Oar Write Ua Today Advertising are REASONABLE____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEPHONE: CUelsea 3—1242 mrn &t*mm4 Ctaa* Matter beptnnber 21 »t, 1»«3 »t the Po#« Offi«* U New i(«rk. N. uder Ar* •( Cwgrta* of March *rd, 1871. ft NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (izvtaml nedelj In praznikov). 7A 5fi_NA ! CTA hikfl QAA I7nA 1 Ln 4>U> liri Ll> a v/ nnv uuu ****** w No. 209f — Stev. 290. NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 15, 1939—PETEK, 15. DECEMBRA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVI1. RUSU A 'IZPUŠČENA IZ LIGE IZ EVROPSKE VOJNE Delegati so bili soglasni v sklepu ŽENEVA, Švica, i 5. dec. — Sovjetska Rusija je bila "izmučen*" iz članstva Lige narodov. To je edino, kar se more reči o tem, kar se je včeraj zgodilo v Ženevi. To ni izključitev, kajti o izključitvi ni glasoval niti zbor, niti svet Lige. SOSEDE RUSIJE SO SE ODREKLE GLASOVANJU One države, k niso želele glasovati — to so v^e države, ki meje na Rusijo — in države, ki so mislile, da je izključev preostra — to so Mehika, Jugoslavija in Grška — so izrekle svoje mnenje, ki je bilo zabeleženo v zapisnik. Nato sta predsednika Liginega zbora in sveta naznanila, da sta bila poročilo in predlog, sestavljena na prošnjo Finske sprejeta. BESEDILO SKLEPA LIGINEGA SVETA Sklep Lige narodov je bil naznanjen v naslednjih besedah: Svet, ki je vzel na znanje resolucijo, katero je sprejel zbor 14. decembra, 1939, glede prošnje finske države. 1. se pridruži zborovi obsodbi postopanja U. S. S. R. proti finski državi, in 2. iz vzroka, ki ga navaja resolucija zbora, v soglasju s členom XVI., točka 4 pravil, izprevidi, da se je s svojim postopanjem Unija sovjetskih soci-ialističnih republik postavila izven Lige narodov. !z tega sledi, da Unija sovjetskih socialističnih republik ni več članica Lige narodov/* JUGOSLAVIJA PROTI IZKLJUČITVI Jugoslavija, Grška, Finska — zadnja, ker ne misli, da ima pravico glasovati, ker je postala žrtev_ in Kitajska so naznanile, da se bodo zdržale glasovanja glede druge točke resolucije. SEDEM DR2AV JE GLASOVALO Države, ki so glasovale za resolucijo, so: Francija, Anglija, Bolivija, Belgija, Dominica in dve novi članici Južna Afrika in Egipt. Države Peru, Iran in Rusija na zborovanju niso bile zastopane. RUSUA OBSOJA ZAVEZNIKE fcKNKVA. Švion, 15. decembra. — Nek sovjetski zastopnik .(••z ozimni na resolucijo Ligo narodov izjavil, da l»o postopa-»•■«• nara.lov napravilo v Moskvi ntis, kot da l>oste An- -'' l*Vini« ijn šli šc dalji' v svojem načrtu proti Rusiji. Rc-! cl je. da -klop Litre narodov i>ar no l>o pripomogel k izboljša-Mll odnosa io'* R»i An-'Hu' in Frjiwiio. FINSKA OBŽALUJE "IZPUSTITEV" I IKIjKI \TK f, Fin.a delegacija je imela naročilo, da ne agitira za izključitev Sovjetske unijo.*' \ iinnliiili krosih p;i prevladuje mnenje, da izključitev no bo imela nikakoga vpliva iui položaj Finske in vest je bila fo»ejeta v splošnem brez presenečenja in posebnega zaninta- ii ja. Poškodbe "Graf Spee" MONTEVIDEO, Uruguay, 15. dec — Poškodbe, katere je dobila nemška "žepna" bojna ladja "Admiral Graf Spee" v sredo v bitki z angleškimi križarkami E:: eter, Aje.x m Achilles, so: *— . (Nadaljevanje na 2. str.) JCdo naJ zastopa majnerje ? Posebni kongresni odbor se bo pečal s sporom med United Mine Workers in Progressive Mine Workers of America. — John Lewis je predsednik UMW. WASHINGTON, D. C., 12. — Ko je bil osnovan posebni kongresni odbor, ki bo prsi skoval poslovanje delavskega urada (National Labor Relations Board), je bilo izrecno j poudarjeno, da ne bo posvečal nobene pozornosti -poru med. Ameriško delavsko federacijo in Levrisovitn Kongresom in industrijalno organizacijo. To pa najbrž ne bo obveljalo, kajti že danes ali jutri bo odbor zaslišal petnajst članov Progressive Mine Workers ol' America, ki ima največ svojili članov v državi Illinois ter pripada Ameriški delavski federaciji. • Pri tej priliki bodo prišle na dan 44teroristične" metode, ki so ve jili posluževali I ni-ted Mine Workers (CIO) pri nabiranju članstva. Predsednik United M i n c Workers je dolin L. Lewis, ki Poslanik Kennedy o vstopu v vojno "Borba Evrope nikakor ni naša vojna." — Amerika se ne sme vdajati prevelikim simoat"jam. To in ono MANJ zločinov v Parizu BOSTON, Mass., lL\ dec. — Joseph P. Kenneoy, ki zastopa Združene državo pri angleški vladi, je merjen, da ni niti najmanjšega vzroka — bodisi gospodarskega, finančnega ali soeijalnega, — da bi se Zdru-i žene držve vmešale v evropsko PARIZ, Francija, Hi. dee. vojno. j — Vsled .vojno se je število Poslanik Kennedy, ki je bil j zločinov v francoski prestolni-rojen v državi Massachusetts,' ci zelo zmanjšalo. Po zatrdijo rekel čai-nikar jem : Ce In nekaterih znaša to znižanj«; k. razvit čut pravičnosti, in Med zaslišanimi pričami bo Anierikanoc no moro trpeti ne-tudi Joe Ozanie, predsednik ,enake borbe, ne more trpeti, da Angleški vojak, dodeljen k od delku za pobiranje neeksplodiranih bomb, jo naslonjen na tako bombo. Delavske vesti Progressive Mine Workers. Kongresni odbor se je včeraj se'-1 al k prvi soji po tri mesece trajajočih pripravah. Precej časa in pozornosti bo posvetil nesoglasju, ki vlada med posameznimi člani delavskega urada. William Leiserson, najno- j bi se močnejša država sprav-' Jljala lia slabotnojsb. (S tem je misiil poslanik • i Rusijo in Finsko.) Ta čut bil nas utegnil zavesti v vojno, i toda predno se odločimo za kaj takega, moramo imeti, ;vedno pred očmi, dp. -vedal vse cerimonije, ki bi se imele vršiti ob 44. obletnici njegovega rojstnega dne. Svojo OBOZEVANKO Boljše delavske razmere ALBANY, X. Y., 1_'. dec.-Državna iudu-trijalna konu--arka Frieda S. Miller, jo -poročila, da so od julija do novembra zavladale v tovarnah državo New Yoi k znatno boljše razmere. Zaposlenje in plačo so se povišale od K! do Ki odstotkov. Po-ebno meseo november jo bil dober v obeh o zirih. ,11,j, {Mili'tje svojim .le-!