POMURSKI
VESTNIK

GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 7. AVG. 1958 Leto X — Štev. 31 Cena din 10.—
Pred glavno odkupno sezono za sadje na Goričkem
SMO DOBRO PRIPRAVLJENI?
Letos so gorički sadovnjaki obrodili kot le kaj; sadjarji v Kuštanovcih na primer pravijo, da se od obilnega sadu lomijo veje in so morali zategadelj krepko podpreti sadna drevesa. V okolišu kmetijske zadruge Mačkovci računajo, da bodo lahko odkupili okrog 30 vagonov potrošnega in okrog 15 vagonov industrijskega sadja, kar je količina, ki zahteva intenzivne priprave na glavno odkupno sezono.
Vendar zdajšnji obeti za vnovčenje sadja niso posebno ugodni, čeprav smo že tik pred glavno odkupno sezono. Glavni vzrok je v neurejenosti tržišča, kot poudarjajo na Goričkem. Prvo je to, da sadjarji ne morejo vnaprej povedati, koliko sadja bodo imeli za prodajo, da bi zadruga lahko že pred odkupom računala na določeno količino in si pravočasno zagotovila kupce s pogodbami. Še večje motnje pa so nastale zaradi reorzanizaci je odkupnega o-mrežja; na številnih konferencah so doslej priporočali zadružnim voditeljem, da naj kmetijske zadruge, tudi tiste, ki so zadnja leta že povsem samostojno odkupovale sadje in ga posredovale kupcem v potrošniška središča, zaradi manjših manipulativnih in drugih stroškov, prodajajo odkupljeno sadje po območni kmetijsko-proizvajalni zvezi, kar je pomenilo, da se zadruge niso neposredno povezovale s kupci, marveč so ta posel prepustile poslovni zvezi. Sedaj, tik pred
glavno odkupno sezono, pa je to načelo opuščeno z novim priporočilom, da naj zadruge samostojno odkupujejo sadje. Dolgotrajne razprave o odkupu
sadja z menjajočimi se dogovori so našle goričke kmetijske zadruge slabo pripravljene na glavno odkupno sezono, saj so šele sedaj, tik pred dvanajsto uro, začele iskati kupce za svoje sadje. Vprašanje je, če bodo spričo take prakse tudi lahko vnovčile ves letošnji pridelek iz svojih okolišev.
Vseh težav, ki se bodo letos pojavljale pri odkupu sadja, torej ne bo mogoče opravičiti,
kakor vse kaže, predvsem zaradi tega, ker ni bilo pravočasno dokončno razčiščeno vprašanje sodelovanja kmetijskih zadrug in poslovnih zvez pri odkupu. Na terenu prevladuje mnenje, da naj bi zadruge, ki so za to sposobne, same odkupovale pridelke od kmetovalcev v svojih okoliših, poslovne zveze pa naj bi posredovale in pomagale tam, kjer zadruge niso povsem kos svojim nalogam. Ce bi pravočasno sprejeli to načelo, ki je sicer v skladu s prizadevanjem za gospodarsko krepitev KZ, bi nedvomno odpadlo tudi mnogo nevšečnosti pri letošnjem odkupu sadja.
2500 TURISTOV
PRI JERUZALEMU
(DOGRAJENA CESTA LJUTOMER-CUBER—JERUZALEM)
O Pred kratkim so dogradili cesto Ljutomer—Jeruzalem skozi Cuber. Cesta je še bolj približala biser Prlekije — Jeruzalem domačim in tujim turistom. Kolektiv tamkajšnjega vinogradniškega gospodarstva samoiniciativno podaljšuje to cesto, ki je v letni dobi prehodna tudi za motorna vozila, do svoje turistične postojanke, ki jo je prevzel od ljutomerskega PD, jo moderniziral in sodobno opremil, tako da je sedaj prav prijetno zatočišče za izletnike, ki vse bolj množično obiskujejo jeruzalemski grič.
O Računajo, da je letos obiskalo Jeruzalem že okrog 2500 turistov, predvsem domačih. Zelo pogosti so kolektivni obiski turistične postojanke. Tja zelo radi zahajajo tudi tujci, ki se zdravijo v radenskem zdravilišču.
S. K.
Za učiteljišče v M. Soboti
Na zadnji seji OLO, o kateri poročamo na drugem mestu, so v razpravi o vprašanjih šolstva odborniki podprli predlog o otvoritvi učiteljišča v Murski Soboti. Kako potrebno je učiteljišče v Murski Soboti, pričajo porazni podatki o pomanjkanju učiteljskega osebja, vendar se bo z novim šolskim letom to vprašanje še bolj zaostrilo. Zakaj učitelji tako neradi prihajajo v Pomurje, je znano. Stanje šol je slabo, stanovanj ni, šole so oddaljene od večjih središč, a tudi prometne zveze niso najboljše.
Prav zato naj bi jeseni, če bo dovolj prijav, odprli učiteljišče v Murski Soboti. Kakor kaže. bomo dobili za začetek dva oddelka, če pa bi prišlo dovolj učencev tudi od drugod, bi odprli še drugi razred. Zato bo treba poiskati in pridobiti vse tiste,
Gimnazija v Soboti, v kateri bo za zdaj dovolj prostora tudi za učiteljišče
ki imajo vse sposobnosti, da postanejo v prihodnosti dobri učitelji, vendar zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev niso mogli študirati na drugih učiteljiščih. Otvoritev učiteljišča v Murski Soboti bo tudi lepa priložnost za številne revne dijake, ki so končali osemletko in se lahko sedaj vpišejo v prvi razred učiteljišča.
Kakor smo zvedeli, bo možnost bivanja v internatu od 1. novembra naprej. Hkrati kaže opozoriti tudi na to. da je razpoložljivih še precej štipendij občinskih ljudskih odborov, medtem ko bo prihodnje leto v tem pogledu položaj še boljši. Prošnje za štipendije sprejema tajništvo za šolstvo OLO Murska Sobota.
Enostavno In jasno
Kmetijska gospodarstva imajo v Pomurja le osem odstotkov kmetijske zemlje, ostalih 92 odstotkov pa zasebniki. To pomeni, da je težišče dela za izvršitev perspektivnega načrta gospodarskega razvoja Pomurja v zasebnem sektorju. Že v samem besedilu perspektivnega načrta za gospodarski razvoj Pomurja je to poudarjeno s trditvijo, da sta razvoj kmetijstva in socialističnih družbenih odnosov na vasi najvažnejši nalogi za razvoj celotnega gospodarstva v okraju. Zato je planirano povečanje samo poljedelske proizvodnje za 65 odst. do leta 1961, torej za vse ostalo kmetijstvo le 1 odstotek.
Tak napredek je mogoče doseči le s sodelovanjem med kmetovalci in kmetijskimi zadrugami ter kmetijskimi posestvi. V sodelovanju je predvideno, da bo obdelano 45 odst. njivskih površin in 47 odst. travnikov ter pašnikov. To je 25.990 ha njivskih površin in 15.000 ha pašnikov in travnikov. V sodelovanju je torej predvideno povečanje kmetij-
ske proizvodnje zlasti pri žitaricah tudi čez 500 odst. Od tod izvira tudi potreba po čim večji skrbi za ustvarjenje primernega sodelovanja v proizvodnji med kmeti in zadrugami.
O sodelovanju in sploh povečanju proizvodnje so znovič razpravljali na zadnji seji okrajnega ljudskega odobra. medtem ko so v okrajnih političnih in zadružnih organizacijah ter drugod že večkrat razpravljali o povečanju proizvodnje in proizvodnem sodelovanju, ki je predvideno v petletnem načrtu. Gre tu predvsem za veliko povečanje narodnega dohodka. o tem ni treba posebej razpravljati. Razprava o sodelovanju v okrajnem ljudskem odboru naj bi bila načelna. Toda v razpravi so vzniknile nekatere podrobnosti, o katerih smo že večkrat govorili in pisali. Brez dvoma so tehnične težave in bodo še nastajale. Morda bomo naleteli tudi na druge težave subjektivnega značaja, toda to ni bistveno. Važno je vedeti to, kaj
zmoremo. In vedeti to, kako hočemo to storiti.
Tovariš sekretar OK ZKS je ob tem poudaril, da je bojišče za večjo proizvodnjo v kmetijstvu po občinah, poslovnih zvezah, zadrugah. Pogodbe je treba individualno sklepati in torej ne posploševati. Sama pogodba pa naj bo enostavna in jasna, je poudaril tovariš sekretar, kajti v pogodbah se ravno v tem greši, da vsebujejo zapletene pogoje in formulacije, ki v pogodbi ne morajo biti do podrobnosti razčlenjene. Toda pogodbe je treba sklepati tudi različno glede na različne hektarske donose in druge okoliščine.
Naloga je jasna, torej si moramo biti na jasnem tudi z načinom, kako to nalogo izvesti. Med kmetovalci pa je prav o tem še mnogo nejasnosti, kot je tudi dovolj pripravljenosti na sodelovanje v proizvodnji — kjer so pogoji sodelovanja znani in kjer je zagotovljena moč zadruge, da v sodelovanju uspešno izvede vsa dela, ki bodo prispevala k povečanju hektarskih donosov. Torej: v kolikor so zadruge sposobne nuditi zadružnikom vso materialno in strokovno pomoč, bo sodelovanje uspevalo.
Razprav o sodelovanju še vedno ni dovolj kljub temu, da smo o njem že mnogo govorili na različnih mestih, Vprašanje proizvodnega sodelovanja je vprašanje izvršitve perspektivnega plana in je to torej vprašanje dela vseh organizacij v okraju — tudi politčnih in ne samo zadružnih in tistih enot, ki razpolagajo s strokovnim znanjem in sposobnostmi.
25 VZORCEV - KOLIKO MEDALJ?
UDELEŽBA POMURJA NA IV. MEDNARODNEM VINSKEM SEJMU V LJUBLJANI
Na IV. mednarodni vinski sejem, ki bo letos od 29. avgusta do 7. septembra na gospodarskem razstavišču v Ljubjani ob udeležbi 14 držav, med uji-mi Sovjetske zveze, ZDA, Franicije, Švice, Italije in Romunije, se pripravljajo tudi vinogradniška gospodarstva v Pomurju.
Pomurski pridelovalci svetovno znanih vin bodo na to, eno najpomembnejših letošnjih go-spodarskih prireditev v Evropi, kakor ocenjuje IV. mednarodno-ni vinski sejem prireditelj, poslali okrog 25 vzorcev svojih najboljših vin različnih sort. Ljutomersko vinogradniško gospodarstvo bo predvidoma zastopano na sejmu s 15 vzorci, kapeisko z 1 vzorcem traminca, letnik 1157, jeruzalemsko s 5 vzorci (beli burgundec, letnik 1956, souvignon, beli burgundec, rulandec m traminec, let-
nik 1957) in Z nekaj vzorci tudi radgonsko vinogradniško posestvo.
Daši je napovedana na letošnjem mednarodnem vinskem sejmu zelo močna konkurenca, saj so z vseh kontinentov sveta
doslej poslali že 300 vzorcev najboljših vin. si pomurski pridelovalci vendarle obetajo, da bodo tudi njihova najkakovostnejša vina deležna najvišjih mednarodnih priznanj.
S. K.
NAŠ ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
Oboroženi mir na Bližjijem vzhodu
Kot smo že ugotovili v prejšnji številki, mineva letošnje poletje v znamenju diplomacije. Tudi ameri-s komentator Walter Lippman je pred kratkim izrazil mnenje, da danes nikakor ni čas za vojaške ukrepe, pač pa je čas za diplomacijo. Lippman pri tem prav gotovo ni imel
v mislih jalova diplomatiziranja ter ponavljanje starih diplomatskih in političnih napak. Danes je predvsem čas za ustvarjalne politične korake, ki bodo odprli pota za rešitev krize. Pri tem ni ravno najbolj bistveno, kateri izmed obstoječih predlogov bo postal izhodišče, pač pa so bistveni
stvarni ukrepi. Popolnoma naravno je, da se oči zaskrbljenega sveta v pričakovanju takih ukrepov obračajo v Združene narode. Ta svetovna organizacija bo kot glavna ustanova sodelovanja in sporazumevanja med narodi danes lahko največ storila, da bosta razumevanje in sodelovanje prevzela mesto samovoljnim dejanjem.
Upravičeno torej upamo, da se bodo stvari na Bližnjem vzhodu nekoliko uredile, nikakor pa ne moremo odobravati novic o novih izkrcavanjih ameriških čet. Torej le držijo besede nekega komentatorja, ki je dejal: "Libanon ni nič, Irak je vse!« Kakor kaže, petrolejske družbe spletkarijo naprej in s tem ogrožajo svetovni mir.
Ne glede na to pa je pred dnevi Libanon dobil novega predsednika v osebi generala Fuata Šehaba. Čeprav je znano, da Šehab ni podpiral predsednika Šamnna, uporniki niso navdušeni zanj. Zamerijo mu, da se ni takoj v začetku nemirov postavil na njihovo stran. Vsekakor pa ima Se-hab dobre, prijateljske zveze s tistimi libanonskimi krogi, ki so zahtevali odstranitev Samuna in ki zahtevajo danes takojšen umik ameriških čet.
Predstavnik poveljstva ameriških čet v Libanona je te dni izjavil, da se bodo ameriške čete umaknile iz Libanona brž, ko bo to zahtevala zakonita libanonska vlada. Tudi vodja libanonske opozicije Saeb Salam je izjavil, da ima tehtne razloge za mnenje, da se bliža konec krize v Libanonu. Navzlic vsemu temu pa je 15.000 ameriških vojakov, kolikor jih je sedaj v Libanonu, mnogo več, kakor jih potrebujejo za vzdrževanje reda.
Ali pa v resnici lahko pričakujemo možne in skrajno potrebne spremembe v ameriški politiki do Bližnjega vzhoda in s tem seveda tudi umik ameriških čet iz Libanona? Nekateri tuji novinarji v Bagdadu so optimistično razpoloženi zaradi letečega poslanstva posebnega odposlanca predsednika Eisenhowerja na Bližnji vzhod Roberta Murphyja, ki se je na svoji poti pred vrnitvijo v ZDA razgovarjal z državniki Bejruta, Amana, Jeruzalema, Bagdada in
(Nadaljevanje na 6. strani)
Crtež prikazuje razmestitev anglo-ameriških oboroženih sil na Bližnjem vzhodu
Obisk naših izse-ljencev iz Francije
Prva večja skupina naših izseljencev v Franciji je prispela aa obisk v domače kraje 31. julija t. 1. Skupino so lepo sprejeli na soboški železniški postaji predstavniki okrajnega odbora podružnice Slov. izseljenske malice in predstavniki občinske izseljenske komisije. Gostom je bita prirejena tudi skromna zakuska.
Druga skupina izseljencev iz Francije je dopotovala v M. Soboto 2. avgusta.
*
Za izseljenski foto-album, ki je pravkar izšel in ki vsebuje 18 umetniških fotografij iz Prekmurja ter priročni turistični zemljevid, vlada veliko zanimanje. Poleg nekaj sto prednaročil so začeli te dni ustmeno in pismeno naročevati album tudi mnogi svojci in sorodniki naših izseljencev. Glede na to dejstvo, je vodstvo podružnice Slov. izseljenske matice v Murski Soboti zvišalo naklado albuma na 1200 izvodov. Razen tega pa bo podružnica izdala tudi serijo okusnih razglednic iz Prekmurja.
Filmska predstava na prireditvi 9. avgusta
Na osrednji kulturno-prosvet-ni prireditvi v čast naših izseljencev, ki bo 9. avgusta v kino dvorani v Murski Soboti, bodo predvajali tudi več filmov o lepotah domačih krajev in pa o prekmurskih običajih. Med drugim bo prikazan tudi kratek film o lanskoletnem sprejemu naših izseljencev.
