Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 4b Din, za inozemstvo 120 Din Ured ništvo je v Kopitarjevi ul.b/111 SM20VENEC Telefoni aredništvai dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Ček. račun: Ljnb-I iana št. I0b">0 ia 10.344 za inseratei Sarajevu štv. 75b3, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva b. telefon 2V93 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka ia dneva po prazniku Stotin išče človeka Ob priliki zadnjih izpitov in odpustitve novega letnika rdečih oficirjev in vojaških inženirjev je v Kremlju imel diktator Stalin volik govor, ki je po vsem svetu in najbrže tudi v Rusiji sami vzbudil veliko pozornost. Ob tej priliki je namreč Stalin povedal stvari, ki jih dosedaj boljševizem pred svetom ni hotel priznati. Sicer tudi Stalinov govor ne izzveni v tem pravcu, kakor da bi hotel komunizem kreniti drugo pot, kakor jo je hodil dosedaj, pač pa vsebuje bridka priznanja notranje nemoči, pomanjkljivosti kakor tudi neuravnovešenosti boljševiške filozofije. V svojem govoru je rdeči diktator povedal namreč tudi tole: »Kot dediščino stare Rusije smo privzeli zaostalo, pol izstradano ljudstvo analfabetov, ki še ni poznalo skrivnosti modernega stroja. Naloga, ki smo si jo prod vsem drugim stavili, jc bila dvigniti deželo iz srednjeveškega stanja nevednosti in neznanja na višino moderne industrije in motoriziranega poljedelstva. V ta namen smo krenili odločno na pot industrializacije in podružabljenja dežele. Po načrtu smo razvili mogočno industrijo, dobro oskrbljeno poljedelstvo in močno ter organizirano armado.« Toda tudi na tej božanski višini napredka so temna obzorja, neizpolnjene želje, neuresničeni načrti. In tu pričenja bridkost v Stalinovih izpovedih: »Ko so nam je posrečilo, da smo se rešili ponianjkanja tehniko, smo pričeli čutiti novo pomanjkanje: in sicer ljudi, ki bi bili sposobni služiti strojem in jih uporabljati za tehnični napredek. Smo v posesti tehniko, toda manjka nam ljudi. Abstraktna tehnika je mrtva, edinole tehnika, nad katero vlada človek, more ustvarjati čudeže. Ko bi danes sovjeti imeli ljudi, ki razumejo tehniko, bi mogli trikrat in štirikrat več proizvajati kakor danes. V tem slučaju bi se tudi z ljudmi ne delalo na tak ne-čuven način, kakor se danes postopa z njimi. Tudi bi ne bilo sedanjega brezdušnega biro-Kratizma. Z ljudmi se neverjetno lahkomiselno postopa, ker se jih prezira in ne spoštuje. Staro geslo: .tehnika vso odloča' — nima danes več nobeno veljave: kajti ljudje so tisti, ki vse odločajo. Človek jc najdragocenejši material. Samo, čc si bo sovjetska Rusija vzgojila armado tehnično izšolanih ljudi, potem ne bo več šepala na obe nogi.« To je jedro značilnega Stalinovega govora. Visoka pesem tehniki in stroju je torej zaenkiat izpeta. Dosedaj smo bili vedno vajeni slišati iz Moskve slavospeve na neomejen napredek, ki ga bo s pomočjo stroja kolektiviziran človek na zemlji ustvaril. Materialistični človek je baš od svojega tehničnega napredka pričakoval samoodrešenja: vedno več sreče, vedno več blagostanja in vedno manj napora. Zato je marksizem z di-namitom pognal v zrak cerkve, kot simbol reakcije in nazadnjaštva, postavil pa na njih mesto jeklena svetišča-stroju, ki ga je oboževal in slavil kot simbol zmage človeka nad Bogom. Po 15 letih zmagoslavnega opo-ja pa nam Stalin pove, da je omotice konec. Prepričanje, ki so ga na zapadu že davno klasično formulirali Kaiserling, Dauiel-Rops in mnogi drugi misleci, dobiva torej svoj odmev že tudi na vzhodu, kjer se je vera v vsemogočnost tehnike povzpela najvišje: da namreč ni res, da bi tehnika bila vse, ampak da je slejkoprej mnogo več človek, ki je »najdragocenejši material«. Od stroja torej nazaj k človeku. Toda h kakšnemu človeku? Socializiranemu? Dosedaj se jc namreč izkazalo, da komunizem ruši človeka. V komunizmu jc človek postal žival brez imena, brezoblična in brezosebna masa. Božanstvo organizacije, ki ga je ustvarilo božanstvo tehnike, je oropalo človeka vseh osebnostnih vrednot in vrlin. Ideal je postal kolektiviziran človek, priklenjen z železno verigo na neko abstraktno idejo, na neko brezimno družbo, na maso, ki se nc da ne obseči, ne imenovati. Ta tiranija mu ne pusti ne časa ne prostora, da bi sc kakorkoli mogel razviti v določeno osebnost, skratka, v čloyeka. To bi bilo proti osnovni dogmi komunizma, privaten luksus, ki ne odgovarja družabni stvarnosti in razumni proizvodnji, torej zločin proti kolektivu. Kolektiven človek ne sme imeti nič oseb-nostnegra, njegovi niso ne dnevi 110 noči, vedno je pod nadzorstvom države, vedno v službi kolektivizirane družbe. Ako Stalin od takšnega človeka pričakuje odločilnega prevrata za sovjetsko gospodarstvo, se jako moti. AH ne vidi, da ,ic do sedanjega stanja prišlo ravno radi tega, ker jc komunizem oropal človeka vsega, kar ga dela stvaritelj-uo osebnost, ga ponižal v golo orodje in neodgovorno številko v brezoblični masi. S svojim materializmom je ubil notranjega človeka, ponižal ga je na zgolj proizvajalno sredstvo, na avtomat brez krivde in brez za-služenja. Stalin, ki se ponaša s tem, da je komunizem dal Rusiji veliko tehnične naprave, bi so moral tudi še vprašati, koliko je narod sedaj srečnejši, ko je mesto bogate in široke ruske duše sprejel obilico železa in premogti, mesto duhovnega kruha traktorje za obdelavo novih žitnih polj. Rusija je bila pred boljševizmom res tehnično zaostala. Toda zmagovit pohod tehnike v to naravno, deviško zemljo bi narodu bil v korist le tedaj, če bi človek ostal gospodar nad tehniko, ne pa, da je stroj postal božanstvo, ki jo zasužnilo človeka. Kakor je nekoč Diogen z lučjo iskal človeka pri bolem dnevu in ga ni našel, tako ga tudi v kolektivu zaman išče Stalin. Človek namreč, kakor ga je izoblikoval boljševizem, ni svoboden človek, zato tudi ni odgovoren in iniciativen. Zu duhovno ustvarjanje je potrebna v prvi vrsli svoboda. Predvsem zunanja svoboda, ko človek razpolaga « svojo osebo, s svojim časom in premoženjem. ki mu omogoča svobodno ustvarjanje. Razprave okrog zaščite avstrijske neodvisnosti Berger-JValdenegg: p j Tesna zveza z Jugoslavijo u Mala zveza bo Avstriji radevolje pomagala, če bo pametna glede Habsburžanov Italijo, Jugoslavijo in Avstrijo«. In zvezni kancler dr. Schuschnigg se je šel v Italijo razgovarjat z I Mussolinijem v prvi vrsti o teh pogodbah. Tudi sestanek med jugoslovanskim ministrskim predsednikom Jevtičem 111 ministrom Suvichem v Benetkah bo posvečen temu vprašanju. Lahko, če bo Avstrija nudila MZ sprejemljive pogoje za to V dunajskih političnih krogih se tudi niso zmotili, ko so pripisali BergerAValdeneggovi izjavi velik potnen, ki podčrtava željo Avstrije, da preseka s svojo prošlo politiko in se nasloni pri obrambi svoje varnosti na svoje naravne zaveznike, ki se nahajajo v državah Male zveze in ne drugod. Sicer sc tukaj zavedajo, da je Mala zveza danes enotna zunanjepolitična ustanova in da posamezne članice ne Avstrijski zvezni kancler dr. Schuschnigg Dunaj, 11. maja. Najrazličnejša ugibanja spremljajo potovanje zveznega kanclerja dr. Schuschnigga v Italijo. Eni trdijo, da je šel spodbijat intrige svojega tovariša podkanclcrja kneza Starhemberga, ki da želi spod-n.esti sedanji režim v Avstriji in ustanoviti sarao-oblast Heimvvelira. Drugi zatrjujejo, da je šel k Musscliniju moledovat za Habsburžane in podobno. Nikjer pa še nisem v kakšnem inozemskem listu zasledil posnetkov zelo značilnega govora, ki ga je imel zunanji minister baron Berger-Waldenegg v klubu dunajskih industrijcev tik pred kanclerjevim odhodom v Kalijo in kjer najdemo zanimiva namigava-nja o sedanjih smernicah avstrijske zunanje politike. Berger-Waldenegg se je, govoreč o varnosti Avstrije in o čuvanju njene državne neodvisnosti, dotaknil tudi sedanjih diplomatičnih prizadevanj, da se zajatnči mir v Podonavju s pomočjo podonavskega pakta, ki pride na dnevni red donavske konference, ki jo organizira Italija sporazumno s Francijo in ostalimi podonavskimi državami. Zunanji minister je pri tej priliki rekel med drugim dosloviio sledeče: „Sporazum z Jugoslavijo .. »Tesni sporazumi med Avstrijo, Italijo in Jugoslavijo lahko postanejo temelj, na katerem se bo znova pozidalo mlado, sveže življenje v podonavski kotlini.« Po mojem mnenju je to prvič v vsem razdobju povojnih let, da je aktivni avstrijski minister tako jasno in nedvoumno izpovedal svojo željo, da bi bila njegov^ domovina tesno povezana z Jugoslavijo. Vsi dozdanji avstrijski zunanji ministri so se Jugoslavije dosledno izogibali i" zato pomeni Ber-ger-Waldeneggova izjava naravnost senzacionelno revolucijo v miselnosti zvezne vlade glede koristnosti sodelovanja z državo, ki tako rekoč za njo dozdaj ni obstojala. Naravno je, da je treba iskrenost teh besed, ki pridejo po 17 letih popolnega molčanja, šele preizkusiti, toda beležiti jih je treba kot dokaz, da se je polagoma nekaj le spremenilo. S pomočjo dvostranskih pogodb o medsebojni vojaški pomoči Berger-Waldenegg je bržkone s tem svojim govorom hotel opozoriti na načrte, ki mu jih je v Benetkah predložil Mussolinijev zaupnik minister Su-vich. Načrti niso več tajni. Pakt o nevmešavanju, ki ga želi Italija v svojo korist in v korist Avstrije, se mora oslanjati na »ekaj otipljivega, to je na obveznosti vojaškega značaja. Ni pa verjetno, da bi hotela Madjarska ali Poljska, ki sta obe pripravljeni podpisati splošni nevmeševalni pakt, podpisati tudi obveznost, da bo z vojaškimi silami prišla na pomoč Avstriji, čc bi se v njene notranje zadeve vmešavala kakšna tretja država. Zato je Mussolini predlagal, naj bi vsaj nekatere države z dvostranskimi pogodbmi te obveznosti sprejde nase. Predložil je tako jx>gx>dbo med Italijo in Francijo, nadalje med Italijo in Avstrijo, ined Italijo in Jugoslavijo, med Avstrijo in Jugoslavijo, med Češkoslovaško in Italijo ter med Češkoslovaško in Avstrijo. Berger-Waldenegg je v svojem govoru brez dvoma meril na te pogodbe o medsebojni vojaški pomoči, ko je govoril o »tesnili pogodbah med sklepajo posamič in ločeno kakšnih pogodb s tretjimi državami. Toda že pri ustanovitvi Balkanske zveze, ki sta ji pristopili le Jugoslavija in Romunija, ne pa Češkoslovaška, se je pokazala možnost, da se napravijo izjeme — seveda sporazumno in v skupno korist. Isto bi se dalo doseči tudi pri paktih o medsebojni pomoči, ki nej>osredno tičejo Avstrije. Mala zveza, oziroma vsaj dve njeni članici — ker Romunija bi bržkone ne silila v to omrežje — bi radevolje, vsaj tako smo poučeni, pristali na takšne »tesne pogodbe«, seveda pod pogojeni, da Avstrija ne poslavlja nemogočih pogojev in da se v intensu svoje varnosti odreče gotovim neutemeljenim zahtevam, ki bi tako Jugoslavijo kakor tudi Češkoslovaško brezpogojno morale odbiti. Upajmo, da bo politična razsodnost, ki je zavladala na Dunaju, trajala dalje in s tem aklivno pomagala pri pametni ureditvi sožitja narodov v podonavski kotlini. ing. Sch. Schuschnigg - Mussolini V Firenci Stališče Italije glede Habsburžanov Mala zveza zahteva skupno izjavo Firenca, 11. maja. TO. Danes sta se sestala v vili Antinori avstrijski zvezni kancler Schuschnigg in Mussolini. Od razgovorov, ki sta jih imela oba državnika, je prišlo v javnost le (oliko, da je Mussolini izjavil, da je Italija načelno nasprotna vsaki vzpostavitvi Habsburžanov v Avstriji, toda ona se ne bi zoperstavljala vzpostavitvi, če bi ta bila edino sredstvo, da se prepreči Anschluss med Avstrijo in Nemčijo. Iz tega sledi, da je 1 talija spričo svoje nove politike do Male zveze svoje prvot' o stališče, ki je bilo načelno prijazno Habsburžanom, nekoliko spremenila. Mala zveza nainrvč vztraja sedaj na zahtevi, da naj države, ki so povabljene, da sodelujejo pri podonavskem paktu, ali pred podonavsko konferenco, ali med njo, izdajo skupno izjavo, v kateri bodo poudarile, da je habsburško vprašanje mednarodnega značaja in ne notranji problem Avstrije. V tem primeru je Mala zveza pripravljena sodelovati na široki bazi v podonavskem paktu. V nadaljnih razgovorih sta oba državnika znova ugotovila isto usmerjenost političnih naziranj. Značilno za sestanek v Firenci je, da se ga je udeležil tudi avstrijski vojaški odjioslanec v Rimu. Torej sta se oba državnika razgovarjala tudi o vprašanju oborožitve Avstrije. Kaj bolj podrobnega o razgovorih pa ni znano, ker ni izšlo nobeno uradno jx)ročilo, ki bi količkaj povedalo o vsebini razgovorov in sklepov. Firence, 11. maja. c. General Valle je imel včeraj z italijanskimi diplomati in s francoskim letalskim ministrom, generalom Denainom, zelo dolga posvetovanja o sklenitvi letalskega pakta med Francijo in Italijo. Ti razgovori so bili tako dobro pripravljeni, da je snoči brez težav prišlo do načelnega sporazuma med Italijo in Francijo v tem oziru. Mussolini se je popoldne iz Firence z letalom vrnil v Rim in tam takoj sprejel letalskega ministra, generala Denaina. Ta zunanja zveza dogodkov se tolmači kot dokaz, da se je moralo med dr. Schuschniggom in Mussolinijem v Firenci govoriti že zelo podrob~o o zahtevali skupne obrambne politike na Brennerju, saj je Francija že ponovno poudarila, da ni njena meja samo na Renu, ampak tudi na Brennerju. Kljukasta ofenziva na južnem Tirolskem Dunaj, 11. maja. AA. V tukajšnjih vladnih krogih trde, da so pristaši in simpatizerji Hitlerjev-cev na Južnem Tirolskem prejeli od vodstva stranke navodila, naj povzroče čim več spopadov s krajevnimi italijanskimi oblastmi. Vodstvo nacionalnih socialistov hoče s tem izzvati napetost med Avstrijo in Italijo in poslabšati izglede rimske konfcronce. LavaJ Moskvo ,, Moralni uspehi" v Varšavi Varšava, 11. maja. c. Obisk zunanjega ministra Lavala v Varšavi se razvija v znaku najboljše volje med obema prijateljskima vladama. Zelo je bilo ojjaženo sicer, da je nenadna bolezen maršala Pil-sudskega vzbudila |x>vs kosilu pri predsedniku republike odpeljal v jDalačo Belvedere in se tam vpisal v knjigo sprejemov in obiskov pri maršalu Pilsudskem. Svoj današnji delapolni dan je Laval započel z obiskom pri predsedniku vlade Slaveku. Slavek je Lavala sprejel v predsedstvu vlade, vendar pa je razgovor med njima bil zelo kratek. Nato se je Laval vrnil v francosko veleposlaništvo, kjer je sprejel francosko kolonijo. Iz veleposlaništva se je Laval odpeljal v zunanje ministrstvo, kjer ga je že čakal zunanji minister Beck. Na tem današnjem sestanku sta šele oba državnika načela vse probleme, ki se stavljajo na pot francosko-poljski politiki. Snočnji sestanek pred svečano večerjo je bil samo uvodni sestanek, na katerem se je določil obseg današnjih razgovorov. Dan?s sta pa oba zuna"ja ministra na svojem prvem dopoldanskem sestanku obdelala ves obseg evropske pelitike in omejila vprašanja, ki jih je treba razjasniti ined Francijo in Poljsko. Na popo danskem sestanku bodo nato obdelana vsa tako omejena vprašanja in bo najbrž zvečer pozno objavljen komunike, ki bo zaključil te razgovore. Na splošno se lahko že danes reče, da je dosegel Laval v Varšavi večji moralni uspeh, nego ga je bilo možno pričakovati v okviru sedanje poljske politike. Povsod, kjer se je Laval pojavil, so ga potem pa vtudi svoboda besednega in pismenega izražanja misli. Popolnoma razvit 111 dovršen človek naj bi sploh ne bil z ničemer drugim vezan, kakor z lastno vestjo in z ukazi, ki mu jih njegova vest narekuje in ki jih človek more in mora priznavati. Siabo pa jo in za družbo škodljivo, ako so inu vse misli, mnenja in nazori od drugih predpisani, ako je merilo za sleherno vrednost in ideal ne le svetovano, ampak z grožnjami in kaznijo zabičano in izsiljeno. Jasno je, da pod takšnimi pogoji ni mogoče plodovito ustvarjati in tudi ne nuditi družbi tega, kar bi sicer od poedincev mogla sprejeti. Kolektiv je brezdušen mehanizem, med tem ko jo na svobodi grajena družba skupnost ljudi, ki iz svojega notranjega duhovnega bogastva drug drugemu morejo nekaj nuditi, ker ima vsak svoje lastno notranje življenje. Človek je rojen za skupnost, je pa pred vsem poodinee, bitje za sebe, ki bi s svojo notranjo vrednostjo, s svetom, ki ga nosi v sebi, in s svojim delom inosrel tudi za sebe živeti. Toda ravno zato. ker sc čuti bogatega in dohrega, gre v družba d« ii od svojega daje bodisi z zunanjo delavnostjo, bodisi s tihimi žrtvami molitve in trpljenja za svoje brate in sestre. Iz ljubezni in dobrote daruje človek poedinec svobodno sebe in svoje notranje zaklade družbi in jih po isti poti tudi od drugih sprejema. Ta svobodna izmena ljudi in darov ustvarja prijetno in jilodno človeško življenje, ustvarja družbo, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in prijateljstvu. Toda, da človek more nekaj dati, mora jircjo imeti in v sebi nakopičiti zaklade, ki naj koristijo tudi skupnosti. Z drugimi besedami: lc v sebi izgrajeni poedinci, osebnosti morejo tudi družbi veliko koristiti. Komunizem vse to zanika, ker ne. priznava človekove osebnosti. Njemu je človek lc stroj, ki prihaja in odhaja nn delo in misli, da mu je dovolj, ako pri tem ne strada kruha. Toda, ker človek »ne ži*. i samo od kruha«, postaja komunizem vedno večji problemski ga z lučjo, ki mu jo daje njegova materialistična filozofija, očividno 110 bo nikdar rešil. Zato tudi Stalin po tej poti zaman išče — človeka. drin. poljski rodoljubi navdušeno pozdravljali, dasi se mora reči, da je vlada skrbela za to, da bi bil La-valov obisk obdan z dovolj diskrecije. — Opoldne je predsednik republike Moscicki priredil na čas\ Lavalu svečano kosilo. P-opokIne so se razgovori v zunanjem ministrstvu nadaljevali in ob času, ko to ix>ročaino, še trajajo. 33 smrtnih obsodb v Grčiji Atene, 11. maja. b. Pred hitrim vojnim sodiščem je bilo danes izrečenih 33 smrtnih obsodb proti častnikom, ki so se udeležili Venizelosovc vstaje. Od teh 33 na smrt obsojenih častnikov jih je 31 v inozemstvu, kamor so pobegnili z otoka Krete po zlomu revolucije. Samo nad dvema častnikoma se bo ta obsodba res izvršila. Odstop nemškega fin. ministra Praga, 11. maja. SE. Prngcr Tagblatt« jav. Ija iz Berlina, da je finančni minister grof Schwerin Krossigk odšel nn daljši bolezenski dopust, ker je dobil zadnje čase več živčnih napadov. List pristavlja, da se nc bo več vrnit na svoje mesto. Finančni minister je imel proti sebi skoraj ves kabinet, prvič, ker je hudo stiskal in ni odobraval razsipnosti, ki jo /jl hteva režim, nadalje pa tudi. ker jc pozitivno krščanskega svetovnega nazora in so ne strinjp s poganstvom, ki ga podpira neinškn vlada. Dunajska vremenska napoved. Spremenljiv? oblačnost. Se jasno. Ponekod zelo oblačno s krajevnimi nevihtami. Temperatura do 20 stopinj Celzija. .............................................m XXIII. Zagrebški zbor 11.—20. V. 1935 Ribarski sejem z uzornlmi kuhinjami in ribarski ni konferencami Kolektivna francoska razstava XII avtomobilska razstava 16. maja Concours d' elegance Poletno in športno blago — Poljedelstvo — Ra/stava Rdečega križa Obramba pred zračnimi napadi Na železnicah 6.-25. maja brezplačni povratek. — Na jadranskih parobrodih višji razred zn ceno nlž-|ega. — Legitimacije je Ireba kupili pri polovelno se zgradile nove telegrafske postaje. Addis A boba je zvezana z obmejnimi conami, /lasti je zvezana s llararo z mnogimi telefonskimi progami. Zdi sc. da je cona okrog Harare središče za morebitne operacije, ki bi jih ahesinske čete podvzele proti italijanskim kolonijam. Tu se nahaja italijanski generalni štab. Vsa Abesinija prinaša denar V vsej Abesiniji zbirajo prinose za oboroževanje. Vsnk prebivalec mora ilnti en tolar. Državnim uradnikom sp odvzame en tolar mesečno od plače. Orožje uvažajo evropske države. Največji lic I orožja se uvaža preko francoskega pristanišča Age Džibiili po /elezniri. ki veže to pristanišče z Addis A belin. V mnogih evropskih tovarnah, zlasti v nemških, se izdeluje na tisoče strojnih pušk, to-mi proti Hcroplnuoin. lepo število tankov in Juii-kersovih aeroplanov. Tovarne, ki dobavljajo vojni materini, so sklenile z abesinsko vlado dogovor, (iu -e bodo iziilnčila teh "uročil izvršil« v letnifi obrokih v dobi 5 let. Mnoga naročila bo abesinska vluda plačala v blagu. Aliesinskeniu cesarju iu vladi so otvorile kredit nekutere evropske banke, med njimi je neka doliro znana evropska banka. In Italija ... Italijanska vlada no moro legit gledali pasivno, čeprav je podvzela vse korake, ki so potrebni, da zaščiti varnost svojih kolonij in prestiž kot velesila. Italija ima 780.000 vojakov pod orožjem. Od tega ho v kratkem imela v Abesiniji 100.1)00 vojakov. Italija je poleg vojaških ukrepov, ki jih | je bila prisiljena podvzeti (troti napadal, ukrepom ' aliesinskiut, morala protestirati proti vladam tistih držav, ki dopuščajo, da njihove tovarne oskrbujejo Abesinijo z vojnim materialom. Nekatere vladi1 so že poslale zadovoljive odgovore, v katerih obljubljajo, dn bodo pazile, kako in v koliki tiieri se vrši Iti trgovina z orožjem. Italija obtožuje •Giornale dTlalia piše dalje, da llalija želi, da bi se ta kontrola vršila resno, zlasti v tistih uržavah, ki so se kot zaveznice v svetovni vojski prepričale, v kolikšno pomoč jim je bila italijanska solidarnost in pomoč. Na žalost se danes dogaja. da nekatere od teh držav na skrivaj oskrbujejo Abesinijo z orožjem iu vojnim inalerijuloui. Te države Tii v prvi vrsti morale računati tudi z interesi drugih. Med državami, iz katerih se Abesinija zalaga z orožjem, so tudi tiste, ki so nedavno protestirale proti temu. da Italija z orožjem baje oskrbuje svoje sosede. Vse te države bi mo rale računati s teritorijaluini pohlepom abcsiuskiin in z namerami ahesinskimi, povečati obseg svojih mej. Razlogi medsebojne tolerance in sodelovanja v Evropi nalagajo tem državam, du okrepijo nadzorstvo. da bi se preprečilo oskrbovanje Abesinije z orožjem. Države, ki tega ne bi izvedle, očitno kršijo obveznosti, ki so jih sprejele kot članice Društva narodov iu kot podpisnice dogovora o zbiranju vojnega materijulu. Glede \besinije so i" državo priznale, da je Ireba preprečiti, dn bi Abesinija preveč oborožila, če bi se pokazalo, da bi se s to oborožitvijo ogroževala varnost abesin-skili sosedov. Te obveznosti se sedaj morejo izpolniti. K odhodu poljskega posSanika Bukarešta, 11. maja. AA. Na snočnji prvi seji -talnega svola Balkanske zveze so zunanji ministri Romunije, Turčije, Grčije in Jugoslavije proučili splošna politična vprašanja, nato pa podrobno proučili položaj v jugovzhodni livropi. Pri seji stalnega svela držav Balkanske zveze, ki je trajala od IM. do 21.30, je zunanji minister Titulesco v prisotnosti gg. Jevtiča, Maximosa in Ruždi Arusa dal zastopnikom listov tole Izjavo: V najprisrčnejšeni, lahko rečem, kar moči prijateljskem razpoloženju smo izmenjali misli n dnevnem redu in delu sedanjega zasedanja, ki naj, kakor sem prepričan, Balkansko zvezo še bolj poglobi. Rezultate našega zasedanja bomo objavili t zaključnem komunikeju. V poučenih krogih trde, da ni izključeno, da se bo zasedanje stalnega sveta držav Balkanske zveze končalo že nocoj. Bukarešta, 11. muja. A A. Rador poroča: Današnji jutranjiki posvečajo vsi po več stolpcev sestanku sveta Balkanske zveze. Listi poudarjajo velik pomen prve seje, ki jc trajala šliri ure, mnogo dalje, kakor je bilo določeno po programu. : Dimineala pravi med drugim, da uradnega poročila še nI, ker so štirje ministri sklenili, da ne bodo izdali ni kakega poročila vse do končanega zasedanja. Zdi se pa, da bo svet izdal sklop, v katerem bo podčrtal najpopolnejšo solidarnost med Balkansko zvezo in Malo antanto in bo opredelil stališče za konferenco v Rimu, kakor ludi do evropskih paktov o varnosti in poroštvu ler naposled stališče do zahteve Madžarske, Avstrije in Bolgarije po ponovni oborožbi. List misli, da se bo med državami Balkanske zveze pokazalo popolno soglasje. »Universub pa pravi, da bo Balkanska zveza tudi pri tej priliki dokazala svoje popolno soglasje v vseh aktualnih vprašanjih in svojo enotnost v vseh eventualnoslih, ki utegnejo nastopili. List pravi dalje, da bo sestanek sveta Društva narodov 20. maja v Ženevi dal priložnost zastopnikom Balkanske zveze in Male antante za nov sestanek, na katerem bodo prerešetali vprašanja, ki pridejo na dnevni red rimske konference. Prav tako bodo zastopniki teh držav imeli priložnost izmenjati misli z g. Lavalom. Bukarešta, 11. maja. B. Konferenca Balkanskega sporazuma je v bistvu končana. Danes sta bila dva sestanka štirih ministrov, ki sta. se zaključila s slovesno večerjo v zunanjem ministrstvu. Na večerji pričakujejo običajnih napitnic ministrov. Pri sestanku, ki je napovedan za jutri, bo g: Purie zastopal zunanjega ministra. Na tej konferenci lio izdan komunike, ki bo ugotovil popolno soglasje držav Balkanskega sporazuma glede vseh vprašanj, ki so na dnevnem redu. Pri odhodu je na vprašanje nekega časnikarja, ali je optimist, g. Jevtič izjavil, da je optimist ter da bi bil pesimizem sploh odveč. Predmet oficielnih razgovorov je bilo poročilo o konferenci v Benetkah, ki je prispelo na konferenco v Bukarešto. V doliro poučenih krogih trde, da Italija pristaja na oborožitev Avstrije in Madjarske kot protiutež proti oborožitvi Nemčije. Itn/,um-ljiva je vsa rezervirano«! IJalkanskega sporazuma glede lega italijanskega stališča. Ta rezervi ranos t bi v milejši formi prišla do izraza v komunikeju. Obenem se sestali tudi šefi presbiro-jev Balkanskega sporazumu. G. Djurovlča je zastopal g. Jovanovlč. Sprejet je bil Dju-rovičev predlog, naj se osnuje antanta balkanskega tiska. tbohtiAt! Elizabefh Arden Vam lahko ohrani mladost in prinese lepoto. Nikakor ne s kakšnim zamotanim ravnanjem, temveč s preprostim, naglim in Vašim osebnim potrebam prilagojenim postopkom. Rada bi Vam sama osebno svetovala, a ker ji to ni mogoče, bo poslala svojo asistentko v DROGERIJO „ADRIJA" Mr. S. BORČIČ OD 14. DO 18. MAJA. Ta asistentka Vam bo rade volje pojasnila, kateri postopek jc za Vas najprimernejši. Pokazala Vam bo, kako se lepotne hibe odpravijo in kako boste dobili gladko in lepo polt. Te nasvete Vam bo seveda d^ila docela brezplačno in neobvezno. Prijave v rtrogeriji „Ar)«IJIA", I.jithljHiia, Šelenburgovn ulico 1 — Telefon St. 34-01 »Slovenec« je že včeraj kratko poročal, da odhaja iz Jugoslavije, kjer je prebil 4 leta. pol jski poslanik g. Schvvtir/.liu rg-Giinlher, ki je premeščen v Ankaro, in du pride un njegovo mesto .sedanji šef kabinetu zunanjega ministra \ Varšavi g. Denibifi.ski. ti. Schvvarzburg-Giinler je vsled svoje obsežne duševne kulture in svojega solučnega značaja utisnil pečat, ki ga ne bomo nikoli /.brisali /. odnosujev med Poljsko in našo državo, I/, poljskega poslaništva v Belgradu je ustvaril družni)no .središče, kot jili je naša pre-stolica le malo poznala, in iz njegovega poslaništvu se jo pod njegovim impulzom razvila po vsej državi delavnost, « kakršno so more ponašati le redko katero poslaništvo. Osebno je prepotoval vso državo, bival med nami v Sloveniji dolge mesece, gradil in zidal poljsko-jugoslovansko prijateljstvo na viseli področjih, ,nu gospodarskem in na kulturnem z vnem navdušenjem mladega državnika, ki je hotel »svojo dolžnost izvršiti \ najpopolnejši meri in ki je sani veroval v potrebo tesnih zvez mod obema slovanskima državama. Jugoslovansko poljska liga je oživela in sc bohotno razcvetela, časnikarji so so v posebni organizaciji stavili tonili zhližnnju nu razpolago, poljski turisti so prihajali v tisočih v naša letovišča in si začeli gradili na Jadranu svoje počitniške domove. Naši dijaki, trgovci in razumniki so obiskovali v trumah poljsko državo z njegovo pomočjo. Naše radio postaje so oddajale krasna poljska nmziknlna delji vsled pomoči, ki jo je p res k i bel neutrudl ji vi poljski poslanik. Njegova hiša v Belgradu jo bila na stežuj odprta vsakemu in slehernemu in njegovi sprejemi .so postali že pregovor v naši prestolici, tako toplino .sta znala okrog sebe razširjati ga. Sclnvarz-Imrg-Giiiiter in njen soprog. Prišel je k nam še / večjimi cilji. Okoliščine, ki niso bile od n jogo odvisne, so ta njegov sen j, ki je bil tudi sen j vseh Jugoslovanov, trenutno preprečile ali njegovo uresničitev samo preložile, upamo pa na bližnjo bodočnost. Jugoslavija je bila prvo službeno' mesto g. Scnwurzbuig-Giin terja, V njej je \lo/il vso svojo ljubezen in vse svoje veliko znanje. Pred njim je še svetla knrijera. Naj ostane zvest tej svoji ljubezni, ker smo prepričani, du bo še imel priliko veseliti se z nami, kadar bosta njegova velika domovina in naša povezani med seboj s takšnimi pogodbami, kot jih je rm želel. V imenu Slovencev sc mu zahvalimo, da nas je vzpodbujal in učil spošlo--i-l.: ' * »dll SKOOH-M ili.ll no in niegovo bodočnost. Od nedelje Največji dogodek v zunanjem svetli je bil ta leden . 25 LETNI VLADARSKI JUBILEJ angleškega kralja. Jubilejne svečanosti so privabile v London milijone ljudi iz vseh krajev svela. Angleški vladar je bil deležen ganljivih izrazov I vdanosti. Pa saj jih je bil tudi vreden, ko se je ! ves čas svojega vladanja tankovestno držal ustave I in ohranil v svojem velikanskem imperiju nedotakljivo in sveto vse ljudske svoboščine. Anglija je postala zgled demokratične državo in vzor, kako je treba vladati, da se ohrani vez skupnosti v imperiju, ki se razteza na eno tretjino zemeljske oble in šteje eno četrtino vsega Človeštva ter je v pravem pomenu besede poslala »družina brit-skih narodov«. IT ALI! ANSKA MOBILIZACIJA proli Abesiniji je drugi važni dogodek. Italija ima sedaj pod orožjem na abesinski meji že 283.000 vojakov, miličnikov in delavcev. Italijanski kolo-| nijalni minister je v sredo v svojem govoru v : Rimu izpovedal, da jc vojna /, Abesinijo neizogibna. Dolžil |>n je evropske države, predvsem Nein-! čijo, da pošiljajo ogromne množine orožja Abesiniji in da abesinskemu cesarju posojajo denar, ' da se bo mogel vojskovati. Abesinski cesar sam pa je imel v četrtek velik govor, v katerem je naglasil, da bo ludi on spričo neprestanih izzivanj od strani Italije prisiljen, da mobilizira svojo vojsko. Izbruha sovražnosti pričakujejo jeseni, ko odnehajo deževni nalivi. do nedelje :ije;ovo zsodivj- KATOLIŠKA STRANKA V ŠPANIJI je dosegla velik uspeh, ko je pod vodstvom inla-i degu Gil Roblesa stopila v uovo vlado in zasedla vsa važna ministrstva. To je ogromen uspeh, ako računamo, da pred revolucijo v Španiji ni bilo nobene katoliške ljudske stranke, da so revolu-cionarci pred 4 leti podrli vse, kar je bilo katoliškega in da ni bilo izgleda, da si bodo katoličani opomogli. Vztrajno delo, optimizem, bojevita j služba razširjanja Kristusovih idej, to je pomagalo, . da se je katolicizem dvignil mlad in svež in po j 4 letih pospravil razvaline komunistične iu fra-j masonske revolucije. PAKTOV V EVROPI NOČE BITI KONEC j a mir za to ni prav nič bolj zajamčen. Stavba 1 paktov naj bi izgledala takole- Temelje stavbo tvo-! rijo pakti, ki si od zapada proti vzhodu podajajo j roke, in sicer Francija — Italija, Francija — Rusija, Italija — Mala zveza, llalija — Turčija. Na teh temeljili bi zgrudili potem še posebne dvostranske pogodbe za zaščito meja v Podonuvju, predvsem v Avstriji, in sicer: Podonavski pakt o nevmešavanju. 