^/AND (~'/u6uce..* KO. 205 H/H’E f m— H O M E AM€RICAN IN SPIRIT JF0R€IGN IN LANGUAG6 ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 24, 1962 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R STEV. LX — VOL, LX Kifajci prodirajo še dalje čei mejo Indije Rdeči Kitajci so zavzeli večje število indjijskih ! mejnih postojank in prodirajo dalje v Indije. Peiping voljan začeti razgovore. NEW DELHI, Ind. — Kitajci so z množičnimi napadi zavzeli Večje število mejnih postojank, 'K drugih pa so se Indijci umak-hili iz strategičnih razlogov. 'Trdno se Indijci drže v delu Lanska in delu na severovzhodni ^oji, kjer so Kitajci odprli v po-hodeljek še tretjo fronto na ped-r°čju tik ob burmanski meji. Predsednik indijske vlade Neh-ru je v ponedeljek v kratkem govoru indijski javnosti oblju-'kil, da bo Indija branila svojo Svobodo in da bo končno brez dvorna zmagala. Med tem kitajske čete izrato-Ijajo svojo številčno premoč in Prodjraj0 dgjje Kitajsko obram-^rro ministrstvo je samo objavi-°> “da se kitajskim mejnim stražam ni treba več ozirati na krivično MacMahonovo črto”. ° kod mislijo Kitajci prodira-rdso povedal^ priznavajo pa, se indijske čete ogorčeno u- Pirajo. RRJ*jci iso uporabili tanke Indijske obrambne enote so PUšle v stisko, ko so Kitajci Ladaku vrgli proti njim, po-errV.ko so zavrnile dva mn®žič-118 kitajska napada, tanke. Mo-rak so se ukaniti) ker niso imeli Potrebnega orO'žja za obrambo. ° indijskih poročilih so Kitaj-C| Ponekod prodrli do pet milj k ofooko na indijsko ozemlje. er je to visokogorski svet, je Pet milj gotovo velika razdalja. Predsednik indijske vlade ehru se je baje obrnil v Mo-k'Vo na posredovanje, ne da bi aJ dosegel. Veliko vprašanje e’ ee' bi Mao sploh kaj dal na ^^sredovanje Hruščeva, s kate-01 sta skregana. wiping •ponuja pogajanja Sa aicla rdeče Kitajske med tem ^ iziavlja, da je pripravlje-to ^0n,^a'ti spor” z Indijo po-razgovorov, seveda na te-tee 'IU nj8nik zahtev. Indija je Vr, sorinnjim spopadom za-^ 1 a in le malo verjetno je, a jih sprejela sedaj. Aziji gledajo z zanimanjem Novi grobovi Frank Krolnik V ponedeljek zvečer je umrl v Euclid Glenville bolnici Frank Krolnik, star 72 let, stanujoč na 412 E. 146 St. Rojen je bil na Spodnjem Štajerskem. Bil je upokojen. Preje je bil zaposlen v Lincoln Electric. Tukaj zapušča soprogo Margaret, rojeno Marolt, sina Johna Podrižnik v Mentorju, hčerki Mrs. Shirley Ben Bella poudarja svoje bralstvo s Kubo Vodnik Alžirije, ki uživa obilno pomoč Združenih držav, je po vrnitvi z obiska v Združenih državah in na Kubi poudarjal bratstvo Alžirije in Kube. ALŽIR, Alžirija. — Alžirija je po dolgi državljanski vojni Taylor in Mrs. Mildred Stewart i'P03^3 v iu^iu neodvisna. Po ter devet vnukov. Bil je član !borlbi med vodniki uPora ie Pre-društva Blejsko jezero št. 27 SDZ in Carniola Hive št. 1288 The in jndi radovednostjo na kitajsko- jo sP°PatI> tega se zaveda-Dej^.ko v Peipingd kot v New j. ------o----- Monako se še upira 02na1viONA,KO' ~ Francija je “jj. Cllf) 'kneževino Monako za č^^tvo” in zahteva, da pla-ki P°®tne pristojbine, •tako Va^.0 za inozernstvo. prav Bl0V]. Udi Za vso pošto, ki je na-j^na v Franciji za Monako. ra f 62 ^ainer se še vedno upi-etlakanC0Ski zaktevi po uvedbi kot gSa. doh°dninskega davka, nvem3 ^ma Francija, s katerega jetja ° vne bodo francoska pod-čišča ^skaia v Monaku zato-Pred davki v Franciji. Oblač; n°, dež pomešan s sne- gom i\ pomešan s sn ■ Naj višja temperatura 45. Macabees. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:15 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. in ob devetih v cerkev Marije Vnebovzete, nato na pokopališče All Souls. Nick Stojkovich V Euclid Glenville bolnišnici je umri 77 let stari Nick Stojkovich, ki je imel dolgo let krojaško delavnico na 614 E. 200 St. Pokojni je bil doma v Ljubko-vem v Banatu, od koder je prišel sem 1. 1910. Žena Kata mu šlo vodstvo dežele v roke Ben Belle, na katerega stran je stopila redna armada pod poveljstvom polk. Boumediana. Novi vodnik Alžirije se zaveda, da je Alžirija v gospodarskem pogledu čisto na tleh, da jo more rešiti iz tega le pomoč svobodnega sveta, vendar bije vneto na strune mednarodne komunistične politike. Tekom obiska v Združenih državah ga je sprejel z vsemi slovesnostmi sam predsednik Kennedy. Ben Bella je nato odletel na obisk na Kubo, kjer se je zavzel za opustitev ameriškega Amerika zahteva odstranitev vsega napadalnega orožja s Castrove Kube je umrla 1. 1956. Tu ni zapustil vojaškega oporišča Guantanamo nobenih sorodnikov. Za pogreb skrbita njegova prijatelja Mr. m Mrs. Michael Racanovich. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v petek ob 1:30 pop. na Hillcrest pokopališče. Gyrus Eaton razposlal vairiia za sprejem Nifcfle CLEVELAND, O. — Znani in-riustrijalee Cyrus Eaton je menda razposlal 125 vabil na banket v New York prihodnji na Kubi. Iz Havane se je vrnil v New York, nato pa odletel Ob prihodu sem je iz- domov. javil, da bo Alžirija pod njegovim vodstvom hodila z reko v roki s Castrovo Kubo. svetovni vojni in njihov peseg v zahodno' hemisfero dejal; “Mi Pri tem živi četrtino alžirske-jše vedno upamo, mi še vedno ga prebivalstva od živil, ki pri-'molimo, da bi se bilo mogoče bajajo brezplačno iz Združenih držav. De Gaulle je v te$n pogledu dosti pametnejši. Ko je gvinejski Sekou Toure pred nekaj leti zabavljal čez Pariz in se ločil od Francije, je De Gaulle odpoklical Francoze iz Gvineje in pustil Toureja, naj si pomaga A. Stevenson je v (menu ZDA predložil resolucijo Varnostnemu svetu ZN, 'v kateri poziva tega, naj zahteva takojšnjo odstranitev raket in h/sega 'drugega napadalnega orožja s Kube pod nadzorom ZN. Castro je nadzor ZN fzavrnil. Sovjetski zastopnik Zorin zahteval ukinitev “karantene/’ |OAD podpira ZDA, prav tako tudi zavezniki onstran morja. NEW YORK, N. Y. — Včeraj popoldne je na izredni, nujni seji Varnostnega sveta, ki mu ta mesec predseduje sovjetski delegat Valerijn Zorin, zastopnik ZDA Adlai Stevenson pozval svet, naj glasuje za ameriško resolucijo, ki zahteva takojšnjo odstranitev vseh raket na srednje in velike daljave ter vsega ostalega ofenzivnega orožja s Kube, ki je postala sovjetsko vojaško oporišče na zahodni poluti. Stevenson je opozoril na izredno važnost svojega predloga češ “koraki, ki jih bomo tu podvzeli utegnejo odločiti bodočnost civilizacije.” Kubanski zastopnik je takoj zavrnil vsak nadzor Kube od strani Združenih narodov, kot je predložil Stevenson. Sovjetski zastopnik Zorin je ostro napadal Združene države, ki da se igrajo z atomsko vojno, napovedal, da bo vetiral ameriško resolucijo in predložil svojo, v kateri zahteva takojšnjo ukinitev ameriške karantene nad Kubo. " ~ ..- Stevenson je tekom svojega raj so se zbrali tu zastopniki govora, v katerem je obsodil držav članic Organizacije ame-sovjetska osvajanja po drugi]riških držav (OAD). Z izjeme Urugvaja, katerega zastopnik m mogel dobiti zveze s svojo vlade v Montevideo, je vseh ostalih 19 držav podprlo resolucijo Zdru- mesec, na katerih pripominja, ,k0t ve in zna. Mož je iskal po- da bo glavni gost predsednik sovjetske vlade Nikita Hru-ščev. Ali se bo ta banket vršil in ali bo res Hruščev njegov častni gost, je bilo že pred objavo karantene za Castrovo Kubo precej negotovo, po njej pa je komaj kaj dati na to. Eaton, ki je sicer velik prijatelj Hruščeva in njegove politike, saj ga je šel moči pri komunistim, pa se letos razočaran in ponižnejši vrnil na Zahod. Sen. F. Lausche našel išiasi pri konservativcih WASHINGTON, D. C. — Konservativni ameriški krogi, ki se rekrutirajo v glavnem med re-celo maja 1960 pozdravit v Pa- ]publikanci, imajo svoje društvo rižu potem, ko je ta ozmerjal Pod imenom “Amerikanci za u-Eiisenhowerja z lažnivcem in hi- stavno akcijo,” ki podpira kon-navcem, bo moral banket ne-!servativne kandidate pri fede-mara le odložiti za kak primer-lra^ri^b volitvah. Tudi letos je nejši čas. podprlo 46 konservativnih kan- jdidatov, 11, ki kandidirajo za senatorje, 35, ki kandidirajo za ______ j kongresnike. So seveda v veli- jki večini sami republikanci. GREAT LAKES, 111. — Tu- j Med redkimi demokrati, ki so kajšnja zvezna pomorska šola je deležni podpore, je tudi sen. bila ustanovljena s posebnim Frank J. Lauische, ki ima veliko kongresnim zakonom aprila volivcev tudi med ohajskimi 1904. Odprli so jo šele jeseni