rOS
St. 220 Fiitiiii plačna i mniil (Uiti nirutt m b p«W
V Trstu, v soboto 13. septembra 1924.
Posamezna številka 20 cent.
Letnik XLIX
Izhaja, izvzemši pondelj«k. vsak d«. $}tffs}. UredmJtvo; r sv. FrančiSka AsiSkega št. 20, L nadstropje. Dopisi ir»j s« poftljsjo nrec»	Nefrankfaa««
pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne ^ ičafo. — C — ■! urednik: Prof. F. Peric. — Lastnik tiskarna PJ* i - Tisk tiskarne Edinost. Naročnina znzša za mesec L 7.—, 3 mesecf Lr * ^fc-'	in ccI° ,eto L 60.—
Za inozemstvo mesečno 5 lir vežh%- Tei. rrkdmštva In uprave št. 11-57-
Posamezne Številke v Trstu In okolici po 30 cent — Oglasi se rif—sjo v Urokosti eee kolone (73 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanic« In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 3. — Mali oglasi po 30 cent beseda, najmanj pe L 3. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo isključno uprav* edinosti, v Trstu, ulica »v. Frančiška AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Telelso uredništva in uprave II
Volno odškodnino
Vprašanje vojne odškodnine spada brez dvoma tudi v vrsto življenjskih vprašanj, ki se tičejo našega naroda na tem ozemlju. Malokatera druga panoga gospodarskega povojnega življenja našega ljudstva sega s svojimi dobrimi in slabimi posledicami tako globoko v žitje in bitje celih naših krajev kakor ravno ona njega stran, ki je zvezana z vzpostavitvijo po vojni razdejanih krajev z vsemi zamotanimi in včasih naravnost tajinstvenimi operacijami, ki so združene z vsem, kar se da na kratko označiti z besedo vojna odškodnina.
Ker je to vprašanje zares do skrajnosti komplicirano, je za naše ljudi v resnici nekam tajinstveno in nerazumljivo. O tem se na mah prepričamo, čim stopimo iz mesla v prvo vas bližnjega Krasa, ki je bila vzpostavljena in obnovljena. Prva misel, ki prihaja človeku, je, da bi vašča-nom čestital, toda čim se začneš razgo-varjati z ljudmi, se prepričaš takoj, da ne vlada med njimi prav nikako razpoloženje za sprejemanje sličnih čestitk. «Prej so bile naše hiše sicer stare in grde, toda vsaj smo vedeli, da so naše- Kaj nam pomagajo sedaj bele in nove hiše, ko pa ni gotovo, ali bomo mi gospodarji ali bogve kdo.» To so prv.e besede, na katere naletiš in ki nazorno slikajo razpoloženje vojnih oškodovancev.
Strah, ki ga vzbujajo v našem ljudstvu nove hiše, je tu pa tam morda pretiran, toda povsod izvira iz negotovosti in tajin-stvenosti, v katero je še vedno zagrnjen položaj vojnega oškodovanca z novo hišo. To velja posebno glede tistih krajev, kjer so naši kmetje izročali delo raznim podjetjem na sploh s pooblastilom, da smejo podjetja v njihovem imenu opraviti vse potrebno, da se dvigne predujem posameznih vojnih oškodovancev in vzpostavi razdejana zgradba. Eno največjih izmed takih podjetij je bilo primorano likvidirati, namreč stavbinska zadruga «Cerg», ki je bila prevzela skoraj vse delo na Krasu in v Gorah. Zato pa se obrača radovednost prizadetih vojnih oškodovancev ravno v to smer.
Kako je s to likvidacijo in kdo bo trpel eventualne pasive? Slučaji, ki so se pojavljali v času poslovanja omenjene zadruge, so splošno znani, vsled česar upamo, da so se ostali vojni oškodovanci spametovali ter da so postali napram sličnim zadrugam, ki še obstojajo, previdni ter da se v pogodbah tako zagotavljajo, da je izključeno vsako grenko presenečenje. Kar se tiče pogodb s «Cergcm», je bilo njih ogrodje sledeče: «Jaz (Cerg) sezidam hišo za vojno odškodnino, a ti (vojni oškodovanec) me pooblastiš, da dvignem predujem na vojno odškodnino, ki se ti dovoli.» Kmet si ni mogel želeti boljšega nego da dobi za vojno odškodnino hišo, ne da bi moral kaj doplačevati. Toda v praksi je bil položaj povsem drugačen. V vseh slučajih je bil predujem mnogo večji nego je znašal konkordat. Kot primer naj navedemo« le en konkreten sluo^j: Oškodovancu A je dovolil zalagajoči denarni zavod (na pr. Isti-tuto Federaie v Benetkah) 65.000 lir predujma 1. 1920. Konkordat, ki je bil sklenjen z državo I. 1922., pa znaša le 45.000 lir. Poletje je dvignilo na njegov račun (ne da bi bil sicer kmet vedel, kaj to pomeni) vseh 65.000 lir. Razlika znaša torej 20.000 lir. Kdo bo trpel to razliko? (So pa še drugi hujši slučaji, namreč taki, kjer je podjetje dvignilo ves predujem, a hiše ni sezidalo!)
Vsakdo bo seveda takoj odgovoril na gornje vprašanje, da prizadeti kmet, ker je podjetje dvignilo denar z njegovim po-obastilom. Toda proti tej tezi se postavi vojni oškodovanec s svojo pogodbo z zadrugo, katera se je obvezala, da mu napravi hišo za vojno odškodnino in v njenih mejah. Torej ,mora trpeti razliko zadruga. Toda ta je sedaj v likvidaciji in bogve, ali bodo aktive krile pasive! Na drugi strani pa stoji zopet zakon od 21. av-
fusta 1922. (objavljen 16. septembra 1922.), ;ateri določa, da imajo zavodi, ki so dajali predujme na vojno odškodnino, pravico se vknjižiti na vzpostavljeno hišo in na zemljišče, ki se je neposredno drži, ako so dale več nego znaša vojna odškodnina. Legalna hipoteka je dovoljena za prebitek, ki ne znaša več nego 20% likvidirane vojne odškodnine. Toda toliko ta znesek kolikor ostali prebitek pa ima pravico denarni zavod iztirjati v dveh letih potem ko naznani finančno oblastvo, da je nakazalo zadnji obrok vojne odškodnine. Druga možnost za banko je ta, da odstopi svojo terjatev banki «Istituto di credito fondiario delle Venezie con sede in Verona», kateri se potem izplača dotični znesek v dobi desetih let, in sicer po amortizacijskem načrtu, ki se sestavi sporazumno s finančnim oblastvom, ali pa se spremeni v hipote-karno posojilo, od katerega plačuje vojni oškodovanec obresti.
