# Dialog O sreènem `ivljenju je potekal je- seni leta 386. Razgovor je potekal na Avguštinov rojstni dan v kraju Cassiciacum, ki se je ver- jetno nahajal v bli`ini Milana. Spomladi leta 387 je bil Avguštin kršèen v Milanu. Pogovor je sestavljen iz uvoda ter prvega, drugega in tret- jega dne. Dialog, ki se je odvijal prvi dan, je bil v naši reviji `e objavljen (Tretji dan 3/4, 2007, str. 52 -58). Uvod ter pogovor zadnjih dveh dni pa objavljamo v tej številki. 1. ¡1¿ Ljubeznivi in prevzvišeni Teodor,1 èe bi se do pristanišèa2 filozofije, iz katere- ga se gre v kraje in de`elo sreènega `ivljenja, lotil plovbe z razumom in bi krmarila sama volja, ne vem, ali ne bi prenaglo rekel, da bi do njega prišlo veliko manjše število ljudi, èeprav tudi zdaj, kot vidimo, pridejo tja zelo redki. Ker nas je na ta svet vrgel v nekakšno viharno morje in kot na slepo ali Bog3 ali na- rava ali nuja ali naša volja ali nekaj v pove- zavi s tem ali pa vse skupaj (stvar je namreè zelo skrivnostna, vendar jo boš osvetlil, èe se je le lotiš), kako malo bi nas vedelo, s èim bi se bilo treba truditi ali kam bi se bilo treba vrniti, èe nas ne bi enkrat neka nevihta, ki se neumnim zdi sovra`na, proti naši volji in kljub upiranju prignala nevedne in blodeèe v najbolj za`eleno de`elo? ¡2¿ Zatorej se mi zdi, da so tri vrste lju- di, ki jih more sprejeti filozofija,4 videti kot tri vrste mornarjev. Ena vrsta so ljudje,5 ki, ko pridejo do starosti, sposobne razmišlja- nja, z majhno zagnanostjo in spodbudo go- voric pobegnejo iz bli`ine ljudi in se skrijejo v tihoti. Od tod dvignejo za druge dr`avlja- ne,6 za katere morejo, zelo svetlo znamenje kakršnega koli svojega dela, ti pa s tem opom- njeni poskušajo priti do njih. Druga vrsta7 so, nasprotno prejšnjim, tisti, ki jih je var- ljiva podoba morja zavedla, da so izbrali plov- bo na globoko; drznejo si potovati daleè stran od svoje domovine, ki jo pogosto pozabijo. Èe jih veter, za katerega mislijo, da je ugo- den, ne vem na kakšen naèin in preveè skrito po`ene, prodrejo do najglobljega vseh nesreè vsi ponosni in veseli, ker jih vsepovsod za- peljuje varljiva jasnina u`itkov in èasti. Kaj bi si morali ti `eleti drugega kot, seveda, nekaj neugodnega v tistih stvareh, ki jih vesele za- peljejo, in èe to še ni zadosti, povsem div- jajoèe nevihte in naproti pihajoèega vetra, ki bi jih v joku in stoku povedel do gotovega in trdnega veselja? Vendar pa mnogi iz te vr- ste še niso skrenili predaleè in jih nekaj ne tako te`kih muk privede nazaj. To so ljud- je, ki se, ko jih bodisi solzave8 tragedije nji- hove usode bodisi vznemirjajoèe te`ave puh- lih opravkov po`enejo v knjige uèenih in zelo modrih mo`,9 kot da ne bi imeli nièesar dru- gega, kar bi poèeli, na nekakšen naèin zbudijo v samem pristanišèu, od koder jih nobene ob- ljube tistega morja, ki se preveè varljivo smeh- lja, ne odtrgajo. Je pa med tema dvema še tretja vrsta ljudi,10 ki se na samem pragu mla- dosti ali pa, potem ko jih je `e dolgo in mno- go premetavalo,11 ozirajo za kakšnimi zname- nji in se spomnijo svoje najslajše domovine, èeprav v samih valovih; vrnejo se nazaj po rav- ni plovbi v nièemer varljivem in brez obo- tavljanja ali pa, po veèini, odlo`ijo ugoden èas za plovbo in blodijo dlje — ali zablodijo v megli ali gledajo zvezde, ki se potapljajo v morje, ali pa jih ujame marsikatero dra`ilo — pogosto so tudi v nevarnosti. Prav tako tudi te pogosto marsikatera nesreèa v valoveèi uso- *#!+,        %#   di kot nevihta, nasprotna njihovim posku- som, na`ene v najbolj za`eleno `ivljenje in tišino. ¡3¿ Za vse te pa, ki jih na kakršen koli na- èin prinese do de`ele sreènega `ivljenja, stoji pred samimi vrati izredno velika gora, ki us- tvari tudi hudo o`ino za vstopajoèe12 in se je je treba kar najsilneje bati ter kar najprevid- neje ogibati. Kajti tako se blešèi, tako je ogr- njena s to la`nivo luèjo, da se ne ponuja samo kot prebivališèe tem, ki prihajajo in še niso vstopili, in jim obljublja, da jim bo zadovo- ljila `elje namesto same sreène de`ele, am- pak veèinoma tudi vabi k sebi ljudi iz samega pristanišèa in jih pogosto zadr`i, ko se na- slajajo nad samo višino, od koder jim uga- ja zviška gledati na druge. Ti pogosto opo- minjajo prihajajoèe, da jih ne bi prevarale èeri od spodaj ali da bi mislili, da se je lahko povz- peti do njih; in zaradi bli`ine tiste sreène de- `ele jih kar najbolj dobrotljivo pouèujejo, po kateri poti naj vstopajo brez nevarnosti. Ker jim ti tako zavidajo puhlo slavo, jim poka- `ejo prostor varnosti. Za katero goro namreè `eli razum, da ljudje, ki se pribli`ujejo de- `eli filozofije ali vanjo vstopajo, spoznajo, da se je je treba bati, èe ne za ošabno stremljenje po puhli slavi? To nima znotraj nièesar pol- nega ali trdnega, tako da s samimi seboj na- pihnjene ljudi, ki hodijo zgoraj, s pokom krh- kih tal pogoltne in posrka in jim, ko pade- jo v temo, odvzame svetleè dom, ki so ga `e skoraj videli. ¡4¿ Ker je to tako, moj Teodor (kajti poleg tega, po èemer hrepenim, se oziram edino- le nate in vedno obèudujem tebe kot zelo spo- sobnega), vedi, pravim, katera od treh vrst ljudi me je dala tebi, kje se mi zdi, da sem, in kakšno vrsto pomoèi trdno prièakujem od tebe. @e od devetnajstega leta, potem ko sem v šoli dobil tisto knjigo govornika Cicerona, ki nosi naslov Hortenzij, me je pod`igala tak- šna ljubezen do filozofije, da sem imel takoj namen iti k njej. Toda okrog mene je bilo kar precej meglic, zaradi katerih je bila moja plovba meglena, in dolgo sem gledal zvez- de, ki so drsele v ocean,13 in, priznam, me vo- dile v zmoto. Kajti neko otroško praznoverje me je plašilo stran od samega raziskovanja; ko sem s pridobljeno samozavestjo pregnal tisto temo14 in se pregovoril, da se moram raje