SVARILO JALTE
Nobenega dvoma ni, da je ameriško zunanje ministrstvo objavilo zapiske o jaltski konferenci iz strankarskih interesov, da bi škodova lo Demokratom pred volitvami,ki se počasi približujejo. Öeprav so do= kumenti dejansko povedali malo novega, gotovo pa ničesar takega, kar hi spremenilo dosedanjo občo godbo o tej konferenci, so vendar povzro oili na obeh straneh Atlantika precej vroče krvi. Angleži sc n.nr.za= merili, da je objavljena snov enostranska in torej ne"‘povsem verodo = stojna, in pa da Sas nikakor ni primeren za objavo; TTmerjenejši kriti ki na otoku se sicer tega slednjega niso bali,dasi je bila zapadno-ev ropska zveza	na tehtnici; toda želeli 30 objavo dokumentov kot
zanesljivih zgodovinskih virov, obdelanih po odgovornih zgodovinarjih in s sodelovanjem prizadetih vlad,ki posedujejo material. Nekaj"težke resnice leži tudi v besedah Sir W.Chirchilla, da je "lahko,potem	ko
So bili Nemci poraženi, obsojati tiste, ki sö storili največ., kar	so
mpgli, da bi ohrabrili ruske vojaške'napore... Kaj bi se zgodilo,če bi se sorli z Rusijo, medtem ko so imeli Nemci tristo ali štiristo di vizij na bojišču? Naše upapolnc predpostavke so se hitro pokazale žmotne. Toda v tistem času so bile edino možne."
Napovedujejo tudi objavo ameriških zapiskov o ostalih konferen = cah, med katerimi je >za nas zanimivejša teheranska.
Öeprav objava jaltskih zapiskov ni razkrila nič izrednega in da= bi tudi o ostalih sestankih ne utegnemo zvedeti kaj posebno novega,i= ma sama objava za nas begunce in tudi za svobodni svet gotov pomen,ki ga vsaj angleški tisk in javnost z njim nista zabeležilav
Jaltski dokumenti so znova pokazali, kako za zaprtimi vrati tri= je ali štirje možje in nekaj svetovalcev odločajo usodo' celih naro = dov, ne da bi ti mogli s prstom migniti. V tem leži vsa tragedija ta= kih sestankov, četudi ne moremo mimo neizbežnega dejstva, da so pogo= bro taki sestanki edino možna oblika razgovora velesil; in da so " v zgodovini trenutki, ko odloča samo tisti., ki poseduje silo in šteje divizije ali atomske bombe.
Znani španski liberalec Senor de Madariaga,sam begunec, je prav v teh "jaltskih" dneh dal izraza bojazni pred takimi sestanki in v MANCHESTER GTJARDIANU opozoril, da-ne more sestanek "velikih" prinesti v svojih zaključkih ničesar boljšega kot potrditev, da je.vzhodna Ev ropa - sovjetska. Z grozo je nanizal posledice takega sovjetskega di= Plomatskega uspeha.
Kljub temu se ni mogoče izogniti vprašanju, če je zapadno izogi= banje takemu sestanku politično primerno in če ne ne'kaže vsaj posku= siti,kakšni so trenutni sovjetski nameni, zlasti ko more Zapad razgo= v ar jati na trdnejših nogah kot doslej. Pri teni se nam ne zdi o‘dločil= no».ali naj Zapad gre .na razgovore,ampak da - mDra dalekovidnö misliti ra usodo po komunistih teroriziranih narodov in na zelo dolgo dobo na usodo Zapade kot takega. Naj- b^do nameni g.Dullesa pri objavi jaltskih Zapiskov še tako ostro strankarski , vede ali 'nevede je zase' in Praktično tudi za republikansko vlado prevzel obvezo, da na'morebitnih bos tankih "velikih" ne bo smel biti tako naiven niti ne tako širokogru aen - na tuj račun - kot je bil prezident Roosewelt.
In v tem je pozitivna stran objave teh zapiskov prav zdaj. Fe bi bilo slabo, če bi razni begunski odbori vseh narodnosti in posebej še tisti begunci ali izseljenci, ki so postali ameriški državljani,v zve zi s to objavo preko-narodnih poslancev ali senatorjev opozarjali Ws= shington. V poldrugem letu, ki jih še loči od ameriških predsedniških volitev, je m.ogoče učinkovitejše opozarjati kot sicer.
