Največji slovenski dnevnik V Združenih državah Velja za vre leto - • • $6.00 _ Z« pol leta.....$3.00 g Za Ne« York celo leto Za inozemstvo celo leto » . $7.00 o $7.00 J ŠSOHB^BBraflcF TELEFON: CHelsea S—8878 NO. 280. — ŠTEV. 280. tistislovefiskihjelavcevv Ameriki. The largest Slovenian Daily an the United-States. B lined cvety day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Vhbhbi Eattred m Second Olass Matter September 21, 1908, al ths Port Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 8, 1S70 TELEFON: OHelses 8871 NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 29, 1933. — SREDA, 29. NOVEMBRA 1933 VOLUME TLI — LETNIK XLL LINČARSKA STRAST SE JE RAZŠIRILA PO DEŽELI V ST. JOSEPH, MO., SE JE SKUŠALA DRHAL, BROJEČA ŠEST TISOČ OSEB, POLASTITI ZAMORCA WARNER A Državni miličar ji so aretirali štiri osebe, ki so odgovorne za linčanje mladega zamorca. — Podivjana drhal se je umaknila pred strupenimi plini in bajdneti. — M!ad fant je pozval ljudi v San Jose k ličanju in pripravil vrv. — Izjava očividca. Smith odgovarja Rev. Charlesu CougMinu NEMČIJA PROTESTIRALA RADI UMORA SALISBURY, M., 28. novembra. — Danes je navalilo na državno orožarno kakih tisoč oseb v namenu, da oproste štiri moške, ki so bili aretirani kot povzročitelji linčanja v Princess Anne, ki se je za-vršilo meseca oktobra. Napad se pa ni posrečil. Ljudska množica se je morala umakniti pred plini in bajoneti. Sele ko so državni policisti odvedli aretirance z avtomobilom v Baltimore, so se ljudje nekoliko pomirili. Ko so korakali proti državni orožarni, so kričali: — Linčajte Ritchie-a! — Linčajte Lane-a! Ritchie je governer države Maryland, Wm. Preston Lane je pa generalni pravdnik, ki je izvedel za imena devetih mož, kateri so meseca oktobra odvedli zamorca George Armwooda iz jetnišnice v Pri ncess Anne in ga linčali. Štirje med njimi so bili aretirani. ST. JOSEPH, Mo., 28. novembra. — Ljudska drhal, ki je v teku pičle ure narasla od 600 na štiri tisoč oseb, je skušala danes odvesti iz okrajne jetnišnice v Buchanan devetnajstletnega zamorca L. Warnera in ga linčati. Warner je priznal, da je v nedeljo zvečer napadel in posilil neko 2 I -letno deklico, ko se je vračala iz gledališča. Množica je vdrla v jetnišnico skozi zadnja vrata ter začela iskati zamorca. Na pomoč so bili pozvani narodni gardisti s tanki, ki so takoj stopili v akcijo. Governer Guy B. Park je zaslutil nevarnost in naročil močnemu oddelku narodne garde, naj pomaga lokalnim oblastim, ki niso bile kos položaju. S AN JOSE, Cal., 28. novembVa. — 1 8 let stari sin farmerja Anthony Catalbi je o linčanju Harto-vih morilcev povedal časnikarskemu poročevalcu naslednje: "Bil sem prvi med množico, da sem vdrl v kaznilnico. V mesto sem prišel popoldne in sem pred kaznilnico videl veliko množico ljudi ter slišal, da je bilo najdeno Hartovo truplo. Takoj sem šel na farmo svojega očeta in sem vzel vrv. Nato sem se v avtomobilu vozil po mestu in sem klical: "Nocoj ob I 1. bomo imeli linčanje." Največ sem šel po speakeasies in sem dobil ljudi. Zaradi tega je bilo v množici tudi toliko pijanih, i Razglasili smo po vseh ulicah in tako je oni ve-| čer vse vrelo proti kaznilnici. Trikrat smo navalili j na glavna vrata. Iz poslopja so prihajali dušeči plini in marsikdo izmed nas se je onesvestil. Ko se nam je posrečilo vlomiti vrata, sem naglo stekel za šeriTom in sem prvi prišel v prvo nadstropje, kjer je bil Thurmond zaprt. Štirje smo skočili k njegovi celici; šerifi so nas skušali pregovoriti, da opustimo n?mero. Ječar je s solzami v očeh govoril: "Fantje, poklek-nimo in molimo, da vzamete pravega človeka." Takoj smo vsi pokleknili in pričeli moliti. Molitev pa je bila prekinjena, ko je nek naš pijan tovariš zakli-cal: "Amen, brat Ben " Šerifu smo vzeli ključe ter smo vdrli v Thurmon-ciovo celico. Thurmond se je skril na omaro, in ko ga nek nas tovariš potegne navzdol, je padel in se pobil na glavi. Vlekli smo ga v park in smo ga hoteli pripraviti, da bi govoril, toda ni rekel besede. Nemški poslanik je kanclerju Dollfussu izročil protest. — Nemški vojak je bil ustreljen na meji. 23r" Zaraili postavnega praznika lw "ZAHVALNEGA DNE' ne JScf* izide jutri "Glas Naroda". JST Prihodnja številka izide v petek. 1. decembra. Dunaj, Avstrija, 28. novembra. Nemški po.sla.uik na Dunaju dr. Robert Rietli se je zglasil pri kanclerju Dollfussu in ga je obvestil o uspehu preiskave glede smrt: nekega nemškega vojaka, katerega je -v petek blizu Reitha ob av-strijsko-nemški meji ustrelil nek avstrijski pomožni stražnik. Poslanik je vprašal Dollfussa, kaj namerava av.strij.ska vlada ukreniti v tej zadevi. Dr. Dollfuss mu je odgovoril, da o tem še 111 pre-j jel avstrijskega uradnega poro-j čila. da pa bo poslaniku predložil vse zapiske preiskave, ki je sedaj v teku. Xeko uradno poročilo avstrijske obmejne oblasti pravi, da je I patrol a treh pomožnih avstrijskih stražnikov videla, kako je dvajset nemških vojakov prekoračilo mejo blizu Reitha. Xemci. ki so kli-eali: "Živijo Hitler!", so bili oboroženi in so pripadali k nazij-skini napadalnim četam. Pomožni stražniki prabijo. da so imeli dovolj vzroka misliti, da jih hočejo vjeti. vsled česar so pričeli streljati. Xemski vojak po imenu Schumacher, ki je bil ubit, je bil na MUSSOLINI ZA VERSKO SVOBODO ANGLIJA IN RUSIJA SE POGAJATA BIVŠI GOVERNER PRAVI, DA NI DOBIL OD MORGANA DENARJA V ponedeljek je v newyorskem Hippodromu o-Mussolini bo skušal pri-katoliški duhovnik Rev. Charles E. Cough1.in dobiti Litvinovazasp!o-ibivšemu governer ju newyorske države Al Smithu, no versko svobodo v! da je Morganov plačanec in da je v Morganovi -- - službi. Rusiji. — Vatikan se za-. naša na Mussolini ja. Rim, Italija, 28. no vem b-a. -Mussolini namerava z Litvino-vom. ki je na potu v Italijo, raz-. . pravi jat i o splošni verski svobo- V Londonu se vrše poga-;d> v Rusiji. Mussolini upa dobiti -versko svobodo iza italijanske podanike, kakor je predsednik Koosevelt dosegel to prednost za ameriške državljane. Mussolini bo mogoče tudi izpo-slova', da se sestane Litvinov s papežem Pijem ali pa kardinalom janja za trgovsko pd-godbo med Anglijo in Rusijo. — Rusija bo ku-p dvala mnogo angleškega blaga. V SPOMIN VELIKEMU __NAPOLEONU Otok sv. Helene je posve-č e n Napoleonovemu spominu.