podvreèi tistim, ki uèijo, kot tistim, ki uka- zujejo, pa sem padel med ljudi, ki so menili, da je treba tisto luè, ki jo vidimo z oèmi, èa- stiti med najbolj bo`anskimi stvarmi. Nisem se strinjal, vendar sem menil, da v tistih pre- grinjalih skrivajo nekaj velikega, kar bodo en- krat razkrili. Toda ko sem se odvrnil od njih in jim ušel,15 še zlasti ko sem preèkal tisto morje,16 so moje krmilo, ki se je sredi valov upiralo vsem vetrovom, dolgo dr`ali akade- miki.17 Nato sem prispel v te de`ele; tu sem se pouèil o Malem vozu,18 ki sem se mu zau- pal. Pogosto sem namreè v govorih našega ško- fa in vèasih tudi v tvojih, ko je šlo za Boga, opazil, da pri tem ne smemo misliti povsem nièesar telesnega, niti ko teèe pogovor o duši. Kajti to je v stvarstvu nekaj, kar je Bogu najb- li`je. Toda zapeljevanje `ene in èasti19 me je odvraèalo, da nisem hitreje poletel v naroèje filozofije, tako da sem šele tedaj, ko sem to dosegel, s polnimi jadri in z vsemi vesli pri- hitel v to pristanišèe, kar je dano le redkim sreène`em, in si tam odpoèil. Ko pa sem pre- bral samo pešèico knjig Plotina, s katerim, to sem opazil, se tudi ti zelo ukvarjaš, in sem jih primerjal, kolikor sem to mogel, tudi z ugledom onih, ki so uèili bo`anske skrivno- sti,20 sem se tako razvnel, da bi hotel odre- zati vsa sidra,21 èe me ne bi zadr`alo spošto- vanje do nekaterih ljudi. Kaj je torej preo- stalo, kot da mi je, ko sem se mudil ob po- stranskih zadevah, priskoèila na pomoè ne- vihta, ki se mi je zdela neugodna? Zato me je navdala taka srèna boleèina, da nisem mo- gel prenašati bremena tistega poklica, s ka- terim sem morda jadral proti Sirenam,22 am- %#  # pak sem vse odvrgel in razmajano in obne- moglo ladjo privedel do `elenega miru. ¡5¿ Torej vidiš, v kakšni filozofiji sem kot na ladji v pristanišèu.23 Toda celo pristanišèe samo je odprto na široko24 in njegova veli- kost zmote vendarle ne izkljuèuje popolno- ma, èeprav je v njem `e manj nevarno. Kajti nikakor ne vem, kateremu delu kopnega, ki je edino de`ela sreèe, naj se pribli`am in ga dose`em. Kaj imam namreè trdnega, ko je raziskovanje o duši še vedno majavo in ne- gotovo? Zato te prosim pri tvoji kreposti, pri tvojem blagem srcu, pri vezi duha in tova- rištvu med nama,25 da iztegneš desnico; to pa je znamenje, da me ljubiš in mi verjameš, da te tudi po drugi strani tudi jaz ljubim in da si mi drag. In èe bom to dosegel, bom z majh- nim naporom zlahka prispel do samega sreè- nega `ivljenja, ki se ga ti, predvidevam,26 `e dr`iš. Da pa boš spoznal, kaj delam in kako zbi- ram v tem pristanišèu svoje najdra`je,27 in iz tega bolje razumel mojo dušo (kajti ne naj- dem drugih znakov, s katerimi bi se ti razkril), sem menil, da ti moram zapisati in posveti- ti samemu tvojemu imenu eno od svojih raz- prav, za katero se mi zdi, da je izpadla precej pobo`no in da je posebej vredna tvojega imena. Gotovo kar najbolj primerno; kajti spraševali smo se o sreènem `ivljenju in jaz ne vidim nièesar drugega, kar bi bilo treba bolj upravièeno imenovati Bo`ji dar.28 Nisem pre- strašen zaradi tvoje spretnosti v govorništvu.29 Ne morem se namreè bati tega, kar imam rad, èeprav temu ne morem slediti; še mnogo manj pa se bojim vzvišenosti tvoje sreèe. Pri tebi je namreè ta, èeprav je velika, resnièno na dru- gem mestu. Kajti ljudi, ki jim gospoduje, osre- èi. Toda zdaj, prosim, pozorno prisluhni, kaj bom predstavil. Prvi dan je bil objavljen v št. 3/4 2007.     3. ¡17¿ Potem ko smo se naslednji dan po- novno zbrali po zajtrku, sicer nekoliko poz- neje kot dan prej, vendar na istem kraju, sem rekel: “Pozno ste prišli na pojedino. Mislim, %# Cecilija Erika Grbec: Maskota.   da se vam to ni zgodilo zaradi pokvarjene- ga `elodca, ampak zaradi preprièanja, da je jedi malo, in se vam je zdelo, da ne smete pri- ti tako zgodaj, ker ste menili, da boste hitro pojedli. Misliti ste morali, da ni ostalo ve- liko ostankov, ko je bilo celo na sam praz- nièni dan ponujeno tako malo. Morda imate prav. Toda kaj je pripravljeno za vas, tega skupaj z vami ne vem niti jaz. Nekdo drug je, ki stalno daje ne le vse, ampak predvsem takšne gostije.30 Toda mi veèinoma prene- hamo jesti ali zaradi slabotnosti ali sitosti ali dela. In vèeraj smo si bili pobo`no in vztrajno edini, èe se ne motim, da on osreèuje ljudi, ko se zadr`uje v njih. Kajti ko nam je razum pokazal, da je sreèen tisti, ki ima Boga, in temu mnenju se ni upiral nihèe izmed vas, je bilo postavljeno vprašanje, kaj neki se vam zdi posedovati Boga. Èe se prav spomnim, so bila o tem izra`ena tri mnenja. Del vas je menil, da ima Boga tisti, ki poène to, kar `eli Bog; nekateri pa so rekli, da ima Boga tisti, ki dobro `ivi; ostalim pa se je zdelo, da je Bog v tistih, v katerih ni, kot se mu reèe, neèi- stega duha. ¡18¿ Ampak mogoèe vi vsi mislite eno in isto, èeprav z razliènimi besedami. Kajti èe premislimo o prvih dveh reèeh — vsak, ki do- bro `ivi, dela to, kar `eli Bog, in vsak, ki dela to, kar `eli Bog, dobro `ivi — ni dobro `iveti niè drugega kot delati to, kar je Bogu všeè; razen èe ne mislite kaj drugaèe.” Strinjali so se. “O tretjem mnenju pa je treba premisliti malo podrobneje zato, ker se po tradiciji naj- èistejših skrivnosti31 neèisti duh, kolikor ra- zumem, ponavadi razlaga na dva naèina. Ti- sti, ki od zunaj napade dušo, zmeša èute in ljudi navda z nekakšno blaznostjo. In kdor skrbi za to, da ga od`ene, menda32 polaga roke oziroma ga zaklinja, to je: iz`ene ga z zakli- njanjem pri Bo`jem imenu. Drugaèe pa se reèe neèisti duh nasploh vsaki neèisti duši, kar ni niè drugega kot duša, umazana z grehi in napakami. Zato te vprašam, ti fant, ki si to mnenje izrazil morda z nekoliko mirnejšim in èistejšim duhom: “Kdo, misliš, nima ne- èistega duha: ali