V Rimu »pozabili« na slovenščino in nemščino Ali se Sloveniji obeta vladna kriza? V Gorici bo smeha na pretek JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 75 (21.312) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SREDA, 1. APRILA 2015 na iPadu, ko je časopis še v tisku □ Available on the App Store POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 ,, , ju, Po Italiji žalujejo za ligaškimi labodi Danjel Radetič Gorica se je v ponedeljek znašla v središču medijske pozornosti po »zaslugi« televizijske oddaje Quinta colonna, ki so jo predvajali na kanalu Rete-quattro. Novinar Paolo del Deb-bio je najprej na dolgo in široko intervjuval poslanca in velikega Berlusconijevega podpornika Renata Brunetto, nato je z gosti v studiu spregovoril o vprašanju prebežnikov, ki bežijo pred vojno v Italijo. Iz studia so se nekajkrat v živo povezali z raznimi kraji po Italiji, med katerimi je bila tudi Gorica. Na trgu Sv. Antona so se za prenos zbrali razni krajevni upravitelji, večinoma Iigaši, desničarji in populisti (nizkega kalibra); z njimi se je pogovar-jaIa novinarka Nausica DeIIa ValIe. Med intervjuvanci je bil občinski svetnik Iiste Per Gori-zia Fabrizio Oreti, ki je poudaril, da Gorica doživlja naval prebežnikov, da je v pokrajini 27.000 Ijudi, ki ne dela, da država nikakor ne rešuje težav. Za njim je še bolj demagoško na-stopiI pokrajinski svetnik Severne Iige Franco Zotti, ki resnici na Ijubo Gorici ni napravil najIepše rekIame. »Prebežniki živijo po hoteIih, imajo teIefone, ki stanejo 800 evrov, mi pa zanje potrosimo 14.000 evrov dnevno. Prebežniki s sabo prinašajo boIezni, tuberkoIozo; v parkih, ki so sveti, saj smo pri nas imeIi vojno, opravIjajo svoje potrebe. Naša dekIeta se sama bojijo iz hiše, starejši občani so doma, turisti ne prihajajo več v Gorico. Ko so prebežniki taboriIi ob naši preIjubi Soči, so pojedIi ceIo Iabode. Nimajo spoštovanja niti do živaIi,« je pred kamero rjoveI Franco Zotti. Za njim je povsem nasprotna staIišča zagovarjaIa pokrajinska odbornica IIaria Ce-cot, ki je pojasniIa, da je treba prebežnike sprejemati in jim pomagati, kot doIočajo ustava, zakoni in mednarodno pravo. Po njenih besedah je septembra Ianskega Ieta prišIo do prave humanitarne krize, saj se je ob Soči znašIo sto priseIjencev, ki naj bi ceIo piIi vodo iz reke. Pokrajina se je zato ob pomoči de-žeIe odIočiIa za namestitev šotorov v UIici Brass, »od takrat se je o stiski prebežnikov končno začeIo govoriti,« je povedaIa Cecotova in poudariIa, da so za težave krive tudi prefekture, ki potrebujejo ogromno časa za preverjanje prošenj za pridobitev aziIa. Nadaljevanje na 14. strani istanbul - Med posegom specialcev huje ranjen tudi tožilec Drama na sodišču se je končala s smrtjo ugrabiteljev reforma lokalnih uprav Dolinski župan Klun je ostal brez večine DOLINA - Dolinski občinski svet se je zavzel proti vstopu Občine Dolina v kakršno koli medobčinsko zvezo. Svetniki so odobrili stališče Liste Gombač in s tem spravili v manjšino župana Sandyja Kluna (na sliki) in njegovo Demokratsko stranko. Klun je razočaran nad dogajanji. Odločilno je bilo zadržanje Davideja Stollija (SSk), ki je podprl stališče opozicije. Na 4. strani ISTANBUL - Drama na sodišču v Istanbulu se je včeraj končala po šestih urah. Turške varnostne sile so namreč ubile ugrabitelja, ki sta na sodišču zajela tožilca Mehmeta Selima Kiraza, ki je bil v posredovanju hudo poškodovan in so ga takoj prepeljali v bolnišnico.Od-govornost za ugrabitev tožilca je prevzela radikalna levičarska skupina Marksistična revolucionarna ljudska stranka (DKKP-C), ki je od 90. let prejšnjega stoletja izvedla vrsto atentatov. Od tožilca so zahtevali, da identificira policiste, ki so odgovorni za smrt najstnika med pro-tivladnimi protesti. V nasprotnem primeru so zagrozili, da bodo tožilca ubili. 15-letni Berkin Elvan je umrl marca lani po devetih mesecih v komi zaradi hudih poškodb, ki jih je dobil med policijskim nasiljem nad protivladnimi protestniki junija 2013. Na 2.strani trst - Odličen obisk Narodnega doma V V «V V V* ■ • • • I I zariscu življenje in delo etnologa Milka Matičetovega TRST - Življenje in delo pred nedavnim preminulega etnologa akademika Milka Matičetovega sta bila v središču včerajšnjega srečanja v Narodnem domu, kjer so pisatelj Boris Pahor, etnolog in jezikoslovec Roberto Dapit, etnomuzikolog Julij an Strajnar, prof. Jožica Malešič, rezi-janska pesnica Silvana Paletti in predsednica kulturnega društva Ro-zajanski dum Luigia Negro zbranim slušateljem razkrili marsikatero skrivnost o najbolj znanem raziskovalcu Rezije. gorica - Novi kvestor Lorenzo Pillinini Pojav prosilcev za azil bodo pozorno spremljali e rim - Zavod Istat Februarja v Italiji višja brezposelnost RIM - Italijansko gospodarstvo še ni zlezlo na zeleno vejo, po nekajmesečnih spodbudnih podatkih v zvezi s trgom dela se je brezposelnost v februarju spet povečala in znaša 12,7 odstotka. Na udaru so bile ženske, saj je porast prizadel v glavnem njih (trenutno je brezposelnost med ženskami 14,1-odstotna), medtem ko je raven zaposlenosti med moškimi nespremenjena. Sindikati in opozicijske stranke so po objavi podatkov ostro kritizirali vlado. Na 2. strani trst - Naš intervju Marchigiani: spodbujamo dialog z vsemi TRST - Tržaška občinska uprava je vselej pripravljena na dialog s sindikati. To velja tudi za stanovanjsko politiko, glede katere so se javni upravitelji že včeraj ponovno srečali s sindikalnimi predstavniki in se odločili za sestanek, ki bo prihodnji teden. To je povedala v intervjuju za naš dnevnik tržaška občinska odbor-nica za urbanistično načrtovanje Elena Marchigiani, s katero smo se pogovorili tudi o drugih načrtih občinske uprave. Na 5. strani V Burlu nov oddelek za težave s sluhom Na 4. strani Slovenski urad ne bo ostal brez osebja Na 12. strani V Gorici komisija za tovorno postajališče Na 12. strani V Trstu srečanja o znanstvenih temah Na 5. strani MARINIGH POMLAD/POLETJE Trg Covour, 25 34074 - Tržič Tel in Fox 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnem parkirišču 9971234567007 2 Sreda, 1. aprila 2015 ITALIJA, SVET / istanbul - Pripadnika skrajne levičarske organizacije ugrabila tožilca Specialci ubili oba napadalca, turški državni tožilec težje ranjen Tožilec je raziskoval okoliščine smrti 15- letnega fanta, ki ga je zadela doza solzivca ISTANBUL - Turški specialci so ubili dva oborožena moška, ki sta včeraj zgodaj dopoldne kot talca zajela turškega državnega tožilca Mehmeta Selima Kiraza. V napadu je bil tožilec težje ranjen. Mehmet Selim Kiraz preiskuje smrt najstnika, ki so ga med protivladnimi protesti leta 2013 ranili policisti. Ugrabitelja sta zagrozila z usmrtitvijo tožilca, če policisti, ki so odgovorni za smrt 15-letnika, ne bodo javno priznali odgovornosti. Poslopje sodišča so evakuirali, takoj pa so bile v pripravljenosti posebne policijske enote, ki so nato tudi intervenirale. Odgovornost za ugrabitev tožilca je prevzela radikalna levičarska skupina Marksistična revolucionarna ljudska stranka (DKKP-C), ki je od 90. let prejšnjega stoletja izvedla vrsto atentatov. Skupina je na Twitterju objavila fotografije, na katerih eden od ugrabiteljev z zakritim obrazom s pištolo meri v glavo tožilca. Po poročanju medijev so tožilcu do 14.36 po srednjeevropskem času postavili rok, da identificira policiste, ki so odgovorni za smrt najstnika. Zahtevala sta tudi, da odgovorni policisti to javno priznajo. V nasprotnem primeru sta zagrozila, da bosta tožilca ubila. 15-letni Berkin Elvan je umrl marca lani po devetih mesecih v komi zaradi hudih poškodb, ki jih je dobil med policijskim nasiljem nad protivladnimi protestniki junija 2013. Takrat 14-letnega Elvana je, ko je šel kupit kruh, med protesti v glavo zadela doza solzivca, ki jo je proti protestnikom izstrelila policija. Dobil je hude poškodbe in je bil v komi 269 dni, nato pa je umrl. Njegov oče je napadalce pozval, naj tožilca izpustijo, saj »krvi ne moreš oprati s krvjo«. Ob tem pa se je v bližini sodne palače zbralo precej podpornikov napadalcev. Proti njim je ukrepala policija in aretirala najmanj enega protestnika. Ker so turške oblasti od medijev zahtevale, naj podrobneje ne poročajo o dogodku, se ne ve natančno, kaj se je dogajalo v sodni palači. So se pa mediji spraševali, kako je mogoče, da sta lahko napadalca neovirano prišla v palačo. K dodatni zmedi je prispevala tudi to, da je v Istanbulu (in še v nekaterih večjih turških mestih) dopoldne zmanjkalo elektrike, kar pa po zagotovilih policije, naj ne bi imelo terorističnega ozadja. Po akciji specialcev so ranjenega državnega tožilca odpeljali v bolnišnico ansa rim - Podatki zavoda Istat, opozicija in sindikati kritični Brezposelnost narasla Februarski porast prizadel v glavnem ženske (14,1 %), število brezposelnih moških stabilno (11,7 %) francija - Po letalski nesreči Iskanje posmrtnih ostankov olajšala nova cesta MARSEILLE - Preiskovalci v francoskih Alpah so tudi včeraj nadaljevali iskanje posmrtnih ostankov žrtev strmoglavljenega letala nemške družbe Germanwings. Da bi preiskovalcem olajšali pot do odročnega kraja nesreče, so v zadnjih 48 urah zgradili novo cesto, po kateri so se včeraj prvič zapeljali trije tovornjaki. Cesta pomeni, da smo lahko »hitrejši, delamo lahko dlje in hkrati pripeljemo več stvari«, je dejal neimenovani predstavnik policije. Dodal je, da so doslej odpeljali več kot 4000 kosov letala in posmrtnih ostankov. Tovornjaki za dostop do kraja nesreče potrebujejo 45 minut, prav tako pa v iskalni akciji še vedno sodelujeta dva helikopterja. Po napovedih naj bi se iskalna akcija končala 8. aprila. Francoski predsednik Francois Hollande je včeraj po pogovorih z nemško kanclerko Angelo Merkel v Berlinu napovedal, da bi lahko do konca tedna identificirali vse žrtve strmoglavljenja. Pri tem se je skliceval na podatke o poteku iskalne akcije, ki mu jih je posredoval francoski notranji minister Bernard Caze-neuve. »Tako bodo družine žrtev lahko žalovale za svojci,« je poudaril Hollande. Tožilstvo v Marseillu je v nedeljo napovedalo, da naj bi posmrtne ostanke vseh žrtev našli do konca tedna, identificirali pa naj bi jih v dveh do štirih mesecih. Preiskovalci med drugim še vedno iščejo drugo črno skrinjico, na kateri so zabeleženi tehnični podatki o letu letala in je doslej še niso našli. Včeraj je minilo natanko teden dni od nesreče letala, s katerim naj bi kopilot Andreas Lubitz namerno trčil v goro v Alpah na jugu Francije. V nesreči je umrlo vseh 150 ljudi na krovu letala. V dosedanji preiskavi so tudi odkrili, da naj bi imel Lubitz še preden je dobil pilotsko licenco samomorilska nagnjenja. irak - Islamska država Iraški premier razglasil zmago v bitki za Tikrit BAGDAD - Iraški premier Hajder al Abadi je včeraj razglasil zmago v več tednov trajajoči bitki s skrajneži Islamske države za mesto Tikrit. To je bila za oblasti v Bagdadu največja bitka z džihadisti doslej. Za zdaj sicer ni povsem jasno, ali so iraške sile povsem zatrle upor pripadnikov Islamske države. Poleg tega jih čaka zahtevna naloga odstranjevanja eksplozivnih naprav, podtaknjenih ob cestah in v hišah. Koalicija proti Islamski državi pod vodstvom ZDA je sporočila, da skrajneži še vedno nadzorujejo posamezne predele Tikrita. Iraški vojaki in policisti ter šiitske milice so ofenzivo za ponovno zavzetje Tikrita sprožile 2. marca. Najprej so zavzele kraje okoli Tikrita in ga obkolile, težave pa so imeli pri prodoru v mesto, zato je operacija zastala. Kljub nasprotovanju šiitskih milic je nato operacijo z zračnimi napadi podprla koalicija proti Islamski državi pod vodstvom ZDA, zaradi česar so nekatere skupine ustavile ofenzivo. Iran je bil več tednov glavni podpornik operacije iz tujine, šiitske milice pa so Washington obtožile, da jim poskuša ukrasti zmago. RIM - V februarju je brezposelnost v Italiji po nekajmesečnih spodbudnih podatkih spet narasla, in sicer na 12,7 odstotka. To gre pripisati skoraj izključno porastu brezposelnosti med ženskami. Statistični zavod Istat je po objavi podatkov za februar pojasnil, da je brezposelnost med moškimi stabilna pri 11,7 odstotkih: v primerjavi z januarjem je podatek v bistvu nespremenjen, medtem ko je brezposelnost med moškimi v letni primerjavi padla za 0,3 odstotka. Podatki o brezposelnosti med ženskami pa so negativni: v enem mesecu se je število zaposlenih žensk zmanjšalo za 42 tisoč (skupno število zaposlenih za 44 tisoč), brezposelnost pa je tako narasla na 14,1 odstotka (+0,3 odstotka v mesečni in +0,9 odstotka v letni primerjavi). Skupno število zaposlenih v mesecih od decembra do februarja pa se v primerjavi s prejšnjimi tremi meseci ni bistveno spremenilo, ocenjuje Istat. V primerjavi s februarjem 2014 pa se je število zaposlenih povečalo za 0,4 odstotka (+93.000). Poslabšali pa so se tudi podatki o brezposelnosti med mladimi. V starostni skupini med 15. in 24. letom je delež brezposelnih od januarja narasel z 41,2 na 42,6 odstotka. Zavod Istat je še pojasnil, da teh podatkov ni mogoče primerjati z napovedjo vlade o 79.000 novih delovnih pogodbah po uvedbi reforme trga dela. »To niso nujno nove zaposlitve, so lahko tudi prehodi s pogodb za določen čas na pogodbe za nedoločen čas,« so zapisali pri Istatu. Tako so odgovorili ministru za delo Giulianu Po-lettiju, ki je opozoril na veliko število novih pogodb in zmanjšano uporabo socialnih blažilcev. Po objavi podatkov so se kritično oglasili tako predstavniki sindikatov kot opozicije. Generalna tajnica sindikata CGIL Susanna Camusso je izjavila, da »smo v teh tednih prisostvovali ogabnemu baletu številk o zaposlenosti ter propagandi na podlagi delnih in neutemeljenih podatkov. Opevali so ponovno gospodarsko rast in se hvalili, realnost pa je žal precej drugačna«. Opozorila je na slabe podatke o brezposelnosti med ženskami in mladimi. Na podatke sta se med prvimi kritično odzvala načelnik poslancev stranke Naprej Italija Renato Brunetta in vodja Gibanja 5 zvezd Beppe Grillo. Slednji je ošvrk-nil ministra Polettija s trditvijo, da »brezposelnost narašča in laži tudi«. Sandro Bondi in žena zapustila Berlusconija RIM - Sandro Bondi, eden od nekoč najtesnejših sodelavcev in političnih sopotnikov Silvia Berlusconija, je včeraj zapustil stranko Forza Italia. S senatorjem Bon-dijem je odšla žena Manuela Re-petti, tudi sama senatorka. Bondi in življenjska sopotnica sta pristopila v mešano senatno skupino, kjer bosta najbrž ostala do volitev, na kar naj bi zapustila aktivno politiko. Bondi je bil že precej časa zelo nezadovoljen z razmerami v Forza Italia, njegov odhod pa dokazuje, da je v Berlusconijevi stranki nekaj hudo narobe. Bil je kulturni minister in, kot rečeno, Berlus-conijev velik prijatelj, s katerim pa je v zadnjih mesecih prekinil vse stike. Bondi, ki je izdal tudi nekaj pesniških zbirk, vsekakor ni pripadal nobeni strankini struji in je stalno govoril, da verjame edino Berlusconiju, prepiri in razkoli pa ga niso zanimali. Pred vstopom v Berlusconijevo stranko je bil Bondi komunist in tudi župan manjše občine v Toskani. V Turinu po prenovi odprt Egiptovski muzej TURIN - V Turinu so po obsežni prenovi za obiskovalce ponovno v celoti odprli Egiptovski muzej. Prenova muzeja, ki se ponaša z drugo največjo zbirko egiptovskih artefaktov na svetu, je trajala tri leta, stala pa je 50 milijonov evrov. Muzej med prenovo nikoli ni bil zaprt v celoti, ampak je prenova potekala po posameznih sklopih. Egiptovski muzej v Turinu je poleg muzeja v Kairu edini, ki je posvečen samo egiptovski umetnosti in kulturi. Njegove zaklade so proučevali številni strokovnjaki, med njimi francoski zgodovinar in egiptolog Jean-Francois Cham-pollion, ki je razrešil skrivnost hieroglifov. Champollion, ki je v Torino prišel leta 1824, je med drugim zapisal: »Pot do Memfisa in Teb je peljala skozi Turin.« Muzej je veliko eksponatov pridobil pri arheoloških izkopavanjih, ki jih je muzejska ekipa vodila v Egiptu med letoma 1900 in 1935. To je bil čas, ko je del arheoloških najdb še pripadal ekipi, ki jih je našla. ZLATO (999,99 %%) za kg 35.396,84 -95,85 SOD NAFTE (159 litrov) 55,95$ -0,60 EVRO 1,0759 $ -0,80 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 31. marca 2015 evro (povprečni tečaj) valute 31. 3. 30. 3. ameriški dolar 1,0759 1,0845 japonski jen 128,95 130,02 bolgarski lev češka krona 1,9558 27,533 1,9558 27,473 danska krona britanski funt 7,4697 0,72730 7,4690 0,73280 madžarski forint 299,43 299,83 poljski zlot 4,0854 4,0938 romunski lev 4,4098 4,4050 švedska krona 9,2901 9,3207 švicarski frank 1,0463 1,0439 norveška krona 8,7035 8,6545 hrvaška kuna 7,6450 7,6448 ruski rubel 62,4400 62,5595 turška lira 2,8131 2,8265 avstralski dolar 1,4154 1,4158 braziljski real 3,4958 3,5616 kanadski dolar 1,3738 1,3709 kitajski juan 6,6710 6,7324 indijska rupija 67,2738 67,9180 južnoafriški rand 13,1324 13,1446 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 1. aprila 2015 3 trst - V torek uradna umestitev novih delovnih teles Dežela FJK in Slovenija na poti novega sodelovanja Med drugim bodo oživili tudi omizje za vprašanja manjšin TRST - Predsednica deželnega odbora Debora Serracchiani in slovenski zunanji minister Karl Erjavec bosta v torek (7.4.) uradno umestila novo mešano komisijo FJK-Slovenija. To ne bo »rutinski« dogodek, temveč pomembno dejanje, saj je omenjena komisija dolgo časa mirovala, vključno z omizjem, ki se ukvarja s slovensko manjšino v Italiji in z italijansko v Sloveniji. Delo komisije bosta formalno usmerjala Erjavec in Serracchianijeva, njeno delo pa bosta koordinirala Carlo Fortuna in Živana Mejač. Prvi je direktor oddelka za mednarodne odnose Dežele FJK, Mejačeva pa je visoka funkcio-narka slovenskega zunanjega ministrstva. Prejšnja mešana komisija FJK-Slove-nija je bila umeščena, ko je deželno vlado vodil desnosredinski predsednik Renzo Tondo. Skrb za komisijo je Tondo poveril pristojnemu odborniku Eliu De Anni, slovenski del komisije pa je vodila sedanja in tudi aktualna državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Dragoljuba Benčina. Komisije in posamezna omizja imajo posvetovalno vlogo, vsi politični in drugi sklepi pa sodijo v pristojnost deželne oziroma državne vlade. Zadnja leta na področju sodelovanja niso bila ravno spodbudna. Večjih trenj med Deželo in Slovenijo ni bilo, tudi presežkov žal ne. Mešana komisija je sestavljena iz raznih tematsko-vsebinskih omizij. Kot zadnje so ustanovili komisijo za energetiko, ki predstavlja področje, na katerem se marsikdaj križajo interesi obeh strani, ki ju sicer Predsednica FJK Debora Serracchiani veže skupno nasprotovanje uplinjevalniku na območju Žavelj. Furlanija-Julijska krajina je s tem v zvezi negativno ocenila ugodno okoljevarstveno presojo, ki jo je plinski terminal družbe Gas Natural doživel pri italijanskem okoljskem ministrstvu. Zadnja beseda o uplinjevalniku pripada ministrstvu za gospodarski razvoj, ki Slovenski zunanji minister Karl Erjavec pa mora po zakonu obvezno upoštevati stališče deželne uprave. V primeru pozitivnega mnenje Rima, bo Dežela FJK pravno izpodbijala zeleno luč za uplinjevalnik, je pred kratkim napovedala predsednica Debora Serracchiani. Pri tem se bo sklicevala tudi na negativno mnenje sosednje Slovenije. rim - Poslanka Blažina Davčne prijave 730: obrazci brez nemškega in slovenskega jezika TRST - Poslanka Tamara Blažina se je sestala z deželno ravnateljico Agencije za prihodke Cinzio Romagnoli, da bi preverila nove postopke predstavitve davčne prijave 730 in s tem v zvezi spoštovanje specifičnih določil zaščitnega zakona. Načelnica agencije je najprej izpostavila vsesplošne probleme, do katerih je prišlo, ker je bilo zelo malo časa za posodobitev informatskega sistema, v kolikor bodo po novem vnaprej izpolnjene davčne prijave 730 vsem posredovane izključno v elektronski obliki, kar predstavlja zares veliko novost. Pri tem se je žal trenutno zakomplicirala izdaja davčnih obrazcev v manjšinskih jezikih, kar se doslej ni dogajalo, saj so bili v papirnati obliki na razpolago vedno tudi v slovenski različici, je pojasnila ravnateljica. Romagnolijeva je glede tega vprašanja pred kratkim imela tudi sestanek z generalnim direktorjem državne Agencije za prihodke. Poslanka Blažinova je v zvezi s tem izrazila posebno presenečenje, in izpostavila potrebo, da je treba ne glede na vse novosti in spremembe postopka, takoj ukrepati, da bodo izpolnili potrebe slovenskih davkoplačevalcev v Italiji. To bi bilo mogoče na najbolj učinkovit način rešiti z različico v slovenskem jeziku celotne spletne strani agencije, je izpostavila poslanka. Ravnateljica je s tem soglašala in dodala, da Agencija za prihodke običajno dosledno spoštuje manjšinske pravice, tokrat pa je žal na ravni centralne uprave prišlo do velike pomanjkljivosti, ki se sicer ne omejuje na slovensko manjšino v Fjk, ampak tudi na nemško v bocenski pokrajini. Na ta aspekt je slovenska parlamentarka takoj opozorila svojega kolego Daniela Alfreiderja, načelnika skupine SVP v poslanski zbornici, ki je bil zelo presenečen in je preveril informacijo slovenske poslanke. Ugotovil je, da Agencija za prihodke res ni pripravila prospektov novih davčnih prijav niti v nemški različici. Zato sta Blažinova in Alfreider, ob podpori tudi ostalih poslancev manjšinskih skupnosti, nemudoma posredovala pri pristojnem centralnem direktorju Agencije za prihodke Paolu Savi-niju z zahtevo po takojšnjih pojasnilih in predvsem ukrepih, s katerimi naj se v celoti spoštujejo zaščitne norme. V kolikor zadeva ne bo rešena se je poslanka Blaži-na že dogovorila s poslanci SVP za skupni poseg na pristojnem ministrstvu . expo 2015 - V Milanu in Trstu Sprehod skozi zanimivi svet kave MILAN - Na svetovni razstavi Expo v Milanu bo od 1. maja do 31. oktobra poleg paviljonov 53 držav tudi 9 tematskih paviljonov o posameznih surovinah (npr. ri-žu, krompirju, kakavu) oz. okoljih (puščavah, otokih). Paviljon kave bo uredila tržaška družba Illycaffe, ki je eden izmed sponzorjev Expa. »Tematski paviljoni predstavljajo absolutno novost. Cilja sta dva: poudariti temo svetovne razstave (trajnostni razvoj), ki prepogosto ostane v ozadju ter omogočiti sodelovanje državam, ki si ne morejo privoščiti svojega paviljona,« je razložil Roberto Morelli, direktor tržaškega kavnega grozda in Fundacije Ernesto Illy. V paviljonu kave se bo prvič v zgodovini Expa predstavil Burundi, v paviljonu začimb bo svoj krstni nastop opravil Afganistan. »Ogled paviljona kave bo potovanje skozi zgodovino in proizvodno verigo s štirimi glavnimi postajami. Obravnavali bomo plantaže (poleg zrn bosta v topli gredi na ogled prava kavovca), transport kave (z interaktivnim zemljevidom sveta), obiskali boste majhno pražarno, kjer si boste ogledali proces predelave,« je razložil Morelli. Opisana bo zgodovina trgovine s kavo, na ogled bo kavni aparat za pripravo espres-sa iz 30. let (po načrtu Francesca Illyja), tam bosta še komercialni del s kavarno in konferenčna dvorana za predavanja, predstave in dogodke za otroke. Na ulici pa bo obiskovalce vabilo v paviljon 7 ogromnih fotografij slovitega Sebastiaa Salgada. Kot smo poročali, pa se bo Expo dotaknil tudi Trsta. V nekdanji ribarnici na mestnem nabrežju bo v prihodnjih mesecih na ogled razstava o svetu kave na pobudo Dežele FJK, Občine Trst, Trgovinske zbornice, kavnega grozda in podjetja Illy-caffe. Datumi še niso znani (razstavo bo treba tudi uskladiti z modno revijo ITS, ki bo julija), razstavo bo uredil Maurizio Cecco- ni. Poudarek bo na zgodovini kave v Trstu in srednji Evropi, na sporedu bodo tudi multimedijske povezave z Milanom. (af) Turiste vabijo v FJK VIDEM - Trst, Kras, Gorica, Brda, sledovi prve svetovne vojne v Doberdobu in na Vrhu, čedajski Mittelfest ter Kanalska dolina so nekatere znamenitosti, ki jih Dežela FJK predlaga obiskovalcem svetovne razstave Expo v Milanu, širše gledano pa globalnemu turističnemu trgu. Spletni portal Won-derfulExpo2015.info, pri katerem sodeluje tudi ta dežela, bo namreč deloval kot svetovna izložba za krajevne turistične proizvode in zanimivosti. Do sodelovanja je prišlo na osnovi dogovora med deželno agencijo TurismoFVG in Exploro, uradno turistično platformo Expa. Na predstavitvi v Vidmu je Josep Ejarque, generalni direktor Explore, omenil edinstvene priložnosti, ki jih ta pobuda ponuja lokalnim turističnim operaterjem. KONZORCIJ ZA BONIFIKACIJO SOSKE NIŽINE Pravni sedež in pisarne: 34077 RONCHI DEI LEGIONARII RONKE (GO) - Ulica Roma 58 Tel. +39 0481 / 774311 Faks +39 0481 / 774333 Matična številka 90007040315 - ID DDV00441790318 E-pošta: info@pianuraisontina.it Zadeva: Dela za:"Ukrepe bonifikacije in sanacije zgodovinskih terasastih zemljišč na tržaškem kraškem obronku" (B.l. 015/10) ZAGON POSTOPKA ZA RAZGLASITEV JAVNE KORISTI V skladu s 16. členom odloka Predsednika Republike št. 327/2001 in nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami ter 7. členom Zakona št. 241/1990 SPOROČAMO, da je bil zagnan postopek za razglasitevjavne koristi iz zadeve, zaradi cesarje treba razlastiti naslednja območja: Katastrska občina Prosek ŠT. IMETNIK PO KATASTRU st' Ka?1 parcele ZEMLJIŠKOKNJIŽNI PODATKI m2 Zemljiškoknjižna lastnina Zemljiškoknjižna kat. Zemljiškoknjižni vložek Zemljiškoknjižno telo predvideni za razlastitev 1 EMILI Carlo Trst26.04.1941 1/6 MILIC Boris Opatija 21.07.1948 1/6 MILIC Milan Trst 19.01.1917 2/3 1514/3 enako 2209 1° 36 3 GRILLANC Guido od Martina 1/2 RUPPELIdaod Andree1/2 1671 GRILANC Marina Trst05.05.1959 1248-1249 441 1° 44 8 CIBIC Ludmillo od Rodolfa 1610 CIBIC Majda Trst 02.05.1952 1/2 CIBIC Emilio Trst 12.10.1938 1/2 1113 1519 1° 23 9 RUPEL Giuseppina nekoč Antonio 1611 RUPEL Pietro zemljiškokn. vložek Cristiano 1/2 RUPEL Giuseppinazemljiškokn. vložek Antonio 1112-1113 1120 1° 34 10 DE VECCHI Giuseppe nekoč Matteo 1613/2 GRILLANC Matteozemljiškokn. vložek Antonio 1111 435 2° 16 11 SANTINI Licia Trst 19.09.1928 1613/1 Enako 2023 1° 62 12 GRILLANC Guido od Martina 1/2 RUPPELIdaod Andree1/2 1615 ZUCCOLI Margherita Trst 31.10.1934 1109 435 1° 49 13 RUPEL Martino nekoč Pietro 1614 GRILLANC Matteozemljiškokn. vložek Antonio 1111 435 2° 103 14 1612 1111-1113 1120-435 1° 102 17 PERTOT Alfredo Trst 05.06.1958 1/2 SANTINI Licia