ra -"Štev. 208 M 99^ PHIHOHSKI DHEVNIK GLASiiLO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE poštnina plačana v gotovini Spcdizione in abbon. post. I. gr. TRST petek 2. septembra 1949 Cena 15 lir - 2.50 din Pintar „borbf." o zadnji sovjetski noti vladi flrj Vlada ZSSR hoče vsiliti Jugoslaviji nadzorstvo in si jo podrediti 0vMska nota ne zanikuje dejstev, ki jih navaja nota jugoslo' Jslce vlade-Sovjetska zveza ni nikoli izvajala proti fevdalnim 1(9pitalističnim režimom takega pritiska kakor proti Jugoslaviji ®e°grad ,a» obiavli-’ b ~ Današnja «Bor-*0b prilili* Uv°dnik pod naslovom Korejk;,, Ln°Ve sovjetske note o ča 5e v’ članku se poudarja, sPlošno ,sovjetski noti na ^ Prejšnjojo samo argumen- not" ^^0 d; >bna tvT j Dišp trsno število podrob-?e* 2tram l 0rba>>, dokazuje z e-e^oče V7t . *ma sovjetska vlada žilnem ^/^A ^ svojem ne-sNča j stališču in se zato kliko Se Poslak 11 W j° sovi°\ska , , JI. avgusta, z eaino P°dnobna 5 J® n°ta mnogo bolj na -- razlage, ne da bi ^druop J*a konkretna dejstva. DMr i ni doka ' ' Lahnosti, da nji ni dokazuje to navaja-se Sovjetska ^®ieruaV!nr,v-,c?etstva’ r’a ie v tem ‘H aeden-ri-Uiena is tu ,vične braniti se >4nneapravi1^ JNoi. .2abt^v: _ _ za- n°kratičnega dejanja, ki ko je opustila h -mov „i jugoslovanskih ^Vomnf6 Slovenske Koroške. v«ta, j se Sovjetska vlada za-^Povea ^en° stališče in nje-? borila načel, za katera se 3 iz™ bes®dami dolga leta, *°vni : 0 nepriljubljeni v l^i«aniaynosti> ki 3e vedno bolj >;£» k»«“» značaju in o nede-postopanja V „ 9 nota ‘l.na namen vki pred o Vlade proti naži državi, e vprašanja Koroške. ‘Vn8led °*a sovjetske vlade ima ., nam ponovno vpliva-javnost, da se opra-„ -e ne s šte-. .mirni trditvami spioš-. -„ln. Ja brez vsake resne H «Bo ter“'“Kf note in jih kcmen- drUg3ie ne <>ia K naval t ^ Sovi . a “Borba« posamezne Hta .Jktske ^ka y “sotavlja, da skuša sov-°t>ra„i s svojo novo noto sa- % ,, , lv.ičiti n, ^Sita^^ke vlade, da nov način od.lo-odpove S? t»ht" praVičnih jugoslovan-v^vje . ^° Avstrije, dcčim ne r.t^l^stev, ki jih navaja no-■ • ne ganske vlade. je nota Ob'?' Tako n. dejstva, da jugoslovan- 'Svetoval vnikom v Moskvi, naj ' naj v*tik} pno dej * $. skušajo najti z zahodnimi se komentira ‘ečlm?8 ohf a°te' v kateri Se Ju-sa ^ti^.°2uje, da je zaputila i* *abor in da se ponaša kot neke —*~ ironizira arja «Borba» i mo ! mladinci istre leuete prsti flrj , Mladinska bri- je Uto^jkvljsi 232 članov ita-4io n.0 e manjšine v Istri, Co>J WoJ. .Sradiitvi avtomobilske Vk^nob^agreb, je poslala ohc Javk° maršalu Titu, «CtIo inr°'la Protijugoslovansko Cti ■ da°5macii9kega u''ada in ■ . bo zastavila vse sile ^S,Lte*a S ^ Sv*? važnega objekt?.. dela jugoslovan-le rečeno v brzo-. '°r vsem klevetni-_ big. Vč 'f* Vb^ VPdi nas prednja C,^lavSehi bela »at. °?8ovor ki Vodi delaVskCga razrc- Užiti • ki je znala uspeš-se demokratične sile rala sovjetska vlada razmišljati, kako gledajo danes preprosti in pošteni ljudje na njen način postopanja do male države Jugoslavije. Ali je morda potrebno zaradi zatrjevanih napak Komunistične partije Jugoslavije glede kmetijskega vprašanja in podobnih «grehov» uporabljati kot junaška prepričevalna sredstva organiziranje gospodarske blokade in obmejnih incidentov, podporo saboterjem in vohunom ter raznovrstne grožnje in pritisk, ki ga ni Sovjetska zveza nikoli izvajala niti proti fevdalnim in kapitalističnim režimom, kakor je n.pr. perzijski? Ali morda to «ju-naštvo« sovjetske viade do male Jugoslavije ne odkriva jasno bistva spora med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo? Način postopanja sovjetske vlade proti Jugoslaviji odkriva svetovni demokratični javnosti, da tu ne gre za vprašanje napak KPJ, pač pa da gre za poizkuse sovjetske vlade, da vsili naši državi nadzorstvo nad njo, da bi jo spravila v položaj neenakopravnosti in podrejenosti. iMaši: proti Albaniii TIRANA, 1. (Tanjug). — Zadnje dni so sc povečala izzivanja grških monarhofašistov proti Albaniji. Kakor poroča albanska telegrafska a-gencija, so grški monarhofašisti izvedli 25., 28. in 29. avgusta provokacije na vzhodni albanski meji. 27. avgusta so grška monarhistična letala trikrat prekršila albansko ozemeljsko suverenost Istega dne so štirje monarhofaši-stični vojaki prestopili na albansko ozemlje za 300 metrov v notranjost. Naslednjega dne je monarhofaši-stično letalstvo šestkrat prekršilo albanski zračni prostor in obstreljevalo albanske obmejne straže, dočim jc grški monarhistični odde-iek prišel na albansko ozemlje in se umaknil, šele ko so albanske obmejne straže začele streljati, ter je pustii na albanskem ozemlju truplo enega monarhofašističnega vojaka. 29. avgusia je monarliofašistično letalstvo trikrat prekršilo albanski zračni prostor ter bombardiralo in obstreljevalo albansko ozemlje. Protest francoske mladine organizatorjem mladinskega festivala zaradi postopanja proti mladini FLRJ lll/all Street zahteva od Londona pipeto« ptirediteu politiki in gaspidarslv ZDA Poročilo Sv/e ta OECE ne prikriva težkega gospodarskega položaja v Marshallovih državah in tudi ne neuspeha Mar-a načrta - Tudi v Kanadi je položaj zelo kritičen shalloveg PARIZ, 1. — Svet OECE je danes odobril razdelitev Marshallove «pomoči», kakor sta jo pripravila predsednik in tajnik. Zneski, ki so jih odobrili, pa niso dokončni ker kongres ZDA še ni določil točne vsote. V svojem poročilu govorila predsednik in tajnik o nepredvidenih težkočah v evropskih državah od začetka tekočega leta zaradi nenadnega zmanjšanja njihovega izvoza na področju dolarja. Pri tem poudarja poročilo, da je bila najbolj prizadeta Velika Britanija in na splošno področje šterlinga, katere izvoz na področju dolarja krije dve tretjini potreb dolarjev. Poročilo pravi tudi, da razpoložljiva pomoč ne zadostuje za kritje vsega primanjkljaja dolarja. «Ce smo svojčas lahko mislili, da se bo gospodarska ureditev Evrope izvedla z zadostno naglico, tako da bo leta 1852 imela možnost živeti s svojimi lastnimi viri, moramo sedaj priznati, da tak napredek ni bil dovolj hiter. Vprašanje dolarja že ni na tem, da se reži«, pravi poročilo. Predsednik sveta je novinarje opozoril na težki gospodarski položaj y Evropi. Ce se ne bo našla rešitev v sedanjem položaju, bo primanjkljaj dolarjev, ko bo ameriška «pcmoč» prenehala, t. j. leta 1952, znašal 3 milijarde dolarjev. Po izjavah predsednika Marjoli-na se je izvoz dolarjev držav članic OECE v prvem polletju tega leta zmanjšal za 30 in tudi za 50 odst., za nekatere države pa celo za 60 odstotkov. To zmanjšanje, je pripomnil, je pripisati gospodarski krizi, ki je v začetku tega leta zadela ZDA in povzročila utesnitev ameriškega trga. To zmanjšanje izvoza se lahko računa na 50 milijonov dolarjev mesečno. Področje šterlinga je najbolj prizadeto. Tudi v Kanadi je položaj kritičen. Kanadska vlada smatra, da imajo washingtonski razgovori veliko važnost. Kanada, ki je med področjem dolarja in šterlinga, je v izredno težkem položaju tudi zaradi tega, ker je deficii njene trgovinske bilance dosegel vznemirljiv obseg. V Ottawi ne prikrivajo resnosti vprašanj, ki jih bodo morali preučiti y_ Washingtonu, in vpliva, ki £a bq izid te konference imel na kanadsko gospodarstvo. Domnevajo, da je kanadska vlada včeraj preučila tudi predlog, naj bi se povečal britanski izvoz, posebno železa, jekla m strojev, na področje dolarja, vštevži Kanado. Sovjetski kritik Viktorov je iz- javil, da skušajo ZDA uničiti blok šterlinga. Vsiliti hočejo razvrednotenje šterlinga in doseči neovirano gospostvo dolarja, da tako razširijo trge za ameriške proizvode in odstranijo grožnjo gospodarske krize, ali pa da vsaj zmanjšajo njene učinke. Viktorov je nato poudaril važnost in koristi bloka šterlinga za Anglijo in zaključil «Wal! Street zahteva od Londona brezpogojno kapitulacijo in popolno podreditev a-meriški politiki in ameriškemu gospodarstvu«. PARIZ, 1. — Delovna brigada francoske mladine, ki je sodelovala z jugoslovanskimi mladinci pri graditvi avtomobilske ceste Beograd - Zagreb, se j.c vrnila v Francijo po 15 dneh bivanja v Jugo. slavij i. Člani brigade so z navdušenjem opisovali svoje vtise v Jugoslaviji in obsodili klevete in laži, ki jih širi informbirojcvskj tisk proti Jugoslaviji. Po svojem povratku v Pariz so člani delovne brigade francoske mladine podal; soglasno izjavo, ki so jo poslali uredništvom komunističnih m reakcionarnih listov Ob povratku iz Jugoslavije, je rečeno v izjavi, smatramo člani francoske delovne brigade svojo dolžnost poudariti, da smo se ves čas našega potovanja po Jugoslaviji lahko prepričali na vsakem koraku o resnično demokratičnih in socialističnih naporih jugoslovanskih narodov, o naporih, ki predstavljajo samo nadaljevanje velikih revolucionarnih tradicij ju-slovanskega ljudstva. Francoska brigada je zapustila Jugoslavijo ob spominu na veliko delovišče, v. katerem deluje vse ljudstvo polno navdušenja in vere v boljšo bo-aočnest«. Člani francoske brigade so ponovno obsodili diskriminacijsko postopanje organizatorjev mladinskega festivala v Budimpešti proti jugoslovanski mladini in so poslali skupni protest francoski sekciji pri Svetovni zvezi demokratične mladine. V protestu je rečeno: Francoska brigada obžaluje, da Manifestacija za mir v Beriinu BERLIN. 1. — V vzhodnem sektorju Berlina in na sovjetskem področju Nemčije so danes proslavili dan miru. Proslavo j.e organiziral Svet nemškega naroda, da obsodijo vojno, ki jo je pred desetimi leti sprožil Hitler. V Berlinu je bilo veliko zborovanje, ki se ga je udeležila velika množica. Sprejeli so resolucijo, s katero se poudarja, da hočejo sile zla potegniti Nemčijo v novo vojno. jugoslovanska mladina ni mogla predstavljati svoje države na festi-valu v Budimpešti. Odločno protestiramo proti temu diskriminacijskemu dejanju, ki odstranjuje od fronte napredne mladine elemente, ki so najbolj prispevali k enotnosti demokratične mladine v svetu in ki nadaljujejo borbo na fronti miru. Francoska brigada zahteva od francoske sekcije pri Svetovni zvezi demokratične mladine, naj protestira v tej mednarodni ustanovi proti takemu postopanju, ki razbija enotnost svetovnega gibanja demokratične mladine. n Spored za počastitev spomina bazoviških junakov V nedeljo 4. septembra oh 9.3U na kraju ustrelitve je na sporedu: cerkveni obred, petje, govor v slovenščini in italijanščini, recitacija in polaganje vencev. Popoldne ob 15.30 v Bazovici na trgu pred cerkvijo je na sporedu: petje združenih zborov, godba, recitacija igralcev SNG, govor v slovenščini in italijanščini. Dne li. septembra ob 9. uri predpoldne bo počastitev spomina padlih junakov ua grobu pri Sv. lini. Urnik avtobusov objavljamo na drug; strani e nasce ITALIJANSKI DELAVCI v obrambi sindikalne enotnosti Zahvaljujoč se enotnosti italijanskega delavstva so propadli vsi poizkusi razbitja Splošne zveze dela RIM, 1. — Na kongresih strokovnih zvez italijanskih delavskih sindikatov, včlanjenih v Splošni zvezi dela, ki se vršijo te dni v vsej Ite.liji, se ponovno izraža odločnost delavstva, da ohranijo strnjene svoje vrste v okviru Splošne zveze dela. Na kongresu so izvolili delegate za prihodnji kongres Splošne zveze in nove odbore strokovnih zvez. Dosedanje delo kongresov dokazuje. da so vsi poizkusi razbitja Splošne zveze dela, ki so jih začeli voditelji tako imenovanih demo-kristjanskih svobodnih sindikatov in Saragatove «Zveze dela«. Na podlagi, podatkov Splošne zveze dela se je število včlanjenih delav-cev povečalo več ko za 350 tisoč v primeru z letom 1948 in doseza 4 milijone. Skoro v vseh industrijskih panogah se opaža utrditev sindikalnih' organizacij. V kovinarski industriji so delavci orga- nizirali v zadnjih dveh mesecih 35 stavk, ki so se razširile na cela področja. Število včlanjenih delavcev se je povečalo za 50 tisoč. Pri vseh teh akcijah so se udeležili tudi delavci saragatovskih in de-mokristjanskih sindikatov kljub nasprotnim direktivam njihovih voditeljev. Na ta način se najbolj jasno kaže neuspeh vseh poizkusov demokristjanskih in saragatovskih voditeljev, da bi razbili sindikalno enotnost italijanskih delavcev. Predstavniki te razbijaške organizacije so imeli pred kratkim sestanek s predstavniki francoske razbijaške organizacije «Force ou-vriere«, ki je imel namen koordinirati napore za razbitje sindikalnega gibanja. Toda zahvaljujoč se enotni akciji delavstva, ki se bori proti tem poizkusom, se je preprečila ta poslednja razbijaška akcija. Boreč se proti sindikalni enot- nosti italijanskih delavcev je zveza italijanskih delodajalcev objavila odločitev o uvedbi novih sindikalnih volitev v tovarnah v u-panju, da bo uspela likvidirati na ta način delavsko sindikalne organizacije. Z istim namenom je vlada poverila ministru za delo, demokristjanu Fanfaniju nalogo, naj pripravi «sindikalni zakon«. Namen tega «zakona» je, zadušiti praktično vse sindikalne svoboščine in predvsem pravico do stavke. Ti ukrepi predstavljajo sestavni del ameriške politike maršalizaci-je Italije, in imajo namen razbiti Italijansko zvezo dela. Na kongresih strokovnih zvez pa se italijanski delavci odločno držijo na liniji sindikalne enotnosti v okviru Italijanske zveze dela. Na podlagi uradnih podatkov štejejo demokristjanski sindikati danes samo 700 tisoč včlanjenih delavcev in saragatovski sindikati nekja več kakor 50 tisoč Razbija-ški sindikati imajo svoje podružnice samo v 5 odst. podjetij, medtem ko niso uspeli v 95 odst. tovarn pridobiti za svoje razbijaške sindikate skoraj nobenega delavca. PARIZ, 1. — Tass javlja, da bc-bo letos prvikrat uvedli na vsem ozemlju ZSSR obvezno šolsko izobrazbo za dobo 7 let. Letos bo število učencev znašalo 36 milijonov. Le condizioni di vita dei lavora-ton della zona A del Territorio di T.riestc si fanno sempre piti precarie, particolarmente quelle di aleune categorie maggiiormente tartassate. La classe padronale, immemore della dura lezione della sconjitta del metodi propri del fascismo, le mutate condizioni e rapporti di forza generali, a T.rieste particolarmente črede di poter approfit-tare jfino agli estremi limiti di una provvisoria sua javorevole situa-zione politica. Un tipico esempio lo hanno in Ouesti giorni i proprietari di pa-netteria con uno sfrontato colpo dti testa ad invertire i termini di una vertenza che da lungo tempo agita la categoria dei panettieri, Questi datori di lavoro, calpestando ogni principio sindacale e ogni norma sui rapporti di lavoro hanno tentato, attraverso la propria asso-ciazicne, ed in violazione ai con-tratti vigenti, di imporre ai propri dipendenti a datare del 1. settem-bre condizioni di lavoro ancora pili gravi di quelle che danno motiv o alla lunga agitavione, portando lo obbligo per ogni operaio di idavo-rare» non piii 110 ma 150 kg. di farina per giornata, e dando dispo-sizioni affinche la mano d'opera che verrebbe cosi > naS,6d' J nk?rS^°a naroclov ln iCii,?