Leto V., štev. 289
Lfubllana, četrtek, 11. decembra 1924
Po&flftia frtfT&alTrau
Cena 2 Din
Izhaja ob » zjutraj
Stane mesečno 20-— Din za inozemstvo 30*— . neobvezno
Oglasi po tarifo.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. 16/1 Telefon št 72.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Upravništvo:
Lfnblfana, Prešernov* ■L. it 64. Telet it 36.
Podružnici:
Maribor, Barvarska uL U> Celje, Aleksandrova e.
Račun pri poStn. Sekofe zavoda 8tev. 11.842,
Ljubljana, 10. decembra.
Svetozar Pribičevič je minister prosvete. V prosvetno politiko ne spada vzpostavljanje javnega reda in miru Svetozar Pribičevič ni minister notranjih zadev, on ni šef beograjske policije. v katere delokrog spadajo nastopi varno-tne straže pri demonstracijah in uporih. Svetozar Pribičevič tudi r.i žandar, kateremu bi bila poverjena naloga intervencije pri kravalih beograjskih akadenrkov. A vendar označuje list ljubljanskega škofa le Sveto zarja Pribičeviča kot »biriča«, ki ie »poslal na univerzo orožnike streljat*, kot »srlavnepra hujskača«, ki je »dal orožnikom plein pouvoir« za »bartolomej-sko noč« v avli beograjskega vseučilišča. Minister prosveto — piše »Slovenec« — je »onečastil« ta resort s »čir,i naivečje brutalitete« ter obnavlja »diktaturo najsurovejšga terorja«.
Za li=t katoliškega škofa je ta pisava predvsem dokaz »lojalnosti«, ki jo katoliška hierarhija po svojem visokem cerkvenem dostojanstveniku v Sloveniji izkazuje državi in njenim na >višiim reprezentantom. Včeraišnji »Slovenec« je vsekako priporočilna vizitka, ki io je odložil ljubljanski cerkveni vladika pri jugoslovanski vladi.
Tako impertin^ntno namreč škofov li«t nikdar r.e bi napadal avstrijskih ministrov, pa na i bi resnično z lastno inee^enco zagrešili karkoli. V Jugoslaviji pa je toliko državljanskih svoboščin, toliko svobodoljubnih načel, ki jih ip zla-ti snoznavati v brezmejni svobodi ti-ka ter v neskončni mirno dnšnosti čuvarjev državnih zakonov, da škofov !i«t v takih primerih ne piše le mani dostojno, marveč tudi namenoma izkrivlja resnico in brezvestno ra7/i?a instinkte.
6. decembra je »Slovenec« objavil komunike demokratskega kluba po slaneev. ki ni štedil z brezobzirnost*o. da izkoristi dogodke na beograjski univerzi za svoje politične s vrne: a ta komunikč vseeno izrecno pouda";a, da so «organi vo'-e"a in notranieiri ministra prekoračili meje svoietra delokroga«, radi česar da ie klub domo-kr»*ov sklenit, da na eni prvih sej narodne skimščioe zahteva, da se voint in notranji minister in vse ostalo VI-rovn-"o ospbe poctaviio pred sodišče, da občuti io moč -zakona ra izvršene zločiip nad akademsko m^dino.v Ne maramo na tem mestu kritizirati ume etnost a'i nenmestnost. to?no«t ali ne-tiočnosf b^edPa tprpa komimik^ia. Citirali smo le zato, da s citatom iz samepa »Slovenca« dokažemo zlob-nost in pokvarjenost škofovega trln la. V soboto je »Slovenec« z ?oren"''m komunikejem hec^aickih davidovioev-sV?b nosbneev trdil, da leži krivda za doirodke na beofrrajski univerzi r>ri organih vo:nega in potr^nI°<rn ministra. v *redo — torej tri dni nato — pa bruha i=ti »Slovenec« malone na vceh svoiih straneh 0"eni in žveplo edi"o Te na Svetozarla Priblčevlča.
»Slovenec« ne zasleduje le tendence, da še naprej vliva ogenj razburjenja v mlada srca. da jih, v zlorabi nesrečnih dogodkov, za politične namene požene z vsemi strastmi sovraštva proti vrhovnemu šeiu prosvete v državi, marveč hoče tudi vseučiliške profesorje podžgati proti njemu, ker upa, da bi to moglo donašati nekai kapitala za zavoženo politiko dr. Korošca. Zato v današnji njegovi številki tako mastni in krvavi naslovi, kakor: »Rektor in senat beograjskega vseučilišča proti Pribičevičevim nasilstvom«.1 Pri tem je pa za škofov list zopet zna- j Eilno. da sc poslužuje za informacijo slovenske javnosti lalzifikatov. ki naj bi mu nadomestili uradne komunikeje vseuči-liščnih oblasti. »Slovencc« piše, kakor da sc e po vseh vseučiliščih dvignil med profesorji upor proti ministru prosvete, dalje tudi natveza svojim bralcem, da je Pribičevič »spravil vlado v neprijeten i položaji. Komunike, ki ga je izdal aka- j demski senat beograjske univerze niti z j eno besedo ne spravlja ministra prosvete v zvezo z dijaškimi demonstracijami. Nasprotno: izrecno se ograničuje, proti nastopu policijskih oblasti, katerim svetuje odločno priporočiti, da postopajo v sličnih sluča ih »taktno in človeško«. Sam rektor beograjske univerze dr. Popovič pa je tudi že prvi dan dijaških nemirov izjavil, da treba v beograjskih dogodkih strogo ločiti mirno zborovanje na univerzi in spopade, ki so sledili na ulici, i
Le glasilo ljubljanskega škofa smatra j Za svojo dolžnost, da postavlja dogod- j ke na glavo ter da slovensko javnost slepi z izmišljotinami in zavijanji.
Druga stvar, od gorn;e docela oddvo-fena, je vprašanje penzioniranja profesorja Bazale in Pcliča. Za to dejanje nosi minister Pribičevič popolno odgovornost, a se ji tudi nc umikuje. Z argumenti dijaških in nedijaških izgredov se njemu ne bo dokazalo, da je bil na pogrešnl poti. pač pa sc mu bo le utrdilo prepri-
Ponesrečen juriš na ministra Pribicevica
PREDAVANJA NA BEOGRAJSKI UNIVERZI SE V MIRU VRŠE.
ENERGIJO BOM NADALJEVAL...*
«7. VSO
I
Beograd, 10. decembra, p. Danes so sc predavan a na univerzi vršila brez slehernega incidenta. Red je popoln. Era Markovič, poslednji dijak, ki je bil v zaporu, je bil danes izpuščen, dočim napram neakademikom, ki so provocirali spopad, teče preiskava nadalje. Blokaški in komunistični študenti so docela poraženi.
Beograd, 10. decembra, p. Današnja poročanja opozicijskega tiska, da so nes redi na jugoslovenskih univerzah oslabili položaj prosvetnega ministra Pribičeviča, so pokazala poslednji adut opozicije, ki
je iz dijaških dogodkov hotela izbiti vsaj ta profit, da bi z intrigami ustvarila ne« razpoloženje proti prosvetnemu ministru^ No, našemu dopisniku je danes minister Pribičevič mirno zatrdil: «Pomirjenje ne-redov in komunističnih ekscesov je samo učvrstilo moj položaj, ako ga je splob bilo treba učvrstiti. Ako opozicija živi samo od nade, da bo aoslabila moj po!o= žaj». je to samo znak njene slabosti. Ne pride mi niti na kraj pameti, da bi dal ostavko ali zamenjal resort. Nasprotno, z vso energijo bom nadaljeval svoje po« slovanje«.
Nova revolucija v Albaniji
KER VLADA NI IZVEDLA AGRARNE REFORME, SO SE KMETJE UPRU. — NEUSPEHI VLADNIH ČET. — F AN NOLIJEVA VLADA POBEGLA IZ TIRANE.
Beograd. 10. decembra, r. Iz Prizrena j je tekom dneva dobila nastopne brzojav-se poroča, da je prispelo tjakaj tekom ! ke iz Albanije:
Volilno gibanie
SEJA VOLILNEGA KOMITETA MINISTROV — MUSLIMANI ZA NACIJONAL-Nl BLOK. — NADALJNJE KANDIDATURE.
Beograd, 10. decembra, p. Danes op ob dne je ministrski predsednik Pašič spre« jel deputaci.io muslimanov in pravoslav« nih Srbov iz Sandžaka. Deputacija je Pas šiču izjavila, da so izgledi nacionalnega bloka v Sandžaku izredno dobri. Okrajni kandidati se bodo enako razdelili med muslimane in pravoslavne. Pašič je dalje sprejel Veljo Vukičeviča, Veljo Popovi* ča, ministra Ali'etiča in Marko Gjuričiea, ki so mu poročali o shodih zadnjih dni. — Pašič sam bo kandidiral kot nosilec liste v banjaluškem okrožju.
Od 17. do 20. je bila v predsedništvu vlade seja volilnega komiteta ministrov. Prisotni so bili f-ašrč. Pribičevič, Ljuba Jovanovič, Vilder in Joca Jovanovič. Razpravl.ali so tudi o osnovanju nove muslimanske stranke, ki se formira vshd cepljenja džemijet in katero ustanavljata Ber aga in Kenan Zija.
Nato je komitet razpravljal o kandidaturah na Hrvatskem. V varaždinskem okrožju se bo lista poverila samostojnim
demokratom, kjer bo nosilec liste min. dr. Krizman, v belovarskem okrožju bo i kandidat Vilder ter bodo radikali tam i dobili enega sreskega kandidata.
DR2AVNI ODBOR.
Beograd, 10. decembra, p. Državni od= bor je danes dopoldne nadaljeval z do« ločevanjem vo'išč v državi ter jih do!o» čil za Srbijo in Vojvodino, izvzemši Beo« grad. Ostale pokrajine pridejo jutri na vrsto. Vprašan ie onih predsednikov glav« nih volilnih odborov, ki so dali ostavko, je odloženo na poznejši čas, kakor je tu* di odložena določitev predsednikov vo« lišč.
AVDIJENCE PRI KRALJU.
Beograd. 10. dccombrn. p. Popoldne od 16.30 do 17. je bil pri kralju v avdijenci ministrski predsednik Nikola Pašič. Nocoj je bil od 19. do 20. na dvoru minister pravde dr. I.ukinič. Imel ie s seboj veliko število ukazov.
Jugoslavija član kontrolne komisije za
Bolgarsko
včerajšnjega dne več.ie število beguncev iz Albanije, ki pripovedujejo, da je izbruhnila v Albaniji vstaja in da se uporniki pripravljajo na pohod proti Tirani. Vlada Fan Nolija je naročila političnim oblastem, da morajo z vsemi sredstvi zatreti upor in jim je dala v to svrho na razpolago vse četaše in kačake, ki pre-zimujejo v Albaniji.
Cetc Bajrama Cura so na več krajih napadle upornike, a so se morale umakniti. Hadžeb Salja je bil brzojavno pozvan v Tirano. Po nekaterih vesteh je Fan Noli s svojim kabinetom ccto zapustil Tirano in se podal v Itaiijo, kar pa ;e očividno pretirano.
V našem zunanicm ministrstvu izjavljajo, da je nastal upor radi tega, ker No-lijeva vlada ni držala obljube glede Izvedbe agrarne reforme. Danes se ie o dogodkih v Albaniji informiral pri sek-cljskem šefu za Albanijo, Branku Laza-reviču, angleški poslanik sir Alban Young.
Beograd, 10. decembra, p. Naša vlada
Nemiri pred volitvami postajajo čim-dalje večji. Vlada Fan Noliia vrši največji teror. Iz Debra se poroča, da v Lu-mi Bajram Cur preganja politične pro-tivnike Fan Nolija. Veliko uglednih Ar« navtov je s svojimi družinami pribežalo na naše ozemlje.
Iz Tirane se poroča, da se v najkrajšem času pričakuje prihod sovjetskega diplomatskega zastopnika v Albaniji Kra-kovjevskega. l.e-ta ima važno politično misijo ter je poznana osebnost, ker je bil v Rusiji pred revolucijo geccralštabni oficir.
Iz Djakovice se poroča, da vlada Fan Nolija v selu Vrači v skadrski okolici prebivalstvu odvzema živina s silo. Izdala se je naredba za mobilizacijo vseh rezervistov. Prebivalstvo te naredbe ni sprejelo prijazno ter se k mobilizaciji ni nihče prijavil. Tudi v plemenu Mati vrši Fan Nolijeva vlada nečuven teror. Aretirani so bili vsi znamenitejši prvaki, med njimi Hasan Zogu, sorodnik bivšega predsednika vlade, Ahmeda beg Zogu.
Francoski socialisti odobravajo ostro protžkomunistično politiko
HERRIOT NAPOVEDUJE NOVE OSTRE ODREDBE. — ZBORNICA MU IZRE< KA SKORO SOGLASNO ZAUPNICO.
kanske in socijalne akiij? ter odklanjajoč, da bi se ta poiiiika po rovarcaja si-
Parii, 10. decembra, s. Na sinočnji seji zbornice je komunist Lalfont vložil interpelacijo zaradi ostre politike vlade napram komunistom. Ministrski predsednik Herriot je izjavil da bo vlada branila republiko in republikanski red pred uporniki. Vlada hoee dopustiti svobodno razlaganje idej. uprla se bo pa sili. Herriot je izjavil: eObstoji meja, ki je ne sinemo prekoračiti, namreč spoštovanje pred člo-
stcmaiične nasilne politike stavila na kocko, izreka vladi zanpanje ter preide pe odklonitvi vseh dodatnih predlogo' a* dnevni red..
HERRIOT OBOLEL.
Pariz, 10. decembra, v. Ministrski predsednik Herriot ie lahko obolel. Na nasvet
veškim življenjem. Aretirnnih je bilo več I zdravnikov mora varovati popolni mir. oboroženih komunistov Vlada bo predlo-; p0poldne je bil izdan komunike, ki veli. žila zakonske predloge, da omeji prodajo' ja je Herriot zbolel na španski bolezni orožja ter bo krznovala najstrožje no- Kasneje se je izvedelo, da ni nikakega šenje prepovedanega orožja.*	povoda za vznemirjenje. Upajo, da bc
Nrto je zbornica s 319:29 glasovom Herriot začetkom prihodnjega tedna zo sprejela nastopni dn fvni re<Ji cZborn»p®, pgt popolnoma okre/al ter Drevzel vod*
Z RIMSKEGA ZASEDANJA SVETA ZVEZE NARODOV. — VPRAŠANJA RAZNIH MANDATOV. — TURŠKI DRŽAVNI DOLG.
Beograd, 10. decembra, r. Svet Zveze j delegat poročal o mandatu glede Sirije, narodov, ki zboruje v Rimu, je na svoji j Pidestine. Knmeruna in Konga. Poročilo ( trdno odločena rodili poli.iko reptibli- stvo vladnih poslov, včerajšnji seji na pred og dr. Bencša ime« ' je bilo vzeto na znanje, noval Jugos'avijo kot člana mednarodne ■ Nato se je razpravljalo o poročilu ele-vojaške kontrolne komisije na Bolgar« de državnega dolga Turčije. V 6mislu Čle-skem.	na 47. lausannske mirovne pogodbe bo-
Rim, ,10. decembra, v. Danes ob 4. po- do grška, bolgarska in turška vlada ime-
Chairber!a"n pri papežu
Rim, 10. decembra, e. Danes dopoldne poldne se je vršila tretja javna seja Sve-' novale razsodnika. Oseba za to mesto pa ob 11. uri je bil angleški minister za zu* ta Zveze narodov, na kateri je švedski i dosdaj še ni znana.
Protest proti imenovanju Joffe|a
Dunaj, 10. decembra, j. Vest o imenovanju Joffeja za sov etskega poslanika na Dunaju je dala dvem državam Male
Nova pogajanja z avstrijskimi poštarji
Dunaj, 10. decembra, j. Generalna pošt na direkcija je stavila brzojavnim uradnikom nove ponudbe, ki so jih ti v na-
nanje stvari Chamberlain v Vatikanu. Pri razgovoru s papežem nI bil prisoten no« ben tolmač, ker pnpež Pij XI kakor zna« no govori ang'eški jezik. Po avdijenci pri papežu je ang'eški minister posetil kar«
Vlada dr. Marca odstopi
Berlin, 10. decembra, v. V novem državnem zboru je natančno 162 članov levice, in sicer 130 socijalnih demokratov in 32 demokr.-itov in natančno 162 članov desnice, in sicer 111 nemških nacijonal-cev in 51 članov nemške ljudske stranke. Ako 6e računa okroglo 400 poslancev.
dinala državnega sekretarja Gasparija, znaša večina 200. 69 poslancev centroma
antante povod, da izrazita pri dunajskem £elu sprejel! Izgleda torej, da se bo pošt-zunanjem uradu svoje pomisleke proti ^ stavka preprečila, temu imenovanju. Od jugoslovenske strani se je opozorilo, da bi moglo imenovanje Joffeja pomeniti ustanovitev komunistične agitacijske centrale na Dunaju, čije delovan e bi se razširilo v prvi vrsti po Balkanu.
KRALJ IN KRALJICA V SKOPLJU.
Beograd, 10. decemhra. p. Kakor do-
Jo se je danes v senatu pričela debata o proračunu za leto 1925. Ob tej priliki je prišlo do tumultov. ko je senator Ko-znava vaš dopisnik je verjetno, da se.vallk od slovaške ljudske stranke ute-kralj in kraljica jutri odpepeta v Skop j meljeval absenco svoje stranke. Ko je Ije. V Južni Srbiji ostaneta 10 do 15 izjavil, da je pučizem iztopal SlovaSko, dni. V Skoplje sta dospela dve četi kra- je nastal velikanski nemir, v katerega so ljeve garde. Kralj bo bržčas slavil svojo poseg'e tudi sa^rije, vsled česar je mo-krstno slavo v Skoplju.	| ral predsednik prekiniti sejo ter izpraz-
PROTI FALZIFIKATORJEM SVETOVNE ZGODOVINE.
Tudi ta razgovor je traial precej časa in je brez dvoma ime' političen značaj. Da« nes popo'dnc sta bila v avdiicnci pri pa= pežu tudi belgijski in španski zastopnik.
Musso!*n'jeva zmaja v senatu
Rim, 10. decembra, r. V senatu je bila danes zaključena debata o proračunu no-Praga, 10. decembra, j. Pred polno hi- j tranjega ministrstva. Mussolini je sena-
T ti m uiti v pra", k m parlamentu
Beograd, 10. decembra, r.
'niti ga'eri:e. Ko je bila seja zopet otvor-jena, je Kovalik nndaHeval zelo razburljivo svoj govor. Predsednik mu je moral Današnje odvzeti besedo Tudi pri govorih nemške-zeml-oradniške »Novosti« imajo uvodnik. Iga socialnega demokrata dr. Hellerja in v katerem se zahteva, da naša vlada obe- j člana kmetske zveze Lukscha so se po-lodani vse diplomatske dokumente iz let novili tumulti. Sele ko so nemSki soei-1912, 1913, 1914, ki se nahajajo v mini- j alni demokrati zapustHi dvorano, ee je strstvu za zunanje zadeve, da se onemo- mogla debata mirno nadaljevati, goči agitacija in potvorjenje zgodovine s strani' nemških profesorjev, ki hoče:o zvrniti krivdo za vojno na Srbijo. Anglijo, Francijo in Rusijo v svrho. da osvo-bode Nemčijo krivde za svetovno votio.
ZA ODPRAVO TAKS POTNIH LISTOV.
torjem stavil vprašanje, ali hočejo glasovati za proračun narodne milice ali ne, nakar so senatorji s 190 proti 90 glasovom odobrili postavko za narodno milico.
V zbornici sc je nadaljevala proračunska debata in obravnavala proračun mornariškega ministrstva. Poslanec Zimolo je izjavil, da je Italiia Izgub Ia(!) vrlo važne pomorske baze v Šibeniku, Koto-ru in Valoni, in tako ostala na stari defenzivni liniji. Radi tega mora storiti vse, da se kakorkoli zasigura z močnimi pomorskimi bazami preti navedenim pristaniščem, ki se nahajajo v rokah drugih držav.
Faš'stovska korupcija
Genova, 10. decembra, u. Tukajšnji »Lavoro« prinaša zojiet novo odkritje škandalov v visokih fašistovskih kro-
Beograd, 10. decembra, p. Na predlog gih. Prinaša namreč izjavo znanega ministra za zun.i.ne stvari je več držav , Genraro Abbaternagcia. ki pravi, da izjavilo pripravljenost, da sk'enejo p i- jrn za ček 100.000 lir. katerega je iz čanie, da mora začrtano pot nadal.evati.! godbo z našo državo : n:.menom, du fc dalo ravnatel.ptvo ladjedelnice pri Sv.
bo torej za sestavo vsakega kabineta odločilno.
Državni kabinet se je na svoji danai-nji seji odločil pečati ostavka. Država! kancelar bo stopil t stik s driariiim predsednikom glede termina tega odstopa.
ODGODITEV POGAJANJ Z AV STR IJ O.
Beograd, 10. decembra, p. Vaš dopis' nik je dobil informacijo, da so se poga« janja z Avstrijo odgodila radi tega, ker je predsednik de'egacije dr. Haller moral oditi v Rim kot delegat na zasedanje sveta Zveze narodov.
TBOCKIJ TEŽKO BOLAN.
Moskva, 10. decembra, s. Listi objavljajo vesti o zdravstvenem stanju Trocke-ga, iz katerih je razvidno, da boleha Troc-kij že štiri tedne na mrzlični bolezni, ki je povzročena po španski bolezni. Zdravniki smatrajo za nujno potrebno, da odide Trocki v zdravilišče s toplo klimo.
mar.
V tem zmislu je Pribičevič danes tudi že odgovoril na intrigantske in defetistične vesti, ki so jih širili blckaši o oslabljenju njegovega položaja: »Z vso energijo bom nadaljeval svoje poslovanje« pravi Pribičevič. Ne dvomimo v iskrenost in odločnost teh njegovih besed, zato pa tudi menimo, da bi storil zlasti škofov list prav, ako bi nehal s hujskanjem in zavajanjem ljudi, zlasti pa akademske mladine. Ljubljanski škof bi vendarle moral uvideti, da neposrednih posledic za tako brezsrčno in brezumno podpihova-nje ne bo nosil niti on niti njegova stranka. pa$ pa nedolžne in zaneiiane žrtve.
odpravijo takse za vidiranje potnih li- Roku pri Trstu v prid nekemu posian
stov. Pogajanja z ItnIi:o so se začela, rjcu, ki ga označuje z začetnico G.
kratkem pa sp bodo začela porajanje. z .(Ginnta). Ta ček je podružnica Banca
Grško, Poljsko in Francijo.	|di Roma v Veroni izplačala G. dne
n rr-rver \ vri4 im	'2"-- februarja t. 1. Poslanec jc dobil ta
JUGOSLAVIJA IN GRČIJA. |raesek za J5Voje nedovolj(no posredi
Beograd, 10. decembra, p. Iz Aten se i vanje pri nekem ministrstvu v Rimu. poroča, da ie bila vest o pregovorih za i trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in i Grško zelo prijazno sprejeta v političnih 1
ODGODITEV ANGLEŠKEGA PARLAMENTA.
in trgovskih krogih. Grška vlada stoji na stališču, da se ob priliki teh pogajanj re« šijo tudi nekatera druga vprašanja med našo in grško držnvo. ki so ostala nere« šena že več kot 30 let	i
London, 10. decembra, j. Zbornica sc je danes odgodila.
iSomjte za sofeolsHITobor!
CLRIH: Beograd 7.80, New-York 516.2J London 24.25, Pariz 27.85, Mitan 22.32 Praga 15.585, Budimpešta 0.006975. Bukarešta 2.60, Sofija 3,SO, Dunaj 0.007270.
TRST: Beograd 34.8 do 35.1. Dunaj 0.032 do 0.033. Budimpešta O.CPJig do 0.0313. Praga 69.60 do 70, Bukarešta 11.50 do 12, Pariz 124.6 do 124.7. l.onnon 108.5 do 108.8, Ne-%-Ycrk 23 do 23.10. Curih 447 do 4ia. dinar 3-16 do 35, 20 zlati* frankov 91.92. zlate lire 4K5.1S.
DUNAJ: Beograd 1068 do 1072, Budim-•pešta 96.30 do 97.10, Bukarešta 375 do 377. Milan 8072 do 3084, New-York 70.935 do 71.185. Pariz 3837 do S85S. Praga 2144 do 2154. Sofija 515 ao 519. Curih 13 750 do 13.800, dinarji 100-1 do 1070.
PRAGA: Beograd 51.125. Berlin 8.09. Rim 147, New-York 33.90. Curih 658.50
BERLIN: Beograd 6.31. Milan 18.17T. Praga 12.67, Curih 81.27.
LONDON: Beograd 313. Pariz 87.20. Milan 108.70. Dunaj 331.000, Pre Ta 155.23.
NEW-YORK: Beograd 181.25, Milan 432, Curih 1938», ~
Zaprisega župana in podžupana v Mariboru
LEP PATRI JOT IČNI GOVOR NOVEGA ŽUPANA DR. LESKOVARJA.
Maribor, 10. decembra.
Nocoj se Je vršala svečana seja novega mariborskega občinskega sveta, na kateri st« župan in podžupan položila prisego. Seji je prisostvoval tudi veliki župan dr. Pirkmajer.