svetlobe se BOJE
Jeza nad porazom sama po sebi omejuje presojo, öe je zvezana s totalitarno miselnostjo, se moremo čudoma čuditi posledicam, a še bolj še je, če se jim smejimo. Nekaj neznanskega se je skuhalo na Koroškem v.glavah nasprotnikov dr.Tišlerja. Kot strela iz jasnega jih je oši = nil predlog, ki je na občnem zboru Narodnega sveta koroških Slovencev 27.januarja izražal zauoanje nekdanjemu predsedniku dr.Ti&Lerju, in ga prosil, naj znova stopi na čelo demokratičnih Slovencev (KT- 159). Nje govi nasprotniki so vse do tedaj bili popolnoma prepričani v svojo zmagp; pričakovali so, da.bo za predsednika izvoljen kdo drugi in so smatrali umik dr.Tišlerja iz politike' za izvršeno dejstvo. Od preše = pečenja nad predlogom še' niso zaprli ust, ko je stopil pred zboroval= ce prejšnji predsednik in ob navdušenem odobravanju spet prevzel vod= stvo .	' -v '."■	■■
Takrat je bilo videti, na,čigavi strani so zborovalci. Toda ti = sti, ki so lansko pomlad -najbolj pripomogli h križi, ne priznajo, da je njihova nakana izpodleiela pač zato, ker ni imela trdne osnove in zaslombe pri'večini. "‘To dejstvo ne gre v totalitarne glave)' večina po njihovem_ne more imeti prav, če odloči drugače, kot je^njim všeč. Tu= di ne dojamejo, da bi dr.Tišler mogel sam spoznati, kam' jadra barka torte z	kBksnih. o er teto. se too rBzoilB,-.. 5e too os "tal pri prvot;
nem sklepu. Pokazal se je odpornejšega in dalekovidnej šega, kot so rh čunali.lanski obrekovalci. Zato 30 pričeli iskati krivce,ki so jim zmešali Štrene in pokvarili račune, kateri so se jim zdeli ob pričet ku zborovanja tako točni.
Ke? na Koroškem na žalost šele zdaj, več kot pol stoletja za ma= ticno Slovenijo in ostalimi deželami, preživljajo "ločitev duhov", je bilo presneto lahko najti žrtvenega kozliča. Kdo vendar bi nasproto = val sklepom gospodov? Modro so uganili, da so vsega k;rivi liberalci domači slovenski liberalci na Koroškem. In ker je teh izven rdeče Fronte.malo, so morali biti v zvezi z nekom zunaj. To-so bili seveda emigranti. Ha* zato je KLIC TRIGLAVA - ki ni "naš" in le- zato pač li= beralen - toliko pisal o Koroški!	-	. 1	;'f--- •	-	-	-
°b tem sijajnem možganskem uspehu so se možje tam na Koroškem pač oddahnili, a pojavili so se jim dvomi. Dr.Tišler vendar ni liberalec. Zakaj naj bi ga podpirali .(dozdevni) liberalci? Možgani sd zaškripali, končno pa so jo uganili. Takole vedo povedati: liberalci niso sami skuhali tega. Bili so orodje ljubljanskih kdmunistov, ljubljanske vlade, titovcev. Kajti v Ljubljani so se zbali, .da utegne koroška pro tikomunistična barka zajadrati v avstrijske klerikalne vode,če je ne bo vodil neklerikalni, pa čenrav krščanski dr.Tišler. Zato so sklenili da ga podpro«. Neposredno se niso mogli vmešati',' saj jih poznajo na Koroškem kot slab denar. Zato so se poslužili emigrantskih liberalcev.
Liberalni'KLIC TRIGLAVA je tako ali drugače ~ kako, j0 itak vse= eno - dobil namig iz rdeče Ljubljane, da je treba podpreti dr.Tišler= ja. In liberalni KT je titovcem vede ali nevede uslužno ustregel.Po= iskal"je ljudi',' ki poznajo koroške razmere, rodili so se članki in -o*' tem modr'em mnenju - komunizem je zmagal nad demokracijo.
Öe premislimo, poteka zadeva nekako takole: nasprotujejo drVTiš= 1 er ju, čeprav je bil demokratično izvoljen. Ne strinjajo se s tem, da je zmagala demokracija. Zato so si izmislili celo verigo' vzrokov, ki pelje tja v rdečo Ljubljano. Pravijo, da je komunizem zmagal nad demo kracijo.
Tako se uboge reve s totalitarnimi možgani vrte v krogu'in love lasten rep. Kaj jim je pri tem mar, da svojemu bližnjemu jemljejo do tro ime! Zadelo jih je nekaj, česar niso navajeni; nekaj, 'za kar ni prostora v njihovih glavah; nekaj, kar presega njihovo domišljijo-;-ne= kaj, kar se jim zdi papirnata pošast. Podobno kot divjaki neznanim pojavom civilizacije pripisujejo zle duhove, pripisujejo naše uboge ^eve teh namišljeni papirnati pošasti""zli duh komunizma. V resnici pa imajo opravka s skromnim predstavnikom svobodnega tiska.