} 9stVar, ,uževanJc ozemelj KS po ' v. tckl' * fltn M « ' sodelovanja S2»> M p . Popravnih- enot Slh 14 enih' ' arnB»F po poti XbPo Pot "a,rotlov s strani ghii . Pianj ra 'lra,lJa in izko-°'J razum narodov s It,, 2vitik (Podčrtal M. k , tk dir»„ BPtnirljivo pro- %nitVanja nS°m Bospodarskc- >Nh„lna M ctodatni V>? ZdrmI”""11 (Podčrtal n«!,- Y.a,1ia rodilo rie- da hV 8,Jtnost' * naeioT?e Pavlino lotila nemoč 0n4SCemn'Sa vpračanja«. vPra~K‘" *“ nacionalno-ianle. str. 148). ^delj In dalje, ko govori o tem, da zacstal; narodi niso sposobni, da bi izkoristili pravico do enakopravnosti, ki jim jo je dala osvoboditev z revolucijo: Vzroki te dejanske neenakosti se skrivajo... tudi v politiki carizma in ruske buržoazije, ki sta si prizadevala, spremeniti obrobne pokrajine v izključno surovinske rajone, ki jih izkoriščajo industrijsko razviti centralni rajoni (podčrtal M. P.)». (Stalin, Marksizem in na-cionalno-kolonialno vprašanje, str. 153). Te neenakosti ni mogoče premagali, če zaostale nacionalnosti «ne dobe resnične in dolgotrajne pomoči od zunaj«. (Podčrtal M. P.) Iz. vsega lega, kar smo citirali, lahko napravimo naslednje zaključke, ki so bistvene važnosti za našo temo. a) Marksizem ne gleda na enakost kot formalno enakost, ampak kot resnično enakost, to je v prvi vrsti ekonomsko enakost, to pa tolmači kot odpravo vsakega izkoriščanja. b) Resnična, to jc ekonomska enakost je pogoj za ustvaritev svetovnega socialističnega gospodarstva, to pa je mogoče ustvariti samo na podlagi polne enako- pravnosti narodov. To gradi proletariat vseh narodov. Z drugimi besedami, gradi se pod vodstvom proletariata vseh narodov, a ne enega naroda ali ene države. Ali drugače povedano, v graditvi svetovnega socialističnega gospodarstva in, kar izhaja iz tega, tudi v mednarodn; politiki proletariata sploh, imajo vodilno vlogo komunistične partije vseh narodov, a ne samo enega naroda, še manj pa more imeti monopolno vodilno vlogo samo ena socialistična država al j njena partija. Ce pa pazljivo pogledamo gonjo Informbiroja. bomo videli, da v njenem okviru o enotnosti socialističnega sveta (ki jo baje Jugoslovani razbijajo) samo frc.-zarijo, ne da bi o enakosti (a v prvi vrsti o ekonomski enakosti in enakopravnosti) sploh govorili, če pa že morajo kaj reči, ne gredo dalje od splošnih fraz. c) Marksizem mora razlikovali resnično neenakost med razvitimi in nerazvitimi državami in priznati izkoriščanje nerazvitih v pogojih kapitalizma kakor tudi v pogojih, dokler se jemljejo kapitalistični mednarodni odnosi kot temelj odnosov med državami ne glede na to, kakšna je njihova notranja ekonomsko družbena struktura: to je, marksisti morajo priznati dejstvo, da industrijsko razvite države izkoriščajo agrarno-surovinske. d) Zaostale države imajo pravico do «nesebične kulturne po- moči« (Lenin), do ((resnične in dolgotrajne pomoči« (Stalin), a razvite države imajo socialistično dolžnost, dajati to pomoč. Gornje teze so jasne in nedvoumne. So eden izmed stebrov leninizma. Na njih je zgrajena sodobne. revolucionarna marksistič-no-leninistična misel. Te teze so eden izmed glavnih stebrov sodobnega revolucionarnega gibanja v svetu, eno njegovih najmočnejših orodij v boju proti imperialističnemu suženjstvu. Pod temi gesli gredo milijonske množice v revolucionarni boj za odpravo imperialističnega gospostva in uničenje vseh' vrst izkoriščanj? in vseh drugih privilegijev, razrednih in nacionalnih. Lenin je razvijal te misli v vztrajni borbi proti vsakovrstnim lažnim in hinavskim teorijam in tborijicam, ki so se razvijale v naročju II. internacionale, ki pa niso bile nič drugega kot nacionalizem in šovinizem v strankah II. internacionale (recimo drugače, v strankah industrijskih kapitalistično razvitih držav) kakor tudi podcenjevanje ostalih držav in kolonij. Zato pa se nihče ne drzne nastopiti proti njim odkrito, ampak jih v praksi dejansko al; obidejo, kršijo ali oskrunijo. A to pomeni velikansko nevarnost za nadaljnji razvoj socializma v sv.etu, ker spodkopava enega izmed njegovih temeljnih stebrov. Med socialističnimi državami (Nadaljevanje na 4. strani) MELENTIJE POPOVIČ Sui rapporfi economici tra gli slali socialisli IX. Inoltre: il mercato mondiale e un serbatoio al quale confluisco-no i profitti di diversi paesi, for-mando la quantita del profitto mondiale. Causa la ripartizione in base al tasso medio del profitto mondiale ed ai prezzj mon-diali, i paesi arretrati perdeno una parte del loro plus-valore, del loro profitto, di cui si appro-priano i paesi piu sviluppati, tra Ruesti anche i paesi socialisti. Tale ripartizione si effettua me-diante una lotta astuta, insidto-sa ed immorale fra i paes*. Cio o la causa di tutti i reciproci con-flitti sui mercato mondiale che in situazioni particolarmente teše porta, come e noto, anche a conflitti militari. Anche i paesi socialisti non si trovano al di fuori di questi conflitti nei loro rapporti reciproci. Al contrario, ognuno di essi lotta per la sua Parte; il paese arretrato, per essere sfruttato il meno possibile; queIlo progredito, per appro-priarsl della maggior parte del lavoro altrui. Cosi, tramite il mercato mondiale e ncllo stato attuale di questi rapporti, essi en-trano nella lotta reciproca sui campo economico, partecipando Pure alla lotta tra i paesi progre-diti e quelli arretrati. Cio signi- fica che nelle attuali condizioni di scambio, la contradizmne nel campo economico non e un fenomene soltanto possibile, ma inevitabile. La storia dei primi anni delTedificazione del socialJ-smo in Jugoslavia illustra molto bene questo fatto. Nei riguardi del commercio estero, tale storia dimostra che 1’edificazione del sociaUsmo (detta economicamen-te: 1’industrializazione, perche senza di essa non si puo ottene-re la vittoria del socialismo nel nostro paese, come non fu possibile nemmeno nelTUnione So-vietica) ha inconlrato gli stessi ostacoli da parte dei paesi socialisti, come da parte di quelli ca-pitalisli e dopo la risoluzione .delTUfficio dlnformazioni, ostacoli ancor maggiori da parte dei paesi socialisti. Parte dell’accumulazione socia-listiche di un paese arretrato che edifica il sociaUsmo, gli vie-ne sottratta nei rapporti attuali e passa dunque nel fondo di aq-cumulazione dei paesi socialisti piu progrediti, Non se l’appro-pria la classe capitalistica di quest’altro paese progredito, poiche non l’ha, ma passa al suo fondo di accumulazione socialista. Ciononostante si pone la do-manda: perche? In nome di che cosa? In base a quale principio socialista? E dato che gli viene sottratta, perche cio non viene pošto chiaramente ed apertamen-te? Se e necessario aiutare, per esempio 1’URSS, perche non si dovrebbe dire cio apertamente e non si stabilisce la quota di co-mune accordo? Perche certuni vorrebbero nascondere lo sfrut-tamento dei paesi arretrati con frasi ipocrite circa 1’aiuto, l«in-ternazionalismo«. la (diberazio-ne», gli «errori» e cose sirnih. Inoltre: In quale accordo e stato cio con uno dei fondamentali principi del leninismo: Aiuto dei paesi progrediti a quelli arretrati? Tuttavia di questo parlere-mo in seguito. Cen 1’a-uto del mercato mondiale i rapporti capitalistici si sono mantenuli e fino ad oggi do-minano sovrani fra i paesi socialisti. Siamo testimoni che questi rapporti non sono soltanto puri rapporti economici capitalistici, ma per l’inevitabi]e logica delle cose, questi rapporti venivano e vengono accompagnatt da corri-spondenti attribuiti politici dello infermo e sudicio passato e pre-sente del capitalismo (come sono, ad esempio, la diseriminazio-ne, la pressione economica, le provocazioni ed altro). Cio' si-gnifica che tali rapporti non solo rion sono lo ((stimolo per un sempre piu forte ravvicinamento dei paesi socialisti«, (discorso te-nuto dal maresciallo Tito alla solenne seduta dell’Accademia delle Scienze e delle Arti della Slovenia ,il 16-11.1948), ma spez-zano direttamente e minacciano effethvamente 1’unita interna del mondo socialista. Gli sforzi dei comunisti, invece di essere indi-rizzati alla realizzazione di un mondo, nel quale dominassero i rapporti socialisti« (questo e oggi nella sua essenz^ il principale dovere internazionalista dei co-' munisti, in uno con la lotta in-stancabile contro 1’Jmperiali-smo); invece di edificare un sistema socialista mondiale di paesi, con il quale verrebbe, da una parte, reso possibile lo sviiuppo generale delle forze di produzione del socialismo e si am-irebbe-ro, dalTaltra, ancor piči larghe prospettive alle masse operaie nei paesi capitalistici (particolarmente nei paesi piccoli ed arretrati, nonche nelle colonie e in quej paesi nei quali, come ad esempio, in Francia ed in Italia, il movimento democratico rivo-luzionario ha una ricca esperien-za e un forte appoggio nelle masse), si rafforzerebbe il movimento rivoluzionario delle masse, si avvicinerebbe la caduta del capitalismo, invece ai tutto cio, as-sistiamo a lotte reciproche, in-decenze, deseriminazioni, spio-naggi ed znsidie di tutte ie sorti, pressioni eccnomiche, alla jjlit comune e volgare concorrenza capitalistica, al soffocamento delle forze produttive del socialismo, airapparizionceairecresccr-si del revisionismo. dellbpportu-nismo, dello sciovinismo, ece. ecc. E' del tutto chiaro che simili rapporti economici fra paesi socialisti, come pui-e simili metodi da cui sono accompagnati, non fanno che mmare il movimento rivoluzionario e giovare alTimpe-rialismo. Di cio portano la re-sponsabilita numerosi dirigenti dei partiti comunisti dei paesi socialisti e sopralutto i dirigenti del PC (b) dellURSS. (Continua) jo vsi v Bazovico na proslavo za počastitev spomina bazoviških junakov f= ZDelo l\ milh oicjamuteilali Sestanek članov OF v Sempolaju Sinoči so se zbrali na sestanku Člani Osvobodilne fronte iz Sem-polaja. Na sestanku, ki se je pričel ob določeni uri, je bilo prisotnih lepo število tovarišev.. Na dnevnem, redu je bilo politično poročilo, ki ga je podal tovariš Tine Lipovec. Govoril je predvsem, o sledečih vprašanjih: gospodarska kriza v kapitalističnih aržavah, uspehi kitajske demokratične armade na bojnem polju, zadnji neuspehi p Grčiji in njih vzroki, izmenjava not med ZSSR in Jugoslavijo. Predavatelj je pri tem poudaril klevete in laii na eni strani, utemeljitev resnice pa na drugi; vse to pa izkoriščajo imperialisti za njihove provokacije. Poleg mednarodnih momentov se je tovariš dotaknil tudi lokalne situacije in politike, ki jo danes vodijo proti interesom delovnega ljudstva in demokracije sploh. Prisotni člani Osvobodilne fronte so pokazali veliko zanimanje za vsa vprašanja ter posegli v diskusijo. Med drugimi so razpravljali o odnosih do Enotnih sindikatov, ki vodijo danes politiko, ki ni v- skladu z interesi delavstva. Pokazala se je potreba za nadaljevanje borbe na pravilni Uniji, da postanejo sindikati ponovno ona borbena sila, ki se je vedno postavila v bran pravic delovnega ljudstva. Sempolajci so sklenili, da bodo v velikem številu priši na proslavo bazoviških žrtev, da pokaiejo svojo odločnost nadaljevati z borbo, za katero so dali življenja najboljši sinovi našega naroda. kih vrtcev silno pereče tudi t; drugih delih Trsta, kot n. pr. pri Sv. Ivanu, kamor oblasti v prostore, ki bi morale služiti mladini, nameščajo esitle itd. Potrebno je, da se borimo za izpraznitve vrtcem namenjenih poslopij, za popravila, ki so jih mnoga poslopja potrebna, tako da bodo lahko naši otroci uživali, kar je otrokom drugih narodov še zdavnaj priznano, in da jim bo omogočena vzgoja. DNEVNIK PROCES PROTI DEMOKRATIČNEMU TISKU M Lonjerska mladina na udarniškem deiu v Istri Aktiv OF II. okraja po- Pred lepim številom aktivistov Osvobodilne fronte, ki so prihiteli na stadion I. maja, je otvoril tajnik pripravljalnega odbora OF tov. Milan Udovič cb 20.30 sestanek s sledečim dnevnim redom: 1. Politično-organizacijsko točilo; 2. diskusija; 3. volitve okrajnega odbora 11. okraja; 4. slučajnosti. Politično organizacijsko poročilo je podal tovariš Vojo, ki je navzočim članom prikazat vsa obdobja poizkusov kominformi-stov, da bi izkrivili idejo mar-ksizma-leninizma. Niti klevete niti blokade niti lažne izmišljotine iz vseh krajev sveta niti bratstvo komlnformistov z reakcionarnim svetom ne bo omajalo doslednih borcev proti imperializmu, predvsem narodov socialistične Jugoslavije, v njihovi borbi za resnico in pravico. Ko je na kratko komentiral note, ki sl jih izmenjavajo Jugoslavija in Sovjetska zveza, je prešel na potrebo vztrajne borbe proti vsem reakcionarnim silam na tem ozemlju in lažiprijateljem Sovjetske zveze - klevetaškemu Vidalijevemu vodstvu. Pozvgi je tovariše in tovarišice, da se udeleže komemoracije bazoviških žrtev in da pri tem povabijo tudi ostale napredne znance in prijatelje, da tako v dostojnem številu izkažemo spoštovanje