/KS.
^=3
NO. 119	|
Ameriška Domovina
0^/,; 0°c/n, ffjS'H IH SPIRIT
p'd ^SRMDUADf ONUT
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO. WEDNESDAY MORNING. JUNE 18, 1969
SLOVCNIAN
SIORN1NO NCWSPAPtift
STEV. LXVII — VOL. LXVH
Podjetja iščejo črne graudante visokih šol
Na eni strani hočejo zadostiti zahtevani zakona, na drugi pa si hočejo po tej poti ohraniti ali pridobiti črne odjemalce.
Novi grobovi Tudi umik iz Evrope
Novorojenček Švajger G. Roman in ga. Vida (roj. Povirk) Švajger, 19501 Chardon Rd., žalujeta za fantičem, ki je bil včeraj v University bolnišnici rojen mrtev. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Kalvarijo.
NEW YORK, N.Y. — Od vseh strani prihajajo poročila, da podjetja, od malih do velikih, pošiljajo svoje uradnike na univerze in slične učne zavode, da tam iščejo pripravne črnske gra-duante za zaposlitev. To ni nov pojav, to se dogaja že nekaj let, kar pada letos v oči, je veliko število podjetij, ki se interesira-jo za najemanje šolanih črncev. To se opaža tudi v južnih državah, kamor so prišli zastopniki iz mest med New Yorkom in San Franciscom in iščejo pripravne kandidate za pisarniške in strokovne službe.
To je dobro znamenje, vendar pa ne gre zmeraj vse gladko. Orni graduanti so večkrat zelo nezaupljivi, ne gredo radi daleč stran od kraja, kjer živijo. Ne zaupajo, da bi bila služba stalna. Mislijo, da bi utegnili pri prvem gospodarskem zastoju zleteti na cesto, čeprav bi dokazali svojo sposobnost. Poleg tega so črnski demagogi že organizirali hujskanje, naj gradu-antje ne sprejemajo ponudb, ker niso resno mišljene. Črni zagri-zenci trdijo namreč, da iščejo podjetja črnce le radi tega, da zadovoljijo predpisom o civilnih pravicah, kar pa praviloma ni res. Letos se opaža tudi drug pojav: mnogo črnskih graduantov prve stopnje rajše nadaljuje študije, da doseže drugo stopnjo. To pa občutno zmanjšuje število ti stih, ki bi lahko dobili zaposlitev.
Uprave naših višjih šol vsem tem pojavom ne pripisujejo trajnega značaja in vpliva. Zdi se jim, da je glavno to, da si črnski inteligenci odpirajo vrata v pisarne in na strokovne položaje. Ko se bo poslovni svet privadil na črnske sodelavce, bo sposobne med njimi zmeraj rac. hastavljal neglede, ali vlada konjunktura ali ne. šele takrat bo dosežena ravnopravnost meč ameriškimi inteligentnimi sloji. To seveda še ne bo kmalu. Zato je glavno, da se je začel prebi jati led. In to je nekaj veselega.
Arabski gverilci so se začeli zopet drobiti
AMAN, Jord. — Lani in letošnjo pomlad je vse kazalo, da se bo arabsko gverilsko gibanje osredotočilo okoli par velikih organizacij, posebno okoli Al Fatah. Zadnje tedne se nove gverilske formacije množijo kot gobe po dežju. Poznavalci krajevnih razmer jih opažajo povsod. Pri tem obsežnejše organizacije hitro razpadajo. Celo v vrstah največje organizacije Al Fatah opažajo cepitve.
Glavni vzrok cepitev je neza-	. . .
dovoljnost. Gverilci tožijo,	so vjohko bolj^amimv,
jim gre slabo, da so brez dela; kadar gredo v akcije, so pa akci- ^ je zelo tvegane. Poleg tega zgub-jajo gverilci
skupne narodne cilje. Močni so
Amanu in Kairu. ltrdlJ°’
gverilci še v Opaža se tu zmeraj manj navdušenja za skupne akcije, ker zahtevajo preveč žrtev in dajejo Izraelu povod za hude represalije.
Vse te negativne poteze na gverilskem gibanju še ne zmanjšujejo ugleda in vpliva gverilcev. Ti so še zmeraj miljenčki arabskega nacijo nalizma. To hromi politično moč uradnih a-rabskih voditeljev, zato se pa tudi urejanje spora ne premakne nikamor, čeprav ga podpirata Amerika in Rusija.
ZDA preudarjajo v okviru varčevanja izdatkov za narodno obrambo o možno-nostih in obsegu zmajša-nja čet ZDA v Evropi.
WASHINGTON, D.C. — Kljub močnemu odporu Zahod. Nemčije in drugih članic NATO v Evropi so ZDA odločene umakniti tudi del svojega vojaštva iz Evrope. Za to se posebno prizadevajo demokratski vodniki v Senatu M. Mansfield, W. Ful-bright in Symington.
Obrambni tajnik M. A. Laird je mnenja, da bi lahko iz Zahodne Nemčije brez škode u-maknili 50,000 mož od 210,000, ki jih imajo ZDA sedaj tam. Glavni cilj zmanjšanja čet v Evropi je varčevanje pri izdatkih za narodno obrambo.