1 dvostranske pogodbe avstrijskih sosed, ki nudijo vojaško pomoč, v primeru, e.Da ohronimo motorje dalje časa porabne, jih dandanes skoro brez izjeme polagamo na gumi. Tudi Vi čutite pri hoji podobne pretresljaje. Skrbite tudi zase s tem, da nosite gumijaste podpetnike Tako si zasigurate mir, udubnost in zdravje PALMA nositi — se pravi hraniti Oob« se ori vsakem čevljarju • Jugoslovanski izdelek kristjan pomislil na smehljaj svoje matere, na njene tožno lepe oči, ki ga ljubijo brez besed, na njene laskave, pa tople dlani, ki so ga nebogljenega držale v naročju, mu stregle v bolezni, mu pomagale pri prvem koraku, lomile redilni kruli, ter ga pokarale ob prvem neredu, ob grelni. Vsak dober otrok bo svoji molitvi pridružil prošnjo k Materi za mater, ki mm je prva sklepala roki, izgovarjala z njim prvo molitev, gu peljala v cerkev k prvim šmarnicam. O, kako lepo sc sklada vsa majska proslava s čustvenim svetom materinskega praznika! Bog — Marija — mati! Ali ni mati ljubezen sama, ljubezen, ki je najbližja molitvi. Ali ne bi hoteli. da bi se naše matere smehljale, zopet vse srečne ob naši dobroti, du poplačamo njih materinsko delo z edinim poplačilom, ki ga je vredna, z otroško ljubeznijo! Bodimo dobri! Spoštujmo matere! Ljubimo njih delo! Hranimo svet njih spomin! Njeno živo oko ali njih mrtvi grob naj bo vsem njihovim otrokom zatočišče in zavetišče pred viharjem, studenec moči, luč v temo, upanje v življenje iu vera v tja, kamor nas vodi dobra, sveta beseda, topla roku, živa ljubezen vseh mater. idilični tišini, kisi jo je že prej iz.lnal ud januarju 1932 med svojimi najožjimi sorodniki, ki so z-njni \ red veseli, da je dočakal so/lmndcseti rojstni dan. Rud bi To. sjjet slišal prepevati pri oltarju. Ne more mi iz spomina, kako jc zvenel Tvoj visoki tenor v zboru duhovnikov, Tvojih prijateljev, ki jih mnogo že krije hladna zemlja. Lepi spomini Ti oživljajo lep življenjski jubilej, še bolj pu livulcžnovdun memeuto Tvojih prijateljev in nekdanjih ovčic. ki si jih skrbno pascl kot dober drusui pastir . Že predlanskim »(('111 Te obiskal, ljubeznivi gospod juliilar, ne litiduj se, da prav zdaj govorim o Tebi pred široko javnostjo. —r Miha Maleš - razstavlja Ljubljana, 11. maja. O Mihi Malešu zadnje čase ui bilo kar nič slišati. Včasih je bil eden najbolj marljivih naših umetnikov 111 je skoraj ni bilo večje razstave, da se je ne bi udeležil. Pa tudi sam je prirejal lastne razstave. Sein in t ia je v zadnjem času prodrl v javnost, kakšen glas. da je restavriral lo ali 0110 znamenito sliko v kakšni cerkvi, drugega pa nič. Toda ELIDA 7 CVETIC I u k s u s n o milo, ki si ga lahko p r i v o $ č i vsakdo. Posebno močnega vonja. ELIDA BELI ŠPANSKI BEZEG milo snežnobele barve — omamljivega vonja. ELIDA KREMA MILO popolnoma novol — Posebno blago za občutljivo kožo. Posrečena dopolnitev nove Elida kreme. IME ELIDA JAMČI ZA KAKOVOST Za pet tihih minut 7. urnimi koraki se bližajo dnevi, ko sc bomo v Ljubljani zbrali okoli ^zakramenta vse sladkosti«, in kar jih ne bo moglo k skupnim svečanostim, bodo v domačih cerkvah molili in prejemali prvo tistega Zoeličarja. l'o deželi vstajajo križi, ki molče 'jlasno pričajo, da se pripravljamo mi proslavo zakramenta Gospodovega trpljenja., (sv. Ambrož) ler se zavedamo resnice, ki jo je sv. Pavel povedal z besedami: »KoUkorkrat jesle ta kruli in pijete kolih, oznanjale smrt Gospodovo (1 I\or 11. 26). Po večerji, pri kateri je postaviI zakrament ljubezni, je Jezus izpregovoril ludi trle besede: ■Jaz sem prava vinska trta in moj Oče je rino-ijradnik... Ostanite r meni in jaz v vas. Kakor mladika sama od sebe ne more sadu rodili, čc ae ostane na trti, lako ludi vi ne. če ne. ostanete v meni. Jaz sem /rla, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, la rodi obilo sadu; zakaj brez mene ne morete nič storiti. Ce kdo ne ostani■ v meni, se kakor mladika vrže ven in usahne; in (take mladike) pobirajo, jih mečejo v ogenj in gore-: (Jan l,~>, 1. 4—6). Besede so jasne ko beli dan. da bi bila sle-' herna razlaga odveč. M treba nikakega globljega naravoslovnega znanja, da vsakdo vidi potrebo žive zveze med mladiko in trto, ako naj mladika do-biva življenjski sok od trte ter nastavi in rodi sad. Kakor se lo spoznanje vsakemu kar vsiljuje, če ima odprte oči, prav lako mora biti slep in gluh. kdor ne vidi duhovne resnice, katero je hotel Zveličar pojasnili s priliko iz življenja v naravi: ; Kakor mladika suma od sebe ne more sadu roditi. če ne ostane na trli, lako tudi vi ne. če ne ostanete v meni... Kdor ostane v meni in jaz r njem. ta rodi obilo sadu.« Gospod je govoril te besede kmalu potem, ko je bil clal apostolom svoje telo in svojo kri pod podobama kruha in vina. To dejstvo njegove besede še bolj pojasnjuje. Zakrament, ki ga je pri zadnji večerji postavil, in dat apostolom povelje in oblast, naj isto ponavljajo r njegov spomin, ustvarja tisto živo zvezo in življenjsko edinost med Jezusom — pravo trto — in človekom — mladiko —, da dobiva človek moč za nadnaravno življenje božjega otroka. V priliki o trti in mladiki je Jezus samo v nekoliko drugačni obliki ponovil, kar je bil leto dni prej rekel v kafurnaumski »hodni ci, ko \e obljubil svoje telo za jed in svojo kri za pijačo: '.lfco nc boste jedli mesa Sina človekovega in pili njegove krvi, ne boste imeli življenja v sebi. Kdor ji"• moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem.« Ostali v Jezusu in Jezusa v sebi imeti — to pa je pravo in polno krščansko življenje. Miha Maleš ni držal rok križem, temveč je pridno delal. Saj je vedel, da jc škoda njegovega lastnega talenta in velike umetniške sposobnosti. Danes je še malo zaprt vase, vendar pa že nekoliko nadleguje, da nas bo za razstavo svojih del, ki jo odpre jutri zvečer, prijetno presenetil. Njegova razstava bo v hiši, ki jo je kupila tvrdka Bata, in sicer v prostorih nekdanje Jadraiisko-podotiavske banke v šelcn-burgovi ulici. Maleš bo razstavil tam okoli 200 svojih del. O teh je nad polovico novih, ki jih širše občinstvo še nc pozna. Maleš je nepoboljšljiv lirik, kar bo dokazala tudi letošnja njegova razstava in kar dokazuje tudi naša slika, ki predstavlja znani narodni motiv trganja cveta: »Me ljubi, mc ne ljubi?« Slovencem, ki smo, pa čeprav tudi v najbolj skritem kotičku srca, nazadnje le vsi liriki, je Maleš zato še posebno ljub likovni umetnik. Ganile nas bodo tudi njegove slike živalskih motivov, ki jih jc nabral v zooloških vrtovih v Berlinu in v Dresdemi. Miha Maleš jc imel dobro idejo, da jc odkril tako lepe razstavne prostore, pri čemer mu je šel zelo na roko ravnatelj ljubljanske Batinc tvrdke g. Ignac Kave. Tudi vstopnino jc nastavil zelo nizko, ker bi Maleš pač rad, da bi sc z njegovo umetnostjo seznanjale čim širše množice. Saj velja vstopnina za osebo le 3 Din, za dijake pa Ic 2 Din. Toda občinstvo naj bo z Maleešvimi vstopnicami previdno, zakaj obiskovalce čaka na koncu razstave presenečenje: številke kuponov bodo šle v žrel-) in 6 izžrebanih obiskovalcev bo nagrajenih St. Vid se pripravlja na razstavo Naši fitatelji vedo iz lanskoletnih poročil, kako zelo so se izkazali marljivi šentviški obrtniki, ko so lani priredili v šentviški šoli veliko obrtniško razstavo, ki je nadvse lepo uspela. Moraličen in kupčijski uspeh te razstave sla bila krasna, zelo dobro pa je uspela razstava za obrtniško društvo v gmotnem oziru. Uspeh šentviških obrtnikov jc opogumil tudi razne druge kraje in že lani sta Vič in Ljubljana priredila lastni obrtniški razstavi. Za letos pa se obljubljajo razno druge razstave, kakor v Ljubljani na liceju, dalje v Celju ter v drugih krajih. Kajpada Šentvidci, ki so to lepo umetniško gibanje začeli, tudi lelos nočejo zaostali in hočejo prekosili samega sebe. Že sedaj, ko smo komaj sredi maja, pripravljajo šentvidski obrtniki vse potrebno za prihodnjo razstavo, ki bo v času od 21. julija do 18. avgusta. Kaže, da bo ta razstava še lepša, kakor lanska. Seveda bo najlepše zastopana mizarska obrt. ki je za Št. Vid značilna, zastopane pa bodo tudi vse druge obrti. Že dosedaj se je prijavilo lepo število obrtnikov, zanimanje pa se pojavlja tudi od strani občinstva, zakaj vsakdo, kdor jo lani obiskal to razstavo. ali kupil kakšni obrtniški izdelek, je šenl-vidske obrtnike priporočil še naprej. Seveda mora vsak obrtnik, ki se hoče na razstavi predstaviti, že dolgo poprej pripraviti svoje izdelke in v številnih obrtniških delavnicah v Št. Vidu sedaj pridno pojejo kladiva, dleta in drugo obrtniške orodje za izdelke, ki jih bomo občudovali na letošnji razstavi. s®«1:« Ue feVtoduje'. Gojenke šole za zaščitne sestre v Ljubljani bodo dobile lep znak, ki predstavlja boginja Hjgicjo. ki hiti v svet iu nosi v desnici večno lui'. znak prosvitljenja, v levici pa znak zdravilstva. Ta medalja je umotvor našega umetnika prof. Sevcrja. z originalnimi Maleševimi deli. l.ctos razstavlja Maleš same grafike in znano jc, da je pav v tej tehniki poseben mojster. Občinstvu priporočamo, naj Maleševo razstavo pridno obiskuje. Odobrena M Minislentvo sociiolfie politike ii, norodnt^o idrq,ito S. slov,' 2<,9 od 15. II. 1932. Celje & Otroška proslava materinskega dne. Otroški vrtec pri šolskih sestrah proslavi danes ob pol 4 popoldne materinski dan. Na sporedu so dekla-macije, rajanje, dve otroški igri itd. Obisk vsakomur priporočamo. & Gostovanje ljubljanske drame. Ljubljanska drama namerava ponoviti Krležovo dramo Gospoda Glembajevi . Ponovitev bo le v tem slučaju, če bo do 2.5. t. m. rezerviranih dovolj vstopnic. J3 Smrtna žetev. Zadnje tri dni so umrli v Celju: Fink Viljem, 55 let, dninar brez stalnegr bivališča; Čater Martin. t-iS let. dninar s 1'olzele Žolgar Franc, l!4 let, delavec, Dobro jiri Laškem: Peperko Anton, 70 let, obč. revež s Pristave; vsi li so umrli v bolnišnici. Ing. Friderik Pogačnik, 08 let, rud. nadsv. v p., Gajeva S; Srebočan Marija. :?0. let, žena sejtnarja, Zavodnn 29; Kočevar Anion, 77 let, mestni revež, Slomškov Irg 5; Ljudmila Farčnik, 24 let, brezposelna Irg. pomočnica Dečkova cesta :!. Nnj v miru počivajo! ■r Športni napredek. SK Jugoslavija je zelo pogrešala primernega prostora, na katerem bi moglo članstvo trenirati. Sedaj je dobil klub svoje igrišče, katero članstvo pridno planira in urejuje. Ko bo igrišče dovršeno, bo skoro naidealnejše'v Celju. Zanimivo je opazovati posebno zvečer obilico fantov, ki pridno delajo, da bi čimpreje pripravili iu uresničili svojo nalogo. O Novo šolsko poslopje ua Svetini nad Celjem. Že lotos poleti bodo začeli graditi na Svetini novo šolsko poslopje, ki bo stalo 1111 istem mestu kakor staro. Poslopje bo veljalo okrog 200.000 Din. Cr Nov most so postavili pri regulaciji Sušni-re na mestu, ki veže Glaziji z Lavo. & Otroci na Pohorje in morje! Krajevna pro-lituberkulozna liga je pri zadnji seji sklenila, da bo poslala tudi ietos slabotne in jetiki podvržene otroke na počitniške kolonije in sicer na morje ah na Pohorje. Odbor jc sklenil, da I10 poslal na ko lonije 15 otrok. O število brezposelnih znaša po zadnjem iz kaz.it 307 in je od prejšnjega manjše zn 112 de lovnih moči. jO Platno za rjuhe in prevlakc. Sifone, bati steni celirje in turinge po znižanih cenah pri Kol-bežen. Ccije. Ljubljanske vesti: Praznih naše mladine Danes bo pokazala naša bela Ljubljana zopet svoje slavnostno pisano lice, vse mesto bo pozdravljalo našo mladino, ki bo slaivila svoj praznik. Na Kongresnem trgu že Sitoii velik oder, nameščeni so zvočniki, da bo slehernemu poslušalcu ne samo dovolj viden, temveč tudi dovolj slišen ves potek mogočne slavnosti jadranskih stražarjev in čuvaric našega morja. 41 zastav bodo prejeli pomladki Jadranske straže iz rok predsednika Oblastnega odbora JS g. pomočnika bana dr. Pirkmajerja, zastave bo pred tem blagoslovil stolni kanonik g. dr. Oipeka. Pomladkom I. realne gimnuzije v Ljubljani, meščanske šole na Viču in osnovne šole v Mostah bo k umov al Izvršni odbor Jadranske straže v Splitu, ki pošlje na slavnost delegata dr. Jeriča in dr. Despota. Tudi vsi ostali po- Razslava slik Srečka Magoliča v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani je vzbudila splošno pozornost. Mnogoštevilni obiskovalci občudujejo dela tega slikarja, ki tako s srcem in dušo ler resnično podaja slovensko zemljo, da je vsaka njegova slika umljiva tudi preprostemu človeku in očara njegovo oko. Zlasti so lepe njegove slike Ljubljanskega barja z njegovimi logi in znani umetnostni kritik dr. Regali piše o Magoliču, da je našel v tem okolju »toliko res dekorativnih in lepih stvari, kakor pri nobenem našem slikarju«. O sliki »Poplava v jeseni« sodi ta kritik, da je tako dovršena, resnična in skladna v tonu in barvi, da spada na vsak način v Narodno galerijo med najboljše slovenske umetnine. Slik je loO in se vsaka globoko vtisne v dušo ter pomeni slavospev slovenski naravi in novo odkritje njene večne lepote. — Razstava bo odprta še do 19. maja in naj nihče ne zamudi, da si jo ogleda. SUKNO ZA OBLEKO BOŠ KUPIL NAJCENEJE PRI TEOKAROVIČ KI JE ZNIŽAL CENE DO 40°/o 0 Današnja počastitev triglavskega župnika Jakoba Aljaža ua Šmarni gori začne ob 10 s slovesno službo božjo. Odkritje plošče bo ob 11, zatem pa bo koncert Aljaževih zborov. Zapeli bodo 14 njegovih skladb in sicer nastopijo poleg Glasbene Matice še zbor Zarja iz Tacna, zbor Prosvetnega društva iz Gor. Pirnič, cerkveni zbor iz Šinartna pod šmarno goro in Slovenski vokalni kvintet. Pri odkritju plošče bodo govorili poleg predsednika Glasbene Matice dr. Vladimirja Rav-liharja še predsednik SPD dr. Pretnar, za Aljažev klub prof. Janko Mlakar in za turistični klub Skala g. Kham. ob pol 15 je obisk Aljaževega rojstnega doma na Zavrhu. Danes vabi Glasbena Matica vse na Šmarno goro. La Toja Cretna universat za turistiko in šport, za solnce in vodo! Chemotechna, d. z o. z. Ljubljana, Mestni trg št. 10. © Obnova slik v stolnici. Ljubljanska stolnica se ponaša z lepimi umetninami iiz prejšnjih dob. Prvovrstne in velike dragocenosti so zlasti Quaglieve slike v notranjosti stolnice. Tudi ua zunanjih stenah stolnice so bile včasih krasne Quaglieve freske*. Medtem, ko so v notranjščini Qunglieve slike še kar dobro ohranjene, pa so zuna j že pred pol stoletja popolnoma razpadle. Tedaj je deloma na podlogi obrisov starih Qua-glievih slik napravil nove freske slikar VVolf. Pa tudi VVolfove freskg so jjostale zadnja leta nejasne oziroma zamazane. Stolnica je letos naročila slikarskemu mojstru Železniku, naj očisti tako Quaglieve slike v notran josti stolnice, kakor tudi VVolfove slike na zunanjih stenah. Očiščene so sedaj slike v presbiteriju ter Wolfovi freski na zunanjih stenah in sicer krst Janeza Krstnika ter Caliarija, sedaj pa Železnik čisti fresko Marijinega Oznanjenja. Celoten pregled novosti na lipski razstavi za foto in kino Vam poda brezplačno »LipSkO POrOCIlO« Drogeriia GREGORIt dr. i o. z. LJUBLJANA, Prešernova ul. 5 © Bolgarski gostje v Ljubljani. V torek, dne 21. 1. m. pride v Ljubljano Narodni zbor pri ka- tedrali sv. Trojice v Ruščuku. V svoji domovini uživa zbor sloves enega najboljših cerkvenih zborov Bolgarije. V naši državi bo koncertiral v Belgradu in v Ljubljani. Podrobnosti slede. O Potovanje članov društva Rdečega križa na Oplenac. Prijavljencem za to potovanje sporočamo, da posebni vlak v času od 24. do 27. maja ni mogoč, pač pa se bo poklonila manjša skupina blagopokojnotnu viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju na Oplencn v času od 30. maja do 2. junija t. 1. Stroški brez prehrane in prenočišča znašajo za III. razred 230 Din, za II. razred pa 320 dinarjev. — Vse podrobnosti se izvedo v pisarni Rdečega križa, Čopova cesta 1, Delavska zbornica, kjor se naj tudi prijavijo udeleženci najdalje do 15. t. m. © Rekruti vriskajo. Včerajšnji dan je bil kaj razgiban. V Ljubljani so se zbirali podeželski rekruti, ki so odhajali v vojake. Nastop teh rekru-tov ni bil bogvekaj simpatičen. Fantje so se na- mladki imajo svoje botre h krogov ljubljanskih gospa in gospodov. Vsi botri bodo privezali na zastave svojih pomladkov svoje trakove. Godba »Sloga« bo spremljala vso slavnost ob razvitju zastav, ki se je udeleže vse ljubljanske osnovne, meščanske, srednje in strokovne šole in bo ves Rrostrani Kongresni trg rezerviran samo za nje. avzočih bo najmanj 10.000 mladih glav. Za občinstvo ostane prostor v Zveadi, ob Matici, v Vegovi ulici in pred Nunsko cerkvijo. Po razvitju zastav sc bo razvil sprevod skozi Šelenburgovo ulico na Aleksandrovo in Bleivveisovo cesto. Zastave se postavijo pred bonsko palačo iin vsa mladina koraka mimo s pozdravi svojim novim praporom. Ves potok slavnosti ibo prenašala ljubljanska rndio-postaja. Spomeniki lepit moderni po nizki ceni pri tvrdki FRANJO KUNOVAR Sv. Križ — Ljubljana Zahtevajte album. Telef. 27-87 pili, ali pa so vsaj markirali pijanost ter vriskali in prepevali ob belem dnevu po cestah in počenjali razne neumnosti. Ze več let nazaj niso fantje počenjali takih neumnosti kakor sedaj. Je to pač posledica, da sedaj na deželi ni toliko prosvetnih društev, ki so včasih skrbela za vzgojo mladine. Posebno žalostno je, da se sedaj mudi v Ljubljani več sto srbskih in hrvatskih dijakov, ki morejo pač dobiti vtis, da se slovenski fantje redno že ob belem dnevu napivajo. Iz teh vtisov pa nastanejo predsodki, na katere Slovenci pogosto zadevajo na jugu. Novost za Ljubljano so Petričkove ledenke! Moderna izdelava odličnega sladoleda na palčicah! Višek higijene. Komad 1 Din. 0 Po ceni se proda: etažera, slika na platnu, stoli, preproga in drugo. Malejeva ulica 3, priti., ob Povšetovi cesti na Kodeljevem. © Po Jurjevanju gremo k »Tičku na Gričku«. Pripravili so nam domače koline in dobro kapljico. 0 Okrajni cestni odbor Ljubljana se je preselil v Tavčarjevo ulico št. 11-11. Uradne ure za stranke: sredo in soboto od 8—12. 0 Vrtove plenijo. Ljubljansko tržno nadzorstvo je uvedlo ta teden strogo nadzorstvo nad prodajalci rož. Številni lastniki vrtov v mestu se namreč pritožujejo, da jim neznani tatovi pustošijo vrtove ter odnašajo najlepše vrtnico in drugo cvetje. Marsikdo namreč, ki nima drugega zaslužka, si poišče, dohodek par dinarjev na ta način, da ukrade nekaj vrtnic in jih potem speča prodajalcem, ki jih prinašajo na trg. Tržno nadzorstvo je sklenilo, da bo od vsakega prodajalca zahtevalo dokaze, da so rože zrasle na njegovem vrtu, ali pa, da so bile kupljene od poštenih ljudi. Saj se je ravno v noči nt. včeraj pripetil primer, da je bil prav po vandalsko oplenjen eden najlepših ljubljanskih zasebnih vrtov. — Včeraj popoldne je na ljubljanskem trgu zopet jokala neka gospodinja. V gneči ji je neznan žepar izmaknil ves njen gospodinjski denar, kar je za revno žensko seveda hud udarec. Obleko ali površnih po svoji želji dobile pri priznano solidni tvrdki J. Maček, Aleksandrova c. 12. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Velike pasijonske predstave v Narodnem gledališču ▼ Ljubljani. Premiera pasijonske drame »V času obiskanja«, ki jo je napisal član drame g. Edvard Gregorin, se bo vršila v torek dne 14. maja ob 8 zvečer. Delo obsega 8 postaj in dve živi sliki. V prvi postaji nastopi Jezus kot »Učenik« in se godi pred domom Jezusove matere v Nazaretu. V drugi kot »Poslanec« — na dvoru poganov v jeruzalemskem templju. V tretji kot »Duhovnik« v veži in v obednici Jožefa iz Arimateje. V četrti »Sodnik« v zbornici Velikega zbora v templju. V peti »Kralj«, pred sodno hišo in v sodni hiši. V šesti »Človek«, nn zgornjem in sjx>d-njem dvorišču sodne hiše. V sedmi »Sin božji«, na Golgoti in na vrtu pred grobno votlino. V osmi »Odrešenik«, v grobni votlini Jožefa iz Arimateje. Epi >g (dve živi sliki): Jezusovo vstajenje — Jezusovo poveličanje. — Jezusa iz Nazareta predstavlja avtor g. Gregorin, ki je delo tudi zrežiral. Pilata g. Levar, Juda g. Jerman, Petra g. Bratina, Kaifa g. Cesar, Joda g. Skrbinšek, Jožefa iz Arimateje g. Daneš, mater Jezusovo ga Marija Vera, Magdaleno ga. Nablocka, nevesto bogatega mladeniča gdč. Slavčeva. Drama je posebno zanimiva, ker ne slika samo Jezusov poslednji čas in smrt, temveč, ker je zajel avtor ves nastroj tedanjega časa, razmere, ki so vladale takral, ko je pričel oznanjati Jezus svoj božji nauk. V drami je polno prekrasnih in v srce segajočih prizorov kot so: , prizor s slepcem, z otroki, v templju, Jezusovo slo-; vo od svojih učencev, od svoje matere, sodba pred Pilatom, bičanje, kronanje, križev pot, srečanje z materjo. Pretresljivi 30 dogodki na Golgoti in veličastni pri Jezusovem grobu ob vstajenju in ob poslednji sodbi. V delu nastopa okrog 90 ljudi, oder je popolnoma nanovo opremljen in kostumi večinoma novi. Glasbo za pozavne, trobente in fanfare je skomponiral g. prof. Matija Tome. Med odmori posameznih postaj igrajo orgle iz Stolne cerkve v Ljubljani pori vodstvom mosg. Stanka Premrla. V sliki »Jezusovo vstajenje« pojo zvonovi iz cerkve sv. Petra v Ljubljani. Pred vsako postajo nastopa bralec, ki bo Čital odlomek iz evangolija in knjigo prerokov. Premiera je izven Mariborske vesti: Delovanje Slov. trg. društva Maribor, 11. maja. Sinoči se je vršil v Narodnem domu občni zbor Slovenskega trgovskega društva v Mariboru, ki je imel še svoj poseben pomen, ker se je z njim zaključilo jubilejno 30. leto društvenega obstoja. Leta 1004 se je namreč osnoval v Mariboru klub slovenskih trgovcev in obrtnikov, ki je bil nekaka matica leta 1908 osnovanega Slovenskega trgovskega društva. Društvo je pod nekdanjo Avstrijo veliko storilo za učvrstitev slovenske nurod-ne misli v Mariboru. Teh velikih zaslug so se spominjali v svojih izvajanjih predsednik Branko Me-jovšek, tajnik A. Ambrožič ter ostali funkcionarji. — Društvo pa vrši tudi v povojnem času važno nalogo, ki je zlasti razvidna iz poročil o živahnem delovanju v minulem letu. Posvečalo je vso pažnjo strokovni naobrazbi našega trgovskega naraščaja ter je v te svrhe priredilo zelo uspeli tečaj za aranžiranje izložbenih oken. Stanovsko vzajemnost je gojilo z izleti in prireditvami. Razen odseka za moderno aranžiranje oken, kateremu predseduje trgovec Preac, se je osnoval lani še prosvetni odsek pod vodstvom trgovca Majerja in veselični odsek pod vodstvom trgovca Zdravka Anderla. V prihodnjem letu namerava prevzeti društvo pod svoje okrilje trgovski )>evski odsek, dobilo bo svoje lastne prostore v gremijalni hiši s pisarno ter malo dvorano, ki bo služila za prirejanje raznih tečajev, za knjižnico in čitalnico. — O društvenem enoletnem trgovskem tečaju Hermes je obširno poročal vodja prof. Struna. Tečaj zelo dobro uspeva ter vrši važno nalogo v strokovni naobrazbi trgovskega naraščaja. — Med mariborskim trgov-stvoin se je zanimanje za organizacijo v lanskem letu zelo dvignilo. Dočim je še predlani štelo društvo 62 članov, jih šteje sedaj 110. S tako živahnostjo stopa društvo tudi v novo poslovno dobo in obeta, da bo ustvarilo s svojim delom mariborskemu trgovstvu še mnogo kulturnih in materijah nih dobrin. □ 100 letnica cerkvice na Slovenski Kal-variji. Na ljubkem griču, ki so ga predvojni Nemci nazvali »Slovenska Kalvarija«, domačini pa so mu dejali »Pekrska gora« se slavi danes 100 letnica, ko se je v novozgrajeni cerkvici prvič služila sv. maša. Cerkev so pričeli graditi že lota 1832 na prostoru, kjer je stal starodaven križ iz leta 1G64. Pod goro pa je stala nekdaj cerkev sv. Konigun-de, ki pa je razpadla. V novo cerkev na vrhu griča so prenesli iz razpadajoče cerkve na vznožju nekaj starih slik. Nad vhodom cerkvice je vzidana plošča, ki nam pripoveduje, da se je začelo z zidanjem dne 25. maja 1832, ko je bil za župnika Franc Cvetko, cerkvena ključarja pa sta bila Mihael Moder in Matevž Kaloh iz Peker. Cerkvica spada pod župnijo Limbuš pri Mariboru ter se vrši pri njej vsako leto na drugo nedeljo po veliki noči žegnanje. Letos se je praznovanje prestavilo na današnjo nedeljo ter se bo vršilo ob 100 letnici z večjo slovesnostjo. Za to zna-ob potu na Goro pa prenovljena. Sv. križev pot v kapelicah je dobil nove podobe. Danes menito obletnico je bila cerkev Sv. Marije sedem žalosti od zunaj prebeljena, kapelica bo ob 10 pridiga, nato slovesna služba Dožja in zahvalna pesem. □ Majniški govori v stolnici: V nedeljo, 12. maja: Ako Gospod ne zida hiše. V ponedeljek, 13. maja: Pesem svobode. V torek, 14. maja: Očetov blagoslov. V sredo, 15. maja: Materina kletev. V četrtek, 16. maja: Krivica, ki vpije v nebo. V petek, 17. maja: Pravica pozabljenih. V soboto, 18. maja: Ljubezen za sovraštvo. V nedeljo, 19. maja: «Odpri srce, odpri roke...« □ Akademska kongregacija. Redni sestanek jutri v ponedeljek v Frančiškovi kapeli ob običajni uri. □ Proslava materinskega dne. Križarji in Klarice bodo priredili danes popoldne ob pol 17 v Zadružni gospodarski banki proslavo naših mater. Na sporedu so razne de-jriamacije, petje, harmonikarji in lepa igra pžrtev zlobe«. □ Zvonik pri Sv. Urbanu, ki je postal dne 1. maja, kakor smo že obširno poročali, žrtev požara po streli, so že začeli popravljati. Sosednji posestniki so že navozili precej losa in začeli s tesanjem. Ker so pa stroški veliki, zavarovalnina je bila le prav neznatna, kmetovalci pa tudi nimajo v tej krizi potrebne vsote za popravilo zvonika, se naprošajo vsi prijatelji in obiskovalci Sv. Urbana, da po možnosti prispevajo za popravilo zvonika. Darove sprejema tudi podružnica »Slovenca« na Koroški cesti 1. □ Plemenit dar. Brivski mojster g. B. (Jlčar je daroval v spomin na svojo blago ženo, ki je umrla pred dvema letoma, 100 Din in sicer 50 Din za Vincencijevo konferenco, 50 Din pa za dijaški podporni odsek. Darovalcu Bog plačaj! □ Nedeljeno uradovanje se uvede na mestnem načelstvu z jutrišnjim dnevom. Uradne ure bodo na magistratu od pol 8 do pol 14. V posameznih oddelkih bo popoldne dežurna služba. □ Gospa (lr. Klara Kukovec zopet ordi-nira. □ Nov vozni red mestnega avtobusnega prometa stopi v veljavo 15. maja. Sestavljen je tako. da bo ustrezal vsem željam in potrebam potujočega občinstva na mestnih in podeželskih progah. 15. maja se prične tudi promet na sezonskih progah (Mariborski otok in Marija Roka). ^^ 70 dinarjev od 1. mala do 30.1unlta in od 1. septembra do 16. oktobra Vas stane dnevno bivanje v znamenitem kopališču Slatina Eadencl, TtjKig^r Vračunano Je stanovanje, brana, kopelli, V? vse takse in vsakih deset dni zdravniški pregled (Rontgen, analiza seči). Posebej se nič ne plača, samo tedat, ako so potrebna od zdravnika kakšna zdravila, ali posebno zdrav-jjenle t aparati 'diatermija, kvare, inlekolle in slično). Zdravijo se bolezni srca, krvnih 411, oirkulacile, ledvice in sečnih organov, 4ivcev, nervoznosti, notranjih žlez (sladkorna bolezen, giht, ženske menje in sliSno), )eter, kamennv, moške in obče slabosti, motnje prerane in normalne starosti. Radenci je najmočnelfie naravno mineralno -ogllično kopališče cele Jugoslavije. Prospekte in navodila pošlje z vesellem: Uprava kopiiliš&a Slatina Radenci, Slovenila. abonmaja. Naslednje predstave bodo: v sredo dne 15. maja, v soboto 18. maja in v nedeljo 19. maja vsakokrat ob 8 zvečer. Za te nove pasijonske predstave vlada med občinstvom največje zanimanje in obetajo postati zopet nov pomemben, kulturen dogodek. Za lažje umevanje posameznih slik te drame priporoča Jugoslovanska knjigarna knjigo, ki jo je spisal Edvard Gregorin: »V fasu obiskanja«. Cena nevezani knjigi je 26 Din, vezani 38 Din. □ Za revnega dijaka sta darovali v naši upravi dve neimenovani o,sebi 50 in 20 Din, Bog plačaj! □ Kaj bo z uvoznino. Mariborski občinski proračun je že zdavnaj jx>trjen in vrnjen, nova uvozninska tarifa, ki je sestavni dol tega. proračuna, pa se šc vedno nahaja v Belgradu pri finančnem ministrstvu. Mestna občina je vrnitev tarife, ki je baje že po-trnjeua, opetovano urgirala, dobila pa je odgovor, da so samo neke formalne zapreke. Tukajšnji trgovski krogi pa so dobili nasprotno zagotovilo od merodajne strani, da nova tarifa še ni potrjena in tudi ne bo, ampak bo ostala v veljavi dosedanja. □ 53 kokoši odnesel. Orožnikom se je posrečilo razkrinkati drznega lisjaka, ki je ogrožal vse kurnike v Pesnici. Jo to 21 letni Josip Einc, ki je pokradel iz raznih kurni-kov nič manj kot 53 kokoši. Prodajal jih je v Maribor trgovcu s perutnino Abtu, pri katerem so našli še 7 kokoši, ukradenih pri posestniku Eferlu. Ruše V SPOMIN + IVANU MARINU Ni ga več! Zapuščen je njegov dom na Bezeni. Z razumnim gospodarstvom ga jo znal širiti, izpopolnjevati, utrjevati. Nem stoji zdaj lepi dom, le ihtenje zapuščene vdove inv osirotelih otrok se sliši iz njega. Ni ga več, smehljajočega se, jirijaznega prijatelja! Kamorkoli je prišel, povsod so ga z veseljem sprejeli. Saj je tudi drugim prinašal veselje. Obdan od raznomisleče družba je rad presojal dnevna vprašanja, politična, verska, gospodarska. Pogumno, časih prav bojevito je zagovarjal svoje stališče; ni odnehal, dokler ni obmolknil nasprotnik. Vse pa se jo razvijalo v pravi ljubezni, ki ne odbija, ne rani, temveč pridobiva, poučuje. Ni ga več, skrbnega in razumnega ključarja ruške župnijske cerkve, kateremu so ruški župljaui zaupali zemeljsko imetje ruške Matere božje. Kolikokrat je prehodil pot iz Ruš v Berstrnico, kjer leži cerkveno posestvo. Nikdar ni zahteval plačila za svoj trud in svoje stroške. Če mu je cerkveno pred-stojništvo časih vsililo kako odškodnino, ni je sprejel kot zasluženo plačilo, ampak le kot nezasluženo darilo. Ni ga več, odličnega odbornika bivše bistriške občine in neustrašenega boritelja za njen procvit in njen blagor. Vneto se jo trudil za občekoristno občinsko gospodarstvo, ne ozirajoč se na svojo osebo, ampak na skupnost. Zato so hvaležni občani njegove telesne ostanke peljali na okinčanem gasilskem avtu na pokopališče. Počivaj tam zdaj mirno, požrtvovalni delavec za blagor drugih! Mnogi bi se bili radi jjoslovili od tebe, toda smrt te je naglo in nepričakovano hitro iztrgala is naših vrst. Zato so vsaj tvoje truplo v obilnem, nenavadnem številu spremljali h grrobu Z Bogom zdaj, predragi! Ohraniti ti hočemo hvaležen spomin in bratsko ljubezen. Z Bogom! Trbovlje Smrt mlade žene. Za posledicami operacije v vratu je umrla v ljubljanski bolnišnici Marija Lederer r. Lapajne, stara 23 let in šele osem mesecev poročena. Rajno prepeljejo v Trbovlje. Naj v miru počiva! — Preostalim žalujočim naše iskreno sožalje! Nogo si je zlomil pri prekladanju sodov gostilničar pri Parašuhu g. Randl. Cene je znižala občina v kopališču za polovico, nekatere za tretjino. S tem upa ustreči občinstvu in povečati obisk kopalcev. Danes ponovijo v Društvenem doniu igri »Strah na gradu« in »Burko o jezičnem doktorju«, točno ob pol štirih in po znižanih cenah. Kamnih Žalostna obletnica. V tem tednu so sc lani vršili žalostni pogrebi žrtev največje dosedanje nesreče v smodnišnici, pri kateri je izgubilo življenje 12 ljudi. V nedeljo je bila na ŽaJah spominska maša za pokojne žrlve, katero so naročile delavke. Po maši jc pevsko društvo »Solidarnost« zapelo v cerkvi tri nagrobnice. Sjiominska lipa bo dobila sedaj ograjo, ker jo je neznan zlikovcc nasekal. Upamo, da bo sedaj dovolj zaščitena! Mali grad se prenavlja. Posekali so drevje, ki je že močno izrivalo grajsko obzidje rti tudi zakrivalo pogled na romantične razvaline. Delajo se tudi načrti zn restavriranje malo-grajskih razvalin. Ko bodo izvršeni, bomo o tem natančneje poročali. Sploh kaže občinska uprava zadnje čase mnogo aktivnosti. KRANJ - »PRI FRANCELJNU' Industrija perila in splošne konfehcije, veletrgovino mano fahlure. — Najpopolnejši kroji, — Izdelava tudi po meri. — Pridružite se našim številnim zadovoljnim odjemalcem, saj jUtllleJnO 50. leto obstoja tvrdke dokazuje našo solidnost. Konkurenčne cene. — Trgovci, zahtevajte ponudbe in poset potnika. Vabimo Vas na neobvezen obisk! — Na veliko. — Na drobno. Ivan Bračko pred sodniki Drugi dan razprave Maribor, 11. maja. Danes ob pol 9 se je razprava proti Ivanu Bračku, bivšemu šefu mariborske X. terenske telegrafske in telefonske 6ekcije nadaljevala. Za današnjo razpravo je bilo zanimanje mnogo živahnejše, zlasti zaradi obširnega poročila v današnjem •Slovencu« o poneverbah in o poteku včerajšnje obravnave. 