Prizadevanje, da bi umazali naš list, nam. služi v rahlo zadoščen nje. Dokazuje nam moč svobodnega tiska. Veseli'smo, da moremo tudi iz tujine prispevati svoj del k slovenskim stvarem. Z lučjo smo posvetili v koroške zadeve. Luč pa je za ščurke pošastna.
PROPAGANDA ALI OBVESTILO?
Zamisel ameriškega "Odbora za svobodno Evropo", da izdaja sloven ski PREGLED, smo pred leti pozdravili. Pa Čeprav je ta "Slovenian Re= port on Yugoslavia" v' slovenščini poleg študijskega edino "osvobodil no" delo na slovenskem odseku, ki ga vrši omenjeni odbor.
Kot smo od vsega početka razumeli, PREGLED ni toliko namenjen celotni emigraciji kot predvsem' njenim vodnikom, njenim organizacijam in tisku. Öe je to pravilno, potem mislimo, da PREGLED ne izpolnjuje nalbge, ki bi mu pripadala, odnosno, ki si jo je verjetno zadal. Revi ja je namreč z redkimi izjemami izbor samih negativnih södb o Jugosla Yiji, prevod samo takih člankov iz zapadnega tiska, ki so kritični do jugoslovanskega režima. Gotovo bodo nekateri rekli, da je tak izbor Vendar edino pravilen, če naj gre za protikomunistični PREGLED. Saj trk vestnik, ki ga izdaja "Odbor za svobodno Evropo",pa čeprav objavljeni članki ne predstavijajo'njegovega mnenja, vendar ne morS'đelati rekla za; komunistični režim. S tem se strinjamo. Toda vidimo‘"razliko mod heklamo-propagando in vsestranskim, objektivnim obvestilom.'S tem ni=. kakor nočemo reči, da niso objavljeni članki v PREGLEDU Verodostojni. Gotovo so, toda njihov izbor je enostranski. In to se namRne zdi zelo dalekovidnov Kajti - kot smo uvodoma rekli - PREGLED razumemo kot po= mog vodnikom, organizacijam'in tisku, torej tistim, ki oblikujejo javno mnenje emigracije, pomoč tistim, ki naj bi vodili delcr emigrac.l je' in morda celo posredovali kako misel v domovino. Zelo he.pak'se Oam^zdi, če bi bili ti emigrantski leaderji zanešeni od protikomuni -otične^propagande in če bi na dogodke v domovini gledali samo skozi črna očala. Potem bi bilo namreč tudi njihovo delo zelo enostransko in prejudicirano. Ne bi gledali razvoja v luči stvarnosti, naj bo to v mednarodnih ozirih ali kolikor zadeva dogodke v domovini. Njihova politika, da jo tako imenujemo, bi bila grajena na pesek, njihovi ra= cuni bi bili brez krčmarja. Udajali bi se nadam in pričakovanjem, ki ci se težko ali povsem drugače izpolnila, kot so pričakovali; zanadn= li bi v malodušje in slednjič v nedelavnost. Printern pa niti ne upo Števamo, koliko takih nepotrebnih žrtev bi bilo med povprečnimi emi -granti, ki bi poslušali glas svojih nerazgledanih vodnikov.
Öe človek prebere eno številko PREGLEDA,dobi zarodi sijajnega enostranskega izbora kaj lahko vtis ali občutek, da gre vse kot po leju in da ne bo dolgo, ko bo Tita vrag vzel. Tako kot dobiš občutek, <2a bo' zdaj zdaj prišlo do tretje svetovne vojne, če bereš kakšen nav= dušen emigrantski časopis, To sicer trenutno užiga, toda dolgoročno je to zelo škodljivo.
Ne pričakujemo od PREGLEDA,da bi po drugi strani ponatiskoval titovske samospeve ali pa hvalospeve,ki jih tu in tam zasledimo v le= vem zapadnem tisku izpod peresa prepotentnih obiskovalcev» Pač pa bi bilo koristno, če bi PREGLED objavljal tudi takšne zapadne članke,ki poskušajao v danih možnostih realistično gledati' dogodke v Jugoslaviji? članke takih piscev, ki niso prejudicirani,ampak navajeni reči po bu pop in bobu bob.' In tudi take prevode', ki ne vsebujejo samo ost
proti jugoslovanskemu režimu. Pri tetri nam prihaja na misel londonski ECONOiviist, ki ga PREGLED vse.preredko citira. Ali: koliko holj koristen hi hil n.pr. svojeSasni prikaz debate v ameriški žbornici, ko se je odločalo-o pomoči Jugoslaviji, če bi mogli brati mnenje za in proti , vse argumente proti pomoöi in zanjo, öudni morajo biti občutki PREGLE DOVEGA bralca, ko bei1 e predvsem izjave proti pomoči, pa kljub temu u= •gotovi,da je bila pomoč izglasovana z veliko večino.