republikanskimi farmarji in kon-T9I1- servativnimi nevtralci. Že nad pol stoletja izogniti najhujšemu — da bo sovjetsko vodstvo napravilo konec tej usodni dogbtliviicirii.'''' V svoji resoluciji je Stevenson predložil, naj Varnostni svet sklene takojšnjo odstranitev , raket in drugega ofenzivnega orožja s Kube pod nadzorstvom svojih lastnih zastopnikov. Kubanski zastopnik je to zahtevo takoj zavrnil. Sovjetski zastopnik Zorin je ostro obsodil ameriški “poskus” prisiliti Varnostni svet, da “naknadno odobri ameriško piratsko akcijo proti Kubi,” napovedal, da bo ameriško resolucijo vetiral in predložil lastno z zahtevo, da Združene države ukinejo karanteno proti Kubi. Združene države in ves ostali svet je Zorin tekom svojega govora ponovno opozoril na nevarnost' Pravljene. V pripravljenost so atomske vojne, s katero da se ]bile pozvane tudi vse oborožene Združene države igrajo. isile članic Varšavske zveze. Varnostni svet je sejo sinoči L Sovietska ^ada je preko poro-prekinil in jo bo nadaljeval da- ceyalske sluzbe Jass lzJavila> da nes dopoldne ob devetih. Kerinobena drzava’ ki kai da na se' je Zorin že napovedal sovjetski |fce’ ne more dovoliti’ da bi ame-veto, bo preostalo ZDA le pred-ir^ke voine Mdje nadzirale nje- Ženih držav z zahtevo, da preneha biti Kuba sovjetsko oporišče na zahodni poluti, tn odobrile karanteno, ki so jo Združene države proglasile in stopi danes ob desetih dopoldne formalno v veljavo. Tudi zavezniške države v Evropi so podprle ameriško stališče, posebno odločno sta se izjavili Zah. Nemčija in Velika Britanija. Isto stališče je zavzela Japonska na Daljnem vzhodu. Rdeče oborožene sile v pripravljenosti MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je obsodila ameriško karanteno Kube kot korak v a-tomsko vojno in ukazala vsem oboroženim silam, naj bodo pri- To kaže, da Moskva ne mara iti predaleč, od koder bi bil umik težek, če ne nemogoč. Za sedaj ni izvedla tudi še nobenih drugih vojaških ukrepov, ki bi kazali k resni nevarnosti spopada velikega obsega. Oklicanje pripravljenosti oboroženih sil je običajni previdnostni ukrep. Služba mornarjev in marinov podaljšana WASHINGTON, D. C. — O-brambni tajnik McNamara je sinoči objavil, da je sedanji službeni rok mornarjev in marinov podaljšan za nedoločen čas. Prav tako je povedal, da ima polnomočje poklicati v aktivno službo 150 000 rezervistov, da pa tega trenutno ne bo storil, ker ne obstoji za to nobena potreba. Ruske ladi'e na poti proti Kubi Po izjavi obrambnega tajnika je na potf proti Kubi od 20 do 24 ruskih in satelitskih ladij. Včeraj svoje smeri niso spremenile. Z ozirom na to sodijo, da jo ne bodo tudi danes. V tem slučaju je verjetno, da jih bodo ameriške vojne ladje še danes prestregle in pregledale njihov tovor. Vesti iz sovjetskega poslaništva trdijo, da imajo ruske lacL je nalog odkloniti ameriško zahtevo po pregledu tovora. Ameriške vojne ladje pod poveljstvom adm. Alfreda Warda imajo med tem nalogo vse ladje, ruske ali ne, pregledati, če ne gre zlepa, pa zgrda. Trgovinske ladje običajno niso oborožene in težko si je predstavljati, kako naj se ruske ladje upirajo ameriškim vojnim ladjam brez oboroženega spremstva. Iz Clevelanda in okolice ložiti svojo skupščini. resolucijo glavni. OAD podprla Združene države WASHINGTON, D. C. — Vče- ne ladje na visokem morju na poti na Kubo. Pri tem ni povedala nič, ali misli svoje ladje še dalje pošiljati proti Kubi in kaj misli napraviti za njihovo varstvo. Seja— Podr. št. 3 SMZ ima v nedelje, 28. okt., ob dveh popoldne sejo v Slov. domu na Holmes Ave. V bolnišnici— Mrs. M'ary Prudič s 8408 So-winski Ave. je v Mt. Sinai bolnišnici, kjer je prestala težko operacijo. Leži v sobi št. 815. Prijateljice jo lahko obiščejo. Carney dobil priznanje— John J. Carney, okrajni auditor in ponovni kandidat za to mesto pri volitvah 6. novembra, je bil imenovan za “najvrednejšega člana” International Association of Assesing Officers zaradi zaslug za izboljšanje odnosov med davke plačujočo javnostjo in uradi, ki davke določajo. Popravek— Pok. Jack Lach je zapustil hčerko Eleanor Zuber in ne Sile, kot nam je pogrebnik napačno sporočil. —-----o----- Južna Afrika se bori m ohranitev bele oblasti JOHANNESBURG, J. Af. — Južna Afrika je za enkrat še trdno v oblasti milijo- na belcev, toda nihče ne ve, kako dolgo bo mogla bela manjšina ohraniti sVojo oblast nad črno večino desetih milijonov. Oblasti so prepovedale Afriški narodni kongres, v katerega so se povezali črni prebivalci dežele, da si pribore enakopravnost, da napravijo konec belemu goispodstvu v Južnoafriški uniji. Vse vodnike Kongresa, ki so prišli oblastem v roke, so spravili v zapore ali taborišča. Da bi preprečile nerede in nemire^ so sedaj oblasti prepovedale za naslednjega pol leta vsa zborovanja črnih domačinov. Trezni belci so uvideli, da na ta način črne večine ne bo mogoče večno krotiti. Voljni so ji dati več pravic in poskrbeti za izboljšanje njenega gospodarskega stanja, da bi tako odstranil: vsaj glavne vzroke njene nezadovoljnosti. Med te spadajo podtalno divjanje v Francijo, zlasti angleški naseljenci in nji-Celo na De Gaulla je organizi- hovi v Afriki rojeni nasledniki, rala dva atenta, ki jih je vsaj burski del prebivalstva je še Francija strnjeno obsodila. [vedno odločen zagovornik “a-Voditelj OAS, bivši ministr- (partheidne” politike stroge loč:-ski predsednik Bidault je na- tve ras in popolne bele prevla- Ta teden obhajamo “Teden Združenih narodov” CLEVELAND, O. — Združe- meti in dosedanje skušnje —, da naklada bo znašala 120,000,000, žal nam je, da pada praznova- nj narodi imajo res smolo še pri obhajanju svojega tedna. Padel je ravno v časj ko je naša pozornost obrnjena čisto drugam, recimo na Kubo, dočim bi morala biti Kuba samo del zunanjepolitičnih dogodkov v letošnji jeseni. Da bo teden šel mimo nas skoraj neopažen, niso krivi samo Združeni narodi. Največ krivde nosijo stvarniki ZN, ki so tej ustanovi že ob rojstvu prisodili naloge, ki jih ne bo mogla nikoli izvrševati, dokler obstoja nekaj takega, kar bi lahko krstili za komunistično mednarodno rovarjenje, ki je vpletlo tudi zunanjo politiko in s tem ZN v svoje rdeče mreže. Vendar upamo — proti nasvetom svoje pa- se bodo tudi za ZN vremena'komadov. Predsednik Kennedy |nje ravno v dni, ko se bo pc-zjasnila in da se spodobi, da tajje objavil poseben proglas v čast Imanjkanje ugleda in vpliva ZN teden vkljub Kubi ne pozabimo nanje. Današnja sreda je še posebej proglašena kot dan ZN ki ga bodo praznovali slovesno le v palači ZN v New Yorku, kjer bo sredi popoldneva velik koncert z uvodnim govorom začasnega generalnega tajnika U Tanta. V zborovalni dvorani bo tedaj dana na ogled originalna ustanovna listina ZN iz 1. 1945. Za uradništvo ZN je to prost dan, to se razume. Naša federalna pošta je za to priliko dala te dni v promet posebno znamko 4 centov v spomin pokojnemu generalnemu tajniku Hammarskjoeldu. Prva ZN, 47 guvernerjev ga je posne-■malo. Spomnili so se v posebnih proglasih tedna ZN. V 275 mestih širom naše dežele bodo posebna slavnostna zborovanja, ki jih bodo priredila društva in odbori za ZN. Največje breme bo seveda padlo na razne uradne govornike, ki so člani naše delegacije pri ZN. Glavho besedo bo imel Adlai Stevenson. Je že nastopil svojo govorniško turnejo; ki ga bo peljala v vsa večja ameriška mesta. Kot vsi ostali govorniki, bo tudi on skušal opravičiti obstoj ZN in ostanke upov, ki jih še imamo do te mednarodne ustanove. najbolj čutilo. V Varnostnem svetu ZN bodo obravnavali kubansko krizo. Ako bi ZN res kaj pomenili, bi bila kriza sploh nepotrebna. Ako jo pa že imamo, bi jo ZN v lastnem delokrogu lahko razvozljali. Tako bo pa Varnostni svet ZN samo okvir za debato, ki bi se lahko vršila povsod drugod. Do sklepa, ki bi vplival na potek krize, tako ne bo moglo priti radi ruskega veta; če bo namreč sploh prišlo do sklepanja, kar še ni čisto gotovo. Ampak upanja za ZN ne smemo izgubiti vsaj do tedna ZN v 1963. Francoska GAS noše veš afenlafov na Ds Ganila PARIZ Fr. — Znana franco-ska teroristična organizacija OAS, ki je napravila toliko škode in prelila toliko nedolžne krvi v Alžiriji, je prenesla svoje zadnje vendarle prepričal svoje pristaše, naj jenjajo streči De Gaullu po življenju. Sedaj je objavil, da je njegova OAS skle-nila; da ne bo na De Gaulla pripravila nobenega atenta