Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA	Letna naročnina, Italija	Lir 25.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177	Letna inozemstvo	Lir 40.000
PODUREDNIŠTVO	Letna inozemstvo, USA dol.	30
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun: štev	24/12410
1	H	r L J	mm	m	
				is	
Leto XXXVI. - Štev. 40 (1822)
Gorica - četrtek, 18. oktobra 1984 - Trst
Posamezna številka Lir 500
Zamujene ire_ [gp KoroŠkOl dllGVOV Andreotti u Trstu in Gradežu
Ko prelistavamo misijonsko zgodovino, nas upravičeno obide občutek žalosti. Še danes stojimo pred vso Azijo kakor nemočni. Izvzeti so Filipini. V zgodovini pa so se nudile priložnosti, ki jih je Cerkev zamudila. Danes bi morda bila Japonska, Kitajska, Indija cvetoče krščanske dežele. Kaj bi to pomenilo za svet!
Toda to je zdaj zgodovina. A če historia docet — zgodovina uči, potem je vredno vedeti za te zamujene ure, da prav danes, ko morda ne moremo prav preceniti razlag, zakaj ti misijonski neuspehi preteklosti, ne storimo iste napake. Krivda bi bila toliko večja, ker je dostop toliko lažji. Če mislimo na dolgo potovanje Monte Corvina in na današnji letalski polet, ni primere. Če mislimo na kulturne oddaljenosti vseh teh dežel in današnjo možnost medsebojnega spoznavanja in izmenjavanja kulturnih vrednot, bi bila toliko bolj zadolžena Cerkev 20. stoletja kot je bila Cerkev v 8. ali 13. ali 17. stoletju.
Ko se je Cerkev v 19. stoletju misijonsko osvestila kljub prejšnjim izkušnjam ali prav zaradi prejšnjih razočaranj, ni bila na misijonsko delo pripravljena. Preveč je vse delo povezala s kolonialno politiko. Ni treba prebirati najnovejših kritik. Jasno je povedal veliki misijonski kli-car Pij XI.: »Nacionalizem je bil za misijonsko delo vedno zlo. Ne gremo predaleč, če rečemo, da je bil za misijonsko delo prekletstvo.« In ne smemo biti začudeni, da danes plačujemo davek za te napake.
Toda smo pred nevarnostjo, da napravimo nove napake. Najhujša bo pač ta, da skušamo uiti temu problemu. Vsak je tako zaposlen s svojimi skrbmi, da se zdi odveč misliti na to vesoljno skrb Cerkve. Janez Pavel II. je krepko zaposlen z vsemi skrbmi starih krščanskih dežel. A zato nič manj ni misijonski papež kot je bil Pij XI.: Zamujena bo ura, če bo njegov ponovni klic izzvenel v prazno.
Moremo tudi danes opravičiti sebe ne le z delom »doma«, ampak tudi s tem, da so premnoge misijonske dežele misijonarjem nedostopne? Vedno je toliko odprtih dežela, da bi mogli iti tisoči gradit božje kraljestvo, kjer ga še ni. In kakor se je nekdaj odprla Japonska, Kitajska, Indija, tako leži pred nami predvsem afriški svef. Čez sto let bo tarnanje prepozno. Ura milosti za Afriko bije danes.
In če se nenadno odpre ta ali oni misijonski svet, bomo pripravljeni? Največja nevarnost je neka misijonska omedlevica. Kako smo veseli, če moremo sporočiti, da je šel v misijine ta ali oni duhovnik, ta ali oni laični misijonar! Očividno je to taka izjema, da moramo priti s to novico na dan kot z redko senzacijo. Biti pa bi moralo nekaj vsakdanjega!
Če so bile ure v zgodovini, ki so šle mimo in so ostale zapisane le kot zgodovinska zanimivost, tega ne ugotavljamo v obtožbo preteklosti, ampak v opomin nam, ki se bližamo koncu drugega tisočletja krščanstva. Ni bridko, da moramo po dva tisoč letih stati pred dejstvom, da smo
v	manjšini in da s porastom človeške družine postajamo vedno manjši? In nas nekateri modrijani prepričujejo, da pač tako mora biti, da moramo ostati vedno samo kvas, manjšinski kvas, čeprav je ta kvas »vesoljni zakrament« za vse človeštvo.
Ali ni to le tolažba, morda celo opravičilo?	FRANC	SODJA CM
Še ta je Vietnamec
Utrecht je škofija na Nizozemskem, ki je sedež primasa holandske Cerkve. Ima pa ta škofija žalosten sloves: že od leta 1977 ni bilo v njej duhovniškega posvečenja. Sedaj se je to zgodilo, a novomašnik ni kak Holandec, ampak begunec iz Vietnama. Posvetil ga je nadškof Simonis, deloval pa bo v Denekampu. Simonis je eden od dveh škofov, ki se v vsem zvesto drži papeževih navodil. Zato doživlja mnogo nasprotovanja s strani tako 'imenovanih progresističnih katoličanov.
S Koroškega ste nam — drage pevke in pevci — prinesli blago in mehko koro-roško pesem. Prinesli ste drobec žive slovenske kulture, ki na Koroškem še živi in nastaja. Vi ste porok, da bo na Koroškem naša lepa pesem živela tudi naprej.
Ta prijetna 'kulturna srečanja in izmenjave, ki jih prirejamo vse tri centralne zveze — Krščanska kulturna zveza, Zveza slovenske katoliške prosvete in Slovenska prosveta — niso samo kulturni užitek, ampak pomenijo tudi žive človeške stike, poznanstva, prijateljstva. Živimo daleč drug od drugega: vi na~ severu, v lepi deželi jezer in zelenih gora, v zibelki slovenstva; mi na jugu, ob morju Lepe Vide, na majhnem koščku Krasa in slovenske obale.
Oboji živimo za neko mejo: vi v Avstriji, mi v Italiji. Toda zaradi tega nismo nič manj Slovenci. Kar nas veže v en narod, je slovenska pesem, slovenska kultura in naša skupna usoda.
Ko vidimo pred seboj ta številna mlada grla, te jasne slovenske obraze, nam je 'pri srcu lepo in prijetno. Bolje in lepše ne bi mogli začeti Koroških dnevov na Primorskem kakor s tem lepim šopkom mladih navdušencev, ki gojijo slovensko pesem.
»Boj se ljudi, ki ne pojejo,« mi je rekel nekoč izobražen in ugleden prijatelj. Na vabilo za ta nocojšnji koncert pa so organizatorji zapisali: »Samo tam bo nastala resnična kultura, kjer petje oblikuje njene osnove.«
Res je: Slovenci radi pojemo. In dokler bomo peli — bomo živeli. In dokler bomo živeli, bomo tildi peli. Naj živi naša lepa pesem, naj živi naša beseda, naj ži-
vi	naša Koroška!
Prepričan sem, da bodo temu srečanju sledila še druga. Utrdimo naša prijateljstva, naše vezi, povežimo se med seboj, gojimo sveže stike, da bomo vsi ena sama velika družina in en narod!
Pozdravljeni, dragi Korošci med nami! Počutite se zares lepo in prijetno! Upam, da boste od nas odnesli samo lepe spomine.
S temi besedami je predsednik Slovenske prosvete iz Trsta Mari j Maver pozdravil mladino dveh koroških zborov, ki so v Finžgarjevem domu na Opčinah odprli v soboto 13. oktobra Koroške dneve na Tržaškem. V imenu Krščanske kulturne zveze se je za topli in prisrčni sprejem zahvalil Hanzi Tomažič.
Sobotni program na Opčinah sta oblikovala otroška zbora iz Škocjana, ki ga vodi Helka Mlinar in iz Št. Primoža pod vodstvom Sonje Marko in Stanka Polzer-ja. Sodeloval je tudi domači mladinski zbor Vesela pomlad. Celotni večer je potekal v prijetnem razpoloženju in navdušil številne prisotne.
Isti večer so se Koroški dnevi začeli tudi na Goriškem in sicer z nastopom skupine Lutke Mladje Koroške dijaške zveze. Nastop je bil v Sedejevem domu v Števerjanu. Koroške goste je najprej
pozdravil v imenu SKPD »F. B. Sedej« predsednik Martin Srebernič. Za njim je stopila na oder občinska odbornica za kulturo Anka Černič in pozdravila v imenu števerjanske občinske uprave.
Predsednik ZSKP Damjan Paulin je odprl Koroške dneve na Goriškem, se zahvalil Krščanski kulturni zvezi za sodelovanje in podčrtal pomembnost podobnih oblik skupnega načrtovanja kulturne prisotnosti s široko zasnovanimi izmenjavami, kd lahko samo krepijo slovensko prisotnost tako v Avstriji kot v Italiji in to v vseh krajih, kjer Slovenci živimo.
Tajnik KKZ Nužej Tolmajer je predstavil lutkovno skupino, ki deluje že deset let in ki je proslavila to obletnico ravno z lutkovno igro »Zvezdica zaspanka«, s katero nastopajo na Koroških dnevih na Primorskem. Zahvalil se je SP iz Trsta in ZSKP iz Gorice za sodelovanje in izrazil željo, da bi se to še nadaljevalo in okrepilo.
»Zvezdica zaspanka« je takoj pritegnila pozornost mladih gledalcev, ki so s poseib-no radovednostjo sledili predstavi, ki je za marsikaterega pomenila pravo novost, saj imamo malokdaj priložnost gledati tako dovršeno izdelano lutkovno predstavo. Igra je ugajala ne samo otrokom, ampak tudi manj mladim gledalcem.
Tudi v nedeljo 14. oktobra so bile razne koroške skupine v ospredju na odrih Goriške in Tržaške.
Že zjutraj so Doberdobci lepo sprejeli lutkovno skupino, ki je v Župnijskem domu ponovila igro »Zvezdica zaspanka«. Koroške goste je pozdravila predsednica SSO Marija Ferletič, ki je v spomin na to srečanje poklonila sliko, ki predstavlja Doberdob.
Mladi pevci zborov iz Škocjana in Št. Primoža so si na poti proti Gorici ogledali grad sv. Justa in Miramar. Vreme je bilo kot nalašč za take oglede.
V popoldanskih urah sta otroška zbora nastopila v Štandrežu in sicer v Župnijskem domu »Anton Gregorčič«. Mlade koroške pevce je najprej s pesmijo pozdravil domači mladinski zbor, ki ga vodi Elvira Chiabai, nato pa je v imenu mladinskega zbora in PD »Štandrež« Kristina Marušič izrekla pozdravne besede. Tem sta se pridružila predsednik ZSKP Damjan Paulin in odbornik KKZ iz Celovca Hanzi Tomažič.