Mi smo že tedaj nastopili proti določbam tega zakona, in sicer predvsem radi tega, ker je prišel tako pozno, ko so Gile vojno-odškodninske operacije in vzpostavitvene pogodbe večinoma že sklenjene. Naj tudi danes zopet podčrtamo dejstvo, da je bil izvršilni pravilnik k temu zakona objavljen i- le 24. januarja 1923, Vojni oškodovanci so bili presenečeni, ker niso mogli predvidevati, kaj se jim pripravlja. Niso si namreč mogli niti od daleč misliti, da bo prišel zakon, ki bo določal, da morajo oni garantirati za sigurnost denarja, ki so ga Istituto
Federaie in drugi zavodi investirali na svojo roko pri posameznih zadrugah v teku vseh prejšnjih let. Zakaj v bistvu ima omenjeni zakon ta pomen. V praksi pa bodo njegove posledice usodepolne za našega kmeta, ker bi pomenilo to, da mora svojo hišo dvakrat plačati. In to brez vsakega pretiravanja. Kmet, ki bi moral poleg tolikih davkov plačevati še prebitek 20-30 — ali 50.000 lir, bi moral neizogibno podleći in priti v kratkih letih na boben. Kar pa se tiče razmerja vojnih oškodovancev do stavbinskih podjetij, katera so se obvezala da sezidajo stavbo za 45.000 lir, a so prejela od vojnega oškodovanca 65.000 lir, bi pomenilo, da dotični kmet prebitek podjetju enostavno daruje. Isto se lahko reče z ozirom na banko, ki je dala denar, dasi je vedela za pogodbo med oškodovancem in stavbinskim podjetjem.
Jasno je torej, da bi vojni oškodovanec ne smel trpeti v nobenem slučaju posledic špekulativne investicije denarja v obliki predujmov, z edino izjemo onih slučajev,
kjer so prizadeti sklenili Jzrecne tozadevne
S pogodbe. Drugače bi nftstale tako usode-►lne in obenem škandalozne posledice, bi državi nikakor ne* služile v čast. V ostalem bi se v tem slučšju očitno pogazila pravica, zakaj tu<fi s či4o juridičnega stališča ne more biti nobenega dvoma, da oškodovanec ne more odgovarjati za obveze, ki jih ni nikdar sprejel.
To so najvažnejša vprašanja, ki zanimajo vojnega oškodovanca in tu bi bilo na mestu primemo pojasnilo. Številke, ki smo jth objavili v nedeljo na
podlagi podatkov s kr. prefekture, so sicer zanimive in impozantne, toda za vojnega-oškodovanca je življenske važnosti vprašanje, kaj mu prinese likvidacija «Cerga» in drugih stavbinskih zadrug, dalje likvidacija vojno-odškodninskih operacij Zveznega zavoda (Istituto Federaie) v Benetkah. V tej zadevi je potrebno posredovanje vlade in oblastev, in sicer na način, da bodo varovani življenjski interesi celih krajev in celih pokrajin.
Fašistovski poslanec Casalini umorjen
Morilec izstrelil v tramvaju aa žrtev več strelov. Mattevaole radi Mitteottlievesa umsra
RIM, 12. Danes dopoldne okoli 10. ure se je nahajal fašistovski poslanec Casalini, podtajnik fašistovskih sindikatov, s svojo hčerko v tramvaju št. 23. blizu Monte Mario, kjer stanuje. Tedaj je stopil na tramvaj neki mladenič, in — ne da bi Spregovoril besedice — izstrelil proti fašistovskemu poslancu več strelov ter ga z dvema streloma ranil in sicer v sence in nad tilnik. Ranilec je skušal uteči ter je proti sprevodniku, ki ga je hotel ustaviti, izstrelil nekaj strelov, ki pa niso zadeli; toda bil je takoj aretiran po zaslugi nekaterih vojakov in nekega fašista. Poslanca so takoj prepeljali v bolnišnico «Santo Spirito», kamor je dospel v težkem stanju in nezavesten. Ranilec je na vnrašanja policijskega komisarja izjavil, da se imenuje Gio-vanni Corvi in da je hotel maščevati umor Matteottija, čigar sliko je nosil v žepu.
Nekoliko pozneje (okoli 11.40) je on. Casalini umrl. Napadalec Giovanni Corvi jte komunist, vpisan v stranko; rojen je bil 1. 1898. v Teglio (Sondrio) in se nahaja 3 leta v Rimu. Med tem časom je opravljal službo vratarja vile Pozzi v ulici Monte Mario, kjer se je nastanil on. Casalini, katerega je dobro poznal. Danes dopoldne se je Casalini — kakor navadno — odpravil iz svoje vile s svojo 12-letno hčerko v mesto ter stopi! na tramvaj. V bližini vojašnice tehničnih čet se je tramvaj ustavil in Corvi je vstopil. Medtem ko je on. Casalini čital «Corriere della Sera» je izstrelil Corvi proti njemu zahrbtno 4 strele ter ga ranil na dveh mestih v glavo in sicer v sence in nad tilnik. Policija je zaplenila revolver in več nabojev, ki jih je imel Corvi v žepu. V tramvaju so našli 4 izstreljene naboje. Tramvajski voz je bil takoj prepeljan v kolnico Porta Angelica m zastražen; tu ostane na razpolago sodnijsfce-ga oblastva. (Štefani.)
Predsednik zbornice izrazil sozalje Casalini je vi ženi
RIM, 12. On. Casalini je umrl v bolnišnici Santo Špirit o med operacijo ob 1J.45, ne da bi se sploh zavedel. Kakor hitro
je njegova žena izvedela, kako strašna uso da je zadela njenega moža, je prihitela v bolnišnico S. ISpirito. Toda zdravniki je niso pustili do moža, ker je bil pod operacijo. V bolnišnico so prišli tudi predsednik zbornice on. Rocco, državni podtajnik v predsedstvu on. Suardo, on. Ciardi, Puc-cini in viceprefekt Gotti. Predsednik zbornice on. Rocco je izrazil Casalinijevi ženi sožalje nad umorom.

Poslanec Casalini se je rodil 1. 1883 v F orli. Bil je pravzaprav samouk in ni dovršil rednih študijev. Zelo se je bavil z organi-zatoričnim delom. Spočetka je bil republikanec; postal občinski svetnik in pozneje deželni poslanec. Do leta 1916 je urejeval republikansko glasilo «Pensiero Romagno-|o», pozneje pa dnevnik «LTniziativa». Končno je bil izgnan iz republikanske stranke, ker je preveč sknpatiziral s faši-stovskim gibanjem.
Pogreb se bo vršil v poodeljek
RLM, 12. Truplo on. Casalinija je bilo prenešeno v staro mrtvašnico bolnišnice «Santo Spirito*. Popoldne sta se prišla poklonit truplu ministra Federzoni in Ciano. Štiri člani fašistovskega sindikata in dva valeta državne zbornice so na častni straži. Jutri ob 12. uri bodo truplo raztelesili. Pogreb pa se bo vršil v pondeljek 15. t. m.
napad nima političnega ozadja ?
Demonstracije proti «Corriere della Sera»
MILAN, 12. «Corriere della Sera» je v popoldanski izdaji objavil glede umora fašistovskega poslanca isto verzijo kakor list cSereno*. «Čorriere» poroča, da se je čuvaj Corvi hotel maščevati, ker je bil odpuščen. Radi tega poročila so fašisti pobrali po mestu vse iztise omenjenega lista ter jih pomandrili. Popoldne so fašisti uprizorili pred uredništvom «Corriere della Sera» burne demonstracije. Uredništvo je močno zastraženo; ravno tako je tudi zastraženo Turatijevo stanovanje.