15 kg dokaznih prilog. Ob začetku razprave je vzbudil posebno pozornost prihod dveh slug, ki sta prinesla debele cavoje aktov ter jih položila na mizo v dvorani. Ti akti, ki tehtajo 15 kg, so same priloge direkcije k preiskavi v zadevi Bračko ter se nahaiajo v sodnem arhivu. Iz teh prilog je svetnik Suhač k vsakemu obravnavanemu slučaju izbiral dokazni materijal teT na podlagi tega zastopal stališče direkcije tei obremenjeval obtoženca. Nesrečna hazardska strast. Danes 6e je najprej nadaljevalo zasliševanje priče Perko. Predsednik: Ali vam je znano, da je Bračko hazardist? Priča: To mi je znano. Nekoč smo bili v Mariboru v kavarni ravnatelj direkcije, Bračko in jaz, ko je poklical ravnatelja od mize neki bančni uradnik ter mu po tihoma nekaj pripovedoval. Bračko je prebledel kot zid. Na poti v hotel mi je potem ravnatelj pravil, da je Bračko prejšnjo noč zaigral ogromno vsoto 1700 Din. — Zagovornik dr. Rosina: Pa to ni tako ogromna vsota 1700 Din. Priča: Pa se govori, da je včasih izgubil na kartah tudi 10.000 in 20.000 Din. Samo aazardstvo ga je pognalo v nesrečo. — Državni pravdnik: Kaj pa nesaldirani računi? Ali je možno, da vam je tak račun ušel pri kontroli brez sporazuma z Bračkom? Priča: Preveč sem obremenjen z delom, pa je mogoče tudi kaj takega. Predsednik: Kako pa je bilo s telefonsko celico v Ptuju? Priča: Po nalogu direktorja sem pasiral račune za zgraditev te celice, četudi smo vedeli, da celica v resnici ni bila zgrajena. Predsednik obtožencu: Bračko, kakšen interes ima Perko, da vas obremenjuje? Obtoženec: Sem že prej rekel: sam je dejal, vsak naj svojo kožo krije. Pred začetkom preiskave mi je Perko tdefcmično sporočil, da bo pojasnil novemu šefu dr. Lebarju, kako se pri nas običajno operira z zaostanki plačil in lingiranimi računi, ker še nima potrebne prakse. Naročil mi je, naj svoj zagovor temu primerno uravnam in zaradi tega sem se v začetku preiskave tudi drugače zagovarjal. Sicer so si pa pri direkciji med seboj vsi nasprotniki. Obravnavanje računov. Pričelo se je nato podrobno obravnavanje vseh računov, ki jih obtoženec ne priznava. Razpravni del dvorane je dobil izgled knjigovodstva kakega velikega obrata. Sodni predsednik, izvedenec svetnik Suhač, zagovorniki in obtoženec so menjaje tolmačili in študirali razne račune in akte. Dokazno postopanje je šlo od točke do točke ter so se obravnavali računi tvrdk Kofou, tovarne Zug-mayer in Gruber v Slov. Bistrici, mariborske mestne občine, tovarne Kovina, Cirilovu tiskarne, avto-taksnega podjetja Volker. Splošne stavbene družbe itd. Pri vsakem računu je prišlo med obtožencem in obrambo na eni ter državnim pravdnikom in izvedencem na drugi strani do ostrih kontroverz, ter se je obtožencu pri nekaterih računih posrečilo dokazati njihovo upravičenost. Novo zanimivost je prineslo razpravljanje o računih za radijski male-riljaJ. Izkazalo se je, da je obtoženec na pošti sestavljal za zasebnika radijske aparate z materija-lcrai, ki ga je dobival iz Nemčije. Obravnavanje računov se je vršilo do 12, ko so se pričeli govori državnega pravdnika in zagovornikov. Govori državnega pravdnika in zagovornikov so trajali do po! 2 popoldne, nakar se je sodni zbor umaknil v posvetovalnico ter po kratkem posvetu objavil, da bo razglasitev obsodbe v ponedeljek, 13. maja ob 9 v sodni dvorani. Koledar Nedelja, 12. maja: (3. povelikonočna nedelja.) Pankracij in tovariši, mučenci. Ponedeljek, 13. maja: Servacij, škof; Peter Re-galat. Novi grobovi + V Ljubljani je umrla gospa Marija Peruzzi roj. Kral. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! t Na Blejski Dobravi je umrla Marija Razin-ogreb bo v ponedeljek ob 10. Naj počiva v miru! Žalujočim naše iskreno sožalje! -f- Vransko. V petek, dne 10. t. m. je umrla v Kaplji veleposestnica gospa Antonija Apat v 81. letu starosti. Pokojna je bila velika dobrot-nica vsem, ki so se v sili zatekali k njej. — Posebno dijaki so imeli v Apatovi mamici na jvečjo podporo. Bila je vzgledna krščanska mati in je uživala v vseh krogih največje spoštovanje. Pogreb blage pokojnice bo v ponedeljek dne 13. maja ob 9 izpred hiše žalosti ua vransko pokopališče. Za vse dobrote naj ji bo Vsemogočni bogat plačnik. Žalujočim pa naše globoko sožalje. Osebne vesti = Za doktorja vsega zdravilstva je bil proinoviran včeraj 11. t. m. na vseučilišču v Innsbrucku g. Marjan Pogačnik, sin rajnega našega dr. Lovra Pogačnika. Mlademu doktorju iskreno čestitamo! Os tale vesti — Nova himna sv. Rešnjsmu Telesu, ki jo je zložil dr. Čerin, se je nenavadno posrečila. Lahka je, na vso moč pevna tako, da si jo tudi petja nevajeno uho brž zapomni. Je tiste vrste pesem: da jo le peti začneš, se ustaviti ne moreš, kar sama te do konca žene. V ljubljanski stolnici so jo te dni peli zjutraj pri šmarnični maši: enkrat po povzdigovanju, drugič IX) zauživanju. Oznanilo se je, naj ljudje po cerkvi prvikrat samo poslušajo in besedilo gledajo, da se ga prej nauče. Imeli so ga razdeljeno po klopeh. Pa so že takoj pri prvi kitici pogumno, glasno za zborom poprijemali. Z vsako kitico je bilo petje mogočnejše, pri zadnji je že kar grmelo. Podobna poročila, kako z lahkoto se živahne skladbe nauče, smo dobili od drugod. Zbori naj se jo brž nauče in jo pogosto pojo. Ljudstvu naj se da v roke besedilo in brž jo bedo vse župnije znale. Partitura se dobi v Jugoslovanski knjigarni po 2 Din. Napisana je tudi samo za mešani zbor, ce bi jo kdaj kak zbor pel brez spretnljevanja. CIHEAN Ne bo Vam žal, če preizkusite... — Ljubljanskim okoličanom! Ogromno Število udeležencev II. evharističnega kongresa bo prispelo v Ljubljano na vozovih. Pričakovati je na stotine voz. Takega števila voz in konj v Ljubljani ne bo mogoče spraviti pod streho. Vse to bo moralo ostati v bližnji ljubljanski okolici. Prosimo vse, ki imajo hleve, razne druge pokrite prostore ter dvorišča, da jih ponudijo Glav. prip. odboru. Odposlanci Glav. prip. odbora se bodo kmalu zglasili v okolici, da se pomenijo o podrobnostih. Okoliški župnijski pripravljalni odbori naj na to stvar mislijo, da bodo lahko pomagali z nasveti. — Na propagandnem potovanju Jadranske straže pripelje ladja »Kraljica Marija« potniko dne 4. juliia v Pirej. To mesto ima 138.000 prebivalcev in je trgovska luka za Atene. Od tod se bodo potniki pripeljali s podzem. železnico v Atene. Tu je bilo nekdaj središče kulture in vsak kulturni človek želi spoznati atenske spomenike, zlasti Akropolo, muzeje in slično. — Vsa pojasnila o tem propagandnem potovanju daje pisarna Jadranske straže v Ljubljani, Tyrševa cesta 1. — Še danes in jutri pohitite s plačili za romanje na Trsat v dneh 18. in 19. maja. Od torka dalje bomo mogli ustreči (dokler bo kaj rezerviranih mest) samo tistim, ki se bodo osebno oglasili v naši pisarni. Celokupni stroški znašajo 155 Din. Če bo 400 romarjev, dobimo popust, ki ga bomo med vožnjo vrnili. — »Sveta vojska«, Ljubljana, Šentpcterska vojašnica, Vrazov trg 4. — Nova založba v Ljubljani posebej opozarja na te-le knjige svoje založbe: M. Bajuk: »Slovenske narodne pesmi«, primerne za pevske zbore, posebno danes, ko se vračamo k narodni pesmi kot ;zho-dišču naše narodne omike; F. Jaklič: »Ljudske povesti«, izbor najboljših del znanega ljudskega pisatelja; Jože Debevec: »Vzori in boji«, klasična vzgojna povest v pismih, ki bo starejšemu in mlajšemu rodu posebno dragocena zaradi zgodovinskih spominov na nekdanje dijaško življenje. Vi ža£& nabaviti si dober svetlobni vir kadar kupujete žarnice. TUNGSRAM D žarnica Vam pove, koliko svetlobe bo dajala pri gospodarni porabi toka. Za manjše stroške dobite več svetlobe. Kupujte samo TUNGSRAM D žarnice, katerih nitka je zvita v dvojni vijačnici. ŽARNICE TUNGSRAMD nilka v dvojni vijačnici - svetlobna množina v dekalumenih prirejena posebno velika dvorana na sodišču, ker sodišče računa, da bo prisostvovalo veliko število občinstva. Obtožence bo branilo 35—40 odvetnikov iz Sarajeva in drugih mest. Zaenkrat je povabljenih 35 prič. — Blagoslovitev jainc župana Permeta. Veliko sc piše in govori o podzemskih jaamh v naših krajih, vendar dosedaj razen župana Permeta jume povečini niso lahko dostopne in urejene. Društvo za ureditev podzemskih jam v Ponovi vasi pa je že nekaj let ua delu, da pripravi ljudem čim lažji dostop in dober ogled. V zvezi s tem je bil v zadnjih dveh letih urejen vhod v jamo skozi »Ledenico«, s čimer je celoten obseg povečan na dvakratno dolžino. Otvoritev tega novega vhoda bo zvezana z blagoslovitvijo, kar bo opravil g. stolni kanonik iin dekan g. dr. Franc Kimovec. V nedeljo, dne 19. maja bo ob 9 zjutraj v zgodovinski cerkvici na Taboru sv. maša, nato pa blagoslovitev jame, ki leži 10 minut od Tabora. Pri prireditvi sodeluje salezijanska godba z Rakovnika in bo v okolici jame prirejena domača zabava. Ogled župana Permeta jame ne bo zanimiv samo za one, ki je še ni-so videli, temveč turi i za one, ki so jo že videli, ker se je obseg in pa izpeljava vhoda mnogo podaljšala in je jama na privlačnosti in veličastnosti veliko pridobila. Požrtvovalnost odbora, ki mu predseduje lastnik jame g. Per-me Josip, zasluži res vse priznanje, ker je ureditev jame združena poleg dela tudi z velikimi materijalnimi žrtvami. Zveza vlakov je jako ugodna, ker bodo turisti laliko pri sv. maši na Taboru in preživeli dan v lepem senčnatem gozdu. SANAT0R1UM EMONA ^ Ljubljana "KoniMi»k,g» nI. 4 ' Zdravnik: Tel. 89-23 ord>nira od 11—1 dr. Fr. Derganc, kirurg, šef-prmarij v p. — Zaradi konkurza banko v smrt. Pred kratkim je propadla »Pančevačka kreditna banka« ter so zaradi tega utrpeli ogromno škodo predvsem mali vlagatelji iz južne Bačke. V tej banki je imel naložen denar tudi 72 letni zvonar pravoslavne cerkve v Pančevu Isa Paučki, ki je izgubil 170.000 Din. Paučki je hranil vse življenje, da si zagotovi mirno starost. Iz obupa nad izgubo svojih prihrankov se je predvčerajšnjim obesil na pančevskem pokopališču. pomaga pri bolečinah v členkih, revmatičnih in živčnih boleznih! deluje ugodno! Poskusite Togal tablete! ublažuie bolečine I Vprašajte svojega zdravnika. Dobi se v vseh lekarnah Zahtevajte pri Vašem lekarnaru žepno metalno škatlico »TOGAL« pri vsakem večjem nakupu. Oilobr. od min. soc. pol. i nar. zdr. S. br. 4082. 6(11. 1935 — Opozorilo k seriji člankov »Dokumenti slovenske politične miselnosti po vojni 1. 1866«. Na pobudo mnogih čitateljev, ki so članke shranjevali, se je pisec člankov odlečil serijo člankov z današnjo številko zaključiti ter zbrano gradivo, ki bo z objavljenim vred zaenkrat obsegalo dobo do odstopa Belcredijevega ministrstva v februarju, oziroma do drugih volitev v deželne zbore v marcu 1867, izdati v večjem delu, ki bo otvorilo pot nadaljnjim zvezkom, obravnavajočim politično snov nekako do leta 1880. Če bo to možno spraviti v svet, bo potem enako obdelal politično snov od leta 1848 do leta 1866. Pisec zato prosi, da čitatelji, ki bi hoteli tako delo naročiti, sporoče svoj naslov uredništvu »Slovenca«. — Združenje krojačev in krojačic v Kranju priredi prikrojevalni tečaj za moško in damsko krojenje. Pojasnila daje predsednik združenja Novak Josip v Kranju. Prijave se sprejemajo do 10. junija t. 1. — Inžcnjerska podčastniška šola v Mariboru bo 20. t. m. sprejela nekaj gojencev v starosti 18 do 21 let, ki so z dobrim uspehom dovršili osnovno šolo. Prošnjo je treba vložiti potom poveljstva vojnega okrožja, ki kandidata predhodno pregleda in oceni njegovo sposobnost za vojaško službo. — Agrarna afera v Bosni. Jutri se prične pred sarajevskim okrožnim sodiščem glavna obravnava v takozvani agrarni aferi. Obtoženi so: Vladimir Stojič, bivši ravnatelj agrarnega ravnateljstva v Sarajevu, Ivan Nikolič, ravnatelj agrar. pravnega odseka banske uprave v Banjaluki, štirje okrajni glavarji, nekaj agrarnih uradnikov, rudarski inženjer dr. Klučenko iz Zagreba, bivši narodni poslanec Ilusejin Kadič in več veleposestnikov iz Bosne, skupno 30 oseb. Obtožnica obseaa 65 s strojem pisanih strani. Za to obravnavo je —- Putnikovi avtobusni izleti. V nedeljo 19. maja. Logarska dolina Din 125. — Postojna in Opatija Din 195, prijave do 16. majn. — Za binkoštne praznike Plitvice—Crikveniea Din 415, Benetke Din 795, Bruxelles Din 3.385. — Prijave do 31. t. m. pri »Putni.ku«. — V Crngrobu pri škofji Loki bo prihodnjo nedeljo 19. maja ob ugodnem vremenu služba božja ob 9 dopoldne. Odhod iz Ljubljane z rednim gorenjskim vlakom ob 7.15. — Zanimanje Poljakov in Čehov za Jadran. Te dni je iz Zagreba prišla v Split večja skupina poljskih turistov. Izlet je organiziral varšavski urad »Franko-Pok. Ta agencija bo poslala v Split in Dubrovnik vsak mesec po dve skupini turistov, prav tako pa ludi v severno Dalmacijo in Hrvatsko Primorje. »Franko-Pol« ima že nad 1000 prijav za naše morje. Z istim vlakom kakor Poljaki je prišla tudi skupina 30 Čehov in Slovakov. Poljaki ostanejo v Splitu nekaj dni, nato pa odpotujejo v Dubrovnik, kjer se bodo mudili dalj časa. Čehi in Slovaki so žc od[M»tov;ili v Dubrovnik. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, jeter, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. — Varčujte z močjo. Koliko energije se porabi pri hoji po trdih tleh. To moč lahko porabite v drugem slučaju, če nosite na čevljih Palma-Okma gumi podplate in podpetnike, ki so prikladni za vsak čevelj. — Kmečki magazin. Ljubljana. Krekov trg št. 10 (nasproti mestnega doma) Vas postreže z najboljšim blagom in najnižjimi cenami. Ako hočete dobro kupiti iu prihraniti denar, noten-* obiščite to trgovino. Letovišča na otoku Kritu Omišalj Starinsko mestece Omišalj na otoku Krku je oddaljeno tri četrt ure od Sušafca in se razprostira na strmem, nad 80 m visokem griču nad samim morjem. S te višine jc krasen razgled na ves Kvarner in visoke vrhove Gorskega Kotara. Meščani so ohranili svojo karakteristično narodno nošo in običaje. Omišalj je zgodovinsko mesto. Za časa Rimljanov se je nazival Fulvinium. V mestu se nahaja kamenita plošča iz dobe cesarja Tiberija Avgusta in nad 1000 let stara cerkev je polna umetnin. Blizu mesta so razvaline bendiktinskega samostana sv. Nikolaja, imenovane »Mirini«. Pod mestom sc razprostira liki fjord velik zaliv z razčlenjeno obalo, ki je večinoma last mestne občine. Milo morsko podnebje z neznatnimi izpremembami temperature in čistini morskim zrakom je jako ugodno za odpočitok in okrepitev. Novo kopališče, številni čolni na vesla in jadra ter motorni čolni nudijo gostom zu malenkostno odškodnino ugodno priliko za razvedrilo in zabavo. Kratek izpreliod vodi gosta do lc|>e in prostrane jame »Biserujke« ter d« romantične ribiške naselbine »Voz«, odkoder je krasen pogled na panoramo vsega Planinskega Kanala. Zanimiv jc tu lov na lune. V mestu je zdravnik s hišno lekarno; pošta, brzojav, telefon, električna razsvetljava in vodovod. Za daljše izlete po otoku Krku je gostom na razpolago avtomobil za zmerno ceno. V Omišlju se nahajajo naslednji hoteli: »Učkac, »Slavija«, »Sudetija«, »Vila Biserka« in vila »Ruža«. Mesto Krk Krk leži na južnozapadni obali otoka Krka. na severnem robu malega Kvarnerja z razgledom na odprto morje. Za rudi svoje lege proti jugu ima milo podnebje. Zavarovan jc pred severnimi vetrovi. Ima južno rastlinstvo: olive, smokve, lavor in grozdje, ki dozoreva /e v prvi polovici julija. V Krkti je sedež škofa in sreskih oblastev za ves krški otok, ima staro znamenito stolnico ter poleg staromestnih zgradb mnogo modernih hotelskih ter zdraviliških poslopij. Zdravniki in lekarna, brzojav in telefon. Krasen drevored oh morju. Starinski spomeniki in stavbe. Peščeno kopališče tudi za neplavače, zlasti za otroke. Vsakodnevna parniška zveza s Suaškom in avtobusna zveza z vsemi kopališči na otoku. <+iettsanarovo Aleksandrovo leži nad divnim zalivom, zaokroženim z griči, na katerih rastejo trte, oljke in figovo drevje. Sredi zaliva se nahaja kot zelen biser zaraščeni otoček Košljun s samostanom in znamenito cerkvico, ki napravi na vsakega tujca najglobokejši vtis. Najlepše sprehode omogoča 4 km dolga pro-menadna pot ob obali. Plaža moderno urejenega kopališča je pokrita s finim peskom in je kopališče priporočljivo posebno za neplavače in otroke, ker je morje še daleč od obale plitvo. Posebno prijetno je veslanje in vožnja z jadrnicami v tem zalivu, ki je zaščiten od hudih vetrov in od težkih morskih valov. Prilika za ril>olov za vsakega. Ob samem morju se nahaja hotel »Vila Lucija«, največji in najfinejši v tem mestu. Nar, morjem je zgrajena na betonskih stebrih krasna restavracijska terasa. Električna razsvetlja va, lepo opremljene sobe z balkoni proti morju, pozorna postre/Jia, prvovrstna kuhinja in pijača. Baska Baškn, manjše mesto na jugovzhodni obali otoka Krka s 3(XX) prebivalci, je znano po svoji slikoviti legi. Kopališče z nad 1600 m dolgo pe ščeno plažo — najdaljšo v Dalmaciji —, ki sc polagoma spušča k morju, jc zlasti primerno za neplavače in otroke. Morsko dno je pokrito s čistim drobnim peskom, ki ne kali vode in je zato morje prozorno in kristalno čisto. Mesto ima zdravo pitno vodo (vodovod). V Baski ni komarjev in malarije. Baska ima elektriko, pošto in telefon, kopališčncga in privatnega zdravnika in lekarno. Dnevna paroplovna zveza s Sušakom. Romantična okolica je zelo primerna zn izlete po kopnem in po morju v bližnje Inke, V Baski je mnogo moderno urejenih hote-S?v: Pcnsion restaurant >1 riglav«, Slfuuu-hnud Volarič, Velobit, Grandič in drugi. mwm M m^mm -BH- na ugodna mesečna odplačila pri "^Hk PlIC^H. IGN.VOK m^MA. novi lahki model z zavoro na prednjo os UUB13ANA,Tavčarjeva 7 šivalni stroj že preko 75 let Podružnice: Kranj, Novo mesto, . i/Qi/m/nct Celle: Miklošičeva 2 KdKUVUbi Gospodarstvo Naš srednji slan propada Število trgovin in obrti v Sloveniji nadalje pada Statistični podatki o zninujšan.iii števila trgovin in obrti v Sloveniji Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je izdelal« statistiko o gibanju trgovstva, obrtništva, industrije in gostinskih obratov na svojem področju za prve tri mesece t I Tn statistika nam kaže, kako nadalje propada naša trgovina in obrt, kajti število obratov se je zopet v prav znatni meri zmanjšalo, čeprav ne v takem obsegu kot v prejšnjih zborničnih izkazih. V t r g o v i 11 i beleži zbornična statistika 170 prijav (v zadnjem četrtletju 1934 145, v prvem četrtletju 1934 179) odjav pa 387 (425, (548), tako da se je število obratov zmanjšalo za 117 (280, ozir. 409). Največ prijav, ozir. odjav beležimo v tehle strokah: trgovina z živino 4 prijave (11 od-jav), trgovina s prašiči — prijav (U odjav), z lesom 5 prijav (37 odjav), i. deželnimi pridelki 7 prijav (29 odjav), z živili 9 (20), s perutnino ti (27), branjarije 7 (21), z mešanim blagom 73 (81), sejmarstvo — prijav (14 odjav). Novo prijavljenih obrtnih podjetij je bilo 223 (235, ozir. 274), odjavljenih pa 401 (529, ozir. 688). Število obrtnih obratov so je torej zmanjšalo za 238 (2'J4, ozir. 414). Največ prijav, ozir, odjav beležijo tele stroke: kovači 10 (17), kolarji 1 (14), žage 14 (l.">), mizarji 14 (25), krojači l(i (40), šivilje 7 (79), čevljarji 27 (89), mlini 10' (27). kmetski mlini 12 (--), peki 20 (16), mesarji 13 (II), izposojevauje nilalilnic 1 (26) itd. Gostinskih obratov je bilo prijavljenih 59 (58, ozir. 61), odjavi,jenih pa 85 (76, ozir. 108). Med njimi je bilo prijavljenih 31, odjavljenih pa 64 gost i len, krčem pa prijavljenih 13, odjavljenih 7. I n d ti .stri j s k i Ii obratov je bilo na novo prijavljenih (i, odjavljenih pa 2. Novi monopolizirani obrazci Finančno ministrstvo je odredilo, da se puste v promet novi tovorni listi zn brzovozno in navadno blago za notranji promet, kakor tudi za inozemski promet in rečni promet. — Nadalje je sklenjeno izdati nove eskontne lisline, ki so skoraj enake sedanjim, nadalje nove monopolske račune, mlinske račune z marko ca 0.50 Din in 1 Din, obračune eskonta z marko za t Din, prtljažnice za rečni promet z markama po 0.30 in I I>iter spremnice zn rečni promet z marko za 2 Din. Dobimo tudi nova potrdila za prejem najemnine z markami pc 1. 2. 5 in 10 Din in končno nove monop'ilske obrazce za zakup stanovanj in lokalov z markami po 10, 20, 50 in 100 Din. Pogodb-: z znamkami /a 30 in 200 Din ostanejo še v veljavi. Želja naših gospodarskih krogov je. da bi vsi ii kolki in obrazci bili tudi v -slovenskem jeziku, kar bi zelo olajšalo poslovanje v naših krajih. Novi kolki. Finančno ministrstvo, oddelek za davke objavlja, da se bodo dali v promet novi kolki po l, '-, 3 in 5 Din, ki so povsem enaki kot kolki iste cetie, ki so sedaj v prometu, samo s lo razliko, da so številke z označbo cene namesto na oisaneni polju na belem polju. Sedanja emisija kolkov ostane v veljavi do potrošnje. Stanje Narodne banke Najnovejši izkaz Narodne banke za 8. maj kaže lale položaj (vse v milj. Din. v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 31). april); Aktiva: zlato v blagajnah 1.219.66 (plus o.43). zlato \ inozemstvu 81.8 (plus 13.44). valule 0.42 (—0.16), devize 55.2 (—3.9), skupno podlaga 1.357.1 (plus 13.8). devize izven podlage I67.7 (—9.85), kovani denar 234.06 (—19.6), posojila: menična 1.530.23 (plus 2.8), lombardna 2511.02 (—0.27), skupno posojilu 1.789.25 (plus 2.53). prejšnji predujmi državi 1.69(1.14 (plus 0.14), efekti rezervnega fonda 113.3 (plu: 3.6). razna aktiva 378.5 (—10.3). Pasiva: rezervni fond 117.1 (plui--0.4). bankovci v obtoku 4.466.-11 (plus 31.7). drž. terjatve 1.96 (—0.55). žirovni računi 501.5 (plus 2.37), razni računi 703.83 (—28.1). skupno obveznosti po vidu I.209.3 (—26.25), obveznosti z rokom 279.95 (minus 7.35), razna pasiva 246.7 (—17.66). Skupno obtok bankovcev in obveznosti po vidu 5.675.73 (plus 3.4), podlaga s primom 1.743.86 (plus 17.7), od tega samo zlato v blagajnah 1.367.27 (plus 8.26). Skupno kritje 30.72 (30.44), od teua samo v zlatu 27.61 (27.49)%. Pričujoči izkaz banke nam kaže razbremenitev banke po ultiniu. Zanimivo pa je. da je obtok bankovcev narastel ter se približuje I in pol milijardam Din, kar že dolgo ni bilo. Letos lako visokega obtoka bankovcev še nismo imeli. Pripo-mnili je, da je znašal obtok bankovcev 31. decembra 1938 4.381.0 milj. Din, najnižje stanje lelos pn je bilo 2*.! januarja s 4.217.6 tnilj. Din. Od tedaj je obtok bankovcev narastel za skoraj četrt milijarde Din (točno za 248.8 milj. Din). Važna ugotovitev je tudi. da je po daljšem padanju zopet narasla menična listnica banke. Stanje naših htiringov Vo poročilu Narodne banke je bilo stanje naših kliringov z Nemčijo, Italijo in Švii-o naslednje: Nemčija: saldo se je v dobi od 1. do 8. maja povečal od 290 na 297 tnilj. prehodno, 3. maja je znašal saldo žc 300 tnilj. mark. Zadnje izvršeno plačilo je bilo 15. decembra št. 4.374. Italija: saldo se je od 1. do 8. maja povečal od 34.3 na 34.81 milj. in znaša Čakalna doba 20 dni. Švica: tu se je saldo zmanjšal od 11.9 na II.4 milj. Din, čakalna doba pa znaša še vedno nkol i mesec dni. Letošnji velesejem XV. Ljubljanski velesejem od 1. do 11. junija t. I. bo bogato zaseden z vsemi proizvodi domače industrije in obrti. Posebno bogate bodo razstave pohištva, tekstilnih izdelkov, preprog, galanterije, raznih praktičnih novosti, usnja iu usnjenih izdelkov, poljedelskih strojev in avtomobilov. V okviru letošnjega pomladanskega velesejma bo tudi razstava Zveze gospodinj )>od naslovom Žena in obrt . Pokazala nam bo, kako se je žena v borbi za lastno eksistenco spričo velikih zahtev realnega življenja XX. stoletja praktično uveljavila v raznih (»oklicih. Razgrnila bo pa tudi pred nami stremljenje današnje žene, s čini manjšo porabo časa in energije, doseči čim večjo popolnost, zunanjo in notranjo dovršenost svojega dela. Tehnični višek te razstave pa bo modna revija, ki iin ti predvsem namen odločno poudariti, da imamo, kar ae obleke tiče, sami doma vsega dovolj in dn lahko nI ode izdelave in krojev tekmujemo brez skrbi s tujino. Živi modeli se bodo Drodstavljpli občin- stvu, oblečeni |>o modi, bodisi kar se tiče klobukov, obleke, obutve itd. Domače ženstvo se bo lali-ko lia la način najbolj nazorno prepričalo o visoki vrednosti domačega blaga in domače izdelave. Ta del razstave bo odprl popoldne in tudi zvečer oli svitu reflektorjev in žarnic. Med odmori bo skrbel za zabavo bogat program, ki bo obsegu! glasbene, plesne in pevske torke. Z liilkovini odrom in otroškimi komadi pa bo preskrbljeno za deco in odrasle. — Druge posebne razstave so: poučna razstava o domači volni in njeni uporabi, kjer se bo predvajalo ludi tkanje volnenih izdelkov. Velika gasilska razstava. Hazstava onih vrsl in plemen malih živali, ki so posebne važnosti za naše ljudi, da jim bo reja res prinašala uspeli in dobiček. — Obiskovalci imajo na železnicah 50 odstotni popust. Ko kupijo vozno karlo, naj zahtevajo tudi rumeno železniško izkaznico za 5 Din. Na Velesejmu dobe potrdilo o Obisku, nakar jim vozna karta z železniško izkaznico velja za brezplačni povratek. Borza Denar Dne 11. maja. Ta teden je bil promet na ljubljanski borzi prav znaten ter je znašal 7.096 milj. Din v primeri S 3.567, 4.887, 2.05 in 5.974 milj. Din v prejšnjih tednih. Največ prometa je bilo v ponedeljek v Ou-rihu ler v petek v Londonu. V ponedeljek je; znašal promet 2.92 milj., v petek pa 2.1 tnilj. Din. Curih. Belgrad 7.02, Pariz 20.38, London 13.(14, Xew Vork 309.5, Bruselj 52.30. Milan 25.45. Madrid 42.225, Amsterdam 209.35. Berlin 124.20, Dunaj 38, Stockliolm 77.13, Oslo 75.43, Kopenhagen 67.05 Praga 12.90, Varšava 58.323 Atene 2.90, Carigrad 2.48. Bukarešta 3.05, Helsingfors 6.63, Buenos Aires 0.7925. Pravkar izšlo ! Roland Dorcjelčs Leseni Križi Prevedla Ivanka Klemenčičeva Ljudske knjižnice 58. zvezek - Strani 275 Cena v polno platno vezani kii|ic|i Din 45'-, broširani Din 35- lo je knjiga vojne resničnosti in romantike, knjiaa spominon zn biv-e bojevnike, krt liga razodel j a zn generacije, ki se znova navdušujejo za vojno Delo je prejelo leta 1919 nagrado „Prix Femina' jugoslovanska knjigarna Ljubljana Ali ste žc hedal 9 sami fotografirali v Sedaj si lahko privoščite to veselje, ker stane Kodah ftaSm Br®wn!c somo Din S to kamero je snetnan e popolnoma enostavno. Zahtevajte od najbližjega folo-trgovca da Vam jiokaže Baby-Brownie kamero. To je elegantna, odlična kamerazlepim foi matom slike4x6-5cm. Uporabljajte vedno HOtiatf Oil Pallie iilme, s katerimi boste dosegli dobre uspehe DRAMA — Začetek ob 20 wwwi.ru a*mwwiiwwmiii Pomaranča sveža po iljka najfinejših, sočnih, dospela Cene globeko znižane Smokva za žganjekuho se dobe zopet po znižani ceni M.Stele & I. Pielick Trgovina s sadjem tia debelo Ljubljana Pogačarjev trg (Škofijska palača) Nedelja, 12- maja: Malomeščani. Izven. Izredno znižano ceno od 14 lHm navzdol. Ponedeljek, 13. mu,in: Zaprto. . Torek, M. maja: I' času tiliisl.-an.ia. Pronucrn. Izven. Sreda, 15. maja: V rasti abiskanja. Izven. Četrtek, 1(1. lnnjn: Zaprlo. (Gostovanje v Knrn.ni.I Ker se Jo morala in-einievn lircgorinovo misijonske drame «V Caau o bliskanj« vsled tehničnih zaprek preložiti sr bo vršila v torek 11. maja ob 20 Zvečer. V delu sode.luii: okrog 00 ljudij, sc-oneriilii .ie popolnoma nova, večinoma nove kostume ie izdelala gledališka krajne-niea pod vodstvom g. liorval« ln go. Habičove. Za pozavno, trobento in fanfare .ie skombini.rul pred vsako poslalo glasbo c. prof. Matija Tome. Pred vsako postajo nnstopu bralce, ki bo f-ikil odlomke v/, evangelija in knilige prerokov. Kežiser: ICdvnrd (.resorni. .Med odmori posameznih posluj igrajo orgije r/. Slo mre pod vodstvom msgr. Stanku Preincirlu. \ sliki Jratl-sovo vstajenje pojo zvonovi te cerkve sv. Petra v l.Jnb-Ijniii Premiera ir Izven abonmaju. Naslednjo pred. stave bodo: v »redo 15.. v soboto 18. im v umirijo 19. maja ob S zvečer. Zn tr novo misijonsko predstave vladn mril občinstvom najve&je zanimanje in obetajo poslati nov. pomemben kulturen dogodek. OPERA - Začetek ob 20 Krdel ia 12. maju: Pri belem konjičku. Izven. Izredno znižane cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek, 1.1. mnju: Zaprlo. Torek, 14. maja: Zaprlo. MARIBORSKO GLEDA I IšcE Nedelja. 12. maja: Veseli kmetic. Znižano cene. Nepreklicno zadnjič Ponedeljek, t:t. maja: Zaprto. T«rok, I I. linija: Poljska kri. lied A. A/O^HOBilO Ljubljana 1 Ljubljana V ponedeljek, ob s zvečer pevska vaja celotnega zboru. 1 Jugoslovansko kirurško društvo, sekcija Ljubljani: ima redni sestanek v torek II. maja 11135 v prc. liuvainici žensko bolnišnice v L.i»hl.iu'ivi ob IS. Spored: Sol' dr. lj.-ivrir: Tumor oorebri — Nleus pejilicniu je-juni. Šrf dr. 1'ogučnik: Pnlaloschisis. Pri m. dr. Minnr: I lonmivst racija I br sipudilit ide, operirana po Allberju, 1 Spored Iti ar i rskega koncerta Friderik Cliopi novih tlel, ki ga izvivja pianist. Itnonl Koežalski v ponedeljek t:i. 1. m. oli ili v Kilhnnmmični dvorani: 1. Soniila v b.uioiu, 2. Kani nzijn. Iiiipromplu. Vuilček v iis-duru in Tri rludr: gis-mol, l'-dur, n.mol; 3' Scberzo v li-molu, Nokliirno v dos-duru in Polonezn v us-duru, Poteg slavnega Pudorevskogn .ir Itnonl Kooznlski najboljši izva.iulrr Cbopiuovib drl. Korzalski ju rodom Poljak, živi stalno v Pnrizu, v kolikor ni skoro vse loto na koncertnih potovanjih Pozna ga rrln Evropa ler ga visoko con! kot nnjoilineejšcgn ptaiirlstu. Zato nuj nihče nr zamudi njrgovrgn koncertu jutri, v ponede-Ijok, zvrfer. Vstopnice v knjigarni Glasbene .Matice. I Kino Kodeljcvo. Danes oh 17 in 20 30 tri- jutri ob 20.30 Skrivnost džunglo ln l,|čnmskem (siru zanimivo Igro ■tVnn žena . Vnhljeni! Cerkveni vesfnih Redni sestanek nočnih častivcev presr. '/.ukrnvtclitri bo danes popoldne po litimiitlnli v znik.nialiji slohiiro sv. Nikolaju Vljudno vn.hljrni vsi, posebno pu še voditelji nosunie.znili nočnih molitvenih ur. Konr/repacija Morije Pomočnice :.'3() na igrišču pri Skalni kleti prvenstvena drugorazredna tekma med imenovanima kluboma. V predtekmi bosta nastopili rezervi obeh klubov. Opozorilo občinstvu za današnjo tekmo Ilirija— ŽSK. SK Ilirija opozarja posetnikc današnje tekme, da zaradi gradbenih del ua Stadionu to jx>t sedežev ne bo; gledalci naj ne prihajajo v spodnji del stadiona, nego naj absolutno ostanejo na nasipih. Izenačen državni rekord na 100 m. Ljubljana, 11. maja. Kovačič, lahkoatlet ASK Primorja, je na današnjem društvenem propagandnem mitingu izenačil državni rekord na 100 m, katero progo je pretekel v 10.7 sekundah. Nova j>ešpot v Kamniško Bistrico. SPD v Ljubljani bo slovesno otvorilo novo pešpot v Kamniško Bistrico v nedeljo, 2. junija ler bo v kratkem javilo ločen spored slovesnosti. Vsekakor si naj planinci že sedaj rezervirajo ta dan za izlet v Kamniško Bistrico. Poizvedovanja Mula pa pipa so jo zateklo v Oi-MK.I ulico 11. — Komur jo ušla, naj sr /.glasi pri g. Pulkoviču na gornji nislov. Rad io Programi Radio Ljubljana t Naročite se na glasilo slovenskih poslušalcev linš. žc nad G let izhajajoči tednik za radio-fonijo 11ADIO LJUBLJANA Aktualni članki, misli k sporedom, kronika dogodkov v domačem in tujem radiu, strokovne kritike, rubrika za film in gramofonske plošče, številne ilustracije, tehnični del, c-ez 20 strani sporedov. — Vsak redni naročnik ima zavarovan svoj aparat in jo sam zavarovan za primer smrtno nezgode! — Ugankarski natečaj v vsaki številki, dobitki elektronke za aparat po izbiri. — Četrtletna naročnina 35 Din polletna 70 Din, celoletna 140 Din, ena številka S Din. Zahtevajte brezplačno številko na ogled, pišite šc danes upravi tednika »Radia Ljubljana«, Miklošičeva cesta 7, Ljubljana. Aedelja, /:.'