V Trstu sta v nedeljo nastopili dve skupini. Lutkovna predstava »Zvezdice zaspanke« je bila v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, ikjer je v imenu organizatorjev pozdravil Sergij Pahor, v imenu tržaške občinske uprave pa odbornik Aleš Lokar.
Dekleta strokovne šole iz Št. Jakoba v Rožu so nastopila v ul. Risorta z igro »Sinja gora Horeb« Alojza Rebule, ki je bil prisoten na predstavi in tudi spregovoril o delu. Dekleta so nastopila v režiji Petra Stickerja. Pred predstavo sta spregovorila predsednika KKZ in SP Janko Zerzer in Marij Maver.
Koroški dnevi se nadaljujejo do nedelje 21. oktobra.
Mešani pevski zbor »Rož« iz Št. Jakoba v Rožu (vodi Lajko Milisavljevič)
Čeravno osporovan, zunanji minister Giulio Andreotti mirno nadaljuje s svojo dejavnostjo. Tako se je ob koncu preteklega tedna, v petek in soboto mudil v Trstu in Gradežu ter nastopil na raznih prireditvah.
Najprej se je v petek 12. oktobra ob 11.30 udeležil pri Miramaru slovesnosti ob 20-letnici delovanja Mednarodnega centra za teoretsko fiziko, ki ga vodi, kot znano, Nobelov nagrajenec za fiziko Pakistanec Salam.
V popoldanskih urah je obiskal tržaško županstvo. Tam se je sestal z občinskim odborom in z načelniki posameznih svetovalskih Skupin. Srečal se je tudi s predsednikom deželne komisije za odnose z Evropsko gospodarsko skupnostjo Dragom Štoko, ki ga je seznanil o položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ter o prizadevanjih naše manjšine za dosego zaščitnega zakona. Ni pa bilo na srečanju na županstvu nobenega predstavnika PCI. Ti so hoteli s tem zadržanjem povedati, da se ne strinjajo, 'kako je prišlo do preimenovanja ulice »Capo di Piaz-za« v Bartolijevo ulico.
Ko je minister zapustil občinsko poslopje, se je iz množice proti njemu pognal mlad moški s strašilno pištolo v roki. Bil je takoj onesposobljen in aretiran. Gre za 28-letnega Gerarda Deganutti-ja, ki je bil že ponovno kaznovan zaradi svoje nasilnosti, raznih kraj in zavajanja lastne žene v prostitucijo. Politično pripada skrajni desnici.
Ta je Andreottija na ulici siprejela s sramotilnimi vzkliki in napisi proti vladi, Osimskim sporazumom in »bilingvizmu«. Mladi Listarji (za Trst) so delili tudi letak, na katerem je stalo zapisano, da pomeni odobritev zaščitnega zakona za Slovence izgubo delavnih mest za Italijane. Proti Andreottiju so nastopili tudi radikalci, ki so z napisi zahtevali njegov odstop v zvezii z bančnikom Sindono. Ta protest so radikalci ponovili tudi v dvorani Krožka za kulturo in umetnost, kjer je imel Andreotti predavanje o liku Gian-nija Bartolija, prvega tržaškega župana po priključitvi Trsta k Italiji. Govoril je zelo previdno, da se ne bi komu zameril. Bartolija je prikazal kot človeka, ki je globoko veroval v ideale svobode in demokracije ter bil odločen borec za itali-janstvo Trsta.
ENOTNA SLOVENSKA DELEGACIJA PRI ANDREOTTIJU IN DIZDAREVICU
V soboto 13. oktobra v dopoldanskih urah je Andreotti sprejel v Trstu Enotno slovensko delegacijo. Sestavljali so jo senatorka Jelka Gherbez, Andrej Bratuž, Marija Ferletič, Boris Race, Branko Pahor in Viljem černo. člani delegacije so poudarili, da se zadeva zakonske zaščite Slovencev od časa, ko je bil Andreotti ministrski predsednik in z zadevo seznanjen, ni premaknila z mrtve točke. Poseben poudarek so slovenski zastopniki dali vprašanju Slovencev v videmski pokrajini. Končno so tudi omenili nekatera vprašanja v zvezi s slovenskim šolstvom in Slovenskim stalnim gledališčem.
Andreotti je v kratkem odgovoru obljubil, da bo posredoval tako pri predsedniku senata kot pri senatni skupini DC ter naravno pri članih sedanje vlade, da se postopek pospeši.
Ista slovenska delegacija, le Branka Pahorja je zamenjal Filibert Benedetič, se je v soboto 13. oktobra v Gradežu sestala z jugoslovanskim zunanjim ministrom Raifom Dizdarevičem. Člani delegacije so mu razložili stanje slovenske manjšine v Italiji in poudarili, da -spada tudi zaščita slovenske manjšine v sklop izvajanja Osimskega sporazuma. Dizdarevič je v odgovoru dejal, da ni dvostranskega srečanja med Jugoslavijo in Italijo, ko se ne bi jugoslovanska stran zavzemala za popolno zaščito naše manjšine. Tako je tudi na srečanju z Andreottijem jugoslovanski zunanji minister dejal, da je treba pospešiti postopek za odobritev zaščitnega zakona, iker bo to okrepilo italijansko-ju-
goslovanske odnose. Andreotti mu je obljubil, da bo že v ponedeljek (tj. 15. oktobra) govoril s predsednikom senata in ga zaprosil, da iz štirih predloženih zakonskih osnutkov sestavi enotnega, ki naj potem postane zakon.
POSVET O PREKOPU JADRAN - DONAVA
Dopoldne istega dne se je italijanski zunanji minister udeležil v Gradežu posveta o prekopu Jadran-Donava, katerega zamisel je bila vnesena v Osimski sporazum, bo pa koristna tudi za ostale evropske države. Zato so se tega posveta udeležili tudi predstavniki in izvedenci Nemčije, Avstrije, češkoslovaške in Madžarske. Jugoslavijo so zastopali poleg zunanjega ministra Raifa Dizdareviča tudi jugoslovanski poslanik v Rimu Ante Skateretiko, jugoslovanski konzul v Trstu Drago Mi-rošič dn še nekateri drugi.
Andretotti je poudaril, da bodo odnosi med Rimom in Beogradom toliko boljši, kolikor boljši bodo odnosi ob meji. Ne vznemirja ga, če so tmu v Trstu prejšnji dan na ulici dali vzdevek »osimist«. V tej besedi on ne vidi žalitve, ampak mu je le v čast in to zaradi rezultatov, ki jih je ta sporazum prinesel. Med drugim je tudi načrtovanje vodne poti Jadran-Donava. Ta načrt ob sedanjem stanju tehnike ni več utopija. Če bo dovolj denarja in zanimanja s strani podjetij in držav, lahko prekop v letih 2000 postane stvarnost. Svoje misli je Andreotti zaključil z besedami, naslonjenimi na sv. pismo: »V prihodnosti bodo blagoslovljeni le tisti, ki bodo odpravljali sovraštvo in gradili mir.«
Po govorih Andreottija in Dizdareviča se je začela okrogla miza o tehničnih in gospodarskih vidikih nove pobude. Nadaljevala se je tudi v nedeljo 14. oktobra. Okrogla miza je potekala v italijanščini in angleščini, ni pa bilo sprotnega prevajanja v srbohrvaščino ali slovenščino, kar je vsekakor čudno, saj gre za prekop, pri katerem naj bi poleg Italije imela Jugoslavija glavno besedo. V ponedeljek so se udeleženci posveta z avtobusi najprej odpeljali v Tržič, kjer naj bi se začela nova vodna pot, nato pa v Slovenijo po bodoči trasi prekopa do Ljubljane, od koder so se na večer vrnili v Gradež.
Težko je trenutno reči, ali bo zamisel o prekopu prodrla. Trst se zanjo ne navdušuje preveč, saj vidi v novem prekopu s tržiškim pristaniščem konkurenco, pa tudi jugoslovanske luke ob severnem Jadranu se čutijo ogrožene. Menijo, da bi jim bil bolj v škodo kot v korist.
Da vlada ponekod v Jugoslaviji še vedno stalinizem, priča tudi proces, ki je bil v Pulju proti trem hrvaškim duhovnikom in se je zaključil z obsodbo dveh od njih. Župnik Stanko Skunce, star 47 let, doma iz Pulja, je prišel v posest nekaj izvodov lista »Nova Hrvatska«, ki dvakrat na mesec izhaja v Londonu in ga izdajajo hrvaški emigranti, ki so nasprotni sedanjemu režimu v Jugoslaviji. List je pisan zelo zanimivo, prinaša mnogo političnih vesti iz domovine in je seveda zelo kritičen do tamkajšnjih razmer. Na osnovi obtožbe bi moral župnik Skunce prepovedani list takoj izročiti politični policiji (beri Udbi), pa ga je dal brati 50-letnemu župniku Marijanu Milovanu iz neke vasi v bližini Labina (Istra), ta pa spet naprej 54-let-nemu župniku Josipu Frkinu iz Velike Gorice. Pri slednjem je policija te izvode tudi našla v njegovem avtomobilu, ko ga je ustavila blizu Karlovca. Vsi trije so bili nato obtoženi sovražne propagande zoper obstoječi režim. Duhovniki so se zagovarjali, da so list brali iz radovednosti, ker vsebuje tudi mnogo vesti iz cerkvenega področja in ga niso dali brati drugim. Vse to pa ni nič pomagalo. Župnik Skunce je bil obsojen na deset mesecev zapora, pogojno na tri leta, Milovan na 14 mesecev, Frkin pa je bil oproščen.
Stran 2
Po sledeh Krištofa Kolumba okno v današnji svet
12. oktobra 1492 je Krištof Kolumb na otoku Hispaniola (danes sta tam dve državi: Santo Domingo in Haiti) prvič stopil na ameriška tla, čeprav se tega takrat ni niti zavedel. Latinska Cerkev se je sklenila na ta dogodek pripraviti z osemletno pripravo in prav sv. oče naj bi odprl to vrsto svečanosti. Zato je poletel v državo Santo Domingo.