— Muzej iz hiše, kjer je živel Napoleon. Paeelijem. Vatikan in Italija sta bila zadnji dve leti v posebno prijateljskih odnošajih in njuna po- Pariz. Francija, 28. novembra jilitika je hodila po sporednih po-{°tok &y- bo izpr-emenjen tih. p* spomenik cesarja Napoleona Papež, kardinali in drugi pre-, '™aParteja. To delo je prevzela London, Angija, 28. novembra. Načelnik prekmorskega urada J. Gol vil le je iv poslanski zbornici na tozadevno vprašanje izjavil, da pogajanja za trgovsko pogod-j no v^^^LfTtT*' -U^aS"od^inuli-n^ka- vlada z dovoljenem no potekajo. Kolikor je bilo-mo- da bo to .prijateljstvo raztegnil angk>ške vlade, ki je lastnica oto- tako daleč, da bo dosegel zbliža-1 na katerem je 'Napoleon pre-nje med Rusijo in Vatikanom. Va- jzadnjih šest let svojega živ- goče izvedeti. Rusija ne bo več imela neomejene pravice dovoljevati kredit za nakup b!a«ra v drugih deželah, temveč bo morala mnogo blaga kupovati v Angliji. Kaj to pomeni, je razvidno iz dosedanje trgovine med obema državama. V devetih mesecih letošnjega leta je Rusija kupila v Angliji blaga za $37.592,000, An^li- Smith je včeraj odgovoril, tla ne more pomagati, če se Rev. Coughlin ne strinja z njegovimi nazori o valutni politiki, odločno pa protestira proti Couprhl i novi trditvi, da je tl6,000.000 za njeno lastnino, katero je zaplenila sovjetska vlada. Rusija je priprav- Neurath je naročil nemškemu po--1 jena plačati samo $4,000,000. slaniku na Dunaju, da vpraša avstrijsko vlado, kaj misli ukreniti glede umbra nemškega vojaka na avstrijski meji. Nemška komisija pravi, da ni resnično, da bi nem-bki vojaki klicali "Živijo Hitler!" kot trdi avstrijska preiskovalna komisija. Ravno tako pravi nek član nemške komisije, da je ubiti vojak obležal na nemški strani meje. ZNANI FRANCOSKI PISATELJ UMRL Pariz, Francija, 17. novembra. Tukaj je umrl v starosti 82 let znani f-rancoski pisatelj Louis Marie Chatelain. Pokojnik je "bil član Častne legije. Če Rusija ugodi angleškim zahtevam. nastane vprašanje, ako tudi ostale države ne bodo skušale dobiti od Rusije iste ugodnosti. Posebno važno je tudi. ako bo mogla -Rusija financirati svoj nakup v Združenih državah. Do sedaj je Rusija plačala še vsa svoja naročila ter v svojih plačilih še nikdar ni zaostala. NAPAD NA TRANSSIBIRSKl VLAK London, Anglija, 28. nov. — Reirterjevi agent uri so sporočili iz Harbina. da so banditi v bližini Cieiharja razdrli tračnico, vsled česar jo skočil transsibirski ek.spresni vlak iz tira. Banditi so začeli nato streljati na šeststo potnikov. Kar jih niso postrelili. so jih odvedli v jetnisfrvo. NA SMRTNI POSTELJI , JE POSTAL DRŽAVLJAN Hartford, Conn., 27. novembra. Tukajšnje zvezno sodišče je izpolnilo zadnjo željo umirajočega duhovnika Thomasa \Y. M. .Tonesa. Sodnik mu je podelil ameriško državljanstvo. Par ur nato je duhovnik umrl. ZDRAVNICA TAJI KRIVDO Zdravnica je svoje priznanje preklicala. Sodnik pravi, da je bolna. Obravnava se prične v pondeljek. Chicago, 111., 28. novembra. — Dr. Alice Wynekoop. katere priznanja je rešilo skrivnostno smrt Mrs. Rhete Wynekoop. je svoje, priznanje zopet preklicala. To je menjena v muzej, ki bo privabil iHjša Longu-ood, v kateri je Napoleon stanoval, jt* bila že prej popravljena. Že pred 7o leti jo je kraljica Viktorija podarila cesarju Napoleonu ITI., ki je bil nečak velikega Napoleona. Francoski cesar je popravil hišo, toda ne pohištva, ker mu je bila hiša žalosten spomin na njegovega strica. Društvo prijateljev .sv. Helene je dobilo od francoskega zunanjega ministrstva dovoljenje, da sme popraiviti ne samo hišo. v kateri je .Napoleon umrl. temveč tudi o-stala poslopja, v katerih so stanovali njegovi zadnji štirje tovariši Bertrand, Gourgaud. Las Gases in Montholon. Več kot 110 let po Napoleonovi smrti bo hiša izpre LAHI GRADE BOJNE LADJE Italija je pričela graditi dve križarki.— 17 jih je že deloma zgrajenih. — Izdeluje načrte s e dve. z a OSUMLJEN IZSILJEVANJA Portland, Ore., 28. novembra. Tukaj so aretirali 19-letnepra Ge-ralda Longwella pod obdolžbo, da je pisal Mrs. Katherine Ileat-man več pretilnih pisem. Grozil ji je. da jo bo usmrtil, če mu ne da denarja. Drugi pa so vdrli v Holmesovo celico in ga odpeljali. Brooke Hart a sem poznal, toda nisem nikdar govoril ž njim. Mislil pa sem, da mora biti ta strašni umor maščevan. Tako so mislili tudi drugi in smo oba obesili v parku." naznanil njen zagovornik in s tem povzročil še večjo za m o t.-i nos t te-f?a umora. Tudi na policiji in v uradu državnega pravdnika so bili vsi presenečeni. toda so takoj izjavili, da bo preklic prve izjave malo vplival na potek obravnave. TCheta Wvnekoap je bila ustre-Ijena. ko je nezavestna ležala na operacijski mizi svoje tašče dr. Alice "Wynekoop. — -laz je nisem ustrelila. — zatrjuje sedaj dr. Wynekoop, — nikoprar nisem ustrelila. — To so besede, katere je objavil njen zagovornik Frank Tyrrell. — Rekla mi je. — je dodal Tyrrell. — da ji je policija besede priznanja položila na jezik, ko je bila več ur zasliševana. Morilko sme obiskati samo njen zagovornik. Časnikarski poročevalci in (zastopniki državnega pravdnišfcva niso bili pripuščeni. Tyrrell je rekel, da je dr. Wynekoop zelo bolna. To je potrdil tudi. vrhovni sodnijski zdravnik, ki je rekel, da bo najbrže morala dalje časa ostati v postelji. M-edtem preiskuje policija dalje in je dognala, da je mož umorjene Earle Wynekoop 11. novem-bra kupil krogle za revolver. 'Earle, ki je kot sokrivec pri limoni tudi v zaporu, je priznal, da je svojo mater učil streljati. Za strelišče jima je služila garaža Wynekoopove hiše. Mati in srn bosta prihodnji po- Eim, Italija, 28. novembra. — V državni ladjedelnici so pričeli graditi nove križarki po T.VH) ton in sicer križarki "Garibaldi" in "Duca degli Abruzzi". Križarko "Garibaldi" prrade v ladjedelnici v Spenziji. "Duca degli Abruzzi" pa v Livorno. Gradijo tudi dva rušilea po 1350 ton. Križarki sta del programa za leto 1933. 1» roračunski odbor namerava zgraditi dve križarki po mno«* o obiskovalcev. Tajnik družbe Octave se je ravnokar vrnil z obiska na otoku sv.] 7000 ali 10.000 ton Helene in je rekel: — Otok sem natančno prelskal in našel mnogo predmetov, ki so bili cesarjeva last. Angleška vlada je velikodušno dovolila, da jih podari francoski vladi, da pridejo v muzej v Napoleonovi hiši. Med temi predmeti je ogledalo, biljardna miza. Xapol-eonova pisalna miea in dva globusa. katera je Xapoleon mnogokrat rabil. Xa sv. Heleno so bili že poslani francoski arhitekt, nekaj angleških delavcev in 50 ton mate-rijala za popravila. nedeljek pripeljana ka. pred sodni- Xamestnik državnega pravdnika Charles S. Dougherty, ki bo zastopal tožbo, je rekel, da ima pri njem preklic priznanja malo veljave. — To ima ravno tako malo pomena, — je rekel Dougherty, — kot nmetno priznanje njenega sina, ki je hotel razbremeniti svojo mater. Vsakdo, ki kaj prizma, navadno pozneje prekliče, ko pride pred sodišče. iDr. Alice Wynekoop bo obtožena umora, njen sin Earle pa kot pomočnik pri umoru. Ker Italija ni podpisala londonske mornariške pn«ro Twin g Br«rj Day Except Sundays mod floll velja m AmtUo to fee New Avt an eelo loco ...... f7j0G a Po* leto .. a to trt leto ssssstseMss*«*«**** JS-00 • ••»•••••••»•e • ••• H OG Za IioMMtto ea oelo Ma ••••«• Si poi 'eta fIJW Subscription Yearly 18-00 Advertisement om AgmMBt "OlM Naroda" lzAaia vsald daa lavaem*! nedelj la pva^ikov- «dUjid po Money Order. Prt svceasembl kraja wuo&lkov. proa Ima, An mt mb tudi prejfinje blrsll&e naxnanl. da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NAHODA", 21« W. lSth Street New Ink. h. !