Itaz magistrata so plapolale državne in
da bo prisego, ki mu je priHa ix srca, dr. žal ne samo v besedah, ampak tudi po duhu. Ze kot mladenič je sanjal o lepi Jugoslaviji in zato ga navdaja tem večje vesel;e, ko danes prisega tej uresničeni Jugoslaviji in njenemu kralju Aleksandru. S pozivom, da naj obč!nski svet v
narodne trobojnice, dvorana je bila pol- sna k veselja zakiiče kralju in Jugoslaviji na slovenskega občinstva. "	trikratni »?.ivio«, je župan dr. Leskovar
Dočins jo narodni blok polnošteviino j končal svoja zahvalo. Nato je v obširnem prisostvoval svečanosti, so se od ostalih j govoru v velikih potezah orisal nalogo, ndeležili le trije Nemci. Socialisti se se
j pisal sc v Londonu« temveč v Prpidevi | društva na Jesenicah», t vlakom v korupcionistični palači. Tu si Radič «i* i smeri iz Ljubljane proti Jesenicam, na Londona* sporoča: »Lahko Vam javim, j postaji Podnart pa se je ta vlak kri-da nai zunanji minister budno motri raz« j {ai i onim, ki je vozil z Jesenic in v voj političnih dogodkov v Jugoslaviji in j katerem so se nahajal! Orjnnaši. vra da poaebno beleži ve»H o razpustu V a« j čajoči se t razvitja prapora v Lescah, ie stranke. Kakor sem obveščen, tudi Na podnartski postaji so klerikalci iz-francosko zunanje ministrstvo nivnt ena« | zjvaii najpreje * Orlovsko himno, po ko, lahko pa Vara javim tudi to. da na» tom s pačenjem in druarimi budaloalmi, ši diplomatski zastopniki in konzuli po končno z izzivalnimi klici, in so vat svoji dolžnosti obvcičajo angleško vlado j povsem neudeležene priče, med njimi o vsem točno in vestno. Naše prepriča« j vrsta domačinov, potrdili, pod prisego, nje v Londonu je. da Pašičeva vlada ne da Orjunaši niti reagirali ni<o na izzi-
je sploh niso udeležili. Pač pa je bilo nekaj socialističnih odbornikov pomešanih med občinstvom na galeriji. Edini komunistični občinski svetnik je sicer prišel na sejo, a se med čitanjem kraljevega ukaza o potrditvi župana demonstrativno odstrani Sejo je otvori! stari župan g. Grčar
■ki čakajo novi občinski svet na vseh poljih mestnega gospodarstva. Avtonomija me3ta, ki je garancija za vsak napredek, mora biti tudi novemu občinskemu svetu najsvetejši zaklad. Na socialnem po'iu čaka nebroj perečih vprašanj nujne rešitve. Stanovanjska beda zajeda globoko v interese občine in njena skrb mora biti, da se to vprašanje čimprej in kar naj-
ter prosil g. velikega župana, da izvrši i boij pravično reši. Solsfcemn vprašanju zaprisego novega župana. V globoko za- i bo treba posvetiti največjo poromost. a snovanem govoru jo nato veliki župan j mestna podjetja mora:o tvoriti jedro dr. Pirkmajer naglašal zgodovinski po- ; mest nega gospodarstva. II koncu je go-men današnjega dne, ko prvega »loven- j spodar povda-rjal. da mu bo narodnost L JiinMLi m-vič ranrisesra nredstav- zvezda vodnica pri vsem njegovem pošlo.
akega župana prvič zaprisega predstav nik vlade v osebi velikega župana mariborske oblasti. Naglašal je važne naloge Maribora kot središča oblastvene uprave, njega gospodarske in kulturne naloge, ne samo xa mesto kot tako, temveč tudi za vso oblast iu državo samo. Zagotovil jo na mestu svojo podporo in izrazil željo, da bi imeli predstavitelji mesta pred očmi vedno interese občine in države. Nato je prečita! kraljevi ukaz o potrditvi g. Josipa Leskovarja za mariborskega župana, nakar je župan položil prisego. Veliki župan je čestita! novemu županu k zaupanju, ki so mu ga izkazali volile.i T izvolitvijo ter mu želel uspeha pri njegovem delovanju. V toplih besedah se je v imenu vlade zahvalil tudi bivSemu županu g. Grčar ju ter naglašal. da se bodo njegove zasluge za občino in državo šele sedaj presojale v pravi luči.
V lepem govoru na velikega župana te novi župan dr. Leskovar odgovoril,
pn vsem njegovem pos! vanju, da pa bo druge narodnosti ravno tako spoštoval in skrbel, da se ne bodo kršile njihove pravice. Srbska prislovica. samo slona Prbina spasava, na; ho tudi ereslo občinskega sveta in uspehi no bodo izostali
bo storila nezakonitosti, ki bi žalila jav» ni čut Evrope; ako pa se to vendar zgo« di, bodite prepričani, da bo Velika Brita« nija skupno s Francijo tudi za to našla lek...» Tako Radič tolaži sam sebe, da« si je danes bolj ko kdaj prej jasno, da
vanja. Ko je pa pričel v!ak s klerikalci odhajati proti Jesenicam, sta b platforme zadnjega njihovega vagona počila v smeri proti postaji dva ostra strela. Priče so izključile, da hi to bili kakšna takozvana »žabica«. Ves dogo
Evropa s svojim javnim čutom mara za <jek r,re (0rej izključno na rsTuti fcleri-njegovo brezvestno demegoštvo kakor za kalnih izzivačev, ki so bili oboroženi
lanski sneg. Tudi v današnjem «S'obodnem Domu:
in ki ?o brez povoda divjaško streljali. Seveda so nato Orjunaši najpreje
Nato je župan zaprisegel podžupana dr. L i p o I d a. Končno se ie novi župan
v svojem kakor tudi v imenu celokupne- _ ,	. ..	.	......
ga občinskega odbora zahvalil doseda-! ?odn°	«g0<°vljeno. da so klerikalci
njemu županu za n:egovo delovanje, k! lzzvaIi	!nc,deT,t in s«relJa,i- — Oblo-
pa Radič in njegova klika ne ve nič stvar ! streljali za odhajajočim vlakom, in ker nega odgovoriti na Lovrekovičeve ob« sta razen teca padla proti njim še dva tožbe o korupciji. Zmerja samo Lovre« strela izza kostanjevega drevoreda, so kovica za «dezerterja v najusodnejšem leteli iskat še te krivce. Glede teli trenutku«, njegova razkritja pa za »na« dveh strelov ie dejanski stan tcanj ia-pade brez vsake pameti, stida in pošte« sen. Tri priče trde. da *o tudi te s:rr> nja». Prišel je čas. ko Radiča mineva slišale in ena celo videla, drure so »a strupena agresivnost. Zabarikadiran v potrdile, da so Orjunaši zares verjeli. zadn:i kamrici Prpideve palače piše tri« : da so bili tndi s te strani napadali, bun Stipa svoja »inozemska« opravičila i Vendar v zmedi tega večera ni izkljn-in s strahom čaka, kako se bo vse obr» ?eno. da trre tu za pomoto. Izven vsa-nik> — proti njemu.	ke?a dvoma na je. da so iz odba'ajo-
jeseniškega vlaka neznanci iz zadniora vn"ona. v katerem so bili klerikalni lT/ivači. dvakrat ostro ti^tre-lili in s tem "zakrivili ves podnartski incilent ki je svoječasno dvignil toliko prahu.
Podnartski dogodek pred sodiščem
Podnartski dogodek pred sodiščem.
ie obrodilo mno«ro uspehov za blagor ol>čine in prebivalstva. S tem je bil svečani del zaključen.
Župan je ?e nato na kratko pripomnil, da se je nakopičilo na magistratu mnogo dela. ki čaka nujno rešitve, predvsem mestni proračun. Zato bo občinski svet
Zauicevauie
žena Orjunaža oproščena.
Včeraj se je pred senatom ljubljanskega deželnega sodišča vršila razprava proti Orjunašema Vladimirju Ka-pusu in Fvanu Berščaku, obtoženima, prvi, da je ob znanem incidentu na kolodvoru v Podnartu dne 7. julija t. 1-imel do nadalmcga redno vsak torek ob ',rtt,>1 v,lrf,t> v DrniCevo hišo nad po-17. seje. dočim se bo sestajal mestni *,a-?0' da bo ,am l,o!ska' mladega Drni-svet vsak petek ob 17. *	k> M Ml ta dan baje streljal: drugi.
da je preprečil odhod vlaka s tem, da je načelnika |>ostaje silil, da mora po-preje oddati neko brzojavko, potem šele da sme vlak oditi.
Razprava sama na sebi ni nudila posebnih zanimivosti. Po pričah se je |turotovilo. da se oba obtoženca prav-ki vedo največ za pra v nista aktivno udeležila dogod
slovenskega trgovstva
SUSNIK NAFARBAL TRGOVCE IN SE ZLAGAL ZBORNICI. — SAMOVOLJA KLERIKALNEGA MINISTRSTVA. — NA LJIBO KLERIKALNIM
ZAVODOM.
Ko je šlo sa dodelitev skladiščnih | Krivci pa so tisti, ... _____
prostorov našim lesnim trgovcem na govoriti proti ministrskemu centrali*-	j13- «'a*ti ne prizorov, ki so ugledu Or-
Delt: in 3rajdioi, sta se zadevne kon- mn, pa so sami bili največji centr;iii-	i"ne takrat nemalo škodovali, ker so
ferenee udeležili ljubljanska Trgovska sti: krivci =o tisti, ki vedio govore o	h'li javnosti napačno, celo direktno
in obrtniška zbornica in Zveza indu- naši upravi, pa so jo doslej le izrablja-	j lažnivo predočeni. Iz|>ovedbe prič bile
strijcev kot zastopnika interesentov li za sebe: krivci so tisti, ki so se la-	P0 soglasne in se je dognalo, da za
so
zaušnico in da svojim zavodom zasi-gurajo boljši del. Pa pravijo, da to ni niti umazana konkurenca niti kont'>-
Ijublianske, odnosno mariborske obla- skali našemu privrodniku. prvo prilik. etL Delegata sta bila gg. Ogrin in Gor-! pa so izrabili, da mu dajo za niči ji vo
jup. Na anketi z ostalimi interesenti.....
se je dosegel popoln sporazum. Za Slovenijo je bilo rezerviranih okoli S000 m2 skladiščnega prostora. * do-!cija. Gospodje, ki so se hoteli oJ'0<»n govorom, da se preko Trgov.-obrtniške ' titi z moko, se tndi ne branijo dobič zbornice rirostor razdeli na slovenske kov pri lesu. vedno na račun drugih, interesente. Trgov.-obrtniška zbornica in Zveza indnstrijcev sta skunno sklicali sejo interesentov, ki se je vršila dvakrat. Tudi pri tej razdelitvi se je dosege! popoln sporazum, na katerega so pristali vsi interesenti, med njimi tudi Gospodarska zveza, kakor tudi g. predsednik Tr?ov.-obrtniške zltor-nice Knez In g. Ogrin. Napisali so se zapisniki, podpisali so jih obvezno vsi prisotni, funkcionarji !n stranke. Ugo- ] gande na Balkanu, se zdaj v stiski otre« tnvflo se je pa še, da dve veliki tvrd- sa boljševištva in odklanja kooperacijo ki želita dobit! več prostora, namreč s komunisti. V celem današnjem »Slobod«
Radie h mišje Iakn]e
Radič se clresa komunistov in interna-cljonale. — Njegova strahopetnost. — Radičeva javljanja iz podzemlja.
Zdg.-ch, 10. dccembra. Stipa Radič, glavni predstavnik in po« je izjiovedala deeidirano. da so se pri oblaščcni eksponent boljševiške propa« peljali izletniki, člani «Katol. izobraž
zločin javne sile proti domu in stanovanju. odnosno proti službujočemu uradniku, ni bilo prav nikakršnega dokaza. nasprotno sta oba obtoženca upravičeno razburjene duhove še mirila. Sodni stol: Predsednik dss. dr. Keršič. votanti dss dr. Mi^iorič. d.«s. dr. Vidic in sodnik Kenk. državni pravdnik dr. T.avrenčak. branitelj dr. Knaflič. Oba obtnženca sta bila po do-prinešenem obširnem dokazu oproščena.
ZanimivejSe pa je. kar se je v tem procesu dognalo. Cela vrsta prič. domačinov, ter potnikov v vlak«. ol>oj-nih docela nendeleženih in nečlanov.
k-nncRrn Dolenc - Fludovertiik - Javor-nik, in pa Gospodarska zveza, a glede teh dveb interesentov se je sogltsno skleni!f> da se	Eo miri»'!?tv:i
saobračaja. nai dodeli Sloveniji n.'-Iraj več skladiščnega prostora, in od tega pltisa dobila oba velika int. resen-ta še primaknieno, kolikor potrebu-jet^
M"pfster saobračaia je bp tal-rat sr. Sušnik. Njemu se je torej ;>oslnla pro-šnia z ozirom na navedeni sklep, in ministrstvo je s svojim aktom br. 1W?4 z dne 24. septemb-a odgovorilo. da por.o!r>oma usvala st'""'1? Trgovsl-o-obrtniške zbornice v Ljubljani in da je fe dalo zagrebški direkciji nalogo, naj direkcija v tem smislu definitivno dodeli takozvani sloveaski prostor.
Ta od<rovoT ministrstva, s podpisom gosp. Stišnika. pa je bil v prvem delu le pesek v oči. a v drugem delu naravnost lažniv. V resnici je ministrstvo saobračaja. Snšnikovo. zavrtrlo stališče Trgov..obrtniške zbornico in je torej zbornico s svojim odgovorom «na-Tarbalo«. tudi se je čisto brez potrebe zlagalo in ni dalo zagrebški direkciji tega nalosra. marveč. čHo drugačnega. Vso sporazumno razdelitev je kratko-ma!o Sušnikovo ministrstvo na svojo roko spremenilo, boljše prostore odvzelo ftvrdk! Kajfež) in jih dodelilo Gospodarski zvezi, druge pa klerikalni Zadružni banki. S to spremembo je seveda postala iluzorna vsa prejšnja raz-
so bili dodeljeni prostori vzeti in um vsiljeni novi. tako da niso zadovolini ne eni ne dmgi. Vse to se je zgodilo proti sporazumnim sklepom Trsrov«ko-ol>rtni?ke zbornice in Zveze industrij-cev. rrrw!ilo jio ministrski samovolji, nn ljul>o Gospodarski zreri in klerikalni har:ki, in zffo«!i>o s« je na način, ki pnmeiri udarec v obraz interesentom trgovrean u«r Zvezi indnstrijcer in Tr-gersko-cbrtničU aUraio.
Beo^ra^ski izgredi
(Originalno poročilo oCividca.)
Beograd, 8. decembra.
Bile so takorekoč odmev neuspelih poskusov v Zagrebu in Ljubljani. Prišli so jih Insccnlrat kolovodje iz Zagreba in beograjsko časopisje je dibilo obilo gradiva za svoje današnje izdanje. Seveda poročila si nasprotuicio. Medtem ko cn list nepristransko beleži tok dogodkov, drugi — čecar sotrudnik se je znašel v na hujši Krneči In tako slučajno tudi skupil par curkih — zopet napada žandar-merijo, češ: vsega jc ona kriva... Res pa je, da v splošnem mctcZu pred univer- I zo niti prisotni niso mogli utrditi, kje jc j pravzaprav padel prvi strel, in kdo ga jc oddal.
Bil je praznik, krasen, topel dan, ulice, polne šetajoče publike, ki se je radoved-, no ustnvliala pred velikimi plakati na zi- , du univerze, ki so naznanjali protestno f zborovanje ob 10. dopoldne V avli so se medtem vrstili govorniki in je bila sprejeta resolucija. Trg pred univerzo e oživel. Študentje so zapustili avto in korpo-rativno odkorakali na Knjas Mtliajlovo. Kam so bili potem namenjeni, se nc vc. Policija je namreč stopila v akcijo, pričela demonstrante s šetajočo publiko vred prifskati nazaj In je počasi praznila glavno ulica Publika se je razpršila v postranske ulice, demonstranti pa so se vrnili na tre pred univerzo. Eden izmed njih jc stopil na kandelaber in držal ogor čen govor proti ga žen ju avtonomije, ki naj bi bila povzročena s penzijoniranjem gg. Poliča in njegovih kolegov v Zagrebu. Demonstranti so odobravali z vzkliki: »Doli vlada! Doli Pribičevič! 2ivcia republika! ...»
Medtem je pričela žandarmerija čistiti tudi trg in skušala glavne kričače dobiti v roke. Nastala je nepopisna gnječa. Vsak se je skušal rešiti, kakor je mogel. Nasproti univerzi, malo v ozadju, so bili razni prodajalci kot običajno razstavili svoje blago. Bežeča publika je neusmiljeno posazila cvetje, sadje, krompir.., vse se je »kotiljalo nizbrdo« In obupno zapomagan e poškodovancev se je izgubljalo v vetru; medtem ic počil prvi strel. Nihče ni vedel kje, kaj se je zgodilo. Gnječa je postala siiovita. Študentje so skušali rešiti se v zgradbo univerze. A glavna vrata so bila zaklenjena in pri stranskih malih vratih je postalo nečloveško prerivanje. Z vzkliki »Živela republika!« se je mešalo obupno klica-njc študentkinj, ki so se udeležile demonstracij in na katere se sedaj n: nihče ozi-raL
Medtem, ko so sc demonstranti na trgu spoprijeli z žandarji. so eni. ki so srečno dospeli v univerzo, z oken nadaljevali vpitje in izzivanje.
Na eni in drugi strani je bilo že nekaj ranjencev. Culo se ie, da so demonstrant-jc ziomili ramo nekemu žandarju. Dc-menstrantje na univerzi so se pripravljali da raz oken prično borbo z žandar-mcri.o s stoli in drugimi predmeti. 2an-darmerijsko irv.Jtvo je tedaj poletelo na univerzo heteč jo očistiti demonstrantov, ki so jim pretili raz cken. Zavrnil jih je Eunkcljonar univerze, nakar so takoj zapustili zgradijo.
Konjiča žandarmeriie je medtem očistila trg. ki je imel dokaj čudno lice. V sredini e ležalo kakih petdeset potepta-nih klobukov. Katerih oblike in barve pa ne bi mogel noben strokovnjak več ugotoviti. Na trotoarju zgaženo cvetje, sad-e, zcienje... Lastniki so bili pobegnili, da tudi nje ue bi doletela usoda njihove robe.
Popoldan ie bil trg izčiščen.
Rezultat hujskanja iz Zagreba le bil: nekaj ran'cnlh In nekaj zgnječenih ter obširne kolone v dnevnem časopis u.
G. S
nem domu« dokazuje, da se Leninovi na« uki dajo udejstviti mirotvorno, l-rcz kr= vi in revolucije, kakor bi to hoteli ofi« cielni komunisti. Ker mu radi energič« nega nastopa naših oblasti gori pod pe« taini, smatra Radič poziv komunistov za volilno kooperacijo kar za provoKicijo in piše:
»Volilna platform« (s komunisti) je i neiskrena i neresna. Komunisti n. pr. na« števajo neodvisne republike: Hrvatsko, Slovenijo, Macedonijo in Črno goro, svo* bodo madžarskega in nemškega rodu na severu, albanskega naroda pa na jugu — tako provokatorsko in neresno, da sc to ne da dovolj ostro ožigosati Dalmacija, Bosna in Srbija sc niti ne omenjajo, vse pa je stilizirano tako, da bi državni prav« dnik imel več posla, ako bi HRSS bila tako nora, da bi sprejela komunistične , provokacije ...»
Strašno se je torej ustrašil Radič. Ne j mara niti čuti o republikah, ker ima dr> ] žavni pravdnik napeta ušesa. Kdo bi bi! še pred mcsccem verjel, da se bo tak tretji intcrnacionalec, kakor se je pona« šal Radič, z nogami in rokami otepal ko« munistov. V ostalem je sedanja poemika «Slobodnega Doma« le pesek v o^j, za« kaj Radič v strahu pred Nacionalnim blokom ne more oprati dosedanjih bolj« šc viških grehov HRSS. še manj pa seda« nje podzemsko plačano rovarstvo, ki bo navzlic Radičcvi največji opreznosti tudi prišlo na svetlo.
V nadaljnih današnjih pisarijah mlati Radič prazno slamo kakor že pet let in prepričuje svoje teličke, da je jugoslo*
Delo za konrtr

delitev, v som dosedanjim lastnikom i venska monarhija v inozemstvu m«len= t
kost, njegova mirotvorna republika pa j nad vse. Pravi, da je hrvatski pacifizem nt Angleškem žc tako »znan in s pošto van. da že radi njeg« noben angleški po. litik ne verjame, da je IIRSS komunisti'-na ali boljševiški.. » Hm. Angleži seveda vcrjtme.io, da so Radičevi mirotvn cl vstopili v boijševiško internacion*'-zgolj iz športa. Se famoznejie je R«*litc^ vo »važno pismo »ngleSkega parlatuen i Urcaaj ki ga je naravno Radič aebi m> ;
Politične beležke
-f Zaupni sestanek Narodnega bloka sa sres Cdje-Vran»ko. V Narodnem bloku združene stranke «klirujejo za nedeljo, one 14. t. m. ob 10. uri do;»ldne v malo dvorano Narodnega dom.- v Celju zaupni sestanek za srex Celje-Vransko. Na tem sestanku se določijo med drugim tudi srezke kandidaturo za ta dva okraja za volitve v Narodno skupščino. Vsi pristaši v Narodnem bloku koaliranih strank naj smatrajo za svojo narodno dolžnost, da s« važnega zaupnega ftsianka gotovo udeleže.
-}- Zatijjr.i sr-;arck SKS. v Msstinla. Kakor se nam poroča :'z Celja, so ie vršil prelečeno sredo, dne 5. t. m. v Mest in ju zaupni shod delegatov SKS. iz rogaškega, šmarskega in kozjanskega okraja. Shoda se je udeležilo 31 delegalov, med njimi 18 županov in dva načelnika okrajnega zastopa. N"a sestanku je nastopil tudi gospod Drofenik, ki jc odločno zahteva), da gre SKS. v tneriborski oblasti v volilni boj skupno z Narodiiim blokom. Za tozadevno resolucijo je glasovalo 47 delegatov in le 4. med njimi tudi Puclj?v zaupnik iz Ljubljane, proti. Z velikim navdušenjem so na to navzoči delegali progi sili kot arezkega kandidata g. Jos. Drolenika, posestnika iz St. Jurja ob juž. žel., kot njegovega nr.mestnlka pa g. Jož. Zdolše, ka, p. d. Kristana, poseslnika na Ponikvi ob juž žel.
Me?i?ka dolina za narodni blok. V nedeljo dne 7. t. tn. sc jc vršil v Mežici dobro obitknn jr-Mipnl sestanek pristašev vseh naprednih strank iz .Mežice in (lr* ne. ki so za enotno napredno fronto. Na sestanku jc p.,-očal g. dr Boštjmtič. V debati, ki jc bila zc'o /ivnbnn. so vsi go« vorniki pondnrjsli. d-t hoja napredni vo« iilcl i* Mc7!re in Cme oddali pri skup« -činskih volitvah svoje glasove edinn 7.a napredni nicirmnlni b"n<. Končno sc ie konstituirala tudi krajevna organizacija JDS iz Mc/icc in si izvolila odbor pod predsedstvom g. Iva Vesclka. trgovca v Mežici. Prijavilo se je takoj 23 članov.
h demokratske stranke
Vse zaupnike ljubljanske okolice vljudno opozarjamo tem potom ponovno, da se vrši danes oh 2. popoldne zaifnlškl sestanek v dvorani »Kazine« !. nadstropje nad restavracijo »Zvezda«, Kongresni trg.
MLADINSKA ORGANIZACIJA.
Pripravljalni odbor »Edinosti* v Ljubljani na zna na, da »e vrši ustanovni občni 7.l>or 21. t. m. ob 15. v dvorani »Kazine«. Po oljnem zboru prijateljski sestanek v restavraciji »Zveri- Pncvni red bo rasviden Iz osebnih vabil.
Danes, v četrtek, seja pripravljalnega odbora v društveni Fcbi. Pridite točno!
Članom tamburoškega odseka se nv znan:a. da se vr-ijo vaje vsak večer, razen torka in srede. Cl:uie, ki še niso prejeli društvenih izkaznic, prosimo n.ij pridejo po nje v omenjenih dnevih, ko je društveni lokal odprt. Spreemajo se tudi člani r.a plesni tečaj. Vaje se vrš"V> vsa. ko sredo v areni Nar. doma. — Odbor.
Separatistični kiadivarji složno na delu. da si iz bloka izklešejo — nagrobni!
•pumenik .. ,	{
Konigsmark
Kino Ideal od 14. dec. nanrej

F. S. Vilhar — 70 letnik
Kakor se pri nas rado zgcdi čestokrat, Smo tudi leta 1922. zamudili proslaviti važen jubilej. Slovenci že imamo to lastnost, da svoje zaslužne ljudi rabi pozabljamo. Vilharja se pred dvema letoma nismo domislili. Sicer ga nismo pozabili popolnoma, toda vendar toliko, kolikor ne bi bili smeli. Danes pa se uprizori v ljubljanskem Narodnem gledališču njegova najboljša opera »Lopudska sirotica« in jubilar bo hočeš-nočeš primoran pra-
začel proučevati hrvatsko narodno pesem in sam je kmalu zbral okolu 300 pesmi ter jih izdal v posebni zbirki. Kar se danes poje širom Hrvatske, skoraj vse je delo zaslužnega Vilharja, ki je izdal hrvatsko narodno blago pod naslovom »Hrvatska lira«.
In vendar kljub temu, da so njegove pesmi s spremlievanjem klavirja originalne in polne sočne poezije, vendar je treba priznati, da so nesli njegovo slavo po deželi v prvi vrsti zbori. Tako n. pr. »Guslatn«, »Na vrelu Bosne«. »Klevetni-kom Hrvatske«, itd. Med najzanimivejša in najdragocenejša dela spadajo tudi za moške in ženske zbore zložene »Naše pje-sme», «Bosančice», »Jadranski zvuci« itd.
Toda ne samo v vokalnih, temveč tudi v instrumentalnih skladbah
vala, da se ji jc zdela njena služkinja tekom 5 mesecev službovanja naravnost zagonetna v obnašanju do nje. Kadar ie le mogla, je iskala prilike, da ji poljubi roko. Sicer je bila za delo izredno prid« na, rada je peia, nikdar pa ni imela opravka z moškimi. Vedno je samo ponavljaš la, kako ima rada svojo gospo. Iz psihološko e kriminalnega pogleda je to pač, vsaj za Ljubljano, izreden slučaj.
Porote
KUPČIJA S KOKAINOM.
Ljubljana, 10. decembra. Za danes določena porotna razprava je pokazal proti Luki Stopnikarju radi hudodelstva
Vilhar veliko nadarjenost Z ozirom na	težke telesne poškodbe je odpadla vsled
dejstvo, da je Vilhar sam izvrsten pianist,	izostanka prič. ki so pri avtomobilski ne-
je njegov slog v klavirskih kompozicijah	sreči pri Železnikih odnesle tako težke
eleganten, čist in vedno odgovarja naravi	poškodbe, da se morajo leiiti v bolnici,
instrumenta. Nekatere klavirske skladbe	Zato se je vršila razprava preti 301etne-so mu tiskale tudi nemške založbe. ; mu kleparskemu mojstru Tomažu Sušter
Med Vilharjevimi skladbami za orkester	šiču z Vrhnike in 25letnemu zidarskemu
Danes do sobote 13. t. m. II. del
jelena - padec lnje
Rezervirajte si vstopnice! Blagajna odprta ves dan
Predstave ob >/» 5., 6., '/, 8. in 9. nri Tel. 730 Kino Ljubljanski dvop ToL730
je treba omeniti kot najmarkantnejše delo »Hrvatske plese«, ki so se ponovno izvajali z velikim uspehom.