Seja ministrskega sveta
Davek na vino odpravljen
Prometni davek na vino znižan
RIM, 12. Danes ob 10. uri se je sestal ministrski svet. Notranji minister je naznanil, da je bil poslanec Casalini umorjen. Ministrski svet je sklenil, da bo ukrenil vse potrebno, da ne pride do kakih represalij-
Na predlog prosvetnega ministra se Ca-vourjeva hiša v Torinu proglasi za državni spomenik; hiša pesnika Giovanni Pascoli v S. Mauro di Romagna se kupi na državne stroške in proglasi za državni spomenik.
Nato je ministrski predsednik poročal o vinski krizi. Na predlog ministrskega predsednika in sporazumno s finančnim ministrom ter ministrom državnega gospodarstva je ministrski svet sklenil, da se odpravi od 15. sept. dalje izredni davek na vino, ki je bil uveden z odlokom-zakonom 2. sept. 1918 in pozneje znižan od 20 lir na 15 od hektolitra. Ravno tako je bilo sklenjeno, da se tudi občinski davek zniža, zniža.
Dalje je ministrski svet sklenil, da se zniža prometna pristojbina' (tassa sullo scambio) na vino od 1 % na 0.50 %. To velja tudi za grozdje in mošt. Pristojbina se bo plačala samo enkrat in sicer zajedno z užitnino, t. j. pri konsumu. Ministrski svet je tudi sklenil, da bo financa strogo nadzorovala promet z vini II. vrste (škavec) in da bo najstrožje kaznovala ponarejevalce vin.
Minister za državno gospodarstvo je prejel nalog, da prouči, kako bi vlada priskočila vinorejcem na pomoč s posebnimi krediti. Transportne olajšave za vino ostanejo v veljavi do 30. junija 1925.
Prihodnja seja se bo vršila jutri ob 10,
Dva fašista ranjena t Nespoijn
NEAPOLJ, 12. Včeraj zjutraj so se spopadli v Galleriji fašisti s skupino zidarjev. Dva fašista sta bila pri tem ranjena. V odgovor je skušalo zvečer kakih 40 fašistov
že tretjič napasti sedež udruženja «Italia Libera». Bili so odvrnjeni od varnostnih straž. En fašist in en karabinjer sta bila ranjena.
oUofntan
CREMOMA, 12. Včeraj zjutraj je objavil milanski unitarski dnevnik neko poročilo, ki so ga smatrali lokalni fašisti za žaljivo. Ko je vstopi! včeraj zvečer poročevalec lista «Gimtfaia» Mario Franzetti v kavarno Roma, ga je oklofutal fašist Fmo Za-netti, ker smatra Franzetti j* za lavtorja imenovanega poročila.
«Centro nazionale italuse« ustanovljen
RIM, 12. Tu se je sestal osrednji pripravljalni odbor za ustanovitev udruženja «Centro nazionale italiano*. Razpravljalo se je o poslovniku in pravilih novega udruženja, katera so bila odobrena in ki se bodo v naperajšem času razposlala vsem pristašem tega udruženja.
Turška vojna anriji na Poljskem
KATOVICE, 12. Dne 5. t. m. je prispela v Katovice turška vojna misija, obstoječa iz sedmih visokih štabnih častnikov. Svrha te misije je, da proučava poljske razmere ter stopi v osebne stike s predstavniki poljskih krogov. Turški častniki so prebili nekoliko dni v Krakovu, na kar so se podali v Gornjo Šlezijo.
Romunski Častniki na Poljskem
VARŠAVA, 12. Za 20. t. m. se pričakuje v Varšavi delegacija romunskih častnikov, ki bodo 15. t. m. prekoračili poljsko mejo na konjih ter priredili konjske dirke v Poljski.
▼ inozemstvu 12. Delavnost poljskih
je v
Radić na razpotju
Kralj Aleksander želi, naj se radićevci odločijo, ali vstopijo v vlado ali ne - Davidovič zopet pri kralja . Sklicanje skupščine
BEOGRAD, 12. Včeraj od pol 13. do 13. je bil min. predsednik Davidovič v avdi-jenci, na kateri je poročal kralju o politični situaciji ter zlasti o vstopu radičev-cev v vlado.
Dopoldne in popoldne so se vršili sestanki šefov vladinih skupin, na katerih so razpravljali o kritični situaciji, ki je nastala' vsled Radičeve zahteve, da se imenuje poseben minister za Hrvatsko. G. Davidovič je obvestil ostale ministre, da je izpolnitev te zahteve nemogoča. Sklenjeno je bilo, se ponovno obrniti na Radića, naj ne žene vlade v ostavko.
Popoldne od 17.30 do 18.30 je bil Davidovič ponovno v avdijenci, nakar se je sestal z dr jem Korošcem, Spahom, Petrovičem in Pero Markovičem.
Zvečer se govori tudi to, da se je kralj zanimal, kdaj namerava vlada sklicati narodno skupščino in raznašala se je vest, da se parlament sestane 25. t. m.
V	parlamentu je ves dan jako živo. Posebno živahno je v radikalskem klubu, kjer je Pašič dopoldne in popoldne konferiral z radikalskimi poslanci.
BEOGRAD, 12. (Izv.) Tekom zadnjih dni je stopilo v ospredje vprašanje vstopa ra-dičevcev v vlado. Zdi se, da hoče kralj, da se to vprašanje čimprej reši. Ako se radićevci odločijo za lojalno sodelovanje s strankami, ki so sedaj na krmilu, je treba, da prevzamejo nekatera mesta v vladi in pa tudi odgovornost za politiko vlade. Ako so radićevci v zadnjem času res krenili na nova pota, naj to dokažejo z delom.
V	veliko zadrego je Radič spravil vlado z zahtevo, naj se ustvari posebno mesto ministra za Hrvatsko. V političnih krogih prevladuje mnenje, da ne bo mogla vlada nikdar ustreči tej zahtevi.
Davidovič je baje prosil kralja za podaljšanje roka, do katerega mora biti rešeno vprašanje vstopa radičevcev v vlado, češ da se vrši v soboto seja Radičevega kluba v Zagrebu, v nedeljo pa zborovanje HRSS. Vlada bo med tem časom skušala na vse mogoče načine pridobiti Radića za realnejšo politiko. Davidovič je še vedno optimist. Ko je včeraj zapuščal dvor, je rekel nekemu časnikarju: «Vse je dobro, nič se ni izpremenilo.»
Zborovanje HRSS v Zagrebu
BEOGRAD, 12. (Izv.) Ker so radićevci zagrozili, da bodo v nedeljo, 14. t. m,, ob priliki zborovanja Hrvatske republikanske seljačke stranke uprizorili velike demonstracije, je vojni minister odredil, da sta včeraj odpotovala garnizijska bddelka v Subotici in Sremu v Zagreb. Čete so sestavljene iz samih srbskih vojakov.
Novi jugoslovenski generalni konzul v Pragi
BEOGRAD, 12. Za novega generalnega konzula jugo slo venske kraljevine v Pragi je imenovan g. Svetozar Rašič, ki je bil svoječasno konzul v Celovcu.
