iHERiškA Domovina
lj22y 40UCAN IM SPIMT
IM UMOUAO« ONLY
/lfll/*g Wg/*l%l— HO
NO. 82
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. APRIL 24, 1968
lil
«LOV€NUN
MORN1NO MCWSPAJPtat4
ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI
Belgijska kriza še ni popolnoma razpletena
Spor med Valonci in Flamci je trd oreh.
, BRUXELLES, Belg. — Belgi-ja obstoja že 138 let, toda taka hude notranje krize, kot jo ima sedaj, še ni dočakala, čeprav v sedanji ni prav nič originalnega. Not zmeraj v belgijskih krizah, Se tudi sedaj Flamci borijo za kulturno in gospodarsko ravno-Pravnost. Pri tem so številčno Močnejši od Valoncev, jih je flarnreč v državi kar 55.4/4. Kri-2a bi se politično dala rešiti po vzorcu avstro-ogrskega dualiz-Illa, kajti jezikovno mejo sta obe belgijski narodnosti že spora-2Umno potegnili. Meja pa ni idealna. Na strani se nahaja par ^Ionskih jezikovnih otokov, ki isuace najbolj bodejo v oči. Na Banaski strani se nahaja na pri-lTlGr belgijska prestolica Bru-°Res. Bila je nekdaj čisto flam-ska, danes je valonska, tekom rodov je pač podlegla višji fran-c°ski kulturi in si jo osvojila.
Ba bi mogli Flamci “pregna-B Valonce iz prestolice, na to ®eveda ne morejo misliti, hoče-•)° pa v njej priboriti flamščini Vsaj ravnopravnost ne samo v Uradih, ampak tudi v javnosti in
družbi.
pa še drugi valonski otoki v flamskem morju, ki jih Flam-c' hočejo trpeti. Tak otok je na Primer francoska fakulteta na ahiski univerzi v Louvainu.. akulteta je privlačno kultur-P° središče in kazi flamski zna-mesta Louvain. Zato jo Jahici podijo z univerze, fakul-e^a pa noče iti kam drugam na jonsko stran. Ta spor je rodil udi zadnjo vladno krizo in dal vzrok za zadnje parlamentarne plitve, ki pa številčno niso ro-lle nobene spremembe v ravnemu političnih sil.
Novi parlament ni več stare ^rste, akoravno so v njem stran-e obvarovale v glavnem svoje °Sestno stanje, šele sedaj so u-botovili, da so v vseh strankah ^°bili ekstremisti premoč. To pa e hiore roditi druge posledice, se večje težave pri sestavlja-P vlade. Kandidatje za sestavo ade si kar podajajo roke, toda v ece pri sestavljanju do sfedaj e ni ime] noben.
v Pajo, da bo kriza rešena vsaj oa.C^no tako, da bo francoska, ^ hosno valonska fakulteta v °Uvainu morala iti na valonska 1 Počim bo problem ravno-ravnosti flamščine v prestolici °Stal še nerešen.
^ ducatu let nas bo že nad 4 bilijone
h New YORK, N.Y. — Združenj a^°Pi napovedujejp, da se bo nveštvo do leta 1980 pomnožilo sedenjih 3.35 bilijonov na 4.25 * Bonov. Od tega bo živelo tri rt'ne v razvijajočih se in v razvitih deželah.
biv T00 ^ namreG’ Aa se Pre,bi-tup3 StV° V 2osP°Parsko in kul-kli n a 'P r e ^ n e j ših deželah 11 boljšim zdravstvenim po-
^host^ nino^^ Počasnejše kot pa v
CUOygy
Belno
Na' •”.v' °blačno in hladnejše.
JVlsja temperatura do 60,
Novi grobovi
Andrew Založnik St.
V Veteranski bolnišnici je umrl 72 let stari Andrew Založnik St. s 15903 Grovewood Ave., mož Helene, roj. Ausprung, oče Andrewa, Johna in Jamesa (Mantua, O.), 3-krat stari oče. Pokojni je bil rojen v Sloveniji in je prišel v Ameriko leta 1911. Do svoje upokojitve leta 1959 je bil 30 let zaposlen pri American Steel & Wire Co. Bil je član ADZ št. 14, SNPJ št. 129 in organizacije veteranov 1. svetovne vojne. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v petek ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo.
Nixon ne vidi zmage pri prvem glasovanju
WASHINGTON, D.C. — Edini republikanski predsedniški kandidat Richard M. Nixon, katerega prijatelji trdijo radi, da ima imenovanje že v rokah, je izjavil, da vsaj za sedaj ne vidi svoje zmage pri prvem glasovanju na konvenciji, trdi pa, da bo gotovo dobil večino pri drugem glasovanju.
Podporniki gen. N. Rockefellerja, ki bi tega radi pripravili, da bi se aktivno .pognal za pridobitev imenovanja, pripovedujejo, da imajo že sedaj 400 kon-venčnih delegatov od 667 za imenovanje potrebnih. Seveda napovedujejo svojemu kandidatu gotovo zmago, če se bo le res lotil dela in se javno pognal za imenovanje na konvenciji.
Kjlub takim zagotovilom Rockefellerjevih pristašev je večina političnih opazovalcev prepričana, da bi konvencija republikanske stranke v Miamu Beach izbrala za republikanskega predsedniškega kandidata R. M. Nir
tf
xona.
Gverilci se spopadli z vladnim oddelkom v Venezueli
CARACAS, Venez. — V obrežni akciji vladnih čet proti rdečim gverilcem, ki dobivajo oodporo s Kube, je bilo v pretek-’ih dneh ubitih v zahodni Vene-'ueli vsaj 7 gverilcev, toliko pa ■anjenih. Med padlimi naj bi bi-’a tudi dva kubanska častnika, kot trdi venezuelsko uradno pomočilo.
Blaira in Nigerija sla začeli razgovore
Nigerija jc opustila zahtevo po priznanju nove upravne razdelitve kot pogoja za razgovore. Biafra se bo nemara odpovedala popolni neodvisnosti.
LONDON, Vel. Brit. — Nigerijski zunanji minister Okoi A-rikpo je prišel v angleško glavno mesto v zvezi z napori za neposredne razgovore med zvezno nigerijsko vlado in predstavniki republike Biafre, Vzhodne pokrajine Nigerije, ki se je lani v maju proglasila za neodvisno državo.
Biafra je že pred časom izjavila, da je pripravljena začeti pogajanja, seveda le brez pogojev, ki jih je Nigerija stavljala.
V	Lagosu so izjavljali, da se ne bodo pogajali s predstavniki Biafre, oziroma plemena Ibo, dokler se ne bo ta priznala nove upravne razdelitve Nigerije, ki je stcioila v veljavo s tem mesecem. Ti so to zahtevo odklanjali. Pretekli teden je Okoi Arikpo v Lagosu izjavil, da je zvezna vlada pripravljena začeti razgovore brez vseh pogojev. Odkar je namreč Tanzanija priznala Bi-afro, obstoji možnost, da to store še druge države črne Afrike.
V	tem bi se seveda položaj Biafre izboljšal in Nigerija bi morala nemara več popuščati, kot ji bo treba sedaj.
Vodniki Biafre so ponudbo Lagosa takoj sprejeli in komaj tri dni po svoji izjavi v Lagosu je bil Arikpo že v Londonu, kjer naj bi se razgovori začeli po posredovanju britanskih oblasti. Napovedano je bilo, da se bo sestal z raznimi člani vlade, tudi s samim predsednikom H. Wilso-nom.
Zvezna vlada poskuša od lanskega junija streti Biafro z vojaško silo. Dosegla je precej u-spehov in zavzela dober del zunanjega ozemlja, čeprav z velikimi žrtvami. Sedaj je vojskovanje prešlo v novo razdobje, ko pripadniki plemena Ibo odločno in trdno branijo svojo lastno zemljo. To vojskovanje se lahko vleče leta in leta, če ne bo končano potom pogajanj in sporazuma med osrednjo vlado v Lagosu in vodniki plemena Ibo.
Rev. Abernathy misli na majske demonstracije revežev v Washingtomi
ATLANTA, Ga. — Dočim je pokojni dr. M. L. King mislil koncem aprila prirediti le 4-dnevne demonstracije revežev v Washingtonu, ga hoče njegov naslednik Rev. Abernathy prekositi. Je sestavil načrt demonstracije v Washingtonu, ki naj bi trajala ves mesec maj.
Tja naj bi v maju romali v karavanah na vozovih s konjsko vprego reveži vse dežele, vsakih par dni druga skupina, in kazali noč in dan svojo revščino. Živeli bi namreč kar v šotorih na prostem in se pri tem hranili in o-blačili, kot to delajo v svojih krajih vsak dan svojega beraškega življenja.
Rev. Abernathy računa na velik dotok revežev posebno iz južnih držav. Kjer se bodo te “karavane” ustavljale med potjo, povsod bodo zvečer prirejale shode za lokalno javnost. Okoli 20. maja bodo vse karavane zbrane v Washingtonu, do konca maja se bodo pa vršile stalno demonstracije, posebno velika bo 30. maja.
Seveda je vprašanje, kdo bo poravnal stroške za vso prireditev. Morda bo ravno pomanjkanje sredstev prisililo avtorje te ideje, da se bodo omejili le na skromne manifestacije svojega načrta.
Pred novim rdečim napadom v Vietnamu?
SAIGON, J. Viet. — “Če bi bilo Hanoiu res do končanja vojne, bi bilo mogoče do 1. sept. skleniti in izvesti premirje v Vietnamu,” je dejal neki višji a-meriški častnik, pa Takoj dodal, da on v to ne verjame, da je preje treba računati z novo, veliko rdečo ofenzivo v Južnem Vietnamu.
Rdečo ofenzivo predvidevajo na področju mesta Hue, v katerega bližini se rdeči že dalj časa zbirajo, ali pa na Osrednjem višavju proti ameriški postojanki v Pleiku ali Kontum. šele, ko bi rdeči to napovedano ofenzivo u-spešno zaključili, naj bi se odločili za resna pogajanja. Da bodo ameriške in ostale zavezniške sile storile vse, da rdečim tak vojaški uspeh preprečijo, je razumljivo.
RAZG0V0RI ZE TA TEDEN?
Predhodni razgovori o končanju vojskovanja v Vietnamu se bodo po mnenju U Tanta začeli še pred koncem tega tedna v Parizu. Hanoiski zastopnik v Parizu jih je v privatnem razgovoru napovedal že za petek. Predsednik L. B. Johnson je med tem izjavil, da sploh ni gotov, če Hanoi resno misli na razgovore.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik ZDA L. B. Johnson je sinoči na sprejemu za diplomate v Beli hiši baje povedal, da je bil Washington “v stiku” s Hanoiem v ponedeljek in včeraj ter da bo verjetno tudi danes. Razgovori naj bi se tikali kraja za predhodne razgovore o končanju vojskovanja v Vietnamu. Johnson je dejal svojim gostom, da pravzaprav ni na jasnem, ali se Hanoi resno razgovarja o kraju za predhodne razgovore ali je to le njegova propagandna poteza. Glavni tajnik ZN U Tant je med tem dejal na tiskovni konferenci časnikarjem, da se bodo razgovori med Hanoiem in Wasdingtonom začeli še ta teden. Kot možne kraje je navedel Ženevo, Varšavo, Phnom Penh in Pariz. Zasebno je napovedal razgovore v Parizu.
Neki član severnovietnamske-ga zastopstva v Parizu je dejal, kot trdijo francoski viri, da se bodo razgovori med Hanoiem in Washingtonom začeli v Parizu že v petek. Južnovietnamski zunanji minister Tran Van Do je v Saigonu dejal, da njegova vlada nima nobenega ugovora proti Parizu.
Državno tajništvo v Washingtonu je včeraj izjavilo, da doslej še ni bil dosežen nikak sporazum o kraju in času predhodnih razgovorov s Hanoiem, Tiskovni tajnik McCloskey je pripomnil, da državno tajništvo deli upanje s Tantom, da bo do razgovorov skoraj prišlo. O kraju razgovorov ni hotel nič reči. Ko so časnikarji vprašali, če bodo razgovori v Parizu, je McCloskey odgovoril, da ni Pariza predložil ne Hanoi ne Washington. — To je res, predložil ga je U Tant, ko je bilo očitno, da so razgovori o kraju obtičali in je bila nevarnost, da do pogajanj sploh ne bo prišlo.