Načrti za delni umik čet iz
/z sloo. naselbin LINDSAY IN WAGNER STA
V NEW Y0RKU PODLEGLA
HOWELL, Mich. — Preminul je 52 let stari rojak John Tom-sick, rojen v Clevelandu, mož Virginie, oče Johna in Larryja, sin Mrs. Mary Tomšič, 5211 Luther Ave., Cleveland, O., brat Adolpha, Clarencea (Oba v Clevelandu), Mrs. Mary Juricic (Joliet, 111.), Mrs. Rose Wiess, Mrs. Josephine Smith in Mrs. Florence Pirnat (vse tri v Clevelandu). Pogreb je danes iz cerkve sv. Jožefa v Howellu na domače pokopališče.
ker ZDA pritiskajo na Kanado, odloži zmanjšanje svojega moštva v Evropi v okviru NA-
tudi smisel za T0’ ki ša je nedavno napovedala. Ameriški vojaški vodniki
Pri primarnih volitvah za župana v mestu New Yorku sta oba liberalna kandidata republikanec Lindsay in demokrat Wagner propadla. Kot preje v Los Angelesu in Minneapolisu so zdaj tudi v New Yorku pokazale konservativne sile povečano moč.
da mora imeti NATO v Evropi močne navadne sile, ker bo moral sicer ob morebitnem napadu z vzhoda rabiti preje taktično atomsko orožje, kot bi bilo to želeti.
Članice NATO v Evropi niso voljne svojih oboroženih sil o-krepiti, bi najrajše še te zmanjšale v prepričanju, da je nevarnost napada v vzhoda manjša, kot je bila. Lanski sovjetsko-satelitski vdor v Češkoslovaško je že izgubil svoj vpliv na svobodno Evropo. Je že tako, da človek rad verjame, kar želi.
Sovjetski poslanik v Peruju
LIMA, Peru. — Koncem ted na je prišel sem Juri Lebedejev, prvi sovjetski poslanik v tej južnoameriški republiki, ki je prav zdaj v precej hudem sporu Združenimi državami.
Peru je vzpostavil redne diplomatske odnose s Sovjetsko zvezo pod novo vojaško vlado gen. Velasca, ki je prevzela blast lani v oktobru.
Sovjetija pazi na ZDA
WASHINGTON, D.C. — Sovjetska izvidniška letala letos bolj pogosto nadzirajo ameriške obale Aljaske, Severozahoda in Nove Anglije. V prvih 5 mesecih letos so napravila v ta področja že 125 poletov, med tem ko so jih lani v celem letu le 191.
Umikanje iz Vietnama je sklenjeno, nihče pa ne ve, kdaj bo izvedeno
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je svojo odločitev o postopnem umiku ameriških čet iz Vietnama objavil Narodnemu varnostnemu svetu že februarju, le časa tedaj še ni imel določenega. Na Midwayju je objavil umik prvih 25,000 mož in napovedal nove objave.
Kdaj bodo te dejansko sledile, je še odprto vprašanje. Vsekakor bi rad Nixon do septembra 1970, ko se bo začela volivna borba za Kongres, imel doma ali pa vsaj na poti domov kakih 150,000 mož. V Vietnamu bi jih bilo torej še nekako 400,000. U-mikanje bo postopno teklo tudi skozi naslednja leta, morda bo vzelo tri, morda štiri ali pet, lahko pa tudi več let. V Južni Koreji imamo še sedaj, 16 let po končanju sovražnosti, okoli 50,-000 vojakov.
Predsednik Nixon misli resno, ko govori o “častnem” miru, ki naj konča vojno in ustvari tako stanje v jugovzhodni Aziji, da ne bo tam treba ZDA vojskovati skoro novih vojn z rdečimi napadalci.
Če si brezobziren pri vožnji, ne pozabi, da se boi zaradi tega kesali
Berlinski župan na obisku na Poljskem
BERLIN, Nem. — Zahodno-berlinski župan Klaus Schuetz se je vrnil s tridnevnega obiska na Poljskem. To je prvi obisk župana Zahodnega Berlina v kaki komunistični državi vzhodne i Evrope.
NEW YORK, N.Y. — Včeraj so bile tu primarne volitve za župana. Pri republikancih je imel sedanji župan John V. Lindsay, ki je znan po svojih liberalnih nazorih, za nasprotnika državnega senatorja Johna J. Marchi-ja. Pri demokratih so bili glavni kandidatje bivši župan R. Wagner, Portoričan Herman Badillo in Mario A. Procaccino, mestni nadzornik. Za podporo volivcev sta se potegovala tudi pisatelj Norman Mailer in kong. James H. Scheur.
V prvih urah štetja glasov sta vodila Lindsay in Wagner, potem pa sta začela počasi zaostajati in ko so bili vsi glasovi prešteti, sta bila zmagovalca pri republikancih John J. Marchi, pri demokratih pa Mario A. Procaccino. Oba zmagovalca sta na vo-livnih shodih in v celotni voliv-ni propagandi poudarjala potrebo po trdi roki, ki naj skrbi za red in mir, za izvrševanje zakonov. Kot preje v Los Angelesu in nato v Minneapolisu so tudi v New Yorku prodrli konservativci, ki zagovarjajo “zakonitost in red” in zahtevajo, da se za nju skrbi s trdo rošo, če ne gre drugače.
Sedanji župan John J. Lindsay bo jeseni kljub temu na vo-livnici, ker je edini kandidat Liberalne stranke, med tem ko je njegov republikanski tekmec, zmagovalec pri včerajšnjih volitvah John J. Marchi tudi kandidat K o n s ervativne stranke. Tako ima Lindsay v novembru možnost včerajšnji poraz popraviti in si priboriti zmago. R. Wagner, bivši demokratski župan, je včeraj zastonj poskušal po štirih letih vrnitev v mestno hišo. V zadnjih štirih letih se je v New Yorku kot po vsej deželi
marsikaj spremenilo, preodvsem tudi razpoloženje volivcev.
Zadnje vesti
Boj za obstanek v saigonskem političnem svetu
Sen. Charles Percy predsedniški kandidat?