Deklelce rešil iz objema smrti
"Spašavajte, dete se utopi!"
smo slišali.
Skočil sem in pogledal v motno vodo. Ničesar ni bilo videti. Potem se je pokazala glava. Nekdo se je pognal v vodo. Krepko je zaplaval prbti mestu, kjer je glava izginila. V reševalcu sem spoznal našega Joža B., rojaka iz Pomurja, ki je z menoj na odsluženju kadrovskega roka tukaj na albanski meji. Kmalu je priplaval z dekletcem do obale. Ljudje so ju obkrožili. Dajali so prvo pomoč. Bila je to Ljiščo. Poznal sem jo. Ob njej je stal rešitelj, moj najboljši prijatelj, Jože.
Ignac Kovačič, V.P. 7482/3, Jesnik, Dečane, Kosmet
SLABI OBETI
Na zadnji seji upravnega odbora okrajne posredovalnice za delo so med drugim ugotovili, da bo morala posredovalnica za delo OLO v prihodnje tesneje sodelovati z gostinsko zbornico, če bo hotela doseči, da bodo gostinski obrati izučili čimveč gostinskega kadra. Znano je namreč, da zaposlujejo gostinski obrati v okraju veliko število polkvalificirane in nekvalificirane delovne sile. Skrbeti bo treba ne samo za kritje potreb v okraju, temveč tudi za to, da bo tega kadra čimveč. S tem bo moč znižati število tistih mladincev, ki so ostali brez poklica.
Ob rezultatih ankete o poklicnih željah mladine v Pomurju velja ugotovitev, da pretežnega dela zelja te mladine ne bo moč izpolniti, če občinske službe posredovanja dela ne bodo iskale neposrednih stikov s podjetji in šolami izven okraja, Doseoanje delo upravnega odbora okrajne posredovalnice za deio kaze, da se je odbor resno lotil dela in da se tud. uveljavlja. Seuaj se bodo morali utrditi in uveljaviti se tudi upravni odbori pri občinskih ljudskih 
odborih, ki se neposredno ukvarjajo s službo posredovanja dela. luko upravni odbor posredovalnice za delo kot svet za delo OLO M. Sobota sta ugotovita, da bo tem občinskim organom treba nuditi se v ec skrbi in pomoči. To velja pred-vsem za posamezne občinske ljudske odbore oziroma njihove zbore proizvajalcev kakor tudi oucinske sindikalne svete.
Za konec še nekaj ugotovitev. V gradbeništvu, gostinstvu in kmetijstvu v prvih štirih mesecih letošnjega leta ni bilo doseženo predvideno povečanje v republiškem merilu zaradi, tega, ker so dela sezonske narave. Industrija je v minulem letu še nekako upoštevala plansko disciplino, v letošnjem letu pa je že v prvih štirih mesecih prekoračila kvoto zaposlenosti za 23,2 %. Tako je trditev, da se deiavci Pomurja težko zaposlijo v industriji, utemeljena, ker začnejo odhajati na deio šele v marcu in aprilu, torej takrat, ko je pian zaposlitve delovne sile v industriji že visoko prekoračen. Ob vsem tem je treba upoštevati, da je okrajna posredovalnica dela odvisna zlasti od posredovalnic za delo industrijskih krajev, ki pogosto ne privolijo v stalno zaposlitev ljud. z dežele, češ da zemlja ni obdelana.
O Po teh slabih obetih bo moral biti delavec iz Pomurja vedno poljedelec in gradbeni delavec. Ni treba posebej poudarjati, koliko skrbi in težav ima z zapostevanjem sezoucev siužba posredovanja dela v našem okraju. Znano je tudi, da ob nabiranju delovne sile kar dežujejo obljube o nezakonito visokih plačah in drugih ugodnostih, o katerih pa pozneje na deloviščih ni nobenega sledu.
Razprava o polstvu na zadnji seji OLO
Ena šola na vsakih 1300 prebivalcev
Trenutno manjka v Pomurju 205 učiteljev ali tretjina — Iz okraja je odšlo 120 prosvetnih delavcev, prišlo pa le 38 — Občine bodo morale v materialnem pogledu bolje skrbeti za šole
Na zadnji seji okrajnega ljudskega odbora so uvodoma razpravljali o problemih sodelovanja kmetijskih zadrug in kmetovalcev, v zvezi s petletnim perspektivnim planom, ki temelji povečanje hektarskih do nosov prav na tem sodelovanju. Med drugimi je o tem govoril tudi sekretar okrajnega komiteja ZKS tov. Jan Ros in poudaril, da je potrebno pri zadrugah in poslovnih zvezah obravnavati sodelovanje individualno in različno tam, kjer so različni pogoji, pri tem pa pokazati maksimalno mero prožnosti in iznajdljivosti v korist splošnih družbenih interesov.
Glhvni del seje je zavzelo poročilo sveta za šolstvo. Poročal je predsednik tega sveta Aleksander Pirber. Takoj uvodoma je ugotovil, da v tem svetu ni nobenega delavca in le ena žena. Opozoril je ludi na to, da bodo po novem zakonu o šolstvu člani okrajnega sveta predstavniki občinskih svetov kot tudi predstavniki okrajnega sveta člani republiškega sveta za šolstva. Svet za šolstvo OLO je razpravljal o vseh vprašanjih šolstva, razporejal učne moči in podrobno obravnaval vprašanja perspektive šolstva ob sprejemu petletnega perspektivnega plana. Skupaj s svetom so delovale tudi tri komisije sveta, ki so razpravljale posebej o kmetijskem in strokovnem šolstvu ter o razpisih. Samostojno pa deluje pedagoški center, ki je organiziral v juliju tri tečaje za tehnično vzgojo (udeležba 106 učiteljev), tečaj za pouk nemškega jezika po slušni metodi (udeležba 30 učiteljev), tečaj za pouk gospodinjstva v obvezni šoli (22 udeleženk), tečaj za telesno vzgojo (22 udeleženk) ter tečaj slovenskega in madžarskega jezika. V načrtu je šfe tečaj za glasbeni pouk in tečaj za učitelje na nižje organiziranih šolah.
V tem šolskem letu so delovale 104 obvezne splošnoizobraževalne šole (45 nižje organiziranih, 42 nepopolno razvitih osnovnih šol in 17 polno razvitih osnovnih šol). V okraju vsaki peti učenec ni deležen, pouka v samostojnem razredu; šole so povprečno štirioddelčne. Se vedno imamo šest enooddelčnih šol in 20 dvooddelčnih. ki bodo predvidoma
Zaradi nadaljnjega strokovnega izpopolnjevanja učiteljstva imamo v okraju 4 hospitacijske šole s 13 ho-spitacijskimi oddelki, v katerih je bilo v letu 114 praktičnih nastopov za učiteljstvo. Soli Puconci in Radenci sta poučevali nov učni načrt za 4. razred. Nižje organizirane šole izkazujejo procentualno boljše učne uspehe kot visoko organizirane. To je zato, ker je na visoko organiziranih šolah zahtevnost po znanja višja. V skladu z reformo je bil v šol-
skem letu pouk po novem učnem načrtu že v prvem, drugem in tretjem razredu.
Med učitelji je mnogo pripravnikov, največ pa jih je s povprečnim petletnim službenim stažem. Manjka zlasti dobrih upraviteljev šol. Med letom je manjkulo 98 učnih moči, zlasti v občinah Grad, Martjanci, Videm ob Ščavnici in Petrovci-Sa-lovci, torej v malih občinah s slabimi prometnimi zvezami z mestom. Trenutno manjka 205 učiteljev, torej tretjina. Iz okraja je odšlo 120 prosvetnih delavcev, prišlo pa jih je le 38. Nu nekaterih enorazrednih šolah sploh ni učiteljev. Na nekaterih petoddelčnih šolah je ostal le po en učitelj. V osemoddelčni šoli v Markovcih pu je ostal le honorarni učitelj.
Izhodi Več štipendiranja po občinah. Toda kandidatov ni dovolj! Za abituriente z gimnazije bo organiziran, pedagoški tečaj, če se bodo hoteli usmeriti v učiteljski poklic. Svet za šolstvo vidi rešitev tega problema le v ustanovitvi učiteljišča v Murski Soboti, četudi le za nekaj let. To pa zato, ker je zmogljivost učiteljišč premajhna.
O V materialnem pogledu so dolžne, občine bolj skrbeti za
šole. Okrajni svet za šolstvo bo moral do septembra izvesti tehnične in kadrovske priprave za delovanje dvoletne kmetijske šole v Rakičanu in Stročji vasi ter za triletno gospodinjsko šolo v Ljutomeru. Organizirati bo treba prosvetno pedagoško službo, najti primerne prosvetne delavce za svetovalce, ker sta ostala le dva od dosedanjih devetih šolskih inšpektorjev na tajništvu sveta. Izvoliti ho treba nove šolske odbore pri šolah, upravne odbore pa pri ustanovah. Poskrbeti bo treba za to, da bodo pristojni LO izdali do 30. novembra ustanoviteljske listine vsem šolani in ustanovam.
Do konca septembra je po-trebilo izdelati skupno z občinskimi sveti za šolstvo realen perspektivni plan razvoja šolstva v okraju. Za prva tri leta pa povsem realen plan za novogradnje in organizacijo vseh vrst šol v okraju. Do konca prihodnjega leta bo potrebno ustanoviti šolo za bolničarje. Problem so zlasti prostori. Predvidena je tudi gradbena delovodska šola. Za to je potreba po gradnji prostorov in sodelovanje obrtne zbornice v tehničnih pripravah.
Začetek poskusnih oddaj Radia Murska Sobota
Lastniki radijskih sprejemnikov so morda že opazili, da je Radio Murska Sobota začel s poskusnimi oddajami. Oddaja na valu 202 metra ali 1484 ki-lohercov. Oglašal se bo vsaki dve uri. Poslušalce naprošamo za obvestila, kako slišijo poskusne oddaje Radia Murska Sobota. Obvestila z navedbo kraja in časa poslušanja naj pošljejo na naslov: Radio Murska Sobota ali po telefonu št. 120 Murska Sobota. Radio Murska Sobota želi vsem poslušalcem dober sprejem!
Nesreča na progi pri Meleh
V petek predpoldne se je n« prehodu čez progo pri Melah pripetila nesreča, pri kateri je utrpela lažje poškodbe posest-niča C. Nesrečo so povzročile krave, s katerimi je omenjena posestnica vozila vprežni voz. Posestnica C. je ob prihodu vlaka vprego ustavila, toda krave so se splašile brez vidnega vzroka in se zaletele na progo, kjer jih je zadela lokomotiva kljub temu. da je strojevodja naglo zavrl. Obe kravi je ubilo in eno povsem raztrgalo. Ker je ena izmed krav bila plemenska in je' poškodovan tudi voz, ocenjujejo škodo na okrog 250 tisoč dinarjev.
Zdravstvena služba v ljutomerski občini
Sončne in senčne strani
Še vedno primanjkuje zobozdravnikov, dentistov In srednjega medicinskega osebja
V ljutomerski občini ugotavljajo, da se je družbeno upravljanje v zdravstvenih zavodih uveljavilo ter pripomoglo tudi k izpopolnitvi mreže zdravstvenih ustanov, povečanju števila zdravstvenih delavcev in k izboljšanju notranje ureditve dela. Še zmeraj pa velja, da sodeluje aktivno v organih upravljanja v zdravstvu le dve tretjini članov, medtem ko stoji preostala ena tretjina več ali manj povsem ob strani.
V ta namen je svet za zdravstvo predlagal, da bi v prihodnje volili v upravne odbore zdravstvenih zavodov zastopnike zavarovancev, delovnih kolektivov in množičnih organizacij na rednih letnih občnih zborih ter tako zboljšal; izbor oziroma sestav. Glede ukinitve zasebne zdravniške prakse ugotavljajo v ljutomerski občini, da je bil ta ukrep pomemben tudi na njihovem območju, saj je občina, kar zadeva število zdravstvenega kadra, a tudi glede ureditve zdravstvene službe, med najboljšimi v Pomurju. Zato ob ukinitvi zasebne prakse ni bilo nobenih večjih težav in problemov.
O Za zdaj pride v ljutomerski občini na 3400 prebivalcev po 1 zdravnik, na 7500 prebivalcev 1 medicinska sestra, na 5660 prebivalcev 1 dentist, na 4250 prebivalcev 1 zobotehnik in na 17.000 prebivalcev 1 farmacevt in 1 farmacevtska pomočnica. Primanjkuje torej zobozdravnikov in dentistov ter srednjega medicinskega kadra. Svet za zdravstvo je sklenil priporočiti ObLO in zdravstvenim ustanovam, da štipendirajo poleg dosedanjih zdravstvenih kadrov še 2 zobozdravnika, 1 farmacevta, 2 farmacevtska pomočnika in 4 medicinske sestre. Ko ho uvedeno zdravstveno zavarovanje kmečkega prebival-
stva. bo potrebno seveda tudi ustrezno število zdravstvenega kadra. Ob vsem tem pa že sedaj povzroča precejšnje težave stanovanjsko vprašanje, kar pa
ni značilno samo za ljutomersko občino.	
Svet za zdravstvo je na svoji zadnji seji sklenil predlagati ObLO, naj v petletnem pers pektivnem planu predvidi de narna sredstva za gradnjo ene ga dela Zdravstvenega doma
Liutomer (zaradi potrebne ure-ditve poslovnih prostorov za zaščito matere in otroka in predvidenega zdravstvenega zavarovanja kmečkega prebivalstva) ter za dopolnitev opreme in in-strumontari ja Zdravstvene postaje Križevci. Hkrati bo treba misliti na ustanovitev pomožne lekarniške postaje v Križevcih.
O Oba zbora ObLO sla na svoji skupni seji potrdila poročilo sveta za zdravstvo, poročilo o delu zdravstvenega doma Liutomer. zdravstvene postaje Križevci in lekarne Ljutomer navzlic temu pa je po svoje ranimi v predlog sveta za zdio stvo. naj se ustalijo in dopolni jo predpisi glede temelinil plač, honorarjev in kilometrine za zdravstvene delavce, da se bo končno obravnava okro: plač in cen zdravstvenih storitev umaknila z dnevnega reda se; sveta za zdravstvo inprav-nih odborov zdravstvenih ustanov ter prešlo k reševamu pro. blemov zdravstvene službe.
Družinsko taborjenje v Verudeli pri Pulju
Društvo prijateljev mladine v M. Soboti organizira tudi letos v Veni-deli pri Pulju 10-dnevno družinskota borjenjc, in sicer od 20. do 30. at-gusta. Odhod skupine bo v torek 19. avgusta z vlakom, ki odhaja iz Morske Sobote ob 14.42. Dnevna oskrbi znaša 360 dinarjev, za otroke, ki le ne hodijo v šolo, pa 180 dinarjev. Prevozni stroški so v navedenih zneskih vračunani. Ker je še nekaj prostih mest, se interesenti lahko le prijavijo v knjigarni »Dobra knjiga« v Murski Soboti na Titovi cesti.
Detalj iz Ljutomera
Modema pošta v Ljutomeru
Ni še, minilo leto, odkar so v Ljutomeru pričeli z gradnjo novega poštnega poslopja. Zdaj se gradbena dela že bližajo koncu. Nova pošta bo imela razen najmodernejše opreme tudi avtomatsko telefonsko centralo. S tem bodo omogočene
hitrejše veze. Poslopje bo, kot kaže, še to jesen izročeno svojemu namenu, kar bo za Ljutomer lepa pridobitev.