. utaja: 7.30 Tolinučeiijc uredbe o prevažanju rebri nn pašo (prof. Vrrbič Josip) 8.110 Zdu' pu PO domačo (Kmečikj li-iio) 8.311 čas i« poročilu il ili) \ Ci-sko predavanje (p. dr. liouuui Toniiuee) 11.15 Prenos iz trnovske cerkve 10.00 S Šmarne goro na Kongresni trg (reportaža odkritju spominske ploščo župniku Aljažu iin Šmarni gori in slovesne posvetitve ler izročitve :.."> zastav Podmladku .IS ljub. šol nn Kongresnem trgu) 11.5(1 Obvestila 12.U0 Program po željah (Kadilski orkestra- 15.00 Program po žel,jull (ploščo) 15.45 Žensku ura l(i.lltl Mali, za Trhel Proslava materinskega dnevu. So-dciliiijojo otroški pevski in igralski zbori, rec.i tu torke (čl. ljublj. drame gge. Mila Šnričova lil Ciirtln Medvedova), pevko (čl. lj n bij. opere Mlin Kogojeva in Jelka Igličovn), (indijski orkester im plošče: vmes pretlaivuiiioo urednico Pavi : lločc.vnrjevo Naša mamica lu muli nn deželi . Priredba: Maša Slavčova. 10.110 Nacionalna uru 7^"," l,oro®'11. spored. Obvestila 20.30 NVšn beseda (Oil I ruharja do Zupančič«), Nastopijo gojenci drž. Klasične šolo i«xl vodstvom režiserja Fr. Liipnha iin v priredbi I.. Kraniolcu. Nastopijo pevski im' govorilni zbori i,n roertatorji. Mod posumoznijuj točkami govori prot. Mu-ko Kupol 21.30 Cas, poročiilu, spored 22.00 Nnša pesem (liudijski Orkester in ploščo). Ponedeljek, il. unija: 12,0(1 lz.porl Tatre (slovaško nurodne na ploščuh) 12.45 Poročilu 13.110 Cas, obvestila I.I.2II hudijski orkester It lili Vreme, borza, spored IS 00 Sramri nn ploščnh 18.30 Zilravnišku urn (dr. Hogomir .Ungajun) 18.10 Oas, poroMln, obvestila 10.00 Prfenos otvoriitvo ruzslavr. Mihe MuJe.šn 1.9.15 Plošče 1esnri 20.00 Legenda o materi 211.50 Kadilski oi kesler i r„l,slava: 20.0n Hrrlin - Llfitkn: 20.0.1 *ovil «'» 21.15 noidiu - K,iin: 20 00 Lorojcy. rom rido In , ,, F>,"»l'f»rl: 18.30 Plesna glasba 20.10 .] ' "Tem. Beothoven Stutlgarl: 20 00 Monnkovr, Monakovo: 18 20 I.edonl možje, veseloigro ->0 tm Ko V,>,J-"akJ voicr Ziirieh: lo.so Orko. rlVst "v';1'1 -,UI" lKr:l v dhdok.l.u 21.10 Švica,-sk.-. riesna ZJto?***""" 'Twm,,!C (IA,V- ^ra 23.90 oporu^^H1^' "o m«»»- Mura* 20.00 .tudinja, 0 »mi. ^1,' t i ( ,l;enosl - Zagreb: 2(|.00 liek-rnd -lil naj 18 1.1 T..indsko potjo nn GrmliS-anskoni "0 15 Ve ^O^Kka glasba «00 llzTovo skladb n"'l''»peštn: 21140 Vojušku godhu 22 20 Ci. panskn glasba 211., Juzz Vilm,-Trsii 17 05 Kinu «n v» r^jt1'. Vi"'i,lsKi konici- nim-Bari. . . .!„ .. J, ."Mi-nski ltoneerl Praga; tono Sol- o.K-1,-1 i vi^il a™,""l"Pllli koncej-t 22.15 O kito t ptlmj, slr». Na Angleškem sedaj slave 3-lelnieo vladanja kralju Juriju \. /. velikimi slovesnostmi. Dne 6. majnika jo l>il slovesen obhod. /večer tega Naš kirgijski svet je bolj izobražen in l«dj pošten ko ruski. Pri iuis /na vsakdo brati, pri Musili pa le malokdo.« Ob slovesu sem se najlepše zahvalil učitelju, ki mi jc omogočil, da sem vsuj nekoliko spoznal kirgijsko življenje. Moji ruski stanodajalci so bili že v skrbeli, ker me tako dolgo ni bilo. Vprašali so me, kje sem bil. - Dokler sem jim pripovedoval o svojem obisku, je gospodar Ivan Vusiljevič molčal, k" sem pa končal svoje pripovedovanje, in i reče: »Mi Rusi Kirgizov nimamo prav radi. Tile kir-gi/.i — poljedelci so že še nekako — ali oni, tam dalje v stepah so slabi ljudje. Pri njih ima največji ugled tisti, ki je ukradel največ konj. Slišal sem. da je med njimi tudi tak junak, ki jc ukradel več ko tisoč konj. kradli so naše konje, n Rusi so ubili vsakega konjskega tatu, če se ga zalotili pri kraji.« ko scin prebiral potopis o Sibiriji izza časa Ivana Groznega, (\ Ki. stol.) sem naletel na i/raz vorovskije ljudi« (tatovi) kot označbo /a Kirgizc. Slika z londonskih $*avnosti ' Belgijska kraljica-niati I li/abetn. vdova po pok. kralju Albertu in mati sedanjega kralja Leopolda, jc hudo zbolela. Boleha že odkar se je njen mož smrtno iionesrečiL 30.000 m visoko bo poletel tleli. \ rokah so imeli knjigo. Na glavi jc bil I majhen, ozek in /elo koničast klobuk, ki sc je zdel kakor papirnati omot. odrezan z vrha slad- ; kornega šio>ka. Ko smo vstopiti, je iz vseh otroš- . kili ust zndoncl pozdrov. Mulah. |>o rodu kirgiz. ! je dovršil muslimansko bogoslovje nekje v Al- | žiru. Govoril jc rusko, arabsko in nekoliko, fran- I cosiko. Poslovil sem se od tega simpatičnega liiu-laha in poprosil učitelja, dn bi obiskala še dru- I ge Kirgi/.e, katerim sem moral vrniti abisk. I Najprej smo sc mudili pri vaškc.m županu. Po- j stregel nami je z okusno jngnjctino. skuhano z . rižem v precej redki paprika?. Že se jc niračilo, pa je bilo trebo domov, to ! je v Novo Caricinskojo. kirgiz jo vpregel konje i v sanke, a učitelj me je pospremil do domu. Med potjo se mi je učitelj pritoževal, češ, li»nja cclina za nje nedosegljiva. Okoli teli otokov se klatijo cele tolpe morskih volkov. Nihče nc bi mogel priplavati na celino. Domačini, ki se potapljajo na morsko dno in tam. iščejo biserov, se morskih volkov nič kaj ne boje. Za nekaj drobiža .se potope v vodo in roparja 7. nožem napadejo. Toda strašno se boje morske pošasti, katero imenujejo »Vražji skat«. Ta ploščata pošast s svojim ogromnim trupom se potapljalca kar oklene. Tako vsaj pripovedujejo mornarji in ribiči. Znanstveniki pa Zagrebški vseučiliški profesor dr. Anton Vrgoč jc spisal svoje spo-spomine na svetov, vojno. Odlomek je priobčila tc dni »Hrvatska Straža«. I/ tega odlomka posnemamo tale zanimiv opis obiska pri Kirgi/. i h. Pisec je tedaj prebival v Sibiriji v vasi Novo Ca ricinskojc. Iz te vasi, kjer so prebivali sami Rusi. je nekoč napravil izlet med Kirgize. Zaprosil sem kirgiškega učitelja, da bi čimprej šli k mululiu, dokler šc uči verouk. Ko smo odhajali i/, učiteljeve hiše. mi reče: »Poglejte še morda moje gospodarstvo. Sedaj moja hči molze kobile in krmi konja, katerega bomo na jesen zaklali.« V hlevu, spletenem i/ šib ja, jc začela deklica niol/.ti mleko \ leseno posodo čudne oblike. Kirgizi-knietovulci puščajo mleko, kakor mi jo pripovedoval učitelj, da skisa v bakrenih posodah, Kirgizi-pastirji (nomadi) pa ga puščajo v konjskih mehovih. Dokler kobile mol/.cjo, jim dajo oves in rczunico /, otrobami. Od hrane je odvisna kakovost konjskega mesa. V šolski sobi je mulah učil verouk. Nu stenah je viselo nekaj slik in tablo za pisanje. Otroik je bilo okrog 30. Vsi so s podvitiini nogami sedeli na slami, ki jc bila ra/.stlana po Primož Trubar 44 Res jo prišel Trubar leta 1567 z dovoljenjem nadvojvode Karla še enkrat na Kranjsko. To njegovo bivanje pa je trajalo prav malo časa. Vrnil sc jc v Wurtenberg in potem ni več videl svoje domovine. Ko je za vedli oodšel v Nemčijo, so kranjski deželni stanovi obračali glavno skrb na to, da je dobila dežela dovolj predikantov. Do zdaj so imeli plemiči na svojih gradovih pre-dikante, ki so jih morali sami plačevati iti rediti z družino vred. Teh stroškov so se pa kmalu naveličali. Zato so stanovi na račun deželne blagajne najemali okrožne predikante (Viertel-prediger), ki so ob nedeljah enkrat tukaj, drugič tam zbirali svoje ljudi in jim razlagali sveto pismo. Kranjski stanovi so na ta način žc leta 1570 vzdrževali 24 predikantov, ki so imeli po 200 goldinarjev letne plače. Luteranska cerkev je bila torej tudi v gmotnem oziru dosti dobro urejena. Po smrti škofa Petra de Seebach je vladal ljubljansko škofijo Konrad Glušič (1570—1578). Rojen je bil v Konniu na Krasu kot sin kmetskih starišev. Najprej je služboval na dvoru cesarja Ferdinanda, potein je prevzel dobri župniji Kranj in Šmartno pri Kranju, slednjič je postal župnik v svojem rojstnem kraju Komen na Krasu. Proti koncu leta 1570 pa ga je imenoval nadvojvoda Karel za ljubljanskega knezoškofa. Bil je v vsakem oziru na dobrem glasu. V nekem pismu se čudi Glušič, zakaj ga je nadvojvoda izbral za tako odlično mesto, ko ima na izbero dovolj drugih izvrstnih mož. »Straši me misel,« tako piše dalje, »da so moje moči slabotne v primeri s skrbjo, ki jo bo v sedanjih žalostnih časih zahtevala moja težka služba. Potreboval lii moč desetih Hcrkulov, da bi srečno dov ršil- kar me čaka v vladanju ljubljanske škofije.« Nihče ni mislil, da bodo deželni stanovi, vdani Lutrovi veri, Glušiča tako spoštljivo pozdravili ob njegovem prihodu v Ljubljano. Sam deželni glavar Herbart Turjaški, izrazit pro-testant, ga je spremljal v stolno cerkev. Gotovo s tem namenom, da bi jim novi škof bolj prizanašal. Glušič pa ni hotel nastopati samostojno, temveč je vse važnejše odredbe izdajal le po ukazu nadvojvode Karla, ki je bil njegova največja za-slomba. Protestanti so to vedeli in zato niso upali škofu nasprotovati. Omenili bi še, da je Glušič veliko storil za vzgojo duhovskega naraščaja. Mnogo Kranjcev je poslal v višje jezuitske šole v Gradec in pomnožil število duhovnikov, ki jih jc zelo potreboval. Umrl je žc leta 1578 in bil pokopan v Gornjem gradu. Za naslednika mu jc bil imenovan Baltazar Radlic, rojak iz Višnje gore na Dolenjskem. Veliko so si obetali od njega, ker je imel poleg drugih lepih zmožnosti tudi poseben dar govora. Kot stolni dekan je večkrat pridigoval v Ljubljani. Ob takih prilikah jc bila škofijska cerkev polna poslušalcev. Vabili so ga kol imenitnega govornika tudi v druge župnije. Rad je sprejemal vabila in povsod nastopal s sijajnim uspehom. »Gospod dekan Radlic je drugi pater Tomaž« — so menili starejši ljudje, spominjajoč se tistega ljubljanskega mino-rita, ki je s svojimi navdušenimi govori šc pred tridesetimi leti tako hudo šibal luterane, da so le-ti že obupavali nad svojo vero. Toda kaj se jc zgodilo? Radlic jc v krepkih letih obolel in umrl, preden je bil posvečen v škofa. Slišalo se je milovanje: »Kakšna škoda moža, ki bi sc bil neustrašno bojeval z raz-širjevalci Lutrovih naukov!« Nastala je velika zmešnjava. Škofija jc bila brez višjega pastirja in nasprotniki so zopet dvigali glave. To pa je trajalo le malo časa. Osirotela vladikovina je dobila leta 1580 novega pogumnega krmarja, ki ji je kazal pot k boljši prihodnjosti. I Bil je škof Janez Tavčar. Tudi on je bil s Krasa kakor njegova dva prednika Urban Tekstor in Konrad Glušič. Rojen v Štanjelu jc obiskoval Tavčar dunajsko vseučilišče ter si pridobil častni naslov »magister artiutn liberalium« (učitelj prostih umetnosti). Nekaj časa je bil župnik v Gorici. Po Radlicevi smrti ga je papež Klemen VIII. potrdil za ljubljanskega škofa. V začetku svoje vlade jc želel Tavčar stanovati v Ljubljani in je tudi nekaj časa stanoval, toda nasprotovanje luteranskih meščanov mu je ogrenilo bivanje v mestu. Odšel jc v Gornji grad in opravljal le ob večjih praznikih božjo službo v ljubljanski stolnici. Doba njegovega vladanja je bila polna dela in trpljenja, toda apostolski mož se ni ustrašil s trnjem nastlane poti. Pogumno je stopil med ljudstvo ter začel obiskovati župnijo za župnijo. Odpravil je nered po cerkvah in odstranjeval nevredne duhovnike Pri vizitacijah (cerkvenih obiskih) je sestavljal natančne zapisnike o duhovnikih in o ljudeh, ki jih jc zasliševal. Leta 1583 je obiskoval župnije v Ljubljani in njeni okolici, v Vodicah, v Šmartnem pri Kranju in v Radovljici. Pa ne samo imenovane velike župnije, temveč vse njim podrejene manjše duhovske službe (vikarijatc). Prepričal sc je, da jc kmetsko ljudstvo kljub vsiljivemu delovanju predikantov ostalo zvesto stari veri. To ga je navdajalo z upanjem, da bo krivoverstvo prej ali slej potrebljeno iz njegove škofije. Le na Bledu je bilo nekoliko slabše. Zato je prosil briksenškega škofa — takrat je bil Tomaž pleni. Spaur škof v Briksnu — kot jx>scstnika blejskih zemljišč, naj opozori svoje podložnike, da se vrnejo v katoliško Cerkev. V nekaj letih jc bilo tudi na Bledu bolje v tem oziru. Po končanih vizitacijah jc potoval škof Tavčar leta 158*) v Rim in poročal papežu Sikstu V. o stanju ljubljanske škofije. Sikst je pohvalil njegovo delovanje ter mu dajal pogum za prihodu iosi ^Nadaljevanje skdij Stran SL »SLO V KM »Ck, dne C. maja 1MB. Stev. 108. MLADI SLOVENEC STRICKOV KOTIČEK Sredi poljan Cnj, kako kose zvenčijo s poljan: žveuk, irenkl Glasno čebele brenčijo čez plan: »Rože pustila nam, strina in kum, med ohranita nam, z um, zum, zum, zum!« V grmu je gnezdo, v njem ptička vali, kradoma kuka ven, prosi, ihti: Ne, ne, ae, ne! Žaba v zeleni obleki sred mlak vošči vsem: Dober dan. kvak, kvak, kvak, kvak! Ah, kako srečno se putka smeji: njenim mladičem se dobro godi... Kmalu dorastejo, zapojo vsi, kot je že dedek pel: Kikiriki! Splelanje vencitov Seniek na gUroi »e bliska i2 kitice rožic zelenih, slovensko dekleI fNarodna petem.) Mesec maj, najlepši čas v let«, je tu. Travniki in poljane se lesketajo v >i san i h barvah: roža za rožo, druga lepša od druge, je pokukala iz zemlje v božji svet. In zdaj cvetejo tam, razveseljujejo naše oko, njihov vonj pa nam prijetno boža srce. Rože so najlepši, najčudovitejši okras božjega stvarstva. Ko je ventek spleten, si ga de klioa tako.le ovije okoli glave. — 2. Desnica upoone vrhnje stebelce navzgor. Kadar dečki in deklice pletejo venčke, uporabljajo za to navadno sukanec, da drži cvetice skupaj. Sukanca pa deklice in dečki nimajo vedno pri roki. Zato bomo gotovo i vsem zelo ustregli, če jim razodenemo skrivnost, kako si lahko spletejo najlepše venčke - brez sukanca. Samo nekaj dobre volje in spretnosti je treba. Ce hočemo plesti vence brez sukanca, si moramo predvsem natrgati cvetic s čim daljšimi stebli. Najbolje se obnesejo spominčice, grinlavci in zlatice, najlažje pa si spletemo venčke iz marjetic. Na sliki, ki je zaznamovana s številko 1, vidimo, kako je treba položiti cvetice drugo vrh druge. Leva roka drzi cvetko vodoravno, desna roka pa polaga cvetko navpično na stebelce leve cvetke. Na sliki, ki je zaznamovana s številko 2, vidimo, kako mora desnica upogniti vrhnjo cvetko navzgor. Kako potem desnica previdno zapogne stebelce druge cvetke okoli prve, je razvidno iz slike št. 3. Slika štev. 4 nam kaže, kako se stebelca prepletajo med seboj. Vsaka naslednja cvetka drži stebelca vseh prejšnjih cvetic skupaj. Na 4. sliki se cvetice namenoma prav raklo dotikajo druga druge, da lažje vidite, kako je treba to napraviti. Pri sple- ftkoli prvega stebelca. Muki in Andrejček Jernejčkova sestra Anica je bila bolna. K njej je vsak dan prihaja! zdravnik. Prelskal jo je natančno, trkal, poslušal, si Jo ogledal z vseh strani in Anica je morala široko odpreti usta, daleč iztegniti jezik in reči: »Aaaaa!« Pa ji ni bik) hudega, saj je dobila z» vse to najboljših jedi in sladčic, ki si jih je poželela. Zdravnik ji je predpisal veliko steklenico kapljic zoper kašelj, ki so bile zelo dobre in sladke in so Anici na vso moč teknile — trikrat na dan jih je dobila polno žlico. Nekega popoldneva je prišel Jernejček, ne da bi kdo videl, v bolniško sobo s svojim večnim spremljevalcem in neločljivim prijateljem, smešnim črnim psičkom Mukijem. Divjala sta po sobi in uganjala najrazličnejše norčije tako, da je Anica od glasnega smeha kar pozabila, da je bolna. Andrejček mu je metal papirnate kroglje m Muki je tako bliskovito skakal na kratkih nogah za njimi, da jih je ujel še v teku. Ko je papirnato kroglo zagrabil z zobmi, jo je stresal in trgal, da so leteli ra-zcefrani koščki papirja na vse strani. Pri tem važnem poslu je tako zadovoljno renčal, da sta se mu morala otroka od srca smejati. Cim delj mu je Andrejček metal kroglice, tembolj divji in norčav je postajal. Nenadoma mu je zastal kos papirja, v gobcu. Prhal je in kašljal, stresal z glavo in se praskal z nogo po nosu, toda vse ni nič p>omagalo. Čimbolj se je trudil, da bi papir izpljunil, tem globlje se mu je zatika.! v goltancu. Sprva sla se Andrejček in Anica smejala njegovemu smešnemu prizadevanju, iod- : linoleju. Andrejček je kriknil od strahu, Anica se je naj)rej smejala, nato pa jokala za svojimi sladkimi kapljicami. Milki p>a, črni grešnik, je počepnil na zadnje noge in škilil postrani na razdejanje, ki ga je povzročil. Toda ne dolgo, kmalu je začutil v nosu sladki vonj in pričel lizati tekočino. V dveh sekundah jo je v svoji požrešnosti jx>lizal vso. i Andrejček niti ni utegnil, da bi mu to preprečil. Anica je zmerom glasneje jokala za svojimi ; sladkimi kapljicami. Spomnila se je, da je prav za prav bolna. Pričela je tako grozno kašljati, da je priklicala mamo, ki je prišla v sobo' pogledat, kaj se je zgodilo z njeno ljubljenko. Ko je zagledala na tleh razbitine steklenice in raztreseni papir, je bila zelo huda in je prejx>vedala Andrejoku, da ne 1 srne nikoli več prijieljati hudobnega psa v bolniško j sobo. Jokajoči Anici je obljubila, da ji bo stric i doktor prinesel novo steklenico zdravila in dekletce se je nazadnje res jx>tolažilo. Andrejček se je izmuznil iz hiše, da bi jx>iskal črnega poredneža, toda našel ga ni nikjer. Najbrž se sramuje in se je skril — je [»mislil Andrejček. Muki se je namreč vedno stisnil v kakšen kot, kadar je v hiši kaj razbil ali prevrnil. Toda zdaj ga ni mogel Andrejček najti v nobenem skrivališču. Šele čez več ur ga je zvabilo tiho stokanje v klet za |)remog. Tam je sedel kot kuj)ček nesreče sicer tako živahni in poredni Maiki. Žalostno je j)ogledal An-drejčka i.n tiiho zastokal. Zvijalo ga je v trebuhu. Ni čuda, ko je f>ogollnil celo steklenico zdravila! Andrejček ga je vzel v naročje in ga odnesel v svojo sobo, kjer ga ga je položil na posteljo in ga toplo odel. »To imaš od tega, da si polokal zdravilo, ki ni bilo zate,« ga je karal Andrejček in ga miloval, ker se mu je smilil. In Muki je sjjrevidel, da ima Andrejček prav. Skesano je božal s svojim mehkim, toplim jezikom Andrejčkovo roko ... Drugo jutro pa je Muki p>ozabil na bolečine in postal spet stari, divji in vihravi neugnanec, čigar norčijam se je moral smejati vsakdo, kdor ga je videl. d. Tako se prepletajo tanke med seboj. tanj« venčka moramo stebelca predvsem trdno stisniti skupaj, da venček prehitro ne razpade; preveč trdo pa jih seveda tudi ne smemo stisniti, da jih ne pretrgamo. Prva slika zgoraj (brez številke) pa vam nazadnje kaže, kako je treba izdelan venček položiti na glavo. Neumna Liza Koliko spretnih in iznajdljivih risarjev ima Kotičkov striček med svojimi mladimi prijatelji ln prijateljicami, dokazuje velik kup slikanic, ki jih je na razpis v zadnji številki »Mladega Slovenca« prejel iz vseh krajev Slovenije, mnogo pa tudi iz drugih krajev: s Hrvatskega in iz Srbije. Da sc mladi risarji že kar imenitno razumejo na svoj posel, je posebno razvidno iz tega, da nI med njimi niti enega, ki bi ga bil tiskarski škrat premotil in speljal na led. Ta prevejani pobič, tiskarski škrat je namreč v navodilu, kjer je Kotičkov striček napisal: »Solnce poslikajte z rumeno barvo«, to rumeno barvo iz navihanosti ali pa iz hudobije, da bi strička v sramoto spravil, spremenil v rjavo. Hoho, kdo ie pa že kdaj videl rjavo solnce? še nikoli nihče! Mladi risarji to prav dobro vedo, zato f>a tudi nihče izmed njih m naslikal takšnega solnca. Vsi so solnce poslikali tako, kot je prav: s svetlo rumeno ali zlato barvo. Vsa čast jim tn navdušeni živeli! Imena mladih risarjev, ki so neumno Liz» pobarvali posebno okusno in lepo, objavimo v prihodnji številki »Mladega Slovenca« hkratu z imeni tistih, ki nam jx>šljejo nove slikanice. Rok za po-šiljatev teh slik poteče v četrtek 16. maja. Slike, katere dobimo pozneje, ne bomo mogli več upoštevati za nagrado. Mno^o sreče pri žrebanju za nagrado želi vsem mladim risarjem Kotičkov striček. Knjige, naše prijateljice Gotovo vas bo zanimalo, otroci, koliko je stara najstarejša knjiga na svetu. Ta knjiga se imenuje »Papyrus Prisse« in ie shranjena v Narodni knjižnici glavnega mesta Francije, v Parizu. Knjiga je bila spisana leta 3350 pred Kristusovim rojstvom in je torej zdaj stara že 5285 let. Našel jo je učenjak, po katerem je tudi dobila ime, v nekem grobu pri Tebah. Najmanjša knjiga na svetu je komaj 10 mm visoka in 6 mm široka. (Izmerite in začrtajte si s svinčnikom ta obseg, pa boste videli, da je ta knjižica res zelo, zelo majhna!) Knjižica je bila natisnjena v Padovi »n ima 208 strani. V njej je med drugim objavljeno tudi pismo slavnega učenjaka Galileja iz leta 1615. Najtežja knjiga na svetu je sveto pismo, ki ga je napravil neki mizar v Los Angelesu. Knjiga tehta 2200 kg (torej približno toliko, kolikor 25 srednje debelih ljudi skupaj!). Debela je dva metra in četrt. Najbolj razširjena knjiga na svetu je še zmerom sveto pismo, ki je prevedeno na več ko 600 jezikov in narečij. Približno šesto milijonov izvodov svetega pisma kroži danes f>o svetu. Kaj pra mladinske knjige? Katera mladinska knjiga je najstarejša? Tudi to so učenjaki dognali: najstarejša mladinska knjiga je izšla leta 1540 in se imenuje »Ezopx>ve basni«. Saj veste, kaj je basen, ne? Basen opisuje v vezani ali nevezani besedi pol resnične, pol izmišljene prigode iz živalskega življenja, v katerih se odražajo tudi dobre in slabe človeške lastnosti. Basni je treba brati z razumom: navadno so zafrkljive in zbadljive, v tej zbadljivosti pa se vedno skriva zlat nauk za življenje. MLADA GREDA Potok Po trati zeleni vije se potok, na sredi potoka je skala ko otok Okoli te skale pa ribice plavajo, veselo med sabo se poigravajo. Na bregu sem stala in v vodo strmela in kakor škrjanček je duša mi pela. So ribice zdele se bajne mi vile, ki so na otoku se tem naselile: zdaj skalo obkrožajo, s plavutmi jo božajo, ves dan okrog nje rajajoč se lovijo in božjega stvarstva se veselijo Sonja Jurca, učenka IV. razreda vadnice v Ljubljani. Luhčevo pismo Lukec je pravkar prebral »Mladega Slovenca«. S posebnim veseljem je prebral pisemca, ki so jih poslala mlada srca Kotickovemu stričku. Pa si je mislil bistra glava: »Kako lepo bi bilo, če bi bilo tudi moje pismo natiskano na tem mestu. Ali bi mi bili tovariši v šoli nevoščljivi! Potem bi lahko ponosno hodil okrog kakor petelin sredi svoje družine. Poskusimo!« Sedel je k miri in napisal strašno dolgo jrismo. V njem je naznanil Kotičkovemu stričku, kako ga ima rad in da ca vabi za veliko noč na obisk. Kako imenitno bi bilo, če bi skupaj sekala pirhe. S prisrčnimi pjozdravi je sklenil svoje pismo. Poln najprijetneišlh misli ga je vrgel v poštni nabiralnik. Hej, ali bo mama presenečena, ko bo v nedeljo brala v »Slovencu« ime svojega sinka! Pismo je nekaj časa veselo ležalo v nabiralniku. Potem pa je pridrdral f>oštni voz. iz katerega jc skočil mož v temnosivi uniformi. Nabiralnik je zaškrtal in Lukčevo pismo je zletelo v vrečo. Voz je z vrečo oddrdral nazaj pred poštni urad. Pismo-noša je vrečo odnesel v poštni urad in stresel pisma na mizo. Potem so na Lukčevo pismo in na vsa druga pisma pritisnili poštni žig. Znamka je presunljivo zakričala. Žig jo je umoril. (O, ti uboga znamka ti! Kako se mi smili. Tako mlada — pa je že morala položiti svoje življenje domovini na oltar. Moje oči so polne solza ... Opomba Kotič-kovega strička.) Drugi dan je bilo pismo dostavljeno Kotičkovemu stričku. Striček je pismo odprl, ga prebral in se čudno nasmehnil. »Hm, hm,« je zabrundal, »hm, hm, to je pa krasno pismo! Nič manj ko deset pack je vrli Lukec napravil v njem. Živijo!« In je nemilo zgrabil pismo, da je presunljivo zakričalo, ga zmečkal in ga vrgel svojemu košu za zajtrk. Zbogom, Lukčeve sanje in upi njegovi! si je pismo mislilo in se na dnu koša bridko zjokalo. V nedeljo je Lukec zaman iskal v stričkovem kotičku svoje ime. Razočarano se je vrgel na jx>steljo in od žalosti zatulil na ves glas. Drugič več. Zvonko Kračun, dijak ? razreda, Sv. Tomaž pri Ormožu. Dragi Zvonko! Tako žalostne zgodbice še nisem bral, odkar s svojimi nogami tlačim zemljo. V začetku je zgodbica še nekam vesela, jjotlej pa jo je sam jok in stok. Ojojmene, le kje si nalovil toliko žalosti in grenkih solza? A kakor je videti, Ti vsega tega še ni bilo dovolj, kajti na koncu zgodbice stoji čeno na belem: »... od žalosti je zatulil na ves glas — drugič več.« Torej bo Lukec vdrugič še huje zatulil? Ubogi, nesrečni fant! V veliko tcJažbo mojemu rahločutnemu srcu je, da se je vsa ta žalo-igra, v kateri nastopa toliko oseb — Lukec, znamka, pismo, koš, grenke solze in črne packe — odigrala samo v Tvoji domišljiji. — Pozdravljen! — Kotičkov striček. V šoli Učiteljica: »lonček, naštej mi tri dokaze, da je zemlja res okrogla.« Tonček: »Prvič je to zapisano v knjigah, drugič nas tako učite vi iu tretjič trdi tako tudi moja mama!« Dobre glave Kmetica bi bila rada dala v mestne šole svojega sinčka Joška, da bi tudi v njihovi hiši imeli go-spoda. Napotila se je k domačemu župniku in ga prosila. naj fanta malo vzame v roke in ga posebej poučuje, da bo jeseni mogel v Ljubljano. »Zakaj |M ne,« je prikimal župnik, »samo če je fant dobre glave « »O, tisto pa, tisto,« je hitro |»kimala kmetica. »Glavo ima pa dobro moj Jožek. Vejo, ondan je padel s črešnje naravnost na glavo, jm mu je še vedno ostala cela!« 681 Dragi Kotičkov striček! Sklenil sem, da Ti tudi jaz enkrat pišem. In kar jaz sklenem, storim. Takoj sem vzel v roko peresnik in — glej! — pismo je tu. Ti, Kotičkov striček, si izkušen možakar, Na vsa vprašanja znaš odgovoriti: včasih modro, včasih pametno, včasih šaljivo, včasih zbadljivo. Daj, odgovori še meni! Tudi jaz imam že tri tedne nekaj na srcu, kar Te bo gotovo zanimalo. Poslušaj! Zadnjič je neki brezposelni delavec, ki ima pet otrok, kruha pa nič, pripovedoval mojemu očetu, kako je nekega bogatega hišnega posestnika šel prosit za podj)oro. S težkim srcem je jx>lrkal na duri. Odprla mu je služkinja in ga vprašala kaj želi. »Z gospodom bi rad govoril,« je ponižno povedal siromak. Služkinja je |x>klicala gospioda in ko se je ta čez deset minut res prikazal, mu je delavec potožil, kako njegova družina strada, on pa že dve leti ne more dobiti dela. »Nimam časa |»slušati takšnih stori j!« ga je prekinil gosp>od, o katerem gre glas, da je silno blagega srca in radodarnih rok. (Nedavno je nekemu dobrodelnemu društvu poklonil cel tisočak, zahteval pa je, da morajo njegovo ime na vidnem mestu objaviti v časopisu, da bo ves svet bral, kako 011 skrbi za siromake!) »Vsaj majhno p>odp>oro prosim, gospod, da se družina do sitega naje,« je delavec ponižno moledoval dalje. »Nadlega beraška!« je jezno zarenčal gospod. »Človek nikoli nima miru pred vami.« Segel je v žep in stisnil delavcu v roko kovanec. »Na, zdaj se pa jx)beri!« Delavec je pogledal kovanec in videl je, da je to star, ničvreden avstrijski denar. »Zmotili ste se, gosjxxl,« je j)ohlevno dejal. »Ta denar nič več ne velja.« »Velja ali ne velja, adijo!« je zarenčal gospod in mu pred nosom zaprl duri... Kaj praviš, Kotičkov striček, ki si izkušen mož, ali ta bogati gosjx>d v resnici zasluži ime največjega dobrotnika siromakov, kakor je nedavno neki list pisal o njem? Zelo me zanima, kaj mi boš na to odgovoril. Sprejmi prisrčne pozdrave od Tvojega Janezka Šimenca, učenca III razreda meščanske šole v Mariboru. Dragi Janezek! Trikrat sem Tvoje pismo prebral in še nisem mogel verjeti svojim očem. Šele f>otem, ko sem si z ljuto vnemo obrisal motna očala, ki sem jih dolžil, da zaradi njih vse napak vidim in berem, sem moral priznati, da je res vse tako napisano, kakor je. Ce je tisti gospod, ki samo takrat privleče pristen kovanec iz žepa, kadar mu sveto obljubijo, da bodo njegovo »dobro delo« razbobnali po vesoljnem svetu, res tako dober in blag, kakor nekateri trdijo? Takole bi jaz rekel in dejal: Prava, resnična dobrodelnost ne pozna ne hvale ne slavospevov, prava, resnična dobrodelnost je samo tista, ki se ravna jx> znanem svetopisemskem izreku: »Naj ne ve levica, kar je dala desnica!« Zategadelj bi dejal, da tisti vaš »dobrotnik«, ki zgolj iz častihlepnosti tupatam vrže drobtinico s ^voje bogato obložene mize, ni vreden počenega grosal Žal, da je vprav takšnih »dobrotnikov« na svetu največ. Mastijo in redijo se od žuljev tujih rok, ko pa katera izmed teh zgaranih rok obnemore in potrka na duri njihovega srca, imajo zanje samo j>sovke in brce. Tudi jaz poznam zgodbico o takšnem »dobrotniku«, o katerem gre glas, da je sila dober in blag mož. Kar smešno in zabavno se bere ta zgodbica in vendar ni ne smešna ne zabavna za tistega, ki jo bere s srcem in razumom. Se je pri onem mogotcu, katerega omenjam, zglasil revež, ki že leto dni zastonj išče dela. Pa ni prišel k mogotcu prosit f>odpore, prišel ga je prosit, naj jx>sreduje zanj tam in tam, da dobi vsaj skromen zaslužek. Ce bi ga bil mogočni gospod z lepimi besedami odpravil, bi bilo še vse nekam v redu in prav. Pa ga je kakor gobavca premeril od nog do glave in nevšečno namrdaj obraz: »Sami ]x>lepuhi lazijo okoli moje hiše. Kje bom pa jemal, če bom vsakemu dal?« »Saj ne prosim podpiore, gospod...« je za-jecljal revež. »Tudi za druge reči sem danes gluh,« je za« renčal mogotec in hotel zapreti duri. »Samo za jx>sredovanje bi vas prosil...« je j revež znova poskusil omehčati mogotčevo blage I srce. »Zdaj mi je pa že dovolj! Takšna nesramnost!« se je razjezil gospod in zakričal na dvorišče: »Hej, Janez, kovača dobiš, če pretipaš temu potepuhu kosti in ga vržeš čez prag!« Ob teh brezsrčnih gospodovih besedah je revežu šinila v glavo srečna misel. »Veste kaj, gosjx>d?« mu je ves obraz zažarel v svetlem upanju. »Pustite hlapca pri miru! Dajte tistega kovača meni, pa se sam premikastim, da bom črn! O, za enega kovača se kar izplača.« Gospod je naprej v gromozanskem presenečenju izbulil oči, potem pa so se mu kar izgubile nekje v mesnatih licih. Na ves glas se je zagrohotal: »To je pa sijajna misel! Nu, če mi privoščiš takšno zabavo, pa mi jo. Kar začni se obdelavati! Kovača dobiš px>tem.« In je revež skrčil pesti in se začel kakor nor tolči po glavi, po licih, po bradi .. Kmalu je bil ves rdeč in otekel, pa ni odnehal. Čedalje huje je udrihal po samem sebi — blagi gosjjod dobrotnik pa je široko razkoračen stal zraven njega, se držal za trebuh in se grohotal, grohotal... Šele tedaj, ko se je revežu iz nosa pocedila kri, je med smehom zaklical: »Zapik! Zdaj je pa dovolj. Takšne šaljive* imam rad. Na!« In je segel v žep, privlekel na dan pest drobiža, odštel revežu dva dinarja in pristavil: »Več ko dveh dinarjev nisi zaslužil. Adijo, zbogom!« Opeharjeni revež se je tiho obrnil in odšel. Na pragu hladne, negostoljubne bogatinove hiše pa si je od sramu in bolečine zakril obraz in debela solza se je pomešala s krvjo, ki mu je lila iz nosa... Vidiš, tako dober in blag je bil ta gospod. Namesto desetih dinarjev je dal revežu dva, zvečer pa je z ginjenim obrazom pripovedoval svojim prijateljem v kavarni: »Oh, kakšna revščina je dandanes na svetu! Danes se je zglasil pri mem revež, ki se mi je tako smilil, da setn mu dal stota k!« Ce je ta zgodbica izmišljena ali resnična, n« vem. Pa naj bo takšna ali takšna, ver je t na je. Lepo mi bodi pozdravljen! — Kotičkov : striček. Žaluje 1 V prvem razredu ljudske šole je učitelj popravljal učencem naloge v šolskih zvezkih navadno z rdečim svinčnikom. Nekega dne pva je rdeči svinčnik izgubil in popravil naj)ake s črnilom. Ko je drugi dan dobil Francek svoj zvezek nazaj in videl v njem vse polno črnili popravkov, se je silno začudil in sočutno vprašal učitelja: »Gospod učitelj, za kom pa žalujete?« ZENA IN D O Ml NAS DELAVEC Uganka »Veš, že nekaj dni si belim glavo z veliko uganko — pa ji ne morem do dna.