WASHINGTON, D.C. — Sen Charles Percy iz Illinoisa je portal precej reden kritik Nixono-'T administracije. Pričakujejo bo nastopil leta 1972, če bodo seveda okoliščine primerne, kot Predsedniški kandidat proti Nikonu. Za sedaj je edini na ob-2orju, ki mu v republikanski franki pripisujejo take načrte. v Percy je še mlad in bo lahko Se mirno počakal, če bo kazalo, da proti Nixonu leta 1972 ne mo-uspeti. Kot liberalen republi kanec bi utegnil biti tedaj odlivu kandidat za podpredsednika hamesto Agnewa?
showers

V remenski prerok pravi:
Pelno oblačno z verjetnostjo eviht, hladnejše. Najvišja tem-T>eratura okoli 66.
SAIGON, J. Viet. — Sai-gonski političen svet je poglavje zase. Meje, v katerih živi, so meglene, njegova vsebina je sluzna, vežejo ga govorice, grožnje, podtikanja, divji optimizem, pomešan s pesimizmom. Zato se tuji časnikarji tako neradi spuščajo v presojo, kaj naj ta svet pomeni za Ameriko.
V tem političnem svetu je vsega po malo: na prvem mestu so oficirji, ki jim ne diši fronta, in se z zvezami držijo v Saigonu, dasiravno nimajo tam pravega dela. Poleg njih se skušajo uveljaviti razni politiki, ki so pa le redki med njimi bili kdaj izvoljeni. Ne manjka tudi kulturnikov, posebno tistih, ki so zaposleni v saigonski prosveti. Pa tudi vodilne osebnosti v svobodnih poklicih nočejo biti ob strani. Imajo pa vsi skupaj le par skupnih potez: izjeme so tisti, ki kaj pomenijo med ljudmi na deželi. V najboljšem slučaju imajo tam prijateljske, rodbinske in poslovne zveze. Vsi skupaj se dalje borijo za svoj obstanek. Saj dobro vedo, kako so se srednji stanovi odrezali povsod, kjer so komunisti prevzeli oblast.
Čeprav so strnjeni in držijo skupaj, prevladuje vendarle v njih občutek, da so že postali igrača usode in da jim ne kaže drugega kot skrbeti, da se sedanje stanje še ne poslabša, ne samo njihovo osebno, ampak tudi stanje vse saigonske družbe, če smemo rabiti ta izraz. Zato se z združenimi močmi borijo zoper vsako spremembo na političnem in gospodarskem polju. Seveda je med njimi tudi nekaj izjem. To so tisti domačini na vidnih položajih, ki na skrivaj držijo s komunisti in upajoča bodo po tej poti ohranili zdravo kožo. So pa sila previdni v svojih besedah in dejanjih, kajti vsaka neprevidnost jih hipoma spravi lahko v ječo, če že ne ‘kam drugam.
Ključno vlogo igra v tem saigonskem položaju predsednik republike Van Thieu. Thieu je trenutno v saigonski politiki to, kar je vozel v prometu. Preko njega drvijo vsi politični tokovi v različnih, pa tudi nasprotujočih si sme-deh. Kaj Amerika hoče od njega, to ve ne samo on, ampak tudi vsa saigonska javnost, saj je to Nixon povedal
zadnjič dosti jasno v svojih 8 točkah. Da je saigonski politični svet proti ameriškemu stališču, je tudi jasno vsakomur, kdor hoče gledati stvarno na položaj v Južnem Vietnamu.
Van Thieu se torej nahaja med dvema ognjema. Ameriki se do konca zameriti ne sme, saj ve, s kakšnimi vijaki lahko naša federacija pritiska nanj. Najprvo pritiska naš poslanik Bunker; če to ne zaleže, ne daje Amerika podpore; ako to ne pomaga, pridejo na vrsto grožnje z umikom čet. Sredstva za pritisk ima nanj tudi saigonski političen svet. Še zmeraj so tam generali, ki so pripravljeni, da spodijo Van Thieua z oblasti. Še zmeraj so tam politiki, ki mu mečejo polena pod noge in obgodrnjajo vsak korak, ki ga napravi, da ugodi Ameriki. Vsak tak korak smatrajo za nevarnost, naperjeno proti njim osebno, in pritiskajo nanj, naj ga prekliče. Večkrat se zgodi, da se pritisku poda in umakne svoje obljube poslaniku Bunkerju. Takrat seveda nastopi začasna kriza v odnosih med Van Thieuem in Bunkerjem, ki se je pa Bunker ne boji, ker ima dosti
skušnje, da ve, kdaj mora z Van Thieuem potrpeti in kdaj mu lahko stopi na prste.
Zakaj pa Amerikanci držijo Van Thieuja? Glavni vzrok je v tem, da nimajo zanj nobenega boljšega naslednika. Dalje zaupajo Van Thieuju. Vedo, da bi rad velikokrat u-stregel Ameriki, pa ne more, ker bi mu vsako prehitro sporazumevanje z Ameriko spodmaknilo stolček, deželo pa pognalo v novo revolucijo. Tu tiči vzrok, zakaj so pogajanja med Bunkerjem in Van Thieujem tako vijugasta, da jih niti politiki v Saigonu ne morejo hitro razumeti in jim slediti.
Še manj jih more razumeti ameriška javnost, ki postaja vedno bolj nestrpna. Ta nestrpnost lahko požene ameriško politiko na pota, ki vodijo v revolucijo v Saigonu. Saigonski političen svet je namreč pripravljen, da tvega vse, samo da komunisti ne pridejo do udeležbe pri saigonski javni upravi. Tak položaj bi namreč pomenil za saigonski političen svet začetek komunistične diktature in konec sedanje saigonske meščanske družbe.
