GLASILO OSVOBODJLN E FRONTE OKRAJA TRBOVLJE
Leto II.
Trbovlje, 4. februarja 1949
Štev. 6.
Narod ki je toliko žrtvoval za svobodo, še odločnejše zahteva združitev z brati v skupni domovini — novi Titovi Husoslaviii
Pričela se bo pomstvna bstrba za priključitev Koroške k Jugoslaviji
Pogajanja za sklenitev mirovne po- j Koroškem je izraz borbe in upora stopili. Jugoslovanski narodi, skupno
godbe z Avstrijo stopajo ponovno v ' proti Hitlerjevim nasilnikom. Organi-ospredje. 7. februarja se bodo pri- zirana borba se je vršila od leta 1942. čela pogajanja z Avstrijo in se bo in ni prenehala niti danes. V težki ponovno odločalo o usodi slovenske- (borbi so si koroški Slovenci pribo-ga življa na Koroškem. Koroško ljud- J rili s pomočjo naše JA in RA drugič stvo ima za seboj slavno zgodovino j svojo svobodo. Toda te svobode niso borbe proti nasilnemu ponemčevanju 1 dolgo uživali. Naša vojska je morala in zasužnjevanju s strani nemškega j zapustiti Celovec, zapustiti kraje, ka-germanizma in nacizma. Slovensko | tere je osvobodila zvesta programu
ljudstvo na Koroškem je pokazalo že v času narodnoosvobodilne borbe, kako se je treba boriti za svobodo in to dokazuje tudi danes, zato odločno zahteva, da se izvede priključitev Koroške k Titovi Jugoslaviji. Borba slovenskega ljudstva na Koroškem sega daleč nazaj. Od prvega pričetka naselitve Slovencev na Koroškem so nam svetal primer poskusi snovanja slovenske državnosti kralj Samo, karantanski vojvode in knežji kamen na Gosposvetskem polju je sDome-nik, ki je vodil koroške Slovence v borbo proti nasilnemu ponemčevanju, vodil naše prednike v kmečkih uporih, bil vzor ..naših duševnih velikanov Trubarja, Prešerna, Levstika in Cankarja, ki so že takrat nakazali pot slovenskemu narodu, pot osvoboditve in združitve vseh jugoslovanskih narodov. V prvi svetovni vojni, ko so se imperialistične sile bojevale za razdelitev sveta, je posijal sončni žarek, ki naj bi prinesel slovenskemu narodu zaželeno rešitev, da bi sam svobodno lahko odločeval o obliki svoje države. Po zaslugi imperialističnih sil je ostala ena tretjina našega življa izven meja naše domovine. Vprašanje Koroške ni za slovenski narod imperialistično vprašanje ali pa težnja o razširitvi meja, o čemer so sanjali italijanski, nemški in japonski imperialisti, marveč je to življenjsko vprašanje slovens.kega naroda, vprašanje nas vseh. Naša pravica ne sloni na konicah bajonetov in zavojevalnih namenih, temveč na zgodovinski osnovi. Plebiscit leta 1920. se je odigral v posebno zgodovinskih okoliščinah. Cisto jasno je, da so takrat odločevale sile, ki hočejo tudi danes poganjati kolo zgodovine nazaj. Demokratične sile ne morejo in ne smejo dopustiti, da se zopet ponovi krivica, ki je bila Prizadejana koroškim Slovencem leta 1920. S krivičnim plebiscitom je slovenska Koroška postala 1.	1920.
žrtev velikonemškega imperializma in podvržena izkoriščanju in uničevanju nemških napadalcev. Kljub vsem intrigam, ki so se dogajale na Koroškem v času plebiscita, je bilo oddanih za Jugoslavijo samo 6000 glasov manj, kakor za Avstrijo. Zgodovina slovenske Koroške pa pozna še drugi Plebiscit in to narodnoosvobodilno borbo. To ni bil plebiscit volilnih žar in zakulisne igre, temveč plebiscit krvi. Tega plebiscita slovensko ljudstvo na Koroškem ni izvedlo z glasovanjem, temveč s krvavimi žrtvami, padlimi v borbi z nacističnimi barbari, s tisoči pregnanimi z rodne zemlje, s tisočimi zaprtimi v ječah in koncentracijskih taboriščih, To je bil plebiscit slovenskega ljudstva na Koroškem, to je danes tisti argument, ki naj odloča vprašanje priključitve koroških Slovencev k Jugoslaviji. Razvoj narodnoosvobodilne borbe na
osvobodilne fronte. Koroški Slovenci so prepričani, da jih ne more odvrniti nobena sila od njihove upravičene zahteve. Osvobodilna fronta je bila na Koroškem edina organizacija, ki je pod vodstvom KP organizirala odpor proti fašizmu in so zato danes združene vse svobodoljubne sile koroških Slovencev okrog OF. V svoji odločni borbi za priključitev k Jugoslaviji niso odstopili nikdar, niti v najtežjih časih in ne bodo nikdar od-
s koroškimi Slovenci, ne zahtevajo danes ničesar tujega, ampak samo svoje pravice. To Je naša borba, naša pravica in naša največja naloga, za katero bomo nekoč dajali odgovor kasnejšim rodovom. Zavedamo se, da smo danes dovolj močni in da je naša borba pravična, zavedamo pa se tudi, da je ob naši strani strnjena enotnost jugoslovanskih narodov, močna Sovjetska zveza, ki nam je jamstvo, da se bodo naše pravične zahteve uresničile. Cilj koroških Slovencev je jasen: pot naprej — do popolne svobode v Titovi Jugoslaviji.
Zahteva koroških Slovencev je pravična, njihova borba je opomin vsem, ki jim hočejo danes krojiti usodo, zato zahtevajo še odločnejše združitev z brati v skupni domovini Titovi Jugoslaviji.
Vse sile la izpolnitev pfantkih nalog
Trbsveljski rudarji
tekmujejo
Trboveljski rudarji so plan meseca januarja uspešno izvršili, saj so plan presegli za 4.7 odstotka. Med obrati je najboljši zapadni obrat, ki je plan prekoračil za 6.7 odstotka, vzhodni obrat za 3.1 odstotka, dočim je obrat Doberna—Neža pod planom 0.6 odstotka. Da obrat Doberna ni dosegel plana, so vzrok težkoče v prvih dneh januarja, ko je bil 88 odstotkov pod planom, z vztrajnim premagovanjem težkoč in veliko zavestjo kolektiva pa je uspelo, da so znižali primanjkljaj na 0.6 odstotka. Tudi v ostalih obratih so bile prve dni meseca težave, vendar gre zasluga sindikatu ter upravi, ki sta sporazumno reševala vse težkoče in tako izvršila naloge, postavljene za mesec januar. Zapadni obrat je vkljub težavapi, katere je imel pri odkrivanju novih slojev, uspešno izvršil nalogo. Tekmovanje se nadaljuje z istim tempom ter delovni elan ni popustil. Trboveljski rudarji so sprejeli napoved tekmovanja rudnika Velenje za majsko tekmovanje in so sklenili, da hočejo biti med prvimi.