^, nikakor ne «wI..Sa s ko- - > ; J - »J "i tUABLK* CITY, low«, ti ""I"", ""i počitnic, l'.'i mi-arjoma Wurreno... Xla.l- £ ,ml« Cn t' ili/av^'''''" ~ 17,ctni Stwlc»l »"T"5 riliki bo v,ak dobil ček, 0rotil Carter. Povabil jo pnno« lavcem j Jej pi predstavljajoč stotka letnega zaislužka. Kom- -- . i -1 .,r,u, i gaianiili prednost oziroma iz- panija ima zaposlenih JoUU de- f"J w J 1 . , A lavcev. I pati je, da bodo tudi Zdaj ima pri kolektivnih po- naj bo ta mir. ! Ob koncu je drugo družbe sledile vzgledu. Nezaposleni v Nemčiji njenemu Produkcija piva narašča I je v avtomobil m so odpel jal ž ennedv pou-|nj0 v okolico. Domov je pri ključno pravico do za>top-tva daril, da so to njegovi privatni peljal mrtvo. Pozneje je v ki ima mod d-* - n.lzori ;„ <]., „e tovori kot u-i bolnišnici povedal šerifu Ath- BEKJiLN, Nemčija, 14. de. — Delavsko ministrstvo naznanja, da je danes v Nemčiji | samo lili,(MX) nezaposlenih, do-I čim jih je bilo lani ob tem ča ST. JiOLIS, Mu, \± dec.— 401,(JOU. Geo. Sippel, predsednik Ala-' Večina ljudi, ki so bili lam ster Brewers Association je|l>,oz ,k'1;b ^ dalu's na izjavil, da ameriške pivovarne ali >n l,a zaposleni v municij-prodncirajo čedalje več piva.!^ki iu«bwlriji. Po preteku ne-Pred J.') leti je bil dosežen re- kaJ »»e>seeev ho ;v Nemčiji tako kor.l v produkciji piva. toda nezaposlenih, va se borila, naposled sem jo | kovni ka Batisto za predsedni- pa pobil s puškinim kopitom. ! škega kandidata. Volitve -e Najprej sem jo nameraval vre- .. boilo vršile dne februarja.! či v goščavo, pasem se premi PARIZ, Francija, V\. dec — | Batista ](1 n.Uo|j (ia Ui< y athljou napol vojaške konfederacije mehiških delavcev pri sprejemu obramb n e ga ministra. Konfederacija ima 100, ITU) OAT IZOSP r SUNDAYS AND HOLIDAYS lAnrttktm nut od Afi ecinrat * |wl Mi ••••«• MCrtl««a -------- $1JK ~ ■ ii -■-- ----- trn New Torf« Mg IMA Z* IsoMutTo m tmk Zt pol lete ........ tet* «. fTO* >••• > leto .. $7.00 ........$».80 \-rty 9>u—> - r Oi^H N4MDA' IZHAJA VSAKI U4N IZVBBMAI PRAZNIKOV irmiBLj m -ULMM NABODAL JM WMTr 1« tfe STUEKT NKW CMM t^Hti fOH, N. 1. Naredil se je mrtvega, da ga ne bi roparji ubili V Križcih pri Kazni so ]jo-li or i vdrli zakrinkani roparji v hišo vaiškega branjevca Pavla I) junije vir a. Branjevca, ki so jim je hotel zoperstaviti so pobiti na tla. Njegovo ženo so roparji zvezali. Dali so ji vrv okrog vratu in jo davili, da bi zvedeli, kje ima mož xliranjon denar. Medtem, ko V Vranju so obesili oOletne-so roparji mučili ženo, se je ga kmeta Vcliiuirja Mjloševiča njen mož osvestil in eni stoka-' iz Stojkovca, ker je zaradi po- jih je ta'ko razburilo, da so planili nad Zadravčeva in bi ju prav gotovo pobili do smrti, ako se ne bi od ropota prebudil scrHid ki je pri h i tel na pomoč ter prepodil cigane. Sodišče je štiri cigane obsodilo vsakega na 10 let ječe. Justifikacija bratomo-rilca nje -svoje žene. Naredil pa -<• je mrtvega da ga ne bi roparji ubili. Žena je končno |)ol:nzala roparjem, kje jo mož imel skriti'h (>()0 dinarjev. Roparji so vzeli denar in izginili v noč s seboj so pa vzeli še precej cigaret, cigar in tobaka. Djur-vlievia in njegovo ženo so drugi dan prepeljali v bolnišnico. ZA STARE DELAVCE Organizirani napori za oskrbo starejših uslužbencev in —.............-......... delavcev so se v tej dež*li komaj pričeli. Da bo problem ne-j*>rožniki pridno zaslodujjo ro zaposlenih že vsaj aeloma rešen, je treba na vsak način ko- l>arje. riatno zaposliti velik del tistih ljudi, ki so stari nad štirideset Jet. „ . Nekateri podjetniki >c branijo sprejeti na delo starejše ljudi, kar je naravnat nerazumljivo, ako pomislimo, da so skoro vsi .voditelji večjih in manjših podjetij stari nad petdeset ali eelo nad šestdeset let. S tem, da se branijo zrelih •a izkušenih delavcev, izstavljajo sami sebi ubožno spričevalo. Domneva, da začne človek takoj po štiridesetem letu propadati, je le v nekaterih slučajih utemeljena. Običajno je to dofoa velikih življenskjh izkušenj, začetek resničnega in amotrenegra ustavarjanja. V tcfli letih človeškega življenja pride do .veljave vse tisto, česar se je človek prej naučil. Stari in izkušeni možje zatrjujejo, da so šele po petdesetem letu dosegli višek svojih moči. Newyorške državne oblasti so začele posvečati tem ljudem Čedalje večjo pozornost. Poseben zakonodajni odbor zbira podatke, vodi preiskave in je dosegel v tem pogledu že lepe uspehe. Dobro voljo je jwkazalo takoj tudi nad tilsoe podjetnikov in industrijalcev, ki so pripravljeni izenačiti razmerje med mladimi in starejšimi delavci. Če ne gre le za prazne obljube, predstavlja ta izjava zelo važen napredek. Potom postavnih odredb in splošnega pritiska ni mogoče odpraviti nezajHislenosti med starejšimi delavci, pač je pa treba v tem oziru :voljnjoga sodelovanja vseh industrij. Delavci, stari nad štirideset det, bi se nikakor ne počutili dobro ob zavesti, da jih gospodar ni svojevoljno zaposlili, ampak jih je moral zaposliti pod pritiskom zakonodaje. V deželi je še vedno dosti industrijalnih podjetij, ki jim načel ju je ravnatelj, kateri ne smatrajo delavca samo za del stroja, pač pa za razumno bitje ter tudi ravnajo kot s takim. Ko sprejema gospodar delavca v službo, naj se ne ozira na njegovo starost, pač pa na njegovo zmožnost in znanje. S tem naj ne bo mladina nič prikrajšana, kajti uvidevnost delodajalcev bo že j »oskrbel a za izvcžbanje za< lost noga naraščaja. Baš sedaj, ko se delavske razmere nekoliko izboljšujejo, naj bi delodajalci pri najemanju novih delavcev dali starejšim ljudem tiste prilike, do katerih so v interesu splošnosti upravičeni. POŠKODBE NEMŠKE BOJNE LADJE Nadaljevanje s 1. strani.) S a desni strani, v sredini in nad vodno gladino so izstrelki angle- kill križark ua več krajih prebili 4 palce debele