. febr. 1877. Družbini dohodki 1. 187G so bili: 1. Letnina od2G.33G letnih udov.......2G.336 gl. - kr. 2. Obresti od Matičinega denarja ....... 824 „ 85 „ 3. Družbinih knjig od prej- šnjih let se je naročilo in kupilo za ... . 89G „ 21 „ 4. Veznine za trdo vezane knjige se je vplačalo . 24 „ 80 „ 5. Poštnine za posamezne pošiljatve..... 10 „ 60 „ vsi dohodki vkup . 28.092 gl. 46 kr. Družbini stroški 1. 1876: 1. Življenje in smrt Kristusova VIII. snopič . . 3327 gl. 50 kr. 2. Nebeška krona .... 3788 „ 70 „ 3. Občna zgodovina, 3. snop. 3584 „ 40 „ 4. Umni kmetovolec, 2. snop. 3604 „ 40 „ 5. Robinzon............3336 „ 73 „ 6. Koledar za 1.1877 s ko- lekom vred..... 6558 ,, 40 „ 7. Drugi natis Krist. življ. I. II. snp., legende III. zvez. 937,, 18 „ 8. Nagrade (blagajn, za raz-pošiljatev knjig, poštne stroške in druga opravila 700 gl., tajnikoma 300 gl, knezošk. pregled. 80 gl. in pregledovalcem rokopisov 150 gl.) vkup . . 1230 11 M 9. Darila za rokopise . . 207 „ — „ 10. Popredne nagrade na rokopise ...... 500 „ — „ 11. Za izbe, v kterih se knjige hranijo in razpošiljajo . 250 „ — „ 12. Razne tiskovine: vabila, podobe, tvarno kazalo itd. 213 „ 30 „ 13. Razni stroški .... 534 „ 29 „ Vsi stroški vkup . 28071 gl. 90 kr. Ako se tedaj dohodki . 28092 „ 46 „ primerijo stroškom . . . 28071 „ 90 „ kaže se, da ostane gotovine 20gl. 56kr. ktera se prišteje dohodkom prihodnjega leta. Iz saviiiskc doline, 10. sept. — (Birmovanje in naglo ozdravljenje.) Skozi 14 dni smo imeli v svoji sredi mil. knezoškofa, ki so na praznik rojstva M. B. v Pletrovčah dokončali svoje letošnje birmovanje. Vseh bir-mancev v celjski in braslovški dekaniji je bilo nad 3600. če se pomisli, da so že priletni knez nepretrgoma skozi 14 dni od fare do fare potovali — in parkrat peš morali v gore hoditi — dan za dnevom dolga cerkvena opravila opravljali, vsaki dan po 1 uro in še dalje pri-digovali: se mora vsakdo čuditi, da zamorejo vse to prenašati. Ljudstvo jim je pa tudi povsod svojo hvaležnost skazovalo ter jih z veseljem sprejemalo, posebno po lepih trgih: na Vranskem, v Braslovčah in v Žalcu. Le njihovo rojstno mecto, starodavno Celje, to mesto, ki jim je pred 12 leti ua vse grlo hosana klicalo, se letos več ni brigalo za svojega imenitnega rojaka, ter se skoraj obnašalo, kakor da bi sami drugoverci v njem prebivali. O sprejemu sem slišal iz zanesljivega vira pripovedovati sledeče: „Pri škofovem prihodu (v CeljeJ se meščanov živa duša ni prikazala, izvzemši nektere radovedneže, mesto ni postavilo ne zelene vejice — kajti ßlavolok in druga dre- vesca je priskrbel narodni župan celjske oko-ice. Na dan sv. birme je bil sicer mestni župan k obedu povabljen, pa se je izgovarjal, da ga zobje bolč. Pa glej čudo! Par ur po obedu je bil velik mrtvaški sprevod nekdanjega mestnega župana Wambrechtsamer-ja — in tu je župan že ozdravel ter se čvrst sprevoda vde-eževal." Je pač prebrisan zdravnik, sem si mislil, da ve zobobol tako hitro ugnati. Če tedaj koga zobje bole, naj se oglasi nagloma pri celjskem županu, on jih vč gotovo v par urah ozdraviti. Našemu mil. knezoškofu pa želijo slovenski Štajarci prav krepkega zdravja, da bi med njimi svojo imenitno in sveto nalogo še dalje izvrševati zamogli in pozni slovenski