Potrebna je tudi gradnja avtobusnih garaž na postnem dvorišču, saj jih v Ljutomeru tako pogrešajo.
Mota zadružniki
Pred nedavnim je pridobila kmetijska zadruga v Veržeju 37 novih članov. Nekateri med temi so bili prej člani kmetijske zadruge v Križevcih. V Ša-_ linčih je pristopilo 13 zadružnikov, v Kristancih 6, na Grlavi 5 in v Banovcih 5. Razen tega
je pristopilo iz omenjenih vasi še 8 kmetovalcev in ostalih, ki doslej niso bili člani nobene kmetijske zadruge.
Pred tem je imela kmetijska zadruga v omenjenih vaseh le 7 članov.
-jm
Sprejet družbeni plan gospodarskega razvoja občine Beltinci
Kmetijstvo najvažnejšo panoga
Važna vlogajtmetijskega gospodarstva in kmetijskih zaorug
Pred kratkim je Občinski ljudski odbor Beltinci razpravljal o družbenem planu gospodarskega razvoja občine za razdobje 1957/61. Po živahni in plodni razpravi so ugotovili, da je kmetijstvo na območju občine najvažnejša gospodarska panoga, saj izstopa z 91 % skupnega družbenega bruto proizvoda.
Družbena proizvodnja se bo do leta 1961 povečala za 76 %, narodni dohodek za 77 % oziroma za 12 % letno. Družbeni bruto proizvod bo skupaj znušal leta 1961 2 milijardi 460 milijonov dinarjev, medtem ko je v letu 1956 znašal 1 milijardo 400 milijonov dinarjev (indeks 61: 56 — 176), narodni dohodek pa 1 milijardo 78 milijonov dinarjev.
Važen pogoj za predviden gospodarski razvoj je tudi v povečanju produktivnosti dela, ki se bo predvidoma povečala v celotnem gospodarstvu vsako leto za 12 %, računano na porast proizvodnje na enega zaposlenega. Investicije v gospodarstvu bodo narasle za 93 %, negospodarske pa se bodo povečale za 573 odst. Od vseh investicij skupaj bo zasebni sektor investiral 205 milijonov, skupaj pa bodo znašale 472 milijonov dinarjev. Gospodarskih investicij bodo predvidoma največ vložili v mehanizacijo kmetijskih zadrug, dalje v osnovna sredstva kmetijskega gospodarstva, nekaj v obrt in končno tudi večji znesek v trgovino. Za uresničitev postavljenih ekonomsko-političnih ciljev bodo
znašale investicije za razvoj gospodarske dejavnosti in dejavnosti družbenega standardu 572 milijonov di-narjev.
Perspektivni plan predvideva tudi povečanje kmetijske proizvodnje za 66 % Vrednost poljske proizvodnje se bo povečala do leta 1961 za 63 %. Pridelek pšenice na ha bo predvidoma večji za 29 mtc, pridelek krompirja za 25 % oz. od 152 mtc na ha na 252 mtc na ha, pridelek travnikov pa od 31 mtc leta 1956 na 40 mtc leta 1961. Izredno važna kmetijska panoga v občini je tndi živinoreja. Daje 51,6 % celotnega dohodka iz kmetijstva. Večjega številčnega porasta pri živini ne bo, precej pa se bo povečala proizvodnja mleka, in sicer od 1100 1 mleka na 2500 1 mleka po kravi leta 1961. Zvišala se bo tudi vrednost živinorejske proizvodnje. Leta 1956 je bila vrednost živinorejske proizvodnje 638.307 milijonov dinarjev, v letu 1961 pa se bo povzpela na 1.096.344.000 dinarjev. Tako se bo povečala proizvodnja živinoreje za 71,8 %. K temu bo pripomoglo zboljšanje krmne osnove in kakovost krme.
O Kmetijsko gospodarstvo v Beltincih ima po perspektivnem planu važno vlogo v razširja-nju socialističnih družbenih odnosov in pri razvijanju oblike pridelovalnega sodelovanja. S svojo mehanizacijo in dobro organizacijo dela bo vplivalo na modernizacijo kmetijske proizvodnje. Proizvodnja tega kmetijskega gospodarstva se bo do leta 1961 povečala za dvakrat, k čemur bo pripomogla povečana mehanizacija in smotrnejša uporaba agrotehničnih ukrepov ter boljša organizacija dela. Ob sodelovanju kmetijskih zadrug s privatnimi proizvajalci predvideva plan. da bo do leta 1961 obdelanih 50,7 % vseh njiv in travnikov, kar znaša nad 300 hektarjev.
A. K.
Pri padcu si je hudo poškodoval levi komolec 14-letui Martin Vinko iz Gaberja pri Lendavi.
S kolesa je padel 48- letni Rudolf Škraban iz Jurija in si nalomil desni gleženj in rebro.
Franc Pondelck iz Lucove je padel in si hudo poškodoval levo nogo.
V slamoreznico je vtaknila desno roko 2-lehta Jolanka Gorčan iz Moravec in dobila hude poškodbe na prstih.
UGODNI POGOJI
za gradnjo obrata sadnih in grozdnih sokov ter koncentratov v Murski Soboti
V zvezi z izgradnjo obrata sadnih in grozdnih sokov ter koncentrata v Murski Soboti objavljamo skoraj v celoti pričujoči prispevek, čeprav se prav z vsemi trditvumi uredništvo ne more strinjati. Izgradnja omenjenega objekta in proizvodnja sadnih sokov ter koncentratov je tesno povezana z nadaljnjo obnovo sadjarstvo v Pomurju in misli, ki jih je nanizal avtor v pričujočem sestavku, naj bi pripomogle k rešitvi tega vprašanja.
Mislim, da lahko že danes rečemo, da ima izgradnja tega obrata v Murski Soboti pretežno večino vseh potrebnih pogojev, ki zagotavljajo rentabilno poslovanje in družbeno upravičenost. Ce samo na kratko omenimo te pogoje, vidimo, da obstaja na območju Pomurja taka surovinska baza, ki daje zadostne tržne viške sadja in grozdja (hibride) za to proizvodnjo. Nadaljnja obnova sadjarstva pa tako rekoč zahteva izgradnjo obrata, ker ne smemo pozabiti,
da daje sleherna boljša sadna letina tako količino tržnih viškov, ki jih tržišče težko pokupi. Nekaj takega se nam obeta že letos. Tržna predvidevanja kažejo, da so potrebe domačega in tujega tržišča ter živilske industrije precej manjše kot pa so količine ocenjenih tržnih viškov. Ta ugotovitev v celoti velja tudi za Pomurje. Vidimo, da pogoji surovinske baze v celoti obstojajo. Sedanjo predelavo hibridnega grozdja v »šmarnico«, ki je nezaželjena in zdravju škodljiva, pa lahko rešimo tako, da hibridno grozdje predelamo v kakovosten sok.
Nadaljnji pogoji, ki pa so zelo važni, so pogoji tržišča oziroma prodaje. Vse resne analize domačega in tujega tržišča kažejo, da obstojajo za prodajo sadnih in grozdnih sokov ter koncentratov ugodne tržne možnosti. Založenost domačega in tujega tržišča je nedovoljna. Na ugodne tržne razmere prav
tako kažejo domače in tuje statistike ter ostalo gradivo. Videli je, da postajajo sadni sokovi iz leta v leto bolj iskani in pomembni prehranbeni artikli.
Najnovejša medicinska odkritja vedno bolj dokazujejo, dr so sadni sokovi zelo važni kot hrana in zdravilo. Svetovna potrošnja hitro narašča. Največ), potrošnik je Švica, kjer znaša povprečna potrošnja na prebivalca 11 litrov, v ZDA 8 litrov v Nemčiji 4 litre itd. Veliki potrošniki sokov so še Anglija, Švedska, Italija, Norveška, Belgija, Kanada itd. Svetovno povprečje je okrog 0,6 litra. V Jugoslaviji je proizvodnja in potrošnja sokov še zelo majhna im to kljub ugodnim pogojen, ki jih imamo. Proizvodnja jt šele v razvoju, vendar pa je videti, da podvzemajo zadnje čase ljudski odbori v raznh krajih resne napore, da bi čimprej take obrate zgradili in opremili-Za prodajo sadnih sokov na do-
POMURSKI VESTNIK 7. avg, 1958
2
ukinjene. Kmalu se bo torej pomaknilo povprečje na šole s šestimi oddelki. Na vsakih 1300 prebivalcev odpade trenutno ena šola.
Sobota — poslopje OLO
Peter Vujec
SOBOŠKI POTROŠNIKI V ANKETI — SOBOŠKI POTROŠNIKI V ANKETI - SOBOŠKI POTROŠNIKI V
BOLEČI VOZLI
MESNICE NAJ BODO ODPRTE TUDI OB NEDELJAH ZJUTRAJ — 50 PRIPOMB GLEDE KAKOVOSTI PREHRANBENIII POTREBŠČIN - KRUH JE TREB A ZAVIJATI - ODLOČEN »NE«, DA BI ENA OSEBA IZDAJALA KRUH IN HKRATI SPREJEMALA DENAR - VEČINA ANKETIRANCEV SE JE IZREKLA ZA DOSTAVLJANJE POTROSNEGA BLAGA NA DOM — NAJBOLJ ŠEPA PRESKRBA S SADJEM IN ZELENJAVO — NAJPOGOSTEJŠI POJAV V ŠPECERIJSKIH IN DELIKATESNIH TRGOVINAH: SLABA MOKA IN MESNI IZDELKI - POTROŠNIŠKI SVETI DOBILI NEZADOSTNO OCENO.
Z anketo, ki jo je pred dvema mesecema razpisala Komisija za družbeno upravljanje pri ObO SZDL Murska Sobota in v kateri je okrog 150 soboških potrošnikov (iz 25 delovnih kolektivov) povedalo, kako so zadovoljni s poslovanjem in postrežbo v trgovskih lokalih, družbenim delovanjem potrošniških svetov in sploh funkcioniranjem trgovskega omrežja, smo dobili dokaj zanimive podatke, ki sicer ne odkrivajo »nove Amerike«, vendar pa očitno aktualizirajo nekatere probleme, ki že dolgo tarejo soboške potrošnike.
Čeprav se omejujemo zgolj na 54 odgovorov anketirancev, je to vendarle dovolj, da ugotovimo mnenje soboškega potrošnika, še zlasti zato, ker smo izbirali med odgovori po naključju in živijo potrošniki, katerih mnenja posredujemo, v 29 različnih ulicah, torej raztresen: po vsem okrajnem mestu.
Na vprašanje, »Katera trgovina je potrebna z neprekinjenim delovnim časom?«, se je 27 anketirancev odločilo za špecerijsko in 19 za delikatesno trgovino. Po 4 glase so dobile še mesnica, pekarna in galanterijska trgovina. Mnenje potrošnikov se je potemtakem očitno močno nagnilo na stran špecerijskih in delikatesnih trgovin, kar je tudi razumljivo, saj so potrošniki vsak dan navezani nanje in cesto celo večkrat. 28 anketirancev se strinja z dosedanjim odpiralnim časom trgovin, samo 8 ne. Med posameznimi predlogi vzbuja pozornost zlasti edeni 7 anketirancev je za to, da bi bile mesnice odprte tudi ob nedeljah zjutraj. O razvrstitvi trgovin z živili meni 44 potrošnikov, da ustreza sedanjim potrebam, a 5 anketiranci se ne strinjajo. Največ — 24 — vprašanih potrošnikov se je izreklo za novo trgovino v Turo-polju. Ob dejstvu, da je v mestu še vedno premalo mesnic, ni mogoče oporekati 8 potrošnikom, ki predlagajo še eno mesnico. 6 anketirancev se je izreklo tudi za še eno šperecijsko trgovina na Titovi ali Prešernovi cesti.
Pri odgovarjanju na vprašanje o kakovosti posameznih življenjskih potrebščin se je vzdržalo 17 potrošnikov. S kakovostjo je zadovoljnih 10 vprašanih, 5 ne vedo, medtem ko so ostali posredovali 30 pripomb. Navajamo najznačilnejše: slaba ali zatohla moka, plesniv; in drugače pokvarjeni mesni izdelki zaradi neustreznega vdrževanja v poletnem času, včasih komaj užiten črni kruh itd.
Glede pakiranja gotovih in polgotovih življenjskih potrebščin v higiensko embalažo se je 48 potrošnikov izreklo za, a proti je bil samo 1. Podobno razmerje je tudi pri odgovorih na vprašanje, ali je treba v pekarnah pri prodajanju zavijati kruh: 49 za in samo 3 proti Predlog domala vseh anketirancev bo treba vsekakor uresničiti skladno z možnostmi že v doglednem času, pa tudi doseči, da ne bo eno oseba v pekarnah izdajala kruh in hkrati sprejemala denar, kar je 45 vprašanih potrošnikov ocenilo kot zelo nehigiensko opravilo. Kaže, da je predlog za samopostrežbo v mesnicah (posamezni kosi mesa že pripravljeni v posebnih zavitkih) manj ogrel vprašane, saj jih je bilo za in proti enako število — 23 —, medtem ko se je za že pripravljeno mleko v steklenicah opredelilo več potrošnikov: 38:8.
Na vprašanje, ali dobijo drugovrstno meso po ceni, ki je naznačena v ceniku, je velika večina vprašanih odgovorila pritrdilno, nekaj pa jih je bilo, ki so zapisali, da to sami težko kontrolirajo, ker drugorazredno meso v mesnicah niti ni vedno ločeno od prvorazrednega. 27 potrošnikov želi, da bi jim blago za vsakodnevne potrebe v gospodinjstvu pošiljali na dom, 4 so samo za dostavljanje mleka in kruha, 15 pa se jih za to spoh ne ogreva.
Kako pa so soboški potrošniki zadovoljni s prodajo mleka, sadja, zelenjave in mesa? 11 vpra-šanh je odgovorilo povsem po-trdilno, 2 sta sploh nezadovoljna. ostali pa so navedli kopico tehtnih pripomb. Na trgu je
premalo sadja (13) in zelenjave (15), 4 potrošniki se hudujejo zaradi slabega in nagnitega sadja, 2 zaradi neočiščene zelenjave itd. Sadje in zelenjava nista kamen spotike soboških otrošnikov zgolj zaradi slabe akovosti in nezadostne izbire, marveč tudi zaradi tega, ker sta menda najdražja v Sloveniji. Kako je le mogoče dovoliti to nesorazmerje v središču izrazito kmetijske pokrajine ? Skorajda je edini zaključek; navijanje cen, konkurenca v škodo domačega potrošnika in lov za dobičkom. Morda je prav zaradi tega umestna pripomba potrošnika, ki je zapisal, da bi bilo dobro, če bi pridobili so-
boške in okoliške kmetovalce za pridelovanje sadja in zelenjave za domači trg.
S postrežbo v trgovskih lokalih je zadovoljnih 21 anketirancev, 4 zatrjujejo, da je slaba, 5 jih je delno zadovoljnih itd. 8 potrošnikov očita posameznim trgovskim uslužbencem netaktnost, nevljudnost in neustrežlji-vost, 2 se pritožujeta zaradi počasne postrežbe, 3 zaradi slabe postrežbe v mesnicah. Tudi projekcija in strežba po obrazu sta večkrat prisotni — so zapisali 3 vprašani potrošniki. To so vsekakor pojavi, ki jih bodo morali naši trgovci temeljito izkoreniniti iz svojih vrst.