Daši neradi kritiziramo urejanje drugih časopisov,-‘mislimo, da je PREGLED poseben primer, ko je to dopustno. Želimo namreč, da bi ta vestnik kar najboljše izpolnil svojo vlogo, ki je lahko zelo hvaležna in gotovo zelo potrebna. Ali pa naj bi PREGLED jasno-naznačil, da mu je več do tega, da svoje bralce protikomunistično krmi.
TRPLJENJE SLOVENSKEGA JEZIKA
Pod vodstvom častnega predsednika "Društva prevajalcev Slovenije" akademika in univerzitetnega profesorja Antona Sovreta so v začetku marca zborovali v Ljubljani vsi tisti javni delavci,ki se na en ali drug način ukvarjajo s slovenskim jezikom. Tako so se srečali zastopniki Slovenske akademije, Slavističnega društva, Badia Ljubijana, vseh ljubljanskih dnevnikov, pa seveda tudi predstavniki "ministrstva" za prosveto in kulturo in kajpak tudi politične "Socialistične zveze de= lovnega ljudstva". Vsi prisotni so-bili enoglasni, da slovenski jezik čedalje bolj trpi zaradi tujih vplivov in da je treba zajeziti pač« = nje slovenske besede, slovenski jezik pa očistiti tuje navlake.
Ob zaključku zborovanja so soglasno sprejeli sklep','naj se podoba na zborovanja nadaljujejo, dokler ne bo dosežen sporazum o "konkretni obliki jezikovne akcije". Iz svoje sredine so navzoči izvolili 'i0žji akcijski odbor",ki bo deloval, dokler "ne bo upostavljen stalen avto= ritativen jezikovni organ za širše normativno poseganje v slovensko besedo'1 S tem sklepom so dali zborovalci najlepši zgled, kako- je tre=
—--------------------------------- ba "avtoritativno" in "normativno"
KLIC TRIGLAVA	z "akcijskim odborom" v "konkretni
57,Totland Road	obliki" reševati slovenski jezikv
LEICESTER	Škoda da niso pričeli s"čiščenjem
kar v "Slovenskem pravopisu",ki ga Izhaja l.in 3.ponedeljek v mesecu je izdala Slovenska akademija zna= _____________________________ ______nosti in umetnosti.
S. TRSTOM ALI BREZ NJEGA
Sredi februarja je rimski senat izglasoval zakon,ki omogoča uvel ja vitev po ustavi predvidene deželne samouprave za Furlanijo Jin Julijsko krajino, vendar pa zaenkrat še brez Trsta.In to zadnje je"postalo ..pred met vrdčega razpravljanja v Trstu in Gorici,kaj ti zakon mora biti še sprejet od poslanske zbornice, kar omogoča morebitne spremembe'.Niti 1= talijani niti Slovenci sami med seboj si niso bili edini v tem,kje naj bo Trst.Proti njegovi vključitvi govorijo zlasti gospodarski razlogi,' ali bolje,strah zaradi gospodarskih razlogov.Furlaaija, ki bi vseboVa= la kar 65> celokupnega prebivalstva,bi namreč z lahkoto dominirala nad celo deželo.To bi bilo za Trst lahko usodno,ko pa je razlika med poljedelsko sestavo Furlanije in trgovsko-industrijsko Trsta tako ze= lo občutna. Zaradi tega je bila tržaška Slovenska-demokratska''*voza spočetka proti vključitvi,dočim so bili titovci nasprotnega mnenja. Kasneje pa sO^Derookrati spremenili svoje mnenje in svoj pristanek ve zali na sledeče pomembne pogoje:Trst mora imeti prosto cono,da bi lah ko pritegnil Srednjo Evropo;manjšinske pravice,zajamčene z londonskim sporazumov od 5.oktobra 1954.morajo ostati in naj bodo raztegnejene na vse Slovence,ki bi živeli v skupni deželi; uveden naj bo tak volil ni red,ki bo jamčil slovenski manjšini soudeležbo pri oblasti.Za vklju čitev Trsta se je izrekel tudi tržaški občinski svet,Kar zadeva Slo = vence, bo njihov položaj lahko ugodnejši, ker bodo mogli nastopati združeni, saj bi vsi živeli v isti upravni enoti.	T-/-
SVETNIKI IN ODBORNIKI
V SVOBODNI BESEDI,dvomesečniku,ki'ga je decembra lani pričelo is dajati argentinsko krilo "Slovenske demokratske stranke" v emigraciji, se je oglasil g.dr.Celestin Jelenc in nanizal nekaj misli,kako preosn o vati slovensko narodno zasto-nstvo v svobodnem svetu. Njegov predlog Se,v bistvu kaj malo razlikuje od predloga Demokratov,vendar pa j e mnogo bolj konkreten.
