MARIBORSKI
Cena I Din
VECERN1K
UraanlStvo m uprava*. Maribor, Gosposka ul. 11 / Tal e Ion uredništva 2440, uprava 24bc Ishaja razen nadalje In praznikov vsak dan IB- url / Velja masaino prejeman « upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ecnlku / Oglasa •prejema tudi oglasni oddelek .Jutra' v Ljubljani / Poštni čekovni račun St. 11.409
wamm*
99
JUTRA
99
Pn?e naloge
Nova narodna skupščina, ki se je sestala k zasedanju danes v ponedeljek 3. tm„ stoji vsekakor v ospredju interesa naše javnosti. Predvsem vprašanje: ali bo. vkljub ogromni večini, ki jo je dobila Pri volitvah vlada g. Jevtiča, skupščina delazmožna ali tte? O tem pač z ozirom na že obja /Ijene številke, da ima g. Jevtič 303, Maček pa le 67 mandatov, ne more biti dvoma, razen če bi si Mačkovi Poslanci vbili v glavo, da z opozicijsko taktiko zavlačevanja in obstrukcije ovirajo delo. kar pa ni verjetno. Mnogo ostrine v razpravi bo najbrže pri verifikacijski debati, kjer bo sedanji volilu! zakon predmet kritike poslancev Mačkove skupine. Nedvomno vsebuje ta zakon mnogo zanimivega, saj so n. pr. v Zagrebu, kjer je dobila Mačkova lista nad 30.000 glasov. .Jevtičeva pa 9.000. pripadli vsi 4 mandati Jevtičev} listi. A bil: so tudi drugod izvoljeni na Jevtičevi listi Poslanci, ki so dobili komaj po 300 do 400 glasov v srezu, drugi pa po 6000 do 9000. Na drugi strani pa je zopet res, da ie tudi Mačkova lista n. pr. v Gornjem ?radu dobila mandat s 300 glasovi na-Pram 1600 glasovom, ki sta jih dobila Jevtičeva kandidata. So torej to stvari, ki so nrišle obema strankama v nrid odnosno v škodo. Nesmiselno bi bilo, ako bi Mačkova skupina skušala na tem vpra ■sari]u ovirati delo n;.rodne skupščine.
Lice nove narodne skupščine se bistveno ne razlikuj" mnogo od poprejšnje. Kakor poprej, so tudi tokrat najštevilnejše zastopani v njej odvetniki in n o-t a r j' (82)- nato prir' 'o šele kmetje (51), trgovci in obrtniki s 43. upokojenci s 35, zdravniki s . duhovniki s 17. zasebni uradniki s 16. inženjerji s 15, učitelji z 12, novinarji z 11 poslanci itd. Le slovenska delegacija ima precej drugo kce. Dočitn ie bilo v prejšnji narodni skupščini 6 izrazitih kmetov odnosno kmetskih slro-komjakov, sta v nov: samo dva. V bivši skupščini ni ' " iz Slovenije nobenega odvetnika, sedaj jih je 6. Toda neki 1 jub-!i tiski listi vkljub vsemu trde, da je; ua-Eala pri tci ' olitvah. čista kmetska misel. Pr; v!
Kakšne so pač naloge, ki v prvi vrsti čakajo novo narodno skupščino? Predvsem je tu novi državni proračun, zakaj že s koncem avgusta pote" ' sedanje dvanajstine in nova vlada je obljubila temeljito revizijo proračuna, ki ^ ‘ej-šnja 'ada predložila že meseca decembra bivši narodni skupščini. Tudi nova v'ada je napovedala skrajno štednjo, ki gotovo ne sme biti izvajana z leduk-cijami, pač pa z ^formami v upravi in z r«ormo načina uporabe kreditev. Glede reviziie državnih dohod’ ' • je novi finančni minister že napovedal ukrepe, ki kažejo širše poglede glede problema davčne zakonodaje in davčne prakse, kakor ‘ih je ii~ii njegov predhodhik, ki se ni ttrav nič oziral na dejanske gospodarske izmere.
Zaposlitev ljudstva in poživljenje na-r°dnega gospodarstva v zvezi z veliko-^teznim programom javnih del. je drugi Vcliki problem, ki bo predmet razprav ‘udi v novi narodni skupščini. V tesni po-Vezanosti s temi vprašanji je seveda vpra “5nje sanacije našega denarnega i' kremnega gospodarstva. Meseca septem-hra poteče rok za odplačilo prv ^a y-r°ka kmetskih dolgov in pred zastopniki naroua se bo odprlo vprašanje končne Ureditve tega še vedno perečega problema. Toda to vprašanje je samo del veli-kmctskeea problema, ki je pred na-ker najlepši načrti in zakoni -a očiščevanje kmetskih dolgov t>e bodo iz-
Prva seja m narodne skupine
Davi ob 9. uri sta se seiia prvič do volitvah narodna skupščina in senat — IzvoSitev starostnega predsednika - Verifikacijski odbor
BEOGRAD, 3. junija. Včeraj dopoldne je bil prvi sestanek poslancev Jevfičeve liste, na katerem se je osnoval klub poslancev te skupine. Za predsednika je bil izvoljen ministrski predsednik in zunanji minister Bogoljub Jevtič. Obenem so zbo rovali včeraj v Zagrebu tudi poslanci, izvoljeni na Mačkovi listi, in sklepali o svoji taktiki v bodoči parlamentarni sezoni. Danes ob *). uri dopoldne sta se pa sestala k‘ prvi seji narodna skupščina in senat. Dnevni red seje obsega izvolitev začasnega predsedništva narodne skup-
ščine in senata ter izvoltev verifikacijskega odbora, ki naj izvrši verifikacijo novih poslancev, izvolitev rednega predsedništva pa se izvrši po verifikaciji, ki bo trajala najbrže 5 do 7 dni. V narodni skupščini so pričeli novi poslanci zavzemati svoja mesta ob 9. uri, ob pol desetih je pa prispel ministrski predsednik Jevtič, ki so ga poslanci navdušeno sprejeli. Z njim so prišli v skupščino tudi vsi ostali člani vlade. Poslanec Ante Kovač je predlagal za starostnega poslanca Steva-na Jankoviča, ki Je takoj zasedel pred-
sedniško mesto i: otvoril sejo. Seji so pri sostvovali vsi na Jevtičevi listi izvoljeni poslanci. Starostni predsednik se je spomnil v svojem govoru blagopokoine-ga kralja Aleksandra in mladega kralja Petra II., kateremu je skupščina priredila prisrčne ovacije. Nato so bili določeni začasni tajniki. Ob 10. uri se je ssia zaključila, prihodnja se pa prične popoldne z dnevnim redom: volitev 21 član«” verifikacijskega odbora.
med Stalijo in Nemčiio?
SENZACIONALNA VEST LAVALOVEGA GLASILA O SPORAZUMU O
AVSTRIJI.
PARIZ, 3. junija. Po poročilih iz Rima, so se tam zadnje dni vršila pogajanja med Italijo in Nemčijo, In sicer na podlagi zadnjega Hitlerjevega govora v državnem zboru. Pogajanja so se tikala vprašanja Avstrije v zvezi s podonavskim kompleksom. Splošni položaj, ki je nastal zaradi napetosti v zadevi Abesinije, je uplival zelo ugodno na akcijo za zbllžanje med Rimom in Berlimom. Glasilo zunanjega ministra Lavala »L’ Ouevre« poroča v zvezi s temi pogajanji senzacionalno vest, da je bil med Italijo in Nemčijo dosežen sporazum glede Avstrije na taki podlagi, da se ustreže
tako italijanski zahtevi po samostojnosti Avstrije, kakor tudi nemški zahtevi po vplivu narodnih socialistov v Avstriji, Problem je rešen tako, da bo sedanjo avstrijsko vlado zamenjala v kratkem vlada avstrijskih narodnih so cialistov, Nemčija se je pa obvezala, da bo za dogledno dobo opustila akcijo za priključitev Avstrije. Obenem je dala Nemčija Italiji tudi zagotovila za mejo na Tirolskem in Koroškem. Dasi prinaša to vest Lavalovo glasilo, jo .je vendarle treba sprejeti s precejšnjo rezervo, dasi po zadnjih dogodkih tak sporuazum ne bi bil nemogoč.