* Telephone: CHcio I—U7I New York City, N. Y. Slovensko prosvetno društvo "Bled" priretli dne 14. januarja v slovenski dvorani na Osmi ša-loigro "Dve nevesti". Po igri bo prosta zabava. Podrobnejši pro gram bo pravočasno objavljen, i "Bled" naproša druga dmftva. naj ne prirejajo omejenega dne zabav. Poročevalec. POROKE VRUSIJI _L_" ■ i- :>fc&BSP' ' ' . ;> {v. • " . ■' t > -" v ^ - J'%siti?' . UNČANJA Izza 1. januarja se je završilo v Združenih državah dvajset linčanj. Lani jih je bilo polovica manj. . - ' V tem pogledu so posebno na glasu južne države, do-eim ni bil v državi Californiji do nedelje, £0 je drhal izvršila svojo afrašno obsodbo nad odvajalccma mladega Har-ta, že trinajst let nihče linean. Dvoje najbolj značilnih linčanj se je završilo letos v državah Maryland, in Alabama, Dne 18. oktobra je v Princess Anne. Md., navalilo nad tisoč moških, žensk in otrok na ječo v Somerset okraju. Polastili so se zamorca George Arniwooda, ki je bil posi • lil neko starko, hi ga obesili na hrast izven mesta. Predno ao ga obesili, so mu strgali obleko s telesa, ga privezali k avtomobilu in ga vlačili po mestnih ulicah. Governer Ritchie je bil pozvan, naj da krivce aretirati, pa ni bil do prejšnjega tedna nihče aretiran. V Woodstock, Ala., je drhal linčala Tri zamorce, ki so bili obtoženi, da so posilili in umorili oseiunajstletno Vau-dine Maddo. Nihče ni bil aretiran oziroma obsojen. V Sherman, Texas, je meseca maja 19:50 zažgala drhal sodnijsko poslopje v Grayson okraju. Poslopje je veljalo šestdeset tisoč dolarjev. Zamorce George Hughes, ki se je nahajal v njem, je zgorel. Ko je izbruhnil ogenj, je poslal governer Dan Moody na lice mesta 225 nadaljnih stražnikov, oboroženih s strojnimi puškami, plinskimi bombami in bajoneti. Nad mestom je bilo za nekaj časa proglašeno obsedne fctanje. Noben linčar ni bil aretiran. V aprilu leta 1932 se je petdeset maskiranili moških polastilo v Atvvood, Kansas, Rieharda Reada, ki je posilil in usmrtil osem let staro Dorothy Hunter. Odvedli so ga iz mesta in ga obesili. Governer Harry Woodring je u-vedel preiskavo, toda tudi v tem slučaju ni bil nihče aretiran. Pri tem je značilno, da se število linčanj ne manjša. Če jih je slučajno v enem letu manj, jih je drugo leto toliko več. Po nedeljskem linčaujn v Sail Jose, je izjavil kalifornijski governer Rolpli, da prebivalstvo ni moglo bolje obračunati z morilcema kot je obračunalo ter dostavil, da bo pomilostil slehernega, ki bi bil v zvezi s tem ličanjem obsojen. Ta njegova izjava nikakor ni bila na mestu. Kaj Hake-ga bi si mogel governer samo misliti, nikakor pa ne javno izjaviti. Kakšne posledice bo imelo, ako bodo začeli zastopniki oblasti odobravati zločinska dejanja ? Prebivalstvo južnih držav bo hlastnilo po Rolphovi izjavi in bo še z večjo vnemo dajal? ljudski justici prednost pred zakonom. j . *' Za deželo bo slabo, če bodo postave izgubile svojo veljavo ter bodo zbujene najnižje živalske strasti, ki spe v človeku, pa naj je še tako civiliziran. Cleveland, Ohio. "Viharna noč" se imenuje igla.' katero priredi Slovenski Delavski Klub. To je prva igra na sJove-»:-fckeni odru »v Clevelandu. Igro bo vprizoril dobro «nani pevski in ] dramski zbor iz Loraina, O. Igra je iz bolgarskega življenja. Ob- Na sliki vidite prizor iz ženitbenega urada, ltuski inžinir in knjigovodka .s«- nameravata poročiti Kirneje bomo .poročali pozneje. j in *ta prinesla s seboj svojega nezakonskega otroka. Predno dobita v Rusiji žcinm in ne«ve- b tem naznanjamo slovenskim sta poročno dovoljenje, se morata dali zdravniško preiskati. 111 hrvatskim delavcem, da so. vstopnice že v prodaji. Sezitc po' njih. Cena y predprodaji je samo Vidi se jasno, kako potreben bi' 20 «viffto»v, pri blagajni pa 25 cen- bil unijski ali Holiday Asso-. tnv' i eiatkm list, kateri bi izhajal, če ■ Imamo tudi listke za dva lepa še ne vsak dan. vsaj enkrat na te- ! predmeta. j den, ki bi poročal resnične vesti SKLAD ZA JAVNA DELA novo slovenskega delavskega kluba "Iskra". "Viharna noč" podaja sliko terorja aia Bolgarskem, ki pa se pojavlja v enaki obliki po cekin Balkanu, v Italiji, Nemčiji in drugod. Slovenski pevski in zbor bo pokazal svojo umetnost dne 10. deeembra na odra v Gr-dinovi dvorani, 6021 St. Clair Ave. Začetek točno ob 3.30 popoldne. Tirsfco milijonov dolarjev je mnogo denarja za vsako deželo. ravno vsota, ki jo federal- ...... — -lada sedaj potroši za jaivne tega 111 bilo m sicer po krivdi far- „„„ 1 ■ , 0 . 1 v , gradnje. Človek se nara>vno vpra- Kupite vstopnice in pomagajte j o učinku štrajka, kakor tudi ode- To širili kulturo in izobra^bno usta- iovanju glavnega urada. Ali žal, nnVA slnri>netoir!i rlol;) vclrmra Lrln_ j.___U: I _ • ____ ____ 1 • -i ■ •• ' dramski' merjev, ker za vse mu bi šel dolar lažje iz rok kakor za organizacijski prispevek. Vsak farmer vidi sam, kako je slabo zamj, med tem ko si kapi-t al 1st i č ne pijavke polnijo svoje Ali ^^^ mošnje s farmerskmu žulji. Na- ^ -e n- nayi dalje je vsak larmer lahko prepn- Konffres je dw.olillta velikansko can, da mu ne bo pomagal nihee, ako si sam ne bo. in to le potom organizacije. ša : iKake so to gradnje in kje so vršijo ? ] Kot javrne gradnje se navadno označujejo regulacije rek in pri-eeste in enaki projekti. ram za javne aden program. ?likansko vsoto, da se »začne velikanski program gradenj po vsej deželi. In 'namen je seveda bil. da se da de- GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo. Cenjeno občinstvo uljudno pro-1 poIaz^loTdo j^prijatciMn 'kcfc 1(> miHfn™. in ob mno.da poseti -naše vrle pevce' je sovražnik farmerjev. ^ oboprtl dCZela * P°tliebmmi srmo in igralce Ohio rmerjev Naš Dom" iz Lorain, I Pričakuje se torej od v.seli Slo-(vencev, da se izogibajo vseh ti-Odbor. Istih, kateri so se oborožili z re-| vol ver j i in puškami, da so zasta-Willard, Wis. n,-ili pot 10 neoboroženim farmer-Morebiti bo cenjene čitatelje jem (piketom), ki so se hoteli pe-zanimalo slišati kaj o farmerekem ljati skozi mesto Greenwood. gradnjami. Do danes je bila določena približan polovica sklada, ki znaša $3.300.000.000. Projekti, ki so hi Jutri bo Zahvalni dan. Skoda, da tudi jaz nisem stavil deset centov na zapeljivo ime "Agnes", pa bi mogoče tudi jaz zadel ta.kega purana kot ga je zadela Kotniko-va Ana. * 'Rojakinja mi piše iz Pennsvl-van i je: — V Tvoji koloni sem čitala vprašanje: Kdaj je ženska stara.* Praviš, da ne moreš prarvilno odgovoriti. Jaz Ti lahko odgovorim, amo če boš hotel pritrditi. Ž«il mi je. ker tako rad resnkio na laž zaviješ in jo čisto na glavo postaviš. Nekatere ženske so stare že s petindvajsetim letom, nekatere so pa z devetdesetim letom še vedno mlade. Vse je odvisno od moža. C-e ji dobro streže in če jo ima zares rad. se tako hitro ne postara. Ce gleda mož za mladimi dekleti, bo imel kaj kmalu staro ženo. kar pa sveda ni njena, pač pa njegova krivda. Z ženskami se le redkokdaj strinjam, v tem slučaju bi pa sko-ro rekel, da ima Marjanca prav. V današnjem času je večkrat imenovana beseda logika. Kaj je logika ? Nič drugega kot pravilno sklepanje glede te ali o-ne stvari. V čas i je logika dobra, včasi pa precej nerodna. Nekoč je živel učenjak, ki je bil strašno kratkoviden. Nekega dne je (pogrešil svojo naočnike. Začel je tarnati. logično misliti in takole sklepati: — Kje so moji naočniki ? Sam štrajku v "SVLs-eonsinu oziroma «v idovenski naselbini na Willardu, v s led česar hočem na kratko popisati. kako je bilo. Ko je bil išlrajk napovedan 21. oktobra, so >vsi Slovenci brez izjeme ustavili dovoz mleka. Ustavljeno je 'bilo tudi izdelovanje sira v vseli sirarnah. V tej okolici je bilo vse mirno. Slovenski farmer-ji so pomagali piketira-ti v mestu Neilsville. pa ni prišlo nikoli do resnih >q>opadov. V tem štrajku so prišli javno na dan sov ražniki in izkoriščevalci farmerjev. kateri so hoteli, poslužujoč se vseh sredstev, razbiti štrajk ter napraviti farinerje nia-lodušne in begljive. Kapitalistični listi so begali farmerje z Iažnjivimi poročili. Upravitelji iin lastniki sirarn so si pete brusili ter naznanjali od farme do farme, da je konec štrajka. Vrhu tega je še ■šerif s svojimi »pomočniki agitiral in razbijal štraj"k kolikor je mogel. Tu na Willardu in okolici