POSTANEK V ZARAGOZI
Toda pri tem ni mogel obiti Španije. Ta je bila tista, ki je po Kolumbu odkrila novi svet in ki mu je skozi stoletja dajala kulturni, jezikovni in katoliški pečat. Z osvojevalci so šli tudi misijonarji, ki so zasadili Cerkev v novih deželah.
V	Španiji je praznik Pilarske Matere božje v Zaragozi že od nekdaj 12. oktobra. Prav ta dan je bila Amerika odkrita. Zato sovpada ta praznik z Dnevom obeh Amerik (Dia de las Americas), ki se vsako leto po vseh tamkajšnjih državah praznuje. Razumljivo torej, da se je sv. oče pred odhodom na Santo Domingo ustavil prav v Zaragozi in obiskal tamkajšnje Marijino svetišče. V Zaragozi je tudi prenočil.
Ob prihodu 10. oktobra zvečer sta ga sprejela španski kralj Juan Carlos I. in njegova žena Sofija. Sv. oče je takoj v prvem govoru poudaril, da se Cerkev ni mogla izogniti praznovanju odkritja obeh Amerik, saj je prispevala svoj bistven delež pri evangelizaciji nove celine. Zahvalil se je Španiji za opravljeno delo pri tej evangelizaciji in pohvalil sedanji rod, ki nadaljuje s tem poslanstvom, saj je trenutno po svetu kar 18.000 španskih misijonarjev in misijonark.
Malo kasneje je sv. oče obiskal Marijino svetišče, nato pa na trgu pred baziliko prebral zbrani množici svojo »Poslanico Španiji«. Dejal je, da Cerkev spoštuje avtonomijo svetne oblasti, a rada z njo sodeluje, ko gre za dobro človeka. Kar Cerkev zahteva, je svoboda izvrševanja svojega poslanstva. Nato je pozval španske katoličane, naj svoje osebno, družinsko in javno življenje oblikujejo v soglasju z načeli vere. V zvezi s tem je omenil razporoko, splav in svobodno šolo, probleme, ki trenutno razdvajajo špansko družbo. Zavzel se je tudi za socialno pravičnost.
V	DOMINIKANSKI REPUBLIKI
Naslednji dan, 12. oktobra, okrog dveh popoldne, je sv. oče stopil na tla Dominikanske republike. Takoj po prihodu je v stolnici obiskal grob Krištofa Kolumba. Nato je v navzočnosti nad sto škofov, ki so prišli iz vseh ameriških držav, opravil sv. mašo. V govoru je poudaril pet točk: 1. Opredelitev za reveže ne sme biti ne izključujoča ne edina skrb Cerkve. 2. V revežu se ne sme gledati nekega razrednega nasprotnika ali človeka, ki pripada drugi Cerkvi kot je Cerkev, zgrajena na načelstvu papeža in škofov. 3. Treba je pri človeku upoštevati obojno usmerjenost: zemeljsko in onstransko. 4. Družbene spremembe je treba tako uresničevati, da se pri tem ne pade v objem sistemov, ki človeka oropajo svobode, mu vsilijo ateizem ali pa ga izvotlijo s praktičnim materializmom. 5. Prva in najbolj potrebna osvoboditev obstaja v osvoboje-nju od greha, ki gnezdi v človeku in je vzrok nasilja v družbi in družbenih grehov.
Kot običajno se je sv. oče sestal na olimpijskem stadionu z mladimi — bilo jih je 60.000 — in prebral »poslanico bratstva in miru« vsem narodom Latinske Amerike, ki naj oblikujejo svojo celino v duhu krščanstva, bratstva, svobode, pravičnosti in miru, zvesti Kristusu in latin-sko-ameriškemu človeku.
V	govoru na škofe obeh Amerik (navzoči so bili tudi nekateri španski in portugalski ter s Filipinov) je papež obsodil vse tiste, ki se poslužujejo nasilja namesto dialoga, ki skušajo politične rešitve nadomestiti z močjo orožja in ideološkega pritiska, ki ponujajo malike bogastva in užitkov, ki kvarijo sočloveka z mamili in pornografijo, ki propagirajo sterilizacijo Latinske Amerike, protispočetna sredstva, splav, uničujoč s tem trdnost, enotnost in rodovitnost družin. Obsodil je samoljubje bogatih slojev, ki puščajo široke plasti prebivalstva v dramatični revščini in ob robu družbe. Isto obsodbo zaslužijo tisti, ki se od zunaj vmešavajo v latinsko-ame-riške razmere, iščoč pri tem gospodarske, ideološke ali blokovske koristi.
Sv. oče je nato naštel nekatere naloge Cerkve Latinske Amerike: edinost s škofi, pospeševanje duhovnih poklicev, načrtna kateheza, oblikovanje krščanskih laikov, ki se bodo zavedali svoje odgovornosti. Paziti je treba, da ne bo prišlo do osla-
bitve cerkvenega občestva s propagiranjem »ljudske cerkve« ali s širjenjem raznih verskih sekt, ki imajo malo opraviti s krščansko vero. Raznim etničnim skupinam je treba ohraniti njihovo identiteto in kulturo, obenem pa delati na spravi, ki naj zajame vse bratske latinsko-ame-riške države in odstrani nasilje in medsebojne spore.
OTOK PUERTO RICO
Iz Santo Dominga je papež odletel še na bližnji otok Puerto Rico, kjer se je zadržal sedem ur. Otok je odkril Krištof Kolumb na svojem drugem potovanju in mu nadel ime »Otok sv. Janeza Krstnika«. Danes nosi to ime otoško glavno mesto San Juan. Leta 1898 so ZDA otok iztrgale Španiji; od leta 1917 so Portoričani severnoameriški državljani, Puerto Rico pa je »svobodna pridružena država« s svojim parlamentom in senatom; ZDA predstavlja guverner. Uradna jezika sta španščina in angleščina.
Sv. očeta je ob prihodu sprejel ameriški zunanji minister George Shultz. Na trgu »Las Americas« je papež nato imel govor duhovno-moralnega značaja, opozoril, da je treba pomagati zlasti moralnemu zdravju mladine in družine, se zavzel za obrambo človeškega življenja, laike pa porabil, naj pomagajo pri preobrazbi tamkajšnje družbe. Poseben pozdrav je naslovil na kubanske vernike, ki so našli zatočišče na portoriškem otoku.
Pred odhodom se je še sestal v športni palači univerze Srca Jezusovega z nad dva tisoč duhovniki, redovniki, redovnicami in bogoslovci. Dejal jim je, naj bodo Kristusove priče in njegovi posnemovalci, graditelji Cerkve in oznanjevalci bratstva in dialoga, vedno povezani s svojimi škofi. Naj oznanjajo moralna načela, oblikujejo laike, ki naj potem delujejo v družbi. Duhovnik naj povezuje, nikdar pa raz-razdvaja vernike. Redovniki naj pazijo, da jih zunanja aktivnost ne bo odtrgala od Boga in jim odvzela lastno identiteto. Naj naprej gojijo duhovniške poklice, ki so, hvala Bogu, kar številni. Dokaz za to je, da so vsi škofje na otoku domačini in da ima Puerto Rico svojega kardinala.
Sv. oče se je vrnil v Rim v soboto 13. oktobra v opoldanskih urah. Šel je najprej na grob sv. Petra in se Bogu zahvalil za uspešno zaključeno potovanje.
J. K.
■ Letošnjo Nobelovo nagrado za književnost je prejel 83-letni češki pesnik Jaroslav Seifert. Vest mu je sporočil švedski poslanik v Pragi, kjer je Seifert na zdravljenju v bolnišnici. V tujini je pesnik bolj malo znan. V slovenščino je prevedenih nekaj njegovih pesmi, v italijanščino pa nobena. V Češkoslovaški je Seifert prejel po zadnji vojni dvakrat najvišje državno priznanje. Do leta 1968 je bil tudi predsednik Združenja čeških pisateljev. Ker ni odobraval sovjetske okupacije svoje države leta 1968, je bil odstavljen. Leta 1977 se je pridružil podpisnikom Listine o človekovih pravicah. Verjetno je to njegovo zadržanje nemalo pripomoglo k temu, da je prejel letošnjo Nobelovo nagrado za književnost.
■ V ponedeljek 8. oktobra ob 10. uri ponoči so neznanci razstrelili spominsko obeležje, ki ga je 29. oktobra 1971 postavila v neposredni bližini vasi Muljava (kjer se je rodil pisatelj Josip Jurčič) tamkajšnja krajevna borčevska organizacija. Na spominskem obeležju, ki je imelo granitni podstavek, je bila vgrajena marmornata plošča z napisom »Po izdajstvu so'29.12.1944 tu pod streli iz zasede belogardistov izgubili življenje Alojz Bučar, Milan Kušar, Ivo Alič in neznani tovariš.« H Sodne oblasti so poslale v obmorski kraj Patti na Siciliji (nasproti Eolskim otokom) na prisilno bivanje bivšega palermskega župana iz demokrščanskih vrst Vita Ciancimina. Obtožen je, da je kot župan in še prej kot odbornik za javna dela mafijskim podjetjem poskrbel do-bičkanosne posle ne da bi ti šli na predpisano licitacijo. Mož se je v Pattiju naselil v enem najbolj luksuznih hotelov, če ga sodniki do 30. oktobra ne bodo formalno obtožili, bo s tistim dnem spet na svobodi kot to določa zakon o preventivnem zaporu.
■ Naftovod Juna, ki dovaja čistilnicama v Bosanskem Brodu in Pančevu pri Beogradu nafto iz hranilnikov na otoku Krku, pušča ne da bi odgovorni vedeli, kje se to dogaja. Vedo samo, da pronica v reko Dobro, ki z vodo oskrbuje prebivalce kraja Duga resa pri Karlovcu. Ker količina nafte, ki se izteka v Dobro, za prebivalstvo še r,i nevarna, so oblasti dovoLile, da naftovod deluje naprej, a pod neprestanim nadzorstvom inšpektorjev.
9 V Brightonu, kopališkem mestu ob Rokavskem prelivu je prišlo do atentata,
ZnAiii nnzHie 20-lelrico obstoja
Letos 24. oktobra bo vsa Zambija radostno proslavljala 20-letnico svoje državne samostojnosti. In to v miru, za katerega se zaman trudijo njene sosede kot npr. Mozambik, Zimbabtve, Kongo. Pač niso imele sreče, da bi jim načeloval tako preudaren voditelj kot ga ima Zambija. Dr. Kenneth Kaunda je mož, ki se je vedno odlikoval po svoji državniški modrosti in politični daljnovidnosti.