oklopne plošče. Kavno tako so bile preluknjane 4 palce debele jeklene plošče na desnem prednjem koncu. Na predujem koncu ima Graf Spec dva aeroplana. En aero-plan je bil zadet zadej in strel mu je odnesel krmilo in motor. Zadet je bil tudi poveljniški most iu je bil na roki ranjeni poveljnik kapitan Hans Langsdorff. H poškodovane »bojne ladje so odnesli mrtvih in 00. ranjenih. MONTEVIDEO, Uruguay, 15. dee. — Vnanji minister Al-l>erto Gu&ni je naznanil, da je vlada dovolila, da sme "Admi-lal Graf Spec'' ostati v pristanišču Montevideo nad ^4 ur, kot določa' mednarodna postava. Po točki 7 uruguaske ustave je vlada sklenila, da sme ladja ostati v pristanišču toliko časa, kolikor je potrebno za poplavo poškodb. Nikakor pa ni dovoljeno popraviti orožja. Lrug-uayski mornariški odbor bo preiskal poškodbe iu bo potem določil, koliko časa sme ladja ostati v pristanišču. Kakor hitro je bila naznanjena ta odločitev, so pričeli nemški mornarji na krov svoje ladje prinašati veliko množino tankov kisika, ki ga rabijo za varjenje. Prinašajo tudi debele jeklene pošče, da zamaše velike luknje v oklopnili ploščah. Iz tega sklepajo mnogi, da hoče ladja v najkrajšem času odpluti iz pristanišča. S popravili pa bo imela nemška bojna ladja velike težkoče, kajti ndbena tovarna noče prevzeti naročil za popravila in tudi delavci so sklenili, da ne bodo izdelovali naročil nemške ladje. : V 1 ' 1. Po točki 7 uruguavske ustave je Vlada sklenila, da sme ladja da ji bo mogoče zapustiti pristničče, 'je ivprašanje če "bi ji"mo-gode odrti angleškim »ladjam, ki plujejo izven pristanišča. — Sedaj «e sliši, da «e je pridružil Angležem, tudi mogočni francoski dreAtutat, ki je 5pAsoben sam potopiti nemško "žepno" Angleška križarka Exeter je tudi žeto poškodovana, in pofočilo iz Južne Amerike pčravi, da bo v kakšno liiko v BrafciKji, da bo fM£t£* pofrrrfviti ttone p^ko^be, ki «0 ji bile V t^ju 2 n&n»ks ladjo Adm. Gr*f Spee. Z vrelo vodo je polila moža, Po dvajset dnevnem trpljenju je umrl za opeklinami v petri nski bolnišnici ugledni posestnik Gjuro Vilus iz Pelkov-ca, star f>2 let. Stari Gjuro je do (prod dvema letoma živel k svojo ženo Darinko v popolnem miru. Pred dvema letoma pa je d)arinka hotela vzeti k sebi svojo nečakinjo, čemur se je Gjuro protivil. Med zakoncema jo prišlo često do prepirov in včasih je .prejela Darinka tudi kakšno batino. Pretekli mesec sta se spet sprla zaradi nečakinje in starec jo med prepirom parkrat oplazil Darinko s palico. Nato je odšel sipa t. Ko je zaspal, je Darinka zakurila ognjišče in pristavila velik lonec vode. Ko je voda zavrela, je pograbila lonec in vso vrelo vodo vlila na spečega moža. Starca so s strašnimi opeklinami prepeljali v petrinjsko bolnišnico, kjer pa je po 20 dnevnem trpljenju podlegel. Darinko so orožniki izročili sodišču. Zaradi enega dinarja deset let ječe (Pred bjelovarskim okrožnim sodiščem so se morali te dni zagovarjati štirje cigani v/d radi roparskega napada, ki so ga letos spomladi izvrišili v Sta-rigradu. Naipadli so hišo zakoncev Luke in Marije Za-dravca sredi noči. "Kden od njih je držal s samokresom <>-4>a zakonca v šahu, drugi trije pa «o prebrskali vso hišo. hlepa jk) dedščini umoril svojega brata .Jovana. Jo van a so med svetovno vojno odpeljali bolgarski vojaki, v Bolgarijo. Po končani vojni jo Jovan še naprej ostal v Bolgariji in se ■jnvživljal kot dninar. Ker je bil varčen, si je v teku let prihranil 30,000 levov. Proti koncu lanskega leta se je vrnil domov v Stojkovae, kjer pa jo! medtem Veli mir po očetovi smrti prevzel ponestvo in si prisvojil tudi Jovanov delež. Velimirju seveda ni bilo po go^ du, da so je brat vrnil in se jo zaradi tega odločil, da spravi brata s poti. 27. januarja ponoči se jo splazil k bratovi postelji in spečemu z nekaj udarci sekire razbil lobanjo. Truplo jo nato zavlekel v hlev,, kjor ga je zakopal. Drugo jutro je pripovedoval sosedom* da je brat odšel nazaj v Bolgarijo. Told a zločin' je bil kmalu odkrit in bratomorilec je bil .pred ►sodišem obsojen na smrt na vešalih. Ker je kasa-cija sodbo potrdila, so Veli-mirja Miloševiea pretekli teden obesili. _ * T t - * * 7" e * - . «i Neslano šalo je plačal z življenjem 'Kmet Radoš Tomaševič \z Sadjevcev pri Kraljevem si je dovolil s svojim siromašnim sovaščanom Radošenu Acovi-čenj zelo neslano šalo. Nekega dne je prišel k njemu in miu zaupno povedal, da je našel zanj nevesto, ki mu bo prinesla 200,000 din dote. Siromašni Acovič je bil kajpada vos navdušen in ho je ko j pričel pripravljati za svatbo, kol i kolje ,pač s svojimi skromnimi sredstvi utegnil. Na večer ko bi morala 'biti svatba, je Acovič odšel na dogovorjeno mesto kjer ga je ros čakala bogato na-lišpana nevesta. Acovič jo je prijel iza roko in jo odpeljal v1 svojo hišo, kjer so 'že čakali Kvat.ie. <'udno|pa se mil je zdelo. da nevesta ne spregovori nobene besede. Toda misleš. la gre to na rovaš njeno sra- NAZNANILO V kratkem pričakujemo Z JUGOSLAVIJE VEČJO POŠILJATEV Krasno izdelanih COPAT, ročno tkane iz mehke vo'ne in mehkega usnja, gorke in komodne; rdeče, zelene, modre in rumenkaste barve. Zelo pripravne za darila. Za v=e natančnejše tozadevne informacije glede cene itd., se obrnite pismeno na znanega rojaka: Mr. ANTHONY SVET SLAVIA TRADING CO I 265 Broadway New York, N. Y. Našli pa so sanfo on dinar. To mežljivosti, si ^aradi preveč belil glave. Po sloves-onst je šel v solbo. kjer ga je že čakala ne vosa. Ko pa ji je jodgrnil pajčolan, je spoznal, da I jo postal žrtev nesramne šalo. . Ka jt i izpod pajčolana se niju je prikazal Tom.ašovič obraz. Tomaševič rH? je namreč našemil v nevesto.. Neslana šala |se je kmalu razvedela po vsej vasi in ubogi Acovič je |x)staI tarča posmehovanj«. Toda To-maševič je drago plačal svojo šalo. Nekega večera ga je A-covič v družbi več svojih/prijateljev počakal v zasedi. Ko je prišel Tomaševič mimo, so