Hudnik Zagorje je presegel plan za 0.5%
Zagorski rudnik je z veliko voljo za dosego plana uspel ter plan za 0.5 odstotka presegel. V prvih dneh meseca januarja so se pojavljale težkoče zaradi pospešenega tekmovanja v mesecu decembru. Elan dela je delno popustil. Uprava je sporazumno s Partijo in sindikatom predvidela razne ukrepe, da bi tako zboljšala položaj na deloviščih, posebno v obratu Kisovec, kjer je bil močan dotok vode, premalo delovne sile in premalo prevoznih sredstev, t. j. lokomotiv za prevoz, kar se je občutno poznalo na obratu Kisovec in Semnik. Tudi v mesecu januarju so rudarji v posameznih obratih prostovoljno delali v produkciji. Tako je obrat Kisovec izvršil 104 prostovoljne ure, obrat Kotredež 238, zunanji delavci pa 384 prostovoljnih ur za dosego plana.
Od posameznih obratov je najboljši Podstrana, ki je plan prekoračil za 6.14 odstotka, Kotredež za 2.84 odstotka ter Semnik za 1.62 odstotka.
Plana ni dosegel obrat Kisovec za 9.24 odstotka, obstajale pa so objektivne težkoče.
V	rudniku Hrastnik je cbrat Ojstro dosegel plan
Rudnik Hrastnik vkljub dobri volji celotnega kolektiva ni plana dosegel za 7.6 odstotka. Od obratov je plan izvršil Ojstro in to stoodstotno, dočim je obrat Hrastnik 14.8 odstotka pod planom. Na obratu Hrastnik se še vedno močno čuti pomanjkanje delovne sile, zaradi česar obrat ni mogel izvršiti dela na rezervnih odkopih, kar se pozna pri produkciji.
V	nedeljo 30. januarja so v Hrastniku tekmovali, da dosežejo plan; razliko so zmanjšali, vendar to ni zadostovalo, da bi dosegli plan.
Cementarna Trbovlje le visoko presegla plan v (cdprcmi cementa
Cementarna Trbovlje je uspešno zaključila drugo’ plansko leto; z istim elanom se je kolektiv cementarne ne zavzel za izvrševanje nalog v prvem mesecu tretjega planskega lela. Nastajale so težkoče, ker je obrat zastarel in so stroji zaradi izstrošenosti večkrat v popravilu. Plan v cementu ni bil dosežen za 5.25 odstotka, tudi v klinkerju ni bil dosežen za 6.5 odstotka, v odpremi pa je bil visoko presežen, in to za 192.54 odstotka.
Steklarna Hrastnik je presegla plan
Delovni kolektiv steklarne je januarski plan dnevno presegal. Veliko pozornost so takoj prve dni posvetili kakovosti izdelkov. Dvig kvalitete slekla in dnevno preseganje plana je bila njihova glavna naloga. To nalogo pa so izpolnjevali vestno ter plan presegli za 4 odstotke. S tem so dokazali, da hočejo tudi v tretjem letu Titove petletke biti med najboljšimi.
Protestno zborovanje v Trbovljah
Delovno ljudstvo Trbovelj ostro obsoja
razbijaško politiko Trade-Uniona.
Poizkusi razbijanja enotnosti Svetovne sindikalne federacije, od strani anglo-ameriških plačancev so naleteli na ostre proteste pri delovnem ljudstvu Trbovelj na velikem protestem zborovanju v Delavskem domu v Trbovljah, ki se je vršil v ponedeljek 31. januarja. Nabito polna dvorana je najlepši dokaz da se delovni kolektiv trboveljskega rudnika, ki vlaga vse napore za izvrševanje planskih nalog, nikakor ne more strinjati z razbijaško politiko anglo-ameriških plačancev, ki rušijo enotnost delavskega razreda v borbi proti nenasitnemu imperializmu. ZZborovanja so se udeležili poleg rudarjev, žene in mladine najvidnejši predstavniki politične in ljudske oblasti.	*
Po uvodnih besedah sekretarja mestnega komiteta tovariša Zemljaka Andreja je imel obširen politični referat tovariš Pečar Otmar, član okrajnega komiteta KPS Trbovlje. Prikazal je borbo delavskega razreda v stari Jugoslaviji, dotaknil razvoja v Sovjetski zvezi in njene pomoči delavskemu razredu sveta ter poudaril škodljivost razbijaških tendenc Trade-Uniona in anglo-ameriških plačancev.
V diskusiji so govorili sindikalni funkcionarji, rudarji in ostali, ki so podkrepili izvajanja govornika ter poudarjali, da je odgovor delovnega ljudstva na vse to podvojeno delo v izvrševanju planskih nalog. Ob zaključku je sekretar rudniškega komiteta tovariš Petrič Polde prečital resolucijo Svetovni sindikalni federaciji v Parizu, v kateri trboveljsko ljudstvo ostro obsoja razdiralno delo Trade-Uniona. Resolucija je bila sprejeta z velikim navdušenjem, kar je dokaz predanosti in revolucionarnosti trboveljskega delavstva.
RESOLUCIJA
Izvršnemu odboru svetovne sindikalne konfederacije dela v Parizu.
Delovno ljudstvo Trbovelj, zbrano na protestnem zborovanju, ko skušajo mednarodni imperialisti razbijati enotnost svetovne sindikalne konfederacije dela, katera je garant trajnega miru, pošilja naslednjo resolucijo:
»Rudarji črnih revirjev Trbovelj kot sestavni del zveze sindikatov Jugo-(Nadaljevanje na 2. strani.)
Svečana proslava
loc letnice smrti Franceta Prešerna
bo v torek 8. februarja 1949 v Trbovljah, Delavski dom, ob 19. uri.
Udeležimo se proslave polnoštevilno ter na ta način počastimo spomin velikega pesnika-revolucionarja.
Odbor za proslavo obletnice Prešernove smrti.
Borba za dosego plana Investicij rudnika Trbovelj
18 stanovanjska stavba — doprinos k rešitvi stanovanjskega vprašanja
Dobro pripravljen občni zbor sindikalne podružnice cementarne Trbovlje
Visan je dobro inano. da je rudnik Trbovlje po dosegu produkcije eden od najboljših kolektivov rjavega premoga v državi. Piam produkcije za leto 1948. je preko 100 % izpolnjen, le plimi investicij je nekoliko zaostal. Žarto je na j večja naloga rudnika Trbovlje v letu 1949., <ia tudi plau investicij izpolni 100 %ino.
Priznati se pa mora, da so dela na todiirtlrijskiiili zgradbah, kakor tudii na stanovanjskih hišah spremenila lice Trbovelj im lahko rečemo, da v celih 29 letih :nj bilo toliko z,grajenega kakor v letu 1948.
Pri glavnem skladiščni je zgrajen novi in moderni centralni rudarski laboratorij.
V grobem stan ju je »končana mon taižnia hala. kalera bo v najkrajšem času rmi<liiil« maši tovarni midur-kih strojev moderne telunčime in higijen-ske prostore. Nedaleč od tu je kopalnica za CRD, kjer dela za vrš ujejo. V' otiralu jo eleklrodOlavnica in skromna livarna, katera je kljub skromnosti velika pomoč centralnim delavni-caim.
Od CRD dalje se lahko peljemo |xi novo zgrajeni cesti, katero je zgradil MLO « pri.-pevki rudnika in s prosfo-violjimim delom:	na levi strani ceste
fomunadita 2 solidni stanovanjski hiši s 14 stanovanji, ki so že zasedena. Bivšo ravnateljevo vik) bodo preure dili v otroške jasli in jo že nabavljena oprema zanje. Te jasli bodo velika sociiahia pridobitev za naš rudnik. Z desne strani ceste so že pod streho 2
(Nadaljevanje s 1. strani) slavije najodločneje protestiramo proti razbijaškemu delu desnih socialistov v svetovni konfederaciji dela. Mi se dobro zavedamo kaj pomeni enotnost delavskega razreda, pod vodstvom močne in enotne svetovne sindikalne konfederacije dela. Zato tudi odločno zahtevamo od vseh imperialističnih Sil, da prenehajo z nezaslišno gpnjo proti enotnosti delavskega razreda, katera služi kot cilj netilcem nove vojne.