in ponos slovenskega življa, ki ga čuti do naših junakov. Po diskusiji, ki se je pozneje razvila, je tov. tajnik prešel na tretjo točko dnevnega reda, t. j. na volitve. Izvoljen je bil soglas-sno nov okrajni odbor, pač glede na reorganizacijo tega okraja, ki se je občutno povečal. V okrajni odbor je bilo izvoljenih 38 članov in članic, katerih imena jamčijo za uspehe u bodočem delu. Ob četrti točki dnevnega reda te je oglasila tudi tovarišica Tončka Čokova, ki je obširno obravnavala, šolski problem slovenskih otrok in nakazala nujnost, da se krepkeje lotimo rešitve šolskega vprašanja, ki vzgaja intelektualce slovenskemu narodu, ki mu ga je fašizem skozi 25 let brutalno onemogočal. Hočemo končne ugodne rešitve Vprašanja slovenskih otroških vrtcev, predvsem pa, da bi oblasti te enkrat tešile vprašanje otroškega vrtca v Vicolo Ospe-dale Milltare, ki spada v ta o-kraj, medtem ko je vprašanje ta- V nedeljo 28.avgusta, je lonjer-ska OF organizirala udarniško delo v Istri. Lonjerski skupini se je pridružilo tudi nekaj mladincev iz Sv. Ivana. Naš cilj je bil Vanganel, kjer se gradi zadružni dom. Tam nas niso pričakovali, zato je velik del mladine in odraslih (skoro 40 ljudi) odšel na izlet v Jugoslavijo. A vseeno, prisrčno smo s; segli v roke z domačini in z njimi nasmejani pričeli s svojim delom. Vozovi in kamioni so prevažali kamenje in na njih je prepevala mladina, da je odmevalo daleč naokoli. Drugi so nosili gradivo v prvo nadstropje doma, kjer so stari, smehljajoči se zidarji hiteli s svojim delom. Na vrhu poslopja so vihrale naše zastave, slovenska in rdeča, pod njimi pa so se krivili goli hrbti in napenjale mišice. Res, delo je bilo težko, toda ali ni delo zase, za svoj narod, vredno še tako velikega truda. Vaščani so gradili svoj Zadružni dom, mi pa, ki te sreče ne moremo še uživati, smo jim radi pomagali in čutili zadoščenje, ker smo z istimi ideali kot oni nosili kamen na kamen. Tudi sonce se je smejalo na nebu in nagajivo grelo potna telesa. A svetlejše kot sonce so bile oči naših mož in žena, ki so 25 let prenašali na svojih plečih zatiranja, ki so trpeli s sinovi v osvobodilni borbi in ki so v nedeljo končno skupno z mladino z isto vnemo in z istim zanosom gradili Zadružni dom ter s tem vtesali svojemu narodu pot v boljše življenje — v socializem. Pri delu smo vsi čutili, da med nami ni razlike v letih, ker je naše mišljenje enako, čutili smo, da je naša pot skupna in da ni ovir, ki bi nas lahko ustavile na tej poti, ker se zavedamo, da je ta pot prava, sveta, saj jo je poškropila kri naših najboljših bratov in sester. In za njihovo kri, njihove ideale smo mi pripravljeni žrtvovati vse svoje mlade sile. To smo vsi podzavestno čutili, ko smo prenašali material. Mladina, ki je z vikom in krikom hitela navzgor in se spuščala potem v dir s praznimi samokolnicami navzdol in odrasli, ki so se počasi in gotovo vrstili drug za drugim. Neprenehoma so drdrali vozovi. Ko smo po končanem delu odkorakali za našimi zastavami, smo bili sicer trudni, a srečni. In zopet je mladina dala duška svojemu navdušenju in čustvom s pesmijo. Vrstile so se udarne in partizanske pesmi in kakor smo preje z vsemi svojimi silami delali, smo sedaj z vso mbč-jo peli. Pridružili so se nam vaščani, oglasila se je harmonika. Slovenski narod ljubi pesem in vsi smo bili Slovenci. A ko smo pred odhodom vzravnani peli ((Internacional os, se je v marsikaterem očesu pobliskala solza in vsem je srce utripalo. sNa svidenje», so nam klicali, ko se je kamion premaknil. «Da, na svidenje, tovariši» Se bomo šli tja, kamor nas bo klicalo delo za svobodo, tja, kjer bo nad našimi glavami blestela rdeča zvezda, simbol svobode. Otn rtiia .Primorskega dneunKa in JI Cerrmre tli Triesie" preti Hiittim sofliSčnin 30-dnevna prepoved širjenja dnevnika „UNITA" v coni A - Kaj pa je z odgovornostjo demokristjanskih dnevnikov ? Sinoči po 21. uri je odposlanec anglo-ameriike vojaške uprave izročil v našem uredništvu obtožnico predsednika zavezniškega vojaškega sodišča kap. E. H. Dye-a s pozivom, da se naš odgovorni urednik danes 2. septembra t. I. ob 1130 javi pred anglo-ameriški m vojaškim sodiščem, češ da je prekršil proglas št. 2 cd 15. septembra 1947 in sicer čl. 111. odstavek 1-ker je dne 30. avgusta 1949 objavil članek pod naslovom ((Zdravstveno in socialno nezavarovani delavci pri anglo-ameriški vojaški upravi». Obtožnica trdi, da je «vsebina tega članka škodljiva in nespoštljiva v škodo britanskih in ameriških oboroženih sils. (Kakor vedno je obtožnica sestavljena samo v angleščini in italijanščini, čeprav gre za edini slovenski dnevnik v coni A, kar je ponovni dokaz diskriminacije odgovornih organov VU glede slovenskega jezika). Nato pa je naše uredništvo prejelo od urada za obveščanje javnosti pri VU , ki ga spodaj v celoti objavljamo. Obvestilo je bilo prečitano sinoči ob 23, uri tudi na obeh tržaških radijskih postajah. Glasi se: Obvestilo OF Danes 2. septembra bo ob 20. uri okrajni aktiv I. okraja (bivši VIII. okraj, izvzemši Barkovlje). Sestanek bo v ulici Ruggero Manna 79. Danes 2. t.m. ob 21. bo v domu prosvetnega društva v Borštu množični sestanek OF. Vabljeni vsi pošteni demokrati! Jutri 3. t.m. ob 21. bo v dvorani prosvetnega društva v Plavjah množični sestanek OF. Pridite vsi. TRST, 1. septembra (AIS) — Ne-k: elani: . ki so pr. J'-visim izšli v tukajšnjem časopisju, so taka škodljivi za ugled zavezni kih vojaških sil, da je bila Zavezniška vojaški uprava dolžna uvesti sod-nijsko postopanje. Z očitnim omalovaževanjem resnice so «11 Cnrriere di Trieste* «L’Umta» jn «Primorski dnevniku natiskali vrsto zlobcih in okreklji vih člankov v zvez; s tatvinami iz avtomobi skega parka, ki ga ima čdinica RASC na Foro Ulpiano. Zavezniška vojaška uprava v na sprotni s te: »• ird.t.va u .ita: 1) Da s> bil ' obsežne tatvine bencina br z dvoma ugotovljene in da so dobljeni dokazi proti nekaterim nameščencem, ki i odo izročen; sodnim obla tem v primemo postopanje. 2) Strrga preiskava pa je ugotovila, da niti SI-B. niti voj ška policija ni nobenega osumljenca surovo pretepala. 3) V zvez s trditvijo, č š da so bili nameščene1 avtomobilskega parka priseljeni delati po deset ur na dan za 27.000 lir J. esečn» plač:, vštevši druž nsko doklado m druge d-datne prejemke in da ji*” niso pUČaM nadur, se ugotavlja, da dobivalo rrusrč-o plačo v viši” 25.532 lir do 31.720 lir, kakor pač odgovarja njihovi usposobljenosti in trarniu ■dužb". in sicer za maksimalno delo 48 Or m teden. Druži-ska doklada povečam to pla- čo_za vsako povprečno družino za več kot 6.400 lir. Poleg t ga dobijo tožsčnico in odpravnino. Ce delajo dalj časa, so jim plačane nadure v zneskih, ki odgovarjajo višini, katero določa splošna kolektivna po. godba za industrijsko stroko. 4) K~r zadeva trditev dolguje britansko poveljstvo Narodnemu zavodi za socialno zavarovanje (INPSi 90.000.000 lir, se ugotavlja, di BETFOR rrdno plačuje svoje prisp'vke in da je zato popolnoma pr skrbljeno z > zavarovanje r.:'c;j vih nameščencev. Vsa ta ugo'ovit vsak res n časnik, ki želi izpolnj vat; svojo poklic o dolžnost tako. da ssuša odkriti resnico s pr-nčitvijo obeh "lat* kakega vprašanja in da preišče zadevo z vidika obeh strank. Zato je bila pri j tistim, ki so obrekovali zavezniške si’e, v:‘*vši odgovorna urednika listov «11 C *r-rier di Tri s-tg* in «Primorski dnevnik* naperjena tožba na pori*, gi proglas - štev. 2 Ker j2 list «Unita», ki izh ja v ita lijar.sk. republiki, izven juris-dikcije Svobodnega tržaškega ozemlja, je poveljnik področja ukazal, da se za dobo 30 dni prepove uvažanje tega lista na anglo-ameri-ško področje Svobodnega tržaškega ozemlja in njegovo razširjanje na tem področju. Ta prepoved velja od 3. septembra 1949». « * * Kakor je iz gornjega «ObvesMa» razvidno gre za poročilo o postopanju oblastnih organov s civilnimi nameščenci pri edinici RASC na Foro Ulpiano. O tej zadev i je poročalo vse tržaško časopisje in sicer *Ultimissime» in eUniids v soboto 27. avgusta t .1., vGiorncle di Triestet in »Corriere di Triesten v nedeljo 28. avgusta t. L, ter ((Primorski dnevnika v torek 30. avgusta t. L Iz zgornjega eObvestilai> pa nikakor ni razvidno, da je naperjena obtožba tudi proti obema demokri stjonskima dnevnikoma sGiornale di Tneste» in aUltimis-sime», čeprav sta oba dnevnika poročala obširno in podrobno o vsej zadevi. Mar ni to nov dokaz diskriminacijskega postopanja do demokratičnega tržaškega tiska? Vse ostalo pa bo razvidno iz po-i ročita o procesu samem, ki se začne dopoldne ob 11.30, v kolikor ne bo odložen glede na dejstvo, da naš odgovorni urednik od sinoči pa do danes zjutraj ni mogel poskrbeti za obrambo in se za njo pripraviti. Nedeljski vozni red na proslavo v Bazovici Odhodi iz Trsta: Ob 8 izpred avtobusne postaje in ob 8 z Garibaldijevega trga, popoldne od 13 dalje avtobusna zveza vsakih 20 minut. Odhodi: Plavje-Skofije ob 13. Boljunec ob 13.30. Boršt ob 13.45. Opčine ob 14 (izpred Ljudskega doma). Prosek ob 14. Col-Veliki Repen od 14.30 do 15. Nabrežina ob 13.30. Devin ob 13.30. Salež ob 13.30. Poleg tega bo odpeljal avtobus pevce izpred Sv. Ivana ob 15. H1.MB SPOMINSKI DNEVI 1819 Rojen pravnik in jezikoslovec Matej Cigale. 1871 Svetozar Markovič, srbski sociolog, ustanovil prvo nabav-Ijalno zadrugo. 1942 Ustanovljene Gubčeva, Cankarjeva in Šercer jeva brigada. 1945 Podpisan akt o brezpogojni kapitulaciji Japonske PRESKRBA Orario del servizio trasporti per la commemorazione dei catiuti di Basovizza Partenze da Trieste: Nella mattinata, alle ore 8, dalla Sta-zione Autocorriere e da Piazza Garibaldi. Nel pomeriggio, dalle ore 13 ir.- poi, viaggi continuati ogni *20 minuti. Partenze da: Plavje-Skofije ore 13. Boljunec ore 13.30. Boršt ore 13.45. Opčine ore 14 (dalla Casa del Popolo). Prosek ore 14. Col-Veliki Repen dalle ore 14.30 alle 15. Nabrežina ore 13.30. Devin ore 13.30. Salež ore 13.30. Inoltre una corriera partira dal rione di S. Giovanni alle ore 15. Vztrajna borba bančnih nameščencev Vodam ES ie oralo Delavsko ztiornioo, da skopoo reki pravico te kategorije uradnikov Vprašanje bančnih nameščencev postaja iz dneva v dan bolj kritično. Združenje italijanskih bank (Assicredito) je namreč odločilo, da s 1. septembrom pričnejo bančni nameščenci uradovati dopoldne in popoldne. Ta samovoljni ukrep je izval po vsej Italiji in 'udi pr, nas odločen val odpora. Združenje italijanskih bank in zavarovalnic je namreč sklenilo s FABI, t.j, z razbijaško strokovno zvezo bančnih uradnikov, ki je nastala po formiranju italijanskih razbjjaških »svobodnih* sindikatov, pogodbo, ki priznava delodajalcem pravico do postavitve starega urnika, proti kateremu so se bančni uradniki dolga leta borili za uveljavljenje neprekinjenega delovnega časa. Italijansko bančno - zavarovalno združenje misli s tem, ko je podpisalo omenjeno pogodbo samo s predstavniki majhnega odpadniškega dela bančnih uradnikov, vsi- se je Marcelo Bizon je bil brezposeln in brez Vsakršnih sredstev, da bi se preživljal. Zato je hočeš nočeš bil prisiljen nekaj početi. In tako je začel igrati vlogo policijskega agenta fiskalnega oddelka. Predstavljal se je pri raznih gostilničarjih za agenta in obljubljal, da jim bi preskrbel dovoljenje, s katerim bodo imeli lahko odprt lokal preko polnoči. Med temi naivnimi žrtvami, ki so verjele lažnemu agentu, je bila tudi gospa Antonija Zgu-bin, lastnica neke gostilne v ul. del-la Guardia. V dobri veri je Bizonu izročila 2500 lir. Stvar pa ni dolgo časa trajala, ker je Zgubinijeva takoj zasumila, da nekaj tiči v tej stvarj in je fanta javila policiji. Pred okrajnim sodnikom se je Bizon moral včeraj zagovarjati zaradi sleparije in ker se je izdajal za javnega funkcionarja. Obsojen je bil pogojno na 5 mesecev in 10 dni ječe in na 8889 lir globe. Druga žrtev bede in brezposelnosti je bil 18-letni Alfred C. Letos julija meseca je izmaknil iz nekega Zakaj vprašujejo ((zaščitniki# samo slovenske umetnike po političnem prepričanju? ameriškega avtomobila v ul. del-1’Orologio ročno torbico. Plen je obstajal samo jz dveh kopalnih oblek, katere je fant takoj izročil ob aretaciji. Tudi ta fant je bil obsojen pogojno z vsemi olajšavami, ki jih določa zakon, na 3 mesece in 17 dni ječe ter na 2372 lir globe. Slovenec Grajzer zmagovalec elape Koper-Bled (266 km) Na včerajšnji etapi mednarodne kolesarske dirke po Hrvatski in Sloveniji je zmagal Slovenec Grajzer. Vsakega, ki bi odnesel zmago na tej zares težavni poti, bi pohvalili in mu čestitali, še prav posebno pa smo veseli, da je bil to pot Slovenec, ki je iz Kopra preko Cmega Kala, Kozine, Sežane, Ajdovščine, Gorice, Solkana, Bovca, preko skoraj neprevoznega prelaza pri Vršiču in nato preko Jesenic prišel na Bled, kjer je bil cilj. Progo, ki je dolga 266 km, je prevozil v 10 urah 42’14”. Drugi je prišel lanski zmagovalec iste dirke Jugoslovan Zotrič Aleksander v 10.44'5”; tretji Malabrocca (I) 10.46'14”; 4) Cok (STO); 5) Fontanot (STO); 6) Micič (J); 7) Strain (J); 8) Si-roni (J); 9 Rinaldi (STO); 10) Co-retti (T) itd. liti pogodbo vsej strokovni zvezi Italije. Odločitev strokovne zveze bančnih uradnikov, da ne priznava sklenjenih pristranskih sporazumov, je popolnoma utemeljena ne samo z vidika delovnih interesov, ampak tudi s splošnega in juridič-nega vidika. Razbijaški sindikat bančnih nameščencev (FABI), kj je nastal iz znanih protirazrednih interesov in ki predstavlja pičlo manjšino, ne more z juridične prakse skleniti vsedržavne kolektivne pogodbe v občo škodo večine nameščencev, ki te pogodbe ne priznavajo. Medtem ko so omenjeni delodajalci odločili, da se prekinjeni urnik prične s 1. septembrom, so tržaški bančni uradniki na skupščini, ki je bila te dni na sedežu tukajšnjih sindikalnih organizacij, odločili, da tega ukrepa ne bodo priznavali. Tako se je od srede popoldne pričela stavka bančnih uradnikov v Trstu. Vodstvo