ga napadalici s koli jjobili in*mu prizaldejali tako hude poškodbe, da jim jo podlegel. ' t ■ .i* . Gozdnega čuva ja, ki ju je zasačil, sta ubila 'V Dal ju pri SonAboru je brez sledu izginil gozdni čuvaj Milan Bogkianovič. Orožniška preiskava je kmalu dognala, i-a neuadue smrti uuirl uaš Ijubljt-ni sojirog in ofe Rudolf Škrajnar l»il v Ribnici na Doleiijski-ui. Iiival je v v starosti r»l». let. Roj«1" je Ameriki nad 25 let. kraljujemo se v>em onim, ki so sa prišli kropit in so nam bili v tolaži ki v težki uri. Posebno pa se zahvaljujemo za darovane vence naslednjim: Mrs. Mary Iierear in družina: Mr iu Mrs Frank KoSak in družina: Mr in Mrs Frank C.utoliek: Mr in Mrs Carlo Santini: Mr in Mrs William Ferrari: Mr in Mrs Jaeob B. Graf: Mr in Mrx John Tereek: Mrs Anna Potrato: Miss Krnestina l'akiž: Mrs Mary Benedik in družina : Mr in Mr« Frank l'adar; Mr in Mrs l,ouis Zajrar: Miss Fanny XtUpica: Mr in Mrs Leo Štrukelj in družina: Mr in Mrs Rudolf WelW : Mr iu Mrs I.apajnar in družina: Mr Rado VauiHrtič; Mr in Mrs John Habjan : Mr Joseph Potek: Mi*s Ann Graf: Misses Beatri«-e in Helen TlWn: Mr in Mrs Harry J. Grill: Miss Regina Satter: l ulužbenei Glasa Naroda: Driti Traum Co. in Winter Garden Grill. .»Zahvaljujemo s«- tudi onim. ki so dragega ]»okojnika spremili ua pokopališče. B< ;r Vam poplačaj vse, kar ste za nas storili. Ti, dra>ri soprog in iKH-ivaj mirno v ameriški zemlji in upamo, da se bomo nekof- zopet združili s teboj nad zvezdami. JOSEPHINE ŠKRAJNAR, soproga; RUDOLF in ERNEST, sinova; JOSEPHINE, hii firoofcbn, N. Y., 14. decembra, 1939. ■Sh Peter Lovska sezona se bliža koncu. Kot sem eital, so imeli lovci t gornjem delu države, in v Pennsylvania precej sreče, clo-čim se v neposredni okolici. New Vorka in v New Jersevu lov Ali liosebno obnemel. Seuipa- DRŽAVA KMETOV IN DELAVCEV. Na Finskem živi na povi'sfni :iS2.(MK) štiri jaških kilon»etrov okro.u: 4 n bilijone ljudi. Po poklicu jih pripada okro«) odstotkov polj«Mlel>tvu. 17 odst. industriji in obrti, 4 odst. so zaposleni v trgovini, isto toliko v prevozni in prometni stroki. 15 odstotkov pa je v /Jruiiih (poklicih. (iosjMHlar-^tvo le velike, toda malo naseljene dežele temelji zelo na bogastvu z lesom. Lesne zaloge finskih gozdov računajo na 1600 milijonov kubnih metrov, število dreves, ki so primerna za prodajo kot gradbeni les, cenijo na 1500 milijonov, od teo-a je 60 odstotkov iglavcev. Les in lesni izdelek predstavljajo rkoraj 80 odstotkov vse^a finskega izvoza. Izvoz finske dožele je znašal v prvih osmih mesecih tega leta 5759 milijon, finskih mark. Od tega je odpadlo 2289 miii-jonov mark na les in lesne izdelke ter 2.°>77 milijonov mark na lesovino in papir. Druge znatne postavke v izvozu so predstavljale žive živali v vrednosti 494 milijonov mark in rude v vrednosti 168 milijonov mark. Površina, ki jo poljedelsko izkoriščajo, znaša okrog 2 milijona hektarjev, od tega je 52 Odstotkov travnikov in pašnikov. Velik (pomen ima tudi finsko mlečno gospodarstvo. Razen živih živali Finska ne izvaža žinorejskih proizvodov, kajti v tem. pogledu je sama v Knatni meri odvisna od uvoza. Število industrijskih podjetij znaiša okrog 4200, v industriji pa je zaposlenih okrog 207,000 oseb. Kosmato vrednost industrijske proizvodnje ceni jo na kakšnih 21 milijonov finskrli mark. Finska trgovinska mornarica ra-zjpolaga ire-mil no z 850 enotami s skupno 360.000 tonaižo. Med tenfi enotami je 558 parni kov s :J04.000 tonami, 182 motornih ladij s '21.000 tonami in 110 jadrnic s 35.000 tonami. DARILNE POSILJATVE v Jugoslavijo 100 Dinar. 200 Dinar. 300 Dinar. 500 Dinar. 1000 Dinar. 2000 Dinar. — $ 2.50" — $ 4.75 — $ 6.80 — $10.75 — $21.— — $41.50 ZARADI RAZMER V EVROPI so bile naše zve/u za denarne pošiljatve v Jugoslavijo začasno prekinjene. Sedaj pa smo dobili novo zvezo, po kateri je mogoče našim rojakom vztreči in denar varno pošiljati. Vendar je bila nam povišana cena, ker s« stroški za pošiljanje po tem potu mnogo višje. Opozarjamo tudi, da se sem in tam more kaka pošiljatev zaradi evropskih razmer zakasniti. ZA NUJNO POŠILJATEV POSLUŽITE SE "CABI.E ORDER". — DOPLAČATI JE TREBA $1.— ZA VSAKO POŠILJATEV V JUGOSLAVIJO SLOVENIC PUBLISHING CO. :: : POTNIŠKI ODDELEK : :: 216 West 18th Street, New York i tam je pade! kakŽen zajček, v splošnem pa ni bilo velike škode. Toda v New Yorku >i lovec lahko pomaga, da mu ni treba priti brez plena domov. Mesarji 11a r oče cele sode kanadskih zajcev, ter jih prodajajo uva za dolar. Znan mi je slučaj slovenskega lovca, ki je pritre.se! domov zajca in pripovedoval svoji ženi: — Dva sem pohladil, toda enega se moral dati prijatelju, da ni prišel prazen / lova. Danes je četrtek. Iz kože ga daj in osnaži, nato pa \ paeo. V nedeljo ga bomo jedli. Žena se je lotila nehvaležne naloge. Ko je zajca odprla, bi jo kmalu vrglo vznak. — Kar sam ga očisti in pripravi, — mu je rekla. — In sam ga boš jedel. Se mi zdi, da je bil -krnjni čas, da >i ga ustrelil. Med malimi oglasi nekega ljubljanskega dnevnika citatu: — Delo v kuhinji dobi mlado, močno dekle. Plača dvesto dinarjev na mesec, obleka iu predpasnik. Kdo ve, kakšen more biti tisti predpasnik, ki je v oglasu posebej poudarjen.' Ilrana ni j omenjena in stanovanje tndi i ne. V torek je objavilo newyor-š*ke časopisje sledeče poročilo: Siloam Springs, Arkan>a>, 12. dec. — Roland Wells, ki je !služben v dormitoriju tukaj-'šnje univerze, je bil opozorjen, da ga bodo spodili iz službe, če bo še pil, kadil in preklinjal. Zvečer si je s škarjami od stri-gel konec jezika. V bolnišnici je zapisal na košček papirja: ■— Ta zlodej mi je povzročil toliko hudega, da sem moral I enkrat napraviti konec. f^vp Demonstracije v Zagrebu. --Proti čemu protestirajo bratje Hrvatje? Najbrž proti svobodi, ki jim jo je nedavno dala beograjska vlada. ^vp Liga narodov bo pozvala Rusijo, naj preneha napadati. Fince. Rusije