« »Kakšna uganka je lo?« »Glej: ženska, žena, mati, tašča. Ena in isia oseba, pa toliko različnih nalog, toliko raznovrstnih pojmov in besed o njej.« »Ženska — žena — mati — tašča? Ne razumem, kako to misliš!« »Tako, vidiš: ženska — mladenka — je zaže-ljena, občudovana; je središče pomladi, je oboževana s pesmimi. Je tudi kriva nezgod, razdorov v tujih družinah, časih celo sainoumorov. V poedinih poklicih vpliva blažilno, a je spet zasovražena, ko se skuša spravili na isto pot z moško mladino, ko študira in si s studiranjem išče enakovrednih poklicev in je v boju za vsakdanji kruh časih zapostavljena, časih pa nepravilno povišana radi «zvez»...« »No — in?« »In potem, ko se poroči, ko je žena, jo pa svet presoja vse drugače, ko neporočeno žensko.« »To je umevno. Zena — poročena — je na nekem torišču, je vidna, vplivna; vodi dom, gospodinjstvo in je «kraljica domačega ognjišča«; umevno torej, da jo svet drugače presoja!« »Ne; mislim namreč tole: isto žensko, ki jo je videval moški prej, ko še nista bila poročena, prav drugače, ko kesneje, pa morda le že čez nekaj mesecev, nekaj let; isto žensko, ki je bik prej ljubljena, oboževana — eno in isto osebo torej — vidi zdaj moški — njen mož — v drugačni luči.« »V kakšni?« »Tako, da je deležna psovk, časih celo udaircev, celo kar najnizkolnejšega, poniževalnega procesa ločitve zakona na sodišču! Poročena žena — a pomni, da mislim vedno na eno isto žensko! — ta žena je tudi predmet neštetih zbadljivih dovtipov, ki krožijo po časopisih, iin je tudi predmet gostilniških pogovorov in smešenja in najogabnejšega obrekovanja!« je nastala tista meja? anja!« »Res. A kje je tvoja uganka?« »Uganka — tole: Kako je nasi Kje je ta meja?« »Meja?« »Da, meja med: oboževano in zasramovano žensko; med božico in ubožioo, mučenico; med «prisrčno ljubljeno* in s psovkami opljuvano žensko!« — »Glej. to je pa zares uganka! Še nikoli se je nisem domislila.« »Vidiš — pa poslušaj dalje: Žena postane mati. O materah, lo vemo vsi, govorimo s spoštovanjem, v strahu božjem. Mati nam je steioer doma. višek ljubezni, je požrtvovalnost, je zlato. Pa lo vse ob istem času, ko je zaeno tudi zaničevana!« »Resnično!« »Vidiš — in mi je spet uganka: Kdaj, kako prehajata obe meji druga v drugo?« »Veš, takim rebusom pač ne prideš do dna! To so zadeve za debele bukve!« »A bi bilo le prav, če bi razpravljali, razmišljali o tein. In še tole: ista ženska, žena mati — postane tašča.« »Hu — strup! Zlo. Predmet za nič koliko dovtipov in karikatur!« »No, torej! Ali ni to uganka? Kdaj se je ta ženska, ta žena, ta zlata mati lako spremenila? Oboževana ženska ! Pridna, a zaničevana žena! češčena mati! In nato zasovražena tašča! Pa vse je ena in ista oseba — prav ista.« »Razumem.« »In še tole me poslušaj: mož sluša svojo mater. Ta mati je .pa za sinaho — moževo ženo — muka. Ista sinaha je pa tudi mati. Ta mati je pa tašči in možu — ničvrednica. Kje je meja? Kje, pri kateri točki preneha spoštovanje za mater? Kje se začne zaničevanje? Saj je pojem: mati — sveloven pojem, je uzakonjen s četrto božjo zapovedjo! A kakor doživljamo, to materinstvo ni zmeraj materinstvo. Odgovori , mi: zakaj ni?« »Kako bi ti mogla na to odgovoriti! Čim delj govoriš, tem večja je zmeda v meni. Zares, to je pač uganka vseh ugank! A glede tašče bi vendar pripomnila, da tašča ni zmeraj tista «tašča», ko strupena mačeha iz krvavih« pravljic. Zdi se mi, da mati, torej tašča v hiši, ne zna zmeraj umreti!« »Umreti? Kako umreti?« »Umreti ne zna, ko je še živa !« »Zdaj mi pa ti zastavljaš uganko. Pojasni mi vendar, kako to misliš?« »Takole: Ko je ustanovljen nov dom ...« »Dobro. Dalje?« »... Ko zagospodinjd druga, nova mati v hiši; ko je druga ženska zdaj žena, mati in gospodinja v domu, naj se zaveda prva mati (tašča), da mora umreti.« »Zakaj ?« »Zato, da ji ne bo svetost materinstva za zlo — zanjo in za novo družino.« »To je pa težavna točka — in še večja uganka, ko prejšnja!« »Seveda je težavna, a mati — prejšnja mati — bi se morala zavedati, kdaj je konec njene poti, njenih nalog, čeprav je še živa.« »Kako bi pač prišla do tega spoznanja!« »Sama sebi mora dopovedati in se naučiti, da ni več tako živa, kot je bila prej.« »Ti misliš, da mora spoznati, da je kakor zrno, ki mora segnitd v zemlji...« »... da zaživijo nova zrna! In je le podlaga za vstajenje, prebujenje drugih!« »Draga moja, ta uganka zahteva jjač človeka in velikega spoznanja! Saj inora mati razrešiti v sebi, da uživa nova družina sadove rešitve njene uganke!« »Pa le tako ne bo v spotiko mladim in najmlajšim!« »Pač uganka!« Km. Mater 6tss$S ves svei (O priliki mednarodnega materinskega dne) Matere so lahko jx>nosue na razne častne pridevke, ki jih z njimi častijo vsi narodi sveta. »Mati more preživljati devet otrok, a mater težko prehrani devet otrok,« pravimo Slovenci. »Ljubezen matere, zvestoba matere je vsak dan nova,« pravi Nemec. »Če je mati še lako uboga, pa le ogreje otroka,« rečejo Švedi. In rinci pravijo: »Kdor noče slušati mater, bo moral slušati sodnijo.« »Bolje je izgubiti bogatega očeta ko revno maler,« trdijo na Norveškem. Danci pa praviio: »Kar seže materi do srca, gTe očelu komaj do koen.« V 1 n -d i jd je pregovor: »Mati moja je zmeraj moja, bodi bogata ali siromašna.« — »Mati, mati! Kdor jo ima, jo kliče; kdor je nima, jo pogreša,« rečejo Italijani. Španci pravijo: »Roka matere ie mehka, čeprav te udari.« — Vsi narodi vedo: .Majhni otroci — majhen križ; veliki otroci — velik križ.« »Dokler so otroci majhni, ji stopajo na noije; ko so veliki, j.i stopajo na srce.« — S t a r o - r u s k i pre- fovor omenja: »Brez matere so otroci razkropljeni o [tiščeta brez koklje.« — Mongoli govore: »Materino srce je več vredno ko tisoč stolov /Jata.« Arabci menijo: »Srce matere je oaza sredi življenjske puščave.« Irci pa: »Na materino srce pribitim, če v žalosti drhtim.« — Ze davili Grki in Rimljani so spoznali, da »je v rodovitnem naročju mater bodočnost naredov«. Med izročili starih Babiloncev in Egipčanov beremo: »Dcbre matere so najboljša podlaga države. — Na Bretonskem verujejo: »Čim več otrok, tem več plačila iz nebes.« — »Kolikor otrok, toliko biserov v nebeški kroni matere.« — »Veliko o (rok, veliko časti.« — Portugalci menijo: »Če je kraj materinega groba veliko otrok, je njen grob lepše okrašen ko z dragulji, lovorom in rožami.« »Misel na mater te varuje hudega,« pravijo Škoti. — Angleži p>a pravijo: »Mati zineraj prezgodaj umrje, čeprav dočaka sto let.« In Japonci: »Duh rajne matere spremlja nevidno njene otroke in jih varuje nesreče ia nezgod.« — Vsi narodi, vsa ljudstva in verstva, vse dobe in ves svet imajo to lepo, veliko, enako misel: da vsi spoštujejo mater. In ko umirajo vojaki na bojišču, je beseda mati njih poslednji vzdih. Nihče ne more nikdar pozabiti svoje matere, ki nas je z bolečino rodila in s skrbjo vzgojila. Spominjaj se je! Solata zaslon« fl raste po travnikih, kolikor je hočeš in je boljša ln bolj zdrava kakor prava solata. Že januarja in tebruarja najdeš po slrniščih in ined ozimino (in tudi doma) motovileč, ki je najpriljubljenejša pomladanska solata. Skoraj istočasno se ti ponuja za solato marjetica. Njene ckroglnste lističe moreš vse leto uporabljati za solato in ne le sj>o-mladi. Solata pomladanskih rastlin je pa užitna le, ko so lističi majhni, nežni, večjih ne smeš trgati, ker so grenki. To velja posebno za regrat in rman. Obe rastlim sta kaj primerni za solate in zeliščna jedila. Pa — nebodigatreba — kopriva! Kopniva, pripravljena kot špinača, je boljša ko prava špinača. Sirove koprive so pa, sesekljane, dobra, zdrava piča za piščeta in kokoši. Z vodo iz koprivovih korenin si je dobro umivati glavo. Spo-mladi rastejo še »cvetlične solate« k a 1 u ž n i c a (jurjovec) in j e t i č n i k pa k r e š a. Zberi cvetje teh rastlin in jih vkuhaj v jesihu. Krasno za dodatek k omakam, boljše ko inozemske »kapare«. Kraj plotov in steza nas jozdravlja z lepim modrim cvetjem divja regrat ali cikorija (potrošnik). Močno nazobčani lističi te rastline so ko regrat, imenitna solata. Pa kisi i ca! Na Angleškem in 1 ranco.-kem jo prav go i jo na vrtovih in upora.bljao za juho. Pa še to delajo iz pomladanskih vrst raznih solat: lističi vseh teh cvetic, ki smo jih našteli, se skuhajo, na drobno sesekljajo, dodajo še petršilja in namažejo na kruh. Praviio, da so vsa ta zelišča ko nalašč za to, da nas očistijo pozimskih, nezdravih snovi, da sj>ravijo iz krvi žlindro, ki smo se je nabrali pozimi in je p>otem naša kri vsa pomlajena in sveža. Za pomlad in poletje so ženske obleke — bodi svilene ali volnene in bombažaste — skoraj vse enakih oblik. Seveda krilo iz svile ne more biti tako ozko, kakor iz drugega blaga, vendar se ne razlikuje dosti od krila trpežnejših blagov. — Obleke za vsak dan so ozke in s« lesno |>rilegajo životu. Okrašene so z gumbi iz usnja ali blaga in s pasom. Pas je širok in nuna zaponke. Pas in gumbi so kričečih barv, kakor rdeči, svetlozeleni, močno modri, ro-žaeti.. Obleke so Irezne, skoraj smrtne, ko imajo tudi našite žepe — po dvoje, troje žejov. Zivotek (bluza) je videti kakor kočemajka in je spredaj špi-často urezana. — Namesto vrhnie ioDice ali plašča Kristus med utrujenimi, ko se vračajo z dela domov... Naša pot... Kaj je naše največje zlo Največje zlo naše dobe je neizrazitost. Klanjamo se vsem in na vse strani, klečeplazimo pred močnimi, za vsako pasjo ceno zahtevamo vedno kompromise. V tem si danes lahko podamo r»ke že vsi pripadniki kakršnegakoli svetovnega naziranja. Toda tako ne sme biti, vsaj za nas katoliške delavce in nameščence ne! Vprašajmo se, kje je prav za prav vzrok lega sedenja, kje ima to hinavstvo svoje korenine. Ugotovili bomo, da sega daleč nazaj, najmanj za nekaj stoletij, ko je neki p>osebni duh hote! uvajali v umetnost in deloma drugod v kulturo kompromise med poganstvom in katoličanstvom. Takrat ta duhovna mlahavost še ni okužiila širokih slojev ljudstva, vendar ie pa kmalu doba kapitalizma te nazore tako posplošila, da so začeli ljudje postavljati čisto nove zakone, novo moralo, ki je hotela biti neodvisna od božjih zakonov. In iz te miselnosti je izšlo gospodarsko načelo dobička, ko je bila koristnost vse, človeško življenje pa nič. Odtod se je začel kompromis, negotovost in nihanje sem in tja, odtod je tista lepa današnja neizrazitost. Ker f>a mi, slovenski katoliški delavci in nameščenci, hočemo sebe in svojega tovariša vzgajati v duhu prave vere, borbenosti in prave svobode, zato naj bo naše življenje in naše delo usmerjeno po teh-le pravcih: 1. Zvestoba Cerkvi. 2. Hočem biti res pravi katolik v vseh ozirih, in pravi Slovenec. 3. Vsakemu hočem biti brat, tovariš. 4. Hočem biti močan v premagovanju samega sebe. 5. Hočem pravi red in pravo spoštovanje človekove osebnosti v gospodarskem življenju. 6. Hočem biti borec za resnico in pravico. To je šest resnic za nas, to je naš zakon, po katerem hočemo uravnati svoje in naše življenje. Po tej poti bomo hodili, brez kompromisa, brez cincanja, brez praznega besedičenja. Uravnali bomo po teh ločkah sebe in svoje organizacije, da bo zopet posijalo sonce in objelo s svojimi toplimi žarki našo ubogo revščino, trpljenje in našo zaslepljenost, da se botrro vendar že iztreznili! Ob evharističnem kongresu ... Jezus in današnji ljudje Jeruzalem in staro jtidovslvo niso spoznali rešitve, ker je niso hoteli spoanati, ker niso hoteli poslušati resnice, ker so se je bali. Zalo so našli izgovore. Jezus, ki jim je oznanjal resnico, jim je bil preenostranski, prestrog, preoster, hujskaški, zalo so ga bili v lice, pribili na križ. In do današnjega dne ljudje trdno verujejo, da izkazujejo Bogu uslugo, če preganjajo resnico in tiste, ki jo oznanjajo. Ne z dokazi, ampak s starimi sredstvi sovraštva, zmerjanja, udarcev, križanja, ovržejo vedno resnico. Pred naravno in krščansko ozdravitvijo in obnovo ljudstva, pred mirom, pred rešitvijo mora stati kot prva naloga volja do resnice in resničnosti, pa naj-sibo še tako nenavadna, grenka ali neugodna. Če bi bili vsi kristjani že od začetka zvesti Bogu, bi imeli že zdavnaj druge, boljše družabne oblike. Zato moramo danes biti predstraža duhu Kristusa, ki pomaga zatiranim in bednim. Kajti z Jezusom je duh rešitve bednih in ubogih, duh j>ravice in resniice postal zemeljski duh. In ker je ta duh v človeštvu, zato vre vedno zopet i« človeka. Težko se je pa upirati duhu sveta, duhu nečloveka. Celo dobri ljudje postanejo, čim pridejo do veljavnosti in ugleda, trdi napram soljudem, ker jih obvlada duh sveta. Gotovo bo kdaj to vprašanje prišlo do katastrofe, ln vsakdo, ki se priznava k duhu Jezusa, mora to katastrofo že poprej v samem sebi doživeti kot Pavel, ki je duha zlobe in sovraštva vrgel iz svojega srca, da je mogel zavladati v njem pravi duh Jeztfsa. (Tu je kratka črtica, ki je povzeta iz neke nemške katoliške revije. Upamo, da bomo vsem bralcem s takimi prispevki ustregli. Ta črtica bodi donesek k naši obnovi duha in srca.) Različni dohodki. Leta 1931. so imele v USA akci jske družbe okrog 11") milijard dolarjev dohodkov (to je okrog -t,.520.000,«00.000 Din). V isti državi so pa vso posamezne osebe skupaj imele le 30 milijard letnih dohodkov, torej skoraj trikrat manj! so zelo moderne kratke palerinice. Obleke za vsak dan nnajo dolge, ozke rokave, pražnje obleke pa so širokih, tudi koničastih rokavov Na tilniku so obleke brez okraska, brez ovratnika — Za poletje so moderni pisani blago vi, polni rožastih, cvetičnih, metuljasJih vzorcev. Prijetno vpliva poletna obleka vijoličaste barve z nalahno •decimi cveticami, če je blago svetlo rožasto, so vzorci na njem svetlo modri, medlosivi in belkasti. — Bluze imajo na prsih veliko pentljo iz istega bi a K a ali svetlordečkastega pikeja, ki pokriva ves sprednji del bluze. Priljubljene so obleke iz dveh vTst blaga. Tako n. pr. krilo teimio-inodro, a bluza rjavkastordeča. Važno je seveda, kako je to dvoje prikrojeno in narejeno, da je čim okusnejše. — O v r a t n i k i so le s p r e d a j. Važno je, kako je tak ovratnik (oziroma pentlja) zavezan, prikrojen, da ne kriči in se lepo ujema z vso obleko in dotično osebo. — Poletne obleke so iz volne, lombaževine, platna, svile in umetne svile. Izbire je innogo, ni pw vseeno, kakšno blago si zase izbereš !n kako si crikroiiž obleko, da bo res zale. Naša prva slika V vočerih naših trudapolnih dni, ki so nam pili naše moči, ki so naše misli in čuvstva napolnili z grenkobo današnjega življenjskega boja, ki so nam oglušili našo dušo ti sikajočim tre njem kovinskega kolesja, sc vračajo množica delavnega ljudstva ua svoje domove. Vračajo se bojazljivi, strti, nesrečni, razdvojeni iu »prti v električnih vozilih. Otopeli ne vidijo bežnih slik krajev, brzina vožnje jim zastruplja kri z utrujajočim udarcem tehnike. Stisnjeni sedijo na sedežih, brez ujianja, zapuščeni in molčeči. Ne morejo si|>oznnti, dn sedi med njimi človek, ki je Bog, du ee z njuni pMilje Kristus. Kristus je med njimi, ponižen mod ponižnimi, brat ined brati, ne zapušča jih, »premija jih domov, posluša in vidi njih bedo, njih »tiske in njih obup. če bi Ga med njimi kdo »poznal, če bi le oden izmed potnikov |>oka/.al na Njega, kakšen neviden studenec življenja bi zažuborel, kakšno bog(M>tvo neslutenih dobrin bi sc odprlo, kesini, ljubezni in zvestobe bi se po dušah razlilo. Toda nobeden Ga ni videl, ni slišal, ni spo-zinal, ni začutil v svojem revnem srcu odmeva božjega: »t ridite k meni vsi, ki »te utrujeni in obteženi, ker jaz vas bom poživil.< Kaj je potrebno delavstvu Noben drug stan ne potrebuje toliko čuta zavesti skupnosti Ln loliko samozavestne borbenosti kakor delavski. Brez tesne združitve delavstvo nič ne doseže. Delavstvo potrebuje vzgoje, čuta skupnosti, vzajemnosti, solidnos-ti, discipline. Kljub pripadnosti k različnim svetovnim naziranjem veže delavstvo eno: stanovsko bratstvo Del avstvu je treba odločnosti. Neodločnega vsak odriva toliko časa, da ga izrine. Zato mora biti deJavec krepuk. odločen, tudi neizprosen, če treba. A pri vsem tem človek, ki ne izgubi duševnega ravnotežja. Delavstvu je treba šole. Ko bo delavec dovolj izobražen, bo lažje razumel svoje pravice in bo bolj zmožen za vodstvo in soodlo-čevanje v (»bratu. Delavec mora pn svoji splošni izobrazbi biti enak inžcnjerjein in delodajalcem. Odgovor ,,Delavski Pravici" »Deluvska Pravica« prnvi v svojem »Javnem vprašanju«, da je »Slovenec« |>oročal namenoma pomot no, ko je trdil, dn je v Jugoslaviji organiziranih samo 2673 krščanskih delavcev, ker da ima namreč samo JSZ po stanju z dne 1. jan. 1935 4044 članov in da jc. treba članstvo Radničkcga strukovnega siive/,a tudi prišteti temu številu, ker sta Zagreb iu Split tudi v Jugoslaviji. Kdor je prečital »Slovencev« članek: Krščanska strokovna organizacija med Slovenci«, ta je iz njega točno razvidel, du smo številko posneli iz zadnje objavljene statistike Mednarodne strokovne zveze krščanskih strokovnih organizacij, ki dobiva poročila od včlanjenih zvez. Omenili smo tudi, da v tem številu ni vštota krščanska delavska organizacija i*u Hrvatskem. Torej nismo |x»ročali neresnice. Če pa se je stanje članstva jio objavljeni statistiki zvišalo na 4044, nas to le veseli. Kar tiče drugega vprašanja, pa ugotavljamo, da se nanašajo trditve na vse slovanske narode in naj JSZ ne smatra vsnke besede za napad natse, ker »Slovenec« tega namena niina. ampak nasprotno prav gotovo s simpatijami spremlja vsako dobro krščansko socialno gibanje na Slovenskem i.n Hrvatskem. Pod drobnogledom To so dobički! Borski bakreni rudnik izika-zuje v svoji bilanci za 1. 1934 66 milijonov Din čistega dobička. Pa naj še kdo reče, du je pri nas kriza! Neka francoska družba je v avgustu 1933. ustanovila podjetje za izkoriščanje zlatih žil v dolini reke Peik. V svoji bilanci za 1. 1934 izkazuje že 840.403 frankov čistega dobička (a« okrog 2,352.000 v naših dinarjih). Malo neverjetno za dandanašnje jamranje! Bodočnost št. 4 prinaša zopet vrsto globo-1 kih idejnih in socialno gospodarskih tor strokovnih člankov. Naj navedemo nekaj naslovov: I c/.kn preizkušnja, Razredni boj, Zavarovalna obvoza, Doživljenjska službena pogodba, Delo krščanske strokovne internacionale za ženo. Vostnik Društva 7*1 roženih zasebnih m trgov sklh nameščencev, Razno. List katoliških nameščencev mora «tat< vsakdo, ki hoče slediti krščansko socialnemu gibanju. Zlasti pa naj ne bo slovenskega katoliškega nameščenca brez tc^a — strokovno in ideološko nedvomno najboljšega in najjasnejšega lista. Naroča »c: Uprava v Ljubljajii Miklošičev« e. 6. »SLOVENCEV« SVETOVALEC Naš domači zdravnik R. R. — K. Tvoravost vaše hčerke-mlado&t-nice ji; sitna iu trdovratna zadeva. Bistvo 1k>-lezni jo v vnemunju in ognojenju kožnih žlez lojnie. Verno. da je nadlega pogostncjša pri motenjih notranje presnove, pri zaprtosti, enostranski preveč mastni ali mesni prehrani, pri sladkorni lx>lez.ni, |m> nekih kužnih boleznih z izpuščaji (n. pr. ošpice), v prehodnih dobah (bolj v mladostni kakor starostni). Vse le okol-nosii treba uvaževati Ln urediti, potrebna je ludi -skrbna, a nepretirana noga kože. Ako bi jaz nosil trd ovratnik dva tedna, dobim na tilniku vse polno gnojnih tvorov (zloglasni osir ali osje gnezdo). Zdaj na pomlad naj vaše dekle opusti vso hrano živalskega izvora, raz von mir,k a in mlečnih proizvodov, drži naj se poleg močnatih (in mlečnih) jedi zelenjav im sadja, posebno v presni obliki. Daljše in redno uživanje kislega mleka ima svoj pomen. Zračne in sončne kopeli z, načrtnim utrjevanjem so priporočljive. Večtedensko bivanje ob morju jo časih zelo uspešno. A' poletni dobi opustite rabo notranjih zdravil, izmed zunanjih vam priporočam umivanje oz. kopanje s prav redko rnzitopino rdečega kalija in tople obkladke, ki jim dodajajte nekoliko salieilovega nli formo-Invega cveta. Iztiska vanje ali drugačno nasilno ravnanje s tvori po navadi več škodi kakor koristi. Poročajte o uspehu oz. stanju na jesen. V. D. — D. Za odpravo krenili žil ne jmv znojn domačih sredstev, kakor mi podtikate vi v svojem dopisu, da sem jih, kdaj in kje, ne vem, komu svetoval. Obstoječe krene žile vam pripravi do izsušenja vsak količkaj spreten zdravtnik, čc so pn krene žile že zastarele in morda večkrat vnete, jih treba operativno odstraniti. kar delajo operaterji v bolnišnicah ali zdraviliščih. S tem pa zdravljenje še ni končano, če namreč ne odstranite vzroka krčnim žilam, se vam napravijo nove. — Naslovov posamičnih zdravnikov ne dajemo iz načelnih razlogov na tem mestu nikomur. F. C. — II. Nočni napadi pri štiriletnem otroku, ki je začel tudi duševno zaostajati, so morda, pojavi božjasti kot take (je tudi oblika lvožj a sli z zgolj nočnimi napadi); še bolj verjetno pa jc, da so napadi znak kakšne druge možganske bolezni. Lo po opazovanju in večkratni skrbni preiskavi se da dognati pravi vzrok takšnim napadom in morda najti primeren način uspešnega zdravljenja. Zato vam svetujem, da spravite otroka ponovno v otroško bolnišnico, kjer je prestal oslovski kašelj in opozorite lamošnje zdravnike izrecno, da se stanje otroku od takrat hujša. jsla. — Navadne otroške gliste in glistice (žive nitke) so po ljudski veri vzrok božjastnim napadom. Zares imnjo nekateri otroci napade. podobne božjastnim, pri različnih drugih boleznih, tudi pri prebavnih motnjah. Vsekakor dajte doma otroku pregnati obojne gliste, predno gn oddaste v bolnišnico. J. S. — 11. Prehlad v glavi r nahodom in bolečinami v sencih in drugo se vam ponavlja že čez. eno leto ob neznatnih povodih in vas muči čedalje huje? »Knajpanje« (s puhom z.a- vre.lice sončnega zdroba) vam ni pomagalo. Pojdite k zdravniku, du vam skrbno preišče nos. Morda stakne kje v stranskih duplinah nosa (lični, čelni ali dr.) kakšno zastarelo vnetje, ki se rado razširi. (Žrjavica pod pepelom, ki jo raz pihne vsaka sapica.) Morda je ves nos občutljiv, iker je vaš krvni obtok v neredu? Trajen ali ponavljajoči se nahod je največkrat posledica — mrzlih nog, zato treba začeti zdravljenja vsakega nahoda pri nogah, če bo zdravnik ugotovil, da ni posebne bolezni, vam predpiše kako zdravilo ,da vam »prehlad« hitreje mine. »Nahodnikom« sem doslej priporočal spiranje nosa s toplini, mulce oisoljenkn čajem kamilice ali kadulje ali sleza. V vašem primeru bi morda kazalo spiranje s šibko (rož-natordečo) raztopino rdečega kalija. Če vam dopuščajo razmere .pojdite za 4—6tcdtiov na morski zrak in spirajte nos enkrat na dan s toplo morsko vodo. Isti. Trganje po rokah in podlehlih jemlje vaši soprogi spanje, če je le količkaj delala v mrzli vodi? Kupite soprogi gumaste »gospodinjske« rokavice, ki naj si jih natakne za vsako »mokro« delo. če tega ne mara. ker jo morda ovira pri delu. naj se vsako jutro natare roki in podlehti s kakšno dobro mažo (olje. nesoljena mast. najboljši je lanolin). da ji ne more mokrota prouicutj v kožo; zvečer pn naj si jih krepko odrgne s kafrnim ali podobnim cvetom. Moja mati je imela pred leti enako nadlego, ki pa jo je popustila (ali se ona njej privadila?), ne toži več. dasi še mnogo brklja i k) vodi. M. H. I.j. Potenje pod pazduho vam kvari obleke navzlic -potnicam« (nepromočl jiv im všitkom)? Odstranite najprej tiste krpe, ki vam zavoljo jicpremočl.jivosli (in neprodušnosti) ovirajo izhlapevanje in s tem še pospešujejo potenje in napravite si zdaj obleke tako. da bodo pazduhe kar seda zračne in ohlapne. Pazduhe si otirajte z. razredčenim formolovim cvetom in posipljite jih s salieilovim smukom. Toda ne pretiravajte, da ne zntrete žlez z.noj-nic. v presuhih pazduhah sc rada izcimijo vnetja lojnic. A. II. — Lj. Cepljenje zoper koze in otrok ,s • šliridesetoki (kroničnim ekeemom) na obrazu? Da ne bo sitnosti, preskrbite si zdravniško opravičilo ali pa nosile otroka k cepljenju, da zdravnik, ki javno in brezplačno cepi otroke, sam odloči, ali naj se cepitev odloži. I. K. — V. Volčin in sicer navadni (bot. daplme mezeieum) je v človečjem zdravstvu opuščen kol zdravilna rastlina. V prejšnjih časih so delali iz njegovih izvlečkov maže; kot notranje zdravilo menda ni bil v rabi (zavoljo .strupenosti). Naši hribovci poznajo ta grmič in mu pravijo »volčičji les«, zvarek iz njega po-kladajo živini na sneti j i va vnetja (11. pr. kravam na vneta vimena). Snetljivo vnetje imenujejo ponekod volčič. Več ne vemo o stvari. Naj bi kateri izmed naših »nadebudnih« mediciu-ccv ali farmacevtov to vprašanje temeljilo raziskal in nam priobčil zanimiv prispevek k »narodnemu zdravstvu«. Kmetijski nasveti Travne mešanice za umetne travnike. K. K. M. — Jeseni ste preorali njivo, ki jo nameravate spremeniti v umeten travnik. Pred leti ste z drugo njivo naredili ravno tako in pridelali ste obilno izvrstnega sena, ki je v hlevu kaj prijetno dišalo. Radi bi vedeli za množino in vrsto trav in detelj, ki jih potrebujete za posetev enega hektarja. — Travne mešanice so različne za razne vrste zemlje, kajti povsod ne uspevajo iste detelje in trave. Zato imamo take mešanice za peščeno zemljo, za težko zemljo, za srednjetežko dobro zemljo, za barski svet in mešanice za vrtove z nizko travo. Za vaše njive z dobro zemljo v gorski legi bi bila najbolj pripravna naslednja Iravno-delcljna mešanica: za 1 ha površine: 4 kg domače detelje, 3 kg švedske detelje, 2 kg bele detelje, 2 kg nokole, 13 kg pasje trave, 3 kg pasjega repa, 6 kg mačjega repa, 3 leg angleške ljuljke, 3 kg lisičjega repa, 6 kg travniške lilnice, 3 kg travniške lato , ke. — Če ene ali druge teh trav ne morete dobiti, jlili s kopom. polem je težje pregnati in uničiti mravlje. \ sekakor pa ravnajte takole: Predvsem morale vse shrambe in vsak prostor za ži ila, kamor prihajajo mravlje, popo'iK>ma izprazniti. Nato raztopite sladkor ali kako drugo sladko snov, ki jo imajo mravlje rade, v vodi. V te i sladki raztopini namočite brisače in krpe, ki jih nato razgrnite v shrambah za živila iu |» potrebi tudi po tleh v kuhinji, predvsem tam, keder mravlje hodijo. Ko mravlje nai»luijo razgrnjeno brisačo in krjje, jih dvignile prav previdno in jih vrzite z mravljami vred v že prej pripravljeno posodo s kropom. Ako vidite, da so po tem prvem lovu mravlje še tukaj, namočite zopet brisače iu krpe v sladki raztopini ter ravnajte tako, kakor prej omenjeno. Ako treba, j»novite to tolikrat, dokler niso vse mravlje pokončane. Da pa bo imelo to delo popoln uspeh, morate le dognati, kod prihajajo mravlje v kuhinjo. Če dohajajo v kuhinjo skozi odprtino v zidu, zadelajte jo s cementom aii apnom. Ako prihajajo mravlje skozi kako špranjo lesenih vrat ali skozi kako drugo leseno špranjo ali razpoko, zadelajte špranjo ali razpoko v lesu s kitom, ki ga napravite iz krede, laneuega olja in petroleja. Mravlje lahko odvrnete cd hiše, oziroma kuhinje tudi s snovmi, ki jim neprijetno dišijo. Tako lahko polijete pivnik z ribjim oljem, s terpentinom ali s petrolejem in ga denete tja, koder prihajajo mravlje. Tudi lahko poškropile mravljinčje stezice s petrolejem itd. V isti namen lahko [»trosite po stezicah tudi kuhinjsko sol, naftalin ali žvepletii cvet. Mravlje tudi odvračamo, če namažemo špranje ali razpoke v tleh s kreolinom ali če položimo po tleh, koder hodijo mravlje, paradižnikovo listje. Kako odpraviti ščurke. F. K. S. K. Poizkusili ste že vsa garantirana sredstva proti ščurkom, ]>a še vedno se jih ne morete iznebiti. Sedaj želite od nas, naj vam navedemo sredstvo, da bi se ta ogabna nadloga trajno odpravila. — Garantiranega sredstva vam mi ne bomo povedali, ampak razne nasvete, ki so se drugod izkazali, vi si pa izberite tega ali onega, ki se vam zdi za vaše razmere naj- bolj prikladen. — Najprej morale vedeli, da se ščurki pojavljajo lc tam, kjer dobe kaj hrane, odpadkov jedi, in primernega skrivališča, torej najrajši v kuhinjah in shrambah. V takih prostorih je najprej zamašiti vse špranje in luknje, da se ta mrčes ne more nikjer skrivati, Potem jih je vedno dobro očistiti, izmesli in zlasti zvečer odstraniti vse odpadke jedi iz njih. Če ščurek ne dobi hrane in se nima kam skrivati, izgine. — So pa tudi nekatera sredstva, s katerimi pripomoremo, da se jih prej iznebimo. Najboljši uničevalec ščurkov je jež, ki jih lovi ponoči iil jih kmalu zatrt'. — Zastrupljamo jih pa ludi lahko z mešanico moke, sladkorja in boraksa, ki jo denemo [xi kotih. Ščurki se jo nažro in poginejo. — Švajnfutersko zelenilo 111 urania-zelenilo sta dva huda strupa zanje. Med 10 dekagramov slolčenega sladkorja zmešamo pol deke zelenila in to mešanico nastavimo po kotili. Po nji ščurki zanesljivo [»ginejo. Zelenilo je pa hud strup, zato moramo z njim previdno ravnali, zlasti ga ne prijemati z. roko. — Ponekod, kjer imajo pivo pri roki, jih lovijo nanj. Zvečer nastavijo krožnike s pivom po kuhinji ali shrambi, okrog njih položijo deščice, da ščurki po njih zlezejo na krožnik, kjer padejo v pivo iu utonejo. To so najbolj običajna sredstva, s katerimi skušamo iznebti se tega mrčesa. Glavno pa je in ostane: snaga in čistost. Mleko sc prismodi. Kaj je temu krivo? M. T. Č. ■ Da se mleko prismodi, je kriva največkrat nesnažna [Xisoda, v kateri zavremo ali kuhamo mleko. Posode, k- je določena za kuhanje mleka, bi sploh ne smeli rabili za nebeno drago kuhanje. Tudi ne sme bili [»soda pretenka, to je, ne sme imeti pre-tenko izdelanega dna in prešibkih sten. Polem ne smemo razgrevati iil kuhati mleka ob ali nad premočnim ognjem. Rado se prismodi od mladovne krave v prvem tednu po porodu. Zalo pa je edino pravilno, da začnete primešavati mleko mladovne krave diugemu mleku za redno uporabo v kuhinji šele tedaj, ko že poleče osem dni, odkar je dotična mladovna krava storila. Pravni nasveii Pritcžba radi spravljanja motorja v šupi. N. P. Poleg vaše hiše je zgradil stanovanjski najemnik soseda leseno šupo, v kateri spravlja svoj motor. Nameravate se pritožiti, ker mislile, da s tein povzroča nevarnost ognja. Vprašate, če je upati na uspeh. — Ne moremo prerokovati, ker ne vemo, če res objektivno obstoji kakšna nevarnost. Vprašajte na magistratu, kainor se boste pritožili. Sicer p; morate biti že toliko uvidevni, da brez utemeljenega razloga ne delale sitnosti sosedu, ki mora svoj motor nekam spravljati. Občinska podpora. M. B. R. V delokrog občine spada ludi vzdržavanje iil podpiranje ubogih domačinov. Zato naj se vaš sorodnik obrne na svojo domovinsko občino, če je obubožal in se ne more sam vzdrževati in če nima nikogar, ki bi bil dolžan ga vzdrževati. Zastopnik A. S. P. Neki uradnik ima v vašem kraju stavbišče. Ker je bil premeščen v drugi kraj, je vam izstavil generalno [»oblastilo, da ga zastopale pri graditvi hiše itd. Hoteli ste se pritožiti zoper odlok občinske gradbene komisije iu vam je okrajni načelnik rekel, da vložite rekurz. Neki uradnik pri okrajnem načelstvu pa vam je izjavil, da »vinkelšrajbarjev ite [»znamo« i:i da ne more zasebnik zastopati zasebnika, ampak da so za to določeni le advokati in druge javne osebe. Povedali ste mu, da ste pooblaščeni od lastnika gradnje, ali vas je vseeno zavrnil. Želile pojasnila, čc je tako postopanje pravilno. — Zakon o občem upravnem postopku pravi, da sme vsaka stranka, kolikor ne zahteva oblastvo po upravnih predpisih ali po bistvu slvari izrečno osebne navzočnosti, pooblastiti pooblaščenca za zastopanje. Za pooblaščenca se sme [»staviti vsaka svojepravna oseba. Osebe, ki so znane oblastva kot zakotni pisači, se ne smejo sprejemati za pooblaščence. V vašem primeru sploh ni bilo potrebno vprašati uradnika za dovoljenje, da zastopate odsotnega soseda. Mogli ste vložili