Enotnih sindikatov je poslalo Delavski zbornici pismo, v katerem jo vabijo na enotno borbo za uveljavljenje pravic te kategorije nameščencev. Z dobro namerjenimi peslmi ga je spravil v bolnišnico Medtem ko je včeraj 34-letni mehanik Jelovšek Vincenc iz ul. Sv. Tereze šel po ul. Boccaccio, je naletel pred poslopjem jt. 27 na isti ulici na svojega 40-letnega brata Artura Iliarija, ki se je nekdaj tu-di pisal Jelovšek. Med njima naj-brže ne vladajo dobri odnosi, kajti Arturo je z nekaj udarci s pestjo tako stolkel Vincetičev obraz, da se je moral zateči v bolnišnico, kjer so ga tudi sprejeli v oskrbo. Jelovšek ima potolčen nos, oziroma zlomljeno kost ter druge poškodbe nad desnim očesom, za kar se bo moral zdraviti mesec dni. logna po cesti, ki pelje k Lovcu, opazili, da se iz Vile Giulie dvigajo oblaki dima. Ko so prišli na kraj, so opazili, da gori neka hiša, ki jo gradijo. Požar se je namreč razvil v neki sobi, kjer je bil zložen gradbeni material. Gasilci, ki so prišli na kraj požara, so takoj pogasili ogenj. » * e Na vogalu ul. Milano z ulico 30. oktobra je prav tako neki kolesar povozil 79-letnega upokojenca Antona Vouka iz Skednja št. 256. K sreči je Vouk dobil le ofolkljaje na desni nogi in je po zdravljenju na postajališču RK na trgu V. Veneto lahko odšel domov. Dvig odrezkov. Danes morajo vsi trgovci na drobno dvigniti na prehranjevalnem uradu odrezke za bele testenine. Isto naj store vodje podeželskih prehranjevalnih uradov pri Sepralu. Delitev bele moke. Sepral javlja, da se prične od danes dalje z delitvijo 500 gramov bele moke za vse potrošnike v mestu in okolici, na odrezek V in VI «Moka». Konec razdeljevanja 30. t.m. Cena v mestu 83 lir na kg, v okolici 85 lir. Planinci, v Bazovico! Planinsko društvo v Trstu se množično udeleži proslave v Bazovici v nedeljo 4. septembra. Odhod peš ob 7.30 z zadnje avtobusne postaje avtobusa L na Katinari. Zbiranje pri spomeniku ob 9. Vabljeni vsi planinci! Udeležite se polnoštevilno! Nočna služba lekarn Depangher, ul. Sv. Justa 1, tel. 94155; Gmeiner, ul. Giulia 14, tel. 6108; Tamaro-Neri, ul. Dante 7, tel. 7623; Sigr.ori, trg Ospedale 8, tel. 93006; Harabaglia v Barkovljah, tel. 5728 in Nicoli v Skednju, tel. 93245, imata stalno nočno službo. Zaradi počitnic so do 17. t. m. zaprte sledeče lekarne: De Leiten-burg, Godina Enea, Prendini, Salu-te, Serravallo, Vielmetti. Adex - izleti 24., 25. in 26. septembra OBISK VELESEJMA V ZAGREBU. Prijave se sprejemajo najkasneje do 6. septembra. 18. septembra izlet V BENETKE. Prijave se sprejemajo najkasneje do 10. septembra. 1. in 2. oktobra izlet V CELJE IN MARIBOR. Vpisovanja se sprejemajo najkasneje do 10. septembra. Vse potrebne informacije za omenjene izlete dobite pri «Adria-Ex-press», ul. Fablo Severo 5-b. Tel. 29-243. Vpisovanj na slovenskih e in izpiti srednjih šolali Slovenska nižja srednja šola v Trstu Ogenj in prometna nesreča brez hujših posledic Vpisovanje v 1, 2 in 3 razred se vrši od 1. do 25. septembra, (za učence s popravnimi izpiti je vpisni rok podaljšan do 30. septembra.) Vse podrobnosti glede vpisa so razvidne na oglasni deski Slovenske nižje srednje šole v ulici del-le Scuole Nuove 14-11. Popravni izpiti za prvi in drugi razred se prič-e.io v -trtek 15. sep-ljen na oglasni deski. Popravni izpiti sa sprejemni izpit ::e pričnejo v petek 16. septejn-bra Po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski. Isti dan se pričnejo tudi sprejemni izpiti zamudnike. Popravni izpiti za nižji tečajni izpit se pričnejo v sredo 2! septembra po razporedu obiavljenem na oglasni deski Slovenske nižje srednje šole v ulici delle Scuole Nuove 14, II. nadstropje. Včeraj ob 5.45 zjutraj so policijski agenti, ki so krožili z emer-gemzo policijske postaje v ul. Co- m ifhimolhlu dimmikl ............................................................... -j pustila košček melone, ustnice so • se razprle in trepetajoč zakoprne- I n"n’"'n'm ......................... * .......... SPISAL ILUSTRIRA M. BAMBIČ 49 Sužnji so razgrnili po tleh pražnje prte in položili po njih v srebrnih skledicah mrzle pečene Jerebice, melone, dateljne, murve in posušeno grozdje. Teodora je velela, naj se vojaki vrnejo domov in se pogoste z vinom in sadjem. Azbada in Iztoka pa Je povabila k zajtrku. Da bi barbar, pogan, centurio kdaj jedel s carico! Dvorjanke so se zgrozile, toda poznale so Teodoro in v en glas hvalile despojno. Iztok ni vedel, kam mu Je velel Azbad. Poveljnik si ni upal izdati skrivnosti. Rekel Je, da so grške deklice in da Je on naročil krepčila ter povabil tudi njega, ker se Je tako izvrstno izkazal. Tako mu Je moral lagati Azbad z Jezikom, na katerega so silile iz srca kletve in prisege, da ga uni- či, tega tekmeca na torišču slave. Iztok ni prvi hip nikogar spoznal. Carica z nimbom in diade-mom, ki jo je videl v hipodromu in na dvoru in ta preprosta gospa — morda Azbadova znanka? Otrl si Je potne srage, odložil ščit in šlem ter legel v zeleno travo. »Irena, postrezi Junaku! Ali se ti ne smili? Tako je nagovorila despojna Ireno, ki se Je pokorno dvignila in ukazala skopljencu, naj ponudi Iztoku iz srebrnih skledic. Azbada je zaeno ošinila s pogledom, namignila z glavo, češ: Poglej, pazi! Ko se je Iztok ozrl in zagledal tiste modre oči, ki so ga spremljale v tihih nočeh, ki so mu zavzele vso dušo, je ostrmel, kakor bi zagledal prikazen rojenice v domačih logih. Njegova roka je iz- uOkrepčaJ se, centurio, dobro si vodil četo!« Irena ga je ogovorila slovenski. Tudi njen glas se Je tresel in ni mu mogla pogledati v oči. Iztok pa je kakor v snu razpel roke in zahrepenel po njej. Azbad Je zaškripal z zobmi. nDevana se me je usmilila, o bogovi —!» Ali tedaj se Je Sloven kakor streznil, Irena se mu Je z resno kretnjo umaknila, centurio se je ozrl v obraz Teodore, ki ga Je motrila s tistim pogledom kakor v areni s katisme, kakor v palači s prestola. Spoznal jo je. Padel je na lice prednjo in prosil v pismeni grščini: «Milost, despojna, ubogemu hlapcu!# Teodora se je hladno obrnila k Azbadu in rekla malomarno: KDobrega učitelja ima Sloven in velika Je bistrost njegovega uma.# SEDEMNAJSTVO POGLAVJE Stotniji, ki sta igrali, pred Teodoro, sta se gostili ob vinu. Iztok pa ni okusil pijače, bežal Je pred hrupom iz vojašnice, zasedel konja in odjezdil domov. Zamišljen je sedel na malem vrancu. Hiše so tekle mimo njega, s trgov so se mu klanjali J i \ visoki obeliski, izmed sprehajajoče se množice je vzklikal glas: (dstokos! Istokos!# Obstala je gruča sprehajalcev in ga pozdravila, po vsem Bizancu znanega zmagalca iz hipodroma. Toda Iztok je Jezdil in ni slišal vzklikov, ni videl prijaznih oči. Z njim je plul Irenin duh in njene oči so se mu smehljale, kakor so se mu zažarile, ko Ji je v slovo smel poljubiti roko. «Kako te ljubim, Irena!# je zašepetal slovenski, ko se Je sklonil s kodrasto glavo do njene bele roke. In čutil je, kako je rahlo vzdrhtela roka, ko se je Je dotaknil s kipečimi ustnicami, in v duši Je razumel, da bi mu sredi logov onstran Donave Irena naslonila glavo na prsi in prisluškovala njegovi pesmi o tihem klasju, po katerem hodi lepa Devana. Toda tukaj, sredi tiranske družbe, kjer stopajo barbaru na tilnik, kjer verujejo na druge bogove, kjer se radujejo okov in verig na rokah starešin, tukaj Irena ne sme na njegove prsi. Ali tedaj se mu Je zjasnilo v duši. Kako preprosta misel — in še nikdar Je ni mislil. Ko odide, mora Irena z njim. Začudil se Je sam sebi. Ni poznal njenega rodu, videl Jo Je ob despojni že tretjič, a vendar ni trenutka dvomil, da mora Irena z njim v gradišče Slovenov, da te Jasne oči ne sodijo drugam kakor pod sinje, svobodno nebo, od koder je zasijala vanje ob rojstvu nebeška modrina. (Nadaljevanje sledi) Slovenska industrijska strokovna šola v Trstu Vpisovanje v Slovensko državno nižjo industrijsko strokovno šolo V Trstu (Rojan, ul. Montorsino št. 8-III.) za šolsko leto 1949-50 se prične v četrtek dne 1. septembra 1949 in traja do vštete sobote dne 24. septembra t. 1., vsak delovnik od 10. do 12. ure. Učenci, ki morajo še opraviti v jesenskem roku popravne izpite, se bodo lahko vpisali do 30. septembra. Popravni izpiti čez I. in II. razred se prično v petek dne 16. septembra, popravni izpiti za nižji tečajni izpit pa v petek dne 23. septembra t. 1.. Podrobnosti In pogoji so razvidni na razglasni deski v Slovenski industrijski strokovni šoli v Rojanu. Ravnateljstvo trgovska Slovenska državna strokovna šola v Trstu Ravnateljstvo Slovenske državne trgovske strokovne šole v Trstu, ul. Lazzaretto Vecchio 11-11 obvešča, da se vpisovanje za šolsko leto 1949-50 prične 1. septembra 1949 in bo trajalo do 23. septembra 1949 vsak dan od 10 do 12. Učenci, ki imajo popravne izpile v jesenskem roku, se lahko vpišejo do 30. septembra 1949. Popravni izpiti čez I. in II. razred se bodo pričeli 16. septembra 1949, nižji tečajni izpiti pa 21. septembra 1949 po urniku, ki je razviden na oglasni deski v šoli. RAVNATELJSTVO Petek 2. septembra Stefan, Maksima, MilJeva Sonce vzide ob 5.26, zal01* ob 18.42. Dolžina d«« i 13.16. Luna vzide ob 1» zatone ob 24.00. Jutri sobota 3. septembra Eufemija, Doroteja, Lep? Slovenska trgovska akademiia-TrsI Vpisovanje novih in dosedanjih učencev na slovenski višji realni gimnaziji s klasičnimi paralelkami, trgovski akademiji in učiteljišču traja od 1. do vštetega 24. septembra t. i, Prijave sprejemajo šolska tajništva vsak delavnik od 10 do 12. V prvi razred teh šol smejo vstopiti samo učenci z dovršenim nižjim tečajnim izpitom. Vsi novi učenci morajo priložiti prošnji za vpis izkaz o istovetnosti (attestato d’identita) a fotografijo. Te izkaze izdajajo občinski uradi. Razredni popravni in privatni izpiti se začnejo 15. septembra po razporedu, ki je na oglasni deski. Matura (matura in popravni izpiti) se začne 1. oktobra. Kandidati za vse vrste izpitov naj pridejo točno na določeni dan k izpitom, ker izgubi zamudnik pravico oo nadaljevanja izpita in je s tem odklonjen za eno leto. Oni učenci, ki ne morejo telovaditi iz zdravstvenih razlogov, morajo že ob vpisu predložiti prošnjo za oprostitev od telovadbe in navesti v prošnji natančno razloge. Vsa potrebna pojasnila dajejo tajništva ustno ali po telefonu 43-61, S L 0 V H lil S KII IH/i H HIIIIH .. UI.KIIflMSCf ga Tržaška ozcnijjS V ponedeljek 5. t.m. ob & gostovanje v kinodvorani v Skednju z Goldonijevo komedijo Mirandolina Jutri bo na gradu.1 Beniamino SiP Jutri, 3. septembra bo >ia koncert tenorista BenjaC’1® • t, .................. » še glija. Prodaja listkov se se vrši na trgu Verdi. ZA DIJAŠKO MATICO Namesto cvetja na grob P j; lizabete Stopar daruje Angel j za Dijaško matico 500 lin TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 8200, papW ■nat' * (iti , lir:g 1700, telegrafski dolar lar 640, švicarski frank * francoskih frankov 160, šiling 25.50, zlato 1060. %aSivala Ker se nam ni mogocet V zahvaliti vsem, ki so pocas«in min soproga, očeta, staregtL|),'| brata in tasta BABICA Ab ^ se na ta način zah val j ujemal znancem in prijateljem, Pjf ta*".., pa Ljudski fronti. Prav ^ zahvaljujemo Pevskemu «Ivan Cankar«, zadružnemu ^ ciju mesarjev in prijatelje«1 ■* rolca*. ^ Družine Babič, j! in Vatovec. wm\\ radio JUG. CONA TSSJ, (Oddaja na srednjih valovi11 ali 1250 kc) _ $ 6,30: Jutranja glasba. jjift čila (v ital. in slov.). . $ nja glasba. 12.00: Opoldan*^ cert. 12.30: Melodije na m 12.45: Poročila (v ital. 'n^:! 13.15: Partizanske pesmi- perni dueti. 13.45: Ljudska jf za (v slov.). 14.00: Iz ne in orkestralne glasbe. 1 .j'1 gled tiska in poročila (v # slov.). 17.45: Plesna glaS. , iji Janaček: Godalni kvintet ^ 18.45: Obzornik (v Glasbena medigra. 19-15: (v ital. in slov.). 19.45: glasba. 20.00: Ura hrvatslj re. 20.30: Glasba po željah ,# 20.50: Z našim ljudstvom 21.00: Komorni zbor pod v Ubalda Vrabca. 21.30: Pr«?"V sarske dirke po Hrvatski 1 f niji 21.45: Orkestralna 8laS(vVi Življenje jugosl. narodov 1 JF 22.20: Lahka večerna Zadnje vesti (v ital. in slo** Ritmična glasba. TRST II. 7.30: Koledar. 7.35: -p glasba. 8-15: Poročila, ll-®®' kega nekaj. 12.00: Sodo«« rf*. ja. 12.10: Igra orkester i^l Bennett. 12.45: Poročila-pvc^ Glasba po željah. 13.45- p0%r rerneca snnrpd;i 17.30: * ~ .1 čemega sporeda. 17.30: J:''j8'j5;rf{ ba. 18.00: Naša povest. gleška komorna glasba-. giasua- - p-.,; mel kvintet. 1900: Tržas*‘ ni razgledi. 1915: Pester n« spored. 19.45: Poročila. 2U'V t I ni pianisti. 20.30: Okno - 20.45: Slovenske narou‘‘-j(|i | 21.00: Mojstri besede. f1, kovski: Simfonija št. 4 \p-rfbA Plesna glasba. 22.45: VeC j^jjj cert. 23.15: Poročila. 23-30-nudi jutrišnji spored? nočna glasba. KINO A ROSSETTI. Zaprt. EXCELSIOR. 16.30: ljbezen, Van Johnson, .ji INICE. 16.30: «Malo pr>st FEN1CE. Rogers. F1LODRAMMATICO. Zapr1' 0/ ITALIA. 15.30: «Sreča Je Robert Young. ,, F1 ALABARDA. 16: «CilJ 1 m Erol Flynn. . . V 1MPERO. 16: «PustolovŠt'n'liV(L? chiara«. Stan Laurel i« ^ t | VIALE. 16: «Zopet te / Delia Scala, John GARIBALDI. id.ju. '"0lf. 1 svobodo!*, Shirley MASSIMO. Wray. 16: 15.30: ( King-1 ARMONIA. 15.30: «Okrva'!'Jn(;y George Montgomery. ^ doc f,\ 00* NOVO CINE. 16: ((Zopet )| šel», J. Ritzmilier. SAVONA. 16: «SkrivnoSt j? o&£ Day, H. Mitchun. ^ J ODEON. 16: ((Preteklost K .8 M. Anderson. , Mo” J IDEALE. 16: «Kobra». h1' .JD Hall in Sabu. , v J MARCONI. 16: «SKand3i M fiji», G. Grant. j KINO OB MORJU. 