Dr.Jelenc,ki je član slovenskega Narodnega'odbora in emigrantske ga vodstva Socialistične stranke J'ugoslavije,zamišlja "Slovenski na = v0dni svet" kot posvetovalni forum Narodnega odbora. Rosebnost je sestava tega organa: član' lahko namreč postane vsa!fc Slovenec izven Juge slavij e,ki ni pretrgal miselne vezi z domovino,naj pripada kakšni «50= litični skupini ali ne. Predpogoj je le, da‘"aktivno deluje na* nekem P°drocju narodnega življenja ( publicističnem,organizatoričnem,prosvet nem, vzgojnem, gospodarskem, zadružnem, dobrodelnem,športnem itd); da se
Pismeno izjavi,delovati po svojih močeh, da bi bila komunistična dik= tatura v domovini čimprej zamenjana z vladavino,ki bi slonela na šti= rih svoboščinah. Pasi Narodni odbor nima vpliva na sestavo Sveta,je vendar njegovo'razsodišče pristojno reševati spcr-na vprašanja glede posameznih primerov včlanjenja. Pač pa naj bi Narodni odbor ustanovil svetovo tajništvo ( dveh,treh ljudi v New Yorku) ,ki bi'vzdrževalo zve= so med Narodnim odborom ter Slovenskim narodnim svetom in njegovimi olani. To tajništvo bi tudi izdajalo članske legotimacije in bi kon= ce-m leta objavljalo "imenik članov". Svetovalci pa bi preko . tajništva ttOgli stavijati predloge Narodnemu odboru ter se' udeleževati "anket ln glasovanj o aktualnih vprašanjih,ki Jih odreja Narodni odbor". Vse poslovanje Sveta bi bilo preko pošte. Razen stroškov za poštnino, naj no bi svetovalci imeli nobenih drugih gmotnih obveznosti pa tudi ne ^sucth koristi.	*	■ -
Točka glede Jugoslavije pa je vsekakor najbolj zanimiva. Čeprav 30 se - po besedilu predloga - Slovenci svobodno odločili zanjo ih če prn-v je ta država živa stvarnost, "ni ovire, da ne bi član Narodnega 3veta snoval v svojih mislih tudi druge' kombinacije, Če to *dela na ;pak način* in v taki' obliki, da ne vzbuja nerazpoloženja ali mržnje pro ci Hrvatom ali Srbom in če odklanja' uporabo sile za doseso svodih not» oenov."	*-	°	.
Iz vsega tega bi se moglo zaključiti, da predlagatelj ne zamišlja Ds to j ali delo Sveta v nekako podobni'obliki kot obstoja Narodni od= 3()r, seveda v različni pristojnosti. Govora je pr edvsem' o' "članih", ki Jih organizacijsko-adm.inistrativno veže svetovo tajništvo. Isto tudi Posreduje predloge svetovalcev Narodnemu odboru; nikjer ni razvidno, naj' bi tajništvo dostavljalo posamezne predloge tudi ostalim sveto f1lcem, ' da bi potem mogli biti večinsko sprejeti predlogi predloženi orodnemu odboru kot lastnina Sveta. Po drugi strani pa sicer to ni likšne važnosti,če ima kak predlog podporo samo enega,dveh svetoval J;('v ali Pa večine Sveta; ta je itak samo "posvetovalni forum Narodne= aa odbora" in nima niti te pristojnosti,da bi sam izbral svoje- tajniš ln mu predpisal poslovnik". Čeprav dalje izhaja predlog iz dej = ^va, da smo Jugoslavijo hoteli in da ta danes živi, ne postavlja no= one politično-programske smeri,ki bi naj vezala svetovalce. Tako lah Svet združuje zagovornike različnih političnih zamisli: samOslo= e> 3uS0sl°vanske, balkanske, podonavske, intermarijske in bogve .akšne še ne. To dejstvo spet notrjuje zaključek, da predlagatelj ni JUlil na Svet, ki bi nastopal ko J celota.'Ce bi to hotel, potem bi "ral imeti Svet svojo politično smer in manjšina bi se za ceno .J-anstva morala podrediti sklepu večine. Vsega tega v predlogu ni. Ker bo• i	?arT1° P°syetovalni organ Narodnega odbora, boljše reče=
U»' o'61’ 30 oloni Sveta itak samo s pOsredovanjem tajništva svetovalci .rodnemu odboru, dejansko Sveta kot neke zaključene in v sebi živeče ^ote sploh ne bi bilo.