Estetski vtisi glede notranje ureditve špecerijskih lokalov, načina postrežbe in zunanjega videza strežnega osebja so pri 8 potrošnikih povsem ugodni, pri 3 ne, opredelilo pa se ni kar 20 vprašanih(!). 4 se zgražajo zaradi slabe higiene v nekaterih lokalih, 4 predlagajo primerne plašče za strežno osebje, 3 menijo, da so nekateri špecerijski lokali premajhni, 5 se jih zavzema za ustrezno ureditev lokalov in njihovo opremo itd. Nekaj pripomb je tudi glede navlake, odprtih vreč z maka-
ron: in drugimi dobrinami, prahu in še nekaterih pomanjkljivosti.
21 potrošnikov je izjavilo, da še niso opazili v trgovinah, v katere zahajajo, pokvarjenega ali propadajočega blaga, 2 sta razen 12 neopredeljenih, pa so ostali posredovali več pripomb: slaba in zatohla moka zaradi neurejenih in slabo zračenih prostorov (8), slabe in pokvarjene klobase (5), cenejši riž poln smeti, zatohel mak itd.
O Nič kaj ugodna je tudi ocena za delovanje potrošniških svetov, zlasti še, če upoštevamo tudi veliko število neopredeljenih anketirancev, ki menda za te organe sploh ne vedo (22).
10 potrošnikov se je o njih izrazno pohvalno, 11 pa jih je zapisalo, da sploh ne delujejo ali pa jih ni mogoče nikjer občutiti. Potrošnik X sprašuje: kje neki je PS, ki bi kontroliral cene; v Mariboru stane kg rib 140 din, v Murski Soboti 240 din, v mlekarni velja topljeni sir 370, v trgovinah 450 dinarjev... Sicer pa so potrošniki zapisali v anketne liste precej kritičnih besed na račun razucuiii cen za popolnoma enake predmete v posameznih trgovinah. Značilna je tudi izjava: PS slabo dela, ker niti trgovec ne ve, kdo je njegov član. Drugi spet menijo, da je premalo povezave med sveti, strežnim osebjem in potrošniki, pa zaključujejo, da bi naj potrošniški sveti vendarle že enkrat zaživeli v korist delovnega človeka. Tej splošni želji, ki je vsekakor umestna, pa se v anketi nikjer ne pridružujejo konkretni predlogi za izboljšanje njihovega delovanja.
Na kraju naj omenmio še dve splošni pripombi 7 anketirancev zahteva, naj sanitarni in tržni inšpektorji večkrat obiščejo trgovske lokale in sproti opozarjajo strežno osebje na pomanjkljivosti. Neki potrošnik pa predlaga takojšnjo ustanovitev restavracije, v kateri bi lahko dobile zaposlene gospodinje toplo hrano za dom. S. K.
SUBJEKTIVNE
SLABOSTI
Anketa med soboškimi potrošniki je pokazala, da so cene nekaterim življenjskim potrebščinam (zelenjava, sadje, cesto tudi meso itd.)« brez katerih ne more izhajati nobeno gospodinjstvo, občutno previsoke, tako-rekoč nevzdržne za proračun povprečne delavske družine, čeprav živimo v okolju, v katerem absolutno prevladuje kmetijstvo in se zategadelj ta problem ne bi smel pojavljati v tako kritični luči.
Na tem področju je torej še kuko potrebno, da bi lokalni činitelji še bolj dosledno uveljavili ukrepe za stabilizacijo domačega trga. Edina rešitev seveda ni samo v uveljavljanju administrativnih ukrepov, marveč je treba storiti še več. Zakaj ne bi na primer nelojalnemu navijanju cen po zasebnih prodajalcih napravili jez s konkurenco zadružnega ali družbenega sektorja? Takšen poseg na domačem tržišču seveda ne bi smel imeti samo enega smotra: pocenitve blaga, marveč bi moral prispevati tudi k večji kakovosti in izbiri blaga. Delovanje obeh činiteljev
— uveljavljanje oblastnih ukrepov za stabilizacijo domačega trga in bla-govno-tržni vpliv družbenega sektorja — bi prav gotovo že v doglednem času odpravilo nesorazmerja, ki se še očitno pojavljajo v škodo domačega potrošnika.
Primeri nehigiene, nepravilnega skladiščenja in vzdrževanja občutljivih prehranbenih potrebščin, različne cene zn enako blago, tako med domačimi trgovinami kot Pomurjem in drugimi potrošniškimi središči pa
zahtevajo zlasti večji družbeni vpliv, ne samo potrošniških svetov, marveč tudi okrajne trgovinske zbornice in njenih organov, dalje intenzivnejše delovanje inšpekcijske službe itd. Preočitne razlike v cenah, ki jih ni mogoče opravičiti zgolj z večjimi transportnimi in drugimi stroški zaradi ozemeljske oddaljenosti naših potrošniških središč, so namreč slej ko prej rezultat čezmernega lova za dobičkom, ki pa nima nobenega opravičila, če gledamo nanj s širšega družbenega stališča, zlasti še s stališča potrošnika, ne pa morda s stališča ožjega kolektiva, ki je često že kar preveč »zainteresiran« na sredstvih, ki naj mu prineso več plač čez normalno mejo. Nedvomno je tudi, da brez takih primerov nismo bili niti v Pomurju, toda kakih ostrejših ukrepov ni bilo uveljavljenih, razen v enem primeru (TMI), ko so posredovali višji inšpekcijski organi. Zakaj v takih, primerih ne bi odločneje posredovala trgovinska zbornica, v hujših celo po svojem častnem sodišču? Tak družbeni vpliv bi prav gotovo pozitivno deloval na razmere v naši trgovini.
Za potrošniške svete, ki bi lahko tudi mnogo napravili na tem področju, pa ugotavljamo, da še zdaleč niso opravičili svojega obstoja. Videz je. kar potrjujejo tudi glasovi potrošnikov, da so še preveč odmaknjeni od dogajanja v trgovini, hkrati pa tudi od samih potrošnikov, zato je često očitno pretrgana trajna zveza njihovega delovanja. Kaj moremo n. pr. pričakovati od potrošniškega sveta, za katerega pravijo sami potrošniki ali celo trgovci, da ga niti prav ne poznajo? Seveda so še drugi vzroki (podcenjevanje teh družbenih organov po trgovskem kadru, neustrezen sestav itd.), ki po svoje vplivajo na delovanje potrošniških svetov, toda z večjim sodelovanjem med potrošniki in njihovimi sveti bi nedvomno okrepili družbeni vpliv v trgovini in ob njem bi izginjale tudi številne subjektivne slabosti, ki zdaj še potrošnikom močno bodejo v oči. Morda bi kazalo tako sodelovanje uveljaviti z občasnimi zbori potrošnikov: potrošniški svet bi pred volivci poročal v svojem delovanju, potrošniki pa bi povedali svoje mnenje o poslovanju v trgovinah.
Ob taki praksi bi se namreč potrošniški sveti nedvomno počutili bolj odgovorne do potrošnikov, trgovsko osebje pa do njihovih organov. Seveda bo treba čimprej povečati tudi pristojnosti potrošniških svetov, predvsem v smeri večjega uveljavljanja družbenega upravljanja, ki v trgovini ne bo poznalo samo meja določenega kolektiva, marveč koristi mnogo širše skupnosti, kolektiva in potrošnikov.
Sodobno urejena trgovina — potrošniki si želijo še več
Boljša kakovost Izdelkov In razbremenitev človeka
Uvoženi likalni stroji
V soboški tovarni perila »Mura« so doslej likali svoje izdelke samo ročno; spričo takega delovnega procesa je bila likalnica v določeni meri »ozko grlo« za vso proizvodnjo v tovarni: delo ni bilo samo bolj zamudno, marveč tudi fizično izredno težavno, saj je mnogo delavk, zaposlenih v tem oddelku, zaradi tega obolevalo, razen tega pa so le s težavo dosegali kakovost, ki jo je zahtevalo domače in zlasti še inozemsko tržišče.
Vodstvo in samoupravni organi v podjetju so se, upoštevajoč ta dejstva, odločili za uvoz likalnih strojev iz Zapad-ne Nemčije. Stroje so pred nedavnim tudi dobili in so te dni že začeli delati z njimi. Zanje so dali okrog 31.000 DM ali nad 5,5 milijona din v domači valuti. Devizna sredstva za uvoz strojev so si zagotovili z izvozom svojih izdelkov v Zapadno Nemčijo.
Z novimi likalnimi stroji sicer ne bodo povečali proizvodnje, pač pa bodo bistveno izboljšali kakovost izdelkov, saj je prav od likanja v marsičem odvisna kakovost izdelkov, zlasti še komercialni učinek na tržišču. Zdaj pričakuiejo, da bodo mnogo laže konkurirali glede ka-
kovosti ustreznim inozemskim izdelkom svoje stroke. Razen tega so z novimi stroji, ki bodo zmogli polovico vse zmogljivosti likalnice (otroško perilo in nekatere druge izdelke bodo namreč še vedno likali ročno), sprostili 15 kvalificiranih delavk, ki jih bodo koristno zaposlili v tovarni na drugih delovnih mestih, ne da bi zaradi tega odpustili kakšno delavko.
Razen gospodarskih koristi, ki jih bo imelo podjetje od tega ukrepa, sodi tudi uvoz likalnih strojev med ukrepe, ki izpričujejo skrb za delovnega človeka, v tej tovarni pa še zlasti skrb za razbremenitev žena in (pater pri težavnem fizičnem delu.
S. K.
citet pulpne postaje in koristnega sodelovanja s tovarno mlečnega prahu lahko sklepamo, da so na podlagi tega in nadaljnjega samo res potrebnega investicijskega vlaganja, podani tudi pogoji rentabilnega- in ekonomičnega poslovanja, ki bo omogočilo kritje vseh stroškov in odplačevanje najetega dolgoročnega posojila. Vse kalkulacije tako kažejo in prepričan sem, da bo ob dobrem vodstvu iin konkretni pomoči življenje to tudi pokazalo.
Vsekakor pa je potrebno, da vidimo tudi težave in probleme, ki bodo nastajali. Problemi in težave bodo pri začetnih prodajah. Znano je, da spremljajo sleherno novo uvajanje v prodajo najrazličnejši problemi. Potrebno bo mnogo propagande in reklame. Ta služba je pri današnjih pogojih precej draga. Uvajanje sadnih sokov v prodajo pa je širše vprašanje, lahko rečem, družbeno vprašanje. Zato bo vsekakor družba tista, ki bo morala to ponirsko delo na ta ali oni način podpreti. Po potrebi, če bo to cena zahtevala, pa bo umestno razmišljati za nek določen čas o regresiranju sadnih sokov in s tem omogočiti da bi lahko sadne sokove
kupovali najširši sloji prebivalstva. Mislim, da niso pravilne tiste težnje, kij gledajo v proizvodnji sokov samo izvozne možnosti.
Resno vprašanje je tudi embalaža, ker je tržišče zelo občutljivo. Upam, da bodo strokovnjaki to vprašanje rešili. Rešiti bo potrebno tudi vprašanje hladilnih prostorov, ker je proizvodnja sadnih sokov tesno povezama s hladilnimi prostori. Hladilni prostori pa so problem tudi v trgovinah, ki bodo sadne šoke prodajale. Težko si je namreč predstavljati prodajo sokov brez potrebnih hladilnih naprav.
Ko smo tako na kratko ugotovili ugodne pogoje in videli tudi težave, lahiko zaključimo, da je izgradnja obrata sadnih sokov ter koncentratov v Soboti odraz realnih gospodarskih razmer Pomurja in da je predvidena investicija v duhu naše investicijske politike. K izgradnji im opremi pa je potrebno pristopiti tako, da bo dosežen s čim manjšimi investicijami čim večji uspeh in da bo zagotovljena možnost — ker bodo bodoči gospodarski pogoji to gotovo omogočili — nadaljnje organske rasti obrata.
Še en trgavskl lokal
Končno je kmetijska zadruga Križevci pri Ljutomeru le dobila svoj trgovski lokal. V njem bo odslej trgovina samo z reprodukcijskim materialom, kar bo za ta kmetijski okoliš velikega pomena. Tako bodo sedaj v Križevcih tri trgovine, od katerih si potrošniki veliko obetajo.
Živinski sejem v Križevcih
Pred dnevi je bil v Križevcih pri Ljutomeru živinski sejem. Nanj so kmetje prignali rodovniško in tudi nerodovniško živino. Kupci so se zanimali predvsem za mlade telice in mlade breje krave, medtem ko za ostalimi niso toliko povpraševali.
Kupci so bili večinoma iz Vojvodine. Bili pa so precej kritični in včasih tudi malenkostni. Vse to nam kaže, da bodo morali kmetovalci čedalje bolj skrbeti predvsem za kakovost.
POMURSKI VESTNIK 7. avg. 1958
mačem tržišču, kar velja tudi za tuje tržišče, pa je izredno važna kakovost in cena. To sta dva čin-itelja, ki sta odločujoča. Zamišljena izgradnja obrata in proizvodnje sokov, ki bo v sodelovanju (kooperaciji) s tovarno mlečnega prahu v Soboti, pa kaže, da bo proizvodna cena taka, da bo dostopna kupni moči domačega potrošnika, na tujem tržišču pa bo omogočena določena akumulacija. Predvideno je, da se bo s poskusno proizvodnjo pričelo že letos.
Investitor obrata bo tovarna mlečnega prahu. Temu primerna bo tudi lokacija v Soboti, na desni strani železniške proge. Lokacija je ugodna im odgovarja zahtevam transporta, energetskih virov, delovne sile in urbanističnega razvoja mesta Murska Sobota. Ta lokacija, kar je tudi zelo važno, pa nadalje omogoča z manjšimi adaptacijami koristno izkoriščanje sedanjih kapacitet pulpne postaje. škoda je, da so opremo demontirali, ker bo potrebno sedaj na novo opremiti potrebne stroje za čiščenje, mletje in stiskanje.
Po ugotovitvi ugodnih pogojev surovinske baze, tržišča, ožje in širše lokacije, racionalnega izkoriščanja obstoječih kapa-
Sobota ponoči	(Foto. Novak)
S. Klinar
3
Nič več starih napak
Delo političnih organizacij ormoške občine za nadaljnji
razvoj kmetijstva
Zadnja seja občinskega odbora SZDL in občinskega komiteja ZKS Ormož je bila, kakor že več prejšnjih, posvečena nadaljnji razvojni poti našega kmetijstva. Po referatu, ki je nakazal najnujnejše naloge kmetijskih zadrug in političnih organizacij v sedanjem obdobju, so sprejeli konkretne sklepe, ki naj bi jih kmetijske zadruge in kmetijska gospodarstva začele takoj izvajati.	
Tako bodo po planu, ki ga je predložila kmetijska poslovna zveza, na območju sedmih KZ ormoške občine zasejali v kooperaciji 355 ha pšenice, 94 ha oljne repice, 170 ha koruze, 195 ha sladkorne pese in 258 ha krompirja. Posamezne kmetij-
ske zadruge so že začele sklepati pogodbe tudi za obnovo večjih površin sadovnjakov. Vinogradniška posestva pa bodo obnovila v tem letu večje površine vinogradov in uredila nekaj plantažnih sadovnjakov.
Da bi lahko odbori kmetijskih zadrug uspešno opravili zadane naloge, bo potrebno, da politične organizacije na vasi nenehno spremljajo njih delo in jim vsestransko pomagajo. Ugoiovili so, da se odbori KZ po oddaji nekmetijskih obratov, t. j. trgovin, še niso znašli v novem položaju in da je nujno v večini zadrug nastaviti dobre in izkušene upravnke. Ve-
čini KZ primanjkuje tudi drugega strokovnega osebja, slabo pa je tudi s prostori, skladišči itd.