več. Bidault utemeljuje sklep s tem, da smatra, da je De Gaulle že tako ali tako politično mrtev sti v deželi. Pomožni tajnik ZN Bunche gre delat red v Kongo NEW YORK, N. Y. — R. Bunche je najvišji diplomat čr- ne barve v ZN. Kot tak je že in da je za Francijo vse eno, ali bil enkrat v Kongu in pomagal je živ ali mrtev. delati redi Ker se ni strinjal z uradno politiko ZN, se je u-maknil v New York. Sedaj ga je U Tant zopet naprosil, naj gre v Kongo in skuša urediti zmedo, ki so jo tam skuhali di-plomatje ZN. Posredovali so namreč vsak na svojo roko med ministrskim predsednikom Adu- Ktiba čekov ne vnovšuje WASHINGTON, D. C. — Združene države plačujejo Kubi redno letno najemnino $3,-386.25 za Guantanamo vojaško oporišče, kot je določeno v po- _____ r____________ godbi med Kubo in Združenimi ilo in Combejem iz Katange. državami. Kubanci sprejemajo ameriške čeke^ pa jih, od kar je Po nepotrebnem so zaostrili odnose med obema kongoškima na oblasti Castro, ne vnovčuje- politikoma, kar bi bilo kmalu jo. [pripeljalo do novega izbruha Čeprav Castro doslej ni tega [državljanske vojne. Bunche bo stališča javno nikdar omenil, so poskusil pomiriti ne samo kon-prepričani v Državnem tajni- 'goske politike, ampak tudi spr- štvu, da skuša na ta način pripraviti pravno osnovo za zahtC'-vo po odpovedi najemninske pogodbe. te diplomate ZN. Noče se pa dolgo pečati s tem poslom, kajti je že napovedal, da se bo kmalu vrnil domov v Ameriko. Ameriška Domovina V V1» ■/I C- X ItarJMQ VH I 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION” RATES: [United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 205 Weds. Oct. 24, 1962 Vsaka potrpežljivost ima svoje meje Ob koncu druge svetovne vojne so imele Združene države najmočnejše oborožene sile, kar jih je svet kdaj videl. Ko je bila Hitlerjeva Nemčija strta in ko so se Japonci pod strahotnim učinkom atomskih bomb nad Hirošimo in Nagasakijem predali, so Združene države začele svoje oborožene sile brez vsakega omahovanja razpuščati. Vojaki so hiteli domov, orožje so posebno na področju Pacifika v velikih množinah potopili v morje v prepričanju, da ga Amerika ne bo več potrebovala. Bili smo veseli kot veliki otroci, ki so opravili težko nalogo, pa jim je dovoljeno iti nazaj k njihovemu brezskrbnemu načinu življenja. Komunistična Rusija je pod trdo Stalinovo roko ohranila svoje množice pod orožjem in skušala z njimi izsiliti za sebe čim ugodnejše mirovne dogovore in pogoje. Nepremišljenost zahodnih politikov in vojakov je dovolila, da so se Rusi ugnezdili v velikem delu Nemčije z Berlinom vred. Ruske čete so bile na Češkem, na Madžarskem, v Romuniji in Bolgariji, grozeče so gledale proti turškemu Bosporju in Dardanelam. V Aziji so zasedle Mandžurijo in severno Korejo, čeprav dejansko v vojni z Japonsko niso sodelovale do zadnjih par dni. Amerikanci smo v Rusih gledali samo Ruse, svoje bojne tovariše, ne pa komunistov, ki hočejo dobiti pod svojo oblast ves svet. V Evropi so se komunisti z rusko pomočjo vgnezdili vse vzhodno od črte Trst-Stetin, na grški in turški meji jih je ustavil Truman s svojo znano doktrino in vojaško silo-Na Kitajskem se je Amerika trudila, da bi spravila pod er, klobuk Čangkajška in Mao-Tsetunga. To se ji ni posrečilo, ker pač ni bilo mogoče, pripomogla pa je ta ameriška politika k dokončni zmagi komunista Mao-Tsetunga, ki so ga nam predstavljali kot agrarnega reformatorja, pravi blagoslov in srečo zaostale Kitajske. Kakšna sreča je Mao za Kitajce in za svobodni svet smo spoznali v korejski vojni. Ameriško popuščanje in ameriška potrpežljivost sta prepričala Moskvo, da lahko tvega napad na Korejo in to deželo Spravi čisto pod svojo oblast. Zopet se je dvignil Truman in “s policijsko akcijo” v okviru Združenih narodov zadržal komunistični napad. Južna Koreja je ostala svobodna za ceno težkih žrtev Združenih držav v sredstvih in krvi. Ko je general McArthur predložil bombardiranje Mandžurije, ki je služila za opo-išče in izhodišče kitajskega napada na Korejo, je Truman preskušenega vojaka odstavil in ga poklical domov. Vojna v Koreji je bila končana s premirjem, ki še danes veže preko 50,000 ameriških vojakov v Koreji. Ameriško popuščanje in potrpežljivost miru nista rešila, sta ga preje spravila v novo nevarnost. Boji v Koreji še niso bili niti končani, ko so kitajski komunisti že silili v francosko Indokino. Francozi so prišli v stisko in bilo je jasno, da brez ameriške vojaške pomoči Indokine ne bodo mogli rešiti ipred komunistično proslavo. Predsednik Eisenhower in podpredsednik Nixon sta opozorila ameriško javnost na nevarnost in izjavljala, da Amerika ne bo dovolila, da pride Indokina pod komunistično oblast, ker bo potem šla po isti poti vsa ostala jugovzhodna Azija kot vrsta domin. Ostalo je le pri mogočnih besedah. V Ženevi je bilo sklenjeno, da dobe rdeči Sev. Vietnam, med tem ko naj ostala Indokina postane svobodna. Nastale so države Laos, Kambodža in Južni Vietnam. Svobodni svet se je zavezal, da bo varoval njihovo neodvisnost. Popuščanje se ni obneslo, komunisti so danes gospodarji večjega dela Laosa in dela Južnega Vietnama. Če ta ni še v komunističnih rokah, se mora zahvaliti le ameriški vojaški pomoči. V Evropi so Rusi pritisnili na Berlin. Zaprli so vsa pota vanj in Zahod ga je reševal z “letalskim mostom,” namesto da bi po -predlogu ameriškega poveljnika v Zah. Nemčiji gen. L. Claya poslal združeno oklepno kolono proti Berlinu in blokado razbil s silo. Tedanje popuščanje nam dela skrbi že vsa leta od tedaj; berlinska kriza je ena izmed glavnih v današnji napetosti med svobodnim svetom in komunisti. Ko se je Castro uprl diktatorju Batisti na Kubi, je Washington dolgo stal na strani Batiste ali pa bil nevtralen. S časom so prišli v državnem tajništvu do misli, da je Castro “naš človek,” socialni reformator, neke vrste “Robin Hood,” ki jemlje bogatim in pomaga revnim. S tiho pomočjo Združenih držav se je Castru posrečilo zmagati nad Batisto in vzpostaviti v deželi revolucionarno oblast. Dober del ameriškega časopisja je Castrovo zmago slavil kot svojo zmago, kot zmago pravice, demokracije in človekoljubja. Med tistimi, ki so peli slavo in hvalo Fidelu Castru in njegovi revoluciji je bil celo clevelandski škofjski list “The Catholic Universe Bulletin.” Pri tem je bilo od vsega začetka očitno, da je Castro komunist, njegova revolucija komunistična revolucija. Naj- boljši dokaz za to so bila ljudska sodišča, ki so po stari komunistični navadi načrtno obsojala na smrt in spravljala s poti nasprotnike revolucije, plenila premoženje in gonila v ječe na tisoče in tisoče nedolžnih ljudi. Washington resnice ni maral videti, dokler ni Castro sam spregovoril in javnosti razodel, da je bil komunist od mladega in da bo to ostal do svoje smrti. Še tedaj so nekateri skušali to resnico zakrivati in Castrovo izjavo označevali za “prazno govorjenje.” Ko je sinoči predsednik Kennedy razkril, da je Kuba postala oporišče za sovjetske rakete in atomske bombe, smo videli, kam nas je popuščanje, potrpežljivost in lahkovernost pripeljala. Skušnje bi morale vodnike Združenih držav že davno naučiti, da komunizem spoštuje samo silo, da se umakne samo pred njo. Da smo se po tem spoznanju ravnali v času berlinske blokade, ne bi prišlo do korejske vojne. Da smo pokazali pogum v Koreji in pustili McArthurju proste roke, se nam sedaj ne bi bilo treba otepati z Laosom in z Južnim Vietnamom. Da sm0 lani podprli pohod Castrovih domačih nasprotnikov na Kubo, nam sedaj ne bi bilo treba tvegati vojne, da se obvarjemo pred komunističnimi vodikovimi bombami s Kube. ij BESEDA IZ NARODA I Zlata Spominska knjiga 'lire” Cleveland, O. — Naše ameriške slovenske kulturne ustanove (cerkve, narodni domovi itd.) in organizacije (pevska, dramatična i. dr. društva) so imel-e in imajo deloma še danes lepo navado, da so izdajale in da še izdajo ob do neke mere zgodovinskih prilikah v svojem notranjem življenju in delovanju, posebno pa še ob svojih pomembnejših jubilejih posebne spominske knjige in programe. Spominske knjige so namreč žive priče našega slovenskega kulturnega udejstvovanja na tujem. “Lira,” slovensko katoliško pevsko društvo v Clevelandu, slavi letos svojo 50-letnica. Nič čudnega, če je za to priliko vnovič izdala svojo posebno Spominsko knjigo. Prvič je Lira izdala tako knjigo ob praznovanju svoje 10-lethice. Samo