Zambija je velika kot tri Jugoslavije, pa ima samo 6 milijonov ljudi. Podnebje je kar prijetno, saj je skoro vsa država visokoravninska, 1200 do 1500 m nad morjem. Vroče je le v dolinah rek, zlasti Zambezija, ki je tretja največja reka Afrike. Zambezi je poznan po svojih edinstvenih Viktorijinih slapovih. Na njem so zgradili v zadnjem času velik jez Ka-riba; za njim je nastalo 300 km dolgo umetno jezero. Zambija ima tudi bakrene rudnike, ki so tretji najbogatejši rudniki na svetu. Modra politika predsednika Kaunde je pripomogla, da je vsa država preprežena z dobrimi cestami. Vse šole in bolnišnice so brezplačne. In težava Zambije? Da je 1500 km proč od morja.
Krščanstvo je prišlo v Zambijo po Belih očetih iz Tanganike in Malavvija leta 1891, a je ostalo le na robu sedanje države. Ni bilo cest, razdalje pa ogromne. Jezuiti so prišli leta 1905 od juga, iz Južne Rodezije (danes Zimbabtve), leta 1910 pa od vzhoda iz Mozambika, odkoder jih je izgnala tedanja portugalska masonska vlada. Eden od jezuitov, p. Torrend, je že tedaj prodrl 400 km v notranjost dežele in se ustavil blizu kraja, kjer je sedaj prestolnica Zambije Lusaka. Tedaj je bila tam neznatna vasica.
Prava katoliška pomlad je prišla, ko so leta 1931 jezuitom priskočili na pomoč minoriti iz Padove, ki so prevzeli rudniško območje, zelo gosto naseljeno. Sedaj ima Zambija 9 škofij: štiri vodijo Beli očetje, dve kapucini, dve jezuiti in eno, najbolj obljudeno, minoriti. Sedem od devetih vodijo domači škofje. Danes je že tri četrtine prebivalstva krščenih. Od teh je vsaj polovica katoličanov.
Krščanstvo se je največ širilo potom šol. Ob razglasitvi državne neodvisnosti jih je prevzela država v želji, da s šolsko vzgojo oblikuje en sam zambijski narod. Treba je namreč vedeti, da je v državi kar 72 plemen, vsako s svojim jezikom in tradicijami. Šole poznajo štiri jezike, a uradni jezik je angleščina. Televizija je zgolj v angleščini, na radiu pa so oddaje v osmih jezikih. Tako TV kot radio imata redne verske programe, krščanski nauk pa je obvezen v vseh šolah. Protestanti in katoličani živijo v vzornem sožitju, muslimanov pa ni.
Radko Rudež SJ
Morda se začenja v Salvadorju doba miru
Pred skoraj petimi leti se je v srednjeameriški državi El Salvador pričela krvava državljanska vojna, ki je že terjala več desettisočev smrtnih žrtev. V ponedeljek 15. oktobra pa je prišlo do dogodka, ki lahko pripelje do dokončnega po-mirjenja v tej težko preizkušeni deželi.
Letos izvoljeni predsednik Duarte, iz demokrščanskih vrst, je namreč povabil voditelje gverilcev na srečanje, ki naj bi pripomoglo do narodne sprave. Pri tej pobudi ima krajevna Cerkev bistvene zasluge, saj je sestanek vzpodbudila in pripravila. Za kraj srečanja je bilo izbrano mestece La Palma, ki leži 82 km severno od prestolnice San Salvador. Pogovori so potekali v krajevni cerkvi, ki je bila vsa v belem. S strani Cerkve so bili navzoči posebni odposlanec Apostolskega sedeža Giacomo Ottonello in trije domači škofi.
Duarte je voditelju oborožene gverile Ungu predložil Vladni predlog o splošni amnestiji za vse oborožene upornike in o ukrepih, ki naj omogočijo njih povratek v normalno življenje oz. odhod v tujino, če bi to želeli. Ustanovil bi se naj tudi poseben odbor, sestavljen iz predstavnikov obeh strani, ki naj bi ga vodil posrednik Apostolskega sedeža in bi z rednim sestajanjem utiral pot uresničevanju mirovnega načrta.
ki je bil uperjen proti britanski vladi in predstavnikom konservativne stranke, katera je imela v tem mestu svoje letno zasedanje. V hotelu, kjer je prenočevala britanska min. predsednica Thatcherjeva in večina od 22 ministrov, je prišlo v šestem nadstropju do hude eksplozije, ki je popolnoma uničila srednji del poslopja in ga skoraj razpolovila. Thatcherjevi, ki je stanovala v drugem nadstropju, se ni ničesar zgodilo, uničena je bila le kopalnica nejnega apartmaja. V celoti so izgubile življenje tri osebe, 32 pa je bilo ranjenih, med njimi 53-letni minister za trgovino in industrijo Norman Tebbit, ki velja za njenega naslednika v konservativni stranki. Izkopali so ga izpod ruševin po štirih urah z nekaj polomljenimi rebri. Zasedanje stranke se je naslednji dan, ko je predsednica vlade praznovala 59 let življenja, nadaljevalo in končalo. Odgovornost za atentat si je privzela Irska republikanska armada (IRA), ki je iz Dublina sporočila, da je bil peklenski stroj namenjen »britanski vladi in konservativnim vojnim hujskačem«.
■	Kakor Ceausescu v Bonn je madžarski voditelj Kadar istočasno prispel v Pariz. Vrnil je obisk Miterandu, ki se je julija 1982 mudil v Budimpešti. Zadnji Kadarjev obisk je bil že dolgo načrtovan, a je v sedanjem vzdušju napetosti med Sovjetsko zvezo in ZDA dobil posebno obeležje. Madžarška politika teži po popuščanju napetosti v Evropi in se navdušuje za neko brezatomsko cono, Francozi pa pozitivno ocenjujejo madžarske napore za sprostitev gospodarstva. Francoski tisk je sedanjo madžarsko politiko posrečeno označil z besedami: »Madžari so z nogami na Vzhodu, s srcem in dušo pa na Zahodu.«
Bralci pišejo
Na kaj bi bilo treba vedno paziti
Osebni spomin mi gre v leto 1953, ko smo na naših tleh doživljali vrsto pretresov glede obcestnih napisov in opozoril. Zame je še vedno bakla bitke takratni devinsko-nabrežinski župan Josip Terčon. Minila so leta, desetletja, z njimi Londonski in Osimski sporazum. Ostali smo, mednarodno govorjeno, sami. Zato delamo korake, ki se nam zdijo najbolj pametni, lahko borbeni, vendar potrebni, in še kako!
Smo mednarodno priznana narodna skupnost, z delikatnimi problemi tako za Italijo kot Jugoslavijo, vendarle s svojimi svojskimi narodnostnimi problemi. Vsak korak, ki ga napravimo (v preteklost ali bodočnost) je pravzaprav naš in zanj smo vsi primorski Slovenci odgovorni, od leve do sredine (pri nas desnice ni!). V predvojni dobi smo kot primorsko ljudstvo takoj osvojili akcijo fantov, ki so potem padli na gmajni pri Bazovici, osvojili smo si vse, kar so Simon Kos, Pinko Tomažič in drugi napravili za naš narod v boju proti fašizmu in nacizmu.
Mislim v tem trenutku na sedanji čas, ki je povsem različen od preteklega, živimo v demokraciji, smo trdni v koreninah sedanjosti, ki so jo ustvarile — zgodovinsko mišljeno — politične sile od krščanskih demokratov prek socialistov do komunistov. Boba osvobodilnega boja je stvar zgodovine nas vseh! Nihče nima pravice si jo lastiti sam, saj je naša: od Lojzeta Bratuža, Bidovca, Pinka Tomažiča, Simona Kosa, Vojka Premrla do vseh stotero in stotero padlih naših ljudi.
To epopejo smo primorski Slovenci list var j ali s svojo lastno irvijo, tveganjem, krvjo in zmago. Zaigrali smo karto v evropskem in svetovnem smislu, zato bi bilo enkrat prav, da se vsi Slovenci, ne glede na ideologijo, tega zavedamo in zamislimo kot narod na medsebojne žrtve celotnega slovenskega tabora.
Moja misel, in to prav ob 40-letnici konca druge svetovne vojne, gre v tem trenutku na naše današnje razmere v zamejstvu. Potrebne so nam, tako na šolskem kot na kulturnem področju akcije, tudi danes, vendarle takrat, ko ustrezajo našim razmeram, potrebam in zahtevam.
V	mislih imam takšne akcije, ki niso bile prav preudarne in zato morda prenagljene in so tudi lahko negativno vplivale in še vplivajo na naš razvoj in našo zaščito.
O vsaki akciji, ki se jo sproži, bi po mojem mnenju moral odločiti širši krog ljudi, da se ne bi kje prenaglili. Pred nami so še desetletja dela, potrpljenja in ustvarjanja. Predvsem za naše otroke. Ne vem, če sem bil dovolj jasen, toda pamet mi pravi, da je bolje storiti en korak naprej kakor dva nazaj!
Primorski Slovenec
Celovški Zvon, september 84
Celovški Zvon ima podnaslov Vseslovenska revija. Celovški Zvon je na krščanskem pogledu na svet in kulturni enotnosti vseh Slovencev osnovana publikacija. Izhaja v Celovcu štirikrat na leto.
V	septembru je izšla 4. letošnja številka. Dobiti jo je v vseh slovenskih knjigarnah.
Pričujoča številka je v glavnem posvečena Alojzu Rebuli ob njegovi 60-letnici. Tako so v reviji odlomki iz Rebulovega dnevnika leta 1965. Potem je intervju s tržaškim škofom Bellomijem. Intervju je delo A. Rebule in S. 'Pahorja. Pomembna je študija Andreja Capudra o Rebulovih knjigah. S kritičnim očesom pregleduje dosedanja Rebulova dela, ki so izšla v tisku ter ocenjuje njih slogovne in vsebinske značilnosti. Verjetno je to do sedaj najdaljša študija o našem tržaškem pisatelju. Diomira Fajgelj Bajc pa je prispevala članek Med Vero in Misterijem, s podnaslovom Razmišljanja ob 60-letnici slovenskega pisatelja A. Rebule. Njene besede o Rebuli so polne topline, saj je najboljša prevajalka njegovih del v italijanščino.