Naloga kmetijskih zadrug v bodoče bo tudi, da si v okviru možnosti večajo svoj strojni park, obstoječega pa uredijo.
Kooperacija brez zadostnega strojnega parka namreč skorajda ni mogoča. Prav tako je nujno, da si kmetijske zadruge čimprej izdelajo perspektivne in letne proizvodne plane. Nadalje so se na seji pogovorili o izvedbi volitev v zadružne sve-
te, ker bodo le dobri sveti poroki za uspešno delo zadruge. Tega naše politične organizacije ne bi smele zanemariti, da se ne bi' ponovile stare napake.
Prek KZ stoji tudi glavna odkupna akcija. Odbori KZ se na to vse premalo pripravljajo, zato je treba vsestransko skrbeti, da se ne bodo ponovile napake preteklih let, da proizvajalec ni imel možnosti odprodati svojih odvisnih pridelkov.
Na predlog nekaterih krajevnih odborov SZDL bo občinski odbor organiziral akcijo za nabiranje prostovoljnih prispevkov za prebivalce po toči prizadetih krajev v občini.
Ivo Žar
Taborjenje TVD ..Partizan" Ormož
Tudi letos je priredil TVD »Partizan« Ormož tritedensko taborjenje za svojo deco skupno z vaditeljskim tečajem. Taborjenje je na Otoku pri Dravi v zelenih gozdovih okrog Velike Nedelje. Mlajši udeleženci taborjenja so.zelo pridobili na teži, k čemur je pripomogla odlična hrana. Starši ob nedeljah obiskujejo svoje otroke in si ogledujejo njihov tabor, tov. Šonaja pa kot komandant tabora obiskovalce tudi pogosti. Mladinci iu mladinke na vaditeljskem tečaju so iz Ormoža, Miklavža in Ivanjkovec, medtem ko »Partizan« Kog iu Tomaž nista poslala nikogar, čeravno bi obe društvi vaditelje najbolj potrebovali.
-st
Na sliki: mladi Pomurci v koloniji v Kranju
MLADI POMURCI iu GORENJSKEM
Prispeli so. Sto štirideset otrok iz okraja Murska Sobota se je oddahnilo, ko so po naporni celodnevni vožnji izstopili na postaji v Kranju. Vsak je pograbil svoj kovček, včasih tudi sosedovega, in že je bil tukaj jok, ker je malček mislil, da ne bo
POMURSKI FANTJE
POZDRAVLJAJO
Tople pozdrave pošiljajo vsem bralcem PV kakor tudi svojim staršem, bratom in sestram, a tudi svojim sorodnikom, zlasti pa pomurskim dekletom prekmurski fantje, ki služijo vojaški rok v Mladenovcu VP 3732:
Avgust Marič iz Ropoče, Ivan Piša iz Male Polane, Ladislav Gor iz Kapce in Franc Kološa iz Doline.
Pozdrave pošilja tudi rezervni oficir Ladislav Semen iz Ptuja in želi obilo uspeha vsem delovnim ljudem Pomurja, zlasti pa kmetovalcem.
več videl svojega, kamor mu je mamica tako skrbno napisala seznam stvari, ki jih ima s seboj. No, kmalu je pristopila tovarišica vzgojiteljica in pomagala iskati lastnika.
Naš dom je dvajset minut oddaljen od postaje in mislih so, da bodo morali tako utrujeni hoditi peš in nositi še prtljago. Zelo so bili presenečeni, ko jih je čakal avtobus im jih odpeljal prav pred dijaški dom.
Tako se je začelo življenje v koloniji. Poiskali so si' postelje in utrujeni posedli. Starejši so se držali resno, mlajšim pa se je prvi večer malo stožilo po domu. Toda prve solze so se kmalu posušile. Prijazni vzgoji-telju so jih spravili v dobro voljo, ob mislih na vesele prihod-uje dni so mirno zaspali. Ko je prišla v sobo vzgojiteljica, jih je ljubeče pokrila, da se ne bi prehladili. V domu je zavladal mir, peli so samo še murenčki v travi...
Naslednjega dne so začeli z vsakdanjim življenjem. Po obilnem zajtrku, kjer je bilo treba mnogo prigovarjanja, da so vsi pojedli, so se odpravili kopat. Tovariši vzgojitelji so jih pridno mazali z oljem, da jih sonce ne bi preveč opeklo. Sedaj so že vsi lepo rjavi in ni več take nevarnosti. Po kopanju gredo b kosilu, potem je spet po-
čitek, nato sprehodi in šport — dokler dežurni vzgojitelj ne pozvoni in morajo, čeprav neradi, spat.
Vzgojno osebje skrbi, da ni nikoli preveč dolgočasno in zato so naši varovanci vedno razigrani in veseli. Samo po kosilu, ko tovariš upravnik razdeli pošto, se najmanjšim stoži po mamici in obrazek se potegne malo na jok, a med igro pozabijo na vse. Imajo pa tudi dosti dela z recitacijami, zbornim petjem itd. 22. julija, ob Dnevu vstaje slovenskega naroda, so priredili pod vodstvom vzgojiteljice Silve Valpatič akademijo z bogatim sporedom. Otroci so recitirali, nastopil pa je tudi pevski zbor pod vodstvom tov. Razpotnikove. Sedaj se pripravljajo že na poslovilno proslavo.
Tako minevajo dnevi na Go-renjskem. Dan za dnem občudujejo lepoto bližnje in dalj-nje okolice. Bili so že na Šmar-jetni gori (685 m), na Brdu, v Begunjah, Dragi, Vrbi in na Bledu. Torej je bilo dovolj razvedrila in veselja. Predvsem pa so morali skrbeti, da so se okrepili, ker so to večinoma zdravstveno in socialno šibki otroci, ki jih je poslal svet za zdravstvo in socialno varstvo pri OLO Murska Sobota na okrevanje.
POIZKUSNI CENTER V KRIŽEVSKI ZADRUGI
EDEN PRVIH V SLOVENIJI
V zadrugi Križevci pri Ljutomeru bodo na 40 ha površine uredili poizkusni center, ki ga bodo obdelovali in negovali izključno s stroji. Te bo nabavila zadruga, ki jih bo po končanih enoletnih pridelovalnih poizkusih tudi izkoriščala v svoje namene, s čimer si bo precej izpopolnila strojni park. Gojili bodo le nekatere za to območje najbolj ustrezne kulture, kot so: pšenica, koruza, pesa in morebiti tudi krompir, razen tega pa pride pri teh poizkusih v poštev nekaj travništva.
To bo eden izmed prvih poskusnih centrov, v Sloveniji, ki jih organizira: Zveza kmetijskih in gozdarskih zbornic iz Beograda. Strokovno pomoč pričakuje od Zadružne poslovne
zveze Slovenije in Kmetijskega inštituta Slovenije. Modernizirano strojno pridelavo bodo primerjali s pridelavo z vprežno delovno silo, pri čemer pa pričakujejo precejšnjo razliko v korist strojne.
Pa še poglejmo, kaj menijo
o tem tamkajšnji kmetje. Pretežna večina kmetov-zadružni-kov z zanimanjem pričakuje pričetek tega obdelovanja in menijo, da se bo proizvodnja spričo strojne nege in obdela-
ve precej dvignila. Tako mnenje je vsekakor upravičeno in pohvalno, ko kmet jiride do zaključka, da je strojno obdelovanje koristnejše in se odloči, da bo sam dal nekaj zemlje za te poskuse. Tu pa ne smemo pozabiti, da bo imel pridelek
kmet, ki pogodbeno tudi to obdelavo plača. Seveda pa je pričakovati precejšen popust, saj tu ne gre samo za to, da bi obdelali teh 40 ha, temveč predvsem za dokaz razlike med strojno in vprežno, oziroma ročno obdelavo.
Najdejo pa se tudi taki, ki zmajujejo z glavo, češ: »Kaj si bodo še vse izmislili in — kaj pa naj počnemo s konji, če bo obdelava vsa strojna?« Nekateri se z modernizacijo nikakor ne morejo sprijazniti, temveč hočejo po tisti poti, kot je hodil njihov praded. Le pogumno naprej s časom, šele takrat bo pridelek v količini poskočil!
Otvoritev gasilskega
doma v Lukanih
Pred kratkim so gasilci iz Luka-vec predali svojemu namenu lep, moderen gasilski dom, ki so ga preuredili iz zapuščenega, nedograjenega zadružnega doma iz leta 1948. V domu bo tudi prosvetna dvorana za vaško prosvetno dejavnost. K otvoritvi so povabili vsa sosedna društva. Navzoči so bili tudi predstavniki
raznih političnih in družbenih organizacij. Pokroviteljstvo nad odkritjem doma pa je imel zvezni poslanec tov. Ivan Kreft.
V gradnjo doma so vložili vaščani veliko truda in požrtvovalnosti. Pomagali so stari in mladi, a tudi gospodinje, ker so dajale hrano zaposlenim strokovnim delavcem in to brezplačno. Skupna vrednost vseh del znaša 705.000 dinarjev (3000 delovnih ur v delu, 592 ur v vožnjah; v živilih, denarju in lesu pa znašajo prispevki 560.000 dinarjev). Ln-kavčani so lahko ponosni na svoj dom. ker je tako res njihov in ga bo vsak vaščan znal ceniti. V doma bodo našle mesto tudi ostale množične organizacije. Za vse te uspehe čestitamo tako gasilski četi iz Ln-kavčev kot vsem ostalim vaščanom.
Nepotrebne težave
Neresno obveščanje poslovnih zvez ne koristi nikomur
Pri prodajanju prek poslovnih zvez je že in bo še prišlo do raznih težav, ker so le-te premalo seznanjene s tem, koliko in kakšne proizvode lahko pričakujejo od posameznih zadrug. Razen tega so omenili na nedavnem posvetovanju predsednikov in knjigovodij kmetijskih zadrug, ki ga je sklicala ljutomerska poslovna zveza, tudi nekatere slabe izkušnje.
Nekatere kmetijske zadruge obvestijo (poslovno z vezo šele takrat, ko je ta ali oni proizvod že na robu pokvarljivosti. Tak primer je bil pri kmetijski zadrugi Cezanjevci. Ta je obvestila poslovno zvezo o malinah, ko so že nekaj dni stale v skladišču. Tu kaže upravičeno grajati zadrugo, zakaj ni o malinah pravočasno obvestila poslovno zvezo, ki ne more v dveh urah najti kupca in pokvarjenega blaga tudi ne more prodajati, ker si s tem pokvari nadaljnje posle in svoj ugled.
Predstavnik ljutomerske poslovne zveze je dejal, da so pripravljeni žrtvovati tudi prosti čas, samo da bo teklo poslovanje brez motenj. Pred kratkim jim je neka zadruga sporočila, da ima na zalogi 150 kg fižola, ki stoji v skladišču. Na veliko razočaranje so našli namesto 150 le 24 kg. Kam bo prišla po-
slovna zveza, če jo bodo zadruge tako slabo obveščale? Vožnje »v prazno« precej stanejo in brez potrebe obremenjujejo poslovno zvezo, ki ji že tako primanjkujejo osnovna sredstva,
O Torej: v prihodnje pravočasno in točnejše obveščanje ter večje zaupanje, kajti s tem bo olajšano delo, pridelki pa bodo šli pravočasno in lepo v denar.
Naposled na Kogu
nova šola
Prvega septembra bodo dogradili na Kogu novo moderno šolo. Občinski ljudski odbor Ormož je prispeval potrebna denarna sredstva, tako da bodo
Nova šola na Kogu med gradnjo
otroci s Koga z novim šolskim letom lahko stopili v novo šolo. ki jim je že več kot nujno potrebna. Prejšnje poslopje je namreč uničila vojna vihra in ves čas po osvoboditvi se je morala šolska mladež stiskati v zasihiih barakah.
Občina Ormož je za ureditev šol letos mnogo prispevala, saj je obnovila šolo na Humu, Miklavžu, Tomažu, a tudi pri ostalih šolali je priskočila na pomoč.	-st
Zaključeno spomladansko taborjenje predvojaške vzgoje v Ljutomeru
Konec življenja pod šotori
Podsbna tabjrienia tudi v prihodnje
Pred nedavnim je bilo v Ljutomeru zaključeno spomladansko taborjenje mladincev predvojaške vzgoje. Zadnjega dne taborjenja so svečano spustil: zastavo, ki je šest mesecev plapolala nad taborom. 1500 mladincev si je v izmenah po dvanajst dni pridobilo osnovno znanje v vojaški teoriji iA raznih vajah, dnevno pa so bili poučeni tudi o vseh političnih in kulturnih problemih.
Mladinci so se dobro pripravili na vstop v armado. Razen tega, kar je predvideval dnevni red dela, so mladinci opravili še marsikaj drugega. Tako so prve dni postavili in uredili tabor, uredili kuhinjo, jedilnico, razsvetljavo itd. S prostovoljnim delom na posestvu so si pridobili zastonj slamo za ležišča, pri delu na cesti, ki pelje na Jurševko, pa so opravili 500 prostovoljnih ur. Vse to in še marsikaj drugega je delno pripomoglo tudi k temu, da sta od predvidene vsote za taborjenje bili porabljeni le dve tretjini finančnih sredstev.
Na zaključni konferenci, ki so ji poleg komandirjev in oficirjev prisostvovali predsedniki občin in referenti za predvojaško vzgojo, so ugotovili, da so pokazali mladinci prav dobro znanje. Hrana je bila zadovoljiva in okusna, sanitarnih in
higienskih napak in pomanjkljivosti ni bilo, kakor tudi ne težjih poškodb ali bolezni. Posebna vojaška komisija iz Ljubljane, ki je obiskala tabor, je izjavila, da je ljutomerski tabor v vsakem primeru med najboljšimi v Sloveniji.
To je pokazala tudi razprava predstavnikov občin, ki so bili zelo zadovoljni z delom in življenjem v taboru, zlasti pa so jim zadovolstvo izrekli mladinci, ki so se vrnili domov. Glavni predmet razprave pa je bil, ali tudi v prihodnje prirejati taborjenja ali pa samo zborovanja. Ker je praksa v zadnjih dveh letih pokazala, da je ta način vzgoje mladincev zelo dober, se je večina predstavnikov občin izrazila za taborjenja.
Ker je mnogo naše mladine že v zgodnji pomladi odšlo na razna sezonska dela in ji tam ni mogoče
obiskovati predvojaške vzgoje, bodo zanjo priredili jeseni po občinskih centrih zborovanja. Anketa v taboru med mladinci je pokazala, da je bilo 12 nepismenih in okrog 40 polpismenih mladincev. Za te bodo morali ObLO prirediti tečaje. Kakor predvideva nova uredba o predvo-jaški vzgoji, bodo v prihodnje za taborjenja glede posameznih letnikov nekatere spremembe.
Brulci nam pišejo
„Kje je Dragec"
Ta zgodba se je odigrala v nekem ljutomerskem podjetju, ki je pozvalo električarja, da bi popravil okvaro na motorju. Električarju je pomagal »novopečeni« vajenec. Monter ga je poslal, naj pokliče D .... ki je zaposlen v tem podjetju. Fant je seveda takoj vedel, za koga gre, ni mu pa prišlo na misel, da je imenovani mojster. Doslej je bil namreč vajen, da ga je klical po imenu. Zato je tudi zdaj vprašal: »Kje je D...?« — »Kateri D...?« Fant je povedal še priimek. »Saj ni Dra-gec ...« Fant, misleč, da se ta
šali, je pritrdil: »Je, je!« in že ga je oplazila umazana roka; presenečen od udarca se je hotel opravičiti. To pa mu je preprečil drugi udarec. Pozneje je fant 'zvedel, zakaj jih je skupil in da je bil tisti, ki ga je oklofutal, mojster K...