dva izvoda le-te mi je do danes uspelo ugotiviti, da sta še ohranjena; vendar sta oba že defektna. Drugič je nato Lira izdala svojo Spominsko knjigo ob svoji 15-letnici, in sicer v nekoliko skromnejši obliki kot ob 10-let-nici. Vem samo za en izvod. Iz redno lepo za slovenske ameriške razmere Spominsko knjigo pa je izdala Lira za svojo 25-let-nico; za svoj srebrni jubilej. Izvodov te knjige je, hvala Bogu, ohranjenih kar precej in predstavljajo za vse nas ne samo lep marveč tudi zelo dragocen zgodovinski spominek. Vnovič pa izide Spominska knjiga “Lire” ta teden, to je v zvezi s proslavo njenega zlatega jubileja. Ne pretiravam, če zapisen^ da ta Lirina Spominska knjiga presega po svoji kakovosti vse njene dosedanje. Tako bo za vse čase pričala o lepi kulturni ravni sedanjega Lirinega vodstva in vseh današnjih pevk in pevcev Lire, v nič manjši meri pa tudi o plemeniti požrtvovalnosti vseh tistih zavednih rojakov in rojakinj clevelandskega mesta, ki so s svojimi darovi omogočili izdajo te zlatojubilejne Lirine Spominske knjige. — Vsem rojakom priporočam, da to Spominsko knjigo skrbno varujejo med kulturno lastnino svojih družin. Naj ostane v njih vse čase v stalno vzpodbudo sedanjemu in bodočemu mlademu slovenskemu rodu. Končno naj omenim še to, da je pretekli teden izšel na 4 velikih straneh zelo okusno napravljen koncertni program pesmi in skladb, ki jih bo Lirin pevski zbor izvajal v nedeljo, 28. t. m. ob 4. pop. v sloven, župnijski cerkvi pri Sv. Vidu. Tudi ta spored, ki je precej več kot samo to, spravite v svoj družinski arhiv! Janez Sever. -------o------- Naša kapelica na Pristavi Cleveland, O. — V naslednjem podajamo nadaljevanje imena darovalcev za spominsko kapelico, za katero so dali v času od 25. maja do 16. oktobra t. 1. sledeči: Po $55 Louis in Marija Rus. Po $40 Kamin Franc. Po: $30 Šuman Ludvik. Po $25: Štepec Tone, družina Franc Sever, Hočevar Marija. Po $15 Košir Pavle. Po $10: Janez in Frančiška Vidmar, Jožef Balažič, Mary Možic, Frida Rantaša, Jože in Frančiška Benko, Lojze in Lenka Mišmaš, Vili in Ana Petek, Franc Petek, Hozjan Anton, Žakelj Jaka. Po $6 Perčič Janez. Po $5: Anton Žakelj, Petelin Lojze, Frisian Stanko, Bizjak Jože, Mary Novak. Po $3 Vinko Rožman. Po $2.25 Neimenovani. Po $2 Frank Cenkar. Po $1 Pavle Dolenc. Skupno v tem času nabranega: $374.25 in dosedanja celotna zbirka znai-ji: $1,994.25. Vsem darovalcem: Bog plačaj in prosimo vse tiste, ki bi se spominu padlim in žrtvam naše slovenske revolucije še rade oddolžile, da svoje prispevke pošljejo na blagajnika odbora: Lekan Jože inž., 1113 East 66. St. Cleveland 3, O. Telefon: EN. 1-1615. F. Sfiligoj. -------O------- Koncert Glasbene Malice Cleveland, O. — Vsem ljubiteljem lepega petja se obeta lep glasbeni praznik v nedeljo, 4. novembra, ob 3:30 popoldne, ko bo Glasbena Matica podala svoj koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Zbor in solisti bodo predvajali v slovenščini odlomke iz oper Aida, Moč usode, Faust in drugih. Koncert je pripravil in ga bo vodil Anton šubelj. Rezervirane vstopnice so na razpolago pri članih zbora, v Jo-Ann slaščičarni v SND in po tel. EX 1-8638. Emil Safred. ------o------ Veselo martinovanje Cleveland, O. — Sončne dni bomo kmalu lahko na prste šteli, med tem ko meglenih, pustih dni, temnih in dolgih večerov ne bo konca tja do maja. Da temu ne bo tako, se štajerski klub, ki že nekaj let pridno deluje na Senklerju poleg drugih društev, trudi poživiti enoličnost v hladnem letnem času. Kot prejšnja leta bo tudi letos priredil svoje pestro martinovanje in krščen j e mošta. Prireditev bo 10. novembra zvečer v Baragovem domu na 6304 St. Clair Ave. Štajerski klub nas bo spomnil na lepe stare slovenske običaje iz vinskih goric, hramov, kleti, gostiln na vasi in “pusl-šankov.” Martinovanje Štajerskega kluba nam bo vrnilo pred oči živo sliko, ki smo jo bili nekdaj vajeni doma. Za hip prisluhnite vinskim čričkom, stiskalnicam in klopotcem v vzdušju martinovanja. Nekateri rojaki posebno toti Štajerci so spraševali odbor: “Kaj kej mislite naredit martinovanje al nč?” Ne bi radi zamudili martinovanja v letu 1962 češ, samo enkrat je v letu za vso zgodovino totih Štajercev. Odbor štajerskega kluba na ta vprašanja Objavlja veselo vest vsem ljubiteljem martinovanja, da bo Martinov praznik tudi letos obhajan in da nas bodo pričakale vesele nasmejane kuharice z okrašeno dvorano, polnimi mizami in sodček letošnjega mošta. Vaše skrbi in vsakdanjost boste prepustili Štajerskemu klubu za en večer. Naj se oni martrajo z njimi. Posebna pozornost bo izkazana vsem Martinom Martinčkom i in Martinkam, ker njihov praznik je bil izbran za krščenje mošta, vina. Sodček poln letošnjega mošta kot simbol martinovanja bo na razpolago gostom, kjer bodo lahko okušali žlahtni sad letošnjega leta. Odličen Tonklijev orkester in vinček bosta gledala za tem, da se bo vse vrtelo v glavi in na — peti. Poleg rezerviranih vstopnic so še na razpolago v Melaherjevi trgovini, v Maršičevi (Eršteto-vi) gostilni in v pisarni Mirka Antloge. Samo en večer v celem letu za dobro voljo — na martinovanje! Na svidenje! Odbor. ------o------ Zanimivosti iz Milwaukee Wilwaukee, Wis. — Preteklo nedeljo, 14. oktobra 1962, je slovensko kulturno društvo TRIGLAV imelo vsakoletni redni občni zbor v dvorani Sv. Janeza ob veliki udeležbi članstva. Predsednik Franc Rozina je s pozdravom in z molitvijo, katero je odmolil duhovni vodja društva g. župnik Klavdij O-korn, prišel takoj na dnevni red. Prvi je spregovoril rev. Klavdij Okorn, omenjajoč med drugim, da morata v društvu vladati red in disciplina. To se doseže, če se spoštujejo društvena pravila, sklepi večine in prijateljsko sodelovanj«'. Tajnik Galič Lojze je v kratkem poročilu prikazal lepo dejavnost društva v preteklem letu. Poročilo je bilo soglasno sprejeto. Tudi blagajniško poročilo, ki ga je podal blagajnik Franc Menčak je bilo sprejeto z odobravanjem. Izčrpno poročilo je podal u-pravnik parka Mejač Franc. Zahvalil se je delovnim članom in članicam, ki teden za tednom prostovoljno in nesebično garajo v tem parku, ga olepšavajo in urejajo tako, da bo v prihod-n j osti res ponos društva in vse slovenske skupnosti v Milwaukee. Prosil je nekatere člane in rojake, ki še vedno stoje ob strani, da se pridružijo k društveni dejavnosti in še k večjemu društvenemu napredku. Za dramski odsek in za ZSPB je poročal Galič Lojze, za mladinski odsek Meke Bojan, za SKL Mernik Franc, za pevski odsek Majhenič Ernest in končno je spregovoril še preds. Rozina Franc. Pozval je vse članstvo k složnemu delu za korist društva. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta. V imenu nadzornega odbora je Rudi Kotar izrekel pohvalo odboru z razrešnico. Sledile so volitve, pri katerih je začasno predsedoval Limoni Janez z zapisnikarico Tereziko Kotar. V tajnih volitvah je bil izvoljen za prihodnjo leto sledeči odbor: predsednik Mejač Franc, podpredsednik Rifelj Janez, tajnik Limoni Janez, blagajnik in za SKL Mernik Franc, za dramski odsek Strmšek Dari, za pevski odsek Majhenič Ernest, za mladinski odsek Bojan Meke,: za ZSPB Jakoš Ivan, za upravnika parka Ornik Jože in za namestnika Bambič Ivan. Nadzorni odbor Kotar Rudi, Toni Strmšek in Jože Kunovar. Društveno častno razsodišče sestoji iz predsednika rev. dr. Jožeta Goleta, Dali malo — vzeli veliko Kočevske “Novice” se pritožujejo v svoji izdaji od 7. septembra letos, da se je v zadnjih štirih letih števijo socialnih zavarovancev povečalo v ljubljanskem okraju samo za 18 odstotkov, stroški za zavarovanca pa kar za 160 odstotkov. Glavni vzrok temu naj bi bila nezainteresiranost zavarovancev za znižanje stroškov socialnega zavarovanja. To je privedlo končno do reorganizacije zavarovanja in sedaj morajo podjetja sama nositi stroške za prvih 30 dni bolezni zavarovanega delavca. Neupravičeno povečanje izdatkov za socialno zavarovanje bodo morale od novega leta kriti posamezne občine. “Bolezni” so se v Jugoslaviji zaradi bolniške podpore ponekod tako razpasle, da je prišlo socialno zavarovanje v hudo stisko. Ko so bili primanjkljaji le preveliki, so morali izvesti vrsto ukrepov, da spravijo izdatke v sklad z dohodki. Dva in pol telefona na 100 Ljubljančanov V Ljubljani prideta na vsakih sto prebivalcev dva in pol telefona. Svetovno povprečje je 4.5 telefonov na 100 ljudi, v napredni