èlovek, ki nima demona, za- radi katerega ponavadi ljudje zblaznijo, ali tisti, ki je svojo dušo `e oèistil vseh grehov in napak?” Rekel je: “Mislim, da neèistega duha nima tisti, ki `ivi èisto.” “Toda koga imenuješ èist?” sem vprašal. “Tistega, ki niè ne greši, ali samo tistega, ki se vzdr`uje nedovoljene spolnosti?” Odvrnil je: “Kako je lahko èist èlovek, ki se vzdr`uje zgolj nedovoljene spolnosti, ne neha pa se packati z drugimi grehi? Resnièno èist je èlovek, ki svojo pozornost namenja Bogu in se dr`i samo njega.” Potem ko sem naroèil, naj se te deèkove besede zapiše, kot so bile izreèene, sem de- jal: “Torej je nujno, da ta èlovek `ivi dobro, in kdor dobro `ivi, je nujno tak, razen èe mi- sliš kaj drugega.” Skupaj z ostalimi je pritrdil. Rekel sem: “Torej je bilo izreèeno enotno mnenje. ¡19¿ Ampak malo vas bom vprašal o naslednjem: Ali Bog `eli, da ga èlovek išèe?” Strinjali so se. “Spet vprašam: Mar lahko trdimo, da èlo- vek, ki išèe Boga, `ivi slabo?” “Nikakor ne,” so odvrnili. “Tudi na to tretje vprašanje odgovorite! Ali lahko Boga išèe neèisti duh?” Rekli so, da ne, èeprav se je Navigij ne- koliko obotavljal, a je kasneje vendarle pri- tegnil mnenju ostalih. “Èe torej èlovek, ki išèe Boga, dela to, kar `eli Bog, `ivi dobro in nima neèistega duha. Kdor pa išèe Boga, Boga še nima. Torej ne smemo takoj reèi, da vsak, kdor ali dobro `ivi ali dela, kar `eli Bog, ali nima neèistega duha, Boga tudi ima.” Ko so se na tem mestu ostali smejali, ker so jih lastna privoljenja prevarala, je mati, potem ko je dolgo nemo strmela, zahteva- %#  # la, naj ji z razlago razrešim in pojasnim to, kar sem po nujnosti sklepanja povedal zaple- teno.33 Ko sem to storil, je rekla: “Toda nihèe ne more priti do Boga, èe ga ne bo iskal.” “Zelo dobro!” sem odvrnil. “Vendar kdor še vedno išèe, še ni prišel do Boga in `e dobro `ivi. Torej nima Boga vsak, ki dobro `ivi.” Na to je rekla: “Menim, da ni nikogar, ki nima Boga, ampak je le-ta naklonjen ti- stim, ki dobro `ivijo, do tistih, ki `ivijo slabo, pa je sovra`en.” “Torej vèeraj ni bilo dobro, ko smo priz- nali, da je sreèen tisti, ki ima Boga, èe ima namreè vsak èlovek Boga, pa vendarle ni vsak èlovek sreèen,” sem zakljuèil. “Dodaj torej v trditev ‘naklonjenega’,” je rekla. ¡20¿ Vprašal sem: “Torej smo enotni vsaj v tem, da je sreèen tisti, ki mu je Bog naklo- njen?” Navigij je odvrnil: “Bi se `e hotel strinjati, toda bojim se glede èloveka, ki še išèe, še zla- sti, da boš sklenil, kako je sreèen akademik, ki je bil v vèerajšnjem pogovoru v ljudski in slabi latinšèini, gotovo pa zelo primerno, kot se mi zdi, imenovan z besedo padavièar.34 Ne bi mogel namreè reèi, da je Bog sovra`en do èloveka, ki ga išèe. In èe je to greh reèi, mu bo naklonjen, in komur je Bog naklonjen, je sreèen. Sreèen bo torej tisti, ki išèe. Toda vsak, ki išèe, še nima tega, kar hoèe; torej bo sreèen èlovek, ki nima tega, kar `eli, kar se je vèeraj vsem nam zdelo nesmiselno. In rav- no na osnovi tega smo mislili, da smo raz- pršili nejasnost akademikov. Zato bo Licencij triumfiral nad nami in me kot moder zdrav- nik gotovo opozoril, da tiste slašèice, ki sem jih nepremišljeno vzel v slabo svojemu zdrav- ju, od mene terjajo kazen.” ¡21¿ Potem ko se je celo mati nasmejala temu, je rekel Trigecij: “Ne dopušèam takoj, da bi bil Bog proti èloveku, ki mu ni naklo- njen, sovra`no naperjen, ampak mislim, da je nekaj vmes.” “Dopušèaš pa,” sem ga vprašal, “da ta èlo- vek v sredini, ki mu Bog ni ne naklonjen ne sovra`en, vendarle na nekakšen naèin ima Boga?” Ker se je obotavljal, je rekla mati: “Ne- kaj je imeti Boga in nekaj drugega ne biti brez Boga.” “Kaj je torej bolje,” sem odvrnil, “imeti Boga ali ne biti brez njega?” Odgovorila je: “Kolikor lahko razumem, je moje mnenje sledeèe: Kdor `ivi dobro, ima Boga, vendar mu je naklonjen; kdor `ivi sla- bo, ima Boga, vendar je le-ta do njega sovra- `en. Kdor pa še išèe Boga in ga še ni našel, mu Bog ni ne naklonjen ne sovra`en, ven- dar ni brez Boga.” Vprašal sem: “Je to tudi vaše mnenje?” Odvrnili so, da je. “Povejte mi, prosim,” sem nadaljeval, “se vam ne zdi, da je Bog naklonjen tistemu èlo- veku, ki ga podpira?” Priznali so, da je tako. “Mar torej Bog ne podpira èloveka, ki ga išèe?” Odgovorili so, da ga. “Torej je Bog naklonjen èloveku, ki ga išèe, in vsak, ki mu je Bog naklonjen, je sreèen. Po- temtakem je sreèen tudi èlovek, ki išèe. Kdor pa išèe, še nima tega, èesar si ̀ eli. Torej bo sre- èen tisti, ki nima tega, èesar si `eli.” “Meni se pa gotovo ne zdi sreèen èlovek, ki nima tega, èesar si `eli,” je ugovarjala mati. Odvrnil sem: “Torej ni sreèen vsak, ki mu je Bog naklonjen?” “Èe logièno sklepanje to zahteva, ne mo- rem reèi, da ni tako,” je odgovorila. “To bo torej razdelitev,” sem zakljuèil: “Da je vsakomur, ki je `e našel Boga, le-ta naklonjen in je sreèen, vsakomur pa, ki Boga išèe, je le-ta naklonjen, vendar ni sreèen. Kdorkoli pa se z grehi in napakami oddalji od Boga, ni samo nesreèen, ampak ne `ivi niti v Bo`ji naklonjenosti.” ¡22¿ Ker so to vsi odobravali, sem rekel: “Dobro, toda še vedno %#   se bojim, da bi vas motilo to, kar smo priznali `e prej, da je nesreèen vsak, ki ni sreèen. Iz èesar sledi, da je nesreèen èlovek, ki ¡…¿35 ‚Ali pa,‘ kar je rekel Tulij: ‚bomo imenovali bo- gate vse, ki imajo v lasti mnogo premo`enja po zemlji, revne pa ljudi, ki imajo v lasti vse kreposti?