Obnovitev Ogrske hi položaj v Georgiji
na razpravah ženevskega zborovanja
ŽENEVA, 12. Na včerajšnji plenarni seji Društva narodov se je razpravljalo najprej o sanaciji Madžarske. Italijanski delegat Cavazzoni je v svojem poročilu ugotovil, da je Madžarska spravila v sklad dve dO-sedaj nezdružljivi nalogi, t. j. obnovo in reparacijske dajatve.
Sprejet je bil nato predlog angleške, francoske in belgijske delegacije, po katerem obnavlja svet Društva narodov sklep tretjega zasedanja z dne 2. septembra 1922. o Georgiji ter poziva svet, da pazljivo zasleduje tamošnje dogodke in najde sredstva, da se ta dežela čimprej vrne v normalne razmere. Francoski zastopnik Paul Boncourt je utemeljeval to odločitev ter navajal boje, ki se ravno sedaj vršijo v Georgiji. Naglašal je, da ta odločitev nima namena ponižati obeh vojskujočih se strank s tem, da priznajo odločitve sveta Društva narodov, temveč samo, da bo svet Društva narodov računal z dejanskim vojnim stanjem v Georgiji. Seja je bila nato zaključena.
Zadržanje Francije napram Rusiji
Pred priznanjem sovjetov?
PARIZ, 12. Agencija «Havas» objavlja sledeče poročilo:
»Imenovana je bila posebna komisija za vzpostavitev odnošajev med Francijo in Rusijo ter za določitev načina priznanja sovjetske vlade. Ta komisija obstoja iz # članov, med katerimi sta dva parlamentarca, en jurist ter po en zastopnik zunanjega ministrstva in skupine francoskih interesirancev v Rusiji. Te poslednje bo zastopal Nuolens, bivši francoski poslanik v Rusiji. Dan za sestanek te komisije sicer ni bil še določen, vendar se z gotovostjo . pričakuje, da bo komisija začela poslovati še koncem oktobra.»
Današnji «Matin» posnemlje to uradno poročilo ter ugotavlja, da je Herriotova politika za evropsko pomirjenje prišla s tem do svojega tretjega mejnika. V Londonu da je Francija obračunala s svojimi sistemi nespravljivosti napram Nemčiji ter pristala na zahteve visoke finance, ki da: stoji pod uplivom angleškega zunanjega ministrstva. V Ženevi se je potem končno otresla osamljenosti in sumničenj ter stopila zopet med države kot prinašalka miru in civilizacije. Sedaj pa išče že poti za vzpostavitev odnošajev z Moskvo.
«V to svrho — nadaljuje omenjeni list — je bila imenovana posebna komisija, v kateri sta med drugimi senator De Monzie kot predsednik ter bivši poslanik Noulens. Imenovanje teh dveh mož priča, da bosta zastopani v komisiji obe stališči. Noulens je predstavnik reakcijonarjev, medtem ko je De Monzie prvi in najbolj vnet zagovornik priznanja Rusije s strani Francije. Senator De Monzie niti ni nikoli prikrival svojega naziranja v tem oziru. Pred 11. maja je pravil, da je treba poslati v Rusijo1 trgovsko misijo. Po tem dnevu je vedno trdil, da je treba pravno priznati sovjetsko vlado.
«Po teh ministrovih izjavah se sme pričakovati, da bo Francija prej aH slej priznala Rusijo. V krogih levice se sicer ne prikrivajo težave, na katere bodo naletela pogajanja z Rusijo in to radi ruskih vrednostnih papirjev, ki se nahajajo v rokah francoskih državljanov; vendar pa se na drugi strani izraža prepričanje, da je vzpostavitev evropskega ravnovesja brez sode-! lovanja Rusije nemogoča.
«Šele po uradnem priznanju sovjetov —• . zaključuje «Matin» — s strani Francije se bodo lahko začela v Moskvi prava pogajanja, ki jih bo vodila osebnost, ki stoji izven političnih in diplomatskih krogov.«
Revolucija na Portugalom
LISBONA, 12. Radikalci, sestavljeni iz meščanov in vojakov, so skušali ponovno uprizoriti novo revolucijo. Tako so nasko* čili palačo vojnega ministrstva in brzojavno postajo. Več organizatorjev je bilo are* tiranih. Red je zopet vzpostavljen.
Operacij« v Naroku
MADRID, 12. Uradno poročilo; o operam cijah v Maroku pravi: Tri vojaški oddelki) so naskočili v okraju Kame Kala močno som vražno postojanko. Španci so zgubili prt te) bitki 30 mož, sovražniki pa mnogo več.
Jubilej igralke Germanove
PRAGA, 12. Okolu polovice oktobra bo proslavila v Pragi znana ruska igralka Marija Nikolajevna Gerraanova dvajseti letnico svojega delovanja v okvirju moskovskega Hudožestvenega gledališča. Kakor znano, stoji danes ta umetnica na čelu praške skupine moskovskih hudožestveni^ kov, ki prirejajo v Pragi redno svoje predstave v Vynohradskem gledališču. Za svoj jubilej je izbrala Germanova Euripidovo «Medeo», v kateri bo igrala ob tej priliki' naslovno ulogo. Vaje za to predstavo se že bližajo h koncu. Dekoracije in kostumf se bodo izdelali po skicah ruskega slikarja Andrejeva. Ruski in češki prijatelji umetnosti priredijo imenovanega dne slavni ruski tragedkinji posebno proslavo. V ta svrho se je v Pragi že sestavil poseben odbor.
DNEVNE VESTI
Poljske VARŠAVA,
umetniških krofov koncentrirala se
zadnjem stvu, kjer so velikih mi skem in Turinis i razstava poljske Na bližajoča se zu bo bogato umetnost. V tem oziru so bili že storjeni potrebni koraki;	, _. . j
v možem -celo vrsto izložb po Po razstavi knjig v Lip-t otvori tekom tega tedna umetnosti v Gaanskem. razstavi v Pari-tudi poljska
Nov umor poslanca
Na drugem mestu objavljamo vest iz Rima, ki bo zopet pretresla do globine duše vso javnost, brez ozira na stranko in politično stališče. Ni se še zabrisal vtis groze in moralnega odpora, ki ga je bil povzročil v vseh čutečih ljudeh umor poslanca Matteotti-ja, in že je padel zopet en poslanec kot žrtev zločinca. Fašistovski poslanec Casalini, podpredsednik fašistovskih sindikatov, je bil včeraj za vratno ustreljen v tramvaju, ko je v spremstvu svoje hčerke odhajal s svojega stanovanja.
Agencija « Štefani* poroča, da je morilec izvršil zločin, da bi maščeval poslanca Matteottija. Ob mrtvaškem odru fašistovskega poslanca si moramo torej zopet postaviti resno vprašanje, ali bodo res umor, zločin in nasilje obveljali kot navadno borbeno sredstvo med političnima nasprotni* Id? Ali je res politično ozračje, ki obdaja v zadnjih letih Mafijo, neozdravljivo okuženo z duhom nasilja in zločinstva?