so se dobro držali vsi Slcrrenei. razven I dveh. ki sta se dala pregovoriti ter sta oddala mleko v condeee-riji v Neilsville. vendar sta potem obljubila, da ne 'bosta tega več storila. Zapomnijo maj si tudi tiste u-pravitelje in lastnike sirarn, kateri so hujskali in begali farmerje ter jim prigovarjali, naj zopet j dovažajo mleko, češ. saj je že ko-! li že odobreni, nam nudijo splo- ^njo mmh poštnih ura- šen pojem raznovrstnih podjetij, ki jih federalna vlada financira. Ti projekti, segajo od postanke za gradnjo kurnika v fede- narod no'hrambo — za gradnjo 32 vojnih ladji.11, za gradnje barak. razvoj zračnih pristanišč, gradnjo , „ , . v. , šestih mornariških bolnišnic itd. r>0^ J,\k([° vzel. Toda tisti, ki bi jih wel. bi morali videti. Kdor pa vidi. ne Druge dovoljene vsote vključu- ralni entomologični postaji d« $400.000.000 za gradnjo ržave in mesta se niso odzvale 1 ~ Potemtakem morajo biti tu- •skeba. Kaj se je do sedaj doseglo partmenta. Približno polovica ti- kaj na mizi, kjer sem jih pustil j kaikor se je pričakovalo, bodisi ker štra.ikom, žal ne morem še nič po- j vsote se potroši za nakup prebit-!«<*, v finančnih stiskali, ali radi .'sinot*lr, ročati. lahko rečem le to. da si je | nega bombaža. Drugi milijoni so ; burokrotični-h za.nuid. Za take pro-j — 1 tllka-i n' 1)(>bru vi- pridobil vsak farmer bogate iz- (namenjeni za preprečevanje izje-: j?kte se je dosed a j dovolilo J'11 "j- kušnje. Xi pa še konec štrajka.! danja prsti in rastlinskih bolezni. $140.000.000. Izmed največjih pro-/ ~ pa "Tld,m; da Jlh 1,1• ftl°" pač pa je zdaj samo "premirje", za razne 7>oboljske v poljedelskih j jektov te-vrste je gradnja vozne-i ram„ \\a Viak lla?in poskuse va 1 k?č i h itd. ' ga tunela pod Hudson« videti. Brez za nedoločen čas. Pozdrav! Slovenska farmerica. CIGAN CIGANA Za ceste in gi>zdi>e poti se po- Xe\v Vorkoni in Weeh trosi čeZ $451.000.000. kar ,]x>me- j ,jmm /M :kar federalna vlada potroši nja deli> za mnogo tisoč ljudi. $37.000.000. V.-Č ikot $90.000.000 pojde :v jii-v-j Federalna vlada j > tudi izjavila. da je voljna dajati posojila pri- „ . naočnikov pa videti ne morem, iiom med , - .. nvk \ J01^' vidim, da nawmkov ni na mi>ri. ne morejo biti nikjer drugje kot na niojem nosu. Učenjak se je potipal. in res, naočniki so bili na njego-vem nosu. ] ne gozdove i»n rewrva*eije — za . . saienj? novih dreves, za gradnje vatnim družbam, ki hočejo zgra- A neko vas pri ^ubotHM sta pri- 0VJflnih ^ .električnih ! ^^i cenene stanovanjske hiše v «1 i-1 ga n a Ivo loin p ar mPerovu- ^ ^ metnih sredstev v na. j velemestih. I,e $40.000.000 se je h kmetu Ha lasi ju, da bi kupila h jn ,do da,nes dovolilo v to syrho. ker konja. Kmet ju je pdjal bilo malo primernih ponudb, j stanovanje in pogostil /. vinom. Za izboljšanje rek in pristanišč! . . ipiješ." — ga je vprašala. Ko sta se cigana dobro napila. sta se je že dovolilo $185,000.000. Tf.^^l,^'1™0. polovica sklada _ Tega ti pa ne povem, sicer — Uustelj. kakšen užitek neki 1 imaš od tega. če vsak dan tako Eg CE NAMERAVATE V DOMOVINO? » • v # • g • • • Pilit* nam Ukoj bo fareiplifoift navodila in sa^otayljamo Vam, da boste po oeni ter udobno potovaH. SLOVENiC PUBLISHING CO. [TRAVEL BUREAU V NEKAJ DNEH IZIDE Slovensko - Amerikanski KOLEDAR za leto 1934. CENA 50 CENTOV Naročite ga že 9edaj! KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE SMO DOBILI Cena štirim zanimivim knjigam $1.45 - KOLEDAR IN KNJKE V0MQ-K0YE DRUŽBE SlJSS se za.ee!a prejiirati. čigav je konj. vsebuje poglobi j en je struge ^gt>r-Iver .sta oba liotela imeti konja, njega taka reke Mississippi in je prepir postajal vedno hujši in Missouri, jez v reki Columbia itd. kmet je zaman poskušal, da bi ju Za irigacijo in razvoj vodnih sil pomiril. Naenkrat je Petrovič po- se je že dovolilo $202.000,000. V tegnil nož in ga z vso *ilo «ari- tej vsoti je vštet začetni strošek nil v prsa iKolomparju. ki se je za dela na Muscle Shoals, ki je se mrtev zgrudil na tla. Petrovič je*daj postal ambicijozni načrt za pobegnil, pa so ga orožniki km a-1 razvoj vse Tenues&e doline, lu prijeli in zaprli. ! $328.000.000 se je odkazalo za DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JFGOSIAV1JO Za $ 2.70 ....................Din. 100 $ 4.95 .................... Din. 200 " $ 7.20....................Din. 300 " $11.60 .................... Din. 500 " $22.75....................Din. 1000 V ITALIJO Za $ 9.00 .................... Lir 100 " $ 17.50 ...................Lir 200 " $ 42.75 ....................Lir 500 " $ 85.25 .................... Lir 1000 $170.00 ....................Lir 2000 °GLAS NARODA" 216 W. ffith Street New York Gty KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za izplačilo večjih zneskor kot zgoraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih ali lirah dovoljujemo še bolje pogoje. IZrLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za izplačilo $5.00 morata poslati — $ 5.15 M »» $10.00 " " ____J 10.85 •» •» $15.00 " " ______$16.— •I $20.00 » " _____$21.— f4O.0B " " ........$4139 •» " $50.00 " " ____.$51.50 Prejemnik dob] r starem kraja Izplačilo t dolarjih. Nujna nntattfoa tevršujemo po CaMe Letter za pristojbino $1.— SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY MGU$ Naroda" J16 WM8T 18tk STREET NEW TOME, I. Š'"- približno .polovica sklada $3.300.000.000 je na razpolago za se navadiš piti. — ji je druge projekte. Cim začne dejan- skrivno!itno odvrnil, ska gradnja na teh projektih ši-| rom |«"r** vse stene so padale v težkih dfželi. Ni bilo kuge. ki bi bila po-ijnibah na preprogo istega hlapa in gubneji)! aH grta. Kri jo je ozna- barve. A edino v tej sobi barva oken njala in bila ujeti peeat — rdečina in grozi krvi. Nastopile outre bolečine. nenadna omotica, nato pa krvavo potenje, ki je pršilo v razkroj. Rdeči madeži po telesu in bolj po obrazu žrtve *o bili znak oK odbe. ki je bolnika ločila od po- mo.'i i»i simpatije »oljudi. lil ves napad. višek in konec bolezni >e je odigral v polovičnem času ene same ure. A princ Prospero je bil hraber, neustrašen in pameten. Ko so bile lijepove dežele izgubile polovico prebivalstva, m je izbral iz svojega dvora okrog tisoč lahkosrčnih prijateljev. "vitezov in dam in se podal z njimi v globoko ločenost enega svojih utrjenih frrador. Bila je velika in sijajna zgradba, plod prinčevega nenavadnega, a dobrega okusa. Močan in visok zid jo j«* krog in krog obdajal. Zid je imel železna vrata. Dvorjani so šli notri. nato pa prinesli peč' in težka kladiva ter zavariii zapahe. Bili so odločeni, da ne pustijo uiti uho-da. niti izhod i. N> obupu notri niti norosti ven. Grad je bil bogato založen. Z mnogimi merami predvid-r.osti so se dvorjani mogli ropati okužen j (L Svet tam zunaj je mogel skripti sam rtse. V takem ča«u bi bilo prismojeno žalostiti se ali sploh nvsiiti. Princ je bil poskrbel zs v»a sredstva zabcve. Tu so bili bnrke-ži, improvizitorji in baletni plesalci. Dovolj je bilo godbe, lepote »n vina. Vse to jo bilo znotraj in ie varno*t. Zunaj je bila 41 rdeča »mrt '*. Koncem petega ali šestega meseca l.jiliovega izprtja. ob času. ko je kug« zunaj najbolj divjala, je zabaval princ Prospem tvojih tisoč prijateljev z maskirmiim plesom, ki je bil nenavadno sijajen. Čudovit je bil ]>ogled na to ma-škerado. A najprej dopustite, da opišem >nhe. v katerih >e jo vršila. Bil«) jib je »edetn — kralje\>4va *Tst«. A v mnogih palačah je skozi take dvorane dolg in raven razgled. Vmesna vrata zdrsijo na vsaki Ktrani skoraj do sten. tako da je pogled skozi vse prostore >4co-raj popolnoma prost. Tukaj je bila stvar čisto lrugačna, kar se je dalo pričakovati od prinčeve ljubezni zm nenavadno. Dvorane so bile razmeščene tako neenakomerno, da pogh-d skoraj ni mogel objeti več kakor eno naenkrat. Vsakih dvajset ali trideset metrov je prišel oster ovinok. ob vsakem ovinku pa uov efekt. Xa sredi vsake Mene je desno in levo gledalo visoko in ozko gotsko okno na zaprt hodnik, ki je sledil zavojem sob. Okna so bila iz pisanega stekla, njih barve pa so o šenie. v obliki arabesk z neskladnimi udi in oblekami. Bile so prikazni. kakršne nastajajo v deli njih blazni kov. Mnogo je bih čo smrt. Na njmem ogrinjalu je pro-1 stranem trgu je vladalo živahno vrvenje. Na njem je mrgolelo mnogo irazcapanKi tujcev, ženske s peat rini i trakovi, »»o -nosile veči- , ., . . , ... .jvoma na hrbtih dojenčke, otro- bila kri - po širokem celn kakor SQ komflj hodhi po vseli potezah obraza so bile raz kropljene lise rdeče strahote. Pošastna prikazen se je gibala med plesaiei s počasnimi in resnimi kretnjami, kakor da hi hotela 1 čim bolj popolno igrati svojo ulo » ( i»:>te. precej razposajenosti, mnogo Ko Je Pril,e Pro-pero zagle- bizariKMti. nekaj grovote in nemalo .-tvari. ki bi mogle vzbuditi guns in odpor. Zares: po vseh sedmih sobanah se j- gibala in valovila množica sanj. In te — sanje — so so pa vodile za roke. Med uji-nii je bilo tudi mnogo starih cigank. koščenih, zagorelih obrazov s cigaretami med škrbinami. Bližnje ulice so bile zatrpane s ciganskimi vuzm-i in vanje vpre-ženimi klju«eti. Ciganski šotori so bili polni razeapamah otrok in žensk. moški tso pa hodili okrog •konj. 'Na trgu so bili izbrani cigani z Bukarešte in bližnjih krajev, ki so se bili zbrali na posvetovanje, kako prebroditi krizo. ALI STE ZAVAROVAN! ZA SLUČAJ BOLEZNI, NEZGODE ALI SMRTI? AKO ŠE NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDNOTO V AMERIKI. kot najboljšo jugoslovansko bratsko zavarovalnico, Id plačuje NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM Ima svoje podružnice skoro v vsaki slovenski naselbini v Ameriki. Poslnje v 17. državah ameriške Unije. Premoženje nad $1,500,000.00__Za vstanovitev novega društva zadostuje 8 odraslih oseb. Vprašajte za pojasnila našega lokalnega tajnika ali pišite na:— GLAVNI URAD J. S. K. J., ELY, MINNESOTA Bil je kongres v pravem po- dal. se je zdelo da ga nekaj strese, najsibo že strah ali gnus. v prihodnjem hipu pa se mu je čelo pordečilo od jeze. "Kdo se drzne.".— je liripavo se vrvele od soban in zdelo je. da j vprašal bližnje dvorjane — ' kdo nast ;ja divtele tod in vsepovsod,' drzne, žaliti nas s tako brezbožno sprejemale so barja godbe orkestra!^ ^^oL^vedel besede, sklican -po predpi- iz odmeva njihovih korakov. Tedaj ^o, d, bomojedel^oga nn>ra- /volile. L znova ud«ri lira ki stoii v haržii-I"1'* ob zon ol>esitl na lltmhah. , , J . izno\a utiari ura. ki sioji \ narzu-j prav ao oklevale. Cigani so nasti sobani. In zopet je za hip vse t V vzhodni, ali modri sobi je stal postatvili v krog, ženske in o- tiho in vse molči razven glasu zvo- prine Prospero. ko je izrekel te troci so jim sedeli pri nogab. na. Sanje ostrmijo in ostanejo tr- besede. Zvenele so jasno in glasno bruse ie bil tako velik, da so si tie na mestu kjer stojijo. Odmevi -,kozi vseh sedem »oban. Princ Pro-' mimodidoči zatiskali ušesa. Kar zvona pa ginejo — saj so trajali Ie i pero je bil krepak in živahen mož, je a skupina bledih' pravljicami prepredena je njiho- HRANA LJUDI V STARIH ČASIH < IZUMITELJ DEŽNIKA JDežnik nam j«» v jesen.skih 1110-krnh dneh še posebno potreben, j a kdo še misli na človeka, ki ga je izumil * To je bi! Aaiglež Jona.s Ilan-\vay. ime. ki ga večina ljudi pač prvič sliši. Popolnoma smo pohabili jianj. d asi je bil v Londonu >«vo.ječasno zeb> znamenita oseb- živijo; vsepo\-sod pleiejo še bolj ve. [ dvorjanov. Ko je izgovoril, se je J Va zgodovina. Xjihova domovina -tlo. kakor prej. barve pa spreje-Jta skupina najprej nekako poma- jo (haje- Indija, ki so jo pa zapu-majo od mnogobarvnih oken, skozi'knila proti \.siljencu. ki jc bit ta'.stili in zdaj že dolga stoletja blo- čas čisto blizu in se je sedaj z mir- j dijo po f9\-etu. Preživljajo se kot nim in dostojanstvenim korakom \ konjski ma:etarji, popravljajo približal govorniku. A brezifmna kotle in brusijo škarje, ženske so drznost te maske je zbujala vsem neko neizrekljivo grozo, tla ni bilo nikogar, ki bi dvignil toko in jo katera prihajajo žarki od trinožni-kov. A v soi>o. ki je med temi serl-in enakomernim gla>oni; in \>elej;niimi najbolj zapadna. si sedaj ne kadar je minutna puščica dovršila upa več nihč" od vseh maskirancev; sboj krog ni kazalu in je morala kajti noč gineva in globokeje rdi ura odbiti. — \~selej je prišel iz luč. ki prihaja skozi krvavo barva-zeleznih urinih pljuč glas. ki je bil ne šipe. In črnina proves pre pi a-! prijel. Nemotena je šla blizu o^ebo jasen, zvočen, globok* in izredno ši. K človeku pa. ki stopi na bar-j samega princa: vsa družba se je, muzikaličen; a imel je tako poseben žanasto preprogo, prihaja otl ebo- ,kakor v i-s^em občutku umaknila iz zadirljiv prizvok. en n emfatičen kakor kate-stni mahoma ustavili v poslušanju, i i\koli. ki do-ega ušesa vseh onih. ki Tako so valčki po sili obstali in za'se zabavajo tam v oddaljenem, vene kaj časa j > zavladala, neutlob-1 s« leni vrvenju. V teh drugih sobah nnst v vsej veseli družbi. In med 1 pa so se gnetli ljudje in v njih je tem, ko je urin zvon še zvenel, je ( vročično bilo srce življenja. V p sebi I o opaziti, da so iiHjbolj lah- lica je vrtoglavo nadaljevala, do- kler končno ni začela ura udarjati polnoči. In tedaj je godba prestala. kakor sem povedal. Valčki se niso raogli več razgibati in vsem je nemirno obetalo kakor prej. A vdaj je morala ura udariti dvanajstkrat in zgodilo se je, da se je — mogoče radi dolgega časa — priplazilo več sluten j v misli razumnejših med veveljaki. Takti se je najbrže tudi zgodilo, da so prej. preden so zadnji zvonovi odmevi h- komiselni prvbledeli. starejš Vn mirnfjči pa so si potegnili z roko pieko čela. I akor da nedoločno o «"ein >aujajo čili razmišljajo. A ko vo odmevi |x>polnonia utihnili, je takoj v«^el >meh preletel tlružlio. Godbeniki sr se z nr:smehoin spo-gletlali. kakor da bi sc rogali lastni rervoxnosti in n»spameti: šepetaje so si zatrjevali, da prihodnji irlas nanje grotovo nt* Im> ve«" tt»li-ko vplival. Potem pa. po preteku šestdesetih minut (ki oklepajo tri-!zveneli v tišino, nekateri ljudje množici opazili mask i rano postavo. tis««" iu še-, t o sekund l>ežečega časa) je iznovi zazvenel glas in zo-|»et je nastala zmešnjava, nemir in zamišljeuaKt — prav kakor prej. A vkljob vsemu temu je bilo slavje veselo in sijajno. Princ je imel prav poselHMi okius. Imel je dobro oko za barve in njih učinke. Zaničeval je običajne, modne dekoraei-ie. V načrtih je bil drzen in ognjevit. vse inspiracije so mu bile ža-rovite in polne barbar.diega razkošja. Nekateri ljudje bi bili mislili. da je blazen. Xjearovi pajdaši so \edeli, da ni. A bilo je potrebno, ga čuti. videti in priti z njim v do-tiko. da se je moglo z gotovostjo reči. da ni bil. Po veliki večini je bil sam uravnal premakljive okraske sedmih