rodovi jih )odo kakor njihovega prednika v hvaležnem spominu ohranili. Savinčan. Domače novice. V Ljubljani, 19. septembra. (Tiskovna svoboda.) Zadnji „Slovenec" je sil zasežen zarad vvodnega članka „Razlike med Hrvati in Slovenci III." in zarad notice o zaseganji slovenskih listov. Mi k temu ne rečemo nič. (Cesarica) se je v soboto večer z nadvoj-vodinjo Marijo Valerijo peljala skoz Ljubljano v Gödöllö. (Za bogoslovske šole ljubljanske) je 3. oktobra oglasovanje, 4. oktobra pa se prično duhovne vaje. (Imenovanje. Naš rojak gosp. J, Navratil, adjunkt pri viši sodniji na Dunaji, je imenovan za slovenskega tolmača pri najviši sodniji, č. g. J. Komlanec za kateheta na kočevski gimnaziji, g. J. Ce les ti na za učitelja na uč. pripravnici ljublj., g. N. Don nemi 11 er za gimn. učit. v Novem mestu, dr. J. R a č i č za tajnika pri fin. prokuraturi ljubljanski. (Pogreb grofa Antona Auersperga) je bil 15. t. m. popoldne ob treh v Leskovcu pri Krškem na Dolenjskem. Ranjki je v svoji oporoki odločil 30.000 gld. v obligacijah za štiri dijaške ustanove, dve za Kranjce, dve pa za Štajarce. Ta znesek je nagrada, ki jo je dobil za svoja literarna dela, kakor sam pravi. Sorodniki objavljajo, da ni res, kar je pisala „N. fr. Pr.", da bi se bil od duhovnika obrnil v steno, in da ga je g. Ilebenstreit dejal v sv. olje. Razne reči. — Duhovske spremembe. V Goriški nadškofiji: č. g. Anton Gregorič, vikar na Libušini, pride za vikarja v Štverjan. —-č. g. Fr. Smrekar, vikar v Logu, za vikarja na Libušino. - č. g. Miha Štrukelj, vikar v Ternovem, za vikarja v Log. — Č. g. Anton Batagelj, kaplan v Renčali, za kaplana v Štjak. — Č. g. Štefan Faganelj, kaplan v Štjaku, za kaplana v Renče. — č. g. Anton Terpin, kaplan v Šempasu, za vikarja v Zapotok. -— Č. g. Janez Trevisan, kaplan v Rudi, za kaplana v Št. Lorenc. — č. g. Peter Utili, kaplan v Gradu, za kaplana v Rudo. — C. g. Anton Cibič, vikar v Kozani, za vikarja v Padrabotin. — V Višnji gori je bil li. t. m. v seji krajnega šolskega sveta za nadučitelja enoglasno izvoljen gosp. Janko Skerbinec, zdaj nadučitelj v Šent-Vidu pri Zatičini. — V Horjul so dobili podobo sv. Marjete za novi veliki altar, ktero je naslikal g. J. Šubic v Rimu in s ktero so vsi prav zadovoljni. Novi kamniti altar, izdelan od vdove Tomanove, bode 24. t. m. od veleč, kneza in škofa posvečen, 1. oktobra pa bodo preč. g. 'oče Aleš Jerala, ki že 60 let opravljajo duhovsko Blužbo, obhajali svojo demantno mašo. — Papežev nuncij, nadškof Jacobini, se je 15. t. m. za nekaj dni podal v Prago h kardinalu Schvvarzenbergu, kterega je škof i'rucha z obilnim spremstvom pričakoval na ko-odvoru. 16. t. m. je bil nuncij h kosilu povabljen k vdovi cesarja Ferdinanda, cesarici Alariji Ani, ki je po smrti svojega moža papeževega nuncija prvega oficijelno sprejela. — Namesto dr. M a kanca so v Sa-moboru 15. t. m. Vojka Spišiča izvolili za deželnega poslanca. — Pri volitvah za okrajni zastop so v Slovenjem Gradcu najprej v skupini velikih posestnikov in potem tudi v kmečki skupini sijajno zmagali Slovenci. Slava vrlim volilcem! Mjavkalnica pristavlja „SI. Gospodar", ktero so Slov.