Nova češkoslovaška vlada
VLADA KOALICIJE BREZ KRAMARE VIH DEMOKRATOV IN HLINKOVIH
KLERIKALCEV.
PRAGA, 3. junija. Bivši ministrski presednik Jan Malypstr je sestavil novo vlado, ki jo tvorijo:	predsedstvo	Jan
Malypetr (agrarec). zunanje zadeve dr. Edvard Beneš (narodni socialist), narodna obramba František Machnik (agrarec), notranje zadeve dr. Josip Černy (agrarec), pravosodstvo dr. Ivan Derer (socialni demokrat), unifikacija zakonov dr. Jan Šramek (ljudska stranka), prosveta dr. Jan Krčmaf (izven strank), poljedelstvo dr. Milan Hodža (agrarec), trgovina in industrija Josip Najinan (obrtna stranka), javna dela inž. jan Do-stalek (ljudska stranka), pošta in telegraf dr. Emil Franke (narodni socialist), železnice Rudolf Bechyne (socialni demokrat), socialno skrbstvo Antonin Srba (socialni demokrat), narodno zdravje dr. Ludvik Czech (nemški socialni demokrat), finance dr. Karl Traj?1 (izven strank), minister brez portfelja dr. Franz
Spina (nemški agrarec). Izven vlade sta kljub pogajanjem ostali demokratska zveza pod vodstvom poslanca Kramafa in slovaška ljudska stranka pod vodstvom patra Hlinke, ki sta pa vendarle obljubili eventuelno podporo novi vladi.
Strahote potresa v Beludžistanu
LONDON, 3. junija. Šele sedaj prihajajo v London prva poročila o posledicah potresa v Beludžistanu. Povsod sodelujeta prebivalstvo in vojaštvo, vendar ni mogoče zmagovati dela pri izkopavanju in pokopavanju mrličev. Zaradi tega se širijo povsod epidemične bolezni. Nad ruševinami je strašen smrad gnijočih trupel. Mimo tega se pojavljajo roparske tolpe, ki kradejo premoženje ubitih. Vojska je dobila nalog, da roparje, ki jih
vedljivi in bodo padli v vodo, če se ne bo na drugi stran: kmet usposobil, da bo n; gel zadoščati zakonitim obveznostim, s povišanjem cen kmetskih pridelkov, odnosno s parifikacijo cen k ;tskih pridelkov s cenami industrijskih predmetov, ki jih kmet mora kupovati. V zvezi s tem pa se zopet odpira nov problem preskrbe delavstva >n naših agrarno pasivnih krajev s cenenimi živili.
Nešteto je vprašanj, ki čakajo rešitve. Čudežev tudi nova vlada in nova narodna skupščina ter senat ne bodo delali. Ako bodo pokazali v reševanju življenj-
skih problemov naroda več prožnosti in več širokogrudnosti, zlasti v pogledu narodnih bremen, nego je to pokazala bivša Uzunovičeva vlada in bivša narodna skupščina, nas bo le veselilo. Prav sedaj pa zopet uči zgled Amerike, da gospodarska in socialna eksperimentiranja niso vedno zdrava.
Kakšen program za bližnjo bodočnost si je postavila naša nova slovenska delegacija. doslej javnosti še ni povedala. Čakamo njenih prvih sestankov, na katerih si bodo nedvomno program postavili.
V—S—
zasači pri kraji, takoj ustreli. Prav tako strelja tudi šakale in podivjane pse. Škoda znaša 3 in pol milijona funtov šterlingov. Število smrtnih *rtev pa znaša najbrže okoli 80 000.
Hemški memorandum
RIM, 3. junija. Nemška vlada je poslala vladam Italije, Francije in Anglije memorandum o francosko-ruskeir paktu, ki vsebuje juridično kritiko spo razuma. Memorandum ugotavlja nezdružljivost Omenjenega pata z locarn skim paktom. Zlasti ugotavlja dejstvo, da stopijo določila francosko-sovjet-skega pakta v veljavo tudi ako sklene svet Društva narodov drugače. Zaradi tega sc Nemčija v nobeni oblik’ ne more pridružiti temu paktu v okviru tako zvanega vzhodnega sporazuma. Odklanja tudi dvostranske po godbe, ki bi bile s tem načrtom v zvezi. Nemčija ostane zvesta locarnski pogodbi.
BOUISSONO V A VLADA.
PARIZ, 3. junija. Nova Bouissonova vlada se predstavi parlamentu jutri, v torek s posebno deklaracijo. Po deklaraciji bo vlada zahtevala od poslan ske zbornice podobna pooblastila, kakor jih je zahtevala prejšnja. Ker so v sedanji vladi zastopane tudi tiste stranke, ki so bile prej najbolj proti pooblastilom in bo tako mogoča njihova stalna kontrola nad izvajanjem pooblastil, je verjetno, da bodo po^ blastila tudi dovoljena.
NOV POLJSKI VOLILNI ZAKON.
VARŠAVA. 3. junija. Poljski parlament je pričel razpravo o novem volil nem zakonu za parlament in senat. Po osnutku novega zakona se bodo volili poslanci direktno, kandidatov pa ne bodo smele postavljati politične stranke, volitve senatorjev pa bodo indirektne. Število mandatov v obeli zbornicah bo zmanjšano.
RAZVOJ SRDITE POLEMIKE.
LONDON. 3. junija. Italijanski tisk napada Anglijo vedno ostreje in v polemiki, ki se vodi sedaj med Rimom in Londonom, se uporabljajo vedno ostrejše besede. Vso Italijo je prevzel val silnega sovraštva do Anglije, podoben nekdanjemu sovraštvu do Fran cije. V zvezi s tem pišejo italijanski listi glede Abesinije silno agresivno in nič več ne prikrivajo, da se Italija kljub sporazumu v Ženevi in raznim grožnjam ne bo ozirala na nikogar več in bo šla v abesinski zadevi docela sa*ojo pot.
V Maribor n, dne 3. VI. 1935.
. m ii m mm  .......—
Dnevne vesti
Parlament naših vinogradnikov v Ormožu
DELEGATSKO ZBOROVANJE IN OBČ M ZBOR VINARSKEGA DRUŠTVA ZA
DRAVSKO BANOVINO.
V soboto popoldne je bilo v telovadnici ormoške meščanske šole delegatsko zborovanje in občni zbor Vinarskega društva za dravsko banovino. Po temeljitih razpravah so bile volitve, pri katerih so se izvolili: predsednik Lovro Petovar, Ivanjkovci; podpredsednik Alojz Schicker, veleposestnik, Šmarjeta ob Pesnici; odborniki: Josip Iljaž, pos. Bizeljsko, inž. Bogdan Ferlinc, ravnatelj Kmet. družbe, Ljub Liana, Klotar Bouvier, vinogradnik, tvor-nica sekta in vinske kleti, Gornja Radgona, Karl Korath, posestnik, Črešnjevci, Gornja Radgona, Franc Kerin, posestnik, Sv, Križ pri Kostanjevci, Franc Gombač, višji inšpektor v pok., Ljubljana, Stanislav Trojak, posestnik, Gorice 416, Dolnja Lendava, Ivan Šerbinek, posestnik, Vrtiče, Gor. Sv. Kungota, Anton Šega, ravn. kmet. šole v p. in pos., Ptuj, Franc Brumen ml., posestnik, Krapje pri Ljutomeru, Jakob Žnidarič, sreski kmetijski referent, Ljutomer, Josip Zabavnik, višji inšpektor v pok. Maribor; preglednika računov: dr. Ferdo Lašič. odvetnik in posestnik, Maribor, Josip Blaževič, sreski kmetijski referent v pok., Studenci pri Mariboru.
V nedeljo dopoldne je bil istotam Vil. vinarski kongres, ki ga je otvoril in vodil predsednik g. L. Petovar. Uvodoma se je v toplih izvajanjih spomnil
smrti velikega kralja Zedinitelja, katerega spomin so navzoči zborovalci, ki so zasedli zborovalne prostore do zadnjega kotička, počastili s parminutnim molkom. Po pozdravnem vzkliku novemu kralju Petru II. so bili najpreje pozdravni govori. Kongres so pozdravili ptujski sreski načelnik dr. Bratin a, ki je izrekel društvu za vneto in vzorno delovanje priznanje in zahvalo, nadalje je pozdravil kongres ravnatelj mariborske vinarske in sadjarske šole Priol v imenu Srbskega poljoprivrednega društva v Beogradu in g. Senčar iz Ptuja za zbornico za TOL Sledili so posamezni referati inž. Zupaniča, inž. Gorjupa in predsednika L. Petovarja, o čemer bomo še poročali. Ob zaključku se je sprejela resolucija. Navzoča sta bila med drug. odličnimi gosti tudi banov, inšpektor Tram puš, višji kletarski nadzornik Gombač in bivši ravnatelj mariborske vinarske in sadjarske šole g. Andrej Žmavc.