Poleg omenjenih člankov so v reviji še pesmi Mili Hrobath, razprava Franceta Bučarja Mit informacij, dramski prizor A. Capudra Medeja, prevod iz knjige italijanskega pisatelja Vittoria Messorija Stava na smrt; prevedeno je poglavje Okostnjak v omari. Zelo aktualno poglavje o marksističnem pogledu na smrt. Matjaž Klemenčič je prispeval študijo Slovenci v ameriški statistiki v 19. in 20. stoletju. Študija prikazuje naseljevanje Slovencev v ZDA. Gre za strokovno študijo. Strokovno je tudi poročilo iz Chicaga o študijskih dnevih, ki so jih na ameriških univerzah posvetili protestantovski reformaciji pri Slovencih in Hrvatih ob 400-letnici Dalmatinove biblije. Tej obletnici so posvečeni tudi fotostatičm ponatisi iz Dalmatinove biblije. Omenil bi še prispevek Vinka Ošlaka Fantazijska slika iz elektrotehnike, ki umetniško obnavlja konflikt med Edisonom in Teslo o enosmernem in izmeničnem električnem toku. Slika je zanimiva.
Seveda so v reviji še drugi članki, ocene knjig, pesniških zbirk, slovenskih filmov in podobno.
Celovški Zvon si je zastavil za namen, da hoče zajeti celotni slovenski prostor tako v Sloveniji kot v zamejstvu in zdomstvu. Biti Glasilo, odprto vsem kulturnim ustvarjalcem, ki rastejo iz krščanskih korenin. Zato v reviji niso zastopani marksistični ustvarjalci, ki imajo že tako dovolj svojih glasil, če imajo kaj povedati. Ni mi znano, če se revija uveljavlja tudi v Sloveniji, čeprav je bil njen namen tudi ta, da bi smela prek državnih mej med Avstrijo in Jugoslavijo.
(r+r)
KRATKE NOVICE
■ Na tridnevni uradni obisk v Zahodno Nemčijo je prišel romunski predsednik Ceausescu in imel vrsto pogovorov z nemškimi državniki. Ceausescu je edini voditelj vzhodne Evrope, ki ni odpovedal svojega obiska v ZR Nemčiji, čeprav je Moskva na to pritiskala, medtem ko sta Vzhodni Nemec Honecker in Bolgar Živkov temu pritisku klonila. Poleg o mednarodnih odnosih so pogovori tekli o medsebojnem gospodarskem sodelovanju in o nemški manjšini na Sedmograškem (romunsko Transilvanija), ki živi tam že osem stoletij, doživlja s strani Romunije velik asimilacijski pritisk, tisti, ki se želijo odseliti v ZR Nemčijo, pa so dolžni plačati velike pristojbine.
■ V Filadelfiji sta v četrtek 11. oktobra na televiziji nastopila podpredsedniška kandidata za severnoameriške volitve republikanec George Bush in demokrati-nja Geraldine Ferraro. Besedni dvoboj ni prinesel nič novega. Oba sta vztrajala na pravilnosti svojih stališč, kar pa seveda med gledalci ni imelo posebnega učinka, saj so si že ustvarili svoje mnenje o uspešnosti oz. neuspešnosti Reaganovih štirih let. V nedeljo 21. oktobra se bosta še enkrat spoprijela Reagan in Mondale. To pot bo govora o ameriški zunanji politiki. Republikanci upajo, da bo Reagan popravil svoj bledi nastop, ki ga je pokazal pri prvem spopadu z Mondalom.
■ Dva tedna po normalizaciji diplomatskih stikov med Egiptom in Jordanijo je egiptovski predsednik Mubarak, na veliko jezo Sirije in Libije, obiskal jordanskega kralja Huseina. Ta se je prvi od 17 arabskih držav upal prekiniti petletni bojkot Egipta, do katerega je prišlo, ker je slednji že pod predsednikom Sadatom sklenil z Izraelom ločeni mir. Sedanji egiptovski predsednik Mubarak je trdno odločen, da doseže v kratkem tudi priznanje Iraka in Saudske Arabije.
20 - letnica Slomškovega doma v Bazovici
Kakor je bila proslava 20-letnice Slomškovega doma v Bazovici zaradi prisotnosti Tržaškega okteta izredno slovesna, tako je bila zavoljo vsega ostalega sporeda izredno pomembna in zato koristna. Ko so v petek 12. oktobra mladi, nasmejani pevci Tržaškega okteta začeli svoj nastop s Prešernovo Zdravljico, so namah pridobili vse številne udeležence v dvorani. Navdušenje je rastlo in doseglo svoj višek ob Vrabčevem Tolminu. Po pesmi je prisotnega skladatelja TJbalda Vrabca pozdravil član okteta Boris Pangerc iz Doline.
Jedro večera je bil govor prof. Ivana Artača. Zaobjel je vse veliko delo škofa Slomška v njegovem času in podčrtal delo teh prvih dvajset let v Slomškovem domu v Bazovici. Govornik nam je podal tudi Slomškove besede:
Slovenski starši, ki slovensko znajo, pa svojih otrok slovenskega jezika ne učijo, so nehvaležni hišniki, ki svojim otrokom drago domačo reč, slovenski jezik, zapravijo, ki so jim ga njihovi dedje izročili. Podobni so taki očetje in matere slabim gospodarjem, ki svoje ocetno gospodarstvo prodajajo, drugo pohištvo kupujejo, poslednjič pa večidel beraško palico najdejo. Materin jezik je najdražja dota, ki smo jo dobili od svojih starih. Skrbno smo jo dolžni ohraniti, olepšati in svojim mlajšim zapustiti.
Ni čuda, da ob takih Slomškovih besedah odobravanja in ploskanja v zavedni Bazovici ni manjkalo. Med govorom so bazoviški otroci in mladinci recitirali znane ponarodele Slomškove pesmi, ki Slovencem vedno ugajajo in zato tudi koristijo.
Pozdravi gostov in župnikov zaključek.
Prvi pozdrav je prinesla učiteljica Marija Ozbič, ki je (kot dekle pred dvajsetimi leti simbolično prejela ključe Slomškovega doma; sedaj se skupaj z mnogimi hvaležno spominja vsega koristnega dela v tem farnem domu.
Takoj nato je Aleksander Možina prebral pismo škofa Bellomija, ki čestita župniji ob neprekinjenem delu skozi 20
let v Slomškovem domu. Pohvali tudi stavbo samo, ker je vse tako preudarno urejeno za kulturni in verski pouk mladine; v domu je celo kapela, ki dobro služi v zimskem času.
Slovesnost 20-letnice so počastili tudi predstavniki Openske hranilnice, tržaške občine in SSk. Občinski svetovalec prof. Aleš Lokar je označil bistvo vsakega farnega doma. Kulturo, prosveto, petje in šport širijo v zamejstvu številni vaški domovi in krožki. Farni dom sredi vasi pa naj bo središče duhovnosti. Kar se gradi in začenja v cerkvah, naj se v domači obliki nadaljuje in poglablja v župnijskem domu.
Slovesni spominski večer je zaključil domači župnik Marjan Živic. Napovedal je, da bo zavetnik bazoviškega farnega doma, škof A. M. Slomšek, kmalu dosegel čast oltarja. Zelo smo mu ploskali ob tej izjavi in skoro verjeli, ker vemo, da ima bazoviški župnik pogostne stike s sedanjim Slomškovim naslednikom v Mariboru in s Slovenikom v Rimu. Zato smo pri izhodu iz dvorane vsi radi podpisali prošnjo na sv. očeta, da bi kmalu razglasil za svetnika škofa Slomška.
F. Š.
Izročitev ključev Slomškovega doma v Bazovici tamkajšnji mladini na dan blagoslovitve doma. Ključe je blagoslovil ge-ner. vikar trž. škofije msgr. Fomasaro
Koroški umetniški ustvarjalci
V	okviru Koroških dnevov je bil v ponedeljek 'V Peterlinovi dvorani v Trstu večer, posvečen besednim ustvarjalcem in slikarju Valentinu Omanu. Večer se je začel s predstavitvijo tega slednjega, ki pa ni bil navzoč. Na stenah v dvorani je bilo razstavljenih kakih 20 Omanovih del. Sergij Pahor, ki je ta večer odpri, je dal besedo prof. Janku Zerzerju, predsedniku KKZ. Ta je orisal osebnost in ustvarjalnost slikarja Omana, ki si je pridobil že mednaroden sloves. Saj je razstavljal že po mnogih državah zunaj Avstrije, celo v Tokiu.
Udeleženci, ki so bili precej številni, so si razstavljena dela lahko ogledali v kratkem premoru, ki je sledil predstavitvi. Gre za stvaritve, ki slikajo sodobnega človeka v njegovi bivanjski stiski in strahu pred bodočnostjo, ki jo ogroža moderno jedrsko orožje. Ob Omanovih slikah se gledalec zamisli, kam gre človeštvo. Razstava bo odprta vsak dan do te sobote od 17. do 19. ure.
Po kratkem premoru je sledil večer koroških besednih ustvarjalcev. Gre za pesnike in pisatelje, 'ki sedaj živijo in pišejo. Vsakega posebej je kratko orisal prof. Zerzer, fant in dekle pa sta izmenoma prebrala kak odlomek ali pesem iz opusa navedenega pisatelja oz. pesnika. Tako se je pred poslušalci razgrnila celotna podoba sedanjih ikoroških besednih ustvarjalcev, kot so zajeti v slovensko-angleški antologiji, ki jo je izdala Celov-šika Mohorjeva družba.
Zvrstili so se: Feliks Bister, Lenčka Kuppert (ta je bila edina osebno navzoča na večeru), Andrej Kokot, Janko Ferk, Valentin Polanšok, Janko Messner, Florijan Lipuš, Gustav Januš, Milka Hartman, Marija Haderlap, Jožica Cert in zadnji najmlajši Fabijan Haffner. Število je kar lepo za maloštevilne 'koroške Slovence. Nekateri teh ustvarjalcev so že v letih (M. Hartman, J. Messner, V. Polanšek); drugi so pa še mladi ali sredi življenja. Povečini gre za lirične izpovedovalce, ki se oglašajo v Mladju, v Družini in domu, v Kladivu ali v samostojnih pesniških zbirkah. Več je takih, iki gojijo pesništvo za otroke, npr. Lenčka Kuppert.