Ogenj uničil 11 danskih letal
KOPENHAGEN, Dan. — Požar je uničil 11 izvidniških letal danske armade, ko se je preteklo sobota nenadno vnela lopa, v kateri so bila spravljena. Tako si je morala v začetku tedna za vaje NATO čet, ki so sedaj v teku na Jutlandiji, armada izposoditi o-pazpvalna letala od Letalskih sil, ker svojih nima več veliko na razpolago.
WASHINGTON, D.C. — U-radno se trenutno ženeta za dosego demokratske predsedniške kandidature sen. Eugene J. McCarthy in sen. Robert F. Kennedy, oba močno liberalna, oba irskega porekla, o-ba katoličana. Odkar je predsednik L. B. Johnson razkril, da ne bo več kandidiral, sta o-ba kandidata vneto med volivci in med strankinimi vodniki po vsej deželi, da bi si pridobila čim močnejšo in čim številnejšo podporo za konvencijo demokratske stranke v Chicagu v prihodnjem avgustu, hi bo strankinega predsedniškega kandidata izbrala.
Sen. E. J. McCarthy se je izkazal v tej kampanji dosti spretnega in učinkovitega, dobil je precej več podpore tako med samimi volivci kot v strankini orginizaciji, kot je k d o r k o li upal pričakovati vključno on sam. Vendar jih je malo, ki bi mu prisodili dejanski izgled na končni uspeh. Tega so vsi napovedovali sen. Robertu F. Kennedyju, ki ima
Bo Humphrey še lahko ustavil R. F. Kennedyja?
v demokratski stranki lastno organizacijo in močno podporo še od časa, ko je organiziral predsediško kampanjo za svojega pokojnega brata Johna F. Kennedyja.
Robert F. Kennedy je napravil vrsto obiskov na univerzah po raznih krajih dežele in povsod govoril velikim množicam zbranih študentov. Ti so mu navdušeno vzklikali in ga skoraj nosili ni ramah. Navdušeni siprejemi na univerzah niso R. F. Kennedyju veliko koristili med srednjim in starejšim rodom volivcev, pa tudi ne v strankini organizaciji. On in njegovi sodelavci zastonj obletavajo vodnike delavskih unij. Doslej se ni še nihče od vidnejših izjavil za R. F. Kennedyja. Trdijo, da ni izključeno, da bo to storil W. R e u th e r, predsednik linije avtomobilskega delavstva. To bo pa nemara tudi vse. Sen. R. F. Kennedyju niso nič bolj kot unijski vodniki naklonjeni veliki podjetniki. Niso pozabili, kako je kot pravosodni tajnik svojega brata
predsednika Johna F. Kennedyja nastopil proti vodnikom jeklarske industrije, ko so ti proti svarilu predsednika zvišali cene jeklarskim izdelkom.
Ker se je sen. R. F. Kennedy v preteklosti, posebno še v času življenja predsednika Johna F. Kennedyja izpostavil na jugu dežele v boju za črnsko enakopravnost, se je tam na veliko zameril belcem. Ti o njem ne marajo dosti slišati, še manj seveda o njegovi kandidaturi za predsednika ZDA.
Tako od obeh senatorjev, ki se potegujeta za predsedniško k a n d i d a turo demokratske stranke, nima nobenen niti približno, kaj šele trdno večino med volivci ali v strankini organizaciji za imenovanje. Harris trdi, da 'podpira R. F. Kenned yj a v demokratski stranki 37%, E. J. MoCarthy-ja pa 22%. Oba skupaj bi torej imela večino, če bi bi10 njune pristaše mogoče povezati v eno skupino..
Podpredsednik H. H. Humphrey svoje kandidature sicer
še ni objavil, toda nihče o njem ne dvomi in njegovi pristaši so že več tednov pridno na delu. Humphrey sam, pravijo, da bo javno spregovoril o' svoji kandidaturi v soboto. Doslej se je zanj izjavil javno in odločno glavni predsednik AFL-CIO G. Meany, zanj se je izjavilo več vidnih demokratov, ki so osnovali posebni odbor “Združenih demokratov za Humphreyja”. Častno predsedstvo je prevzel bivši predsednik ZDA H. Truman. Trdijo, da uživa Humphrey trdno podporo demokratske strankine organizacije na jugu dežele, da se nagibljejo na njegovo starn tudi veliki .podjetniki, ki nimajo nobenega zaupanja v R. F. Kennedyja. K Humphreyju se nagiblje tudi velika večina redne strankine organizacije. Tako ni čudno, da so uredniki ameriških časopisov, zbrani pretekli teden na letni konvenciji v Washingtonu, v razmerju 2:1 napovedali na demokratski strankini konvenciji v avgustu zmago Humphreyju.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Držav no tajništvo je objavilo, da Združene države nimajo nobenega namena “kupiti” svobodo moštvu izvidniške ladje Pueblo, ki jo je 23. januarja letos zasegla Severna Koreja pred svojo obalo na visokem morju.
LONDON, Vel. Brit. — Vodnik konservati vne stranke E. Heath je zavrnil pritožbo E. Powella proti odpustitvi tega iz “senčne vlade” zaradi njegovega “hujskajočega” govora preteklo soboto v vprašanju novih predpisov v vseljevali ju. Heath je v glavnem zastopal v parlamentu podobno stališče kot Powell, le da ga je predložil in razpravljal o njem ^ umirjeno. Parlament je včeraj j piedlog izglasoval in ga posla! 1 v zgornjo zbornico.
WASHINGTON, D.C. — Zvezno vrhovno sodišče je odločilo s 6:3 glasovom, da imajo države pravico izdati posebne predpise in zakone o prepovedi prodaje opolzkega časopisja, mladini izpod 17 let.
CLEVELAND, O. — Včeraj so v južnem delu Ohio in v severnem Kentuckyju zahtevali tornadi II človeških življenj, med njimi 6 samo v Wheclers-burgu v Ohiu, in povzročili precejšnjo škodo. Močno neurje je divjalo tudi preko samega Clevelanda in njegove okolice, vendar tu ni bilo posebne škode.
SAIGON, J. Viet. — O pretekli ponedeljek izginulem letalu F-111A ni še vedno nič podrobno znanega. Ameriško vojaško poveljstvo trdi, da je izginilo nad Tajsko, ko se je vračalo s poleta nad Severni Vietnam, Hanoi pa je objavil včeraj, da je bilo letalo sestreljeno nad Severnim Vietnamom. To je v kratki dobi enega meseca, kar so ta letala vključili v vojne akcije v Vietnamu, že tretje izgubljeno letalo. Vsako stane 6 milijonov dolarjev in je najnovejše in najboljše, s čimer ameriške letalske sile trenutno razpolagajo.
PRAGA, ČSR. — A. Dubček je naročil vodniku češkoslovaške delegacije J. Lenartu na konferenci v Budimpešti, kjer so se zbrali danes zastopniki komunističnih strank, da pripravijo vse potrebno za glavno konferenco k o m u n i s ličnih strank v novembru ali decembru v Moskvi, naj sporoči zastopnikom Komunistične partije ZSSR v Budimpešti, da bo ČSR konferenco zapustila, če bo na njej kdo hotel kritizirati zadnje spremembe v ČSR. Vodnik ČSR Dubček je klical že preje na odgovor sovjet-
Iz Clevelanda in okolice
Poroka—
V	soboto, 27. aprila, se bosta ob treh popoldne poročila v cerkvi Marijinega Vnebovzetja v Genevi, Ohio, 594 W. Main St., Silvester Staniša, sin Mr. in Mrs. Frank Staniša, in Judith Ann Gruber, hčerka Mr. in Mrs. Joseph E. Gruber. Poročne obrede bo opravil rev. F. Blatnik. Poročno slavje bo v Slovenskem domu na Holmes Avenue v Clevelandu ob sedmih zvečer. Čestitamo in želimo vso srečo! Zadušnica—
V	nedeljo, 28. aprila, bo v cerkvi sv. Lovrenca ob desetih dopoldne sv. maša za pok. Ronalda Prosena ob 5. obletnici njegove smrti.
Asesinent—
Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ sporoča, da bo pobirala asesment jutri, v četrtek, od 5.30 pop. do 8. zvečer v šoli sv. Vida.
Banket SŠK—
V	soboto, 27. aprila, ob sedmih zvečer bodo imeli kegljači Slov. športnega kluba banket v Baragovem domu.
“Evropski biseri” v Baragovem domu—
Jutri, v četrtek, ob sedmih zvečer bo rev. J. Godina kazal v Baragovem domu “Evropske bisere” na barvnem filmu: govor sv. očeta množici na Trgu sv. Petra v Rimu, Slovenik, Montserrat na Španskem, Salzburg, Koroška itd. Vstop prost! Vsi vabljeni!
V petek in soboto demonstracije proti vojni?
NEW YORK, N.Y. — To napoveduje znani Dellingerjev Mobilizacijski in paradni odbor, ki ima največ pristašev med mladino, posebno med študenti. Odbor trdi, da bodo v petek štrajkali ne samo študentje v Ameriki, ampak po vsem svetu. V Ameriki je že 80 univerz obljubilo svoje sodelovanje. V soboto bodo obhodi in zborovanje najmanj v “13 velikih mestih”, kjer bodo govorili le splošno znani govorniki, na primer vdova po pokojnem dr. Kingu.
Policija zaenkrat še ne misli, da bo iz te akcije kaj prida kruha.
Robert F. Kennedy pojde v Berlin?
WASHINGTON, D.C. — Za-hodnoberlinski župan Klaus Schuetz, katerega položaj so zadnji študentovski nemiri nekako omajali, je pozval za 1. maj na obisk kot glavnega govornika sen. Roberta F. Kennedyja. Tega imajo berlinski študentje menda radi in župan je prepričan, da bo doživel navdušen sprejem in obudil spomin na znani govor svojega brata Johna F. Kennedyja junija 1963.
Sen. R. F. Kennedy se še ni odločil, pa sodijo, da bi vabilo sprejel kljub temu, da je sredi kampanje za primarne volitve.
skega poslanika v Pragi Čer-volenka, ker se je ponovno razgovar jal z o d s t a vljenim vodnikom A. Novotnym. OTTAWA, Kan. — Novi predsednik kanadske vlade Peirre E. Trudeau je včeraj razpustil parlament in razpisal nove volitve za 25. junij. V sedanjem parlamentu vlada ni imela večine in Trudeau upa, da bo to v novem parlamentu dobil. )
AMSfiišKA DuiviuviiNA, April 24, 190«
POiigMWI
tj: 17 St. Clair Ave. — RBnderaon	- r,!**'>'«>iand, Ohio 44103
National and International Circulation
privesek glavnemu odboru KPČSR, napredna stran pa pra- ga kot obiskati fante ž belim gove, pa morajo zdaj zgraditi še vi, da moia pailament biti nad glavnim odborom. To narav-5predpasnikom.	.malo semenišče, če hočejo spre-
no komunizem stare vrste odločno odklanja. Debata b tefrlj Torej še enkrat izrekam« vam jemati nadebudne fante, ki čuti-
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
fra Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za I meaece fra Kanado in deželo izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
Lnited States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
se je začela in bo zmeraj ostrejša, saj je treba najti pot do svobode, četudi morda le “socijalistične”. Pojavlja se že vprašanje strank, vprašanje, komu naj bo vlada odgovorna itd.
Če dodamo še nerešeno vprašanje odnosov med Čehi in Slovaki, mislimo, da smo navedli vsaj glavne čeri za novi režim v Pragi. Vsaka čer je pa taka, da se na njej lahko razbije čolnič mlade češkoslovaške politične svobode, ki sedaj tako samozavestno brsti ob Vltavi in na Hradčanih.