je še vedno članica Lige in kot taka menda pozna njene določbe. Ce se ni brigala za njene določbe, bo toliko manj vpoštevala njene proteste. Kaj Iti dal ameriški list, čo bi mogel prvi na prvi strani objaviti: "Franklin 1>. Roosevelt bo vtretje kandidiral." Ali pa: "Franklin 1>. Roosevelt ne bo,v tretje kandidiral/1 S tem bi bilo konec negotovosti, ki že precej časa muči ameriško javnost. ( a^lika rji na vse mogoče načine ugibajo in razglabljajo, gotovosti pa ne more nihče do dna. Poslužujejo se najnever-jetnejših sredstev, da bi dali zadovoljiv, odgovor na to pereče vprašanje, toda nič in nič. Nekemu reporterju se je za-bliskalo v glavi: — Njegovo ženo bom vprašal. Če kdo ve, ve ona. In jo je res .vprašal. Mrs. Roosevelt mu je pa smeje odgovorila: — Zal, da Vam ne morem vz s t reč i. On mi namreč ni povedal in ga tudi vprašala nisem. Navsezadnje je odgovor na to vprašanje lahak. Če se bo zdelo Rooseveltu potrebno še enkrat karikirati, bo pač kandidiral. Da ga bo v" tem slučaju izvolil ameriški narod z ogromno večino, ni nobenega dvoma. •rG 1X if rn V V T" —New Toil Friday, December 15, 1 939 SLOVENE. (YTJGQSLAY) .D^M V. PFLUNBEIL: OLLY SE MAŠČUJE Billy je bil postaven cirkuški jahač — in. Ijog za baletke. Začelo >e je z Oliv. V uri slabosti ji je Billv šepetal nežne besede v uho. Toda Oliv je ostala hladna. Billy pa ni popustil, bil je navajen trdnjavo zavzeti z naskokom. *M)ly.T' je naposled zagostolel, <4ti imaš najlepše noge na svetu." To je bil začetek konca, drago ga je plačal. Kajti učinek tohibesed je bil vsekako prodoren. V ptvem navalu navdušenja nnu je dobra stran te trditve prinesla celo ploho za-hvalntfi poljubov, ki toliko, da ga ni-o zadušili. Oliv je po tenr Billyjevein otFkritju kar žarela; ona torej ima najlepše noge na .svetu! Billy je naj-kiasncjši dečko,, si je mislila. Samo on zna .prav ceniti njene noge. Kaklšoi tepci so drugi moški, nasproti njemu! [Sijajni prvi uspeh je Billyja vzpodbodel k nadaljnim osvojitvam. Vsako trdnjavo pa naj se je imenovala Maja. Sonja, Meta ali Tillie, je nasko* čil s »svojo največjo bombo: 'Ti ima> najlepše noge na svetu!' U>peh je bil v slehernem pri-un-ru prodoren. Toda balet je Štel Še>tde>et (<>()) mladih iploalk. Ne*por-no je bil Billy v tem mojster. 'Baletni mojster j«* bil navdušen; še nikoli niso dekleta plesala tako dobro, ko to pot. Tega »seveda ni vedel, da je neki Bi Fly vzrok krasnim izvajanjem. Kadar >e je »pri skušnjah pokazala na robu arene njegova svetlolasa glava, je sto-dvajset nog prešinil ritem — in v>aka izmeti plesalk si je milila: *4*3Tam,le stoji moj Billy — in jaz imam najUijiše noge na .svetu!" iDoligo časa je bilo vse v redu. Toda v taksnih okoliščinah je mforal priti nesrečni dan. iOb priliki ameriškega narodnega praznika so priredili v cirkuhu sijajno •predstavo. Povabljeno je bilo samo cirkuško osebje in arti>ti so (tokaza-li vse najnovejše. Med njimi tudi Billy. Krasno je jezdil. Baletike so nan navdušt-no plo-nkide. Po končani predstavi so a-reno spremenili v jedilnico. Sproščeno razpoloženje je vladalo p«mI velikim šotorom. Oliv je kakor kraljica nedela zraven Billvja. Njemu ni bilo prav lahko pri «rcu, aaj je dobi o vedel, da .šestdeset plesalk / očmi opremlja sleherni nje- gov gib. Oily je nežno objela Billvja okrog vratu, potlej j1 naznanila svojim tovarišican novico, ki jo je prihranila prav za ta večer: "Otroci." je rekla, "vsi poznate našega Billvja. On netkaj ratzume o ple-u in 'baletu. Pomislite, odkril je. da jaz imam najlepše noge na svetu!" Takrat se je zazdelo, da se bo sleherni trenutek *vet ]x>-greiznil. En .sam vzklik ogorčenja je naipolnil šotor. Do smrti presrj^šeni BiFlv je za-man prežal na kakšno mišjo luknjo, da bi v njej izginil. Toda zanj ni bilo izhoda. Krčevito stisnjene dekliške pesti so mahale okrog njegovega nosu. Oliv je v tistem trenutku -spoznala, kar je spoznalo ostalih 59 -p'lesalk, namreč, da je Billy vsoli 60 nalagal. * Cela ploha psovk — besedni zaklald je bil vzet iz ž i val-tsva — mu je brnela po ušesih. Oliv se je kot prva poslužiln k sta bi a doka-kaza njene ljubezni potrjena na Billyjevih licih. Tr' je bil pa šele začetek. Kajti »prva dotika "nežne ročice" stii bila Šele znamenje za naskok ostalih 118 dekliških p<^ti. Billy je dobil strahovite udarce. Moški gledalci so sprejel i napad na lepega jahača z glasnim odo/b ravan jem. Kajti vsi Johni ji. Bobyjiy in J imv j i so vzroke svojih odbitih »snubitev več ali nianj )h> pravici pripisovali Billvju, ki se je naposled s težavo — oh, sicer tako nežnih — ročic, osvobodil in /jbežal. Tako osleparjene plesalke so druga drugi padle v naročje in bridko jokale. Oily se [»a ni zadovoljila s tem, temveč je zaipustila pozorišše in odšla za Billy je m: "Mar zinelji ga," so ostale klicale zanjo. OT!v je imela v načrtu čisto drugačno maščevanje. Svojo žrtev je našla v nekem potovalnum vozu, ko si je > hladno vodo hladil boleče rane. Kakšen je bil ubogi Billy! Stodvajset rok je za spomin -»pulilo iz rijegovrh las eel šop. Žalosten si je i^ladil ostanek >vojili bujnih kodrov. Ko je Oliv stopila v pot ovalni vea. ki je štiri zime zaporedoma vsak večer spal na istem mestu, njegova spalnica je bila |x»d cestno svetilko, ki je bila pritrjena k neki hiši. Spal je v>ako noč v polni svetlobi in vedno -s telesonu proti severu, z glavo pod perutmi. Mnoge ptice *e v spanju -tisnejo druga k drugi, da »bi jim bilo toplo, druge spijo rajši parne. UMHffipiR3Li!T I jal pravo seny.aci jo neke orni-tološke razstave v Berlinu kanarček. ki je sicer s tenkim glasom, toda zelo razločno Vpraševal: 44Kje je moj mali brat ."' Že prej in tudi pozneje so poročali včasih o '"jezikovnih talentih**, da .so govoreče živali tudi med sivalci. Seveda pa se tu "govorjenje" omejuje skoraj izključno na naravne glasove teh živali, ki se jih z naporijo dresuro tako izobličili, da postanejo podobni poedinim človeškim beKe-' lam. Spisi Josip Jurčiča: I. ZVEZEK: Uvod — Na redne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhar« — Domen. — Dva prijatelja. n. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir — Grad Ro-jinje. — Goliaa. m. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet. IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med. dvema stoloma. VI. ZVEZEK: Dr. Zober. — Tu gomer. VIL ZVEZEK: Lepa Vida. — Pina tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Prav^*» rn^d bratoma. Vm. ZVEZEK: Ivan Erazem TateDbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevosčljivosti- — opomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir gradeč — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. 10 zvezkov $10 Tunel (Spisal B. Kellermann) Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med. Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se žariva jo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda žeiezna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma knlminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva. 259 strani $1.20 • Ivan Pregelj: Izbran Spisi STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. — Tolminska novele. 253 strani. V Štefanu Golji nam podaja Pregelj edinstveno sliko trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Golje, ki da v pravem pomenu besede '4 življenje za svoje ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki "Pustina pridiga, in ** Pni ver nnd Blei" ter biser naše ncrelistike: "Gtofrpoda Matije zadnji gost." Cena $1.50 \ 1 Naročite pri: Knjigarni Glas Naroda 216 W.18lh STREET NEW YORK, N. Y. Bogovec Jernej (Spisal Ivan Pregelj) Pisatelj je posegel v dobo, ko se je začel širiti protestan-tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal. Romanu so dodana oo-trebna pojasnila. Cena $1.50 ^V ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreškega. 269 strani. V tem JU. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu tvori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, aa njegovem gradu Lanšprežu, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slo-• venska zemlja sama. v Cena $1.50 »QEXB IfHPDP-Hn Tout Friday, December 15, 1939 BLUVKHE (YUOTSLXV) DilLT B^MiiiM mm Vaški Apostol Spisal L. GAN0I10FER; za "Glas Naroda" priredil X. X. "Xe, ne. • Lahko not", Peter!" 44l/rhko nor, Bog daj." \ >o!>i «e je zopet vse streslo, ko je stopil Peter preko Vraga. Human je po večerjal, ter s pipo v listih >e malo posedel. 0 čem je sar jal, je razodeval 1/iMk njegovih oči. Mnnra-oe ]>opevko, je ugasnil in legel. Zasipal je spanje srečnega, 1 i je globlje in slaj>e nego spanje pravičnega. Naslednjega ju+ra je bilo v kolibi veliko vrvenje. Najprej >o ]M»j«Mlli, nato so 8e ,pa podali na de'o. Udarci sekir to odmevali po gtrzdu; žage so pele in ]K>kanje padajočih dobel je grmelo po zasneženem pol>očju. • (liiaiian je hodil, držeč v roki zapisnik, od skladovnice do skladovnice, rwl k'aftre do klaftre. Med vejevjem bi imel Hlabo pot. toda lVt» r je hodil z ineterskini drogom pred njim ju mu de1! al pro.-1 or.. I Ker je bila sotata, r« drvarji že ob treh popoldne odložili t rodje iu se < dtpravljali v dolino. Dva in dva sta sedla na > »ni .in spustila ]>o drči, kar je bila precej nevarna igra, tola 1 "ego v or. dn kopriva ne pozebe, je resničen. .Roman in Peter sta še celo uro računala in pisala, pred-no sta dovršila dele Nato sta stopila k sanem. Koman s' je napravil z zimskim plaščem zadaj udoben sedež. Peter je sedel .spredaj in prevzel vodstvo. Da bi bila vožnja hitrejša, nisla privezala ob sanicah nobenih vej za zavoro. Peti r s tem sicer ni bil zadovoljen, toda Koman je hotel tako, iti kar je hotel Roman, se je moralo zgoditi. Po ]h>1< /ni poti je polnhko drse'lo, da sta se mogla izgovarjati. Ko sta pa dospela na strmino, je šlo kakor blir-k.^ Na vsakem ovinku se je dvignil za njima oblak snega, in Peter je moral porabiti vse svoje moči, da je, upirajoč se s pe*o, zadal saiicm prcvo smer. Slo je hitreje in hitreje. P »man je začel veselo vriskati. Tudi Peter se je smejal, ko je pa -rečno prekrniaril oster ovinek, je iznenada zakričal: "Jezus Marija!" Par sto korakov nižje, sredi najhujše strmine je stalo revno oblečeno dekle z butaro dračja na glavi. "Elizabeta! F'izabefa!" kriči Peter kakor brez uma ter skuša z nogama ustaviti sani. Komaj vidno se zmanjša divja vožnja. Pravo čudo, da ni Petru zdrobilo nog. Dekle stoji kakor ohromijeno. Sele nato stori, kar ji je bil z irrmeČi in.gla.som ukazal Roman. Butaro vrže z glave ter -topi k snežni st< ni. ki -e je dvigala ob drči. Toda desna sanica, kii jo skoro drse'la ob steni, bi jo zagrabila. "Sveti l'>og," l.i ipne Peter, ter skuša zavrniti na stran. Toda saniei tečeta po izvoženem tiru in sani ne ubogajo. Že h • namerava vreči Peter z vso svojo težo pred sani, ko za-čuti v hrbtu Romanova kolena in povelje: ,4'Trdno, Peter! Vipri se nazaj v moja kolena, koliko inoreŠ!" To stori Peter brez pomisleka. Kajti, kakor Roman reče, to se mora zg>diti. Romanova stopala se upirajo ob ročici\ kolena ]>u ob Petrov hi^bet. Ko planijo sani preko drobečega se dračja. se Roman zravna, nakloni na prej in na stran ter zagrabi dekle, tiščeč o se snežne stene. ; Pred no so se je dotaiknile sani, je bila že v njegovem naročju. Njene tresoče se roke so se ga oklenile, on jo pa pritisnil k sobi.. Roman se je zasmejal!: '"Vse dobro, IVter! Zdaj pa le dalje!" "Hvala Bogu." ie za jecljal Peter in začel polglasno moliti očenaš. Ker ni bilo zadaj dovolj prostora, je moral Romun obdržati dekleta v naročju, kar ni bilo pretežno breme. V tej revni obleke i je nn.ralo Hi ca t i vitiko in lepo telesce, kakor orehovo j«*dree v rjavi lupini. kSe vedno ga je objemala okrog vratu, negibno, zaprtih oči, kot da bi v grozi in strahu izgubila vse občutke. Volnena