‘ Toda presodite naslednje: Kakor je res, da je nesreèen èlovek, ki pogreša vse, tako je res, da vsakomur, ki je nesreèen, nekaj manjka. Tako bo namreè res, da nesreèa ni niè drugega kot pomanjkanje. Opazili ste, da zdaj, ko je bilo to reèeno, zadevo odobra- vam. Predolgo pa bi trajalo, da bi to raziskali danes. Zato vas prosim, naj vam ne bo zo- prno tudi jutri priti k tej mizi.” Ker so vsi rekli, da so s tem zadovoljni, smo vstali.36 (    4. ¡23¿ Tretji dan naše razprave pa se je jutranja oblaènost, ki nas je pregnala v ko- pališèe, razkadila in napravila èudovito ja- sno popoldansko vreme. Odloèili smo se, da se spustimo na majhen travnik v bli`ini; vsi skupaj smo posedli, kjer se je komu zdelo udobno, in tako zakljuèili še preostanek po- menka. Zaèel sem: “Skoraj vse, kar sem s spraše- vanjem `elel, da mi priznate,37 imam in trdo dr`im v rokah. Zato na današnji dan ne bo nièesar ali pa bo zelo malo, kot domnevam, na kar mi morate odgovoriti, da lahko na- posled to našo gostijo razdelimo s presled- kom po dnevih.38 Kajti mati je rekla, da ni nesreèa niè drugega kot pomanjkanje, in mi smo se strinjali, da so nesreèni vsi, ki trpi- jo pomanjkanje.39 Toda ali tudi vsi nesreè- ni trpijo pomanjkanje, ni tako nepomembno vprašanje, ki ga vèeraj nismo mogli razrešiti. Èe pa logièno sklepanje ka`e, da je to tako, smo zelo dovršeno dognali, kdo je sreèen: to bo namreè tisti, ki ne trpi pomanjkanja. Kajti vsak, ki ni nesreèen, je sreèen. Torej je sre- èen tisti èlovek, ki je brez potreb, èe velja, da je to, èemur reèemo potrebe, isto kot ne- sreèa.” ¡24¿ “Ali torej,” je rekel Triget, “ni mo`no sklepati, da je vsak, ki nima potreb, sreèen, `e iz tega, da je oèitno nesreèen vsak, ki trpi pomanjkanje? Kajti spomnim se, kako smo priznali, da ni nièesar vmes med biti nesreèen in biti sreèen.” Rekel sem: “Misliš, da je kaj med biti mr- tev in biti `iv? Ali ni vsak èlovek ali `iv ali mrtev?” “Priznam,” je odgovoril, “da tu vmes ni èesa srednjega. Toda èemu v to smer?” “Ker verjamem, da boš priznal tudi to, da je vsak, ki je bil pokopan pred letom dni, mr- tev,” sem nadaljeval. Potrdil je. “Kaj? Vsak, ki ga niso pokopali pred le- tom, še `ivi?” “Iz tega pa to ne sledi,” je odgovoril. Rekel sem: “Torej iz dejstva, da je nesre- èen vsak èlovek, ki trpi pomanjkanje, ne sledi, da je vsak èlovek brez potreb sreèen, èeprav med biti nesreèen in biti sreèen kot med biti `iv in biti mrtev ne moremo najti nièesar.” ¡25¿ Ker so to nekateri izmed njih malo po- èasneje razumeli, sem pojasnil in razlo`il40 z besedami, ki sem jih, kakor sem mogel, pri- lagodil njihovemu razumevanju: “Nihèe torej ne dvomi, da je nesreèen vsak, ki trpi po- manjkanje, in ne strašijo nas kakšne telesne potrebe, ki jih imajo celo modri ljudje.41 Ne manjka jim namreè same duše, v kateri se na- haja sreèno `ivljenje. Sama duša je namreè popolna;42 nobena popolna duša pa ne po- trebuje nièesar; in èe ima pri roki, kar se zdi potrebno za telo, to vzame, èe nima, pa je pomanjkanje teh stvari ne bo zlomilo. Kajti vsak moder èlovek je pogumen in ni pogum- nega èloveka, ki bi se èesa bal. Torej se moder èlovek ne boji niti smrti telesa niti boleèin; da bi to dvoje odrinil, se temu ognil ali to dvoje odlo`il, so mu sicer potrebne stvari, za katere se lahko zgodi, da jih nima. Vendar %#  # se jih ne obotavlja dobro izkoristiti, èe so mu pri roki. Še kako je namreè resnièna misel, ki pravi: ‘Neumno je sprejeti trpljenje, èe se mu lahko ogneš.’43 Torej se bo ognil smrti in boleèinam, ko- likor se jim bo lahko in kolikor se prilega temu, da ne bi bil, èe se jim sploh ne bi ognil, nesreèen zaradi tega, ker se le-te zgodijo, am- pak ker se jim ni hotel ogniti, ko bi se lah- ko; to je gotovo znamenje neumnosti. To- rej v primeru, da se tem stvarem ne ogne, ne bo nesreèen zaradi trpljenja slednjih, ampak zaradi neumnosti.44 Èe pa se smrti in bole- èinam ne more ogniti, èeprav ravna marljivo in primerno, zaradi njihovega navala ne bo postal nesreèen. Gotovo tudi naslednja misel istega pesnika ni niè manj resnièna: ‚Ker se ne more zgoditi to, èesar si `eliš, si raje `eli to, kar si lahko.‘45 Kako bo nesreèen ta, ki se mu ne zgodi niè razen tega, kar si `eli, ker si ne more `eleti tega, kar vidi, da se mu ne more posreèiti? Ima namreè `eljo po toèno doloèenih stva- reh; to je, naj poène karkoli, tega ne poène drugaèe kot po nekakšnem naroèilu kreposti in po Bo`jem zakonu modrosti. Tega se mu ne da na noben naèin odvzeti. ¡26¿ @e zdaj pa premislite, ali vsakomur, ki je nesreèen, kaj manjka. Kajti priznanju te trditve pov- zroèa te`avo dejstvo, da je `ivljenje gotovo te`ko za mnoge ljudi, ki nenamerno `ivijo v velikem bogastvu in ki jim je vse tako lahko, da jim je na njihov migljaj pri roki vse, kar- koli zahtevajo `elje. Toda zamislimo si ne- koga takega, kakršen je Tulij rekel, da je bil Orata.46 Kdo bi namreè z lahkoto rekel, da je zaradi pomanjkanja trpel Orata — èlovek, ki je bil zelo bogat, zelo prijeten in zelo meh- ku`en, èlovek, ki mu ni za u`itek niti za pri- ljubljenost niti za neokrnjeno zdravje manj- kalo nièesar? Imel je namreè v obilju najbolj dobièkonosnih posesti in najprijetnejših pri- jateljev, kolikor se mu je zahotelo. In vse to je zelo primerno uporabljal za telesno zdravje in, da na kratko razlo`im vse, ugoden izid je sledil vsaki nameri in vsaki `elji. Toda mor- da bo kdo od vas rekel, da si je `elel imeti veè, kot je imel. Tega ne vemo. Ampak re- cimo, da si ni `elel veè, kot je imel, to bo do- volj za naše raziskovanje. Se vam zdi, da je trpel pomanjkanje?” Licencij je odgovoril: “Èeprav bi priznal, da si ni `elel nièesar veè, za kar, ko ne gre za modrega èloveka, ne vem, kako naj se s tem strinjam, se je vendarle bal (saj ni bil neu- men, kot pravijo), da bi mu vse to odvzel na primer en udarec nesreèe. Ni bilo namreè prete`ko razumeti, da so vse takšne stvari, naj si bodo še tolikšne, podvr`ene nakljuèjem.” Nato sem se nasmehnil in rekel: “Vidiš, Licencij, kako je bistrost tega zelo bogatega èloveka zadr`evala proè od sreènega `ivlje- nja. Kolikor je bil namreè bistrejši, toliko bolj je videl, da vse