MimminiiiuiiiiimuuuiiimiH
sinimniinnuininjiuiiiuuniiiuuiiiiiiiiiiiiimimuujjiiiiimiiDniiiniuiniiiimimnii
Pennsy1vanski prepihi
(Poroča Majk)
wriuu
rauuumuuumuiuuuniiiuiui
No. 82 Weds., April 24, 1968
Češkoslovaška pot v komunizem
Začela se je 1. 1948, torej pred 20 leti. Takrat je Češko slovaška bolj po svoji politični kratkovidnosti kot po gospo darski in socijalni nuji prišla pod komunistično diktaturo Kakor hitro je nastopila pot v komunizem, ji je Stalin po stregel s svojim učbenikom, ki so ga češkoslovaški komu nisti z veseljem sprejeli kot vodilno smernico za domačo komunistično politiko.
Ta politika, bolj znana pod imenom stalinizem, se je o pirala na dva praktična stebra; komunistična stranka mora biti gospodar na vseh področjih človeškega življenja, vodilni komunisti pa morajo osebno voditi hkrati politiko, go spodarstvo, socijalno udejstvovanje, kulturo itd. Režim to variša Novotnega je bil v tem pogledu pravi simbol češkega stalinizma: Novotny sam je bil obenem predsednik republike in glavni tajnik stranke, njegova okolica si je pa razdelila druga odločilna mesta. Tako je na češkem o vsem odlo čal ozek krog tovarišev okoli Novotnega, ki so se pri tem opirali na partijske birokrate v javni upravi, gospodarstvu itd.
Dobro življenje jih je polenilo, kar se je posebno čutilo v vedno hujši gospodarski krizi, kjer je tako imenovano plansko gospodarstvo zmeraj bolj šepalo. S tem pa naravno niso bili zadovoljni tisti komunisti, ki so izvrševali smernice Novotnijeve centrale. Njihove nezadovoljnosti se je nalezel tudi del članov glavnega odbora KPČSR. Spori in trenja v glavnem odboru so dajali pogum vsem, ki so bili proti režimu tovariša Novotnega. Iskali so zaveznike tudi v glav nem odboru in jih našli v tako imenovani struji “napred nih komunistov”, ki so se protivili konservativnemu krilu od vodstvom Novotnega.
Tako je med komunisti v Pragi zmeraj nekaj vrelo. To so opazili tudi glavni stebri češke kulture, posebno pisate Iji. So se zmeraj bolj upirali režimovcem, do prvega odkritega spopada je prišlo lansko poletje. Kulturna struja je sicer podlegla, toda le na videz. Podprla jo je praška ulica ki so jo zbudili iz spanja študentovski aktivisti s svojimi manifestacijami in demonstracijami. Praška javnost ni sicer aktivno podprla študentov, jim je pa dajala potuho svojimi simpatijami. Tako so študentje rogovilili, literafje protestirali, praška ulica se pa veselila, dočim so ostali sloji (delavci, partizani, kmetje) stali ob strani in čakali, kaj bo Nihče se ni potegnil za stebre stalinizma. Osamljenost jih je začela moriti in podprla aktivnost napredne komunistične struje, ki je končno začela zmagovati v praktični politiki. Padel je Novotny, z njim vred so izginili iz politike tudi vsi njegovi ožji sodelavci, dežela je dobila novega pred sednika, novo vlado in novo plast vodilnih komunistov.
Kaj pa sedaj?
Novi praški napredni režim, ki ga vodita generalni tajnik KPČSR R. Dubček in novi ministrski predsednik Čer-nik, ima najnevarnejšega nasprotnika v lastnih vrstah: glavnem strankinem odboru in njegovih organih. Člane za glavni odbor je pred leti nabral Novotny, precejšen del mu je ostal zvest. Glavni odbor je torej še močno pod vplivom konservativnih komunistov. Odbor postavlja strankin kongres. Napredna struja bo torej morala misliti na sklicanje kongresa, če bo hotela imeti “svoj” glavni odbor. Do tega je pot zelo dolga, kajti aparatčiki se ne dajo zlepa obglaviti Zahteva po izrednem kongresu je bila pretekli teden odklonjena, premestili so le redni partijski kongres iz druge polovice pridodnjega leta v prvo polovico.
Nič manj nevaren ni za novi režim Kremlj. Kremlj se je sprijaznil s sedanjo partijsko garnituro, ker pač druge ni bilo na razpolago. Jo samo prenaša in še to samo do preklica, to se pravi, dokler bo novi režim sledil moskovski zu-
nanji politiki, doma pa uvajal in izvajal samo take reforme, ki se nad njim ne bodo škandlizirali konservativni komunistični krogi po vsem svetu. Ne smemo si namreč prikrivati dejstva, da se v komunističnem svetu trenutno vse obrača na desno. Peiping je že na skrajni desnici, Romunija se tudi vnema zanjo, akoravno v zunanji politiki ne hodi z Moskvo. 1 udi Tito kaže veliko zanimanja za konservativne vzore vsaj na nekaterih področjih, Gomulka se lovi sem tertja, Ulbricht^pa pridno vihti konservativno zastavo.
Dubček in Černik bosta torej morala zelo previdno plavati med konservativno miselnostjo, ki začenja prevladovati v komunističnem svetu, pa pri tem ni podobna stalinizmu, in pa libeialnim apetitom praške javnosti. Ker nimata na svoji strani organiziranega delavstva in kmetov, se moreta opirati le na inteligenco, študente in ostanke nekdanjega češkoslovaškega srednjega stanu. Vsi ti pristaši novega režima se pa ponašajo s tem, da niso konservativci Zato bodo v Kremlju natanko gledali vsako koncesijo, ki jo bodo napredni komunistični krogi dobili od sedanjega režima
Vsa ra podtalna trenja in očitne napetosti bodo butnile na dan pri vprašanju, kakšen naj bo novi parlament Pravoverni komunisti mislijo, da mora biti to, kar je bil do sedaj:
Pittsburgh, Pa. — Pri nas v naši slavni “Panslavaniji” imamo vedno svoje vrste prepire, sitnosti in težave. In ker živimo zdaj v času neuklerstva, ali če hočete atomstva, nam tudi to vsiljuje precej sitnosti, kolikor je v tem v zvezi proizvodnja premoga in rudarstva.
Starim premogarjem, ki uživajo pokojninstvo zadnjih 25 let, bo tudi to težko razumljivo. Kaj naj bi imel opraviti premog z neuklerstvom? Vse rude, v te je vključen tudi premog, imajo gotove naravne lastnosti. Preiskovalni strokovnjaki tega pravijo, da igra premog v tem zelo pomembno vlogo, ali če hočemo reči delež. Tako se počasi vključujejo v naše unije premogarjev in rudarjev vse vrste inženirski strokovnjaki in ti dajejo našim unijam počasi drug obraz. Kako in s čim? S tem, da zahtevajo nove odgovornosti do članstva itd. To pa obtežuje blagajne u-njiskih oddelkov in tu je tista točka, ki povzroča pritisk na živce unij. To radi tega, ker sitnosti in težave pridejo in prihajajo po mnogih raznih potih tja, kamor so namenjeni. In tam pa povzročajo vodstvom sive lase in vročico.
Tako, kakor poroča “PPG”, imajo take sitnosti pri “United Mine Workers” vse podružnice, posebno ipa še okrožje št. 50. Pravijo, da grozi razkol in da nekatere edinice se znajo ločiti od UNM organizacije. Upajmo, da se bodo pobotali in da bodo uredili, da bo za vse prav.
* RAZLIKA MED GENERACIJAMI zna zadeti in učinkovati na prihodnjost. Analist javnega mnenja L. Harris je pred kratkim objavil zanimivo razlago, kaka razlika je nastala zadnjih 30 let med mladimi ljudmi, ki niso še dosegli starost 30 let, jn med starejšimi nad omenjeno starostjo. Razlika je vidna in še kako, pravi. Ta razlika se najbolj vidi v gospodarskih položajih med starejšo in mlajšo generacijo. In to vse naokrog. V vrednostih in modah življenja. Ta razlika sicer zna vplivati na prihodnje volitve v jeseni. Obenem ta razlika bo temeljno imela zelo globok vtis na vse življenjske razmere v tej zadnji tretjini tega stoletja.
Harris navaja dalje, da mladi ljudje sedanjih časov so veliko bolj nestrpni, kakor so bili sedanji starejši ljudje v svojih mladih letih. Zato zahtevajo več in hočejo živeti danes, uživati danes, ne čakati in zbirati sredstva za stara leta. Tiste skrbi, ki so trle nas starejše in še bolj pa naše prednike pred starostjo in boleznijo in drugimi težkimi časi, se zdi, da ne delajo sedanjim mladim takih skrbi, kakor so jih delale preje. Temu pravi, da so razlogi v boljši izobrazbi in znanju. Danes vsaj po velemestih kjer so šole blizu in na razpolago, ima vsak tretji mladec ali mladenka višjo šolsko izobrazbo. Pam se naučijo, da je za zdravstvo in vse drugo dandanes socialno bolje preskrbljeno, kakor je bilo še do prav zadnjih let. Zato strahu pred težkočami- ni takega, kakršnega so imeli naši predniki. Življenje postaja lažje, zato ga, kakor izgleda mladi ljudje u-živajo bolj brezskrbno kakor so ga predniki. Dandanes mladi ljudje, ki se poročijo, se ne bojijo gospodarskih težav. Brezskrbno nabavljajo posojila za to
in ono, kupujejo udobna stanovanja, avtomobile in drugo. Veletrgovcem in industrijskim izdelovalcem in prodajalcem vseh vrst to pa tudi nekako prav služi, s tem imajo nekako na vajetih mlade z obveznostmi za odplačila na dolgove in obresti in nekako tako zaenkrat vse vozi, kakor vozi in dokler bo vozilo.
Ta sprememba, pravijo, bo vplivala tudi na prihodnje volitve. Mladi ljudje gledajo na nje z drugimi očmi kakor starejši. Volili bodo najbrže tiste “strice”, ki jim bedo znali bolj in več obljubljati, kakor drugi. Če jim bodo mogli vse tisto, kar jim bodo obljubljali, potem tudi nuditi in dati, je seveda drugo vprašanje. To bo pa povedala bodočnost.
* S ŠOLAMI IN UČITELJ-STOM VEDNO VEČ SITNOSTI.
—	Dan za dnem slišimo na radiu, televiziji in objavljajo v tisku, da stavkajo po vsej deželi tu in tam učitelji in učiteljice, tu in tam celo učenci in učenke. Učiteljstvo ni dovolj plačano, pravijo. Šolarji pa hočejo posnemati prismojene “hippies” in če jim ne pustijo, da bi nosili dolge lase, pa stavkajo.
Zgleda, da dandanes vsak stan vozi po svoje. Za druge se ne meni ne eden en drugi. Tudi ne za to, če pri tem trpi javnost, skupnost ali kdorkoli. In vendar so pri tem prizadeti interesi vzgoje, od katere bo odvisna bodočnost naroda. Vse to kaže, da s i s t e mi našega vzgojevalnega, kulturnega in socialnega življenja potrebujejo temeljitih pre-uredb v vodstvih in upravah na svojih poljih. Odločnosti in reda manjika.
Vse to ustvarja kaj čudno podobo. Nas vse prikazuje kot nekake sebičneže. Drug proti drugemu stavkamo. Naglašamo zahteve, če prav ali ne prav. Kdo vse to ustvarja?
Pravi odgovor na to je najbrže ta, da sebičnosti vse to vodijo. Tu taka, tam taka. Da bi se prišlo pri teh večnih sitnostih do glavnega jedra, do glavne korenine, iz katere vse to prihaja in se razrašča v vse strani našega gospodarskega, kulturnega, političnega in socialnega življenja
—	za to se pa nihče ne pobriga, kakor bi bilo potrebno in da bi imelo uspehe. Vse, kar je pri tem, je preveč nepotrebnih besed, dejanj premalo in največkrat nič. Svet pa vozi v teh zadevah vedno po starih potih.
— Vsem rojakom, kjerkoli na tem našem širokem in okroglem svetu, iskren slovenski pozdrav od
Starega Majka.