1? D-| l-la konferenca mladine v Upiagu. Delegacija ASIZZ je pozdravila mladino in je poudarila šop nage-ljev in med drugim dejala: «Vi ste zdrava moč naše zemlje, zato ker dokazujete z vašim delom, da stopate Po izkušeni poti jugoslovanske mladine«. Nato je pozdravila mladino tudi delegacija žena iz Buj. V imenu delegacije j.e govorila 68-letna tovarišica TROSILLA Kate-rina in poklonila dar. Med drugim je dejgla, da daje v dar iz ljubezni do mladine. «Ponosna sem na našo mladino: stara sem, toda rada bi živel če dolga leta, da bi uživala veselje do diela, kot ga ima naša mlalina. Vaši sklepi so tudi naši, zato kličem: Naj živi antifašistična mladina, naj živi naš maršal TITO«. Vsi prisotni so navdušeno vzklikali organizaciji ASIZZ, TITU, JA, II. kongresu KP STO. NOVI GRAD. Zene iz Novega grada so sklenile na zadnjem sestanku, da urede vse potrebno za otvoritev otroškega vrtca v čast II. kongresu KP STO! Organizacija ASIZZ bo poskrbela tudi za otvoritev otroškega vrtca v Brtonigli, v Grožnjami in Mamjanu. V vseh omenjenih vasicah si žene prizadevajo, da izvedejo delo do pričetka II. kongresu KP STO. C. M. V nedeljo je bilo na Mašunu veliko partizansko zborovanje. Zbralo se je nad 8000 partizanov iz vse Slovenije, da prisostvujejo odkritju spominske plošče padlim partizanom, ki so padli v veliki ofenzivi leta 1843. Iz Istrskega okrožja je odpotovalo 240 partizanov, da z svojo u-deležbo pokažejo, da ni mej, ki bi mogle ločiti partizane, ki so se vsi borili za bratstvo in enotnost. Tovariš, ki se je velike in pomenljive slovesnosti udeležil, pripoveduje: <;Ze ob peti uri zjutraj smo se pričeli zbirati za odhod. Razpoloženje med tovariši je bilo zelb dobro. V Kopru so se pridružili še predstavniki ZPP Istrskega okrožja. Na treh kamionih smo hitro vozili po dolini Rižane. Na bloku je bil pregled kaj hitro izvršen in že smo se dvigali proti Črnemu Kalu. Nad Črnim Kalom se odpre krasen razgled na Trst in Tržaški zaliv. Mnogi izmed nas so se ob tem pogledu spominjali velikih in slavnih borb, ki so jih partizani vodili zadnje dni aprila 1945 za Trst. V Knežaku smo se za hip ustavili, ker sta se pridružili naši skupini še dve tovarišici. Ena je imela na prsih partizansko značko. Se zelo mlada je sodelovala v borbi. Prostor taborjenja je bil na veliki zelenici, ki je bila vse naokolo obdana od drevja. Res pravo partizansko vzdušje. Tam okoli je bilo pripravljenih polno stojnic, kjer je bilo vsega za utešitev glada in žeje. Za otvoritev slovesnosti je godba zaigrala jugoslovansko himno. Sledilo je odkritje spominske plošče padlim borcem. Sekretar KP okraja Ilirska Bistrica je imel daljši govor o pomenu taborjenja. Navdušeno pozdravljen je spregovoril tudi narodni heroj Stanko Semič-Daki. V imenu JA je spregovoril major JA. Vsi govornik; so poudarjali, kako je bil ta kraj zbirališče partizanov za časa NOB. Tu so se ustanavljale cele partizanske divizije, ki so ojačevale že izčrpane borce. Mašun je bil tudi mejnik med prejšnjo fašistično Italijo in Jugoslavijo. Prav v teh krajih so se vršile velike borbe z okupatorji. Prav lu skozi je bila povezava med partizani iz Jugo-lavije in primorskimi borci. Bivši borci so ob tej priliki prejeli tudi odlikovarja. Ro zborovanju je sledila prosta zabava. Partizani iz našega okrožja smo se kmalu odpravil; nazaj proti I-stri. Polni velikih vtisov smo prišli na domove. Videli smo, s kakim navdušenjem gradijo v noyi Jugoslaviji. Vse bodo popravili, da ne bo dolgo. Se mi smo prinesli polno tega navdušenja s seboj«. Babič Franc Žene iz Škofij Zene iz Škofij so obiskale otroke v pionirski koloniji v Kopru. Delegacija žena je pionirje pozdravila ter jim podarila sadja. Pionirje je pozdravila tudi mala pionirka Suzana iz Škofij in jim recitirala lepo pesmico. Pionirčki so V soboto povabili vse žene na svojo prireditev. Vozne olajšave za člane ES cone B STO Ministrstvo za železniški promet FLRJ je odobrilo naslednje vozne olajšave za potovanje članov ES iz cone B STO-ja, 1) Člani Zveže ES STQ-ja in njihovi družinski člani imajo 50 odst. popusta od redne vozne cene na vseh vlakih in avtobusih za potovanja na letni dopust v Jugoslavijo, in to za odhod in za povratek na mesto svojega stalnega bivališča. . Otroci od 4 let do 10 let imajo 75 odst. popusta. Za družinske člane se smatrajo zakonski tovariš; in otroci izpod 18 let starosti. Ako je zakonski tovariš, sin ali hčerka, že sam član sindikata, lahko samo enkrat v letu izkoristi objavo, in to osebno na svojo ime ali pa skupinsko z ostalimi člani družine. V objayi treba navesti vsa prevozna sredstva, s katerimi bo do-tični potoval (vlak, avtobus, parnik) in glavne kraje, skozi katere se bo vozil. V primeru, da nq vzame vozne karte za celo potovanje, mora u-rad, ki jo izdaja, žigosati, in napisati vozno ceno na objavi in i-me postaje,do katere se bo potnik vozil. Objava je veljavna 60 dni od dneva, ko je bila izdana. Objave za potovanje članov sindikatov in njihovih družinskih članov na letni dopust in objave za skupinska potovanja po vzorcu 2 in 5 PT I bodo izdajali ES cone B STO-ja. Objave za potovanja na letni dopust ne bodo žigosala podjetja ali ustanove, kjer so člani sindikata zaposleni. Namesto podjetja ali ustanove ho objave žigosala Zveza ES cone B STO-ja. Za skupinska potovanja z rednimi vlaki po Jugoslaviji veljajo določbe IO A cl. PT I. POBEGI - ČEŽARJI Kadar so ljudje tako požrtvovalni je vsa prihodnost njihova Pri Pobegih-Cežarjih je ljudstvo pričelo s pripravami za gradnjo zadružnega doma pred enim letom. Takrat je P« prvem prostovoljnem delu nekaj metrov kamenja pričalo, da bo tu zrastlo iz tal nekaj novega, nekaj velikega, gospodarsko, kulturno in politično tako mečnega, da bo usmerjalo vse delovanje, vso rast in napredek teh dveh vasi. Ljudska oblast je videla težnje ljudstva, vedela je, da ne bodo mogli začeti brez pomoči, zato je dala 1 milijon lir kredita. To je Pobežane in Cežarjane tako spodbudilo, da so pograbili z vsem navdušenjem za delo. Danes, po enem letu lahko z vso upravičenostjo pokažejo na svoje delo. Njihov zadružni dom bo prav te dni že pod streho. Praznik bo tisti dan ne samo za ljudstvo teh dveh vasi, temveč tudi za vso okolico. Ljudstvo tega sektorja in o-benem ljudstvo y. okrožju, bo slavilo novo zmago na gospodarskem polju. Slavilo ho zmago dela, hi bo obenem odločen odgovor vsem klevetnikom in vsem podobnim elementom kot so bili mandanti Rihterja in Novaka, kot so bili mandanti zločinca Cergola, ki je v Trstu grozil, da bo miniral vojašnico narodne zaščite v Piranu, in da bo že prišla ura za «Titine». * * * Za izgradnjo svojega zadružnega doma so prebivalci Pobegov in Cežarjev nabrali 1 milijon sto tisoč lir prostovoljnih prispevkov. Pripravili so 738 m3 kamenja, ki je že v stavbi, 40 m3 pa je še pripravljenega. Peska so pripravi" je bilo izkopanih 746 m3 raznega mešanega materiala. Apna so pripravili 160 stotov, cementa 300 stotov in še 50 m3 gramoza. Do 28. avgusta je bila zgrajenega že 576 m2 zidu. Dobljeni kredit so s prostovoljnim delom in drugimi prispevki povišali oil 1 milijona na 5,077.960 lir, ali 1,523.388 din. Pionirji Cežarjev in Pobegov so se rade volje cdzvali vabilu za nastop. Pred kulturno prireditvijo je bilo snemanje na magnetofon radijske postaje v Kopru pesmi «Oba junaka« in «Perice». V pozni uri se je pričela kulturna prireditev. Na sporedu so bile pevske točke pionirskega pevskega zbora, deklamacije in šaloigra v enem dejanju iz današnjih dni. Prireditev je lepo uspela. Zahvaljujejo se tamkajšnjim or. ganizacijam za lep sprejem in gostoljubnost. Navdušeni so sklenili, da bodo ponovili ves spored 18. t-m. v zasilni dvorani zadružnega doma ''ežarji - Pobegi. 25 t. m. pa bodo gostovali s klubom narodne zaščite in Kopra v Kortah. TAKO SE UTRJUJE BRATSTVO Zene iz Sv. Tomaža. Predvčerajšnjem je delegacija žena obiskala oddelek JA v Pradah in jim podarila mnogo, sadja ter toplo pozdravila. Komandant se je ženam lepo zahvalil in poudaril da taki obiski utrjujejo bratstvo. Zene iz Brtokov. Zene so včeraj obiskale pionirje, ki letujejo v Izoli. Pnionirčki so navdušeno sprejeli delegacijo žena z vozom daril. Zene so prisrčno pozdravile otro- 1: 195 m3 in ga tudi že porabili ke in se materinsko z njimi pogo-pri gradnji. Pri kopanju temeljev 1 varjale. C. M. '“1®^ .niEQ Prenehali s prosto. Hr, m PrI gradnji zadru- •* /m’ tudi če ie na Poliu ,e j, a; Vsak dan več ljudi *8ta Ušču. Zidovi so že do Vv ni' V?*ibem ?e,deli° 3e bila na prosto-i ta velika množica sta- i ‘ Jadrn1!' Oklenili so, da mora •f* otv Zn' dom P°d streho za Hfisov'6 kongresa KP STO. „ "anganelci doživeli pri-WjmSenečenje. Na pomoč so v*5ja ^ . tovariši vojak; JA in 0^;. piha ljudstva iz Lonjer.ia OJ r - - tli ik«r V(SsCke S° Vanganelci zelo sit, *' &ST 50 jim veliko pripomo-9 bo hbj U(> zadružni dom res pod , ^nedoločenega dneva. rtoSfo0 ljudstvo je s tem, da w ' v5>°magat §ra.9 tei0 Ci,elovbo ljudstvo Vanga. >!v dnk.aZvese,ila- Pomoč Lo-9Sah ’ da br> t"'’,' v Tr. rc5nica nad lažjo. BABIC MIRO . j. ljudstvo Materade kužnega doma **?* Usnil® pr‘našamO nekaj ritnesrz,; ljudstva Mater«- siSs- « 1110 je^nU r To dokazuje, ka. Š,: bo 7-M)el0 ljudstvo za de-f'4 irebo 't9'1' dom č mprej Ri|. arkov„ en Primer je Prj JfivSe ',z katere se So v L' Kradnj, zadružnega JjblfaS"KB-m mesecu 2370 le ,.s Al ‘JUdstvo ,,a-ude-bilo tudi esi0 n.J. Požrtvovalno. To-u u ■'■tri 8am >viero |z Materade V., Pfostnv ?? mesecu napravil zlat0 ki ega dela. Ta je \t. Požrtvov_? ko udarnika za Ni) ,Juris,v. 'host. Temu sledi t," H Anton, k, Je na- Xu ar‘ši s S^^io, lesu sv°j° dobro voljo » Ž'®k° le treba delati za Ik^st. j. »o pa i,..- a v, ?riPo— od vseh I, >9žr& kot najboljši ],'■ t0,Se,h. AI°Valnost naj -tk hn b',m° 'ledi! "^ih’ f V kratkem času našem Dričam d°»«nv W ^ 'lDa tud kak° naPredujemo Nt.Vbi ra?^ M«teradi flove. 1>V 0 ie Renu al ta delovni (5 Tj ,irian kut-v"1 A1°jz lz Juri-in '2koriščeva-iNe,Ni seT ‘°Varižu na vpra. drJlUi h. d«la. ^^‘deležuje prosto- o1'11' delat Pri gradnji za- CVi^ki obiasf0vnst' ic' '”an) ast. Komaj čakajo, SINDIKALNE PODRUŽNICE ZA KONGRES KP ...pri „Adriji“ v Izoli Na oa-t II. ko gr-su KP STO v času 16. 8. do 24. 8. 1949 je delovni kolektiv «Adrije» dosegel naslednje uspehe na podlagi sprejetih obvez: a) Ob popravi in pregledu 2 avtobusnih motorjev je dosegel 50 odst. b) Ob popravi traktorja Robusta Bujske kmečke zadruge je dosegel 50 odst. Na novo so prebarvali 5 strojev. S tem so dosegli 100 odst. obvezo. c) Ob pregledu stroja Fiat ;n ob manjših popravilih raznih strojev so dosegli 100 odst. obvezo. IZVEN PLANA Prazen dela, predvidenega v pla. nu, so v istem času pregledali in popravili 21 avtomobilov. ...pri „Avtopodjetju“vKopru 1) Nabavlje' ip bil potrebni material za zgmdd^v nršne kopeli za delavce in nameščence. Ograja, ki obdaja garažo, je bila skoraj dokončana. Pri zgradnji ograje je bilo doseženo 90 odst. Za izvršitev zgoraj navedenih del so delavci in nameščenci prispevali 214 prostovoljnih ur. Delavci in name~čsnci so ob pri. ’ četku tekmovanja sprejeli obv.-zo, da b",Jo dnevno prispevali pol ure Do sedaj so to obvezo izvršili 70 od t Nenavadno obnašanje delavca pri »Fruhtusu" Kot vse ositale sindikalne podruž nice. je tudi podružnica «FRUK-TUS« sprejela obveze na čast dru gemu kongresu KP STO. To pod j-etje vrši ono najvažnejših gospodarskih del v našem okrožju. Zaradi velike skrbi in zanimanja naj boljših članov in vodstva te podružnice, lahko razpošlje dnevno na desetine stotov sadija in zelenjave v inozemstvo. Vse to je tako skrbno in okusno zapakirano, da ne občuti nobene okvare pri prevozu. Vodstvo samo se zelo zanima za še boljže in hitrejše ekspeditiranje blaga. Toda tudi pri tej sindikalni po družnici je neki VASCOTTO Ivah ki na sindikalnih sestankih vedno molči, pri delu pa vedno klepeta in podtika žalivke in teko odte guje ostale tovariše od dela. Ce opazi v oddelku kakega člana vod stva podjetja, takoj poprime za delo in poizkuša skriti svoje ravnanje. Zakaj ima ta tovariš take odnose do vodstva? Saj vendar danes na vodstvu ni več nekdanjih fašističnih oblastnikov, katerih se j še pošten in vesten delavec bal! Danes se vodstvo podjetja zani ma ne samo za dobro delovanj podjetja, temveč skupno s sindikat nim odborom za utemeljene kritike in dobre predloge, ki jih stavijo de lavci. To pa VASCOTTO Ivan tudi dobro ve. Ker pa njegovo klepetanje ni ne upravičeno in ne pošteno, se skuša zakrinkati pred vodstvom in ostalimi zavednimi člani sindikalne podružnice. Zato bi bilo prav, če bi sc Vascotto priučil več j€ odkritosti. Delavska zbornica v Gorici spi>-reča: Zna.ni so zadnji dogodki, ki so poostrili spor med bančnimi nameščenci in Assicreditom. FIDAC (ki kljub dvema razkoloma še vedno predstavlja večino italijanskih bančnih uslužbencev) je pred časom pozval Zveze lastnikov v pogajanje za obnovo pogodbe. Toda čim se je pojavil raz-kolniški FABI, se je ta zveza takoj pričela z njim pogajati za dosego sporazuma, ki bo znatno poslabšal pogoje stare pogodbe in poleg tega dovoljuje če uvedbo prekinjenega umika. T0 podtalno delovanje delodajalcev je seveda povzročilo odločen odpor FIDAC, ker ga niso povabili pogajanjem, kakor se je to uprlo tud-i samim pristašem FABI, ki so ga že začeli zapuščati. Po tem dogodku se je FABI spričo nezado-oljstva svojih članov pričel izmikati tej pogodbi, toda Assicredito ga je kmalu krepkeje prejel, nakar je FABI takoj zepet popustil in Assicredito se sedaj čuti poobla-ien za uvedbo prekinjenega urnika. To dejstvo ni FIDAC prav nič presenetilo. Takoj se je znašel v novem položaju in dal bančnim uslužbencem sledeča navodila: «Vsi bančni nameščenci bedo delali samo v jutranjih urah in bodo popoldne ostali doma. Blagajničarji bodo lahko ostali v službi še nujno potreben čas, ki pa ne bo smel presegati ene ure po zapretju drugih uradov. Ta čas lahko uporabijo samo za štetje, medtem ko morajo vse ostale operacije pustiti za na--lednje jutro«. Delavska zbornica kakor vse njene sekcije so vedno n« razpolago bančnim nameščencem SPOfU minil zi GORIŠKI DNE V N PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA 42 • TEL. 749 IZ SLOVENSKE BENEČIJE Prijava vskladiščenega vina Goriško županstvo sporoča: Vsi pridelovalci vinskih pijač brez izjeme morajo, kot to določa zakonski odlok z dne 23-3-1947 št. 177, prijaviti količine vina, ki so