ruta ji je zdrknila na ramena, in gostii kodri črnih las so olwlajali njen majhen, bled obrazek. rim dalje je gledal Koman v ta obraz, ki ga je padajoči mrak zavijal v svojo kopreno, tembolj so >e čudile njegove oči. Nekaj povsem novega mu je bilo namreč, da je imela Limarica tako lepo ti čer. Tega ni bil vedel, ker še ni'sta bili dolgo v vasi in za Valdhoferjevega sira bi se ne spodobilo, zanimati se za take ljudi. Sicer je jki dekleta, odkar se je bil jeseni vrnil od vojakov, le redkokdaj videl. Parkrat, ko je šla v cerkev in prejšnji dan na robu .gozda. . Med naglo vožnjo se Roman smeje ozira v bled ob raz-• 'k, in jo neliote te ne je privija k selm <4Xajl*>lj ljubka!" Peter je scveila nekoliko pretiraval, f'e bi pa rekel: "Zelo •jubka -tvarua," bi mu bil Roman gotovo pritrdil. Nosek je imela pravilni, lička lei»o zaokrožena. Sko«i tanke, črne in dolge trepalnice je prodiralo nekaj kakor črna senca. 1'oJeg tega vsega majhna nsteea, ki so v tem hipu sličila u strnit j« kajočoga otroka. Sme joči re obrns mladega Vaklliofei-ju se j<- čudno zresnil. V srcu se n«u j<< porodilo glo-boko sočutje. Sočustvoval je z In do. ki je okrog teb majhnih rdečih ustnic začrtala po-U-vm kljubovanja in grenkobe. Še bolje jo je privFl k sebi in čutil na svojih i»r. i h njene mlade grudi in močno utripanje njenega srca. . Focheva zmaga prerokovana Lond'oiirki listi so se spomnili te dni na eno najbolj nenavadnih prerokb v svetovni zgodovini, ki se je zgodila pred nekaj več nego 30 leti. Ta 'prerokba je bila izrečena pred mnogimi pričami in so jo tudi takoj 'zapisali ter objavili. Izrekel jo je angleški feldmaršal lord Robert-, znan iz bnrske vojne. 1^'ta 11*08 je potoval po Kanadi, julija zvečer je sedel v družbi ameriških in kanadskih novinarjev in je v razgovoru dejal: '"Doma mi nočejo verjeti, če pravim, da na Angleškem v napačnem občutka varnosti spimo. Hotel bi vam sedaj tu reči. da stopa Evropa po mojem mnenju naravnost v najstrašnejšo vojno svetovne zgo- IMIIIH..(!lllllll||(h ,.||llll||,|h),|||IMl|»,|j„1li< «;«;tf' '!!r«iM»n ''niitiHll' 'lliiHiull'"'!!!! Ill počasneje Kar iznenada mu je postalo toplo, sam ni vedel čemu. -lulke se je »pomnil. ^ "Preuneto, če bi me videla zdajle tako." Sani so že skdro dospele v dolino ter rzačele drseti. Takrat »-e .ie tudi Peter ozi'1 v dekleta 1 "Ron tan, ta pa je pomagal, kaj?" Dekle se je zganilo. Skoro nevoljno jo je začel Roman dtti miti. 44Hej, Beta!" VPREDPBaOAJ Slovensko Amerikanski za 1.1940 Za SO centov dobite 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA — POVESTI, ČLANKI IZ ZEMLJEPIS. JA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA* — POLEG TEGA SPIS IVANA BUKOVINSKI - JA: Iz mojega življenja. Koledar je bogato illustriran. Naročite ga pri: Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. Pošljite naročilo še danes! dovine. A nihče izmed odločilnih mož nm noče verjeti." Nato so nekateri novinarji vprašali, kdo bo nasprotnik Anglije. '"Nemčija," je odvrnil lord Roberts, "in to bo izvalo isto edinost v napadanju Anglije in Francije, kakršna vlada sedaj tu med Quebecom, ki je naseljena s Francozi, ter ostalo Kanado." "Viprašali so ga nato, kdaj bo vojna v Evropi nastala. Odgovoril je: " Vtrenutku, ko bo Xemčija pripravljena in to bo. če vse upoštevamo, v štirih do šestih letih." Hden izmed navzočih je menil. da bo to tedaj 1. 1912 do VJU. Nato je dejal lord Roberts: "Da, najpozneje leta 1914. Naj še dodam, da bo-ta Anglija in Francija u čakal i tedaj najtežjo preizkušnjo pvojega dotedanjega življenja. Približali se bosta jjorazu tako, da bo sreča, če si lahko ohranita svoj demokratski ustroj." ) "Saj vendar ne smatrate jm>-rrz za mogoč, če boste sami iiiieli vrhovno poveljstvo," je menil eden izmed navzočih. MMene sploh ne ho zraven," je bil odgovor, 11 Moj dan je že bil, a ker sem tu prerok, hočem napovedati se nekaj. V pariški vojni šoli je danes profesor »po imenu Focli ki mu je določena neminljiva slava v vojni zgodovini. To je mož, ki nas povede v zmago, v koli-"kor bo ostalo zmage, ko bo vse končano. Vem, da je profesor Foch za leta pred svojim ča-om." "V čemi?" <4V strategiji, v izdelavi vojaških načrtov, v organizaciji in končno, kar je največje važnosti, po naravi je rojen za vodjo ljudi." »Bistvena vsebina tega pogovora je izšla takoj v kanadskem listu "L'Evenemen" ki je njegov glavni urednik Ed. Corbeau sam slišal Robertso-ve befeede. T^ord Ro-berts je nnfrl leta 1915 pri nekem obisku na francoski fronti. Foch se je 'bil takrat proslavil v bitki ob Mami in pri jesenskih bojih v Flandriji. Vrhovno poveljstvo pa je dobil šele leta 1918, osem mesecev pred končno zmajro. zimskih: olimpijskih iger ne bo. "Dežela, ki je v vojni, ne more biti nosilec olimpijskih iger," velijo določbe za te igre. Nemčija, ki je do zadnjega upala, da bosta Anglija in Francija na lepo besedo vojno ustavili in je. dalje gradila naiprave v Garmrsch-Parten-kircliu, je Fed a j izvedbo zimskih olimpijskih iger vrnila niednarodneanu olimpijskemu odboru. .Namesto mednarodnih, -bodo imeli v letošnji .sezoni nemlški športniki samo svoje domače prireditve v tem kraju. holandec v nemčiji. (Nadaljevanje prihodnjič.) I jiuiiiaiiMinimn^ kriminaliteta nazaduje. Kakor vse slabe stvari, ima tudi vojna nekatere dobre strani in med te spada nazadovanje kriminalitete, pojav, ki ga opazujejo v Londonu, ,kakor na vsem Angleškem •sploh. Scotland Yard poroča. *la je od začetka septembra šte vilo zločinov doseglo najmanjše število v zadnjih 25 letih a vse kaže, da bo še nazadovalo. Po eni strani je število zločincev znatno .padlo, ker so morali k vojakom ali so se prostovoljno javili, po drugi strani pa je na cestah sedaj mnogo pomožnih policistov in u-radni'kov zračne zaščite, ki so •podnevi in ponoči na nogah. Upoštevati pa je treba tudi to, da so večino dragocenosti, ki bi .se vlom