Trst 19.09.1928 1/2 586 enako 2022 1° 58 20 CIBIC Stefano nekoč Valentino 578 CIBIC Stefan zemljiškokn. vložek Valentin 1105 504 1° 6 23 PUNTAR Emma 1/2 PUNTAR Maria 1/2 495 PUNTAR Emmazemljiškokn. vložek Francesco 1/2 SOSSI Luigi Trst 21.12.1939 1/6 SOSSI EdoardoTrst 13.11.1944 1/6 SOSSI Veronica Trst 13.01.1952 1/6 1092-1093 1403 1° 140 25 MILIC Andrea Trst 18.05.1961 1/3 MILIC Anna Maria Trst 13.11.1953 1/3 MILIC Gabriella Trst 15.02.1955 1/3 493 enako 2527 1° 79 26 492/2 30 27 MILIC Giovanni nekoč Cristiano nekoč Giuseppe 490 MILIC Ivan zemljiškokn. vložek Kristjan 1077 185 1° 63 32 SEDMAK Giovanna 454 STROLEGO Elio Svetvinčenat14.06.1927 419 212-216 217-224-225 1° 21 33 GERMANI Luigi 455 GERMEK Luigi zemljiškokn. vložek Francesco 949 554 1° 120 41 UKMAR Mario Trst 12.11.1941 1/2 UKMAR Radoslavo Trst 07.09.1945 1/2 419 VUCETTI Andrea Trst 25.02.1964 1/2 MAIAROLI Martina Trst 25.10.1966 1/2 2199 1° 21 42 422 2199 1° 12 Definitivni projekt del in akti o postopku so vloženi pri Konzorciju za bonifikacijo Soške nižine, Ulica Roma 58 - 34077 Ronchi dei Legionari/Ronke (GO), in so na voljo za vpogled od 8.00 do 13.00 od ponedeljka do petka. Interesenti lahko vložijo morebitne pisne opombe in jih pošljejo Konzorciju za bonifikacijo Soške nižine v roku tridesetih dni od objave tega obvestila Opozarjamo, da je v istem roku mogoče tudi zahtevati, naj razlastitev zadeva tudi preostale dele območij, v primeru, da bi njihova uporaba bili otežkočena, ali v primeru, da bi bila potrebna zajetna dela, da se omogoči njihovo udobno uporabo. Odgovorni za postopek: dr. Daniele Luis Odgovorni za preiskovalni postopek: geom. Anna Cumin. Ronchi dei Legionari/Ronke (GO), 01.04.2015 PREDSEDNIK (p.i. Enzo LORENZON) / TRST Sreda, 1. aprila 2015 4 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu reforma lokalnih uprav - Z odločilnim glasom svetnika SSk prodrlo stališče opozicije Dolina ne bo v nobeni medobčinski zvezi Občinski svet preglasoval župana in DS Hud razkol v domači levosredinski koaliciji odraža razhajanja v slovenski manjšini Občina Dolina naj ne pristopi k nobeni medobčinski zvezi. To je srž poziva, ki ga je občinski svet proti volji večinske Demokratske stranke naslovil županu Sandyju Klunu. Stališče, ki odklanja pristop k vsakršni medobčinski zvezi, so predložili opozicijski svetniki Boris Gombač in Massimiliano Dazzi iz Liste Gombač ter Roberto Massi iz gibanja Forza San Dorligo. Resolucija je prodrla s šestimi glasovi (pet svetnikov opozicije in Davide Stolli iz Slovenske skupnosti), štirje svetniki Demokratske stranke in župan Klun so volili proti, štirje svetniki pa so se vzdržali. To so Rossana Pettirosso (neodvisna, ki je bila izvoljena na listi DS), Milena Rustia (SSk) in zastopnika Združene levice Goran Čuk in Marina Trenta. Na seji sta bila odsotna Emilio Coretti (DS) in Roberto Drozina iz opozicijske občanske liste. Navzočih je bilo petnajst občinskih svetnikov na skupnih sedemnajst. »To ni reforma, temveč sramota in spakovanje« Besedilo, ki ga je sestavila in predložila Gombačeva lista, je neke vrste obtožnica na račun Dežele in njene reforme krajevnih uprav. Takšnih ostrih besed do deželne uprave ni uporabila niti desna sredina v deželnem svetu. V stališču, ki ga je odobril dolinski občinski svet, piše, da je reforma samovoljno dejanje in napad na republiško ustavo, nato beremo še o diaboličnem načrtu, kršitvi mednarodnih pogodb, spa-kovanju in posmehovanju. Na koncu je govor še o združevalni prisili z občinami z več kot 200 tisoč prebivalci (beri Trst). Skratka ena sama ostra kritika na račun reforme. Dokument omenja tudi »sankcije« za občine, ki ne pristopijo v medobčinske unije. Občinski svet je vzel na znanje, da se Dolina s površino 24 kvadratnih kilometrov nahaja na predzadnjem mestu na pokrajinski lestvici (zadnja je Občina Re-pentabor), je pa na prvem mestu po svojem industrijskem potencialu. Del občinskega ozemlja ima že predpogoje za ugodnosti, ki jih uživajo davkov oproščena območja. Iz tega bi se dalo sklepati, da predlagatelje resolucije ne pretirano skrbijo navedene deželne finančno-proračun-ske »sankcije«. Župan Sandy Klun presenečen in razočaran »Ugotavljam, da sem glede reforme lokalnih uprav ostal brez politične večine v občinskem svetu,« priznava župan Sandy Klun. To kar se je zgodilo se mu zdi zelo hudo, sinoči pa (še) ni vedel povedati, če bo stališče občinskega sveta imelo posledice na upravo in na levo sredino, ki jo podpira. Klun pravi, da je osebno razočaran in grenko presenečen. Na občinski ravni so se namreč dogovorili - tako župan - da se bodo svetniki SSk in Združene levice zaradi znanih različnih gledanj na reformo vzdržali glasovanja o Gom-bačevi resoluciji. Stolli (SSk) jo je na koncu podprl in omogočil njeno izglasovanje. Kluna (do 16.4. mora Deželi posredovati stališče uprave) skrbi še ena zelo resna stvar. Občina naj bi bila zaradi odklona medobčinske zveze prikrajšana za okoli 30 odstotkov deželnega prora- čunskega prispevka. Po grobih izračunih naj bi to leta 2016 znašalo 370 tisoč evrov. Kje in kako bo dolinska uprava »našla« ta denar? S.T. Levo župan Sandy Klun in desno dolinska opozicija, ki je upravičeno zadovoljna z razpletom včerajšnje občinske seje fotodamj@n zdravstvo - Pediatrična bolnišnica Burlo Garofolo Novi prostori za odpravljanje težav s sluhom so velika pridobitev tako za bolnike kot zdravnike V bolnišnici Burlo Garofolo bodo v kratkem odprli prenovljene in visoko tehnološke prostore, ki bodo služili odpravljanju in lajšanju naglušno-sti otrok. Nosilec 590 tisoč evrov vrednega projekta sta bolnišnica Burlo Ga-rofolo (195 tisoč evrov) in Dežela FJK (395 tisoč evrov), novi prostori pa so velika pridobitev tako za male paciente kot tudi za zdravstveno osebje. Več o tem, kakšen bo nov oddelek za audiologijo, so povedali na včerajšnjem srečanju z novinarji. Generalni direktor zdravstvenega zavoda Mauro Melato je uradno odprl prenovljene prostore in poudaril, da njihova osrednja skrb, kljub predvideni selitvi pediatrične bolnišnice na Kati-naro, ostajata udobje in varnost otrok. Besedo je nato predal tistim, ki bodo v novih prostorih preživeli največ časa. Dr. Eva Orzan, vodja oddelka za otorinolaringologijo v pediatrični bolnišnici, je poudarila, da so bili novi in primerni prostori še kako potrebni, saj njihov oddelek beleži skoraj enkrat več bolnikov kot pred leti, obseg dela pa naj bi se povečal za 30 odstotkov. Kot je opozorila, oddelek kljub zmanjševanju izdatkov v zdravstvu in kroničnemu pomanjkanju osebja delo opravlja dobro in slovi po svoji odličnosti. Kaj pravzaprav pomeni varčevanje v zdravstvu, je govornica parafrazirala s pismom ogorčene mame, po besedah katere je krčenje sredstev v zdravstvu na račun otrok nesprejemljivo. Z novim oddelkom, ki se nahaja v ambulantnem poslopju, bodo lahko zdravniki bolje oskrbeli paciente, ki potrebujejo ambulantno zdravljenje. Na 300 kvadratnih metrih površine so uredili lično opremljeno čakalnico, previjalnico, dve ambulanti, dve kabini za merjenje sluha, dve sobi bosta namenjeni logopedinjam ... O pridobitvi je spregovoril tudi dr. Alessandro Ventura, vodja pediatričnega oddelka. »V tem času doseči takšno investicijo je velik dosežek. Mi smo referenčni center za celo deželo, zaradi varčevalnih ukrepov v zdravstvu pa je naše delo močno ovirano. Menim, da otroke nikoli ne bi smeli postaviti v drugi plan. Vesli me, da imamo nove prostore, v okviru katerih bomo bolje izvajali naše poslanstvo«, je bil zadovoljen dr. Ventura. Z novimi prostori pa je zadovoljen tudi preostali del ekipe oddelka za otorinolaringologi-jo. Dva specialista in medicinske sestre so prepričani, da so bili prostori v osrednji bolnišnici premajhni in povsem neustrezni. To pa ni edina novost, ki jo bo v prihodnjih dneh dobilo osebje bolnišnice Burlo Garofolo. V kletnih prostorih so uredili novo slačilnico, v kateri se bo lahko preobleklo do 80 članov medicinskega osebja. V kratkem bodo začeli tudi z vzdrževalnimi deli na urgentnem in ginekološkem oddelku. (sč) Zdravstvena ekipa se veseli novih prostorov v kabini za merjenje sluha fotodamj@n zdravstvo - Zasebna bolnišnica bogatejša za dve novosti Salus dobila nov aparat za magnetno resonanco in nov CT V zasebni bolnišnici Salus, ki letno opravi 3700 kirurških posegov in 400 hospitalizacij, histološki laboratorij pa opravi skoraj milijon krvnih testov na leto, so v preteklih dneh končali s prenavljanjem radiološkega oddelka. Ta je bogatejši za dve tehnološko najnovejši napravi; nabavili so nov CT aparat in novo magnetno resonanco. Nov CT aparat, ki so ga zagnali januarja, omogoča hitrejšo računalniško obdelavo informacij, bistvena prednost pa je tudi za več kot 50 odstotkov nižja doza sevanja, ki jo prejme bolnik ob slikanju. To pa nikakor ni zanemarljiv podatek, če upoštevamo, da so CT aparate začeli uporabljati tudi za preventivno odkrivanje raznih bolezni. Od marca naprej je na voljo tudi nova naprava za magnetno resonanco, ki bo omogočala številne nove in bolj natančne preiskave, še posebej centralnega živčnega sistema, skeletno-mišičnega sistema in trebušne votline. / TRST Sreda, 1. aprila 2015 občina trst - Intervju z občinsko odbornico za urbanistično načrtovanje Eleno Marchigiani 5 Za stanovanja dialog z vsemi, prostorski načrt pred poletjem Tržaška občinska uprava je vselej pripravljena na dialog s sindikati. To velja tudi za stanovanjsko politiko, glede katere so se javni upravitelji že včeraj ponovno srečali s sindikalnimi predstavniki in se odločili za sestanek, ki bo prihodnji teden. Tržaška občinska odbornica za urbanistično načrtovanje Elena Marchigia-ni, ki smo jo včeraj vprašali za oceno ponedeljkovih izjav sindikalnih predstavnikov Cgil, češ da je stanovanjska politika občinske uprave pomanjkljiva, je takoj poudarila, da je sodelovanje dobro in še se bo utrdilo. Sicer smo se z odbornico Marchi-gianijevo pogovorili še o nekaterih drugih vprašanjih, od prometnega načrta do pravilnika za zunanjo opremo lokalov, ki ga je mestna skupščina dokončno (in soglasno) sprejela v noči na torek. Sindikat Cgil je v bistvu obtožil občinsko upravo, da prireja razprave o problemu pomanjkanja stanovanj, a ne nudi konkretnih odgovorov. Kako na to odgovarjate? Že danes dopoldne (včeraj, op. nov.) smo se srečali z vsemi zveznimi sindikati. Odločili smo, da se sestanemo prihodnji teden z namenom poglobljene razprave. V tem duhu je navsezadnje tudi nastal seminar, ki ga je občinska uprava priredila prejšnji teden. V luči reforme stanovanjske politike, ki jo pripravlja Dežela FJK, se namreč občinska uprava že pogovarja z deželno vlado in drugimi dejavniki, med katerimi so tudi sindikalne organizacije. Seminar v dvorani občinskega sveta pa smo priredili z namenom, da se s tem perečim vprašanjem seznani javnost in omogoči širšo razpravo o deželni reformi. Cgil je potožil, da niste povabili sindikatov. Sindikalisti so bili povabljeni in so tudi sedeli v prvi vrsti. Do nesporazuma je po vsej verjetnosti prišlo, ker niso prišli do besede. To pa je bilo odvisno od časa, saj je imela deželna odbornica za prostorsko načrtovanje in javna dela Mariagrazia San-toro še druge dolžnosti in je morala kmalu zapustiti srečanje. Sindikati bi se lahko bili vsekakor oglasili pred njenim odhodom, a tega niso storili. Naj poudarim, da smo vsekakor vselej podpirali sodelovanje s sindikati, po tej poti pa nameravamo tudi nadaljevati. Z njimi smo se namreč že mnogo krat sestali, nekatera izhodišča seminarja pa so bila sad prav teh srečanj. stara mitnica Dvojni uspeh prikupne goljufice Goljufica je v prejšnjih dneh v Trstu ogoljufala dva para priletnih oseb. V obeh primerih se je približno štirideset let stara, prikupna rjavolaska (visoka približno 170 centimetrov) na območju Trga Stare mitnice približala paru ter ga nagovorila, naposled pa tudi izvedela za naslov bivališča. Približno uro kasneje je priletne v bližini njihovih stanovanj približal okrog štirideset let star moški, ki je žrtvam v italijanskem jeziku sporočil, da so jim iz žepa padli ključi. Priletne osebe so se v obeh primerih kljub začudenju zahvalile in se napotile domov, kjer pa jih je čakalo neprijetno presenečenje. Neznanci so vlomili v stanovanji ter odnesli denar in nakit. Priletne osebe so vlom in tatvino prijavile policistom tržaške kvesture, ki so takoj uvedli preiskavo. Kvestura opozarja občane, naj ne zaupajo neznancem, predvsem pa naj z njimi ne delijo pomembnih osebnih informacij. Danes ob 15. uri bo srečanje na to temo v občinskem uradu na Opčinah, 15. aprila pa na Proseku. Kako ocenjujete predlog sindikata, da se delovno omizje razširi tudi na zasebnike oziroma na gradbince? To je pozitivna zamisel. Potrebno je sodelovati in poiskati skupno stališče za rešitev problema pomanjkanja stanovanj na Tržaškem, ki ne sme imeti političnega ali drugih predznakov. Prihodnje srečanje, ki se ga bosta udeležila tudi tržaška občinska odbornika Roberto Treu in Laura Fa-mulari, bo tudi podlaga za sestavo dokumenta, v katerem bomo upoštevali stališča in predloge sindikatov. Ta dokument bomo skupaj z drugimi posredovali deželni odbornici. Tržaški občinski svet je na ponedeljkovi seji pozno ponoči soglasno sprejel nov pravilnik za zunanjo opremo tržaških lokalov, ki je v preteklosti povzročil mnogo polemik. Kakšne so glavne novosti? Na podlagi sporazuma, ki sta ga sklenili Dežela FJK in ministrstvo za kulturne Elena Marchigiani dobrine, ne bo več potrebno dogovarjanje z deželnim spomeniškim in krajinskim varstvom oziroma deželnim nadzorništvom. Lastniki lokalov bodo lahko brez večjih težav opremili lokale s stoli, cvetličnimi lonci itd. in bo ves postopek olajšan. Kako pa poteka postopek za odobritev prometnega načrta? Zaprtje Ul. Mazzini za promet konec tedna je postalo že stalnica. Glede Ul. Mazzini in Ul. Imbriani bo prihodnji teden sestanek z županom Robertom Cosolinijem ter predstavniki pokrajinske uprave in prevoznega podjetja Trieste Trasporti. Namen srečanja je ugotoviti morebitne kritične točke in odločiti, ali so potrebne kakšne spremembe. Drugače se nadaljujejo dela za nove pešcone in za ureditev kolesarskih prog v Ul. Giu-lia in na nekaterih drugih območjih. Kako je ne nazadnje s postopkom za odobritev novega splošnega prostorskega načrta? Delamo na tem. Občinske komisije se bodo začele s tem ukvarjati v začetku junija. Ocenjujemo, da bo občinski svet odobril novi splošni prostorski načrt pred poletnim premorom. Aljoša Gašperlin Velikonočni koncerti Veliki teden in velikonočni prazniki so vedno priložnost, da lahko prisluhnemo zanimivim zborovskim koncertom. V cerkvi Blažene Device Rožnega venca v Trstu so sugestivne glasbene mojstrovine velikonočnega tridnevja veliko več kot snov za koncertno ponudbo. V tej cerkvi ohranjajo namreč predkoncilske obrede, stalna glasbena kapela cerkve (ki velja za eno najboljših tržaških pevskih skupin), ki jo vodi Elia Macri, pa izvaja renesančne in baročne skladbe v liturgičnem kontekstu, za katerega so nastale. Udeleženci večernih obredov bodo od 1. do 3. aprila, vsak dan s pri-četkom ob 21.uri, imeli priložnost doživljati tako imenovani nočni obred, med katerim bodo pevci izvajali reponzorije Tenebrae Tomasa Luisa de Victorie in Gesualda da Venose. Med obredom polifonski deli alternirajo z berili in psalmi v izvedbi zbora duhovnikov. Cerkev je razsvetljena s svečami, ki jih duhovniki, postopoma ugašajo. Na koncu pa se v popolni temi oglasi že vatikanski biser, Miserere Gregoria Allegri-ja. Cerkev se nahaja na Starem trgu sredi nekdanje židovske četrti za Borznim trgom. Dogodki spadajo v program deželne velikonočne mreže Paschalia združenja Usci. ROP Od aidsa in DNK do demence Od danes do 13. maja v Muzeju Revoltella šest srečanj o aktualnih znanstvenih tematikah v organizaciji centra ICGEB in Občine Trst Po uspehu izpred dveh let se v Trst vrača pobuda Science & the City, s katero želijo širši javnosti približati znanstvene tematike na dostopen način, prvo srečanje pa bo že danes ob 18. uri v avditoriju Muzeja Revoltella, kjer bosta Umberto Tirelli iz onkološkega centra v Avianu in direktor Mednarodnega centra za genski inženiring in biotehnologije (ICGEB) iz Trsta Mauro Giacca govorila o novostih na področju boja proti aidsu. Pobudo Science & the City 2 prireja center ICGEB v sodelovanju z Občino Trst in tržaškim italijanskim dnevnikom IlPiccolo, finančno pa sta jo podprla Dežela Furlanija Julijska krajina in Rotary Club Trieste Nord. Kot so na včerajšnji tiskovni konferenci na tržaškem županstvu dejali direktor centra ICGEB Giacca, tržaški občinski odbornik za kulturo Paolo Tassinari, deželni svetnik Franco Code-ga in predsednik rotary kluba Trieste Nord Piercipriano Rollo, je cilj pobude Pobudo so predstavili včeraj na tržaškem županstvu fotodamj@n krepiti sodelovanje med Občino Trst in znanstvenimi ustanovami, ki delujejo na tržaškem ozemlju, predvsem pa širiti znanost med občani, pravzaprav skrbeti za nekakšno stalno znanstveno izobraževanje, ki bi prispevalo k rasti skupnosti. Program letošnje manifestacije obsega šest srečanj, ki bodo v Muzeju Revoltella vedno ob 18. uri, trajala pa bodo eno uro. Vsakič bosta prisotna dva predavatelja, ki bosta uvodoma spregovorila vsak po deset minut, zatem po sledila razprava. Po današnjem srečanju o aid-su bo naslednje srečanje 8. aprila, ko bo govor o možnostih podaljševanja življenja in ohranjanja večne mladosti, o čemer bosta govorila Gabriella Marcon z Univerze v Vidmu in Francesco Loffredo iz centra ICGEB, medtem ko bo 22. aprila govor o zanesljivosti uporabe DNK v sodni medicini, o tem pa bosta govorila tožilec Federico Frezza in Paolo Fattorini z Univerze v Trstu. 29. aprila bosta Paolo Bianco z rimske univerze La Sapienza in Serena Zacchigna iz centra ICGEB govorila o izvornih celicah, medtem ko bosta 7. maja Alessandro Padovani z Univerze v Brescii in Emanuele Buratti iz centra ICGEB govorila o demenci in Alz-heimerjevi bolezni. Zadnje srečanje bo 13. maja bo zopet govor o DNK, gosta pa bosta biolog in znanstveni novinar Sergio Pi-stoi in Paolo Gasparini iz raziskovalnega centra tržaške otroške bolnišnice Burlo Garofolo. (iž) črni kal - 33-letnega Tržačana rešili policisti in gasilci Grozil s skokom z viadukta Odvedli so ga na prisilno hospitalizacijo v psihiatrično bolnišnico v Idrijo - Cesta je bila do 23. ure zaprta za promet Zaradi poskusa samomora je bila v ponedeljek do približno 23. ure zaprta primorska avtocesta v smeri proti Kopru na območju Črnega Kala. Policisti in gasilci so tam posredovali v primeru 33-letnega italijanskega državljana iz Trsta, ki je na številko 113 sporočil, da bo skočil z mostu. Moškega so na koncu rešili, bil je nepoškodovan, a so ga prisilno hospitalizirali v psihiatrični bolnišnici v Idriji. Koprska policijska uprava je sporočila, da je v ponedeljek ob 19.50 na številko 113 poklical neznanec in v italijanskem jeziku dejal, da bo skočil z mostu. Že v pogovoru z njim je policist ugotovil, da gre najverjetneje za 33-letnega Tržačana, ki so mu policisti v nedeljo zaradi kršitev javnega reda in miru izdali plačilni nalog v višini 625 evrov, z možnostjo polovičnega plačila. Ker globe ni plačal, so mu začasno odvzeli osebno izkaznico ter prometno in vozniško dovoljenje. Policisti so po prejemu klica sprožili iskalno akcijo in kmalu pod viaduktom avtoceste v Črnem Kalu našli osebni avtomobil. Moškega so ob 21.20 opazili na zunanji strani viadukta. Ko so pristopili do njega, je zagrozil, da bo skočil v globino. Nato je med hojo po zunanji strani vetrolova zaradi oprijema potisnil roko skozi vetrolov vse do komolca, kar so izkoristili policisti in ga prijeli za roko. Gasilci so ga privezali za ograjo, odstranili del protivetr-ne ograje in ga potegnili na varno. V postopku se je izkazalo, da gre res za omenjenega 33-letnega italijanskega državljana, ki se ni poškodoval. Zdravnik pa je v nadaljnjem postopku zdravnik zanj odredil prisilno hospita-lizacijo v psihiatrični ustanovi. Odpeljali so ga v Idrijo. Avtocestni viadukt pri Črnem Kalu arhiv 6 Sreda, 1. aprila 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / narodni dom - Srečanje v priredbi Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm Poklon Milku Matičetovemu in njegovi ljubezni do Rezije Življenje in delo etnologa akademika Milka Matičetovega sta bila v središču včerajšnjega srečanja v Narodnem domu, kjer so pisatelj Boris Pahor, etnolog in jezikoslovec Roberto Dapit, etno-muzikolog Julijan Strajnar, prof. Jožica Malešič, rezijanska pesnica Silvana Paletti in predsednica kulturnega društva Ro-zajanski dum Luigia Negro zbranim slušateljem razkrili marsikatero skrivnost o najbolj znanem raziskovalcu Rezije. Odlično obiskano srečanje je organiziralo Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm, ki je želelo počastiti spomin na vztrajnega in zagnanega ustvarjalca. Uvodno besedo je prevzela prof. Marija Pirjevec, ki je opozorila, zakaj je bil Matičetov tako navezan na Rezijo. Po pripovedovanju govornice je akademik v tej dolini odkril posebno estetsko moč, ki je značilna za tamkajšnje pripovedke in zgodbe. Okroglo mizo o Milku Matičetovem je nato povezovala prof. Loredana Umek, ki je na kratko predstavila posebnost njegovega raziskovanja. Raziskoval je namreč celotni slovenski etnični prostor, pri čemer se je najbolj intenzivno posvečal obrobnim pokrajinam, poleg Rezije tudi Posočju, slovenski Istri in Krasu. Več o raziskovanju Rezije je povedal jezikoslovec in etnolog Roberto Dapit, ki se je spomnil svojega prvega srečanja z bodočim mentorjem in prijateljem. Izpostavil je nekaj utrinkov iz Ma-tičetovega obsežnega opusa, ki obsega zbiranje in raziskovanje slovenskega ljudskega izročila, še posebej ljudskega pripovedništva. Kot je spomnil, je Matičetov v Reziji zbral več kot 3000 pravljic, in dodal, pol milijona evrov za cestišče pri Lazaretu V noči med 14. in 15. oktobrom lani so močne padavine povzročile več usadov ob pokrajinski cesti 14, na območju Lazareta, kjer je domačinka celo izgubila življenje. Deželna civilna zaščita je zdaj namenila 500 tisoč evrov Občini Milje, ki bo s tem denarjem zavarovala cestišče na prizadetem ozemlju. Občinski odbornik Marco Fi-nocchiaro je izrazil zadovoljstvo in se zahvalil deželni civilni zaščiti, spomnil je tudi na sredstva, ki jih je v ta namen dodelila sama občinska uprava. Na pobudo občinske uprave bodo na omenjenem območju odstranili nevarna drevesa in drugo rastlinje in uredili žlebove ter nov odtočni kanal, poleg tega pa bodo popravili poplavljeni sedež finančne straže pri Sv. Roku. Severna liga v Miljah s svojim kandidatom Pokrajinski tajnik Severne lige Pierpaolo Roberti, ki bo kandidiral za tržaškega župana, pripravlja tudi naskok na miljsko občino. Ime županskega kandidata bo razkril v kratkem, potrdil pa je, da gre Severna liga svojo pot in »se posveča samo idejam, medtem ko si drugi delijo stolčke«. Danes na Opčinah srečanje o goljufijah Na sedežu rajonskega sveta na Opčinah bo danes ob 15. uri srečanje s priletnimi občani na temo goljufij. Sodelujeta policija in Občina Trst ob podpori Dežele FJK. Srečanje v Narodnem domu je privabilo veliko množico fotodamj@n da je bila posebnost njegovega raziskovanja terensko delo. V nasprotju s »kabinetnimi znanstveniki« je namreč gradivo za svoja znanstvena dela pridobival med ljudmi in ustvarjalci. Govornik je omenil, da se je Matičetov med svojimi obiski Rezije učil narečja Rezijanov, ob tem pa izpostavil dve knjigi; med slovenskimi otroki zelo priljubljeno Zverinice iz Rezije in Rožice iz Rezi-je.Po Dapitovi oceni je več generacij slovenskih otrok pod vplivom zverinic dobilo poseben odnos do Rezije, do te na trenutke preveč mitizirane deželice, ki naj bi jo med letoma 1991 in 2013 obiskalo kar 80 tisoč kulturnih turistov. Zasluge za to ima Milko Matičetov s svojimi Zverinicami iz Rezije,je pripomnil prof. Dapit. Svoje prijateljevanje z Milkom Mati-četovim je predstavil pisatelj Boris Pahor, ki je dejal, da je njega in Milka združevala predvsem ljubezen do slovenstva. Etno-muzikolog Julijan Strajnar je opisal njuno skupno raziskovanje Rezije, ki je Milka tako zaznamovalo, da so mu na smrtni postelji prijatelji zaigrali rezijansko skladbo. Strajnar se je spomnil tudi potresa iz leta 1976, ki je prizadel tudi Rezijo. Kot je dejal, se je Milko Matičetov takrat obrnil na dsi - Duhovna misel v velikonočnem tednu Dr. Jože Bajzek: Če ni vstajenja, smo le pepel v vetru »Kdo nam lahko da upanje za prihodnost? Lahko to stori politika, gospodarstvo ali filozofija? To nam lahko nudi le, kdor ve, kaj je ljubezen: Kristus. Ljubezen zahteva večnost. Vstajenje je zelo pomembno in istočasno tudi osebno. Ali z drugimi besedami: kaj me zanima večnost, če mene ni? Kristus nam zagotavlja, da nismo ničesar izgubili, kajti v večnosti bo vse prenovljeno.