WASHINGTON, D.C. — Bivši strokovnjak za stroške pri letalskih silah A. E. Fitzgerald je včeraj pred kongresnim pododborom, ki proučuje stroške narodne obrambe, izjavil, da so vojaški vodniki namerno prikrili civilnemu vodstvu v obrambnem tajništvu dejanske stroške elektronskih *‘mož-gan” Mark II za novo jet borbeno letalo Fill. Navedli so jih za 239 milijonov nižje, kot so bili dejansko proračunani, ker so se bali, da bi tedanji obrambni tajnik McNamara načrt ustavil.
WASHINGTON, D.C. — Člani Vrhovnega zveznega sodišča so odklonili predlog vrhovnega sodnika E. Warrena, naj bi člani sodišča sprejeli načelo omejitve njihovega dela izven sodišča, kot je bilo nedavno odobreno za vse ostale zvezne sodnike. Člani vrhovnega sodišča so razpravo o predlogu odložili za kasneje, ko bo na čelu vrhovnega sodišča že novi vrhovni sodnik W. E,
Warren gre prihodnji teden v pokoj.
WASHINGTON, D.C. — Domov odbor za pota in načine je včeraj odobril predlog za podaljšanje 10%-ne davčne naklade do konca leta 1969, nato pa njeno znižanje na 5% do konca junija 1970. Predlog bo prišel pred plenum Doma šele prihodnji teden. Zelo dvomljivo je, da bi ga kongres dokončno odobril do 30. junija, ko sedanji zakon neha veljati. Nemara bo sedanji zakon Kongres podaljšal dotlej, ko računa, da bo novi predlog uzakonjen.
SAIGON, J. Viet. — Severno-vietnamske čete so, kot vse kaže, znova zasedle vrh Ap Bia, poznan kot “Hamburger Hill” pri ameriških vojakih. Ti so ga pretekli mesec zasedli po večdnevnih bojih in hudih izgubah, pa se nato z njega umaknili. V bojih je tedaj bilo mrtvih 50 Amerikan-cev in okoli 600 rdečih. SAIGON, J. Viet. — Predsednik vlade Tran Van Huong je odločno zanikal, da ga misli predsednik Van Thieu odstaviti in imenovati novo vlado. Njegov odstop je zahtevala poslanska zbornica, nejevoljna nad novimi davki. Po ustavi mora predsednik vlade odstopiti le, če glasujeta za to dve tretjini obeh zbornic. Predsednik republike ga pa lahko odstavi tudi brez tega, če smatra za potrebno.
-----o-----
Bodo Južni Korejci ostali v Vietnamu?
Iz Clevelanda in okolice
Znance pozdravja—
G. Ivan Boh iz Lethbridga v Alberti,'Kanada, pošilja svojim znancem in prijateljem po Ameriki in Kanadi prav lepe pozdrave iz slovenske Koroške. Obiskal je Spittal, Celovec, (Mohorjevo tiskarno) Gospo Sveto in druge slovenske kraje. Sporoča, da je bilo do sedaj večinoma mrzlo in deževno vreme. Hčerkica—
Mr. in Mrs. Anthony Krečič, 1748 E. 228 St., se je rodila hčerkica, ki bo delala družbo starejšemu bratcu. S tem je postal Fred Krečič (isti naslov) drugič stari oče. Čestitke!
Važna seja—
Klub slov. upokojencev za senklersko okrožje ima jutri ob dveh popoldne v SND v navadnih prostorih važno sejo. Nastavljen bo namreč nov tajnik.
V bolnišnici—
Mrs. Dorothy Ferra z E. 152 St. je prestala srečno v Euclid General bolnišnici operacijo. Obiski so dovoljeni.
Kitajska želi več turizma!
HONG KONG. — Zdi se, da je zadnji kitajski komunistični kongres napravil iz Kitajcev sodobne ljudi. Ko se je vreme ogrelo, so na Kitajskem naenkrat začeli govoriti, da jim je potreben turizem. Na tihem sicer priznajo, da ne marajo za Burger, nobenega tujca, t oda zanje so tujci potrebno zlo; po tej poti pridi kitajsko gospodarstvo še najlažje do deviz, ki jih rabi za nakup tujega blaga.
Kar je sedaj tujcev na Kitajskem, ne pričakujejo večjega tujskega prometa. Je sicer po svetu dosti radovednih turistov, ki “samo še Kitajske niso videli”, toda vprašanje le, ali jim bodo kitajski konzulati dajali vize. Ko bodo stopili na kitajska tla, bodo pa padali iz razočaranja v razočaranje. Saj na Kitajskem ni nobenih udobnosti, ki jih hoče imeti tudi manj zahteven turist. Poleg tega so prevozne razmere za tuje pojme naravnost obupne.
Kar se bo letos nabralo turistov na Kitajskem, bodo prišli v oktobru na 20-letno proslavo u-stanovitve rdeče kitajske republike. Takrat bo res par prireditev, ki bodo nekaj izrednega tudi za razvajene potnike. Zaenkrat pa na kitajskih ulicah ni preveč tujcev. Največ je še diplomatov, nekaj je gospodarskih ljudi, tistih 20 tujih časnikarjev se pa kar porazgubi, kamorkoli se pokažejo.
W A SH I NGTON, D.C. — V vladnih in vojaških krogih upajo da bodo Južni Korejci ostali v Južnem Vietnamu tudi po delnem umiku ameriških čet od tam, če bodo le ZDA zagotovile Seoulu več pomoči.