Sobotnega občnega zbora se je od 16 vabljenih narodnih poslancev udeležil narodni poslanec Avgust Lukačič. Z nedeljskega kongresa se je odposlala vda nostna brzojavka Nj. Veličanstvu kralju Petru 11., pozdravne brzojavke pa min. predsedniku Jevtiču, kletijskemu minist. dr. Jankoviču in banu dr. Pucu.
šle do izraza vse težave, s katerimi se morajo boriti dandanes. Po zborovanju so imeli skupno kosilo, nato r- izlet v mariborsko okolico.
Občni zbor Pokojninskega zavoda. V dvorani mestnega magistrata v Ljubljani je bil včeraj 14. redni občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence, ki so se ga polnoštevilno udeležili delegati z vsega zavarovalnega področja. Zborovanje je vodil predsednik dr. Bal tič, ki je v svojem poročilu naglasil med drugim, da je potrebno socialnim ustanovam priznati enak položaj, kakor ga uživajo priviligi-rane državne ustanove. Glede razširitve pokojninskega zavarovanja na vso državo se je razvila dolgotrajna in stvarna debata. Sprejetih je bilo na občnem zboru več predlogov, ki bodo koristili socialnemu zavarovanju naših privatnih nameščencev.
Pravoslavni Slovenci so zborovaii. Na praznik Vnebohoda je bil v Celju zbor pravoslavnih Slovencev. Številni delegati so prišli iz Maribora, Ljubljane, Novega mesta in raznih drugih krajev. Zborovanju je predsedoval g. Drago Žabkar, v obširnem referatu pa je pojasnil pomen ustanovitve Zveze pravoslavnih Slovencev podravnatelj mariborskega Publika« g. Aleksander Pfeifer. Zveza bo imela svoj sedež v Celju in je bil za pred sednika izvoljen Drago Žabkar iz Celja.
Kongres obrtniških zbornic. Včeraj se je pričel v Splitu kongres obrtniških zbor nic iz vse države. Na kongresu, bodo zastopniki naših obrtnikov razpravljali o vseh perečih stanovskih vprašanjih in so bile že včeraj sprejete energične resolucije. Kongres se danes nadaljuje.
Azilni sklad, PTL je v mesecu maju 1935 dosegel vsoto 173.697 Din, ki je namenjena za dom tuberkuloznih bolnikov v Mariboru. Iskrena hvala vztrajnim darovalcem mesečnega protituberkulozne-ga dinarja! Menda ne bo nikogar, ki bi bil pri tem delu in malenkostnem prispevku omahljiv, pač pa bo skušal vsak vzpodbujati k sodelovanju one, ki so do-sedaj stali ob strani. Zato posnemajte dobrosrčne ljudi! Izven mesččne nabiralne akcije je azilni sklad prejel od neimenovanega potom podružnice »Slovenca« y Mariboru 100 Din, iz neke stave 100 Din in od g. dr. Danilo Komavlija, odvetnika v Mariboru, 100 Din. Iskrena hvala!
Preložitev narodne manifestacije in sokolskega slavja v Dolnji Lendavi. Mariborska sokolska župa sporoča vsem svojim edinicam in vsej nacionalni javnosti, da je za Binkošti napovedana velika sokolska slavnost in narodna manifestacija v Dolnji Lendavi preložena na 29. in 30. t. m. Ob tej priliki bo svečano razvitje prapora, ki ga je poklonil naš kralj dolnje lendavskemu sokolskemu društvu ob nje govi loletnici. S sokolskim slavjem pa je združena tudi proslava obletnice osvo-bojenja našega Medmurja, ki se mora še danes boriti s tujimi političnimi in go-spodarsko-razlaščevalnimi tendencami. -Dolžnost vseh sokolskih cdinic in vseli narodnih društev je, da se najavljenega slavja udeleže v činrvečjem številu. Tudi bo ob tej priliki mariborska sokolska župa priredila svoj letošnji župni zlet, na katerega naj se temeljito pripravijo vse ediuice župe.
Razglas mestnega poglavarstva. Mestno poglavarstvo v Mariboru obvešča lastnike konj, da bo pregled in nakup tovornih in voznih konj, starih 4 do 7 let, vsak dan dopoldne od 8. do 12. ure in popoldne od 3. do 6. ure pri topniškem polku v Mariboru v Stritarjevi ulici.
»Službeni list« dravske banovine objavlja v letošnji 43. številki: Uredbo o ustanovitvi osrednjega sklada za sanacijo glavnih bratovskih skladnic, odločbo o izplačilu podpor uslužbencem finančne kontrole za nabavo službene obleke, nadalje navodila o izvrševanju uredbe o banovinskih trošarinah ter razne objave o pobiranju občinskih davščin.
Tujskoprometna razstava v Ljubljani, Frančiškanska ul. 10, je odprta v času velesejma: ob delavnikih od 11.—13., ob nedeljah pa od 9.—12. in od 15.—18. ure. Vstop prost, obisk se vsakomur priporoča.
Trgovstvo obveščamo, da bo v četrtek 6. junija t. 1. ob 19.30 uri v igralni j dvorani hotela >Qrel«, III. nadstr. (do-»
Narodno gieaaiišce
REPERTOAR.
Ponedeljek, 3. junija: Zaprto.
Torek, 4. junija ob 20. uri: »Trafika«, v korist »Združenja gledaliških igralcev«. Bloki ne veljajo. Zaključek sezone. Obiščite zadnjo predstavo te sezone! To je izvrstna veseloigra »Trafika«, ki je dosegla zelo močan uspeh in i° uprizore v torek, 4. trn. zadnjič v sezoni-»Trafika« je odrsko učinkovito delo. ki osvaja s spretno pisano zabavno vsebino in se mu v vseh detajlih pozna, da. ga k napisal človek, ki pozna gledališče do potankosti. Režija je v rokah glavnega režiserja J. Koviča, glavni ulogi igrata Kraljeva in Nakrst, večje uioge pa Dra-gutinovičeva (trafikantko, ki jo ,ic v isto-iinenem zvočnem filmu igrala slavna u-metnica Hanci Niese), Starčeva, J. Kovic in Grom. Razen imenovanih nastopi še skoro ves ansambl. — Čisti dobiček te predstave je namenjen igralski stanovski organizaciji, »Združenju gledaliških igralcev«, zato se naprošajo vsi ljubitelji gledališča, abonentje ter prijatelji naših požrtvovalnih igralcev, da obiščejo letošnjo, zadnjo predstavo polnoštevilno! Bloki ne veljajo.
BČBNO
GRAJSKI KINO
Do vključno torka
„Volga v s»Samemu“
V nemškem jeziku. V glavni vlogi Inkišinov Od srede dalje Sylvia Sidney v velefilmu Jennie Gerkardt, Najlepši film te sezone. Pri večernih predstavah razen filma in zvočnega tednika, popolnoma nov variete-spored-
Kino Union. Danes veleinteresanfno delo »Iz dnevnika zdravnice« z umetnico lierto Thiele, po manuskriplu Thee v. Harbou.
stop z. dvigalom) predavanje o Vprašanju naših telefonskih pristojbin«. Ker je to vprašanje prav sedaj zelo aktualno ter ga bo obravnaval strokovnjak g. inž-Arnold Zupančič iz Ljubljane, vabimo naše trgovstvo, pa tudi druge interesi-rane gospodarstvenike, da se predavanja v čim največjem številu udeleže. Združenje trgovcev za mesto Maribor.
Koncert bratov Živkov bo v sredo, dne 5. t. m. ob 20 v veliki kazinski dvorani.
Nočna lekarniška služba. Jutri v torek, bosta imeli nočno lekarniško službo mest na Minafikova lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu in Savostova lekarna »Pr* sv. Magdaleni« na Kralja Petra trgu.