« V tem tednu se pripravljamo na najpomembnejši krščanski praznik, vstajenje. Tako imajo v Društvu slovenskih izobražencev že ustaljeno navado, da povabijo medse predavatelja za duhovno misel. Tokrat je bila slednja zaupana profesorju, ki je trideset let, do upokojitve, predaval sociologijo na sa-lezijanski univerzi v Rimu. Leta 1969, v obdobju študentskih gibanj, ki so se razvila tudi v teologiji, je bil posvečen v duhovnika. Eden izmed vodilnih nemških teologov je bil Bultmann, ki je sodelo- val tudi s Heideggerjem. Znan je predvsem po demitizaciji. Takrat so se učili več teorije kot Svetega pisma, je dejal. Dr. Jože Bajzek se je v Peterlinovi dvorani osredotočil na tri pomembne smernice, ki naj bi bile kažipot krščanskega življenja: vstajenje je zgodovinsko dejstvo, vstajenje je ključ za razumevanje celotnega Svetega pisma, vstajenje je največja moč človeštva in največje upanje, ki ga lahko ima za prihodnost. Vstajenja ne moremo otipati in videti, a je obrazloženo v evangeliju po Luku, v 24. poglavju, ko govori o štirih temeljih. Ko se Jezus prvič prikaže svojim učencem, mu ne verjamejo, a jih konkretno nagovori, naj ga potipajo. Dejstvo je, da so prazen grob našle žene, ki niso takrat imele nobene besede in niso smele niti pričati pred sodnikom. Če bi nekdo hotel ustvariti mit o Jezusu, bi morali prazen grob najti možje, saj ženam bi ne verjeli. Tretjič so navedena Včeraj danes Danes, SREDA, 1. aprila 2015 HUGO Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob 19.32 - Dolžina dneva 12.47 - Luna vzide ob 16.47 in zatone ob 5.45. Jutri, ČETRTEK, 2. aprila 2015 FRANC VREME VČERAJ: temperatura zraka 13 stopinj C, zračni tlak 1007,4 mb ustaljen, vlaga 79-odstotna, veter 2 km na uro severnik, nebo jasno ali rahlo po-oblačeno, morje mirno, temperatura morja 11,8 stopinje C. [13 Lekarne oblasti v Ljubljani in jih prosil, naj pristopijo na pomoč. Prof. Jožica Malešič je spregovorila kot sovaščanka iz Koprive na Krasu, kjer je Matičetov poznal zgodovino prav vsake družine. Lepe spomine na Matiče-tovega ima tudi rezijanska pesnica Silvana Paletti, ki je prebrala eno pesem v rezijan-ščini, ki jo je posvetila Milku Matičetove-mu. Predsednico kulturnega društva Ro-zajanski dum Luigio Negro pa je Milko Ma-tičetov lepo presenetil, ko jo je konec sedemdesetih let nagovoril v narečju njene vasi. Po njegovi zaslugi je predsednica društva začela ceniti kulturno bogastvo Rezije ... (sč) Do nedelje, 5. aprila 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Korzo Italija 14 - 040 631661, Oširek Vardabasso 1 - 040 766643, Žavlje - Ul. Flavia di Aqulinia 39/C - 040 232253, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Korzo Italija 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Giulia 1, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 - 040 635368. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. prej do novice www.primorski.eu1 Loterija 31. marca 2015 Na ponedeljkovem predavanju v Peterlinovi dvorani fotodamj@n konkretna imena. Apostol Luka je dokumentiral, da so prazen grob našle žene z Marijo Magdaleno na čelu. In kot zadnjič, najbolj pomembna stvar pri vstajenju je ta, da so Jezusa počastili in se mu poklonili kot Bogu, česar Judje bi ne storili. Vstajenje je ključ za razumevanje celotnega Svetega pisma. Pri tem je dr. Bajzek spomnil na učenca, ki sta šla na pot v Emavs in se jima je Jezus pridružil ter jima začel razlagati pisma. Šele pri lomljenju kruha sta ga spoznala, a ga ni bilo več med njima. Preko osebnega razmišljanja in branja odlomkov iz Svetega pisma, je predavatelj podčrtal, da se na križu srečata odrešenje in odpuščanje. Vera v vstalega je temeljna, saj brez slednjega so to le pravljice. Če ni vstajenja, smo le pepel v vetru. Kristus pa nam pravi, da ljubezen ne more umreti, ker smrt nima zadnje besede (met). Bari 9 1 43 79 28 Cagliari 58 54 46 38 74 Firence 32 20 56 68 26 Genova 14 51 31 66 65 Milan 29 53 62 45 23 Neapelj 14 41 71 69 25 Palermo 20 73 18 66 60 Rim 86 64 78 36 84 Turin 89 60 22 42 33 Benetke 86 88 36 65 15 Nazionale 8 71 61 16 50 Super Enalotto Št. 39 3 15 23 33 46 78 jolly 54 Nagradni sklad 5.233.618,48 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 8 dobitnikov s 5 točkami 23.872,45 € 768 dobitnikov s 4 točkami 253,57 € 27.905 dobitnikov s 3 točkami 13,82 € Superstar Brez dobitnika s 5 točkami --€ 6 dobitnikov s 4 točkami 25.357,00 € 151 dobitnikov s 3 točkami 1.382,00 € 1.958 dobitnikov z 2 točkama 100,00€ 12.337 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 25.067dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 5 / TRST Sreda, 1. aprila 2015 7 rodilse je QWatezM nALEnu PRincu voščino veliko sonta Dni. mm ivahi. očkudeahu lil sestrici isabel pa iskrene čestitke mm noči LionoTi z Repha in nonoTi iz zum 31. marca se je Malina rodila, Evo in Cristiana neznansko razveselila. Noel nestrpno že čaka doma, da sestrici zvrhan koš poljubčkov da. Čimveč brezskrbnih trenutkov in nepozabnih občutkov, mirnih uspavank in srečnih dni, povečani družini iz Bazovice in Mačkolj voščimo vsi! ¿1 Čestitke [H Osmice Nova pomlad se zbudila je spet in malega MARTINA prinesla je na svet. V Repen bom takoj skočila in z družinico Furlan se veselila. Posebno pa z malo Isabel, ki bratca je dobila. Bisnona Klara iz Gropade. Dobrodošel mali MARTIN! Osrečil si sestrico Isabel, mamico Ivano, očka Deana in vseh nas. Srečni družinici iskreno čestitamo. Bisnona Marija, teta Vilma, sestrične Katja in Martina z družinami. Dobrodošel zlati MARTIN. Pokukal si končno, mamico Ivano, očeta Deana in sestrico Isabel si razočaral. Naj ti bo to samo začetek nove življenjske dogodivščine z zlato družino. Veliko zdravja, sreče, ljubezni, ti želijo stric Peter, teta Cristina in sestrična Asia. Ivana in Dean bosta MARTINA pestovala in Isabel se bo z njim igrala. Staršema čestitamo in Martinu želimo obilo zdravih in srečnih dni. Stric Dario, Tiziana in Tessa. Naši Isabel se je pridružil bra-tecMARTIN. Povečani družinipoši-ljamo iskrene čestitke posute z najlepšimi željami. Vsi iz vrtca Anton Fakin na Colu. Mala Isabel je velika sestrica postala, ker sta ji mamica Ivana in tata Dean »šorprežo« dala. Želimo Vam vse naj in veliko prespanih noči! Dobrodošel MARTIN. Devan, Taj-da, Kajla ter Jernej, Petra in Sanja. Čestitamo mamici Petri in tat-ku Danijelu ob rojstvu malega BORUTA. Želimo jim veliko lepih in veselih trenutkov z novorojenčkom! De-van, Tajda in Kajla ter Jernej, Petra in Sanja. Čestitamo Dr. Inž. DANIJELU SIMONETTIGU za dosežen cilj! Družina Goruppi. 9 Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU vabi na ogled zgodovinske razstave o I. svetovni vojni, ki jo je pripravila prof. Branka Sulčič, do danes, 1. aprila, v času rednega pouka v Kettejevi dvorani na sedežu šole, Ul. L.Frausin 12. ZAKLJUČNI NASTOP 15. Glasbene revije Sv. Ciril in Metod se bo odvijal danes, 1. aprila, ob 16. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Vstop prost, toplo vabljeni! NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo v soboto, 4. aprila, uradi zaprti. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel.: 339-2019144. JADRAN je odprl osmico, Ricmanje št. 175. Tel.: 040-820223. JOŽKO COLJA je odprl osmico v Sa-matorci št. 21. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-229326 ali 347-4781748. OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni. Tel. 040-327104. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. V LONJERJU št. 255 ima odprto osmico Damjan Glavina. Tel.: 3488435444. H Mali oglasi IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja, in poslovne prostore ter popravljam pohištvo. Tel. št.: 3402719034. IŠČEM DELO kot pomočnica starejšim ali bolnim osebam. Imam 10 let izkušnje. Tel. št. 00386-31354244. PRODAJAM KRAŠKO HIŠO delno prenovljeno v Saležu, 140 kv. m. (z dvoriščem približno 180 kv. m.). Tel. št. 340-6489007 ali 393-5055216. PRODAM AVTO VW polo 1200, letnik 2004, v zelo dobrem stanju. Tel. št.: 340-5693294 (po 17. uri). PRODAM HIŠO z vrtom v Prebenegu. Tel. št.: 331-7114399. PRODAM trisobno panoramsko stanovanje z razgledom na morje, predel Revoltella, komercialnih 97 kv. m., parkirno mesto v garaži, dvigalo, solastniški vrt. Tel. št.: 331-5695311. PRODAM vso opremo za trgatev. Tel. št.: 331-7114399. PRODAM zračni kompresor 2 hp, s priključnimi dodatki. Tel. št.: 040214218. U Kino 21.20 »French Connection«; 16.40, 19.10, 21.40 »Insurgent«; 16.35 »Focus - Niente e come sembra«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 20.15 »Ascesa e caduta della citta di Maha-gonny«; Dvorana 2: 17.10 »Ceneren-tola«; 19.45, 22.10 »Fast & Furious 7«; ; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.10 »La fa-miglia Belier«; Dvorana 4: 17.30, 22.10 »L'ultimo lupo«; 19.50 »Latin Lover«; Dvorana 5: 16.40, 18.20 »Home - A casa«; 20.15, 22.00 »Ho ucci-so Napoleone«. S Izleti KRU.T obvešča, da sta se sprostili dve mesti za velikonočno potovanje v Beograd, Šumadijo in Novi Sad, od 3. do 6. aprila. Informacije na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SPDT prireja na velikonočni ponedeljek, 6. aprila, tradicionalni, tokrat avtobusni, Pomladanski izlet. Cilj izleta so Mengore: vzpetina, ki se dviguje med Mostom na Soči, Volčami in Tolminom. Tura je nezahtevna, primerna za vse. Predvidene so 3 ure zložne hoje. Vpisovanje do četrtka, 2. aprila, na tel. št. 040-413025. OBČINA DOLINA, za ovrednotenje Naravnega Rezervata doline Glinšči-ce, organizira prvi brezplačni vodeni izlet ciklusa »Pomlad v dolini Glin-ščice« v ponedeljek, 6. aprila. Izlet izven najbolj znanih poti doline Glin-ščice, med Peskom in Gročano in z vzponom na Goli (621 m) za odrasle in družine (otroci od 8. leta starosti). Štart ob 10.00 iz Gročane (pri tabli na začetku vasi). Za info in prijave in-fo@riservavalrosandra-glinscica.it ali na tel. št. 040-8329237 (pon. - pet. 9.00-13.00). Ü3 Obvestila AMBASCIATORI - 16.40 »Cenerento-la«; 19.50, 22.10 »Fast & Furious 7«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La fa-miglia Belier«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.15 »Dancing with Maria«; 19.00 »Striplife - Gaza in a Day«; 17.15, 21.30 »Onde Road«. FELLINI - 16.15, 18.10, 20.00, 21.50 »Una nuova amica«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.00, 20.00 »Suite francese«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Latin Lover«. GIOTTO MULTISALA 3 - 22.20 »Ver-gine giurata«; 16.15, 20.15 »L'altra Heimat - Cronaca di un sogno«. KOPER - PLANET TUŠ 16.20 »Bacek Jon film«; 15.00, 17.00 »Domov«; 16.00, 18.00 »Domov 3D«; 15.10, 17.40 »Eksotični hotel Marigold 2«; 20.30 »Hitri in drzni 7«; 16.30, 19.50 »Pepelka«; 20.10 »Petdeset odtenkov sive«; 17.20 »Postali bomo prvaki sveta«; 15.30 »Sedmi palček«; 19.00, 21.00 »Sosedov fant«; 18.10, 21.10 »Strelec: Krvava pogodba«; 18.45, 20.30 »Trilogija Razcepljeni: Neupogljivi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.40, 18.50, 21.00, 22.00 »L'ultimo lupo«; Dvorana 2: 16.40, 18.15 »Home - A casa«; 18.50, 20.00, 21.10 »Cenerentola«; Dvorana 3: 16.30, 21.30 »Insurgent«; 16.30, 18.45 »French Connection«; Dvorana 4: 16.30, 18.10, 20.30, 22.15 »Ho ucciso Napoleone«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 19.00, 21.45 »Fast & Furious 7«; 20.15 »Ascesa e caduta della citta di Mahagonny«; 16.30, 19.00 »Cenerentola«; 16.40, 18.50 »Home - A casa«; 16.35, 19.05, 21.35 »La famiglia Belier«; 16.30, 21.30 »L'ultimo lupo«; 16.30, 18.25, 21.10 »Ho ucciso Napoleone«; 18.40, SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR prireja prihodnje srečanje filatelistov danes, 1. aprila, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20. SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo potekalo prvo srečanje Terapevtskega plesa brez forme v četrtek, 2. aprila, od 17. do 18. ure. Tečaj, ki ga vodi Mateja Šajna, se bo nadaljeval še v aprilu in maju v Kulturnem domu v Na-brežini. Zaželene predhodne prijave na tel. 349-6483822 (Mileva). CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA v sodelovanju z občino Devin Nabrežina organizira brezplačno velikonočno delavnico cake designa za osnovnošolce v soboto, 4. aprila, ob 10.00 v Nabrežini. Število mest je omejeno. Prijave na center.harmoni-ja@gmail.com. SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE vabi slovenske vernike v mestu v soboto, 4. aprila, v kapelo Marijinega doma (Ul. Risorta 3) na evharistično bogoslužje velikonočne vigilije. Sodelujejo skavti SZSO in zbor ZCPZ. Začetek ob 19. uri. NA OPENSKEM STRELIŠČU, pred spomenikom 72 talcem, bo v nedeljo, 5. aprila, ob 15. uri spominska svečanost, ki jo prirejajo združenja VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA. Govorili bodo pisatelji Marko Sosič, Giacomo Scotti in Milan Rajovac. Sodeluje harmonikarica Neva Kranjec. OBČINA ZGONIK vabi na ogled izvlečka razstave o prvi svetovni vojni »Ermada 1914: Voci di guerra in tempo di pace« (Bojni glasovi v mirovnem času) s slikami o razdejanju kraških in goriških vaseh, ki jo je financirala Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina. Slike bodo na ogled do 6. aprila v urnikih obratovanja občinskih uradov. ZADRUGA NAŠ KRAS sklicuje redni občni zbor v sredo, 8. aprila, ob 8.00 v prvem sklicu in v četrtek, 9. aprila, ob 19.00 v drugem sklicu v prostorih Kraške hiše v Repnu. Vabljeni! OBRAZNA JOGA - SKD Slavko Škam-perle vabi na predstavitev tečaja obrazne joge, na Stadion 1. maja, v četr- tek, 9. aprila, ob 19. uri. Info in prijave na tel. št. 347-0335969 (Petra Mi-klus). SKD RDEČA ZVEZDA vabi članice in člane, da se udeležijo rednega letnega občnega zbora, ki bo v četrtek, 9. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih v Saležu. Ob tej priliki bo mogoče poravnati članarino za tekoče leto. »PREDAVANJE O TEMI, O KATERI NOČETE SLIŠATI« bo v petek, 10. aprila, ob 18.00, ko bo psihologinja dr. Tanja Repič Slanič, zakonska in družinska terapevtka iz Ljubljane, predavala o temi spolnega nasilja nad mladoletnimi. Srečanje z njo - namenjeno predvsem mladim, staršem in vzgojiteljem - bo v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti, 3 (1. nadstropje). Vabljeni! Prirejata SZSO in MOSP. ZSKD sklicuje 49. redni občni zbor, ki bo v petek, 10. aprila, ob 9. uri v prvem sklicu na sedežu ZSKD, Ul. S.Francesco 20 v Trstu in v soboto, 11. aprila, ob 10. uri v drugem sklicu v Kulturnem domu Jožefa Češčuta - KD Sovodnje, Prvomajska ul. 73. KLINIČNA SOMATIKA - SKD Igo Gruden obvešča, da bo v soboto, 11. aprila, z začetkom ob 15. uri potekala v društvenih prostorih v Nabrežini 4-urna delavnica, ki jo bo vodil fiziote-rapevt Aleš Ernst. Info in vpis na tel. 349-6483822 (Mileva). SKD VIGRED organizira, v primeru zadostnega števila vpisanih, tečaj risanja za srednješolce in odrasle z akademsko slikarko Katerino Kalc, ki bo potekal v Štalci v Šempolaju. Prijave in info na tel. 380-3584580, tajni-stvo@skdvigred.org. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja praznik pokušnje domačega kruha in vina v soboto, 18. aprila, od 20. ure dalje. Vzorce belega in rdečega vina, ki jih bo strokovna komisija ocenila naj pridelovalci oddajo v društvu v ponedeljek, 13. in torek, 14. aprila, od 18. do 20. ure. Prva tri uvrščena vina vsake sorte prejmejo pokal in diplomo strokovne komisije. Prisotni na prazniku bodo ocenili prve štiri vsake sorte in jih nagradili s kolajno. Info na tel. 349-4599458; 040-411635. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA prireja tečaj obrazne joge (5 srečanj) ob sobotah, od 18. aprila, od 10.00 do 11.30. Vpisi do torka, 14. aprila. Omejeno število mest. Info in prijave na center.harmonija@gmail.com. MAŠA V ITISU (Ul. Pascoli 31) ob prazniku Velike noči s srečanjem z gosti bo v sredo, 15. aprila, ob 16.30 (ob 16.10 molitev rožnega venca). Sv. mašo s podelitvijo bolniškega mazi-ljenja bo daroval p. Rafko Ropret. Sodeluje slovensko občestvo župnije sv. Vincencija. Področni svet slovenskih vernikov s Trsta in Milj toplo vabi k udeležbi. DRŽAVNA PROSTOVOLJNA CIVILNA SLUŽBA - ZSKD sporoča članom in mladim med 18. in 28. letom, da lahko kandidirajo za prostovoljno državno civilno službo preko ZSKD in neprofitnega združenja ARCI Ser-vizio civile. Predvideno je zakonsko določeno nadomestilo za prostovoljno delo v trajanju 12 mesecev. Na voljo je 6 mest. Rok prijave do četrtka, 16. aprila, do 14.00. Info na sedežu ZSKD, Ul. S.Francesco 20 (II. nadstr.), tel. 040-635626, trst@zskd.eu, www.zskd.eu ali na ARCI Servizio civile, Ul. F.Severo 31, tel. 040-761683. SKD S. ŠKAMPERLE vljudno vabi članice in člane na redni občni zbor v četrtek, 16. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v društveno dvoranico na Stadionu 1. maj (Vrdelska c. 7). SSO obvešča, da bo redni občni zbor v petek, 17. aprila, ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira julija in avgusta poletni center pri morju v Grljanu (v slučaju slabega vremena bodo aktivnosti na sedežu združenja). Plavanje s potapljači v bazenu in v morju, la- boratoriji in številne aktivnosti bodo razdeljene glede na starostno stopnjo in bodo namenjene otrokom od 3 do 14 let. Info in prijave na center.har-monija@gmail.com. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in zadruga »La Quercia« obveščajo, da bo lu-doteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16.00 do 18.00 in v sobotah od 10.00 do 12.00. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Za mesec april je predvidena delavnica: Pomlad je - ustvarjamo z naravnimi elementi. Za informacije tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8.00 do 13.00. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine in so dali v najem stanovanje, ki je bilo pred tem neoddano, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon (2. stavek 6. člena DZ/6/2003). Prošnja do 4. maja, ob 12. uri izključno na obrazcu na www.comune.duino-aurisi-na.ts.it - news in na sedežu Socialne službe (Sesljan, Naselje Sv. Mavra 124), po predhodnem tel. dogovoru na št. 040-2017390. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je bil odobren razpis za izplačilo subvencije najemnine za l. 2014 za javne ali zasebne stanovanjske enote, razen subvencioniranih stanovanj (11. čl. zakona št. 431/1998 in 6. čl. DZ št. 6/2003). Vloge morajo biti izpolnjene do 4. maja, ob 12. uri z uporabo ustreznega obrazca na www.comu-ne.duino-aurisina.ts.it - news ali na sedežu Socialne službe Občine Devin Nabrežina (Naselje Sv. Mavra 124), po predhodnem tel. dogovoru na št. 040-2017390. 0 Prireditve FOTOVIDEO TRST80 vabi na ogled fotografske razstave »Kraški pust na Opči-nah« v piceriji nasproti cerkve na Opči-nah. Razstava bo na ogled do 2. aprila. SKUPINA 35-55 - SKD F. Prešeren prireja v četrtek, 9. aprila, ob 20.30 v društveni dvorani občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu predavanje »Rimljani na območju Bo-ljunca«. O tem zanimivem argumentu bosta spregovorila raziskovalec Stanko Flego in arheolog Matej Zupančič. Vabljeni. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na odprtje razstave akvarelov Sophie Vinci, maturantke umetnostnega liceja Nordio, z naslovom Navdih, ki bo v petek, 10. aprila, ob 18. uri v čitalnici knjižnice v Ul. sv. Frančiška 20. Predstavil jo bo Matej Susič. SKD LONJER - KATINARA obvešča, da je razstava »Lonjer, partizanska vas« na ogled do 30. aprila, ob sobotah in nedeljah, z izjemo velikonočne nedelje, od 16. do 18. ure v prostorih ŠKC v Lonjerju. SKUPINA 35-55 - SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar n'G'ri-ci na ogled fotografske razstave »Naše žene in dekleta nekoč«, ki je nastala ob 8. marcu. »DOMAČE VEDUTE« - razstava Majde Pertotti s Kontovela je na ogled na Opčinah, v gostilni nasproti cerkve, do 3. maja. Prispevki Namesto cvetja na grob dragemu Re-natu Pieriju daruje družina Grilanc iz Saleža 23 40,00 evrov za zgoniški cerkveni pevski zbor. Popravek: V spomin na Albino Dugu-lin vd. Vrabec darujeta Anica in Bruna Ciani 50,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na pok. Drago Kocjan darujeta Roza in Dino Lovriha 100,00 evrov za MoPZ Valentin Vodnik iz Doline. Namesto cvetja na grob drage Mare Ka-lan daruje Vera z Aljošo 50,00 evrov za Slovensko dobrodelno društvo. 8 Sreda, 1. aprila 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / spdt - 61. redni občni zbor Veliko pobud govori o uspehu in vitalnosti Več članov je prejelo priznanja Planinske zveze Slovenije Na 61. rednem občnem zboru planincev v Trstu je, ob številni udeležbi članov in gostov, prišlo do izraza bogato in pestro delovanje v letu 2014 in program dela za letošnje leto. Program zastavljenega dela požrtvovalni planinci izvajajo že od januarja. Že v natančnih poročilih predsednice Marinke Pertot, tajnice Sabrine Že-zlina , blagajničarke Patrizie Krevatin in gospodarja Franca Starca je bil izčrpno podan pregled delovanja. Temu pa so sledila še poročila odgovornih posameznih odsekov za mladino, smučanje, alpinizem, jamarstvo. Vsa ta poročila pa ne prikazujejo samo številčnost pobud. Suhoparne številke sicer govorijo o 27 izletih in pohodih, z udeležbo preko 1200 planin-cev/pohodnikov, 8 predavanjih z ekskurzijami, o razstavah, tečajih. Vse to z razpredeno mrežo stikov in sodelovanj, ki gredo od goriških planincev, Sloge,Grud-na, Devina, Cai in XXX Ottobre, preko sodelovanja z planinskimi organizacijami v Tolminu, Jesenicah, Benečiji, Celovcu, Sežani, Kopru, Ilirski Bistrici, vse do Reke in seveda z pobratenim Integralom iz Ljubljane. Ker vse to ne pade samo z dreves, so morali člani pripraviti, se dogovarjati, organizirati, tako da je sam izvršni odbor imel 25 sej, poleg sestankov posameznih odsekov. Ob vsem delovanju v preteklem letu velja nekatere pobude še poudariti. Lastno 110 obletnico društva so planinci proslavili delovno. Tako da so si prevzeli naporno a uspešno organizacijo 43. srečanja obmejnih planinskih društev z udeležbo preko 450 planincev. V sodelovanju z Slogo in Devinom soorgani-zirali pohod prijateljstva brez meja. Zelo dragoceno in hvalevredno je redno vsakoletno organiziranje planinske šole za otroke na Planini Jezero z udeležbo 30 otrok in 5 vodičev, kakor tudi že tradicionalni orientiring z udeležbo 500 šolarjev. Vsa poročila, navajanja podatkov, posamezni posegi so potekali v sproščenem prijateljskem vzdušju, konkretno in s kar hitrim planinskim tempom. Vmes pa je potekala stalnica, od uvodnega šopka rož - to so bile čestitke veselega zadoščenja vseh prisotnih za posebno priznanje - Bloudkovo plaketo - ki ga je prejela Marinka Pertot. Koliko potrpežljivega dela vseh članov je potrebno za uresničitev zastavljenih si ciljev, je bilo pudarjeno v utemeljitvah priznanj Planinske Zveze Slovenije . Ta priznanja so prejeli: zlati častni znak Kermec Angel; bronaste častne znake Bufon Jernej, Kovačič Walter, Soban Mauro, Znidarčič Gregor ; priznanje za zaključeno tranzvezalo je prejel Zvonko Vi- dal. Priznanja sta podelila predsednica MDO Maruška Lenarčič in predsednica SPDT Marinka Pertot. Razvejano dejavnost društva in širino stikov prikazujejo prisotnosti, pozdravi in čestitke predstavnikov PD Koper Darka Butinarja, PZS Maruške Lenarčič, PD Integral Toma Rusimoviča, planinskega odseka iz Reke Darka Mo-harja, SD Sloga Viktorja Stoparja, SPD Gorica Mitje Morguta, PD Tolmin Žarka Rovščka, PD Sežana Jožice, PD Hrpe-lje-Kozina Iztoka Čadeža in še posebej predsednika ZSŠDI Ivana Peterlina, ki je poudaril s kakšnim ponosom in zadoščenjem je prisostvoval podelitvi Bloud-kove plakete Pertotovi. Trenutki priznanj in pohval gredo hitro mimo. Delovanje za tekoče leto že redno poteka. Organizirati je treba načrtovanih 30 izletov, planinsko šolo, predavanja, posebno 12-dnevno potepanje po Črni Gori , vzpone, spuste v jame, tradicionalne pohode in, kot letošnjo novost, redna srečanja »drugače mladih«. Za dobro obveščanje o vseh pobudah je seveda že na razpolago tradicionalna letna zgibanka. Za sprotno obveščanje pa še spletna stran, rubrika v PD in razpoložljivost vseh posameznih odgovornih. Na občnem zboru, so bili izvoljeni Med nagrajevanjem zaslužnih članov na občnem zboru SPDT organi društva in nato porazdeljene odgovornosti. Porazdelitev funkcij Predsednik nadzornega odbora Peter Pavel Fachin, člani nadzornega odbora :Vojko Slavec, Angelo Kermec Izvršni odbor: PERTOT Marina - predsednica -odgovorna za predavanja SUHADOLC Peter - podpredsednik, markacijski odsek KREVATIN Patrizia - blagajni-čarka ZEZLINA Sabrina - tajnica STAREC Francesco - gospodar, izletništvo, družabnost, rekreacija PERTOT Igor - članarine STAREC Katja - mladinski odsek ŠTRAJN David - alpinistični odsek, odgovoren za spletno stran ZOBEC Dejan - jamarski odsek VIOLA Mirna -stiki z javnostjo, spletna stran, Facebook Kooptirani: Gregor Znidarčič in Jernej Šček za športno plezanje, Maksimiljan Kralj in Robert De-vetak za smučarski odsek, Paolo Raseni za skupino »drugače mladih«. novinarski krožek - Priznanje Lojze Abram: 50 let novinarstva »To je kot zlata poroka, a brez nobene fešte«. Dolgoletni novinar Primorskega dnevnika in slovenskih sporedov deželnega sedeža RAI Lojze Abram je hudomušno ocenil priznanje, ki ga je včeraj prejel na sedežu Novinarske zbornice v Trstu. Abrama smo namreč vprašali, kako se počuti po 50 letih novinarstva in po priznanju, ki ga je bil deležen. Novinarska zbornica podeli vsako leto priznanja novinarjem, ki so bili že toliko let vpisani na seznam novinarjev, naj bodo to publicisti ali poklicni novinarji. Na tržaškem sedežu Novinarske zbornice so ta priznanja podelili včeraj popoldne. Med tistimi, ki so dosegi visok jubilej, je bil tudi Abram. Srečanje je povezoval in vodil predsednik deželne Novinarske zbornice Cristiano Degano, ki je poudaril pomen novinarskega dela in čestital novinarjem, ki so se vpisali na seznam pred pol stoletja. Po končanem govoru je podelil Lojzetu Abramu in drugim kole- krut - Izlet v Vicenzo Lojze Abram gom priznanja. Abram se je tako kot ostali zahvalil Deganu in nato podal nekaj utrinkov iz svoje dolgoletne kariere. Spomnimo naj, da je Abramu, ki je bil med drugim več let tudi predsednik Slovenskega planinskega društva iz Trsta, pred nedavnim podelilo priznanje tudi združenje športnih novinarjev. Čestitamo! Med umetninami enkratno doživetje Izlet v Vicenzo, ki ga je pred kratkim priredil krožek Kru.t ob praznovanju 8. marca, smemo označiti kot prijetno, kulturno obarvano doživetje. Že samo sončno jutro je napovedovalo trebce - COS P. Tomažiča Z V« I • • V«|« učinkovito igro so si prislužili pokal in se uvrstili na 3. mesto V soboto, 14.3.2015, smo se učenci 4. In 5. razreda COŠ Pinka Tomažiča iz Trebč udeležili turnirja ŠKL Med dvema ognjema v Sežani. V treh starostnih skupinah je sodelovalo 24 ekip osnovnošolcev. V naši starostni skupini, 5. in 6. r, je sodelovalo 10 ekip. Učenci smo se med igro zelo potrudili. Uvrstili smo se na 3. mesto in si prislužili pokal. (Učenci 4. in 5. r COŠ P. Tomažič) lep dan, Vicenza pa je izletnike, ki so jo prvič obiskali, naravno presenetila s svojo razkošno arhitekturno zasnovo, ki dosega enega svojih viškov prav v Palladiovi baziliki. V njenih obsežnih prostorih je že nekaj časa na ogled razstava »Tutankamon, Caravaggio in Van Gogh - med večerom in nočjo«. Gre za edinstven umetniški prikaz trenutkov, ki gredo od sončnega zahoda do jutranje zarje. Uvodni del z egipčanskimi nagrobnimi skulpturami, postavljen pod zvezdnato nebo, pripoveduje starodavno zgodbo, polno strahov a obenem magično in poetično. Nadalje so predstavljena najpomembnejša dela nočnih atmosfer Giorgioneja, Caravaggia, Tiziana, El Greca, Rubensa ter Tintoretta. Tretji del zaobjema romantične