Filipinci so že sedaj začeli govoriti o zmanjšanju svojega sodelovanja. Tajci, Avstralci in, ne
Različno gledanje na konvenčne nemire v Chicagu
DETROIT, Mich. — Študija University of Michigan o nemirih in izgredih v Chicagu tekom lanske demokratske konvencije je dognala, da sodi 25% ljudi, da je policija pri krotitvi izgredov rabila premalo sile, 32% jih je mnenja, da je bil policijski nastop “ravno pravilen” in le 19%) jih je mnenja, da je policija u-porabila preveč sile.
Zanimivo je, da 12% povpra-šanih sploh ni vedelo, kaj hočejo povpraševalci od njih. O kakih nemirih na konvenciji v Chicagu jim ni bilo nič znanega!
li v Vietnamu, dokler se položaj
_______J_.	___________ ne bo bistveno spremenil v
Novozelandci bodo vsaj vztraja-• Vietnamu in doma.
Ameriška Domovina
/m /vi f if ic-/vrv—iiorvii
6117 St. C’air Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:	'
E« Združene države:
»	$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece
Z« Kanado in dežele izven Združenih držav:
^	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja $5.00 na leto
_ SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No. 119 Weds., June 18, 1969
Zamejstvo je del domovine
Na “Večeru Primorske” v Ljubljani 19. maja letos je imel dr. Štoka, znani vodnik demokratičnih Slovencev v Italiji, govor, v katerem je poudarj'al pripadnost k slovenski skupnosti vseh Slovencev, tistih v SR Sloveniji, kot tudi onih v Italiji in Avstriji ter drugod po svetu, pa naj bodo pripadniki “socialističnih” in drugih “progresivnih” nazorov ali ne. Njegova izvajanja so zanimiva tudi za nas, ki živimo proč od meja slovenske domovine, pa smo vendar njeni otroci.
II.
Prepričani smo, da sta naša pot in naša naloga pravilni! Zato bi radi opozorili, oziroma prosili odločujoče kroge v matični domovini, naj pomislijo, ali bime bilo pfeveč nevarno postavljati vso zamejsko politiko na en sam koncept, to je apriorističnega in absolutnega zagovarjanja direktnega vkjučevanja v italijanske vsedržavne stranke, tako v Italiji kot v Avstriji, in tolerance, če že ne več nasprotovanja, samostojnemu političnemu organiziranju v lastnih slovenskih strankah, oziroma organizacijah. Vse preveč smo imeli doslej vtis, da smo nekje s svojimi koncepti nezaželeni, kot bi bili črne ovce! Da smo nekje nezaželeni otroci! Javnost v matični domovini, posebno pa mladina, nas ne sme gledati s tega zornega kota! Zadovoljni smo, da se je po obisku pri predsedniku Kavčiču, ki smo ga lani jeseni opravili zamejski Slovenci, situacija le obrnila na bolje. Želimo si še nadaljnjega izboljšanja, saj mi nismo manjši Slovenci kot naši sorojaki, ki so vključeni v italijanske stranke.
Druga stvar, ki bi jo rad danes poudaril, ker se mi zdi zelo važna, zadeva enotni slovenski kulturni in narodni program, ki mora biti enoten, čeprav nas ločijo državne meje. Ta enotni narodni prostor, ki sega od Djekš preko Sv. Višarij do Devina, in od Prekmurja preko Vinice do Kopra, pa.ne sme imeti pregrad ali skritih ekskluzivistič-nih vhodov ali celo prepovedanega vstopa drugače mislečim udom slovenske narodne skupnosti, ker pač ne bi bil Več enotni prostor.
Zdi se pa, da to ni vedno tako, ker če govori o tem pripadnik recimo Slovenske skupnosti, mu večkrat kdo pripisuje namene, ki jih zdaleč nima. Naše stališče je, da si moramo Slovenci v domovini in zamejstvu pomagati in da je matična domovina dolžna nuditi narodnomoralno-poli-tično pomoč manjšini kot celoti. Mi smo za tak enotni prostor, tako kot smo za enotnost v zamejstvu, ko gre za važne in bistvene slovenske zahteve oziroma vprašanja. To hotenje smo že večkrat tudi praktično pokazali, ker so nam vedno pri srcu predvsem koristi slovenskega človeka v zamejstvu.
Zamejski Slovenci smo v povojnem obdobju doživeli dva strahovita udarca, ki sta zadala naši narodni skupnosti hude rane s še hujšimi posledicami. Ni zato težko ugotoviti, odkod apatija, ki je zajela naše določene sloje, odkod določena izkrvavitev našega narodnega telesa. V povojni dobi smo doživeli dva pretresa: zmagovita vojna nam ni u-resničila vsled mednarodne politične igre stoletnega sna, videti slovenske meje potekati po naravnem slovenskem etničnem ozemlju. Če pomislimo, da je skoraj vsaka naša vas dala po najmanj deset padlih, potem ne bo težko doumeti neke določene otopelosti, ki je zajela marsikoga.
Drugi, morda še hujši pretres smo doživljali po letu 1948, ko smo vsled znane resolucije Kominforme zaživeli izredno težke čase: sovraštvo, napadi, blatenja, rušenje idealov in ljubezni do matičnega naroda: vse to je naši narodni skupnosti oddaljilo določene množice, katerih velik del smo za vedno izgubili.
Zato bi radi opozorili zlasti na tole: Slovenci iz matične domovine, spremljajte naše življenje, tako kot mi spremljamo vaše. Poznamo vse kraje, probleme Slovenije, beremo vaše dnevnike, revije, poslušamo radio, gledamo televizijo. Ni da bi se hvalili, saj je to le naša dolžnost, ker smo pač nedeljivi del istega narodnega telesa. Tako bodi tudi vaša dolžnost spoznavati in se stalno seznanjati z našimi problemi, težavami, uspehi in idealizmom (nekateri še zdaj ne morejo razumeti, da ni delo našega kulturnega in političnega delavca plačano!).