zavoljo njih izplačal, odpravili na varno. Vsakdanja zatemnitev olajšuje sicer vsakovrstna hudodelstva po drugi strani pa ovira tudi nagli beg. "Haagsche Po-t" pri občuje poročilo svojega sotrudnika. ki se je vrnil pravkar iz Nemčije. ( 'asnikar pravi, da je potovanje, in nakupovanje po Nemčiji sedaj težko, ker je vse ra-cionirano, a mnogih stvari sploh primanjkuje. V trgovinah so brisače, o-vratnice in polnilni svinčniki vedno "pravkar na poti." Če predlagaš t&ksijskemu šoferju da bi te popeljal na kratko 'vožnjo, ti odgovori, da ne gre. kajti dnevni obrok, 20 litrov bencina mešanice mtora porabiti bol j racionalno. Ko je stopil Holandec v neko odlično slaščičarno in je hotel v njej kupiti škatlo bonbonov srednje cene, kakršne je videl v • izložbi, je dejala neka prodajalka: " Od kod prihajate? Škatle so same strape." V izložbah je mnogo takih strap. V neki trgovini s finimi vini ie hotel kupiti steklenico likerja, d«i jo ponese neki dami v dar. Čudno so ira gledali in ga opozorili, da je na vratih napi«?: "Rum in vina danes razprodana." Priporočili so lrtu rensko vino in sekt, češ' da ladje to danes mnogo zahtevajo. V tobakarnali •sni.eiš kupiti samo po pet smotk. Ko je lio-tel še nekoliko cigaret, se je prodajalec priklonil, češ, da na ižalost dodatkov ne more tla-jati. Ramo na Meklenburškem je novinar dobil zadosti dobre jedi. Dali so mru na zahtevo brez na/daljnega velik krožnik fcmešanih jajc s pečenim krompirjem. V velikih berlinskih restavrantili je po eni ur? večina jedi na jedilnem listu črtana. V drugih lokalih dobiš morda še kakšno postrv, malo lososa ali raka. Dobiš tudi kakšne danske školjke. V malih gostilnah pa je riba višek jedilnega lista. če ne ves, zdaj izveš: da je vrhovno poveljstvo ho-lanidske vojske imenovalo 11 D pošiljatve padec s srečnim koncem. Neka gospa Nicdiolsova iz Gary, Ind., je čistila kubinjo «n ji je pri tem spodrsnilo na kosu mila. Bog-si ga vedi, kako ee je zgodilo, toda zletela je skozi kuhinjsko okno na prosto ,to je tri nadstropje globoko. K sreči so bili dan pred tenl porzuinele "glede strokovnega šolanja in vežibanja svojega pilotskega naraščaja v Kanadi;' da >o otvorili Nemci v Varšavi v prisotnosti generalnega 'guvernerja za zasedeno Poljsko pivo nemško šolo; da išče vrhovno poveljstvo britanske vojske osem tisoč vozačev za motorna vozila v Zaledju bojišča; da so poklali .prijatelji Francije iz Buenos A i resa rane o ski vojski prvo pošiljko, ki ob-e-ga trideset ton obleke in odej za zimo; t / da so magnetične mine, kakršnih se zdaj poslužujejo Nemi'i. prav za prav francoska iznajdlba. "Action Francaise" poroča, da so delali poskuse tem orožjem že pred štirimi leti v vojnem pristanišču Tou-lonu. Nadaljnje podatke o izumu je francoska cenzura za-branila; da so Nemci začeli naseljevati nemške ribiče na polotoku Heli pri Gdan-ku; da je obsodilo berlinsko šoti išče neko žensko, ki je prodajala maslo prosto brez nakaznic, na deset let ječe in na l>et let izgube častnih državljanskih pravic; da se je pod pritiskom razmer tudi belgijska vlada odločila za uvedbo živilskih nakaznic. MEHKO VEZANE KNJIGE M\azp "roda"ja KNJIG Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to se danes, ker bo zaloga kmalo iztekla* italijanski manevri v abe s ini ji. V okolici Addis Ababe so se ob navzočnosti abesinskega podkralja, vojvode Aostskega izvršile velike vojaške vežbe. Manevrom so prisostvovali tudi mnogi abensinski plemeniči. ki jim je posebno imponiralo, da je topništvo tako točno za deva 1 o. . 1 anekdota. Beethoven je bil v prijateljskem razmerju z nekim bankirjem, ki ga je ^zavoljo njegove bistroumnosti in poslovne sposobnosti zelo cenil. Slaba vzgoja, ki jo je mož vedno izdajal, Pa Je glasbenika zelo jezila. [Ko so ga nekoč vprašali za njegovo mnenje* o tem finančniku, je menil: "Ne moremo ga smatrati zp nesposobnega, zdi se pa, de svoje modrosti ni užival niti 7 žlico niti z vilicami, temveč z nožem," L Andrej Hofer (Junaški vodja Tiroleer 2. B? I g raj ski Biser (Vitoj Jelene) 3. Beneška Vedeževalkm 6 Burttka Vojska 7. Cvetke (11. Majnri y. Dedek je pravil (Julij Slapšuk) 10. Devica Orleanska 11. Dve »liki (Ksaver Me&ko) 12. Duhovni boj (Lovreue Skui>oli) 14. Fra Diavolo 15. Fran Baron Trenk (Cijuro Pu ud uric) 17. Hudo Brezdno (Fr. Erjavec) 18. Humoreske, Gruteskr in Satire (4zov ln Tefflj 19. Korejska Brata, črtica iz misijo- nov v Koreji (J ose T Spillman) 21. Mettija ,l)r. Jeglič) 22. Mladim Srcem, jmcestl ui mladino (K savor MeSko) 21. Maron, krščanski dečcli z Libanona 28. Ob 50 letnici dr. Janeza Ev. Kreka 29. Parižki Zlatar 30. Patria. Povest i/ irske junaške dobe (11. I"fil"rer» 31. Pahrrki iz Koža (Ivan Albreht> 32. Popotniki, novele in črtice (Milan Pugelj) 33. Požiralec 34. Pravljice (II. Majar) 35. Pravljice in prip«v«-ilU»* ?.a mH dino (S. Ko^utnil) Povesti in Slike (Ksavcr Mesko) 37. Ptice Selivke 40. Praprečanove Zgodbe, Povesti (Anton StraŽarj Vi. Preganjanje Indijanskih misijonarjev (Jo.sef Spillniaii i 44. Rdeča in bela vrtnica (Anton Huonder) 45. Revolucija na Portugalskem 46. Sisto s Šesto (H. Federer) 48. Spisi Krištofa ftinida 49. študent naj bo (S. finžcan 51. Suneški Invalid (S. KoSntnlk/ i»2. Sveta Notburga 53. Tri Indijanske povest (Jogef Splllman) 55. Vrtnar (Tagore) 56. Volk Spokoruik in druge povesti 7-a mladine (K*aver MeSkoi 57. Vojnimir ali l oganstvo in krši (Josip Ogrlnec 60. Zbrani spisi za mladino (Engell>ert Cangl) 61. Zbirka narodnih pripovedk za mladino (J. Planinski t 03. Zlalokopl (J-sef Spillman) (Vezava nekaterih knjig je od leia-nja nekoliko i/kaitna.) Ako ima kaka knjiga več zvezkov, t»e šteje v tak zvezek za knjigo. P 0 Z 0 E 1 Ker imamo nekaj teh knjig ▼ omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST 18th STREET NEW YORK >iiit,i!ii>||,|i«iiil!!iit''iiiiiiiii(liiiiin>m viiIHIIIt|.;i|Hl"ljlt|t|i||llllllllt,j|liHH?