Švici pride na vsakih 100 ljudi 26 telefonov, v Združenih državah pa celo še več. Stalen vzpon proizvodnje Neki Boris Mikoš poroča v ljubljanskem listu “Delo”, da je industrijska proizvodnja, ki je bila v prvih petih mesecih le- Galiča Lojzeta in Majheniča Ernesta. Pri slučajnostih se je razvila debata o popravkih in o pravilnem tolmačenju društvenih pravil. Občni zbor je sklenil z ogromno večino, da ostane letna članarina in zemljiška pristojbina, kot je bila v pretekle mletu, to je: letna članarina za družino je 12 dolarjev, za samca 6 dolarjev in enkratna zemljiška pristojbina 100 dolarjev. Na občnem zboru je bila odo-brena in sklenjena tudi olajševalna okoliščina za tiste člane, ki so v finančni stiski, da lahko plačajo zemljiško pristojbino 100 dolarjev v pet letnih ■tfbro kih, po 20 dolarjev na leto. Vsi se moramo zavedati, da nobeno društvo n«' more živeti, delovati in napredovati s praznimi besedami in raznimi teorijami. Samo društvo, ki ima v svoji sredi člane in članice, ki spoštujejo sklep večine, ki plačajo društvene finančne obveznosti, ko primejo za vsako delo, če je sila, in podprejo društvo tudi z denarnimi žrtvami, samo tako društvo, čeprav v težkih okoliščinah, lahko živi, deluje in napreduje. Samo taki zavedni člani nosijo'v srcu in glavi pravi in iskreni društveni duh. Hvala Bogu slovensko kulturno društvo Triglav ima v svoji sredi veliko članov in članic, ki s svojim nesebičnim delom, mišljenjem in žrtvovanjem doka-zujejo, da jim ni za osebno čast, temveč za napredek društva in slovenske skupnosti v Milwaukee. Predsednik Mejač Franc se je ob koncu debate zahvalil za zaupanje ter je z molitvijo zaključil izredno uspeli in prijateljski občni zbor. Društvu Triglav želim še večjega uspeha in napredka. * Politično življenje z ozirom na volitve 6. novembra v Milwaukee in državi Wisconsin, je vedno bolj zanimivo. Borba med kandidatoma za governerja Phil. Kuehn in Reynoldsom je ostra. Politična slika je v zadnjih tednih pokazala, da je Philip Kuehn pridobil veliko več spoštovanja in zaupanja med volilci kot njegov nasprotnik. Pozdravljeni. L. G. tošnjega leta celo manjša od lanske, v naslednjih mesecih naglo rastla in dosegla celo; predvideni obseg. Vse industrijske panoge so se dobro obnesle, izjema je papirna industrija. Porast produkcije so dosegli, ne da bi povečali naprave in ne da bi najeli nove delavce. Izvedli so le boljšo organizacijo dela in gledali, da so delavci bolj pridno vršili svoj posel. Uvedli so tudi nov način delitve dobička, ki je baje dvignil pri delavcih voljo do dela. V Jadranu bodo iplačevali sedež Sindikalna podružnica hotela Palace v Portorožu, ki je odgovorna za poslovanje hotela “Jadran”, kjer prinesejo trem gostom le dve čaši, če ne naročijo treh steklenic “kokte”, če pa naroče radensko kislo vodo, so pa v nevarnosti, da jih vržejo ven, bodo v prihodnji sezoni u-vedli plačevanje sedežev. Pravijo, da bodo imeli sicer na ta način manj gostov, toda bodo pri teh več zaslužili. V svoji razlagi “novega odnosa” do gostov primerjajo mizo v gostilni ali ^a gostilniškem vrtu s strojem v tovarni. Sfroj mora producirati določeno količino blaga, vsaka miza pa mora prinesti v določenem času določen dohodek .. • Pa recite, če niso ti ljudje hujši na denar kot naj slabši kapitalisti v naši deželi! IZ NAŠIH VRST «*.*■! m:® i1**?«««** Toronto, Ont. — Pošiljam Vam naročnino in upam, da jo boste v redu prejeli, želim Vam dosti uspeha pri listu. Vas najlepše pozdravljam! Jože Šparovec * * * Timmins, Ont. — Cenjeno u-redništvo! Kakor vidim, mi je naročnina potekla. Priloženo Vam pošiljam naročnino za ha' daljne leto. časopis mi ugaja> tako da bi bil težko brez njega’ Pošiljam Vam svoj naslov in VaS lepo pozdravljam. Joseph Jam- • * * Cleveland, O. — Cenjeni! Ta priloženo Vam pošiljam ček v znesku $14 kot celoletno naročnino na Ameriško Domovino i*1 Vam obenem želim obilo uspeh*1 v Vašem časnikarskem delu. ^ pozdravom! Karoline KesS' * * * Chicago, 111. — Spoštovani- Prilagam $14 za obnovitev naročnine Ameriške Domoviu6-Sem z njo zadovoljen in breZ nje bi nekaj, manjkalo pri his1' Zato jo vsem toplo priporoča01' Vas pozdravljam in želim obh0 uspeha! John Bub- * * * Wickliffe, O. — Cenjeno uredništvo! Ker mi bo naročnina ta mesec potekla, jo obnovim sedaj. Ameriška Domovina 111 je zelo priljubljena in jo še ka^ v redu dobivam. Posebno vse mi je povest “Zametene stop1 nje”, katera je zelo zanimiva' Vse lepo pozdravljam in žeh111 vse dobro! Mary Koleri * * * Oregon City, Ore. — Cenje°a mi Ameriška Domovina! ^ ročnina mi je zopet potekla, za to Vam jo pošiljam za eno let°. List rada berem in dolgčas, ^ mi bilo brez njega. Iz Am6^ ške Domovine izvem vse no cej od tukaj in tudi iz stareg kraja. List ima veliko dobr1^ dopisovalcev in res človek maj čaka, da jih prebere. ^s6 . lepa hvala, posebno Mrs. ^ala Debevec. Prav lep pozdrav P tudi vsem bralcem Ameriw Domovine. Mrs. Mary Polaj°aJ:‘ PAVEL HEYSE: Steklar iz Murana Zdaj pa se Rapalo ni mogel več zdržati. Vstal je z vso naglico in začel z rokama mahati, naj molči: “Ne kričati! ... Ne kričati! •.. Govoriti, smejati se, da . .. Nič peti! ... To vse pokvari!” Pa je tudi Conegliano vstal, vrgel glavo nazaj, da so se stresli dolgi lasje in zaklical: “Kaj mislijo tu o meni? Da sem fant ali cmerava ženska?” Spet se je sesedel na stol. Z rokavom je prevrnil bokal, ki je bil skoraj prazen. Pa je pograbil tretjo steklenico in nalil; “Da, da . .. vem, vem ... jaz .. .” Ničesar ni vedel več. Molčal je in neprenehoma gledal v bokal, ki je bil poln do noba .. . Rapalo pa je popravil oljnato svetilko in se vprašal, čemu je ta pijanec prišel navno k njemu ... Pa ni zvedel nikoli! ... Coneglianov glas se je spet dvignil. “Jaz pravim, da tisti Guel... Gual ... ne vem več njegovega imena ... da je kriv zločina ... izdaje ... in da je treba le moža, kakor ste vi... Pa smo le navidezno . . .” Ustnice so mu zabrekle, da so se le s težavo odpirale. .. “Ne, ne pijte... prijatelj Papalo!... Vi pijete preveč... vam pravim: ne pijte... vi ste pijanec .. . pija ... ali sem jaz . .. začel prej delati verze • • • ali steklo ... ali...” Pa je bil spet na nogah!... Kakor lučka, ki je dogorela, Vzplamti v živem plamenu, v Zadnjem dihu pred smrtjo. Tako je našel Conegliano spet Vso jasnost v glavi. “Dragi moj Rapalo!... Jaz sem, kakor vidite, samo za Pravico. Primerjajte zločin in kazen in veste potem, kako bi jaz glasoval. ; . čemu ukleniti v ječo kramarja z lonci, ki si Je tako pokvaril vso bodočnost! . . . Kaj mislijo, da je ta lončar Matej . . .?” In je pomislil Rapalo: “Zaradi tega lončarja j e prišel sem, ki ga imam zaprtega že °sem dni! ...” “Saj sem tudi jaz že jokal Pad zmago Bajezida ... Tudi Jnz sem črno prebarval svoje gondole!... Gospodje od Velikega sveta naj vendar pomislijo na to ... Pa ne pomislijo .. Duljil je v vratarja: “Kar vas bo gotovo pogubilo, Rapalo, so besede ... Kesede in vedno besede ... ■^■li je treba toliko besedi, da naznanjate sončni vzhod?...” Pa je začel, kakor b i ^oklamiral: ‘Njegov zlati voz pravi Komer ali pa Platon, je vpro-^en na ure n, nebu. Ko se fbudi najmlajša izmed ur, se izvleče iz rožnatega plašča zarje; v vsem blesku dneva so smeje z jasnimi in še mok-Kmi očmi. Sestre raznih sta-rosti ji slede, vse v srebru, v rabinih in v škrlatu. Lete in sipljejo na zemljo bisere in eze in se spet skrijejo v Plašč noči. Takrat pa Diana, Sestra Apolonova .. .” Obstal je ... Rapalo je že mislil, da preneha. Pa je spet začel: Da, sestra Apolonova, na z atem vozu ... z dvema konjema ... oh, besede, samo esede .. . ožarila nas bo s ^etlimi žarki. . zezlo *0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*010*0* imela več moči, da bi prijela za bokal... in je mrmral: “Orel ne lovi muh . . . orel ... muh ... muh ...” Zamahnil je in padel na stran. Z nogo je udaril ob koš in ga prevrnil, da je zaž-venketalo ubito steklo .. . “Ne lovimo ... lovimo .. . octa ... z muhami. . .” Izgovoril , je ' in se ni več ganil. Bil je mrtvo pijan. III Oglednik Janez je spet pristal ob bregu svetega Marka. Privezal je gondolo in skočil na marmorno ploščad. Šel je čez trg in prišel pred vrata dože-ye palače. Eisenhower priganja podjetnike v politiko HOT SPRINGS, Va. — Največji med velikimi podjetniki v naši deželi imajo posebno orga-nizacijoj ki se redno sestaja le parkrat na leto v