Res, da ste vsi v glavnem na tekočem o naših zadevah, toda še vedno nam je težko, ko slišimo mladega zdravnika, inženirja, ko pride iz Slovenije v Trst in Gorico, pa začudeno vprašuje, kako to. da znamo tako lepo slovensko in da kaj res, da imamo v Trstu in Gorici tudi slovenske šole! Tako kot mi je bdo težko na Bledu, ko sem se zapletel v pogovor z nekim letoviščarjem, ki se je potem predstavil za učitelja iz Kranja, in je silil vame le z vprašanji o višini plač v Italiji, o problemih zamejstva pa je bil popoln ignorant!
Ljubljanski radio je dal neki svoji oddaji naslov: Spoznavajmo svet in domovino. Ne pozabimo, do nam je do-
movina skupni pojem, da nam je vsem toplo pri srcu, ko zaslišimo to besedo. Zato ne pozabite, da je tudi zamejstvo del vaše in naše domovine!
BESEDA IZ NARODA

I
Joliet, 111. — Pred kratkim sem videl objavo, da v tem mesecu maju bo vpoklicanih v naši državi Illinois 1,745 mož ,za vojaško službo. V vseh ZDA pa 27,-600 mož.
Vojna v Vietnamu gre naprej i|n ta zahteva nadomestilo, nekaj za one, ki doslužijo svojo službeno dobo, nekaj za nadomestilo, onih, ki pada j o,ali so ranjeni itd. Nekaj tudi za nadomestilo onih, ki doslužijo rok vojaške službe doma in po drugih delih sveta, kjer imajo ZDA svoje posadke.
V Nemčiji imamo blizu 300,000 mož in še po drugih krajih.
To precej stane našo deželo — zato sa izdatki za te namene tako visoki.	’
Kako dolgo bo šlo tako naprej? Odgovor: Dokler bodo narodi dežel taki, kakor so. Dokler bodo drug drugemu vsiljevali, kar drug ne mara in odklanja. In dokler bo mednarodna politika taka, kakršna je, sebična in zahbrtna. Politika Kajna do brata Abela.
*	PRIHODNJE LETO BO LJUDSKO ŠTETJE. — Zvezni urad za ljudsko štetje se že pripravlja, kako bo vodil popisovanje in štetje prebivalstva v naših Z.D.
Ustava Z.D. določa, da se ima vršiti vsakih deset let ljudsko štetje, katero se vrši po določilih kongresa, štetje dožene število prebivalcev po državah in njenih okrožjih in na podlagi tega se določijo poslanska zastopstva v zveznem kongresu, državnih zbornicah, za okraje in občine.
Na videz zgleda to lahka naloga — a je velika in obsežna.
Za to prihodnje ljudsko štetje je urad pripravil nič manj ki-kor 120 vprašanj, s katerimi hočejo zvedeti od vsakega tudi, koliko “knofov” in “zelenih metuljev” premore vsak. Popis vse imovine, od najmanjše žlice, vilic, loncev, radijev, televizorjev, avtov itd.
Zakaj to?
Nekateri namigujejo, da vse to predstavlja vredno posest, ki bi se v slučaju potrebe dale obdavčiti. Mogoče se je res kaj takega rodilo v glavah računskih izvedencev, pri mislih, kje bi se dalo kaj za davke dobiti. Takih glav, ki tako mislijo po davkarijah, nikoli ne manjka. Neki rek pravi, da “takih vrabcev, ki najdejo vsako proso, neglede kje ga kdo poseje, ali kje raste — nikoli ne manjka”.
Zna biti tudi tu tako.
Prebivalcev bo to prihodnjo štetje pokazalo blizu ali okrog 205 milijonov, je mnenje objave o tem.
*	KAJ USTVARJA TEŽAVE Z MLADINO? — O teh problemih že precej časa razpravljajo vodstva fakultet na raznih vseučiliščih. Iščejo in omenjajo vzroke in razloge za nje. Res je, za vsak pojav, tak ali tak, v živ-Ijčnju človeške družbe, so vzroki. Brez vzrokov bi takih pojavov ne bilo. Vzroki so pa različ-
prav tako, kot so različni ljudje sami, v vseh svojih razredih življenja.
Različnosti mnenj in sodb o tem in onem ustvarjajo pojave predlogov za spremembe tega in onega v družabnem življenju. Nekaj teh predlogov vodi po po-1)h zmernosti, drugi se držijo starih potov, ki v marsičem ni-
so na vsej črti več praktični. Drugi pa zavijajo na pota nevarnosti na levo, katera so pa proti vsemu, kar je imela preteklost in sedanjosti in to zametujejo
—	so pa za radikalne (skoro lahko rečemo) podobne komunističnim idejam in sejejo zlasti med višješolskimi študenti odpor proti vsemu, kar je dosegel v naši družbi dosedanji sistem in red šolstev. Slednji so zlasti v teku nekaj zadnjih desetletij zasejali precej strupene radikalnosti med ameriškimi študenti po srednjih šolah. Skoro neverjetno, pa je le veliko res tega.