Višek Vilharjevega kompozitorskega dela pa je brez dvoma operno delo »Lo-pudska sirotica«, kateri je napisal tekst pokojni Milan Ogrizovič. Vidi se, ko govori sivolasi gospod o te; operi, da mu je prirasla najbolj k srcu. da je »Lopud-ska sirotica» njegova ljubljenka. In upra-
pomočniku Matevžu Kenku iz Kovt. Oba sta bila obtožena, da sta ogoljufala po-sestnikovega sina Franceta Petrovčiča v Hotedišici za 11.000 Din in sicer na sledeči način. Dobro oblečena sta se oglasila pri njem 2$. septembra in ga začela nagovarjati ksoudeležbi pri tihotapljenju kokaina preko državne meje v Ita-li.o. Pri tej priliki sta mu v podkrepitev svojih besedi pokazala dve večji steklenici, v katerih sta imela po lastni naved-
vičeno. Zakaj ta njegova opera je poleg
zborov res najuspelejše delo zaslužnega j bi kokain. Obljubila sta mu del dobička, znovati ob tej priliki tudi svojo 731etnico. skladatelja. Izvajala se je prvič 1. 1914. ako se jima pridruži tako osebno, kakor Rodil se ie Fran Serafin Vilhar-Kalski J v Zagrebu, potem .e izbruhnila vojna in tudi z deležem v denarju. Po daljšem pridne 5. januarja 1852 v Senožečah pri Po- j »Lopudska sirotica« je bila po nedolžnem stojni. Ime <rKalski» si je nadel po svojem j obsojena na desetletno spanje v arhivu, domačem gradu, kakor nekak spomin na j Kritika je bila pred desetimi leti pnlna očetovo rojstno hišo. Jubilant je sin pes- j hvale o delu; nadejamo se, da bo temu nika Miroslava Vilharja. Kakor njegov tako tudi letos, ko praznuje Fran Sera-
oče, se je i Fran Serafin bavii že v zgodnji mladosti s poezijo in L 1871. je izšla njegova prva zbirka pesmi v Trstu Na knjižici se je avtor podpisal za Prostina. Pozneje je objavil par pesmi tudi v Stritarjevem duna.skem »Zvonu«.
Na očetovo željo se je posvetil naš skladatelj sprva poklicu železniškega uradnika. Toda kmalu je zamenjal to službo s poklicom glasbenika. Muziko je študiral in doštudiral na konservatoriju v Pragi in kmalu nato je nastopil svoje prvo službeno mesto v Beli Cerkvi in Temešvaru. Potem je neumorno deloval kot zborovodja na Hrvatskem, v Karlov-cu, Sisku, Splitu in končno v Ciospiču, kjer je I. 1850. proslavii dvajsetletnico svo.ega skladateijskega delovanja. Leta 1891. pa se ie trajno nastanil v Zagrebu, kjer živi še dandanes kot učitelj petja,
fin Vilhar svojo 73., odnosno svojo ne-proslavlieno 70Ietnico! Operi sami pa voščimo uspeh kakršnega zasluži.
Prinašamo danes sliko skladatelja lz njegovih mlajših let. ker kasnejše slike žal nismo imeli na razpolago.
Eksaifrano dekle
Ljubljana, 10. decembra.
Ko je danes zjutraj gospa M. S., sta« nujoča v Vegovi ulici št. 8 stopila iz spalnice, je opazila, da sobe še niso po« spravljene. Odšla je brzo v sobico služ« kinje, kjer se ji je nudil grozovit prizor: S užkinja, 24«lctna Karolina Terlešič, je ležala na postelji, vsa v krvi, poleg
( nje na tleh pa dolg in oster kuhin jski klavirja in kot ravnatelj zbora Markove j nož. Gospa se je močno prestrašila, ker cerkve.	| je mislila, da se je dogodil zločin Med
Kritik Vojteh Valenta nazivlje našega tem pa je okrvavljeno dekle stegnilo Vilharja slovenskega Schuberta. In res
je, danes nimamo med slovenskimi komponisti nikogar, ki bi v dobi splošnega preobrata in razkola obdržal svojo noto tako kot jo je Fr. S. Vlihar. Franjo Du-gan, eden najboljših hrvatskih glasbenih kritikov, je napisal o Vilharja obširno študijo, iz katere posnemamo nekoliko stavkov:
•Vilhar je zložil svoje pesmi za sprem-Ijevanje klavirja. Vse se odlikujejo po do bri dekla:nac\ii iji pr.etičnem razumevanju teksta, kar je baš vzrok, da so se skladbe tako hitro priljubile. Zlasti nekatere se posebno odlikujejo po izredni karakterizaciji teksta, kakor n. pr. »Mornar «, »Nezakonska mati». »Oj vi magle» itd., katere tudi pri nas dobro poznamo. Brž, ko je prišel Vilhar na Hrvatsko, je
proti njej roke in ihte poprosila: cOsta« nite gospa pri meni, rada bi umrla v va. ši navzočnosti 1» Sele sedaj je gospa opa« žila, da služkinja ni mrtva in sklicala ie brzo ljudi. Poklican je bil zdravnik dr. Breskvar, brzo pa je tudi prispela komi« sija s policijskim zdravnikom dr. Avra« movičem in koncipistom Josipom Polccm Teršeličeva se je v samomorilnem name* nu zabodla z nožem v levo stran prsi, dva milimetra pod srcem. Na odredbo zdravnika je bila z rešilnim vozom prepe« ljana v bolnico. Poškodba je jako težka in se je morala nesrečnica takoj podvre« či operaciji.
Kaj je bil vzrok dekletovemu dejanju? Koncipist Pole je takoj zaslišal de'oda« jalko. Po naših informacijah gre za in« teresanten siučaj. Gospa je pripovedo«
govarjanju ga je ta nenavadno dobra kupčija res zamikala in izročil jima jc 11.000 Din v gotovini in je zato dobil obe steklenici, ki jih je moral po naročilu tihotapskih drugov strogo skrivati in na noben način odpreti. Takoj drugi dan je Petrovčič šel na izvršitev naklepa in je spravil steklenici res preko meje in jih skril na italijanskih tieh za neko skalo. Cez nekaj dni so se vsi trije odpravili na pot v blaženo Italijo, kier so nameravali prodati dragoceni strup nekemu fingiranemu Sušteršičeveinu prijatelju. Med potjo pa sta Sušteršič in Kcnk naenkrat zbežala in ko so se spet sešli, je Kenk izjavil, da je vrgel steklenici na begu od sebe. V resnici pa ju ,e skrbno skril. Domov prišedši se Petrovčič ni zadovoljil z njujino izjavo in končno sta mu priznala, da v steklenici sploh ni bilo kokaina, temveč le navadna moka ter da sta ga čisto priprosto »potegnila«. Denarja mu pa seveda nista hotela vrniti. Pri razpravi sta oba obtoženca prostodušno priznala očitano jima hudodelstvo in sodni dvor je po pravdoreku porotnikov, ki so potrdili enoglasno krivdo obeli, obsodil Tomaža Sušteršiča na poldrugo, Matevža Kenka pa na eno leto težke ječe in povračilo škode. Pri razglasitvi obsodbe sta se oba obsojenca spustila v jok.
Maribor, 10. decembra.
POŽAR V JAVNEKU.
Ko se je posestnik Dominik Stucin iz Javncka dne 5. julija vračal lz Maribora domov, je zvedel na kolodvoru v Breznein, da mu med tem pogorela njegova hiša. Ker je Stucin pri odhodu hišo zaklenil In ni bilo nikogar doma, je bil podan sum, da je bil ogenj podtaknjen Orožniki so osumili Stucina samega in ga aretiral'. Hišo in gospodarsko poslopje je imel obdolžencev prednik zavarovano za 1700 K, Stucin pa je v naslednjih letih zvišal zavarovalnino za poslopje na
83.750 Din, za svinjski hlev pa na 7500 Din. Po mnenju izvedencev in komisije od strani družbe »Jugoslavija«, je bila ta zavarovalnina vsaj za polovico pretirana, iz česar se je sklepalo, da je zasledoval Stucin pri tem posebne namene. Stucin je pri razpravi odločno zanikal, da bi on zažgal svo.ie posestvo in hotel tako oškodovati zavarovalno družbo »Jugoslavijo«.
Porotniki so glavno vprašanje glede krivde hudodelstva požiga s 7 glasovi zanikali, nakar je sodni dver Stucina oprostil.
ROP V AVSTRIJSKEM GOZDU.
Vinko Rotman se je dne 13. julija vračal iz Avstrije na svoj dom pri Sv. Marjeti. Potoma je stopil v Eggenbergu v neko tamošnjo gostilno, k er je naše! med drugimi tudi dclavca Andreja Korošca iz Sv. Barbare v Halozah, lz gostilne sta se napotila pozneje Korošec in Rotman po cesti proti Gomilicam in nato skozi gozd proti Sv. Jurju ob Pesnici. Korošec je v gozdu malo zaostal in si med tem odrezal močno palico. Nato je zopet pohitel za Rotmanom, ga udaril večkrat s palico po glavi In zahteval od njega denar, sicer da ga ubije. Ker Rotman ni hotel izročiti Korošcu denarja, mu je ta s silo iztrgal listnico, v kateri je bilo 80.000 Ka in nato pobegnil. Pri razpravi se je Korošec zagovarjal, da je napadel Rctmana samo zato, ker sc ga je bal. Iz.avil je tudi, da ga je Rotman prvi sunil s palico v prsa, kar pa se je izkazalo kot neresnično
Porotniki so vprašanje krivde hudodelstva ropa potrdili in je dobil Andrej Korošec nato 8 let težke ječe.
Dopisi
JEŽICA. Za svoje delo jc dobil naš župan že plačilo. Ker ni spoštoval pred« pisov občinskega zakona, je bil odstav« Ijen. Kos in Bizjak sta misiila, da sc lah* ko neovirano norčujeta iz naprednih vo* lilcev. Toda, kakor je spod etelo načelniku Verbiču, tako je spodletelo tudi bivšemu županu Kosu. Ako ne bi poslušala •brihtnega« Bizjaka, ne bi doživela seda« nje sramote. Vsa občina je zadovoljna, da je bii Kos odstavljen in mirno prepu« I šča Bizjaku, da trguje z odstavljenim stricem ik> »Slovencu«. Domačini se «S o venčevim« izjavam smejejo, drugi pa bo« do imeli priliko spoznati f.irbarije ško« fovega lista, kadar bodo objavljeni o Kosovem županovanju prezanimivi pa« datki. Nc bo dolgo, ko bo odklenkalo tudi Bizjaku.
LITIJA. Veseloigra »Stari grehi*, ki se je igrala v nedeljo v Litiji, v pondeljek pa ponavljala v Smartnem, je dosegla briljanten uspeh. Publika se je sijajno zabavala. Na splošno željo se igra pono« vi dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer na litij« skem sokolskem odru. Predprodaja vstopnic pri gdč. Lojziki Pretnerjevi v glavni trafiki.
I SREDIŠČE OB DRAVI. V svoji zad« nji številki je prinesel »Kmetijski list* dopis iz Središča, poln neistinitosti, ki so težka žalitev naših srediških p ris ta« šev sploh, zlasti po naših obč. odborni« kov in naših sokolskih delavcev. Raz« umljivo je, da je anonimni dopis povzro čil v naših vrstah ogromno ogorčenje, saj ga obsoja tudi zmernejši pristaš SKS. Slabo uslugo je anonimni dopisnik SKS storil s tem hudobnim dopisom složne« mu skupnemu delu obeh naprednih strank v obč. odboru, škodo bo imel tu« d: srediski Sokol, na čigur nadaljnem razvoju je dopisniku «K. lj> očividno bore malo ležeče Nimamo časa niti vo« lje prerekati se po ča jopičih s kliko, ki nam je padla v hrbet z dopisom, nevred« nim pravega ro<io!juba. Naši ljudje me vprašujejo: Kako je mogoča tolika hu« dobija? Da, mogoča je in sicer med ■ ljudmi, ki jim je strankarska strast in onemogla jeza vzeia. ravnotežje in dar pametnega in treznega preudarka. Dopis izhaja iz vrst onih naših zagrizenih sa« mostojnežev, ki so sovražniki ;r.te'igence ir. proti skupni napredni listi v .uaribor« ski oblasti. Jaz za svojo osebo popolno« i ma razumem to njihovo besno divjanje, ( to njihovo sovraštvo in psovanje. Njihov i položaj jc namreč kakor povsod tako j tudi v Središču in okolici brezupen, nji« hove vrste od dne do dno redkejše, brez prave ideologije in iskrenosti izgubljajo teren v narodu in v strankarski svoji strasti in zeleni zavisti gledajo, kako sc širi demokratska stranka v Središču ia razširja svojo organizacijo v cclem oko« lišu. Našega krasnega uspeha pri obč. vo« litvah ne morejo preboleti in dejstvo, da so se najuglednejši pristaši SKS nc samo v Središču, temveč na cclem Šta« jerskem izjavili za skupno listo z demo« krati, odnosno narodnim blokom, to jih spravlja docela iz ravnotežja. V Sredi« šču gledajo, kako so naši ljudje pridno na delu v razširjanju dem. organizacije, oni vidijo naše somišljenike r.a delu v občini, v Sokolu, v gospodarskih insiitu« cijah. To delo, ker je nesebično, pošte« no, rodi povsod vidne uspehe, pristaši SKS, katerim strankarska strast ni za« ni ra čila uma, nurn pcmc^ajo po svojih močeh in so nam izrekli ic ponovno pri« znanje. Čast jim! Oni kliki pa, ki je za« grešila omenjeni ostudni dopis v i-K. L», kličemo: Če jc to Vaša vojna napoved, dobro! Mi jo sprejmemo! Bitka pa je za Vas že zgubljena! Preostaja Vam samo še pravica, da se jezite, da besnite, da psujetc in obrekujete in da nazadnje po« čite od onemogle jeze in zavisti. Imate ] bopami, i zašto! Mi pa gremo mimo da« | lje svojo ravno pot pridnega in poštene« ga političnega, kulturnega in gospodar, skega dela. To Vam sporoča v imenu vseh demokratov iz Središča in okolice Franio M. Robič.
Eonigsmark
Sino Ideal od 14 dec. naprej
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama.
Četrtek. 11.: »Paglavka«. F. Petek, 12.: »Sumljiva oseba«. C. Sobota, 13.: »Paglavka«. D. Nedelja, 14.: ob 3.: »Mogočni prstan«. Mladinska predstava. Izv. Ob 8.: »Danes bomo tiči«. Izv.
Ljubljanska opera.
Četrtek, 11.: «Lopudska sirotica«. Premijera A. Proslava 701etnice skladatelja F. S. Vilharja. Petek, 12.: Zaprto. Sobota, 13.: »Rigoletto«. E. Nedelja, 14. ob 3.: »Cavnlleria rusticana«, »V vodnjaku«. L.udska predstava pri znižanih cenah. Izv.
Mariborsko gledališče. Četrtek, II.: »Trubadur«. C. Petek, 12.:. Zaprto.
Sobota, 13.: »Razporcka«. D. Premijera.
Celjsko gledališče. Nedelja, 14. ob 16.: »Pri Hrastovih». Znižane cene.
Sprsmemba dramskega repertoarja. Gospe šarieevi je umrla mati. Pogreb to v pelek popoldne, zato se dramski reo?.r-toar za petek 12. t. m. iu soboto 13. t. *n. takole spremeni: v petek --Sumljiva oseba* za red C in v soboto ^Paglavka s za red D.
Sprememba mariborskega rcprrtrar-
ja. Gostovanje članov ljubljanske drame, ki je bilo napovedano v petek 12. L m., se mora radi tehničnih zaprek znova preložiti.
»
Trubadur" v Mariboru
Z deljenimi čustvi smo se napotili v naše gledališče, da Čujerno Trubadurja. Ono toliko prerekano opero. Sije glasbo bo esteti skušali razvpiti za trivialno, poulično. primerno za lajno čijc libretto. ki mrgoli logičnih nedoslednosti in rasprot-stev. ki gloni na obrabljenih motivih maščevalnosti. ciganske romantike, ljubosumnosti itd., diši po kolportaži, ono p-'-ro. ki kljub očitanim nedostatkom z ognjem in strastjo svojih melodij in z do skrajnosti stopnjevanim afektom dejanja, še danes po treh četrtih stoletja, obvladuje poslušalce. Seveda le tedaj, če ji dostojna vprizoritev. kultura in rutina sodelujočih. odvzamejo banalnost. Ir tn se jim je posrečilo.
Vpriroritev .je v- vseh dolin nepričako-! va.no dobra. Soli. zbor. orkester, režija, 'dekoracija. Za'.o >e dcsegi.-i opera popoln vspeh. Zadovoljnost in navdušenje občinstva, šopki, venci. bogat aplavz to potrjujejo. V prvi vrsti gre tu čast g. Andro Mitroviču. Cela uprizoritev je sad izključno njegovega trudi. Od najmanjše scene dr> zadnje orkestrske fraze, r^e je i njegovo. Gospod Mitrovič ljubi delo ic i
gre vsaki stvari na dno. Ta lepa lastnost v zvezi z bogatim strokovnim znanjem je i danes i v bodoče jamstvo njegovega vspeha. Dirigira mimo. samozavestno, sigurno. Hladnokrvno druži soliste, zbor, orkester v zbrano celoto, podrejujuč jih svoji volji, zahtevajoč od njih vse. kar imajo in morejo dati za naše gledališče, v današnjih razmerah je g. Mitrovič na^ ravnost dobrodelna pridobitev.
Med solisti je bil dober g. Govorov, ki je pel melodijozne romance grofa Lune s posebnega priznanja vrednim zanosom in ognjem. Tudi v igri je bil dober. G. Govorov se nepričakovano uspešno in naglo razvija in vdomačuje na odru. Če pridrži ta tempo razvoja, bodisi igre aJi petja, bo prišel kaj kmalu v sloves izborile moči. Lirična in koloratuma vloga Leonore bila e rokah gdč. Vladimiro-ve. kau-ii je njen dobro šolan, soliden glas pomagal do popolnesa vspebn. Azu-ceva — ciganka je bila g. Mitrovičeva. V igri ntrtlosegljiva. Maska, mimika. Kretnje. vso krasno izdelano: poluo plačr:'-«. Glasovno odlična. Po našem mneu.u Je to najboljša vloga ge. llurov ičeve. G. Pe-trovsk: Je "d ČarmisD do Trubadurja r.a,-predovai. Igralsko sc je malo oSvobo lil in se prijsto krefe. Pevsko je doscg2i v Stretti III. dejar.ia. v išek in buren ponoven aplavz. G. Okssnski iaia dober, pa-str.zen gla<? in je bi! skozi vso opero na višku. Ines in Ruiz sta bil:; v rokah gdč. Lubejeve odnosno g. Koširja, ki s;a bila vseskozi :,a uiestu. Zbor in orkester sta biia dobra. Skratka lahko trdimo, da jc vprizoritev Trubadurja vseskozi posro- j čena. tako da si jo človek rad večkrat j ogleda.	Dr. C K.;
Vilharjeva proslava r Ljubljani. Pa-
nes zvečer se poje irvikrat v ljubljaaski
0.	~ri Vilharjeva opera «Lopudska sirr*i-ca», katero smalra skladatelj sam za svoje najboljše delo. Z uprizoritvijo tega ieia proslavimo Slovenci 70 letnico enega tuših zaslužnih kulturnih delavcev, skladatelja Fran Serafina Vilharja. Fran Vilhar je sin pokojnega narodnega prvoboriteija in slovenskega pes,lika in skladatelja .Sii-roslava Vilharja. Oče sam je obogatil našo glasbeno literaturo s pesiami, ki so namah postale ne le last uašega naroda, ampak last vseh Slovanov, saj se n. pr. po vsem slovanskem svetu prepeva kot nc-odna pesem Vilharjeva <Po jezeru b iz' Triglava*. Miroslav — skladatelj samouk. njegov sin Fran, skladatelj po poklicu. Fran Vilhar ie obogati! slovensko, .• prvi vrsti pa hrvatsko glasbeno literaturo z nebroj samospevi in zbori posvetnega in cerkvenega značaja. F. Vilhar .jc cčj naše Dcvorije cSlovecec, Srb, IIrvat>. Uprava vabi zastopnike naših pevskih zborov in sploh vse naše občinstvo, da se
v obilnem številu udeleže proslave tiale-
priljubljenega skladatelja.
V petek, dne 19. t. m. nastopi prvo-krat na ljubljanskem koncertnem odru za:-.ni Amar-Hindemithov kvartet. V kvartetu igrajo bledeči umetniki: Liro Amar,
1.	gosli. Vrl ter Caspar. IL gosli, Pavel Hindeniith, vijoio iu Rudolf Ilindemith, čelo. Kvartet priredi v Jugoslaviji pet '.omormii koncertov, in sicer 2 v Zagrebu. nato 1 v Ljubljani in naposled dva v Beogradu. Za konccrt vlada v našem mestu veliko zanimanje, saj bomo imeli priliko čuti godalni kvartet svetovnega slovesa. Vstopnice v Matični knjigarni-
i Celjsko mestno gledališče. V torok, ' dne 9 t. m. se je vršila v Celju slavnost-! na predstava povodom Sjletniee književnika Lraaislava Nušiča. Costovali so els-I ni Narodnega gledališča v Ljubljani z Nu-šičevo komedijo cSumljiva o.-efca>. Igra je tudi v Celju zelo ugajala. Nabito polno gledališče ni štedilo z obilnim aplavzom ob koncu obeh dejanj. Posamezni tipi so 1 bili res izbornL Vendar pa se je opažalo j tekom igre, da niso vsi igralci popolnoma obvladali teksta. Ta površnost in tudi nerazločna zgovorjava naj bi v bodoče tudi na manjših odrih, kakor je Celje, izostala, ker vsekakor škoduje renomeju ljubljanskih igralcev.
Zajčevo slavje v Zagrebu. Povodom desetletnice smrti skladatelja Ivana plemenitega Zajca priredi društvo Bratov hrvatskega zmaja v zvezi z Narodnim gledališčem v soboto dne 13. t. m. žalno komemoracijo, na kateri bodo sodelovali: Marija Ružička-Strozzi, proL <L\ Boži do« širola, Irma Polakova, Tošo Lesič, Drago H rži?, ženski zbor pevskega društva c Kolo:. In dirigent Nikola Tr.ller. Dne 16. tega meseca, na dan Zajčeve smrti se bo izvajal v zagrebški cerkvi sv. Marka «ve-f-.n rekviiem, v nedeljo 14. decembra pa ! se odkrije '•pomir.ski plošča na hiši, kjer j je Zaje umrl. to je v Visoki ulici št :C.
Glasbeni natečaj razpisuje hrvatski glasbeni zavod v Zagrebu za dve najboljši ' ;kl\dbi jugoslovenskih komponistov, ka-• teri se bosta izvajali na društvenih kon-; certih v sezoni ia24.-25. in 1925.-26. ; V poslane skladbe bodo ocenjevali gospodje Bersa, Dugan, Lhotka, Baranovič. i Odak in Stančič. Natančnejša pojasnila i daje tajništvo omenjenega zavoda.
v zavoiikih so najboljše.
Dom
•	Iz prosvetnega ministrstva. Za šefa tabinela prosvetnega ministrstva je imenovan znani književnik Sima Pandurovič, za načelnika pravnega oddelka pa sodnik apelaeijskega sodišča v Novem Sadu Gjor-gje Gjorgjevič.
*	Odlikovanje prosvetnih delavcev. Na predlog ministra za prosveto Svet. Pribi-ževica je kralj podpisal ukaz o šieviinih odlikovanjih prosvetnih delavcev v naši državi. Med drugimi sta odlikovani z redom Sv. Save V. reda pisatelj Milaa Pu-gclj in skladatelj Lucijan Marija Skerjanc v Ljubljani.
*	Odlikovanje oviteljev. Razen že včeraj navedenih šolnikov sta odlikovana z redom Sv. Save V. razreda tudi Jurij Bežck in Fran M aro It. oba učitelja v pokoju v Ljubljani.
•	Učiteljske vesti Upokojeni to: Ana O sana, učiteljica v žitecki vasi, Albina Sark. stalna učiteljica v Ljubljani, Vende-lin Sadar, stalni učitelj v Ljubljani in
"Viljem Gebauer, stalni šolski upravitelj v Šmihelu pri Novem mestu.
*	Odlikovanje za;r?bških visokošolskih profesorjev. Kralj Aleksander je podelil profesorjem zagrebškega vseučilišča doktorju Ferdinandu šišiču, dr. Franu Tuča-nu in dr Franu Bubanoviču red Sv. Save 2. vrste, dr. Marku Kostrenčiču, Gjuri Nenadiču, Mariju Kiseljsku, Arturju Schneiderju in profesorjem veterinarske visoke šole dr. Petru Skoku, Djeviču in Podaubskemu red Sv. Save 3. vrste.
•	Prol Belič povabljen v Pariz. Svet pariške univerze je povabil g. Aleksandra Beliča, profesorja beograjske univerze, naj bi v študijskem letu 1924.-1925. ab-solviral serijo predavanj iz svoje stroke na pariškem vseučilišču. Profesor Belič je, kakor znano, odličen slavist
*	Jugoslorensko zastopstvo v republiki Peru. Glasom brzojavnega poročila iz Lline je dne 6. t. m. naš pooblaščeni minister, poslanik za južno Ameriko gospod Grisogono, izročil svoje akrediiiv-ne listine predsedniku južnoameriške republike Peru.
•	Smrtna kosa. Včeraj je umrla v Ljubljani gospa Frančiška Šarič, vdova majorja. Pokojnica je bila izredno ljubezniva ženska, ki je uživala splošne simpatije. Pogreb bo v petek, dne 12. t. m. ob 2. popoldae iz Stare poti št 3 na pokopališče pri Sv. Križu. — ' Celju je umrl v nedeljo, dne 7. t. ti:. Ossi Wa?ner, 14 mesečni sinček uradnika mestne hranilnice g. Oskkrjn Wagnerja. — Pne 9. tega meseca je umrl na Spod. Iludinji pri Celju gostilničar g. Franc Voh nor v 62. letu starosti. — V Vidmu je umrl te dni v starosti 71 let g. Vekoslav Žepevc. Pokojnik je bil vrl narodnjak, mnogo let občinski odbornik in načelnik požarne brambe.
•	Draginjska doklada invalidom-ofirir-jeni. Povodom vesti, da se iz vsote 1 milijon dinarjev, namenjene za podpore invalidom, ne bodo dajale draginjske do-klade invalidom-ofici.jem, objavlja ministrstvo za socijalao politiko, da je že določena porazdelitev omenjene vsote in da je golov del te vsote namenjen za dodalke oficirjem-invalidom v smislu predloga ministrstva vojske in mornarice.