Prepričani smo, da se odzivamo ne samo. svoji lojalni želji, da bi Italija prišla čim ; prej do tako potrebnega notranjega miru, ' temveč da izražamo tudi najiskrenejše čustvovanje vsega našega ljudstva, ako damo i poleg svojemu zgražanju nad novim rim-| skim zločinom izraza obenem tudi upanju, da ta zločin ne bo imel takih posledic, lq bi sedanji že itak prenapeti politični po^ ložaj v Italiji nepopravljivo poslabšale.
Prijava Izven Trsta roje Bilk šeloobvenik otrok. Mestni magistrat naznanja: V svrho evidence Šoloobveznih otrok se pozivajo starUt oz. njihovi namestniki, d« prijavijo — v koli« kor tega do sedaj turno še storiti — svoj« otro«! ke, ki so bali rojeni izven Trsta v leta 1916, od leta 1917 rofetuh pa le one, ki dosrdaj niso Še obiskovali Sol« la to radi tegn, ker niso fte dosegli 6. lefta stssosti ob začetka šolsksgs leta 1923-34. Prijava so ina ixwfHi na anagram fičaem uradu, oL Santta 25-IH, sob« Štev. 6t. Pri prljavi se'je treba iakazafi s krstnim listom otroka.
Zopet obmejen govor
V	4em tednu imuno zabeležiti že drugi važni LttKni gcrtor v oa&d deželi, ki se prav od bli-
tiie našega ljudstva. Pretekli pondeljek je
■oril naučni minister Casati na Reki povo-i otvoritve občnega zbora društva «Dante (AHghieri*.	govor smo po zaslugi ocenili
v četrtkovi številki. Včeraj je imel velik političen govor poslanec Pisenti v Vidmu ob otvoritvi tečaja iz italijanske književnosti za naše (Učitelje. Ta govor se nas še bolj direktno tiče, ker je izrecno naslovljen na politično vodstvo Slovanov v Italiji in na naše Časopisje.
Govornik je napravil najprej dolg izlet v zgodovino Italije. Po primere, s katerimi naj bi jbila upravičena sedanja manjšinska politika ■Italije,Je segel celo v starorimsko dobo. Rekel k, da Rim v prvih časih ni maral stopiti druga ljudstva v eno s samim seboj, ker jih je smatral v svojem kviritskem ponosu za osvojena in jih je preziral. Pozneje pa v dobi rimskega cesarstva se je začela nova politika, politika enakosti, kj je imela za posledico stopitev Rima s pokrajinami. Danes — je poudaril govornik — vodi deio Italije tradicija rimskega imperija.
V	nadaljevanje je razpravljal govornik o predmetu ^Italija in drugorodci«. Rekel je, da trdijo slovanski listi iz Trsta in Gorice, da Italija narodne manjšine zatira, toda nobena druga država ne postopa s svojimi novimi državljani tako svobodoljubno kakor Italija. Vlada le brani vrhovne pravice države proti vsem avtonomijam. Nikake politike kolonizacije ali preganjanja, nikakega napada na zavest, krajevne običaje in na jezik, temveč le krepko izvajanje italijanskih zakonov. Seveda se fa-šistovski program ne vjema s programom tistih, ki pravijo, da so voditelj: Slovanov. Program teh poslednjih da je. da bi se napravila nekaka visoka pregraja med ozemljem, kjer prebivajo drugorodci. in ostalo državo, da se ustvari nekak «corpus separatum*. Nasproti temu da ima država dolžnost, da ne dovoli take politične in gospodarske ločitve med Italijani in novimi državljani. G. Pisenti je dalje trdil v svojem govoru, da je rekel neki slovanski poslanec (kateri?), da obstoji vsa dolžnost drugorodcev v tem, da plačujejo davke in vršijo vojaško službo. Ko opravijo te dve dolžnosti. naj bi ne imeli nikakih stihov več z italijanskim narodom in z državo. Na eni strani se hoče osamljenje, na drugi pa stopljenje. Prvo in najizdatnejše sredstvo za stoplienje je šola in pouk italijanskega jezika. Toda ta pouk — ne zasleduje namena, da bi odpravil rabo_slovanskega jezika v družini in domačem kraju, temveč zasleduje cilj, da se državlianom druge narodnosti omogoči, da postanejo popolnoma
Iz triaSkega ihrllenia
___ _ Včeraj pozno ponoći aU
zapazila dva policaja v ulici Riborgo v starem mestu nekega postopača, ki ni moral imeti prav čiste vesti, kajti čim ju je zagledal, je vtaknil kapo pod pazduho ter jo hotel lepo pobrisati. Pri tem pa je imel revček res pravo smolo: v naglici je zgrešil pravo pot ter se je tako kmalu znašel med tremi zidovi; zašel je namreč v zagato. Hitronogs moža postave sta mu bila seveda takoj za petami, in še predno je postopač uganil pri čem da je, sta ga že imela policaja v pesti.
V zagati je bila tema in policista nista videla postopaču v obraz. Ker pa sta bila zelo radovedna, sta ga peljala k luči in si ga ogledala. Tedaj pa sta ga na mah spoznala. Bil je to njihov star znanec: Josip Ghetz.
Peljala sta ga na policijo, da bi tam razložil, zakaj je hotel pobegniti. Mož se je sicer nekoliko časa izgovarjal, da se je bal, da bi ga policaja po nedolžnem ne zaprla; končno pa je po pravici povedal, da je imel pri sebi kokain, zato ni hotel priti v sitnosti in je raje zbežal. Ko so ga preiskali, so našli res pri njem več gramov tega praška. Peljali so ga v zapor.
Enajst kg sahari ne tihotapskega izvora. Po
starem mestu je korakal včeraj popoldne neki prileten mož, ki je pokrival z rokami dve škat-lji, ki sta mu moleli iz žepa jopiča. Slučaj je nanesel, da so ga videli policisti in se začeli zanj zanimati. Tako so mu sledili vso pot, dokler jo ni slednjič zavil v zakotno -krčmo. Tam je mislil neznanec, da je na varnem ter si je izpraznil žepa. Oni dve škatlji je položil v kot, kjer jih je že bilo dvajset- Pri najlepšem pa so stopili policaji v krčmo ter vprašali moža, kaj je v škatljah. On je dejal, da je notri konzerva; policisti pa so nato odprli vse škatlje in ugotovili, da je saharin. Peljali so ga na policijo, kjer je izpovedal, da je nosil saharin iz proste luke, ne da bi seveda plačal carino. V vseh škatljah je bilo enajst kilogramov saharina. Poleg tega moža, ki se imenuje Josip P-star 41 let, so bile aretirane še tri druge osebe, ki so bile v zvezi s tihotapstvom.
Smrtna nesreča; petletni otrok se oparil z vrelim oljem in umri. V sredo dopoldne se je zgodila v družini Skok v ulici Zaccaria težka nesreča, ki je imela včeraj svoj epilog.