-graški capini napravili pogumnemu dr. Šucu, ne pomaga nič. — V Terstu bodo 30. t. m. volili državnega poslanca namesto g. Porenta, ki se je poslanstvu odpovedal. — Povožen. Železnični vlak je 31. avgusta pod Žalostno goro (Preserške iare) povozil Antona Merljaka, ki je nekdaj pri preč. g. misijonarju Pircu v Ameriki služil za hlapca. Poškodovan je bil na petih rebrih in na stegnu, ki je bilo strto, tako hudo, da je v petih minutah umrl. — V Simeringu pri Dunaju je po noči 16. t. m. zgorela Mauthnerjeva tovarna za Spiritus. Škode je za 200.000 gld.; v Otakringu pa se je podrla neka hiša in zasula 7 ljudi. — Huda nevihta z dežjem in povodnjo je zadela slovensko Štajarsko 8. sept. Okoli Maribora je sekala toča, v Kamci in v Rušah je strela udarjala v drevesa, v Sevnici pa požgala Portov hlev, v Vozenici je pobralo most, razdrapalo steze; okoli Celja je grozna povodenj, kakoršne najstarejši ljudje ne pomnijo. — „Magnetizem, elektrika, toplota in svetloba" filozofično-fizikaličen načrt, glasi se brošurica, ki jo je spisal Anton Urbas, stolni korar v Ljubljani in v nemškem in slovenskem jeziku ravnokar na svitlo dal G. pisatelj v tej knjižici jako bistroumno iz raznih prikazen v prirodoslovju dokazuje, da magnetizem, elektrika, toplota in svetloba so vlaßtnosti, po kterih se razodeva natorino življenje; ker kamen na cesti, zrak, ki ga sopemo, voda ki jo pijemo, vse te stvari, pravi g. pisatelj, imajo svoje življenje. Knjižica obsega na 31 straneh za tiste, ki so fiziko študirali, marsikaj zanimivega in velja 40 kr. — (Milodari za pribegle in ranjene Ilercegovince in Bošnjake in za srbske ranjenike.) (XXXIII. izkaz.) Gosp. J. Dolinar, v Trstu, nabral 10 gld. Gosp. J. Vrtnik, v Ormužu, nabral v veselej družbi 8 gld., Gospd. Marija Malinšekova, v Tacni, nabrala 5 gld. 80 kr., potem povoje in šarpije. — Iz Vrhnike: gg. Ig. Javornik 1 gld., Jože Nagode 1 gld., Štefan Rudolf 10 kr., J. Bazoza 10 kr., Matija Ogrin 10 kr., Jan. Hafner 15 kr., Jakob Košir 50 kr., Primožič 30 kr., Jos. Cankar 50 kr., Oznanjeslav 50 kr., J. Cukele 30. kr., J. K. 50 kr., E. V. 40 kr., J. U. 30 kr. Prejšnji izkazi 4355 gld. 94 kr. 1000 frankov v zlatu in 4 srebrne dvajsetice, skupaj tedaj 4385 gld. 69 kr. 1000 frankov v zlatu in 4 srebrne dvajsetice. Odbor naznanja, da je uže odposlal več zavojev šarpij ter se prisrčno zahvaljuje za poslane in prosi še novih milodarov. Obrača se še s posebno prošnjo do vas milosrčnih Slovenk, da pripravljate in nabirate šarpije (cufanja), raznovrstnih platnenih cunj, robcev, sploh platnenega blaga itd. Nabrane stvari naj se pošiljajo ali naravnost v Belgrad „dru-štvu rudečega križa" („crvenoga krsta") ali našemu odboru za podporo pribeglih in ranjenih Jugoslovanov, ki bode stvari poslal na pravo mesto. J. N. Ilorak, Vaso Petričič, predsednik, denarničar. Poslano. Pogosto iu od vseh strani mi dohajajo vprašanja: kaj je z „Brenceljiiom'', boli še kedaj izhajal ali pa je zaspal za vse večne čase? Taka popraševanja po „Brenceljnu" so mi vesel dokaz, da si je ta šaljivi list v malo letih svojega izhajanja pridobil mnogo prijateljev po slovenskem svetu, ki ga zdaj pogrešajo. Zato naj bo tu kratek odgovor. „Brencelj" ni zaspal za vse večne čase, ampak le začasno prenehal iz vzrokov vsem znanih, namreč, ker je večina naročnikov z naročnino preveč zaostala in ker se je pričela huda