nočne zvezdne krajine Turnerja, Corota, Milleta pa vse do Moneta, Pissarroja in Van Gogha. Razstava nato preide na Rembrandta z razkošnimi nabožnimi motivi in Piranesi-ja z grafikami neskončnih stopnišč in skoraj nadrealističnih prostorov. Peti del zarisuje 20. stoletje z najpomembnejšimi deli Hop-perja, Rothka, Bacona idr., zadnji pa je posvečen večernim in nočnim prizorom Cara-vaggia, Gauguina, Cezanna in Van Gogha. Popoldne je skupina sledila vodenemu ogledu Olimpijskega gledališča, ki ga je mojstrsko, a za tiste čase popolnoma inovativno zasnoval arhitekt Andrea Palladio, delo sta dokončala arhitektov sin in mojster Vincenzo Scamorzi. To prvo pokrito gledališče modernega časa je pravi arhitekturni biser. Izletniki so si bili edini, da je razstava lepa in bogata, da pa je bil obisk Palladia-novega gledališča nepričakovano čudovito doživetje. / ALPE-JADRAN Sreda, 1. aprila 2015 9 ljubljana - Ali se Sloveniji obeta vladna kriza? Cerar predlagal razrešitev Vebra, ta ima čisto vest LJUBLJANA - Premier Miro Cerar je v državni zbor (DZ) poslal predlog za razrešitev ministra za obrambo Janka Vebra. Očita mu objektivno odgovornost za nezakonito, nepravilno in nepregledno delovanje Obveščevalno-varnostne službe (OVS). Veber vztraja na ministrskem položaju, saj ima, kot pravi, čisto vest. Ob tem poudarja, da ima kot minister pravico pojasniti morebitne posledice prodaje Telekoma. Predsednik vlade je v obrazložitvi predloga za razrešitev Vebra med drugim zapisal, da minister in OVS ministrstva za obrambo v postopku analize posledic prodaje Telekoma nista upoštevala osnovnega standarda delovanja, saj nista zagotovila ustrezne pisne dokumenti-ranosti opravljenega dela. Poleg tega je minister svoje ravnanje in postopke OVS po mnenju Cerarja pojasnjeval nedosledno. Njegova pojasnila članom komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, odboru za obrambo, javnosti in predsedniku vlade so si bila nasprotujoča, je zapisal premier. Zaradi ministrovega utemeljevanja ravnanja in izostanka ustreznega evidentiranja postopanja OVS je prišlo v širši javnosti in tudi pri Cerarju, kot je navedel, do »resnega omajanja zaupanja v delo ministra«. Veber je v odzivu na predlog za njegovo razrešitev priznal, da ima predsednik vlade pravico predlagati njegovo razrešitev, a poudaril, da ima tudi sam pravico, da pove, kaj se lahko zgodi, če Telekom Slovenije pristane v rokah tujcev. »Moja vest je čista,« je poudaril Veber. Prepričan je, da je z naročilom o oceni učinkov prodaje Telekoma Slovenije za obrambno-varnostni sistem zgolj izpolnil svojo dolžnost kot obrambni minister.Predsednik vlade bi se moral po ministrovih besedah najprej vprašati, ali sta tudi on in vlada v celoti opravila vse, kar od njiju zahteva pomembnost in kompleksnost te prodaje. Ministru je v bran že v ponedeljek stopil tudi kolegij predsednika SD. Še več, premierja so pozvali k spoštovanju koalicijskega sporazuma. Ta namreč navaja, da je premier dolžan ministra, ki ni ravnal v skladu z navodili, etičnimi standardi, zakonom ali ustavo, najprej opozoriti. Sicer pa se vodja poslancev SD Matjaž Han ne boji morebitnega odhoda v opozicijo. Na aktualno koalicijsko dogajanje so se odzvali tudi prvaki nekaterih drugih strank. Predsednik DeSUS Karl Erjavec je svetoval SD, naj Vebru predlagajo odstop s funkcije in poiščejo ustrezno zamenjavo. V NSi po besedah predsednice stranke Ljudmile Novak ne verjamejo, da bo SD zapustila koalicijo. Po mnenju prvaka SDS Janeza Jan- še pa bi moral Cerar na predlog razrešitve ministra Ve-bra vezati zaupnico, če v koaliciji ne bo enotnosti. Poslovnik DZ sicer ne določa roka, v katerem mora DZ glasovati o predlogu predsednika vlade. Kot kaže, pa se je predsednik DZ Milan Brglez že vnaprej odločil, da ne želi izredne seje o razrešitvi ministra sklicevati v času priprave na velikonočne praznike. Zato naj bi bil realen prvi možen termin za sejo DZ prihodnji četrtek. Obeta se torej že četrta menjava v Cerarjevi ministrski ekipi. DZ se je že dober mesec dni po imenovanju vlade Mira Cerarja seznanil z odstopom dveh njenih članov, in sicer ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Jožefa Petroviča in ministrice brez listnice, pristojne za razvoj in kohezijo, Violete Bulc. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Stanka Setnikar Cankar je odstopila 6. marca letos, in sicer po razkritju njenih dodatnih zaslužkov s honorarnim delom. Bo pa Veber očitno prvi minister v Cerarjevi ekipi, ki ne bo odšel sam, ampak bo Cerar predlagal njegovo razrešitev. Lahko pa Veber postane četrti minister, ki bi ga na predlog predsednika vlade razrešil DZ. Po podatkih DZ se je to doslej zgodilo Janezu Janši, Dimitriju Ruplu in Janezu Drobniču. letališče fjk Po 3 letih dobička lansko leto zaključili z izgubo RONKE - Po treh zaporednih letih, ko je poslovalo z dobičkom, je Letališče FJK lansko leto zaključilo z izgubo v višini 1.252.946 evrov. Poslovanje je včeraj obravnaval upravni svet družbe, čez mesec dni pa bo o poslovanju razpravljala še skupščina delničarjev. Glavni vzrok za negativni rezultat je zmanjšanje števila potnikov. Teh je bilo v primerjavi z letom 2013 lani 13,3 odstotka manj. Z zmanjšanjem stroškov so sicer dosegli pozitiven rezultat Ebitda (rezultat poslovanja pred obrestmi in davki, depre-ciacijo in amortizacijo), vendar to ni bilo dovolj, da bi se izognili izgubi. K negativnemu poslovanju pa so prispevali tudi nekateri stroški, ki so letos prvič bremenili bilanco. Tako je moralo Letališče za službo prve pomoči nameniti 430 tisoč evrov, več kot 400 tisoč evrov pa so morali nameniti za varnost. Precej jih je stalo tudi obvezno nočno odprtje (več kot 250 tisoč € letno), čeprav ponoči ni letalskega prometa. reforma krajevnih uprav - Skupni predlog Gabrovca in Ukmarja Občine s seznama zaščitnega zakona naj bodo vključene v eno samo zvezo TRST - Deželna svetnika Igor Gabrovec in Stefano Ukmar sta po daljšem dogovarjanju sklenila, da bosta v deželnem svetu vložila skupno resolucijo, s katero bosta predlagala, da so v okviru zakona o reformi krajevnih uprav vse občine, ki so na seznamu zaščitnega zakona, vključene v eno samo zvezo občin. O tem predlogu se je v zadnjem času po izčrpnih pogovorih ustvarilo soglasje med Demokratsko stranko in Slovensko skupnostjo, soglašajo pa tudi vse ostale komponente Slovencev v Italiji, vključno s krovnima organizacijama SKGZ in SSO. Kaže, da se s predlogom strinja tudi pristojni deželni odbornik Paolo Panontin, zadovoljstvo pa je ob predlogu izrazila tudi predsednica deželnega odbora Debora Serracchiani. Stefano Umar (levo) in Igor Gabrovec (desno) sta le našla skupni jezik arhiv O zadevi Patria bo ustavno sodišče odločilo do prvomajskih praznikov LJUBLJANA - Predsednik slovenskega ustavnega sodišča Miroslav Mozetič je na novinarski konferenci, na kateri so predstavili delo sodišča, izrazil prepričanje, da bodo o zadevi Patria odločili do prvomajskih praznikov. Pri tem bodo skušali o vseh treh pritožbah na sodbo odločiti istočasno, o mandatu Janeza Janše pa takoj zatem. Za odločitev v vseh pritožbah na sodbo bo morala po besedah predsednika ustavnega sodišča glasovati večina sodnikov. Tako morebiten rezultat štiri proti štiri (odloča namreč le osem ustavnih sodnikov, saj se je Jan Zobec izločil iz odločanja) ne bo dovolj. V primeru neodločenega izida bi po besedah Mozetiča sodišče spis dalo na polico in ga skušalo ponovno obravnavati čez nekaj časa, lahko pa bi z odločanjem tudi počakalo, da pride kakšen nov sodnik, pravi Mozetič. Obstaja pa po njegovih besedah tudi možnost, da se bodo v primeru, da odločitve ne bo, pritožniki obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice. Dars lani s 70 milijoni evrov čistega dobička LJUBLJANA - Družba za avtoceste v RS (Dars) je lani ustvarila 70,35 milijona evrov čistega dobička, kar je 49,2 odstotka več kot predlani. Čisti prihodki od prodaje so se povečali za 12,3 odstotka na 354,5 milijona evrov. Skupni prihodki so znašali okoli 360 milijonov evrov, od tega čisti prihodki od prodaje 354,5 milijona evrov. Največji delež prihodkov predstavljajo prihodki od cestnin, ki so lani znašali 344,2 milijona evrov, kar je 12,7 odstotka več kot predlani. Brutalno nasilje v domu za ostarele PORDENON - Župnijski dom za ostarele v kraju San Vito al Tagliamento je bil včeraj zjutraj prizorišče krvavega dogodka. 86-letni moški iz kraja Casarsa della Delizia je brutalno pretepel 96-let-nika iz Porcie, s katerim deli sobo v domu. Hudo poškodovana priletna žrtev se je včeraj borila za življenje v bolnišnici v Pordenonu. 86-letni nasilnež naj bi deset let starejšega sostanovalca najprej močno udaril z berglo, zatem pa še z ročno prho. Osebje, ki je zaslišalo glasno vpitje, je v sobi naletelo na lužo krvi in ležečo žrtev. Poškodovanega so z re-šilcem nato prepeljali v bolnišnico, napadalca pa so prijavili karabinjerjem. bovec - Zaradi skalnega podora na italijanski strani Cesta preko prelaza Predel bo predvidoma zaprta mesec dni BOVEC - Zaradi skalnega podora, ki se je konec prejšnjega tedna vsul na cesto preko prelaza Predel na italijanski strani, bo ta cestna povezava za ves promet zaprta vsaj mesec dni, so sporočili iz Občine Bovec. Direktor sektorja za dela na cestah pri družbi za upravljanje cest ANAS v Trstu Carmine Ferrara je predstavnikom bovške občine povedal, da so si v ponedeljek podrobno ogledali območje skalnega podo-ra.Na podlagi pregleda so sklenili, da bo zaradi velike nevarnosti, ki jo tudi za izvajanje interventnih del še vedno predstavljajo nestabilne skalne mase nad cesto, poškodovanega podpornega zidu in potrebnih sanacijskih del, cesta na tem odseku zaprta predvidoma kar mesec dni. Obvoz je zato urejen prek prelaza Vršič oziroma prek Učje ali Robiča. Kot je povedal tiskovni predstavnik Občine Bovec Milan Štulc, bodo o novi zapori ceste obvestili tudi vse napovedane goste, ki naj bi ob prihajajočih velikonočnih praznikih prišli v Bovec. Zaradi podora bo cesta čez Predel zaprta mesec dni občina bovec ljubljana - Preiskavi o trgovini z ljudmi Razkrili dva primera zlorabe prostitucije LJUBLJANA - Ljubljanski kriminalisti so končali dve preiskavi trgovine z ljudmi, ki je vključevala zlorabo prostitucije. Storilci so novačili dekleta iz socialno šibkih okolij na Madžarskem in v Srbiji ter jih prepeljali v Ljubljano, kjer se je izkazalo, da gre za prostitucijo. Stojan Belšak iz sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana je pojasnil, da so v prvem primeru kriminalisti obravnavali 39-letno državljanko Slovenije, za katero so ugotovili, da organizira novačenje madžarskih deklet. Pri tem ji je pomagal madžarski državljan, v Ljubljano pa so jih pripeljali s pomočjo slovenskega državljana iz Maribora in hrvaškega državljana. Obljubljali so jim dobro plačano delo, nato pa se je izkazalo, da gre za prostitucijo. Veliko večino zaslužka so žrtvam pobrali, obenem pa so jim grozili, da jih bodo prijavili policiji in zatožili njihovim domačim. Skupaj je bilo sicer v času preiskave odkritih in identificiranih 14 žrtev.Za glavno osumljenko je preiskovalni sodnik odredil pripor, za madžarskega državljana pa je policija razpisala iskanje. Januarja je policija končala še en primer trgovine z ljudmi. Leto pred tem so jih namreč srbski varnostni organi obvestili, da slovenski državljan s pomočjo srbskega državljana in romunske državljanke v Beogradu novači dekleta iz šibkih socialnih okolij in jim obljublja dobro plačano delo v masažnih salonih. Tudi tu se je kasneje izkazalo, da gre za prostitucijo. Glavni osumljenec je bil v tem primeru 46-letni slovenski državljan iz Ljubljane. Policija je kazensko ovadbo v tem primeru spisala zoper pet oseb. Preiskovalni sodnik je zoper slovenskega državljana, romunsko državljanko in dve srbski državljanki, ki sta prav tako sodelovali pri novačenju, odredil pripor. Za državljana Srbije pa je policija razpisala iskanje. 10 Sreda, 1. aprila 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / intervju - Plesalka in plesna učiteljica Daša Grgič Ples kot svoboda Nocoj bo nastopila v gledališču Rossetti z nagrajenim performansom BodyunTitled Tržačanka Daša Grgič je plesalka sodobnega plesa, plesna učiteljica, selek-torica. V dvorani Bartoli tržaškega gledališča Rossetti bo danes ob 20. uri predstavila svoj plesni projekt BodyunTitled. Dogodek spada v Danceproject Festival. Katera zvrst plesa najbolj označuje vašo umetniško pot? Odločila sem se za sodobni ples, ko sem imela priložnost sodelovati pri gledališki predstavi Krvava svatba v režiji Da-mirja Zlatarja Frey. Znanje sodobnih plesnih tehnik sem pridobila doma in v tujini ter prejela diplomo »Nikolais technique« v Firencah. Svoj študij sem nadaljevala s svetovno priznano koreografinjo Carolyn Carlson v Parizu. Njen pristop dopušča svobodo pri iskanju kakovosti lastnega telesnega gibanja. Podarila mi je pravo motivacijo do plesa, kar je vplivalo na moj plesni razvoj. Ples mi pomeni svobodo razmišljanja, je celovita izkušnja, ki zajema telesno, umsko in čustveno dimenzijo, pomaga nam zaznati kdo smo in po čem hrepenimo. Usposobili ste se za poučevanje sodobnega plesa in plesne vzgoje, vodite delavnice v Italiji, Sloveniji in tujini. Javni sklad za kulturne dejavnosti RS vam je podelil posebno priznanje Mete Vidmar za leto 2014. Letos boste prevzeli triletno vlogo strokovne spremljevalke in se-lektorice za plesne revije ... JSKD organizira revije plesnih skupin Slovenije z željo po izobraževanju ustvarjalcev na področju plesa in z namenom, da spodbudi razvoj in kakovostno rast plesnih skupin. Dodatno izkušnjo v vlogi selektorice jemljem kot odgovornost pri izboru miniatur na regijske revije, upoštevajoč kriterije, ki se nanašajo na uporabo koreografskih elementov, odrskega nastopa ter ustvarjalnega giba. Kateri so plesni nastopi, ki so zaznamovali vašo ustvarjalno pot? Plesala sem v plesno-gledaliških predstavah in lastnih performansih v okviru raznih projektov in festivalov doma in v tujini. Ustvarila sem plesno-gle-dališko predstavo Val in pri tem sodelovala z gledališko igralko Niklo Petruško Pani-zon, glasbo je ustvaril skladatelj Aleksi Au-bry Carlson, video pa režiser Luca Quaia. Leta 2013 sem ustvarila svoj zadnji solo BodyunTitled, ki je bil krstno uprizorjen v krajši obliki na festivalu Dance-project v Slovenskem stalnem gledališču Trst. Takrat sem tudi začela razvijati širši plesni projekt, ki vključuje performans, plesni video in delavnico. Predstava in krajši video sta nastala v sodelovanju s tržaškim režiserjem in fotografom Luco Quaia, s katerim sem začela svojo umetniško pot leta 2006 v predstavi Cannonate in nadaljevala s predstavami Besedeparolewords in Tempočastime, slednji v produkciji skupine Arearea iz Vidma, s katero sem obenem sodelovala v predstavah Dentro, Blue box, La Giulietta, Il Giardino d'Oriente. Lani ste osvojili prvo nagrado na spletnem festivalu SidebySide Düsseldorf, sledil je nastop v tamkajšnjem prestižnem Tanztheatru. Naleteli ste na zelo pozitiven odziv s strani kritike in publike, kaj vam to priznanje pomeni? To je bila zame izredno lepa izkušnja, publika je z navdušenjem sprejela predstavo. Zame pa je bilo doživetje, saj sem nastopila v istem gledališču, kjer je delovala tudi kultna Pina Bausch. Nagrada mi je pomenila predvsem spodbudo, da lahko še naprej ustvarjam, poučujem ter doživljam ples kot način življenja. Po nastopu v Tanztheatru je sledilo več povabil: Pariz, Lizbona, Buenos Aires ... Junija lani sem na povabilo Carolyn Carlson imela premiero v Parizu na iz- Daša Grgič luca quaia redno prestižnem mednarodnem Festivalu June Events. Želim se posebej zahvaliti Slovenskemu stalnemu gledališču, ki mi je nudil prostore za vaje, tu sem tudi v celoti posnela predstavo. Nastopati v znanem Théâtre du Soleil, avantgardnem gledališču La Cartoucherie, je bilo edinstveno doživetje. Najlepši občutek je vezan na srečanje s Carolyn Carlson takoj po predstavi, saj sem jim bila dve leti nazaj ravno v Parizu predstavila prve plesne motive BodyunTitled; takrat me je z navdušenjem spodbudila naj razvijem solo, s svojim karizmatičnim pogledom mi je razkrila, da jo delo spominja na slike Reneja Magritta. Lani decembra sem odpotovala v Lizbono: plesni video BodyunTitled je bil izbran na Mednarodnem festivalu InSha-dow, International Festival of Video, Performance and Technologies Lisbon. V Lizboni sem obenem vodila plesno delavnico telesne identitete na osnovi principov tehnike Nikolais. Zadovoljna sem z umetniškim izdelkom, ker se moji gibi in enkratno režisersko oko Luce Quaia ujemata in podpirata. Video je bil doslej na ogled na različnih festivalih v Italiji, Srbiji, Londonu, Lizboni. Predvajan bo v Indiji, Avayava - Contemporary Dance Festival in v San Franciscu, Tiny Dance Film Festival. Danska žirija 60secondsdance 2015 Med nastopom v predstavi BodyunTitled pa je med 272 udeleženci iz 49 držav ta plesni video uvrstila med 30 finalistov. Februarja sem odpotovala v Buenos Aires na Mednarodni festival plesa v Mar del Plata, kjer sem nastopala s predstavo BodyunTitled v mestnem gledališču Teatro Colon. Obenem sem vodila delavnico na višji šoli umetnosti - Escuela Secundaria Especializada en Arte, kjer sem se soočila z dobrimiin izredno pazljivimi plesalci. V Italiji se žal odnos do umetniškega plesa razlikuje v primerjavi s Belgijo, Veliko Britanijo in Nemčijo, a tudi Slovenijo ... Ministrstvo za kulturo daje premalo pozornosti številnim plesnim skupinam v Italiji, ki pa v tujini uspevajo z enkratnimi plesnimi predstavami. Plesalcem sodobnega plesa bi bilo potrebno nuditi možnost ustvarjanja in preživetja, upoštevajoč, da se morajo dolga leta šolati in vlagati v stalno izpopolnjevanje. luca quaia Avtorski projekt ter nastopi na festivalih doma in v tujini predstavljajo za mojo plesno dejavnost nedvomno pomembno doživetje in dosežek, ne nazadnje pa tudi za slovensko stvarnost v zamejstvu. Tudi glede na to, da se v Trstu sodobni ples redko pojavlja. Ta skromni uspeh pa pripisujem svojemu trudu v izpopolnjevanju, v poučevanju in plesnih izkušnjah. Nocoj si bomo v sklopu festivala Danceproject lahko tudi v Trstu ogledali plesno predstavo BodyunTitled: katere so tematike, ki jih v tej izvirni koreografiji izpostavljate s svojo plesno interpretacijo? BodyunTitled je koreografsko delo o ambivalentnem prikazovanju telesa. Je refleksija o identiteti in ženskosti. Včasih pozabimo, da ni identiteta vezana le na družbene, politične, teritorialne, ekonomske sfere, a je tudi sad lastnih izkušenj in našega soočanja s tem, kar nas obdaja. Jasna Merku nominiranci Nagrada kritiško sito 2015 Za nagrado kritiško sito, ki jo podeljuje Društvo slovenskih literarnih kritikov, se bodo letos potegovali Polona Glavan, Vesna Lemaic, Katarina Marinčič, Boris A. Novak in Katja Perat. Prejemnika nagrade za najboljšo knjigo leta po izboru kritikov bodo razglasili na prireditvi 22. aprila v sklopu Slovenskih dne-vov knjige. V igri za nagrado so romani Glavanove Kakorkoli, Lemaiceve Kokoška in ptiči in Marinčičeve Po njihovih besedah ter pesniški zbirki Vrata ne-povrata: Zemljevidi domotožja, ki jo podpisuje Novak, in Davek na dodano vrednost Peratove. Kritiško sito je edina literarna nagrada, ki jo za najboljše literarno delo slovenskega avtorja v preteklem letu podeljujejo literarni kritiki. Pri izbiri nagrajenca sodeluje kritiški forum, kar pomeni, da imajo možnost »pretresanja sita« vsi člani društva, ki ocenjujejo vse knjige, ne glede na zvrstne, žanrske in ostale opredelitve. Glasovanje poteka v dveh krogih, zmaga pa knjižno delo, ki prejme največ glasov kritiške žirije. Nagrado so doslej prejeli Katja Perat za pesniško zbirko Najboljši so padli, Maruša Krese za roman Da me je strah? in Davorin Lenko za roman Telesa v temi. Društvo slovenskih literarnih kritikov je stanovska organizacija, ki združuje literarne kritike različnih generacij in kritiških prioritet. Ustanovljeno je bilo leta 2008, sprva predvsem z namenom uresničitve ideje o pričujoči nagradi, svoje poslanstvo pa širi tudi na reševanje težav kritiškega vsakdanjika. (STA) resna glasba - Vrhunski koncert v Občinskem gledališču v Tržiču V duhu medgeneracijskega sodelovanja nastopila sijajna Maria Joao Pires in odlični Julien Brocal Portugalska pianistka Maria Joao Pires sodi nedvomno v sam vrh mojstrov klaviature: to je dokazala v šestdesetih letih kariere (začela je namreč kot devetletna čudežna deklica), med katero je požela uspehe in priznanja po celem svetu. Še vedno je zelo aktivna na koncertnem področju, z veliko predanostjo pa se posveča tudi pedagoškemu delu; lani je zasnovala Partitura Project, pobudo, ki želi povezati različne generacije glasbenikov v sodelovanju, kjer ni mesta za tekmovalnost. Podpira pa tudi projekt Equinox, ki vabi k zborovskemu petju otroke iz revnih dežel. V tržiško Občinsko gledališče je umetnica pripeljala mladega francoskega pianista, ki ga je spoznala na mojstrskem tečaju: v duhu sodelovanja sta si Julien Brocal in Piresova delila tudi oder, saj je bila ob klavirju tudi mizica z dvema kozarcema, pri kateri sta izmenično počivala, ko je partner igral. Koncert je odprla sijajna pianistka z mojstrovino, ki smo jo že velikokrat poslušali, malokrat pa uživali do najmanjše podrobnosti: Pour le piano Claudea Debussyja je zazvenel v vsem svojem čaru, z bogastvom dinamičnih in barvnih odtenkov, z osupljivo prstno igro, ki je sledila glasbenim vzorcem zdaj skrajno nežno, zdaj z zagonom, ki bi ga od drobne, navidezno krhke dame malokdo pričakoval. Očarljiva in vzburljiva interpretacija s svobodno, a logično izpeljano agogiko, je v gledališču ustvarila Maria Joao Pires gledališce trzic posebno vzdušje, ki ga nastop Juliena Brocala ni pretrgal: osemindvajsetletni pianist je namreč zelo dobro vsrkal napotke svoje mentorice in pokazal veliko muzikalnosti in senzibilnosti v Miroirs, nizu petih slik Mauricea Ravela, ki jih je mladi interpret podal elegantno in rahločutno, v znameniti Alborada del Gracioso pa je pokazal tudi temperamentno igro. Drugi del koncerta je bil posvečen Beethovnu in mladi pianist je izbral Sonato št.26 v Es-Duru op. 81a, ki je znana s podnaslovom Les adieux ali Lebewohl in je nastala kot poklon prijatelju in pokrovitelju nadvojvodi Rudolfu Habsburškemu; slovo, odsotnost in ponovno snidenje ponazarja skladba v treh stavkih, ki razkrivajo najlepše značilnosti Beethovnovega zrelega obdobja. Brocal je z dobrim navdihom izpeljal prvi stavek, se predal romantiki v drugem, v tretjem ga je spomin za trenutek zatajil, kljub temu pa je bila izvedba v marsičem žlahtna in zanimiva. Maria Joao Pires je zase izbrala Sonato št.32 v c-molu op.111, poslednjo umetnino monumen-talne zbirke, ki se ji lahko približajo le vrhunski in-terpreti. Prvi stavek je dama izklesala s prepričljivostjo, ki je izhajala iz globoke in prodorne umetniške vizije, nato pa se je podala v metafiziko Ariette, z dušo zarisala temo, ki se iz nežne, skoraj neotipljive melodije preobraža s silovitim ustvarjalnim zamahom v crescendu, ki doseže višek v presenetljivi ritmični varianti - pravi swing, dve stoletji pred časom, nato pa se umiri v no-stalgičnem slovesu. Piresova nas je povsem prevzela in navdušila, dolge aplavze pa je delila z Bro-calom in tudi dodatek je zaigrala z njim, štiriro-čno Mendelssohnovo skladbico. Katja Kralj / KULTURA Sreda, 1. aprila 2015 1 1 center bratuž - V priredbi društva Lipizer Za zaključek sezone duo Šiškovič-Mallozzi Življenjski in umetniški par z izborom italijanskih in francoskih skladb inštitut frana ramovša Predstavili osnutek novega SSKJ Harfistka Simona Mallozzi in violinist Črtomir Šiškovič bumbaca Sodelavci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU so včeraj predstavili osnutek koncepta novega Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki bo v enomesečni javni obravnavi. Novi slovar bo v prvi vrsti izdelan za elektronski medij. Osnutek koncepta je dostopen na slovarskem portalu Fran, pripravili pa so ga sodelavci inštituta za slovenski jezik v sodelovanju s 34-članskim odborom, ki ga je imenovala SAZU. Odbor sestavljajo priznani strokovnjaki, med drugim akademiki, profesorji s štirih slovenskih in zamejske univerze ter pisatelji. Snovalci koncepta si želijo zbrati čim več pripomb in jih v največji možni meri vgraditi v koncept nastajajočega slovarja. Novi slovar bo obsegal približno 130.000besed, besednih zvez in frazemov. Slovar bo po besedah predstojnika inštituta Marka Snoja rastoči slovar, kar pomeni, da bodo izdelani slovarski sestavki postopoma objavljeni na spletu pred dokončanjem celote. Prvih 5000 sestavkov bo na voljo tudi v tiskani obliki prihodnje leto. Nato bodo vsako leto dodajali nove sestavke. Na vprašanje, kdaj bi lahko dobili celoten tiskani slovar, je Snoj od- govoril, da v roku 20 let, saj pri njegovem snovanju sodeluje zgolj deset sodelavcev. Slovar bo vseboval tudi slovarsko bazo, ki bo ponujala precej več informacij kot sam slovar in bo tudi osnova za sestavo slovnice. Po besedah sodelavke na inštitutu Nataše Jakop ima slovar normativno in informativno vrednost. Zasnovan bo povsem na novo, čeprav bo nadaljeval tradicijo prejšnjega slovarja. Vseboval bo tudi smiselne leksikografske okrajšave, kot so denimo DDV, cm ipd. Med novostmi slovarja bodo opisi tipičnih skladenjskih vzorcev, kolokativnost in stavčni zgledi. Tako bo po besedah sodelavke instituta Nine Ledinek uporabnik slovarja dobil na primer informacijo, v katerih primerih denimo uporabimo besedi visok in velik (»velik« pri opisu težav, velikosti podjetja, »visok« denimo pri navajanju stroškov, zneskov in temperatur). Nove bodo tudi etimološke osvetlitve, ki bodo uporabnika seznanile, kdaj in kako je določena beseda nastala. Pri snovanju slovarja so upoštevali izhodišča iz resolucije o Nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018. Tržaški violinist Črtomir Šiškovič je v zadnjih mesecih pogosteje prisoten na deželnih koncertnih odrih. Februarja je odprl nov niz nedeljskih glasbenih matinej (katerih je tudi umetniški vodja) v tržaškem Kulturnem domu, v petek pa je nastopil v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v okviru koncertne sezone društva Lipizer. Tokrat se je