jih imeli v kleteh ali drugih skladiščih dne 21. avgusta t. 1. Prijave je treba predložiti davčnemu uradu v ul. Mazzini 7, II. nadstr., najkasneje do 5. t- m. Proti šršiteljem se bo postopale po Čl. 55 finančnih predpisov z dne 14. septembra 1931 št. 11/5. Cesto Rutarji - Dolenje bodo popravili Pred nekaj dnevi so pričeli popravljalnimi deli na cesti med Rutarji in Dolenjem. Dela so poverili podjetju Ruggero Lenussi, Seja upokojencev Mestne hranilnice Vsi upokojenci Mestne hranilnice so vabljeni na sejo, ki bo jutri, v soboto 3. septembra v prostorih pokrajinskega urada y ul. Crispi 9. Ker se bo na tej seji sprejel dokončni sklep glede ureditve pokojnine, je v interesu vseh upokojencev, da se seje udeleže. Nov vozni red na gorišhem kolodvoru 1. septembra je stopil v ve ijavo nov vozni red vlakov na progi Trst - Gorica - Videm. Urnik se je spremenil le za nekaj minut samo pri treh vlakih. Novi urnik vlakov je sledeč: ODHODI IZ GORICE Za TRST: 5.57, 7.33, 9.53, 10.50, 14,11, 15-43, 16.20 (delavski, skozi Ronke, ne vozi ob nedeljah), 19.18 22.15, '23.29. Za VIDEM: 5.14 (brzovlak za Vi-cenzo, samo I. in II. razred), 5.59, 6.57, 8.29, 12.35, 14.10, 17.21, 18.42, 20.14, 22,16. ______ PRIHODI V GORICO Iz TRSTA: 5.51, 6.55, 8.11 (delavski), 8.27, 12.31, 14.06, 17.17* 18.36, '20.14, 22.16. Iz VIDMA: 5.06, 5.54, 7.31, 9.ol 10.46 14.09* 15.41, 19.16, 22.11, 23.27, Pretresljiva zgodba 18 družin, ki jih je brazilski misijonar s propagando demokrščanskih krožkov izvabil v tujino, da bi tam zanj garali Kadar slišimo govoriti o Kanalski dolini, si po navadi predstavljamo tiste slovenske vasice, ki mirno sanjajo v svoji prirodni lepoti med visokimi gorami, kjer rastejo stoletne smreke in jelke, ki razširjajo prijeten duh po smoli. Da, samo tako si predstavlja Kanalsko dolino vsakdo, ki ne pozna življenja ljudi, ki bivajo v tem predelu videmske pokrajine. Vse ta veličina lepote, ki jo je narav o poklonila tej dolini, je v pravem nasprotju z revščino, ki vlada med tem prebivalstvom. Svet, kdor ga poseduje, jim ne more nuditi ničesar, ker je pust in skalnat; le tu in tam opazimo kak vrtiček, ki je jako skrbno obdelan, v mnogih krajih pa še tega ni. Brezposelnost je silno velika, zato so nešteti primorani, da emigrira-jo v sosednje države, da morejo vsaj za silo preživljati svoje družine. Nekaj Slovencev Kanalske doline je zaposlenih v Rablju, in sicer v rudnikih svinca in cinka, a imajo tako nizke plače, da žive silno 'težko. V prostranih gozdovih, ki se tu raztezajo, je bilo nekdaj veliko dela, a zadnje čase so odpusti delavcev na dnevnem redu. Posekali so namreč že toliko lesa, da so marsikje ostale le ie jase. Da b{ vsaj nekoliko zaščitili gozdno bogastvo, so marsikje ukinili delo za nedoločen čas. Vlada revščina, a narava je širokosrčna in odkupila se jim je v obilici za svojo skopost, ker jim je odmerila k omenita tla namesto rodovitnih polj, s tem da je tem krajem poklonila estetično bogastvo, od katerega živi danes marsikatera družina. Ze od nekdaj je znana Kanalska dolina kot krasno turistično središče, primerno za poletno kakor tudi za zimsko bivanje. Zrak je čist in vse poletje hladen, ker ga sveži jo smrekovi gozdovi, pozimi pa so tu jako ugodni smučarski tereni. Tudi letošnje poletje je obiskalo vasi Kanalske doline mnogo letoviščarjev iz Italije in iz inozemstva. Hoteli in restavracije so bile napolnjene že v prvih dneh junija in tudi skoraj vse družine prijaznih dolincev so sprejele večje število gostov. Nimajo sicer luksuznih vil, imajo le skromne hišice, ki močno sličijo tipičnim koroškim ali gorenjskim hišam, a vseeno so se družine stisnile v podstrešje, ostale prostore pa so oddale gostom na razpolago. In morali bi videti, kako zna Slovenka iz Kanalske doline urediti svoj domek, da se tujec počuti v njem takoj domačega, čim prestopi hišni prag. Kamer koli pade pogled, povsod najde le red in čistočo, pa najsi bo to v hiši ali okrog nje. Iz malih okenc kipe rdeče in bele kite nageljnov, navzgor pa se širi duhteči rožmarin, ki je kras in ponos vsake slovenske žene. Večkrat slišimo letoviščarje, ki so se delj časa zadrževali na oddihu pri naših družinah, kako hvalijo slovensko ženo, ker privošči tujcu prijazno besedo in je jako ustrežljiva. Vseh teh udobnosti ne najdejo v nobenem še tako razkošnem hotelu, najdejo jo le pri slovenskih družinah, v preprostih in snažnih hišicah. Vse to seveda močno vpliva na vtis, ki ga dobe tujci o naših ljudeh in o naših krajih. Letoviščarji in izletniki, ki stanujejo kot gostje pri naših družinah, se PO napadi dovolj dobro oddolže za gostoljubje, posebno tam, kjer najdejo večjo domačnost. Na ta način si pomagajo neštete družine, da se preživljajo preko zime s tem, kar so prislužile z oddajo stanovanja poleti. Medtem ko si vsi kanalski dolin-ci močno prizadevajo, da bi napravili svoje domove čim lepše in u-dobnejše, da bi pritegovali ti kraji čim več tujcev, se tamkajšnje občinske Oblasti prav malo zmenijo, da bi napravile kaj za pospešitev tujskega prometa in turizma sploh. Ne bomo naštevali podrobnosti, na katere so nas že večkrat opozorili izletniki, ki stalno zahajajo v Kanalsko dolino, o menimo naj le ceste, ki so v mnogih krajih prav zapuščene. Pred nedavnim smo obiskali Ovčjo vas, pa smo videli in tudi prebivalstvo samo nam je tožilo, da je cesta, ki se odcepi c d državne, v tako obupnem stanju, da ne more jo po njej voziti ne avtobusi ne tovorni avtomobili. To je seveda v veVko oviro izletnikom, ker si vsakdo raje izbere letovišče tam, kamor lahko pride z avtobusom in kjer ima okolica lepe ceste, da morejo hoditi na izprehod. Slabe ceste so kajpada v veliko oviro tudi gospodarstvu, ker onemogočajo prevoz lesa. Kakor v Ovčji vasi tako je še marsikje drugje in prav povsod bi se dalo to izboljšati brez velikih stroškov, ako bi se malo več zanimale oblasti za javna dela. Kakor skrbe posamezniki, da bi postale vasi Kanalske doline čimbolj privlačne in da bi se pospešil tujski promet in turizem, tako bi morale skrbeti tudi oblasti, katere pa menda ne poznajo važnosti in velikega pomena, ki ga prinaša tujski promet. Mezde obrtniških delavcev so mnogo nižje od mezd industrijskih delavcev Italijanska federacija delavcev sporoča: Čeprav se pogajanja za pogodbo rokodelskih nameščencev vrše že eno leto, vendar ni do sedaj še videti nobene možnosti, da bi prišlo do dokončnega sporazuma. Najtežjo točko teh pogajanj predstavlja odločno naspro-tstvo delodajalcev, ki nočejo svojih nameščencev plačevati po plačilni lestvici industrijskih nameščencev. Ob tej priliki naj omenimo, da medtem ko so sindikalni zastopniki ponudili kompromisno rešitev, so delodajalci nepopustljivo vztrajali Za potovanje v Trst ni več potrebno dovoljenje Opozarjamo Goričane, ki bi se hoteli udeležiti spominske svečanosti v čast bazoviškim mučenikom, da za potovanje v Trst ni potrebno več nikakšno dovoljenje, temveč zadostuje navadna osebna izkaznica, s katero potnik lahko dokaže italijansko državljanstvo. pri svojem stališču. Da bo ta nesporazum vsakomur jasen, je treba povedati. da bi na podlagi predlogov rokodelskih delodajalcev znašala razlika med plačo rokodelskih in industrijskih nameščencev 12 lir na uro in to v škodo rokodelskih u-službencev. FIL, ki bi rada čim-prej na miren način zaključila ta pogajanja, se ie odločila, da bo zadevo prijavila Uradu za delo ..Mihlova Zala" v Štandrežu V nedeljo 4. t.m. bo Prosvetno društvo «Oton Zupančič« v štandrežu ponovilo veliko ljudsko igro ((Miklova Zala« v Žižkovi dramatizaciji. Igra je žela že ob krstni predstavi in pri ponovitvi prav lepe uspehe. Tudi nedeljska prireditev so bo vršila na prostem. Standrežci vabijo k obilni udeležbi vse, ki te lepe in zanimive igre še niso videli. IZ KANALSKE DOLINE Prizadevanje domačinov in brezbrižnost oblasti za tujski promet in turizem Don Moderjan, ki že sedemnajst let kot misijonar «pase duše« v Braziliji, je dolgo časa koval načrte, kako bi si poleg nebeškega kraljestva zagotovil tudi zemeljski raj. Pa mu šine v glavo idealna zamisel: Kolonizirati neobljudene kraje s pridnimi delavci, ki se bodo z malim zadovoljili in mu dobro delali. S tem mu bo zagotovljen izdaten dotok dohodkov, s katerimi si bo potem že znal polepšati življenje. Ko je razmišljal, kje bi mogel najti ljudi, ki b; ustrezali takim njegovim načrtom, se je spomnil svoje rodne občine Tajpane v Benečiji. Vedel je namreč, da je bilo ljudstvo tamkaj že od nekdaj prisiljeno zaradi slabih življenjskih pogojev izseljevati se. Sporočil je torej v domače kraje, da ima kot misijonar možnost nuditi delo in kruh več ljudem, ki bodo lahko v kratkem času in brez velikega napora postali veliki gospodje. Ta vest se je kakor blisk raznesla po vseh bližnjih vaseh in ljudje so noč in dan sanjal; le o sreči, ki jih čaka v Braziliji, če se odzovejo povabilu «dobrega» misijonarja. Da bi bili ljudje še bolj prepričani, da jih čaka onstran oceana res vse tisto, kar jim je lepega obetal don Moderjan, sta decembra lanskega leta odpotovala tjakaj dva misijonarjeva sorodnika iz Platišč. Kot sta se pred odhodom dogovorila s tistimi, ki so se odločili, da jima bodo sledili y obljubljeno deželo, sta res takoj po prihodu pisala o krasot; braziljskih krajev, o dobrem zaslužku in lepem življenju. Približno sto ljudi, in sicer sedem družin iz Brezij, pet iz Platišč, tri iz Tajpane in tri iz Crne-je se je odločilo, da gre preko morja po srečo, za katero so mislili, da jih v resnici čaka. Prodali so vs° živino in tisto malo zemlje, — če jo je kdo imel, — nekateri pa tudi hišo. Marsikdo je napravil celo precej dolga pri svojih sorodnikih, ki so morali vzeti posojilo v bankah ter zastaviti svoj« majhno imovino v upanju, da bodo izseljenci kmalu zaslužili toliko, dg bodo lahko brez težave v kratkem času poplačal; ves dolg. Nakupili so si nekaj oblek in kuhinjske priprave, kot jim je to naročil misijonar in pozneje njegova sorodnika. Ker so vedeli, da bodo v novi domovini obdelovali zemljo, so pripravili tud; nekaj semenskega fižola in koruze, da bi poskusili kako uspeva evropsko seme v Braziliji. V mesecu januarju je prispel iz Benetk v Tajpano brazilski konzul, da bi prisostvoval komisiji pri zdravniškem pregledu, ko so odbirali najbolj krepke in čile ljudi. Ob tej priliki so priredili velik praznik in domačini so z velikim navdušenjem pozdravili brazilskega predstavnika. Ze tedaj (21. januarja t, 1.) je prinesel naš dnevnik dopis zavednega beneškega Slovenca, ki je opozarjal emigrante, naj ne nasedajo preveč sladkim in vabljivim besedam, kajti vedel je, kaj čaka te ljudi v tujini, in svoj dopis je zaključil s starim pregovorom: domača gruda — zlata ruda. Bilo je 17. marca, ko je osemnajst družin, samih močnih ljudi, zapustilo rodne kraje in odpotovalo v tujino daleč preko morja. Tam so jih čakali misijonar in njegova sorodnika, ki sta prispela tja že pred štirimi meseci. Novodošlj naseljenci so zadeli s voj o prtljago na ramena in nadaljevali dolgo pot preko puščav. Pet in štirideset ur so hodil-i, utrujeni in izčrpani so prenočevali na tleh pod milim nebom in marsikdo je že začel obupovat^ kajti okolica ni vzbujala ni-kakih prijetnih nad. «Da pridemo do lepšega življenja, je treba premagati vse ovire«, se je kdo pošalil, ki je imel še kaj dobre volje. Končno je posadka le prišla do cilja na planoti v višini 1600 do 1800 m. Vse, kar so tam opazili, je bilo par lesenih kolib, ki naj bi jim služile za nove domove, vsenaokrog pa puščava in v vsej okolici nobene žive duše. Takoj so jim pričeli odkazovati delo in dopovedovali so jim, da bo treba to pustinjo spremeniti v rodovitne plantaže, kjer bo uspevala kava in če marsikaj dobrega. Pričelo se je delo, pravo živinsko garanje. Nihče se ni zmenil za te ljudi, da bi jim preskrbel-potrebno hrano. Se dobro, da so imeli za prve tedne tisto malo semenskega fižola in koruze. Pa so pošle tudi te zaloge in lakota se je nadaljevala. Začel se jih je polaščati obup. Don Moderjan je prihajal le poredkoma med svoje kolone. Ko je slišal njihovo tarnanje, jim je nesramno zabrusil, da je pač mislil, da se bodo zadovoljili s takšnim Življenjem. Pristavil je še, da so pač «gospoda», ker tožijo, da je hudo. To je izseljence močno razjarilo in zagnali so se proti misijonarju ter ga pošteno naklestili za tak njegov odgovor pa tudi zaradi zvijače, g katero jih je izvabil v tujino. Sedaj jim je bilo tudi jasno, zakaj se je njegovima sorodnikoma tako mudilo pisati hvalo o Braziliji; ona dva sta namreč postala upravnika misijonarjeve plantaže. Gorje teh izseljencev pa se še ni končalo. Pogorele so do tal še kolibe, ki jih sicer ni bilo nič škoda, saj so bile polne uši in drugih zajedalcev, a z njimi je zgorelo tem ljudem še zadnje imetje, ki so si ga nabavili z izkupičkom za prodano domačijo. Zaradi pomanjkanja hrane in zaradi zajedavk, ki so jim pile kri, so začel; otroci bolehati. Ko niso videli pred sabo drugega izhoda, so se potožili italijanskemu konzulu in mu obširno razložili, v kakšnem položaju se nahajajo. Konzul jih je takoj obiskal in ko se je sam prepričal o njihovem neznosnem življenju, jih je sprejel pod svoje varstvo. Izseljenci so o vsem napisali že dolga pisma opominjajoč vse tiste, v domačih vaseh, ki bi hoteli v tujino. V teh pismih tudi preklinjajo demokrščanske krožke, ki so podpirali propagando za izseljevanje. Koliko obupa je v vseh feh pismih in kako silna je želja po vrnitvi .v domovino, čim bi le bilo mogoče prigarati za vozni listek za povratek. To-da to je ogromna vsota, ki je s svojim zaslužkom skorajda nikoli ne bodo prihranili, ko še za znamke nimajo. Saj piie nekdo: ne čakajte od nas pogoste pošte, kajti kupiti znamkp pomeni za nas skoraj en dan dela pod žgočim brazilskim soncem. Spletkarski demokrščanski krožki si dajo mnogo opraviti, da bi se o takih pismih in njih vsebini med ljudstvom nič ne izvedelo, zlasti še zato, da ne bi trpel «ugled dobrega dušnega pastirja«. Toda ljudstvo se ne. plaši in ne molči, temveč vsakomur, k; se želi poučiti o življenju izseljencev v Braziliji, rade volje pokaže žalostna pisma. Nesrečn; zgled izseljencev iz občine Tajpane naj bo resen opomin vsem tistim, ki so na tem, da nasedajo goljufivim vabilom raznih don Moderjanov. OKROŽNICE ZA TRGOVCE Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici obvešča vse včlanjene trgovce, da si na njenem sedežu v ul. IX. avgusta lahko ogledajo sledeče okrožnice: 1) Izvoz povrtnin v Švico; 2) uvoz v Indijo; 3) izvoz hrušk v Anglijo; 4) povpraševanje ameriških tvrdk v Nemčiji po sveži zelenjavi; 5) Nov seznam, blaga za prosti uvoz s plačilom v šterlir.gih; 6) informacijski vestnik Državne trgovske zveze za volno, ki vsebuje podaljšanje trgovskega sporazuma med Italijo in Turčijo z dne 10.11. 