Enako obljubljamo, da bomo še nadalje in še bolj neukljonljivo delali na izpolnitvi vseh nalog, ki jih postavlja pred nas Centralni odbor zveze sindikatov Jugoslavije na čelu s Komunistično Partijo Jugoslavije ^in tovarišem Titom.
Pod umnim vodstvom našega Centralnega odbora zveze sindikatov Jugoslavije bomo še z večjim elanom in požrtvovalnostjo delali na ustanovitvi socializma v naši državi in bomo najdosiednejši borci proti mednarodnemu imperializmu in vsem sovražnikom delavskega razreda«.
Naj živi močna enotnost svetovne sindikalne konfederacije dela, kot Jamstvo trajnega miru in sodelovanja tned narodi!
Smrt fašizmu — svobodo narodu! Delovno ljudstvo rudnika Trbovelj!
devotidimž.mski samtovanjski hiši z onosohtiimi ki dvosobnimi stanovanji. S svojimi 18 stanovanji bosta precej ublažili stanovanjsko krizo. Za direkcijo rudnika delajo obrtniki na novo zgrajeni avlogaraži v pritličju, v prvem nadstropju pa bo 1 stanovanje z 2 sobama ter 5 samskih sob. Gredoč proti Trbovljam opazimo gradnjo konzuma in skladišča. Gotovo je kletno zidovje im deloma opečno zidovje v pritličju. Delo je pilo prekinjeno zaradi prestavitve delovne sile na važnejšo gradnjo
Na igrišču FD Rudarja so izkopa-uj temelji za gradnjo »Kulturnega doma«, dolžnost nas vseh je, da v tem letu delo nadaljujemo, ker je ta zgradba važna za kulturno življenje celega okraja.
Na prostoru pred zgradbo Okrajnega ljudskega odbora so izkopani temelji za internat za 300 gojencev-Dokler internat ne bo dokončno zgrajen. uporabljajo na Gujdi zasilni internat, v katerem je 115 gojencev, kar jo lop napredek pri vzgoji novega rudarskega naraščaja. Za tem zasilnim internatom grade »Monzo«. Tu se bodo hranili gojenci internata in samci iz bližnjih obratov Terezije in Dobrne
V	neposredni bližini je bila v preteklem letu zgrajena in sedaj dovršena lOdiružinska stanovanjska hiša. ki je že naseljena.
Nekoliko nižje je na Voibonkii zgrajen »Samski dom«, v katerem prc biva 120 samcev.
Med dvema nasadoma akacij je zgrajena kolonija »Kešcta Ivana« z nizom 20 hišic, ki b<xk) nudile zdrava stanovanja 40 družinam. To je velik doprinos k reševanju stanovanjske krizo- V preteklem lotu je že bilo 5 hišic naseljenih z 10 družinami, -ostale hišice se dovršujejo in bodo v najkrajšem času naseljene.
Na VIT. etaži smo pričeli zidati 4 zidane Iva rake, 2 s 6 stanovanji, 2 s t stanovanji.
Za izgradnjo zasilnega internata in kolonije Limberje moramo posebno [»hvaliti »Gradbeni odsek« rudnika Trbovlje, kateri je gradnji dovršni v rekordnem Sasu in tudi z izredno majhnimi stroški.
Rudnik Trbovlje je pričel razširjati vodOvod iin bo s tein odpravljeno pomanjkanje pitne vode našega delavstva.
Razom tega so se vršila razna dela tor številne adaptacije stanovanj tudi na_ Ekonomiji Hometež, kjer so talko pridobili več stanovanj.
V	jamah so bila izvršena številna investicijska dela; posebno važno je omeniti mehanizacijo odkopniih čel na vzhodnem obratu- ter zvezni rov Trbovlje—Zagoirje,
V	letu 1949. bomo dokončali z ar četa gradbena dela v letu 1948. ter poleg tega So zgradili 24stainovainjsko kolonijo, cenitralLno rešilno postajo za celo Stavčni jo «i del Urvaitrike. V ja-
V nedeljo dne 30. januarja 1949 je bil v sindikalni dvorani Cementarne Trbovlje redni občni zbor sindikalne podružnice, katerega se je udeležilo navzlic rednemu obratovanju približno dve tretjini članstva. V lepo okrašeni dvorani je bilo videti poleg slike Mar-ksa in Tita tudi slike ostalih zaslužnih mož na sindikalnem področju. Oder so krasile poleg sindikalnega prapora tudi državne in republiške zastave.
Iz poročila predsednika povzemamo, da je v Cementarni vključeno v sindikalno podružnico 96 odstotkov vsega zaposlenega delavstva. Plačevanje članarine je še vedno pereča točka ter tu niso izpolnili naloge predvsem grupni poverjeniki. Število bolnih se je kretalo od 2.05 do 5.67 odstotka in se je povprečno zmanjšalo v primeru z lanskim letom za 1.5 odstotka. Grajal je način izostanka od dela zaradi bolezni s tem, da je ugotovil, da je največ bolnih samo 3 do 4 dni ter s tem ti bolniki prav za prav izkoriščajo podjetje ker s svojim postopanjem rušijo ustvaritev tako proizvodnega kot finančnega plana.
Neopravičenh izostankov ima tovarna povprečno 0.32 odstotka in je ta odstotek v primeri z letom 1947. padel za 0.40 odstotka. Največji odstotek neupravičenih izostankov pade na mesece, v katerih so verski prazniki. Tovariš predsednik je ugotovil, da je to pojav predvsem v kamnolomih in da je tako postopanje skrajno netovariško napram sotovarišem v podjetju.
Preskrba: V pogledu preskrbe je sindikalna podružnica skupno z upravo podjetja storila vse možne korake, da je delavstvo in nameščenstvo zadovoljila. Skozi vse leto je bilo opaziti pomanjkanje usnja in pa čevljarskih žebljev za popravilo delovnih čevljev. Med letom je bilo iz posebnih kontingentov razdeljeno med kolektiv večje število čevljev in delovnih oblek, dežnih plaščev ter raznega tekstilnega blaga, kakor tudi manjše količine kavnih nadomestkov, sira, salame tor gazirane vode; delavci, zaposleni pri zdravju škodljivih delih, pa so dobili dnevno po pol litra mleka.
Kulturnoprosvetno delo ni bilo ravno na višku, vendar pa je aktiv pokazal dobre rezultate. 20 odstotkov vseh delavcev je zajetih v tem delu. Kulturnoprosvetni aktiv je imel šest večjih prireditev in akademij, troje gostovanj izven Trbovelj ter 5 proslav ob raznih spominskih dnevih. Fizkul-turni aktiv šteje 102 člana, ima štiri aktivne sekcije, od katerih je najagil-nejša nogometna in šahovska sekcija. Nato je prešel na analizo lanske borbe za plan in je omenil, da je bil plan v prvih mesecih sicer dosežen, da pa je ravno v letnih mesecih bil izpad nepričakovan ter se je šele z uporno borbo v zadnjih mesecih leta posrečilo plan izpolniti. Navedel je več vzrokov, ki so vplivali na izvrševanje planskih nalog, ter omenil, da v kamnolomih v nekem razdobju plan ni bil dosežen, ker so pač delavci v kamnolomu večina iz kmečkih krajev, ki gredo večkrat na svoje domove, kjer ostanejo tudi preko nedeljo 2 do 3 dni. Manjši vzrok so bile vremenske ne-prilike. V tovarni sami je bil glavni vzrok, da se planske naloge niso prekoračile, odnosno da plan v produkciji cementa ni bil dosežen, v zastarelosti obrata starega dela tovarne, kjer so stroji zaradi iztrošenosti večkrat v popravilu. Poleg tega v letnih mesecih ni bilo dovolj vagonov na razpolago za dodatke, ki jih dobivamo lz drugih krajev, kar gotovo vpliva na dosego plana.