predstavil v komorni zasedbi, v duu z življenjsko in umetniško sopotnico, harfistko Simono Mallozzi. Program je v prvem delu predvideval italijanske skladatelje, v drugem pa francoske, v širokem stilnem razponu in s prijetnimi postanki pri opernih fantazijah. Zbrana muzikaličnost in značilna Šiškovičeva pozornost do legata v dolgih, neprekinjenih linijah, sta zaznamovali izvedbo Paganinijeve sonate št.1 v a molu. Sonata temperamentnega virtuoza ima predvsem v prvem stavku neko svojo teatralnost, kateri je Šiškovič dal bolj umirjen, obrzdan značaj, v soglasju z izrazom zanesljive glasbene sogovornice. Svojo točko za violino solo je violinist posvetil Tartiniju, skladatelju, ki že dolgo let zaznamuje njegovo delo, glasbeno raziskovanje in diskografske projekte. Iz opusa piranskega mojstra je za to priložnost izbral po izraznosti posebno pripovedno sonato Br.d3, v kateri je poudaril recitativni značaj spevne skladbe. Za sproščen zaključek prvega dela programa, je duo podal skladbo po znanih melodijah iz Rossinijeve komične opere Se-viljski brivec, v katerih je ob prijetnosti glasbe in izvedbe bilo pogrešati večjo igrivost. Francoski del se je pričel s skladbo iz železnega repertoarja dvojice, Entr'acte Jacquesa Iberta, na poseben način pa je pritegnila pozornost doživeta izvedba izvirne, lirične, čustveno virtuozne Fantazije op. 124 Camilla Saint Saensa. Duo se je nazadnje zelo prepričljivo vživel v neposredno operno govorico Fantazije na teme iz opere Faust Charle-sa Gounoda. Tokratni koncert je sklenil 35. koncertno sezono društva Lipizer, ki se je pričela oktobra in je do prejšnjega tedna ponudila publiki kar dvanajst simfoničnih, komornih, jazzovskih, pevskih koncertov. Člani društva se bodo v naslednjem mesecu posvetili predvsem promoviranju knjižnih izdaj s predstavitvijo publikacij o Bachu, priredb opernih del za violino solo in transkripcij Pergolesijeve glasbe. Predsednik društva Lorenzo Qualli je v petek obžaloval sočasnost velikega dogodka v goriškem gledališču Verdi z državno premiero Nore Gregor, ki je bistveno vplivala na obisk zadnjega koncerta, čeprav so bili termini sezone napovedani veliko vnaprej, da bi ne prišlo do tovrstnih interferenc. Publika ni bila zelo številna, a je nastop dua Šiškovič-Mallozzi nagradila z zasluženim aplavzom, ki je terjal še dva dodatka. ROP stalno gledališče fjk - V sklopu plesnega festivala imenitna Preljocajeva Sneguljčica Pravljica ni prav nič »pravljična« Plesna predstava v izvedbi ansambla Ballet Preljocaj navdušuje od leta 2008 - Izvrstna postavitev ni namenjena le trenutni zabavi Se spominjate pravljice o Sne-guljčici, kot sta jo zapisala brata Grimm? Ali pa morda pripadate generaciji, ki so jo osvojile Disneyeve risanke in v katerih so glavna vodila pravljic -v tem konkretnem primeru borbe med dobrim in zlim - sladkobno in premišljeno omiljena? Veliki sodobni koreo-graf Angelin Preljocaj, rojen v Franciji albanskim staršem, se je spopadel z originalno verzijo in jo prelil v odličen balet, ki vse od leta 2008 navdušuje strokovno in splošno občinstvo. V svojo plesno ponudbo je to plesno pravljico za odrasle vključilo Stalno gledališče FJK in s tem razveselilo ljubitelje sodobne plesne umetnosti. Sneguljčica torej. Vendar je v Pre-ljocajevi plesni uprizoritvi ključna osebnost mačeha. Zelo zlobna, zelo napadalna in na videz izredno vpadljiva. Vsebine ne bi obnavljala, ker je v eni ali drugi verziji obče poznana, vendar je koreograf za iztočnico pripovedi izbral Sneguljčino rojstvo, kateri takoj sledi materina smrt. Uvodna scena je temačna, mati je v črnem, bolj kot začetek pravljice izpade kot uvod v dramo. Ne samo zgodbe, ki se začenja odvijati pred gledalčevimi očmi, temveč splošno človeške, v kateri se v nedogled obnavlja krog rojstva in smrti. Koherenten s takšnim pogledom je potem tudi konec. Koreograf je svoje plesne zamisli oprl na izbor Mahlerjevih simfonij in na izvirno glasbo 79D. Nekateri prizori pa so se odvijali v tišini (kar občinstvo težko sprejema). Dokler Sneguljčica ne odraste v lepo dekle, svoje v lastno lepoto zagledane mačehe ne moti. Življenje na dvoru je brezskrbno. Do usodne sodbe ogledalca. V tej postavitvi je ogledalce odlična scenska rešitev, za katero ima zaslugo scenograf Thierry Leproust. Ogromen zlati okvir zapira ekran, ki »oživi« in s podobami nagovarja mačeho. In nekega dne čutno izzivalni in osvajalski mačehi razkrije, da ni več »najlepša v deželi tej«. Kraljica-mačeha, v odlični interpretaciji Cecilie Torres Morillo, namesto gozdnega čuvaja iz Grimmove pravljice najame tri vojake, da bi ubili Sneguljči-co, ki tava po gozdu. Sploh se takšni ali drugačni vojaki večkrat pojavljajo v Pre-ljocajevih koreografijah. Izbiro berem kot antimilitaristično noto. Nosilno vlogo v Preljocajevi Sneguljčici igra mačeha rossetti Tudi vojaki, kot že gozdni čuvaj, se usmilijo nežne, mlade Sneguljčice, ki jo zelo prepričljivo pleše Virginie Caussin. Ubijejo košuto in kruti mačehi nesejo njeno srce. In seveda je zdaj trenutek, ko bi moralo nastopiti sedem palčkov. Preljocaj jih je »spremenil« v jamarje-rudarje, kar se je izkazalo za zelo posrečeno potezo. Njihov prizor, ko prihajajo iz jam-jaškov, je zelo učinkovit. Jame so namreč nameščene v visoko steno. Odnos med Sneguljčico in sedmimi jamarji-rudarji, ki jo lepo sprejmejo, je v plesu eksplicitno osnovan na relaciji moški-ženska. Ni otroškega igranja, igra je stvarno življenjska. In zdaj zadevo prevzame v svoje roke mačeha, ki jo spremljata vznemirljivo zastrašujoči mački (Aude Miyagi in Yurie Tsugawa). Preobrazba v betežno starko in zastrupitev Sne-guljčice z jabolkom sodita med najbolj prodorne prizore v predstavi, ki jo odlikujejo jasnost pripovedi, domiselnost rešitev in odlična plesna interpretacija. Posebno poudarjena krutost med srečanjem Sneguljčice s starko-mačeho odlično ponazarja neizprosen boj med dobrim in zlim. Kot vemo, Sneguljčica ne umre, vendar je ne prebudi prinčev poljub Fabrizia Clemen-teja, temveč njegov obupano žalosten ples z ljubljeno. Veliko manj romantično »premetavanje« povzroči, da Sne-guljčica izpljune grižljaj zastrupljenega jabolka in se končno lahko poroči s svojim princem (nerazumljivo oblečenem v bikoborca). Prav glede kostumov, ki jih podpisuje znani modni ustvarjalec Jean Paul Gautier, je mogoče umestna kakšna pripomba, čeprav so nekateri izjemni (npr. kostumi mačehe in njenih dveh mačjih spremljevalk in Sneguljčina poročna obleka). Vsekakor pa se ti zapišejo v spomin. Verjetno je bil to njegov namen. Vendar pa se Preljocajev balet ne zaključi s srečo zaljubljencev in veseljem na dvoru. Zaključek pripada mačehi in njenemu propadu. Je dobro prevladalo nad zlim? Ali pa se morda moramo zavedati, da je zlo vselej prisotno, tudi v najlepših trenutkih? Ali pa, da se je sklenil en krog in se začenja drugi? Plesna predstava, ki z linearno zasnovano in zelo učinkovito podano pripovedjo, opozarja na večna vpra- šanja in ni namenjena samo trenutni zabavi, lahko zasluži samo najvišjo oceno. V vsakem gledalcu nedvomno zapusti močan vtis. Zaslugo imajo seveda tudi izvajalci, člani koreografo-ve skupine Ballet Preljocaj, ki domu-je v kraju Aix-en-Provence. Plesna predstava je nastala za ta ansambel, vendar z močno koprodukcijsko zasnovo: Biennale de la danse de Lyon / Conseil Général du Rhône, Théâtre National de Chaillot - Paris, Grand Théâtre de Provence - Aix-en-Provence, Staatsballet Berlin. V dokaz, da so koprodukcije v današnjih razmerah skoraj nujnost. Tako lahko ambiciozne zamisli, kot je nedvomno Preljocajeva Snegulčica, s katero se je avtor med drugim oddolžil bratom Grimm, zaživijo na odru. In nas opozarjajo, da so izvirne pravljice veliko bliže realnosti kot pravljičnemu svetu. (bip) www.primorski.eu1 / TRST Sreda, 1. aprila 2015 12 APrimorski r dnevnik Ulica Garibaldi 9 ] /T\ pH tel. 0481356320 ( U J f faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Kvestor Pillinini o beguncih in prioritetnih nalogah policije Javni upravi bodo gledali pod prste »Migracijski tokovi, s katerimi ima danes opravka Evropa, so epohalni. V Italiji imamo izredno stanje: kot je povedal šef policije, je upravljanje priseljevanja morda največji izziv, s katerim se italijanska država sooča od konca druge svetovne vojne. Kaže, da smo šele na začetku, zato se bomo morali s temi pojavi naučiti sobivati. To pomeni, da jih moramo tudi razumeti. Čustveni odzivi so lahko sredstvo za doseganje volilnih rezultatov, a ne rešujejo problema,« pravi Lorenzo Pillinini, novi goriški kvestor, ki je v ponedeljek uradno prevzel mesto Pier Riccarda Piovesane v palači na Trgu Cavour. 59-letni Pillinini ima za sa- Novi kvestor Lorenzo Pillinini v svoji pisarni (levo) in v pisarni vodje kabineta, kjer osebje iz varnostnih razlogov sobiva z opornimi drogovi bumbaca bo kar nekaj izkušenj - med drugim je bil namestnik tržaškega in videmskega kve-storja ter načelnik vojaške obveščevalne službe Sismi v Trstu -, v Gorico pa je prišel iz Vidma, kjer je v prejšnjih letih vodil oddelek mejne policije za Furlanijo Julijsko krajino, Veneto in Južno Tirolsko. Pillinini dobro pozna problematiko varnosti in priseljevanja, ki je v Gorici, kjer je v zadnjem letu močno naraslo število prosilcev za azil, zelo občutena. »Policija bo tako kot doslej pazljivo spremljala vprašanje beguncev, seveda pa je le eden izmed akterjev, ki se morajo s tem ukvarjati,« pravi kvestor, po katerem je razumljivo, da ima v manjšem mestu, kot je Gorica, večja koncentracija prebežnikov velik odmev, mediji pa bi morali bolj paziti, kako o tem poročajo, saj s pretiravanjem lahko negativno vplivajo na percepcijo ljudi. Med področji, ki jim bo goriška kve-stura posvečala posebno pozornost, je Pil-linini izpostavil preprečevanje kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva. »Kdor opravlja javno funkcijo, mora spoštovati ustavo. Čast in disciplina sta pomembni zadevi. V javni upravi potrebujemo moralnost,« meni Pillinini, ki se namerava v kratkem o tem pogovoriti tudi s predstavniki goriškega sodišča. Goriška policija bo pod Pillininijevim vodstvom še naprej pozorna tudi na dogajanje na Tržiškem, ki je po kvestorjevih besedah prava »opazovalnica«. »Ob raznoliki narodnostni in verski sestavi, ki ga je mestu dalo visoko število priseljencev, je posebnost tudi njegovo gospodarstvo. gorica - Občinski svet in konzulta Slovenski urad tudi aprila ne bo ostal brez osebja Slovenskemu uradu na goriški občini bo zagotovljena kontinuiteta dela. Tako je na zadnji seji občinskega sveta dejal župan Ettore Ro-moli, ki mu je svetnik DS David Peterin postavil svetniško vprašanje v zvezi s sredstvi iz zaščitnega zakona št. 38/2001. Na njegovi podlagi prejema občina tudi denar za slovenski urad, pri katerem sta s pogodbo za določen čas zaposleni tolmačica in prevajalka. »Na podlagi 8. člena zaščitnega zakona je bilo goriški občini za finančno leto 2012 dodeljenih 180.000 evrov. Zaradi zavlačevanja pri imenovanju novega paritetnega odbora sredstva žal še niso na razpolago, prejšnji teden pa je finančno ministrstvo podpisalo odlok o sredstvih za leto 2015. Denar za leto 2012 naj bi bil na razpolago šele jeseni, denar za poslovanje v slovenskem jeziku v letošnjem letu pa naj bi občina prejela čez nekaj tednov. Tega se veselimo, problem pa ostaja, saj se pogodbi zaposlenih na slovenskem uradu izte-četa že v prihodnjih dneh,« je pojasnil Peterin, ki je od župana želel izvedeti, kako se bo uprava ravnala v tem prehodnem obdobju in ali bo z lastnimi sredstvi zagotovila nemoteno delovanje urada. »Župan je dejal, da bo občina zdaj, ko so sredstva zagotovljena, lahko poskrbela za začasno kritje finančnih potreb slovenskega urada; tako bo zagotovljena kontinuiteta dela,« je bil zadovoljen Peterin. O tem vprašanju je tekla beseda tudi na zadnji seji občinske konzulte za sloven- sko manjšino, po kateri je predsednica Majda Bratina pisala županu in ga pozvala, naj uprava sama poskrbi za delovanje slovenskega urada do prejetja državnih sredstev. »Ta urad ima zelo pomembno vlogo tako za slovensko narodno skupnost kot tudi za občino samo, zato je nujno, da deluje nepretrgoma. Prepričani smo, da je skrajni čas, da slovenski urad dobi vsaj enega stalnega uslužbenca. Škoda je, da se prevajalci in tolmači stalno zamenjujejo, saj se s tem izgubi veliko izkušenj, energije in znanja,« je povedala Majda Bratina in izpostavila, da tolmačenje med sejami občinskega sveta ter delo slovenskega urada nasploh za občino nista noben strošek, saj denar prejema na podlagi zaščitnega zakona. Tako med zasedanjem občinskega sveta kot med sejo konzulte je bil govor tudi o spletni strani goriške občine in o njeni slovenski različici. Peterin je spomnil, da bo občina iz zaščitnega zakona prejela 34.000 evrov za prevod spletnih vsebin v slovenščino, izrazil pa je upanje, da bo opravljeno delo čim bolj popolno. »Danes ima spletna stran občine zelo malo slovenskega, v bistvu je na razpolago samo opis dela slovenskega urada,« je povedal Peterin, pristojni odbornik Stefano Ceretta pa mu je odvrnil, da slovenski urad že nekaj časa dela na tem in da bodo dodatna sredstva omogočila prevod celotne spletne strani. (Ale) Občinski urad za slovenski jezik bumbaca gorica - Na zahtevo Cingolanija Ustanovili bodo svetniško komisijo za tovorno postajališče Marilka Koršič opozorila na večkrat obljubljena dela v Ulici Brigata Toscana Med ponedeljkovim zasedanjem goriškega občinskega sveta so se pogovarjali tudi o težavah družbe SDAG, na katere je opozoril načelnik Demokratske stranke Giuseppe Cingolani. »Za obnovo tovornega postajališča je na voljo devet milijonov evrov Osimskih sredstev, vendar bo denar na razpolago le, ko bodo dela opravljena. Zaradi tega je treba poiskati bančni zavod, ki bi zagotovil posojilo. Če dela ne bodo opravljena do leta 2017, bo denar izgubljen, zaradi česar se še toliko bolj mudi,« pojasnjuje Cingolani in opozarja, da je družba SDAG v letih 2012 in 2013 poslovala v rdečih številkah. Na tem področju bomo nadzorovali morebitno infiltracijo kriminalnih združb,« poudarja kvestor, ki želi tako kot svoj predhodnik Piovesana še naprej krepiti sodelovanje s slovenskimi policisti: »Kriminal ne pozna meja, zato mora biti tudi odgovor "mednarodni'!« Če kadrovska podhranjenost trenutno za goriško kvesturo ni pereč problem (skupno imajo 330 policistov, kar po kve-storjevih besedah »zadošča, da lahko delajo«), to ne velja za sedež. Palača na Trgu Ca-vour že leta žalostno propada - strop pisarne vodje kabineta na primer podpirajo železni drogovi -, ob tem pa so oddelki policije razpršeni po štirih sedežih. »Stanje je nevzdržno. Čim prej bo treba poiskati rešitev, ki nam bo omogočala normalno delovanje; na to bomo opozorili državo, prefekturo in agencijo državne posesti. Tudi problem vojašnice Massarelli, kjer ima država dolgove zaradi neplačevanja najemnine, je treba premostiti,« pravi kvestor. (Ale) Da bi ji vsaj malce pomagali priti na zeleno vejo, naj bi na občini pristali na zahtevo po znižanju najemnine, ki jo SDAG plačuje - gre za 400.000 evrov letno. Občinski odbornik Guido Pettarin je osvojil Cingolanijeve zahteve, pri čemer je zagotovil, da bo ustanovljena svetniška komisija, ki se bo ukvarjala izključno s težavami tovornega postajališča. Svetnica Slovenske skupnosti-Demo-kratske stranke Marilka Koršič pa je med zasedanjem opozorila na nevzdržno stanje v Ulici Brigata Toscana. »Kdaj se bodo pričela tolikokrat obljubljena obnovitvena dela in kdaj se bodo stanovalci lahko priključili na Spor vse ostrejši Spor med vodstvom družbe Fincantie-ri in delavci okrog obnove dopolnilne delovne pogodbe je vse ostrejši; zatika se pri delovnih urnikih, izmenah, poseganju po podizvajalskih podjetjih, plačah... Prejšnji petek so delavci stavkali v Tržiču, včeraj sta bila na vrsti Palermo in Sestri Ponenete. Vodstvo družbe Fincan-tieri je v ponedeljek sporočilo sindikalnim predstavnikom, da bodo z današnjim dnem nehala veljati določila iz dopolnilne delovne pogodbe, ki so jo podpisali leta 2009, konec lanskega leta pa podaljšali še za tri mesece. Odločitev vodstva ladjedelnice se bo še kako poznala na plačilnih listih, saj se bodo delavčeve plače znižale za sedemdeset evrov. Bruno Papignani iz državnega vodstva sindikata FIOM poudarja, da vodstvo družbe Fincantieri grobo izsiljuje delavce, ki se ne nameravajo dati. Negativno presenečeni so tudi krajevni predstavniki sindikatov FIOM, FIM in UILM, ki upajo, da bo na srečanjih 13. in 14. aprila do korakov naprej. »Če bo vodstvo ladjedelnice vztrajalo pri sedanjih stališčih, pa bomo težko dosegli dogovor,« poudarjajo sindikalisti, medtem ko iz vodstva družbe Fincantieri opozarjajo, da sindikati niso predstavili svojih predlogov do dogovorjenega roka. Dvorane za mlade in šole V Tržiču bodo mladi iz oratorijev lahko brezplačno uporabljali za svoje ustvarjalne dejavnosti in srečanje večnamenske dvorane v občinski lasti. Tako je odločil tržiški občinski odbor, ki daje na razpolago mladim iz oratorijev tudi občinsko gledališče (za dva dneva v letu), medtem ko bodo šole lahko uporabljale za svoje dejavnosti galerijo sodobne umetnosti (največ en teden v letu). Obnova vojnih ostalin Uredili bodo začetni del Ulice Moceni-go, očistili bivši vojaški pokopališči To-ti in Pietrarossa, obnovili ostaline na koti 121 in strelski jarek Joffre. Tržiška občina je za omenjene posege na območju spominskega parka prve svetovne vojne zaprosila deželo za 50.000 prispevka v okviru projektov za turistično ovrednotenje zgodovinske dediščine. Srečanje s trgovci V prihodnjih tednih se želijo tržiški trgovci srečati z županjo Silvio Atran, da bi se z njo pogovorili o težavah trgovskega sektorja v mestnem središču. Na to temo so pred kratkim razpravljali tudi občinski svetniki, pri čemer predstavniki desne sredine niso zadovoljni z delom občinske uprave. Po besedah občinskega svetnika stranke Forza Italia Giuseppeja Nicolija v Tržiču ni pravega urbanističnega načrtovanja, sploh pa mestno središče ni primerno ovrednoteno. Razrita cesta v Ulici Brigata Toscana greznično omrežje? Plačujejo storitve, vendar imajo namesto teh na cesti jezero,« je Koršičeva opozorila župana Romolija, ki je bil pri svojem odgovoru dokaj splošen. Povedal je le, da pozna »težko rešljivi problem«, zato pa je poveril vodjo tehničnega urada Maura Ussaja, da za Koršičevo pripravi podroben pisni odgovor. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 1. aprila 2015 13 gorica - KC Lojze Bratuž in ZSKP prirejata niz veseloiger Smeha bo na pretek Kulturni center Lojze Bratuž in Zveza slovenske katoliške prosvete prirejata v mesecu aprilu niz veseloiger Iskrivi smeh na ustih vseh. Letošnja izvedba bo že 17. po vrsti. Prva predstava bo v soboto, 11. aprila, ob 20.30. Predstavila se bo dramska družina SKPD F.B. Sedej iz Števerjana z novo igro Aululario rimskega komediografa Tita Makcija Plau-ta. Več kot dva tisoč let star tekst sta iz prevoda Kajetana Gantarja priredila režiser Franko Žerjal in scenografi-nja Jasmin Kovic, ki sta dogajanje pre-nesela na Balkan. Tako se bodo poleg slovenščine pojavljali tudi vložki v srbohrvaščini. Balkansko vzdušje bodo pričarale tudi glasba skupine Radio Zastava in plesne točke. O čem pa govori Plautov tekst? O tem, kar bi se zgodilo, če bi se kar čez noč spremenili iz siromaka v bogataša. O skrbeh in trpljenju, o nezaupljivosti in sumničavosti, ki jih lahko prinaša bogastvo. Čeprav je delo staro že 2200 let, je še vedno prav tako sodobno, kot je bilo za časa Rimljanov in se prav tako tudi danes lahko smejemo osebam, ki jim je Plavt s svojo stvariteljsko silo vdihnil življenje. V torek, 14. aprila, ob 20. uri bo na sporedu nagrajevanje natečaja Mladi oder, ki ga že vrsto let razpisujeta Zveza slovenske katoliške prosvete in Slovenska prosveta iz Trsta in je namenjeno predvsem mladim igralcem, ki so se izkazali v preteklem letu. Na oder Kulturnega centra Lojze Bratuž bodo s pričetkom ob 20. uri stopili sledeči nagrajenci: otroška skupina kul- Štandrežci bodo nastopili s komedijo Mrtvi ne plačujejo davkov bumbaca turnega društva Sabotin za igro Marko in sveti Miklavž, ki jo je zasnoval Peter Devinar, režija Katja Volpi, otroški pevski zbor in mladi prosvetnega društva Vrh Sv. Mihaela za igro Rad bi poslušal tvojo zgodbo, ki sta jo priredili Karen Ulian in Tatjana Devetak ob stoletnici prve svetovne vojne, režija Karen Ulian, mladinska gledališka skupina društva Hrast iz Doberdoba z igro Vike Grobovšek Noč, ko je posijalo sonce, režija je sad skupinskega dela, ne nazadnje pa še mladinska gledališka skupina O'Klapa iz Gorice za igro Delajmo, delajmo zlata kolesa. Nagrajen bo tudi dramski odsek prosvetnega društva Štandrež za komedijo Maxa Reala in Petra Militarova Trije vaški svetni- ki, režija Jože Hrovat. Pred začetkom nagrajevanja bodo nastopile gojenke plesne šole Giselle iz Gorice, ki bodo pod vodstvom prof. Carlotte Tosorat-ti uprizorile balet Snežna kraljica. Naslednja predstava bo v četrtek, 16. aprila, ob 20.30. Nastopili bodo člani dramskega odseka prosvetnega društva Štandrež z novo komedijo Mrtvi ne plačujejo davkov. Delo, ki je izšlo izpod peresa Nicola Manzarija, je v slovenščino prevedel Ivan Šavli, režiral pa Jože Hrovat. Letos praznuje dramski odsek prosvetnega društva Štandrež 50-letnico neprekinjenega delovanja. Zadnja predstava niza bo v torek, 28. aprila, ob 20.30. Na sporedu bo glasbena igra z izborom Mozartovih arij in duetov Poglej, moj dragi Figaro. Predstavo sta v koprodukciji postavili na oder Kulturni center Lojze Bra-tuž in SCGV Emil Komel. Za režijo sta poskrbela Emil Aberšek in Carolina Bagnati. Glasbena igra Poglej, moj dragi Figaro je nastala iz čistega navdušenja nad Mozartovim delom, želje po petju, skupnemu ustvarjanju. In ob spoznanju, kako so lahko 200 in več let stare zgodbe še vedno aktualne, saj so se ljudje takrat srečevali s podobnimi težavami kot danes: še vedno obstaja želja, kako uresničiti (pravo) ljubezen, ljubosumje, obstajajo nesoglasja med spoloma, prevare - včasih nedolžne in zabavne, drugič krute in žalostne. Izbrane arije in dueti iz bolj znanih Mozartovih (komičnih) oper so osnova novo napisane zgodbe o njemu in njej, ki sta živela takrat in živita še danes. Vmesno vezno besedilo povezuje arije in duete v novo celoto, jim skuša dati logičen okvir s kančkom humorja in premisleka o vedno ponavljajoči se človeški drami. Vse predstave bodo v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž. Za predstavo ob natečaju Mladi oder je vstop prost. Za ostale tri predstave bo od torka, 7. aprila, stekla predpro-daja vstopnic. Redne vstopnice stanejo sedem evrov, znižane (otroci) pa pet evrov. Za rezervacije in informacije se lahko obrnete na Kulturni center Lojze Bratuž (tel. 0481 531445, info@cen-terbratuz.org) ali na Zvezo slovenske katoliške prosvete (tel. 0481 538128 med 8.30 in 12.30, zskp_gorica@ya-hoo.it). Denar za vzdrževanje svetil Goriška občinska uprava je za deset tisoč evrov povišala postavko 120.000 evrov, ki so namenjeni vzdrževanju pouličnih svetil. Za to bo skrbela družba AcegasApsAm-ga, ki je zmagala javno dražbo. Z občine pojasnjujejo, da mora družba zagotoviti popravilo svetila v roku 72 ur od prejetja opozorila o okvari. Župan Ettore Romoli poziva občane, naj takoj kličejo na zeleno številko 800996060, če opazijo ugasnjeno svetilo ali katerokoli drugo okvaro. Jezik ne jezi se V Kulturnem domu v Gorici bo danes ob 20.30 v okviru 12. trijezičnega festivala komičnega gledališča Komigo druga predstava, in sicer komedija priznanega slovenskega igralca Andreja Rozmana - Roze »Jezik ne jezi se« v produkciji Rozinteatra iz Ljubljane. V glavnih vlogah nastopajo Andrej Rozman, Jus Milčinski, Sara Šou-kal, Vid Sodnik in Peter Frankl. Celovečerna predstava Andreja Rozmana je narejena v obliki kvi-za, v katerem voditelj in tekmovalci predstavljajo slovenščino od Brižinskih spomenikov do prvih filmov, od knjižne slovenščine do porabščine in rezijanščine. Ustvarjajo delovna mesta V avditoriju v Ronkah bodo danes ob 17.30 predstavili projekt Go Labor, s katerim si pokrajina skupaj z raznimi partnerji prizadeva za ustvarjanje novih delovnih mest za mlade od 18. do 35. leta starosti. S projektom financirajo izobraževanje in usposabljanje, obenem zagotovijo pomoč pri zagonu novih podjetij. 