1948. * * * Včeraj je moral rešilni avto go- riškega Zelenega križa na pomoč 46-letnemu Rijavcu Francu iz ul. C. Prosperi št. 5. Rijavec se je, kot že mnogi pred r.-jim, s kolesom ponesrečil na strmini pri Pla-cuti. Pri padcu si je zlomil levo nogo. Odpeljali so ga v bolnico, kjer se bo moral zdraviti 40 dni. * e * Goriška policija je včeraj iz varnostnih razlogov pridržala 44-letnega Sinicco Fortunata, iz Brda pri Vidmu irj Rossi Cezarja, starega 41 let, iz Germana Vercellese. Oba sta se potepala po našem mestu brez vsake zaposlitve. Odposlali ju bodo npjbrže v njun rojstni kraj. KIM© VERDI. 17; «Vrni se, Lassi«, R. Mc Dowall. VITTORIA. 17: ((Prekleti«, p. Gia-chetti. MODERNO. 17: «Bes», R. Brazzi CENTRALE. Zaprto EDEN. 16.30: «Zadnja ježa«; MELENTIJE POPOVIČ O ekonomskih odnosih med socialističnimi državami (Nadaljevanje s 1. strani) ni resnične ekonomske enakosti, temveč v resnici obstoji, vlada in pleni ekonomska neenakost in izkoriščanje. To pa je pojav, ki je bistvu socializma tuj in sovražen. Namesto da bi to še dalje hinavsko zamolčevali, je treba to priznati in pričeti z uresničevanjem tistih sprememb v odnosih, ki bi popeljale današnji socialistični svet k odpravi izkoriščanja nerazvitih držav s strani razvitih. Enoletna kampanja proti KPJ in FLRJ je, čeprav se je temu vprašanju izogibala, dala kljub temu toliko materiala, na osnovi katerega je mogoče videti, da je v vrstah Informbiroja, najbolj milo rečeno, popolna idejna zmeda o tem, kaj je socialistična enakost in enakopravnost, kaj je socialistična pomoč in kaj obveznost itd. Po marksizmu-leninizmu je popolnoma jasno, kaj je trgovina po kapitalističnih načelih, a kaj so resnični socialistični ekonomski odnosi, kje pričenjajo in kje nehajo delovati temeljni zakoni kapitalizma. Sele jugoslovansko-albanski odnosi so v glavnem prešli bistvo in okvire kapitali-stičnih odnosov in so bili v glavnih črtah postavljeni na socialistična načela, medtem ko so bili in ostali odnosi med vsemi ostalimi državami socialističnega tabora v bistvu kapitalistični. In dalje, resnično socialistična pomoč se bo pričela šele takrat, ko bo v menjavi odpravljeno načelo svetovnih cen in bodo postavljeni pogoji menjave na nove temelje, kadar bo ena — razvita — država dajala iz svoje akumulacije akumulaciji druge države vrednost, za katero ne bo zahtevala niti obresti niti — v skrajnem primeru — vračanje »dolga«. Prav tako je po marksizmu-leninizmu jasno, da ekonomska enakost pomeni: prvič, odpravo izkoriščanja; drugič, izenačenje v razvoju proizvajalnih in tehničnih sil, izenačenje v stopnji industrializacije itd. Brez tega je enakost samo gola traza, ki nima z marksizmom nikakršne zveze. Poglejmo primer informbiro-jevske zmešnjave. Mathias Ra-ikoszi, generalni sekretar Partije delovnega ljudstva Madžarske, eden izmed najbolj klepetavih «junakov» Informbiroja, obenem pa tudi eden izmed njegovih tipičnih predstavnikov po omejenosti pogleda, po oportunizmu in zmedi pojmov, je objavil članek z naslovom: ((Jugoslovanski trockisti — udarni odred imperialistov«, v katerem med drugim pravi: «Ker bi rad poučil svoje bralce, analizira, «Ekonomist» (londonski časopis — M. P.) izmišljotine Titovih klevet proti Sovjetski zvezi o dragi prodaji industrijskih predmetov Jugoslaviji... toda iz ((Ekonomista« 15. aprila 1949. leta se vidi, da te cene niso tako visoke, kakor bi jih radi prikazali... (gre konkretno za cene pisalnih strojev — M. P.). V Angliji jih pa prodajajo (pisalne stroje — M. P.) po 65 funtov sterlingov, torej draže«. Rakoszi tu odgovarja na pisanje naših listov, ki ilustrirajo način izkoriščanja zaostale države, prisiljene izvažati agrarne proizvode, a uvažati izdelane industrijske proizvode. Pri tem je naš tisk navajal kot primer odnos med koruzo (to je med prvo stopnjo proizvodnje) in pisalnim strojem (to je tretje stopnje proizvodnje), po katerem bi morala dali Jugoslavija z» pisalni stroj 3000 kg koruze. A «marksist» Ra-koszi pravi, sklicujoč se na znani buržoazni ekonomski časopis, da je to klevetanje Sovjetske zveze (ne pa ekonomska zakonitost v kapitalizmu, ki jo je odkril Marx), da nismo upravičeni, ker «te cene vendar niso tako visoke...« in da recimo Madžarska pri tej menjavi Jugoslavije ne izkorišča, ker je pri njih cena pisalnega stroja nižja kot v Angliji- Z drugimi besedami — vse je v redu, naj bo, kakor je tudi bilo doslej, e Jugoslovani so klevetniki, če se upirajo. Kakšno zvezo pa imata to z marksistično-leninistično ekonomsko znanostjo? To, da prodajajo blago ceneje kakor Anglija, je zv. madžarska trgovska podjetja samo dobra reklama. Toda stvar ni samo v tem, kako kriči nek ((eminentni« infor-birojevec, ampak v tem, da proglašajo informbirojevski ((ideologi« takšne odnose za socialistične in bi radi na njih gradili e-notnost socialističnega sveta in enotnost svetovnega delavskega gibanja. Tu ne gre za to, kdo je za e-notnost in kdo ni. Na jeziku so vsi za enotnost. Vprašanje je, za kakšno enotnost? Bomo mer zgradili enotnost na kapitalističnih zakonih v ekonomskih odnosih? Toda tudi -Stalin je pisal, da je to nemogoče. Kapitalistični odnosi delijo države na izkoriščane in na tiste, ki izkoriščajo — med njimi pa ni enotnosti, ampak protislovja. Na tem te. melju ni mogoče graditi socialistične enotnosti. Treba je spremeniti odnose in organizirati resnično socialistično ekonomsko sodelovanje med socialističnimi državami in s tem premagati protislovja. To pa pomeni, da se socializem kaže v odrekanju raznovrstnim ekonomskim privilegijem, dediščini kapitalizma. V politiki velja prav tako, odreči se vsem privilegijem in priznati Leninovo načelo, da bo gospodarsko enotnost socialističnega sveta «po splošnem planu reguliral proletariat vseh narodov«, to pa danes pomeni — komunistične partije vseh socialističnih držav sporazumno, na temelju enakopravnosti. Mi, komunisti Jugoslavije, ki nas je v duhu naukov marksizma-leninizma vzgajal v ostri revolucionarni oboroženi borb.i tovariš Tito, nikakor ne moremo gornjih Leninovih besed razumeti drugače, kot v resnici pomenijo: kot enakopravno udeležbo vseh kompartij pri reševanju tega vprašanja. Če so te partije zares vodilne sile narodov in držav (a to ni mogoče ugotavljati z diplomatskimi notami, pisanimi na podlagi poročil diplomatskih uradnikov, temveč v živi politični praksi revolucionarnega boja za odpravo kapitaliz-ma in zgraditev socializma), tedaj je mogoče razumeti Leninove besede samo tako. A Inform-biroju pač ne bo uspelo, poleg vseh laži in sofistike, da bi mednarodnemu delavskemu gibanju podtaknil namesto socialistične enakosti nekaj drugega in da bi to nezaslišano prakso neenakosti priznali kot teorijo socialistične enakopravnosti. V gonji proti Jugoslaviji po resoluciji Informbiroja prav tako govore, da so Jugoslovani nehvaležni za pomoč, ki so jo dobili od Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije in da mislijo graditi socializem sami — brez njihove pomoči. V čem je tu ekonomsko bistvo stvari? Pri analizi jugoslovansko-alban-skih odnosov smo videli, kaj pomeni resnična socialistična pomoč, videli smo, da se pričenja takrat, kc se iz lastne akumulacije, ustvarjene z delom socialističnih delavcev ene socialistične države, daje pomoč drugi socialistični državi. Sicer pa odnosi, ki so obstajali in obstoje danes med socialističnimi državami, ne samo da niso socialistična pomoč, ampak so to trgovski odnosi na temelju povsem kapitalističnih načel, z vsemi posledicami, ki iz tega izhajajo. V teh odnosih Jugoslavija kot zaostala država ne samo da ni dobivala dotacije v svojo socialistično akumulacijo (kot je to na primer Albanija od Jugoslavije), ampak je v resnici — z blagovno menjavo po svetovnih cenah — del te akumulacije izgubljala. V tem smislu govorimo, da gradimo v dani zgodovinski situaciji socia-ližem z lastnimi silami, to je brez pomoči, dotacij od zunaj. Pod kategorijo1’ socialistične pomoči bi kvečjemu lahko všteli 50.000 ton pšenice, ki jo je dala ZSSR porušenemu Beogradu še med vojno. Toda to je bilo vojno obdobje, v katerem smo tudi mi dajali i ljudske i materialne žrtve, vsekakor ne manj — glede na število prebivalcev in gospodarsko moč — kakor kdor koli drug. Trgovina z ZSSR in drugimi državami ljudske demokracije ni nikakšna pomoč, temveč trgovina po svetovnih cenah kot s katero koli drugo državo. Ce hočejo prikazati kot pomoč dejstvo, da so te države, predvsem ZSSR, pričele z Jugoslavijo trgovati in so pristale, da dobavljajo tudi investicijske vrednosti, ki jih Jugoslavija drago plačuje po svetovnih cenah, potem je to nekaj drugega.. Toda, če bi tudi imenovali pomoč, a to po svojem bistvu ni, potem smo takšno pomoč dajali tudi mi drugim — še celo večjo, ker so z blagovno menjavo obilno vlekli iz Jugoslavije ekstraproli-te. Zakaj tega ne imenujemo pomoč Jugoslavije Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije? Danes izvajajo socialistične države z ZSSR na čelu proti Jugoslaviji diskriminacijo, ki je ne uporabljnjo niti proti eni izmed kapitalističnih držav. O tem smo le govoril; in je to jasno. Po lo-Igiki Informbiroja prekrščujejo navadno kapitalistično trgovino V socialistično pomoč in to samo s strani ZSSR do majhnih socialističnih držav (narobe ne velja). Cisto diskriminacijo (ki jo danes izvajajo proti Jugosalviji) hoče ta logika prikazati kot povsem razumljiv izraz svobodne volje Sovjetske zveze, da z nekom trguje ali pa ne. Pod pojmom socialistične pomoči b; radi vtihotapili nekaj, kar je v bistvu povsem drugo — buržoazno kapitalistično trgovino, a marksi. stično jasne pojme o tem, kaj je svoboda, a ki nujnost in obveznost, zamenjujejo z buržoazno postavko o absolutni svobodi neke določene države, z drugimi besedami — pod to firmo skušajo opravičit; samovoljnost ene države ali skupine držav proti drugi socialistični državi. Ko pa na tak način zmedejo pojme, ko pod firmo mnrksizma-leninizma vtihotapljajo povsem buržoazne kapitalistične kategorije in pojme in jih razglašajo za čisti, nepotvorjeni in edino odrešilni, pravoverni socializem, tedaj z največjim grmenjem citirajo znana klasična mesta mar-ksizma-leninizma in hočejo ob trušču in hrušču prepričati svet o izdajstvu »socializma« s strani voditeljev KPJ. (Nadaljevanje sledi) Proga Lupoglav - Štalij e "Lani šče )~9 Lupcqfo %f1endia UČKA Novo Vat ican S* Martin-: QošO''' stare proge j&l -• • ■» projektirana prog« proga v delu proga, ki bo letos - - ceste zgrajena •Ziii novo rudarsko nAseije v Podpičan bo povezala juznovzhodno Istro z zaledjem Proga Lupoglav — Stalije bo nedvomno največjega pomena, ker bo držala do raškega premogovnega bazena in tako povezala julnovzhodno Istro z železn. omrežjem v zaledju. Poslej riški premogovni bazen ni imef| železniških zvez, tako da morajo rremog prevažat; po morju do Reke in drugih pristanišč in ga tam prelagati na vagone. Nova proga, ki ,io gradi'o predvsem s pomočjo članov Ljudske fronte, se pri Lupoglavu odcepi od proge Divača - Pulj, kj so jo zgradili pred 63 leti. Letos bodo zgradili progo na cdsz-ku Podpičan . Stalije, tako da bo najnovejši premogovni obrat raškega bazena povezan z železnico in bodo premog laže prevažali. Prihodnje dni bedo začeli vrtati predor pod Učko pri Koži jaku, da bedo zgladili še progo proti Reki in tako povezali osrednjo Istro neposredno z Reko ter precej skrajšali notovanje po železnic; od Reke do Pulja. Frontne organizacije v Istri, Hrvatskjm Zagorju ;n Dalm-ciji so prevzele pom oj pri graditvi proge kot svojo častno nalogo. Dobro se zavedajo velikega po-ima še tem večji pomen, ker mena nove železcice. Nova proga hkrati meli rirajo Cepičko polje, dolino Reše in razširjajo premogovnik v Podničanu. kjer tudi gradijo veliko rudarsko naselje. in knjižnice «•• *.v.v.v.v.v.v.v.".v.vv.%v.-. odprt od U po prejšnji priiavi. OSREDNI DRŽAVNI ARHIV Priobčujemo u vednost našim turistom, ki obiskujejo Slovenijo, da so odprli muzeji, galerije in ki.jižni-ce v spodaj navedenih mestih in označenem času. Ljubljana NARODNI MUZEJ ETNOGRAFSKI MUZEJ PRIRODOSLOVNI MUZEJ — Prešernova 24 so odprti: Za splošne obiske ob nedeljah od 10-13, oh torkih in četrtkih od 10 do 13 in od 15-17. Za skupine so muzeji odprti ob nedeljah od 10 do 13, ob delavnikih pa dnevno od 9-14 in od 15-17, razen v sobotah popoldne. Vstopnine ni. Za znanstvene delavce odprto po dogovoru. Vhod ob nedeljah z Muzejskega trga, ob delavnikih s Prešernove ceste. MUZEJSKA KNJIŽNICA — Prešernova 24 je odprta od 7.30 do 13.30. Za znanstvene delavce po dogovoru. MESTNI MUZEJ — Gosposka ulica 18-11. odprt ob torkih in nedeljah od 10-12, ob četrtkih od 16-18. GEOGRAFSKI MUZEJ — Napoleonov trg 7 Vstop samo za znanstvene delavce od 7-14. SOLSKI MUZEJ — Komenskega 19 y Sloveniji .■\.W.V.