Marsikdo se bo morda vprašal, ali je dovoljeno pretepati vajence in še celo iz drugega podjetja.
Vsekakor da ne, dolžnost mojstra bi bila kvečjemu, da bi fanta poučil, ne pa, da je tako grobo postopal.
POMURSKI VESTNIK 7. avg. 1958
4
Ormož — sedež občine med Muro in Dravo
Razvitie prapera
Pred nedavnim je gasilsko društvo Hardek pri Ormožu slavilo 65-letnico obsoja društva in je ob tej priložnosti razvilo svoj prapor. Praporu je botroval tov. Majcen, direktor vinogradniško-kmetijskega gospodarstva Litmerk. PGD Hardek je eno najmočnejših v ormoški občini in tudi eno najstarejših. Ima okrog 100 članov. Razni odseki vsestransko delujejo, posebno dramski odsek, ki je uprizoril že več ljudskih iger.
Jubileju društva je prisostvoval tudi glavni ustanovitelj društva tov. Ivan Hanželič, ki so ga izvolili za častnega člana društva. Slavja se je udeležilo prebivalstvo od blizu in daleč.
-st
GASILSKI DOM
V RANKOVCIH
V Rankovcih so vgasilei in ostali vaščani pričeli graditi gasilski dom, ki bo dolg 15 metrov in širok 6 metrov. Novi gasilski dom bo stal sredi vasi in bo v ponos vseh vaščanov. Dela se vsi pridno udeležujejo. -jg-
Križevci pri Ljutomeru
Nova struga Dobla
Kot smo že čitali v »Pomurskem vestniku«, gradijo prebivalci Vanča vesi s pomočjo občine Murska Sobota most čez potok Dobel. Ker bi nasip pri novem mostu oviral odtok vode, je bilo treba v dolžini 60 m izkopati novo strugo Dobla. Novo strugo so izkopali vaščani sami na pobudo vaškega odbornika Alojza Vogrinčiča, čeprav ni pravilno, da vaščani plačujejo vodoplavni prispevek, vodna skupnost pa dela ni hotela narediti v svoji režiji. Nemara bo dovolj, če so vaščani obljubili, da bodo naredili brezplačno vse pri mostu. Prav bi bilo, če bi upravni odbor na svoji prihodnji seji razpravljal tudi o tem.	-jg-
Važno obvestilo
Obveščamo vse izseljence in svojce izseljencev, da lahko izseljenski foto-album, ki bo izšel te dni, naročijo naravnost pri podružnici Slovenske izseljenske matice v M. Soboti (Trubarjev drevored 2). Cena albuma je 300 din.
XI. letne grafične igre v Mariboru
90 letnica grafične organizacije na Slovenskem Pomurski tisk na četrtem mestu
S tekmovanjem v namiznem tenisa so se 31. julija v avli VI. gimnazije v Mariboru pričele tradicionalne XI. grafične igre. V otvoritvenem nagovoru je tov. Rado Cenčič, ki je bil predsednik pripravljalnega odbora za proslavo 90. letnice obstoja grafične organizacije in izvedbo XI. športnih iger slovenskih grafičarjev, med drugim dejal:
»Slovenski grafičarji smo dobili svojo prvo stanovsko organizacijo leta 1S68, ko je ljubljanski črkosta-vec Karel Hrein ustanovil Izobraževalno društvo za tiskarje v Ljubljani. Tako se je iz prosvetnega društva razvila trdna organizaciju. ki je bila v predvojnih letih ena najmočnejših organizacij na Slovenskem in je imela v takratnem delavskem gibanju nadvse pomembno vlogo. Slovenski grafičarji so stavkali, podpirali stavkajoče tovariše in bili povsod med prvimi v boju za pravice delavcev. V NOB, v središču okupatorjevega ozemlja, v skrbno zastraženi Ljubljani so delale ilegalne tiskarne: Podmornica, Tunel, Cinko-grafija in druge. V gozdovih in nekaterih drugih krajih so delali gra-fičarji-partizani. Udarna moč ilegalnih grafičarjev je bilo enaka udarni moči brigad. Obdobje med NOB je najslavnejši del zgodovine slovenske grafike!«
REZULTATI
ŠPORTNIH TEKMOVANJ:
Namizni tenis.:
Člani — finale: Ljudska pravica : Mariborska tiskarna 5:3. Končno stanje: Ljudska pravica. Mariborska tiskarna, Celjska tiskarna, Triglavska tiskarna, Mepa, Slovenski poročevalec, Pomurski tisk, Kartonažna tovarna.
Atletika:
Člani —	100 m: Dominko (SP)
12:00; višina: Debeljak (CT) 165; daljina: Gabrijan (Mepa) 5,71 m; krogla: Polutnik (CT) 12,57 m; 1500 metrov: Jevšek (CT) 4.40.00. Ekipno: 1. Mepa 6260, Celjska tiskarna 6086, Mariborska tiskarna 5557 točk itd.
Članice — 100 m: Lubej (MT) 13:3; daljina: Lubej (MT) 4,71 m; krogla: Berta Ivanuša (Pomurski tisk). Ekipno: Mariborska tiskarna 4628, Pomurski tisk 3377, Mepa 2886 točk itd.
Odbojka:
Člani — finale: Ljudska pravica : Mariborska tiskarna 5:0 (15:4, 16:14, 15:7). Končno stanje: Ljudska pravica. Mariborska tiskarna, Celjska tiskarna, Slovenski poročevaleč, Tri-glavska tiskarna, Pomurki tisk, Mepa, Kartonažna tovarna.
Članice — finale: Pomurski tisk : Mariborska tiskarna 2:0. Končno stanje: Pomurski tisk, Mariborska tiskarna, Mepa.
Balkanska štafeta:
Mariborska tiskarna 3:53,0, Celjska tiskarna 3:55,3, Pomurski tisk 3:58,2, Mepa, Triglavska tiskarna.
K e g 1 a n j e :
Mepa 679, Mariborska tiskarna 579, Slovenski poročevalec, Celjska tiskarna, Pomurski tisk, Triglavska tiskarna.
Ekipni plasman po drugem dnevu: Mariborska tiskarna 230, Mepa 168, Celjska tiskarna 118, Pomurski tisk 98, Slovenski poročevalec 80, Triglavska tiskarna 64, Ljudska pravica 55, Kartonaža 24, Državna založba Slovenije 20.
S tekmovanjem v nogometu so bile 3. avgusta zaključene XI. športne igre grafičarjev Slovenije, ki pomenijo velik napredek v množičnem športnem udejstvovanju slovenskih grafičarjev.
Streljanje:
Člani: Mariborska tiskarna 565, Celjska tiskarna 506, Mepa 505, Triglavska tiskarna, Tomšičeva tiskarna, Pomurski tisk, Slovenski poročevalec, Kuverta, DZS, Kartonažna tovarna. Tekmovanje v streljanju je bilo v Mariborski tiskarni (sindikalna dvorana). Tekmovalni prostor so mariborski grafičarji skrbno pripravili, tako da je človek dobil vtis, da gleda tekmovanje državnega merila.
Nogomet:
Finale: Celjska tiskarna : Ljudska pravica 2:1. Vrstni red: Celjska tiskarna, Ljudska pravica, Kartonažna tovarna, Pomurski tisk, Triglav-
ska tiskarna, Slovenski poročevalec, Mepa, Mariborska tiskarna.
S o h :
Tekmovanje v šahu se ni točkovalo in zalo ni vplivalo na končno razvrstitev sodelujočih ekip. Vrstni red brzoturnirja:	Mariborska tiskarna
20.5, Mepa 12.5, Triglavska tiskarna 10, Pomurski tisk 9, DZS 8.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Mariborska tiskarna 516 točk, 2. Mepa 242 L, 3. Celjska tiskarna 185 t., 4. Pomurski tisk 124 t., 5. Slovenski porocevulec 115 t., 6. Ljudska pravica 88 t., 7. Triglavska tiskarna 86 t., 8. Kartonažna tovarna 47 t.,
9.	Državna založba Slovenije 25 t.,
10.	Tomšičeva tiskarna 10 t., 11. Kuverta 6 točk.
Po končanem tekmovanju je bila v restavraciji v Ljudskem vrtu zaključna svečanost, katere so se udeležili tudi predstavniki celovških grufičarjev, republiških odborov gra-fičurjev in Zveznega odbora grafi-čurjev Jugoslavije.
-bela
Potem pa vse tiho je bilo...
Letošnjo pomlad se je precej govorilo o gradnji novega kopališča v Ljutomeru, vendar do gradnje, kakor prej, tudi letos ni prišlo, lo je zares čudno, da se ta gradnja pripravlja že nekaj let, pa zanjo ne morejo do-b.ti kreditov. Kopa.lišče bi bilo zares potrebno, kajti Ljutomer nima niti odprtega bazena, tako da moraš na kopanje v tisti potok, kjer je urejeno zasilno kopališče, ki pa tudi ni preveč primerno in higiensko.
Ljutomerčani še vedno upajo, da se bodo te, že »tradicionalne, obljube vendarle uresničile.	|
Slovenska vas pod kapitalističnim jarmom
Na uaši vasi polagoma pozabljajo na težke čase, v katerih so živeli pred 20 ali 25 leti. Takrat je morala naša vas okušati vso tezo kapitalističnega gospodarstva, ki do slovenskega malega kmeta ni imelo nobenega obzira, marveč si je pri-zadevato cim več zasluziti na njegov račun. Te razmere bi šle polagoma v pozabo, kajti novi časi, nove skrbi in nova prizadevanja bi jih uekako prekrila.
Toda v letih 1935 in 1936 je napisal pokojni inženir agronomije Janez Marentič na temelju zbranega gradiva in podatkov o teh razmerah izerpno ruzpravo, ki jo je naslovil SLOVENSKA VAS POD KA-P1TAL1S UČNIM JARMOM. V njej je v 27 pogluvjih prikazal razmere na slovenski vasi in vse trpljenje slovenskegu malega kmeta v kapitalističnem gospodarstvu. To knjigo je izdala zaiozba »Kmečka knjiga« v Ljubljani in opremil jo je akadem ski slikar Ive Subic z izvirnimi risbami. Na koncu je razpravi dodan še zadnji Marentičev članek: »Čigava je bila zemlja v Sloveniji za časa Jugoslavije«, izčrpen uvod o knjigi sumi in o njenem piscu je napisal ing. Jože Levstik.
Knjigu ima 176 strani in stane vezana v polplatno 880 din. Dobi se v knjigarnah in založbi v Ljubljani.
Nedelja, 10. avgusta 1958.
Dr. Jan Sedlaček, stanuje v Trubarjevem drevoredu. Ordinira v splošni ambulanti od 8. do 12. ure, v nujnih primerih popoldne m ponoči ua stanovanju.
NOČNA DEŽURNA SLUŽBA od 11. do 17. avgusta 1958.
Dr. Stefan Vueak, stanuje v ulici Alija kardoša.
PROSTOVOLJNI KRVODAJALCI od 28. julija do 2. avgusta 1958
Bela Belinger iz M. Sobote, šestič; Roza Hartman, Franc Hartman in Manja Vbroš, vsi iz Murske Sobote in vsi drugič; Bara Korošec, Terezija Osterc, Stanka Horvat in Matilda Fras, vsi iz Hrastja-Mote in vsi drugič; Terezija Crujavič iz Gradišča, Augela Zemljič iz Rihtarovec, Franc Korošec iz Slatine Radenci in Jožef Žilavec iz tiakovec, vsi drugič; Marija Lazar, Anton Jančar in Jožefa Jančar, vsi iz Bakovec; Ana Trajbanč in Marija Senica, obe iz Hrasija-Mote; Jožefa Gobar iz Gradišča, Manja Balažič iz Turnišča, Kristina Bauer iz Grada, Ludvik Hiill iz Krupiivnika, Alojz Divjak iz Hrašenskcga vrha, Janez Bračko iz Radenskega vrha, Stefan Puhan in Anica Puhar, oba iz Rihtarovec, in Jakob Vajs iz Slatine Radenci.
Nedelja, 10. avgusta — Lovrenc Ponedeljek, 11. avgusta — Veseljko Torek, 12. avgusta — Klara Sreda, 13. avgusta — Lijana Četrtek, 14. avgusta — Demetrij Petek, 15. avgusta — Darko Sobota, 16. avgusta — Rok
MURSKA SOBOTA — od 8. do 10. avgusta ameriški barvni film: »Bosonoga grofica«; 12.—14. avgusta ameriški film: »Klic divjine«.
GORNJA RADGONA — 9.—10. avgusta ameriški barvni film: »Dva tedna ljubezni«; 13.—14. avgusta ameriški film: »Marti«.
LENDAVA — 8.—10. avgusta italijanski film: »Kruh, ljubezen in ljubosumnost«; 12.—13. avgusta ameriški film: »Na divjem zapadu«.
LJUTOMER — 9.—10. avgusta ameriški film: »Štirje jezdeci«; 13.—14. avgusta angleški film: »Ring«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 9. in 10. avg. francoski film: »Oče, mati, služkinja in jaz«; 13. avgusta francoski film: »Bel Ami«.
VERŽEJ — 9. in 10. avgusta ameriški barvni film: »Purpurna dolina«.
ČEPINCI — 10. avgusta »Trinajsta
MOTORNO KOLO »Victoria«, 200 ccm, v odličnem stanju 75 arov orne zemlje v bližini Ustroja v Murski Soboti — prodam. Naslov v oglasnem oddelku PV. M-699 ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam. Ogled: Stara ulica 9, Murska Sobota. M-700 RABLJENO POHIŠTVO in štedilnik prodam. — Agicn Luk, Mladinska 4, dvorišče, Murska Sobota. M-701
TRAKTOR »Steyer« s priključki prodamo. Informacije pri Ludviku Benko, Krekova 7, Murska Sobota.	M-702
MOTORNO KOLO, 500 ccm, v odličnem stanju, z rezervnimi deli, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelka PV.	M-704
OČALA sem izgubil na cesti od »Vesne« do Zvezne ulice. Poštenega najditelja prosim, da mi jih vrne proti nagradi. Franc Skrilec, galanterija »Vesna«.	M-703
STAREJŠI UPOKOJENEC gre k samostojni navadni ženski na dosmrtno oskrbo. Ponudbe poslati pod »medsebojna pomoč« nu oglasni oddelek.	M-705
VEČJO DRVARNICO, šupo ali ostrešje nujno kupim- Ponudbo pošljite na oglasni oddelek PV pod »Supa«.	M-712
200—300 tisoč din posojila prosim s 50 % obrestmi za dobo 2—3 let. Ponudbe na oglasni oddelek PV pod šifro 5-kratno jamstvo. M-711
RAZPIS
Sprejmemo
DRUŽINO ZA OSKRBO ŽIVINE,
ki ima tri stalne delavce.
Nastop službe najpozneje 1. septembra 1958. Zagotovljeno novo družinsko stanovanje s kopalnico. Plača po proizvodnji.
Prednost imajo interesenti s * prakso v živinoreji.
Prošnje vložite na upravo Vinarsko sadjarske šole Svečina najpozneje do 10. avgusta 1958.
D-708
AVTO-MOTO DRUŠTVO M. SOBOTA PRIREDI DNE 10. AVGUSTA 1958 OCENJEVALNO VOŽNJO POMURJA. PRIČETEK OB 7. URI ZJUTRAJ. START — AVTOBUSNO POSTAJALIŠČE. PRIJAVE SPREJEMA TOV. SVATINA. MOTORISTI IN MOPEDISTI — JAVITE SE V CIM VEČJEM ŠTEVILU.