soban, bati radi velike veselice. Vse je vodil njegov lasten okus. ki je dajal značaj vsem maskam. Vsekakor so bile groteskne. Bilo je rnno- CENA ML KERN0VEGA BERILA JE ZNIŽANA Anglesko-slovensko Berilo KNGLI8H SLOVENE READER 8TA&S SAMO M ficupčita pri — iMstim Uti NARODA' In gla^ o prisotntisti te nove prikazni je šepetaje raznesel vse-naoktili. In končno se j«» v družbi dvignilo šumenje in mrmranje, ki .i« izražalo najprej nevoljo in pre-padenost — končno pa strah, zgražanje in stud. .Moremo si misliti, tla v družbi fantazij, kakršne sem narisal ni mogla nobena navadna prikazen zbuditi takšiiega strmenja. Saj so imeli gostje skoraj neomejeno svobodo maskiranja. A postava, za katero je šlo. je predočila Heroda, ftla je eelo preko priučenih, zelo neodoločenih pravil o dostojnosti. Se v srcu najbolj izprijenega človeka so strune, ki zvenijo ob dotiku. In če je kdo popolnoma izgubljen in so mu življenje in smrt le predmeti šale. so zanj vendar še neke stvari, s katerimi se ne da šaliti. Resno se je zdelo, da čuti neovirana nadaljevala pot — vse z i.»tim resnim in odmerjenim korakom. ki je bil lasten že od vsega začetka — skozi modro sobo tlo škrlatne — sko/.i škrlatno do zelene — .-kozi zeleno v oranžno — še skozi to v belo — in še >«nlaj do vijoličaste, preden je nastalo odločno gibanje, tla bi jo zadržali. Zgodilo pa' se je. da je princ Prospero pobesn-I od jeze in sramu nad svojo trenutno strahopetnostjo. Hitro je pretekel vseh šest sob. a nihče mu ni sledil radi gtrze. ki se je v hipu polastila vseli. Potegnil je okrašeno bodalo in se v hitrem zaletu približal umikajoči se postavi. ki je bila dospela do konca žametaste sobe. Tedaj se j«- ta hipoma obrnila proti zasledovalcu. Culi so oster krik — in svetlo bodal-ce je kanilo p.a preprogo, na katero je hip nato padel princ Prospero iztegnjen in mrtev. Divj^i hrabrost obupa je prijela veseljake. Njih množica je navalila v črno sobo in i:a masko, katere visoka postava je stala v urini senci. Trdo so zagrabili. a zablipali so ml groze, ko so opazili, da mrtvaški prti in mrliška maska sploh ne oklčpajo postave. ki bi se dala prijeti. O hrani človeka v najstarejših časih ne vemo mnogo. Najbolj verjetno je, da se je hranil Človek takrat s plodovi, semeni, zelišči, črvi, polži, ribami in sesalci. V mlajši kameni dobi je človek v Srednji Evropi že gojil ži- j nost. to in s primitivnim plugom obde-j 2S. oktobra 17o0 .se je prvi- po-loval zemljo. Ječmenu, prosu in' javil na londonskih ulicah ,s svo-pssenici se je pridružil v bronasti] j(> «streho nad glavo" in efekt je dobi oves, ki je bd v .začetku no-j bil takšen, da so dobri Londtmča-vega veka za človeško hrano |U1 od Mlie],a jn krohota skoraj mnogo važnejši, nego je zdaj. lzjpapoUaH A dežnik je vendarle juzue iRusije je prišla v železni tu(li TOed njimi dobil kmalu pri-dobi rž. Okoli bivali:č so si zače- stašev li delati ljudje zelenjadne vrtove. po gozdovih so pa še obirali divje hruške in jabolka, želod in ranze jagode. Glavna hrana je bila čfove"ku luščeno žito in pečeno presno testo, oberaem je pa že »začeli izdelovati sir. Za časa Karla Velikega je bil prašič glavna domača žival, ki je dajala človeku meso. Prašiči so se pasli po goz-dovrh. ki se niso cenili toliko po INJEKCIJE PROTI PLESI pa vedeževalke ali pa prodajajo rože. Otroke pošiljajo beračit, če pa ni dosti zaslužka, vedo dobro, da je po ulicah mnogo gosi in kokoši, ki nimajo napisano na perju. čigave so. Prvič so se 1orej zbrali cigani.,- , , • , , „ ..... r 'lesu. rkakor po želodu. Seznam go- na romunskih tleh na prvem koJi-i ... . , , , , , ^ . .. : jenih rastlm je obsegal takrat ze gresu. da protestirajoč proti sve- . ; . .. ... ... I okrog <0 vrst. tu, proti nvoji težki usodi m pro ti civilizaciji, ki je njBhov najhuj ši sovražnik. Avtomobili so lju-lska kultura veti no bolj razvijala, | dnro gotovo zelo dobrtnlošli. toda!Tuesa so jedli ludje mnogo več cigane so pripravili ob zaslnže-k. kakor zdaj. V lb. stoletju je od- m,| plešastemu paeijentu več pod-Komji so postali nepotrebni in I padlo na vsakega čb.veka letno j kožnih injekcij iz ekstralcta klijo.'-konjski mešetao-ji nimajo več za- j 70 do 1 polno ple-•vela. kruh >lab. fižol je nadorae-stoVal me.st>. V drugi polovici stoletja je začelo močno napredovati živinoreja, ljudje so začeli Iz Berlina prihaja senzacijonal-na vetvo dovolj razširjeno. Merlinski znravnik je dal neke- J^iklel je tudi avetomobile in nikogar ni bilo na kongresu, ki bi se me bil pridružil temu protestu. Kar se je pris+asila k besedi stara ciganka. Zahtevala je od-1 bolje gnojiti polja in pridelek je ločno, naj oblasti aretirajo vse bele veleževalke in hipnotizerke. To so same sleparke. kajti pravi pogled v ,preteklost in bodočnost je dan samo eiganorm. ki imajo za seboj tisočletno preteklost. Nekateri cigani so zahtevali odstranitev emaj-lirane kuhrnj.ske posode, ki je izpodrinila kotle. Tako so protestirali cigani proti napredku našega stoletja. Nastopilo je nmogo govornikov in ♦vsi so zahtevali zboljšanje polo- zrasla bolniku brada, prožneje pa tudi lasje. Zgodilo se je celo. tla ji' dobil bolnik lepe črne lase. dočim jc imel prej kostanjeve. Zdravnik, ki se mu ji* to presenetljivo odkrilje ]»osrečili«, pa sani svari pred prevelikim veseljem in ]>rrt iranimi nadami. V njegovem primeru j«' šlo za plešo, nastalo zaradi motenj v hormonih. Ni torej bil večji. V severni Nemčiji so pa -sigurno, da hi dosejrla terapija Mi-"lad oval i in v primerih takt. preso- In spoznali so navzočnost rdeče žaJa (.ij,anoVj ki vladajočo gospo-smrti. Ponoči je bila prišla, kakor barsko krizo še posebno hudo ob-tat. Drug za drugim so popa*lali čutij0. Cigani so zahtevali, naj bi veseljaki v sobanah slavja, ki so bila sedaj s krvjo oskrunjene in vsak je umrl v isti obupani legi, v kateri se je bil zgrudil. In življenje ebenovinaste nre j«- prestalo obenem z zadnjim veseljakom. Plameni na trinožnikrih so ugasnili iu tema. propast in rdeča smrt so zavladale neoporečno nad vsem. KONEC PROHIBICIJE jim bile priznane večje pravice. Pravijo, tla so svojega bednega življenja že .siti. Na ciganskem kongresu je bila sprejeta, celo resolucija. po tkoirresu so pa poslali cigani deputacijo k policijskemu ravnatelju. Vladni inšpektor H. M. Hpeer meri v vrifki diatilerinji v Allegha rmy County, Pa., alkfthohio vaebi------------- ----no -žganja*, ki je feilo distil irano leifa 1921. ja&M Poziv! Izdajanje lista Je ▼ zvezi a velikimi stroikL Mno go jih je, ki so radi e!a-bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jib počakano, sato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "ft. H. »t ljudje kljub temu da bi si pomagali, so začeli saditi krompir. Fried rich Pruski je imel srečno roko. .ko je prisilil j kmete saditi krompir. Še Goethe I je govofril o krompirju, da ni za | nič. V splošnem so naše kulturne j rastline večinoma iz mlajše ka-i mene dobe. Mnogo rastlin je se-1 veda sčasoma izginilo, zato so se j pa pojavile druge, ki jih ljudje v j pradavnih časih niso pocmali. neti ji v uspeli. OZDRAVILA JE BOLNO NOGO Mrs. J. B.. St. Mary'«. P3., piše: Moj zdravnik je hotel, da bi šla v bolnišnico zdravit mojo nogo. Naročila sem OR. CHERDRON'S HOME TREATMENT in ga uporabljala «o-g'asno z navodili. Z veseljem ugotavljam. da Je moja noga popolnoma ozdravljenj. Čemu še nadalje trpeti? Piiite za brezplačni seznam o zdravljenju bolnih nog. MANCHER PHARMACAL CO. (Slovenska lekarna) 15702 Waterloo Road Cleveland. O. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. &8th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEpEN DA* HEW YORK, WEDNMPAY, NOVEMBER 29, 1033 m LARGEST SLOVENS DAILY 1» U. 0. Ju ^^SSSimSS^mmmmimm m SMEM TE LJUBITI 11 Zanimiv roman iz življenja • -^m ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H. VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA — Mojroče iinatc prwv. V bistvu nimam prao* ničesar proti svoji usodi, ker ne morem. Toda .sedaj se bom naglo preoblekla in potem zopet pridem nazaj. Ali je mogoče hladno. Werner! — Xe, tukaj je Le.po gorko in sohieno. Ali ti je bilo prijetno jahati po dolini? — O. zelo prijetno, samo na »potu je .preveč ljudi. Spočetka sem jahala samo z gospodom Trollom in -njegovo mlado ženo. ki .sta prišla pome. Toda pozneje se jih je naan vedno več pridružilo in .slednjič .smo .se vrnili .s pelo vojsko. Tako je bila cesta po hi a prahu in iii bilo nič prijetno. Ali tudi vi jahate, gospiea Gilda? — Xe, še nikxVar nLsem bila na konju. — Ali za to nimate veselja ? f Giidin? oči zažare. v — O. snveda: veliko veselje. To mi je pač že v krvi. Moj oee jc 'bil častnik pri kavateriji. Toda moja redniea mi lie ybi nikdar dovolila. — K«*r sama w more biti polepr. Gospa (»raliowa j>ostopa z vami kot s sužnjo in vaiin ne privošči niti trohice prostosti. To vemo I vsi. — pravi Oliv odkrito. (.iildo zalije rdečica. — Mene potrebuje, ker je bolebna. — prani tiho. Oliv se brezobzirno zasmeje. — Te odurne ženske ne smete vedno zagovarjali. Zaradi njene bolezni še ni potrebno, da imate življenje kol v peklu. Xe bodite vendar vedno tako potrpežljivi. Ciilda žabsvtno zategne obraz. — Takih besed nočem in ne sinem slišati, guspk-a Oliv. Zato vas priuiitn. tla z nwnoj. ne govorite tako. — Moja K<»stra misli samo dobro z vami. — pripomni Werner. — Vem. Pa vendar me žali. ako moram poslušali take besede. Vedno in »povsod me ljudje pomilujejo. In tega ne maram. Saj •vendar n«» smem nikdar pozabiti. braz, nadaljuje z na-smeb<»m : — Da. boni že molčala in vas ne bom jezila. Jutro je prelepil. da bi si ga zregrenili s sitnimi izbruhi bolehne stare žene. Xe hudujte se na mene. gospiea Ciilda. Preveč rada v?s imam — toda ii<\ ničesar več nočem reči! Torej na svidenje! Prosim, nič več se hudovati. — Xe. te na-vade nimam. Vem. da mislite dobro z ni^noj. — odvrne Gilda prijazno. — Prisilil, še nekoliko časa dolajte družbo mojemu bratu. —- Da. pol jire imam še časa. — pravi Gilda in stisne Olivno roko. ki ji jo je ponudila. Ol'y 'ii at o naglo odide. Gilda in Werner wkaj časa gledata za itko pr.stavn. "ki >e je ja.siio odbijala od svetiozelenega drevja. .Vato •*«» oba zopet prijazno razgovirjata. Werner se je znal ozirati na Gildiiie ralil? občutke. Ljubezen mu je da .a zmožnost. je »poznal in razumel njene najnežnejše občutke. Vedi-! je. da se je v ovojem pVinenitem mi-ljenju z vso silo upirala občutku, ki je Asta.iel v njej proti rednkri in ^e je smatrala z« nehvaležno. DokW se ne vrne Oliv. ostane OiMa pri Wemerju. nato pa odide v hišo. da pogleda za svojo rednien. Po kosilu je imela go«spa Grabowa navado nekoliko spati. Gilda jo tedaj imela uro časa, kakoc zjmraj. kadar se je gospa Graibowa kopala. T<- dve kratki uri sta bili edini, ki sta rešili (Jildo suženjstva in za njo *ta bili polni iLŽktiku. Dane* ji je rcihiica. predno je legla, naročita, da nakupi raznih *^\ari v Wilhclmstrafcse. Gilda takoj po kosilu zapusti hiio in gre naglo po Elu>abethenstra*i>e. Xa ulici sreča tlva gospoda, ki ju šele pogleda, ko sta jo pozdravila. Spozla!a je barona Sendena. ki ji je dan poprej predstavil go-».po Marsalisovo. I>rugi gospod jo je pozdravil samo. ker je bil v baronovi družbi. In sedaj se obrne k njej. Tedaj pa se oba za trenutek začudena gledata. Gilda je takoj vedela, da je 1a vitki, aristokratsko izgledajoči mladi go»pod. navzlic temu, da je bil »v civibni obleki, mladi častnik, ki ji je pred nekaj dnevi v Berlinu pri majhni nezgodi pomagal. Tudi v civilni obleki ga je bilo mogoče spoznati kot častnika. Xjegov gladko obriti obraz z odločnimi potezamii je bil nekoliko zagorel. Njegove temne oči gledajo tudi danes zapovedajoče in osvajajoče, kakor pri pnvem srečanju. * Ko ga je zagledala, se je (iTltla -nekoliko zganila. Ko se ji zadovoljno naAuieje. jo oblije rdečica. Gilda nagbi odzdravi in gre zopet dalj«*. Ciilda srečanja s častnikom ni pozabila. Onega dne. ko ji je tako naglo priskočil na pomoč, jo je njegova podoba spremljala v sa-?ij<. Njeno >rce j«- utripalo frdo in močno, kadar je mislila nanj, Ua>i je bilo njegovo obnašanje mik oliko predrzno in "vsiljivo. Dobro je opazila, da jo jc i/opct spoznal. In vsled te«ra jo obilje rdečic«. Sama na sebe se j»» hudovala. da s«* ni znala boljše premagovati in da ji je še sedaj nemirno in divje utripalo srce. Grof Harahl 'Hoehber.g se je. ko je £la mimo njega, ozrl za njo. Za iibogo družabnieo jc bila nenavadno elegantno oblečena. — - Kako majhen jc svet, — si misli. — da srečam to mlado dekle tukaj v Wiesbadenii. kamor »eni prisiljen prišel kr»t snubec. Samo škoda, tla tega prijateljstva ne moreni več dalje voditi. Toda sedaj se pravi kar z glavo naprej v zakonski jarem. Nato se obrne k svojemu stricu, »ki ga je skrbno opazoval. — I*rosim te. ILarald. — ga svari. — nikar tako ne zijaj za 'em «iokictom. V Wie*b»denu. kot v vsa k ran letovišču, kjer se zbirajo ^^»poselni" ljudje. ljudje mnogo govore in ni treba, da bi kdo Oily Larsenovi prinesel na nos. s kakim zanimanjem se oziraš po urugili dekletih. \ HaraUt pomisli. atko »naj ibi slricu |»ovedal. tla jc to dekle srečal že prej. Toda sklene, da ne bo povedal. — Saj ni greli, stric, pogledati lepega dekleta in saj še ludi ni-m-iii zaročen. Ali pa smem vedeti, kdo je to dekle! Kaj si jo \en-uar pozdravil in jo moraš poznati. Navzlic dobro igrani nevednosti je bilo v Haraldovih besedah toliko zanimanja do mlade damie. da je baron smatral za boljše, da fcvojega lahkoživega nečaka .ne ]>ovede na njen sled. Harald je jmd samo d«>*'t dni dopusta in »ves ta čas je moral posA-etiti edino in izključno Oily I sršenov i. Ako se navzlic temu kdaj snide n Gil-do Verdenovo. *e mora to zgoditi brez njegovega prizadevanja. Tn yato »baron Sanden skkme, da mora diplomatično odgovoriti: — Poznam j^ samo mimogrede. Pred kratkim mi je bila predat a vi jena pri koncertu. Kot je moja navada, se njenega imena ni- zapomnil. Bili smo v ivneji družbi. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU Zli WEST Mtii STREET NEW YORK, IV* T. PLSlTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE Kkspresni vlak, ki vozi med Parizom in Cherbourgom. je skočil inamostu pri Kurex s tira. Trideset (»sob je bilo usmrčenili. večje išstenilo )>a ranjenih. 12. decembra: St. Louis v Hamburg 13. decembra, Pr»«. Kooaevslt v IMvt* 14. decembra; 1'ums v llayr« 15. decembra: Itercligurla v Cherbourg Eurnpa v Kremen Cotite d i St voia v Genu« 20. decembra: Wattlilngton Hamburg v v Havre Hamburg 2. decembra: Vnlendam \ Vulcania v CliMTiiplain Knulpgn© Trst t Havre ŽENA UMORLA SVOJO TEKMOVALKO bori smo ustanovili bolnišnico za gobavce. PKK) smo jih zbrali tam-----------| kaj. .100 je ozdravljenih odšlo. Porotno sodišče v Lvonu je ob- lagala "modus vivendi". ki hi hi! j 800 pa * *"aka zclravJa-sodilo na dve leti ječe žensko, ki ugoden za obe; pol tedna naj bi ,so wd 'sve,a' v tf*j «tra»ui Ta-je z največjim premislekom uuio-( živel Lavrat v Parizu pri ženi. rila ljubico svojega moža. .Moril- drugo polovico pa pri Darnaiulo-ka se piše Jeanne Lavrat, njen vi v Lvonu. Toda Lavrat ni ho-m o ž je t>il draguljar in st- jc po-1 tel o tem ni<" slišati. La>vratova je bila tako obupana, da je kupila jt< mu revolver, prišla v moževo trgovi-!sH' ko *trež('j« no in ranila s tremi streli svojo! S(M> !»