imetje lahko izgubi. Zato ga je zlomil strah in je veè kot dovolj potrdil splošno znano misel, da je nezanesljiv èlo- vek pameten v svojo pogubo.” ¡27¿ Ko so se tako on kot ostali na tem me- stu zasmejali, sem nadaljeval: “Vendar bodimo bolj pozorni na naslednje: èeprav se je bal, ni trpel pomanjkanja. Iz tega zaènimo svoje is- kanje. Kajti trpeti pomanjkanje se sklada z ne imeti, ne pa biti v strahu, da boš izgubil, kar imaš. Ta èlovek pa je bil nesreèen, ker se je bal, èeprav ni trpel pomanjkanja. Torej ne trpi pomanjkanja vsak, kdor je nesreèen.” Ko je skupaj z ostalimi temu pritrdila tudi sama mati, katere mnenje sem branil, je ven- darle nekoliko negotovo rekla: “Kljub temu ne vem in še ne razumem povsem dobro, kako je mogoèe loèiti nesreèo od pomanjka- nja oziroma pomanjkanje od nesreèe. Kaj- ti tudi ta, ki je bil bogat in premo`en, kot pravite, si je `elel še veè, vendar mu je manj- kalo modrosti, ker se je bal, da premo`enja ne bi izgubil. Torej bi rekli, da trpi pomanj- kanje, èe bi mu manjkalo srebra in denarja? %#   Ker mu je manjkalo modrosti, pa tega ne bomo rekli?” Ko so na tem mestu vsi vzkliknili od za- èudenja in sem bil celo jaz sam precej raz- vnet in vesel, ker je povedala najpomembnej- še od tistega, kar sem kot tehtno pripravil iz filozofskih knjig, da bom povedal na kon- cu, sem rekel: “Ali vidite, da je ena stvar mno- go raznovrstnih uèenosti, druga stvar pa je duša, popolnoma osredotoèena na Boga?47 Kajti odkod prihajajo te misli, ki se jim èu- dimo, èe ne od Njega?” Tukaj je Licencij veselo vzkliknil: “Go- tovo ne bi mogla reèi niè resniènejšega in niè bolj bo`anskega. Ni namreè veèjega in bolj bednega pomanjkanja, kot da ti manjka mo- drosti; komur ne manjka modrosti, mu sploh ne manjka nobene stvari.” ¡28¿ “Torej pomanjkanje duše ni niè dru- gega kot neumnost.” sem rekel. “Le-ta je na- mreè nasprotje modrosti, in sicer tako nas- protje, kot je smrt `ivljenju, kot je sreèno `iv- ljenje nesreèi, to je, brez kakršnega koli vme- snega stanja. Kajti kakor je vsak èlovek, ki ni sreèen, nesreèen, in vsak èlovek, ki ni mr- tev, `ivi, tako je jasno, da je vsak, ki ni neu- men, moder. Iz tega lahko vidimo tudi to, da Sergij Orata ni bil nesreèen toliko zara- di tega, ker se je bal, da bi izgubil darove uso- de, ampak ker je bil nespameten. Iz tega sledi, da bi bil še bolj nesreèen, èe se sploh ne bi niè bal zaradi teh tako tveganih in nestano- vitnih stvari, ki jih je imel za dobre. Bil bi namreè bolj gotov — ne zaradi zašèite pogu- ma, ampak zaradi miselne zaspanosti; in za- radi veèje neumnosti bi se še bolj pogreznil v nesreèo. Toda èe vsak, ki mu manjka mo- drosti, trpi veliko pomanjkanje, in vsakomur, ki ima modrost, ne manjka nièesar, potem sledi, da je neumnost pomanjkanje. In ka- kor je vsak neumen èlovek nesreèen, tako je vsak nesreèen èlovek neumen. Torej kakor je vsako pomanjkanje nesreèa, tako je doka- zano, da je vsaka nesreèa pomanjkanje.” ¡29¿ Ker je Trigecij rekel, da je premalo razumel ta zakljuèek, sem nadaljeval: “Ali smo se strinjali z logiènim sklepanjem?” “Da trpi pomanjkanje èlovek, ki nima modrosti,” je odvrnil. “Kaj torej pomeni trpeti pomanjkanje?” sem vprašal. Odgovoril je: “Ne imeti modrosti.” Rekel sem: “Kaj pomeni ne imeti modro- sti?” Ker je molèal, sem nadaljeval: “Mar ne pomeni to imeti neumnost?” “To, da,” je odgovoril. Rekel sem: “Torej ne pomeni imeti po- manjkanje niè drugega kot imeti neumnost. Iz tega nujno sledi, da se za pomanjkanje zgolj uporabi drug izraz, ko se reèe neum- nost, èeprav ne vem, kako bi rekli: ‚ima po- manjkanje‘ ali ‚ima neumnost‘. To je namreè tako, kot èe bi za neki prostor, ki mu manjka svetlobe, rekli, ima temo, kar ni niè drugega kot ne imeti svetlobe. Kajti tema tako rekoè ne prihaja ali odhaja, ampak `e samo to, da manjka luèi, pomeni, da je temno, kakor od- sotnost obleke pomeni goloto. Ob oblaèe- nju namreè golota ne zbe`i stran kot kakšna gibèna stvar. Tako torej reèemo, da ima nek- do pomanjkanje, kot reèemo, da ima goloto. Kajti pomanjkanje je izraz za ne imeti. Zato, da razlo`im, kar hoèem, tako kot lahko: ‚ima pomanjkanje‘ se reèe tako, kot bi se reklo ‚ima ne imeti‘. Èe smo torej pokazali, da je neumnost pravo in gotovo pomanjkanje, po- glej, ali je vprašanje, ki smo si ga zadali, re- šeno. Bili smo namreè v negotovosti, ali ni- smo rekli niè drugega kot pomanjkanje, ko smo rekli nesreèa. Navedli pa smo razlog, za- kaj se neumnost pravilno imenuje pomanj- kanje. Kakor je torej vsak neumen èlovek ne- sreèen in vsak nesreèen èlovek neumen, tako moramo nujno priznati, da ni samo vsak, ki trpi pomanjkanje, nesreèen, ampak da tudi vsak, ki je nesreèen, trpi pomanjkanje. Toda èe iz tega, da je vsak neumen èlovek nesre- èen in vsak nesreèen èlovek neumen, izha- %#  # ja, da je neumnost nesreèa, zakaj ne bi iz tega, da je vsak, ki trpi pomanjkanje, nesreèen in da vsak, ki je nesreèen, trpi pomanjkanje, sklepali, da nesreèa ni niè drugega kot po- manjkanje.” ¡30¿ Ko so vsi priznali, da je to tako, sem nadaljeval: “Zdaj sledi to, da pogledamo, kdo ne trpi pomanjkanja; ta èlovek bo namreè moder in sreèen. Neumnost je pomanjkanje in ime za pomanjkanje; ta beseda pa pona- vadi zaznamuje nekakšno jalovost in siromaš- tvo. Prosim, bodite še bolj pozorni na to, s kakšno skrbjo so prejšnji rodovi48 napravi- li ali vse izraze ali pa, kar je oèitno, nekaj izra- zov še zlasti za tiste stvari, katerih poznavanje je bilo zelo potrebno. @e ste se namreè stri- njali, da vsak nespameten èlovek trpi pomanj- kanje in da je vsak, ki mu kaj manjka, nes- pameten. Verjamem, da boste priznali tudi to, da je nespametna duša grešna in da so vse napake duše vkljuèene v eno ime ‚neumnost‘. Prvi dan tega našega razgovora smo rekli49, da se