rekurz in priložiti pooblastilo. Pri opisanih okol-nosti vas pač nobeno oblastvo lie bo moglo smatrali za zakotnega pisača, in uradnika, ki vas je tako nazva'., lahko tožite radi žalitve. Na daljnja vprašanja odgovarjamo, da ni nikjer prepovedano, da brezplačno napišete ubožni osebi prošnjo ua oblastvo. Za zakotnega pisača smatra 11. pr. zakon o advokatih onega, ki za nagrado zastopa stranke pred sodišči iil drugimi državnimi in samoupravnimi oblastvi ali javnopravnimi telesi ali kdor sestavlja obrtoma za druge osebe listine o pravnih [»slih ali listine, ki naj drugače služijo pred sodišči, a za lo ni upravičen po zakonu. Za zakotne pisarje je določena kazen v denarju do 1500 Diu ali zapor do dveh mesecev ali obe kazni. Zastara'je takse. R. B. L. Po devetih letih vas tirja davčna uprava za plačilo prepisne takse. - -Vprašte, ee morate plačati. —- Pravica do izterjave faks zaslara v petih letih. Zastaranje se začne, in sicer; a) pri listinah z dnem. ko se spis, zavezan taksi, prvič uporabi pred oblastvom, ali če oblastvo tudi brez tega zve za lak spis; b) za vse ostale [»sle, ki so obremenjeni s takso, z dnem ko oblastvo zve, da taksa ni plačana. Iz tega boste sami mogli ugotoviti, če je zastarana doba žc pretekla. Kruh in tobak v isti prodajalni. K. I. P. Sporočite slvar okrajnemu načelstvu, ki vam bo že potrebno povedalo, ako sle na tej stvari zainteresirani. Prisilna uprava radi dolžnega davka. M. O. O. Z možem ste svoječasno kupili posestvo, katerega lastnika sta vsak do polovice ali še ni na vaju preneseno. Mož je imel v hiši gostilno in je eslal dolžan večjo vsoto davka. Gostilniški obrat je ustavil, državni erar pa je vse posestvo in tudi za ženino polovico predlagal prisilno upravo. Vprašale, kako naj mož prepreči uvedbo prisilne uprave, ker on prostovoljno odplačuje dolg in kako naj žena prepreči prisilno upravo na njenem delu posestva. — Če posestvo, ki je v [»sesti dolžnika, ni v zemljiški knjigi vknjiženo na njegovo ime, sodišče prisilne uprave ne l» dovolilo. Zato so vaša vprašanja pre-uranjena. Sicer pa boste o vsakem odloku sodišča i obveščeni in tako tudi v pravnih sredstvih, ki jih imate proti dotičnim odlokom. Ako je pa državni erar zaplenil samo najemnino, ki jo prejema mož za hišo, pač ni [»moči, razen če se dolžni davek pbiča. Ako pripada polovica najemnine ženi, ki ni dolžna, naj zahteva, da se izvršba na tej polovici ustavi, če ne, pa naj vloži izločitveno tožbo. V tej bo pač morala dokazali, da ima ona pravico do polovice najemnine. Terjatve davkov so izvzete od zaščite po uredbi o zaščiti kmetov, zato vam v tem slučaju sklicevanje na kmetsko zaščito ne bo pomagalo. K-Jiko znaša nujni delež. A. M. R. Dolžni ali nujni delež otroka znaša polovico tega, kar bi obok podedoval v slučaju, da oče (mati) umre brez testamenta. Ako vzamem«, da ie zapuščina vredna 120.000 Din in jo [»deduje osem otrek, bi znašal zakoniti delež vsakega otroka eno osmino, t. j. 15.000 Din. Dolžni ali nujni delež, do katerega ima vsak otrok prav co, pa bi znašal v lem slučaju polovico zakonitega deleža, t. j. 75CO dinarjev, čeprav n. pr. po testamentu ne bi imel toliko dobiti. Iz. tega boste lahko izračunali, v koliko so pritožbe vaših bratov in sester, ki se čutijo prikrajšane, upravičene. Pošiljanje denarja po znancu. A. V. Po znancu sle poslali v Italijo, kjer sle morali nekaj plačati, 1000 Din. Zvedeli pa ste, da znanec ni izročil denarja in ga tudi vam ne vrne, čeprav ste ga ojjo-minjali. Kaj storiti? — Ako dotiični denarja ui izročil, ga lahko prijavite sodišču radi utaje in v kazenskem postopanju zahtevate vrnitev 1000 Din. Lahko pa zahtevate vrnitev denarja tudi s tožbo, kar pa bo dražje, ker bosle morali plačali kolke, ki jih pa v kazenskem postopanju ne bo treba. Moževa brezbrižnost za gospodarstvo. P. P. L. Mož ima lepo plačo, za ženo in olroke se pa nič ne briga in ne da ženi potrebnega denarja za gospodinjstvo, niti ji ne kupi polrebnih stvari. Vprašale, če bi se dale doseči, da bi se del moževe plače izplačeval ženi za gospodinjstvo. — Ako res zlepa ue morele pripraviti moža do lega, da bi izpolnjeval svoje dolžnosti napram ženi in otrokom, sa morete v to prisiliti etlMio potom sodišča, šele, ko bi bil mož obsojen na mesečno (plačevanje vzdrže-valnine in iste ne bi hotel plačevati, bi mogla žena zahtevati zaplenitev dela plače, ki bi se nalo njej izplačeval. Trošarina. J. Š. litim ua Sotli. Nimanro pri rokah proračuna savske banovine in vaše občine, zato vam ne moremo dati pojasnila o upravičenosti zahteve vaše občine, da plačate trošarino cd špirita. Ako z rešitvijo občinske uprave nisle zadovoljni, se pritožite. Kuluk državnega uslužbenca od zasebne imovine. P. I. S. Državni, banovinski in občinski uslužbenci so glede svoje privatne imovine podvrženi odkupnini za ljudsko delo, če plačujejo letno nad 100 Diin neposrednega davka, sicer pa so od zasebne imovine cestne obveznosti oproščeni. Ako so vas neopravičeno vpisali v seznam cestnih obve-zancev, se pritožile na okrajno načelstvo. Zaklenjena pot. D. Ž. C.- Skozi 35 let ste s svojim posestnim prednikom vred uporabljali slezo preko občinskega (ravnika, ki ga je občina' pred pe-timi leti predala vašemu sosedu. Ta pa je (ravnik za-gradil in za pot napravil vrata, ki jih je začel lani zaklepali. Od takrat ]»ti nisle več uporabljali, niti zahtevali ključa cd vrat. Vprašale, kako dolgo imate še pravico, da svojo priposesfvovano pravico do poli iztožile. — čim je sosed začel zaklepati vrata, je s lem javno pokazal, da se protivi izvrševanju služnosti te poli od vaše strani. V tem slučaju zastara pravica služnosiii zaradi neizvrševanja, ako vi v treh zaporednih letih ne uveljavite svoje pravice. Če vam torej sosed ne bi hotel izročiti ključa od vrat in tako ue bi priznal vaše pravice, ga morate tožiti v dobi treh let, odkar vam jc zaklenil pot. Posojilo dekletu. B. P. Ž. Spoznali ste dekle, edinko na posestvu staršev, s katero ste se mislili ludi poročiti, vendar ste pravočasno uvideli, da ona ni za vas. Med lem časom ste dekletu pospdili 500 dinarjev in je s (em denarjem plačala davke od posestva svojih staršev. Sedaj živite v drugem kraju in ste pismeno zahtevali povračilo dolga od dekleta, kakor tudi od njenih staršev. Dekle vam je odgovorilo, da j»čakajte, da bo poseslvo prevzelo, ker zaenkrat še nima nič. Vprašate, koga lahko tožite in kje morate tožbo vložiti. — Tožite lahko samo dekle, kateri ste posodili denar in ne njenih staršev, čeprav je ona s tem denarjem plačala davke posestva. Čc iniate pravico revnih, lahko vložile tožbo pri domačem okrajnem sodišču, ki bo tožbo dostavilo pristojnemu sodišču, kjer dekle stanuje. Če pa nimate pravice revnih, boste pač tožbo predali advokatu, ki 1» vse potrebno uredil, da ne bo vam Ireba potovati v dotični kraj. Bližnjica čez železniški mest. M. II. I. Preko vaše parcele, ki leži tik železniškega lita, pelje bližnjica preko železniškega mostu. Ljudje uporabljajo lo pot žc čez 30 let. Ker pa je prehod čez železniški most prepovedan, vprašate, če smete zapreti pot čez svo,o parcel®. Preli. d čez. železniški nasip in železniški most na mestih, ki niso posebej zalo določena, je policijsko kaziijiv in se taka pravica sploh ne da pri posest v oval i. Osebe, ki so doslej hodile preko vaše parcele iu železniškega nasipa, se gotovo zavedajo, da je la pot prepovedana in se je izogibajo, ce vidijo orožnik?. Vse le osebe — izletniki, kakor ludi domači posetniki. ne hodijo torej po tej stezi v zavesti, da je to njihova pravica, ampak le kradoma, zalo. po našem mnenju, niso nto kateri je Bog dal človeštvu v dar samega sebe. — Prva, a ne edina. — Kjerkoli se duša v darovanju sebe utaplja v božjo voljo, tam se obnavlja čudež svete hostije. Vsakdanje delo in trud za vsakdanji kruh postane prava resnična služba božja, katere višek je spreminjevanje zem-skega kruha v presveti, božji kruh dušam, za večnost ustvarjenim. — To velja vselej. Naš čas pa potrebuje prav posebno vidnega poudarka tej tolažilni resnici — Zato so se odjirla ženi in dekletu vrata pisarn in poslovnih prostorov, kjer gospoduje bog Mamon. ki nas tira vse v propast. — Temu maliku naj današnja, res moderna, s svojim časom živeča iji trpeča ženska duša na glavo stopi, in sebe v ta namen žrtvuje. Je to poj>o!na žrtev sebe. — Prava hostija postane, in le zato živi, da je vidna jjodoba nevidnemu Bogu tam, kjer so Njega samega pregnali. — Sveta, presveta naloga — grozna, a vsa božja! Dekle zmučeno, strpinčeno od dela, ki je s prekletstvom zaznamovano — ali se zavedaš svojega zvanja, ki je tako čudovito? — Sama kloneš pod veličino in težo tega bremena. — Res, Boga nositi je težko. Drugim Ga nositi, še težje. — Zato se pogosto, kar naj]>ogosteje hrani s Kruhom močnih, s presvetim Rešnjim Telesom. In Kristus bo živel, delal v tebi, in po tebi odreševal. Ti |)a živi, delaj in trpi v Njem in Zanj, da bi po tvoji žrtvi On spet zaživel in zakraljeval prav tam, kjer ga človeštvo naših dni tako bridko pogreša. Blagoslovljen bodi tvoj s trpljenjem zasluženi vsakdanji kruh, ki te spaja po skrivnostnih vezeh občestva z vsemi trpečimi sirom zemlje in še v trpečem onstranstvu. — V razkošni moči presvetega Rešnjega Telesa bodi v čudežno nasičenje in v odrešenje vsem, ki so Boga lačni, ])a se ne zavedajo te lakote — in vsein zasužnjenim od modernega ma-Uka, ki po odrešenju morda še vzdihnejo ne več. — Vsak dan daruj žrtev svojega topega poslovnega dela v ta namen, da bi bilo po sv. Rešnjem Telesu spremenjeno v kruli odrešenja mnogim, premnogim, ki so se usmiljeni Ljubeznii tako žalostno izneverili. — Prav kol se mora posvečena hostija v svojem bistvu uničiti, ko nam posreduje Boga samega — tako naj bo. tudi tvoje prvobitno življenje uničeno, če treba; da le služiš kot hostija Bogu, ki se te hoče v svojem velikem usmiljenju posluževati v rešenje že [»gubi zapisanega človeštva naših dni. Dan za dnem se tako daruj in moli! M. J. O!d Ogel Ko sem imel dvaindvajset let, sem na inserat v »Figaroju« dobil službo tajnika pri gospodu Ogelu v Parizu. Bilo mi je ko v sanjah: Ko sem namreč zjutraj prišel v tisti mračni ulici v njegovo mrko hišo. me jc stari gospod pogledal, jaz sem pogledal njega — in je dejal: »Lahko ostanete« _ Niti besede ne o pogojih, o dolžnostih. Pa kar samega me je pustil. Prišel je neki sluga, vpraša! sem ga in je odgovoril: »Jaz prav tako malo vem, ko vi, gosj>od. Ce vas je gospod Ogel sprejel v službo za tajnika, tedaj boste pač zgoraj stanovali.« In sem čakal. Knjige so bile tu — pa sem bral. Prinesli so mi čaja. Ko se je znočilo, sem šel v spodnje prostore in dobil nekega slugo. Smehljaje se je dejal: »Gospod se bodo morali navaditi potrpljenja. Gospoda Ogel a je težko dobiti za besede. Pojdite vendar na sprehod!« Tako približno čez teden sem dobil, prišedši domov, listek na mizi: »Gospod Ogel vas kličejo.« Tesno mi jc bilo pri srcu, ko sem stopil pre-denj. Dal mi je, da sem mu prebral nekaj pisem in kakor sem sklepal iz datumov, so ležala več tednov ondi. Ko sem vse prebral, je dejal gospod Ogel: »Hvala.« In kakor da me odslavlja. (To je bil moj »tajniški« posel. Gospod Ogel sploh ni odgovarjal na nobeno pismo. Saj jih tudi dobival ni dosti. Kolikor pisem sem mu prebral, so bila sama trgovska priporočila brez vrednosti, pa dopis radio postaje, pa majhni računi...) Le kdo je bil prav za prav ta gospod Ogel? Kakšne krvi? Francosko je po tuje izgovarjal. Nekoč me je nagovoril po angleško —■ pa sem ga — dasi sem Anglež — težko razumel. Ime Schmidt (v neki nemški prošnji za podporo) sem mu moral črkovati. Na to pismo mi je velel poslati 1000 frankov — pa šele čez štirinajst dni — pa brez j»dpisa. Dotični naj nikar ue zve, odkod je dobil podporo! - , Da je bil gospod Ogel bogat — je bilo jasno. Zadnjega v mesecu sem dobil na mizi izdatno jilačo v kuverti. Šofer! Ta je imel toliko dela ko jaz. In je bil takrat vstopil v službo. Krasni ameriški avto je stal v garaži — brez uporabe. Šofer je izpraševal slugi. Dejala sta, da se gospod Ogel bavi s knjigami. da je učenjak. Še isto uro so bile tc besede potrjene. Gospod Ogel me je (»klical in učenjak mi je zastavil dvoje vprašanj: »Ali Rousseau še živi?« in »Ali je sonce večje ko luna?« Nekega dne mi je naroči! gospod Ogel: »Povejte šoferju, naj se pripravi za dolgo vožnjo jutri ob osmih.« Tečno ob tej uri smo z veliko prtljage in s slugo odpotovali. Kraj: »Lyon.« Tu smo prenočili. Nato: »Nizza«. Tema dvema besedama ni gosj»d Ogel vso pot nobene dodal. Šele v Nizzi jc povedal natančnejši naslov. Zelo sem se začudil, videč, da je imel gospod Ogel tu imenitno vilo in še služabniško. Da sem se čudil? Saj se nisem mogel nič več čuditi. Več mesecev sem bil v tej službi, pa še nisem vedel, kako se moj gospodar prav za prav piše. Ne da bi mi ugovarjal, sem ga nazival Odžel, Edšel in Ogel. A v eni sarni noči sem nenadoma izvedel, kako in kaj je z mojim gosfmdarjeni. Spet smo bili pri morju — v Royanu pri Bor-deauxu. Tudi tu je imel gospod Ogel posestvo. Dejal mi je: »Glejte, da zberete kako družbo! Ob sedmih zvečer bi kvartali.« Taki zahtevi skoraj ni bilo moči ustreči. Pa sem imel izredno srečo: v Royanu je v Kazini v nekem salončku zmeraj dobili primerno družbo, ki čaka takega [»vabila. Dobil sem neko prav brhko Parižanko — ali je bila iz Budapešte? Dalje zakonsko škotsko dvojico in nekega Tirolca. Ko sem vse po vrsti vprašal, je vsak pritrdil: »Izvrstno!« Tedaj je bil gospod Ogel ves prerojen. Gostitelj prav za zgled in ena sama prijaznost. Prekrasna pojedina je bila. Nato smo sedli in začeli kvartati. Na desni in levi gospodarja sta sedela oba Škota, na desni in levi Parižanke pa medved in jaz. Bil sem židane Sredi poletja je... sredi dneva, v kotu neke ograje. Tik jired njo stoji hrast, ki se mu deblo zvija ko v obupu radi nesoglasja, ki je med njegovim mladim, rumenkastim listjem in črnimi, debelimi, krivimi vejami, ki sli-čijo arabeskam v debelih črtah. Za hrastom raste bohotno leščevje, temnega listja brez leska. To listje je tako gosto, da ni moči videti ne debel ne vej. Iznad leščevja se vzpenjata dva vitka, vedra javora ? veselo narezljaninii listi, rdečimi peclji in dolgimi priveski zelenih češarkov. Zadaj pa je gozd, zelena, enakomerna zaokrožena reber, kjer ptiči prihajajo in odhajajo. Ce ležiš v hrastovi senci in si naslonjen na deblo in gledaš po stezi — in nekdo res tako gleda zapaziš najprej svoje noge, nato najhno zajjlato nizke, bujne trave, potem veliko gručo kopriv in dalje tr-ujevo ograjo z velikimi, belimi cveti. In še vidiš leso, nekaj rženega polja, slednjič griček in nebo. Soparno je, ozračje kar mrgoli od gorkote in vse je tiho. Listje visi z drevja, kot bi spalo. Nič se ne zgane, le pikapolonica na koprivah migne in nekaj uvelega listja v travi se odvija v tihih, - trenutnih gibih, kakor da se krotoviči pod sončnimi žarki. Nagloma pride majhna, okrogla, temna pega na svetlosivo prst krtine. In še ena, tri, štiri, veliko, še več in vsa kepa je temnosiva. Vse ozračje je sestavljeno iz samih dolgih, temnih črt. Listje kima in se giblje, nato ko da nekaj zavre, završi: ploha! Vse se leskeče, bliska, vrvi. Listje, veje, debla, vse se blešči v mokroti. Sleherna kapljica, ki pade na zemljo, na travo, na leso ali kamorkoli, se raztrešči in razj)rši v tisoče majhnih biserov. Tu in tam visijo kapljice, se vc-...... . čajo, padajo na tla, se zbirajo, nastanejo curki, ki izginjajo v majhnih razpokah, se iztekajo v luk- nje, se odtekajo iz njih, jadrajo naprej in se mešajo s prahom, trskami iu listjem. Vso šaro zberejo, obračajo, |iuščajo na dnu. In voda druži liste, ki se niso še nikoli videli odtlej, ko so bili še v popju skupaj. Od suše skrčeni mah se odvija in je mehak, nakodran, zelen in sočnat. Ko tobak za nos-ljanje so bili prej sivi li-šaji. Zdaj se šopirijo v ličnih čopkih in se ba-liajo, ko da so iz brokata in se svetijo ko svila. Slak si je da! napolnili čašice do vrha, trka z njimi iti poliva koprive |» glavah. Črni, debeli, dobrodušni |>olži se hvaležno ozirajo v nebo, hrošči se čudijo, molčijo. Človek pa sioji razoglav v dežju in sprejema kaplje, ki mu padajo na lase, obrvi, na nos. v usta. In tleska s prsti j» dežju, dviga noge ko za ples, stresa vodo z glave in j»je na ves glas, ne da bi slutil, kaj poje. ln ko stoji in poje, ga meti temnim leščevjem ^leda majhna dekliška glava. '"» Čop rdeče svile je zamotan krog veje in zdaj pa zdaj poseže ročica j» njem. A le ploha dežja se usuje z vej na soseda. Drugi del svile pa obkroža dekliško glavo iu pokriva pol čela, zastira oči, se izgublja ined listjem in se mahoma prikaže v velikih zgibkih jx>d brado. Obraz je osupel, a se skoraj smehlja in že je nasmešek kro" oči — Kaj ji boš rekel? Kaj ji boš rekel?« pride misel sosedu v dežju. V trenutku zasliši lahen vzklik, naprej štrleča veja se zaziblje z vso močjo, obraz izgine in v leščevju šušlja dalje iu dalje. On steče in ne ve zakaj, a tudi ne poinisii, deževje ga je omamilo. In teče za drobnim dekliškim obrazom. Še na mar mu ne pride, da je to neka oseba, ki teče za njo; je le droban dekliški obraz. In ko teče, pride do grma; zagleda kos obleke »Kaj ji boš rekel?« mrmra in steče mimo grma. Nenadoma se ustavi, se zasmeje m se smeje v mislih nanjo. (/. ./. /'. Jacobsen, Mouent.) volje — ker se je gospod Ogel vendarle otajal in ker je bila Parižanka tako lepa. Imenitno smo igrali in se zabavali — konec koncev — ob treh zjutraj — smo se razšli! Tirolec je izgubil 200 angleških funtov, jaz sem jih dobil 100. Sram me je bilo, žaro me je bilo sram. Gospod Ogel je obsedel. Dolgo je molčal, nato jc spregovoril: »Kar ste nocoj videli, se vam je brez dvoma čudno zdelo, mogoče vas je celo zelo razburi'o. Mene je pa silno zadovoljilo. Prav rad sem v takih prilikah, časih celo zahrepenim po njih — namreč: da sem pn sleparskem kvartanju Nikar ne zarde-vajte — temu Tirolcu ni škodilo, da smo mu puščali kri! Pa čeprav bi mu — še kaj hujšega bo doživel! Zalo — ker je tako otročje zaupljiv. Da ni niti videl, kako na debelo ga je varala ]>rebrisana Parižanka! Oba Škota pa — vsa čast! To sta zares strokovnjaka. On in ona sta si sezula po en čevelj, brez dvoma sta imela take nogavice, da so bili prsti bosi. Saj sta si pod mizo podajala karte s prsti in še z nogami. Prekrasen sistem! Vendar je treba, da se človek vadi |jo več let v tem znanju, na-porno delo, veste, od devetih zjutraj do opoldne. Pa masaža je potrebna, freba je malo hodili, veliko spati, imeti sveže oči, pa prisebnosti vsak hip. To mora iti ko blisk — sicer ne zaleže, ne uspe. Predvsem: vaje! Pa kako sta si oba lej:o razdelila svoje delo: trikrat je morala ona dobiti, nato je on prav nizko nastavil, ji pritihotapil karte, on je pa izgubil. Ce je holel j>a on dobiti, je ona le malo sta vila. Pa vse kar tako! Da je bilo ko nič! Resnično, ta dva^sla mi bila všeč.« Kar lako kakor zamišljeno, je bil gospod Ogel razdelil karte, jih jasno in odkrilo položil na mizo: temu te, onemu one. Ostrmel sem. Kaj, kaj je bil gospod Ogel |»-glavar vseh slef>arskili kvartopircev? Brez dvoma je ugenil, kaj se mi podi j» glavi. Naglo je j»grabil karte, se nasmehnil in dejal: »To ie bilo nekoč... Zdaj sem že zdavnaj v irokoju. Ze več ko dvajset let. Le časih me piči — pa si pripravim takle večer in mi ni žal nekaj tisočakov .. Sicer se pa trudim, da popravim v starosti. kar sem zamudil v mladosti. Toda, vi niti ne veste ne, kako težko je človeku, da se izobrazi brez i»mcči!« (Roda Roda.) Kulturni obzornik Dr. P-ar: Dokumenti slovenske politične miselnosti po vojni L 1866. (Dalje.) 10. Einšpieler: Osnujino si stalni program! Začetkom avgusta so se bili zbrali na Dunaju nekateri vodilni slovanski jjolitiki k [»svetovanju — brez Slovencev. O leni »slovanskem shodil na Dunaju« so tendenčno poročali nemški centralistični listi. V Novicah se je 15. avgusta oglasil »iz Ljubljane« (str. 267.) Bleivveis in j»ročal: Raznesli so te dni celo njihov program, po kte-rem je namenjeno Avstrijo to stran Litave v tri skupine (grupe) razdeliti vsako s svojim skupinskim deželnim zborom, tako da bi češka, Moravska in šlezka delala eno skupino, Galicija s Bukovino dru go, in vse druge dežele tretjo skupino. Mi Slovenci bi po tem takem spadali z nemškimi Korošci, šta-jarci, Avstrijanci, Salcburžaui in Tiroljci v eno skupino. — Ne verjamemo, da bi v vsem tem le drobtinica resnice bila; saj ni mogoče, da bi nas Slovence naši slevanski bratje, in to brez naše ved-rosti in volje silili v družbo, v kteri bi se nam po vsi priliki slabejc godilo, ko nj?ga dni v rajnem dunajskem rcichsratu; kajti ondi smo imeli v družbi s Čehi, Poljaki in Rusini vsaj tovarše svojega trpljenja; a zdaj bi mi stali proti ogromni nemški večini* sami. Iz te moke ne bo kruha! V tako združbo mi Slovenci nikdar ne privolimo, temveč bi glasen prolest povzdignili že proti sami misli.« Ko pa je praška »Politika« prinesla med 14. avg. in 4. sept. ccto vrsto člankov z naslovom »Ani Wendepunkie der (ieci-hirhtp Asterrpirli«. je zavrelo v Bleivvtisu in zapisal je ogorčen v Novicah 29. avgusta (»Iz Ljubljane«)-. »«Politika» je prinesla te dni nekoliko razprav o skupinah avstrijskih narodov, v katerih s Slovenci ravna prav tako kakor z Nemci na Češkem! S tem pa cPc itika« kaže, da celo ne pozna pokrajin slovenskega naroda, ki ni nikakoršen vtikljej med druge narode, ampak skupna množina; pa tudi ne zna, da ima historično pravo, naj si bodi v «Notranji Avstriji« ali »Ilirskem kraljestvu». — Ako bi nas bila «Pressa» vredila tako, molčali bi bili: tako pa, č? tudi nikakor ne moremo verjeti, da je «Politika» in-špirirana po čeških pervakih, moramo v imenu vseli Slovencev očitno protestovati zoper njene nakane: česar nočeš, da se tebi zgedi, ne stori svojemu bližnjemu, je krščansko pravilo, ktero naj toliko bolj takral velja, kadar gre za srečo ali nesrečo b r a t o v o !« Bleivveisov poziv 22. avgusta bratom na severu je bil lorej umljiv in utemeljen, tembolj, ker Slovenci niso bili povabljeni na dunajski -slovanski sliod«, kar je Slovence zelo bolelo. To je potožil tudi dr. Teman v jjismu 21. septembra prijatelju Celiti dr. Pražaku, češ: »Dasi smo imeli o «slovanskem shOdu» na Dunaju različna poročila, nas je vendar Tvoje sporočilo naravno o tej zadevi najbolj poučilo. Vendar pa se je tedaj upam, da ne za dolgotrajno — razvit občutek. da veliki in večji slovanski narodi, Cehi in Poljaki - še vedno imajo manjše Slovence za premalo pomembne, da bi ž njimi mogli razpravljati o usodi Avstrije in političnih ureditvah.« To omalovaževanje Slovencev je bolelo tudi Einspiel°rja, ki se je po dolgem času odločil, da niše iz Celovca prijatelju dr. Jos. Vošnjaku v Slov. Bistrico 21. avgusta. To pismo jc še bolj zanimivo radi sočasnosti in vz|»rednosti z Bleivvcisovim pripisom Marušičevenm članku 22. avgusta. V njem namreč čitamo: •Bog sam je z nami; vse je šlo narobe in dru-gači, kakor so zakleti nasprotniki naši mislili in želeli: Avstrija je prosta nemških in italijanskih spon jn mora postati pe sili prava Avstrija pravična tudi nam Slovanom. Za to Avstrijo sem trdno ■ila! in pa še bom delal, zatorej sem pustil «Drau- post», ki trobi v nemški rog, akoravno imam škodo, da jo bom čutil vse svoje žive dni. Dozdeva se mi, da nastopi zdaj imenitna in odločilna doba, treba bode torej nap« • .iti vse žile in delati na vso sapo. Pa kako in po katerem kopitu? Ali se bomo držali starega programa ali bomo kaj premenili? Rad bi delal v duhu vseh rodoljubov. zatorej potrebujem pomoči od vseh strani. Neizrečeno mi boš tonj ustregel, ako mi naznaniš, kako je s tvojo knjigo,1 v kaleri boš program naš in delovanje naših jx>slancev razlagal prostemu ljudstvu. Kar je tiskanega, f»šlji mi — lepo prosim — brez odloga; kajti od vseh strani me naganjajo, "aj pišem kaj o naši politiki. Za gotovo vem, da so nas na Dunaju zbrani Slovani pozabili in prepustili Nemcem. Zatorej se pisari o nemški skupri, h kateri bi spadali tudi m i. Poljaci, Čehi. Hrvatje so skrbeli za se, nas pa pustili na cedilu. Trda pojde za notranje-avstrijan-sko skupino, tem trše, ko se bodo deželni zbori še prašali in o tem sklepali. Vi in mi smo gotovo izgubljeni, Nemci bodo vlekli k Nemcem. Kaj storiti v tej sili in potrebi? Ta nevarnost je za nas tem večja, ker so med. nami za narodne skupine marsikateri rodoljubi. Treba bi bilo. da se enkrat torej snidemo in s I o -žimo, kaj pcč?ti. Napravi kak shoc! in povabi znane rodoljube iz vseli dežel. Kar so delali drugi Slovani na Dunaju, kaj bi tega ne smeli storiti, postavim v Celju. Mariboru ali v Ljubljani ali kje drugod? Časi so grozno imenitni — so odločilni, zatorej — ljubi moj! —- preč vse, kar je nekaj mesecev motilo vzajemno in prijateljsko delovanje: Složno, složno! Razveseli me skorej in piši mi, da bom vedel v »Slovencu« zastran novih zadev in okolščin uvodn; članke pisati.« Na to pismo je Vošnjak takoj odgovoril. Novo Einšpieler jevo pismo Vošnjak ii po*cm nadaljujč i^i- 1 Slovenci, kaj hočemo* sli prejšnjega pisma. Cital je namreč v »Novicah« 22. avg. Bleivveisov poziv iu zato hitel s svojim načrtom. Preljubi moj! Hvala prelepa, da si me tako hitro razveselil; prav lepo prosim, da svoje dopisovanje nadaljuješ tako pridno, kakor nekedaj! Pisal si mi tudi kaj važen sestavek,'-' pa spet moram prositi, da mi dovo-ljiš še nekaj časa ž njim čakati. Priložim torej pri-djani listič, ki mi ga je poslal g. Svetec iz Ljubljane, da vidiš, kaj v Ljubljani mislijo. Po mojih mislili še ni pravi čas, da naravnost povemo, kaj mislimo. Poterpimo še malo! Nebo se bode gotovo razvedrilo. Povem ti, kaj jaz v sercu nosim. Vse programe, khrih tudi »g. Svetec« omenja, na rešeto vzeti in pri vsakem povedati, kaj pa je dobrega kaj slabega, blizo tako kakor so povedale »Novice«.:l To bi bila cela rajda sestavkov pod naslovom: Ali in ktero deželno skupino si bomo Slovenci napravili? Morebiti da bi se ti sestavki vlekli tje do inatičinega zbora v Ljubljani,* kamor pa moramo priti vsi slovenski redoljubi: tam bi si stalni program osnovali. Ti sestavki bi nam tudi glave pri misli zjasnile. Ali bi ne holel ti oviti sestavkov spisovati? Po-tregel mi bi pač ž njimi, jia skorej bi se jih moral lotiti. Ako pa volje nisi. prosim, da mi hitro naznaniš, da vem to reč drugači napraviti. Povem ti naravnost in prosim, da tudi ti meni vse naravnost poveš, sem za tvojo misel, pa tehtne so tudi Svetečeve besede: Lahko je izreči itd. ... rudeče sem jih podčrtal. Premišljujem in premišljujem, kaj in kam! Najbolj me straši, ker narodne skupine nam odpodijo Cehe, Polake in Ma-djare pa Hervale. Nemci bojo j>a tako luidi, da nas bojo na meh derli. Srčno tc pozdravljam: z Bogom! Ves tvoj V Celovcu 2S./8. 66. And. Einšpieler 2 Najbrž jc bil lo dopis »Iz Slovenske Bistrici 20. avgusta« v »Slovencu« 5. sepi., str. '285. Namreč Bleivveis v svojem dostavku 22. avg ' Sklican je bil za 26. september. Svatba Kurenčhuva Neška ma tud beseda Že več ko uro dolgo je ropotal preprost kole-seliček t» razvoženi, kamniti hribovski poti, ki se ie vila zdaj skozi gozdove, zdaj mimo travnikov, foršavi konjiček je počasi stopal dalje m se m zmenil za klice mlidega voznika, k. ga je PMal, da bi bolj pohitel. Na otepu slame, ki ie bd pokrit sstaro plahto, je sedel župnik Voziček je premetavalo zdaj sem zdaj tja po ozkem kolovozu, k. je ha* zavil v veliko, temno hosto. Izdelam obrazi dr-«rjev k. se ozirali in pozdravljali sklonjenih glav tistega, ki je pravkar šel obhajat nekoga v samotne hnbTedaj se je zdrznil tudi župnik in se je z očmi kar prižel na oči velikega, močnega lantina: »Ante, pojdi malo sem!« Oklevaje se je lantin približal. »Marica je poslala pome.« »Sem slišal, da je bolna.« . »Še dva dni bo živela — največ — je rekel zdravnik.«^ p^j^j v tja jn sukal črni klobuček v rokah. .... »Prisedi, Ante — z menoj se pelji!« »Zakaj pa? Jaz — ji ne morem pomagati!« »Ne pomagati - a veselje ji lahko napraviš! Razveselila se te bo in bo laže umrla. Videla bo, da si ji odpustil, da nisi več hud nanjo!« »Je že tako, gospod - da le garam in odpuščam, zmeraj odpuščam! In zdaj še tak greh!« Pa je le skočil na voziček, še preden je izgovoril zadnje besede. In koleselj je spet počasi lezel nav rcfoc r V hribih je obstal pred nizko, leseno bajto, kakršnih je bilo več po hostah. Bajtarji so hodili na dnino v dolino ali v vinograde jx> sončnih holmih. Župnik je skozi nizka vrata vstopil. »Zunaj počakal, Ante,« mu je dejal , Ante je stal na pragu. Plaho mu je begal pogled, ko je pomislil na majhno, ozko kamrico, ki je stopil zdaj župnik vanjo. O, kako natančno jo je poznal! Opolnoči bi našel v njej vse, karkoli je bilo ondi Tri leta dolgo je hodil semkaj. Tu na leseni klopci sta sedevala dan na dan, sleherni večer, ko sta bila oba utrujena od dela. Kočo je po-dedovala po starših in preživljala se je z dnino pri bogatih kmetih v dolini, ki so imeli ondi bogate njive, dehteče travnike in pašnike in vinograde vzdolž reke, ki je šumela tam spodaj jx>d hribi. Ante se je z žuljavo roko pogladil po telovniku in hlačnicah, da otrebi mah z njih. Da, tako je bilo. Ko bi odslužili vojake, bi se bila vzela, bi se bil poročil s tem čednim dekletom, ki je bila tako mikavna v beli ruti in snezno- belem ošpetlju. . A ko se je jjovrnil, je imela Marica malega. Ante je molčal, ko so mu ljudje to povedali, in je molčal bolj in bolj in je dalje garal in se izogibal bajte. . ... »Pa bi šel vendar pogledat, Ante,« mu je kdaj dejal ta in oni. . , »Zakaj pa? Sem hodil k njej, ko je bila sama. Zdaj ni več sama. Ce bi prišel k njej — saj bi jo ubil!« Vrala so se odprla: »Ante!« Marica je ležala v postelj« pri okencu. Črne štrene so se oviiale krog smrtnobledega obraza. Ante kar ni mogel spoznati umirajoče Marice, tako se je bila spremenila. A velike, ko noč črne oči so ga klicale, vabile, prosile, se vsesale vanj. »Kako ti je, Marica?« je zajecljal in jo prijel za roko. »Dobro — zdaj — zdaj, ko sn ti prišel!« »Kje pa je ...« Nalahno se je oziral po kamrici. Odgrnila je konček rjuhe in prikazala se je čudovito ljubka otroška glavica. Njen mali fantek! Smehljal se je v sanjah in tiščal majcene peščice na okroglo bradico. Dvoje življenj, dvoje svetov drug poleg drugega. To življenje je zahajalo, ono je vstajalo. »Čigav je otrok?« je zajecljal. »Francetov — iz rudnika. Obljubil je, da bo skrbel zanj. Pa se je izselil ko toliko drugih. Da bo denar pošiljal . Pa ni bilo glasu več od njega ...« »Baraba!« »Ante, zdaj pa ti dokaži, da si boljši ko on!« so svareče zadonele župnikove besede. »Kaj naj storim, gospod?« »Odpusti ji!« »Mdrica, vse je pozabljeno!« Spet jo je prijel za voščeno roko. Oklenila se je njegove roke in solze so stopile v njene prevelike oči. V levici je ležalo dete. Bala se je, da bi izpustila njegovo roko, bala, da je ne najde več. Tedaj je Ante s trudom spregovoril v moreči, svečani tišini: »Gospod, saj sc ljudje ločijo, a te dve roki naj se ne ločita več. Zvežite naju še bolj, pa naj Marica umrje kot moja žena.