—-----o-------
Zahvala Tabora
Vsem:
Najlepša hvala in Bog živi! Krajevni odbor Tabora
f jo v sebi duhovski poklic. Mi-
Pokrajinske lepote Slovenije in Švice
CHICAGO, 111. — Pokrajinske lepote Slovenije in Švice bodo predmet predavanja, ki ga bo imel v soboto, 27. aprila 1968, ob pol osmih zvečer v dvorani pod cerkvijo sv. Štefana, 1852 W. 22 Place, Chicago, 111., dr. Karel Vojska, uradnik švicarske letalske družbe “Swissair” v Zueri-chu. Njegovo pripovedovanje bodo spremljale barvne slike, ki jih ima s seboj približno tri sto.
Na to predavanje vabi čikaške Slovence odbor sestavljen iz zastopnikov štirih slovenskih društev v Chicagu: Podružnice Lige katoliških slovenskih Amerikan-cev, podružnice Društva slovenskih protikomunističnih borcev “Tabor”, podružnice Slovenske narodne zveze in odseka Društva slovenskih akademikov v Ameriki “Sava”. Ta društva so bila rada pripravljena, da ustrežejo želji gospoda predavatelja in mu omogočijo predavanje v Chicagu, ki bi mu nudilo priložnost, da se obrne tudi do dobrih src v Chicagu za pomoč revni družini pokojnega svojega prijatelja in sotrpina v vojnem času, nazadnje pa souradnika pri “Swissair” bivšega domobranskega častnika Martina Žekarja. Le-ta je umrl predlani po dolgotrajni bolezni, ki si jo je nakopal v komunistični ječi. Zapustil je vdovo Slovenko s tremi otroci, ki žive v jako težkih razmerah.
Vstopnine ne bodo pobirali nobene, pač pa prostovoljne pri-speke v pomoč Žekarjevi družini.
Čikažani! Pbkažimo s čim številnejšo udeležbo, da vemo ceniti tako žrtve umrlih kakor tudi plemenita prizadevanja živih nekdanjih proti komunističnih borcev.
Stanko Masič
slim, da v sedanjih razmerah narodu doma največ pomagamo, če škofe in redovne predstojnike podpiramo pri njih prizadevanju za vzgojo novih duhovnikov, ki .naj v rojakih vero naših očetov ohranjajo.
Zato vsem darovalcem in še posebej nabiralki ge. Dobnikar-jevi: Bog plačaj za vašo izdatno pomoč!
Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB.
CLEVELAND, O. — Največjo zahvalo vsem, kateri ste se udeležili v soboto, 20. aprila, domobranske večerje. Bratje in sestre, vedite da ste v objemu svo-iih prijateljev in znancev v večerni uri veselja privabili smeh na obraze mnogim, kateri so potrebni naše pomoči.
Mi kot člani, bili to v odboru ali izven njega, si ne pridržujemo ne hvale ne priznanja, kajti nam je to naša dolžnost.
Vse priznanje tako lepo pripravljeni večerji, to bilo v kuhinji kot serviranju, pripada vam, žene in dekleta. Priznanje tudi vam, fantje za baro, kajti po tako dobri večerji ni kazalo druge-
Iz malega raste veliko
PATERSON, N.J. — Več nabirk je v teku med rojaki v Združenih državah, nekatere so si postavile visoke cilje, druge se zadovoljijo z manjšimi zneski pa kar vse lepo uspevajo. Znamenje, da smo Slovenci radodaren narod, ki radi žrtvujemo v dobre namene.
Tudi podpisani sem berač, ki včasih tega in onega pocukam za rokav in poprosim za pomoč oo. salezijancem v stari domovini. Nič veliko se ne vsiljujem, ko vidim, koliko drugih nabirk je v teku, pa vendar mi od časa do časa kane kak lep dar. Bogu in Mariji hvala zanj, pa tudi darovalcem.
Tako sem te-le dni prejel od ge. Marije Dobnikar iz Clevelanda kar čedno vsoto $325, ki jih je nabrala kot podporo oo. salezi-jencem v Sloveniji za vzgojo du-hovskega naraščaja.
164 darovalcev je podpisanih na nabiralni poli. Joj, koliko kljuk je morala nabiralka pritisniti! En dar je bil $10, 21 jih je po $5, vsi drugi so manjši. Mislim, da so darovalci svoj dar z lahkoto utrpeli in zaradi njega ne čutijo pomanjkanja, tudi slo-
venska kapela v Washingtonu, niti Slovenik v Rimu ne bosta zalGenfu je bila 10. septembra 1898
Veličastno romanje po Evropi
(Konec)
CLEVELAND, O. — Na letališču v Monakovu se nismo poslovili samo od lepe Bavarske marveč tudi od našega zvestegr voznika Edita Kotzaureka, ki nas je vodil s svojim avtobusom od Dunaja čez Alpe in čez Brenner v Monakovo, brez najmanj šega pripetljaja, bil z nami zelo prijazen in postrežljiv družabnik ter se udeleževal naših slovesnosti v Solnogradu, pri Gospe Sveti ter na Sv. Višarjah.
Ob 2.45 smo odleteli v svobodno Švico'; samo eno uro in dvajset minut je vzelo, da smo pristali v Genfu (Geneva), kjer nas je že čakal švicarski avtobus, ki nas je peljal eno uro pc mestu na ogled; medpotomr nam je voznik kazal in razlaga) znamenitosti velikega mesta pot je vodila skozi velikanski park, odkoder se je videlo na gorske velikane in na Mont Blanc; videli smo palačo Združenih narodov, historični muzej konservatorij in velik spomenik vojvodi Karolu XL von Brunswick, ki je podaril mestu 16 milijonov dolarjev, za kar mu je mesto postavilo v zahvalo krasen spomenik. Voznik je kazal na velikansko uro ter hudomušno dostavil: Ta ura kaže čas točno do sekunde — le kadar se ji zljubi; skozi Genf teče reke Ron ki deli mesto v dva dela. Čez reko drži več mostov; voznik je med potjo pel slavo Calvinu, ki je ustanovil v Genfu univerzo in hvalil protestantovsko katedralo sv. Petra. Pri tem hvalisanju ni nič omenil, da je bila ta katedrala nekoč katoliška, ki si jo je Calvin 1. 1536 s svojo strahovlado prisvojil od katoličanov prepodil vse katoliške duhovnike, si polastil vse katoliške cerkve ter kot velik bblastnež utrdil svoj protestantizem, ki ga je prinesel iz Francije.
Nastanili smo se v Hotel Montana, kjer smo prenočevali; imeli smo še mnogo časa do večera, radovednost nas je vodila zopel po mestnih ulicah; Genf je središče urarskih mojstrov, tu imajo svoj sedež najfinejši urarji zlatarji ter brusilci dragih kamnov. Po izložbenih oknih se jr blestelo samo zlato ter zlati o-kraski, zdelo se nam je, da sme zašli v začarano kraljestvo, kamor so nakopičili veletrgovci vse zlatnino iz celega sveta; tolike lišpa in bogastva nismo še nikjer videli.
Genf je tudi shajališče diplomatov ter raznih visokih državnikov, ki imajo tu svoje konvencije. V Genfu je bilo 1. 1864 ustanovljeno društvo Rdečega Križa ki se je sčasoma razvilo v svetovno mednarodno društvo, ki skuša lajšati gorje ranjencem v nesrečah in v raznih vojnah. V
Ferdinanda iznebiti, ker j c poročil češko grofico Zofijo pl-Chotek. Izzivali so Srbe ter cb ijihovi meji priredili orožne vaje na Vidov dan; sam belgrajski ooslanik na Dunaju je svaril ladvojvodo, naj ne hodi v Sarajevo v nesrečo, toda dunajski sabljarji so prav njega poslali v gotovo smrt. Prva svetovna vojna ni bila drugega, kakor boj proti Slovanom, Slovane so hoteli uničiti za vsako ceno, — Pa ;o uničili sami sebe.
Kadar so bili avstrijski cesarji v stiski in potrebi, tedaj so se ^edno obračali k Slovanom za nomoč; tako je cesar Jožef II-•omal osebno k ruski cesarici Katarini II. ter jo prosil pomoči; Katarina je ugodila njegovi orošnji, da se je potem lahko bojeval s Turki; tudi cesar Franc ložef L bi izgubil prav gotovo krono in vladarstvo, da ga niso ■ešili Rusi madžarskega upora V etu 1848. Za plačilo je Avstrija k 1914 napovedala Rusiji vojsko, ^ač črna nehvaležnost!
Iz Geneve smo odšli drugega Ine, 3. avgusta, ob 11. zjutraj :roti New Yorku. Naše letalo se e dvignilo 10,000 metrov nad nor jem in se ustavilo za eno uro ' Lizboni; iz Lizbone smo odle-eli ob 4. uri pop. visoko nad A-•ore ter došli v New York ob 130 zvečer. V New Yorku se je cončalo naše tritedensko romarje, ki je bilo tako lepo, zanimi-ro in veličastno, da nam bo osta-o v prijetnem spominu vse živ-jenje. Pozdravljali smo se ter se olažili z upanjem, da se bomo opet vsi skupaj srečali na pri' mdnjem potovanju, ki je na vi-liku od 23. septembra do 14. ok-obra 1968 v južno Evropo ter °' leta biti tudi lepo in zanimivo; ibiskali bomo Fatimo, Lizbono, -’orto, Nazare in Coimbro, (kjer ':ivi Lucija — fatimski otrok)-Nato pojdemo v Španijo v San-iago di Compostela (Sent Jakob Kompostelski, kamor so v prej' '-njih stoletjih romali tudi Sl°' 'end), Madrid, z okolico (Tole-lo, Segovia, Escorial, “Dolin3 )adlih v civilni vojski”), Barce-ona, z Montserratom. Iz Spanij6 omo odleteli v Italijo — v Ri111’ :jer bo avdijenca pri papežu; v Veapel, Pompei, Sorrento, Cap' i, Monte Cassino, Florenca, bera in Piša z nagnjenim stol' rom, Milan in Geneva v Švici* rdkoder se vrnemo v New York-Potovanje se bo vsekakor vrši' o s Swissairom ter s posredovanj©rn potovalne agencije KollaO' ier. — Ob sklepu pozdravlja1*1 7se čitatelje ter izrekam Amefi' ;ki Domovini najlepšo zahvala .a odlično priobčevanje veličasi' nega romanja. Ernest Terpin
!Z NAŠIH VRST
Milwaukee, Wis. — Spoštovali! Tukaj Vam prilagam naroc' dno za eno leto. Vidim, da n*11 io kmalu zapadla.
Ameriška Domovina mi je Pr* j ubij ena in jo rada berem- %e' im Vam mnogo naročnikov 111 nnogo uspeha 'pri Vašem delu-S spoštovanjem!
Anna Planovsek
to nič prikrajšana, niti Baraga in Slomšek ne bosta zaradi te nabirke pozneje prišla na oltar. Če je dobra volja in radodarnost, je za vse potrebe nekaj. Važno je, da vsak da po svojih močeh, pa tudi, da se najdejo ljudje, ki imajo potrpljenje, da nabirajo po majhnih darovih. “Zrno do zrna — pogača, kamen do kamena — palača.”
Tukaj gre za kamne. Salezijanci v Sloveniji so v Želimijem pod Ku-reščkom postavili dom za
umorjena cesarica Elizabeta, na katero je prežal iz zasede italijanski anarhist Luccheni ter jo zabodel z bodalom do smrti. Po celi Avstriji so vsi narodi žalovali za cesarico, na Dunaju pa ni nihče radi tega umora zganil niti z mezincem, dočim so dobrih šest let pozneje uprizorili dunajski oblastneži prvo svetovno vojno radi umora nadvojvode Frajn-ca Ferdinanda v Sarajevu 28. junija 1914. Ta umor je bil že na Dunaju dobro premišljen in prh
klerike in si nakopali težke dol- pravljen, ker so se hoteli Francu
Cleveland, O. — SpoštoV*1110 iredništvo! Prejel sem Vaše °"' vestilo, da mi bo zapadla nar0^ nna. Prilagam denarno nakaz*11 :o za obnovo iste, listu pa zeliko sreče in uspeha v bod°c nosti.