Sindikat je v pogledu borbe za plan v tesni povezavi z upravo in partijsko t organizacijo podvzel pravočasno vse mere, tako potom zborovanj, kon-
m»h bodo izvršili velika deda, posebej važno poglobitev jaška Fi-ič ter na-daJjcvamje mehanizacije vzhodnega oljnata.
Častna naloga rudimiika Trbovlje v
1, 1949. je 100 %ina izpolnitev plana
ferenc ln osebne propagande; interveniranje na posameznih deloviščih, s pomočjo uprave usmerjal pravilno razmestitev dela in je torej storil vso svojo dolžnost.
Tekmovanje. Kolektiv je na poziv drugih cementarn sprejel tekmovanje ter dobil tudi prehodno zastavico, diplomo in nagrado. Poleg tega tekmovanja je delavstvo tekmovalo iudi za časa kongresov KPJ, KPS in ZSJ. Vsa ta tekmovanja so bila pravočasno izvedena in so gotovo pripomogla k dosegi plana. V samem obratu so se vršila tekmovanja med mladinskimi številkami v kamnolomih in med kamnolomi samimi. Kritično je ocenil premajhno zanimanje upravnega odbora za tekmovanje in bo novi odbor moral v tem pogledu storiti vse potrebne korake, da bo tekmovanje zajelo večje tako v tovarni, pri gradnji ceste kot pri stadionu napravili skupaj 16.702 delovni uri.
Vzgoja kadrov. V preteklem letu je uprava izvedla na pobudo sindikalne podružnice tečaj za elektrikarje in seminar za polkvalilicirane delavce. Tekom tečaja in seminarja se je usposobilo 48 delavcev za boljšo kvalifikacijo.
Plače in norme. Z novo uredbo o plačah v normah je imela uprava in sindikalna podružnica obilo posla in težkoč. Predsednik je poudaril, da nova uredba ni izšla zato, da bi se avtomatsko zvišale plače, temveč, da se pravilno kategorizirajo mesta In se tudi pravilno nagrajuje po socialističnem načelu: »Kdor skupnosti več daje, mora več prejemati«. Uredba je pomanjkljiva v primeru z rudarstvom, ker delavci v kamnolomih in na nakladalni postaji niso pravilno uvrščeni. Sindikalna podružnica, kakor tudi uprava in Generalna direkcija, so pod-vzele vse mere, da se to popravi.
Udarniki in racionalizatorjl. Lansko leto je bilo proglašenih 33 udarnikov. Uprava in sindikat sta skupno skrbno pregledala uspehe posameznih in so te udarnike periodično proglasili tako, da ni bilo pritožb. V pogledu racionalizacije je predsednik pozval vse navzoče, da naj po svojih sposobnostih predlagajo izboljšave predvsem v starem delu tovarne, ki je za našo tovarno vedno zavira za boljše in racionalnejše delo.
V diskusiji k poročilom so se oglasili tov. Bartol, ki je predvsem ugotovil premajhen uspeh za vzgojo kadrov ter premalo razvito zavest za delovno disciplino. Nadalje je govoril tovariš direktor o nujni potrebi, da se uvede brigadni sistem dela ter razni drugi diskutanti glede preskrbe, plač, norm itd. Nato sta govorila zastopnika KSS-a in Glavnega odbora, ki sta podčrtala uspehe kolektiva pa tudi ugotovila pomanjkljivosti v delu sindikalne podružnice ter dala smernice za bodoče delo.
Po tej točki so bili izglasovani razpl sklepi, med katerimi je najvažnejši sklep glede doseganja letnega, dnevnega in dekadnega plana, dalje o evidenci in formiranju delovnih brigad ter sklep, da morajo grupni povelje niki in sindikalni aktivisti zastaviti vse sile, da bo delovni čas v celoti izrabljen.
Nato so bile Izvršene volitve ter je bil izvoljen s tajnim glasovanjem nov upravni in nadzorni odbor ter 16 delegatov za plenum. Ob zaključku je delovni predsednik prečital še resolucije, ki so bile odposlane CK KPJ, CK KPS ter sindikalnim forumom v Beogradu in Ljubljani. V teh resolucijah zagotavlja kolektiv Cementarne, da bo po svojih močeh tudi letos izpolnil vse planske naloge in obsoja istočasno raz-bijaško delo Trade Uniona.
Občni zbor sindikalne podružnice je dokazal visoko zavest vsega kolektiva Cementarne ter smo prepričani, da bo tudi v letošnjem letu napel vse sile za dosego postavljenega plana pri vzgoji kadrov, pri zboljšanju odstotka bolnih in neupravičenih izostankov ter tako kakor dosedaj vodil v cementni Industriji.
Zagorski rudarji se pripravljajo na občni zbor svoje podružnice
Priprave za občni zbor sindikalne podružnice rudarjev v Zagorju trajajo že ves mesec januar. Do nedelje dne 6. februarja bodo izvedeni občni zbori pododborov, nato pa občni zbor podružnice. Ze na širšem sestanku so si zadali plan za leto 1949, ki dokazuje, da se zagorski rudarji zavedajo važnosti izvrševanja plana ter bodo odstranili vse napake lanskega leta ter te izkušnje uporabili v borbi za izvrševanje nalog tretjega leta petletke.
Kot prvo in najvažnejšo nalogo si je postavila sindikalna organizacija izvrševanje dnevnih planov. Slehernega člana bo vodstvo temeljito seznanilo z vsebino plana. Povečali bodo budnost in zaostrili borbo proti vsem, ki
hočejo zavirati izvedbo plana. Delavci bodo zaostrili borbo proti neupravičenim izostankom, nepravilnim odnosom do dela in take primere skušali odstraniti s pomočjo prepričevanja; če to ne bo uspelo, pa z javnim razkrinkavanjem pred ljudmi in v časopisju.
Vsa pozornost se bo posvetila preskrbi, da se ne bodo več dogajale napake, storjene v lanskem letu. Vso pomoč bodo nudili pri javnih delih s prostovoljnim delom. Poglobili bodo ideološki študij in dali vso pomoč upravi rudnika za prirejanje raznih tečajev. Organizirali bodo sindikalni tečaj, na pododborih pa bodo študijski krožki, na katerih se bodo člani seznanjali z vsemi nalogami.