imenuje nequitia50 po tem, kar je ne- quiquam;51 njeno nasprotje pa je frugalitas,52 imenovana po fructus.53 Torej se zdi, da v teh dveh nasprotjih, to je v nequitia in frugali- tas, izstopata naslednji dve stvari: biti in ne biti. Za kaj bomo pa rekli, da je nasprotje pomanjkanju, o katerem razpravljamo?” Ko so na tem mestu nekoliko omahovali, je rekel Trigecij: “Èe reèem bogastvo, vidim, da je nasprotje temu revšèina.” “Gotovo sta si blizu,” sem odvrnil. “Kajti ponavadi imamo revšèino in pomanjkanje za eno in isto. Vendar moramo najti drugo besedo, da ne bi boljši strani manjkal en po- men; kajti medtem ko nasprotno stran za- polnjujeta izraza revšèina in pomanjkanje, %# Cecilija Erika Grbec: Trio.   s te strani stoji nasproti samo beseda bogas- tvo. Niè ni namreè bolj nerodno kot ravno to, da je pomanjkanje54 izrazov prav tu, kjer stoji nasprotje pomanjkanju.” “Polnost,” je predlagal Licencij, “èe se lah- ko reèe, se mi zdi, da ustrezno stoji nasproti pomanjkanju.” ¡31¿ “Pozneje,” sem rekel: “morda pazlji- veje poišèimo besedo,55 kajti pri iskanju re- snice nam ni treba skrbeti za to. Èeprav je Salustij, ki je izvrstno tehtal besede, pomanj- kanju postavil nasproti obilje,56 kljub temu sprejmem tvojo polnost. Vsaj tu se bomo re- šili strahu pred slovnièarji in se nam ni treba bati, da bi nas kaznovali tisti, ki so nam dali v uporabo svoje stvari.” Ko so se zasmejali, sem nadaljeval: “Ker so vaše misli uprte v Boga in sem zaradi tega sklenil, da jih ne bom omalova`eval, kakor kakšne prerokbe,57 poglejmo, kaj pomeni ta beseda; menim namreè, da ni nobene, ki bi bila bli`je resnici. Polnost in pomanjkanje sta torej nasprotni stvari. Ampak tudi tukaj se po- dobno kot pri nequitia8 5 in frugalitas8 7 vidi ti- sto dvoje: biti in ne biti. In èe je pomanjka- nje sama neumnost, bo polnost modrost. Mnogo58 jih èisto upravièeno trdi, da je mati vseh kreposti frugalitas.8 7 Tulij se strinja z nji- mi in v govoru pred ljudstvom reèe: ‘Vsak naj sprejme, kakor hoèe. Vendar jaz sodim, da je frugalitas — to je zmernost in zdr`nost — najveèja krepost.’59 Zares zelo uèeno in primerno. Menil je namreè, da je frux,60 to je tisto, kar pravimo, da je, nasprotje temu, èesar ni. Toda zara- di navade v preprosti govorici, v kateri se po- navadi frugalitas8 7 reèe varènosti,61 je prikazal, kaj misli, tako da je dodal dva naslednja izra- za: zmernost in zdr`nost. In poglejmo si ta dva izraza podrobneje. ¡32¿ Zmernost62 gotovo prihaja od besede mera,63 zdr`nost64 pa od pravega mešanja.65 Kjer sta torej mera in pravo mešanje, ni ni- èesar niti preveè niti premalo. Torej je sama beseda polnost, ki smo jo postavili nasproti pomanjkanju, mnogo boljša, kot èe bi ji nas- proti postavili besedo obilje. Kajti pod obi- ljem razumemo bogastvo in nekakšno razsi- pavanje s stvarmi, ki jih je v preobilju. Ko tega pride veè, kot je dovolj, je tudi tam za`elena mera in stvarem, ki jih je preveè, manjka mera. Torej pomanjkanje sploh ni nekaj tujega sa- memu obilju, ampak sta preveè ali premalo tuja meri. Tudi èe preudariš besedo bogastvo,66 boš odkril, da ne vsebuje nièesar drugega kot mero. Kajti ta beseda gotovo prihaja od pre- mo`enja.67 Kako pa naj pomaga,68 kar je pre- veè, ko je pogosto bolj nadle`no kot premalo? Karkoli je torej ali premalo ali preveè, je pod- vr`eno pomanjkanju, ker nima mere. Mera je torej modrost duha. Kajti niè niste rekli, da modrost ne bi bila nasprotje neumnosti in da neumnost ne bi bila pomanjkanje. Nasprot- je pomanjkanju pa je polnost: modrost je torej polnost. V polnosti pa je mera: torej je za duha mera v modrosti. Odtod je torej ta preslav- ni in èisto upravièeno povelièevani izrek: ‘V `ivljenju je kot prvo koristno to: da ne bi bilo èesa preveè!‘69 ¡33¿ Na zaèetku vèerajšnjega pogovora pa smo rekli, da v primeru, èe odkrijemo, da ni nesreèa niè drugega kot pomanjkanje, priz- namo, da je sreèen tisti, ki ne trpi pomanj- kanja. No, pa smo to odkrili. Torej ni biti sreèen niè drugega kot ne trpeti pomanjkanja, to je biti moder. Èe pa sprašujete, kaj je mo- drost, je to pojasnilo in razkrilo70, kolikor je za sedaj moglo, `e samo logièno sklepanje. Modrost ni namreè niè drugega kot mera du- še, to je tisto, s èimer duša ostaja v ravnovesju, da se niti ne razbohoti v preveè niti ni utes- njena pod to, kar je polnost. Razbohoti se v razkošje, gospodovanje, ošabnost in ostale stvari te vrste, s katerimi, mislijo duše nez- mernih in nesreènih ljudi, dose`ejo zadovoljs- tvo in moè. Utesnijo pa jo nizkotnost, stra- hovi, `alovanje, po`elenje in druge stvari, kar- koli `e je, zaradi katerih tudi nesreèni ljudje %#  # priznavajo, da so nesreèni. Ko pa duša gle- da modrost, ki jo je našla, in ko, da upora- bim besede tegale fanta,71 se je dr`i, ko se, pre- magana zaradi kakšne puhlosti, ne obrne k prevari podob (èe objema njihovo breme, na- vadno odpade od svojega Boga in se pogrez- ne), se niè ne boji nezmernosti, posledièno niè pomanjkanja in torej se niè ne boji ne- sreèe. Kdor je sreèen, ima torej svojo mero, to je modrost. ¡34¿ Kaj pa je treba imenovati modrost, èe ne Bo`je modrosti? Po Bo`jem jamstvu smo se nauèili tudi, da Bo`ji Sin ni niè drugega kot Bo`ja Modrost, in je Bo`ji Sin dejansko Bog. Torej ima Boga vsak, kdor je sreèen. Glede tega pa smo se strinjali vsi, še preden smo zaèeli s to gostijo. Ampak kaj mislite, da je modrost, èe ne resnica? Reèeno je bilo namreè tudi tole: ‚Jaz sem Resnica.‘72 Da pa resnica je, se zgodi po neki najvišji meri, od katere gre naprej in v katero se do- vršena spremeni. Sami najvišji meri pa ni na- drejena nobena druga mera. Kajti èe je naj- višja mera mera po najvišji meri, je mera po sami sebi. Ampak potrebno je tudi, da je naj- višja mera prava mera. Kot se namreè resnica rodi iz mere, tako se mero spozna po resnici. Torej nikoli ne obstaja resnica brez mere niti mera brez resnice. Kdo je Bo`ji Sin? Reèe- no je bilo: ‚Resnica.