Vas prav lepo pozdravlja
-Stane Hočevai
♦
Hibbing, Minn. — Spoštoval* Priloženo Vam pošiljam ua*0^ lino za nadaljnega pol leta- c v znesku o-sem dolarjev m* ‘ darovala moja hčerka za Veh noč. Ona je prišla k meni na bisk iz Kalifornije.
Ameriško Domovino zelo da berem. Ta mi krajša čas, zaradi slabega počutja nlka1*10, ne morem. Moje zdravje r©3 J najboljše, vsak dan sem slabs^
Želim Vam vsega dobrega 1 Vas lepo pozdravljam
Mrs. Mary H. Obersta*
AMERIŠKA DOMOVINA,

Bogomir magajna:
GRANIČARJI
se nam je, je sam vrag združil z na-Po vrsti nam je
Bojevanja ni bil še Vešč in ker smo mislili, da je 2vit in da nihče ne bo mislil, da Je hajduk, smo ga pošiljali v vasi P° hrano in smodnik. Odhajal je Navadno z Natašo, toda vračala sta se vsak po svoji poti. Nataša 3e namreč vedno izvrševala poizvedovalno službo. Jaz sem velikokrat videl, kako so v taboru P° cele ure prežale njegove oči na lepi deklici, toda mislil sem si; Krasotec je mlad in težko J^ora biti njegovemu'srcu živeti rez žene. Nataša pa mu nikdar vračala pogledov, kajti ona Je bila zvesta prisegi, da bo vsem k sestra.
v Začele pa so se dogajati pre-oudne stvari in zdelo se nam da se
potnikom. ___________ ______
Spodletelo mnogo načrtov, ki bi Se mogli uresničiti, če bi sam 2Sdej ne imel prstov vmes. Kakorkoli smo prišli, smo zavohali kočne straže, kakor da je begom nekdo sporočal vsak naš načrt, In dvakrat smo bili nenadoma °bstreljevani v gozdu, samo beg jras je regp jn morda tudi stra-ftoPetstvo nasprotnikov, ki jih Je bilo mnogo več kakor nas. ’eki dan smo pdposlali Marka k Ivico, da bi ubila nasilnika, ki Je štirikrat v enem letu izterjal davek od ljudi in ugrabil čast 'kki de voj ki. Vse je bilo tako Pripravljeno, da se ni nihče iz-nas bal za Marka in Ivico. °da oba bednika so ujeli in ju °besili na drevo sredi trga. Prav 8otovo je bilo, da je nekdo izdal ?kčrt. Toda kdo naj bi ga izdal? bičali smo vsi. Nihče ni mogel ^krjeti, toda oči so plašno zastr-kelg rned nami. Vendar bi se kbče ne upal sumiti, če bi Miše Skopljana. Dva Pkjd smrtjo obeh tovarišev je Nataša v trgu na poizvedo-Vatlju prav za tem nasilnikom in Jes načrt je pripravila oira sama. ^'ka Skopljan pa se je tedaj ^Plazil h glavarju in mu govoril
kko:
Jaz nobenega ne morem ob-mževati, toda blagor nas vseh Zahteva, da govorim. Šel sem ^eki cjari z Natašo v mesto in Gdaj sem videl, kako se je ona Pridružila nekemu begu. Pila je Vko z njim kakor kaka ciganka Potem odšla v noč z njim. °da jaz sem mislil takrat, da je °na odšla radi poizvedovanja in ySein nobenemu nič povedal.
rrndar se mi ie vse to prečudno 2azdelo.’
Glavar je tedaj — jaz sem to °bro videl — nastavil Krasotcu ^mokres na čelo in zapičil svoj P0gled v njegove oči. Toda Kra-^ec je vzdržal pogled in ni se aJ samokresa. Tedaj je glavar °bledel in njegove oči so strašil0 zažarele. Molče smo takrat j njegovo povelje obkolili Na-ava°- Zaklical je glavar: ‘Tova-^lsi poginjajo. Zakaj? Tovariši* sama nebeška lepota je lah-k° Mž, toda kdaj se je zgodilo, a je sestra izdala brata? Ali je j l0S°če, da je tako velik greh v9 prekletem svetu? Nata-’	si lagala vse dni, odkar si
nami.’
. 'Prsti dan '^d vseh, toda
. nami vsemi in nismo smeli cti mehkih src. Nataša je naj-. °.) zastrmela v glavarja, potem Je zakričala in se zgrudila na Zj-rnljo, Nobena besedica ni pri-a iz njenih ust. Tedaj je nam sem groza stisnila srce. Kakor
Michael Zone for County Commissioner
ne
dni
je bil najstrašnejši kar smo jih doživeli smrt sama je prežala
Slovenske
narodne
plese
poda
KRES V soboto, ll. maja
<*b 7:30 v SND St. Clair Ave.
na
strela izpod neba jo je zadela glavarjeva beseda, smo si mislili. ‘Govori!’ je zaklical glavar — toda ona je samo bila s pestmi ob zemljo in ni hotela nič odgovoriti. Eden izmed tovarišev je raztopil svinčenko, razklenil Nataši prste in izlil svinec na dlan. Mi smo zastrmeli v dlan— toda na koži se je prikazala rdeča opeklina. Čudež, ki bi dokazal njeno nedolžnost, se ni hotel zgoditi. Morda pa bi še ne bilo popolnoma uničeno naše upanje, če bi ona ne potegnila v hipu samo kresa izza pasu in ustrelila na glavarja. Toda njena svinčenka je zgrešila in glavar nam je molče pokazal proti visoki sinji pečini.
Odvlekli smo jo tja in izstrelili mnogo strelov vanjo. Niti kriknila ni tedaj — le njena obleka in kamenje pod njo se je pordečilo. In tisti hip se je polastilo nas vseh nekaj strašnega. Trupla nismo pokopali. Bežali smo dva dni daleč v najbolj divji predel samega Durmitorja. Toda glej, vse veselje je izginilo iz naše družbe. Nobena pesem se ni več oglasila. Ko sem sedel na straži, so nenadoma začele jokati moje oči in zastrmele so proti goram, kjer je ležala ona. Kjerkoli sem zaspal, se mi je prikazala. Skrušena je sedela pred visoko pečino z odprtimi ustmi, z očmi, ki so strmele vame kakor v začudenju, polne groze in strahu, in vendar lepa kot sam nebeški angel. Iz čela pa ji je tekla kri. Morda sem ravno jaz nameril v čelo, čeprav se mi je tresla roka. Mojo dušo je grizlo kesanje. In če sem tisočkrat rekel: ‘Kriva je bila!’, je duša vedno odgovorila: ‘Prelil si nedolžno kri!’
Nekoč pa je nenadoma pobegnil prekleti Krasotec in se ni več vrnil. Hitro smo se umek-nili v drugo gorovje in kakor razbeljen svinec se nam je razlilo v duše. Tako smo vsi spoznali strašno zmoto. S svojimi rokami smo prelili nedolžno kri, s svojimi rokami ubili svojo sestro in sam Bog se bo zbal po smrti oprati naše duše. Molče smo odpotovali v gore k njenemu truplu, ki je razjedeno od jastrebov ležalo tam pred sivo pečino. Obložili smo ga s težkimi kamni in nasadili križ na gomilo. Šele tedaj smo spoznali, kako silno smo vsi ljubili Natašo in naše duše so postale kakor njen grob. Pokopali smo njeno podobo v svoje duše in vsak je vedel, da bo nosil to bridko podobo do smrti s seboj. Potem smo poiskali morivca njenega brata in ga ubili. Krasotca pa dolgo nismo našli. Končno smo le izvedeli, da se je preselil v tedaj svobodno Črno goro. Odšli smo tja. Bival je v veliki hiši z mlado ženo. Ubili smo ga pred njenimi očmi. Nataša pa živi v mojem srcu in bo živela, dokler bom hodil po tej zemlji.”
Luka Kazanski je pripovedoval to zgodbo, da bi potolažil Tineta Sodjo. Toda med pripovedovanjem je pozabil na svoj namen. Ko je končal, so vsi skoraj z začudenjem strmeli vanj in gospe Biserki so se točile solze iz oči. Luka Kazanski se je plašno ozrl po družbi in se ta hip zavedel, da je na svoji slavi. “Oprostite,” je rekel, “da sem vas motil s temi zgodbami, oprostite in pijte!”
Nagnil je vrč z vinom, pil in se hotel na široko zasmejati — toda kapetan in zdravnik in Tine Sodja in vsi drugi so še vedno molče strmeli v njegov obraz. Sedaj pa je planila Biserka v glasen jok. Vsi so priskočili k njej in jo tolažili. Toda ona je le jokala naprej, ne da bi odmek-nila oči od Kazanskega, ki se je ves zmedel in ni vedel, kaj bi storil. Ta hip pa je zaklicala ona sama: “Zakaj se jokate? Pojte vendar in pijte! Zakaj se jokate vsi?”
CLEVELAND, O. — Michael Zone, ki je sedaj kandidat in želi biti izvoljen za službo Cuyahoga County Commissioner, je tekom svoje volivne kampanje s ponosom povdarjal, da mu nihče še ni osporaval njegove poštenosti, vestnosti, skrbnosti v javnih službah in pa bogate izkušenosti v upravnih in zakonodajnih vladnih poslih.
Potem, ko je služil kot pomočnik kongresniku za Cleveland, je Mr. Zone postal City Councilman za Cleveland, Ohio, in sedaj že dopolnjuje osmo leto dela v tej službi.
Mr. Zone je bil rojen v Clevelandu, O., je graduiral na John Carrol University in služil je 36 mesecev kot ranger v ameriški armadi. Med tem je bil 7 mesecev v vojnem ujetništvu. Po končani vojaški službi je bil nadzornik v Juvenile Detention Home. Sedaj prebiva z ženo Mary in sedmimi otroci na 1307 W. 61 Street.
Mike Zone je član 23 podpornih društev. Je področni predsednik za United Appeal. Bil je Commander of American Legion, je član društva Veterans of Fo reign Wars, član odbora March of Dimes, piten Knights of Columbus, generalni predsednik civilnega združenja Columbus Day za področje velikega Clevelanda, član je Zveze Kulturnih vrtov in več drugih dobrodelnih in prosvetnih skupnosti.
Mr. Zone je dobil mnoga priznanja za zasluge in odlikovanja, ki so mu jih dale razne narodnostne skupine za njegovo pomembno in koristno sodelovanje in pomoč pri njihovem delu in prizadevanjih za napredek v področju širšega Clevelanda.
O. M.
še preje pogajal z Južno Afriko, morda ne bi bilo potem treba tako brezobzirno odbiti te dežele.
Kot vsaka stvar, ima tudi ta korak Organizacije olimpijskih iger svoje temne strani. Najprvo bo ohrabril gornji blok afriških in komunističnih dežel, ki imajo v vsaki mednarodni organizaciji večino, da bodo še kje drugje skušale vpletati svojo politično filozofijo v zadeve, ki neposredno nimajo s politiko nobene zveze. To je zelo nevarna pot, ki bi utegnila ubiti marsikatero mednarodno ustanovo.
Svojevrsten zaključek bodo napravili tudi beli afriški rasisti: pokazali bodo lahko 's pestom na olimpijske igre in trdili, da nima smisla, da bi se kdo pogovarjal z zagovorniki rasne rav-nopravnosti, ker ti v svoji zagrizenosti zmeraj zahtevajo vse ali
nič. Prepad med zagovorniki ravnopravnosti in njihovimi nasprotniki se bo tako le še poglobil.
Premalo smisla za človeško bratstvo
VATIKAN. — Sv. oče je preteklo nedeljo v kratkem nagovoru z balkona cerkve sv. Petra pred njo zbranim vernikom tožil nad zavlačevanjem priprav za razgovore, ki naj končajo vojskovanje v Vietnamu.
Dejal je, da je tega zavlačevanja krivo “mnogo vprašanj prestiža in pomanjkanje smisla o človeškem bratstvu”.
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo žensko za čiščenje, en dan v tednu, na 357 E. 255 St. Kličite RE 1-0351 v ponedeljek, sredo ali četrtek po 4. uri pop.