Iz zakladnice narodnopissnega blaga
Prekmurska pečnica
O Naše Prekmurje hrani prenekatero starino, ki je v drugih slovenskih predelih že povsem izginila. Prav zato lahko v tem predelu slovenske domovine iščemo tiste etnografske zanimivosti, ki jih je drugje že vzel zob časa. Med častitljive carine smemo poleg drugih redkost: šteti tudi pečnico, to je napravo za sušenje lanu; saj je pečnica pravcata samostojna arhitekturna tvorba, ki jo hrani še skoraj vsaka vas po Dolinskem In po obrobju Goričkega.
Prekmurska pečnica
Nekatere od njih še služijo svojemu nekdanjemu namenu, premnoge pa tudi razpadajo In čakajo na svoj konec, ki je povezan z -odmiranjem domače tkalske obrti v Prekmurju.
Ta zvrst domače dejavnosti je bila prav po Prekmurju nekdaj zelo razširjena. V primerjavi z ostalo Slovenijo se nam je tu ohranila zraven Bele Krajine najdlje. Domače pridobivanje preje je ljudem zagotavljalo potrebna oblačila, vsakdanja kakor tudi pražnja. Ta dejavnost pa je ostala do današnjih dni omejena le še na pridobivanje preje za izdelovanje prtov in ponjav, ki jih ima še sleherna prekmurska
prekmurska iz pletenega šibja, ometanega z bialom, ali iz cimizrauih brun. Tudi na njej vidimo, kako je razpoložljivo graubeno sreusivo od-locaio o obliki zgradbe. Prva oblika kaze primer grauuje, ki ga poznajo že Slovani v svoji prvotni domovini in ki se je obranil do današnjih dni v posameznih elementih v ljudskem stavbarstvu prav v panonskem prostoru (n. pr. pleteni zatrepi na gospodarskih poslopjih). Druga vrsta pa kuže precej podobuosti s konstrukcijo cimprune kmečke hiše, način, ki se je uveljavljat v gradnji kmečkega doma v teh predelih sredi 19. stoletja in v redkih primerih še pozneje. Tudi ta je na zunaj ometana z blatom in plevami. Ker je uacin njene uporabe kaj enostaven, saj jo je treba kuriti le spodaj, medtem ko se laneno snopje naloži na zgoraj položene veje, predstavlja tudi prekmurska pečnica preprost gradbeni objekt, ki mu Je bil kos povsem neizucen tesar.
Ena pecmca je v Prekmurju služila za vso ali za del vaške soseske. Ko so se vezi med to v novejšem času zrahljale, so prešli k individualnemu nučinu sušenja po kmečkih pečeh. Pečnice so pričele samevati ob koncu vasi; kupi pozderja in odpud-lega prediva ob njih pa marsikje tiho pripovedujejo o njihovi nekdanji vlogi. Res je, da imamo tudi v Prekmurju še druge, časti tl ji ve jše spomenike ljudske dejavnosti, navzlic temu pa tudi ne bo odveč, če smo brake, ki morda v svojih vaseh dan za dnem hitijo mimo opuščenih in podrtih pečnic, opozorili nanje, saj nam v dobršni meri pričajo o nekdanjem načinu življenja, pa seveda tudi skupnega dela v vaški soseski.
T. Urbas
ČEBELARJEVO LETO
L. DEBEVEC:
Čebelarstvo je pri nas že več stoletij priljubljena kmetijska panoga, ki se za njo zanimajo tudi mladi kmetovalci. Vendar pa so ti pogrešali prikladen priročnik, ki bi jim svetoval, kdaj je treba pri čebelah opraviti kako stvar, kaj naj v posameznem primeru ukrenejo itd. Tudi marsikateri starejši čebelar bi se rad še kaj naučil, da bi pravilno ravnal s svojimi živalcami. Da se izpopolni ta vrzel, je izšla zdaj v založbi »Kmečke knjige« v Ljubljani knjižica ČEBELARJEVO LETO, ki jo je napisal priznani čebelarski
strokovnjak in praktik Leopold Debevec.
V prvem — splošnem — delu je opisal avtor nekaj glavnih stvari iz življenja čebel, ki jih mora poznati vsak čebelar. Drugi del pa ob7 sega navodila za vse najpotrebnejše delo v čebelnjaku med letom, razdeljena po koledarskih mesecih, kakor je to delo treba opraviti. Na koncu je stvarno kazalo, da vsakdo laže najde, kar išče. Knjižico je izdal Odbor za čebelarstvo pri Glavni zadružni zvezi LRS. Ima 152 strani in jo je s prikupnimi vinjetami opremil Bojan Slegl.
POMURSKI VESTNIK
Izdaja časopisno is založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: Murska Sobota, Stefana Kovača 16 —
—	Telefon 138 — Uprava: M. Sobota, Kocljeva olica 7 — Telefon: 53 — Oglasni in naročniški oddelek: Stefana Kovača 16 — Telefon 138 — Na-ročninu: četrtletna 100. polletna 200, celoletna 400 dinarjev. Naroč. za inozemstvo 1000 din
—	Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tek. račun pri Komunalni banki, M. Sobota, številka 605—70 
1-365
—	Tisk Pomurske tiskarne v
Murski Soboti
POROKE, ROJSTVA IN SMRTI od 26. julija do 2. avgusta 1958 Poročila sta se: Božo Kert, profesor ua ESS, in Ivanka Grabar, uslužbenka trgovinske zbornice, oba iz Murske Sobote.
Rodile so: Mirjana Domjan iz M. Sobote, deklico; Majda Gene iz Lendave, deklico; Etelka Buša iz Rado-vec, dečka; Terezija Obal iz Kroga, dečka; Marija Gelt iz Beltinec, dečka; Marija Vinkovič iz Murske Sobote, deklico; Marija Zelko iz Slatine Radenci, dečka; Hedvika Lukov-njak iz Stanctincc, deklico; Marija Kerčmar iz Gornjih Petrovec, dekli-co; Viktorija Lončar iz Zenkovec, deklico; Marija Zaletel iz Hrastnika, deklico; Rozalija Omar iz Rankovec, deklico; Francka Vogrinec iz Gornjega Kocjana, dečka; Rozalija Torjak iz Vidma, deklico; Marija Borovnjak iz Nuskove, dečka; Jelica Levar iz Branoslavec, dečka, in Estera Bunko iz Dankovec, deklico.
Umrli so: Marija Papič iz Suhega vrha, stara 53 let; Marija Mitujuk iz Murske Sobote, stara 88 let, iu Bura Peterka iz Beltinec, stara 81 let.

S slive je padla 9-letna Marija Lebar iz Kamenščaka ter dobila težko poškodbe na glavi.
S kolesom se je zapeljal v obcestni jarek 17-letni Franc Simenčič, mizarski vajenec iz Polic, in obležal v nezavesti. Dobil je hude poškodbe na glavi.
Z dva metra visokega zidu je padel 45-letni Rudolf Sparaš, zidar iz Vidma ob Ščavnici, in si močno poškodoval desno stegno.
Konj je vrgel 29-letnega Stanka Karba iz Kamenščaka, ki je padel in si močno poškodoval levi komolec.
S kolesa je padla v jarek ob cesti 18-letna Ljudmila Hamler, krojaška vajenka iz Spodnje Ščavnice, in se močno poškodovala.
VREMENSKA NAPOVED
od 8. do 17. avgusta 1958.
Okrog 10. avgusta in sredi avgusta izdatne padavine z ohladitvijo. Vmes, t. j. v prvi polovici prihodnjega tedna in ob zaključku prihodnjega tedna razjasnitve.
Dr. V. M.
POMURSKI VESTNIK 7. avg. 1958
5

hiša, medtem ko je domače platno za obleko že povsem izpodrinilo industrijsko platuo in druge razuo-vrstue tkanine, ki so žaram kvalitet-nosti iu tudi cenenosti kaj hitro izrinila iz uporabe domače proizvode.
Prekmursku pecnica je povezaua s pridobivanjem lanene in konopljene preje, ki jo je do nedavnega pridobivala vsaka hiša. Njena naloga je bila, da je skupaj s trlico pripravila iz iuneuih, na soucu posušenih snopov fino predivo, ki je šele uporabno za predenje niti. Kajti tako imenovano »pozderje« se ne more kar tako odtočiti od trdega vlalja, postopek pa zahteva od žensk, ki se izključno pečajo s pridobivanjem preje, veliko truda. Vlogo pecnice je v novejšem času prevzela kar kmečka pec, ki nič slabše ne oprav-Iju tega posla. Pečnica pa predstavlja kar častitljiv narodopisni spomenik iz časov, ko je bila vaška skupnost čvrstejša, kukor jc danes. Pečnica je bila po navadi skupna lastnina cele vasi. Ob njej so se zato zbirale ženske iz vse vasi, kjer so nad njo sušile lan, nato ga pa še skupno ob pečnici kar otrle. Cas, ko so se zbirale ob njih dekleta in žene k skupnemu trenju lanu, je bil po pripovedovanju starih ženic najlepši. Tu se je vnela prenekatera ljubezen med pridno mlado teriljo in mladeničem, ki je oprezal tod okoli s pretvezo, da moru paziti na ogenj v pečnici. Ob pečnici se je zbirala vaška soseska, vselej polna dobre volje in razposajenosti in marsikatera ljudska pesem ima svoj nastanek prav pri tem načinu skupnega dela.
Omenila sem v začetku, da je prekmurska pečnica zanimiv primerek ljudskega stavbarstva. V njem vidimo posrečen zmanjšan način, ki ga sicer srečujemo pri gradnji stanovanjske stavbe. Medtem ko je v hribovitih predelih pečnica, imenovana tudi p a j š t r a ali I a n i fini c a , redno zidana iz kamna, je
Kmetijska zadruga Velika Polana
razpisuje
DELOVNO MESTO KNJIGOVODJE
Pogoj; dovršena srednja šola s strokovnim izpitom in vsaj 5 let prakse v knjigovodstvu. — Plača po dogovoru ali kolektivni pogodbi.
Ponudbe je vložiti v 15 dneh po tem razpisu Kmetijski zadrugi Velika Polana.
Občinski ljudski odbor Lendava razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	MESTO UPRAVNIKA KZ LENDAVA
2.	MESTO UPRAVNIKA KZ KOBILJE
3.	MESTO UPRAVNIKA KZ VELIKA POLANA
Pogoji : kmetijski tehnik ali dokončani tečaj upravnikov KZ z nekaj let prakse. Pravilno kolkovane prošnje dostavite v 15 dneh po objavi razpisa Komisiji za imenovanje direktorjev in in upravnikov pri ObLO Lendava.
Upravni odbor kmetijske zadruge Grad
razpisuje .
DELOVNO MESTO TRAKTORISTA
Pogoji: najmanj 5-letna praksa v upravljanju s priključki traktorja. — Pismene vloge z opisom dosedanjega službovanja dostavite do 15. avgusta-na upravo KZ Grad. — Nastop službe po dogovoru.
Upravni odbor Zdravstvenega doma Ljutomer
razpisuje naslednja delovna mesta:
1 ZDRAVSTVENEGA TEHNIKA Pogoj: dovršena ustrezna šola za zdravstvene tehnike 1 MEDICINSKO SESTRO Pogoj: dovršena ustrezna šola za medicinske sestre 1 BABICO
Pogoj: dovršena babiška šola in opravljen strokovni izpit Nastop službe možen takoj. 
Temeljna plača po zakonu OJU, položajna plača in posebni dodatek po pravilniku zavoda.
Pogled na letošnji Mariborski teden. V ozadju Maribor
Zaključek živahne dekade
Letos na Mariborskem tednu rekordni obisk
Tudi letošnji tradicionalni Mariborski teden — 15. po redu — je potekal v vzdušju, ki daje našemu vodilnemu industrijskemu mestu vsako poletje zelo pomembno obeležje. Brez hrupne reklame dobiva mariborska prireditev iz leta v leto več prijateljev, kar dokazuje, da so prireditelji v glavnem dosegli svoj namen.
Za številne obiskovalce Mariborskega tedna so bile letos še posebno privlačne razne vzporedne razstave, med katerimi velja, omeniti predvsem razstavo Zavoda za napredek gospodinjstva, kjer so prikazali uporabo sodobnih gospodinjskih strojev, način priprave hrane in druge novosti s tega področja. Zelo zanimiva je bila tudi letošnja elitna modna revija, na kateri so predvsem obiskovalke lahko vsako popoldne občudovale komplicirane novosti mode.
O Na osrednji prireditvi, ki je bila izrazito gospodarskega značaja, sl je letos že drugič uredilo v novih prostorih ob Dravi na površini 5000 m2 svoje paviljone nad 70 razstavljal-cev. Tukaj so močno prevlado-dovali predmeti gospodarske dejavnosti mariborskega okraja, seveda pa niso bili nič manj zanimivi razstavni prostori drugih okrajev in republik. Posebno pozornost obiskovalcev je vzbudil razstavni prostor tovarne »Iskre« iz Kranja, ki sodi s svojimi tehničnimi novitetami med najbolj okusno urejene paviljone. Tovarna avtomobilov je razstavljala svoje avtomobile in avtobuse na odprtem prostoru, vendar naša renomirana tovarna obiskovalcev s svojimi izdelki ni presenetila, saj lahko vidimo vsa ta vozila v vsakdanjem prometu. Obiskovalci »Tedna« so predvsem pogrešali nekatere tipe malolitražnih avtomobilov, o katerih smo že mnogo brali in bi zares morali biti bliže našemu avtomobilskemu tržišču.
Tudi letos je bilo Pomurje na »Tednu« slabo zastopano. Mogoče bi bilo vredno omeniti okusne izdelke tovarne perila »Mura« iz Sobote, ki je razstavljala v paviljonu mariborske »Veletrgovine«. Ker so razstavljale domala vse tekstilne tovarne mariborskega in sosednjih okrajev z okusnimi in kvalitetnimi izdelki, bi težko govorili o slabših in boljših razstavljanih. Mogoče so še najbolj izstopali okusno aranžirani iz-
delki mariborske tekstilne tovarne.
O Mnogi obiskovalci s podeželja in številni kmetijski strokovnjaki pa le niso prišli popolnoma na svoj račun. Namreč: podjetja za posredovanje agrotehničnih naprav in kmetijskih strojev so se iz nepojasnjenega razloga slabo odzvala, kar vzbuja občutek, da so prireditelji tudi letos zanemarili to važno panogo naše industrije. Ker smo lahko to pomanj-
kljivost zasledili že prejšnja leta, jo bodo v bodoče morah odločno odpraviti.
Kot smo že omenili, so letošnji »Teden« spremljale tudi razne vzporedne razstave izven razstavišča in številne športne ter kulturne prireditve. Obisk je bil povsod nadvse zadovoljiv, zato menimo, da je bil temu primeren tudi finančni efekt. Nedvomno je bila naj večja gneča na županjem prostoru razstavišča ob Dravi, kjer so mariborska gostinska podjetja imela svoje paviljone, dobro založene z jedačo in pijačo. Tudi okrog paviljonov, ki so jih prireditelji namenili zabavi, je bil velik vrvež. Vratolomne vožnje
z letečimi krožniki in številnih drugih »cirkuških« atrakcij se je udeležilo vsak dan več tisoč obiskovalcev, tako, da na upravi MT resno razmišljajo, kako bi vse te privlačnosti prešle v njeno last.
Če omenimo še bogat in zelo zanimiv nedeljski program, torej zadnji dan mariborske prireditve, lahko rečemo, da so bila pričakovanja množice obiskovalcev »Tedna« izpolnjena. Posebno privlačna je bila* brez dvoma avtomobilska dirka — »Večerov« rally — »predpotopnih« vozil, ki so na progi Celje —Maribor vzbujala neverjetno zanimanje.