Tudi proza ima svoje zastopnike (Polanšek, Lipuš, Messner, Januš). Vendar so nekateri od teh zatajili izročilo koroške slovenske preteklosti in radi zahajajo na pota proticenkvenosti in celo proti-
krščanstva v duhu kulturnega marksizma.
Večer so popestrili glasbeni vložki Marije in Lucije Feinig, ki sta nastopili v duetu flavta in kitara.
Bil je prijeten večer, ki se je nadaljeval v neuradnem razgovoru in prijateljskem srečanju še dolgo potem.
(r+r)
KOROŠKI DNEVI
MAVHINJE - gostilna Urdih Sobota 20. oktobra ob 20. uri
Koncert moškega okteta »Suha« s Suhe pri Pliberku in ansambla »Korenika« iz Šmihela.
Gostuje: zbor Fantje izpod Grmade.
KANALSKA DOLINA UKVE - župnijska cerkev Nedelja 21. oktobra ob 10. uri
Koncert mešanega zbora »Rož« iz Št. Jakoba v Rožu - Vodi Lajko Milisavljevič Gostujeta: Lepi vrh in Planinka
BENEČIJA GORENJI TARBIJ Nedelja 21. oktobra ob 14. uri
Koncert moškega okteta »Suha« s Suhe pri Pliberku in ansambla »Korenika« Gostujeta: Studenci in Dom GORICA - Katoliški dom Nedelja 21. oktobra ob 17. uri Pesem Koroške - izvaja pevski zbor »Rož« iz Št. Jakoba v Rožu - Vodi Lajko Milisavljevič
Gostujeta PD M. Filej in pevski zbor Lojze Bratuž
MOJ KRIŽEV POT
(v zaporu)
Zadnje kapljice moje biti se cedijo
v posodo skupnega časa...
Romam, a ne kot turist, romam na Kalvarijo po križevem potu, ki si ga Ti zasnoval...
Ura, ki je morala spremeniti plamenček tega srca v odrešilno žrtev, je zazvonila...
Zafrkavanje, črna mora.
Kako me tesni!
Vidim se v Simonu; križa se bojim.
Ivan Štanta CM, Madagaskar
Veleposlanik Skataretiko v Trstu
Novi jugoslovanski veleposlanik v Rimu Ante Skataretiko je v petek 12. oktobra prišel v Trst. V spremstvu generalnega konzula Mirošiča je nato obiskal nekatere predstavnike oblasti v tem mestu. Tako se je sestal s tržaškim prefektom Maro-sujem, predsednikom deželnega odbora Comellijem in deželnega sveta Turellom'.
V	vseh razgovorih je bil dan tudi poudarek vprašanjem slovenske manjšine, predvsem zahtevi po zaščitnem zakonu, kateri naj obseže vse Slovence, ki živijo v deželi Furlanija-Julijska krajina.
V	prostorih jugoslovanskega generalnega konzulata v Trstu ga je v petek v popoldanskih urah obiskala ob sprejemu tudi Enotna slovenska delegacija. Opozorila ga je na probleme, ki so povezani s sprejemom zaščitnega zakona. Zlasti zaskrbljujoče je neprestano odlaganje razprave o tem zakonu.
Veleposlanik je člane delegacije — navzoči šo bili na sprejemu tudi drugi predstavniki gospodarskega, kulturnega in političnega življenja Slovencev v Italiji ter slovenski župani goriške in tržaške pokrajine — seznanil s svojim delom v Rimu. Čeprav šele na začetku svoje službe v italijanski prestolnici je imel že več razgovorov s predstavniki italijanske vlade kot tudi raznih političnih strank. Da se bodo prijateljski odnosi med obema državama še okrepili, je nujno potrebno ugodno rešiti tudi vprašanja, ki zadevajo slovensko manjšino.
SSk ob 30-letnici Londonskega sporazuma
Pokrajinski izvršni odbor Slovenske skupnosti v Trstu se je 30-letnice podpisa Londonskega sporazuma spomnil na svoji redni seji v sredo 3. oktobra in v zvezi s tem ugotovil, da so natančne določbe Posebnega statuta na žalost ostale skoro v celoti neizpolnjene. To velja še posebej za javne napise vseh vrst, uporabo slovenščine v izvoljenih telesih in v odnosih z oblastmi in javnimi uradi vseh vrst in stopenj. Zgovoren dokaz neizpolnjevanja omenjenih obveznosti so ravno dogodki zadnjih tednov v zvezi s cestnimi napisi na Krasu in šolskimi prostori na Katinari ter več negativnih razsodb upravnih sodišč glede zakonitosti uporabe slovenščine v uradnih aktih.
SSk meni, da se vse to dogaja zato, ker ni resnične politične volje pri najvišjih državnih oblasteh, da bi se sprejete obveznosti do manjšine spoštovale. To daje krajevnim ustanovam in neposrednim državnim organom in uradom razlog za izgovarjanje, da ne uresničujejo manjšinskih pravic v okviru svojih pristojnosti. Kar pa še posebej zaskrblja, je ugotovitev, da so italijanske oblasti tako dolgo nemoteno zavlačevale uresničevanje obveznosti do manjšine, sprejetih pred 30 leti in potrjenih pred devetimi leti s podpisom Osimskega sporazuma.
Zato SSk meni, da moramo Slovenci skrbno preučiti takšen nevzdržen položaj in dopovedati vsem neposredno ali posredno odgovornim dejavnikom za izvajanje Londonskega in Osimskega sporazuma, da smo kot italijanski državljani skoro povsem izčrpali sredstva pritiska na vlado in parlament, da zagotovita ustrezno zakonsko zaščito slovenske manjšine. Zato se bosta morali v primeru nadaljnjega zavlačevanja obe podpisnici ome-
njenih sporazumov resno soočiti z načelom »Pacta sunt servanda«.
30 let župnije sv. Tomaža na Pesku
Župnija sv. Tomaža je bila ustanovljena že leta 1645 in se je tako odtrgala od plebanije sv. Urha v Dolini. Državna meja je leta 1947 župnijo presekala na dvoje in tako je sedež župnije prešel leta 1963 na italijansko stran in sicer na Pesek, kjer je od leta 1954 nova cerkev, posvečena Brezmadežni.
V	teh 30 letih je bilo v njej krščenih 74 otrok, porok 105 (od teh domačih sa-no 23, kar pomeni, da se mnogi poro-čujejo v tej cerkvi samo zaradi njene lepote in odmaknjenosti). Odkar je pokopališče na Gročani (od leta 1961), smo se v naši cerkvi poslovili od 74 župlja-nov. Grenka kaplja je padla v naša srca, ko smo ugotovili silno upadanje prebivalstva. Gročana je štela leta 1912 kar 213 oseb, sedaj komaj 198. Peseik leta 1912 20 oseb, sedaj 61, ker je tu državni mejni prehod in več družin uslužbencev. Draga je štela leta 1912 145 ljudi, sedaj pa komaj 58, slavni Botač na koncu Glinščice je imel leta 1912 kar 50 oseb, sedaj pa ima komaj 9 ljudi. V vseh teh štirih vaseh je skupno 185 domačinov in 50 tujcev.
Pri mašnih molitvah smo se spomnili pok. škofa Santina, ki se je močno zavzel, da nam je preskrbel sredstva za potrebno novo cerkev, pok. slikarja Toneta Kralja, ki je cerkev okrasil s svojimi umetnijami, in pa še živega umetnika, ki je cerkev načrtoval in sedaj živi v Kanadi: Vilka Čekuta.
Na grenko kapljo smo pozabili popoldne, ko smo se zbrali v srenjski hiši v Gročani in se dobri dve uri veselili ob zvokih ansambla Zvezde z Opčin, ki ga vodi g. Franc Pohajač.
Na srečanju smo se cb krasnih diapozitivih, ki so nam ob glasbi in besedni spremljavi g. Toneta Bedenčiča prikazovali lepote slovenske zemlje od Štivana do Portoroža, navduševali za vrednote, katerih ne znamo več ceniti.
Tudi otroci osnovne šole so pripravili in brali svoje opise naše cerkve, v katero mladina (zlasti ženska) tako rada zahaja.
Razpoloženje na srečanju je bilo tako prisrčno, domače in veselo, da je občinstvo kar naprej ploskalo in zahtevalo še in še lepih viž. Praznično razpoloženje se je zaključilo z zakusko, ki so jo pripravili Gročanci.
Ob zaključku še vesela novica: g. škof Bellomi nam je pisal lepo pismo, kjer kar ne more pozabiti gostoljubnih sprejemov v Dragi in Gročani. Hvaležni smo mu, da se nas tako rad spomni.
Spored prireditev
OB 20-LETNICI SLOMŠKOVEGA DOMA
V nedeljo 21. oktobra po maši ob 11.30 odprtje razstave delovanja doma. Razstava bo odprta vsak dan do 4. novembra v popoldanskih in večernih urah.
V nedeljo 28. oktobra nastopijo v kinodvorani učenci šole »Pinko Tomažič« iz Trebč z narečno igrico »Iz starih cajtev«.
V nedeljo 4. novembra (na Hvaležnico) bo zaključno veselo srečanje v Slomškovem domu; nastopijo glasbena skupina z Opčin, otroški zbor Slomšek (vodi Gior-gina Piščanec), delovna skupina Ražem-Ozbič pa nas bo ob diapozitivih peljala na izlet po Apuliji.
Nova deželna vlada
Prejšnji teden so deželni tajniki DC, PSI, PSD1, PRI, PLI ter SSk v Vidmu podpisali sporazum o sestavi novega deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine. Sporazum izhaja iz dolgih pogajanj med omenjenimi strankami in daje tako deželi tudi novo vlado. Predsedoval ji bo Adriano Biasutti, dosedanji deželni tajnik'DC, ki bo zamenjal sedanjega predsednika A. Comellija. Več sprememb bo tudi v novi deželni viadi glede na posamezna odbor-ništva. Slovenska skupnost v bistvu ohranja svoje pozicije, torej predsedstvo posebne komisije za mednarodne zadeve in Osimske sporazume. V torek 16. oktobra popoldne je dosedanji odbor s Comelli-jem na čelu dejansko odstopil. Več o tem po v prihodnji številki.
Kamenčki
Dve vprašanji
»Pri uresničevanju priznano odličnih norm (samoupravnega sistema) smo dobili nekaj slabih ocen, zato smo se (krčevito) lotili izpraševanja in vnovičnih popravnih izpitov. Zveza komuinstov je (zgodovinsko) odgovorna za razmere in nadaljnji razvoj, zato je ostro postavila pred sebe in vse nas naloge, ki jih moramo z vso odgovornostjo rešiti pozitivno. Strnila jih je v predloge sklepov 13. seje CK ZKJ.« (Nedeljski list 14. okt.)