Radio Ljubljana. Spored za torek, 4. t-m.: Ob 11: šolska ura; 12: plošče: 12.45'-poročila, vreme; 13: čas, obvestila; 13.15: radio-orkester; 14: vreme, spored, borza; 18: predavanje za mladino: 18.40: čas, poročila, vreme, spored, obvestila* 19: radio-orkester; 19.30:	nacionalna
ura; 20:	prenos Handlovega oratorii3
»Juda Makabejec« z Dunaja; 22: pre' davanjc dr. Reye; 22.10: čas, poročil3* vrenie, spored; 22.30: angleške plošče.
Smrt v naročju matere. Danes dopo*' dne je prinesla v mariborsko bolnišnic0 posestnica Anželova iz Cerkvenjaka s\'° jega 17 mesecev starega sinka Valentj' na. Ko je čakala v sprejemni pisarni bol' nišnice, je fantku postalo nenadoma P' ko slabo, da je v njenem naročju izdih'
Aretiran vlomilec. Orožniki v Hocri’ so aretirali 46-letnega delavca Iv3’1 Mlakarja iz Gornjih Hoč. ki je osumil^ vlomov, ki so bili zadnje čase izvršeni Hočah in okolici. Tudi je Mlakar osuti' Ijen, da je vlomil v klet dr. Bučarja ' Radizelu in v Lebejevo trgovino v T voli. Izročen je bil sodišu.
Konji so so .splašili. Danes dopoldne s° se na Tržaški cesti splašili konji hodili nekega 45-lctnega posestnika H * ' ža Sirnika iz Razvanja. Sirnik je do hude poškodbe na glavi in so ga n3°r.o_ spraviti takoj v mariborsko boliibni
Vremensko poročilo mariborske oroloŠke postaje. Davi ob 7. uri je ka toplomer 25 stopinj C nad ničlo: malna temperatura je znašala 1°-6 pinj C nad ničlo; barometer je kazat 15.5 stopinjah 737.1; reduciran na ' po 735.2; relativna vlaga 86; vrel jasno in tiho.
Lepota naše pesmi
K nastopu bratov Živkov.
Prav razveseljiv pojav v našem koncertnem življenju bo samostojni nastop omenjene pevske združitve, ki jo štejemo med naše zaslužne domače kulturne faktorje. Z dosedanjimi prireditvami, doma in drugod, si je pridobila že mnogo prijateljev in častilcev. Pa ne bomo tudi zlahka našli primer, da bi se zbralo tako število (6) pripadnikov iste družine k skupnemu pevskemu delovanju.
V tem primeru so pač pomagale srečne nkolščine ustvarjati pravo podlago. Vzgo ja v muzikalnem ozračju učiteljske družine na deželi, kjer se je pridno gojila j glasba in kjer sc je marljivo popevalo, jej osnovala oni strani temelj, ki omogočuje razvoj glasom homogenosti in enodušno-sti umetniškega doživljanja. Skrbnost in vztrajnost pri študiranju pod veščim vodstvom zborovodje in skladatelja prof. V. Mirka, pa napravi, da se pevska Četa vedno in vedno izpopolnjuje in torej opravičeno pričakujemo lepe sadove.tega »motrenega dela.
Zelo toplo je torej treba pozdraviti na-jtop naših, po vedni izpopolnitvi stremečih domačinov, in že pregled sporeda nam priča o tem. da se nam obeta lep metliški večer. Slišali bomo v prvem delu najboljše zastopnike starejše in novejše pesemske skladbe, katerim se bodo pridružile naše narodne pesmi, razne pro renijence in mnogovrstne priredbe.
Zadnja pet Golobove mame
V nedeljo popoldne je bil na mestnem pokopališču na Pobrežju pogreb blage žene in zlate mamice ge. Alojzije Uolo-iiove. K njeni zadnji poti so prišli znanci :n častilci plemenite rajnke v tolikem številu, da je bilo ob tem spoznati, kolike priljubljenosti je bila pokojnica deležna v vseh krogih mariborskega in okoliškega prebivalstva. Mrtvaški sprevod je vodil mestni župnik, stolni kanonik msgr. Umek, turobni zvoki žalostinke so odmevali v poslednje slovo in zemlja se je zgrnila nad zemskimi ostanki vzorne in /Jate slovenske mamice. Vsi, ki so jo poznali, jo bodo ohranili v trajnem spominu.
Ribarsko športno križarenje po Jadranu
Centrala Ribarske zadruge v Splitu priredi skupno, z ribarsko zadrugo »Nehaj« v Omišu preko poletja 1935 več ribiško-sportnih križarenj po Jadranu z ribiškim parnikom Neha jem«. Posamezna potovanja bodo trajala 14 dni z naslednjim
razporedom: l. dan is Splita v Makarsko, 2. dan * Malega Stana, 3. dan do 'trpanja, 4. dan do Korčule, 5. dati do Dubrovnika, 6. dan ogled Dubrovnika, izlet na Lok runi. 7. dan do Hercegnovega, 8. dan do Kofora, 9. dan zadrževanje v Kotoru,
10. dan vrnitev s, obiskom otoka Mljeta,
11. dan v Komižo na otoku Visu. 12. dan ogled Modre jame na Biševu in potem da lje do Hvara, 13. dan do otoka Šoltc in Trogira, 14. dan proti Splitu.
Parnik »Nehaj« je adaptiran za taka sportsko ribarska potovanja. (138 fon). Na ujem so mrože in ves ribiški pribor, s katerim se vrši vsak dan ribolov. Parnik ima 2 veliki spalnici, naprave za umivanje, elektriko, radio itd. Hrana sestoji iz treh obrokov, in je zaradi stalnega letnega vremena vedno na palubi. Ladijski buffet razpolaga- z vsemi jedili in pijačami i po jako zmernih cenah. Veselo življenje na palubi vzbudi že prvi dan prisrčno prijateljstvo. gosti se kopajo, solnčijo, zabavajo z ribolovom tudi ponoči; posebno tkzv. »lov pod sviječu - je jako priljubljen. Ples in glasba zaključujeta dnevni program. Vsak je tako svoboden in prepuščen srečnemu užitku narave.
Reklamna cena prvega potovanja, ki se prične 15. junija, znaša 750 Din za osebo. Natančnejše informacije, prospekte in čini prejšnje prijave sprejema »Putnik . Maribor, tel. 21-22 in -Putnik« Celje, tel. 119.
Napredovanja v šolski službi. V višjo položajno skupino sta napredovala okrajna šolska nadzornika Josip Velnar v Murski Soboti in Josip Korban v Gornjem gradu.
Premestitve v poštni službi. V Ruše je premeščen iz Maribora višji poštni kontrolor Franc /telil; za višjega kontrolorja pri pošti Maribor 1. je imenovana Jerica Hinterlechnerjeva iz Ruš, za višjega kontrolorja pri pošti v Murski Soboti pa Helena Deklevova, doslej pri pošti Maribor It.
Iz sodne službe. Premeščena sta slu-žitclja Miha Grobovšek od okrajnega sodišča v Murski Soboti v Ptuj. Marko Volavčnik pa od okrajnega sodišča v Slov. Bistrici v Celje. Za služitelje so imenovani Fran Gregor v Slov. Bistrici, Anton Fink v Ptuju in Gabrijel Pirc v Murski Soboti; za dnevničarje pa Martin Jerenko v Mariboru, Ignac Urbanci v Prevaljah in Josip Horvat v Murski Soboti.