(83)
MALI OGLASI
V najem
3-sobno stanovanje zgoraj, s kopalnico, toploto in vročo vodo. Tudi garaža na tazpolago. Na E. 66 St. od St. Clair Ave. Tel. 431-9183.	(82)
V najem
Štiri čiste sobe zgoraj, z garažo, v Collinwoodu novoporočencem ali starejšim, brez otrok. Kličite 681-6010 po 7. uri zvečer.
(85)
Lastnik prodaja
Eno dvodružinsko hišo, 5-5, in eno enodružinski hišo, 7, na enem lotu, na 6705 Bonna Ave. Oglasite se osebno ali kličite 391-3720.	—(86)
Pozor
Kadar kupujete ali prodajate posestva se s popolnim zaupanjem obrnite na naj starejšega in izkušenega posrednika.
JOHN KNIFIC REALTY kV 1-9980	820 E. 185 St.
Cleveland, Ohio Imama vedno veliko izbiro hiš. Dajamo neobvezna pojasnila. Imamo kupce za farme in zemljo. Kličite nas za prodajo farm in zemlje.
V olimpijske igre je vdrla politika
Južna Afrika se 1 e t o š n jih iger v Mexico Cityju ne bo udeležila.
LAUSANNE, Šv. — Letos se bodo vršile olimpijske igre v Mexico Cityju. V tehničnem programu ni predvidena nobena novotarija, pač pa se bo prvič pokazalo, da je v to mednarodno organizacijo vdrla politika. Več kot 40 držav je namreč izjavilo, da se letošnjih iger v Mexico Cityju ne bodo udeležile, ako bo tam zastopana tudi Južna Afrika. Vlada v Južni Afriki je nekaj takega že slutila in hotela to preprečiti s tem, da je izjavila, da bo poslala v Mexico športno delegacijo, ki bo sestavljena belih in črnih športnikov, da bo delegacija nastopala kot strnjena edinica, skupaj živela in se tudi skupno udejstvovala pri vseh prireditvah. Vse to ni nič zaleglo pri koaliciji črnih komunističnih in levičarskih držav; je grozila z abstinenco tako dolgo, dokler ni izvršilni odbor glavnega komiteta, naj Južna A-frika ne bo sprejeta med u-deleženkc letošnjih olimpijskih iger. Včeraj je bil ta predlog s pičlo večino izglasovan.
Južne Afrike torej ne bo na letošnjih olimpijskih igrah. Nekatere delegacije mislijo, da bi bilo bolje, ako 'bi se bil glavni odbor
V	blag spomin
OB PETNAJSTI OBLETNICI SMRTI NAŠE LJUBLJENE SOPROGE IN MATERE
Angele Polis
ki je umrla Zi. aprila 1953. leta.
Let petnajst je že preteklo, odkar si šla od nas, a svež spomin na Tebe je, kot bil je v prvi čas!
V	raju pa prosi zdaj Boga,
da raj nebeški vsem nam da, tam bomo zopet združeni, veselje večno uživali.
Žalujoči:
SOPROG
OTROCI
in SORODSTVO. Cleveland, O. 24. aprila 1968.
v
Lastnik prodaja
2-družinsko hišo, 5-5, 2 in pol garaži, plinski furnez, klet. V dobrem stanju in poceni. Na 134.4 E. 68 St., telefon 431-0789.
(84)
V najem
Oddamo 3 sobe in kopalnico, spodaj, zadaj, na 6018 Glass Ave. Kličite 391-0073.
— (24,26, 29 apr)
V najem
Oddamo 2 sobi v najem zgoraj na 1168 Norwood Rd. Kličite 881-1887.
-(83)
V najem
3-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico spodaj, na Hecker Avenue. Kličite 881-9894.
(84)
V najem
3-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico, na 1053 E. 71 St. Kličite 361-0989 po 4.30 popoldne.	(86)
V blag spomin
OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA, MAMA, STARA MATI, SESTRA IN TETA
Marija Kolarič
rojena POGRAJEC
Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 24. aprila 1967.
Globoka hvaležnost nam polni srce, v gorečo se prošnjo preliva molitev: tam gori, kjer srečri Gospoda slave, naj duša bo v družbi svetnikov.
Žalujoči:
mož RUDOLF, sin RUDOLF z ženo VITO, vnuki TONE, PETER IN TOMAŽ, sestri IVANKA POGRAJEC in ALBINA OSENAR, nečakinji MILENA GOBEC in BREDA LONČAR, nečaka PETER in STANE OSENAR.
Cleveland, Ohio, 24. aprila 1968.
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
Slikarska in pleskarska dela zunaj in znotraj. POKLIČITE ZA BARVANJE VAŠE HIŠE SEDAJ! Poleti smo ves čas zavzeti. 1 Izvršimo dela po vrsti, kakor jih prevzamemo.
Brezplačen proračun — zmerne cene.
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore lilvd.	1053 East 62nd Street
KEnmorc 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmorc 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers S9KBSS



1968

NAZNANILO IN ZAHVALA
Z globoko in neutolažljivo žalostjo naznanjamo našim sorodnikom, prijateljem ir. znancem, da je po dolgi in mučni bolezni za vselej zatisnil svoje blagu oči naš najdražji soprog, oče in stari oče
Jerry Lukane
Med svojo dolgotrajno boleznijo je prestajal hude bolečine, dokler ga smrt 13. marca 1968 ni rešila trpljenja.
Ljubljeni pokojnik je bil rojen leta 1888 v Žiganji vasi. Križe pri Tržiču na Gorenjskem. V Ameriko je prišel leta 1913, se naselil v Clevelandu in tu živel do svoje smrti. Bil je član društva Napredni Slovenci št. 5 SDZ in delničar SDD na Waterloo Rd. Bil je mirnega značaja, mnogo je čital in vsi, ki so ga poznali, so ga spoštovali in ljubili. Pogreb je bil 16. marca iz Zeletovega zavoda na 152. cesti v cerkev Marijinega Vnebovzetja, kjer se je brala maša zadušnica. Nato smo ga prepeljali na All Souls pokopališče na Chardon Rd. in tu je njegovo izmučeno telo našlo poslednji pokoj.
Predsednik Stele od zgoraj omenjenega društva se je z ganljimimi besedami poslovil od pokojnika, iskrena mu hvala, kakor tudi članom, ki so nosili krsto. Hvala Rev. Father Tomcu za molitve in za darovano sv. mašo. Prisrčna hvala vsem, ki ste ga prišli kropit ter mu poklonili prekrasno cvetje. Tudi našim dobrim sosedom se toplo zahvaljujemo za pretep venec in za izraze sožalja. Prav tako smo prejeli številna ustmena in pismena sožalja ter mnoga darila za maše in v druge dobrodelne namene, vam vsem naša topla zahvala. Hvala prijatelju J. K. za prijazno oznanilo v Prosveti. Iskreno smo hvaležni vsem, ki ste ga v tako velikem številu počastili na njegovi zadnji poti ter dali na razpolago avtomobile. Lepa hvala prizadevni Fortunovi in njenim pomočnicam za okusno pripravljen prigrizek s katerim so postregle pogrebcem. In še priznanje osebju Zeletovega pogrebnega zavoda za vzorno vodstvo pogreba ter vsestransko ustrežljivost.
Tebi, ljubljeni in nepozabni soprog in oče želimo mirni počitek in rahla naj Ti bo ameriška gruda. Bridka je bila ločitev, toda v našem spominu boš živel dalje, vse do konca našega življenja!
Žalujoči: soproga JENNIE (rojena Jezerc), sin LUDWIG, hči ROSE PETRICH, snaha ANN, zet FRANK, vnuki ir. vnukinje JERRY in JEAN LUKANC, LYNN in MICKY PETRIČU, brata FRANK in AMBROŽ v stari domovini in številni sorodniki.
Cleveland, Ohio, 24. aprila 1968.

Jr
%,
Romanje ameriških Slovencev v !e!u 1968
Pridružite se skupini romarjev, ki jo vodi Rev. ODILO HAJNŠEK OEM. Obiskali bomo FATIMO, LURD, RIM, VIšARJE in druga znana božja pota v Evropi, videli pa tudi BENETKE, CELOVEC, LJUBLJANO in več drugih zanimivih mest. SPREJEM PRI SV. OČETU BO GOTOVO ZA VSAKOGAR ENO NAJBOLJ ZNAMENITIH DOŽIVETIJ. V Rimu bomo ogledovali svete kraje in zgodovinske zanimivosti 5 dni. ODHOD IZ NEW YORK-u z JET LETALOM DNE 5. JUNIJA 1968.
Voznina tja in nazaj z vključenimi vsemi stroški potovanja je $585 Potovanje ureja potniška pisarna, ki se ji prijavite:
K0LLANDER WORLD TRAVEL
589 East 185 Street, Cleveland, Ohio 44119 Phone: 531-1082 6419 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103 Phone: 451-4148



V blag spomin
OB TRETJI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBI OČE
Anton Orehek
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 24. aprila 1965.
Pocij od hudih, težkih let, preblago, dobro to srce; ko zadnje trombe zadone, veseli snidemo še spet.
Sprejmi od nas, Gospod molitve‘in darila, pokaži mil 'obraz, pokojnem daj hladila, žalujoči:
sinovi ANTHONY, JOHN in ALBIN ter OSTALI SORODNIKI Cleveland, O. 24. aprila 1967.
M
*
AMERIŠKA domovina,
Lenka in mi povedala, da voz že čaka. Zdela se mi je nekoliko bolj bleda nego druge dni in zaskrbelo me je, če ni bolna.
“Kaj ti je,” jo vprašam, “da si tako bleda?”
“Nič,” mi odgovori, “samo nekaj glava me boli!”
Nato vzamem blagoslovljene vode z zidu pri vratih, prekrižam sebe, prekrižam otroka, prekrižam tudi ženo in prepustim vse lepo božjemu varstvu. No, dobro!
Posavec je že imel vprežen svoj voziček in nanj je bil dejal dvoje telet za mesarja v Loko. Njegovega konjička, ki je bil star kakor zemlja, tega ste tudi poznali in veste, kako se je vozilo ž njim. Tisti dan pa je žival še šepala na sprednji nogi in minila je dolga večnost, preden smo prisvedrali na Log pod svetega Volnika cerkev. Otipavam se in otipavam, pa si otipaj kaj, če je malha prazna! In res, denarja nisem imel pri sebi in doma sem ga bil pozabil. Ker ti nihče ne da kravice zastonj, sem zlezel v voziča in po poti, kjer sem se poprej vozil, sem moral sedaj peš kresati nazaj proti Poljanam! In sam nase sem bil jezen in, ko sem se gugal po trdi
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
COUNTRY CLUB HILLS
By owner. 3 bedroom ranch. Tile bath, Modern Kitchen built-ins, Den, Patio. Near everything, on % acre.	793-7263
(82)
FEMALE HELP
cesti, sem si dejal: “Cesar nisi imel v glavi, imaš sedaj pa v petah in prav ti je!”
2e se je mračilo — skoraj potem je v Poljanah zazvonilo Mariji in nikjer ni bilo videti človeka, vse se je bilo že zalezlo v koče —, ko sem počasi stopal po stezi vkreber proti Hiščarju. Tik te steze imam njivo, takrat je bila na njej detelja, letos pa sem imel ondi proso, kakor veste, in prav lepo proso. Blizu leskovega grmovja mi je tam rastlo drevesce, ki sem ga bil cepil spomladi. Na misel mi je prišlo, da je bil pred nekaj dnevi vihar in morda mu je kje odlomil vršiček. Stopim torej s steze in gazim deteljo do drevesca. Pa je imelo še oba vršička in, hvala Boga, vihar mi ni bil napravil nič škode.
Vtem sta prišla dva prav počasi po stezi nizdol. Rad bi bil zvedel, kdo sta, in zatorej sem ostal pri grmu, toliko skrit, da me v mraku nista mogla ugle-
CHICAGO, ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN & APARTMENT & GARAGE Excellent location.
MI 6-9807; 9 a.m. to 11 p.m.
(83)
LAUNDROMAT By owner. Drop Off. 366-1654. 411 S. Des Plaines Franklin Park, Illinois
(83)
BARBER SHOP
By owner. Very modern. 4 chairs. Choice North location. Selling due to circumstances.