K tem vrsticam Nedeljskega dve vprašanji:
1. ZKJ je zgodovinsko odgovorna za razmere (gospodarske) v Jugoslaviji. Toda kdo je 40 let dejansko vodil ZKJ? Kdo je torej zgodovinsko kriv za sedanje gospodarske težave v državi?
2. ZKJ je že ponovno padla pri izpitih, kot pravi Nedeljski. Kako naj jugoslovanski delavec zaupa, če je ZKJ »avantgarda napredka in lokomotiva gospodarstva« (Nedeljski), da ne bo znova padla pri sedanjih izpitih?
(r+r)
DdenciH SSO iri tržnika prefekti
V okviru programa srečanj Sveta slovenskih organizacij (SSO) s predstavniki oblasti v naši deželi se je v ponedeljek 15. oktobra sestala na sedežu tržaške prefekture z vladnim komisarjem-prefektom Marrosujem delegacija SSO, ki jo je vodila predsednica SSO Marija Ferletič.
V uvodnem pozdravu je Ferletičeva predstavila novo izvoljeni odbor SSO in nato prešla k nerešenim vprašanjem slo-
Na Vejni 8. julija letos: od leve na desno: msgr. Marjan Zivic, župnik v Bazovici; srebrnomašnik Milan Prelc, župnik v Vremah; Stanko Fajdiga, novomašnik iz Goč nad Vipavo in srebrnomašnik Ivan Štanta, misijonar na Madagaskarju v Afriki
venske narodnostne skupnosti v naši deželi. Vladnemu komisarju je najprej predstavila problem stavbe za slovenske srednje šole v Gorici in izrekla nujno potrebo po zagotovitvi finančnih sredstev za odkup poslopja, v katerem so danes šole nameščene, dokler se ne bi poskrbelo za novo gradnjo. Vladni komisar ji je zagotovil svojo podporo pri pristojnih oblasteh. Podobno stališče je zavzel tudi do vprašanja glasbene šole na Goriškem.
Istemu vladnemu funkoionarju je bila tudi prikazana nujna potreba finansiranja sklada za tisk učbenikov za obvezne in srednje šole, ki je nezadostno in trenutno izkazuje primanjkljaj preko 220 milijonov. Prefekt se je obvezal, da bo posredoval v Rimu in izrazil prepričanje, da se bo vprašanje dalo rešiti prek pristojnega ministrstva.
V	razgovoru so bila prikazana še druga delikatna vprašanja, kakor postopki in načela za pridobitev italijanskega državljanstva, načela za porazdelitev deželnih podpor slovenskim društvom in ustanovam zlasti z ozirom na deželni zakon 68 o kulturni dejavnosti.
Tudi glede dvojezičnih krajevnih napisov v tržaški občini je vladni komisar zagotovil, da je na pobudo tržaške občinske uprave že dal nalogo svojim strokovnjakom, da pripravijo vse podatke, ki so potrebni za hitro rešitev tega vprašanja.
V	ta namen se misli v prihodnjih dneh tudi sestati s tržaškim županom Richetti-jem in predsednikom tržaške pokrajine Marchiom.
Že ta teden pouk na slovenskem oddelku Zavoda ITI
Kot je že splošno znano, je prejšnji teden minister za šolstvo Falcuccijeva (DC) na posredovanje odbornika za šolstvo na goriški pokrajini dr. Mirka Špacapana in podpredsednika iste pokrajinske uprave Fabbra (DC) podpisala dekret o odprtju slovenske paralelke na tehnično industrijskem zavodu (ITI) »Galilei« v Gorici. Veliko zaslug za uspešno rešitev zamotanega postopka ima tudi osebni tajnik glavnega demokrščanskega tajnika De Mite poslanec Misasi. Slovenska skupnost na Goriškem je upravičeno zadovoljna in hvaležna zlasti izvoljenim predstavnikom SSk in DC za to novo pridobitev našega šolstva na Goriškem.
V torek 16. oktobra popoldne pa je šolsko ministrstvo uradno obvestilo ravnatelja Zavoda ITI prof. Guadagnija, da je na šoli odprt tudi slovenski razred. Ker je bilo s tem sporočilom zadoščeno zadnji formalni zahtevi in so vse tehnične probleme že pred časom pozitivno rešili, bo predvidoma pouk stekel še ta teden. Ravnatelj pa je pozval dijake, ki so se prijavili za slovenski oddelek, da se takoj javijo v šoli.
Seja občinskega sveta v Gorici
V ponedeljek 8. oktobra je zasedal go-, riški občinski svet in razpravljal o vrsti aktualnih vprašanj. V glavnem je bila na seji obširna debata o resoluciji PCI za nezaupnico občinskemu odboru. Ta je izhajala iz splošnih političnih in upravnih zadev, ki jih komunisti imajo za nezadovoljive. Predstavniki posameznih strank so razčlenjeno obrazložili svoja stališča.
Za SSk je svetovalec Bratuž potrdil veljavnost sedanje petstrankarske večine, ki sestavlja občinski odbor. Priznal je sicer, da je v teku teh štirih let prišlo tudi do nesporazumov in občasnih incidentov v sklopu večine, katere del je tudi SSk. Vsekakor pa ni razloga za kako razdiranje te večine nekaj mesecev od novih upravnih volitev. Predstavnik SSk je zato zavrnil komunistično resolucijo, ki je le de-magoške narave. Pri glasovanju je bila resolucija odklonjena z veliko večino glasov.
Na isti seji je med drugim tekla beseda o predlogih za nakup nekaterih del go-riških (italijanskih avtorjev). Na vrsti je bil tudi predlog o nakupu knjige misov-skega občinskega svetovalca odv. Pascoli-ja o medvojnih in povojnih dogodkih v goriški zgodovini. Vnela se je živahna in močno polemična debata, ki je pokazala na splošno negodovanje in obsodbo demokratičnih skupin občinskega sveta v zvezi s tem. Gre namreč za delo, ki v izrazito fašističnem duhu prikazuje goriško stvarnost ter naravnost žali odporniško gibanje in samo republiško demokratično ustavo. Za SSk je svetovalec Bratuž odločno zavrnil tak predlog ter dodal, da to kaže še na eno stvarnost: občinska uprava ni še nikdar predlagala odkupa kakega dela goriških slovenskih avtorjev, tudi če je veliko predlogov za to padlo že leta in leta. Z velikansko večino je nato občinski svet zavrnil predlog za odkup Pa-scolijevega dela o Gorici.
Pohvale vredna pobuda
V zadnji številki smo naznanili, da je »Pastirček« začel novo leto izhajanja in sicer je to že 39. leto, kar izhaja. Prihodnje šolsko leto bo torej Pastirček obhajal 40-letnico življenja. Ostal je pa še vedno Pastirček, ker je namenjen predvsem našim najmlajšim, ki obiskujejo osnovno šolo. Zamislili so si ga kateheti leta 1946 kot pomožno učilo pri oblikovanju otrok. Saj kateheza ne sme biti samo pouk v verskih resnicah, temveč tudi vzgoja otroka za življenje v cerkveni in domači skupnosti. Temu naj služi ravno Pastirček.
Mislim, da je temu namenu ostal Pastirček zvest v svojem dosedanjem življenju pod vodstvom raznih urednikov, ki so se do sedaj zvrstili. Na gg. katehetih in katehistinjah je, da bo Pastirček prišel med otroke in da jim bo poleg katekizma pomagal pri njihovi rasti v verne otroke in v dobre ljudi. Saj je to namen celotne vzgoje otrok v šoli, posebno še v uri kateheze.
Vemo pa, da se je Pastirček vedno otepal s finančnimi težavami kot nasploš-no ves katoliški slovenski tisk v zamejstvu. V tej stiski so mu prihajali na pomoč razni dobrotniki s svojimi darovi. Le tako je Pastirček mogel izhajati. Letos so se njegovim dobrotnikom pridružili
V nedeljo 28. oktobra ob 16. uri
v Katoliškem domu v Gorici
PRIREDITEV ZA MISIJONE
združena s srečelovom
Sodelovala bo dramska skupina iz Vogrč na Koroškem s komedijo
»JEPE S HRIBA«
Vstop prost
tudi nekateri naši denarni zavodi in sicer Kmečka banka v Gorici ter ljudski posojilnici v Sovodnjah in Doberdobu. Upravni odbori teh denarnih zavodov so namreč sklenili, da bodo letos plačali naročnino za Pastirčka vsem otrokom prvih dveh razredov na slovenskih šolah v goriški pokrajini; otrokom od 3. do 5. razreda pa Galeba. Tako bodo vsi otroci dobivali v roke oba ta naša mladinska lista.
Pobuda omenjenih finančnih zavodov je gotovo pohvale vredna in bo še bolj, če bodo pri tej pobudi vztrajali in bodo izmenično podpirali v večji meri eno leto enega, drugo leto drugega.
Negotova usoda poslopja Malega semenišča
Zavodni svet gimnazij e-lice j a »P. Trubar« v Gorici se je na svoji izredni seji 3. oktobra letos dotaknil tudi perečega vprašanja bivšega Malega semenišča, ki že devet let nudi streho domala vsem slovenskim goriškim srednjim šolam. Izvzet je je Trgovski zavod »I. Cankar«. Uprava Malega semenišča ne misli obnavljati najemniške pogodbe z goriško občinsko u-pravo, ampak nudi poslopje in svet okoli njega na prodaj.
Zavodni svet čuti zato potrebo, da o teh dejstvih, ki utegnejo biti usodna za slovensko srednje šolstvo v Gorici, opozori Zavodne svete naših goriških srednjih šol in prek sredstev družbenega obveščanja tudi širšo slovensko javnost.
Prav je, da se vprašamo, ali ima naša zahteva po idealni rešitvi, tj. po izgradnji novih poslopij za slovenske srednje šole v Gorici, stvarne možnosti, da se uresniči. Precej je znamenj, ki kažejo, da tega ne bo mogoče doseči niti v bližnji niti v daljni prihodnosti.