Slavnostno zborovanje mariborskih komisionarjev. Poročali smo že, da so proslavili mariborski komisionarji zlati jubilej svojega zavoda. Včeraj so imeli dopoldne mašo, po maši pa slavnostno zborovanje, na katerem so ponovno pri-
* s "r’?’' 'r* -■
. ■ 7S9HH9Bm
Zmaga sokolske misli na deželi
Sijajno uspeli okrožni zlet na Pragerskem - Vzorna organizacija in javni nastop — Savno priznanje požrtvovalnim graditeljem sokolske bodočnosti na deželi
Nezanesljivo vreme ni motilo naših sokolskih vrst, ki so včeraj pohitele iz Maribora, Pobrežja, Tezna, Studencev. Ruš, Limbuša, Hoč. Slivnice, Frama, Rač. Sv. Marjete, Slovenske Bistrice, iz Laporja, Črešnjevca, iz Zgornje in Spodnje Polskave ter iz Razvanja in Radvanja na letošnji okrožni zlet na Pragersko. Takoj uvodoma moramo poudariti, da je bil v vsakem pogledu uspeli včerajšnjega o-krožnega zleta na višku, da je bila organizacija vzorna, nastop pa odličen in je zapustil vtis: Tako nastopajo pravi Sokoli. Župni podnačelnik brat Hočevar ie našemu poročevalcu izjavil, da je bil z včerajšnjim nastopom nadvse zadovoljen! Globoko smo overjeni o pravi sokolski Požrtvovalnosti okrožnih vodnikov in vodnic, ki jim načeljujeta okrožni načelnik br. Miloš Ledinek in s. Danila D e-k 1 e v o v a, poznamo njihovo vodilno geslo: »Niti: dobička niti slave«, vendar jim moramo na tem mestu izraziti javno priznanje in pohvalo za vzorno organiziran in izveden okrožni zlet, kakršnih smo bolj malo videli tia teritoriju naše sokolske župe. Le kdor pozna tehnično delo Pri Sokolu, more pravilno preceniti trud, ki ga zahtevajo taki zleti.
Pragersko sprejema sokolske vrste.
Glob ji je bil namen, da je desno mariborsko sokolsko okrožje priredilo letošnji zlet na Pragerskem. Žalostna je nacionalna preteklost ntarikat.er.ega lepega kra ie na zelenem Dravskem polju. Pragersko kotnekdanjo važno železniško križišče pa. je z nemško mislečimi številnimi železničarji bilo’v tistih polpreteklih dnevih silno nevarna, potujčevalnica slovenskega življa in je s svojo šulferanjsko šolo zastrupljalo otroke našega slovenskega štajerskega kmeta. Po preobratu je tudi z zamenjavo železniških uslužbencev zavel nov duh. Že leta 1921 je bilo ustanovljeno Sokolsko društvo, ki pa se je moralo boriti z velikimi težavami, dokler
Solnce in lepo vreme so prinesle sokolske vrste, ki so pričele prihajati na Pragersko že v zgodnjih urah. Navdušeno so jih v takem številu prvič pozdravljali Pragerčani in okrasili hiše z zelenjem in zastavami. Rdeče sokolske srajce so prinesle novega življenja Pragerčanom in novih pobud za nadaljnje plemenito sokolsko delo.
Dopoldanske skušnje.
Točno ob četrt na 7. uro je bil na zle-tišču zbor vodnikov in vodnic. Pod vodstvom okrožnega načelnika br. Ledi n e-ka in s. D ek l e vo v e so bratje vodniki: Zej, Stopar, Primc, Zetrovič, Zupan, Kovačič. Vilec, Ban in Cilenšek ter sestre vodnice: Zejcva, Turšičeva, Margučeva, Močnikova, Tušakova in Kranjčeva ponovno predelali načrt sprevoda in nastopa. Ob 7. uri pa je bil na zletišču zbor vseh telovadcev in pregled vseh nastopajočih oddelkov. Spretno in vešče so vodniki in vodnice pregledali vaje in pripravili vse oddelke za skušnje, ki so se pričele točno ob 8. uri. Premajhno je bilo prostorno zletišče, da bi moglo sprejeti vse nastopajoče hkrati. Nad 800 se jih je prijavilo za nastop, toda strogi vodniki in vodnice so izločili slehernega, ki ni bil dovolj pripravljen. Ta hvalevredna strogost in prava sokolska disciplina naj bi bila vzgled vsem sokolskim prednjakom. Okrožni načelnik br. Ledinek in s. Dekle-vova nista poznala nobene popustljivosti čeprav so skupno nastopale sokolske vrste iz sedemnajstih krajev. Pri skušnjah je igrala požrtvovalna sokolska godba iz Središča. Ko so na godbo predelali vaje vsi nastopajoči oddelki in ko je brat načelnik dal znamenje »voljno«, se je ponovno razgibalo Pragersko in sokolska pesem .ie odmevala preko cvetočih travnikov.
Impozanten sokolski sprevod.
Z vlaki in avtomobili pa tudi peš so prihajali ves dopoldne Sokoli in Sokolice
Deležnega so bile ..viharnega priznanja in toplih simpatij. Skupno je nastopilo 64 čla nic. Naraščajniki, 10S po številu, so nastopili s prostimi vajami pod vodstvom vodnikov: Kovačiča, Petroviča in Pirša Občinstvu so zelo ugajale igrice Sokoli-čev, ki so jih izvajali s prirojeno otroško nežnostjo, zavestjo in veseljem.
Sledila je orodna telovadba. Devet vrst članov in naraščajnikov je nastopilo pod vodstvom vodnika br. Zcja. Telovadci so na posameznih orodjih izvedli nekaj naravnost vratolomnih vaj. Orodna telovadba je pokazala lepe sadove sokolskega prizadevanja in ponovno dokumentirala temelje sokolske vzgoje in discipline. Hvalevredna je bila diagonalna razvrstitev orodja, ki je nudila občinstvu jasen pregled nastopajočih vrst. Pod vodstvom vodnic sester Zejeve, Tušakove in Kranjčeve je nastopilo po orodni telovadbi s prostimi vajami 88 naraščajnic. Efekt je nekoliko motilo šibko kritje in neenakomerno izvajanje. Kri pa je vžgala občinstvu bojna štafeta naraščajnikov Pragerskega, Bistriškega, Račkega in Framskega Sokola. Efektne so bile nato simulta-lie vaje članov na petih bradljah pod vod stvom vodnika Žeja. Vzorcu javni nastop pa so zaključili člani s prostimi vajami. Nastopili so 104 pod vodstvom Žeja, Cilenška in Zupana. Skladnost in kritje je bilo lepo in efektno. Kontrola nastopajočih oddelkov je bila poverjena br. Varlu, ki je nadvse zadovoljivo rešil svojo nalogo.
Vse navzoče občinstvo, je nastop navdušil in je posamezne nastopajoče oddelke nagradilo z viharnim ploskanjem. Nastop je obiskalo tudi precej Mariborčanov. Župno upravo pa sta zastopala župni pod starosta br. K r a n j c in župni tajnik br. D o j č i n o v i č.
Prisrčno sokolsko veselje.
Po nastopu se je razvilo na občinskem dvorišču prisrčno sokolsko veselje. Bogato založeni šotori so nudili številnim gostom dobro framsko kapljico in izborna okrepčila. Pri veselici je neumorno igrala središka sokolska godba. Včerajšnji okrožni zlet je tudi v finančnem o-ziru dobro uspel, kar iz srca privoščimo pridnim pragerskim Sokolom. Naj jim pa
Pomnite 1- -11. funii
JIH
Pregled domače produkcije
Posebne razstave:
Gasilska razstava.
Modna revija - gospodinjstvo. Salon avtomobilov.
Pohištvo.
Male živali.
Polovična voznina na železnici, parobrodih in avijonih. — Razstavišče obsega 40.000 m2.
z barvo travniških nageljnov in so se kolone članic zibale v daljivi kakor makovo polje, ko se poigrava z njim rožnikov vetrič.
Vzoren javni nastop.
Krona včerajšnjega okrožnega zleta pa je bil popoldanski javni nastop. Vse kakor »na vrvici« tako so se brezhibno in navdušajoče vrstile točke bogatega in pestrega sporeda. Ko je prva nastopila moška in ženska deca s prostimi vajami pod vodstvom vodnice s. Turšiče ve in vodnika br. Vileca, si je namah s svojim ljubkim izvajanjem osvojila tisoč glavo množico, ki se ni mogla načuditi, kako lepo in skladno so malčki sledili taktu godbe. Efekten je bil nato nastop članic s prostimi vajami pod vodstvom načelnice s. Deklevovc in vodnic sester Margučeve in Močnikove. Izvajanje je bilo vzorno skladno, kritje odlično in sc je videlo, da so se vse nastopajoče naravnost vživele v vaje, ki so zelo učinkovite. Razstop in sestop so izvedle naravnost mojstrsko.