Hot Springs, Va. Kar je tam sklenjeno, ne pride na beli dan, pač pa dosti zaleže v naši federalni administraciji, tja do Bele hiše. Kot vsak predsednik, pošilja tudi Kennedy svoje ugledne sodelavce na te sestanke. Letos je poslal načelnika svojega gospodarskega sveta dr. Hellerja. Na sestanek je prišel tudi Eisenhower, ki ga imajo tam radi. kajti bila so leta, ko so mu sestanki “dobavljali” člane njegovega kabineta, kot na primer finančnega tajnika Hum-phreya, tajnika za narodno o-bramibo Wilsona itd. Letos je zbranim podjetnikom govoril Eisenhower o politiki, pri tem Pa ni varčeval s kritiko. Dejal jim je, da ni dosti, da gredo na volivšča in da odpirajo svoje Poslušalci so jih slišali tudi od drugod, pa se do sedaj niso dali spreobrniti. ------o------- nez, “če je že prišel župan iz Murana v palačo?” “Da, mladi gospod! Pravkar je stopil gor.” Straža ga je ustavila. “AH veste,” ^ poprosil^Ja- denarnice za republikancef treba je tudi, da aktivno posegajo v politično življenje. Pobijal je njihovo stališče, da jim za politiko manjka časa, da ne morejo “Dobro! Jaz bi rad govoril posegati vanjo aktivno, ker ime- jo klijente v obeh strankah itd. Podjetniki naj kar sami sebi pripišejo del odgovornosti, za- je bil konec. Spet je (Dalje prihodnjič.) Padel in njegova roka ni y --------------------o----- nik Diefenbaker častital predsedniku Kenedy ju k novem za- Zračni tok bi bil skoro Pote§* konu o zunanji trgovini, je mi- nil iz letala tudi drug° strežm-mogrede omenil, da bi bilo se- |co’ da i° n* nek* P°Inik pravo-daj dobro misliti na mednarod- |časno zagrabil in potegnil nano carinsko konferenco, ki naj Di znižala kar počez carinske postavke. Predsednik Kennedy je to idejo toplo pozdravil in izrazil misel, naj bi se konferenca vršila v februarju ali marcu. Kraj bi morali šele določiti. Težji je odgovor na vprašanje, coga naj bi na konferenco povabili. Nekateri mislijo, da je naj-aoljše povabiti samo trgovske minister tistih držav, ki so članice GATT organizacije, kajti mednarodno carinsko konferenco bi bilo vsekakor treba na nek način vključiti v delo GATT organizacije. Delegacije GATT držav se bodo ta teden sestale v Ženevi v Švici na redno sejo. Kanadska bo ob tej priliki sprožila idejo o carinski konferenci, naša jo bo gotovo podprla. Združeni narodi žele večjo itehnično pomoč ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Nič manj kot 87 članic ZN med 110 se je izjavilo za potrebo, da se fond za tehnično pomoč še z nekaterimi drugimi manjšimi dvigne za $11,000,000 na skupnih $116,000,000. Državam ni bilo težko glasovati za Strežnica padla iz letala HARTFORD, Conn. — V petek zvečer je zračni tok potegnil 29 let staro Francoise de Mo- V Blag Spomin OB TRETJI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA MAMA IN STARA MAMA Ivana Gerzel roj. JAGODNIK ki je v Gospodu preminula 24. oktobra 1959 Truplo Tvoje pod gomilo Spomini vedno k Tebi nam hite tri leta že počiva, kot svetla luč ogrevajo srce. duša Tvoja v večnosti Ko tudi nas zagrne groba noč, rajsko blaženost uživa. združila nas bo v raju božja moč. Žalujoči: MRS. OLGA LAPUH in MISS AMELIA GERZEL, hčerki MILI DODICK in ZOFI ROLEY, vnukinji JOSEPH, WILLIAM in JOHNNY SLABIČ, vnuki in OSTALI SORODNIKI Cleveland, Ohio, 24. oktobra 1962. predlog, kajti vedo, da samo Združene države prispevajo v te fonde $50,000,000, in upajo, da bodo letos povišale svoj prispevek za $10,000,000. Upanje je deloma upravičeno, kajti naša dežela že običajno daje v take fonde toliko kolikor vse ostale članice ZN. Zato je med članicami ZN cela vrsta ta-kihj ki dobijo od fonda veliko več podipore, kot dajejo prispevkov. S ONE GIFT WORKS MANY WONDERS THE !UUi> P.O. 5000 I IASS MAIL ] j POSTAGE j ) 3 CTS- I TWO. 409 j Če bi vaš račun za elektriko prispel košček za koščkom Če bi se vaš električni račun lahko zdrobil v ločene račune za vsako električno napravo v vašem domu, bi vi lahko takoj videli, da vsaka naprava obratuje za le nekaj penijev cele ure ali dni. Zberite te koščke in dobili boste vaš skupni mesečni račun za življenje z elektriko ... približno najboljši kup v vašem proračunu. Zks I HUJ IVI IN ATI N G An Investor-owned Company Serving The Best Location in the Nation PLAIN DEALER . We cannot nnogiixs o cowdidere better *Pw, 4r ,sf« PRESS: This newspaper will ■ ■ "gfejMg jt* effort* to help SETH TAFT be elected to the Ohio Senate. . . . CITIZENS LEAGUE: An mnk* an eiccllcnf State Senator ... ... Sponzorirano od Non-Partisan Citizen’s Committee for Seth Taft for State Senator. Dr. T. Keith Glennan and Alfred A. Renesch, co-chairmen. 12805 Shaker Blvd. Ženske dobijo delo Iščemo perico Iščemo žensko, da bi prala samo za dva človeka. Malo pranja. Kličite HE 1-4696. —(23, 24, 26 okt,) mali oglasi Sobe oddamo ' ^ sobe in kopalnica za $40 in 5 sob s kopalnico $45 blizu E. 55 St. in St. Clair Ave. Vprašajte na 1334 E. 55. St. (X) Iščemo stanovanje spodaj z 2 spalnicami, plinski furnez in kopalnico, za garažo jo vseeno. Ali pa enodružinsko hišo blizu St. Clair Ave. 3 odrasli. Pustite naslov v A. D. uradu. (206j Sedaj je čas za barvanje hiš m-“aj In »notraj. Pokličite T?NY KM STAV NIK Painting & Decorating HE 1-0965 all UT 1-4234. Stanovanje oddajo Trisobno stanovanje oddaje eni ali dvem osebam na 1003 E, 66 PL, telefon EX 1-2419. —(24, 26, 29 okt.) V blag spomin DRUGE OBLETNICE SMRTI MOJEGA LJUBEGA SOPROGA IN OČETA Frank Pengov kateri je preminul 24. okt. 1960 Sladko spavaj v tihem grobu, ra kraju večnega miru. Pa prosi za nas milosti pri večnemu Bogu. Dve leti je že minilo, odkar si 'ti zapustil nas. Črna zemlja te pokriva, Mi mislimo na te vsak čas. Žalujoči ostali: . Soproga ANGELA OTROCI Cleveland, O.. 24. okt. 1962. HENRY BORDEAUX: Zametene stopinje Rada bi ga bila prepričala. Če bi bilo potrebno, bi se mu bila tudi spovedala. Vsa je bila vdana sedanjosti in prihodnosti, pripravljena je bila, da vse žrtvuje za te dni. Mehko, skoraj nehote je začela: “Mark, vedno sem imela tebe rajši. Poslušaj, moraš poslušati. Tam gori, na ledeniku, kjer sva se izgubila, sem ga videla, ko je umiral, in zatisnila sem mu oči.. “Vem, vem! Molči!” “Ne! Ker ne veš, kaj sem storila potem.” Mark se je vzpel pokonci, jo začudeno pogledal in čakal, kaj še pride, kakšna muka ga še čaka: “Kaj si storila?” je ponovil. Topot je odlašala ona, zavračala je privid. “Joj, grozno je!” Mark je ponovil: “Kaj si storila?” S povešenim čelom se je odločila in ramena so ji trepetala v nevidni grozi: “Poiskala sem košček kruha, ki ga ni mogel snesti. Bil je trd in zobje so mi šklepetali. Pa sem ga snedla ob njem. Hotela sem živeti.” Oba sta umolknila, kakor bi bila skupaj zakrivila grd zločin. In nato je koocsJa: “Od tistega večera, tistega groznega večeri sem klicala tebe, sem klicala Julko.” Ni vstala. Vsa izčrpana je zopet pričela ječati kakor na gori, ko jo je slišal oče Sonnier, ki je plezal na ploščo, da ji pomaga. Kaj ji Mark ne bo priskočil na pomoč? Položil je roko na povešeno glavo, kjer ni bilo več CHICAGO, ILL. BUSINESS OP PORTUNITY DONUT SHOP FOR SALE BY OWNER VERY GOOD LOCATION CALL 857-9651 , (206) REAL ESTATE FOR SALE LYONS — BY OWNER MODERN 3 Yr. old. 6 Room brick ranch. Large 2 car gar. Fully landscaped. Wall to wall crptg. Drapes, Many extras. HI-7-8567. (206; PALOS HILLS — All brick home on wooded acre. ">adiant baseboard heat, upper level ull bath and 3 bedrms. Lower level nas full bath. Paneled rec. rm. with bar and sink. Opening onto terrace area. Price in 20’s. Call FU 5-3525 for apt. (205) težke kite. Kakor globočino brezna je premeril grozovitost ljubezni, grozovitost, ki njemu ni prizanašala in ga je mučila, ki pa se je zdaj znosila nad mrtvecem in ni vedela, da se je do-teknila preteklosti: grozovitost, ki jo je občutil on le zato, ker je bil mož in bolj razumen nego ženska, ki ne zna razsodno misliti in nima v sebi toliko živalskega nagona kakor te. Odslej hoče skrbno paziti na nežno, preprosto in nevarno Terezino srce. Tega zaklada ne sme zaupati slabosti in prilizovanju, ta zaklad mora neprestano čuvati z orožjem v roki. Na Svetem Bernardu je v navdušenju našel resnico. Odpušče-nje, ki ga je napolnilo z nepopisnim veseljem, je bilo sad tistega, kar je bilo božanstvenega v njem. Toda zaradi človeške slabosti more to odpuščenje, ki očiščuje, človeka tudi ponižati. Izmaliči se in kmalu odpušča še podlost. V