^ečnikov. žive tekmovalko do smrti. Pred urno- i kl "so '^»aveli. je ozdravila tale tekočina, ki jo imenujem » "Ifvdrocreol". Iz rastlinskega so- 6 decembra: Premen v Uremen All.ert liallln v Hambur« Manhattan v llavr* 9. decembra: H»-x v (Jeii>>a Ala jest ic v Cherbourg vzpel od skromnih izačetkov do lepega premoženja. Lavrat je bil po vojni skromen juvelirski pomočnik. Kmalu .pa je spoznal, da se lahko postavi na so od b< >ri. Saj ni res. »la bi gobaivost ue bila nalezljiva. Vendar, hvala Bogu. od misijonarjev še noben ni ohole!. A patri in sestre o vkljub vedno v največji nevarno-in zdravijo t:-li mrliče. Onih rom. ki »lnrti. Pred a j<» izvrši" umo- | a z vso hlatl- lastne noge. Postal je najprej po-1 nokrvnostjo. j>a je bila večkrat zlatar in slednjič se mu je ptwre-Jpri svojem advokatu, katerega je'ka (lelamo- Ko bolezen še ni» čilo spraviti skupaj toliko denar-' vprašala, kakšno kazen ji bo pri-. r!,zv\ita- povito pomagi j ja, da je lahko otv.»ril trgovino z sodilo sodeče. Odvetnik ji jc ta!(> tf'kone Prih"J«j» ^ ozdrav-, posreči dokazati, da ljem .bolnikl in rešen| zamorci, s; mirnem, čeprav ne srečnem zako-1 je L'vršila ta čin v afektu. Toda 1razumeli. Govore afriški je-, vezi se je zakon čedalje bolj rah-lgteva "dranies passionels" je hi-! z,k- kl 'se in,enu> Kwnahili. Spo-( Jjal- lo topot previdnejše in ni opro- iatn spusal1 slovar te"a Jt,?lka Vj ......... ... ............... ........... . .... '-nmui r.i.n. ii/.ivd | m i i iv.l I. (lil JO IJO- dvanajstimi leti si je poiskal že-' d<> porotniki najbrže oprostili, polio, se katero je živel nekaj let v' sebno, če se pasreči dokazati, »la BLAZNIKOVE Pratike za leto 1934 IMAMO V ZALOGI Cera 20c s poštnino vred. "Glas Naroda tlccrtnbra: Olympic v Cherbourg Jf7. decembra: .\t»w York v Hamburg Hremen v liremen i*i f«. Hat ding v Havre 31. decembra: ivnnland v llavr« 3. Januarja: MajcHtia- v ChcrUiurg Manhattan v Havre Albert Uallin \ ll.unbnrc Januarja: 1 In elsg.ti ia v t'lterlHiiirL 6. januarja: I^ifayt-tte v Havre IJ»-x v Centiit Kunipu v Bremen ■0. Januarja: A«iuitania v ("berboirrif Konta \ Trst 11. Januarja: Ut-riui v Hamburg 13 januarja: !!e ilt- Krame v Havre 17. Januarja: W aSll.llKiuli Havre 19. januarja: »»lymi-ic v Clierlwurt' i" i 5 7? Januarja: liattipam v Havre on te ili S;t.v«>la v Onna VoleiuSant v IJouli.gne Hreinen v llreincii pariški hotel, kjer se je seznanil s sobarico Darnaudovo. To je bil zanj začetek novega življenja. Odtlej je vedno mnogo potoval in kadar se je vrnil v Pariz, ni šel nikoli najprej domov, ampak se je oglasil prej pri Darnaudovi. ki ga je popolnoma zaipletla v svoje mreže. Pozneje je j«'mal svojo ljubico s seboj na potovanje. Ija«vratova žena dolgo ni niče- dil»» nji dve leti ječe. Državni pravdnik s»» j<-žil zaradi prenizke kazni. p rito- MED DIVJIMI RODOVI Dunajski časnikar je žj»» besedo benediktinci. Podnebje jc nezdravo. Mih"vira. Vročina. Mrzlica. Že 12 bratov nam je umorila mrzlica. Samo r:i en tlan smo pokopali dva brata, dva mlada Švicarja. Pa smo vztrajali. In danes je meti 500.000 prebivalci 2-"».00<> vernih katoličanov. Kes pravih katoličanov, četndi imajo črno kožo. Preživeli smo se v l»*m strašnem podnebju tako rekoč od kiniua. Tako je divjala luetl nami malarija in črna mrzlica. Naša bivališča pa s»i napadale divje zveri. Tega-le v«''ikega leva. ki ga vi-»lile tli liagačenega. sem neko noč sam ust rt-lil. O. misijonarji moramo dobro oboroženi hoditi na l»»v. Angleška vlada prepoveduje zamorcem strelno orožje. Hraniti liati šoli v Lueernu se morajo mladi misijonarji učiti tega jezika. ki ga vselej znamo vsi. kateri gremo v te kraje. Saj besedišče ni bogato. Pomagamo si s primerami iz življenja —ipa-grc! Ti zamorci so vneti častilci Islama — pa najbolj zaradi mnogo-i ženstva. Včasih nas običčejo in pripeljejo s seboj svojih osem, deset. celo dvajset žena in hočejo postati kristjani. Ampak noye zi-pastiti svojih dvajset žena. Marsikdo. ki se je izpreobrnil. se vrne v Islam, ko odideme iz tistega kraja. Več kot polovica pa ost.i-ne zvesta katoliški cerkvi. Vprašate, a'i nas ti tli v ja k i kdaj napadejo. Xiktlar! Ti "divji" rodovi se niti med .seboj ne bojujejo.". 216 West 18th Street New York, N. Y. 21. Januarja: llainbut'K > Bert-i.^aii.i I lamlMirK \ fherbourj; Z7. januarja: Kuro) a v IJretnen 31. j?n« ar'a: Manhattan v llavie Za Božič "ILE DE FRANCE" Potujte v S*oven-jo preko Havre z našimi osebno vodenimi iz!eti na modernem ekspresnem parniku — (( 16. DECEMBRA ALI NA KRASNEM NOVEM PARNIKU CHAMPLA1N'1 2. DECEMBRA ČISTE. MODERNE KABINE DOBRA S L NIZKE CENE ZA VS2 DELE SLOVENIJE Za |M>jasniIa in karte vprašajte pri — SLOVENIC PUBLISHING COMPANY EL BUR u ž B A TRAV 216 WEST 18th STREET E A U NEW YORK. N. Y. FRENCH LINE jenimi močmi na delo. Angažirala [se -z .zastrupljenimi pušči- cami. Kaj naj opravijo s tem ' (Dalje prihodnjič.X! je neki zasebni detektivski zavod v Lvonu ter mu naročila, naj za vsako ceno najde njenega moža. Kmalu so detektivi odkrili, da ima Lavrat v Lvonu ju vel irsko orodajalno. v kateri je zaposlena tudi Darnaudova. Odpotovala je torej -v Lyon, kjer se je stvnanila * svojo konkurentko ter ji pred- ROMAN TR0KLETSTV0 LJUBEZNI" je tako lep in pretresljiv, da ga boste čitali z največ, jim zanimanjem. $1.50 (2 KNJIGI) V zalogi ga ima KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. naj opravijo s Divje zveri ponoči vdirajo v nji-liove k»>če. Stotine zamorcev s«> zveri že raztrgal«'. Zato jt> naša naloga, tla zamorce z orožjem branimo. Ali ni smešno? Kapucinski menili bodi na lov! Braninm ljudi, kakor pa«"* moremo. Naj-učinkovitejši mLsijon je pač reševati življenja. Reševali smo domačine drv jih zveri in tudi strašnih bolezni. 1'stanovili smo bolnišnico. kjer strežejo sestre. Več patrov pa je »alravnikov, Ozdravljeni pa postanejo najboljši kristjani. Kami potem razširjajo vero. • CMoboko v vzhodni Afriki »v Ta- Zoper prsne prehlade Nagel način kako se iznebitf prsnesa prehlada, je. da se dobro namažete po pr«b z ANCHOR Pain Exneller. potem pa pokrijte ves drl s flanelastim ali volnenim blagom. Zdravilo odpravi nabranost in »lajša zasliženje. Ne zanemarjajte prsnih prehladov, ker se večkrat razvijejo v nevarne bo-lezn. kot pljučnica, influenca. hripa itd. Namažtte se takoj. Pri vseh lekarnarjih — 35c ia 70c velikosti. Samo pristni ima Sidro varstveno znamko. PAIN-EXPELLER ... SKUPNA ... POTOVANJA in cene vožnji: BOZlCNI IZLETI se vrše na sledečih parnikih in kot spremljevalec bo vedno kak uradnik od omenjene družbe, ki bo spremljal potnike prav do Ljubljane. EurOpa--------DECEMBRA Berengaria-----15. decembra lie de France----decembra Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo v*e potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE SE DANES NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New Tork, N. Y. J