561-9525
(82)
LUNCHEON
WAITRESSES
10 A.M. to 3 P.M.
No Experience Necessary We Will Train.
CALL MRS. YOUNG
PLENTYWOOD FARM RESTAURANT 130 S. Church Rd., Bensenville Tel. 766-0250
(82)
OPPORTUNITY FOR GLASS BLOWER
Small shop. By owner. Established 35 years. Thermometers — Hydrometers. Selling due to death. 248-8513
____________________ (82)
TAVERN — BANQUET HALL 4 room apartment. Corner brick building. By owner. Good business and neighborhood. Well established. 247-4184
(19,24,26 apr)
HELP WANTED
Medical Technologists ASCP Registered or Elligible
Immediate openings in All Labs Permanent position with excellent personnel policies. $142.80 TO $168.40 PER WEEK Apply: write or phone brief resume to MR. M. NIMMOOR, Personnel Department
HARPER HOSPITAL
3825 Brush, Detroit, Mich. 48201 Tel.: 313-833-4000, EXT. 532
(84)
REGISTERED NURSES
$138 TO $162 WEEKLY
PRACTICAL NURSES
$97.20 TO $117.20 WEEKLY
Full and part time positions available. Any shift or specific day can be arranged. Benefits include 2 weeks vacation, life insurance hospitalization and shift differential.
Apply: write or phone brief resume to MR. M. NIMMOOR, Personnel Department
HARPER HOSPITAL
3825 Brush, Detroit, Mich. 48201 Tel. 313-833-4000, Ext. 532
dati. Pa tudi menim, da se nista preveč ozirala, ker sta imela dovolj drugih skrbi.
“Kaj bi prihajal?” je izprego-vorila ona, “ko vendar veš, da je greh in da ni mogoče.”
“Pridem pa vendarle,” ji odgovori Miha Pegarjev — in to itak veste, da je govoril z mojo ženo — “ko bodo vsi ljudje spali, pa pridem. In na okence potrkam, ti pa odpri ali pa pusti, kakor hočeš!”
“Zaradi greha in zaradi ljudi nikar!” ga naprosi Lenka.
In sam Bog ve, da sem takrat grešil, ker nisem pristopil in ji prigovarjal, naj bi ostala trdna v svojem sklepu. No, dobro! “Gotovo pridem!”
“Na tvojega otroka te prosim,, nikar ne hodi!”
“Pridem! Pa bi ne bila tako hitela z možitvijo; pa bi bila čakala mene, nikar da si vzela tega šepca! Lahko noč — pa samo za sedaj! Pridem, pa je!”
In odšel je dol proti vasi. Lenka je stala še nekaj časa na mestu, potem pa je tudi odšla. Tudi takrat je bilo še čas, da bi bil izpregovoril pametno besedo, pa je nisem. In zatorej svoji ženi ne očitam ničesar, moja krivica ni bila manjša od njene. Pustil sem jo brez pomoči v največji sili. In če je z brvi, ker ni bilo držajev, pala v vodo, kaj bi se čudil! “Tebi,” sem si mislil, “tebi pa že podkurim, ko stopiš pod okence.” In tiho sem se priplazil do svoje hiše. Skozi okno sem videl, da je žena otroka devala spat. Na svinjaku sem imel me J staro železnino velik skopec, ki sem ga jeseni — po novo razo-ranih njivah — nastavljal lisicam. Potegnem ga na dan, in hajdi ž njim pod okno! In napel
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
TRAIN SECURITY SERVICE, INC.
A DIVISION OF ANDY FRAIN, INC.
Has openings full or part time, for all shifts
UNIFORMED
SECURITY GUARDS
Starting Pay $2 Per Hour Time and half over 40 hours. Many opportunities for promotion.
Men 21—45 years of age
Minimum height 5’9” NEATNESS ESSENTIAL
For appointment contact Mr. DAWSON personally
. An Equal Opportunity Employer
(84)
FEMALE HELP
WAITRESSES
Full and part time — days and nights. Top salary. Paid vacations. Excellent pertuities.
APPLY
ROUND THE CLOCK SNACK TIME 1002 Warren — Downers Grove
(84)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER—CHILD CARE For motherless home. 3 boys. May have children. Room, board & $25 weekly. 758-2321 before 2 p.m. otherwise 758-1854
(82)
UPSTAIRS MAID To live in, 2 adults in family. Other help kept. Call 234-0062 in Lake Forest. Mrs. Philip Swift.
(85)
BUSINESS OPPORTUNITY
ELMWOOD PARK BY OWNER Home with beauty shop. Ultra modern kitchen. Thriving neighborhood trade. Call days 9-3; weekends all day.	GL 6-9850
(83)
in nastavil sem ga tako spretno, da bi se bila ujela celo lisica, če bi bila prišla tisto noč pod moje okno. Tem bolj gotovo je moral priti v past ta zaljubljeni maček!
Ko sem vstopil, je bilo dekletce že zaspalo in tudi Lenka se je spravljala v posteljo.
“Bog pomagaj, ali si ti?” se je začudila in ni mogla prikriti, da je prestrašena, prav zelo prestrašena.
“Nič hudega, Lenka,” odgovorim mirno, dasi nisem bil pre-miren. “Denar sem pozabil in pod svetim Volnikom sem se šeie spomnil, da ga nimam. Nič ne de, pojdem pa jutri na vse zgodaj zdoma!”
“Ali si prišel po stezi mimo Strelca?” me vpraša tiho.
Nisem ji odgovoril resnice, r.ego dejal sem: “Ne, po poti mimo Zunharja sem hodil; za stezo mi je bilo že skoraj pretema!”
Prav videlo se mi je, da se ji je odvalil težak kamen od srca, ko je zaslišala zlagani moj odgovor.
“Pa si bolna?” jo še vprašam. ‘Tako si bleda, da moraš biti bolna!”
“Nič mi ni,” odgovori ona, “le glava me nekoliko boli, in sama ne vem, zakaj!”
Pa sem jaz vedel, da jo je bolela glava zaradi Pečarjevega Miha! In če je Bog ne razsvetli
o pravem času, si mislim, se bode težko dobilo zdravilo proti taki bolezni!
“Pa kaj bi govorila,” pravim, “jutri bode treba zgodaj vstati! Pojdiva spat, da laže vstaneva!”
Ko ničesar ne odgovori, še dostavim: “Veš kaj, na peč ležem, da se vsaj gotovo zbudim'”
“Pa lezi,” je dejala; “najbolje bode!”
In zopet sem videl, da ji je bilo prav zelo všeč, ker sem si na peči zbral trdo ležišče.
Ležem na peč, in to vsi veste, da nisem mogel zaspati. Kdo bi spal, če mora biti na straži, da mu zvodnik ne ukrade žene! Tudi ona ni mogla zaspati, čemur se tudi nisem čudil. Premetavala se je po postelji in vzdihnila časih prav globoko. Kako ne, ko je bila vendar v groznih skrbeh, dobro vedoč, da pride oni pod okno! Oh, ko bi ji bil v tistem hipu povedal, da vem za vse, in ko bi jo bil, kakor nas učil sveta vera, potrpežljivo opomnil, naj vendar pozabi vse, kar ne more biti in ne. sme! Ej, pa nisem mogel izpregovoriti prave in pamdtnb besede in zato se tožim samega sebe, da sem kriv, precej kriv, če je bilo pozneje kaj greha in pohujšanja. Bog nam vsem grehe odpusti; dosti jih imamo, vsi jih imamo dosti in preveč! No, dobro!
(Dalje prihodnjič)
Imenik raznih društev
Dramatska društva
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA •
Predsednik August Dragar, podpredsednik Ivan Hauptman, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave. Tel. 531-6196, blagajničarka Štefka Smolič, zapisnikar Anton Medved, za program J. Mejač, Ivan Jakomin, I. Hauptman, Z. Zakrajšek, M. Kosem S. Gerdin, P. Omahen in S. Gaser, oderski mojster Slavko Štepec, arhivar S. Gaser, kuhinja P. Stanonik, bara L. Mohar in F. Kastigar, j-editelja P. Trpin in F. Stanonik, knjižničar F. Jenko, nadzorniki V. Vrhovnik, P. Omahen in F. Urankar. Seje vsak 1. ponedeljek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob osmih zvečer.
DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE.
Predsednik Joseph Trebeč, pod. predsednik Edward Leskovec, tajnik Stanley Pockar, 732-8662; blagajnik William Frank; zapisnikarica Mary Kobal; nadzorni odsek; Louis Sajovic, John Hrovat, Jos G. Brod nik; gospodarski odsek: predsednik John Troha, John Snyder, Joseph F. Petrie Jr.,direktorij Alphonse Sajevic, Albert Pestotnik, Louis Modic, Stephen J. Kasunich, častni predsednik Frank Žagar. Charles J. Starman, poslovodja, tel. 531-9309; Joseph Pptrip, hišnik, tel. 481-1721.
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio.
DRAMSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA”
Uradniki za leto 1967-68
Vinko Zgonik, predsednik, Frank Kokal, podpredsednik, Mary Ulyan, tajnica, 736 Radford Dr., Richmond Heights, O. 41124, tel. 442-1346.
Josie Mihalič, blagajničarka, John Evatz, zapisnikar, Frances Modic, Louis Stavanja, Edward Leskovec, nadzorniki.
Društvo ima svoje r edne seje vsak drugi četrtek v mesecu v Slovenskem društvenem domu. 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio.
Slovenski domovi
federacija slovenskih
NARODNIH DOMOV
Predsednik Al Sajevic, podpredsednik Al Marn, tajnik Emil Mar-Lnsek, blagajnik Tony Zak, dopiso-valni tajnik Mickey Dancull, 13390 Settlement Acres Dr., tel. 884-8217. Seje so vsaki drugi mesec.
SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE.
Predsed. Tony Zak, podpredsed. Joseph Birk, taj. Frank Bavec, blag. John Tavčar, zapis. Julia Pirc; Nadzorni odbor 5 članov, Frances Tavčar predsednica, Gospodarski odbor 5 članov, Eddy Kenik predsednik, Prosvetni odbor 6 članov, John Perencevich predsednik. Janko Rogelj, častni predsednik. Seje vsak drugi torek v mesecu ob 8 uri zvečer, v sobi štev 1 staro poslopje.
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Lou Sajovic, podpredsednik Tony Zadeli; tajnica in blag. JoAnn Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: 531-7419; zapisnikar Edward Leskovec; nadzorni odbor: Ray Bradač, Steve Kasunic, Frank Zigman. Seje za 1. 1968 prvi ponedeljek v mesecu: april, junij, avg., okt., dec., v American Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 8. uri zvečer. — KE 1-9309.
KLUB LJUBLJANA
Predsednik Anton Meklan, podpredsednik Joško Jerkič, tajnica Štefanija Koncilja, 15611 Saranac Rd., GL 1-1876, blag. Frank Janša, zapisnikarica Frances Klun, nadzorni odbor: Molly Legat, Josie Škabar in Frances Julylia. Kuharica Albina Mersnik; Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, tata. Pevovodja Frank Rupert. Vratar Frank Peček. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zvečer v AJC na Recher Ave.
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave. .
Predsednik Edwin. Grosel, podpredsednik Cyril Štepec, blagajnik John Trček, zapisnikar Frank Hren, tajnik Al Marn, tel. 681-6650, gospodarski odbor: Henry Bokal, Richard Richard Spilar, Dan Pavšek, nadzorniki: Joe Hribar, Joe Kozar, Frances Somrak, pomočniki: Frank Sustarsich, Louis Zavodnik, John Jevrikar, Eugene March. Poslovodja Anton Bokal, tel. 681-9675. Mesečne seje vsak 4. torek v mesecu ob 7.30 zvečer.
SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road
Predsednik Harry Blatnik, podpredsednik Frank Mihelich, tajnica in blagajničarka Agnes Stefanic, zapisnikarica Anne Žele nadzorniki: Frank Bitenc, John Cech in Mary Dolšak, gospodarski odbor: Andy Božič, John Korošec, Louis Furlan, Frank Mihelich.
GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.)
Predsednica Jennie Bartol, podpredsednica Rose Vatovec, tajnici Stella Mahnič, blag. in zapis. Man Taucher, nadzornice: Anna Krese-I vic, Antonija Rolih. Angela Mago-vec. Seje so vsako 1. sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Avenue.
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair
Predsednik: Frartk Grdina; podpredsednik: Joseph Nemanich; tajnik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez Breznikar; upravnik: Jakob Žakelj; Baragova presveta: Frank Cerar; knjižničar: Lojze Bajc; gospodar: Franc Tominc; pravni zastopnik:	Edmund Turk;
odborniki: Stanko Vidmar; Franc Sleme; Vinko Rožman; Anton Meglič; Vinko Vovk; Franc Kamin. Dom ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-5926 ali 432-0142.
SLOVENSKA PRISTAA A
Predsednik Jernej Slak, prvi podpredsednik Frank Urankar, drugi podpred. Milko Pust, tretji podpred. Anton Vogel, tajnik Milan. Dolinar, 1146 E. 60 St., Cleveland, Ohio 44103 tel. 391-4042, blagajnik Berta Lobe; odborniki: Frank Kastigar, Elmer Kuhar, Andrej Kozjek, Janez Skubic, Vinko Vrhovnik, Vitko Sleme, Rudi Merc, Frank Lovšin, Emil Mauser, Lojze Petelin, Anton Cesar. Duhovni vodja č.g. Raymond Hobart; nadzorni odbor: Jože Nemanich, Branko Pfeifer, Vili Zadnikar; razsodišče: John Kovačič, Edvard Ljubi, in John Oster.
Upokojenski klubi
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU
Predsednik Krist Stokel, podpredsednika John Gerl in Josephine Škabar, tajnik John Zaman, 2021 E. 228 St., Euclid, O., 44117, tel. IV 1 4871, blag. Andrew Bozich, zapis Leonard Poljšak. Nadzorni odbor: Mary Kobal, John Troha in Molly Legat. Poročevalca: Frank česen in, Frank Rupert. — Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Recher Ave.
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHD
Predsednik Fred Krečič, podpredsednik Anton Perusek, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence, Ohio, 524-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Andy Rezin, Anton Gorenc, Louis Kastelic. Za Federacijo: Anton Perušek, Andy Hočevar, Fred Krečič, Anton Gorenc, Antonia Stokar. Seje vsak mesec v drugem narodnem domu četrto sredo v mesecu ob 2. uri pop.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE
Predsednik Jože Okorn, pod-preds. Frank Majer, tajnica Mrs. Rose Erste, 3813 Schiller Ave., tel. 661-3777. blagajnik Florian Mocil-nikar, zapisnikarica Cecilia Subel. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik, Joseph Babnik, Mrs. Mary Kolegar. Veselični odbor:	Frances Okorn,
Anna Zalar, Dorothy Sternisa, Barbara Babnik, Mike Vidmar, Andrew Kaučnik. Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldne v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsednik John Ažman, podpredsednik Marian Mashel, tajnik in blag. Blaž Skok, 16306 Huntmere Avenue, KE 1-1443, zapisnikarica Ursula Brainsel. Nadzorni odbor Jack Marinko, Rose Paulin, Marianne Mashel. Zastop. za fed. klubov: John Ažman, Louis Dular, Blaž Skok, Marian Bashel. Seje so vsaki drugi torek v mesecu ob 2. ur pop. v SDD na Waterloo Road.
KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Av*
Častni predsednik Anton Škapin, predsednik Joseph Ferra, I. podpredsednik Wm. J. Kennick; II. podpredsed. Joško Yerkič; tajnik in blagajnik John Trček, 1140 E. 176 St., tel.: 486-6090; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: John Poznik, John Habat, Štefka Koncilja. — Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slpv. domu na Holmes Avenue.
FEDERACIJA KLUBOV SLOV.
UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA
Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik Joseph Okorn; 2. podpred. Anton Perušek; tajnik Wm. Kennick, 2675 Rockefeller, 943-3670; zapisnikar John Trček, blagajnik Andy Bozich; nadzorni odbor; Joseph Babnik, Louis Dular, in Leon Polšak. — Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi.
AMERIŠKI-SLO VENSKI POKOJNINSKI KLUB,
V BARBERTON, OHIO.
Preds. Louis Arko, podpreds. Ig. Pavlovič, tajnica-blagajničarka, Mary Šušteršič, 405 Van Street, Barberton, Ohio 44203, tel. 753-2135, zapisnikar, Anton Okolish, nadzornice, Josephine Platner, Frances Žagar, Jennie Troha. Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center!
Samostojna društva
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E
66th St. Tel. HE 1-9183: blaga! nik John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Willowick, O.:	nadzorniki
John Lokar, Frank A. Turek tr Anthony Petkovšek; zastopnik z‘ klub SND Frank Bavec, za SD n* Holmes Ave. Albert Marolt in Albin Lipold, za konferenco SND Albert Marolt. — Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino In zdravniško preiskavo. DruStvo pla-tuje $200 smrtnlne In $7 na teden bolniške podpore. Asesment Je $1 meseč no. Za sprelem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za na-laljne informacije se obrnite na dni itvene zastoonlke.
SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB, EUCLID, OHIO
Max F. Gerl, predsednik; Al Sajevic, podpredsednik; Jennie Fonda, tajnica, 23101 Chardon Rd., IV 1-8871; Alma Epich, blagajničarka; Jo Ann Milavec, zapisnikarica; Tony J. Šuštaršič, predsednik članskega odbora. — Slovenski demokratski klub v Euclidu zboruje vsak četrtek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio.
SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A.
Jože Odar, predsednik, 6605 Bon-
na Ave. Cleveland, O. 44103;
Vid3
Dolenc, I. podpred., 362 Wele5'6-'' St. E., Toronto 5, Ont.. Canada,
Marija Zupan, II. podpred.,^1259^;
61st St., Cleveland, O. 44103 Stele, tajnica, 929 E. 7Sth St., Ciev' land, O. 44103; Darko Medved, gajnik, 86 Fern Ave., Toronto ■ Ontario, Canada; Ludvik BurV urednik Odmevov, 1702 Linden ' Ridgewood, N.Y. 11227; in Serg£ Delak, urednik — Odmevi,
18th Street, Brooklyn, N.Y.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU
Duhovni vodja Rev. Jože Fa starosta Janez Varšek, tajnica ^ blagajničarka Zalka Zupan, 1259 61 St. Cleveland, O. 44103, načeli” Milan Rihtar, gospodar Lojze re lin ml., vaditeljski zbor: M i* Rihtar, Janez Varšek, Lojze P ml., Marta Potočnik, Ana Znidais Dana Lobe.
RALINCARSKI KLUB	,
Predsednik Milan Jager, I- P,s preds. Anton Novak, TI. podpf6 _ ] John Habat, tajnik John K°r see, 15807 Grovewood AY^qa’. Cleveland 10, O., Phone:: IV 13' ' blagajnik Joseph Ferra; zapisnih Mike Jakin; nadzorniki: Tony	j
T. Umek in. Viktor Bergoč, n lincarski referent: Andy Božic; n mestnik Stanley Grk; Kuharice ^ pomoč pri bari: Rose Čebul, Ka-
tina Jager, Rose Jakin, Anna
panele, Rose Zavbi in Mary Ume. Prosvetni odbor: Tony Novak ^ Jos. Ferra. Seje se vrše vsako cetr soboto v mesecu v Slov. delavske
domu na Waterloo Rd. Balincars^ večeri so: sreda, petek in. sem0 I zvečer, nedelja popoldne in zvece^
ŠTAJERSKI KLUB 7fi
Predsednik Miodrag Savernik, 13	[
Birch Dr., Cleveland, Ohio 441^-podpredsednik Jože Zelenik, tainL ga. Julka Ferkulj, 1109 E. 67 h" Cleveland, Ohio 44103, blaga)0 Mirko Antloga, gospodar Mato I Matija Kavaš, pomočnik gospodar] l Stanko Kodrin. Odborniki: Kal I Fajs, Slavko Zagmajster, Avg13 I Šepetave, Martin Valenčak, ga. S I vica Turjanski. Nadzorni 0<^°j I predsednik John Vinkler, Knr I Gumzej, Rudi Kristavčnik. Ba?sn [ dišče: predsednik dr. Jože FelicU3 ' I
Paul Sirnik, John Kostanjs3 j
Kuharica ga. Lojzka Feguš. ScJ I vsako 2. nedeljo v mesecu.	,
SLOVENSKA FOLKLORNA
SKUPINA KRES _
Voditeljici skupine: ga. Eda V° |
/omteijici sKupine: ga. r-ua »-in ga. Breda Lončar. Predsed0 Ivan Zupančič, podpredsednik T° Ovsenik, tajnica Cvetka Ovsen'' 7505 Cornelia Ave., Cleveland, O t 14103, telefon UT 1-3118, blaga!0' [van Zakrajšek, odborniki: Ma> ‘ Potočnik, Stane Mrva, Lojze Puge',e
'eter Jančar. Redna seja se
/sak prvi petek v mesecu.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSK>:‘ PROTIKOMUNISTIČNIH BORC*i’
Predsednik Karel Mauser; P° _ sredsedniki so vsi predsedniki evnih odborov DSPB; tajnik J° Vlelaher, 1143 Norwood Rd„ c;loV ji and, O. 44103; blagajnik c' :>reželj, Toronto, Ont., Cana ’ iskovni referent Otmar Mausc^’ foronto; nadzorni odbor: Franc S ?a, Anton Meglič, Cleveland, •Cranjc, Toronto; razsodišče: F’raI\ Vledved, Andrej Perčič, Gilb° ’ Mann., Tone Muhič, Toronto. Zg^ iovinski referent prof, Janez Seve ■ Cleveland.	_
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB a
Predsednik Jože Kokal, podpre Marchello Lumpert, tajnica Maro Melaher, 1143 Norwood Rd., Clev Ohio 44103, tel. 881-2641,
Franc Sever, odborniki: Jože ' Charles Lončar, Josie Kamin, Mar),
ka Mrva in Mario Perčič, preg
ted-
nika: Majda Stanonik, Pavle Koš'r’ duhovni vodja č.g. Jože Falež.^ ^
BARAGOVA ZVEZA (Sixth ami Fisher Streets, Marquette, Michigan) . _in-Predsednik Msgr. F. M. Sober ^
er, podpredsednik Rev.
[ichak, eksek. taj. in urednik Fa Howard Brown, tajnik B
r Howard crown, lujmn. - .gti omaž Ruppe blag. Msgr. ^
tcKevitt. Letna članarina $L P orni član, letno $5, dosmrtno c .vo $50.00, dosmrtno članstvo . ružine in. organizacije $100.00. ani dobivajo The Baraga	v0
izhaja štirikrat na leto.	4«
. izhaja stinKrat na leto.	ie
rije stroške za delo za PrrSlase j, :ofa Baraga blaženim in sve
BELOKRANJSKI KLUB a,
Predsed. Max Traven,
Bu-
sed. Mrs. Milena Dovič, taj.
Hutar. 21020 Westport Avenue,
did, Ohio 44123, tel. 481-3308,
blag'
Vinko Ivanc, Zapisnikar John
jak, nadzor. M. Golobi^, E. MaU.sg(1 in Mrs. C. Traven, gospodar M*
Dovič, kuharica Mary Ivec. -0 Seje: Vsaki drugi mesec, na tre nedeljo.	___*
MLADI HARMONIKARJI f
Slovenski harmonikarski z ^ dečkov in deklic pod vodstv. učitelja Rudija Kneza, 679 E.
St. Cleveland, Ohio 44110, te^eica 541-4256. Poslovodkinja ga. Ma1 .
Rd.
Lavriša, 1004 Dillewood 481-3768.
TRETJI RED SV. FRANČIŠKA
Duhovni vodja Rev. A r t h Zanutic, predsednica Mrs. ^ra^C:c Lindič, tajnica Mrs. Frances Petr ’ blagajnica Mrs. Stephanie Nova •
mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv-
Shodi so vsako drugo nedeljo Lovrenca v Newburghu.