življenj« Frontnih organizacij
Frontni kotički — politično žarišče jn zbirališče vseh naprednih članov OF
Zavedajoč se velikega pomena preobrazbe našega delovnega ljudstva in neprestanega dviganja kalitiiiroe ravni- se je KOOF v Radečah prvi v Tinboveljakem okraju odločil, da ustanovi frontni kotiček. Ze v mesecu decembru so razpravljali o tej ustanovitvi. Ze od 1. januarja letošnjega lota pa posluje kotliček v poslopju bivše sodnije v Radečah. Tu so uredili vel ko soljo, kateri so dali lepo obliko. Opremili so jo s slikami tov. Tita, Lenina in Stalina, okusno izdelane parole pa dajejo močan poudarek celotnemu kotičku. V kotičku Imajo lepo urejeno knjižnico s sodobnimi knjigami ter s politično literaturo. Člani fronte- mladina in žene. se zbirajo vsak večer ter obravnavajo razne politične in gospodarske dogodke. Mladina in starejši igrajo šah, ki je v Radečah zelo razvit. Okrajni
odbor OF je sklenil, da bo pomagal nabaviti frbntnernu kotičku radio, da bo življenje v kotičku veselejše in pestrejše. Temu kotičku bodo sledili še drugi. Odbor OF na Dolu pri Hrastniku pripravlja otvoritev kotička v prvih dneh februarja. Vseh kotičkov pa je predvidenih v letošnjem lotu v okraju preko 110. Term pa Itodo sledili še drugi, v kolikor bodo dani pogoji in v kolikor bo na razpolago potrebna oprema- Okrajni odbor OF bo v bodoče podprl vsako akcijo, ki bi koristila našemu delovnemu človeku- Se posebej pn bo posvečala sknb frontnim kotičkom, novim žariščem kulture in ideološkega dviganja frontovcev v Trboveljskem okraju, ker bodo iz teh kotičkov izšli novi kadri, ki bodo izpolnjevali vse naloge na polju izgradnje socializma.
OF v Zagorju si je zadala nalogo, da poživi kulturnoprosvetno delo
Delo na kulturnoprosvetnem polju V preteklem letu v Zagorju ni bilo zadovoljivo. Zato sl je SKUD »Vesna« v sodelovanju s frontno organizacijo zadalo plan, ki nam jamči, da bo v Zagt*rju kulturnoprosvetno delo zaživelo. člani SKUD-a so se obvezali, da bodo pomagali telovadnemu društvu Pri popravilu gledališkega odra, da se usposobi za predstave. Dramatska sekcija bo do konca maja uprizorila tr> gledališke predstave, od oktobra do decembra pa še tri. Pevski odsek SKUD-a bo priredil doma dva koncerta, na podeželju štiri. Člani bodo sodelovali na vseh proslavah ter pridobili 20 novih aktivnih moči. Zenski mladinski zbor bo priredil en koncert doma, dva na podeželju in še doma
eno spevoigro. Pridobili pa bodo še 10 novih aktivnih mladink. Tudi pevska sekcija pri gasilnem društvu bo priredila samostojen koncert doma in 1 dva na podeželju. Godba na pihala bo priredila dva koncerta ter se udeleževala vseh proslav SKUD »Vesna« bo organiziral režiserski tečaj v cilju dviganja novega kadra. Vso pozornost bodo posvetili knjižnici, nabavili bodo 200 novih knjig ter pomnožili članstvo za 100 članov; na tečaj za knjižničarje bo vodstvo poslalo dva tečajnika. SKUD »Vesna« se obvezuje, da bo v svojih vrstah aktivizirala člane za izvršitev teh nalog in s tem poživila kulturnoprosvetno delo v Zagorju, ki ima že bogate tradicije.
V Svibnem bodo pomigali ustanoviti gasilska četo
Med mnogimi frontnimi plani, ki bili sprejeti v Trboveljskem okraju. je bil sprejet tiufc plan, vaškega ®dbora OF Svibno. V Svibnem še ni-80 vključeni vsi vaščani v frontno organ izučijo. To nalogo bodo izvedli % v kitu 1949.
Gorska vasica Svibno je naseljema z malimi in srednjimi kmeti, deloma P*1 z industrijskimi delavci. Poleg O F obstoji v vasi mladinska organizacija m A F?.. V okviru OF deluje Pevski zbor tor dramska družina- ki je imela v letu 1948. štiiri prireditve. Pri sprejetju plana za leto 1949., so uptr stevali pomaujkl jivostd lanskega plana ter sestavili konikiroten plan- katerega bodo v celoti izvršili. Ce motrimo plnm OF v S vil hm im, vidimo, £KL J® eden damedl najboljših va-skiiih planov in da obenem izraža vi-
soko zavest vaščanov. Vas Svibno nama gasihke čete, bodo jo pa ustanovili. Imeli bodo redne seje, dvigniti člnma-raino OF ter socialnega fonda. OF od-la>r se bo povezal s kmetijsko zadrugo in nudil vso pomoč ob pravilni razdelitvi obvezne oddaje živine' lesa itd. Skrbeli bodo, da se kulturno prosvetno življenje dvigne, pri čemer pa je potrebna najtrdnejša povezava z vsemi organizacij and. Osnovali bodo ljudsko knjižnico do 15. februarja in skrbeli za čim večje število čitaiteljev. Uvedli b»xlo stalno evidenco naročnikov vsega časopisja in skrbeli, da se bodo v čim večji meri razširila. Za zadružno časopisje bodo pridobili 15 na ročn ikm\ za Zasavskega udarnika pa 20 naročnikov. Organizirali bodo skupno poslušanje radia. Ob vseh državnih praznikih se bodo dostojno pripravljali na proslavo. Plan predvideva ustanovitev študijskega krožka- na katerem bodo obravnavali vsa važnejša vprašanja, tako politična kot gos|Kidiairaka. Za gradnjo in
obnovo bodo preskrbeli 12 m* tesa, naredili IKK) prostovoljnih ur ter skr beli za popravilo cest in elektrifikacijo vasi. V tesnem sodelovanju z vsemi organizacijami bodo člani OF Svibno častno zadane naloge izpolnjevali. v planu za loto 1949.
V krajevnem odboru AFŽ v llolmu je pusta!® živahno
Odbor AF2 v Bobnu, v Kl.O-ju Čeče je organiziral šivalni tečaj, na katerem naj bi se njegove članice učile šivanja in krpanja. Ze na prvem sestanku je bilo sprejetih 15 prijav, zato so prisotne takoj določile, kdaj in kje se bo vršil tečaj. Sklenile so, da naj bi se vršil dvakrat tedensko in to ob ponedeljkih in sredah od 13. do 19. ure v gostilni Rinaldo. Tečaj naj bi vodilu tov. Senčar Fani, ki pa je zahtevala za trud precejšnjo nagrado. S tem pa se hi strinjal OLO Trbovlje, ki je
zuhtcval, da se mora vršiti tečaj brezplačno.
Na ponovnem sestanku sta izjavili navzoči šivilji tov. Dolinšek Pepca in Pilnovar Ivana, da bosta vodili tečaj brezplačno, kar so sprejele navzoče članice z velikim odobravanjem na znanje. Takoj so pričele dovažati v lokal šivalne stroje in zbralo se je 20 tovarišic, željnih znanja Delo se je pričelo. Udeleženke so z zanimanjem sledile navodilom strokovnjakinj, neprestano spraševale In želele pojasnil, obenem pa obžalovale, da nb stoji še v Bobnu zadružni dom. ker je gostilna, kjer se vrši tečaj, nabito polna. Vemo, da je 6 urni pouk močno utrujajoč, zato smo našim požrtvovalnim voditeljicam toliko bolj hvaležne za njun trud. Potrudile se bomo. da bomo na šest tedenskem tečaju marljivo sledile pouku, kar jima bo ob koncu tečaja pač najlepše plačilo. Mislile pa bomo tudi na gradbo zadružnega doma, ker občutimo sedaj same na sebi, kako nam je potreben.	P. M.