Na to nekam vsiljivo opozarjajo tolike podrobnosti glede.Slan = stva. Vsakdo lahko postane svetovalec; dobil bo člansko izkaznico -kaj bo z njo poSel, predlog ne pove. Tajništvo bo na Silvestrovo ob= javilo spisek vseh svetnikov (za čigavo zdravje?); članstvo preneha ko je vrnjena izkaznica. Vse to bi govorilo, da ne gre ob samem predlogu toliko za-to, da bi se v vodstvu emigracije zbralo kar"naj = več Zares uporabnih ljudi, ampak da bi se v prvi vrsti z nekakim Ela ževim žegnom zadovoljilo ali vsaj potolažilo tiste kritike ali ner= gače,ki doslej niso bili zadovoljni z Narodnim odborom.
Ni nujno, da bi bil ta kšen namen slab, zlasti spričo dejstva, da je strankarski "ključ" vedno predstavljal v slovenski politiki gordijske vozle. Morda' je gornja zamisel edini izhod, toda prav goto vo aamO'izhod na zunaj, rešitev z'a oko. Bistva ne rešuje,ki vendar ni v tem , da bi kritični a obenem delavoljni emigrant prejel visoki naziv "svetovalca Narodnega odbora", ampak da bi prispeval svoj delež pri delu, soodločanju in soodgovornosti. Zato pa menda ni treba ka = kih izkaznic ali pa silvestrovskih imenikov.
Iz predloga izhaja še eno vprašanje: ali je tak Svet sploh no = treben, če kot tak nima sploh nobene kompetence? Saj končno lahko, vsak emigrant že danes izdela kakršenkoli-'pređlog in ga'pošlje pred= sedniku Narodnega odbora neposredno. V tem ali onem primeru je itak od Narodnega odbora Odvisno, če predlog prouči ali celo sprejme. In prav tako se ne zdi potrebno, da bi tak Svet moral obstojati spet sa= mo ža to, da bi Narodni odbor lahko 'odrejal’ ankete in glasovanja o perečih vprašanjih. Öe to želi odbpr že zdaj-, lahko Izvede brez Sve= ta, ker se fcore obrniti neposredno na kateregakoli emigranta in ga prositi za mnenje. Tudi to govori v prilog predvidevanju,da je bolj važna oblika tega Sveta kot pa vsebina, da gre bolj za psihološko po tezo kot pa resnično voljo, da bi stvar uredili pri korenini.
Po drugi strani pa spet ne dvomiti v dober namen g.Jelenca. Ze dolgo se ukavrja s tem vprašanjem in se je brez dvoma prebil do gornjega predloga samo zato, ker ni našel alternative,ki bi bila *' sprejemljiva strankam, zlasti Ljudski;, in pa ker je razdvojenost emi gracije že tako globoka, da ni veliko upanja, če jo je mogoče dobiti na skupno politično-programatsko izjavo. Zaradi tega je videti, da s-e je g.dr .Jelenc odločil za ohranitev Narodnega odbora,ki kljub mrt vilu vsaj obstoja.
Poskus g.Jelenca obenem znova kaže, da se v Narodnem odboru za= vedajo nerodnega položaja-, ko ni dovolj delavcev za obilno žetev.Ali jih bodo dobili, če se ne bodo odločili za korenito'rešitev? Tako a= li tako, tudi to vprašanje bo slednjič rešil čas. Emigracija ute
Šest članov Slovenske ljudske stranke v begunstvu je na čelu z č.g.Nacetom Čretnikom, direktorjem jugoslovanske katoliške misije v Franciji, lani koncem oktobra in začetkom novembra zborovalo v Ma = dridu. Ob zaključku, so sprejeli kar zanimivo resolucijo, ki jo j^e v februarju objavila SLOVENIJA, priloga AMERIŠKE DOmOvINE. Že sama ob java te resolucije preseneča, ker se doslej ni dogajalo, da bi osred nje strankino glasilo objavljalo resolucije posameznih odsekov,(ra= zen če takih resolucij sploh ni bilo).- Morebiti pa je madridska re solucija dobila mesto.v SLOVENIJI v nemajhni meri prav zato,-da bi urbi et orbi pričala, da v SLS niso sami ’starini’ in da‘‘se prište= vajo k Stranki tudi mlada'generacija; celo študentje,ki mislijo.