Bb
Vročina in neurja
V BEOGRADU V SENCI 40 STOPINJ CELZIJA -ZADNJE DNI NEKOLIKO HLADNEJE - NEURJA IN ČLOVEŠKE ŽRTVE
V	soboto so se razdivjali v Avstriji pravi orkani. Hudourniki, ki so pridivjali z gora, so podirali mostove in hiše. Ob Millstattskem jezeru je hudournik odnesel s seboj camping s 30 šotori. S seboj je potegnil 8 turistov. Med ponesrečenci je bila tudi štiričlanska družina nekega berlinskega zdravnika. Razen teh štirih pogrešajo še 12 ljudi. Razbesneli hudournik je odnesel med drugim več avtomobilov, ki so stali na obrežju.
V	soboto in nedeljo so divjala neurja tudi v nekaterih predelih Nemčije, močno pa je deževalo na Švedskem, Danskem, v Holandiji in v Belgiji.
ZAHVALA
Ob bridki izgub; naše drage mame in tašče
FRANČIŠKE SEIKO,
roj. PODLESEK
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so v težkih urah z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje in jo spremili na zadnji poti. Iskrena hvala zdravnikom za njihovo požrtvovalno pomoč in ostalemu bolniškemu osebju za njihov trud.
Murska Sobota, 4. avgusta 1958.
Žalujoči sin Ludvik z ženo Marijo
Oboroženi mir na Bližnjem vzhodu
(Nadaljevanje s 1. strani)
Kaira. Murphy se je lahko namreč sedaj prepričal, da je celotno področje Bližnjega vzhoda prepolno teženj po svobodi in neodvisnosti in da so Arabci prepričani, da je oboje mogoče doseči, če odločajo o svoji usodi sami, brez tujih blokov in baz. Značilna je v tem smisln Murp-hyjeva izjava o »prepričanju«, da Irak ne bo pristopil k tujim blokom. Ali je to znak, da odstopa Zahod od svoje dosedanje, tako usodne politike ustvarjanja strateških in blokovskih oporišč na področju, ki bi lahko bilo sicer velika opora miru in miroljubnega sodelovanja z vsemi deželami? Skoda bi bilo časa za ugibanje, bolje je, da počakamo, kaj bo prinesel čas. Doslej je Iraško republiko priznalo nad 30 držav, med njimi tudi ZDA in Velika Britanija. Francija še čaka s priznanjem.
Iz krogov, ki so blizu Združenim narodom, se je izvedelo, da gleda generalni sekretar Hammarskjold z določenim strahom na to, da bi bila bližnja otvoritev konference predsednikov vlad v Varnostnem svetu javna. Poročajo, da je Hammarskjold izrazil to bojazen v spomenici o pripravah na konferenco najvišjih predstavnikov v okviru Varnostnega sveta, ki so jo minuli teden razdelili članicam sveta. Vsekakor pa je Hammarskjold trdno odločen doseči sporazum s prizadetimi o času, kraju, dnevnem redu in proceduri predlagane konference. Sicer pa je v
svojem sporočilu o delu organizacije Združenih narodov v preteklem letu Hammarskjold ugotovil, da se je zaupanje v vlogo in sposobnost OZN preteklo leto močno povečalo.
2® tretjič v zadnjih štirih mesecih se je odpravil ameriški zunanji minister Dulles na pot na južno poloblo — tokrat na povabilo brazilskega predsednika Rubitschka. Minister za zunanje zadeve Izraela Golda Meir se je sestala s predsednikom francoske vlade De Gaullom in ministrom za zunanje zadeve Gouve de Murvil-lom, predsednik Vrhovnega sovjeta ZSSR Vorošilov pa bo 11., 12. in 13. avgusta na obisku v Bruslju, kjer bo prisostvoval dnevom SZ na svetovni razstavi, kakor znano, se je predsednik sovjetske vlade Hruščev pred dnevi sestal z Mao Ce Tungom. Med svojim štiridnevnim bivanjem v kitajskem glavnem mestu je razpravljal tudi o vprašanjih Bližnjega vzhoda. Predsednik italijanske vlade ih lunaijji minister Amintore Fanfani se je v nedeljo vrnil v Rim po enotedenskem obisku v Washingionu, Londonu in Bonnu, kjer je z državniki teh držav obravnaval pereče mednarodne zadeve, posebno položaj na Srednjem vzhodu.
Na Cipru je zadnje dni že zopet tekla kri. To ni pravzaprav nič novega. Svet se je navadil brezbrižnosti in diplomacija zna tako in tako zakriti krvave sledove krvi na vročem puščavskem pesku ali pa v gorah Cipra s svojim običajnim bese-
dičenjem o legitimnih interesih, odgovornosti za red in mir itd. Skoraj povsod po svetu, kjer se govori o zaščiti malega po velikem, je mali tisti, ki je potreben zaščite pred — — »zaščitnikom«. Neki list je ob zadnjih krvavih dogodkih na Cipru zapisal, da je to že tako stara pesem, kot je stara zgodovina.
Diplomatski predstuvniki ZDA, Vel. Britanije in Francije so v torek dobili besedilo odgovora predsednika vlade Hruščeva na najnovejše zahodne predloge v zvezi s konferenco predsednikov vlad o položaju na Bližnjem vzhodu. Po sporočilu agencije TASS je Hruščev v odgovoru predlagal, naj bi sklicali posebno zasedanje Generalne skupščine OZN. Po neuradnih vesteh iz ameriškega zunanjega ministrstva menijo, da bi lahko tako samo znova prišlo do obdolžitev in protiobdolži-tev, brez slehernega uspeha in predlagajo, naj nastopijo ZDA na konferenci predsednikov vlad ne z vrsto obdolžitev iz minulosti, marveč s programom bodočega političnega pri-lagojevanja in gospodarskega razvoja na Srednjem vzhodu. Vrh vsega je prispela iz Rima vest, da bo predsednik italijanske vlade Fanfani jn-tri ali pojutrišnjem odpotoval v Pariz na razgovore s predsednikom francoske vlade De Gaulom. Kakor kaže, Fanfani vztraja pri tem, da bi dežele Severnoatlantske zveze »sprožile skupno in učinkovito akcijo, da bi v okviru Združenih narodov prebrodili krizo na Srednjem vzhodu«.
POLNOČNA HUMORESKA
Vlak je zapeljal na železobeton-ski most in potniki so si pri odprtih oknih ogledovali široko reko pod seboj. Mesto se je polagoma izgubljalo v daljavi. V enakomernem ritmu koles je bilo v vagonu še bolj soparno kot sicer.
V kotu pri vratih je zazehal visokorasel kodrolas moški:
»Že dvajset let nisem bil v tem mestu. Nekoč sem životaril v njem kot priložnostni delavec z obešenjaškim optimfzmom v mrazu pozimi ali na razbeljenem asfaltu pasjih dni poleti. Hotel sem uteči klavrni usodi neprostovoljnega postopača med zakrivljenimi tramvajskimi tračnicami, s prenočiščem na robu pločnika ali razmajani klopi v parku. Kot odeja mi je služil star zavržen časnik. Kot uspavalno sredstvo kruljenje želodca v ritmu brez takta. V razboleli glavi: kljuvajoča misel, kakor črv na igli: "KAJ BO JUTRI?" Nisem mogel nikamor na begu pred kruto stvarnostjo, v kateri ni mesta za romantiko.«
»Romantiko?« je zavzeto vprašal njegov sopotnik, na videz dobrodušen zgovornež srednje postave. »Prazen želodec se ne moži z romantiko. In vendar! Tudi jaz sem se še pred štiriindvajsetimi urami spraševal: "KAj BO JUTRI?" To je bilo sinoči, v soboto zvečer. Sodim namreč med tiste, ki se boje prostega časa, morda tudi samega sebe. Zato sem danes sedel na vlak in zbežal, zbežal brez naslova . . .«
-Kodrolasec ga je začudeno gledal, toda njegov sobesednik je nadaljeval:
"KAJ BO JUTRI?" — to mi je vprašanje št. 1, toda le vsako soboto zvečer. Čeprav sem v življenju uspel, kot pravimo, čeprav ne poznam kljuvajočega črva. ki ste ga prej omenili, ne življenja na nenehni prelomnici, možgan in srce razkrajajočega brezpotja slabičev in obupancev, čeprav je ves teden čas
gospodar vseh prebivalcev mesta, se v soboto zvečer vlogi spremenita: muhasti gospodar čas se podredi svojim podrejenim. Tedaj stopijo na plan želje, velike in male, hrepenenje, poželjenje. . . Ljudje se pokažejo v svojem pravem obličju. Njihov lastni jaz se izlušči iz obilice vsakdanjih skrbi in srca nastopijo svoj weekend. Zdravnik lahko postane bolnik, uslužni krojač promenadni lev, bilancist mopedist, študentka amaterska manekenka, neutrudni garač zaspanec, zaspanec nespečnež, književnik bralec, prometnik kršilec prometnih predpisov . . . .Zmešnjava vlog ob spremljavi jazza grgrajočih pesmi avtomobilskih gum na vlažnem asfaltu v žaru fluorescentnih luči. Torej: odpadla skrb za sodoben scenarij, ki ga piše življenje brez enoličnega nareka v beležnico zapeljive plavolaske. Skratka: snemanje brez tišine. Za tega: velika ura, za onega: čas obračuna, za tretjega: džungla na asfaltu, za četrtega:
dolgčas brez drugega (ali tretjega) iu tako dalje . . .«
Kodrolasec še vedno ni umaknil avojega začudenega pogleda, zgovornež pa je kar nadaljeval, zavedajoč se, da ga poslušajo v oddelku vsi, ki jih ni uspavala poletna soparica:
»Sobota zvečer! Na prvi strani snemalne knjige vprašaj, na zadnji prav tako. Drevored vprašajev, tisoče vprašanj brez odgovorov, vlak neizpolnjenih želja na poti po treh temnih ulicah, koprnenje pa pohodu, tri pedi do veselja, dva do žalosti, le ena samo do zla. Iz kavarn in zabavišč si utrejo v noč svojo pot zvoki glasbe. Stare obrabljene plošče z nylonsko prevleko, ki se vrtijo z atomsko naglico, z razprodanimi čustvi, razumom v garderobi in pozabljenim dostojanstvom. Naslov teh plošč? Tri stopinje do prepovedanega sada, štiri do kesanja, pet do samo-obtožbe in ena sama do očiščenja v javnem kopališču. Noge te kar same odnesejo v zabavišče, kjer igra od-
ličen jazz. Tempo je od plesa do plesa hitrejši in razdražljivejši. Na steklenem plesišča klobčič razočaranja s smelostjo vrvohodca. Mladost že polzi izpod prstov s hitrostjo sputnika v hlastajoči sapi sle po življenju. Razprte, črno obrobljene oči in vijoličasto obarvane ustnice. Bleščeči zobje iz polivinila na bolniški listek. Steznik za modno linijo iz ameriškega darilnega paketa. Zadah po alkoholu in namesto drugih mamil objemi za ulomek mlajšega kavalirja. Oznojene obline pod vrečo na potrošniški kredit. Zabava zagotovljena, kesanje preživelo, nadaljevanje prihodnjič . . .
Na drugem koncu mesta: ogoljufana mladost v četveroredu lahko-verja. Najprej: veliko pričakovanje. Arhitektonski sporazum dekliške plahosti pred skokom na prag zrelosti. Najpogosteje račun brez krčmarja. Drhtenje v megli neizkušenosti. Na stisnjenih ustnicah razkošje bolnih obetov. Nato prha pod golju-
fivim bleskom ozvezdja človeških usod. Potem spoznanje: izginil brez sledu s tatico tuje sreče. Dalje: veletrgovina osamljenosti na avtobusni postaji. Brez drugega, brez tretjega .. . Dušeča zagrenjenost ali srce v žolču. Obljubljeno maščevanje nad roparji človeškega zaupanja. Operacija razuma s stisnjenimi pestmi. Strup pod masko prezgodaj izumetničene lepote. Nedolžne žrtve kot običajno. V soboto zvečer — brez plamenice upanja na daljnih obzorjih. Somračje lažnih upov! Povejte mi, zakaj ni življenje plošča po želji?«
Nihče mo ni odgovoril. Poslušali so ga in niso vedeli, kaj naj si mislijo ob vsem tem. Prižgal si je cigareto in že je nadaljeval:
»Lahko tudi vzamemo človeka, ki je ukradel čas in zabredel v valove dolgočasja, med napačne domneve v veletoku slučajev. Ni vse zlato, kar se sveti. Preobilje opoteče sreče na
ruleti življenja. Puhlo zmagoslavje nesrečnika, ki joče s tujimi solzami. Barantanje na borzi kipečega cinizma. Barikada razumarstva v brezvetrju čustev. Salto mortale v areno življenja na koncu slepe ulice. Sotočje rek brez povratka. Upor na ladji vzorcev brez vrednosti! Veliki manevri na pobočju lažnih utvar! Poraz dame s kamelijami na otoku s teboj. Sprehod ob obali z lepotico za milijon dolarjev. Neporavnane obveznosti v puščici obljub. Slepomišenje s častihlepjem v škrlatni dolini samoprevare. Ni miru med oljkami v taboru zanešenjaštva. Finale s poslednjim Komančem v ringu sivih oblakov. Med gledalci angeli z demonskimi močmi in demoni z angelskimi pogledi. Zlomljene perutnice nedolžnosti v puščavi ljubezenskega barantanja. Heroji so utrujeni! Kupčija s čednostmi na zadnjem tiru. Razprodaja opolnoči. Signal: prosto! Jutri bo prepozno. Preplah na krovi obupanih Apnčev. Balet na ostrini meča ob zvokih trobent opoldne. Happy end na pokopališču ponižanih in razžaljenih zaljubljencev. Zmaga nad zmedo v krvavi srajci in nato: trije koraki v prazno ter rafal v nebo nad vejami belega jorgo-vana . . .«
Zgovornež je za hip utihnil in poslušalci so se nemo spogledali, češ: »Zmešalo se mu jel Ce še enkrat spregovori, ga vržemo skozi okno!« Ko je eden izmed njih preveč glasno mislil, se je naš zgovornež ustrašil in — prebudil sredi noči na svoji postelji ves poten od morečih sanj in še več kot bolan. Ko je prišel poklicani zdravnik, je napisal na njegov bolniški listek naslednjo diagnozo: FILMSKA MRZLICA.
Ko se je zavedel, je noš zgovornež, ki smo ga spoznali v tej zgodbi, sklenil, da v prostem času ne bo več hodil v kino. Naslednjega dne se je vpisni v društvo prijateljev želelo naravo.
B. G. Brano
POMURSKI VESTNIK 7. avg. 1958
6
Prejšnji teden je bila po vsej Jugoslaviji neznosna vročina. V Osijeku je kazalo živo srebro 31 stopinj Celzija, v Titogradu 38, v Beogradu pa celo 40 stopinj Celzija.
Od nedelje naprej je vročina nekoliko pojenjala. V Srbiji in v Sloveniji je močno deževalo, nad Titogradom pa se je razbesnelo močno neurje. Vihar je razbil skoraj vsa izložbena okna, po cestah je tekla voda v potokih.
V Italiji je zahtevala vročina več smrtnih žrtev. Iz Milana poročajo, da so umrli v mestu za sončarico trije ljudje. Podobno v ostalih italijanskih mestih. V Florenci so številna podjetja uvedla zaradi velike vročino podnevi nočno delo.
»Leteči krožniki« na letošnjem Mariborskem tednu