1 4 Sreda, 1. aprila 2015 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Okvara CT aparata Na nujne preiskave k sosedom v Gorico Minuli četrtek se je v šempetrski bolnišnici pokvaril deset let star CT aparat. »Za nujna slikanja so nam takoj na pomoč priskočili v bolnišnici v sosednji Gorici, kamor smo konec tedna na slikanje odpeljali dva naša bolnika. Kolegi iz Gorice so nam pripravljeni pomagati tudi v bodoče,« pravi v.d. direktorja šem-petrske bolnišnice Nataša Fikfak, ki se nadeja, da bo okvara na domačem aparatu odpravljena še ta teden. S CT aparatom so imeli v šempetrski bolnišnici težave že oktobra lani. Aparat je bil v okvari skoraj tri dni in že takrat so v Šempetru potrebovali pomoč goriške bolnišnice. Od tedaj so zabeležili še nekaj manjših okvar, kar pa so uspeli sproti hitro tudi popraviti. Prejšnji četrtek je aparat znova podlegel večji okvari. »V četrtek dobimo rezervni del. Če se bo po njegovi montaži izkazalo, da je težave povzročila okvara na tem delu, smo zadevo rešili. Če pa se bo izkazalo, da gre za še kaj drugega, pa bo popravilo trajalo nekoliko dlje,« je včeraj pojasnil Robert Bizjak Vidoni iz bolnišnične tehni-čno-oskrbovalne službe. »Ambulantne bolnike oziroma tiste, ki na preiskavo čakajo nekaj mesecev, lahko prenaročimo in jih prosimo, naj počakajo še kakšen teden. Nujne preiskave - to pomeni sum na možgansko kap, kjer je tromboliza potrebna znotraj največ dveh ur, ali pri možganskih krvavitvah, krvavitvah v trebušno votlino ali V šempetrski bolnišnici foto k. m. pri raztrganinah žile v prsnem košu ... to pa zahteva hitro diagnostiko znotraj pol do ene ure. Za te posege smo se dogovorili s sosednjo bolnišnico v Gorici, ki nam v teh primerih vedno priskoči na pomoč,« pojasnjuje Fikfakova. Isti reševalec, ki bolnika pripelje, ga torej tudi odpelje v nekaj minut oddaljeno Gorico na CT slikanje, izvide bolnik tam prejme takoj. »So sicer v italijanščini, ampak toliko razumemo,« zagotavlja v.d. direktorja. Preiskave mora šempetrska bolnišnica sosednji goriški zdravstveni ustanovi plačati. »Ne gre za zelo drage preiskave, cena pa je odvisna od preiskave same -od manj kot sto evrov, do okrog 500 evrov. Draga je, ker je nujna in ker mora biti poleg spremljevalni zdravnik, ki v nujnih primerih preiskavo razširi, če je potrebno,« pojasnjuje Nataša Fikfak. Kaj to pomeni za v prihodnje? Če aparat hitro še ne bo popravljen, se v šempetrski bolnišnici dogovarjajo za nujne preiskave tudi z ljubljanskim kliničnim centrom, z izolsko bolnišnico in z bolnišnico v Valdoltri. Po besedah Fik-fakove je ključnega pomena dejstvo, da so te bolnišnice blizu in da se ne izgu- blja preveč časa s transportom. Če se okvara na bolnišničnem CT aparatu dolgoročno ne bo odpravila, bodo morali nabaviti novega, kar bo ustanovo veljalo okrog 500.000 evrov. Z vprašanjem ali se bolj splača vlagati v popravilo starega ali bi bilo bolje razmišljati o nakupu novega, so se v bolnišnici v preteklosti že ubadali. Od strokovnjakov so dobili zagotovilo, da je bi moral aparat delovati vsaj še nekaj let. »Kmalu bomo videli, če to drži,« zaključuje Fikfakova. Katja Munih nova gorica Kolesarji ■ v • v v v krozisce: da ali ne? Med kolesarji se velikokrat pojavi dilema glede vožnje v krožišču - je ta njim dovoljena ali ne? Po odgovore smo se napotili na novogoriško policijsko upravo, kjer pojasnjujejo, da za voznike koles v cestnem prometu veljajo enaka pravila kot za ostale voznike motornih vozil. Razlika je le v višini glob, ki so za voznike koles nekoliko nižje. Če pa kolesarska steza obstaja, mora kolesar voziti po kolesarski stezi glede na dovoljeno smer vožnje. Kjer teh prometnih površin ni oziroma niso prevozne, smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča v smeri vožnje. Iz tega odgovora policije torej izhaja, da na krožiščih, kjer je urejena kolesarska pot, morajo kolesarji voziti po njej, kjer je ni, pa veljajo zanje enaki predpisi kot za motorna vozila Še nekaj pravil vožnje v krožišču: voznik na krožnem križišču ima prednost pred voznikom, ki se vključuje na to krožišče. Voznik, ki zapelje na krožno križišče, katerega vozišče ima dva ali več prometnih pasov, se razvrsti na notranji prometni pas in na ta način omogoči vključitev v promet na križišču tudi drugim voznikom, razen če zapušča križišče na najbližjem izvozu. Preden zapusti krožno križišče, se mora voznik razen izjemoma, razvrstiti na zunanji prometni pas.(km) gorica - Na televiziji klavrna podoba mesta Po Italiji žalujejo za ligaškimi labodi Iz napisa je očitno, kam pes taco moli Nadaljevanje s 1. strani Poleg Oretija, Zottija in Cecotove je v živo spregovorilo še nekaj Goričanov, ki so bili vsi po vrsti nastrojeni proti prebež-nikom; Ilaria Cecot je na svojem Facebook profilu zapisala, da naj bi novinarka oddaje Quinta colonna naščuvala intervjuvan-ce, naj povedo, da se priseljencev bojijo. Malce zmedena novinarka je celo dejala, da so v Gorici zaprli urgenco in da zato pošiljajo Goričane na zdravljenje v Slovenijo. In-tervjuvanka je zatem pojasnila, da so v resnici zaprli porodniški oddelek, in opozorila na jezikovne ovire - po njenem mnenju so očitno nepremostljive -, zaradi katerih je rojevanje v Šempetru za številne Gori-čane nekaj povsem nepojmljivega ... Kakorkoli, Gorica se na televiziji nikakor ni prikazala v svoji najboljši luči, vendar ne zaradi prebežnikov, ki pri nas iščejo mir, temveč zaradi napetega in turobnega vzdušja, ki ga nasprotniki sožitja in treznega reše- vanja težav podpihujejo s svojimi demago-škimi nastopi. O televizijski oddaji so sicer spregovorili tudi med sočasnim zasedanjem občinskega sveta. Fabrizio Oreti je namreč bil prisoten na prvem delu zasedanja, potem pa se je odpravil na Trg Sv. Antona; njegovi kolegi - tudi tisti iz desnosredinskih vrst - so se upravičeno spraševali, ali je prav, da unovči sejnino, čeprav se v resnici šopiri po televiziji. Glede labodov - kot znano gre za ptico selivko - pa dopolnilo za ljubitelje narave: v nedeljo so ribiči opazili dva laboda pri Podgori, še nekaj jih je plavalo pod pevm-skim mostom. Da labodov v Gorici ni več, ker naj bi jih pojedli prebežniki, kot je pred televizijsko kamero rohnel ligaš Zotti, torej ni res. Sicer pa je bilo med ponedeljkovo televizijsko oddajo izrečenih še kar nekaj drugih neresnic, s katerimi si nekateri krajevni politiki skušajo poceni nabirati politične točke - na škodo mesta in vseh, ki v njem živijo. (dr) nova gorica - Evropski projekt Croctal Mesto dobilo Krpane Pred Turistično informacijskim Pred novogoriškim Turistično informativnim centrom so nameščena kolesa, ki so tokrat res na voljo za izposojo. Po nesojenem čezmejnem projektu GO kolo, ki je po dolgem zavlačevanju italijanskih partnerjev naslavno propadel prejšnje leto, je občina dvanajst rdečih koles Krpan pridobila v okviru čezmejnega projekta Croctal. »Žal se je lani zgodilo kar se je, a to je preteklost. Povezava javno-zasebnega partnerstva se nam v tem trenutku zdi najbolj optimalna,« je ob predaji koles včeraj povedal novogo-riški župan Matej Arčon. Zasebni del omenjenega partnerstva zastopa kolesarska trgovina Cult iz Solkana, ki bo skupaj s Turistično zvezo TIC Nova Gorica skrbela za sistem izposoje koles znotraj mreže Bikeways.eu. Ta poteka od Sicilije do Avstrije, kjer na 40 izposojevalnih mestih skupno na voljo 3.000 koles. Poleg Krpanov so na TIC-u na izposojo še električna kolesa, ki so sicer ponudba trgovine Cult, a tudi ta sodijo v omenjeno mrežo Bikeways. V okviru slednje je v regiji odprtih osem izposojevalnih točk od Šempetra pri Gorici do Kobarida. Po besedah Deana Podgornika, vodje solkanske trgovine Cult, je zanimanje turističnih delavcev za tovrstno ponudbo veliko, še več se ga nadejajo poleti, tudi na račun odprtja slikovite kolesarske steze od Solkana do Plav. Krpani so od včeraj dalje na voljo na treh novogoriških lokacijah: v novogoriškem TIC-u, v motelu Siesta v Kromberku in v solkanski trgovini Cult, kjer ponudba dopolnjujejo tudi drugi modeli koles. V bodoče na- centrom so po novem na voljo za izposojo tudi električna kolesa Nova kolesa za izposojo meravajo v Novi Gorici vzpostaviti še dve lokaciji. Koliko bo treba odšteti za izposojo? Cena je odvisna od dolžine najema. Za celodnevni najem Krpana je treba odšteti tri evre. Za izposojo električnega kolesa bo za 2 uri najema treba odšteti 12 evrov, za 4 ure 18 evrov in za celodnevni najem 26 evrov. »Zbrana sredstva iz naslova izposoje bodo namenjena sistemu vzdrževanja koles. Kolesa bo mogoče vrniti na katerikoli od treh lokacij na območju Nove Gorice,« je včeraj pojasnila vodja novogoriškega TICa, Dejana Baša. Mestna občina Nova Gorica je za projekt Croctal namenila dobrih 160.000 evrov, delež sofinanciranja Evropske unije pa znaša 112.000 evrov. »Glavni cilj projekta je bila izdelava mreže kolesarskih poti oziroma izvedba manjkajočih delov kole- fotok.m. sarskih povezav v sistemu kolesarskega omrežja na območju posameznega partnerja, z upoštevanjem čezmejnih navezav,« so povedali na novogoriški mestni občini. V Novi Gorici se je v okviru projekta uredila kolesarska povezava med Erjavčevo ulico in Solkanom, in sicer kolesarska steza ob Eda centru po Delpi-novi ulici ter kolesarska pot po Ulici Gradnikove brigade, na katero se navezuje lani urejena kolesarska povezava po Lavričevi ulici v Novi Gorici. »Do konca aprila bo izveden tudi kolesarski pas po Vojkovi ulici od krožišča pri Brumatu proti Sabotinu v Solkanu, in sicer s pomočjo sredstev čezmejnega projekta Bimobis,« je napovedal župan, ki se je včeraj razveselil električnega kolesa,ki ga je občini v okviru projekta Alterenergy podarila lokalna energetska agencija Golea. (km) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 1. aprila 2015 15 gorica - Sovodenjski učenci na natečaju Poganjki projektov Mali projektni menedžerji so se zabavali z matematiko Morje otrok je v soboto preplavilo dvorano goriškega Kinemaxa, kjer se je slovesno zaključil letošnji natečaj Poganjki projektov (»Progetti in erba«). Med udeleženci so bili tudi učenci drugega in tretjega razreda osnovne šole Peter Butkovič Domen iz Sovodenj, poleg njih pa še vrstniki osnovnih šole De Ami-cis iz Ločnika, šole Duca DAosta iz Trsta ter osnovnih šol iz krajev Colloredo di Monte Albano in Pagnacco. Na natečaju so sovodenjski otroci pod mentorstvom učiteljic Egle Frando- lič in Tanje Colja sodelovali s projektom Igrajmo se z matematiko. Po zgledu matematičnih iger, ki so jih obravnavali pri pouku, so izdelali nove, s katerimi se lahko zdaj zabavajo - in hkrati trenirajo svoje možgane - tudi ostali učenci šole Bu-tkovič. »Sodelujoči pri projektu so rezultate projekta že predstavili ostalim učencem, seveda pa so jih tudi povabili, naj škatlo matematičnih iger obogatijo z novimi,« je povedala Egle Frandolič. Pobudnik natečaja je deželna podružnica inštituta PMI za severno Itali- Sovodenjski osnovnošolci pred Kinemaxom bumbaca jo, ki promovira uporabo dobrih praks s področja projektnega vodenja v osnovnih šolah. Ob podružnici PMI v FJK sta pri organizaciji zaključnega dogodka sodelovala Kinemax in podjetje Biolab. Navzoča sta bila bivši predsednik PMI za severno Italijo Walter Ginevri in njegova žena Mariu Moresco, ki sta pred leti izumila »kit za osnovno šolo«, deželno upravo FJK pa je zastopala od-bornica Loredana Panariti, ki je z zanimanjem prisluhnila projektnim mened-žerjem prihodnosti. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. Razstave V TRŽIČU: v kavarni Carducci v Ul. Duca dAosta 83 je na ogled razstava fotografij Renza Beana z naslovom »La cjase«; do četrtka, 2. aprila, od 7.30 do 22.00. NA MOSTOVNI: v galeriji Tir bo v četrtek, 2. aprila, ob 20. uri odprtje razstave »Delo« v sodelovanju z Kulturnim umetniškim društvom Delikatesa. Razstavljata Tanja Sabol in Gašper Capuder. Na ogled do 9. maja ob četrtkih od 17. do 19. ure, ob petkih od 21. do 23. ure in ob sobotah od 21. do 23. ure. Več na www.mostovna.com. UNITRI Nova Gorica vabi na odprtje razstave članic in članov likovnega krožka akvarel pod mentorstvom Marjana Miklavca, ki bo v četrtek, 2. aprila, ob 17. uri v galeriji Mer-cator centra v Kromberku. Odprtje razstave bodo pospremile besede predsednice društva, mentorja krožka ter glasba članic krožka ci-tre za dušo in srce. V TRŽIČU: v kavarni Carducci, Ul. Duca D' Aosta 83, bo v soboto, 4. aprila, ob 18. uri otvoritev razstave »Bjeki« umetnice in kuharice Mime Semec. Na ogled do 16. aprila od torka do nedelje 7.30-22.00. Več informacij po tel. 0481-412332. V GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Carducci) 2 bodo ob fotografski razstavi »Oltre lo sguardo - Onstran pogleda« (razstava goriških fotografov do izbruha prve svetovne vojne) 12. in 26. aprila ter 10. in 17. maja ob 15. uri potekali brezplačni vodeni ogledi razstave v slovenskem jeziku; razstava bo na ogled do 2. junija ob petkih 16.00-19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 10.0019.00; vstop prost. V GRADU DOBROVO je na ogled razstava z naslovom »Prostranost« slikarja Vladimirja Klanjščka; do 15. aprila od torka do petka 8.00-16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 13.0017.00. V KRMINU: v Ul. Matteotti 14 je na ogled razstava na temo zavzetja utrdbe Przemysl s strani ruske vojske med prvo svetovno vojno. Organizira združenje Societa Cormonese Austria; do 19. aprila vsak dan 9.3019.30. V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž je na ogled razstava Franka Vecchieta z naslovom »Skozi prostor in čas«; do 30. aprila ob prireditvah ali po domeni (tel. 0481-531445). Koncerti ~M Gledališče V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici ob 20.45: 11. aprila nastopa Hungarian state folk ensemble; 22. aprila »Othello l'h e muta« režija Davida Cala-breseja in Lorenza Scude. Predprodaja vstopnic pri blagajni na Korzu Italia (tel. 0481-383602) od ponedeljka do sobote 17.00-19.00. Več na www3.co-mune.gorizia.it/teatro. V GORICI: v prostorih Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Carducci) 2, bo danes, 1. aprila, ob 18.30 gledališka predstava »Scufute Rosse va alla guerra«, v režiji Caroline De La Calle Casanova. Večer posvečen Fran-cescu Macedoniju, o njem bo spregovoril prof. Paolo Quazzolo. Za ostale informacije po tel. 0481-537111 ali info@fondazionecarigo.it. V KULTURNEM DOMU V GORICI: danes, 1. aprila, ob 20.30 bo komedija »Jezik ne jezi se« z Andrejem Rozmanom; predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma (tel. 048133288), info@kulturnidom.it. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI 15. aprila ob 20. uri monoko-medija komika Ranka Babica »Moška copata«; informacije in predprodaja vstopnic vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom tu Kino Dvorana 2: 18.00 »Cenerentola«; 20.00 - 22.10 »L'ultimo lupo«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »La famiglia Belier«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 20.15 »Ascesa e caduta della citta di Mahagonny (opera). Dvorana 2: 17.10 »Cenerentola«; 19.45 - 22.10 »Fast & Furious 7«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »La famiglia Belier«. Dvorana 4: 17.30 - 22.10 »L'ultimo lupo«; 19.50 »Latin lover«. Dvorana 5: 16.40 - 18.20 »Home - A casa«; 20.15 - 22.00 »Ho ucciso Napoleone H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo goriški oddelek izjemoma odprt za stranke v torek, 7. aprila, od 11. do 13. ure. S Izleti prireditve (tel. 003865-3354016, bla-gajna@kulturnidom-ng.si). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 4. aprila ob 19. uri 15. festival folklornih skupin, Zveza srbskih društev Slovenije; informacije na blagajna.sng@siol.net ali po tel. 003865-3352247. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ v Gorici vabi na ogled baleta »Labodje jezero« v SNG Opera in Balet v Ljubljani 24. aprila ob 18. uri. Odhod iz Kulturnega centra Lojze Bratuž ob 16. uri; rezervacije po tel. 0481-531445 od 8.30 do 12.30 ali na info@centerbra-tuz.org; več na www.centerbratuz.org. SVIREL: 7. mednarodno glasbeno tekmovanje in festival solistov in komornih skupin do 12. aprila: danes, 1. aprila, ob 20. uri v Šmartnem v Hiši kulture koncert kitarskega orkestra Glasbene šole Velenje, dirigentka Monika Krajnc Štih, sledil bo koncert Mladinskega pihalnega orkestra Brda, pod vodstvom Martina Skubina. 2. aprila ob 18. uri v gradu na Dobrovem bo na sporedu Finalni koncert strunskih glasbil »hoRORn« ansambel rogov Akademije za glasbo Ljubljana, umetniški vodja Jožek Rošer. Več na www.upol.si V TRŽIČU: v stolnici Sv. Ambroža bo v nedeljo, 12. aprila, ob 16. uri nastopil zbor Multifariam ob spremljavi Bep-pina Delle Vedoveja na orglah in flavtistke Beatrice Grassi; vstop prost. 46. MEDNARODNA REVIJA PRIMORSKA POJE: 18. aprila ob 20. uri v Kulturnem domu v Šempasu (MoPZ Dragotin Kette Ilirska Bistrica, ZePS Kalina, Lovski oktet Javorniki, ZePZ Sanje Nova Gorica, MoPZ Jezero Doberdob, ZePZ Korte, KD MePZ Stanko Premrl Podnanos). Prireditev je letos posvečena 110. obletnici rojstva Ubalda Vrabca in 70. obletnici konca 2. svetovne vojne; več na www.zpzp.si. PD ŠTANDREŽ organizira šestdnevni društveni izlet v Makedonijo od 21. do 26. aprila; informacije in vpisovanje po tel. 347-9748704 (Vanja Bastiani) in tel. 0481-20678 (Božo Tabaj, od 12. do 14. ure). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V GORICI tudi letos prireja večdnevni izlet. Od 26. junija do 3. julija bodo obiskali nekaj vrhov v Romuniji ter kulturne in naravne znamenitosti v tej deželi. Prevoz bo z avtobusom. Informacije in prijave: Vlado. KŠRD DANICA vabi na »Enogastro-nomski pohod kraških dobrot« - po poteh 1. svetovne vojne v nedeljo, 12. aprila. Start 10 km dolgega pohoda, ki ne bo voden, bo med 8.30 in 10. uro izpred centra Danica na Vrhu, med potjo bodo stojnice s kraškimi dobrotami in zanimivosti iz 1. svetovne vojne. Zaželena je prijava do 10. aprila, vpis je možen tudi pred startom. Ob plačilu bodo udeleženci prejeli bone za degustacijo (sodelovalo bo 18 zelo znanih kmetij z goriškega in tržaškega Krasa ter Slovenije). Pohod bo potekal ob vsakem vremenu, udeleženci naj s sabo prinesejo svetilko; informacije in prijave po tel. 3384390324, pohod2015@pohod.it; več na www.pohod.it. PLANINSKA SEKCIJA KAMNJE prireja v ponedeljek, 6. aprila, 18. Velikonočni pohod na Malo goro (planoto na pobočju Čavna). Pričetek pohoda bo v Kamnjah ob 7.30; ob 11.00 bo pozdrav pohodnikom na Mali gori. SPDG prireja v nedeljo, 12. aprila, v sklopu Kekčeve poti (lažji pohodi namenjeni otrokom in družinam) izlet v Soško dolino z ogledom slapa Koz-jak in Tolminskih korit. Zbirna točka parkirišče pri (bivšem) mejnem prehodu Rdeča hiša v Gorici ob 8.45, odhod z lastnimi prevoznimi sredstvi ob 9.00. Za ostale informacije in prijavo na izlet po tel. 347-6220522 (Fanika) in 338-3550948 (Mitja). Čestitke Draga L ARA, na tvoji torti že 18 svečk žari, naj ti vsaka od njih kaj lepega podari. Bodi še vedno taka kot si, saj radi te imamo vsi. Vse najboljše ti iz srca želimo mama, tata, sestra in vsi najdražji. Ü3 Obvestila DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 »Home - A casa«; 19.45 - 22.10 »Fast & Furious 7«. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 49. redni občni zbor, ki bo v prvem sklicu v petek, 10. aprila, ob 9. uri na sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20 v Trstu, in v drugem sklicu v soboto, 11. aprila, ob 10. uri v Kulturnem domu Jožefa Češčuta -KD Sovodnje, Prvomajska ul. 73. V GORICI: v telovadnici AŠZ Olympia bo v četrtek, 2. aprila, ob 17. uri velikonočni prikaz dela »Olympia in classic«. Nastopajo skupine Rhythm & Dance, Gymplay, Artistic Gym, Show dance in glasbena šola Emil Ko-mel & Arsatelier. SOVODNJE OB SOČI: Kulturni dom »Jožef Češčut« prireja v četrtek, 9., 16., in 23. aprila ob 20.30 tečaj poslušanja telesa in sproščanja, vodil bo prof. Aldo Rupel. Za informacije in vpisnine po tel. 338-1411463 Patricija (v večernih urah). 0 Prireditve SKŠD KRAS DOL - POLJANE prireja praznovanje na Velikonočni ponedeljek, 6. aprila, od 12. ure dalje za odrasle in otroke »Grilja in porketa«, ljudske igre, zabava...Za ostale informacije in prijave najkasneje do danes, 1. aprila, po tel. 338-3176605 (Katjuša). V GORICI: v Kulturnem domu bo v četrtek, 2. aprila, ob 18. uri predstavitev dvojezične pesniške antologije »La ragazza dal fiore pervin-ca - Dekle z modrikastim cvetom« slovenskega pesnika in dramaturga Miroslava Košute. Zbirko bo predstavila Tatjana Rojc, srečanje bo obogatila likovna razstava slikarja Klavdija Palčiča. V NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo v četrtek, 2. aprila, ob 18. uri v sklopu »Literarnih četrtkov« predstavitev knjige Miše Čermak »Jaz sem ljubezen«; več na www.ng.sik.si. VELIKONOČNA DELAVNICA IN PREDSTAVA bosta v četrtek, 2. aprila, potekali na sedežu KD Briški grič v Števerjanu. Na programu od 15.30 do 18.00 barvanje pirhov in oblikovanje velikonočnih okraskov, ob 18.00 gledališka uprizoritev pravljice »Brun-do ne more spati« v izvedbi Sanje Vo-grič in Karin Vižintin; informacije po tel. 347-0162172 (Tamara), briski-gric@gmail.com. V GORICI: v knjigarni Ubik na korzu Verdi 119 bo v petek, 3. aprila, ob 18. uri predstavitev knjige »Salone per Si-gnora« avtorice Erice Barbiani. O knjigi po spregovoril Alessandro Ruz-zier. Več informacij po tel. 0481538090. V TRŽIČU: v občinski knjižnici v Ul. Ce-riani 10 bo v soboto, 4. aprila, med 9.30 in 12.30 potekal sejem prebranih knjig. V četrtek, 9. aprila, ob 18. uri v sklopu niza »Knjižnih četrtkov« bo predstavitev knjige »Paolo Budinich: mare, scienza e fortuna di un protagonista della cultura triestina del '900« Rite Cian. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ V GORICI: bo v četrtek, 9. aprila, ob 20.30 Srečanje pod lipami s predstavitvijo zajetne monografije z naslovom »Benečija. Ko se mala in velika zgodovina srečata«. Sledil bo pogovor z avtorjem Giorgiom Banc-higem in beneškim raziskovalcem in publicistom Riccardom Ruttarjem. Srečanje bo vodila Erika Jazbar. Večer je v priredbi Kulturnega centra Lojze Bratuž in krožka Anton Gregorčič. KD BRIŠKI GRIČ v sodelovanju s Foto-klubom Skupina 75 in Dramsko družino FB Sedej vabi na Odhajanja, literarni pogovor s tržaško pisateljico Eve-lino Umek, ob izidu njenega romana »Sidrišče spomina«, ki bo potekal v petek, 10. aprila, ob 20.30 v dvorani na Bukovju v Števerjanu. Pogovor bo vodila Daniela Stekar, mag. slov. Za fotografske utrinke bodo poskrbeli člani Fotokluba Skupina 75. Glasbena spremljava Andrejke Možina. Pogrebi DANES V KRMINU: 11.00, Giancarlo Pozzo (iz bolnišnice v Palmanovi ob 10.30) v stolnici, sledila bo upepelitev. DANES V MARIANU: 10.40, Anna Sirch vd. Gallo iz kapelice pokopališča v cerkev in na pokopališče; 14.30, Renzo Bergomas (iz splošne bolnišnice v Vidmu) v cerkvi in na pokopališču. DANES V MEDEI: 14.00, Anna Maria Sartori por. Mucchiut iz hiše žalosti v cerkev in na pokopališče. 16 Sreda, 1. aprila 2015 VREME, ZANIMIVOSTI O NAŠEM TRENUTKU Govorica vere in papež Frančišek Ace Mermolja / Vrsto let prebiram knjige o krščanstvu, začenši s sv. pismom in z evangeliji, o veri in duhovnosti. Zapisi so del naše kulture, zavesti in sedanjosti. Ni možno obiti krščanstva ali se opredeljevati samo do zlih dejanj, ki jih je tekom zgodovine zagrešila cerkev. Negativni ideološki odnos pomeni odpoved bistvenemu delu našega mišljenja in čutenja. Sama cerkev nosi krivdo, da je vnesla v šole in v javno razpravo pogosto neživljenjsko povedan katekizem, dogmatiko in površno obravnavo Besede. Ta pristop skuša spremeniti papež Frančišek in je zato njegov prihod dogodek. Duhovnost nasploh je pomembna tema v pretirano »materialnem« svetu. Znotraj struge, ki me zanima, sem v zadnjih tednih prebral vsaj tri knjige, ki obravnavajo krščanstvo in pomen duhovnega življenja. V svojem zadnjem romanu Judež postavlja Amos Oz zanimivo teorijo o Judeževi vlogi, ki jo lahko sprejemamo ali se z njo ne strinjamo, vendar gre za pogled »od zunaj«. Judež predstavlja del dobrega romana, drugi del se dotika usode Izraela, o kateri sem spregovoril v prejšnjem zapisu. Knjiga Eckharta Tolleja Novi svet meša različna duhovna izročila: od krščanskih do izrazito orientalskih, in jih prilagaja stiskam sodobnega človeka. Podobno kot stoiki se Tolle dotika vprašanja človekovega Ega-Jaza in stisk, ki jih povzročata komolčarstvo v izrazito tekmovalni družbi ter pozaba, da obstaja še nek drugi, duhovni in univerzalni svet ali bit. Povsem se je v smer krščanstva in njegove zgodbe podal Emmanuel Carrere s svojo knjigo Kraljestvo. Francoski pisatelj in scenarist je s to svojo knjigo presenetil francosko in mednarodno literarno javnost. Preseneti bo tudi slovenskega bralca, kot je mene, saj v svojevrstnem avtobiografskem in obenem »raziskovalnem« romanu zaživijo protagonisti začetnega krščanstva, kot da bi bili tu in danes. Med branjem se mi je zdelo, da hodim ob Pavlu po Sredozemlju. Nisem si zastavil vprašanja, če verujem ali ne. V tej zgodbi sem in smo od nekdaj in pika. Različna branja so lahko slučajno zaporedje, vendar se osebno pomikam v knjigarnah in knjižnicah (sicer knjigo raje kupim ali si jo sposodim od prijateljev), po določenih in začrtanih poteh, ki me zanimajo, čeprav ne bodo uporabne za kako javno razpravo. Na temo krščanstva me dodatno vabi Frančišek. Kot sem uvodoma zapisal, je on dogodek. Papež iz Argentine je preprost in komunikativen, vendar v njem ni ne retorike in ne populizma. Privablja vernike in neverne, ker jasno govori o sodobnosti in zna obenem presenetiti. V obeh primerih je v pristni krščanski brazdi, ki postane aktualna, ko se otrese balasta dogme in cerkvenega posvetnega blišča. Frančišek je verodostojen, ker živi kot govori in ni zdravnik, ki prepove pacientu kajenje, istočasno pa sam zaudarja po tobaku. Frančiškove besede o revščini, o vojnah, o mafiji, o korupciji, o dostojanstvu dela itd. so jasne. Njegova frančiškansko revna in usmiljena podoba cerkve je v sodobnem svetu privlačna. Ko papež potuje na robove globalizirane-ga sveta in se srečuje s trpečim obrazom modernizacije, izvaja natančno to, kar je počel Kristus s svojimi apostoli. Frančišek večkrat poudarja, da Bog preseneča. Carrere živo opisuje Pavla, kako je s svojimi nastopi in z naznanjanjem vstajenja presenečal tako Jude kot pogane. Presenečenje je bilo del njegove pripovedi in prepričevanja v novo vero. Isto velja za srečo. Prvi kristjani so živeli kot ostali ljudje, a so imeli miren obraz in jasen pogled. Živeli so v tisti blaženosti, ki jo je omenjal (a ne živel) Seneka in ki jo npr. danes ponuja Tolle z odpovedjo pretiranemu Egu. Ostali so kristjanom verjetno zavidali nerazložljivi mir, veselje in srečo. Frančišek govori to: biča družbene krivice, vojne in brutalna izkoriščanja ter poudarja možnost, da je možno živeti bolje v družbi in sami s sabo. Kaj je pravzaprav bolj aktualnega? Zato Frančišek uspeva, zato postaja zgodba krščanstva ponovno sodobna zgodba. Bistveno je očistiti cerkev oblasti, neživljenjskih dogem, zlatih križev, korupcije, bančnih spletk Iora in razkošnih stanovanj namenjenih cerkvenim dostojanstvenikom. Frančišek v praksi, z oblačili in v navadah dokazuje, kako ni dostojno, da si cerkveni voditelji privoščijo luksuzna stanovanja, kot si ga je npr. upokojeni kardinal Bertone. Frančišek si kupi navadne črne čevlje in ne rdečih copatk znamke Prada, nima zlate ure in se ne vozi v črnem mercedesu. Ko govori, ljudje vidijo, da ima za vratom posrebren križ in ne kilogram zlata. Zato mu verjamejo tudi tam, kjer ne verjamejo več nikomur. To je dogodek. Vprašanje je, kako dolgo bo lahko papež govoril v duhu starih kristjanov. Vprašanje je, če se nam bo zdel čudež, kako je bilo mogoče, da so besede in dejanja skupinice revnih ribičev in čudaškega pridigarja izvotlile rimski imperij in da so še danes njihove besede in dejanja živa snov. Je to preblisk ali znamenje novega veka, ko je zatonila utopija o stalni rasti, o vedno večjem blagostanju in je padel idol denarja kot edinega merila realnosti in življenja? Je Frančišek dogodek za prihodnji čas ali pa oklepaj inštitucije, ki varuje lastne privilegije na račun vraževerja revnih? Je vse to pisanje o krščanstvu in duhovnosti nova umetnost ali moda? Odgovora nimam, dogodivščina pa je vredna poizkusa ne glede na osebno vero ali nevero. ljubljana - Ob prenovi Slovenske ceste Arheologe razveselil dobro ohranjen grob iz 1. stoletja LJUBLJANA - Arheologe na Slovenski cesti v središču Ljubljane je pred dnevi razveselila dobro ohranjenega najdba v grobu iz rimskih časov. Kot je pojasnil vodja izkopavanj Martin Horvat, je bilo odkritje rimskih grobov na tej lokaciji pričakovano. Med tremi grobovi, ki so jih našli tokrat, jih je posebej presenetil grob s kamnito skrinjo iz 1. stoletja. V času rimske Emone je po trasi današnje Slovenske ceste potekala ena od treh glavnih vpadnic v rimsko mesto, ob njej pa je bilo, kot je bilo to za rimska mesta običajno, urejeno grobišče. Mesto živih je bilo znotraj in mesto mrtvih izven obzidja, je pojasnil Horvat iz Muzeja in galerij mesta Ljubljane. Zaradi posegov v 18. in 19. stoletju je bilo to grobišče precej poškodovano, zato jih je, tako Horvat, zadnja najdba še posebej razveselila. V kamniti skrinji, pokriti s kamnito ploščo, so našli več steklenih predmetov. V stekleni žari je bil shranjen celo pepel pokojnika. Vsi predmeti, ki so bili položeni v grob, da bi pokojniku olaj- šali pot v onostranstvo, so zaradi kamnite skrinje popolnoma ohranjeni. Kot zanimivost je Horvat izpostavil, da je v skrinji ves čas stala atmosferska voda. Grob po njegovih besedah sodi k skupini najstarejših grobov Emone in je star 2000 let. V še dveh grobovih, pri katerih sta bili le grobni jami, pa so našli grobne pridatke iz keramike, pa tudi dva balzamarija, stekleni posodici, v katere so shranili solze žalovanja in jih kot pri-datek priložili umrlemu v grob. Kot je še povedal Horvat, so vse tri grobove že dokumentirali. Pobrali so tudi predmete iz grobov z grobno jamo, kot zadnji pa je bil na vrsti še grob s kamnito skrinjo. Arheologi na Slovenski cesti z izkopavanji spremljajo prenovo komunalnih vodov. Med izkopavanji so, kot je pred časom za STA povedal Horvat, prvič dokumentirali zid, ki je razmejil cesto od pokopališča. Zid je potekal po vsej dolžini in je ločil žive od mrtvih, za njim pa se začenjajo grobne parcele, kjer so Emonci pokopavali svoje mrtve. ODPRTA TRIBUNA Nekaj misli ob robu obravnave sodobne zgodovine v zborniku Vipavska dolina (Ljubljana, Slovenska matica 2013) Miha Pogačar, tajnik Društva »TIGR-Primorske« Čeprav je iz celotne vsebine in tudi iz besed urednikov ob predstavitvi knjige Vipavska dolina (Ajdovščina 14. 