*	Skrb za bresposelne Rase. V kompe-lenco mednarodnega biroa dela spada tudi preskrba dela nezaposlenim Rusom. G. Albert Thomas je poseli! v Beogradu polkovnika Mahina, predsednika ruske organiz. tZemgora ter mu naročil, da zbere podatke in otvori ankeio o ruskih nezaposlenih delavcih, da jim biro preskrbi delo V razgovoru z beograjskimi novinarji je g. Thomas izjavil, da je položaj Rusov najpovoJjnejši v Jugoslaviji iti da zadaje biroju dela mnogo manj skrbi, kakor položaj v drugih državah, zlasti v Nemčiji, kjer je večina Ru«ov nezaposlenih in žive v najtežjih razmerah.
Beograjsko Narodno gledališče ima ta teden na programu sledeči repertoar:. Coppelia, Baj;;zzo, Šeherezada, Don Pas-quale, Rigoletto in koncert pianista Stan-ciea (v operi) in komade: Poleta, Hudičev vajenec, Svatbeni marš, Cvor in Scampolo (v drami).
Beograjski koncertu V torek 16. tega meseca se bo vršil v Beogradu prvi j koncert kraljeve garde v novi zgradbi Narodnega gledališča. Dirigiral bo višji kapelnik Pokorny, sodelovala pa bo operna pevka ga. Vika Caletova. — V Stan-kovičevi dvorani je te dni koncertirala ga. Sofija Davidova, bivša primadona -splitske opere. Kritika hvali pevko, da se je izkazala v dramatičnih momentih, ne priznava pa njenih koloralurnih sposobnosti
Pavel Hoiodkor v Sarajevu. Znani operni in koncertni pevec Pavel Holod-kov, bivši baritonist moskovske opere <Zima>, nastopi v pondeljek 13. t. m. v Sarajevu, kjer bo pel na koncertu svo> najboljši spored.
Jngoslovenska komedija v Koši rab. V začetku 1925. bo igralo slovaško narodno gledališče v Košicah komedijo Cedili*, katero je napisal hrvatski pisatelj Božo Lovrič. To bo prva izvedba Lovri-čeve drame, ki ee bo igrala v češkem jeziku.
Jubilej akademskega pevskega društva <Obilič> v Beograda. Beograjsko akademsko pevsko društvo <ObiIič> praznuje dne 27., 28. in 29. t. m. 40 letnico svojega obstoja. Jubilej se proslavi a eri-mernimi ■večanoslmL
*	.»koliko opomb o Schreinerjevi čitanki. Prejeli smo: Z ozirom na poročilo v »Učiteljskem tovarišu.-* z dne 27. novembra št. 47 o Schreinerjevi trodelni čitanki za osnovne šolo 1IT. del ugotavlja vodstvo kr. zaloge Šolskih knjig in učil v Ljubljani, da je knjiga dobila z odlokom pokrajinske uprave v Ljubljani, oddelka za prosveto in vere z dne 19. septembra 1923., št. 3275 prehodno odobre-cje: končna aprobacija je, kakor znano, le formalnega značaja. Ako po mnenju g. poročevalca ni dovolj sestavkov, ki naj bi vzbujali -.državni patrijotični čuti, zato sta odgovorna ona gospoda učitelja, ki sta rokopis ocenjevala in predlagala oddelku za prosveto in vere aprobarijo, ne pa sedanji vodj< zaloge. Zaloga da tiskati svoje knjige najnižjemu ponudniku. Ona knjige je pri tej opremi in obsegu naravnost nizka.
- Povčaaje postaje št. Ilj. Dne in tega meseca si jo posebna komisija zopet ogledala postajo št. lij ob avstrijski mej!. 2e od leta 1920. hodijo komisije ogledovat io postajo, napravilo pa se je še jako malo. Le postajno poslopje, ki se je skoraj pogreznilo. so nekoliko vzdignili. Upamo, da je bila to zadnja komisijo, za poveča aje te postaje, ki je velikega pomena, posebno, ker se nahaja kraj na skrajni severni točki naše države.
*	Nove ženske gimnazijo. V »koplju je bila nedavno ofvorjena osemrazredna. v Zemunu pa štirirazredna ženska gimnazija.
1 Skrivnosten zločin v Sakoviri. Vojaki 18. pespolka v Pakovici, ki so se vežbali v okolici, so tifcšli v grmovju že razpadajoče truplo mladeniča, ki je imel okolo vratu zadrgnjeno zanjko iz izolirane žice. kakor se rabi za hi*no električno instalacijo. Usta so bila polna papirja, a na nosnicah ko se poznali utiski močnega pritiska morilčevih prstov, ki je brezdvomno svoj: žrtvi hote! onemogočili dihanje skozi nos. Po papirjih, ki so se našli pri mrtvecu. se ie ugotovilo, da je umorjeriec Borivoj Jovjmovjč. vajenec pri trgovcu Milošu Kostiču. O zločinu še ni ničesar znanega.
*	Farkeli pngrn' derka v smrt. Pišejo
nnm: Po stnri grdi razvadi je tudi v Ar-tičah pri Brežicah parke!] strašil otroke. Neki S letni defek «e ga je tako prestrašil. da ga je prijel n-.jprej krč. naslednjega dne pa ga je zadela še kap, ki je povzročila smrt.
*	Vina. Pretekle dni je bilo vlomljeno pri Mariji Ser.ičnr v Gaberjnh ter ukrade-no blaga in obleke v vrednosti preko 1400 Din.
' V!oni v lirami-v en. Pred nekaj dnevi v noči so neznani zlikovci 'vlomili v trgovino Marije šinigoj v Hrastovcu pr! Za-vrču. Ker se jim v trgovini ni ničesar do-padlo. so odšli v spalno sobe. koder >so se polastili 2000 Din gotovine in brez sledu izginilL
*	Društvo prijateljev humanistične gimnazije bo imelo v četrtek 11. decembra, ob treh popoldne na I. dri. gimnaziji v Ljubljani redni ofc?ni zbor s sledečim dnevnim redom: 1.) Poročilo odbora. 2.) Volitve novega odbora. 3.) S!uČaj:if>*ti. — Prijatelji, udeležite se v obilnem številu!	3172
*	Občni zbor društva ^eometrev kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev, sekcija Ljublj na, se vrši v soboto dne 20. decembra t. !. ob 10. uri predpcldne v slu-šalniri tukajšnje kr univerze (dvorec) r. običajnim dnevni™ redom. Na dan občnega zbora predava ob po! 5. uri tovariš nadgeometer Eyd!o o temi tR-zmeiPev Nemške Avstrije z Jugoslavijo* v slušal-nici kr. univerze. Pred občnim zborom prednosvetovanje v društvenih prostorih.
*	Važno ra mirarje in podjetnike! Opozarjamo na današnji dražbeni oklic, glasom katerega se bo dne 24. t m. prodajala nova. moderno urejena tovarna pohištva tvrdke M. Poličar in Komp. na Bledu, ki je izredno nizko sodnijsko cenjena ia nudi strokovnjakom lepo eksistenco.
3462
*	Občni zbor <t ,'štva <Gosposvetski Zvons v Ljubljani se vrši z običajnim dnevnim redom dne 19. decembra 1924. ob 20. uri na magistratu v mestni posvetovalnici Vabljeni so vei p. n. člani. — 3474 Odbor.
*	<Ct afia*. zavarovalna zadrrca, je uvedla nov poslovni oddelek, s k-terim nudi zavarovanje krilja vsled posledic po ustavitvi, odnosno prekinjenja dela ali proizvajanja vsled požara tako zvano Chomage-zavarovanje. Razen tega je razširila <Croitia> svoj že preje obstoječi oddelek transportnega zavarovanja s pre-vzetjem transportnih zavarovanj v tuii va-luli. S tem je naš najstarejši domati zavod popolnoma kompletiral svoje poslovanje, ker prevzema zavarovanja na ljudsko življenje, zavarovanje proti požaru, proti razbitju steklenih plošč, cerkvenih zvonov, vs!ed zloma ali razpoke, proti škodam vsled vlomske tatvine, toče, proti telesnim nezgodam, dalje zavarovanje zakonite dolžnosti jamstva Ier transportna zavarovanja na suhem in na vodi. Razpolagajoč z odgovarjajočim tehničnim aparatom in močnim- garancijskimi sredstvi, je doraslo s tem <Croatia> vsaki tudi Inozemski konkurenci, kar najbolje Izkazuje nje močni 'razvoj in znatno razširjenje posla tekočega leta.	'5475
*	Cenione eitatelje u-Jegn lista vljudno opozarjamo, da evoječasno v našem listu priobčena reklama uganka pod aislo-vom: »Božična reklama*, katero je razpisala tvrdka Nika Zipser, Bled, z dnem 15. t. m. poteče, vsled česar zaostale Interesente opozarjamo naj tozadevno reii-
fev nemudoma na gori omenjeni naslov odpošljejo.	3476
* Pozabilo it je > osebnem vlaku Rakek-Ljubljana dcuble očala. Oddaio naj se prometna pisarna Ljubljana, gorenjski kolodvor.	3-170
lz Ljnbijamc
n— Miklavžev večer v otroški bolnici. S pomočjo ge. Hiengove, ge_ dr. Krejč!« jeve in ge. dr. šubičeve se je vršila v ljubljanski otroJki bolnici Miklavževa prireditev, na kateri so bili vsi mali oskr« bovanci, -M po številu in 10 drugih rcv> nih bivših oskrbovancev obdarovani. Vodstvo izreka imenovanim gospem in vtem ostalim darovalccm v imenu otrok ncjiskrcncjšo zalivalo. Pri tej priliki čuti vodstvo dolžnost, opozoriti obenem pre« bivalstvo. da sc baje nabirajo po mestu in deže': tudi sicer razne zbirke pod firmo otroške bolnice, ki o teh darilih ničesar nc vc in tudi ni nikdar nikogar pooblastilo. da v te svrhe pobira. — Vodstvo bolnicc.
u— Zdravt>tvcru> stanje v Ljubljani. Glasom zdravstvenega izkaza mestnega fi/ikata se je v Ljubljani prošli teden ro< dilo 17 otrok (22 moškega in 5 ženskega .•ipo'a), med ti-ini 1 nirtvoro:cnčck. urar« !o pa ie 10 moških ln 10 žensk, skupaj torej 20 oseb in sicer: 3 osebe za možunn« sk_) kapjo, 2 za jetiko, 2 za srčno hibo, 1 ira življenjsko slabostjo, 10 oseb vsled d;-ugih naravnih smrtnih vzrokov, 3 pa vsled s'učajne smrtne poškodbe. Na na« lezljlvih boleznih ie obo'e!o 16 oseb: 9 na ošpicah, 3 na dušHivem kašllu, 2 na škrlatici, 1 na davici in 1 na griži.
n— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni po'iciji sledeči s'uč»ji: 2 tatvini, 2 prestopka ža!ienja straže, 1 te'esna poškodba, 1 izgred v gostilni, 1 prestopek nadlegovanja pa« santov ca ulici, 1 posest orožja brez do« voljenia, 2 prestopka kaljenja nočnega miru in 4 prestopki cestneaa po'iciiske« ga reda. Aretacij se ie izvršPo šest in si« ccr: 1 radi poneverbe, 2 radi prestopka tatvine, 2 radi postopanja in 1 radi pi« janosti.
Poslužujte se praška z- peciva in vanii 3 sladkorja znamke ,AQRIA', pa bo vaš cspeh gotov in pop lu.
^BKBL-^Er-^-ZKu-^aB^:
Iz CeHa
e— Seja celjskega občinskega sveta. Prva redna seja celjskega občinskega sveta sc vrši v soboto dne 13. t. m. cb po! 11. uri z dnevnim redom: konstitui« ranje odsekov.
e— Zborovanje invalidov v Celju. Na praznik dne 8. dcccmbra sc je vršilo v Celju dobro obiskano zborovanje inva« lidov, ki se je bavi'o z žalostnim sisnjem povojnih žrtev V zvezi s tem se je ob« ravnavalo tudi vprašanje samostojnega nastopa pri bližajočih sc skupščinskih volitvah. V tem pog'edu pa ni prišlo do nobenega zaključki, kar služi !e v dokaz da se organizacija r.c Tiara spt:<ičati r.a politična strar.r-otja. dr. H »: tcir. rado« vo!j:!a kako osebno častih'ep:e.
e— Sestanek rezervnih oficirjev v Ce« lju se vrši v soboto dne 13. t. m. ob 20. uri v rdeči sobi celjskeea Narodnega i'o> ma. Namen je. da se združrio v močno orgiinizaciio vsi rezervni ča.-tniki iz Cc« l;a in okolice, ki so se borili za iu;oslo« vensko svobodo in so bili po voini pre« vedeni ter sprejeti kot rezervni častniki v našo vojsko.
e— Tedenski izkaz o nalezli i vih bo'cz« nih v mestu Celiu od 29 nov. Jo 6 dcc.: Škrlatica: od prejSnicja tedna ostilo 9, na novo obo!e'a 2. ozdravljena 2, osta« lo v nadaljni oskrbi 9.
Eico Idoal od i4. deo naprej
u— Tudi talent. 22«!etni čevljarski po« močnik Ivan Dolenc je pred kratkim pro i dal delavcu Rudolfu Mlakurju b'ugo za obleko in sicer zi 400 Din. Dobil je ta« koj na roko 200 Din ;n Mlakar je odne« sel blago k krojaču Kušlanu na Kariov« i ško cesto, ki mu jc umeril obleko. Čim , je Do'enc naslednji dan izvedel, kje se , nahaja blago, je odhitel k krojaču in se 1 zlagal, d^i ga pošilja .Mlakar, ki zahteva I h ago nazaj, češ da ga bo dal sestri. Kro« i jač mu jc verjel in res izroči! blago, na« , vibani čevljarček pa ga jc prodal takoj j zopet tretji osebi za 350 Din. Svoje pre , brisannsti pa sc ni dolgo veseli! in je bil | v torek aretiran ter predan soditču. ! u— Gospodarjev oves je prodajal. I Hlapec Ivan Zerovnik je pred nekaj dne« | vi ponujal gostilničarju Ribnikarju v j Siski štiri vreče ovsa in naročil, naj poš« I !jc kupec kar svojega uslužbenca z vo« ; zom pred sk adišče trgovca Metoda Zor« I mana s Starega trga, koder mu bo oddal 1 blago. Ker sc j« med tem zvede'o, da ' ima Zerovnik tatinske namene in da je j najbrže že večkrat napravi! take kupčije j je bil v torek aretiran in spravhen v zapor_
u— Zveza slovenskih pevskih zborov i vabi vse ljubljanske pevce, da se udcie« žijo danes zvečer po premijeri «Lopud« ' ske sirotice« prijateljskega sestanka, ki ! se vrši na čast skladatelju Viiharju v i restavraciji »Zvezda*. Sestanek ob 10. ' uri zvečer.
u— Izredni občni zbor pevskega dru« ! štva aLjubljanski Zvon« se vrši v pon« ueljek ob 8 uri zvečer v društvenih pro-
storih, Narodni dom. Dnevni red: Izpro memba društvenih praviL	3473
u— Ja n. a. d. »Jadran* priredi v pc« tek dne 12. t m. ob pol 20. uri v dvora« ili «Naprcdnega dijaškega doma* po« zd ravni večer novinccm ter slavnostno otvoritev knjižnice Jadrana. Gospodje starešine uljudno vabljeni. Za člane no« viuce in redne udeležba strogo obvezna.
u— Tvrdka J. Maček, A eksandrova cesta št. 12, prodaja vsa oblačila za go« | spodc in otroke do božičnih praznikov po znatno znižanih cenah.	2052
i u— Plesne vaje J. n. a. cJadrana* i -jc prično v petek dne IZ t m. šele ob I 19. uri ter prosimo cenj. dame, da vza« mejo to na znanje. — Odbor. 3406
?>a!bT>li pri! t:b-Ijena krema moderne ženske
j- (Creoi Simon)
_ f	zavaruje ženske-
mu obličja popolnost kože, njeno mehkobo, milino ia žametnost ter belino polti, kar ima pač vsaka ženska pravico lahtevati od vsake popolne higijenične kreme.
Prodaja ae povsod: krema, puder milo Simon PirfMitli Slifli. 59.Fj.St. Mirti«, Pult
lz Maribora
a— Obrtniki v Mariboru, ki že'e pre« vzeti tekoča dela pri mestni občini za leto 1925., naj predložc s 5 Din oprem« Ijeno prošnjo ob navedbi enotnih cen do 13. t. m. v vložišču mestnega magi« strata. Ponudbe ie oddati v zaprti kuver« ti z napisom: Ponudba za tekoča dela 1925.
a— Gostilničarju v mariborskem Na« rodnem domu je neznanec, ki je vlomil v veliko dvorano, ukrade! 33 butclj vina.
a— Staro pokopališče v Mariboru.
Mestni fizikat razg aša: Staro cerkveno pokopališče v mestu je bilo dne 30 apri« la 1914. po sklepu mestnega sveta zapr« to s pripombo, da je pokopavanjc do« pustno v družinskih grobovih še za dalj« nih pet let, v družinskih grobnicah pa za daljnih deset let V 40 letih, to je do 1054., morajo biti vsi spomeniki, križi, ograje na pokopališču odstranjene. Vendar pa si jc mestni svet pridrža! pravico odrediti opustitev tudi prej. Neoskrbo« vani grobovi in grobnice bodo zasute, čc se osebe, ki so dolžne skrbeti zanje, ne odzovejo opominu. Obstoj pokopališča je torej predviden do 30. aprila 1954. Vendar se pokopa i*če lahko tudi že čez eno !eto uporablja kot vrt, park, od 30. aprila 1929. dalie pa tudi kot stavbišče. O zadevi pa odloča mestni svet.
Iz Pri mora
*	Smrt radi padca s kozolca. V nedeljo
7.	decimbra se je v kozolcu posestnice Ane Gruden (pri Zagodli) v Idriji ponesrečil SOietni posestnik in živinski pre-kupec Franc Fetrovčič, p. d. Cuk iz Mrzlega loga. občina Črni vrh nad Idrijo. Ljudje so ga našli zjutraj ležečega na tleh v nezavesti in krvavega. Ugotovilo se je, da je padel kakih 5 metrov globoko s kozolca, k er je prenočeval. Pri ptdcu si je pretresel možgane. Radi tega je v idrijski bolnišnici pozne.e umrl.
*	Profesor Ivan Berbuč umrl. V Gorici je te dni v jutranjih urah zatisnil oči prot. Ivan Berbuč, znan Goričanom izza piedvojr.ih političnih bojev kot pristaš ljudske stranke in sotrudnik drja AnU na Gregorčiča Kot tak je bil večkrat izvoljen za deželnega poslanca. Poko nik zapušča soprogo Frančiško, hčer Gabrijelo in sina Bcgoslava.
*	Požar nu goriški nošti. V pondeljek
8.	L m. jc Izbruhnil na glavni pošti v Gorici opasen požar. Pričela je goreti streha, ker so se vnele saje v dimniku. Po dveurnem napornem gašenju se je ognje-gascem posrečilo ogenj lokalizirati. Skoda še ni ugotovljena, je pa prccej znatna.
*	Smrtna kosa. V Žirjah pri Sežani na Krasu je umrl absolvirani agronom Ivan Koci an ml. Pokojnik je bil šele 21 lei star in družina, kateri je pripadal, je z njegovo smrtjo bridko prizadeta Naše iskreno sožalje!
*	Izplaiuna volna odškodnina na Goriškem. Glasom izjave viteza Alemannija, ki je prideljen goriški blagajni za vojno odškodnino, jc italijanska vlada izplačala od februarja do novembra mescca le-tošn ega leta na Goriškem približno 40 milijonov lir vojne odškodnine, katera se je nakazala 13.500 vojnim oškodovancem.
'Finafiran rouarsks nasad
o	*	r
(Senzacija Sarajeva.)
i Dasi Sarajevo niti po svo.i kulturi nifl po svojem prometu nc predstavlja vele-I mestnega značaja, ima vendar v gotovih pogledih vse znake velemestnega vrvenja. i-arajtvo je oc: ga to na senzacijah. Tako se je pred nekaj dnevi po mestu razširila vest o strašnem, naravnost arne riškem razbo;niž,kem napadu. Slavko Pe.inovič, pristav pomožnih uradov pri socialni politiki je pos;al žrtev velemest-nih(!) zločincev. On e nekega dne nesel na pošto, ki se nahaja v poslopju bivše pt krajinske uprave v službeni ku-; verti m kaj nad 5000 dinarjev, da jih pre-j da na pošto. V temni vezi ga je srečal neki »neznani človek« iu ga naprosil, da mu pripali cigareto. Ko jc Pejnovič izjavil, da nima vžigalic, ker ni kadilec ga je neznanec udaril z vso močjo po glavi. Prstav Pejr.cvič se je takoj zgrudi! »nezavesten« na tla. a neznanec mu .e ugrabi! kuverto !n zbežal. Tako se jc glasila prijava tega uiadn'ka in so bili na njenem temelju izvršeni tudi potrebni preiskovalni koraki.
Policija, ki je vodila rigorozno preiska vo pa je kmalu ugotovila, da se na glavi tega uradnika ne nahajajo niti najmanjši znaki kake poškodbe, a razen tega se je uradnik sam pri zaslišavanju zaplete! v velika protislovja. Končno pa se je kon-statiralo sledeče: Gospod pristav si je celo zadevo gladko izmislil, ali zelo — i nespretno. Njegova napaka je bila, da ie j on sam nevešč, prczadclžen in nesrečen ' pristav pomožnih uradov. Na policiji je I končno priznal svoj greh: ?.e nad deset ! let služi v državni službi, a plače ima | komaj 1500 dinarjev na mcsec. Ima ženo in troje otrok. Ti hočejo jesti Iti poti cbujejo obleke in obuvala. Ker je pristav imel !e majhno plačo, je kmalu zabredel v velike dolgove in tako postal žrtv bede in lakote. S celo zadevo se bo sedaj pečalo še sodišče, ki bo izreklo svojo odločilno in zadnjo besedo...
Neprekosljlvi bo le
iivalni stroJL
Ne.los i.ii * .jI konstru ciji in mste-lj/lUA.ilixJI i rijalu. I/.redno nizke
! Oglejte si jih pred nakupom! J.	Ljubljana
(palača Liubij. kreJ. banke).
Nesrečna IjabosumKOst
Pred par leti sta se preselila iz Postojne v Trst mlada zakonca Marija in Ezio Drioli. Zeni je bilo 28.. možu pa 35 let V Postojni sta imela _iifč, ki pa jima ni nesel. Zato sta šla v Trst, kier e mož vzel v zakup gostilno »Pri novi ribji tržnici« na nabrežju N. Saura. Zakonca pa nista mogla dobiti skupnega stanovanja, radi česar je stanova! mož posebej, žena pa je živela s svojima dvema otrokoma pri materi.
Mati je imela na stanovanju tudi 23!et-nega nečaka, Marijinega bratranca Suli-cha, ki je živel cd papirnice v ulici Giu-lia. Mariaj mu je prinašala obed in večer.o v trgovino. Ker jc prišla na ta način večkrat na dan v stik s Sulichem, je začel postajati Drioli nanjo ljubosumen. Rekel ji ni siccr nič, prežal pa jc nanjo neprestano z neprijaznim očesom.
V torek zvtčer.jc prinesla Marija Su* lichu v trgo\ ino večer.io kakor ponavadi. Sedla je ua klop, Sulich, ki je grbast, pa je medtem s slast o veieijal. Tu se naenkrat odpro vrata '.rgovir.e, v papir-, nico pridirja Drioli z revolverjem v roki in sproži štiri strele v Sulicha in Marijo, nato pa e spust.'! v divji beg. Iz trgovine je bilo slišati par obupnih klicev na pomoč, nekoliko krikov in ljudje, ki so na-vreli v proda lalno, so našli na tleh Sulicha v krvi, Marijo pa v omedlevicL Oba sla bila opasno otistreljena. Iz bližnje rešilne postaje je prispei zdravnik, ki je oba ranjcnca obvezal ter ugotovil, da je Sulich ranjen dvakrat, er.krat v tilnik, enkrat pa v levo ramo. Takisto je ranjena tudi Marija v levi de! živeta
Kaj je napotilo Dricilja, da se je tako besno zagnal proti ženi in njenemu bratrancu, ni zr.ano. Pravijo vsaj, da ni imel za to nobenega direktnega povoda, tem manj, ker je Sulien telesno pohabljen. Mari a in njen bratranec ležita sedaj v tržaški bclr.iSnici, ljubosumnega zločine? pa išče policija.
Vsakemu, ki ljubi svoje zdravje
se priporoča;o

ai : I i S9T	ma
TRADE MARK
cafne mešanice
najfinejših indi skih in ki- TS «1 f9 rl !l £B '' taiskih čajev z znamko jj®"^"««* •
Priporoča se za zjotra- in popoldne indijske, za zvečei kitajske mešanice. 65Ma Dobiti jih je v vsaki trgovini. »--■
RapprecM, nekronani kralj Bavarske
umetniške in intelektualne tradicije, za katere mislijo, da so dolžni hvalo rodbini, ki jim e vladala več kakor tisoč let Wittelsbachovci so narodu zelo blizu. Jules Sauenvein. poročevalec pariške-, Posamezni člani rodbine so se oprijeli ga «Matina», priobčuje v svojem "istti ze- 1 meščanskih poklicev. Tako je neka prin-k) zanimive vtise s svojega potovanja na cezinja profesorica kemije, princ Luciwig Bavarsko. Njegovo poročiio bo gotovo Ferdinand pa ie ginekolog v Miinchenu. zanimalo tudi naše čitatelje, znto ga pri- ; Ko je Ludendortfova akcija propadla, je našamo v izvlečku.	'princ Ruppreclit začel delati zase ener-
Ko sem "prišel v Miinchcn, pripoveduje gičr.o propagando. On velia danes za ne-Sauerwein, je bilo prvo, kar sem opazil, kronanega kralja Bavarske. Nazivajo ga da bavarski šovinizem nI nič upadtl, na-' Veličanstvo, ministri ga izprašujeio za sprotno, cclo narasel. Francozi so pri svet in povsod zavzema častno mesto.
je Lota vrnila, so ji na roko izplačali 200.000 aK ter jo poslali v trgovino po jumper. — Vse bi se bilo izteklo gladko.'da ni Lota izustila nekaterih ironičnih opazk, ki so končno povzročile njeno pismeno odslovitev. Sedaj se je dekle zopet zateklo k organizaciji za potnoč in iz slučaja je nastala afera, o kateri govore vsi Dunajčani. Konec zadeve bo gotovo ta. da bo neustrašena gospodična Lota dobila ženina — potom časopisov.