Ali ne bi kazalo, da vsi složno intervenirajo pri odgovornih upravah (občine, pokrajina, dežela), da se poslopje bivšega Malega semenišča odkupi in stavi na razpolago slovenskim srednjim šolam v Gorici? Marsikatera italijanska šola v mestu nam to poslopje zavida. Vsekakor, če se hitro ne zganemo, utegne biti prepozno.
Poučni seminar katoliških tednikov v Italiji
Združenje katoliških tednikov v Italiji (FISC) je od četrtka 11. do sobote 13. oktobra organiziralo poučni tečaj za urednike katoliških tednikov v Italiji. Tečaj je bil na gradu Brandolini v občini Ci-smon blizu mesta Vittorio Venelo. Namen tečaja je bil seznaniti udeležence oz. odgovorne urednike na nekatere probleme katoliških tednikov: nove finančne uredbe, kot jih predvideva zakon Visentini; odnos med tedniki in bralci; zakoni, ki urejajo upravno poslovanje časopisov; vodenje upravnih knjig ipd. Finančni in upravni predpisi postajajo v Italiji zmeraj bolj zapleteni in si brez strokovne pomoči nobena ustanova ne more več pomagati.
Seminarja so se udeležili uredniki tednikov iz cele Italije od Sicilije in Sardinije do Trsta in Gorice. Posebno številni so bili iz severne Italije, ker je tam največ katoliških tednikov in so nekateri med njimi velika izdajateljska podjetja. Seminar je potekal v škofiji Vittorio Ve-neto, ker tamkajšnji katoliški tednik »Azione« obhaja 70-letnico neprekinjenega izhajanja. Ta tednik je imel na skrbi tudi celotno organizacijo seminarja.
Iz naših krajev so se seminarja udeležili uredniki tednika Vita Nuova iz Trsta, Vita Cattolica iz Vidma in Voce Isontina iz Gorice in pa Katoliškega glasa, ki o njem vedno poudarjamo, da je slovensko glasilo za Trst in Gorico. Je tudi edini neitalijanski tednik, ki se sličnih srečanj udeležuje.
Politični položaj na Tržaškem
Dne 10. oktobra se je sestal v Trstu izvršni odbor Slovenske skupnosti in obravnaval sedanji politični položaj na Tržaškem, predvsem v zvezi s krajevnimi upravami.
Tajnik je poročal o pogajanjih glede novega župana v devinsko-nabrežinski občini. Na zadnjem srečanju je PCI iznesel nove predloge, SSk pa je potrdila svoje stališče, da mora biti župan slovenske narodnosti, da ga morajo sprejeti vse tri stranke koalicije, da mora imeti upravne izkušnje in uživati zaupanje krajevnega prebivalstva.
Hočeš postati ljubitelj glasbe?
Primerno in priporočljivo je, da se splošni vzgoji prav tako zgodaj pridruži še glasbena vzgoja.
Vemo, da prav prvi utripi, prva glasbena doživetja zapustijo v mladem srcu najgloblje vtise. Otrokovo sodelovanje v pevskem zboru že v vrtcu in pozneje v osnovni šoli je neprecenljive vrednosti. Le težko bi opisali vzgojni pomen in korist sodelovanja v otroškem ali mladinskem zboru.
Mlad človek doživi prvo muziciranje, pa naj bo še tako enostavno, globoko v svoji notranjosti, doživi lepoto, ki zapusti trajne sledove v vsem njegovem življenju. Še mnogo več! Ta prva doživetia nenehno rastejo, se razvijajo in dajejo zlato podlago za poznejši čas, ko se mladenič ali mladenka morda resno spoprimeta s študijem glasbe.
Hočeš postati ljubitelj glasbe? Verjemi, biti ljubitelj glasbe je sreča. Če imaš glasbo dovolj rad, potem boš kar naenkrat začutil, da te ima tudi ona rada. Kako spoznaš, da si ljubitelj glasbe? Ljubitelj glasbe si, če se nam pridružiš! Pričakujemo te na prvi vaji mladinskega zbora »Kekec« 22. oktobra ob 16. uri v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici.
OBUESTILA
V	Zavodu sv. Družine v Gorici bo na
Misijonsko nedeljo 21. oktobra ves dan srečolov v korist misijonov.
Pri blagajni Kulturnega doma v Gorici,
ul. Brass, se nadaljuje vpisovanje abonentov za sezono SSG 1984-85 od ponedeljka do sobote od 17. do 19. ure, ob sobotah pa od 11. do 13. ure, tel. 33288.
SSG v Trstu uprizori v tamkajšnjem Kulturnem domu Linhartovo komedijo »Ta veseli dan ali Matiček se ženi« sledeče dneve: v četrtek 18. okt. ob 19.30 red E mladinski v četrtek; v petek 19. okt. ob 16. uri red I mladinski; v soboto 20. okt. ob 20.30 red F, druga sobota po premieri; v nedeljo 21. okt. ob 16. uri red G, popoldan na dan nedelje ali praznika. Nadaljuje se vpisovanje abonentov do sobote 20. okt. (od 10. do 12. ure in od 18. do 20. ure) pri blagajni Kulturnega doma, ul. Petronio 4, tel. 734265 in 734269.
DAROVI
Za Katoliški glas: Ema Urdih 4.000 lir. Za elektrifikacijo zvonov na Vrhu: 19.
oktobra poteče tretje leto smrti drage žene in matere Olge; ob tej obletnici darujeta mož Franc Devetak in hči Danijela iz Ronk 40.000 lir.
Remo Devetak, Vrh: za novo telovadnico v Gorici 30.000 in za Našo pot 30.000 lir.
Za kapelico v Cerovljah: N. N., Gorica 50.000; N. N., Mavhinje 50.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Irma Škabar-Kraus v spomin na mamo Lojzko ob drugi obletnici smrti 50.000; N. N. 50.000; Franko in Renata Pečar 30.000; Zora Rau-ber 5.000; N. N. 2.000; razni 150.000 lir.
Za cerkveni zbor Opčine: Irma Škabar-Kraus v spomin na mamo ob drugi obletnici smrti 30.000 lir.
Za cerkev na Ferlugih: Natalija Černe
5.000 lir.
Za cerkev na Banah: Edda Budai-Goina
5.000 lir.
Za Slomškov dom v Bazovici: N. N.,
Trst 100.000; duhovnik N. N. 100.000; N. N., Bazovica 50.000; Darinka Leban za Hva-ležnico 30.000; E. Seražin in sinova v spomin očeta Jožeta 25.000; Ema Križmančič 20.000; Geletti-Tech 10.000; Dora Kalc 7.500; N. N. 5.000 lir.
Za cerkev v Bazovici: svojci v spomin Pepine in Ivice Mahnič 100.000; Toni in Zofka Kalc v spomin Vilka Ferluga, Silvestra Ražem in Marije Renčelj 50.000; N. N., Bazovica 50.000; N. N., Trst 30.000; Danica Tomažin v spomin brata Siljota 30.000; Darinka Leban 20.000; družina De Vecchis v spomin Pepija Grgič 20.000; Pe-pina in hčerke v spomin Rudolfa Mahnič 20.000; Milena Leban 15.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Antonija Malič v spomin moža Franca 30.000 lir.
Z. J., Trst: za misijone 150.000 in za lačne po svetu 150.000 lir.
Za Sv. goro: V. F. v spomin na pok. brata in starše 20.000 lir.
Za misijonarje na Madagaskarju: Rozalija Klanjšček 50.000; N. N. 100.000 lir.
Za slovenske misijonarje: družina Čev-dak, Trst 100.000 lir.
Za misijone: Ema Erjavec, Trst 50.000 lir.
Za misijon p. Kosa: Livija Sosič, Opčine 10.000; N. N., Opčine 10.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
iHadioTrsiA
Spored od 21. do 27. oktobra 1984
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Naoč-nik in Očalnik«, mojstra med detektivi«.
11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek... 14.10 Nediški zvon. 15.00 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 Mozart: Impresarij, operna enodejanka. 11.30 Literarni listi. 12.00 Gledališki glasovi. 13.20 Cecilijanka 83: moški zbor Fantje izpod Grmade, moški zbor Mirko Filej iz Gorice, mladinski zbor iz Mirna, Ore-hovelj in Bilj. 14.10 Otroški kotiček: Naši prijatelji z repom. 15.00 Iz šolskega sveta. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.10 Koncert v cerkvi v Dolini.
Torek: 8.10 Dosje Koprivišče. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Zapiski na robu. 12.00 Proti filmskemu ustvarjanju.
14.10	Povejmo v živo. 15.00 Mladi mladim.
16.00 Športna tribuna. 17.10 Mi in glasba.
18.00 Tončka Curk: »Okrogla miza«.
Sreda: 8.10 Športna tribuna. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka.
12.00 Liki iz naše preteklosti. 13.20 Mešani zbor Rupa-Peč. 14.10 Povejmo v živo. 15.00 Otroci, zdaj ste na vrsti vi! 16.00 Od Milj do Devina. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Poezija slovenskega zahoda.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Zapiski na robu. 12.00 Sestanek ob dvanajstih.
14.10	Povejmo v živo. 16.00 Na goriškem valu. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturna srečanja.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka.
12.00 Prisrčne pozdrave iz... 13.20 Revija ZCPZ iz Trsta 83: Cerkveni zbor Novega sv. Antona, mešani zbor Sv. Jernej z Opčin, Dekliški zbor Devin. 14.10 Povejmo v živo. 15.00 V svetu filma. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.10 Mi in glasba.
18.00 Kulturni dogodki 18.30 Nabožna glasba.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Koncert RAI iz Rima. 11.30 Beležka. 12.00 Glasnik Kanalske doline. 14.10 Otroški kotiček: Na leteči preprogi. 15.00 Glasbeni portret Urbana Kodra. 16.00 V svetu valčka. 17.10 Mi in glasba. 18.00 F. Bevk: »Kozorog«.
V Katoliški knjigarni v Gorici
je na razpolago knjiga Staneta Kosa »Stalinistična revolucija na Slovenskem«.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18% davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik. Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
'V. .j
< -t , jtfjS
SLOVENSKI HOTEL »BLI
Lastnik: VINKO LEVSTIK
« V RIMU
Banca Agricola Goriziac „8, ) Kmečka banka Gorica— *
skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcija ljudskih bank
VAM NE NUDI SAMO DENARJA!
GORICA, KORZO VERDI 51. TEL 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN
• Knjige
• Šolske potrebščine
• Nabožni predmeti
GORICA Travnik, 25 Tel. 84407