‘ Kdo je ta, ki nima oèeta? Kdo drug kot Najvišja Mera? Kdor koli torej pride do Najvišje Mere po resnici, je sreèen. To je za duše imeti Boga, kar pomeni Boga u`ivati. Kajti ostale stvari nimajo Boga, èe- prav ima Bog njih. ¡35¿ Neki opomnik, ki z nami deluje, da se spominjamo Boga, da ga išèemo in da nas, potem ko od`enemo vso ošabnost,73 `eja74 po Njem, pa teèe k nam iz vodnjaka resnice od Njega samega. Tisto skrivno sonce vliva v naše notranje oèi svet- lobo. Njegova je vsa resnica, o kateri govo- rimo, tudi kadar se bojimo pogumno obr- niti in pogledati vse, ker so oèi prešibke ali pa so se ravnokar odprle. In ta luè ni oèit- no niè drugega kot Bog, dovršen brez kakr- šnega koli ovirajoèega popaèenja. Kajti tam je celotno in vse popolno in hkrati je to vse- mogoèni Bog. Ampak dokler išèemo, še ni- smo nasièeni pri samem vodnjaku in, da upo- rabim tisto besedo, pri polnosti; priznajmo, da še nismo prišli do svoje mere in zato kljub Bo`ji pomoèi vendarle še nismo modri in sreèni. To je torej polna sitost duš, to je sreè- no `ivljenje: pobo`no in popolno spoznavati, kdo te vodi do resnice, kakšno resnico lah- ko u`ivaš in po kakšni poti se zdru`iš z naj- višjim merilom.75 To troje ka`e ljudem, ki razumejo, enega Boga in eno Bistvo, potem ko zavr`ejo nièevosti raznega praznoverja.” Na tem mestu je mati, potem ko je pre- poznala besede, ki so ji tièale globoko v nje- nem spominu, kakor da bi se prebudila v svo- jo vero, vesela vzkliknila sledeèi verz našega škofa: “Pomagaj, Trojica, tistim, ki prosijo.”76 In dodala je: “To je brez dvoma sreèno `iv- ljenje, `ivljenje, ki je popolno, do katerega, tako si moramo predstavljati, nas pri hite- nju lahko vodijo trdna vera, razvneto upa- nje in plamteèa ljubezen.”77 ¡36¿ “Torej,” sem rekel, “ker nas mera sama opominja, naj razdelimo tudi gostijo s presledkom po dnevih,78 se zahvaljujem, ko- likor se lahko glede na moèi, najvišjemu in pravemu Bogu Oèetu, Gospodu, Rešitelju duš, nato pa vam, ki ste me tudi obsuli z mnogo darovi,79 èeprav ste bili srèno po- vabljeni. Kajti toliko ste prispevali k naše- mu pogovoru, da ne morem reèi, da me lastni gostje niso nasitili.” Ko smo tedaj vsi veseli slavili Boga, je re- kel Trigecij: “Kako si `elim, da bi nas s takšno mero pasel vsak dan.” Odvrnil sem: “Mero je treba povsod ohra- njati in ljubiti, èe vam je pri srcu naša vrnitev k Bogu.” Po teh besedah smo konèali razgovor in odšli. #"$-"(.( %#   1. Flavij Malij Teodor je bil zelo vpliven in cenjen Rimljan. Bil je celo konzul leta 399. Napisal je deli Liber de natura rerum in Liber de metris. 2. Pristanišèe je stara prispodoba za varnost. Zunaj na odprtem morju so nevihte, meglice, varljive zvezde, vse, kar èloveka odvraèa od sreènega `ivljenja. De`ela sreènega `ivljenja je kopno. 3. Veè teorij, kako je nastal èlovek. Na prvo mesto da Boga. Narava vsebuje panteistièna verovanja, nuja izra`a usodo poganskih filozofij, volja pa individualizem. 4. Meja med filozofijo in vero ni bila natanèno doloèena. Pristanišèe torej lahko pomeni oboje in najverjetneje Avguštin tukaj s filozofijo misli na kršèanstvo. 5. Samozadostni ljudje, ki so brez vere, se zanašajo le na razum in previdno naèrtujejo prihodnost. Take vrste èlovek je v Svetem pismu (Luka 19, 12- 26) zakopal talent. 6. Verjetno je Avguštin `e razmišljal o izrazih in konceptu Bo`je dr`ave (De civitate Dei). 7. Zaletavi, drzni ljudje, ki neumno krenejo v `ivljenje. Nevarnosti, v katere zaidejo, jih prisilijo v kesanje. 8. Izraz lacrimabilis (solzav) se pojavlja zelo redko (pri Ovidiju in Vergiliju), v povezavi s tragedijo pa ka`e bolj na Platonov kot Aristotelov pogled na tragedijo. 9. Verjetno s tem misli na manihejce, ki so bili po njegovem v tistem èasu zelo uèeni. 10. Mednje je sodil tudi Avguštin. Ti ljudje so pustolovski, vendar imajo pred oèmi jasen cilj, ki ga dose`ejo eni prej, drugi kasneje. 11. Avguštin tu misli nase. Znamenja so materini nauki, ki jih ni nikoli pozabil. 12. Avguštin redko citira Sveto pismo, na tem mestu pa uporabi svetopisemski izraz kot pri Mateju 7, 13-14, ki prav tako uporabi prispodobo ozkih vrat. 13. Vse filozofske šole, ki jih je Avguštin poskusil pred spreobrnitvijo, so bile kot zvezde, na prvi pogled visoke, potem pa so se poèasi spušèale, dokler niso izginile in se nanje ni mogel veè opirati. 14. Mogoèe s tem misli na pouk retorike, ki ga je obiskoval v mladosti. 15. Devet let so Avguštinu manihejci z retorièno spretnostjo skrivali hibe v svojem nauku. Škof Favst mu naposled ni uspel vsega zadovoljivo pojasniti. 16. Ne morje `ivljenja, ampak morje njegovih zmot in iskanja. 17. Avguštin kar prepusti krmilo drugi filozofski šoli. Vendar jih da preizkusiti v viharno vreme. 18. Sever, Severnica. Mišljen je sv. Ambrozij, škof v Milanu. Ta mu je dal brati Pavlova pisma in mu s tem razèistil napaène manihejske nauke. 19. Avguštin je bil uèitelj retorike najprej doma, nato v Kartagini. V Rimu ni bil preveè zadovoljen, ker je bilo tam veè slavnih uèiteljev, naposled pa je odšel na prazno uèiteljsko mesto v Milano. 20. Govori o kršèanskih piscih, verjetno še zlasti o svetem Pavlu. 21. To so njegov poklic in Adeodatova mati. 22. Stalni poganski simbol za pogubo. 23. Izraz in portu navigo (plujem v pristanišèu) se pojavi pri Terenciju (Andria 3,1,22). To je dobesedni prevod grške fraze, pomeni pa: sem izven odprtega morja. 24. Nasprotje od ozkih vrat v 1,3. 25. Za uèenega prijatelja se spodobi nagovor z govorniškimi figurami (anafora in klimaks). 26. Avguštin izra`a veliko veselje, da je prišel v stik s kršèanstvom. Predvideva, da èuti enako tudi Teodor, ki je `e kristjan. 