*.V.V.V.V.V.V.V.V,liV*V^ Celje LRS — Prešernova 24 je odprt v študijske namene vsak delavnik od 7-14. MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE LRS — Napoleonov trg 6-1 Razstavni del še ni odprt, arhiv in knjižnica odprta za znanstvene delavce od 7-14, NARODNA GALERIJA — Tomanova ul. 1 je odprta ob nedeljah, torkih in četrtkih od (0-13, za skupine med tednom javiti obisk ustno ali telefonično (37-65), MODERNA GALERIJA, Cankarjeva cesta (vhod v Tivoli park) Stalna razstava še ni postavljena. Periodične razstave od 8-18. BOTANIČNI VRT UNIVERZE, Ižanska cesta 15, odprt vsak delavnik od 9-12 in od 15-18. Vstopnine ni. ZOOLOŠKI VRT v pripravi. ZAVOD ZA VARSTVO KULTURNIH SPOMENIKOV LRS, Tomanova 1 Znanstveni inventar, fototeka, kartoteka, biblioteka itd. na vpng]ed za strokovne delavce od 9-12. Maribor POKRAJINSKI MUZEJ odprt V torek in petek od 14-16 ter v nedeljo od 10-12. Za ekskurzije vsak dan razen nedelje od 8-18. Ekskurzije in množične obiske javiti muzejski upravi vsaj 24 ur preje. II jy m U Končno pa so se morali vdati. Povabili so nas na kosilo, ki je bilo obilno in tečno. Tudi od tu smo sg morali ločiti, najprej pa smo morali obljubiti, da se še vrnemo. Nekaj dni oddiha. Nato sva se vrnila. Najprej smo obiskali srbsko kolonijo v Izoli. Pionirji so se po opoldanskem počitku zbudili-s prijetno novico, da jih čaka na večer lutkovna predstava. Mali Srb; so ga čeprav jim je Pavliha neznan, takoj vzljubil; in navdušeni sledili njegovim dogodovččinam. Izvrstno so še zabavali tudi pri živahnem kužku in domišljavi muci. Tuua lepih minut je bilo kmalu konec. Se bi radi. Toda vdali so se in nas povabili na večerjo. Po okusni, po domači srbsk; kuhinji prirejeni večerji, sva se ločila s težkim a veselim srcem, da sva vsaj v m 1i meri razveselila nekaj otrok in da bodo ti. ko se povrnejo v svoje domove, odnesli poleg lepih vtisov iz naših krajev tudi spomin na nas in na našo borbo. Ta spomin jim bo tudi bodrilo, da se bodo že z večjim navdušenjem oprijeli dela in nalog, ki so si uh zadali. In z delovno zmago, ki jo bodo praznovali, bodo odgovorili vsem obrekovalcem. In ta odgovor bo tako močan, da bo pr egel njihovo kvakanje tako. kakor grom preseže kvakanje Jab iz mlake. Naša nadaljnja pot nat nas je zopet zanesla v Portorož. Tam smo zvedeli, kako so pionirji izkoristili Pavlihove dogodivščine in si ob slabem vremenu naba- 4 >' 4 SKUPINA LUTK S PAVLIHOM, Ki TAKO ZABAVAJO NASE MALČKE. vili trstike, vrvice in tudi oni lovili ribice s Pavlihovo formulo «Ribice primite se — lovite se«. Tudi na stenčasu so se spomnili s krasnim člankom zadnje lutkovne predstave. Ko so izvedeli za nas prihod, so pozabili na vse drugo in komaj čakali, kdaj se bo zopet prikazal Pavliha, da jih bo zabaval. Pavliha je sicer prišel, a le t°liko, da je prisotne pozdravil. Mesto njega pa so imeli otroci pred sabo iznajdljivega kužka in malo, srčkano, a precej domišljavo muco, ki pa je navsezadnje ostala pridna muca in šla s kužkom. Videli so tudi' dva pridna pionirja Tinčka in Tončka, ki sta nabirala star papir, da bi s svojim skromnim delom pripomogla k zelo važni nalogi, zbiranju surovin. Pa je prišla stara Cinca Marinca, pravi tip tatinske čroborzijanke in iz-koriščevalke in kradla pionirjema v njihovi odsotnosti nabrani papir in z njim odprla ((veletrgovino s starim papirjem«. Otroci so pri takem početju reagiral; in ji kričali, da je tatica, kradljiv-ka, nesramnica. Cinca Marinca se je res izkazala kot taka in je niso medklici pionirjev prav nič motili. Ko pa sta se Tinček in Tonček vrnila in sta opazila, da je kup papirja precej manjši kot sta ga pustila in ko sta od pionirjev izvedela resnico, sta sklenila kaznovati tatinsko ničvred-nico. V ta namen sta zavila malega Pikca v papir in, ko se je stara Cinca Marinca vrnila in jo je radovednost gnala, da le pogledala, kaj neki zavoj skriva, se je razjezeni Pikec v veliko zadovoljstvo in zadoščenje pionirjev zakadi! vanjo. Občemu veselju sta se pridružila tudi Tinček in Tonček, ki sta skrita opazovala ves prizor. Tudi tega je bilo prehitro konec. Niso nas smeli ganiti protesti pionirjev, kajti morali smo naprej, To pot spet v prijazni .HIIlUlI II lili! IIHIIIIHIIIllllHIHIIIIIIIIIIllllllllllllllllllIlllllllllinilllHIHIlllllllllllllIlUllIilHllIHlil Hill IIHIIIIIIIIIII MIN Ul llllllilllHM! III IIIIHIIHIIiniKIIIIIMIHII Milili llllllllllllllllllllllll!lllllllllllll|IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIII> Angelo Vivante - JADRANSKI IREDENTIZEM Priključitev vzhodne jadranske obale k Italiji ne koristi nacionalni ohranitvi tamkajšnjih Italijanov Ankaran. Tam smo izvedeli od naših malih prijateljev kopico novic o njihovem delu. Imeli smo tudi priliko prisostvovati tudi malemu sporedu, ki so ga domači priredili v čast malim gostom, ki so jih prišli obiskat. Ti gostje so bili slepi in gluhonemi iz počitniške kolonije v Portorožu. Ko so izvedeli za naš prihod, so nas povabili, naj bi jih čimpreje obiskali z našim o-drom. Obljubili smo. Predstava je bila določena za naslednj; dan ob 11.30. Med predstavo je prišla obiskat kolonijo skupina žen iz Ser-mina. Z materinsko skrbjo so poizvedovale po razmerah v koloniji in se na lastne oči prepričale, da je skrb, ki jo naše oblasti posvečajo našim najmlajšim v njihovih urah oddiha, res vsestranska, velika in vzorna. Njim na Čast so pionirke in pionirji pripravili na malem odru kratko predstavo in pokazali mamicam, česa so se vsega naučili od lepo in skrbno naštudiranih recitacij, točk in prizorov, pa vse do pevskega zbora pod vodstvom 141et-ne pionirke. Mamice so nagradile pridne otroke s sadjem. Toda tudi tu sva se morala na hitro posloviti, kajti pričakoval nas ie tovariš iz Kopra, ki se nam Je, ko smo mu povedali naj namen, obiskati še kolonijo slepih in gluhonemih v Portorožu, ponudil, da nas z avtom prepelje v Portorož. Njemu se imamo zahvaliti, da smo še istega dne popoldne lahko priredili malo družinsko predstavo v ((Virginiji«, kjer je kolonija nastanjena. In smo imeli priliko se prepričati o resničnosti besed malega pionirja, ki sem jih v začetku navedel. Res, čeprav drugod slepe in gluhoneme smatrajo kot nesrečneže, so tl otroci res srečni, ker jim njihovi vzgojitelji, z ljubeznijo in prevzgojo skušajo nadomestiti manjkajoča čutila. Po predstavi smo slepim pokazal, nekaj naših lutk. (Nadaljevanje sledi) MESTNI MUZEJ — Muzei!!d trg 1 . m je odprt vsak delavnik M ob sobotah od 8-12, ob n®" od 10-13. Ptuj MESTNI MUZEJ je odprl za splošne obiske skupine vsak dan razen deljka in sicer: Vinarska zbirka od 8-9. Arheološka zbirka od 9-U-Kulturno - zgodovinska od 11-14 , Prijavljene skupine sg majo tudi izven določeni« por jiti Škofja Loka Puštalski splošne obiske 1 MUZEJ • Odprt za —j.ijn deljah od 9-12, zadnjo ■ mesecu pa tudi popolnn® 15-18. , ,, ji Za skupine: Sole, iec3Ja (j razne poučne ekskurzije “ A muzej odprt po vnaprej*«* javi ob delavnikih od Kamnik MUZEJ SADNIKAR j Zbirka kulturnih sp0®*Ljj okraja je vsak dan do®m| Prijava obiska zaželena. Slovenj Gradec MUZEJ SOKLIČ — Trt3' bode 1-1. _ Zgodovinsko umetniška jji je odprta vsak dan od * A od 15-18', ob nedeljah £arc...si 10-12. Za znanstvenike j* ,4 dostopna vedno. Skupine preje javijo. Brežice MUZEJ POSAVSKI ŽICAH jM Začasno odprt vsako od 9-12, v sredah od 1®. 'cjpi Za skupine je mUZ« , vsak dan razen v ponedeu Murska Sobota Muzej v pripravi. Novo mesto Muzej v zasnutku. Postojna -Mestn; muzej y zasnutku® Speleološki muzej ^ I zaprt. Kranj Muzej v zasnutku. ki jih priredi ADRIA-I v septembru in ok 24., 25. in 26. SEPTE^ obisk velesejma v ZaU'.^ Prijave se sprejemajo 8 do 6. septembra. 1*. SEPTEMBRA: v Benetke Prijave se sprejemajo 1,9 do 10. septembra. 1. In 2. OKTOBRA: v Celje in MopK .nul" I 8S In razumljivo je, da bi se država, kateri Trst ne bi več pripadal, borila proti njemu v prid svojih lastnih pristanišč. V tej neenaki borbi bi italijanska država, pa čeprav bi bila njena ekonomska organizacija v najboljšem stanju in na vrhuncu svoje zmogljivosti, morala tako ali drugače podleči V enem samem primeru bi bilo zaledje kake tuje države prisiljeno posluževati se italijanskih pristanišč, to je v primeru, da bi vsa avstrijska izhodišča na vzhodni jadranski obali pripadala < Italiji. Toda ta načrt italijanskega iredentizma spada še v sfero umpističnega imperializma. Zato se mi ne zdi, da bi človek mogel resno vzeti to hipotezo Vsekakor bi se v tem primeru pojavila v neprimerno večji obliki kakor dandanes nevarnost, ki grozi Trstu od srednjeevropskega rečnega prometa, ki teži na tem, da bi opustošil Jadransko morje v prid Severnega in Črnega morja. Danes, tudi če bi bil zakon o prekopih v celoti ali samo delno uresničen, bi bila avstrijska država (kajti nikakor si ni mogoče misliti, da b; Avstrija hotela ugonobiti svojo edino luko) iz svojih življenjskih interesov prisiljena ojnei.ti kvarne posledice, ki bi jih imela izvedba tega zakona za Trst, z enim tirtih številnih umetnih sredstev, ki so ji na razpolago. Toda do tega pride lahko samo, dokler je Trst v sklopu svojega zaledja. Jutri, ko bi Trst in Jadran izgubila svojo važnost za nove državne organizacije narodov, ki prebivajo v zaledju Julijske krajine, bi zadostovalo, da bi država ali države, ki bi bili gospodarji nad njunim zaledjem, vodile tako rečno politiko, da bi zanemarjala interese Jadranskega morja, in v Jadranskem morju bi usahnila največja in najdonosnejša veja njegove trgovine. To je, Jadransko morje bi prenehalo biti vezni člen za trgovinske izmenjave med industrijskimi predeli Srednje Evrope ter med Vzhodom in prekooceanskimi deželami. Do tega bi prišlo v vsakejn političnem režimu, to je, bodisi če bi današnja Avstrija razpadla in se preosnovala v druge državne enote (nemški iredentizem, panslavizem), bodisi če bi se preuredila v obliko, ki bi bila drugačna od današnje (federalizem, triaiizcm, itd.). Iz vseh teh dejanskih ugotovitev in v zvezi z vprašanjem, ki bi ta razprava hotela prispevati k njegovi rešitvi in ki je danes aktualnejše kot kdaj koli, to je z vprašanjem avstrijsko-italijanskih odnosa-jev, vstajajo mnogi in nelahki vprašaji. Kakšna mora biti politika Italije na Jadranskem morju? Ali ima Italija poleg čustvenih vzrokov, izvirajočih iz dejstva, da živi nekaj Italijanov na vzhodni jadranski obali, tudi druge vzroke, da bi vodila tako politiko, ki bi težila za aneksijo te obale? In do kakšnih rezultatov. tudi narodnih, bi taka politika pripeljala? Ali bi Italiji koristilo, de bi stala pred jadransko-balkanskim slovanskim svetom v vlogi zavojevalca na stotine tlsočev Slovanov? In ali bi bila priključitev vzhodne jadranske obale k Italiji koristna za nacionalno ohranitev tamkajšnjih Italijanov? Nadalje: Ali ne bi ta priključitev zaradi absolutne in očitne nezmožnosti Italije, da bi dala gospodarsko procvitati obali Julijske krajine, pomenila dokončni propad te obale v prid one druge, severne obale, ki bi še ostala na razpolago tržaškemu zaledju? Ali ne bi za-x-adi tega obenem pomenila propad edinega velikega, pretežno italijanskega središča vzhodnega Jadrana, to je Trsta? In na kakšen način bi taka politika lahko koristila ((odrešenim« »n «neodrešenim» Italijanom? Vse to so vprašanja, ki si jih vsi tisti, ki iz poštenih ali nepoštenih vzrokov ne marajo, da bi bila razčiščena, nikoli ne lotevajo. Toda kdor hoče obdelati iredentizem z vseh njegovih strani, mora obdelati tudi ta vprašanja.. S tem teh vprašanj ne bo dokončno rešil, ker so pretežka in prezapletena, toda vzpostavila bo vsaj ogrodje neke diskusije, brez katerega je nemogoče, da bj sc izoblikovalo neko orientativno javno mnenje. (Nadaljevanje sledi) kasneje do 10. septemt,rJ' JI Vse poirebne inf°rBljC!)|, n pri «ADRIA-EXPRESS». Severo 5-b. - Tel. jtl1 Najlepše tn naiboli upoštevano obmorsko kopališče Jadrana. — Kopanje, obala za sončenje, igre, restavracij’.. & bife, koncerti, ples. — Novost tveekend hišice z tnit, tremi posteljami. Informacije pri upravi kopališča. — roznili listkov, vstopnic za kopališče, najem in informacije pri potovalnem uradu TRST, ULICA F. SEVERO 5-b, TELEF. 29.243. - Ves julij in avgust bo igral izbran orkester vsak popoldan it1 z tveekend ((ADRIA - E Odhod parnikov 'n motorne iadrnice i?pred pomoli) ribari veljaven od 29, avgusta do 30 septembra 1949 VOZNI RED VOZNI REDa 12.30* 17.45* 19.00 OB NEDELJAH: OR Iz Trstu: lz Sv. Nikolaja: Iz Trsta: 8.00* 12.45* 10.00» 9.30 18.30* 11.00* 11.00* 19.00 12.05* 13.00 21 00 13.45 14.00* 15.00* IleiiR r.a tja In nazaj in vatup v kiiiinllžčHi ^ L NEDELJAH in PRAZNIKIH; odrasli 2()U L, dtr^j .30 j* DELAVNIKIH s parniki • odraslj 200 L, utroci )(!g v OB OB . ..... ............. Z motorno jadrnico »Levantc« odrasli 170 L, oVClCi Gornji red voženj velja v celoti ob lepem vretnen\) potrebi, medtem ko velja urnik, označen z zvezdico *. kem vremenu. c*11' Redna avtobusna proga TRSI Sv NIKOLAJ ODHODI V TRSTU Z AVTOBUSNE POSTAJ®1 OB NEDELJAH; Iz Tmta: 8.00, 10.00. 13.30, 13.45. „2 40. Iz Sv. Nikolaja; 12.25, 12.30, 19-°D. OB DELAVNIKIH: iz Trsta: 8.30, 10.00 13.45. iz Sv. Nikolaja: 12.25. 13.00. 22.40. Cbiib Ija in nazaj Ivatu|>iiiiin v tuipnlišči; ni odrinili L. mil, otroci L. 12(1 UREDNIŠTVO* ULICA MONTECCH1 štev. b, lil. nad. — Telefon štev. 93-808. — UPRAVA: ULICA R. MANNA št. 29 Telefonska številka 83-51. nn asi- od 8 30-12 iri od 15-18 tet. 83-51. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širin! 1 stolpca: trgovski 4U, finančno-upravnl 60, osmrtnice 70 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 Din. Odg urednik STANISLAV RENKO, — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Svetogorska ul. 42. Tel. 749 • Koper, ul, Battlsti 30/a, Tel. 70. NAROČNINA; Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna »400, celoletna 2600 Ur; Cona B In FLRJ: 85, 165, dir”A Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.537*. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemske*^ _ qit ■ Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1.90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska 330. 650 tlš*9,, o.zo-Z-