Pri mizi v jedilnici so bili zbrani skoraj vsi člani družine ter se pogovarjali, med tem ko je gospodinja pripravljala kosilo. Med njimi je bil tudi petletni Karlček. Nenadoma pa je mal: ček vsal iz sedeža ter tekel v kuhinjo, kjer se je prijel matere za krilo. Pri tem pa jo je tako
bil pri tem prizadet Tofolon, kajti nekdo mu I je bil zabodel nož v čelo. Prepeljali so ga v ■ bližnjo bolnišnico.
enaki z drugimi driia*Vani Italije!!	močno sunil, da je prevrgla nanj kozico vrele
Potem je govoril g. Pisenti še o naših dru- j ga cj-a katerega je hotela ravno v tistem hipu štvih. Rekel je. da morajo biti Italijani neza- i pre]0jiti ^ ognjišča, ter ga hudo oparila po upljivi napram takoimenovaniin «kulturnim* i0brazu. Poklicali so takoj hišnega zdravnika, društvom, češ da ni mogoče verovati, da bi bih ' j.; mu ]e 00trcbno pomoč. Slučaj je bil re-slovanski kmetje bolj želini kulture, nego se to gen; vem3ar pa ga niso dali peljati v bolnišnico, opaža tudi v najbolj naprednih italijanskih kra- j Včeraj so ga pa vendarle prinesli; toda ne-jih. Resnica da je ta. da so taka društva v res- srečn; nirok je kmalu potem izdihnil.
r„rX>a£- ttr.5^:apo,etič"ihnt; i.	* rt^r
i v obmemih	* budnta
očesom.	, . i- j- • i»
To je kratka vsebina govora poslanca Pisen- , strani ljudje m policaji.
tiia pred slovanskimi učitelji v Vidmu. Razu- j V rečeni gostilni je namreč neki Ivan Tofo-
me se da «e tudi na ta go^'or povrnemo, da , 1Qn. star 47 let stanujoč v ulici Carpison, igral
ga primerno osveti mo z lučjo priproste narav- na karte. Pri tem pa je prišel nenadoma v na-
ne logike s katero se je g. Pisenti očividno vzkrižje s tovariši in tedaj so začeli leteti po
Prav pošteno skregal v svoiem videmskem j gostilniški sobi kozarci in batine. Največ^ pa je
'	! 1_ __! a - —. —J »n #] aa ta(aja«i lroili	mu
govoru.	_
otvoritev slovenskih zisebnih mm vrtcev v Trstu in okolici
Na vseh zasebnih otroških vrtcih se bo vršilo vpisovanje 15., 16. in 17. t. m. od 9—12 predpoldne,	..
Otroci morajo priti v spremstvu stari se v ali njih namestnikov ter prinesti s seboj: krstni list zdravniško spričevalo o cepljenju koz in o zdravih očeh. Za sprejem v otroški vrtec mora otrok imeti dovršeno 3. in ne sme preko-	- bila zaple0^ia radi par stavkov v po-račiti 6. leta. Tudi starisi omh otrok, k, so R	svctu?I>< čcšf da vsebu-že lansko leto obiskoval, otroške vrtce, so na- £ lažnjiya Ur tendencijozna poročila in prošeni. da se zglasijo v zgora, navedenih dne- ^^ k- bi vzbuditi v javnosti neopra-
vih na dotičnih vrtcih.	_ _ ;	razburjenje m ki bi bile v stanu povzro-
Oni otroci, kateri ob času vpisovanj se ne	kalitev iavneda reda.
bodo dopolnili 3. leta ali se iz kakršnegakoli ■ ć,tl žalitev javnega reaa.
vzroka ne bodo mogli vpisati, bod. storili to V petek zjutra, je izšla druga izdaja v kateri V prvih trehd«£hvJcga n.sledniega me- so bili izpuščeni zaplenjeni stavki toda kmalu p. V m en	6	nato priše| odlok goriškega podprefekta, da
SeStariši' ne zanemarjajte svojih otrok! Ne je tudi druga izdaja zaplenjena in to radi tega, pustite da se Vam olroci potepajo po cele ker niso bila izpolnjena zaplenjena mesta, am-dneve pc ulicah in izprijajo.	i Pak so ostala nepopisan^
Vpišite otroke v vrtec, kjer so ves dan pod 1 Nato je izšla okrog poldne tretja izdaja, v nadzorstvom vrtnaric ter se telesno in dušev- kateri je uredništvo izpolnilo zaplenjena me-1. Creoiio ! sta z naznanilom naročnikom, da je bil list za-no Krepijo.	--, pJcntcn. Se * ni ta tretja izdaja do dobra ohla-
Tiskarski škrat V vesti -Papež proti' eks- ! di'a in barva osušila, pa je bila «G.- S.» že v
trltm^.TTsmo jo objavili v včerajšnji It- i tretje ^^^^^^SS^SS: Vilki naitJSa lista, se je v četrtem odstavku Cela zadeva te naravnost razbojnisKe pie S*	vriniia Jiuba tiskovna pon**a. nitve^postane
VesM z Goriikega
Četrtkova izdala •Goriške Straže* trikrat zaplenjena. V četrtek popoldne je izšla običajna Četrtkova številka «GoriŠke Straže*. Komaj je bil list razdeljen v razprodajo, so se že javili pri razprodajalcih orožniki in policijski agenti, ki so list zaplenili in odnesli. Prva iz-
Prvi slovenski vestarsM klub
Prejeli
Živimo v dobi, ko je spori razširjen ne samo v velikih mestih, marveč tudi v slehrni vasici. Vsakdo si po trudapotnem dnevnem delu želi potrebnega razvedrila v- športnih klubih. Ko je Bog ustvaril svet, je ločil suho zemljo od vode. Del te suhe zemlje so nafti vrli planinci s svojimi podkovanimi čevlji že prehodili, kakor hribolazci drugih narodov. Kes, velik užitek nudi pogled z visokih vrhov aašega Nanosa. Črne prsti, Triglava na spodaj ležeče cvetne nižine; a več zabave in užitka bi nam, obmorskim prebivalcem, nudila prekrasna ravan našega morja, katero so doslej uživali le drugi narodi, ki tod veslarijo. Mari ni greh, da naša mladina ostaja v tem pogledu v ozadju? Zakaj bi ne pričela z ustanavljanjem tudi skromnega veslarskega kluba?!
Kakor planinec, ki krepi svoje živce in mi-, šice po strminah, kjer vdihuje čisti zrak prepojen z duhom planinskih rož, naj bi tudi mladina našega naroda krepila svoje ude v sve-žosti morskega zraka. Resnično je dejstvo, da je ta sport spojen z mnogimi »troski; toda to nas nikakor ne som plašiti! Saj tudi pri že obstoječih veslarskih klubih niso sami kapitalisti — nasprotno, pri vseh teh khd>ih tvorijo večino le uradniki in rokodelci. Zatorej polagam na srce naši napredni mladini: 2rtvuj se, da tudi ti v prihodnjih internacijonalnih veslarskih dirkah s svojo prijavo podaš svetu dokaz, da naš narod ne umira, temveč, da živi in da — vstaja!
Gospodje iz mesta, kakor iz okolice, ki bi se zanimali za to, doslej prvo ustanovo, so na-prošeni, da se tekom tekočega meseca osebno zglasijo v mojem uradu v Barkovljah od 9—12 in 14—18 ali se pismeno prijavijo na naslov: Drag. Starec, Barkovlje - Viale Regina Elena št. 151,
ŠPORTNI KLUB ~VAL» V BARKOVLJAH naznanja, da je njegov neumorni načelnik in trainer
DANILO PERTOT
po kratki bolezni preminul.