Občni zbor kulturnoumetniškega društva
SKUD »Lojze Hohkraut'
Kulturno umetniško društvo »Lojze Kohkraut« v Trbovljah je imelo v petek, dine 28. jan. 1949 svoj redrn.i občni zbor. Društvo je v preteklem letu doseglo lepe uspehe, na j večji uspeh je bil dosežen na kulturno* umotniiški reviji v Mariboru, kjer je doseglo I. mesto. *
Poudariti je rteba, da se poleg številnega članstva, ki je napolnilo dvorano polnoštevilno in sindikalnih funkcionarjev nj udeležil občnega zbora noben drug zastopnik; pogrešali smo tudi zastopnika kulturno-prosvetnega oddelka Zveze sindikatov iz Ljubljane. Po uvodnih besedah predsednika 'Pavšiča je podal organizacijsko poročilo tajnik Kužnik Mimče. ki je prikazal uspehe preteklega lota-se dotaknil napak dosedanjega dela tor nakazal organizacijske naloge, ki se postavljajo pred kulturno-umetni-ško društvo. SKUD »Lojze HohkrauU ima 8 sekcij, katere so med letom pokazale visoko aktivnost; sekcije so dramatska, moški pevski zbor, mladinski pevski zbor. godba na pihala, plesna skupina, harmonikarski zbor, recitatorski zbor ter pionirski odsek pni dramski sekciji. Sindikalno gledališče je v pretekli sezoni uprizorilo 4 igre, mladinsko gledališče pa tri igre, vseh predstav je bilo 30- skupno 7 iger, katere je videlo 11.753. obiskovalcev. Od 30 predstav jih je dranv ska sekcija odigrala 10 izven Trbovelj in to v Hrastniku, Radečah, Zagorju, Mežici. Št. Pavlu, Dolu pri Hrastniku iin Mariboru. V pretekli sezoni si je društvo uredilo oder ter nabavilo večje število prepotrebnih rekvizitov. Delo dramske sekcije je oviralo v veliki meri pomanjkanje prostorov, preobremenjenost igralcev v službi ter pomanjkanje režiserskega, kadra. Dramska sekcija je na revija v Mariboru zasedla II. mesto z »Izpitom za življenje«.
Uspešno dlelo je vršila godba na pihala, ki spada danes v vnslo najboljših tovrstnih godb v Sloveniji, ka:r je pokazala na reviji v Mariboru, kjer je zasedla drugo mesto. Godba je ime la tekom leta svoj rodni koncert. 12 promenadnih nastopov, sodelovala na revija v Ljubljani in Mariboru, sodelovala pri 13 različnih proslavil ter izvršita tri agitke. Delavska godba šteje 44 aktivnih ter preko 4000 pod-|Kwnih članov. V uku leta 1948. jo imela 92 vaj pihalnega in 1.5 vaj godalnega orkestra. Si»delovanje pri pogrebih in vaje so zahtevale m novo naporov <xl članov godlie, saj so bili zaposleni na glasbenem polju najmanj štirikrat tedensko. V velik uspeh si lahko šteje sekcija, ker ima v svojih vrstah mnogo mladega kadra in da si je uredila svoje lastne prostore, kaitore je napravila s pomočjo rudarskega sindikata in uprave rudnika ter s prostovoljnim dolom.
Med godbeniki so nekateri napravili tudi preko 250 ur prostovoljnega dola, skupno pa so izvršili 3360 pro-
* ima 8 aktivnih sekcij
stovoljnili ur. Za leto 1949. so si postavili za plan redni letuj koncert ter dvoje gostovanj. Napravili bodo 12 promenadnih koncertov v kolonijah, sodelovali pri vseli proslavah, izvedli tri agitke na podeželju ter uvedli strogo disciplino pri posečanju vaj. Obnovila bodo-tudi godalni orkester.
Moški pevski zbor je imel v letu 1948. dve samostojni prireditvi ter 14 drugih nastopov. Pevskih vaj so imeli 63. Zbor šteje 45 članov, med njimi je 8 udarnikov in 10 pohvaljenih za vestno delo pri izvrševanju plana. Pripravljajo samostojen koncert ter gostovanje v Hrastniku - Zagorju, Radečah in liliji. Izvedli lx>do 4 agitke na podeželju. Zbor se je boril z velikimi tožkočamj glede prostorov ter izmenjavanja službe, ki je bilo potrebno za redne vaje in nastope.
Mladinski pevski zbor šteje 53 mladincev in mladink ter je imel 36 nastopov. Zbor se je z velikim uspehom udeležil turneje na Avto-stradi Beograd—-Zagreb.
Plesna skupina, katero sestavljajo izključno mladinci in mladinke, je pod vodstvom tov. Paternostrove dosegla v kratkem času pomembne uspehe. Imela je skupno 8 nastopov, velike tožkoče pa ima s prostori.
Harmonikarski zl»or, katerega vodi tov. Škrinair Jože, je sodeloval v večini pri vseh proslavah. Šteje 16 članov tor se je ustanovil šele v jeseni.
Recitatorji so sestavna del gledališča tor imajo vse izglede, da se uveljavijo med najboljše. Na reviji v Mariboru so zasedli tov. Vrtačnikova III. mesto in tov. Nvemka Dolanc IV. mesto.
Po živahni diiskuziji, ki pa je ponekod prešla meje, se je občutilo več ekonomsko vprašanje, kakor pa- kako bodo posamezne sekcije pristopile k ideološkemu dviganju svojega članstva. Po izvršenih volitvah je bil izvoljen nov odbor s predsednikom Kovač Pavletom.
Sprejeti sklepi so porok, da bo društvo v celoti izvedlo naloge ter se temeljito že sedaj pripravljalo na novo tekmovanje med SKUD-l.
OBVESTILO
Društvo inženirjev in tehnikov LRS, podružnica Trbovlje, vabi vse člane in nečlane na III. redni letni občni zbor. kateri bo v ponedeljek, 7. februarja 1949 ob 17. uri v prostorih rudniške restavracije v Trbovljah.
Društvo inženirjev in tehnikov LHS podružnica Trbovlje
Društvo upokojencev v Trbovljah
vabi na svoj
REDNI LETNI OBČNI ZBOR, kateri bo v nedeljo 13. februarja ob 9. v Delavskem domu z običajnim dnevnim redom.
Udeležba je dolžnosti
Delovne konference učiteljstva v trboveljskem okraju
Da hi učiteljstvo iiušega okraja čim koiriatneje upoiruibilo semestra! ne počitnice, sita biili organi/ rami 3 dnevna konferenca z uč'tel ji-razre/Lrii.ki posa-meMmlli razredov in 2 dnevina konfe ronca z upravitelji šol. Namen Prve je bil ugotoviti usoehe prvega polletja im ugotavljanje težav in ponutnjiklji-voisti pri vzgojnem im izobraževalnem delu.
Na ^konferenci razrednikov so poročni’, i [HMamezniik.) o vzgojnih ukrepih pri razrednem delu, o pionirski organizaciji ki o sodelovanju učiteljskega kolektiva »a šolah. Razpravljanje o učilih uspehih je bilo omejeno predvsem n,a idejno politično smer pouku.