10. 2014, Ljubljana, 15. 10) razvidno, da je v tem, prvem med zborniki o slovenskih pokrajinah, temeljni poudarek na neživem in živem svetu, torej naravnih danostih te, vsekakor po mnogih značilnostih precej svojstvene pokrajine, se tokrat zaustavljamo ob prikazu njene prav tako svojstvene zgodovine, podane v zelo zoženem obsegu v primerjavi s prvo omenjenim širšim spektrom tem. Uredniška odločitev za tak, skrčeni obseg morda opravičuje opise, ki so skromnejši glede številnih podrobnejših podatkov, nekaterih tudi precej pomembnih. Nikakor pa ne more biti opravičilo za izpuščanje nekaterih poglavitnih določilnic razvoja v tem okviru, seveda pa tudi ne za precej svojevoljno prikrajanje nekaterih drugih. Zaustavljamo se le ob nekaterih pripombah k besedilu, ki obravnava obdobje med vojnama, drugo svetovno vojno in čas po njej. ♦ Pri obravnavi odpora fašizmu se avtor tega prispevka upravičeno zaustavi najprej pri Tigru Primorske. A omenja le narodno zavedne može, vključene v to organizacijo in s tem se navajanje zaključi. Niti besede o sestavi in ciljih te organizacije (preprečevanje fašizma in preganjanje kolaboracije, širjenje prepovedane slovenske knjige in antifašistične literature); niti o Bazovici in njenih junakih ter njenem trajnem odmevu med Primorci; ničesar o metodah dela organizacije in njenem sodelovanju z drugimi segmenti odpora v pokrajini in protifašističnimi organizacijami v širšem prostoru; ničesar o vplivu Tigra in vlogi tigrovcev pri začetkih in razvoju partizanskega gibanja na Primorskem, enako velja glede soglašanja in podpore primorskega prebivalstva celotni dejavnosti Tigra. Za vipavski okvir obravnave bi bilo koristno omeniti ti. »rihemberški proces« pred posebnim sodiščem v Rimu 8. julija 1934 s 7 obsojenimi na zaporne kazni, posebej pa tudi pomen vipavskega dela organizacije TIGR kot aktivnega člena in prostora za povezovanje organizacij od Trsta do Tolminske, idr. (str. 259). Ker govori besedilo o Vipavski dolini, bi kazalo omeniti, da je bil TIGR ustanovljen na Nanosu jeseni 1927, torej na obrobju doline. Med narodno zavednimi izobraženci se z razlogom omenjajo duhovniki, a se njihova vloga zoži na delovanje ter smrt Filipa Terčelja. Ničesar pa ne izvemo o metodah njihovega delovanja za slovensko besedo in narodno zavest, ko so morali nadomeščati delo preseljenih in izseljenih intelektualcev na drugih področjih, prav tako ne o ilegalni organizaciji Zbor svečenikov sv. Pavla, idr. Od nosilcev odpora na strani krščan-skosocialne in narodnoliberalne politične organizacije se posamično omenja le usoda Stanka Vuka; poudarek je na njegovi skrivnostni smrti, pozabi pa omeniti, da je do te smrti prišlo potem, ko sta se s soprogo odločila za odhod v partiza-ne.V obravnavi organiziranega protifašističnega odpora tudi ne najdemo ničesar o kasnejši ustanovitvi skupnega narodnega sveta obeh teh gibanj/organizacij, niti o tem, da so goriški člani tega sveta po razpadu Jugoslavije sprejeli izjavo, v kateri so odklonili paktiranje ljubljanskih političnih krogov z italijanskim okupatorjem . Verjetno ni le določeni obseg prostora za razpravo botroval popolni opustitvi omenjanja vloge primorskih komunistov v protifašističnem boju, povezovanja in akcijskega pakta Komunistične stranke Italije in Tigra (1935) v tem okviru, izročanja orožja iz tigrovskih tajnih skrivališč članom KP za skupni boj pred okupacijo, ki se je napovedovala spomladi 1941. V tej zvezi bi bilo potrebno tudi omeniti tudi izjavo treh partij (KPA, KPI in KPJ) iz leta 1934 o samoodločbi slov. naroda. ♦ V opisu partizanskega delovanja na Vipavskem in širšem Primorskem (str. 259) je spregledana Goriška fronta (jeseni 1943), ustanovitev NOS za Primorsko Slovenijo (Vogrsko, sept. 1943) ter omemba Odloka Vrhovnega plenuma OF o priključitvi Primorske k matični domovini (16. sept. 1943). V nadaljevanju je zapisana avtorjeva ocena, da se je z razmahom OF na Vipavskem začela komunistična revolucija in bratomorna vojna. Sledita dela prispevka, ki govorita o Slovenskem narodno varnostnem zboru (SNVZ) oz. slovenskih domobrancih na Primorskem ter o četnikih v tej pokrajini. Izvemo, da je bil SNVZ ustanovljen jeseni 1943, ničesar o tem, kdo ga je ustanovil, komu je bil podrejen, o ciljih in metodah delovanja. Avtor govori le o propagandistično protiko-munističnem delovanju in slovenskih glasilih (Vipavec idr.). Zanimivo je, da ne najde niti besede za primerjavo s široko razpredenim partizanskim šolstvom in kulturnim delovanjem v NOB. V razmeroma dolgem odstavku izvemo veliko o kratkem, nekajtedenskem postanku pripadnikov bivše kraljeve vojske na Primorskem in preberemo podrobno poročilo o smrtni nesreči četniškega vodje Ljotiča z navedbo kraja pokopa. ♦ Od sicer korektnega opisa vloge in pomena Janka Premrla Vojka, pade v oči poudarek o » sumljivih okoliščinah« njegove smrti. Poudariti je treba, da je več njegovih neposrednih sobojevnikov (Ivan Renko idr. ) v spominih in posebnih izjavah podrobno opisalo, kako je bil Janko februarja 1943 zadet od fašističnega strela v trebuh, da je kasneje teden dni umiral na nosi-lih in v partizanskem taborišču pri Črnem Vrhu, ker je idrijski zdravnik odklonil pomoč. Nedvomno tragična smrt, a za takratne razmere dovolj razumljiva. ♦ V odstavku o povojnem razvoju na prosvetno kulturnem področju govori avtor le o ustanavljanju novih osnovnih šol v dolini in gimnazije v Ajdovščini, ne pa o tamkajšnji srednje ekonomski šoli in poklicnih šolah. Ničesar pa ni mogoče prebrati o rezultatih - spremenjeni izobrazbeni ter poklicni strukturi na Vipavskem, o novih kulturnih ustanovah (str. 260, 261). Pač pa lahko preberemo celo zaokroženo zgodbo o ustanavljanju in delovanju škofijske gimnazije, spreminjanju njenih nazivov, podeljeni koncesiji za javni pouk, pomembnih učiteljih. Skratka, kot da gre za poglavitni dosežek v kulturno-prosvetnem delovanju in prizadevanjih v Vipavski dolini. Če poskušamo iskati odgovor na tako prirejene ugotovitve in ocene avtorja, ga je verjetno mogoče najti v vsak dan očitnejših znakih, da se v demokratični Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih opravlja revizija pogledov na dogajanja druge svetovne vojne na Slovenskem (NOB) in seveda tudi na primorskih tleh. V okviru takih raziskav se pojavljajo nekatera nova spoznanja in razlage. Z ene strani se tudi pogosta enostranskost interpretacije preteklosti iz minulih desetletij sooča s pretehtanostjo zaradi poznavanja novih zgodovinskih virov. Zaradi novih spoznanj se prenekateri mit spreminja v realnost. Na drugi strani pa se pojavlja nova enostranskost. Ta želi, zaradi iskanja »čiste resnice« in zaradi potreb, ki izvirajo iz političnega vsakdana demokratične in samostojne Slovenije, predvsem spreminjati razmerja in vrednote NOB. Zagotovo pa na taki podlagi izoblikovani novi pogledi ne morejo spremeniti temeljnih značilnosti primorskega partizanskega boja in njegovih ciljev. Pri prikazu medvojnega obdobja in NOB na Vipavskem, ki ga je za zbornik Vipavska dolina prispeval mag. Jernej Vidmar, gre za izrazito publicistično besedilo, pisano v duhu omenjenega iskanja »čiste resnice«, t.j. izrabe zgodovine za vsakdanjo rabo v duhu revizije, ki vidi v NOB zgolj državljansko vojno (rehabilitacija dom-obranstva in četništva) in komunistično revolucijo (spregledane so temeljne točke OF itd.), borbo za oblast, povezano z nasiljem. Metoda tega pisanja ni na ravni, ki jo uveljavlja zgodovinska stroka. Avtor ni sposoben razlikovati in preudarjati v duhu »zgodovinskosti«. Očitno ni hotel ali želel razumeti NOB nas Primorskem, njegovih temeljev in izhodišč, zlasti pa njegove mednarodne razsežnosti. Ta pa se ni osredinjala zgolj na italijansko: slovenske/jugoslovanske odnose, pač pa tudi na odnose med Ko-minterno in KPI oz. KPJ/KPS ter na odnose v zavezniškem taboru med drugo svetovno vojno. Nedvomno bi v zborniku s tako zamislijo in celovito ter sistematično obravnavo drugih področij bralci želeli videti tudi drugačno sliko razgibanega in pomembnega zgodovinskega dogajanja na tem območju. Naj samo kot namig omenimo, da je bil 12. septembra 2013 na Okroglici postavljen spomenik s posebnim poudarkom na pomembnih dogodkih, ki jih je skozi zgodovino doživela Vipavska dolina. Napisi na tem spomeniku bi bili lahko izhodišče tudi za pisanje besedila o zgodovini 20. stoletja na Vipavskem. / RADIO IN TV SPORED Sreda, l. aprila 20l5 17 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.10 TDD predstavlja 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Sto-rie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Show: La prova del cuoco 14.05 Torto o ragione? La macchina della verita 14.40 Torto o ragione? Il verdetto finale 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi (v. F. Insinna) 21.15 Nad.: Velvet 23.10 Aktualno: Porta a porta RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.10 Nad.: Streghe 8.30 Nad.: Il tocco di un angelo 10.0013.30 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Ghost Whisperer 17.00 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: Blue Bloods 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.10 The Voice of Italy 0.00 Emozioni RAI3 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Eli-sir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Nad.: Terra Nostra 15.55 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 #Tre-Tre3 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? RAI4 11.45 Heroes 12.30 18.00 Robin Hood 13.15 18.45 Andromeda 14.10 20.15 Star Trek Enterprise 14.50 90210 15.30 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.35 Heartland 16.20 Joan of Arcadia 17.05 Novice 17.10 Streghe 19.30 Stargate Atlantis 21.15 Vikings 22.00 Il Trono di Spade 22.55 Film: Young Detective Dee -Il risveglio del drago marino (akc.) RAIS RAI MOVIE 14.05 Film: Mezzogiorno di fuoco (vestern, '52) 15.35 Film: Doppio inganno (triler, '91) 17.25 Novice 17.30 Film: Il mio amico giar-diniere (kom., Fr., '07) 19.20 Film: Piedone lo sbirro (det., It., '73) 21.15 Film: Come ti ammazzo l'ex (kom., '09, i. H. Graham) 22.55 Film: Betrayed -Tradita (dram., '88) RAI PREMIUM 11.05 Nad.: Un posto al sole 12.10 Nad.: Medicina Generale 13.05 19.10 Nad.: Terra Nostra 14.00 Serija: Medium 15.35 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.40 Serija: Capri 16.40 Nad.: Legami 17.30 Novice 17.35 Nad.: Batticuore 18.20 Nad.: La signora in rosa 20.10 Nad.: Un me- SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (31. marca 2015) Vodoravno: operativa, spak, as, radi-kalec, legenda, granat, Tepeš, raid, el, Na, orometrija, Vizintin, Peck, rom, Merano, euro, Ivana, Ivaniševic, Verona, ironik, R. A., Ist, Ilonka, Voje, Ceau-sescu, ekrani, Al, itn., I. S., Jadran; na sliki: Marta Vizintin. dico in famiglia 21.10 Nad.: Il restauratore 23.05 Serija: Close to Home - Giustizia ad ogni costo 23.50 Autoritratti _RETE4_ 6.40 Serija: Miami Vice 8.45 Nad.: Cuore ri-belle 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Rubrika: Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La si-gnora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Film: Non stuzzicare i cowboys che dor-mono (vestern, '70) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 14.05 La Terra vista dal cielo 14.55 At-tenborough, una vita per la natura 15.50 Film: Ginger e Fred (kom., '85) 18.05 Novice 18.10 Memo - L'agenda culturale 18.40 Grandi giardini d'ltalia 19.45 Art of Russia 20.40 Passepartout 21.15 Museo Italia: Raffaello e Michelangelo nei Musei Vaticani 22.10 Art of Cina 23.05 David Let-terman Show LAZD 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 Chef per un giorno 9.101 menu di Benedetta 10.05 19.00 Cuochi e fiamme 11.00 17.00 Cambio moglie 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 16.00 SOS Tata 18.55 Dnevnik 21.10 Serija: Crossing Jordan TELEQUATTRO 6.0013.20, 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 12.40 Rubrika: Le ricet-te di Giorgia 7.00 7.30 Sveglia Trieste! 8.30 13.00, 20.00 Dodici minuti con Cristina 12.30 Italia Economia e Prometeo 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 19.00 Trieste in diretta 20.15 Happy Hour 21.00 Azzurro Italia 23.30 Roma InConTra LAEFFE 12.45 17.35 Chef Sara sulle Alpi 13.40 Chef Sara in Italia 14.35 18.30 Il cuoco vaga-bondo 15.45 Regni perduti 17.00 Il guru delle prelibatezze 19.40 Novice 20.00 Rac-conti dalle citta di mare 21.00 Gianluca Ni-coletti 21.10 Autism: Il musical 22.50 0.00 Nad.: Borgen - Il potere 21.15 Film: Inside Man (triler, '06, i. D. Washington) 23.50 Film: American History X (dram., '98, i. E. Norton) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Uomini e donne 16.10 Amici verso il serale 16.20 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Igra: Avan-ti un altro 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 21.10 Nad.: Le tre rose di Eva 23.10 Matrix _ITALIA1_ 6.55 Risanke 8.30 Nad.: Una mamma per amica 10.30 Nad.: The O.C. 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.00 Šport 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.45 Serija: The Big Bang Theory 15.10 Serija: Merlin 16.00 Serija: The Vampire Diaries 16.50 Serija: Dr. House - Medical Division 19.00 Fattore umano 19.30 Notorius 19.55 Karaoke 20.40 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Film: Ole (kom., It., '06, i. M. Boldi) CIELO 12.00 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 15.30 MasterChef Australia 16.30 18.15 Fratelli in affari 17.15 Buying and Selling 19.15 19.45 Affari di famiglia 20.15 Top 20 Funniest 21.10 Film: Mercenaries (akc., '14) DMAX 12.30 Liquidator 13.20 20.20 Rimozione forzata 14.1019.30 Banco dei pugni 15.05 River Monsters 18.35 Affare fatto! 21.10 Come e fatto il cibo? 22.00 Mangiamo stra-no 22.55 Orrori da gustare 23.45 Bad Dog SLOVENIJA1 23.35 Film: Io vi dichiaro marito e... ma-rito (kom., '07, i. A. Sandler) _IRIS_ 13.45 Film: Bersaglio altezza uomo (det., It., '79) 15.30 Film: Supercolpo da 7 miliardi (krim., It., '66) 17.15 Film: Auguri profes-sore (kom., It., '97) 19.10 Serija: Supercar 20.05 Serija: A-Team 21.00 Film: Femme Fatale (triler, '02, i. A. Banderas) 23.20 Adesso cinema 23.45 Film: The Watcher (triler, '00, i. K. Reeves) _LA7_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 19.55 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Maigret 16.15 Serija: Le strade di San Francisco 18.05 Serija: L'ispettore Barnaby 20.30 0.15 Otto e 6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.20 18.25 Kviz: Vem! 11.05 Posebna ponudba 12.05 Portret: Vizija 13.0015.00, 17.00, 18.50, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Intervju 14.20 Glasnik 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Kviz: Male sive celice 16.25 Globus 17.30 23.35 Turbulenca 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Risanke in otroške serije 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film: Zajčja luknja (dram., '10, i. N. Kidman) 21.35 Kratki film: Oči, a lahko jaz šofiram? 22.00 Odmevi 23.05 Točka preloma SLOVENIJA2 6.00 9.30 Zabavni infokanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.30 Zgodbe iz školjke 8.50 Infodrom 10.15 Dobro jutro 12.45 19.00, 0.20 Točka 13.30 Razred zase 14.05 Točno popoldne 15.05 Z vrta na mizo 15.25 Al-pe-Donava-Jadran 15.55 Rad igram nogomet 16.30 To bo moj poklic 17.00 Mostovi - Hidak 17.35 Slovenci po svetu 18.05 Dosje 19.45 Žrebanje Lota 19.55 Košarka: državno prvenstvo, Zlatorog - Union Olim-pija, prenos 21.45 Športni izziv 22.15 Odd.: Bleščica 22.50 Film: Monty Python - Zdaj pa čisto nekaj drugega (kom., '71) KOPER 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.25 Meridiani 15.25 Dok.: Capraia 15.55 Potopisi 16.25 Boben 17.25 Vsedanes -Vzgoja in izobraževanje 18.00 Lynx magazin 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.20 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Alpe Jadran 20.30 Webolution 21.00 Dok.: Ekumenopolis, neskončno mesto 22.35 Artevisione 23.05 Najlepše besede 23.35 Dok.: K2 POP TV 7.00 Risanke in otroške serije 8.10 10.05, 11.15, 12.25 TV prodaja 8.25 17.20 Nad.: Moje srce je tvoje 10.2016.00 Nad.: Zaljubljen do ušes 11.3015.00 Nad.: Dubrovni-ška zora 12.40 Serija: Lepo je biti sosed 13.45 Preverjeno 17.0018.55, 22.15 Novice in vreme 20.00 MasterChef 21.20 Serija: Gasilci v Chicagu 22.50 Serija: Na kraju zločina - Miami 23.45 Serija: Hiša iz kart KANAL A 21.10 Film: The Missing (dram., '03, i. T. Lee Jones, K. Blanchett) 7.00 18.00, 21.20 Svet 7.50 Risanke 9.00 10.40 Serija: Odvetnik z ulice 9.50 Pazi, kamera! 10.25 12.35, 12.50 Tv prodaja 11.35 Nad.: Budva na morski peni 13.05 16.15 V živo iz hiše Big Brother 13.35 17.05 Serija: Sreda, 1. aprila Rai 5, ob 15.5C VREDNO OGLEDA Ginger e Fred Italija 1986 Režija: Federico Fellini Igrata: Giulietta Masina, Marcello Mastroianni in Franco Fabrizi Amelija in Pippo, ki se predstavljata javnosti z umetniškim imenom, Ginger in Fred, sta polnila dvorane malih gledališč konec štiridesetih let. Po več letih, ko v resnici nista vedela veliko drug o drugem, se spet srečata v oddaji, posvečeni prav starim zvezdnikom, ki jo je priredila neka privatna televizijska postaja. Protagonista sta namreč gosta znane oddaje v kateri obujata spomine iz njune slavne mladosti. Dogodek kot tak, doživljata precej klavrno, vseeno pa jima omogoči, da po dolgem obdobju, spet preživita nekaj simpatičnih trenutkov skupaj. Cinična kritika televiziji, velja tudi za nekakšno Fellinijevo avtobiografsko zgodbo. V njej sta poslednjič nastopila Giulietta Masina in »Federicov alter ego« Marcello Mastroianni v svojstvu starejših plesalcev Gingerja in Freda. Komisar Rex 14.35 Film: Skriti zločin (krim.) 16.35 18.55 Serija: Goldbergovi 19.30 Film: Edison (krim., '05, i. M. Freeman, K. Spacey) 21.30 Big Brother 22.30 Film: Študentska norišnica (kom., '03) PLANETTV 10.55 Nan.: Moja družina 11.40 Tv prodaja 12.1018.00 Nan.: Castle 13.05 Nad.: Su-lejman Veličastni 14.10 Ellen 15.05 Nan.: Zasebna klinika 16.00 21.00 Bar 17.00 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 19.00 Danes 22.00 Bognedaj, da bi crknu televizor 23.00 Nan.: Lov na osumljenca 23.55 Bar doma RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Goriški ogledi - pripravlja Aldo Rupel; 11.00 Studio D; 12.15 A Beautiful Day - Čudovit dan, osvežitev angleškega jezika s prof. Vesno Bajc (realizacija Vida Valenčič); 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Pesem morja, zemlje in ljudi - Barkovlje nekoč in danes; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Natalia Ginzburg: Družinski besednjak, 8. nad., sledi Music box; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Live; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 S koncertnih prizorišč; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Indie ni Indija; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appunta-menti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00, 18.00 Economia e din-torni; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.35 Glasba; 14.00, 23.00 Finestra sul Friuli Venezia Giulia; 14.35 Glasba; 15.00 McGuffin; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Po-meriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Glasba; 21.00 Sonoricamente Pu-glia; 22.00 Classicamente/Liricamente; 22.30 Sonoramente classici; 0.00 Notte-tempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. / TRST Sreda, 1. aprila 2015 18 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu nogomet - Na prijateljski tekmi Italija - Anglija 1:1 Solidna popotnica za Conteja in dobri napotki za Katanca TURIN - Prijateljska tekma med Italijo in Anglijo je bila bolj zanimiva za slovenskega selektorja Srečka Katanca, ki bržkone že razmišlja o prihodnjem kvalifikacijskem dvoboju z Angleži, proti katerim bo slovenska izbrana vrsta igrala 14. junija v ljubljanskih Stožicah. Reprezentanci sta se sinoči na Juventus Stadiumu v Turinu razšli z neodločenim izidom 1:1, ki je bil povsem pravičen. V prvem polčasu so igrali boljše varovanci selektorja Conteja, v drugem delu pa so bili boljši gostje. Edini zadetek v prvem polčasu je po slabe pol ure igre dosegel Graziano Pelle, ki je izkoristil natančen predlo-žek Giorgia Chiellinija in z glavo prelisičil nemočnega Joeja Harta, ki je lahko let v malo mrežico svojega gola pospremil zgolj s pogledom. »Azzurri« so bili sicer v prvem delu tekme nevarnejši, s sijajnim strelom z razdalje se je v 10. minuti izkazal 30-letni član Lazia Marco Parolo, ki je s silovitim strelom dobro ogrel Hartove dlani. Štirikratni svetovni prvaki so bili podjetnejši predvsem po Pellejevem zadetku, dobro so nadzorovali potek tekme, angleške priložnosti so bile redke, najlepšo je zapravil Wayne Roo-ney, ki je zatresel prečko. V nadaljevanju so bili Angleži precej bolj enakovreden nasprotnik Italijanom, po dobri uri igre je odličen prodor Barkleyja v zadnjem trenutku zaustavil Chiellini, nekaj minut pozneje se je moral z obrambo po nevarnem Roo-neyjevem strelu izkazati še Buffon. Gostom z Otoka je uspelo mrežo vendarle zatresti v 79. minuti, ko se je z natančnim diagonalnim strelom v malo mrežico z roba kazenskega prostora izkazal rezervist Andros Townsend. Le nekaj trenutkom pozneje je imel izjemno priložnost za preobrat Rooney, a mu je veselje vnovič preprečil Buffon. atletika Donati bo treniral Schwazerja RIM - Borec proti dopingu Sandro Donati bo odslej trener razvpitega dopinškega grešnika, hitrega hodca in olimpijskega prvaka Alexa Schwazerja, ki se po kesanju in prepovedi nastopanja, ki bo zapadla aprila prihodnjega leta, želi vrniti na atletske steze. »Pozanimal sem se. Sodniki so mi potrdili, da je z njimi zgledno sodeloval pri odkrivanju do-pinških poslov. Veliko smo se pogovarjali z njim. Postavil sem mu na stotine vprašanja o tem, kaj se je dogajalo pred olimpijskimi igrami v Londonu. Želim biti soudeležen pri njegovem očiščenju, zlomiti stereotipe, da je vse belo ali vse črno. Treniral bom atleta, ki je jemal nedovoljena sredstva. Izbral me je on. To pomeni, da želi Schwazer spet preizkusiti sebe, pokazati, katera je njegova realna moč,« je povedal Donati. Schwazer se bo preselil v Rim. NIZOZEMSKA BOLJŠA OD ŠPANIJE - Ostali izidi prijateljskih tekem: Liechtenstein - San Marino 1:0, Švica - ZDA 1:1, Estonija - Islandija 1:1, Švedska - Iran 3:1, Rusija - Kazahstan 0:0, Ukrajina -Latvija 1:1, Luksemburg - Turčija 1:2, Avstrija - BiH 1:1, Slovaška - Češka 1:0, Nizozemska - Španija 2:0, Kitajska - Tunizija 1:1, Japonska - Uzbekistan 5:1, Južna Koreja - Nova Zelandija 1:1. KVALIFIKACIJE - Skupina B: Izrael - Belgija 0:1. Vrstni red: Belgija in Wales 11, Izrael 9 (...). Martins Eder (levo), brazilski napadalec Sampdorie z italijanskim potnim listom, in Anglež Chris Smalling v akciji na sinočnji prijateljski tekmi v Turinu ansa Zdaj na 44. mestu PALMA DE MALLORCA - Drugi dan mednarodne regata Princesa Sofija v jadralnem razredu 470 sta ja-draca JK Čupa Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti dosegla eno dobro in eno slabo uvrstitev. V svoji skupini sta bila najprej 7. nato šele 30, na skupni lestvici pa zasedata skromno 44. mesto. Njuna v Italiji najresnejša konkurenta za nastop na OI 2016 Zandona in Trani sta po dveh dneh na 26. mestu, a pred njima sta še dve italijanski posadki. Neenotni LONDON - Na olimpijskih igrah 2016 v Riu de Janeiru ne bo enotne britanske nogometne reprezentance, kot leta 2012 v Londonu. Angleška nogometna zveza namreč ni dobila podpore zvez iz Škotske, Wallesa in Severne Irske. Kritični Dokovič Kako Massija pripeljati v smučarsko zvezo LJUBLJANA - Edini kandidat, ki se je prijavil za novega vodjo alpskega