Vrlemu delavcu bo ohranjen trajen spomin.
Zlata Milavec Alojzij rag. Ronchi
poročena Postojna, 10. septembra 1924.
Naznanjamo vsem akademikom tužno vest, da je naš dragi tovariš
DANILO PERTOT
stud. eL
danes preminul.
TRST, dne 12. septembra	1924.
Odbor akad. ler. dr.	«Balkan«.
POAPNENJE ŽIL '
Poapnenje žil je oni pojav, ki se poraja pri nas vseh po štiridesetem letu in v različnih oblikah. Navadno čutimo šumenje v ušesih, kri nam sili v glavo, stemni se nam pred očmi, '•čutimo glavobol i. t. d. Perijodično zdravljenje ustavi bolezen, žile ostanejo* prožne in razna motenja se pomanjšajo ali pa popolnoma izginejo. Najprimernejše zdravljenje nudi « JODOPA-RILLINA», ki jo izdeluje lekarna «Alla Madonna della Salute», Trst, Campo S. Giacoroo. Dobiva se v vseh lekarnah.
Zlato, srebro, krone, platin, zobovie
kupuje
Zlatarna Albert Povit
Trst, Via Mazzini 46 (25J
ARSOFERRIL
je izdelek, ki ga tvori železo in arzenik. To učinkujoče zdravilo lahko prenašajo vsi oni, ki ^trpijo na malokrv nosti, bledici in splo šibkosti. «ARSOFERRIL> povzroči po kratki uporabi poboljšanje slasti, >rne bolniku njegovo prejšnjo moč in pospešuje tvorbo krvi. Izdeluje ga lekarna Alla Madonna della Salute», Trst, Campo S. Giacomo. Dobiva se v vseh lekarnah.
AVTOMOBILSKA PROGA
Trst - B0va cesta - Lonjerski imm\m - Bsieiic P ::: drepaiia-Treba. :::
OB DELAVNIKIH: Iz P. Oberdan ob — in
Iz Trebič , ti-15 „ H 15 OB PRAZNIKIH: Iz P. Oberdan ob 12 -, 14-iO
in l&M
Iz Trebič ob 7 —, 1315 in 5 7-30
NB. Ob dejavnikih edina cena L 3-—. 5M)	Podjetje ROMOLO BRIJRELLl.
Mali oglasi
UREDNIK išče zračno in svetlo sobo (s hrano) pri mirni družina v bližini tiskarne Edinost. Ponudbe na upravništvo pod «Mir». 1140
ZLATARNA F. BUDA
Trst — Corso Garibaidi 35
(PodruSnica Via Scalinata 1)
Kupuje krone, goldinarje, staro 2)ato, briljante in plačuje po najvišjih cenah.
Razpolaga z veliko izbero vseh zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, briljan-tov, dijamantov, srebrnine in ur po najnižjih cenah.	(24)
4 SODI po 6 hI, iz hrastovega lesa, se prodajo Via Giulia 45, gostilna «Alla iiduccia».
1150
BABICA« avtortzirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29,	968
SAMOSTOJNA šivilja se, radi pomanjkanja znanja, priporoča cenjenim gospem za šivanje na domu.	1153
VINSKI SODI in polovični, bednji, sesaike, vse v najboljšem stanju, na prodaj via Milano št. 14, Race.	1154
Županstvo trike oMEInt IBr. Bistrica
Ker bi se vršil letos po naključju stari semenj v poodetjek po malem šmarnu, t. j. 15. t. m. ter novi mesečni semenj na 16. t. m., se naznanja, da se bode ta vTšila oba semnja skupno v torek, dne 16. septembra t. 1.
PVjtrti nefemeroe žwio*ti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni sin in brat
DANILO PERTOT
stud. tehn.
v dobi 20. let, po kratko bolezni daaes zjutraj ob 7. uri preminul.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v soboto, 13. t. m. ob 5. uri popoldne, iz hiše žalosti (Rumena hiša) ▼ Barkovljah. BARKOVLJE, 1'2. septembra 1924.
Josip, oče, Evfemija roj. Piščanc, mati, Boris (odsoten), Stanko, Verica,
Aleksij in Tatjana, bratje in sestri.	560
Ne delate prav
ako greste v lekarno in vprašate samo wčokoladni bonbon proti glistam". — Vprašati morate „čokoladni bonbon „ARRIBA", katerega dobite v vsaki lekarni.
Prodaja se v zelenih zavitkih in stane eno liro.
Mesto <*strupnaj čitatelj čita «strujo*.'
DruStvana v«sti
S. D. Adria.
Dirka in veselica, ki se vrši jutri na vrtu Narodnega doma pri Sv. Ivanu, obeta biti dobro obiskana od strani dirkačev pri dirki in širšega sloja na veseličnem prostoru. Od raznih strani prihajajo dopisi, po katerih smemo računati z veliko udeležbo na veselici. Posebno mika ns»*e občinstvo ubrano petje pevskega društva *Kolo^, ki v resnici zasluži, da se
i1iitc pvamire '-""i '---- _--*----.
tako nesrečna številka S.» prinaša uvodnik -Delo za državo», v katerem z ironijo in sarkazmom očita goriškemu podprefektu nespodobnost. Goriški podprelekt pa bi najraje zaplenil svojo nesposobnost, pa se le boji dokazovati na tak način svojo sposobnost.
Komen: Poroči! se je 10. t. m. Vladimir Pipan iz Preserilj, sin uglednega narodnjaka, podžupana in trtorejca z gdč. Pavlo Kovačič iz Komna, hčerko veleposestnika g. Josipa Ko-vačiča. Bilo srečno!
Komen: (Samomor). 9. t. m. med 4. in 5. uro
ga podpira, ko sodeluje brezplačno na vsaki | z-ulraj -e sko^jja s samomorilnim namenom narodni prireditvi. Za ubrane godbene skladbe ! y0in3L vdova Marija Kukanja iz Malega dola št. bo skrbela barkovljanska mladinska godba.; 2 pf. Komnu v vodnjak.
Med programom se bo vršila tekma v vrečah I Vsled velike žalosti za svojim pred enim le-in s tremi nogami dveh oseb. Volila se bo kra- , tom umrlim sinom v starosti let, so opažali ljica sporta. Volilno pravico si lahko vsak po-	njeni sovaščani. da duševno boluje.
skrbi na veseličnem prostoru. Natančnejši pro- « - - • ' ^ -'----^-----; -1----
gram se bo videl in slišal na veseličnem prostoru po kolesarski dirki. Začetek veselice ob 4. uri popoldne.
Slov. akad. ier dr. «Balkan*. Poživljamo tovariše, da se korporativno udeleže pogreba pok. tov. Danilo Pertot-a. stud. elek. Pogreb se vrši v Barkovljah danes pop. ob 5. uri. —
Odbor.	__
Športni Mnb «Yal» v Bvkorlpk poziva vse
člane in članice kakor tudi naraščaj, da se udeležijo polnoštevilno pogreba svojega načelnika in trainerja Danila Pertot, ki se bo vršiti danes popold»« ob 5. uri.