Med konferenco je bilo ugotovljeno, da sc pondirici zelo trud' jo, da bi ostala Pionirska organizacija samostojna organi/ucij« pri delu za preobrazbo liku pionirjev. Pri tem prizadevanju je imela največ uspehov pionirska organ! arija v Zidanem mostu, to pa predvsem |Ki zaslugi Sol. upravitelja tov, flroznika Jožeta Iz‘.|» uspehi so brli zabeleženi tudi na šolah v Hrast-uku Loki pri Zidanem mostu. Dolu pri 11 rast n lik ii, Š: Juriju pod Kumom, v Radečah : na Dola h pri Litiji. Na nolzMii -'olj pa pri vzKojnih ukrenili učiteljstvo š<‘ ne ravna enotno.
Leni uspehi so bili ob zaključku I. polletja, v primerjavi z lansko!etn mi. precej boljši, čeprav ima na mika torih šolah več učencev negativne očime. zato pa je ne drugih Sodah porastlo števičf s pozitivnimi ocenami. Posa-mezn ki si prizadevalo, da bi bila šola i is življenjska in da l>; učna snov nčenen vsak odmev no vzgaječa. V tern pnighvdii so najlrolje uspele .šole kjer učiteljstvo složno deluje / masovnimi organizacijami, kjer se vključuje v izvajanje p’anskvh nalog v lokalnem me ribi n kjer delo pravilno usmerja ter ima obenem evidenco nad celotnim delom v šolskem oikolišu Tuke primere iana.ni * no Dolu pri Hrastniku, v Hrastniku. St, Juriju pod Kumom, Zi da,nem mostu. Lok pri Zidanem mostu. Zagorju in še v nekaterih krajih.
V mesecu januarja je moški pevski zbor SKUD-a Aleš Kapla Hrastnik priredil pevski koncert v dvorani Doma kulture v Hrastniku
Koncert, ki je obsegal umetne in delovne pesmi starejše in.novejše slovenske glasbene tvornosti, je pripravil tn sigurno vodit pevovodja tov. Podlogar Alojz. Izmed vseh izvajanj pesmi so najbolj vžgale: Devova »Se ena«, Foer-slerjeva »Povejte ve planine«, Vodopivčeva »Zebljarska« in Groebiningova »S pesmijo na deto«. Kot solistka je nastopila sopranistka tov. Nada Podlogar jeva, ki jo Je pri klavirju spi etnija! tov, Ignjatijev Peter. Zapela je arijo Rusalke iz istoimenske Dvorakove opere in Pavčičev« »Uspavanko« Za njeno lepo in občuteno petje je bila deležna toplega priznanja poslušalcev
Celotna izvedba koncerta je bila na dostojni višini in poslušalci, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, niso štedili s priznanjem.
Ce pogledamo delo moškega pevskega zbora, ki že vse od osvoboditve dalje prireja redne samostojne koncerte in poleg tega sodeluje še pri vseh proslavah. morajo zboru in njegovemu po-
$ah v Trbovljah
V	soboto dne 29. 1. 1949 se je doigra-lo v Trbovljah moštveno prvenstvo za prvaka bivšega celjskega okrožja med Rudarjem in Hrastnikom.
Po težki in lepi borbi se je tekma končala z rezultatom 6V2:1‘/ii za Rudarja.
V	nedeljo pa je bil odigran brzotur-nir za mesec januar. Udeležilo se ga je
kjer je bMo mnogo del izvršenih po zaslugi temtkajšnjeiga učiteljstva..
Obstajajo pa v okraju tudi pumam j-kljivosti, zlasti v neenotnosti ukrepov učiteljskih kolektivov, v pomanjkljivi skrbi /a mladino, v občuti ju vos ti ne-k ate r!h učiteljev, nedovzetnosti za avtdkritiko in v nepravilni razdelitvi deda na šolah. V nekaterih primerili, zlasti na obeh trboveljskih šolah, je še danes pri vzgojiteljicah preveč čutu manjvrednosti in samopodoen j e vam j a z izgovorom, da ne zmorejo toliko, kakor tovariši. Brezdvomno imamo tu opraviti še z usedlinami vplivov buržoazne družbe, ki je vcepljala v ljudi občutek manjvrednosti.
Namen uprav,iteljske konference pa je obstajal v razpravljanju o stanju šobtva v okraju in o vzgojnem učinku dola učiteljstva v 1. polletju. Mnogo upraviteljev ima dobro voljo in stremi 'a terni; da bi bili vzgojni iin učni ukrepi enotni, vendar na višje organiziranih šolah upravitelji še vedno nimajo prečled« nad idejno politično \ rodnostjo pouka posameznih učiteljev, ker sc vse preveč spuščajo v podrobnosti in ker ne mislijo neprestano na to, da je vzgojni in lični uspeh ;o!e kriterij zn ocene upravitelja. Da hi naše šole dosegle etn za v kil ji voj šo ' išino in visoko kvaliteto, so bili ob - k h ■ p 11 upravi tel jske konference spreleti sledeči sklepi-
t. Učiteljstvo bo na sleherni učitelj-kj konferenci čim več razpravljalo o idejni politični vrednosti Pouka in o vseh potrebnih vzgojnih ukrepb.
2 Da hi sc izboljšala vsebina po uka ter da bi se vačrtmo iin izdatno uporabljale knjige iz bogatih učiteljskih knj -žnie je predvsem zadeva vseh šol,s k i h up ra vi foljste v.
3, Storili borno vse. da bomo dvignili ;n razvili -vkrb iin spoštovanje do 'lovnka. zlasti de mlad-ne in <h> tovarišev na šolah
-t. pomagali bomo organizirati dopi.s-'ištvo čim pogosteje pa bomo dopisovali tud: sami. s e’mer bomo pripo-mogli h kvaliteti našega časopisja
žrtvovalnemu pevovodji, na njegovem delu in uspehu samo čestitati. Želeti pa bi bilo, da merodajni forumi pod-vzamejo vse možne ukrepe za ponmo-žitev, predvsem pa za pomladitev zbora, kar je izredno nujno, če hočemo, da bo zbor dorastet vsem zahtevam, ki jih kuiturno-umetniško delo v idejnem, vsebinskem in interpretacijskem pogledu postavlja danes pred zbor.
Prepričan sem, da je tako velik industrijski kraj kot je Hrastnik, z malo dobre volje odgovornih sindikalnih funkcionarjev, seveda ob potrebni podpori partijske, frontne in zlasti mladinske organizacije, sposoben postaviti dovolj številčen moški in mešani zbor, ki bosta hrastniško kulturno dejavnost dostojno reprezentirala. Naj ne bo odveč, če pri tej priliki ponovno ugotovimo, da je v letu 1946. že obstojal mešani pevski zbor, ki je štel 94 pevcev in pevk in da je istočasno obstojal moški pevski zbor, ki je štel 42 pevcev ter mladinski pevski zbor, ki je štel 72 pevk. Kje je vzrok, da ti pevski zbori danes spe? Dolžnost vseh prizadetih je, da se s tem vprašanjem, vprav zaradi nakazanih dejstev, resno poba-vijo.	Vrh.'
12 igralcev. Zmagal je prepričljivo Pajk, ki je premagal vse nasprotnike. Drugo mesto je zasedel mladinec Turk z 9 točkami.
Mladinsko prvenstvo Trbovelj
V turnirju igra 13 mladincev, ki so večinoma dijaki. Radi odsotnosti nekaterih igralcev je precej partij od-
loženih. Glavna borba ge vrši med Drobežem, Turkom in Gombocen, ki so že na gimnazijskem prvenstvu dosegli prva mesta. Dober start ima tudi najmlajši udeleženec Jazbec, ki je doslej izgubil samo dve igri.