Tem madridskim ČlžtnOm in zastopniku SLS iz Pariža pa ni vse ta ko zelo všeč. Predvsem, na prvem mestu, jih zanima pretekiöst last pe stranke. Nujno potrebujejo "izčrpno,objektivno in kritično zgodo vino" strankinega delovanja. Uvideli so,da je brez te osnove težko
biti Še zelo- dolga
OBJEKTIVNO ZGODOVINO HOČEJO
DELAVCI NOÖEJO J PARTIJO
• Te dni mineva leto dni, ko je tovariš' Ranković predoSil shranim Komunistom na IV.zborovanju Centralnega komiteja, da je sorazmerno premalo delavcev in preveS inteligentov včlanjenih v Zvezi komunistov M videti, da bi se razmere v partiji tekom leta kaj izboljšale, -okaj bi namreč delavci prav zdaj drli v partijo, ge pa tega niso sto rili devet ali deset let prej? Vzrokov za to pa je več.
_ Delavec, ki v potu svojega obraza služi kruh, se gotovo vpraša , 5? koristilo članstvo v -partiji, če pa bo še naprej moral o ^ brdo delo. Delavcev je preveč za ravnateljska mesta in ne-qn m°ra>vendar ostati, da bo opravil težaško delo. Na'upravna mesta so se dvignili pač ze takoj po vojni stari komunisti iz tovarn. Za = sedli so položaje. Tem je partijska pripadnost vsaj nekaj prinesla -Kasnejšim prišlekom ne .more več.
Najdelavnejši element v partiji dalje niso delavci ampak neka aeklasirana, zavržena inteligenca, ki se v svoji pokvarjenosti“ne o= ^ira nn delavstvo, ampak skrbi, da se le nadaljuje dotok'enakOmisle= .oih, Le tako si more zavarovati svoje položaje in samoto omogoča si ^tem 'plezanja po ramah"; pri tem napreduješ tako, da postavljaš na sebi podrejene položaje zgolj svoje ljudi in se potem z njimi vred igaš. Za tak posel pa ni boljšega kot so inteligenti brez znača = Ta, vdani vedno tistemu, ki' je na oblasti.
_ Geslo "Tovarne delavcem!" je sprva veliko obetalo,vendar pa za= jodi prevelikega poseganja oblasti in neuničljivosti komunističnih oirigentov ^ni dalo tistega,kar je učila teorija. Zgolj od "ideološke graditve" si delavec pac ne more zboljšati svojo-življenjsko raven.
_ Deiavoi prvi so spoznali, da postane ves komunizem ali sociali = -em grenka burka, ako je njegov cilj Načrtovanje,nacionalizacile, p državl jenje ali pa "tovarne delavcem". Napredek družbe je namreč mo IJS“* 1	P° enem merilu: Vkolikšni meri. namreč posameznik š,i
i dobro, svobodno in zdravo. V tem pa je partija izgubila bitko.
(Nadaljevanje s prejšnje strani:)
deioyati-v stranki in verjetno še težje vzgajati nove strankarje.(Mor bi Jim za uvod v zgodovino podaril KLIC TRIGLAVA izvod Erjavčevem Nastanka slovenskih političnih strank"?) Dalje so zborovalci pOg?f= ali osnovne^načelne temelje strankinega programa". Ker je tak pro^ |ram vendar SLS objavila že lani'sredi leta, kaže da to madridskim -lanom ne zadostuje. Bili so še mnenja,da je "dolžnost večinske'stran Ke naroda",da bdi nad usodo narodnih manjšin in da mora študentom iz ' Koroške in Primorske "omogočiti študij" izven Italije in Avstrije,da «i bila tako zagotovljena vzgoja bodočih kulturnih delavcev. Predlog ^kajpak umesten, le podvomil bi, katera stranka je danes Še "večin=
fv< , P°Je!n zborovalci našteli, kakšne pobude naj bi dala stranka: vreba bi bilo ustanoviti "izvenstrankarski odbor za koordinacijo vse= ^	udejstvovanja slovenske emigracije", dalje informacijsko
v e	bi nudilo kulturnim in političnim delavcem podatke iz'"
vsoh področij narodovega udejstvovanja v domovini in bb mejah;potem
i bilo treba ustanoviti odbor,ki bi že zdaj pripravil publikacije za vzgojo in prevzgojo Slovencev ob osvoboditvi". Da bo stranka imela ~ inteligenco, naj ustanovi strankin odsek za visokošolska vprašanja in mladinsko sekcijo za vzgojo strankinega naraščaja"; tu bi človek vri okoval, da se bo ta sekcija imenovala "mladinski odsek izven stranke T\rL2’e?vVQ?Je slovenskih otrok pred potujčenjem". Končno postavljajo -artndčani zahtevo,naj bodo v vodstvu stranke taki člani,ki so delav= 'i. Ugotavljajo,da se kljub težišču mednarodnega političnega živije = JJOa v Ameriki vprašanje našega naroda rešuje skoraj izključno v Evro= •i.Jato bi morali dobiti evropski zastonniki stranke odgovarjajoča me ^ta v vodstvu,da bi uspešnejše mogli predstavljati SLS pred svetom.