Bavarcih osovraženi. Ce kdo r.a javnem prostoru govori nekoliko giasneio francosko, se ljudje tskoj ozirajo za nj',n in
Ko ?c ;e pred nekaj tedni sestal na gradu Berchtesgaden z bivšim r.emškim kronprinzem, mu Je obljubil, da nc bo
njihovi obrazi so preteči. K sreči pa se stremel za oblastjo izven Bavarske, če sovraštvo ne izraza več v dejanju, in oni bi ga nekega dne narod naprosil, naj za-časi so tudi že minili, ko Je mora! fran- sede bavarsk prestol. Viljem je to ob-coski poslanik z ostalo množico vred de- ljubo z veseljem vzel na znanje. Rup-Hionstrirati proti Francozom, da g?, pub- preehtu so predlagali, nai prevzame pred-lika ni Hnčala.	jsedstve države, za kar bi bila potrebna
Ljudje, ki sem jih srečal v Miinchenu,! tnaIa izpreme:nba ustave. Tcda Ruprecht so različni. Dasiravno me ni nihče spre- zaveda, da je njegov sedanj: položaj }el prisrčno, moram priznati, da vljudno- dalcko "Sodnc.ši. Saj ima vse moralne sti nisem pogrešal. Pri tem pa miram Pravicc kralja, odgovornosti pa nobene, izvzeti okoiico princa Rupprechta, ki re- ! Monarhijam so se po vojni zamajala tla peče pred vsakodnevnimi nasadi pa"Scr. | ood negami, platonsko monarhijo pa v rnanske žurnalistike, in generala Luden- ! kakršni živi Rupprecht, pa bo lahko on dorfra, ki udar a na vse stran! in vidi obdržal do konca svojih dni. ln tega se povsod same sovražnike.	i Rupprecht, »nekronani kralj Bavarske.,
Kadar začnem s kom govoriti, moram zaveda.
X Sredstvo za slepe. Slavni francoski zdravnik Bonnefou, ki je že lani s i svojimi iznajdbami podelil večjemu I številu vojnih slepcev dar vida, je poskusil sedaj nov način zdravljenja slepih. Poskusil je namreč srečo s stru-| penimi plini. Posledica je bila. da sta ;dva «Iepca vsaj deloma zOf»et zadobila ; vid. Bonrefou jo rio«lal francoski medicinski akademiji obširno poročilo, v ■ katerem podrobno razlasra svoje po-' skuse in p;4e o razveseljivem izidu ! svojih razisksvanj.
X Z->d^!! cMon v NItj* je povzroči! ogromno Škodo. Vsled silnega pritiska i zraka so v restavracijah popokale vse ši"e. Ka vrtu kn^zn Alberta I. je ci iklon izruval cela drevesa, jih dvignil
v zrak in vrgel po več sto metrov daleč. Tornado je pograbil kočije po ulicah, ra plesal z njimi in jih vrgel vse na en kup s konji, kočiiaži in potniki vred. Po cestah je bilo poino prevr-n jenih vozov, dreves in druge šare, vmes pa najrazličnejše blago, ki ga je vihar odnesel t oknov trgovin. Vsled razbitja Sip je bilo ranjenih mnogo ljudi. S streh je letela opeka kot toča, vmes pa razbite oknice in sploh vse, kar je odnesel ciklon s seboj. Kako hud je bil tornado, so vidi Se iz tega. da je mnogo električnih kar dela": r. v kratkomalo v sredini prelomil. Vsa 'a škoda je nastala v času par minut. Ko se je vihar polegel, jp Mla lepa Nizza podobna kupu razvalin.
X Nova obtežba proti KadivčcvL Poročali smo Je. da je naperjena nova to?ba proti Kadivčevi. ki je bila letošnje poletje obsojena rta Dunaju rad: nenravnih dejanj na net let jpče in se nahaja sedai v jetniSnici r St. Pfiltnu. Njene sotrpinke '-r> jo namreč ovadile, da zahteva od rjih nečedne reči. Zahtevala je, naj bodo v njeni bližini popolnoma brez oMeke. Ko ji to ni zadostovalo tn jih je prosila še drugih «uslug». da b! ntešila svoje perverzno nagnjenje, so se tovarišice pritožil-* ravnatelju kaznilnice, ki je odredil preiskavo in potem podal ovadbo na d>-*.arTH> pravrrništvo, ki bo sedaj storilo svoje korake.
Nenavadna službena odpoved
Z neobičajno delikatnim slučajem
kot uvod čuti obrabljeno lajno, ki io Bavarci kot vsi Nemci gonijo neutrudlji.-o dan za dnem: cPoruhrje, da, to ic nekaj strašnega! Obsodba generala Nathusiu-sa, čiovek bi si izpulil lase! Kako naj vse to pozabimo?« H koncu mi je stvar : šla na živce in dejal sem: «Ce že hočete, službene odpovedi se bavi te dni dunaj-da govorimo o preteklosti, potem je pač ski oddelek za pravno zaščito privatnih Francija bolj upravičena, da sc srdi na nameščencev.
vas. kakor vi na nas.»	j Gdč. Lota G. je bila na-tavljena pri
Najnever.etncjše, a obenem tudi najod- dunajski firmi »Urpro lnktions G. m vratnejše pa je, da se popustljivim od- b. H.» kot korespondentinja za neinski redbam francoske vlade Nemci pomilo- Ln angleški jezik. Imela je dobro plačo valno nasmihajo, češ da je bila Francija in je delala v splošno zadovoljstvo svo-prisiljcna izpremeniti svojo politiko in da jih predstojnikov. Njene delavne spo nimajo Nemci nikakega povoda biti ji za- sobnosti je prijetje visoko cenilo, sa-to še hvaležni.	mo ravnatelj Vessel je pred kratkim
Bavarska je poslednjih pet let preži- izjavil, da se mu vili obleka gospo-vela različne ere. Najprej sov etska vla- dične izzivajoča in je dal to dami reda, ki se je obdržala le nekoliko tednov, deti potom prokurista. Lota jp nosila Ljudstvo tc ere šc danes ni pozabilo, in obleko iz črnega trikoja ki je bil pod če Bavarca spominjaš na sovjete, ga stre vratom precej globoko izrezan. Rokavi se bes. Kajti Bavarci so silno konserva- so bili dolgi, če pa je korespondentinja tivni. Za sov.ieti le prišla pod vplivom pisala za svojo mizo, se je časih zgo-gotoviii francoskih diplomatskih krogov dilo. da ji je obleka zdrknila nekoliko doba velikega upanja. Ko je prišel v Mun- nižje, tn ob takih prilikah so se poka-chen francoski poslanik ie bil ves narod zali- obrisi Lotin-h lein* oblikovanih prepričan, da bo Francija z Vatikanom grudi. Ravnatelj Vess>l ni mogel tr-podpirala njegov starodavni sin o stvo- peti tega in je sporočil koresponden-ritvi katoliške države v osrednji Evropi, tinji svojo nevoljo potom prokurista. ki bi obsegala Bavarsko, Avstri.o in pa Lota pa ni vzela njesrovih besed resno. Ogrsko. Toda že prve poslanikove bese- Menila je, da se šali ali ravnatelj ali de so ta sen razblinile v nič. Kmalu pg- prokurist ali pa oba skupaj. Zato je tem so se v Bavarski začue pustolov- obleko obdržala, uveTjena. da ne more ščine. Pruski protestantje in pangerinanl, biti nikomur v spotiko, tem manj, ker ki so bili že od nekdaj sovražniki Wittels:si jo je n<iprnvila <vima
bacilov, so pregovorili bavarsko vlado, Nekaj dni po prokuristovem opozo-aa se je postavila na čelo restavracijske-1	J 11	- - 1
Predi desetimi leti
mu gibanju v vsej državi. Poglavarji tolp, k; jih je bila dežela polna, so izjavljali.
rilu je srečal ravnatelj Vt-ssel Loto v uradu. Ošinil jo je z jeznim pogledom
a.,	- -•_• i u -in ter io nahrulil: «Ali vam nisem že en-
da bodo s svojimi liudmi branili Bavar- , ;	,„ . • ...
j , •	.i ,	i krat sporoči . da ne trpim vas h gonil
sko pred vsakim povratkom komunizma.! ,.0 ....	, 1 ,, r •
c j b	•	, , crmdi? Nac na vašega oblačen a ne
Srd na Francoze je temu giban.u nadel T ■ . . . p ... , „„. barvo revanše.	lbora ahso,"tno veC prenašal, ztipom-
Toda ni še povsem umrl boljši čut med ni,e d,)bro moje
prebivalstvom in zlasti Wittelsbach se z načrti pangermanov nikakor ni strinjal. Njegovemu -vplivu je pripisati, da se je bavarska vlada uprla Hitlerjevim in Lu-dendorffovim prevratnim načrtom, in nju
Korespondentinja je bila osupla nad toliko netaktnostjo in je ravnatelja zavrnila z besedami, da odklanja toi< njecovega sovora. (»osehno še. ker j-3 dostojno oblečena. Ves«el ji je nato
na revolucija je končala v groteski. Po- |nstmervn odpovedal službo ter ji poka-sebno Ludendorff je odigral, nihče se več vrata.
ne zmeni zani. Mož, ki je napovedal boj | Lota je ogrnila plašč in tekla k demokratom, židom, katolikom in Fran-; društvu privatnih nameščencev ter pro ci.i, vsem hkrati, pač ne more imeti pri- sila za posredovanje. Ravnatelj Vessel staJev med treznimi in resnimi ljudmi, i je prišel k telefonu in pojasnil ozadje Bavarci, ki so jih prekucuhi »nasarna- spora s korespondentinjo. Dejal je. da rili», so prisegli, da ne gredo več na led. ceni korespnndentinjo kot izvrstno Prišlo je iztreznenje. Toda v globini svo- moč. a da jo želi videti dostojnejše je duše je Bavarec ostal tak kakor po- oblečeno. — Na pojasnilo društva, da prej. On hoče obenem ohraniti sociialno Lota nima denarja za nakup nove oble ravnovesje in tradicijonalno obliko vla- ke. je Vessel izjavil, da ji je |K>trebna davine. Bavarci so ponosni na svoje vsota na razpolago pri (»odjetju. Ko se
8. — 8. deeetnbr« lili.
Nadaljevanje bitke pri Lodzu: Nemci t»-Tiamcjo Lods. — Silra bitka pri Kra-kovn. — fr" ska rma;:a pri Suvoboru.
Bitka pri Lodzu pričeta dne 1. decembra z nemškim navalom, se ie nadaljevala z nezmanjšano srditostjo. Nemci so za svojo ofenzivo zbraii baš ono mesto južno od Lodza, kjer sta se stikali srednja in južna ruska armadna skupina; v to. nekol ko slabše zasedeno vrzel so vrgli ogromno množino divizij, prodrli preko Zdunske wole. zasedli 3. decembra črto Pobron-Ldzan, v silnih na-daljnih naskokih še vedno napredovali ter dne 5. decimbra že dosegli važne Pa-bianice. ter iužno od tod ccsto Pabianice-\Vadlew. Vzpričo tega je postala ruska bojna črta. potekajoča zapaji-o od Lodza, ogrožena: da se pr.prečiio luijšc kom pl knci e, je dal dne 5. dccembra Nikolaj Niknlajevič povelje, zapustiti Lodz. V noči od 5. na 6. december so Rus. izpraznili Lodz, v kati rega so sledečega dne vkorakali Nemci. Toda Rusi so sc ustavili takoj pai kilometrov vzhodno in sicer za močvirno dolino reke Mijzge. kjer so se med tem kripko utrdili, pričakujoč nndaljnih nemških napadov.
Bodisi severneje pri Lowiczu. kakor tudi južneje pii Belchatowu, zapadno cd Piotrkowa, so se med tem Rusi držali nepremično, osobito v bojih pri Rclchj-t< wu so morali Ncmci in Avstrijci zastaviti znatne rezerve. Vendar je izguba Lodza, poleg Varšave največjega poljskega mesta z okr< glo 4<MUXI0 ljudmi, središča velikanske tekstilne industri.e, vplivala na razpoloženje prebivalstva *irom Rusiie zelo deprimujoče.
Istočasno se je razvila srdita bitka v hribovitem karpat^kem terenu južno od Krakova. Avstrijska ofenziva ob železnici Dobra-Limanowa ie siccr utisnila skrajno rusko levo krilo, toda v neznat- j ni širini, zato je bilo jasno, da glavna I borba šele sledi. In res. v dneh po 3 de- J ccmbru se je razvijala na vsej črti rntd ■ Krakovom in Novim Sončcm srdita bitka, ki je postajala vedno bul. napvta.spo četka so sicer Rusi morali opustiti nekatere predn e pozicije. tixla brž so sami znova prešli v ofenzivo ter osobito 5. in 6. decembra na več mestih vrgli sovražnika nazaj, preko Novega 5 inča pa udarili tako krepko proti zapadli, da so z obkolitvijo ogrožali Avstr ice same. Pne (t. decembra je bitka besnela še vedno z največjo ljutostjo.
I Na zapadnem bojišču samo nernalni
| boji v posameznih točkah velike fronte. • • •
1 Ko ie srbsko vojno povel stvo dalr dne 2. decembra povelje da se prihodnji lan prične generalna protinfenziva srbske armade. so se na srbski strani dobro zavedati, da gre za celotni uspeh. — Na-dalino avstrijsko napredovanje bi moglo prinesti katastrofalne posledice, zato ;e imela eventualna srbska zrnata neprecenljivo vrednost. Zato so se za protinapad zbrale vse sile. V vojsko so uvrstili tudi 1400 dijakov, ki so sc trkrat Cele dva meseca vcžball v Skoplju, da se uspos."h!jo za rezervne oficirje. Bolni kralj Peter Je bil prekinil svo e zdrav-lienjc v Vraniski Banji, prijel v voiskn k drugI armadi ter zavzel mesto navadnega borca s puško.
Srbski napad se je osredotočil ob cest? med Gorniim Milano\cem in V.ilie-vom po kateti le prodiral avstrijski cen-trum. Naskok srbskih čet ie bil tako silovit, da so tako! prvi dan omahnili Avstrijci. Naslednji dan so Srhi razširili dosežene uspehe na odločilnih točkah in že dne 5. so osvo ill močno utrieno avstrijsko pozicijo na Suvoboru. s čimer je bila avstriiska fronta prebita ha? v središču. Ta zmnga ie pomenila že odločitev; v divjem begu so se avstrijske čete vrgl-; nazaj, puščaioč na bojišču uHnike. ra-nicnce, orožje, topove itd. Potiorck je dokončal svojo karijero.
7. do 12. decembra 1914.
Niva nemška olfr'« pri Loniiia Silna bilka jr' K rakcu. Av»'rij«ka of» mira v Karpatih. Popoln avstrijski polum v Srbiji.
Nemško vojno vodstvo, ki je bilo prepeljalo na ruoko bojišče ie glavni del svoje armade iz Francije in Neuičije. je pričakovalo, zavedeno [io razmeroma lahkih uspehih v Vz' odni Prusiji, dn doseže naglo zm.igi tudi nad Prusi v liu.«ko-i'oljski in Galiciji. Zato so ae Nemci začudili, ko so se Ruai po evakunriji Lodza umaknili samo neka; kilometrov proti vzhodu iu ie !
dne 7. in 8. decembra so nemške čete ta-
dele ca nove- močno utrjene ruske policije ob Miazgi; nova ruska bojna črta sa je nahajala pred kraji: Ilow-Lowicz-No-wo Solna (zapadno od Brzeziny)-Karpin-Piotrkow-Bogdano\v (Juinozapadno od Pi-otrkovva). Istočasno pa so Rusi obnovili silovite aapade pri Lowiczu ia pri Piolr-kovvu ter tu cclo potisnili Avstrijce nazaj; z uspehom na krilih pa bi mogli spraviti v opasnost nemško središče. Nemci s.-) : • -aH tedaj napeti v«e sile, da prt-s-Ii.	v delenzivo tudi oa krilih.
Na;pr	koncentrirali napad na I kur
ib Visli, severno od Lovicza, naperili dne 10. decembra na ruske pozicij« ogromno najtežje- artiljerije, pripeljane a zapada; v silnih bojih, med strašnimi zrtv.imi so mogli dne 11 in 12. decembra Rusom izlrgati llow in bližnje va«L Toda Rusi so se branili z izredno žilav* trdovra'-costjo in Nemci so mogli na predora!! le skrajno počasi. Sedaj se je ini®-la nemšlia ofenziva razširili na Lowicz ia Piotrkov;.
Ta čas pa je divjala Se vedno najsrdl tejša bitka v hribovitem ozemlju med Novim Sončem (Neu Saudez) in Krakovom; Rusi «o v odgovor na avstrijski napad prešli v ofenzivo in bnJ v dneh 7. in 8L ter 9. decembra zmagovito potiskali sovražnika nazaj, osobito na obeh krilih, tako da je poslala situacija za Avstrije« že skrajno opasna. Vrhunec je dosegla ruska protiofenziva dne 10. decembra, to je vrgla Avstrijce tudi v centrumu u več kilometrov pioti zapadu. Tudi IL decembra so Rusi Se zmagovali, osobito v središču. Toda medtem se je bil v Karpatih položaj zanje usodno poslabšal.
V Karpatih so bili Rusi koncem novembra in še pridelkom decembra stalno napredovali ter prodrli v vzhodni Slovaški ter Todkarpatski Rusiji na južna vznožja gorovja preko Bardijova (Bartleld) in Stropkova v bližino Košie. Ko so Avstrijci pripravljali ofenzivo pri Krakovu, so poslali ludi v srednje Karpate novo armado pod poveljstvom Borojevlda, ki j« dobil povelje, preiti v ofenzivo, g ciljem, da onemogoči Rusom poslali iz Karpatov pomoč proli Krakovu. Borojevič je re« pričel ofenzivo dne 8. decembra. Toda Biusilov je bil že odmaršira! s svojo armado proti Novemu Sonču. da sam sodo-luje v glavni bitki, zato je Borojevič zadel le na slabe ruske zadnje straže, ki jih je brez posebnih težav potisnil nazaj proli Karjuitskim grebenom in nato pr^ ko njih. Že 11 decembra so Avstrijci zopet zavzeli prelaz Duklo in Mezolaborat Mnozo opasnejši pn so bili avstrijski uspehi v zapadnem sektorju kjer so prodirali Se hitreje in dne 12. vkorakali v Gorlire, dne 11. decembra pa napadli i« Nnvi Sonč. Ta uspeh je ogrožal ruske pozicije med Novim Sončem in Limanowo, zato so Rusi dne 12. decembra svoje tamkajšnje čete hitro umaknili in s tem za-pognili svoje skrajno levo krilo krakovske fronte Načrt, obkoliti Avstrijce, je postal s tem neizvršljiv in s tem tudi zmagoviti zaključek velike krakovske bitke teiavnejšL
• • •
Na srbskem bojišču je sijajen uspeh srbske armade, ki je dne 5. decembra piodrla centrum avstrijske bojne črte pri Suvoboru. imel za posledico umik celokupne 1'otiorekove vojske. Vsled slabih polov o«ol:-;'o pa radi izredno naglega in silovitega zasledovanji «e je ta umik ža prve dni pretvoril v divji beg. 2e 8. decembra so Srbi zopet zavzeli Užice, 9. decembra Valjevo Na levem delu svoje bojrve linije so se Avstrijci drža!! trde-vrntneje ter južno od Beograda celo po-skuSali preiti znova v ofenzivo, toda zaman: že 10. decembra so se morali tudf tu pričeti umikati in 12. decembra sa na vsej črti bežali čez Urino in Savo.
Nagrado ¥ gotovini
B—BHBBM
ali obleko. Oblačilo!
prejme vsakdo, kdor si kupi zimsko suknjo, raglan
predmeti sloviio kot na|boljSi izdelki.
3 Š€HWi4B, LJUBLJANA
Mimo žeroviaskih dobrav
«'-.esa vse človek ne učaka!» je vzdibnila starka, ki je prvič stopila na vlak, ki je začel minule dni puhati oblake dima po tihi, jesensko otožni dolini med vinskimi griči. Bili smo v pokrajini med Dravo in Muro. v krajih deviške poezije, v domovini Stanki Vraza. Tudi sem-le je prodrl želerni «dub ča?a»; v doline, ki so dosihdob varovalo mirno lefioto belih cest in ni-malo poetično blato hribovskih klancev, se je zarezala železna e -ta in po njenih tračnicah prihaja novi čas na hribe. Na nekaterih me-tih ž« rujejo pod zemljo človeški krti in kopljejo premog. Morda bodo prih<x1-^3 deset-i< t'£ prevrta., te hrilie krš*.-kr*if.<'n: in vinske kleti na hribih utegnejo 'zgub.tl svoio nedotaknjeno, očetovsko poezijo Že sopihnjo vlaki	p<-kr'it;nc klopotcev. Za železno cesto oridr električen tok. da razsvetli hiše in stori življenje udobnejše. «če?a vse človek ne učaka!» vzdihuje starka, ko , rviJ stopa na vlak. ki je zavozil čez travni ke. kjer je še njena vmur. mirno pasla krave — pastirska iili., ki .-o jo opevali v 17. stojetju. C".-" ruš; idile in vs.Huje priredi tisočere \aj;:i n ■•mi-?-*.« , namiljenega gos|>odnrja — 6: o v« k a.' — Vražji nauon. ki me neprestano j davi za vrat, me ie tudi tu zapeljal k filozofiranju. Da. če človek ni kadilci J Ako si zažgež cigareto in je zunaj pust i
dan, ti zasedlajo misli oblačke dima, ki se vijejo in spletajo pred tabo; kaj bi ti tu padlo v glavo, da so te spiral" podobne, naglo se menjajočim dobam človeškega življenja, katero se prav tako ko dim vije * cigarete, ki si jo je Stvarnik zažgal za preganjanje dolgega časa med milijoni žarečih vsemir-skih krogelj. Tako le, če ne kadiš ci garete. pa pride hudobpc in ti splete misli v nevarne oblačke, spirale in krotre; čiiješ starkin vzdih, občutiš minljivost ča.*a in ljmli, novost te trane. da se ti zasmili preteklost in — še preden si se zavedel, jezdiš na hrh tu same večnosti. Zato pa: poslušaj Baudelaireja io se opajai. magari sami' « cigaretami, da ne vidiš pred sabo dima lastnih misli in občutkov.
Puh — puh. klop — klop sope, tol če in godrnja vlak po nedavno položenih tračnicah. Hribi se odmikajo: Ormož. kjer je rajnka gospa von Hfifer skozi svoja dunajska očala videla sle dove nemške romantike, je za nami: izgini! je tndi Hnm, ki straži hrvatsko ravan in kjer zdaj Angleži vrtaio gb-boko v zemljo in iščejo petroleja; bližamo fte Ivnnikovcem. Tu ie nostaja. ki bi na nji izstopil cerov"'-; jrosoed Stanko Vr.i' če bi ga I " od Bog na priporočilo Ivana C.< 1 rja posla! na ta svet, da bi si ozled.r, .ianašnj-ilirstvo in svoj domaČi Cerovec. Odtod vidi? na hribu Svetinje, kjer so Fraso rega Jakoba krstili in kicr mu je stari
'šolnik vbijal v glavo osnovno človeško modrost. Dalje proti vzhodu je Jeruzalem. najvišji vrh Ormoško-ljuti>-merskih goric. Koliko spominov nanj, na enega izmed jugoslovenskih stolov! V «Djulabiiah», knjigi, ki ima vzlic slabemu jeziku ge danes vonj in okus dišečih, sladkih jabolk in v solri-cu penečega grozdja, dar. ki ga je po ložilo pred tebe divno dekle — Vrazova Ljubica — v tej knjigi bereš pesem o Jeruzalemu. Sem le pridi, pravi Vraz 'svoji Muzi. oglej si ta svet. pa »otnd u rode i vjekove pričaj, koli drag i kra san naš jp ta j za vičaj * Od Jern7alpma. kamor je Vraz često zahajal, ne samo radi izvrstnega vina in brhke Anke v , Ilovcih. tpmveč tu li zavoljo prele-1 nega razgleda, se je Ilircu otlprlo e«lin istvo slovenske in hrvatske zemlje in ' edinstvo naroda, ki jo naselil Muro, Dravo in Savo tja daleč do njihovega j izliva v Donavo in šo preko Donave 'na tla starega Rizanta. Ta svoja občutja in preroške vizije nam je lepo zabeležil v «Djulabijah». Tik Jeruzalema je tndi klanec, čigar zgodbo nam ie ohranil Stanko v baladi o »Ralvem klancu». Turki se pode od Sv. Clothar da — od prekmurskega MonoStra. kjpr so jih kristjani pošteno nstolkli in razpršili. In blizu Slovenskih goric jih zamikajo vinske kleti in gjanrske ien-ske. ki same čuvajo domove. Glej, tolpa rdečih In pisanih nevernikov le požiga hiše po ljutomerskih hribih.
'Tedaj se pripravijo ženske okoli Jeruzalema na junaški odpor. V kotlih pripravijo vrelo vodo in skotalijo ob rob gloltokega, temnega klanca težko kamenje. Ko se Turki bližajo vrhu, kjer zdaj stoji cerkev Matere žalosti, jih korajžne žene pričakajo za grmovjem; prav ko rdečehlači krivosabljači zlezejo v klanec, izlijejo ž"ne nanje vrelo vodo in zvalijo težko kamenje, da nastane v klancu obupen krik po | Alahovi pomoči. Toda Jeruzalemke no naposled ostale zmagovite. Legen-j da. ki jo še dane« slišiš med delavci, ■ki obdelujejo blagoslovljena jenizalein ska brda. je dala snov dokaj obsežni Vrazovi haladi. Z jeruzalemskega hri , ba se je Vraz rad zazrl v modre dalja-|ve Prekmurja, kjer je iskal potomce ' Slcvenov. ki so poti Kocljem in Pribi-no sušili fianonska močvirja. T^kal je iRadomerce in Radoslarce, vasi. čijih | imena so mu obujala odmeve Pertino-j vih strelov in odseva Vidovih zarvi — sledove poganskega Slovanstva. Tam ! je videl v solnčni viziji staroslovansko «beIatinsko devojko*, ki je iui Muri prala platno . . .
i Puh — puh . . . sedaj piska vlak iniimo njegovega rodnega Cerov ca. Na ; desnici vidimo Vrazov dom — enonad-stropno hišo na hribu. Podoben te gosposkemu dvorcu, v resnici pa je pristna kmečka domačija, kier čuvajo v po*"t>nl sobi »pomin na cerovškega gospoda. Ogat lOOletnico rojstva smo
slavili v Ccrovcu 1. 1910. Vlak hiti čes kraje, ki jim je Vraz posvetil posebno pesniško zliirko; «Glasi iz dubrave že-ravin-ike». V tej knjigi se odraža slovanski Parnas: v nji so zbrani Vrazovi prevodi slovanskih in drugih pesnikov. mimo šopka izvirnih verzov, ki razodevajo pozna čustva Stankovega srca. Knjiga je bila posvečena pesnikovi [Kisestrimi Dragojli in je ugledala ilirski beli dan 1. 1841. V prvi iz lafl beremo seznam naročnikov in vidimo, da je sam Celakovskv nabiral v Pragi naročnike zanjo. Tako so dobrave žo-ro vinske odmevale j>o slovanskem svetu v časih, ko je redkokateri Sltv i venec poznal tih. slikovit kotiček sveta sredi Ljutomerskih goric Kako gor-ko je bilo Vrazu pri srcu, ko je lahko spojil rodne glase žerovinskih logov s | glasovi širokega sveta. Naš čas pa je 'pesniške dobrave presekal z železno j e<vfo in iih zveral s svetom, ki se n« ; zmeni več za modri cvet romantike.