Stanje po 5 kolu je sledeče: Turk J. 5 točk, Gomboc 4(1), Drobež 3(1), Turk M. 3, Kastelic, Jazbec, Plevčak 3 itd.
Za nedeljsko tekmo na stadionu SSD Rudar, ki je bila med domačim Rudarjem in Mladostjo iz Zagreba, je vladalo veliko zanimanje. Na igrišču se je zbralo preko 1.000 obiskovalcev V predtekmi sta se sestali mladinski moštvi Rudarja in Odreda iz Ljubljane. Mladinci Odreda so imeli delno tehnično premoč, kar pa je Rudar nadoknadil z boljšo in požrtvovalnejšo igro. Zmagal je Rudar z rezultatom /2:1. Dober vratar Odreda je rešil goste še večjega poraza. Sodil je dobro Vaneii.
V glavni tekmi je moštvo Rudarja izgubilo tekmo z Mladostjo z rezultatom 5:2 kljub temu, da je vodilo z 2:1 vse do 20. minute drugega polčasa. Moštvo je nastopilo v sledeči postavi: Tauš, Butkovec, Dolinšek, Sore (Blatnik), Vodišek, Kos, Hudarin, Koncilija, Ameršek, (Krasnik), Sori, Opresnik. Zamenjava v drugem polčasu se ni izkazala prav dobro.
Kratek potek igre: Prve minute Rudar ostro napada ter beleži prvi gol po Hudarinežu v 4. minuti, čez hip pa gostje izenačijo na 1:1. Gostje dobivajo terensko premoč, ki se izraža v boljši tehnični igri. Igra je zelo živa: po hitrem prodoru Hudarina pride Rudar v vodstvo in vodi z 2:1. Polčas se je končal z 2:1 za Rudarja. Amerška je nato zamenjal Krasnik, Blatnika pa Sore. Do 20. minute drugega polčasa vodi Rudar, opaža pa se premoč gostov, pri Rudarju pa pomanjkanje treninga. Maščevalo se je, ker poedinci ne posečajo treningov. Obramba je bila zelo nesigurna. V kratkih presledkih 15 minut je Mladost dosegla štiri gole in s tem končni rezultat 5:2. Moštvo Rudarja je sicer skušalo zmanjšati razliko, kar pa mu ni uspelo. Pri Rudarju smo opazili v nedeljo, da je od trenutka, ko je prišla v vodstvo Mladost, igral brezmiselno ter včasih celo začetniško. V tem pogledu so se mladinci bolje izkazali.
Mladinska prvenstvo Slovenije
Mladinsko prvenstvo Slovenije v šahu se je zaključilo. Prvak je postal Podkrajšek Janez (Ptuj) z 13 točkami. Trboveljčan Drobež si z 8 točkami deli skupno s Kosom (Maribor) sedmo in osmo mesto. Izmed 16 udeležencev je to vsekakor lep uspeh.
Mladost je pokazala res lepo igro s tehničnim znanjem in z gotovostjo, česar moštvu Rudarja še primanjkuje ter bo treba resnega treninga, kajti ne bo dolgo, ko se bo pričela borba za spomladansko prvenstvo, (torej na delo, pa bo uspeh zagotovljen.
Prav dobro je sodil tekmo sodnik Pucinger iz Ljubljane, težkega posla ni imel, ker je bila tekma prijateljska in brez težjih prekrškov.
Ali že veste
da v koloniji na Guidi ne pazijo merodajni činitelji preveč na čistočo. Velika pepelna jama je vedno polna, poleg je pa še za dve jami pepela, na katerem ima kurja družina svoje pribežališče ter raznaša odpadke po koloniji. Zakaj? Zato, ker so napeljavah vodovod na novo kolonijo Limberg, pa ga niso dovršili, prevoz čez cesto pa je nemogoč, ker je cesta zasuta! Kje je vzrok zastoja?
da v Hrastniku po navadi že ob sobotah dopoldne zmanjka mesa in morajo ponovno z avtomobilom po njega v Trbovlje. Kje je štednja z bencinom? Saj bi se vendar lahko naenkrat pripeljalo vso potrebno količino mesa. Izračunati potrebno količino mesa je kaj enostavno!
da hrastniška cestna razsvetljava zopet ni v redu.
KINO TRBOVLJE
predvaja od sobote 5. februarja do ponedeljka 7. februarja francoski film
»BOJ ZA PROGO«
Film prikazuje življenje in borbo francoskih partizanov z nemškim okupatorjem.
Ce bosta predstavi v soboto odpadli zaradi kulturne prireditve, se bo predvajal film tudi že v petek.
UPRAVA.
Koncert moškega pevskega zbora v Hrast« ku
bizkultura in Spori
Telovadna akademija v Trbovljah je pokazala lep napredek telovadbe po ustanovitvi društva
V soboto dne 29. januarja se nam je predstavilo novoustanovljeno telovadno društvo v Trbovljah z lepo telovadno akademijo. Nastopili so vsi oddelki, ki so pokazali lep napredek od zadnje akademije.
Akademijo je otvoril podpredsednik telovadnega društva tov. Brčon, ki je v jedrnatem govoru prikazal važnost novih telovadnih društev in potrebo po množičnem vstopanju in udejstvovanju v društvih. Po njegovem govoru se je pričel telovadni del akademije z nastopom pionirk, ki so nastopile s sončniki. Vaje so izvedle ljubko m skladno. Pionirji obeh trboveljskih osnovnih šol so imeli preskoke preko konja s prožno desko. Preskoki so bili izvedeni še dovolj dobro, vendar bi morali izvajalci nekoliko bolj paziti na držo pri preskokih. Sirjenje nog in neuleknjenost telesa kvarijo lepoto skoka.
Zatem so članice izvajale Chopinov »Valček«. Vaja je zapustila lep vtis pri gledalcih. Po raznoterostih, s katerimi so nastopili člani, so telovadile
in pokazale nekaj lepih pa tudi težkih vaj. Vendar pa je bilo rahlo opaziti, da gibov še ne obvladajo popolnoma, ker so jim nekatere prvine delale preglavice.
Talna telovadba posameznih članov in članic je pokazala nekaj težkih izvedb in dokazala, da imamo tudi pri nas kader, ki obvlada to vrsto telovadbe. Tudi vaje na bradlji, ki so jih izvedli člani, so pokazale napredek. Članice so v narodnih nošah zaplesale nekaj jugoslovanskih kol, ki so močno zadivila gledalce. Tudi vaje članov z jeklenim krogom so bile izvedene skladno. Po vajah z loki, ki so jih pokazale pionirke in po preskokih članov preko konja, so članice zaključile lepo uspelo akademijo z ritmično telovadno sliko »Slovanska lipa«, ki je bila izvajana ob deklamaciji in klavirski spremljavi. Glasbena spremljava je bila pri vseh točkah smotrno vključena v telovadna izvajanja in je v vsakem pogledu doprinesla lep del k uspehu telovadne akademije, katero je zapuščalo občinstvo z za-
zopet članice na dvovišinski bradlji dovoljstvom in odobravanjem.
Mladost (Zagreb) : Rudar 5:2 (1:2)
Rudar (Mfadjitci) : Odred (Ljubljana) 2:1 (1:1)
Uredništvo Trbovlje Uprava rudnika Trbovlje telefon 54 — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Odgovorni urednik Stane Šuštar