To je težko razumljivo zlasti fza tiste, ki jim ni znano, kakih načrtnih zvjjač se poslužujejo arhitekti za razširjevanje komu-, nistične smiselnosti o vseh raz-
.	v .J
nih zadevah življenja. Slednji, vcepljujejo načrtno komunistično miselnost med mladino. To so razni učitelji in profesorji, ki dajejo, kakor kaki zdravniki “zdravila” bolnikom, kapljico za kapljico mladim študentom o vsem, o gospodarskih in vseh političnih boleznih, ki tarejo sodobno družbo. Krivijo seveda' vse od prve glave v deželi, do zadnjega redarja v kaki vasi ali mestecu. To tako, da pušča v mladih, neizkušenih glavah in srcih nekako črno gledanje na vse, celo na lastne roditelje, kakor tudi vodstva šol in na Vse kar predstavlja obstoječi red. Svetujejo jim javne demonstracije in drugo, ampak vse tako, da so sami vedno v ozadju za zastavo. Nerazsodna mladina pa naj razgraja, se izpostavlja in naj odgovarja za posledice.
Direktor federalne tajne službe je nedolgo tega močno poudarjal in kazal na vire, iz katerih razni nauki prihajajo mladim po šolah. Naše srednje in višje šole so zadnja leta sprejela mnoge učitelje in profesorje iz raznih dežel, ki so drugače za svoje položaje sposobni in diplomirani. Toda kake miselnosti nosijo v svojih glavah in srcih o našem demokratičnem življenju
—	to je nekaj drugega. Semena vsega tega ne kažejo in ne omenjajo v razredih, ali kjer bi jim to znalo škoditi. Ampak na drugih sestankih in na tak način, da javnost misli, da sejejo žlahtno zelenjavo — pa sejejo pekoče koprive.
To in tako je hotel, se zdi, povedati direktor.
Marijina legija roma
CLEVELAND, 0. — Marijina legija roma letos nekaj bolj zgodaj kot običajno, ker ni gotovo, če bi bilo kasneje romanje še možno. Poromali bodo v nedeljo, 22. junija, v Bedford, O., k Naši Gospej iz Levoche. Ob enajstih dopoldne bo sv. maša, nato bo kosilo, popoldne ob dveh pa litanije. Marijina legija pri Sv. Vidu vse člane, pa tudi druge na to romanje prav prijazno vabi. Vabljeni so tako starejši, kot tudi fantje in dekleta, cele družine z otroci. Kaj je lepšega, kot cela družina zbrana pred podobo Matere božje v molitvi!
Naš čas je poln neredov, zločinstva in nemirov. Spoštovanje zakonov je padlo na stopnjo, kot si jo ne bi mogli misliti. Moralni zakoni so postali ljudem odveč, mladina hodi svojo pot in si u-stvarja “svojo moralo”. Kje je zdravilo vsemu temu početju?
Nazaj h Kristusu po Mariji!
Ta namen imajo naša romanja. Poživiti vero v Boga, utrditi naše upanje Vanj, povečati in okrepiti ljubezen do bližnjega.
Vselej, ko se vračamo domov, smo bolj povezani, ko smo se srečali pri Mariji in si izprosili novih moči za življenje.
Vsak ima tudi svoje lastne težave, za katere vesta le on sam in Bog. Tudi te ponesimo k Mariji in jo prosimo pomoči.
V avtobusu je še precej prp-stih mest, zato vabimo vse, ki bi I lahko romali, naj se harh pri-| družijo. Vožnja stane $2.00, kosilo $2.00. Voznino plača vsakdo v busu, kosilo pa na samem kraju. Treba se je le preje prijaviti, da vedo računati s številom in vse pripraviti.
Kdor se želi peljati s svojim avtom, je najboljše, da vzame Interstate 90 proti vzhodu, potem po 271 do izhoda 14, ki vodi skozi Bedford eno miljo od Interstate 271.
Vzemimo nase malo žrtve in pojdimo na to romanje! Spom nimo
hodili na božja pota peš po več dni ali celo tednov ,in mesecev, kadar so se odpravili na dolga ku. romanja.	Letošni
Na svidenje v nedeljo pri Naši Gospej v Bedfordu!
Za Marijino legijo:
Franc Kamin
N. pr. kdo je zasejal med mlade dijake in dijakinje nagnjenja k nemoralnosti, da so se podali v Kaliforniji v gorovje in tam skušali živeti, kakor so. Veliko grešijo tudi televizijske oddaje, ki take slike prikazujejo na svojih oddajah. Izgovori, da s tem opozarjajo javnost, kaj se godi, velja prav malo. Kolikim mladcem, k slabemu nagnjenim, pa to da slabe misli, ki jih potem vodijo k dejanjem!
V tisku in raznih drugih objavah se mnogokrat poudarja, da zgodovina uči. Ali zgodovina nekdanjega rimskega imperija, zgodovina francoskih sprijenih a r i s t o kratov in zgodovina še pred temi in za temi tu in tam nič ne uči, kaj se je zgodilo z njimi, ko so zašli na pota, na kakršna so zašli? Zgodovina ima odgovor na to: propadli so, ker so zašli na nesrečna pota življenja.
Bog ne plačuje vsako soboto, pravi rek. Kako plačuje za slaba dela, je pa mojstrsko omepil naš pokojni pisatelj, duhovnik Finžgar, “da ureže palico v takem grmu, da na vsak hrbet paše ...” Hotel je povedati, vsak jih dobi po zaslugi.
— Vsem čitateljem pozdrav!
Tone s hriba
V Sloveniji lani 94,774 osebnih avtomobilov
Samo v lanskem letu se je število povečalo za 9,760 avtomobilov. število tovornjakov z vlečnimi vozili za priklopnike pa je naraslo tekom lanskega leta za 1,719 tovornjakov in doseglo koncem leta število 15,176. Zanimivo je, da so vsega skupaj samo štiri občine, ki so imele manj kot 300 registriranih avtomobilov:	Lenard 209, Metlika 237,
Dravograd 239 in Šentjur pri Celju 264. Presenetljiva je številka mopedov v Sloveniji. Lani jih je bilo 77,292. Mopedi (do 50 ccm) že več let spodrivajo motorna kolesa (nad 50 ccm), katerih števila počasi nazaduje.
