Vprašanic cenfralizma In avfonomijc v Ru- iiiun.ji. Notranja ureditev rumunske države Že ni končnoveljavno utrjena. Runaunija je pridobila kot veliko pridobitev svetovne vojne obsežne pokrajine, ki so prej pripadale Avstriji, Ogrski, Rusiji in Bolgariji. Zedimba teb pokrajin s staro Rumunijo je vzbudila vprašanje o ureditvi povečane rumunske države. To vprašanje ima stvarno podlago v rvelikib. kulturnih, prosvetnih, gospodarskib in socialnib razlikab med noivo-pridobljenimi pokraijiinami in staro-rumunskim ozemljem. Nove pokrajine bi rade zadržale svoje lastno kulturno in gospodarsko življenje, stara Rumunija pa teži v imenu narodnega edinstva za popolnim izenačenjem, to ije, za popolnim prilagodenjem in priličenjem novih pokrajin. Iz teh razmer je vznil.lo vprašanje o centralistični fl.li avtonomistični ureditvi države. Maniu, nekdaj voditel<j narodno-ču/tečih Rumunov v bivši Ogrski, sedaj (voditelj narodno-kmetske stranke, je ikot ministrsiki predsednik Rumunije preosnoval državno upravo tako, da se je vsaj nekoliko približala idealu pokrajinske samouprave. Podpirali so ga nri tem vsi nacionalisti novih pokrajin, pa tudi kmetska stranka, ki iinaa jedro svojib članov v stari Rumuaiiji. Maniu se j© umaknil s scdeža ministrskega predsednika ter napravil prostor vladi profesorja Jorge, ki je zopet nategnil centralistične vajeti ter rastoči tok samoupravne misli obrnil nazaj v smeri proti središču države, !ki je Bukarešta. S tem pa staro vprašanje centraliz3na in avtonomizma ni izginilo s sveta. V rumunskem časopisju je zadnji !čas aopet oživela razprava o načinu, kako naj se uredi država. Povod za to časopisno razpravljanje je dala knjižica poslanca Romula Boile, ki zago(Varja revizijo sedanje ustave v smislu popo-lne decentralizacije. Rumunija se naj razdeli v tri velike dežele, kl bi uživale popolno avtonomijo ter bi imele lasten de" vlni zbor, iz katerega bi se eestavila deželna vlada. Ker tiCi za poslancem Boilo najbrž Bam voditelj stranke Maniu, ^e njegov jria&rt vzbudil splošno pozornost. Po jtem načrtu naj bi se država razdelila v tri dežele: 1. Veliko in Malo Vlaško, Dobrudža in Podunavje; 2. Moldavija, Besarabija in Bukovina; 3. Sedmograška, Banat, Kriša in Marmaroš. Te dežele bi bile avtonomne, imele bi deželni zibor z zakonodajno pravico ter bi tudi imele svoje vlade, to je mini&trskega predsednika, ki bi bi ob enem notranji minister, ter 4 ministre in sicer za finance, kmetijstvo, kidustrijo in trgovino in za ceste. V pristojnost centralne (osrednje) vlade in osrednjega parlamenta bi spadale te stvari: zunanje zadeve, vojska, promet, pošta, finance in splošna državna policiia. Osrednja vlada bi sestojala tudi 'z ministrskega predsednika in 4 ministrov, in sicer za zunanje zadeve, finance, vojsko in promet. O tem načrtu poslanca Boile, za katerim se skriva, kakor rečeno, bivši ministrski predsednik Maniu, se je v rumunskem časopisju razvnela živahna razprava. Za avtonomijo se odločno zavzemajo časnik. . novih rumunskih pokrajinah, ki so nekdaj spadale pod Avstrijo in Ogrsko. V Bukarešti pa časopisje po večini odklanja ta načrt ter zagovarja centralistično državno ureditev. Le list »Adeverul« brani Boila-Maniuov načrt, ter piše med drugim: »Ako hočemo ohraniti narodno edinstvo države, moramo upoštevati dejstvo, da so nove pokrajine stoletja živele v drugačnih kulturnih in socialnih razmerah kakor ostala Rumunija.« V Rumuniji je torej vprašanje o državni ureditvi zopet na dnevnem redu. Pravzaprav ni nikdar izginilo z dnevnega reda, kar je zakrivil ministrski predsednik Jorga, ki je takoj po svojem nastopu ukinil vse ukrepe Maniuove vlade, katera je hotela izvesti decentralizacijo državne uprave. N&davno se je pri ministrskem predsedniku zglasila deputacija iz Bukovina z zahtevo, naj bi vlada zopet vpostavila ministrstvo za Bukovino. Predsednik vlade Jorga je to obljubil. Ia tega bi se dalo sklepati, da je Jorga uvidel, da je državno upravo vodil po zgrešenem načelu, ko je preveč napel centralistične vajeti ter menil, da je edino strogo centraliziran birokratizem (uradniško vladje) podlaga narodnega in državnega edinstva ter obramba državnib interesov.