« Župnik je nemo prikimal in stopil ven. Zunaj se je oglašalo zateglo petje fantov, ki so se zdaj na večer vračali z dela. Župnik je dva povabil za pričo v kočo. In čez nekaj minut je bila Marica Antejeva žena. Ko se je zvecerilo, ji je odleglo. Ante je že začel upati, da bo Marica ozdravela radii velikega veselja. Toda samotna noč mu je vzela sleherno misel na rešitev. Molče je sedel pri postelji — dokler se ni zdanilo. Ko je sonce popilo roso z listja in trav, je Marica, ki jo jc kašelj dušil in mučil, slabela bolj in bolj. Ante je nekoliko zadremal. V jx>lsnu je začutil, kako je Maričina, že ohlajena roka, segla po njegovi. Ko se je zbudil, je bila roka mrzla in Maričine prsi se niso več dvigale. Otroček se je zbudil. Vzel ga jc v naročje in mu božal glavico, ko se je začel milo jokatii »Jokaš se? Ali se bojiš, mene se bojiš? Nikar se ne boj, saj nimaš — razen mene — nikogar na svetu. Boš videl, da nisem slab človek, niti malo ne tako hudoben kakor tvoj oče. Tj ga ne poznaš, a jaz ga poznam. Tvojih rocic se ne bo bal, a moje roke mii bodo že še povedale. Daj, le poglej jih, te moje pesti! Z njimi bom pretepel tvojega očeta. Ti se pa kar lepo igraj z njimi. — No, no, ljubček, le nikar se ne jokaj! Kaj hočeš, baraba je — toda — tvoj oče je pa le. In če imam tebe rad, tudi njemu ne bom mogel prav nič storiti. Zdaj f>a, kar poj-diva ven na sonce, k živim ljudem!« Odnesel je otroka v bližnjo kočo. »Mati. drjte fantku zajtrk! Zdajle se spomnim — saj niti ne vem ne, kako mu je ime?« In težkih korakov sc je odpravil na dolgo pot v bližnji trg. Ko je stopal skozi hosto, so ga iz-praševali drvarji: »Kako je z Marico, Ante?« »Poročila sva se.« »Saj smo že slišali, pa nismo mogli verjeti. Ali si se zato tako zakesnil?« »V trg grem.« »Po kaj pa?« »Po krsto za svojo ženo. Ponoči je umrla.« Plaho so zrli za njim. (Regina Krick.) Današnji fantie »Pet nič, ena ol, hšk!« »Ena nič. dve — dve — psk!« »Psk — šk — ahšk — dve — ol.« »Ne boš — tri — ol, osem nič, bsk!« Poslušam vpitje, gledam na vrt. Brc žoga. fre v zrak, žk v glavo, čk v trebuh, pumf na tla! »Ena ol, tri nič, psk, hšk, žk!« Podzavestno ponavljam v mislih in začnem sama: »Omsk — Tomisk — Je-nisej — Nagasaki — Jokahama — Nikaragua. — Hšk, pšk, pumf!« Kaj ie to? Ali »se gredo« zemljepis? Ali so to sovjetske kratice, ki so polne samih »sss«? Pa ne. tu je poglavitna črka »k«: hšk, Bsk, Psk, SKP. PK. Ali bk? Bk, bi bilo »bik« — ali se zmerjajo? Ali je to nova igra, kakor »angrle, bangrle, titakaka?« Ne, to ne bo. Na vsak način je poglavitna reč žoga. Za žogo je boj. Ali frči! Bolj se vrti, ko zemeljska obla p>o Dne 5. septembra je Einspielerjev »Slovenec« prinesel (št 71, str. 285) ».iz Celovca« sledeči odziv na Bleiwersovo pobudo, naj bi rojaki razmišljali o slovenskem programu: »Vojska bo Avstrijo vso prenaredila; vsa druga mora biti njena notranja in zunanja politika. Torej trka tndi na naša vrata vprašanje, kaj bo v novej Avstriji z našim slovenskim programom? Najimenitnejše vprašanje pa je za nas Slovence to, ali ostanemo tudi zanaprej tako razcepljeni po sedmih deželnih zborih ali f>a nas združijo v eno ali pa v več deželnih skupin? Odgovor dati na to prevažno vprašanje, ni tako lehka reč, premišljevati bode treba na vse strani. Torej bode tudi »Slovenec« začel to reč pretresovati in vabi vse vse rodoljube, naj ga v tem postu krepko podpirajo! Kar se nam pošlje in rasvetuje, bomo odkritosrčno razglašali, naj se glas slovenskih zvonov čuje na vse plati. »Prosta je pot», rekel je svitli cesar. Deželnih skupin, ktere se nam Slovencem ponujajo, je pač več: Stari oži zbor za vse dežele takrat Litave; — oži zbor brez Cehov in Poljakov, da bi fc*t sami Nemci in mi Slovemri vkup; — Notranja Abatrija, da bi imele dežele: Koroška, Štajerska, Kranjska, Primorska in Istri j a en občen zbor; — sedanje ministerstvo misti menda Kranjsko, Primorsko in Istrijo združiti v eno skupino z deželnim zborom v Trsitu; kaj misli s Koroško in Štajersko, ni znano, aH ostane vsaka za se ali pa se zlijete v eno? — Ilirska kraljevina: Koroško, Kranjsko, Primorsko in Istrija, — kaj pa bo s Štajersko? — slovenska marka, v ktero bi spadala ilirska kraljevina in slovenski del Štajerskega, in slednjič je pa šc Slovenija ali čisto slovenska skupina na podlagi narodnih mej. Naj rodoljubi vse to prevdarjajo, misli svoje naznanjajo in tako pomagajo, da se pravo zadene!« In Slovenec je res pričel že v sredo IZ sept. objavljati vrsto člankov $ skupnim naslovom »Naš program po vojski«. Nemci so bili res zelo hudi na ta objavljeni program, zlasti na oni članek s šifro A. U. O. (Svefec?), ki je bM objavljen šele 10. oktobra, dasi napisan že 1. sept. v Ljubljani. Nanj pa ie bila huda tudi B!eiweisova ožja družba dr. Gosta m dr. Totnan. O vsem tem in zakaj ni prišlo do stalnega enotnega slovenskega programa, kot ga je hotel imeti Einšpieler s svojimi somišljeniki, pa v — posebni knjigi. Da se slovenski politični voditelji po vojni I. 1866 niso mogli zediniti na en stalen politični program, je imelo zanje in vso slovensko politiko po letu 1866 — težke posledice! ... Udkar sm brala zadnč tiste Gustlnuve sajne, ga kar na morm puzabet. Nuč in dan ga mam pred učmi. Pa na smete rrtislt, de zalu, ke je biu ena cela nuč velepusestnk in je mou tulk eneh frboltarju in nhnh pumučniku pud saba. Iz tega s jest še glihe na strim. Take rči ubrajtaja sam pu-žrešn lde. Jest Gustl-na "brajtam sam zatu, Sv/f ke je res en člouk, ko- kr se šika, pa če prou nima spred in zad nč. Puglejte! Ce me Gustl sreča kje na cest, se m ztneri spuštliu udkrije. Pa ne sam udkrije, kokr se punavad dedci damam udkrivaja. O ne. On stop useli tud h men in m roka kušne, pa če se prou že ud mladeh nog puznava. Zdej nej pa eden reče, če ni tu res kavalir, kakršneh je zdej mal na tem božjem svet. Sej nč na rečem. Sej sa tud na svet še dedci, ke damam roke kešujeja, ampak sani takem, ke sa prou lepu pumalane in pa nohte morja mt prou lejju lakirane. Vite, jest sm jva u resnic čist ajnfoh ženska. Scer čedna ženska, nej me eden pugleda ud kere plati če, ampak skuzinskuz ajnfoh in z nubena žauba namazana. Kdur pa sam puštri-hane ženske ubrajta, ta pa ni nč prida. Tak člouk ubrajta holt sam žaube, na ena ženska brez žaub, pa pihne. Tu pa ni lepu, pa tud prou ni. En pušten in pameten člouk spuštuje tist, kar je u čluvek, če je kej prida, ne pa tist, kar je na nem. Vite, in tak člouk je Gustl. Zatu ga mam tud rada. Lejte! Zadnč sva se srečala na cest 28. oktobra, al kerga že. Jest s numare na morm nkol dobr za-merkat. Preh se je reki te cest Rimska cesta. Sevede tu ni prou. Za kua b se mogl rečt glih te cest Rimska cesta? Sej vnder use ceste peleja u Rim. Glih zadnč se je cez tu jezila tista gesj>a ud Kukavica, ke je biu sam kral za botra nenmu ta de-setmu fanle: »Za kua prauja lde glih te cest Rimska cesta?« je rekla. »Midva z možam ževeva že na vem kulk let not dol pr Dvic Mari u Pul, j>a pridem glih tku skoni usak let enkat u Rim. Nej prauja Ide usm cestam, de sa Rimske ceste, al pa nubeni. Gespud župan sa čist prou naredi, de sa ja prekrstil. Zadn čas je biu.« No, pa pest ima ceste pr gmah, nej jm prauja, kokr čja. Sam tu b še prusila gespuda župana, de b tud Karlou-jka cesta že enkat prekrstil. Sej u Karlouc se pride lud ud kere plati se če. En hodja, al se pa vozja, čez Štajnbrik, en f>a čez Nou mest De s pa gespud župan na boja zavle tega preveč glave belil kuku b ja krstil, jin grem pa rada jest tulk na roka, de jm svetvam, nej ja krstja za »Cesta Kurenčkuve Neške«. Kene, tista hiša, ke je bla že ud nekdej ta nar veči na Karloušk cest in sma ji reki učas in ji še dondons praurna »Vaserkusarna«, je bla ud naše mame. Pa Prule sa ble tud skori cele ud ne. Za kua b se na uhranu jx>1 tud ud naše mame sfmmin? Sej je bla fejst ženska, sam huda je bla ket turšk jx>f>er, keder sma ji utroc u Prulah usa trava putancal in putlačl. Astn, gespud župan, nej me ubugaja, uja vidi, de u prou. Prmejkukuš, kuku sm ja sj>et zafurala s tem cestam. Nkar m na zamerte. Jest na merm pumagat, če m ježek uide čist na druga plat, kokr ga čm zasukat. Jest sm tla sam puvedat, de sva se srečala z Gustlnam na cest na vem kerga uktobra. Ke se m je spuštliu udkrou in roka kušnu, kokr punavad, sva se pa prec na pulitka skubacala, kokr je že stara iblanska navada. Kene, jest sm ga prašala, i kuku misl on, de uja vulitve vn izpadle. On m je začeu f»a prec na douh in šrok deklamerat. Ta nar preh je segu ta nar mn ene p>etsfu let nazaj. Prpou-dvou m je, kuku je blu tekat. Prjjoudvou m je, de tekat ni blu nubeneh vulitu. Cesar je kar ajnfoh naredu enga al pa druzga, ker se mu je holt znou bi prliznt, za firšta, grofa, barona, al pa saj za ritarja. Dau mu je kašna grašina in pa en pnneren kos zemle z ldmi ured in mu reku: »Zdej se pa ku-menderi, kokr se veš in znaš.« Vulitu pa mende tud zatu ni blu tekat, ke je blu še premal uštari na svet. Taks, trušarin in drugeh takeh dubrot tud ni blu tekat. Usak je mogu holt dat ta deset del ud tistga, kar je sam prdelu, devet delu je pa nemu ustal. Pa ene par dni je mogu tud na grašakuvem pul delat. Zdej mama pa kuluk za plačat namest dela. Tku je blu u stareh časeh. Zdej te pa nube-den na praša, keder dauke plačaš, kulk teb ustane. »Tu te nism prašala, kuku je blu u stareh časeh. Jest b sam rada vedla, kliku misleš, de uja dons vulitve vn izpadle,« sm mu jest padla u beseda, ke ni tou nkoker jejnat ud stareh času pr-]x>udvat. »Viš, Neška. Tu je pa u božjeh rukah. Men b blu ta nar lubš, če b usi kandidati zmagal. Kdur bo pugoru, bo žalasten že zatu, ke ga je tulk ku-štal. Jest pa nubenmu, še sojmu ta narhujšmu sou-ražnke slab na prvošm.« No, vite, lde boži. Tak je Gustl. On je res ple-menitga srca. Zatu ga mam pa tud jest rada. Ne sam zatu, ke m roka kušne, keder me sreča. Al 1 zatu, ke je biu ena nuč velepusestnk. K ■E Sah šahovske prireditve v Ljubljani vesoljstvu. In neznansko jim sega v kri in mozeg in dušo in srce. Obrazi žarijo, oči se svetijo, jx>t lije curkoma f>o licih, po vratu. Čevlji so umazani, hlače povaljane, roke zamorske in: »Ena — ol, dve — nič, bsk, šk, fre, pumf!« To je žogobrc. Edino veselje, edina sreča naših fantov. Vse bi dali za en žogobrc ali nogobrc ali brežogo. Nič ne zaležejo grožnje, ne pretnje, ne prejx>vedi, ne kazni. Brc, tu, ena ol, dve nič — pumf na tla. Gol! To je nekaj. To že vidim. Gol — je sreča, jc največ. Gol! Da bi bil vsaj Golovec — na Golovcu so rože pa drevesa in tudi jagode in gobe. Ali pa je gol spet kaka kratica za Golovec? Pri nas namreč je vse v samih kraticah. Sedijo fantje za mizo in pravijo, ali bi se smeli inalo pogovarjati. Da so to skrivnosti, da jih ni poslušati. In res so skrivnosti, saj jih ni moči razumeti. »Kaj praviš,« začno, »ali bo zmagal Hašk ali Bsk?« »Kaj bo Hašk! Bsk ima deset nič, Psk še več. Hašk nič ol.« »Ali si neumen! SK pa Psk in Ks in ŠK so vsi več. Trapa ilirijanska!« »Norec primorjanski! Ti pa veš. kaj je Hašk, Psk pa Bsk!« »Včeraj je bilo deset nič, oni pa nazaj ol ol — bsk, šk, ena nič, in še trinajst ol!« Jaz nič ne razumem: ol — gol — ena — ol — pet nič, hšk, psk? Vmešam se: »Pa kaj to pomeni?« »To je šport, ni za ženske, sploh, prej, ko ste bili še vi mladi, niste bili za to. Šport je fest. Jaz bom zaslužil tisočake z njim.« »Res — minister pa doktor pa tako ni nič. Športniki so največ na svetu. Pa pusti nas. — Kako praviš, da je liašk?« »Seveda Hašk. ZSK in SKZ in SpK so šli rakom žvižgat. Vi ste pa sploh za nič! Bsk in psk.« »Trapa —« To sc pravi pogovarjati se — in so skrivnosti. Dobro, menim, tudi jaz, da jim bom dovolj moderna — alo s kraticami na dan! In utegne se zgoditi, da bomo jutri o kuhi govorili: »Danes bo prž kr, pa juh in mes z omk. Zvečer pa mek in kr pa kav z mik.« In utegne se še zgoditi, da bomo sploh o vsem govorili v kraticah. Ali bi ne bilo lep>o, če bi dejali: »Kako le|x> sij son; mord b dž. vet pih, oblk visk, krni kap pad.« Ali: »Obuj čev, bič ne trg, bš jx> r dob —« To bi bilo govoriti jx> s]x>rtsko ali žogobrčko. Praktično! Besede kratke — f)amet kratka — življenje pa je itak kratko! In bomo še krajše živeli »do smr, ko prid v gb«. Pa se še |xxlpišem s kratico — km. Šahovsko življenje v dravski banovini ima sedaj nalogo, da snuje šahovske zveze tako, da se bo v ! najkrajšem času zelo razširil šah pri nas. Pripravljalni odbor za ustanovitev šahovske zveze v dravski banovini si je postavil za letošnje leto nalogo, da ne bo samo ustanovil šahovske zveze, amfrak bo tudi organiziral več šahovskih prireditev. Prva večja šahovska prireditev bo že v začetku junija, pri kateri se bo borilo v matehu dvajset najboljših šahistov dravske banovine z reprezentanco savske banovine. Organizacijo tega mafeha bo v savski banovini prevzela jugoslovanska šahovska zveza. Ta prireditev ne bo samo za merilo moči šahistov dravske in savske banovine, ampak bo tudi važen kamen za stavbo šahovske organizacije vse države. Še večja prireditev je v načrtu za mesec avgust, namreč nacionalni amaterski turnir za leto 1935. Meseca avgusta bo tudi ustanovni občni zbor Šahovske zveze za dravsko banovino, ki se bo priključila Jugoslovanski šahovski zvezi kot njena podzveza. Vse te prireditve bodo v Ljubljani, ki bo tako letos STedišče šahovskega dogajanja v naši državi. V Ljubljani bo najbrž tudi trening jugoslovanske reprezentance za olimpijado v Varšavi, ki bo letos v avgustu. Reshevskv prvi pred Capablanco v Margaten Angleži so pred kratkim priredili turnir, na katerem so igrali mimo angleških mojstrov tudi Capablanca, Reshevsky, Klein in Mieses. Prvo mesto je dosegel s sedem in pol točke ameriški mojster Reshevsky, ki ni nobene partije izgubil in je v odločilni partiji s Capablanco zmagal. Reshevsky je znan, ker je že kot deček igral zelo dobro šah. Capablanca je dosegel zopet majhen neuspeh in se je moral s pol točke manj zadovoljiti z drugim mestom. Tretje mesto je dosegel najboljši angleški mojster sir Thomas. Odločilna partija v Oerebro V Oerebro je imel Aljehin nevarnega tekmeca v švedskem mojstru Ltmdinu, katerega se je otresel šele v drugi partiji, ki jo je igral zelo ostro. Aljehin — Lundir- 1. c2-c4, e7—e6; 2. Sbl— c3, d7—d5; 3. d2—d4, Sg8—f6; 4. Sgl—f3, c7—c6; 5. Lcl—g5, Sb8-d7 (do zapletene ne težke igre vodi dXc4, e4 b5 itd); 6. e2—e4 (ta varijanfa zahteva zelo precizno igro, ker daje tudi črnemu mnogo šans), d5Xe4; 7. Sc3Xe4, Lf8—e7 (v poštev pride tudi Db6); 8. Se4—c3, 0—0; 9. Ddl— c2, e6—e5 (zanimiva žrtev pešca, katere beli ne more sprejeti, ker bi prišel črni do nevarnega napada); 10. 0-0, e5Xd4; 11. Sf3Xd4, Dd8— a5; 12. h2—h4, Sd7—c5; 13. Kcl— bi, Tf8-d8 (bolj« bi bilo z Le6 takoj spraviti stolpe v kontrakt); 14 Lfl— e2, Da5—c7; 15. Le2—f3, a7—a5; 16. Thl-el, g7—g6 (črni mora vzeti belemu jx>lje 15, čeprav si pri tem slabi jx>zicijo); 17. g2—g4, Sc5—e6; 18. Sd4Xe6, Lc8Xe6; 19. h4—h5 (pešca na c4 črni ne sme vzeti, ker bi slerilo TXe7 in Se4), Td8xdl + ; 20. Sc3Xdl, Sf6-e8; 21. Lg5-h6, Le7-f6; 22. h5X g6, h7Xg6; 23. Sdl— c3, Le6Xc4 (na to pride beli do še močnejšega napada); 24. Sc3—e4, Dc7— e5 (bolje je bilo Lc4—d5); 25. g4—g5! (preti izguba črne dame z Sf6+), De5—b5 (preti Ld3, kar pa beli lahko brani); 26. Se4Xf6+, Se8Xf6; 27. Dc2—c3 (s tem je črni skakač privezan), Ta8—d8; 28. Tel—cl, Db5-f5+; 29. Kbl-al, Kg8-h7; 30. Dc2Xc4 in črni se je vdal. Problem št. 12: Kari Kubbet Mat v dveh potezah Več talne telovadbe UGANKE VstavJjalnica f rešitev) Slama se pri ognju vname. Zfogounrca Iz zlogov a, a. an. da, dij, do, drej, drn, e, e, ga. ga, i, id. in, ja, ja, je, ju, ka, ka. ko, le, le, lin li, lo, ma, ma, me, na. na. nar. nje, no, o, par, pe, f>o, po, po. rak, ri, rij, ro, ro, ro, ša, ška, ta, ta, la, te, ti, tri, va, ve, vi, zij, zuv sestavi 19 besed naslednjega [»mena: 1 jioganski svečenik, 2. ita- Pretekto nedeljo smo govorili o naravni telo-j vadbi, ki je pri nas prav malo poznamo, kljub temu, da jo zlasti otroci podzavestno veliko izvajajo. Isto velja za talno telovadbo, ki jo naši otroci prav tako sami izvajajo — brez učitelja. Kdor je že of>azoval otroke, ko se igrajo na travniku, je lahko videl, kako delajo »kozolce«, kako skačejo drug čez drugega, se postavljajo na glavo in roke, sploh so otroci zelo iznajdljivi v tem. Ce se spomnimo svojih otroških let, moramo priznati, da smo bili mi prav taki, da smo delali iste vaje, smo se prav tako igrali. Tako je že od nekdaj, tako je danes in tako bo tudi v bodočnosti. V predvojni dobi so mladino telesno vzgajali skoraj tako kakor odrasle. Iste vaje, isti program in prav malokje smo videli razliko med otroki in odraslimi. Vse je bilo zgrajeno po enem načrtu, jx> zastarelem kopitu in vsa telesna vzgoja ni bila toliko sama sebi namen, temveč se je mladina pripravljala za tekme, za nastope. Na kratko: predvojna telesna vzgoja je stremela za zunanjim efektom. Svetovna vojna je tudi v človeško življenje močno posegla. Tudi športno gibanje, ki se je po štiri- lijanski ognjenik, 3. vojaško znamenje, 4. kemična prvina, 5. šolski predmet, 6. moško ime, 7. štajerska |x>krajina, 8. nevaren človek, 9. važna listina, 10. dolžinska mera, U. škodoželjna nagajivost, 12. zračni pojav, 13. sobna cvetica, 14. moško ime, 15. francosko moško ime, 16. žensko iine, 17. časopisni poročevavec, 18. moško ime, 19. navdušena pesem. V prvi in peti vrsti navzdol bereš lep rek. letni svetovni moriji še bolj razširilo, ni bilo nedotaknjeno. Zato smo dobili prva leta po vojni vse polno širiteljev moderne telesne vzgoje, polno načrtov, knjig, ki se bavijo s telesnimi vajami. »Človek se mora sprostiti, človek mora v naravo«, tako je bilo geslo modernih delavcev glede telesne kulture. In med temi sistemi smo dobili precej dobrega, še več pa je bilo seveda slabega. In kar so izdali ti moderni reformatorji telesne vzgoje, vse so proglasili za novost, ki jc človeštvo še ne jx>zna. In tako je bilo tudi s talno telovadbo. Talna telovadba je že zelo stara, morda spada med najstarejše telesne vaje sploh. Sodobni učitelji telesne kulture so samo zbrali posamezne vaje ter jih izdali skupaj v knjižicah, katere so proglasili za najnovejše in najmodernejše telesne vaje. Čeprav ta njihova trditev ne drži, moramo biti tem ljudem i kljub temu zelo hvaležni za trud, ki so ga imeli pri zbiranju vaj za talno telovadbo, kajti s to zbirko vaj je spopolnjena vrzel v sestavu moderne telesne vzgoje, ki smo jo v prejšnjih časih tako zelo pogrešali. Otrokom in sploh mladini je ta telovadba nujno potrebna, odraslim pw more tudi samo koristiti ne samo radi zdravja, temveč te vaje so take, da zahtevajo precej spretnosti, prisotnosti duha in tudi poguma. Beseda talna telovadba že sama pove, da je ta telovadba na tleh, ki jo lahko izvajam sam, za nekatere vaje pa potrebujem enega ali celo več soigravcev. Je to najbolj naraven in tudi najcenejši šport, ki ga je treba razširiti brez ozira na starost in spol. Pridobivajte novih naročnikov! ? kako dolqo boS živel od lOO dvajseNefnih jih doseže: 11 — so. leta. 35 — 70. « 58 - 6o. 75-so. 40. lefo. Zastopstvo velike tvrdke za Beograd, Srbijo in Vojvodino — prevzame dobro upeljan zastopnik, Ponudbe na Kobe Gustav, Beograd Garašaninova 3. zavaruj sebe in družino? Med drugimi je »KARITAS« izplačala meseca aprila 1935 posmrtnine sledečih članov : Kac Mihael, Razvanje 22; Centa Anton, Dvorska vas pri Vel. Laščah; Lešnik Angela Nova vas pri Mariboru, št 5; Horvat Alojzij, Žikarce 67; Japelj Ivan, Domžale, Mlinska ulica 3 (ku'ančno izplačilo); Remic Neža, Obrije 8, p. Moste pri Ljubljani; Beg Terezija, Sp. Sečova 39 pri Rogaški Slatini; Destovnik Luciia, Šoštanj, Cankarjeva 4 (kulančno izplačilo); Pišsk Franc, Ribjek pri Mokronogu 5 ; Merlak Franc, Jesenice, Ruardov trg; Jugg Marija, Maribor, Tkalska 9; Zelenko Franc. Sp. Jukobski dol v Slov. gor. 3 ; Božja Leopold, Ljubljana, Karlovska 3 ; Kralj Marija, Tržič na Gor., Pot na Pilarno ; Viderg^r Andrej, Zg. Kašelj 2, p. D. M. v Polju. «1 KA&ITAS KARITAS' palača Vzajemne zavarovalnice, Ljubljana Maribor, Orožnova 8 8ALDA-K0NTE ŠTRACE-JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPB ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. ■a < se as a S NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA UL10A O U. NADSTROPJE F LIT aotooo k Ako Ti stenice ne dajo spati - SE NE ZANAŠA) NA NEUČINKOVITA SREDSTVA S slabimi in manjvrednimi sredstvi proti stenicam izgubljaš samo čas in denar. Odporne stenice uničuje samo najučinkovitejše sredstvo: FLIT. FLIT stenic samo ne omamlja, temveč jih gotovo ugonobi ter uniči njihovo zalego Zato uporabljaj zaradi zanesljivosti in učinkovitosti vedno le FLIT. — FLIT ugonobi vsak mrčes in gotovo pokonča nje govo zalego. — FLIT ne pušča madežev. Zahtevaj izrecno FLIT v rumeni ' konvi s sliko vojaka in črnim pasom- Za pravo pristnost vsebine jamči samo originalno zaprta konva. »FLIT Iti noicim i»C. NE IZDAJAJ DENARJA ZA POTVORBE! Vzemi na izlete majhno poootno kombinacijo: malo hoiipo z razpršilcem. tovarišu osrošKHi 5n Doumet voziChov. tovoirnEiii triKolIc 1» KovinossisKarstv« Izdeluje od navadn'h do vseh najnovejših modelov po naj iž ji H konkurenčnih cenah, ter prodaja in razpošilja na drobno in debelo Mtm Ca$€Ž, LfuMiana 1, Celovška cesfa Razpis Pripravljalni odbor za IL evharistični kongres v Ljubljani, Stanovanjski odsek, Masarykova cesta št. 12, pritličje, razpisuje 100.00(1 kg slame v otepih, povezane, suhe, čiste, brezprašne, franko skladišče Ljubljana, brez mestne užitnine, V ponudbah naj se tudi navede, če in po kakšni ceni bi ponudnik prevzel slamo po uporabi. Dobavni rok fiksen do 20. junija t. L Za striktno dobavo naj se po možnosti navede način kavcije. Ponudbe je poslati najkesneje do konca tega meseca._ Tudi v naši oodruin c Ljubljana. Miklošičeva cesta 5 (paviljoni lahko plačate naročnino za »Slovenca«. »Domoljuba« tn »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Važno za hišne posestnike in c rkvene konkurenčne odbore! Vse streiovodne naprave Vam preizkusi ter eventuelne napake popran po konkurenčni ceni z desetletno pismeno garancijo ANTON ROMlH Brzolav Romih, klepar. Maribor, splošno stavbeno in galanterijsko kleparstvo ter specialni odsek za napelievanje in preizkušnje strelovodov v Mariboru. Zadostuje dopisnica, da Vas obiščemo. Priporočam se tudi za vsa druga kleparska dela, kakor pokr,vanje zvonikov, pleskanje, popravila itd. Nenadkrlljiv uspeh «* mnogih tisočev dokazuje, da je Heinzelmannchen" physich/omni, ____ renovator za lase naiboljše sredstvo proti sivenju las. Steklenico za Din 50'— dobite v vsaki tozadevni trgovini Depot; COSMOCHEMIA - ZAGREB, Smičiktasova nI. 23. Inserirajte v ..Slovencu"! 9o izredno interni!) cena}} pohromana Kolesa ..GR1TZNER in ..ADIER nalbeiiSi šivalni siroti ..ADLER'* in ..GRITZNER* ETIUNC tlnbltana blizu Prešernovega spomenika (za vodo) Pouk v umetnem ve-zeniu brezplačen! Večletna garancija! Dolores Vieser 25 PEVCEK ljubezenska zgodba, mlade duše V vročih mislih niti ne opazi, da je pretekel že čeden kos poti iz mesta. Siva novemberska megla se kuha na zmrzujočih poljih. Kra — lcra — vreščijo vrane in lete proti ribniku, ki se mračno in grozljivo sveti v padajočo noč. Gore tonejo v temo; kakor da je vsa dežela sama neskončna, žalostna ravan — kakor da je nebo nedosežno daleč — vse sama megla. In v tesnem krogu te pušče, kolikor se je sploh še vidi, sredi nevidne neskončnosti stoji Ivan in zmrzuje in žari.--Saj je vendar ves svet tako prazen in mrtev. — In on tako sam! — Da bi bili vsaj mati pri njem! V trenotku začuti vso svojo samoto in zajoka. Togoti ga, da joka kakor mlada deklička, pa no more si pomagati. Oče je mrtev, mati daleč — sam ne ve kje, magister tako hud, fantički vsi lako tuji — tako vse drugačni kakor on. Ah, vsi ljudje so drugačni.--ln on bi tudi rad imel koga. Jasen glas v duši mu pravi, da ga je vendar Bog poklical, da mu torej ljudi kar nič treba ni. Toda ah — — Bog je daleč. — Kje je Bog? — Kar vidi, so fantički, šola; kar občuti, je godba in male radosti in bridkosti vsakdanjega življenja. — In to, kar je doživel oni večer kot tako resnično resničnost, se mu razliva med prsti v nekaj, česar ne more prijeti.--Ah — tega si ne bi bil mislil nikdar, da je romanje proti nebesom tako — tako — ah tako nič! Saj se komaj zaveda tega. No — rektor ga hvali in pravi, da je priden in pobožen — in pater Bernardin se veseli, da hoče »ostati duhovnik. Ampak to ni tisto — to ni! Kaj pa je potem? Žgoče, bolestno hrepenenje ga prevzame. O da bi se ga mogel okleniti in ga obdržati — tako, z rokami, in ga prositi: Ti, Jezus —! Pa česa bi ga prosil? Ah, da bi Jezus imel 1 rad Ivana in Ivan Jezusa? In še več! Vsa silna ljubezen njegovega osirotelega srca sili kvišku k Bogu. Nehotoma stegne roko in kljub temu, da ve, da ne more biti, upa, cla bo kaj prijel, — toda nič ni. Nebo sivo — dalja meglena in vse liho. In ker se zdi sam sebi tako sam v tej gluhi daljavi, poskuša klicati: »Pridi!« Toda komaj hri-pavo šepeta. In hipoma se zazdi sam sebi tako bedast in se okrene ter hiti proti mestu. — Pa hrepenenja v sebi ne more obvladati. —■ Rahel strah ga hoče prevzeti. — Kaj je to? Otrese se ga. Le skrivna želja se mu zbudi v srcu, da bi prišel kdo, da bi mu mogel vse to povedati. Se nikdar v življenju se ni počutil lako šibkega, kakor la trenutek. Ves strah pred magistrom se je razkadil. Nadeja se le, da bo prišel v hišo, ne da bi ga kdo opazil. Vendar ko gre liiimo župnišča, zasliši iz veže Pevskega doma govorjenje. Gospa Lilja govori. »No — sem si mislila, da je šel nemara k prečasti-temu; če ga ni bilo tjakaj, potem res ne vem, kje bi bil.« In potem — Deo gratias — saj to je pater Bernardin, ki zdaj govori: »Sem bil že na pokopališču, pa ga ni tam.« Nato vzdihne mala gospa: »Ah, da bi vsaj prišel, preden pride gospod iz krčme.« Tedaj plane Ivan v vežo; v zadregi pozdravi. Gospa Lilja rahlo klikne, pater Bernardin pa reče nekam strogo: »No, kod si ca hodil?< »Najprej sem bil pri kantorju — in potem — zunaj za mestom.« »Kaj ti ne pride na um?!« »Nisem — nisem mogel —.« Zagrize zobe v ustnice. Moj Bog, še eno besedo in zatulil bi. In tam na stopnicah stojita Jurko in Hinko. »Nisem mogel — veš, to je premajhen vzrok, da kdo razburi vso hišo.« S stopnic se vmeša Jurko: »Saj se ni nihče razburjal,« in kajpada laže, saj je bil sam še pred petimi minutami ves v strahu, da se ne bi prijatelj nemara spet pociganil. »Zdaj pa spat!« zaukaže pater Bernardin dečkom. Gospa Lilja obrne v svoji skromnosti besedo tudi nase in izgine s svečo na dvorišče. Fantički odropotajo v temi gori po stopnicah, Ivan je zadnji. Ko hoče pater Bernardin že oditi, skoči Ivan urno nazaj po stopnicah in narahlo potegne meniha za rokav. »Pater Bernardin!« Menih se okrene in reče pritajeno: »Kaj bi rad?« Ko Ivan zasliši dobrohotni glas in ve, da je z duhovnikom sam v temi, se mahoma ves zbega. Nasloni se na steno in zaihti. Kar se da nežno položi menih roko okrog male, od megle vlažne postave in vpraša: »Zakaj ihtiš?« Potem čaka potrpežljivo, da bo deček odgovoril. »Povejte, pater Bernardin — zakaj je to tako?« »Kaj pa?« »To — da je Bog — tako daleč od nas — in — in da mi ne gre, kakor sem si mislil.« Menih pomišlja. Ali je vendar to nenavaden otroki »Ti, tu skozi pride magister, pojdiva rajši gori; tam mi vse ooveš. je-li?* .i 4) 12 6 n ""* IO -X —' -t c .2 rt 2 ^ c o, £ -S O C v u. cn >v> Ctf J E i.S II e * Ji S" 1 et f I i 5 s "O« E £ •a ^ t H o D S Jt O JK C0 e Q> d £ K 3 .E •ot rj tn r- •s s 3 «j 11 « « >n k, o ce c "S a : ° e o- £ 0 -S -3 c n — js e 1 e s e- fcštniil 14. V malih oglasih velja vsnka beseda Din 1'—; ženitovanjskl oglasi Din 2"—. Najmanjši znesek zn mnli oglas Din 10"—. Muli oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se račune enokolonska, 3 mm visoka pelilna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. prašno olje in vsa druga olja, voščila za pode, steklarski in mizarski klej in vse druge potrebščine za slikarje in pleskarje v najboljših kvalitetah, še vedno najceneje v staroznani trgovini JANČAR trgovina: Mifclošiieva c. 4, nasoro?! Hotele Union in frančišk. cerkve Tovarna: Vidovdanska cesta št. 14. Gospodinja išče zaposlitve pri eni ali dvema osebama. Gre v župnišče ali k orožnikom Naslov v upravi pod št. 5184. V Slov.« a) Peče — pere in lika Somrak, Zaloška cesta 51, Moste. __(a) Krojač gre šivat na dom ali vzame delo na dom. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobro izvežban< 5370. a Sobarica išče službo za 1. junij_ v letovišču v Sloveniji. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Ptuju. (a) Kmečko dekle pošteno, z dolgoletnim spričevalom, želi spremeniti službo pri pošteni kmečki hiši; gre tudi k boljši rodbini; zna nemščino. Pismene ponudbe upravi Slovenca pod ■ Poštena št. 5393. (a) Kmetsko dekle želi službo k dobri družini ali v župnišče. Pišite na; Novak, Moravče 28. Gospodična z znanjem strojepisja, stenografije in nemščine, želi službo za junij ali julij, za majhno plačo ali kot prak-tikantinja. Dopise prosim upravi Slovenca« pod »M. K. 2« št. 5359. (a) Vrtnarski pomočnik išče zaposlenje. Naslov v 'ipravi »Slovenca« pod It. 5344. (a) Krojaški pomočnik išče zaposlitve. Naslov v upravi »Slov.« 5290. (a) Fant z dežele 17 let star. močan, išče kakršnokoli službo. Dete-lova 12, pritličje, Zelena jama, Moste. (a) Prodajalka dobro izvežbana v mešani stroki, išče mesta kjerkoli. Po potrebi tudi rada pomaga v gospodinjstvu. Nastop takoj ali 1. junija. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5300. (a) Prodajalka prvovrstna, verzirana v mešani stroki, izurjena v večji trgovini, išče takoj nameščenja. Ponudbe na upravo »Slov,- pod »Prvovrstna« 5230. (a) 500 Din dam tistemu, kateri mi preskrbi službo sluge, vratarja ali kaj sličnega. Naslov v upravi »Slov.« 5233. (a) Sprejmem služkinjo katera zna kuhati in še ni služila, v Mariboru. Naslov v upravi »Slov.« Maribor pod št. 1718. (a)! 14 lelna deklica išče službo k otrokom, k Elektroinstalater vešč previjanja motorjev, vojaščine prost, išče službo. Naslov v upravi »SI.« v Celju._(b) Resno gospodično z znanjem nemščine in srbščine, iščem k 10 letni hčerki. Ponudbe s sliko in prepisi spričeval na; Dr. Adolf Dukai, Stara Kanjiža. (b) dobri družini. Našlo upravi Slovcnca« pod št. 5123. (a) Periektna kuharica snažna iti pridna, z dobrimi spričevali, se išče k mali rodbini zraven sobarice, na deželo. Nastop I. junija. Ponudbe pod »Slovenija« 5211 upravi »Slovenca«. (b) msm Trgovskega učenca zd ravega, tiepok va r j en ega fanta, močnega, dobrega računarja, z dvema razredoma srednje (meščanske) šole, iz poštene hiše sprejme s 1. julijem Ivan A. Orosek, trgovina z mešanim blagom, Trebnje na Dolenjskem. (v) Tvrdka A. & E. Skabernc Ljubljana, javlja, da jemlje do preklica v račun zopet hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice, Ljudske posojilnice itd. IŠČEJO: Stanovanje v bližnji periferiji Ljubljane, eno- ali dvosobno s pritiklinami, eventuelno dve sobi, kjer si sama namesti štedilnik, išče mirna tričlanska družina. —-Ponudbe upravi »Slov.