27. Tukaj Avguštin pretirava. Monika je `e bila ‘v pristanišèu’, ostali udele`enci pa ne ka`ejo velikega navdušenja ali pa so še premladi (Adeodat). V razgovoru aktivneje sodelujeta le uèenca Trigecij in Licencij. 28. Besedna igra. Sreèno `ivljenje je Bo`ji dar, stavek predtem pa govori o Teodorjovem imenu, ki tudi pomeni Bo`ji dar. 29. Kadar Avguštin tu v uvodu omeni Teodorja, mu jezik kar poleti v visok govorniški stil. Kasneje ob`aluje, da je poèastil èloveka, èeprav je bil uèen in kristjan. 30. Bog torej, ki je modrost, daje navdih za tak razgovor, Avguštin ne pripravi nièesar. 31. Mišljena sta oba — krst in eksorcizem. Pri obeh se èlovek oèisti hudega duha. Nad katehumenom se je najprej izvedel eksorcizem, kasneje pa je bil kršèen. Kdaj se je to dvoje zdru`ilo v enem obredu, ni jasno. V naslednjih stavkih pa se vidita dva naèina, kako se ka`e hudi duh. Ta èloveka napade od zunaj ali pa je v grešni duši. 32. Avguštin še ni kršèen, zato ne ve zagotovo, saj tega še ni do`ivel. 33. Vsi so navdušeni nad retorièno spretnostjo, le Monika je èlovek preproste in jasne besede, saj svoje kršèanstvo `ivi `e dolga leta in jo bolj zanima vsebina. 34. Trditev o sreènem èloveku, ki je bila izreèena prejšnji dan, je Avguštin zlahka zavrgel. Navigij se boji, da bo Avguštin po enaki logiki zavrgel tudi tisto o akademikih. Oèitno sta se oba brata odvrnila od nove Akademije. 35. Manjkajoèe mesto. In to ravno, ko Avguštin razmišlja o sreèi in nesreèi kot o dveh nasprotjih in namiguje na te`avo. Njegovo mnenje se kasneje niè ne spremeni, vendar bi bilo zanimivo vedeti, kaj bi bilo lahko med sreèo in nesreèo. Oèitno pa v izgubljenem delu razglablja o povezavi med imetjem in sreèo. %#  # %# 36. Avguštin `e drugi dan prekine debato, preden postanejo utrujeni in potem ko v njih zbudi novo zanimanje. Mogoèe je zaradi te znaèilnosti slovel kot dober uèitelj. 37. Metoda spominja na Sokratovo babiško metodo. 38. Ni popolnoma jasno, kaj naj bi ta fraza pomenila. Avguštin v zadnjem paragrafu besedila uporabi istih pet besed v frazi, ne da bi to imelo kakšen poseben pomen. Mogoèe mu je bila všeè, mogoèe je bila ta fraza takrat v modi. Avguštin je imel med razgovori Proti akademikom I in II sedem dni èasa. V tem èasu so razpravljali o sreènem `ivljenju in redu (De ordine). Morda je Avguštin za prvo temo doloèil tri dni. 39. Nekaj podobnega je rekla v 2,11, morda pa je bila bolj jasna v odlomku, ki je izgubljen. 40. V originalu sta dele`nika aperiente atque versante. Sledi dolg Avguštinov monolog. Zato lahko razumemo ta glagola tudi preneseno, kot da je Avguštin knjiga znanja, ki se jim odpre (aperio) in odvrti (verso — v antiki so pri branju odvijali zvitke). 41. Mogoèe gre za kontrast med poganskimi (na primer kiniško) filozofskimi šolami in kršèanstvom. Prva je poskušala vse telesne potrebe zanemariti, kršèanstvo pa se ne boji takih potreb. 42. To izjavo je kasneje Avguštin ob`aloval (Retractationes 1,2,3-4). Duša bo dosegla popolno sreèo šele v prihodnjem `ivljenju. 43. Avguštin verjetno citira iz spomina (nam tu quod vitare possis...), a misli na Terencijev stavek. To se vidi iz naslednjega citata malo ni`e. Pri Terenciju je stavek drugaèen: sed tu quod cavere possis, stultum admittere est (Evnuh 4,47). 44. Stoiško-kiniško pojmovanje sreèe: èlovek ni nesreèen zaradi nesreènih pripetljajev, ampak zaradi nezmo`nosti, da bi jih v skladu s krepostjo prenašal. 45. Citat je iz Terencijeve komedije Andria (7,55). 46. Cicero na veè mestih v svojih delih prikazuje Gaja Segija Orata, ki se je do skrajnosti predal strastem do razkošja. 47. Razliène filozofske šole so uèile razliène poti do sreèe (krepost, u`itek, iskanje — gl. uvod), pri Avguštinu pa za dosego sreèe ostaneta le še modrost in razum, ki izhajata od Boga. On je namreè bistvo modrosti, sreèe in resnice. 48. Tu Avguštin ne misli na Cicerona, ampak na zgodnje oblikovanje latinskega jezika. 49. Gl. ¡8¿. 50. Pokvarjenost, malopridnost. 51. Zaman, brezuspešno. 52. Urejenost, poštenost. 53. Pridelek, donos. 54. Avguštin ima na tem mestu besedno igro. 55. Na tem mestu mu beseda polnost (plenitudo) ni najbolj všeè, vendar jo še v istem paragrafu sprejme in na njej gradi nadaljnje logièno sklepanje. 56. Opulentia. V delu Katilinova zarota 52. 57. Oracula — pogani so se pri iskanju resnice zadovoljili s preprostimi prerokbami. 58. Ni jasno, kdo so mnogi. Še najbli`je bi bil zapisanemu Valerij Maksim 2,5,6. 59. Citat iz Cicerona, Pro rege Deiotaro oratio 9,26. Cicero trdi, da je imel Dejotar veliko kraljevskih vrlin, najpomembnejša pa je bila frugalitas. 60. Plod, sad. 61. Parsiomnia. 62. Modestia. 63. Modus. Lahko pomeni tudi merilo. 64. Temperantia. 65. Temperies. 66. Opulentia. 67. Ops, lahko pomeni tudi sredstvo, pomoè. 68. Opitulor. 69. Drugi del je bil `e kar splošno znan izrek, izvira `e od veè grških filozofskih šol. Ta celoten stavek je skoraj citat iz Terencijeve komedije Andria 1,1,61. 70. Latinska izraza sta evolvit in eruit. Prvi pomeni odvijanje knjige pri branju, drugi pa izkopati. Ka`eta na trud skupine pri iskanju sreèe. 71. Sklicuje se na Adeodatov odgovor v 3,18. 72. Janez 14,6. 73. To izrazi `e v prispodobi v 1,3. 74. Svetopisemski izraz (Ps. 41,2; 63,1; 143,6; Matej 5,6; Janez 4,12; 6,35; 7,37). 75. Sreèno `ivljenje je spoznavati Boga. Sveto Trojico opiše, namesto da jo imenuje. Bog Oèe je vir resnice; po Bogu Sinu, ki je Resnica, èlovek u`iva veèno `ivljenje; Bog sveti Duh okrepi èloveka in ga pove`e z najvišjo mero. 76. Zadnji verz Ambrozijeve pesmi Deus creator omnium. 77. Razširjena Pavlova vera, upanje in ljubezen (1 Kor 13,13). 78. Fraza je uporabljena in komentirana `e v 4,23. 79. S prispevki v razpravi.