D. K. N Tommaseo. Danes točno ob 4. uri redni sestanek s predavanjem. Dijaki udeležite se polnoštevilno! — Predsednik.
«Sportno-ieobra2e valni krožek*, pri Sv. M. Magdaleni —Trs*. Ker se vrši jutri zjutraj tekma, odpade odborova seja. Prihodnja odb. seja se vrši v pondeljek 15. t. m. ob 8.30 zvečer v društvenih prostorih. Ker so važne točke na dnevnem redu. poživljam vse odbornike in odbornice, da se je točno in polnoštevilno udeleže. — Tarnik.
M. D. P- Pr. Od s. — TrtL Danes zvečer ob
20. sestanek. — Vodja.
V tem stanju je tudi izvršila svoj obupni čin. Zjutraj ob 9. uri »o jo potegnili mrtvo iz vode. Zapušča 3 nepreskrMjene sirote.
Idrija -Pevski in godbeni odsek» Katoliške delavske družbe v Idriji priredi v nedeljo 14. t. m. in pondeljek 15. t. m. v dvorani hotela Didič ob 20.30 koncert na čast skladatelju P. A. Sattnerfu ob priliki njegove petdesetletnice. Spored obsega tri orkestralne točke in P. Sattnarjeve skladbe: Po zimi iz iole, meš. zbor; Pogled v nedolžno oko, moški oktet; Ruškine sanje, mali meš. zbor in Jeftejevo prisego za zbor, solo in orkester.
SPORT
Nogometna tekma «Sportno-izobr. krožek« pri Sv. M. Magdaleni «Edera» Sv. Jakob.
Jutri v nedeljo ob 9 zjutraj se vrši na C. S. «Edera» (Sv. Ivan) nogometna tekma med L četo nogometnega odseka «Sportno-izobr. krožka» pri Sv. M. Magdaleni m I. četo športnega kluba «Edera» — Sv. Jakob.
Shajališče za člane «Sportno-izofar. krožka* ob 8. uri zjutraj pred gostilno «pri Tirolcu*.
O a
O □
□ □ □ □
D □
□ O
a □
□
a □
□
o a o a a
a □
a
o ppooppop popood-poopdppp p p d d d d □□□□□□□□□□ □□ □ □ □ □□
------ □
BANCA
Ustanovljena leto 1905. Delniška glavnica Lit. 15.000.000.— popolnoma vplačana.
Eskomptira trgovske menice. Daje predujme na blago, vrednostne papirje.
Jam« Italijanske kredite v Jugoslaviji in jngoslovenske kredite v Italiji ter eskomptira tozadevne akcepte.
Otvarfa akreditive za nakup blaga. Inkasira menice in račune. Kupuje in prodaja dinarje in druge
valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije, v Urah In Dtoarilh ter Jih obrattuj« najbolje po dogovoru. — Sprejema ---m vftoine knjižice ter Jih obrestuje po 4 •/> netto.
~P~iTp POODODDODOOPPaPPPPPPPPpD D Jj ° ° n " ° ° ° °n- ° D a p D
I
□ ° □
o jD
□
i □
D □
Id
i'D SD
o
:D
!□ □
□ D
_D
n 0
PODLISTEK
W. Colttna:
0REZ IMENA
i»23)
k Ne 5et Lccoust:
1«
odgovoril, -čutim se močnejšega in se bom ie nAoliko nprdiajaL» S tihim glasom je prisUr* galantno, obrnjen k Magdaleni: -prehod ye dobil novo pri /lačnost zame, goap4ca Bygrave; ne zapustite na«, sicer privkfeost gre s rami*.
Očividno zadovoljen s svojim duhovitim poklonom se je aaeUjaL Kapitan jm grelno odvrnil pozornost upraviteljice od Noela Van-stoneja na ta način, da j« stopil na njeno stran m jo nagovoril. Vsi fttk*e so » golagom? dalje. Gospa Lecount ni govorila nič več; drfala je svojega gospoda pod paaduho «n ostro opazovala črezenj MagdalesK>. Pozornemu Wraggeju to ni ušto, zato ft romal njegov prenosljivi stolček iz leve tok« v desno in začel je s svo-fmi znanstvenica« baterijami.
-Ta scenerija, gospa Lecount*, je začel ter vljudno pokazal s stolčkom na morje m na
mimo jadrajoče ladje, »nam pokazuje vso veličino Anglije. Prosim vas, poglejte, kako je marsikatera izmed teb ladij težko naložena. Večkrat sem razmišljal, če je angleškemu mornarju znano, katero hidrostatično nalogo je rešil pri nakladanju svoje ladje. Će bi stopil sedaj le na lcrov ene izmed tek ladij (čegar pa me Bog obvaruj, zakaj ne morem prenašati anorake vožnje!) in bi vprašal kateregakoli pomorščaka, naj odgovori ati bi na kakšen Jack gledal. In vendar visi Jackovo življenje na tej teoriji. Če bi le še eno tridesetino več naložil, kot je dopustno, kaj bi se zgodilo? Končal bi na dnu vode, to stop v znanstvu.»
Umolknil je, toda samo toliko časa, da ga je Leeont prosila, naj ji razloži to teorijo.
«Z največjim veseljem, m adama, je rekel z najglobokejšim glasom, da bi prevpil šepetanje gospoda Noela Vanstoneja. Razvijal je dalje teorijo o plavajočih ladjah in končno vzel stolček zopet v levico v znamenje, da je končal z Joycejem.
»Hvala, gospodje rekla gospa Lecoont; že dolgo dolgo časa je minilo, odkar so govorili z menoj o znanosti. Mojemu dragemu soprogu sem bila to variti ca, on je taobrazil moj duh, kakor ste ga vi ravnokar skušali izobraziti.
Od tedaj se ni nihče več brigal za moje duševne potrebe. Lepa hvala, gospod, vaš prijazni trud ni bil zaman.
Vzdihnila je in poslušala pogovor onih dveh.
Magdalena je videla kapitanovo znamenje s stolčkom in dala je govoru drugo smer. Govorila sta o hiši gospoda Noela. Prve 'besede, ki jih je gospa Lecount ulovila, so bile: Ne maram vas vznemirjati, gospica Bygrave. toda v Aldborough-u je samo ena solidna stavba in to je moja hiša. Ce bo morje vse ostale unkilo, moje ne bo.
Moj oče je znal za to skrbeti, moj oče je bil imeziten mož. Sezidal je hišo na kolih in meni se zdi, da so to najmočnejši koli, k ar jih je na Angleškem. Nobena stvar jih ne more podreti, zato me ne briga, kaj morje uganja. »
«Če bi torej morje izstopilo, bi se morali zateči k vam,» je rekla Magdalena. ""•Gospod Noel Vanstone je opazil priliko za nov kompliment, gospod Wragge pa priliko za nov učeuosini izliv.
•Skoraj bi si želel povodenj, ker bi me na-ptMili tako srečnega, da bi vam mogel nudili zatočišče,« je šepetal prvi.