« pod »Stalna in reden plačnik« 5326. (c) Vložno knjižico Zadružne gospodar, banke v Ljubljani s saldom Din 72.319 prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod ši fro »Ugoden nakup« 5369 v centrumu Ljubljane, iščem s 1. junijem. Po , . . . , . možnosti z vodovodom in vrednostne papirje kupite n Ponudbe pod »So-al. pa prodaste najugod-, ji(|na stranka<< 5234 upra- Pctsobno stanovanje 5369.1 s pritiklinami (kopalnico) Hranilne knjižice 16 leten lant z dobrimi spričevali iz narodne šole, ki ima veselje do ključavničarske, jDOsebiro |)a do mehaniške obrti, išče učnega mesta. Ivan Oblak. Na Klancu št. 3, Vrhnika. (v) 15 leten deček priden in pošten, z dobrimi spričevali, se želi izučiti za soboslikarja. Prednost ima mojster, ki bi ga imel tudi poz imi. Jože! Jeraj, Vodice 55 nad Ljubljano. (v) Kuhinjska učenka od 18 lel naprej, se takoj sprejme. Hotel Mariborski dvor«, Maribor, (v) Prcvizijskega potnika ; ki --edno obiskuje vse kra- ^ 4 | je dravske banovine, išče j pletilno podjetje, Ponud-■ be upravi Slovenca« pod k 1 Dober zaslužek« št. 5367. Za prodajalko ali inkasantko ali tudi otrokom gre boljše dek! Dopise upravi Slovenca« Dekle pod Skromne zahteve« • . i„u. : ' , . pridno, pošteno, dobro lz- sl' >'1'1'_vežbano v šivanju, kuhi in gospodinjskih delih — Dekle vajena nekoliko kuho in vseli hišnih del, išče službo. Ima tudi veselje do otrok. Naslov v upr. SI. ' pod št. 5426. (a) Šivilja išče zaposlitve želi priti v salon. Po dogovoru 1 teden brezplač- pension no. Naslov v uoravi Slovenca« št. 5415. (a) In.koi sprejme boljša šivilja. Predstaviti se osebno s spričevali na Sv. Petra cesti 29/1. (b) Hlapec priden, pošten, trezen, ki zna opravljati vsa kmečka dela. z dobrimi spričevali, išče službo. — Naslov v '.ipravi Slovenca« pod št. 5410. (a) 16 letno dekle meščanskimi razredi, išče meslo učenke v trgovini ali kot jtouioč v pisarni. Naslov v upravi »Slov.« št. 516S. (v) nejc: Vaše dolgove pri denarnih zavodih izravnate s hran. knjižicami: Kapitale v gotovini ali hran. knjižicah naložite v I. hipoteke (8%) obresti), kakor tudi v industrijo, najvarnejše in najvestnejše: » Hranilnice rešijo svoje zmrznjene naložbe pri drugih denarnih zavodih: Posojila dobe drž. uradniki (brez jiredplačil) in eksportne tvrdke bančne kredite: edino jx)tom Bančno kom. zavoda Maribor, Aleksandrova 40. Strokovno, vestno in ku-lantno |>oslovanje. Za odgovor za 3 Din znamk. »Slovenca«. ODDAJO: Dvosobno stanovanje s pritiklinami oddam zakoncema z državno službo s 1. junijem. Pogoji; mir, snažnost, poštenje. Cena 250 Din. Vprašati: Ob Zeleni jami 11. (č) 2 dvosobni stanovanji z vsemi pritiklinami oddam za 1. junij. Moste, Detelova 8. — Vprašati: Velika Čolnarska 20. (č) Stalno službo dobi perfektna mlajša kuharica ali kuhar v izvrstni hiši v mestu na Gorenjskem — s takojšnjim nastopom. Plača po zmožnosti. Ponudbe s spričevali in sliko upravi »Slovenca« št. 5259. (b) Zastopnike Kuharica prvovrstna, ki popolnoma obvlada dunajsko in srbsko kuhinjo, se išče za na Gorenjskem. Dobra spričevala in priporočila prvi pogoj. Ponudbe z navedbo plače poslati upravi -Slovenca« v Ljubljani pod značko Pension na Gorenjskem« št. 5340. (b) Restavraterja najemnika, sposobnega, s kavcijo in delnim lastnim inventarjem iščemo za manjše termalno kopališče in letovišče v Sloveniji (restavracija, kopeli, stanovanja). Ponudbe na upravo zdravilišča Kra-pinske Toplice. (b) Fant marljiv in zdrav, se sprejme za vrtnarska dela. — Stanko Kranjc, Zg. Rad-vanje pri Mariboru, (b) Dekle srednjih let, izobraženo Mesarske obiti bi se rad izučil mladenič, 18 let star. Vprašali jc: Stražiščar [ožeia, Kožljck št. 13, Begunje, Rakek, (v) Vajenca za soboslikarstvo in ples-arstvo takoj sprejmem. Ljubi takoj Tržaška cesta 16, na. (v) 1 Kako postaneš šofer? Ako se vpišeš v J če-hovo šofer šolo na Tvr-ševi cesti 36 ki Ti pošlie na zahtevo prospekt za-stoni, |u) za prodajo angleških što-I in |iošteno, veščo kuhe in fov in dežnih plaščev iščemo. Dobro vpeljani zastopniki pri uradnikih in oficirjih imajo prednost. Pismene ponudbe z označbo dosedanjega poklica in referenc je poslati na Bardford«, Beograd — Vojvode Mišica br. 2. gospodinjstva, sprejmem. Ponudbe upravi »Slov.« l>od »Snažna in varčna« 5200. (b) Dve prodajalki za trgovino z mešanim i blagom na deželi, ki bi 'J^j pomagali pri gospedinj- _ '"J 1 šivu, sprejmem. Prednost r, , „ ., ! imajo pridne, poštene, Pekov, pomočnika | zvcstc ilt v prvi vrsti Sa-mlajšega, takoj sprejme j vinjčanke. Ponudbe pod pekarna Požar. Cerklje j »Savinja« .5331 na popri Kranju. (b) j družnico »Slov « v Ce- Prodajalka mešane široke, vajena tudi hišnih del in bi |x>ma-gala v gospodinjstvu, želi prcmeiiiti službo. Ponudbe upravi »Slov.« |xxl »Prodajalka« 5295. (a) Dekle srednjih let, pridno in pošteno, vajeno samostojne kuhe in vseli hišnih del, ki je že več časa vodila sama gospodinjstvo, išče službo. Cire tudi v župnišče. Nastopi takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo Slov.« pod Poštena iu dobra« 5204. (a) lov. Pcstrežnico mirno, snažno in pošteno, sprejmem za par popoldanskih ur dela dnevno. Nudim ji prazno sobo v liiši, ostalo po dogovoru. Ponudbe upr. Snaga in red Dekle za pomoč v trgovini, takoj sprejmemo. Mlajše prodajalke z znanjem nemščine iinajo prednost. Vprašati: Elektroton, pasaža nebotičnika. (b) lju. (b) pod št. 5117. b Gospodinjo izobraženo, samostojno in vestno, sprejme gospod z dvema večjima deklicama. Ponudbe pod Vestna go-ispodinja« št. 5430 upravi »Slovenca«. Trgovska pomočnica mlajša, zmožna ludi voditi inanjšo trgovino, s kavcijo v gotovini od 6900 Din dalje, dobi takoj službo. -Ponudbe upravi Slov.« pod Poštena 5431. (b) Zastopnike v vseh večjih krajih hano vine rabimo za bančne posle. Samo sposobni in z dobrimi zvezami naj pošljejo svoje ponudbe v podružn. »Slov.« v Mariboru pod Banka«. — Za odgovor 3 Din znamk. Šivilje dobro izvežbane, se takoj sprejmejo pri F. I. Gori-čar, Ljubljana, Sv. Pelra cesta 29. (b) Posojila ua vložne kniižice daie Slovenska banka Liubliana Krekov trg 10 Prodam knjižice Mestne, Kmetske in Ljudske posojilnice v Ljubljani Naslov v upravi »SI.« pod št. 5425. (d) Vložno knjižico Prve hrvatske na znesek 25.000 Din kupimo. - Ponudbe s pogoji v upravo > Slov.« pod »Konto« 5428. Hranilne knjige Mestne hranilnice v Mariboru, zamenjujem s knjižicam' Banovinske hranilnice ali posojilnice v Mariboru. Din 100.000. - Ponudbe upravi Slov.« pod ■Vloga Banovinske«, Maribor. (d) Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin se takoj odda mirni stranki. Tyrševa cesta 86. (č) Enosobno stanovanje in sobo s štedilnikom oddam. Šlepanja vas 50. (č) Enosobno stanovanje s pritiklinami oddam za junij. — Podježanii 17, 1 Moste. (č) Trisobno stanovanje s kopalnico, kuhinjo, posel sko sobo in pritiklinami se odda takoj ali kasneje. Informacije Dvofa-kova ulica 3, dvorišče, pi-sarna. (č) Stanovanje sobo. kuhinjo, drvarnico oddam do tričlanski družini za 250 Din. Aljaževa cesta 8, Sp. Šiška. (č) Dvosobno stanovanje veliko, solnčno, veranda, vrt, pariteti, elektrika, etio jrastajo ocl Ljubljane, oddam za ceno 380 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5304. (č) Bančne vlož. knjižice kupujemo in prodajamo po najboljšem tečaju ler izplačujemo takoj v gotovini. Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ul. 6.-II. Tel. int. 38-38. Naloge z dežele izvršujemo najtoč-neje- (d) Posredujem denar na hranilne knjižice vseli denarnih zavodov. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Telefon 38-10 Pismeni odgovor 3 Din. (d) Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseli drugih trgovsko ■ obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava in apro-bacija bilanc. Preskrba kredilov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina konccsijonirana komercijalna pisarna: Lojze Zaje, Ljubljana, Gledališka uli-ca 7 Telefon 3S-18. Davčne zadeve pritožbe, kontrola vplačil, nrošnir za nbrnke. odpis: Davčna poslovalnica Ljubljana, Miklošičeva 7-11. Kmetsko dekle |x)šteno, 26 let staro, na-obraženo, dobra gospodinja, s premoženjem, želi poročiti poštenega, boljšega državnega uslužbenca. Ponudbe upravi »Slov.« pod št. 5302. (ž) Vdova srednjih let, brez otrok, premoženja 120.000 Din -poroči boljšega gospoda s sigurno eksistenco. Resne ponudbe upravi »Slov.« Maribor pod »Krasni maj« Starejša gospodična samostojna, z gotovino in opremljenim stanovanjem išče v svrho ženitve resno poznanstvo s solidnim gospodom v stalni službi ali upokojencem 45—60 let. Samo resne, neanonimne dopise upravi »Slovenca« pod »Pošten značaj« 4500. Vdova s krasnim posestvom v industrijskem kraju - želi poročiti dobrosrčnega gospoda. ljubitelja otrok, z 50.000 Din gotovine. Dopise poslati s sliko upravi -Slov.« pod Zaželjena sreča« št. 5442. (ž) IŠČEJO: Prometno gostilno kjerkoli iščeta v najem ali j na račun mlada zakonca. Ponudbe upravi Sloven-« pod »Zmožna« 5345. Manjši lokal v Ljubljani vzamem v najem. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 5362. (m) Izjava! Pod pisan i 11 az nanj a mo, da nismo plačniki za dolgove, ki jih dela Karel Štrukelj ml. iz Most. Njegovi izkoriščevalci se pa bodo sodno zasledovali. Štefanija in Vinko Dolenc, Karel Štrukelj st., (o) "() c)s30 u>jso[b2 '3)sovv Kmečki ali valjč. mlin vzamem v najem na prometnem kraju. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mlin« št. 5412. (111) Gostilno in trgovino vzamem v najem. Ponudbe upravi » Slovenca« pod »Gostilna«- št. 5411. (m) Stanovanje soba, kuhinja, pritikline -oddam 1. junija. Zg. Šiška št. 143, Šetina. - Istotam pozneje stanovanje dveh sob. Enosobno stanovanje oddam takoj mirni stranki. Levstikova ulica 2. Trisobno stanovanje s kopalnico, pritiklinami, souporabo vrta, oddam takoj ali pozneje. Cena zelo nizka. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5419. (č) Opremljeno sobo takoj oddam. Vrhovčeva ulica 9. (s) Opremljeno sobico s posebnim vhodom, elektriko, oddam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5376. (s) Hotel Pension Osvald, Žirovnica — vabi cenjene goste na domače špargel-ne ler se priporoča za letoviški obisk, ker so letos cene pensiona znatno znižane. Zahtevajte prospek-te! (L) ULI1L Radio aparat ■» Horninhon nrodam ali zamenjam za motorno kolo. Alif Hinko, Trbovlio L Opremljeno sobo z dvema posteljama, in malo sobico poceni oddam. Aljaževa cesta 8. Sp. Šiška. (s) Prazna soba s parkeli in elektriko, se poceni odda stalnemu gospodu ali gospodični. Čopova 10. Sobo oddam dvema gospodoma z vso oskrbo po najnižji ceni. Gosposvetska c. 13, pritličje, vrata 25. Za mai' d'narja dost' muzke plošče grrtiniifone izpooolamo, .-.aiiie-ujavaiuo, proda-lamo in kupujemo ELEKTROTON '.ze. \ pasaža nebotičnika ODDAJO; Trgovina z mešanim blagom, dobro idoča, se odda lakoj v najem radi selitve. Vprašanja naslovite na upravo Slovenca« pod »Dobra trgovina na Gorenjskem« št. 5198. (n) Mizarska delavnica z vsemi stroji in orodiem se odda v najem s 1. junijem Istotam naprodaj vsakovrstne stavbne parcele. Vzamejo se kniižice tukajšnjih hranilnic. Po-izve se: 1. Oražem, Moste Slaščičarju z lastno obrtjo oddam lokal in delavnico v najem. Alešovec, Kranj. (Le osebni razgovori.) (n) Gostilno oddam v najem takoj ali pozneje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5342. Pisarniški prostori se oddajo v hiši v Dalmatinovi ulici, pritličje, s 1. avgustom 1935. Pismene poizvedbe pri upravi »Slovenca« pod Pisarniški prostori« št. 5378. (n) Trgovski lokal z opremo sc da v najem za 150 Din mesečno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5375. (n) Kmetski mlin petih tečajev in stanovanje v mlinu oddam v najem pod ugodnimi pogoji v Šmarci pri Kamniku - -Seskov mlin. (n) Gostilno dobro vpeljano, na prometnem kraju, oddam v najem. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 5346. Gostilno in trgovino v bližini Domžal oddam ženski v najem Ponudbe upravi .»Slov.« pod »Gostilna« 5222. (11) Cenen loka! s stanovanjem na periferiji se odda obrtniku. Naslov v upravi -Slov.« št. 5325. („) Pozor! Radi reklame za modno revijo napravim zastonj takoj več birmanskih ali za evharistični kongres pripravnih najmodernejših oblek za deklice do 15. leta. — Naslov v upravi Slovenca« pod št. 5377. r Kot sopotnik bi prisedcl k zastopniku z lastnim avtom, ki redno potuje po dravski banovini. — Ponudbe upravi Slovenca« pod »Polovica stroškov« št. 5366. (r) Zamenjam A.-Ž. panje nove, za majske ali junijske roje. Debeljak, Kodeljevo 8, Ljubljana. (r) V nedeljo vsi I na Fužine k »Štajercu«, j kjer bo domača zabava. | Za dobro pijačo in jedačo bo poskrbljeno. Na-svidenje! Anica. (r) Lokal na dvor cbrt ali oddam s jem v I škanska lšču za mirno pa za pisarno 1. junijem v na-.jubijnni, Franči-8. (n) Slavnemu občinstvu naznanjava, da sva olvo-rila nanovo urejeno gostilno pri Štefanu, starozna-na gostilna, Miklošičeva cesta- 4. Točila bova pristna dalmatinska vina iz Šibenika iz lastnih vinogradov po 8 Din liter. Na razpolago ludi dobra kuhinja. Se priporočava! — Brata Nikolič. (r) 1.3 letno deklico oddam za svojo ali v pomoč pri delu. Ponudbe upravi »Slovenca« pod » Sirota« št. 5402. (r) Za občutljive noge vam napravi udobne čevlje po zmerni ceni Ivan Dermastja, prej Pobeška, Cankarjevo nabrežje 13. Otomane od 430 Din naprej in vse druge tapetniške izdelke po najnižjih cenah pri D o I 11 i č a r v Št Vidu nad Ljubljano (nasproti cerkve). (t) jjST GRAVERSTVO j m ©ce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, divane in tapetniške izdelke nudi naicenejc RUDOLF RADDVAN tapetnik, Mestni trg 13. ri _ Ugodni nakup morsk«. v najem. 1 oimd-| trave, žime, cvilha zf 100« 5231 upravi | modroce in blaga za nrevlckc pohištva- Gostilna in trgovina sc odda be jkkI »Slov.«. Posestva Parcele so naprodaj ob glavni cesti blizu Krekove gospodinjske šole. -Pojasnila se dobe v imenovanem zavodu. (p) Na Ježici prodam tovarniško poslopje z obratom in inventarjem, ter 600 ar sveta, vse skupaj za 185.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5230. (p) Hiša s trgovino v industrijskem kraju — ugodno naprodai, tudi na knjižice. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5363. Kupim hišo — vilo okoliš Vodmat, Kodeljevo. Prednost hipoteka Mestne. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Resen kupec« št. 5397. (p) Lepe stavbne parcele prodam. Poizve se: Vižmarje št. 21, pošta St. Vid nad Ljubljano. (p) Parcela 6000 km- ob državni cesti, pri postaji, v bližini Ljubljane, poceni naprodaj (tudi na odplačila) ali se zamenja. Dopise upravi »Slovenca« pod »Parcela« št. 5391. (p) Prodam travnik Naslov v upravi »Slovenca« št. 5382. (p) Hišo eno- ali dvostanovanjsko, z vrtom, v Ljubljani, blizu tramvaja, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Majdica išče« št. 5364. p Majhno posestvo v Trbovljah, Loke 359 — Globušak — ugodno naprodaj. Lavrič Marija, (p) Stavbne parcele St. Vid-Vižmarje naprodai od 7 Din naprej. Vodovod in elektrika. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5437. (p) Stavbna parcela 500 m2, na zelo lepem kraju, naprodaj. Aljaževa 8, šiška. (pj Hiša xclo pripravna za trgovino, ob glavni cesti, poleg stavbne parcele, lepa lega. v bližini Bohinjskega jezera, naprodaj pod ugodnimi pogoji. — Naslov v upravi »Slov.« pod 5298. Posestvo v lepi, idilični legi, v okolici Dravograda, lepo urejeno, vodni pogon, okoli 9 ha zemlje, novozidano poslopje, lep sadonosnik, možno je rediti 5—6 glav živine, jc po ugodni ceni naprodaj. Poizve se pri Francu Grubelniku, čevljar, Dravograd. (p) Posestva, hiše, od 20.000 Din naprej, gostilne, pekarije, mline -itd. prodaja in kupuje Reali-lelna pisarna Ljubljana, Wolfova 1. (p) Parcela v izmeri 1000 m'-, v krasni legi na Brodil pod Šmarno goro, je po zelo ugodni ceni naprodaj. Več se izve v Vižmarjih št. 22. Priložnostni nakup po izbiri, treh hiš, stanovanjske in tudi pripravne za vsakršno obrt, se Vam nudi 16. maja ob 9 dopoldne na sodišču Vrhnika, kjer so na razpolago dražbeni pogoji. (p) Tridružinsko hišo tik Maribora ugodno prodam. Dopisi pocl »Zapuščen vdovec« 5335 na upravo »Slov.« Maribtjf. Družinska hiša dve veliki sobi, kuhinja, predsoba s pritiklinami, zelenjadni vrt, lepa lega, se da poceni v najem. Dragoš Štefan, grad Slivnica pri Mariboru. (p) Novo hišo v bližini Celja prodani zelo poceni. Dopise na podružnico »Slov.« Ce-lje 5332._(p) Parcelo zelo ugodno prodam. Tudi na hranilne knjižice. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stavbna parcela« št. 5441._(P) Dvostanovanjsko hišo novo, pri Črnučah, prodam. Naslov: Podbevšek Filip, Zg. Šiška 114. (p) Tristanovanjsko hišo lepo, z gostilniškimi prostori, velik vrt — prodam. Potrebni kapital 200 000 dinariev. Naprodai tudi več parcel. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5420. (p) Žago in mlin z vodno močjo, tudi izven obrata, kupim proti gotovini. Ponudbe na St. Spcndau, Maribor, Go-spojna 9—III. (p) Majhno posestvo v Spodnjem Radvanju naprodaj. Spodnje Radvanje 50 prj Mariboru. (p) Obširno posestvo gostilna in trgovina, za 200.000 Din naprodaj. Plačilo na obroke. Ponudbe pod »200.000« 5232 upravi »Slov.«. (p) Prodam vilo 10 minut od tramvaja. Letni donos 16.000 Din. Cena nizka. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5421. Hiša z gostilno lepe kleti in ves inventar, v ljubljanskem predmestiu - naprodaj, polovico v gotovini, polovico za knjižice Mestne hranilnice ljub-lianske. Poizve se v upravi »Slov.« pod št. 5427. p Vilo s posestvom tik kolodvora Št. Ilj, prodam, Naslov v vseh upravah »Slovenca«. 5435. (p) Tristanovanjska hiša nova, v Studencih pri Mariboru, naprodaj. Vprašati v gostilni pri »Amerikan cu«, Radvaniska c., Stu denci. (p) Hiša z gospodarskim poslopjem v Udmatu, Vodmatska cesta 15, bo naprodaj na sodni dražbi dne 17. maja ob 9 pri sodišču soba 16 Sodno je cenjena 57.671.20 Din, najmanjši ponudek 36.447.45 Din, vadij 5800 Din. (p) Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Tambur. instrumente rabljene, dobro ohranjene, kupimo. Navedbo instrumentov m ceno poslati: Bore Mavricij, Smarca 64, Kamnik. (k) Staro zlato in zlato zobovje kupujem oo najvišjih • dnevnih cenah. A. KAJFEŽ urar Ljubljana, Miklošičeva 14 Vsakovrstno zlato kupuje po naivišjib cenah CERNE, luvelir, Liub! ana Wolfova ulioa št. 3. Lohomobilo cca. 40 PS, v dobrem stan u, Kupimo. Ponudbe r. označbo kurilne ploskve in naj-niž ecene je poslati na Inferreklam d. d. Zagreli, Masarykova 28 pod K-3144 Slamoreznico kupim. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod -Rabljena« št. 5361. (k) Voz nosilnost do 500 kg, kupim. Ponudb^ upravi 'Slovenca« pod »Dobro« 5343 Kompletna jedilnica nova, prvovrstna izdelava, moderna, in opremi odgovarjajoča pisalna miza ugodno naprodaj. Ogleda se lahko ob delavnikih od 16. do 17. ure: Ljubljana, Bežigrad 15. (š) N«dimo vam v nakup zajamčeno solidno izdelane spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Najmodernejše, od fine do preproste izdelave, po zelo ugodnih cenah in z ugodnimi plačilnimi pogoji. Egidij in Karel Erjavcc. zaloga pohištva, Brod (poleg tacenskega mostu), št. Vid nad Ljubljano. (š) Spalnice moderne, orehove korenine, pleskane v najnovejši imitaciji, ter kuhinjske oprave - dobite naiceneie pri Andlovic, Komenskega ulica 34. Motorno kolo •Indian«, 750 ccin, s športno prikolico, malo voženo prodam ali zamenjam za manjši avto. Mr. Kozjak ml., Županja. Savska banovina. (f) 5 sedežni »Chevrolet« dobro ohranjen, poceni naprodaj. Garaža »Lojze«, Ljubljana. (f) Navijalni stroj rabljen, z 5—10 vreteni, in snovalni stroj, kupim. Ponudbe upravi »Slov,« Maribor pod »Tuzemstvo«. Lestenec kovinast ali steklen (tudi cerkven), z električno napeljavo ali brez, ohranjen, za 10 do 12 sveč, kupim. Ponudbe ipravi »Slovenca« pod »Lestenec« 5368, Avto »Fiat« 509 a štirisedežen, v zajamčeno dobrem stanju, zelo eko nomičen, rabi samo 8 1 bencina na 100 km, ugod no naprodaj. Naslov pove uprava »Slov,« pod štev, 5429. (f Prodam instrument za kapunienje ter daljnogled. Naslov upr. Slov.« Maribor pod št. 1715. (1) «1- Strtega srca naznanjamo, da je naša srčno ljubljena soproga, zlatu mamica, stara nnunica, tašča, gospa Mariia Peruzzi roj. Kral v petek, dne 10. maja, previdena s tolažili svete vere, po dolgotrajni muknpolni bolezni, sklenila svoje življenje, posvečeno edinole ljubezni in žrtvam do svojih. Pogreb blage pokojnice bo v nedeljo, dne IJ. maja ob 4 popoldne iz hiše žalosti v Gorupovi ulici št \ k zadnjemu počitku k Sv. križu. V I ju bi jan i. dne tt. maja 10V5. Rodbini: P K R U Z Z l, č K S NI K. U Gospodin e! Obrtniki! ne zamudite ugodne prilike. Zaradi izpraznitve zaloge odprodaiam iz skladišča razno kuhinjsko posodo, orodje itd. -po znatno znižanih cenah Slanho rioriancic železnina, Resljeva cesta 3 poleg Zmajskega mostu) vhod skozi dvorišče. . V račun vzamem ludi hranilne knjižice Kmetske in Ljudske pos. ljubljanske. Plinski motor z generatorjem za oglje, fabrikat Deutz, 18 k. s., malo rabljen a generalno popravljen, naprodaj za 39.000 Din franko skladišče Zagreb. Vprašanja je poslati na naslov: Tehnič-ka poslovnica Georg Kor-te, Zagreb, Primorska uli-8. • (1) Šivalni stroji jokromani, na krogljična 'ežišča, od 1600 Din naprej pri Franc Batjel, Ljubliana, Karlovška c, 4. Psico izredno fine volčje pasme, 5 mesecev staro, oddam. -Celje, Jožefov hrib 1. Starih koles ne kupujte, saj dobite za malo denarja že novo pri S. Rebolj in drug, Gosposvetska cesta 13. Za birmo najlepša primerna darila: ročne torbice, denarnice, kovčege — kupile pri Kravosu Maribor, Aleksandrova št. 13. (1) Posnemalnike brzoparilnike - na obročno odplačilo pri »Tehna« v Ljubljani, Mestni trg 25. Sprejemamo potnike! (1) Izredno dobra in cenena oblačila, moško perilo itd. — kupite najbolje pri P r e s k e r i u Sv Petra cesta 14. Volna, svila, bombaž stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana Židovska ul. in Stari trg. Prima štaj. perutnina pitane kokoši, kokoši za juho, piščanci (pohanci in za pečenje), pitani z mlekom v lastnem pitališču, vedno po konkurenčnih cenah v zalogi. - Stalni odjemalci dobe poseben popust. Kmetiiska družba v Liubliani, prodaialna Igriška ul. 3 (za dramo). -Telefon 21-05, odn. 37-55, Motorno kolo malo rabljeno, znamke BSA, 250 ccm — poceni prodam. Jenko Josip, kovač, Radomlje. (1) Rabljena kolesa ženska in moška otroške vozičke, šivalne stroje in še mnogo drugih predmetov, ki odgovarjajo večkrat novim, poceni prodaja in sprejema v prodajo ,,Promet" v Ljubljani (nasproti kri-ževniške cerkve). 15 A.-Ž, panjev obljudenih, pod ceno prodam. Verbec Jožef, Glin-ce cesta VII št. 4, Vič. (1) Žično vrv circa 40 mm debelo, circa 100 m dolgo, za zvezanje apnence, proda F. Cvek, Kamnik. (1) KOLESA si ogltjle pri tvrdki Ivan Jax ln sin, liubiiona Gosposvetska c. 2, Cena od Din 1000"— naprej. Istotam Vam je tudi na razpolago mehanič. delavnica Vaša ščelka za lase Vas opominja! ■ »aj Vam dan zidnim kale, koliko Valih la* ostane na njenih »Satlnah. v tem ja napaka? Morda rabita slaba sredstva I1 za nego las ? NI nlkako Čudo: neka vrste mast, ki na primer lase sprlme, prav s tam povzroiuje lomljenje las. Brylcreem deluje drugače. Qladi lase, Jih napravlja mehka In gibke, pa vendar desete, da frizura tako Izgleda kot telite. Blagodojnl vpliv na rast las se pokate prav kmalu I Flksativ za lase brez gumijevega lepiva J3L te Tricikelj in voziček (Platonvvagen), zelo ugodno naprodaj. Trnovski pristan 16. (1) Manulakturo v veliki izberi za pomlad in poletje nudi ugodno (drž. uradnikom tudi na obroke) — Oblačilnica za Slovenijo, Tyrševa 29 (hiša Gosp. zveze). Do preklica vzamemo v račun hranilne knjižice članic Zadružne Kam pa hitiš? vpraša prijatelj prijatelja. »Ali mar ne veš, da je tovarna Remec & C o. razstavila v svoji proda-ialni, Kersnikova ulica 7 krasne pohištvene izdelke iz upognjenega lesa, ki so izredno poceni! Glej, da ne zamudiš le priložnosti! Poceni prodam vsled opustitve trgovine okoli 400 rablienih, novo-pocinkanih vrčev za mleko, različnih velikosti, dalje Astra stroj za surovo maslo, malo topilno napravo za sir, hladilnik in basen za mleko; železno blagajno, parni kotel in bencinski motor, Bern-hard Adolf, Maribor, Aleksandrova 51. (1) Narodna noša kompletna — naprodai. Šušteršičeva 4, Moste. (1) 'iinmimiiiiiiiiiimiiiiiHiimiiiiiiiii. Umetna gnojila vseh vrst ter semena kupite po ugodnih cenah pri GOSPODARSKI ZVEZ! v Ljubljani, Tyrševa c.29 Najcenejšo opeko — ugodno plačilo — dobavlja opekarna Zg. Šiška, Ljubljana VIL (1) Večjo množino sena prodam. Klemene, Zgornja šiška 12. (1) Fižol za seme vseh vrst — in koruzo za seianjc dobite v najboljši kakovosti pri tvrdki FRAN POGAČNIK d. z o. z. LJUBLJANA Tyršcva (Dunajska) cesta št. 33 — Javna skladišča (Balkan) Harmonike malo rabljene — znamke Llibas«, trivrstne, trikrat glašene G C F — poceni prodam, Jenko Josip, k"-vač, Radomlie. (I) Splošna zelja vsake gospodinje Je brezpravno stanovanje, kar lahko odprav z ometom ali me-Ito iz prave žime, ki jili izdelujemo pri nas ŠIMENC MlftKO Resljeva c. 2 pri Zmajskem mostu. Gosnodinje! 5 do 6 Din Vas stane 1 kg domačega pralnega mila, če ga Ituhate z milnim ekstraktom «R u h a« po najnovejšem navodilu, ki ga dobite brezplačno v drogeriji R. HAFNER, Ljubljana VII, Celovška cesta 61. Več novih koles in triciklov — naprodaj P. Škafar, Borštnikov trg Rimska cesta, Ljubljana. Lesen kovček nov, fino izdelan, velikost 125x 27 x 13 — prodamo Primeren za prenos kakega prapora ali inštrumentov, Na ogled v Zamikov ulici št. 19, pritličje. (I) Ostalo blago naprodaj še ceneje. Naprodaj tudi inventar in lesene škatlic. A. Perschc Marijin trg 8. (1) Otroški voziček dobro ohranjen, naprodaj. Sv. Petra cesta 52. (1) Zlato moško uro moderno, s 15 kamni, poceni prodam. — Ponudbe upravi »Slovenca" pod »Redka prilika« 5422. (1) Športni voziček otroški, modern, bel, naprodai. Naslov v upravi ■ Slovenca« št. 5424. (I) Košnja pod Rožnikom se odda. Poizve se pri »Elite«, Prešernova ulica v Ljubljani. KRUH A ..TURIST" je vi rži, ostan svež 8—10 dni ajpriUladnejše ranilo za vetje skupino in izlete Anton r«icri«i rtannor, bemavsu-a 43, telet. 2824. Podružnice: Ulica X oktobra, trgovina Skaza, Olivni trg 14, Rotovi, Kova vas. Moško kolo dobro ohranjeno, prodam. Avsenik, Poljanski nasip št. 54. (1) Prodam omaro s steklenimi vrati, primerno za modi-stko, mlekarno ali kaj sličnega. Istotam prodam čevljarski levo-ločni stroj, skoro nov. — Omeio Joni, čevljarna, Marijin trg 8, Ljubljana. I Dve kompletni osi močni, struženi, 88 kg težki, kakor novi, prodam za polovično ceno ali zamenjam za drva. Prodam tudi veliko zajčjo kletko. Jenko Josip, kovač, Radomlje. (1) Lapa priložnost za birmance in botre Sukno po 14 Din m dobite v Trpinovem bazarju Maribor, Velrinjska uiica 15 Narodne r.vbe za manifestacije na svečanejši izraz — izdeluje i u prenovi modi tka SL&Bitt A AftiJA Gosposka 5 — Ljubliana v gotovini proti primernim obrestim, amortizaciji in vknjižbi na prvo mesto na posestvo in restavracijo v prometnem kraju Slovenije, vrednima Din 1,000.000-—, iščem za takoj. Dopise na upravo „Slovcnca" pod značko „Posojilo Din 320.000-—"/5275. Pridobivalte novih naročnikov) Tinekove in Tončkove prigode 28. Dečka se hočeta izkrcati Gospod kapitan, je dejal Tinček- midva sva žc na cilju. K divjakom sva bila namenjena, zdaj jili imava pred nosom. Dovolile, da odideva k njim. Ali si znorel? je zarentačil kapitan. -Sani ne veš. kaj govoriš. Divjaki vama pri živem telesu oderejo kože. Mislite, da sva strahopetca?- ee je Tinček moško vzravnal. Prav nič se jili nc bojiva. Saj imava puške s seboj. »S tistimi pihulniki bosta pa res ustrahovala divjake lioliol *e je zagroholal kapitan. Dečko bodi pameten in ne sili v smrti. Dalije (gomolje) raznih vrst dobite na vrtu učiteljišča. Resljeva 10, Ljubljana. (I) Narodno nošo za 4—6 letno deklico prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 5348.. (1) Zdravo, suho seno v balah proda L. Noušak, Bos. Dubica. (I) Kopalne kadi po 130 Din, trpežne m trajne, nudi klepar A. Čo-kerl, Ljubljana, Vidovdan-ska cesta L (I) Starinske avbe pasove, rute in kompletno narodno nošo prodam. Popravljam tudi avbe — Dcrnovšek, Sodarska 2. (1) Pustimo za trenutek naša dva mala junaka in vrzhno pogled v taborišče divjakov. Kakor vidite, je to ljudožrsko pleme žc dokaj napredno in utodeinizr aiio; celo star, polomljen avtomobil imajo in prometnega stružni!,-« •/. batom, ki urejuje promet kakor v velemestu .. Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev. 16. Telefon 33-13. Priporoča se cenjenim gostom krčma - vinotoč »URBAS« v Slomškovi ulici 13 poleg Mestne elektrarne. Odprto vsak dan do 24. ure. Točijo se izboma vina ter pivo in žganje. Mrzla in gorka iediia. Cene zmerne — postrežba točna. Velika izbera SVILE v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bluze in perilo Pri »Skoffu« Ljubljana ® Vi Okovje za stavbe in pohištvo, klej itd. izberete naiceneje, tudi na knjižice, pri »Jeklo«, Stari trg Otroški vozički otroške postelje in mizi ce, triciklji itd., - poceni pri S. Rebolj in drug, Liubliana, Gosposvetska cesta št. 13. Bunašho iucerno domačo črno deteljo, travna in druga semena za polje dobite pri tvrdki FRANC POGAČNIK d. z o. z. v Ljubljani, Javna skladišča (Balkan) Tyrševa (Dunajska) c. 33, Malinovec pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI Ljubljana, Dunajska c. 6, Za mafske izprehode naludobneiši čevlji ^ ti v Oseba srednje starosti, ki ie več let oskrbovala službo hišne strežnice — snažfla sobe, kurila peči, ličila tla i. dr. — v večjem podjetju, želi nastopiti podobno službo takoj Pride se lahko predstavit. Spričalo na razpolago. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Služba«. Pllse za volane v različnih gubah Speclelnl enlel pajčolanov. rut, šalov, oblek rt nI entel vložkov in čipk Speclelnl aiur za žepne robce AZurlronle prtov, volan i. t. d. Predtlshanie ženskih ročnih del — lepi vzorci, čist tisk Vezenle monogramov. zaves, perila z najfinejšo in najlrpežnejšo prejo. Žepni rnDCl komad Din 2"—, Din 3-—. Din 3'50, Din 5 — in Din 6"— Za naše kvalitetno delo nizke cene in hitro postrežbo se Vam izplača pot k Platen & Hikeš, Ljubljana samo poleg hotela Štrukelj Cenjenim gostom se priporoča: Restavracija hotela „Unicm" Prvorazredni lokal v Ljubljani, priznano prvovrstna kuhinja, izborna vina in pivo: ležak in bok; ccne zelo nizke, postrežba absolutno točna. Točilnica hotela „ Union u Vsak dan sveži gulaš, vampi, obara, rajžec itd. a 3.50 Din. — Kosilo: juha, goveje meso, prikuha 8 Din: pečenka, salata ali prikuha 10 Din; tudi v »štiblcu« in »rožcah« je zelo prijetno. Unionska klet Izborna vina od 10 Din naprej, gorka in mrzla jedila gostom vedno na razpolago, ccnc skrajno nizke; prepričajte se, prosim. Hotel „Bellevue u Najlepša razgledna točka v Ljubljani; renomirana kuhinja, izborna vina in pivo; lepe čiste tujske sobe, pension od 50—60 Din. Krasne terase, lastni gozdni park, avto-garage, kopel v hiši. Izreden užitek za letoviščarje. Zahtevajte prospekte! Cenjenim gostom se priporoča Telefon inlerurbnn 30-42. Pero Sierk hotelir, restavrater in posestnik ZNIŽANE (ENI dvokotes, otroških, igračnih, invalidskih vožčkov, prevoznih triciuljev, motorjev, šivalnih strojev. — Ceniki franko! TRIBUNA" F. BATJEL, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana. Karlovška ccsta 4, Najprijetnejše letovišče na morjn nudi Hotel VILA LUCIJA Aleksandrovo, na otoku Krku Pension od 50 Din naprej (vse takse vštete). Sezona od 1. maja do 30. septembra. Restavracijska terasa nad samim morjem. Hotel je last renomirane slovenske tvrdke. Zahtevajte brezplačne prospekte pri Putuiku ali pa pri direkciji hotela. ranah, poškodbah, opeklinah, hrastah, lišaiih, turih, starih ranah ortirn Hin OD _ V Ifikamah. Po nnot-norn O otol/laniri Din Rfi'. Pnnonn unii^i^o št. tBPOšlie brezplačno „FITqn" dr. z o. z.. Zaci morate s sigur- CITAMIM" vseh ■ uiauai| fvvavam■ ■ j wprwniaa>w>H| ■■■ HW1UII| mmm*mm mmm m m~m.-mmmm nostjo UOOroblti ,,■ ■ I Vnll 1^1 Steklenica Din 20 - v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici Din 50 -. Poučno knjižico št. 15 pošlje brezplačno „FIToN" dr. z o. z., Zagreb 1-78. (HeK.pod Sp.br.i28i od 28. vit. 19331 Pri wseh /a »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cefc. Izdaintflli: Ivan Rakoveo. Uredniki Viktor Cenčič.