Pobrežje
IJbožna akcija. Občina je razdelila med najrevnejše sloje 2000 kg moke in 1750 kg koruznega zdroba. Povprečno se je razdelilo na družino 10—25 kg po številu
Darila za birmo samo uri M. Iloerlevem sinu
žepne ure od Din 38"- naprej zapestne ure od Din 70*- naprej Blagajniška cena tudi pri plačilu na obroke
sta prišla in posegla v sokolsko delo vstrašeua in požrtvovalna delavca polje načelnik br. Pšeničnik in po-ačnik nadzornika proge br. Pirš. Na enih ramah in pa ramah načelnice s. r i m č e v c so počivale vse priprave za itišče, ki je bilo nepričakovano vzorno ejeno. Nad 70 železniških vozov ugas->v in peska so navozili pridni pragerski »koli in Sokolice na prostoren Steinklau-rjev travnik tik ob progi pri postaji m i primerno splanirali. Pri velikih pripra-ih jih je oviralo slabo vrerne zadnjih dni da na včerajšnji dan zleta se jim L eča nasmehnila in vzkipelo je njihovo »selje s katerim jcpopolačau njihov trud’
iz raznih krajev. Točno ob pol 14. uri je bil na zletišču zbor vseh oddelkov za sprevod, ki je krenil ob napovedanem času skozi Pragersko. Za častitljivim župnim in slovenjebistriškim praporjem je na čelu korakalo okrožno načelstvo, tehnični odbor in društveni staroste. Nato sc je vila dolga kolona uniformiranih Sokoličev, ki so strumno pa taktu godbe sledili starejšim bratom. Krepka je bila tudi vrsta članov v slavnostnem kroju, ki so jo tvorili večinoma vrli Studencam. Gibčnost sokolskega koraka je povzdigni la s pesmijo močna kolona naraščajnic, samih zdravih in mladih deklet, katerih pogledi so vžigali kot sotnčni žarki. Za
bo včerajšnji dan v trajnem spominu na prisrčno sokolsko bratstvo in trajna vzpodbuda za bodoče delo. središko sokolsko godbo so korakale pod vodtvom okrožne načelnice s. Deklevove ponosno in samozavestno članice v dvajsetih četverostopih. Njim je sledila dolga kolona uniformiranih in belo oblečenih deklic, nato strumno korakajoče vrste naraščajnikov in dolga kolona članov v ci-vilu. Impozantne sokolske vrste so vžigale Pragerčanom najtopleje simpatije in je bil naravnost nepopisno lep pogled na pomikajočo se sokolsko armado med cvetočimi travniki, ko se je tako harmonično zlivala rdeča barva sokolskih srajc
članov. Obdarovani so bili vsi ubogi brez ozira na pristojnost, ker pač ne moremo pošiljati ubogih starcev v sosedne občine po moko, čeprav je brezplačna, da si jo prinesejo domov na svojih izmučenih in slabih plečih.
Darujte za spomenik Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelia v Mariboru *
S. F.:
V«
Izlet v neznane
Ob slabo obetajočem vremenu sc je brala družba prijavljcncev za prvi »izlet
neznano«. Pogled na reprezentativni vtocar »Rdeči Francelj« mestnih podje-j iu stasiti in prijazni šofer pa sta vlila ružbi nado na uspešno vožnjo. Po ne-bhodno potrebni akademski četrti se je ružba ukrcala in krenila najprej po polovici: »Ako Mohamed ne pride k gori, lora gora k »Mohamedu« iskat na dom vetovno znanega »maitre du plaisir«, Ufgp »upokojenega zdraviliškega kapel-ika«. Vodja izleta ga je s strokovno večino dvignil iz postelje in naložil »harmoniko in nje lastnika« na autocar, kjer ta seveda oba takoj s polno paro stopila r akcijo.
Sedaj se ie Selc prjčela prva vožnja v leznano; po raznih prepotrebnih ovinkih e našel voz končno lepo (za naše razme-e) cesto in jo z navdušenjem ubral ne-toanemu cilju nasproti. Tudi solnce je radovedno in previdno najprej samo z ;nim očesom pokukalo, izza težkih obla-^v ter skupno s potujočo družbo ugiba-0 »kam?« Harmonika in razpoloženi g.
kapelnik sta hitro našla kontakt s sopot- j niki, ki so večkrat prav marljivo zaokrožili naše domače popevke.
V hitri vožnji po lepi pokrajini je družba tik pred prvin ciljem le uganila »kam pes taco moli,« in že se je »Franci« ustavil v Štajerskih varih Rogaški Slatini. — Lačni in žejni popotniki so pohiteli naj-preje dušo privezatv Zdravilniški dom, nato pa se razkropili po neobhodno potrebnem pokušanju zdravilnih vrelcev, kjer so g. kapelnik iskali stare diplomatske stike, na oglede in izprehode. Po nasvetu strokovnjaka je del družbe naredil izprehod po krasnem cvetličnjaku, skozi katerega teče suh potoček na kegljišče. Tu se je dognalo, da brez kegljev in krogel, ki so na razpolago pri cca. 15 minut oddaljenem zdravilniškcm uradu, ni mogoče kegljati, in družba je hvaleč modrost vodje, krenila nazaj v zdravilniški park.
Ker pa bi po razporedu bilo na vsak način treba tudi kegljati, sc je pač odločila za rusko kegljanje. Razdeljeni v dve skupini, so pričeli s težkim delom. »Boljša« skupina je bila izročena na milost in nemilost »slabši« le iz malenkostnega vzroka, ker ni razumela štetje točk, kar je na koncu doprineslo do prekinjen ja partije. Med tem se je tudi izvedelo, da j&
druga skupina na travniku pred »Deejim domom« našla izvrstno zabavo, gugalnice za 4 osebe naenkrat. Tu sta si stala, oziroma sedela nasproti dva zastopnika rudarstva in priznana jahača; eden je bil dalje Časa med nebom in zemljo v zelo kočljivi poziciji, iz katere pa sc je odlično rešil.
Po obisku teniških prostorov, ki so negovani po vzorcu VVimbedlona in po ostrem dvoboju obeh pri izletu sodelujočih fotografov je cela družba krenila na »opulentno« kosilo. To priložnost je izrabil Jupiter Pluvius ter založil Rogaške vrelce z novo zalogo zdravilne kapljice.
Po bojnem glasovanju je izletniška ekipa soglasno sklenila obrniti dežju in Rog. Slatini hrbet. Ker tud; g. šofer ni imel ničesar proti, so je uprcglo in zajahalo »Frančka« ter ubralo v druge kraje. Že na poti »so se vremena Štajercem zjasnila« in na Laškem se je v »bazenu zdravilišča« vnel ljut boj. Večina je hotela kar prenočevati vi vodi, le intervenciji »boljših« polovic je pripisati, da so se kmalu vsi zbrali v krasni dvorani (baru) zdravilišča. Tu je g. kapelnik v pokoju izredno uspešno konkuriral »Jonny Jazzu« ter obenem pokazal odlične ljube-
zenske sposobnosti — kombinirane s plesom.
Pred odhodom so gostje zdravilišča kar oblegal: autocar, ki jih je s svojo linijo, barvo in udobnostjo vidno navdušil. Že predno je .voziček prišel v Celje, se je to treslo od radosti svidenja. Po ogledu »velemestne promenade« je bilo zopet treba potolažit: lačne in žejne, kar je v izvrstni maniri opravil prijazni »Italijan ski« bufet v glavni ulici. Tudi tu se je »Rdeči Francelj« jedva iztrgal svojim oboževalcem in jo ubral proti »znanemu« cilju.
Del družbe je bil vidno prevzet preživetih napornih trenutkov; tudi »rneitre du plaisir« je zaradi prezaposlenosti pozabil na svojo »nevesto liarmoniko«. V Slov. Bistrici je celotna družba v naglic: obiskala še »Beograd«, kjer so požrtvovalni domači umetniki ob »skoro« nabito polni dvorani širili kulturo.
V Mariboru na Glavnem trgu sc je zaključil »izlet v neznano«. Udeleženci so svoje zadovoljstvo nad nudenim izrazili najboljše s tem, da so si soglasno že vnaprej rezervirali prostore za »drugo vožnjo v neznano«, ki bo predvidoma kmalu spet (Prirejena.
stran '4.
Mariborski >VečarnTk« Jutra,
V Mariboru, dne 3. Vf. 1935.
' eitn
GMEH ZE.HE.