doba konfiskovanja slovenskih listov. Brž ko bi se to oboje na bolje spreobrnilo, sem mislil in mislim še zdaj nadaljevati „Bren-celjna". Ali do zdaj ni bolje še v nobenem obziru. Dižuvno pravdništvo in sodnija še neprenehoma enako ostro ravnate s slovenskimi listi, o čemur pričajo pogoste konfiskacije, tedaj sem prepričan, da bi se „Brenceljnu" nič bolje ne godilo, če bi hotel po svoji stari navadi pikati, izhajal bi veči del le za policijo. Pa tudi naročniki mu niso usmiljeni, še pravični ne. Dasiravno sem skoro vsem dolžnikom naznanil, koliko so dolžni, in jih prav nujno opominjal in lepo prosil, naj pošljejo vsaj naročnino za prejete številke, ter tako pomagajo listu zopet na noge, je bil vspeh prav ničev, plačalo jih je komaj po pet od sto. To je jako žalostno in za me malo spodbud-ljivo. Vendar bom napel vse žile, da spravim ,,Brenceljna" zopet na dan ter tako vstrežem zvestim prijateljem in marljivim podpornikom njegovim, ki sprevidijo, da je šaljiv list za slovenski narod potreben, če me bo občinstvo pri tem krepko podpiralo, ne bode me strašila huda tiskovna svoboda. Do novega leta mislim dognati vse priprave tako, da bo, če Bog da, do tje „Brencelj" že parkrat zabrenčal. Tej obljubi pa pripnem nujno prošnjo do vseh onih bivših naročnikov „Bren celjnovih", ki so še zdaj na dolgu do začetka lanskega leta (1875), naj to poravnajo, kajti brž ko bom imel skupaj zadosten znesek za novo osnovo lista, bom izdal „Brenceljna", za kterege imam mikavnega gradiva že v izobilji nakopičenega. V Ljubljani 15. septembra 1876. Jakob Alčšovec. Umrli s o: Od 12. do 16. sept. Jože Seywald, rezljavski poinagač, 20 1., za vročinsko boleznijo. Janez No vak, dninar 38 1., za srčno napako. Jurij Oblak, gostač, 66 1., za spridenjem krvi. Marija Tomas eelli, klamfarek. pom. otrok, 5 m., za drisko. Jo zefa Brišnik, kmetovalca žena, 72 1., za oslabe njem. Ana Kiedl, maSinista otrok, 2 m., za želod-činim krčem. France Breskvar, gostilničarja sin, 5'/t 1., za škrlatom. Janez Juh, čevljarja otrok, 4 m., za shujšanjem. Feliks Vclkavrh, delavca otrok. 9 m., za škrlatom. Frančiška Rebol, delavca otrok, 9 m., za prehlajenjem čev. Eksekutivne dražbe 21. sept. 3. Fr. Černič-evo iz Hrastovega dola (330 gld.), — 3. Ant. Groznik-ovo iz Obolna (440 gld.), obe v Zatični. — 3. Jere Tic-eve iz Kovlerjev (1602 gld.) v Kočevji. 22. sept. 2. Jurij Gornik-ovo iz Božjakovega (1644 gld.) v Metliki. — 2. Jurij Rajc-evo iz Jablanice (900 gld.) v Bistrici. — 2. Matija Šolan ovo s Kamnega vrha (310 gld.), — 2. Peter Obreza-vo se Sela (556 gld.), obe v Litiji. — 2. Lovro Lekan-ovo iz Rovt v Logatcu. — 3. Ane Kraševče-ve iz Bušinje vasi (190 gld.) v Metliki. — 3. Fr. in Ane Baucer-jeve iz Petrinje (2600 gld.) v Kočevji. — 3. Jan. Hladnik-ovo iz Cela (1950 gld.), — 3. Fr. Skvarč-evo s Polja (1100 ld.), obe v Ipavi. 23. sept. 3. Fr. Pšeničino s Koroške Bele (4670 gld.), —■ 3. Jak. Bravš-evo iz Rateč (2300 gld.), obe v Kranjski gori. — 3. Jan. Wohlge-muth-ovo iz Stare loke v Loki. — 3. Jau Stopar jevo iz Zapog (3426 gld.) v Kranji. — 2. Fr. Stržek-ovo z Malega vrha (1825 gld.) v Ljubljani. — 3. Jan. Furlan-ovo (2110 gld.) v Ipavi. TeleKrnlične denarne cene 18. septembra. Papirna renta 66.45 — Srebrna rent« 69 60 — 18«01etno državno posojilo 112--Bankino akcije 866 Kreditne akcije 148-80 - London 12190 — Srebro 101.76 — Ces. kr. cekini 5 82 — 20frankov 9 72. Denarstvene cene. 16. septembra. Državni fondi. 