Dal te in 'kije. vedno dal je mM hribe. 1'bogi in pusti so pod temtvim jesenskim reJ-.om: kako dni^ačo je pa8, | ko zeleni trta in ti oko počiva na pijanih t-rvpikib! Tam fla desnici vidii Rrdomerje. kier se je rodil Vrazov pri-iatelj slavist Miklošič. Bil jc realist ln 'je nanravil karijero, dočim je moral | cerovški pesnik po letih stradanja Sa ; tuberkuloze leči v prezgodnji grob. Toda ilirske arkade so »maeale nad ; dunajsko gosposko zbonuool Bodi ve-
CCJUTROB ši 289
6
Četrtek, ll.Xn.1924>
j Trbovlje 435 do 445; držami: 7 odst. po- j pom. Skakalnica je na senčni strani, ta-I sojilo 64 do 66, agrarno 24 ao 24.5, Vojna ko da ji solnce ne bo moglo Škodovati
Razmah nemške produkcije
55 zakonom od 3. novembra je uveden * Nemčiji devizni promet — znak. da država vernje v stabilnost svoje valute. S tem se odpira nova doba nemškega gospodarskega razmaha. Za*o je umestno, da si nekoliko ogledamo razvoj nemške produkcije in možnosti izvoza iz Nemčije.
Zanimivo je, da je tri mesece pred koncem i. 1924. dosegla produkcija črnega promoga v Poruhrski kotlini !W odst. produkcije 1. 1013. in nadkrilila produkcijo 1. 5912. Produkcija raj:;»epa premoga prekaša za 75 odst. ono 1. 1913 in sedemkrat prekaša produkcijo pred dvajsetimi leti. Vedno o.-trejši konkurenčni boj med črnim in rujavim premogom v Nemčiji je privede! do tega. da premogovniki z mrzlično naglico neprestano izboljšujejo svojo stroja, povečujejo produkcijo ic znižujejo cene. Iz te^a sledi, da ima Nemčija doma poceni premog aa razpolago. Svoji industriji prepušča 117 odst. premoga. ki ga je rabila L 1913. Vrhu tega pa ostane za izvoz og-romna količina 30 inilronov ton.
Zadevne študije so pokazale, da se je v Poruhrju zaradi moderniziranja naprav, ki se je izvršilo po končani vojni, možnost produkcije povečala za. eno tretano in da bo NemSja v bližnji bodočnosti v stanu proizvajati 40 milijonov ton premega več kot sedaj.
Cene nemškega premoga in koksa so danes za o odst. nižje, kakor »o svetovne cene. Kar sa tiče koksa. ;'<> Nemčija dosegla predvojno produkcijo. Ne smemo pozabiti, da niti Saarsko ozemlje, niti poljska Gornja Šlezija ns spadajo več k Nemčiu. Možnost nemškega eksporta je torej ogromna in jo danes izvor, manj dobičkanosen samo zaradi brezplačnih dobav na račun reparacij.
Povečanje produkcije kovinskih podjetij je isto kakor pri rudnikih. Produkcija nemških ptavžev so je od 1914 do 1924 zvijala za 32 odst.. produkcija Martinovih peči 78 40 od^t. f t roji. s katerimi razpolaea danes nemška kovinska inHu Btrija. so neprimerno modernejši in učinkovitejši kakor oni !. 1914. Produkcija jekla, ki je že pred dvema-mesecema dosegla predvojno višino, bo po cenitvi narasla !. 1925. na 120 odstotkov.
Možnosti razvoja nemške kemične industrije so enako velike kar se je ugotovilo 27. septembri v Kissingenu na glavni skupščini kemičnih industrije v.
Nemčija postaja vedno bolj konkurence zmožna in resno ogroža svetovno industrijo, ki večinoma mnogo dražje pro-dueira. Vedno več glasov kujemo ii inozemstva, pred ?sem iz Italije in Velike Britanre. ki izražajo bojazen zaradi te nevarnosti.
na ne gredo/ v denar. Cene so v glavnem že preko enega mcseca nespremenjene.
Na avstrijskem vinskem trgu je položaj že dolgo časa enak Ker so za« loge manjše, so cene prilično čvrste. Od nas se malo uvaža tjakaj. Naši produccn« ti si od trgovinske pogodbe z Avstrijo obetajo uspešnejši izvoz. Cene novim vi nom v Avstriji so 11.000 — 12.000 aK v slabših vinorodnih krajih in boljšim vi« nom 14.000 — 18.000 aK za liter.
Istotako ni na madžarskem trgu nikakih bistvenih sprememb. Cene so sta biine. Notirajo povprečna nova vinu 10 000 —- 13.000 mK. Boljša vina so so« razmtmo dražja. Izvoz je prccejšen.
V	Italiji so cene stabilne in kup* čija prilična. Piemontska 13.5 do 14 5«od« stotr.a vina notiraio 160 — 210 lir za
i h!, prvovrstna nova vina 260 — 280 lir | za hI. N« tržaškem tržišču notirajo 13.5» I odstotna bela vina 160 lir, 14.5 — 15«od> ! stotna 180 lir, črna 14.5 — 15»odstotna vina pa 160 lir za hI ab Trst. Tržaški trg je precej živahen,
V	Češkoslovaški jc kupčija pre« cej dobra. Cene novim vinom v južni Moravski 8 — 8.50 Kč, v Podkarpatski Rusiji 6 50 Kč za liter. Dobre kakovosti ae prodajajo tudi do 10 Kč za liter.
in ima lep razgled na Kamniške planine. Nalet in most sta že dograjena; treba je le še izravnati doskok, tako da bo sks-
: škoda 124 do 126.
BEOGRAD Tendenca v devizah sla» , . .	,.	. ,, . . : ba. Tečaji dalje padli. Blaga v izobilju, le še izravnati doskok, tako
oziraje se ru to, ab ukijo tt alkohome promet srcdnjj No{jra!e ^ de vi ze: | kalnica že gotova sprejela prvi sneg. pijače v odprtih ali zaprtih steklenicah Amsterdam 2675 _ 2695> Berljn ,56 do Zimskosportni savez zasluži za to napra-čez uBco ali pa za potrošn.ona stoječe ]5 9 j)unaj 0.093 — 0.0932, Budimpešta i v'o vse priznan.e in podporo s strani šir-
0 — 0.0915, Bukarešta 333 — 34, Curih še publike. Letošnja zima obeta biti 1290 — 1292, London 311 — 312 5. Ita« ostrejša kot prošla. Zato upamo, da bo-
Pariz 358 — 360, Praga 200 — 200.5.
' goste v poslovnih prostorih. Ker se posebno na deželi mnogim trgovcem ne bo
več izplačalo alkoholne pijače šc na-	"^7TNewyork (A- 66.15,
prej prodajati, ker v celem letu ne za- J	-
služijo 1500 do 3000 Din. kolikor znaša sama ceioleta-i taksa, opozarjamo vse take trgov«-, naj še tekom tega meseca j odjavijo pr: finančnem ravnateljstvu na-i ravnost ali pa tudi potom najbližje fi-
do naši smučarji imeli dovolj prilike se udejstvovati na tem, za nas še nepoznanem polju športa.
17. SEJE UPRAVNEGA ODBORA JNS.
Vsi savezni klubi se z ozirom na dopis Sokol Ljubljana II. vabi svojo član-' novega mednarodnega tajnika Ceškoslo-
nančre kontrole pismeno svojo pravico točenja alkoholnih pijač: tem trgovcem
od uovega leta naprej ne bo treba več	, . , , , L,n . „
, plačati točilne takle. Vsak trgovec pa	v soboto dne 13. t. m. ob 20. un v gosta
ima kPuh tej odpovedi še pravico proda-| m Pn Kav&ču M Pnv07U"
jati alkoholne pijače v originalnih zapr-i SoUolsko društvo v Šiški pn red, to	^^ obvcznosti in višine pIačevanja
tih steklenicah na trgovski način, ako nedeljo dne 14. decembra t. 1. v veliki	______, ...
steklenic ne polni sam in tndi ne otvarja. dvorani »Narodnega doma« Telo vad-
l___- a -	. . ___j _ ; - n__i -i •• v n a o 1- * a m ! i n V« en" r/*e1 »i ia nn
stvo k prijateljskem sestanka, ki se vrši venske Asscciace footballove g. M. Ky-
— sela (Praga, H. Na Pofiči 9) opozarjajo, da se pred sklepanjem tekem s češkimi klubi obrnejo na češki savez zaradi fi-
•	,	,	,.	1	__UU^ll I IIU, ua .NIILMVJ OUUI^VIJV
ker je te vrste prodaja alkoholnih pijač	no akademijo .,a sporedu so po najprimerneiši čas za
takse prosta.	večni same te'ovadne kompoz.c.je izmed	y k>o o|imp?sk fcnd3 Nada
= Koherenca ministrov za finance ter	prT°	Pozivljejo vsi podsavezi. da najk*„.c,c
trgovino in industrijo. Te dni sta ime-	dr" Mumikov te^adn, ples komponiran	do	, dovrše prvenstveno tek-
konfereneo finančni minister dr. Sto-	«movanje. - Z ozirom na to, da je igra v
aiiiOMČ in miirster za trgovino m in-	" ' . . ' ' _ / *"'	nnlflfprili cavMnih Irlithlh nnefala tpIa
efektivnih troškov. — Vsi podsavezi se pozivi e.io, da čimprej sporočijo savezu,
tekme Nadalje se najkasneje
osebnim vodstvom br. dr. Viktorja M'ir-
Tr na "©ro^ra
Novosadska blagovna borza flO. decembra). Pšenica: baška. 7 vagonov 400 do 405 Oves: 3 vagoni S00: s>em-ski 295. Turščica- 1" -».eonov 175 do 177.5 Moka 8 vagonov, »Oss» 620: lOsi 595: »2« 520. Otrobi: 1.5 vagona 182.5. Tendenca nespremenjena.
Zagrebški letni sejem (10. t. m.). — Drugi dan »nikolinjskega« sejma je bil zeio slab. Dogon je bil majhen, le dovoz tena je bil neka' večji. Cene so popustile, posebno svinjam. Notirnli so za kg žive teže: bivoli 9 do 11. čokli bosanski 9 do 10. junci I. 9 do 12. II. 8 do 11. krave III. 6 do 8. krave bosanske II. 7 do 8.50 III. 6 do 6.50 voli bosanski I. 11.50 do 12.75. II. 10 do 11- III. 6 do 7.75, teleta
15	do 18. svinje. p"tane sremske 22 do 23. prasci do 1 leta 15 do 17.50. stare".y
16	do 18 Din. Diuge živine sploh ni bilo. Cene krmi iste kakor včeraj.
D u na "ski goveji sejem (9. t. m.) Dogon 2364 komadov; od tega iz Jugoslavije 188. Za kg žive teže so notirale v tisočih aK: voli 12 do 19 biki 13 do 17.5 krave 11 do 16. slaba živina 7 do 11. Cene prilično nespremenjene, le biki po se podražili ia 500 do 1000 aK pri kg žive teže.
jadiiio^č in miirster za trgovino ;n in-
dustrvo dr. Šurmin glede razširitve kom- ., ,	. ,. .
petence ministrstva za trgovino in indu- mka- lz	nastopita tudi dva
strijo. ki bo odslej reševalo vpraian^a ^ pevca. Začerek točno ob 8. ur zveča rin in trgovinskih pogajanj z inozem	SP°red ,n KraJ pred proda je vstop-stvonn.
obetal . _________________ _____________ ,	.
, varine tretjega razreda, da bodo vse vlo- da" vstopnme prost pn.ateljski ! ge v tej zadevi rečene v najkrajšem času. Vprašanje podeljevanja kred:tov vi	i ^ privredne svrhe bosta oba ministra re«ila vzajemro. Finančni m'nister je obl'ubil. da bo predvsem podpiral nu ne potrebe malih obrtnikov.
,-om. Razen tega je finančni minister ?ir ^ P^vočasno objavita. Po akademi-etal v posledu davkov, predvsem teci- se vr5' v Pr05t0rh restavracije >7.vez----. da« vstopnme prost pn ateljski večer.
nekaterih saveznih klubih postala zelo surova, bodo podsavezi dobili navodila, da z vsemi sredstvi preprečijo surovo igro in da surovo in nevarno igro poedi-nih igralcev najstrožje kaznu.ejo.
ori
Zugrebika Viktorija v Turčiji. Zagrebška Viktorija gostuje preko božičnih prazn:kov v Carigradu, kjer bo odigrala več tekem. Na povratku bo mogoče igra-a eno tekmo v Sofiji, ako bo dobila dovoljenje od Saveza.
Lask. Danes ob četrt na 19. seja upravnega odbora v damskem salonu ka-
SMUŠKA SKAKALNICA V LJUBLJANI.
—	Gradnja velikih petroleJakih rezer-;	, vcarev pri Gružu. Pri Gružu <rad: zopet : Smuški šport je pri nas že prekoračil varne Emona. Udeležba obvezna. Pred-An-lo - iugoslovenska petrolejska dmžba 0™° stopnjo razvoja. P, kazala je to že sednik.
velike rezervoarje, ki bodo omogočali di- la,lska	ko « 5tevll° smučarjev , S. K. Slovan. Jutri seja U. O. Ob-
rektno pre<ovar'an* s krova. Rezervoar- od tedna do tedna naraščalo in to ne le vezna e za gg. Kosem. Sternaa, Volkar, ji bodo moderno zgrajeni in bo delo kon. v Ljubljani in drugih mestih, ampak tudi Vospcrnik. Marchiottl, Lunder, Božič, čajio mocoče ie do konca leta.	i deželi. Vendar je dala L ubljana še Kos, Lansky. Tudi drugi člani vabljeni!
—	Zastopstvo *agrehS';e Trgovske in vedno največji kontingent. Zato je narav- Navedeni gospodje pa morajo biti brez-ohrtniške zbornice v BeoTradn je začelo n°. ^a se je ba$ tu pojavila potreba, na- pogojno nsvzoči.
poslovati 1. novembra pod upravo dr. Praviti skakalnico. Imamo sicer skakal-! S. K. Primorje, lahkoatlcti. V petek Fran'a Kovača.	n'co v Bohinju, toda ta je ljubljanskim sestanek radi zimskega treninga ob četrt
1= Slab uvoz češpelj v Avstrijo. Po smučarjem, ki bi se hoteli uriti v skaka- na 19. v Roži. — Predsednik, vesteh iz eospodsrskih krosov je letos n'u- Preveč od rok, razentega pa nika-! Jugoslovenski avtomobilski klub v Izvoz naših češpelj v Avstrijo ma'ben kor ne odgovarja predpisom in zahte- Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor Razlo" temu je deloma naSa «laba leti- vam- ki jih stavi skakač, ki hoče na njej dne 15. decembra t. 1. ob 5. uri popoldne nn čečpeli. deloma pa slabe ekonomske trenirati za tekme. Zato se ,e Jugoslov. v prostorih restavracije »Slon v Ljub-
prilike r Avstriji, ki ne morejo odobriti zimskosportni savez odločil, da zgradi ijan|. — Odbor.	_
tako visokih cen.	! skakalnico v Ljubljani. Letos hoče ure----
' = Komisija za kontrolo carinarnic. Fi- sničiti iskreno željo vsakega smučarja, nančno ministrstvo ie odredilo komis joj V splošnem ločimo dve vrsti skakalnic, ki b0 tekom prve pol™^ t. m. kontro- > prvo vrste spadajo one. ki so naprav-lirala vse glavna carinarnice v državi. Ucnc Eladkcm pobočju. Pr! taki ska-Izvoz bo! r sita iz Dalmacije. Te dni kalnlci je nalet v isti ravnini kot doskok;]
Šah
LJUBIJANSKE SAHOVSKE PRIREDITVE.
Po' oža* ca vinskem tr<?n
Kakor pokazuje indeks »Privrcdnega Pregledai., so bile cene našim vinom v prošlem mesecu nespremenjene, dasi bi bilo spričo slabe letošnje virske letino pričakovati višjih ccn Vzrok temu je poleg zboljšanja dinarja najvuč dejstvo, da zaradi pomEnjkcnja denarja konzum vina v naši državi pada. Niti sednj pred prazniki ni večjega povpraševanja in za« radi tega tuui ne boljših cen. Le sem in tja se opaža iahno podraienje vina, ki pa takoj odbije kupce.
Najživahnejša je bi'a v prešlem meso cu vinska kupčija v Dalmaciji. V glav= nem se je povpraševalo po belih vinih ter svetlem oporu. Cma vina so se ku« povala v ze'o majhnih količinah, in to skoro le za loka'ni konzum. Bela vina so se izvažala večinoma v notranjost dr« žave, nekaj čmeoa vina je šlo v Češko« slovaško.
V Sloveniji je bila sem in tja kupčiia nekoliko boljša. V splošnem se pa tudi slovenski producenti pritožujejo, da vi«
likemu slovanskemu duhu odnuščona ničemnma lupina, ki ga je obdajala, saj mn i« pomagala živeti in delati... Razmikajo so hribi. Mur«ko polje se odnre prod očmi. nrihaiamo v Lot-merk. v srce Prlekiie. Tudi tu se je vtisnil Vrazov romantični dnh: ime Ljutomer je kanilo nrvikrat iz Vraao-ve<»a per»^sa i'i ostalo za vekomni. Kajti Vraz jp vi 'el v T^tmerVu sedež starega T.juto^ira. Bilo je to povsem v skladu s slovansko romantično ideolo-g-Vr, po. in T-hitom^rž^nj sn mu danes lahko bva'"žni 71 poetično i'ne ki da'.--slove« robovi še boli duhoviti (vinski duhovi'-) ka^nV; Nadeia^no SP. rtn bri dob;l ^t^nko o im'i r-i1)'-!
fvoio f1!"n. mor^a clo enik na tr<ni prl"!ke met-o^ole. P.n<Vi na ve-]i*i	one sf*"-ke. V j smo io s'5-
^•»lj v z.ačer1-1^ ^aš0	tCesn vse
Čl o ve'.- «e r»čaka'»
t	da lip i^oti sta-
remu Vprvoin. Prvrn-il rr^ ip i čVnrc. ki
•nfl-m 1" .^'iri1 f	rv-:«.'",,.— .v
rr* ]rr* 1'eriea	— Vp^eiejt Ro-
poma Strf.ina k! prav	kot 'mak
iz P-Te^a toT«-5-« a«v-r*<rp ir luib; kr"ma-riee	so ?•>«?. V« se ?p tu
srb=ka in ma^za-sl-a kri s staro pa-im"«1!! . ctrvp-r.cko. bo:pv s Tifk: In TTt-m?! Fie «o davni očetovski č.asi. Vi vanm snada "o "te<-iln° anekdote o Vpr^t-iefb. naših Tar,as(y\nP'h? JT>iko i" bilo ko se ip m->r-r' e!o-vek T>fijrrr,eiatj od =rea o"pt("ln. ki so it'; ''^ibtleoa —'»ta in sza do-
3=1 Porast cen v zlatu. Zagrebška »Ri-ječ« je na podlagi indeksa »Privred-nrga Pregleda« za eenp na debelo izračunala te cene v zlatu ter ugotovila, da ;e totalni indeks poskočil od 1-5P v okto-bni na 153. v. novembru, to je za 3.4 odstotka. V januarju t L je enaašl zlati tndoks le 122.
Točilna taksa za trgovca. K^kor doznaramo od finančnega ravnateljstva v Maril>oru. čaka naše trgovce, ki se pečajo tudi s prodajo alkoholnih pijač, zvišanje točilne takse, posebno na deže-N. Do-eedaj je imenovano ravnateljstvo raz'o-čevnlo trgovce, ki proda;ajo pijače v odprtih ali zaprtih steklenicah čez ul'eo. od onih. kier se točijo alkoholne pijače v poslovnih prostorih na sto;eče goste, ker jc izven Maribora v višini takse velika razlika. Dočim se je sedaj prvim predpisalo na polletni taksi samo 300 do 750 dinar ev. plačirejo drugi takse v znesku 750 Din do 1.500 Din za pol leta. Generalna direkcija posrednih davkov pa je sedaj z dvema odlokoma dala strikten nal o 7, da se mora trgovcem, ki točijo alkoholne pijače, predpsati taksa od 1. januarja 1925. napre: po 4. pripombi k tar. post. 62. to je tudi v malih pokrajinah od 750 do 1-500 Din za pol leta ne
; tegnili na široki corkveni zvonik, da : poease ondi prebujno travo; ko pa je | vo! izplazil jezik in poginil, so spodaj zagnali krik: »Glejte, glejte, kak' mu trava diši!*
i Iz domovine Štefana Ronoše nas | nova železnica popelje čez Muro med naše stare »vogerszke Szlr vence* iti na uho nam udari govorica, ki iz nje razbereš starinski »pččei-, »jeste* itd. — staroslovanske oblike. V šestdesr- . tih letih j? P.. Rajč procla«;! prekmnr- j ščino za najslajše slovensko narečie, kar pa jo samo eden poslednjih utrinkov Vrazov? panonsko - slovanske romantike. Mimo nas beže goli gozdovi, široka, pusta noMa: grofo\"ska so po-lia. zato jih Madžarska ne morp pozabiti. Kmalu imamo za sabo Beltinc?, nakar se bližamo metropoli Prekmur-! ja: Murski Soboti. Tu skorai oneme «srlasi dnhravp žeroviuskei. Tukaj se dobivaš lmpresij,-> o slovanski romantiki. v Murski Soboti pa te z sta bi realnost. Tri vere, dva naroda iu en bog: denar, hkmtu pa ena sama melanho-1 lična rad-ost: ciganska godba, ki svira ; o ogrskih nustah. o koniih. ki rezso- i ta.io v neskončnih travah, o temnih [ dfvoikah. iz č;iih oč; gleda vzhod. V | primeri z občutki v Vrazovi :n Volk-mpriev; Prlekiji, v Liutomeru, je ob-"Titek. ki sp te polasti sreid tega «va-j roša-> povsem dnigačen. Temu jp krivo tisočletno diri-rentstvo Madžarov j nad dušami dobrih rvdgor=z,kih Szl«"-; vencer*.	& Borka
'ečssneo-a sklepa izredne -eneralne -kup Je le najti lepo pobočje z lepim iztekom ičine je poviial spdaj »KaStel«. tvorni- t. j. prehodom v ravnino. Take so tudi ca »a krmične farmacevtske produkte.' vse pr.ložnostne skakalnice, ki si jih na-d. d. v Karlovcu svo o elavnico od 2 na pravi ajo smučarji na izletih. — Druge 3 mi!i:one Din potom emisije 4000 koma- so tkzv. skakalnice z grbo. Bistvo pri do v delnic.	; teh skakalnicah je, da tvori pobočje pod
_ Nezaccslencst v Avstriji Stat!*tl- ' mostom samim nekako grbo t. j. prehaja ka dunajske« me»tnecra delavskega pri- ' šele po kakih 5 — 10 m v strmino, na javnega nrsda izkazuje 110.000 nezapo- katero skače smučar. Ta strmina (do-slenih v Avstriji.	i skok) je seveda pri skakalnicah te vrste
= Veli'-a Insolvenca v Poljski. V pla- dokaj bolj strma kot pa nalet. Na ta na-čilnih te^kočah se nalila d. d. Trgovin-, čin so zgrajene vse moderne skakalnice, ska zveza poljskih poljedelcev v Varfca- v St. Moritzu, Klostcrsu, Lichtensteinova vi. Pasiva znašajo 2 milijona zlatov. skakalnica na Semeringu; skakalnica v
Holnunkolu na Norveškem je tudi tc vrste. ic da je njen nalet umeten. Take skakalnice dopuščajo tudi daljše skoke kot prve. pri katerih so skt-.ki nad 30 m že 10. decembra:	redki; Holmenkolska skakalnica dopušča
LJUBLJANA. (Prve številke denar, skoke do 42 m. semerinška nekoliko več
,o Ho kalnica na kontinentu je pa v Cliamonixu, .	.
lu	-....... mce s seboj. Točno ob 20. un morajo
biti igralci na prostorih ter sc po tej uri ne bo abso'utno več sprejemalo novih priiav. Pridite vsi! Vstop prost. Kibici dobrodošli.	Mirko Kragelj.
X.
druge blago in v oklepajih zaključki). "> <=nal<0 ona v Klr.stersu. Največja ska-
Vrednote: Celjska posojilnica 210 do k£ 218, Ljubljanska kre<iilna 220 do 0. Mer- ta ^ 'udi najmočnejša, t j dopušča ske kantilna 124 do 126. Praštediona 885 do ke do 57r m- kot Poka"'a zadnja ol.m-£95. Strojne 130 do 148. Trbovlje 0 do P,'«^- Da Pr-kladen teren za tako 465, Split 1400 do 1420. Nihag 0 do 63. - skakalnico težje nam, je jasno. Blago: Zaključki: brusni le«, po uzan- Zimskosportni savez se ni strašil tru-csh Ljubljanske borze, franko nakladalna da In denarnih žrtev, da ustreže želji postaja, 1 vagon 220 do 225 f220); fižol naših smučarjev. Skakalnica, ki jo gradi, ribničan. očiščen, b-n. franko Postojna leži v gozdu za Bellevuem ob kolovozu, trans., 1 vagon 500 do 505 (505). Povpra- ki vodi iz Šiške proti francoskim oko-ševanje je bilo po raznih žitaricah, moki, otrobih, krompirju, fižolu, lesu, ponudbe pa v raznem lesu in lanenem semenu.