smučanja v okviru Smučarske zveze Slovenije, je podjetnik Iztok Klančnik. Prevzel bo mesto Blaža Lešnika, ki je zamenjal Dušana Goriška. Tega so sredi letošnje sezone razrešili, potem ko je izgubil zaupanje vodstva zveze. Bolj kot po delu v alpskem smučanju je znan v poslovnih krogih kot uveljavljen strokovnjak na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij z bogato zakladnico poslovnih izkušenj. Pred štirimi leti je postal generalni direktor računalniškega podjetja Hewlett-Packard Slovenija, odgovoren za vodenje poslovnega programa družbe v Sloveniji. Po pisanju Slovenske tiskovne agencije (STA) bo njegova prva naloga , kako na zvezo pripeljati stratega velikih uspehov in dosežkov Tine Maze, ki je prav po zaslugi Goričana Andree Massija (na sliki), s katerim je leta 2008 oblikovala samostojno ekipo, postala najuspešnejša slovenska alpska smučarska vseh časov. Prav Massi je velika želja predsednika zveze Enza Smrekarja, poroča STA. MIAMI - Srb Nova Dokovič je prepričan, da tenis nujno potrebuje spremembe. Predvsem misli tu ne koledar tekmovanj, saj je zdajšnji urnik prenaporen, zato se pojavljajo poškodbe, zaradi katerih trpijo tako igralci kot gledalci. Srb ima največ pripomb na Da-visov pokal, ki je po njegovem mnenju preobsežen. Bogati Hamilton LONDON - Britanec Lewis Hamilton bo podaljšal pogodbo z ekipo Mercedes. Letno naj bi skupaj z bonusi za zmage in morebitni naslov prvaka lahko dobil skoraj 37 milijonov evrov. tenis - Pogovor z nekdanjim trenerjem Francesche Schiavone Danielom Panajottijem »Zmaga je edino, kar šteje« Športnik mora biti predvsem samostojen - Trener šteje kvečjemu 30 % - V Italiji je delo z mladimi še vedno pomanjkljivo Daniel Panajotti je bil dolgoletni trener Francesche Schiavone (4. na lestvici WTA leta 2011), Marie Elene Camerin (4. WTA leta 2004) in Emmanuelle Gagliardi (42. WTA leta 2002). V svoji karieri je odkril veliko talentov, med katerimi izstopata Juan Monaco (10. ATP leta 2012) in Zaba-leta (21. ATP leta 2000). Trenutno trenira manjšo skupino tekmovalcev na svoji akademiji Sporting Club Arbiz-zano v Veroni, kjer je uvedel argentinsko metodo dela iz mesta Tandil, kjer je živel in delal do leta 1992, pred prihodom v Italijo. Delali ste z mnogimi atleti, ali trenirate raje dekleta ali fante? Gotovo imam več izkušenj v krogu ženskega tenisa, saj sem do leta 2008 treniral Schiavonejevo in Camerinovo. Gre za dva popolnoma drugačna svetova. Tenisačice mogoče znajo boljše prisluhniti in so zelo delavne, a istočasno potrebujejo vodjo. Tenisači so večkrat nekoliko bolj površni. Kaj svetujete drugim trenerjem? Treba je delati s strastjo in z voljo do zmage, ne samo za ohranitev delovnega mesta. Tekmovalcem je treba nuditi dobre taktične nasvete, saj je psihološka plat v tenisu še kako pomembna. Treba se je popolnoma posvetiti atletu in graditi za to, da bi kaj dosegli. Katera je po vašem mnenju najpomembnejša značilnost teniškega trenerja? Pomembno je neprestano učenje in izpopolnjevanje. Veliko je takih, ki niso dosegli nič, a mislijo, da vedo vse. Ideja o nenehnem razvoju bodisi kot trener bodisi kot oseba je poglavitna. Katera pa je vaša najboljša ka-takteristika? zgoraj njen nekdanji argentinski trener Daniel Panajotti Sposobnost prilagajanja vsaki situaciji. Vedno poskušam povleči na dan najboljšo plat vsakega atleta. Do katerih težav lahko pride, kadar treniramo več športnikov istočasno? Ko sem treniral Schiavonejevo in Camerinovo, sem se zavedel, da ni rečeno, da kar deluje z eno, deluje tudi z drugo. Tenis je zelo individualističen in subjektiven šport. Vsak športnik ima svoj talent in trener mora ugotoviti, kaj manjka, na čem je treba delati, kateri značajski, fizični ali taktični faktor je treba izboljšati. Kako je bilo, ko ste trenirali Schiavonejevo, eno največjih ženskih figur v ženskem tenisu? Schiavonejevo sem treniral celih osem let. Eno leto in pet mesecev po najinem razhodu je zmagala na Rolland ansa, splet Garrosu. Njena največja želja je vedno bila osvojiti prav tisti grand slam. Z njo sem opravil bistveno delo v formativni fazi.Osnove sem zgradil jaz, potem pa je Rolland Garros osvojila sama. Česa ste jo predvsem naučili? Samostojnosti. Ona je nedvomno pravi talent. Z njo sem zgradil tehnične osnove, toda vedno sem ji pravil, da bo potem med tekmami igrala ona sama. Temeljna naloga je graditi na športnikovi samostojnosti. Obstajajo primeri, ko so trenerji podcenjevali ta faktor, potem pa je prišlo pri igralcu do popolnega poloma (npr. Karolina Šprem, ki je dosegla 17. pozicijo na svetu in je potem popolnoma odpovedala, podobno kot Jelena Do-kič itd.). Veliko igralk ni avtonomnih. Koliko je torej pomemben trener za športnika? Mislim, da trener lahko vpliva največ 30% na svojega športnika, medtem ko mora priti ostalih 70% iz športnika samega. Formativno delo z otroki je zelo pomembno, otrok pri 9-10 letih mora biti že popoln. Vedeti mora, zakaj uporablja določen udarec in kako naj se premika po igrišču. Tehniko in taktiko je treba obravnavati že v zgodnjih letih, tako da ju igralec obvlada in se lahko poglobi v igro. Baza je poglavitna, vsi najboljši trenerji bi morali delati z otroki. Kako mislite? Tako da se zavedajo, koliko šteje formativno delo. Ko začnejo trenirati, so otroci bel, nepopisan list, in če začneš po njem brisati in ga rezati, list ni več nov. Tehniko in dinamiko je treba pravilno obravnavati že od začetka. Kako ocenjujete teniško šolo v Italiji? V Italiji je precej slaba formativna faza. Osnove bi bilo treba obravnavati bolje. Italijanska teniška federacija (FIT) organizira danes, v primerjavi s preteklostjo, veliko več izpopolnjevalnih tečajev za učitelje, didaktika se je precej izboljšala, toda učitelji ne izvajajo dela tako, kot bi ga morali. In klubi ne investirajo v mladinski tenis. Če se vrneva k Schiavonejevi, imate kak poseben spomin-anekdoto iz časa, ko ste jo trenirali? Spominjam se, da je pred tekmami večkrat ponavljala: »Moram igrati dobro. Moram igrati dobro. Moram igrati dobro ...« Jaz pa sem ji govoril, da se ne bo nihče spomnil, kako si tekmo odigral. Ljudje bodo odprli letopise o grand slamih in bodo videli le ime zmagovalca, saj vendar pravimo: »Zmaga ni pomembna, zmaga je edino, kar šteje!"« Paola Cigui / ŠPORT Sreda, 1. aprila 2015 1 Q nogomet - Darko Kralj, predsednik ŠD Primorec »Finančno ne bo prehud zalogaj« Že razmišljajo o višji ligi - Igralcem (morda) nagrada V nogometnem prvenstvu 1. AL je Primorec kot prva (in morda ne edina) ekipa naših društev dejansko že napredoval v višjo, promocijsko ligo. Za matematično napredovanje potrebujejo 2 točki, ki ju bodo varovanci trenerja Roberta Biloslava bržkone dosegli že na prihodnjem gostovanju (12. aprila) v Terzu. Priimek Kralj je v Trebčah sinonim (tudi) za ŠD Primorec. Kralji so doslej tre-benskemu klubu jamčili najbolj vidne športne uspehe. Aktualni predsednik Darko (Kralj, po domače »Pulin'v«) je v sezoni 2005/06 (po play-offu) dosegel zgodovinsko napredovanje v 1. amatersko ligo, v kateri je Primorec vztrajal vse do letos (9 sezon). Pred tem je njegov oče Marče-lo, ko je bil predsednik društva v sezoni 1975/76, prvič napredoval iz 3. v 2. AL. Lepo zadoščenje za klub, ki se bo v prihodnji sezoni srečal z Abrahamom. Petdesetletnico bodo praznovali 8. avgusta 2016, klub so namreč ustanovili na poletni dan 1966. leta). Mimogrede. Ali ste po sobotni zmagi proti Sistiani že praznovali? Smo. Praznujemo po vsaki zmagi. In če pomislite, da smo zadnjič izgubili prav proti klubu iz Vižovelj lanskega 16. novembra, je bilo zdravic kar nekaj. Napredovanje imamo že v žepu. Skušali ga bomo formalizirati v Terzu. Ne bi čakal domače tekme v Trebčah 19. aprila. Pred začetkom sezone ste izjavili, da ciljate na play-off. Ali ste bili morda preskromni in ste po tihem upali na osvojitev prvega mesta? Niti zdaleč. Pred začetkom sezone se je veliko ekip, vsaj na papirju, okrepilo in ciljalo na napredovanje. V prvi vrsti so bili Mariano, Breg, Gradese, pa tudi Pro Romans Medea. Celo sama Sistiana ni ciljala tako visoko, čeprav so v Vižovljah zelo ambiciozni. Mi smo potrdili lansko ekipo, lanskega trenerja in smo dodali nekaj okrepitev. Zelo enostavno. Kaj se je torej od takrat spremenilo? Fantje so nizali uspeh za uspehom in so se opogumili. Decembra smo najeli branilca Rihterja in zveznega igralca Vesnaverja, ki sta se izkazala kot dodana vrednost. Od drugih bi omenil odlične nastope Gilena, Sarcana, Davanza in Školnika. Kdo je glavni krojač? Kdo je sestavil ekipo? KOŠARKA Fučka in Tonut proti Kotniku in Krašovcu V soboto, 4. aprila, bo v Ža-vljah košarkarski dan. Organizacija All&sport prireja mladinski turnir za Memorial v spomin na Štefana Tramontina, mladega košarkarja, ki je leta 2011 podlegel raku. Ob tržaških ekipah Basketrieste in Azzurra ter mladinski ekipi Basket Treviso so v Žavlje privabili tudi mlade košarkarje Uniona Olimpi-je (vsi letniki 2000 in 2001). Zjutraj ob 9.30 in 11.30 bosta na vrsti pol-finalni tekmi, popoldne pa še tekmi za končno razvrstitev (ob 16.00 in 18.00). Košarkarski dan se bo zaključil s tekmo zvezd med bivšimi tržaškimi prvoligaši (med njimi so nastop potrdili Gregor Fučka, Alberto Tonut in Reach Laurel) ter slovenskimi prvoliga-ši, pri katerih bodo igrali tudi Slavko Kotnik, Peter Vujačič ter predstavnika Brega Klemen Klad-nik in Tomo Krašovec. Za izbor igralcev se zanimata Vin-cenzo Esposito in nekdanji trener Roberto Sorrentino. Ogrodje ekipe gradimo in ga stalno dopolnjujemo že kako sezono, odkar se je na klop usedel trener Biloslavo. Imamo mlado ekipo. Skupaj s Pro Romansom morda najmlajšo v skupini C. Najstarejši igralec je Vedran Školnik, ki je star 28 let. Zmagujete in obenem zabavate občinstvo, saj ... igrate nogomet. Žoge ne brcamo zgolj na nasprotnikovo polovico igrišča. Dosegli ste tudi veliko golov (58). Lahko bi jih vsaj še polovico več. Ustvarimo veliko priložnosti za gol in delamo veliko napak pred nasprotnikovimi vrati. V promocijski ligi bo pela druga pesem. Ali ekipa potrebuje veliko okrepitev? Lani je v višjo ligo napredovala Co-stalunga, ki se bo v promocijski ligi rešila. Pri tržaški ekipi so v glavnem potrdili ekipo, ki je zmagala play-off (finale v Dolini proti Bregu). Mi bomo potrdili ekipo, trenerja (če bo sprejel) in najeli nekaj igralcev. Poiskati moramo dobrega napadalca in seveda nekaj mladih igralcev letnikov 1996 in 97 oziroma mlajših. V prihodnji sezoni bosta morala obvezno od prve minute igrati po en igralec omenjenih letnikov. Nekatere že dalj časa opazujemo. Ali boste poiskali pomoč pri katerem od naših društev? S Krasom letos dobro sodelujemo, saj igrajo mladinske ekipe repenskega društva na našem igrišču v Trebčah. Sodelujemo tudi z drugimi klubi. Ali bo promocijska liga finančno zahtevnejša? Ne bo tako hudo. Našim igralcem ne plačujemo potnih stroškov in jih ne bomo niti v prihodnji sezoni. Morda, če nam bo priskočil na pomoč nov pokrovitelj, se bomo zmenili za kako nagrado po napredovanju v višjo ligo. V promocijski ligi imajo nekateri klubi že bogat proračun in solidno plačujejo potne stroške. Ker denarja ni bilo veliko na razpolago, smo se pred nekaj leti odločili, da ne bomo plačevali igralcev. Nadaljevali bomo po tej poti, saj drugače ne zmoremo. Pokroviteljev je vse manj. Sodeč po podatkih, so tudi drugi klubi drastično znižali izplačevanje potnih stroškov. Zgodi se tudi, da nekateri predsedniki nekaj obljubijo in potem se ne držijo dogovorov. Kako osebno doživljate še eno zgodovinsko napredovanje Primorca? Veliko zadoščenje. Promocijska liga je za tak vaški klub kot je Primorec največji dosežek, ki ga lahko zmoremo. Nekateri naši klubi bi si prav gotovo zaslužili igranje v višjih ligah: začenši s Primorjem in Zarjo, ki v Bazovici premore enega najlepših športnih centrov v naši deželi. Drugi klubi, ki imajo za seboj več denarja in več ljudi, tega ne zmorejo. Nimajo pravih ljudi na pravem mestu. Sestaviti dobro ekipo ni kar tako. Štejejo izkušnje, poznanstva in predvsem stalno spremljanje igralcev. Ali ste razmišljali, da bi tudi v Trebčah začeli z mladinsko dejavnostjo (ekipo U8 cicibanov)? V Trebčah ni dovolj otrok. Že sama Zarja ima težave. Trebenci igrajo v Bazovici ali pri Krasu. Predsednik Darko Kralj in zvezni igralec Vedran Školnik Ali v 1. AL lahko ciljamo še na eno napredovanje (Breg)? Brežani imajo v play-offu zelo dobre možnosti. Kaj pa drugi? Sovodnje naj bi se rešile brez play-ou- ta. V drugih ligah ima dobre možnosti za napredovanje še Zarja (2. AL). Za Vesno bi bilo 2. mesto lep podvig. D-liga pa bi bila (finančno) prezahtevna za kriški klub. Skrbi pa me za Kras. Resnično tvega, da izpade. Jan Grgič kotalkanje - Načrti Martine Pecchiar Spet bo lovila vozovnico za EP Sama priznava, da v zadnjih dveh sezonah ni dosegla zastavljenih ciljev. Toda kljub temu in kljub študijskim obveznostim na fakulteti za kemijo in farmacevtsko tehnologijo v Trstu se je naša zdaj najboljša umetnostna kotalkarica Martina Pecchiar tudi letošnje sezone lotila z nezmanjšano vnemo in željo po dokazovanju. »Če en teden ne treniram, mi kotalka-nje že manjka. Enostavno ne morem brez njega, poleg tega želim doseči to, kar mi je spodletelo v prejšnjih dveh sezonah,«je začela pogovor z nami. Na vprašanje, kateri je njen letošnji cilj, je bil njen odgovor odločen. »Za nastop na svetovnem članskem prvenstvu je konkurenca na kvalifikacijah v Italiji (prve štiri na državnem prvenstvu) prehuda, zato bo tudi letos moj cilj uvrstitev na evropsko člansko prvenstvo, ki bo letos v Italiji. Da to do- Šahisti še lahko napredujejo V raznih ekipnih šahovskih prvenstvih so odigrali 4. kolo. V C ligi je ekipa SST - mladi premagala videmski Palmanovo s 3:1 (zmagi Genza, Camane in Grudna ter poraz Riccobona, vsi so se kalili v nekdanjem krožku slovenskih šol na ZSŠDI). Dobro se je v promocijskem prvenstvu obnesla tudi ekipa Kraške sekcije SST, ki je na gostovanju v Palmanovi zmagala s 2,5:1,5 (poraz Uršiča, remi Jana Zobca, zmagi Mitje Petarosa in Marka Oblaka). Čez dva tedna bo na sporedu še zadnje kolo v obeh prvenstvih. Obe ekipi še lahko napredujeta. (Marko Oblak) Tržaška Slovenka Martina Pecchiar je bila leta 2011 evropska mladinska prvakinja v prostem programu pecchiar sežem, se moram na državnem prvenstvu uvrstiti najmanj na 6. mesto,« je povedala Tržačanka, mladinska evropska prvakinja 2011. Lani je bila osma, tako da ji preboj ni uspel. Zaveda se, da tudi letos ne bo lahko. »Konkurenca je zmeraj močna. Prihajajo nove tekmovalke, vse dosedanje pa še kotalka-jo, tudi 33-letna Graziosijeva,« je povedala. Znano je, da je italijansko prvenstvo daleč najmočnejše na svetu. Martina, ki bo oktobra dopolnila 22 let, dan prebije na fakulteti, kljub temu po 18. uri vsak dan trenira. Štirikrat na teden kotalka, še dvakrat pa telovadi. »Razen v nedeljo, vadim vsak dan,«je povedala tekmovalka društva PAT. Pod vodstvom trenerke Adriane Radin (koreograf pa je znani Sandra Guerra) je letos v svoj program vnesla še nekaj skokov, na primer trojni flip in trojni lutz. Letos je že bila na zboru državne reprezentance (po smrti Antonia Merla je novi selektor Tržačan Fabio Holland), preteklo nedeljo pa je, prvič po letu 2011, nastopila na pokrajinskem prvenstvu. »To je bil le trening. Vkra-kek program sem vnesla trojni lutz namesto trojnega toeloppa, v dolgem programu pa sem naredila preveč napak,« ni bila najbolj zadovoljna s krstno tekmo v sezoni. Pred ključnim nastopom na državnem prvenstvu v juliju jo čakata še deželno prvenstvo in nastop junija na Trofeji Sedmak ŠD Polet. (ak) ■■■.Vl mario pison Za pisarniško mizo opravlja veliko dela Mario Pison, letnik 1941, pozna košarko že od prvih povojnih let. Spoznal jo je v petdesetih letih, ko je oblekel dres zgodovinskega tržaškega kluba Inter 1904. Za sve-toivanski Bor je zvedel tam v sedemdesetih, ko je spoznal Borovo odbojkarico in nato življenjsko sopotnico Gabrijelo. Rodil se jim je tudi sin Igor, ki je pri Boru gojil akrobatiko, nato košarko, vzljubil pa je druge odre in različno občinstvo. Gospod Mario si že vrsto let prizadeva za uspeh KK Bor, predvsem za pisarniško mizo, saj opravlja vlogo društvenega tajnika. Preden pa bi leta 1995 vstopil v Borov odbor, je bil še član deželne košarkarske zveze, kjer je bil tudi podpredsednik in nato še član deželnega sveta Fip. Številne popoldneve preživlja v društveni pisarni na Stadionu 1. maja. Urejanje papirjev in društvene bilance ter skrb za stike z javnimi ustanovami so mu vsakdanji kruh, veseli pa ga, da je društvo živo in dejavno predvsem na mladinskem področju: »Veseli me, da sem v stiku z mladimi, ki ne sedijo pred televizijskim ekranom in opažam njihov vsakdanji trud. Po številnih letih v košarkarskem okolju pa mi je v največje zadoščenje prav njihova rast in zabava na košarkarskem igrišču.« Ob tem je Pison prepričan, da je tudi KK Bor zdravo društvo, ki je v zadnjih letih številčnejše tudi v mladinskih vrstah, na katere je posebno navezan: »Čeprav sem že nekaj časa tajnik, sem svojo najlepšo izkušnjo imel ravno v letih, ko sem spremljal ekipo propagande, ki jo je takrat treniral Matija Jogan.« 73-letni košarkarski navdušenec je sicer tudi sam okusil košarkarsko strast v mlajših letih, ko je igral na odprtem igrišču v rojstnem Svetemu Alojziju. Z njim bi se o tržaški košarki vsakdo lahko pogovarjal več ur, prav tako o KK Bor, kjer se je v dveh desetletjih operative počutil odlično. »Pri Boru smo lahko srečni, ker imamo odlične in vestne odbornike. Vsak bo svojo nalogo vedno izpeljal po najboljših močeh, saj so vsi odlične osebe,« pravi Pison, ki pa bo svojo vlogo znotraj odbora počasi zapustil. »Letos bo košarka pri Boru proslavljala 50-letnico. Čas je, da se umaknem in prepustim odgovornost mlajšim odbornikom, takih med 40. in 50. letom,« se je še pošalil Pison, ki v resnici obljublja še nadaljnjo zvestobo KK Bor. (mar) 20 Sreda, 1. aprila 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad jugozahodno Evropo je območje visokega zračnega tlaka, drugod je obsežno ciklonsko območje s središčem nad Severnim morjem in Skandinavijo. Z jugozahodnim vetrom doteka nad naše kraje nekoliko toplejši in še vedno bolj vlažen zrak. Danes bo povečini jasno ali zmerno oblačno in suho vreme. V visokih legah bodo pihali precej močni severozahodni, po nižinah in ob morju pa zmerni severni vetrovi. Ob morju in po nižinah bo popoldan spremenljivo. Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, predvsem v južni in deloma osrednji Sloveniji bodo sprva še posamezne plohe. Pihal bo okrepljen severni do severozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 8, v severni Sloveniji okoli 0, najvišje dnevne od 10 do 15, na Primorskem do 18 stopinj C. V gorskem svetu bo spremenljivo vreme, po nižinah in ob morju pa bo zmerno oblačno, proti večeru se bo oblačnost povečala. Ob morju bo čez dan pihal šibak jugozahodnik. Jutri bo deloma jasno in večinoma suho. V noči bodo prehodno manjše padavine. ¡2 Sonce vzide ob 6.45 in zatone g ob 19.32 Dolžina dneva 12.47 Luna vzide ob 16.47 in zatone ob 5.45 ! Vremenski vpliv bo obremenilen in pri občutljivih ljudeh se ^ bodo pojavljale vremensko pogojene težave, okrepljeni bodo o tudi nekateri bolezenski znaki. Obremenitev bo le dopoldne gj prehodno nekoliko oslabela. Priporočamo upoštevanje more- 5 bitnih predpisanih diet in odmerkov zdravil ter večjo previdnost. b^ Danes: ob 2.37 najnižje -26 cm, ob 8.18 najvišje 29 cm, ob 14.33 najnižje -39 o cm, ob 20.32 najvišje 41 cm. ;! Jutri: ob 3.05 najnižje -33 cm, ob 8.47 naj' višje 33 cm, ob 15.00 najnižje -40 cm, ob 20.55 najvišje 45 cm. Morje je mirno, temperatura morja 11,8 stopinje C. Kanin - Na Zlebeh . . .230 Vogel ................100 Kranjska Gora.........30 Krvavec..............100 Cerkno................80 Rogla ................110 Piancavallo......"......7G Forni di Sopra ....... 11G Zoncolan............11G Trbiž ................. 12G Osojščica ..............6G Mokrine .............1G5 V Rostocku krstili Knutovega polbrata ROSTOCK - Polbrat legendarnega berlinskega severnega medveda Knu-ta, ki se je v živalskem vrtu v nemškem Rostocku skotil decembra lani, je zdaj dobil tudi ime. Slabe štiri mesece po skotitvi so ga namreč včeraj krstili in poimenovali Fiete. Obred si je v živalskem vrtu ogledalo več sto radovednežev. Ti niso prišli le iz Nemčije, pač pa celo iz Avstralije in ZDA, kjer so poročali o rojstvu medvedjega mladiča. Krstni boter malega medvedka je bil mestni župan Roland Methling. Ime so izbrali na podlagi 2500 predlogov, ki so jih dobili po pošti. Obiskovalci živalskega vrta v Rostocku lahko mladega kosmatinca občudujejo od pretekle srede. Pred tem je Fiete skupaj z mamo bival v votlini. VREME - V Nemčiji, Nizozemski, Poljski, Češki in Avstriji Orkanski veter in sneg povzročila veliko nevšečnosti Postelja Tracey Emin razstavljena v Londonu BERLIN - Iz Nemčije, Nizozemske, Poljske, Češke in Avstrije so včeraj poročali o težavah zaradi vremena. Šlo je predvsem za orkanski veter, ponekod je tudi snežilo. Zaradi vetra so v Nemčiji in na Nizozemskem izdali najvišjo stopnjo vremenske ogroženosti. V Nemčiji je veter dosegel hitrost več kot 150 kilometrov na uro. Najhuje je v zveznih deželah Baden-Württemberg, Bavarska, Spodnja Saška, Severno Porenje-Vestfalija, Hessen, Saška, Turin-gija in Saška-Anhalt. Ponekod so morali zaradi vetra ter škode, ki jo je ta povzročil, ustaviti primestni in medkrajevni železniški promet, zaprti so bili tudi nekateri deli avtocest. Na frankfurtskem letališču je zaradi sunkov vetra prihajalo do zamud letov. Orkanski veter in sneg sta povzročila prometne težave tudi na Poljskem in Češkem. Zaradi snega so morali na Češkem začasno zapreti del avtoceste. Vremenoslovci v obeh državah opozarjajo, da se bodo vremenske razmere izboljšale šele danes. O vetrovnem in mrzlem koncu marca so poročali tudi iz Avstrije. V nekaterih predelih Avstrije, predvsem v Spodnji Avstriji, pa napovedujejo celo novo pošiljko snega. V spodnjeavstrijskih Alpah so zato tudi povečali nevarnost snežnih plazov. V Weilheimu v Nemčiji je orkanski veter odkrival strehe in povzročil veliko škode na parkiranih avtomobilih ansa illiamsovi dediči si bodo skušali dediščino razdeliti brez pomoči sodišča LOS ANGELES, 31. marca - Vdova Robina Williamsa in njegovi trije otroci iz dveh prejšnjih zakonov Zelda, Zac-hary in Cody Williams si bodo poskusili njegovo premoženje razdeliti izven sodišča. Decembra lani je Williamsova vdova Susan Schneider vložila tožbo zoper njegove otroke, ki naj bi iz njune skupne hiše v Tiburonu odtujili zasebne predmete pokojnega zvezdnika. Zdaj sta se obe strani odločili, da poskusita rešiti spor izven sodišča. Vir spora med strankama so predmeti, povezani z igralčevo kariero, otroštvom in predmeti v njegovi pisarni, razen pohištva iz hiše v Tiburonu, kjer sta živela zakonca. Vdova Susan Schneider, ki je bila Williamsova žena pet let, želi obdržati le Williamsovo poročno obleko in njuna poročna darila. Williams je naredil samomor lanskega avgusta. LONDON - V londonski galeriji Tate Britain si je od včeraj mogoče ogledati instalacijo britanske umetnice Tracey Emin Moja postelja (My Bed). Po umetničinih besedah postelja priča o burnem obdobju njenega življenja, ko je imela strto srce. Hkrati je instalacija komentar odnosa med njenim delom in zasebnim življenjem. Delo bo razstavljeno do junija 2016. Na postelji je med umazanimi rjuhami najti prazne steklenice vodke, uporabljene kondome, umazano spodnje perilo in cigaretne ogorke. Postelja je bila julija lani na dražbi avkcijske hiša Christie's v Londonu prodana za približno tri milijone evrov. Kupil jo je nemški zbiratelj in industrialec Christian Duerckheim. REKA, TRST - Prihodnost ladje Galeb Od Titove jahte do plavajoče knjižnice REKA, TRST - Nekdanja jahta pokojnega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita Galeb (na sliki) utegne zamenjati lastnika in tudi namembnost. Kot znano, je pred dnevi propadel javni razpis za podelitev 30-letne koncesije za upravljanje ladje, ki je bila v preteklosti eden najvidnejših simbolov nekdanje socialistične Jugoslavije in njenega nespornega voditelja Tita, zdaj pa že vrsto let propada ob pomolu ladjedelnice Viktor Lenac na Reki, kamor so jo bili pred leti pripeljali iz Črne gore. Ker se na razpis ni prijavil nihče, na reški občinski upravi (Občina Reka je namreč od leta 2009 lastnica ladje) razmišljajo o prodaji nekdanje Titove jahte, pri tem pa so naleteli na zanimanje nekaterih kupcev. Najresnejšo ponudbo je dala novoustanovljena mešana finančna družba Adriatic Gull Company (AGC) z italijanskim, slovenskim in hrvaškim kapitalom, ki, tako trdijo na Reki, bi bila pripravljena plačati reški mestni upravi kar 30 milijonov evrov, kar je dejansko trikrat več od vrednosti koncesije, s katero so na Hrvaškem s propadlim razpisom želeli dobiti upravitelja ladje in je svoj čas bila ocenjena na 10,3 milijona evrov. Ladjo bi na podlagi predložene ponudbe prepeljali v tržaški arzenal, kjer bi jo temeljito prenovili in preuredili v plavajočo knjižnico, bogato založeno s publikacijami v slovenščini, italijanšči- ni, hrvaščini, nemščini ter angleščini. Ladja, ki bi bila po novem privezana ob četrtem pomolu v prihodnje prenovljenem tržaškem starem pristanišču, bi služila tudi kot prizorišče elitnih kulturnih srečanj osebnosti iz srednje in jugovzhodne Evrope, ohranila pa bi tudi ime Galeb: »Na območju, kjer delujemo, je to ime zelo priljubljeno,« pravi Snježa-na Jurišič Rovis iz urada za stike z javnostjo družbe AGC. Enega od prostorov nameravajo vsekakor spremeniti v muzejček, ki bi obiskovalce spominjal na prejšnjo namembnost ladje. Pri družbi AGC pa se ne mislijo ustaviti samo pri nakupu Galeba, saj jih zanima tudi nakup nekdanje habsburške jahte Dalmat, na krovu katere so leta 1914 peljali posmrtne ostanke avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in žene Zofije Chotek, ki sta umrla v atentatu v Sarajevu, danes pa leži na pol potopljena na območju splitske ladjedelnice Brodospas. Po načrtih družbe AGC bi tudi to jahto prepeljali v Trst, kjer bi jo prenovili in preuredili, služila pa bi kot luksuzna kavarna, tudi v tem primeru pa bi bil privez v prenovljenem starem pristanišču.