6'/, avstrijska papirna renta . . . . 6'/, renta v srebru....... Srečke (loži) 1854. 1....... „ „ 1860. 1.. celi..... „ „ 1860. 1., petinke . . . Premijski listi 1864. 1.,...... Zemljiščine odveznice. Štajarske po 5°/0...... . . Kranjske, koroške in primorske po 5*, Ogerske po 5'/,........ Hrvaške in slavonske po 5'/, . . . . Sedmograške po 5% ...... Delnice (akcije). Nacijonalne banke....... Unionske banke ... . . . . Kreditne akcije........ Nižoavstr. eskomptne dražbe . . , , A.nglo-avstr. banke....... Srečke (loži). Kreditne po 100 gld. a. v. . Tržaške „ 100 k. d. . Budenske Salmove Palfti-jeve Clary-jeve St. Genois Wiiidischgratz-ove Waldstein-ove Srebro C^s. cekini . Napoleousd'or . Srebro . . . d »i it JI It M 60 „ „ 40 gld. a. 40 40 40 40 20 40 zlato. Denar. 1i6J56~ 69.75 107.25 111 90 117.75 131.25 96.50 96 — 76.10 85,— 74.25 862.-67.75, 148.50 156. ~ 75.50 162.75 13.50 56.— 27.50 39.— 31 — 28 50 31.-24.50 21 75 5.80 9.70 101.60 Blago. 66.75 70,— 108,-112.10 118.— 131.75 96.50 76 50 85.50 75.— 864.— 68.— 118.75 168,- 75.75 163.25 14,— 56 50 28.— 39.60 31 50 28.76 32.— 24.76 22.25 6.82 9.71 101.75 Nova cerkvena ura5 prav dobro izdelana, je po nizki ceni naprodaj. Kdor jo želi kupiti, naj se obrne do č. g. Mateja Jereba, fajmoštra vJavorjah pri Poljanah nad Loko. (50—5) Kapljice (duh) za gožo (krof) izvrsten pripomoček za gožo (krof) pošilja po 1 gold. V. Franz v Iloloiibknu (Cesko). Pri njem se dobivajo tudi kapljice (duh) za putko (zoper putko in trganje po udih) 1 gold. 20 kr. (33-13) Vcrlac von Geto. C-& N. Benzi^ci in g-iitfiebcfn. (£djtt>ctj) 3IIufmrteS In^oltidjcž gamilicttblatt jur jUnlcrliaffung «nb JScfe^tung. ftafjrlirf) 16 $efte mit Umfdjtag »on 52 ©eitcit ieft, rcicfi illuftrirt uub au&erbem 8 (fHnfrljaltuUimr aitf ©onpaptfr j^rcio per r. 2)0311 3 prod&ttoolle ©elfar6enbrud«$pramiat ,.3>cr Bf. 3ofd. - Rezervnih in poroštvenih zalog je 2,749.918 gold. 92 kr.; niso pa semkaj vštete v požarnem oddelku z menjicami ali drugače po pravilih zagotovljene premije, kterih je 1,103.426 gold 59 kr. — Premoženja je banka konei' lanskego leta imela, kakor tu priloženi na drobno izdelani izkaz uči, 2,234.245 gold. 70 kr. brez onih 449.898 gold 09 kr., za ktere ima banka družabnike 111 razne postavljeuce terjati, in brez tistih 101.109 gold. 15 kr., ki se še na poštna povzetja in postne nakaznice vplačati imajo - Do 31. decembra 1875 je banka 58 posojevalnim blagajnieam v zaiem dala in pn njih naložila 701.497 gold. 92 kr. umu, ki se igra, taKO reKoc, s KaKO melodijo,! Ob 11. uri nas je program zopet pozval 1 in zaprek. Edini bodimo v ljubezn; do ene Občni pregled računskih izpiskov o izgubi in cloToičlsru. ±e"75_ leta, sestavljen po na drobno izdelanih računskih izpiskih o izgubi in dobičku posameznih oddelkov banke „Slavije." (I., II., III. oddelek: Zavarovanje življenja. — IV. oddelek: Zavarovanje za ogenj. — V. oddelek: Zavarovanje za točo.) Dati. Imeti. Preueseue rezervne iu drugo zaloge IHTI. 1.: Rezervna zaloga pozavarovalnih premij Ii. in IV. oddelka................... Zapadle neplačane premije 1—II. oddelka .... Rezervna zaloga za povračila pozavarovanj od no še poplačauih škod IV. oddelka ....... Terjatve iz III. oddolka............ Uničene premije iu vloge I—V. oddolka . . . . Uničene postranske pristojbine I—V. oddelka . Pozavarovauja II—V. oddelka . . ....... Za nazaj kupljene police banke „Slavijo" v I—II. oddelku................... Škode: povnioue v I—V. oddelku........ Preiskovalni t'oäki IV. in V. oddelka^...... Rezervna zaloga ne še povrnonih škod II—V. oddelku................... Upravni troški: Plače, doneski k ntaiiovnini, do-leži od dohodkov, nagrado, iuserati, poštnina, popotni troški, kolekovina, najemšeina, nagrado zdravnikom, provizijo, nagrado preglednikom, dohodninski davek od uraduikov i. t. d. v I—V. oddelku................... Odpisani ustanovni in ustrojevalni troški, tiskovino, knjižnica, inventar, statistika, nahišne tablo zastopnikom, kurzne diferencije ter dvomne in nedosežno terjatve I—V. oddelku...... Rezervne in druge zaloge: Promijska rezervna zaloga za obstoječe novarščine I—IV. oddelka................ Izredna rezervua zaloga III. iu IV. oddelka . . . Poroštvena zaloga I—V. oddelka........ Zapadlo ueplaoauo pozavarovanjske premije II. odd. Donesek k ponzijski zalogi za 1875. lota iz I—IV. oddelka................ Dobičok od 1875. lota v I—II. iu IV. oddelku . . H'old. kr.1 383037 34.261 10.028 2.044 592.778 17.484 72.832 gold. | lir, 429.972 350.901 6.588 530.540 3,425.060 154.609 83.885 1.840 1.510 19.531 4.353 11 683 096 28 166.106 93 133.695 75 94, 63 S,686.438 87 5,991.702 58 Prenesene rezervne in druge zaloge 1874. leta: t'remijska rezervna zaloga 1—V. oddelka . . . . Izredna rezervna zaloga IV. oddelka...... Poroštvena zaloga I—lt., IV—V. oddolka . . . . Zapadlo noplažaue pozavarovanjske prem. II. odd. Rezervna zaloga ne še plačanih škod 11., IV. iu V. oddolka................... g»ld • 2,799.131 7.091 83.212 I! 1.631 krJ Premije in vloge I—V. oddolka .... Postranske pristojbine I—V. oddolka Ristorni II., IV—V. oddolka...... Pozavarovatelji so povrnili: na plačane škode IV. in V. oddelka . . na preiskovalno troške IV. in V. oddolka na no še poplačane škodo IV. oddelka . Obrestni dobiček v 1—IV. oddolku Razni dohodki od upravnih pristojbin, zapadlih zadalij, sodnijskih troškov, pri nadavku (ažiji) iu kurzu i. t. d. v I—II. oddelku......... 125.707 4.746 17.806 48.679 673,939.746 11,955.957 51.026 121.034 Zapadle neplačane premije I—II. oddollta Rezervna zaloga pozavarovaujskih premij in IV. oddolku............ v II. Izguba v V. oddolku gold. kr. T To se je z računskimi izpiski primerjalo ter našlo, da se z njimi popolnem strinja. Pregledniki računov: M. Pokorniy l. r. Ant. Ševčik l. r. Jos. Pössner l. r. Ant. Mlczoch l. glav. knjigovodja. 148.260 122.551 35.233 39 302 565.768 12.820 64 11 99 19 170 30 5,991.702 158 I »•■i Dati. Občna bilancija 31. decembra 1B75. leta, scstftvljcnn ti a podlaffi posameznih biiaiivij vseh oddelkov banke „Slavije.* Imeti. gold. kr, Poroštvo nstanovnikov V. oddelka....... Gotoviua osradnje blagajnice v I—V. oddelku . Gotovimi naložena pri 58 posojilnih blagajnicah na Českeui ili Moravskem iz I—V. oddelka . . . Vrednostni papirji, posojila in zajmi: Razni vrednostni papirji pc kurzu od 31112 1875 I—V. oddelek................ Eskomptovano monjico III. in IV. oddolka . . . . Hipotokaruo zavarovano menjico lil. oddelka . . Posojilo na nepremične zastave III. oddolka . . ■ „ 1. upuemu društvu.......... „ 2. „ n .......... ua polico banke -Slavije" I—II. oddolka „ „ vv„ , „ "H- » Zaloznina za najemščino glav. zastopa v Brnu . . Hiša štev. »78-11............... Premoženje penzijske zaloge uradnikov banke „Slavije"................... Inventar: Pohištvo, tiskovine, knjižnica, nahišne table zastopnikom, mape, statistika, gasilne briz- galaiee, papir i. t. d. 1 — V. oddolka...... Ustanovni in ustrojevalni troški I—V. oddolka Terjatve: Pri glavnih zastopih in njihovih podružnih zastopih bauke „Slavijo" 1—V. oddolka..... pri zastopih ravnateljstva I—V. oddolka . . . . poštna povzetja I—III. oddelka......... pri pozavarovalnicah I—V. oddelka....... pri važnih v I—V. oddelku.......... Zapadle neplačane premije I—II. oddolka . . . Rezervna zaloga pozavarovnnjskih premij II. in IV. oddolka v gotovini............ Rezervna zaloga povrncnili škod od poznvnro-vateljev na no šo poplačano škodo IV. oddelka Izguba v 1875. letu v V. oddelku....... 100.335 60 701.497 92 19Ö.992 78.396 42.840 149.817 107.939 498.964 6.548 20.481 645 gold. kr. 9.021 25 304.766 40 28.020 03 309.165 58125 29.921 51.338 102 456 2,234.245 76.578 101.099 551.007 39 302 130.287 17 806 70 12.820 30 Ustanovna zaloga V. oddolka Terjatve : glavnih zastopov v IV. in V. oddelku...... pozavarovalnic v II., IV. in V. oddelku..... različnih v I—V. oddolku........... različnih v IV. oddelku za naprej plačane premije zastopnikov iz področja ravnateljstva v V. oddolku deželno hipotočno banko v Praai, posojilo na hišo p. št. 978-11................ Zuložniue uradnikov in zastopnikov v I- oddelku................. -IV. 3,172 169 i06 Zaiiatja (are) na odložena zavarovanjska oglasila l—111. oddelka.............. Vloge družabnikov 2. upnega društva..... Rezervne in druge zalogo za 1S70. leto: Preuiijska rezervna zaloga I—II. in IV. oddolka v gotovini .................. Rezervna zaloga od vlog III. oddelka z dobičkom in obrestimi vrad.............. Rezervna zaloga upravnih pristojbin lil. oddolka Izredna rezervna zaloga IV. oddelka...... Zapadlo neplačane pozavarovanjske premijo II. odd. Poroštvena, zaloga 1 —V. oddolka........ Rozervna zaloga ne šo poplačauih škod IL, IV. iu V. oddelka................. Donesek k ponzijski zalogi za 1875. 1. iz I—II. in IV. oddelka................. Ponzijeka zaloga vsoli oddelkov do 1875. 1. . . . Dobiček I-II. oddolka od 1869. do 1875 1. . . . Rezervna zaloga od dobička v IV. oddolku od 1871 do 1875. lota.............• gold. ■ kr.il gold. 453 161.348 122.1hl 6.363 3.669 88 40.000 — 784.087 60 1,622,053 61 20.000 — 10.101 97 1.840 92 92.458 85 72.832 1.510 26.509 134.647 58 549 11.500 334.016 66 827 309 923 31 2,824.592 47 | :3,172,169 ffi To se je s posameznimi bilancijami primerjalo ter našlo, da se z njimi popolnem strinja. Pregledniki računov: M. Pokorny l. r. Ant. Šcvčik l. r. Jos. Pössner l. r. Ant. Mlczoch l. r., glav. knjigovodja. Današnjemu listu je priložen ..Kratek izpisek iz računskih sklepov ili iz opraviiskega poročila za 1875. leto1'.