ZAGREB. V etck;ih tendenca nespremenjena. Promet slab. — V devizah je bil danes položaj enak kakor včeraj. Na j zunanjih borzah jc bilo danes zanimanje! za devize na Becgrad-Zagreb posebno ve-; liko, predvsem v Londonu ia N'ew-Yorku, j kjer beležijo iztočne devize zneten porast 1 Padanjo deviznih tečajev na zagrebški I borzi se je danes nadaljevalo. Blaga je' bilo v izobilju. Promet prilično živahen. Največ se je trgovalo v devizzh na Dunaj, Italijo, Nev,--York in Švico. Notirale so devize: Amsterdam 2705 do 2735, Dunaj; 0.09275 do 0.09475, Budimpešta 0.002 do 0.094. Bukarešta 31.5 do 34.5, Italija iz-: plačilo 286.8 do 2£9.8, ček 285 9 do 288.9. j London izplačilo 311.5 do 314.5, ček i 310.85 do 313.85, New-York ček 60.8 do' 66.8, Pariz 358.5 do 363.5, Praga 199.1 do, 202.1. Švica 1284 do 1294, ček 1282.5 de 1292.5; valate: aK 0.0037 do U, francoski i franki 355 do 360; efekd: bančni: Lito-! rale 57 do 0, Trgo 29 do 30, Hrvatska 40 do 41, Eskomptna 109 do 110, Kreditna • Zagreb 108 do 110, Hipo 59 do 60, Jug© i 100 do 101, Ljubljanska kreditna 221 do; 222^ Obrtna 65 do 0, Praštediona 890; do 900, Etno 110 do 111, Slavenska 84 do . 85, Srpska 136 do 138; industrijski: Eks-j ploatacija 70 do 72A, Drava 225 do 235,! Ragusea 0 do 400, Sečerana 750 dn 800,! Jsiis 66 do 67.5, Narodna šum ska 35 do 0, j Golmana.773 4» 790. Slavonija 69 de 70, j
trgovskih
greha odpadio Društvo «Lovčen» jc Ljubljanski šahovski klub pismeno obvestilo, da se gostovanje nepreklicno vrši v nedeljo dne 14. t. m.
Zagrebška šahovska sekcija »Lovcer.*« nastopi tega dne, pomnožena z najjačji« mi igralci zagrebškega šahovskega klubi točno ob 14. uri v lokalu cLjubljanske-ga šah. kluba* (Narodna kavarna) v za« nimivem šah s matehu proti najboljšim ljublianskim igralcem. Na to prireditev so uljudno vabljeni vsi šahisti in priis« telii šaha. Vstop prost.
Dr. Vidmarjeva šahovska siinultanka se vrši nepreklicno v soboto dne 13. t m., točno ob 20. uri v steklenem paviljo« nu kavarne »Evrope«, kjer bo nastopil velemojster naenkrat proti poljubnemu številu igralcev.
Vsi šahisti. ki žele igrati na tej simul« tanki, naj prinese<o po možnosti šahov«
Lastnik in izdajatelj Konzorcij <Ju:rm> Odguvorni uredniV Fr. Bro»o»'i Tisk Delniške tiskarne. < d v Ljubljani.
25°/o popusta
dobi, kdor naroči do 24. decembra 1924
Zbirko mladinskih spisov
ki obstoji iz sedem lepo vezanih knjig:
Č ka Jova Gradnik: Kalaraandarija. Cika Jova-Gradnk: Pisani oblaki. Fr. Milčinski: Tolovaj Mataj. Povest s slikami. Fr. Milčinski: Zgodbe kraljeviča Marka. NVaschtctova: Pravljice. Z barvastimi slikami. ! Sorli: Bob in Teili, dva neugnanca. S slikami. T. Šorli: V deželi Ciriiuurcev. Povest s slikami.
Namesto 134 Din, velja v tej dobi cela zbirka le 100 Din, s poštnino 106 Dia.
Haroi!a se g knjigarni
Tislioune zadruge v Ljubljani
Pt>ešepnova ulica St. 54 (nasproti glavne pošt«).
Ilnravnn cnfjičrp v Tplin o*51«*™ prijavilo pomisleke proti pr«.
upravno socusce v ^eiju vilnosti napovedi, ker ^ mu je pred.
očila kupčija s konji skozi vse leto 1917, jc Andrej Turk odgovoril, da tu» di že to leto ni s konji kupčeva!.
Tožba zoper odločbo dohodninske pri« zivne komisije.
Upravno sodišče v Celju je pod pred« sedstvom predsednika upravnega sodišča dr. Vrtačnika v nejavni seji razprav« Ijalo o sledečem slučaju:
Davčno oblastvo v Litiji je obdavčilo Andreja Turka mi. za leto 1918. od trgo« vine s konji na podlagi dohodka po 27 tisoč kron. Proti tej obdavčbi se je ccn« zit pritožil, češ, da ni bil dan pogoj za davčno obveznost njegove osebe za L 1918., ker je v 1. 1917. delal pri svojem očetu, s katerim je živel v skupnem go« spodarstvu ter postal samostojen gospo« dar šele 28. julija 1918.; do tega časa torej ni imel nobenih samostojnih do« hodkov. Tudi je zanikal kupčijo s konji. Izjavo svojega sina je potrdi! dne 2 avgusta 1918. pri davčnem oblastvu tudi njegov oče, ki je še pristavil, da se s konji v tem času ni kupčeva lo.
Z ozirom na prizivna izvajanja Tur« ka mL in izjavo njegovega očeta je davčno oblastvo Turka ml. za 1. 1918. predpisano dohodnino v celotnem zne« sku odpisalo, nasprotno pa reasumiralo prvotni dne 7. julija 1918. dostavljeni plačilni nalog o Andreju Turku st. za leto 1918. predpisani dohodnini.
V reasumačnem postopanju se je po« tvslo tožitelja, da vloži novo napoved za L 1918., v kateri naj napove tudi do« hodke svojega sina. V tozadevno vloženi napovedi je Andrej Turk st. sicer na« vede! lastne dohodke, zanikal pa vsako kupčijo s konji. Ko je davčno okrajno
Prizivna komisija je tožiteljcv priziv s sklepom z dne 1. avgusta 1923. zavr« nila iz razloga, ker se tožitelju ni posre« čilo ovreči priobčenih pomislekov in ker kljub tozadevnemu pozivu ni dctajliral prejemkov in izdatkov iz samostojnih podjetij.
V pravočasni na upravno sodišče vto« ženi tožbi izpodbija tožite!j odlok pri«' zivne komisije radi napačne pravne pre« soje, oziroma nepravilne uporabe zako« na in neupoštevanja predpisov postop« ka. Posebej ugovarja stranka: 1.) radi nezakonitosti razveljave prvotne odmere in poprave iste s tem, da se je prištel dohodek sina iz konjske kupčije k nje> govemu dohodku, ker je imel predsed« nik davčnega oblastva za primer, da ce« nilna komisija ni pravilno izvršila odme« re, pravico, da vloži v 30 dneh po do« spelem cenilnem registru priziv. Ker v danem primeru tega ni storil, je postala odmera pravomočna tudi za davčno oblastvo. 2.) Sin Andrej je tržil, kakor truijO uradne poizvedbe, na lasten ra« čun: vzlic temu se je ta dohodek prištel k njegovim dohodkom 3.) Nicgov sin I. 1917. sploh ni tržil s konji, kar ie
delovanje pri davčni priredbi, kakor je po zakonu tožitelju zajamčeno, onemo« gočeno. Predpisi postopanja eo se v vseh
teh ozirih kršili.
pisuje ta davek očetu kot gospodarske« mu poglavarju, dani, pri čemer je še opomniti, da bi tudi ta okoliščin« ne imela nobenega vpliva, ako bi bil sin res tudi
je obstoj pridobitnega vire sam na sebi sporen, vsled česar stranka ne more ugo diti zahtevi po detajliranju dohodkov in izdatkov iz gotovega pridobitnega ru
Upravno sodišče je glede prve toibcne izvrieval kupčijo s konji na lasten r«« ■ ra, katerega obstoj ni prej dokaaan.
točke iz administrativnih spisov ugo« tovilo, da je v tožbi na novo naveden ugovor, da je reasumacija odmere vsled tega nezakonita, ker ni predsednik davčs nega oblastva izpodbijal prvotne odme« re, ki je s tem postala po tožiteljevem mnenju tudi za davčno oblastvo pravo« močna. V predidočem administrativnem postopanju se tej okolnosti ni ugovar« jalo, tako da upravno oblastvo druge stopnje niti ni prišlo v položaj odloče« vati o njej, niti ni o isti taktično odlo« čevalo. Po členu 25. zak. o državnem svetu in upravnih sodiščih z dne 17. ma« ja 1922. »Službene Novine» it. 111 pa razsoja upravno sodišče na podstavi činienic. ki jih je ugotovilo upravno oblastvo. Na nova dejstva se torej uprav« no sodišče ne more ozirati. Po točki 3. člena 24. omen. zak. se tožbe tudi a li« mine zavračajo, ako se zoper s tožbo izpoJbijeni upravni akt ni vložila poprej pritožba na viš e upravno oblastvo. V tem oziru se tedaj tožba zavrne kot nedopustna.
Nadaljnji ugovor nezakonitosti, čeS, da so se dohodki sina prišteli k toži« teljcvim dohodkom, je pa po naziranju
stavil pod dokaz po sinu kot priči. Ta j upravnega sodišča ncosnovnn. Dokazano dokaz pa se ni izvedel, ali pa sc mu , namreč ni samo. da sin Andrei v letu vsaj ni posrečil nicg« izid. Priobčili se '919. ni bil samostoien. nego da je de« mu niso nikaki pomisleki, podp-ti z ! la! na očetov račun in da je bil z n;im vzroki, kakor predpisuje § 210. zak. o j do 28. ju'iia 1918. v skupnem uospodar« neposrednih davkih. Tudi se niso iz« 1 stvu. Radi tec« so pogoji po § 1.57. zak. vedli ponujeni dokazi. S tem je bilo so> ; o neposrednih davkih, po koiem se pred*
čun, kakor tudi ne okolnost, ali jc smel razpolagati ia ali je razpolagal z dohodki sina ali ne.
V tretji tožbeni točki igra glavno vlogo edino le vprašanje, ali je obstojala v
1.	1917. kot pridobitni vir v smislu § 159. kupčija • konji ali ne. Stranka to v na« povedi, kakor tudi v odgovoru n« po« mis'eke v prizlvtj zoper odmero in v predmetni tožbi dosledno zanika. Urad« ni pomisleki so bili izdani na podi«;."! po= izvedb in pojssnitev zaupnih oseb. Ti pomisleki so bili podrti tudi z zndost« ninti razlogi, namreč da je tožitelj prodal v tem letu 70 konj, in sicer 20 vojaških upravi in 50 kmetom in trgovcem. Vs cd tega le tudi trditev v tožbi, da se stran« k! niso izdali nikaki pomisleki, neute« met jena.
Strankin priziv zoper odmero dohod« nlje je bi! od strani prizivne komisije zavnren iz dveh razlogov: 1.) Ker se ni posrečilo stranki ovreči pomis'ekov in I
2.)	ker stranka ni prej dctajliral,. pre, . "gotovljene.
Kar se pa tiče izreka v izpodbijani odločbi, da se stranki ni posrečilo ovre« čl pomislekov, je stranka proti omenje« nim razlogom v pomislekih v svojem od« govoru L) trdila, da v L 1917. vojaštvo sploh ni kupovalo konj in 2.) zahtevalo navedbo samo enega kupca, ki je kupil od tožitelja ali od njegovega sina kaki« nega konja. S tem pomislekov sicer ni ovrgla, pač pa jc omajala prvotni pomen pomislekov tako, da sc ne more reči. da :c priredbeno postopanje dozorelo do ti« ste stopnje, ki bi pripuščalo žc occnitcv po § 212. Po naziranju upravnega so« diščs dejanski stan ni zadostno ugotov« Ijcn. Oblastvo jc bilo v stanu ugoto« viti, ali jc trditev stranke glede nakupa konj v I. 1917. resnična ali ne, istotaks je moglo navesti iz administrativnih spisov ene^g ali druge kupce in tako razpršiti strankine protirszloge. Po na« ziranju upravnega sodišča so činjenito potemtakem v bistvenih točkah nepopoi«
emkov in izdatkov iz samostojnih pod« jetii. Prvemu razlogu odgovarja upora, ba § 212- drugemu pa uporaba § 213. zak. o neposrednih davkih. V predmet« nem primeru ic pa uporaba § 213. in izva« ianje posledic kontumnea izključena, ker strank* ni hita napram pomis'ekom
Stranka je ponujala nadalje tudi do* kaz po svojem sinu kot priči in še dni« ge dokaze glede trgovine s konji, ki se pa niso izvedli. Razlogi, zakaj ne. iz spi« sov niso razvidni. V vsem tem vidi up-avno sodišče bistveno pomanjkljiv-it postopanja in jc morai upravni akt -.tai
nepokoma. kar je bistveni predpogoj za , tega v prejšnji, kakor v tej smeri raz« uporabo § 2I.V. nego ie da!« zsdo*ten ! veljavitL odgovor n« uradno zahtevo. Vrhu tegi (
10,00 kubičnih n"Mrov lepih, zdravita
huko- ih hlodov
Stavbna parcela
pripravna s« skladišče. treo Tino ali gostilno, M pri ko-od 30 r m naprej ln 1000 bu lodvuru v Trbovljah. |,o t rin bičnlh metrov lepih. zdtavlh ugodni ceni proda. Pojasnila daje Ivan OreSnlk, zaloga
60.000 Din poscjila
|Um .Mil a—«» a »as h.n»,Mii«n>»- M J»ltw mm računa •••«• Ma~1* I l»n	s» 1» »ali •>«••»! »•
PtaJba m Nkfcka »<■> • (Dankah Na •»talinll <vl«r-.»«n» vpra«* l* Im trn 'pr«i.»o;u »rllaiaaa man mm ad|i"wi ia, •aatpul»«M*ka »riei*lMna (t Olm
Bell klobučevlnastl (fllcaatl)
Klobuki lamo po 95 Din. ae dobe v
zelo prlkupljlvlb oblikah pri modisiiojl Mariji Jeglič t Ljubljani, SiumSkova ul. 27.
26008
Krojaški pomočnik
dobro Izurjen v velikem delti
ae aprejme takoj. * lstotaui se aprejiue učenec. Rozman, modno kroJaUvo, Bohinjska Bisulca 18.	26367 1
hu ovlh plohov
vae dobavno * 8 mesecih — franko nnstala St. Jauž. se proda. Pon.idbe na naslov: Fr. Pi ljulelj, TržlSce !>o-lenjsko.	J6011
TanetniM
piv«. Truovlje.
Enonrdstropna h!ša
(i iče^o) Kmetsko dekle
rj^?^ | Perfektna stenograKnja prroTnlt,m m„r.»„ tr,,0 P"
laJ*l'$i ln strojepiska, zmotna slov., lafrik) nudi na Irene je elt
'	hi v at. In nemškega Jezika ..KUl- ' S'. LJubljana
krasna, oh prometni cesti v Trluv i ah. pripravna za tr* Kovino Iu vsuko obrt, ae p°d utcodnlinl pogoji proda. V «č
lustulk : Juri Kerrnc, daraki mojsier v Trbovljah K0U1
Pozor!
proti vknHzui na prvo me- krojaH, t<vilir, •rt/ovci 26£68 aln In dobrimi obreeU, »e	koufckcijonirjil
_ l*<e. - Pon-jdbe na jpmvo Najmodernejše kiojt, naUo-,.Julr»' pod »uuOko „U0". tIlo po mer|. T .eiljaa It po-20100 sjmezno Izdehije in razi«* fiilia akadroiir-mi ua od ministrstva za trgo«
I . 7 fyi) j "»'#)»'	»l»o in olirt konceeljooii «a»
jjfej	krojna Sol« v Zidovakl ullcj
■	-	Mi m.. k m. I I.11...1 _ Urnik
Makso. šoTer
I pei fckujo Hftem mesta za Tabor S In Krekov
i takoj. — 1'oiiudtie ua upiato 1 ..Jutra" pod znatko ..Ter-feklua 13427".	202S5
10. 15» 18
Vajenec
i vajeno nekoliko Šivanja, ku I huuja In dociatlb del. išCe pi lili' rile sinili*, pl!	«1
Nakupovalec lesa
Okr»«ke ln svečke
za bn*l'-no rtrevn. Jasllre. bo iK-ne In novoletne ra^elrilnl-
za kleparsko In InStaiarlJslio drjiiiil, najraje v Ljubljani je d<>ttrn i,„j|mn v lesni <~e na dihelo. po najnltjl rml
V Hrv. Primorju
lopenv crtriivsm kopnllVj, se i proda vee tnalhnib atnvhnib
O	. .1 '	.\«3|o	|»
uprav« .Jutra".	X5S<4
obrt. ae aprejme. Sin telez-	ali blltlnl meala. Nastop p(1
olCarja Ima prednost. Rlhard	Noveln letu. — Naalov pove
JakelJ. klepar In luitalalcr.	upiata ..Jutra".
Sloveujgradec.	26391 -------------
Velik lokal in pisarne j---------i	Kipar
▼ gredi nI mesta na promet
Trgovski učenec
stroki, 2ell prrvzctl nakuim-	prli..To'a L. P K V A I. K K.
„, . vanje lisa za kakUno vefje	Ljubljana. 2ldovaka ull-a. zt,lsu lesno pn,lie!Je. Pooudl.e pod 26317 „I»ober kalkulant" sa upravo ..Jutra". 26250
Poljanski nasip. Piiite vendar. Fraulva.	26117
c^rc
s večletno pr«k5o, v vseh knm
>r»k9o. k! Je vc§<; . .JffTT^ ^no- in »e»>ai» ki-	1
Dem kraju, se odda. Naslov i
j„,.„.. o«j.ic»	.	.	. .	v tbpd Knir.no- m	.
pote upr. ^Jutra . 2641& pridco. ^.flien In zdrat. kl	|1J4r8klh lle,lh. kUkor tudi r ------------ im« veselje do trgoriue la	6irafirai»Ju. rlaui.Jj, paliul-!
Rp^favra^lin d? de,a' "PrejTf " frs/°	ral^u ,D modeliranju. W
KeStaVT4.^IJO	vino z meflnnlm hlag..in. --	primernega namt8r»nja kot
v bližini CelJa se takoj od Ponudbe na upravo ..Jdtra"	pomočnik ali delovodja r k*i Ima »»dno v talop
. J	4 __ niirf Aifro .Trsovskl	._____ »...■« .._ ... ____________»».i _____ u-..........l-«.-- t.i
Pretrog in drva
Vm lasitiojiti si rast i. etc
razvidu« su ix pisave P^ftijl te Mf ic	»«i»'(:a
• £ruiiotii pli»a:.«f|ra pi»l»a Ilili Slltigd /nH|il|lvit — p«t|i»vl«o r.nra^ n smrrko« Ka upravo ..Julra pod Alfro j|j0 imeti n»D«'ern kr»»j. Za les. l^pa leea in «i"hra ram. ..Grafulog".	20^34 prv«ivn>innst garantirajo rar-
Pozor. k"!>fi!
Prodam v bližini Šmarja Sap ua Doletijskeiii GOZD,
fct. 6 v L :bliaul. — Kroji prlstojajo brez p'iakubn;e «» so tat o *e!o nT»-"'»"bT i »n znvre. VI U^nfeV i'onlrajo dS-me. kl sami Izdelujejo ^ar-de.oto ln xa krrjače lu 41-■ vilje, ki se irjdijo s zastft-I reiinoi kroji. Z 2. Januar.em I f e prit nr	te^aj za krv-
. Jen le civilnih oblek lo uniform. Pri teCaju se oo l^v j ul-t-valo rszen dru^e srnrd«-robe. tndi Izdelovanje ou-O-?klh eivarl in pei lia *a sp<>de in dame. Za UteacO izven Ljubljane bt;rej#l Ca j'.. — Prlprojevan J« garda-
robe stra ikatn. k; .....*«
Izdeltivati sar:lerobo ait »e-
IJI VVlia. BC LU UUJ UV-	—	I i	*	••	......
«ia » najem apretnemu go- i,u<1 *llr0 ..TrgovaKl uCetiec . kem b()|j ,)r,„MctneLi wraju BtilmSarJu proti prluicrnl >	^otJO riaCa po doeovoru. Cenjeue
kavciji. Naalov povo uprava!___j ponudbe pod Šifro ..Izviiban
Jutra".	20aaal	R. 7" na upravo »Jutru".
------f Kontorlst (inja) i
Mikiavc, Kouieuakega ul. 3«.
I6i5U M*ujl gori.
Želod
ki }• dobro ohranjen, tako
da je /.m kalifov aiiosotivu, Itj kupuje po najvlftlt
tvrdka Mihael O m a Ii e n v 2I6Z«
Cc ua 211 ooo nm. Pojasnila dale a Cuderman v KMilniku ti. 27 pri l.johllanl. P.isre-dornlcl Izkllučeul. — Sau o 26213
Go?"odično
ne zahvais la diplome vod-atvu!	Jš ,■.*
I
reanl kupci I
I
Lokali	I isurjen. ae sprejme proti ta-
kojšnjemu nastopu v ver-jo pripravni za pisarno t pTi- trisovino na deieil Hrana in tllCJu aH v l. nadstropju, stanovanje v lilil. Oni. kl obstoječi lz dveh do treh imajo koj prakse v knjigo sob, se vzamejo takoj v na vodatvu imajo prednost. -Jem. Pismene uonud&e s ua p,,nudl>e :ia upravo „Jjtra
ved bo visokosti najemnine p^	------------
c a J se poSljejo pod Slfro .___
„TakoJ" na Alomi Comiian/,
LJubljana.	2S1»1 ..	, ., . .
_	_______ j Knjigovodjc-bdancista
r.ostitna in mPsariJa i perfektnega. »prejme a 1. ali
uosuina m mesarija | ,5 jailuarJfrll i926 ,e(ja
Trgovski pomočnik
Mo?lta su':n|a ln frnk
Je naprodaj. — Naslov pove uprava „Jutra".	26150
Damski klobuki
gpocerlat. x Jako dobrimi re-ferenriucl. star 18 let is^s službe. Nastopi lahko takoj.
Cenjene ponudbe Je posiati uaklietil od 100 do 150 l)ln iT- iboo",ij	620 "» Upravo ..Jutro pod SKro barzuiiastl uakli.nl od 2UO
c	•	r..,__________.iti. ir."	.1.. '..ii it... 1 .m, .. ■ ...,
Hrastova in bukova drva
vsako vafcon.ko mnotlnn, suha In avefta, repanice In okrosllee. kupimo franko va* Kon Ponodbe na opravo ..Ju-trs" pod ..PlaHlo pri nakladanju".	2GJI0
^Tučeu ia zanealjiv 19".
26157
Absolventica
do ^bu Uiti Velur a.i,e»l
(io 2UO	1)111 Oglejte lzlo*bo
llolvat.	niodlaika. Slan ti g
»l. 21.	20-13
trgovafke akademije - per
» Industrijskem kraiu ob Se- tovarna ob teleznicl blizu	((.ktna arpski. hrvatska nje
Jeznici, se preti odk-jpnlnl s Celja. Sluiba Lrajua. Poles	„,afka | frav-Jska kor.".pon-
eellDi inventarjem takoj i<1 plafe: prosto atan.vanje. el.	j,.,,,^. vjefcta hrvaiskoj I
da v najem. - P nudbe na razsvetljava In eveni. kur	Djema,k„j atenografljl. knji-
apravo ..Jutra" pod zuDtko jata. - lleflektlra se le ua	govodsivu. traii namjtSitnJe
»Zlata Jama".	ie-.0S prvovrstno mo* z vefletu-)	u L),::,ij.,nl. cijrniene ponu-
fvp.iba/% 7i.r.,,t n 1 L- I lil/ I i t" A. , s * t	_
Perje
sokolje goajv >1 <et rs''J t Nl.lsia tlUi pi SlOrtlilb
sa E. V al a a
«<ie)! !»uft
,.a.i Ulli«. i rtiali ' • r G C»s,.«sc
IU/
Špecerijska trgovina
prakso. Zaf-et n i k 1 izkljufenl d „ U(,ravo >>Jjtra- p,„| .Pogoj: SHS - državljanstvo, gubotlca 13469". 26J28
znanje slov., srbohrvatssega ___
in uetuAkega jezika. Dober stanovanjem. Be odda * telovadec pri ..Sokolu" in |	Natakarica
VVertheim blagajne
Suhe fobe. hri~"evo ollr
•a titoi tut-iijt o» eat.i* )ik -enah 'VI ur.tfi .a oo raii kii, tN.uu4b* mdka Kr ,
-Hi.. rouli>	.113
Odpad'-e od fpge
Jelove, hrastove, bukov. Itd , kupimo vsako vajion.ko mno-kino. Ponudbe na upravo »Jutra" pod ..Stalen odjemalec".	263»
Majhno posestvo
pol nre od Celia se neodno In po nizki renl proda. — Naalov pova uprava -l itra"
26277
Poror!
3 pareele rakoj naprodaj v najlopfiem kra'J Prul. Vsaka nverl Soo ton m'. Cena 1 parcela 5« 000 Din. Vi* o« Prulah »t. 8.	26255
v ro^ardet-em Jutriperju, kl .
se je peMnla v n r d s I J o	Otroka
oorii-lne prolt B"lilnju, pro-
aiin. lia javi „.jj v pa	sprejmem v dobro oskrbo. — upravo ira" pod ..Si- pa-	Ponudbe aa upravo „J-jtra ti ja V. 66". 2639?	I""'- tiCco »Sigurno pla, lia _____lUSGS".	26445
i
Sfnrtvši posestnik trgovec in obrtnik z otroci. Gospodinjski koledar
teli ziiania s Izobraženo, po-	_	....	. .
ilrno. pridno, dobrosrčno In	Jugoslovenske Matice z« l"to
alnirs-ifno rospodifno ali	1!,25- "	1n M,doblT»
vdovo brez oirok z denar-	Prl 1'Ovirjžnlcah i a člane p«
Jem. Dopise ■ polnim našlo-	12 nm. v knjigarnah za nt-vom pod ..Zastopnnst 24" na i*" ,(i l'ln LJublJiins«!
Jutra". Tajno-t ts-	ti'""'1 4ob® * Pisarni Jt>.
upravo gotuvljcna.