91
»A, vi, dragi abbe, kaj vas je tako dolgo zadržalo zunaj? Je tudi tu revščina, ki potrebuje tolažbe?« Stari duhovnik si je obrisal znoj s svojih belih las, ki so se bili pod klobukom s širokimi krajci zvili kakor v venec, in dejal priprosto:
»Prihajam iz vašega ribišča, gospod. Stric Georges, oni stari berač, ki ste ga vzeli k sebi, me ie klical.«
»Je še vedno bolan?«
»Ah, pa kako. Umira. Nocoj mu dam zadnja tolažila.«
»Ubogi stric Georges! Lydiji bo zelo hudo.« In ko se je duhovnikova suknja že izgubila v mraku, je dodal: »Prosim Vas, gospod abbe, vsi stroški pogreba na moj račun!«
»Hvala vam, dobro srce,« je še od daleč zaklical svečenik.
Sence dreves so se že umikale s travnikov. Vse je polagoma postajalo črno kakor krila smrti, ki je prekrižala pot. Med tem ko je kočijaž prižigal luči, se je Delcrous spomnil jutranje drame in svoje vloge preiskovalnega sodnika ter vpra šal prijatelja Fenigana: »Kdaj sta se razšla z gospodom Merivetom?«
»Včeraj zjutraj sem ga pustil...« Pa se je naglo popravil, ker se je spomnil,
da spravlja ženo v nevarnost: »Toda ne, kaj govorim, predvčerajšnjim... pred dvema dnevoma. Ne bi človek verjel, kako zmeša taka noč potovanja.«
»Nesrečnež, sam se lovi,« je pomislil sodnik ter mu iz velikega usmiljenja, pa tudi zato, ker se mu je zdela zdaj stvar čisto lahka, ali celo iz neke vrste uradnega diletantizma, skušal predočiti njegovo neprevidnost: »Ko sva se pa davi srečala v gozdu, ste mi dejali, da ste prišli šele pravkar. Moralo je tudi res biti tako, saj vendar ni mogoče, da bi dva dni begali po okolici ne da bi se oglasili doma.«
»Res je,« je zamrmral Richard hote zmedeno. Tokrat si je dejal sodnik: »Dela se norega.« In ko je r.ekaj časa premišljeval: »Čujte Fenigan, čisto tako, med nama: sami veste prav dobro, da je razmerje med princem Olomouškim in neko vam zelo drago osebo bilo dobro znano po vsej tej okolici...«
»Vem,« je odgovoril Richard čisto mirno.
»Dobro torej, se mar niste potem domislil, da bo sodišče, ko je našlo prinčevo truplo tik pred vašimi vrati, pomislilo ta-
koj na maščevanje, ako ne naravnost vaše, pa vsaj nekoga izmed vaših?«
»Tega se nisem domislil, ker bi tak sklep bil prelahek in bi bilo morda pametneje pomisliti, da je bil princ umorjen nekje drugje in prinešen tja šele kesneje s čisto prozornim namenom.«
Tokrat se je čutil Delcrous premaganega, zato je dejal glasno in bolj iskreno: »To ste povedali zelo pametno. Nu, vprašal vas bom sedaj še nekaj, kar lahko po svobodni volji poveste ali pa ne. Postavimo za primer, da ste se vi na skrivaj vračali domov skozi gozd in ste se naenkrat znašli pred mladim princem, ki je ob zori prihajal iz parka. Kaj bi se bilo tedaj zgodilo spričo vaše ljubosumnosti? Ne mislite, da bi ga...«
»Da bi ga tedaj ubil?... Da. ubil bi ga in to z dovoljenjem zakona.«
»Toda, nesrečnež, nikoli in nikakor! Res je, zakon, toda samo takrat, ako se ljubimec zasači pri dejanju.«
»Dragi moj gospod Delcrous, v domišljiji ljubosumnega človeka je ljubimec vedno zasačen pri dejanju.«
Te besede so bile izrečene s tako jezo, da je sodnik skoraj skočil s svojega mehkega sedeža; v njih je videl tako odkrito priznanje, da večjega in popolnejšega sploh ni mogel pričakovati od nadaljnjega prijateljskega izpraševanja. Sedaj je torej moral govoriti samo še preiskovalni sodnik. Richard pa se je, vidno vznemirjen, vprašal: »Kaj bo sedaj storil?
Kaj mi poreče, ko me je že tako daleč pr teral?«
Prihajali so tudi zares že v Corbeil nad Seineo so trepetale že prve luči sve tilk v zadnjih odsevih solnčnega zahoda Iz ogromnih dimnikov mlina in papirnice od koder so po dolgih hodnikih prihaja! v molčečih skupinah delavci, se je valili le še nekaj gostega dima. Vsi, moški :i ženske, so nosili grde slamnate košari čadaste barve, izvirajoče očito od izpa1 revanja ognja. Razen teh delavcev ni b: lo nikogar ne na ulici Notre Dame ne nJ ozkem in mračnem trgu Galignani, kjei se je v kotu dvigala stara palača sodnij? in za njo stavba velikega mlina s svoje, z moko posuto, kakor zameteno streha Tik sodnije je stala jetnišnica.
»Predsednikova kočija je še tam,« j« dejal Delcrous, videč odprti obe krili \ likih vrat, in ker je voznik okleval ali ali ne bi zavozil na dvorišče, mu je z ■ ; klical: »Dalje, le dalje!«	^
Na dvorišču, slabo razsvetljenem	•
ostanki dnevne svetlobe in dvema starf ” 1 ma svetilkama, je skočil z voza najprej a: sodnik in zaprosil Richarda, naj mu sled* Rra v njegovo pisarno: »Moram vam sporoči'0J čiti nekaj nujnega,« je dejal s precej spre °0( menjenim, sedaj že trdim glasom. Ri-ya chard ni nič odgovoril, marveč je tiho od-!0I>I šel za njim v njegovo sobo koncem hod- le'; nik, kjer je čakala na okrogli mizi napol; J1® privita luč.
tal
(Se bo nadaljevalo
1 sk nji
Tekmovanje za državno lahkoatletsko prvenstvo moštev
SK ŽELEZNIČAR DOSEGEL 32.450 TOČK.
rudi v našem mestu se je vršilo v so-ooto popoldne in včeraj dopoldne na igrišču SK Železničarja ob Tržaški cesti tekmovanje za državno lahkoatletsko prvenstvo moštev. Startali so le lahkoatleti SK Železničarja, in sicer 45 po številu. Tekmovanje je oviralo deževno vreme, posebno v soboto in so zaradi tega rezultati nekoliko slabši. V posameznih disciplinah šobili doseženi naslednji rezultati: Tek 100 m: 1. Venuti 11.7; 200 m: Ve-nuti 24.3. 400 m: Ledinek 57.1. 800 m: Muraus 2.10.8, 5000 m; Podpečan 17.18.4. Štafeta 4x100 m: SK Železničar 49 sek. Met diska: Gala 33.18 m. Met krogle: Kleut 11.42 m. Met kopja: Kleut 43.62 m. Met kladiva: Gojznik 32.25 m. Skok v višino: 1. Kalay (Maraton Zagreb) 1.60 m; Skok v daljino: Urbanek 5.73 m. Troskok Gutovnik M.68 m. Tek 1500: Podpečan
4.442.
SK Železničar je letos dosegel 32.450 točk, katero število pa se bo povečalo še z rezultati atleta Raka, ki starta v Beogradu in atleta Slavinca, ki starta v Zagrebu. SK Železničar je potemtakem dokazal lep napredek in povečal število točk od zadnjega tekmovanja za 6.000. Škoda je le, da se tudi ostali mariborski klubi, posebno Rapid, niso udeležili tekmovanja in so bili atleti SK Železničarja brez vsake konkurence, kar je seveda gotovo vpli valo na rezultate.