(ps)
*
ZAPAD IN MOSKVA
Neposredno pred zaključkom našega lista smo prejeli besedilo pi = sma, ki ga'je v zvezi z objavo jaltskih dokumentov prejel demokratski senator Humhrey od ameriškega Državnega tajništva za zunanje zadeve.
V pismu je rečeno, da je vplivala na ohjavo zapiskov v^tern času’ predvsem predvidena rafitikacija Pariškega sporazuma o bodočnosti Nem čije in zapadno evropske vojaške zveze. Potrditev sporazuma bo vedla do močnejših prizadevanj za sestanek s Sovjeti. Polna zgodba o Jalti more očividno pokazati nevarnosti in dobre strani takih razgovorov.
Ta izjava ameriškega 'zunanjega ministrstva dopolnjuje misel,ki smo jo izrazili v današnjem uvodniku.
ANGLEŠČINA OBVEZEN JEZIK V ŠOLAH
Na tem je, da bodo v Jugoslaviji Sprejeli novi zakon o doktora = tu.Pridobiti si ga bo mogoče z ustmenim izpitom in obenem z doktorsko disertacijo.Izjema bo ostala le medicinski doktorat,ki bo še naprej smatran kot akademska stopnja. Osebe,ki so doktorat dosegle po starih predpisih (brez izpita odn.brez disertacije),tega ne bodo izgubile.
V Ljubljani so dalje v Svetu za prosveto in kulturo razpravljali, katere tuje jezike naj bi poučevali v gimnazijah. Zaenkrat so se odlo= čili, da bo obvezni jezik angleščina. Jasno pa mora biti, da ga'bo mo = goče uvesti šele pOstopoma, ko bodo na razpolago zadostne učne moči.
Sklepanje o drugem tujem jeziku so zaenkrat odložili. Preveč so bila mnenja v Svetu d-eljena in premalo je bilo odziva, saj se je od 45 "javnih,političnih in prosvetnih delavcev" odzvalo samo 21" povabljen = cev. Ostane torej še odprzo vprašanje, če naj bi se na gimnaziji pouče val en tuji jezik ali dve, odnosno ali naj bi bil eden obvezen ( angleš čina),drugi pa neobvezen. Eni so menili,naj bi angleščino poučevali o= sem let, drugi tuji jezik-pa samo v višji gimnaziji. Mnenje glede la = tinščine je bilo,naj se je uči,kdor to sam želi. Jezik bo zelo verjet= no poučevan fakultativno. Nič tudi še ni jasno, kateri naj bi bil dru= gi tuji jezik, naj že bo potem obvezen ali fakultativen. Padel je pred log, naj bi ta jezik v raznih krajih poučevali različno; v poštev pri= hajajo itak samo francoščina in nemščina ter v neki meri italijanščina»
Ker so bili k anketi povabljeni tudi "politični delavci", ni iz = ključeno, da so odločili v gotovi meri politični razlogi,kot dvakrat pred vojno - za nemščino in francoščino da bodo poučevali anglešči no kot obvezni jezik. Skelp pa velja samo za Slovenijo.	(ds)
.	v.
"NAŠ DOM"
Daši je sklad za "Naš dOm" v Londonu že dosegel svoto blizu 850 funtov, je še vedno premalo, da bi znesek zadostoval kot depozit .za odplačevalni nakup primerne stavbe. Odbor za dom je objavil podrobnosii glede prenovljene hiše v Londonu, ki je cenjena na 24°0’funtov. Ima de^ set sob. Ker mora biti pogodba osebna, zavisi tudi od nominalnega naku povalca odn. od njegovih rednih dohodkov, do kolikšnega posojila bi bil upravičen. Ker po tej poti ni kazalo na usneh, se je odbor obrnil zdaj na londonsko občino.
Nova knjiga o Jugoslaviji: V založ	Za idejno enotnost: Na plenarni se
bi Rider je izšla potopisna knjiga	ji Centralnega komiteja Zveze kopni
o Jugoslaviji "Tito Lifts the Cur=	nitsov Slovenije"so se bavili pred
tnin". Pisec g.Hallam Tennyson opi	vsem z vprašanjem ideološke enotno
suje svoje vtise iz Srbije,MacedOfc' ; sti partijcev.
nij e,Črne gore in Slovenije.Ni pa---------------------------------------
odgovoril na razna politična ali	NAROČNINA ZA KLIC TRIGLAVA znaša
sociološka vprašanja.Cena je 15/-»	6/-zn četrt leta in 24/-za eno letf'