263''6 aoalovenaVe Matica, " 4 Loti jo 2 l/L
Pred 26JS*
l	Klavirje
Lena, opremljena soba SA 0nR0KK Ix Pasono;
prifM.roi-a .Ljubi lanska ao
najem. Trgovina j« stara 17	tenor.*"Ima'"prednost. - I	INaioKarica	mer. ija.na družna l.jul. ia
let In primerna za samca Ponudbe s preolsl spričeval, pridna ln poštena ISfe služb« u» l»ieiw»iaov« oeaia »t la a:l 2 ženski. - Ponudbe na .currlculum vltae", z za z 18. decembrom. — Cenjene	tUUi'
opravo ..Julra" pod značko btevkom plače in navedbe: ponudbe se prosi na ;iprsvo |------------
»Ljubljansko predmestje". _ saniski ali poročen, na npr. »Jutra" pod »Prldua 13857 '
z 2 Jioateljaiea. se »akoj odda Nsslov pove uprava »Jutra' 26401
Zamen ;a se
Najlepše In naJpraktll^iejS«
božično ir. novoletno
darilo je perilo, katero ts-
d"luje ..Amor". Izdelovalni.«
perila, Gilcca 20/1. 2C1^0
Ribje olje
n	»»j . . . , , lepo »nlnčnn. na aovo pre-
Prazne Odol Steklenice slikano »tunovanle z dvcioa
Zaloga "a-«("v iie!*ih : Siein irar. Kiirster. Uoscndorfer. Uolzl Sliugl orlainal. C/ap* j ka etc. feia^evanja io po-praMis nafeenej»e. Izborne za*srnčei)o oruino. nalbn:j«e violine. *oda:a vseh vrst in norveške znamke, dospelo.— struna v velikanski izbiri, i.rks.-na n.ikarflč. Karlov-ska cesta St 2 - Direktni
26045
,J utra' pod
Išče se večji prostor
.Vztrajen li>25" 26015
Postna odpravnica
za poŠto 111. stopnje, se ta
26418
Kot kon1orist!nja
Krasna knjižniea
nad 1000 knilg. se proda. Naslov pov. uprava »Jjita ' i	26328
kupuje dro-rrlja Anton Kane alnova, 2ldovs«a ulica *t. i.
264 12
Ježiee
sobama, kuhiajo ln pruikn-
Alionz B ezr.ik
nami, i enakim ali večjim	LJubllaua. Mestni trg Jt. 3 Naslov pove uprava »Jjtra	poleg iragistrata. NaJstarel-26327	Sa in ua j.i« sobuejSa tvrdka _________» Jugoslaviji.	2051
tiiiport lz Kristijani je:
25X0
S^ba
ali blagalnlčarka. ISče mesia
gospod'čnn s 3le:no prakso. Porruribe pod ..Marljiva" pa Vian-
»a krojaško delavnico. Najemnina posTan-ka atvar. -
Event. adaptacije bi tvrdfca	.......... ..... ....
prevzela v iastnl režiji. -	koj sprejme v službo. Lahko podružnico »Jutra
Prostor mora biti jako sve-	Ja tudi brea Izpita, vendar ^ju
tsl in v centru mesta Cenj.	pn Je potrebno nekaj prnkse.
mnudhe na upravo ..Jjtra"	1'onudbe se p.-oal na naslov:
do 10 decembra 1924 ood	Josip Prijatelj, Tržič. 26001
»Industrija".	C5S11____________
Briijantni uhani
lep« mihe. atar. Ib nova pm^bnlm vhodom, ae tak >J kupule v vsaki m««* ni ln 0(|i) .o!1J.„.,nu tn,| 0ju. _ plačuje po n a J v I S ) I ren»
„, In prsi.in. s« urortno proda. Naalov pov. uprava »Jutra "
-- I	26422
tvrdka Mihael O tn a h VlSnjl gori.	21623
Polzve se od 8 -10. ure na Poi:ivnskem nasipu UlčJa, desno.
Citre
dobro ohraniene In Blum-ls--'i-rjr\a ftoia. se ku«.1. -Ponudbe oa upravo »Jutra
pri
2o-i2a	ti,ro »Ciira".

Korespondent (inja)
Fina Šivilja
za obleke In perilo, gre Slvnt nn dnm. Doolse pod znafko
..Šivilja 2233" na upravo zsstorl ln^ kredenco »Jutra".
Novi plišasti prti,
26^08 P:*o(-a'o. Naslov pove uprava ha u«n'ariia »Jutra".	261 Z(i pri Krškem.
Jezice kupujem | Opremljeno sobo
▼ v.akl mnotlnl P^n.utbe s a posebnim vhodom, i^ na ve i no cene in količine J» z, takoj. Sem ves daa od- p..jca (čistokrven Dr.kei)
fislatl na naslov: Ivan CUl- solen. — P' n db" ua upravo	1	'
Državno koncesljontraco zasebno ačIliCčo
za strojepisje
osna ura 6 Din. O. PetaC. «eflf''"™
popolnoma perfekten v srbo- . brvadčlni io slovenščini, bi- j ter strojepisec, z večletno j	lnl
trs. pisarniško prakso. »«	. '	~ 'Za Bnfič in Novo leto! fnrrrr? tri' J h
»prejme za LJubljano. - Prtdnn in nofteno. ISče mesta	r t.. 11 • i 'j f ! '
vo Jenke v trcovlnl. Poiasnlln .Viamlce razveselite otroke ls
Kosian - i n ..Jutra" pod značko ..Trg. opiodcna. se proda. Naslov 25828 potnik 13870".	26143 pove uprava »Julra". 2O4J0
Petra;-t7®'r.n dek*e
LJubljana. Rimska c. 17/i.
na Id zanesljiva moči Po- dale upravltelistvo Sole n3 kupite Igračne vozičke la ociVs nudbe s natančno navedbo Breznicl. po«ta Žirovnica. mala kolesa, trlcikelne. Ho-prakse In zahtevkov na upr. i	263o6 icuderje. stolice zložljiv« to-
Poučujem violino
»pecljelno začetnike. Naslov , pove uprava ..Jutra". Ld335;
..Jutra" pod »Pridnost 2300" i---------
26301 :	jvp- rsn
Koruza
zdravo, novo hla?o. ae *opef
Onremliena soba
t 2 poeteljsma, te • 15. d«-eembrom odda ' v lleUi'onovl dlet Ct. S.	26363
di za mizice. Šivalne stroje dobi T vsaki množini pri
Soba m kuhinja
Izgubila se je
na ZaloSkl cesti majhna psii-a. beia s Cruiml lisami, sil*) na iuie ..Leiii". znamka ŠL 9. Ljubljana. Oilda Baj s« prod nagradi na naslov : 'Vrbujak, Urlova ulica U. L.
Meile Lemnire
e Frančiškanska n. a rrpria aes lacons.	2J810 I
Postrežnica
s p r « j ni e za ves dan. — ^ . ................
Naslov pove uprava »Julra" iohri^"o«Vehnm! Ponudbena 26281
Dve švicarski kozi
itd. na IcenfJe pri ..Tribuna" franku Pocn^ntk IjJuhHrtni,	m	v*u>>>^u
F. B. L., tovarua dvokoles tn nunajska cesU 3«. 2«t0«	. „,„viio.mi	.p nroti
i hčerka onranlsta. »eTI stopiti otroških vozičkov Ljubljana 4t. ^ 2040«	^-rr*"	« Z W
;v trgovino z ms.an,m bla- Karlovska cesta 4. 26J8S-----------jfl ' Naslov poj.' upravj ...............,.
tom kot učenka. Dovril a — - i ..	.„,„.'	»it'95 .. . ,.. ..
Je 7 raTredov ilndske Sn-e » , . , , . ClSf med | „J«ar» .	Z0.J5 Kaalot pov« uprava »J«« rtnhrim usrebom. Ponudbe na ClTlO ZlmSKO SUknjO !
upravo ..Jutra" pod značko . ______________________________"rln,» »aranflran za plteaj«
Zanesljiva ženska
Jpr!dna -učenka"" "IjSS ^ do'Jr°	^ ,« 22 n,„ lr3 in samo
.rridna učenka . Z3o80 „„, pro(la ^ ijuoar, 11.:.". odbran ajdov med po 21 Din
----st. 2.	28378 oul), trrdka Mihael Orna-
Francoščino poučujem £^VaVoPr^.\,'?,
Ko« doj-Tjn
olro-
la bo liče slnf.be. zdravo in čedno
začetnike. Naalov pove upr. ir.hka dela. Naslov pove npr. dekle za mesec tnn- nr.
trtf nudi ------ hen v VWn.ll «orl.
Mesečna soba
s posebnim vhodom, se 1SČ«.
2615«
Arabska kobila
Pletilnf stre j
SiTlaJo se tndi nanjle r-no-tla«.	261 IT
Ra^ Ponudbe oa po*mi predal »I ttara 4 ieia. lislč). barve.
»Ood	.-I____L ^ 1 1	In I •( /.nI el	1 m
,.Iutrt".
26295 „ J utra".
1 _.
26272 Naslov pove uprava »J itra" M3*rm- " P™5"-	,
"'6411 pove uprava »Jutra". 26394 •>
Mesečna soba
vlaoka	14 lo tri četrt.
— ugodno	proda v Urguo.ah
St 117	pri Leacah. Gorenjsko. 26151
I& trapist I\ tilzl'er Ia grojer sir
nudi nn zmeruih evnuh, I rai oirja po pošti in že-ie/niei na ne kra e Mlekarna Karto Lazniekj 1)- žauorae (Slavuuija)
n*s*ta«aaa*CBe«a
B V nobeni kcj»2- 8 g mei ae sme
f manjkati
i CM:rje? M s
%	Uredil
S (b- J. Glonar
* Vaz. n Din, broi. N Dta,
pošt i-te O«
Naroča se pri Tiskovni zadrugi T Ljubljani sasaraaacsaaaaa
i
a
(dobe)
Vsakovrstni hladilniki

Kupci pozor! Cfodna prilika
Gosposka hiša
[ čedna In snlnčnata, v zvezi s kopalnico In plinsko ktir-1*?o, se odda le I^USemu samostojnem« gospodu. — Ponudbe na upravo »J-utra" pod aitro »Moderna atavha" 25798
Korespondentinjo |	.
| ali korespondent«. kl Js per- ! „ Prodaja!-a
' fektno veSč Slov. in nemščine r,r"1n1' noS.ena ISče slulbe (Elskastcnl za pivo v sod-sr reima r- kol Kocbek Kranl v »r*ovlnl » mrftanim blaeom čkih. kakor tudi za stekle-
ot.vj^. "»u	• 26o^5 In nastopi lahko takol. - nlce. s« po zelo nizki ceni Stlr! eobe. kuhinja, obokane
Simpatično hišno moc j _____iNaslov pove uprava »Jutra" prodalo. Pojasnila daie Ivau klet. « oralov zemlje, v lepi
kl ros kuhati in se razam* ! ~	"	284 54 Oretntk. »alojra piva. Tr- solneni la*1 blizu Rogaško
na vaa gospediniska .pra-I	Bolise tlfkle	i-----bovlj«.	2S375 Slatine, se poč ceno proda
vila I5čr zs takol&uM naitoi	]	.....	I - —_____- -	P°d ugodnimi plačilnimi po-
majiiiis rodbina laiareJ*a so- R'kn"ko tzobra*eno. nad 20 I	Kontnr?v|jn|a	|	goji. (65.000 Diu). Naslov v vetlko tn lepo. a posebnim
spa in sin). Bila bi v lo- let »'aro. ISčetn k otrokom , pn,„,n. T,Wa popolnoma 25 m nO ve VTtne Otrraje upravi »Jutra".	26325 vhodom, odstopim tistemu, kl
mnč Gospodinji. - Prednost "» "e1''0- "" Nastop tako). v,.h ri«-,rnlSkih poslov, ISče r okvirih po liux 100» a Imajo nemSko govoreče. — r>la''B "" doeovoru. - Dopise ,taihe. Ire tudi proti
_	-od »Ifro — — ---------
Jutra".
Prazno sobo
lo lepo. o pol a, odstopim tiste
____ ml poaodl 5000 do 6000 Di«
nlrkl železnimi atebrl se p r o d a	. ,, 'prolt meaeinemn povračilu
Ponudbe~"na""naslov*:"^Eben- Pod «ifro „Cedna" na upravo	čm» brez Ogleda se » vagonu pri »o-' Enodrni. pritlična hiša | j^ ^OCO Pln. Prlnravpa le
spanger Rudolf, Ojelovar.
24940
KolnorteTjs
KontoHstinja	lamolne manJSe kavelj«,
zmožna knjigovodstva razpečavanje zelo dnhro Ido In atrojeplsia se takoj gprej- člh stvari. ISčemo za Ljub
26216 piačnn.* '—Ponudbe' prosi''t«i ^vr'nl detavnlH, ".TavnV ko-	oblto,rfn u 4	kuhinj« Si'" "I^ZJZTJIIS-
upravo ...Infra" pod znamko lod.or Cena s« Izve pri g.	„ vtrk prltlklla. tik bit« »^"db« na«pravo »Ju'ra
..Agllnn 13357".	28114 Jurmairu. načelniku kuri'.	a;irtol trl m i.j, „„,<!, B« p«.	-*°iDra*	•
____________ ale«, slavni kolodvor. 26596	nferljl rreata. S minut od	___
T. J . „	j-----eiektr. kletolc«, prikladna i ""
Prodatatka	1 _ .. . _	....	za obrtnika alt maiarja. M j ]ya stanovanje
26427
ISče ahilbe t trgovini a mo-	Srečke tfrf. rt*f. !0teri!e	ugodno proda. Pismena tpra-
»n«. Ponudbe na upr. »Jutra" Dano In deželo. PISit« na: Sanlm b!:-eom. Ponudb« na prrvdaj« I« razpoSIHe Ber-	Sanja pod »Ifro »Ugodna pri-	«v«ntueiao tudi aa hrane. «•
poi značko »Zmožna 13844". OdpravniSlvo U. P, Loka upravo ..Jutra" pod insčkn nar« Nagli«, Maribor 1.	»ka *" na asravo Jutra", aprefm. gospod. Naslov pov«
-----, _ __ _ ----- _ ------ ---- ----------aeaaa	apcav« jnirt".	xo2M
26377 i pri Zidanem moato. 88148 .Izvsžbana 1844»". «8200
Rezani gatco iz
aajboliiih 1
Tootgkib
krupona, garantiran* tei.oa 0 28 1. aifauo, lepljeno ia pietcgc «en, v rseb dioemijab, aa ak!adii£a
fl.MLUoi!]2sU»lnjt TeL 247
Ivouiit-. sklodii*«: Zifreb. ilica DV0BISTE (»lOTKL & >YAL) Telefon 20-64. itta
ALEKSANDER. • DU/AA{
ZVESTOBA
IDO GROBA
(LA-DAA\E DE-AONSOR.EAU)
19
x.
BUSSY IŠČE SVOJE SANJE, VEDNO BOLJ PRE« PRICAN, DA NI SANJAL ,AMPAK RESNIČNO
VIDEL.
Bussy in vojvoda sta s od kralja vrnila zamišljena. Vojvoda je mislil, kakšne resne posledice bi ta spopad mogel imeti, in se je tudi spomnil, da ga je nahujskal Bussy. Ta pa je razmišljal, ali je zares sanjal v vročici, ko je bil ranjen, ali pa ni. „Kratko-malo," je govoril sam s seboj, ko se je vrnil na svoj dom, potem ko je vrlo pohvalil vojvodo zaradi njegove odločnosti in možatosti, „... kratkomalo, gotovo je, da sem bil napaden, da sem se bil in da so me ranili. Tudi mislim, da bi se me navadne sanje nikdar ne bile tako živo dojmile. Se sedaj vi'Mm pred seboj ono plavo-Iasko, kakor tudi prijazno lice mladega zdravnika, ki me je imel v rokah in ki so ga zvezanih oči pripeljali do mojega ležišča. Naprej, naprej! Jaz moram priti stvari do dna! Pred vsem pa si moram izbrati primerno obleko za nocoj, ic potem hajdi k Bastilji!"
Nato se primerno obleče. Obuje si visoke škornje, izbere svoj najboljši meč, se zameta v širok plašč ter se da odnesti v nosil-nici na pozorišče svojega nočnega dogodka. V bližini izstopi in ukaže svojim ljudem, naj ga čakajo, dokler se ne vrne. Potem stopa polagoma in pozorno po zapuščeni ulici in najde kmalu mesto, kjer je padel njegov kenj. Nato se odmakne do zida in jame preiskovati vsaka vrata, d? najde kot, v katerega se je bil naslonil, in rešetko, skozi katero je gledal pobesnelega Que-lusa, ko se je bil napadalcem um?knil v varno. Ali vsa vrata so bila enaka, vsaka so stala nekoliko odmaknjena, tako da so tvorila nekako zatišje, in vsaka vrata so imela rešetko. „Boga mi," pravi Bussv nestrpno in ves razljučen, ..ksi bo res treba trkati na vsa ta vrata in povpraševati in študirati obraze, ali odgovarjajo resnici? Pa če treba, da potrošim t:'—č tol~r:ev na podkupnini za hišnike in hišnice, jih dam. samo da pridem tej zagonetki do dna! Tukaj je okrog petdeset takih hiš, če pregledam vsak dan po pet, je to deset večerov. Samo da bo kmalu malo boli suho, za vraga, ro tej brozgi nemd brodim!"
Ko tako kclne in neodločno stopa okrog vrat. zapazi cd daleč približajočo se biecio svetlobo. Evo. kakor da nrihnj* kdo. ki n^i leščerbo, in kakor da je ta nekdo morda vinjen, ker kolovrati njegova leščerba sem in tja, od zida in zonet na sredo ceste, in kakor da se spodlikava, De Bussy se, poln zanimanja, kaj bo
to, zamota v svoj plašč in nasloni ob zid ter opazuje to Iutajočo nočno veščo, stisnjen v kot vrat Noč jc bila zelo temna, na tri štiri korake že nisi razločil ničesar več. Svetilika pa se je svetlikala vedno bliže, ali delala je vedno bolj čudovite skoke in vijuge.
Bussv čaka nekaj časa, dokler se svetiljka ne približa na kakih trideset korakov. Sedaj vidi, da prihaja neki prav tenak moški, vsekakor neka tenka postava, zavita do nosa v širok plašč in s svetiljko v roki. To svetiljko vihti neznanec po zraku, ali jo drži ravno in mirno od sebe, ali jo približa tlom, alj pa se s svetiljko vred opre v svoj bok. Pri tem pa neznanec ne pazi na cesto, iz-podtakne se nad zmrzlo grudo ali pa zabrede v kaliužo ali v kup snega, potem se naenkrat spolzne na ledu in pade, pa naglo zopet vstane, nekaj zakolne, pa nadaljuje svojo pot in "ride v bližino Bussyja, ki je sedaj prepričan, da je zadel ob zabavnega purgarja, ki je vpisan v veliki bratovščini pijancev. Toda še korak, in plemič naenkrat začuden opazi, da nosi neznanec obvezo čez oči in da ničesar ne vidi!
„Vidiš ga, no," zamrmra pri sebi... „kako pa to? To ie ne običajna misel, da se igra slepe miši sam in v takem času. Ali pa se mi morda zopet sanja?"
Bussy zopet počaka, neznanec stori zopet nekaj korakov, in Bussy se vpraša: „Aii prav čujem? Zdi se mi, da se neznanec pomenkuje sam s seboj?" Potem posluhne in razume: ' isto devetdeset eden, štiristo devetdeset dva, štiristo devetdeset tri... sedaj sem že čisto blizu..." govori neznanec! Potem dvigne svojo prevezo z oči, stopi k sosednjim vratom, blizu katerih ždi skrit ves začuden de Bussy, pozorno pogleda ta vrata, potem pa razočaran zagodrnja: „Ne, to niso prava!" Potem nadaljuje svojo pot in stopi k vratom, pri katerih je Bussy, katerega pa ne zapazi. Dvigne svetiljko, pri tem šele zapazi Bussvia in »e ga zelo prestraši ter kar obstane pred njim.
„No!" spregovori Bussy.
„0!" klikne nočni šetalec in odskoči za korak.	f
„Stoj!" pravi Bussy.
„Nemogoče!" klikne neznanec
„In vendar je mogoče!" smeje pravi Bussy. „Vi ste zdravnik od sinoči?"
„In vi plemič?"
„Tako je!"
„Joj, kakšen slučaj!"
„Zdravnik," nadaljuje Bussy, „ki je sinoči povezal plemiča, ki je bil ranjen z mečem v bok?"
„Da, da..."
„In kaj iščete sedaj na ta način?"
„Hišo, kjer sem bil!"
„Kaj, vi ne veste, kje ste bili?"
„Kako naj vem, ko so me pripeljali z zvezanimi očmi!"
„Tudi vas? In ste bili v tej hiši? V tej ali eni sosr4""^" ..Natančno ne vem." Kako se vi zovete?" ..Jaz sem Remy de Hadouin," pravi mladnič ponosno (Remy de Hadoutn ii mostni kmalu eden najbolj slovečih francoskih kirurgov.) „Prav dobro, gospod, in tisočera hvala za vašo usnešno zdravljenje sinoči. Mojstrsko roko imate. Jaz pa sem grof Louis de Clemcnt, gi-spoehr de Bussv.
„Bussv d'AmbG;se. junak Bussy!" klikne zdravnik radostno. „Kako, vi da ste oni elasoviti in slavni Bussy, ki... oj, oj!"
„Jaz sem Bussy, edini tega imena," odgovori skromno ->!emič. ..Sedaj se poznava drug drugega, in sedaj vas prosim, usirezite moji radovednosti in povejte mi vse točno, kar veste."
„Čujte tedaj, gosrod grof, kaj se mi je dogodilo. |az stanujem v ulici de Beautreilles, petsto korakov odtod, in sem -inviij v.j nriretnik v ranocelništvu, ali nespreten nisem, to vam zagotavljam."
„Mene lahko vedno navajate kot f /edoka za to trditev."
„Mn070 sem £tiidiral. ali prave klijentele si doslej nisem zna! nanraviti in pridobiti, ne vem, kako," nadaljuje mladi človek. ..Pred tednom je bil za arzenalom zaboden neki možakar, sešil sem mu trebušno kožo in ga izlečil, čeprav so mu že čreva začela lesti iz dunilne. To mi je pa v soseski napravilo neki .^las n iak" so me sinoči zbudili."
Ili lili! priiiiiie mm
po državni cesti na kolodvor Kandija ali Novo mesto Letna količina snaša 500 do lOOOraeonov Reflektnnti posestniki tovornega avtomobila se naj zglasiio čimprej na licu mesta pri J. š.aticu
Kandija 78, Novo masto.
7i 12
Kromuie' klleill^r
7044-a in	div ačins
kupuje
IVAN rEUER. Zagreb, Trg I br. il.
Interurbanski telelon 23-45. Razpošilja, pitane goske po 3S On za kg.
Smrekovo čreslo
vsako količino, r prvovrstni kakovosti kupimo Ponudbe z najnižjo ceno, nakladalno postajo in
časom dobave poslati na: „TRIQLA7', Isana dražbi, CELJE.
Glavni trg 4./I.	7t02»
Novo obleko
mat«, tko dast* ponaieno .etnični čistiti ln barviti t
l.kMiilieittlNciislirittljl JOi. RE1CH
Poljanski nasip itev. 4 P«4rt!ilsi: Šelenburgova ul. 3
velika
izdelka TlT"^
SZLLUU Ln aiin
Josij! xr,L(ieb6lo!
eKov ^g gter g
Občina Črmošnjice lice
tajnika
ki bi mogel takoj vstopiti.
Zahvala.
Ob priliki smrti našega soproga in ata, gospoda
lir&sia Frosenca
paznika T. p. d. tn posestnika
sc oam jo izkazala od vseli strani tolika uakloajeuoft, da nas reže ilolžuost se vsem iu za vse na i topleje zabfaliti.
Posebno zahraio pa mi.o dolžni gg. članom »Društva rutin >kih name'čeneevTTrbo»ljah». osobito gosp. predsedniku Letnik« za prireditev tako častnega pogreba. Vsem stotero Bog potmi!
Tibovlje-Bcvike, dne 10. decembra 1924.
t--\
Opozarjamo sa j
Um s ^iajisi in jresii snivrsil
ki m naroča pn
Tiskovni zadrugi v L;ublianl
ter telja • poštnino »red Dla S 69.
Madern ln Habar nov
bo zopet Ya$ klobuk, ako ga Vam preoblikuje znana najboljša 6370/a
preobltlr ovalntoa klobukov
Barborlč - ZavrŠan
L In bi lana, Kostni trg:.
I
najtiotfejle, ia \e5en vtno
^jko^tve ^a&rvuje
^resenvotfa ulica
lesni cement
dobavlja »aioeneie » vsaki množini S9Kt,
JOS. R. Run, Ljubljana
Gradaška al. 22. Tel. 513



.»u.
(Verniki zturki Fr. Zbašnik
- PESMI -
Ve*. 21 Din. hroi. <J Diu pot t. 1-50 Din
A. Debel jak
SOLNCE -SENCE-
Vea to Din, l>ro*. « l>in pošt. 1 z5 D o
TISKOVNA /.A I'KUGA Ljnbliaua
IVAN KOLLMANN
izdelovatelj patentiranih peči za kur'en e z ?as:ovino 7100-a
Slovenjgradec
sprejme zastopnike v vseh mero-dalnih krajih proti proviziji.
Pl«mene "onudbo do 2P. decembra 1P24.
Bili
^IS
Lesna družba
se je preselila
s Krekovega trga 7l05a
v palačo ^dpansbs-FodoiiavsIfc banke
i>etenb»rgova ulica steu. 7/11.
nasproti glavne pošte.
| Ze za 48 dinarjev «
S 1 meter dobrega LODNA I m 5 1 meter dobrega ŠEVIJOTA S 5S 1 meter dobrega SUKNA %
•	dvojne fctrine dobite on tvrdki	K
E LEN ASI k GERKMAN, L>bijan, S
f
Bret! poseliDega ohrestila.
7099/a
Žalujoči ostali.
Najprimernejše darilo za dame
Božična razstava
ročnih del s 52S% imo
in razprodaji popustom. 6 dni!	SS
Mileos UiM Uiiijaia.
Stritarjeva nl. 7. III. nadstr. prej Spit&lbka ulica.
Potrti oj globoke. ž»lo-ti natninismo vsem nornduikom. pri jateliem in zn mrea. ila je naJa srčnoljubljeca, uo!>ra raamiea, stara mamica in taš&t gospa
vdova majorja
v sredo di.e 10. t. m. b guTiiano preminula.
Pogreb iiep04C'.ine nam poko niče bo r petek dne 12. decembra t''24. ob 2. ari popoldne iz Stare poti it. 3 ua pokopališke k Sr. Križu.
St. m»*a adn/nica se bo brala r cerkTi Marijinega Oznanjenja. V Ljnbljani. dne 10. decembra 1921.
X. Marija Erika de Sioa, Sflhaela Vardjan, hčeri.
Vojteh Vardjan, rarnatelj, zet.	7108/a
Jelki ca, Velimtr, Ltltjana, vnuki.
•Mni pofrehnl rrvt v l.nMmi.