V Ljubljani so tekmovali za državno prvenstvo ASK Primorje in SK Ilirija in je Primorje doseglo 95.596 točk, Ilirija pa 30.797. Rezultati iz Zagreba pa še niso znani. Primorje je letos pokazalo zopet lep napredek in si je v tretjič osvojilo naslov »prvaka države«.
sicer v Ljubljani, kjer sta merila svoje moči Ilirija in Čakovečki SK. Zmagala je Ilirija v razmerju 3:2 (1:0). Sodil je g. Paranos iz Beograda. Prvenstvena tabela izgleda sedaj takole:
Železničar Ilirija Rapid
Čakovečki SK Celje
ISSK Maribor Svoboda Hermes
13 9	2	2	35:21	20
11 7	2	2	41:14	16
11 7	0	4	35:14	14
12 5	4	3	29:22	14
113 3 5 17:20 9 12 4 1 7 15:32 12 2	3	7	13:56
12 2	1	9	23:34
9
7
Maribor snubi za olimpijado
TRETJI OLIMPIJSKI DAN V MARIBORU SE JE VČERAJ IZVEDEL S SODELO VANJEM MARIBORSKIH SPO RTNIKOV IN SOKOLOV.
Tretjič je včeraj organiziral Jugoslovanski olimpijski odbor »Olimpijski dan«,
katerega namen je zbirati sredstva za u-deležbo naših športnikov na olimpijadi, ki se bo prihodnje leto vršila v Berlinu. Letošnji olimpijski dan v Mariboru se je prvič vršil tudi s sodelovanjem naših vrlih Sokolov, ki so mnogo doprinesli, da se je včerajšnji dan končal z lepim moralnim uspehom. V ospredju zanimanja je bi! včeraj nogometni turnir mariborskih klubov ki se je izvedel v dva dela. Dopoldne so na igrišču v Ljudskem vrtu tekmovala juniorska moštva. Rezultati so bili naslednji: SK Svoboda:SK Rapid 4:1 (2:0); ISSK Maribor : SK Železničar 4:0 (1:0); ISSK Maribor :SK Svoboda lrl (1:0). Žreb je določil Svobodo za zmagovalca. Popoldne se je izvedel nogometni turnir Prvih moštev in so bili rezultati naslednji: SK Rapid :SK Svoboda 1:1 (žreb je določil Svobodo za zmagovalca); ISSK Maribor:SK Železničar 2:2 (žreb je določil SIK Železničarja za zmagovalca); SK Rapid:1SSK Maribor 2:1; SK Železničar :SK Svoboda 2:1. Kot načelni zmagovalec 'n tega zanimivega turnirja je izšel SK Železničar.
Lahkoatleti
so dopoldne na progi Koroščeva trtica -Trg svobode izvedli štafetni tek. Zmagala ie ekipa SK Rapida v času 4.13 min.; 1. SK Železničar 4.30; 3. SK Maratona
4.26. Popoldne se je vršil tek na 1500 m. Zmagal je Kangler (Maraton) v času 4:30. 4. V balkanski štafeti je nastopil le SK Rapid, ki je dosegel na tej progi čas 3:54.8.
Težkoatleti
so napravili uvod k olimpijskemu dnevu, in sicer so nastopili v soboto zvečer v kazinski dvorani kjer so nastopili atleti SK Svobode in SK Maratona.
Nastop Sokolov je bil popoldne v okvirju glavnih prireditev. Člani Sokola Maribor Matica so predvajali lepe in učinkovite vaje na brad lji ter je vzbujal njihov nastop splošno pozornost.
Mimohod športnikov in Sokolov.
Ob zvokih olimpijske koračnice so de-filirali okrog igrišča vsi sodelujoči, ki jih je nato nagovoril predsednik olimpijskega odbora v Mariboru g. ravnatelj Krejči. Na čelu sprevoda so nosili kapetani olim pijsko zastavo, ki je bila naposled postavljena na zahodnem delu igrišča.
Zastopniki teniškega športa so tekmovali na teniških igriščih SK Železničarja. Nastopile so dame in gospodje ISSK Maribora. SK Železničarja in SK Rapida. Zmagal je par Obran-Babič (ISSK Maribor) pred parom Felber-Lettner (Ra-qid).
Tekmovanje za podzvezno prvenstvo LNP.
Včeraj se je odigrala le ema tekma, in
o
Ostale nogometne tekme.
Zagreb: Gradjanski: Jugoslavija 2:1 (2:1).
Beograd: BSK:Hašk 8:2 (3:0).
Varaždin: Slavija:Concordia (Zagreb) 2:1 (2:0).
Gradec: Siidbahn : Hakoah 2:0: Sport-klub:Austria 2:2; Sturm:FC Graz 2:1; GAK :Kapfenberg 1:0. Prvenstvene tekme.
Otvoritev XV. Ljubljanskega velesejma
V navzočnosti odposlanca najvišjega pokrovitelja velesejma Nj:	Vel.	kralja
Petra II., gospoda divizijskega generala in poveljnika dravske divizije Petra Ne-deljkoviča, je v soboto ob 10. uri minister za socialno politiko in narodno zdrav je g. dr. Drago Marušič v itnenu kraljevske vlade in kot zastopnik častnega predsednika velesejma, ministra za trgovino in industrijo gospoda dr. Milana Vrbani-
ča, svečano otvoril XV. velesejem.
Velesejem je docela zaseden. Zastopa ne so vse glavne panoge industrijske in obrtne proizvodnje, posebno pohištvo. L-k stil, usnje in obutev, vsakovrstni stroji, automobili, galanterija, živilska industrija, kemična in papirna industrija. Velesejmu so priključene še posebne razstave: Razstava gasilstva, ki je tudi retrospektivna. Gospodarska »Žena in obrt«. V okviru te razstave, ki ji je pokroviteljica Nj. Vel. kraljica mati Marija, bodo vsak dan velike modne revije. Poučna razstava o domači volni in njeni uporabi. Propagandna razstava za rejo najboljših plemen malih živali.
Otvoritvene slovesnosti so se v velikem številu udeležili predstavniki oblast* in klera, diplomatski in konzularni zbor. zastopniki mest, raznih organizacij, korporacij in društev. Častni gostje so si o-gledali vse razstavne oddelke, prisostvovali modni reviji ter se o vsem pohvalno izrazili. Velesejem traja do 11. junija. — Udeleženci imajo 50°/° popust na železnicah, avionih in parobrodlh.
Razlika.
A: »Kaj res hočeš vzeti tega starega bogataša za moža?«
B: »Da, toda njegovo bogastvo«.
Tolažba.
Srečen, oče:	»Toda otrok mi ni
prav nič podoben, gospod doktor!«
Zdravnik; »Zahvalite se za to Bogu in svoji zapeljivi ženi«.
St;
mi
L(
za
ie
ra
č;
h
ti
IT
le
v
n
Razno
POLAGANJE PARKETOV.
kakor tudi snaženje pohištva, politiranje, brunoliranje prevzame poceni v hiši. Židovska ul. 5, Maribor.	2460
PREDELAVO MADR4C
doma izvršuje ceneno Ferdo Kuhar, Vetrinjska ul. 26. 2049
Lokal
IŠČEM LOKAL
na prometnem kraju, primeren za mlekarno. Ponudbe nasloviti na upravo »Vcčer-nika« pod »Lokal«. 2457
V naiem
TRGOVINO S TRAFIKO
oddam v najem. Naslov v upravi lista.	2459
Stanovanle
POCENI SPREJMEM
na stanovanje in Jobro hrano 3 boljše delavce ali železničarje. Poseben vhod. Vprašati Strossmajerjeva 3-b.
2458
Naideno
NAŠEL SEM DIN 100. —
v Majidalenski ulici. Lastnik jih dobi v Delavski ul. 6 pri Milanu Dvoršaku-	2461
Kupujte svoje po* trebičine pri nailh mserentih!
Edini slovenski dnevnik na ozemlju bivše mariborske oblasti ie „Večernik“.
Ze to priprosto dejstvo nalaga našemu mestu in vsemu slovenskemu Podravju očito nalogo poskrbeti za to, da bo motfel uspešno vršiti svoje nacionalno poslanstvo, lo pa bo rao-sjoče le tedaj, ako „Ve2ernik“ izpopolni tudi svoje oglase, zlasti male oglase, ki so neverjetno poceni. Sedaj žal pogrešamo stotine Slovencev, trgovcev, obrtnikov, posestnikov, zasebnikov itd., ki bi, ko kaj prodajajo, kupujejo ali iižejo, morali oglaševati v „Ve-černlkovih“ malih oglasih. „Vežernlk“ dela za Vas, delajte Vi zanj
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajateV
••rednik: RAD1VOJ REHAR STANKO DETELA v Mambotu.
Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
ft