Cauxu je to spoznal, ko ga je zapustil ponos in ga je prevzela divja sla po uživanju. In morda je bil ta padec potreben, da ga je pripeljal do ponižnosti in prizanesljivosti. Od ljubezni ni več smel zahtevati svoje in Terezine sreče, ampak le še moč notranje spopolnitve, ki nam obogati življenje, ki se veča do konca preko izgubljene in preživele mladosti. Nikoli več ne bo srečen, nikoli ne bo užival one sreče, ko človek pozabi nase in čuti, kakor bi se potapljal v čisti vodi. Toda je li bil tako srečen takrat, ko mu je izročila svoje zaupanje in svojo mladost? Toda to odslej ni bilo več važno. Naj bi za vedno padlo breme z nje, ki je sklanjala glavo pod težo spominov. Odvrnila se je od preteklosti in bolje nego on se je vdala sedanjosti. Celo srečna bo še ob njem, če bo našel v sebi moč, da nje ne bo iskal več v preteklosti, da hrani zase svojo skrivno žalost, kadar se bo znova pojavila v njem; nima več pravice, da bi se pritoževal. Tako je našel pot v prihodnost, tako bo tudi našel svoj in njen mir. “Tereza!” je rekel odločno, “dvigni glavo! V obraz ti hočem pogledati. Zdaj, da, zdaj sva z lastnimi rokami pokopala preteklost. Znova ti vračam svoje odpuščenje s Svetega Bernarda, toda zdaj prostovoljno. Verjamem vate. Moja žena si.” CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE MARKHAM — 6 Room Ranch, 3 Bedrooms. New Gas forced air furnace. Close to school. Asking $14,500. By owner. Ph. SO 8-0552. (206; AUSTIN — ST. LUCY’S PARISH Lovely 6 Room Dutch Colonial. Garage. Carpeted. Gas heat. Call AU 7-5349. (205) MARKHAM — BY OWNER For sale or rent, new 3 bdrm., fam. rm. with patio door; 1% baths, gas ht; all face brk., cust. bit. gar., 90’ x 133’ lot. 15839 Homan Ave. Open Sun. 10 - 5. Phone TW 2-9652. (206) MT. PROSPECT — 4 BEDROOM, 2 full baths, living-dining room, combination, full basement. — By owner. Call 259-0529 (206) BEVERLY — BY OWNER 9600 South — Bet. Western and Ashland. Vanderpoel Ave. 2 story stucco. 4 Bedrms. Excellent condition. Gar. Mid. 20’s. Close to shopping, schools, churches and transportation. BE 8-3340. (207) ALGONQUIN — Modern 5 room 3 bedrm. Face brick ranch. Alum, siding, on 2 lots with chain link fence, trees and fruit. Must sell immd. $16,500. Please call OA 4-6506 Eve’s. (207) RIVERSIDE, N. — 9015 W. 22d-PL. 5 Room Ranch. Cabinet kitchen, Gas heat. Side drive, 1% car gar. Close to all schools. Must sell reasonable. HI 7-0947. (205) LOMBARD — BY OWNER, BRICK 3 BEDRM. 1% bath, bi-level. Built-ins. Gen. air cond. Crptg. On a fully landscaped lot. Priced to sell. Phone TE 4-9367. (205) šel tja, je pravkar pozvonilo, hrepenenjem po miru, ki ga doseže z bojem, z neizpolnjenimi Njegova žena? Zjravnala se je in ga zaupno pogledala, nato pa povesila oči, preplašena in nerodna kakor zaročenka; tako velik, oblasten in velikodušen se ji je zdel; 'čutila je, da je obvladal sebe in njo, in ponosna je bila, da ga je lahko imenovala svojega gospodarja. Še pravkar je objokovala svoj greh. Čar ljubezni in življenjska moč sta ji vrnila duševno svežost. Le ena misel jo je še mučila in ji gnala kri v glavo, kajti začenjala je novo življenje: “V Cauxu ne bi bila mogla biti tvoja, če ne bi bila že prej...” je zašepetala. IX. Drugo jutro se je čudil, ko je ni našel poleg sebe, ne v hiši. “Kje je?” je spraševal staro Ančko. “V cerkvi, sveti Bog! Mašno knjigo je imela.” V cerkvi! Odkar je pripeljala k domačemu ognjišču Maneto Durban in tudi sama živela ob njem, se je zopet oprijela svojih starih navad in svoje pobožnosti. V stari hiši jo je vse navajalo k temu. Ozračje, ki so ga posvetile pobožne žene, je imelo take lastnosti. Mark je hitel za njo. Snoči in nekaj časa tudi ponoči je snežilo, toda sonce se je znova prikazalo in okoli njega je vse pelo in bilo radostno — kakor v njegovi duši. Nebesna modrina in modrina vode, ki je v jesenski megli obledela, se je družila z bleščečo se belino travnikov, bregov in gora. Ivnato drevje je bilo vse v cvetju kakor spomladi jablane in mandeljni; sončni žarki so se dotikali teh snežnih cvetov in jih pozlatili in pordečili. Kostanji v drevoredu so veličastno razodevali svoje bogastvo. Mark je pri vratih le za hip pogledal, na ta praznik prirode. Bolj ga je zanimal odtis malega čeveljčka na belih tleh. Sledil je stopinjam, ki so ga vodile v cerkev na Publierju. Ko je pri- CHICAGO, ILL. “A Real Money Maker” Ball Poinl Pen... For Liquid ink FULL OR PART TIME This ball point pen writes with liquid ink of any type. The ball point is made of synthetic ruby which gives the pen a very smooth writing performance. Six carbon copies can be made. Easy checking of ink level. A nice present for anyone. Post paid $3.00. For fund raising, your cost — only $26.40 per dozen. (Minimum order 3 dozen.) Dealers write for our new money making 6 pens on a card, which will be a fast seller. J. W. KIPPERT FISH CREEK. WISCONSIN (209) REAL ESTATE FOR SALE $17,900 ELMHURST AREA ~Country living with city conveniences. 7 Rm. Cape Cod on % acre. 3 bedrooms, 116 baths, Hardened floors. Bsmt. gar. Lge. patio, % mi. Congress Expy-tollway. Low traffic area. Immed. occup. TE 3-9395. (208) BUSINESS OPPORTUNITY CANDY STORE AND LIGHT LUNCHES. GOOD established business. Across the street from school. By owner only $2,500. — 2700 West Cortez Street. BOATS FOR SALE 1961 FIBERGLASS 16%’ BOAT, 50 H. P. JOHNSON MOTOR, Fully equipped. With trailer. Excellent condition. $1,195. PHone 827-6162. (206) Maša se je končala. Na vratih se je prikazala Tereza v belem plašču. Zardela je, ko ga je zagledala, on pa je mislil na snežno cvetje, ki ga je pordečilo sonce. Prenovljena priroda se je zlivala v soglasje z obnovljeno mladostjo. Preden je odšel od oltarja, je duhovnik izrekel svete besede: “Pojdite v miru” Ta mir je Tereza občutila v srcu. Mark je občudoval njen obraz, njeno lahno hojo in priznal, da je imel prior na Svetem Bernardu prav, ko je dejal, da človeška volja nima moči zbrisati ' grehov, razen če se opira na božjo pomoč. Kljub hudemu mrazu sta se le počasi vračala, da bi bolje slišala v sebi redni in umerjeni utrip srca. Malo pred hišo sta se ustavila. Obrnila sta se in videla v snegu svoje stopinje, ki so se često ujemale druga z drugo- “Tu sva se zaročila, še veš?” je rekla 6na. Stopala sta po stopinjah davnih dni. On pa se je spomnil in vedno se bo spominjal svoje poti na ledenik Proz, kjer je oče Sonnier iskal sledove strašne žalo-igre in jih ni našel, ker jih je bil zametel sneg. Tako sta njegovo odpuščenje in njeno pozabljenje zametla preteklost, kakor je sneg zametel sledove. “Terezika moja!” je rekel, kakor na Svetem Bernerdu. Te nežne besede, s katerimi jo je poklical kakor otroka, je imela ona najrajši. V njih je videla svojo slabost in želela je, da jo vodi in da se mu sme izročiti. Lahko bi mu bila odgovorila: “Ti edina ljubezen moja!” Tako je bila vsa v sedanjosti. Brez zle misli bi bila izgovorila te besede. Na ustnice pa so ji nehote prišle druge, ki jih še nikoli ni bila izrekla: “Življenje moje!” je zavzdihnila. Na Kalvariji Proz je razmišljal v svojem obupu: “Na svetu je le ljubezen.” In kakor bi menih odgovor j al njegovemu premišljevanju, je dostavil: “Tudi življenje je...” Življenje, ki je vedno nemirno, trdo in svobodno ko četa na pohodu, ki celo preteklost uporabi, da ustvari sedanjost; življenje s svojimi zakoni, ki zahtevajo red, in kaznimi za vse, ki te zakone kršijo; življenje, ki je zmožno veličine in popolnosti, življenje s svojim večnim V blag spomin DEVETE OBLETNICE SMRTI MOJE LJUBLJENE SOPROGE, NAŠE DOBRE MATERE Karoline Požar ki je mirno v Bogu zaspala in nas zapustila dne 24. oktobra 1953 in se preselila v nebeški dom. Let devet že v jamici truplo Tvoje mirno spi. Duša pa v večnosti se pri Bogu veseli. Tudi mi za Teboj pridemo, ko Bog bo odločil čas za to. Takrat veselje veliko bo, ko se v nebesih snidemo. Ostali žalujoči: JOHN POŽAR, soprog CAROLINE, hči SORODNIKI Cleveland, O., 24. oktobra 1962. željami, s svojo globoko samoto in bridkostjo: življenje, ki vodi k Bogu ali v propast; tisto življenje, ki je močnejše od ljubezni, katera živi v njem ... Konec Slovenski domovi KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE. Predsednik Frank Segulin, podpredsednik Frank Zigman Jr., tajnik Vinko Godina, 19805 Mohawk Ave., IV 1-6506; blagaj. John Bar-kovic. Zapisnikar John Zigman Sr. Nadzorni odbor: Edward Leskovec, Josephine Henikman, Louis Sajevec. Seje se vrše 5. marca, 4. junija, 10. sept., 3. dec. 1962 v American Jugoslav Centru na Recher Ave. ob 8:00 zvečer, KE 1-9852. KLUB LJUBLJANA Predsednik Frank Derdich, pod-preds. Vinko Godina, tajnica Štefanija Koncilja, 15611 Saranac Rd, GL 1-1876, blag. John Barkovic; zapisnikarica Frances Klun, nadzorni odbor: Jos. Škabar, Mary Poklar, Anna Kutcher. Kuharica Frances Gorjanc; George Nagode, stric; Angela Barkovic, teta; Frank Rupert, maršal. Pevovodja Frank Rupert. Vratar Frank Peček. Muzikant John Grabnar. Za klub društev Frank Segulin, Vinko Godina, John Barkovic. Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Ave. DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. častni predsednik Frank Žagar predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Frank Segulin, tajnik Theodore Kircher, 18609 Pawnee Ave., KE 1-7027; blagajnik Edward Leskovec, zapisnikarica Augusta Slejko; nadz. odbor: Thomas A. Pluth, Rudy Špehar, Vinko Godina. Gospodarski odbor- Predsednik John Troha, Frank Urbančič, John Barkovich; Publikacijski odsek: E. J. Eckart, Eddie Strekal; direktorice: Josephine Henikman, Jeann Milavec; Charles J. Starman, poslovodja, tel. KE 1-9309; Joseph Petrič, hišnik, tel KE 1-3799. — Seje se vrše vsako tretjo sreko v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v A. Y. C., Euclid, Olhio. SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave Predsednik John Habat, podpred-sed. Michael Lah, blagajnik Adolph Kocin, tajnik Frank Koncilja, IV 1-6955, zapisnikar Ivan Jakomin. Nadzorni odbor: Joseph Ferra, Frank Dolinar, Henry Grosel. Gospodarski odbor: predsednik Frantt Šušteršič, Jacob Mejač, Louis Kosem. Ostali direktorji: Frank Sustersich, Ciril Štepec, Frank Stanonik, Frank Mrzlikar, Frank Hren. Upravnik: Victor Derling, tel., 681-9675. Seja direktorjev se vrši vsak četrti petek v mesecu ob 7:30 zv. v navadnih prostorih. GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.) Predsednica Jennie Bartol, pod- Dolgotrajno delo Stroj, ki bi zabeležil vsako minuto 400 imen in bi tekel po 40 ur na teden, bi potreboval dve leti in 8 mesecev za popis vsega prebivalstva Združenih držav. predsednica Rose Vatovec, tajnic; Stella Mahnič, blag. in zapis. Mar; Taucher, nadzornice: Anna Kresovič, Antonija Rolih. Angela Mago vec. Seje so vsako 1. sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Ave UPRAVNI ODBOR BARAGOVEGA DOMA Predsednik Franc Jakšič, podpredsednik Jakob Žakelj, tajnik Janez Ovsenik, blagajničarka Marija Prince; odborniki: Matt Intihar, Franc Šega, Edmunt Turk, Alojzij Bajc, Anton Nemec, Alojzij Hribar, Franc Lovšin, Ferdo Gospodarič, Karol Bojc, Jdže Ovsenek. Telefonska št. EN 1-5926 ali HE 2-0142. Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 48th St. Tel. HE 1-9183: blagai nik John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Willowick, O.; nadzorniki. John Lokar, Fra-nk A. Turek ir Anthony Petkovšek; zastopnik z* klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Frank Bavec m Albin Lipold, za konferenco SND John Lekan. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino tn zdravniško preiskavo. Društvo pla Suje >200 smrtnine In $7 na teden bolniške podpore. Asesment Je tl mesec no. Za sprejem ali pregled novih Cia nov so vsi slovenski zdravniki. Za nn taline informacije se obrnite na dru Hv«>n“ zaptonnUte DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA Predsednik Srečko Gaser podpredsednik Ivan Hauptman, tajnik Ivan Jakomin, 17201 Ozark, Cleveland 19, Ohio, IV 6-0840, blag. Štefka Smolič, zapis. Andreja' Stanonik, odrska mojstra Anton Adamič ml. in Slavko Štepec, program, odsek Ivan Hauptman, Miro Odar, Božo Pust in Frank Hren, nadzor. Avgust Dragar, Milan Jager, Lojze Šef, kuh. Lojzka Trpin, Pepca Stanonik, točil. Lojze Mohar, dvor. Peter Trpin, Frank Stanonik, arhiv. Miro Celestina. — Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v Slovenskem domu na Holmes Ave. SLOVENSKI ODER Predsednik Milan Dolinar, podpredsednica Mary Prince, tajnik Milko Pust, 6612 St. Clair Ave., tel.: EN 1-3721; zapisnikarica Mimi Mauser, blagajnik Ivan Martinc, gospodar Janez Varšek. Pregledniki: 1) Janez Ovsenik, 2) Ivan Vidmar, 3) Stane Gerdin, 4) Joža Varšek. Propagandni referent Karel Mauser, posvetovalni odbor: Dolinar Milan, Varšek Janez, Karel Mauser, Pavle Intihar, Franček Kolarič, Stane Gerdin. Referent za Zvezo Slovenskih društev: Janez Ovsenik. SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB, EUCLID, OHIO Predsednik Joseph Kušar, podpredsednik Michael Lah, tajnica Jennie Fonda, blagajnik Harry Brule. Nadzorni odbor: John Bradač, Charles Starman in Louis Somrak; članski odbor: Joe Penko, Michael Lah, Harry Brule in Frank Segelin. Zastopniki za klub društev: Frank Drobnik in Michael Lah. SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S.A.V.A. 1166 E. 72 St„ Cleveland 3. O., USA Tone Arko, predsednik; Bine Medved, prvi podpredsednik; Jože Odar, drugi podpredsednik; Tone Gaber, tajnik; Milena Osenar, blagajničarka; Tone Zagorc, urednik Vestnika SAVE; Milan Vrčkovnik, upravnik Vestnika SAVE. SLOVENSKA PRISTAVA Predsednik: Jernej Slak. Pod- predsednika: Marjan, štrancar, Vinko Vrhovnik. Tajnik: Marko Sfiligoj. 1180 E. 61. St., Cleveland 3, Ohio, HE 1-4139. Blagajnik: Frank Zalar. Odborniki: gdč. Francka Bolha, Hinko Lobe, ga. Marija Lavri-ša, č. g. Jošt Martelanc, Franc Sever, Franc Smolič, ga. Ana Vidergar, Anton Zakrajšek. Duhovni vodja: Msgr. Matija škerbec. Nadzorni odbor: Joseph Nemanich, Franček Gorenšek, Milko Pust. Razsodišče: John Kovačič, Jože Lekan jr., Danilo Kranjc. SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA Duhovni vodja Rev. Raymond T. Hobart, preds. Frank Lovšin, tajnica Mary Prince, blagajnik Milan Rihtar, biagajnica za dekliški odsek Marija Kamin, načelnik Janez Var-sek, oskrbnik Jože Rihtar in nadzornika Blanka Tonkli in Frank Rihtar. KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU Predsednik Krist Stokel, podpi» John Barkovich, tajnik Louis Levstik, 1218 E. 172 St, IV 1-7726; blagajnik Joseph Okorn, zapisnikar Frank Česen. Nadzorni odbor: Michael Lah, Jennie Hrvatin, Frank Kovačič. Poročevalca: Frank česen, Frank Rupert Seje se vrše vsak prvi četrtek ,y, mesecu ob 2. uri popoldne v ;Slpy. Društ. Domu (AJC) Recher .Ave. RALTNCArSKI KLUB Predsednik Milan Jager, pod-preds. George Marolt, tajnik John Korošec, 15807 Grovewood Ave., Cleveland 10, O., Phone:: IV 1 3794; blagajnik Joe Lipec, zapisnikar Mike Jakin. Nadzorniki:: Jaka Videtič, Pavle Markič, Louis Trent. Balincarski referent: Andy Božic, bar: Mark Vesel, John Mršnik; kuharice: Jane jPgrko, Rose Ribar. Seje se Vrše' Vsak prvi petek v mesecu v Blovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Balincarski večeri so: sreda, petek in sobota zvečer, nedelja popoldne in zvečer. ŠTAJERSKI KLUB Predsednik Karl Gumzej, podpredsednik Mirko Antloga, tajnik Stanley Kodrin, 916 E. 73 St., Cleveland 3, Ohio, tel. 391-6505, blagajnik Rudi Kristavčnik. Nadzorni odbor: predsednik Jožef Melaher. Alojz Ferlinc, Jožef Zelenik. Razsodišče: predsednik Milan Godlar, Janez Vinkler, Karl Fajs. DRAMATSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA” Predsed. Jack Strekal, podpred-sed. Frank Segulin, taj. Mary Medvešek, 21141 Goller Ave., Euclid 19, blag. John Zigman, zapis. Gusti Slejko; nadzor.: Fanny Modic, Josič Mihelich, Louis Godec; publik. odbor: Vera Potočnik, Frances Brezovar in Louis Somrak. GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. ... 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene Ml KDAJ KUPITE GASOLINE OB NEDELJAH! I UZAKONITE I I NEDELJSKE I j NUJNOSTI! • Gas • Electricity • Telephone • Telegraph • Newspapers • Other news publications • Public transpotfation • Public communications • Drugs and medical supplies • Personal hygiene needs isGasoline^d oiL^ • Household fuels • Radio • Television • Fresh milk and food Sprememba o zapiranju trgovin ob nedeljah bo modernizirala ohijski zakon iz leta 1831 tako, da bodo trgovine odprte sedem dni na teden samo za te neobhodne potrebščine in nič drugega. VOTE YES ON ISSUE #1 Ohio Blue Law Constitutional Amtndmtnt Committoo—William Howlttt/ Chairman 210 Broadway — Cuyahoga Falls, Ohio IMENIK RAZNIH DRUŠTEV I *• »" '♦ —•—•— # • • ■ »—h r