Letošnja novomašniška posvečenja
V Sloveniji imajo letos 44 no-Vomašnikov, ki bodo posvečeni vsi — razen dveh — na praznik sv. apostolov Petra in Pavla, 29. t. m. Ljubljanske novomašnike bo posvetil vse v ljubljanski stolnici nadškof dr. J. Pogačnik. Mariborski novomašniki pa bodo posvečeni letos kar na treh različnih krajih. Večino bo posvetil mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik v mariborski stolnici 29. t. m.; tiste mariborske novomašnike pa, ki so doma iz Slovenske krajine (Prekmurja), bo posvetil pomožni škof dr. Grmič v Murski Soboti; dočim bosta dva letošnja novomašnika brata Zemljak, od katerih je mlajši Anton, star 25 let, frančiškan (p. Stanislav), starejši brat Branko (star 30 let) pa svetni duhovnik, posvečena v domači župniji Brestani-u ci 20. julija po škofu dr. Držeč-Jniku. — Novomašniki iz Sloven-se naših prednikov, ki soškega Primorja bodo vsi posvečeni 29. t. m. v Logu pri Vipavi po svojem škofu dr. .Janezu Jen-
slovenski novomašniki izhajajo v ogromni večini iz kmečkih družin (34); slede delavske (9) in obrtniške (1). Vsi
Zdaj gre za res -Temeljni kamen za Slovenik je blagoslovljen
CHICAGO, 111. — Dne 9. maja 1969 je sv. oče Pavel VI. bla-
brotniki Slovenika, pa so predvsem imena rojakov iz zamejstva in zdomstva.
Velikanski zgled dela za Slovenik je Slovenska pristava, ki je razposlala pisma, da bo po svojih močeh pomagala zbirati sredstva za gradnjo Slovenskega goslovil temeljni kamen za Slo-1 zavoda v Rimu. Želimo, da bi
venski zavod — SLOVENIKUM v Rimu. Malo pred 11. uro so vatikanski reditelji odpeljali slovenske romarje v klementinsko dvorano. Tu jih je pred avdijen-
n a š e prizadevanje doprineslo znaten delež k izgradnji Slovenika. Društvo ima namen za Labor Day, delavski praznik, letos prirediti velik piknik. Korpora-
co pozdravil v imenu vodstva'cija Slovenska pristava šteje o-Slovenika prorektor msgr. Je- krog 600 članov. Odločili so se
g-
zernik. Gojenec Slovenika Markuža iz Trsta pa jim je nato prebral listino, ki je bila vložena v temeljni kamen Slovenika.
Temeljni kamen so dobili izpod bazilike iz bližine Petrovega groba. V njegovo odprtino
za vzvišen namen: Pomagati dobri stvari. Nič gledanja postrani! Treba je priskočiti k sodelovanju. Poizkus se mora posrečiti!
Treba je pomagati iz vseh moči! Imamo velike in mogočne
so zrasli v številnih družinah; največ 12 otrok, najmanj dva; povprečje pa znaša okrog pet o-trok.
Zanimivi so tudi podatki, kdaj je bila v župniji zadnjič nova maša. Gotovo je časovno najbolj oddaljena tista, ki je bila pred 115 leti; kar cela vrsta (7) pa je župnij, ki so imele novo mašo lani. Povprečno je bila nova maša pred 15 leti.
Nova hidroelektrarna
Hidroelektrarna Zlatoličje je prvi elektroenergetski objetk na Srednji Dravi in hkrati prva hidroelektrarna kanalskega tipa v Jugoslaviji. V strnjenem zaporedju od jugoslovansko-avstrij-ske meje pri Dravogradu je to sedma in največja dravska hidroelektrarna. Zajezitev Drave zato hidroelektrarno je v Melju pod Mariborom. Od Melja je voda speljana po 17.2 km dolgem dovodnem kanalu, ki se pred Ptujem steka v Dravo. S 133 megavati ima hidroelektrarna Zlatoličje vpčjo zmogljivost kakor obe doslej naj večji dravski hidroelektrarn Vuhred in Ožbalt skupaj.
Odi jugoslovansko-avstrijske meje imamo zdaj drugo za drugo naslednje h i d r oelektrarne: Dravograd 21.2 megavata, Vuzenica 53.4, Vuhred 60, Ožbalt 60. Fala 34.7, Mariborski otok 50.4 in Zlatoličje 133 megavata. Z vključitvijo HE Zlatoličje se poprečna letna skupna proizvodnja dravskih hidroelektrarn poveča od 1.55 na 2.20 milijarde kilovatnih ur letno.
Pogreb odličnega slovenskega znanstvenika prof. Jos. Priola
V stoboto pred Binkoštmi, 24. maja, je bil v Mariboru pogreb odličnega slovenskega znanstvenika prof. Josipa Priola. Pogreb je vodil škof dr. M. Držečnik ob veliki asistenci vrste duhovnikov. Že pri mrliški kapeli, na začetku pogreba, so se poslovili od rajnkega predstavniki oblasti in znastvenih ustanov, pri grobu pa mu je govoril najprej škof Držečnik, ki je poudaril, kako je znal rajnki v življenju povezovati izredno znanstveno delovanje z vzornim verskim življenjem. saj ga je prav njegovo proučevanje čudovite narave, cvetja in sadu, utrjevalo v veri v Boga Stvarnika. Nato so se zvrstili še 4 drugi govorniki, ki so prikazovali ne samo njegovo izrecno znanstveno delo, marveč tudi njegov kristalno lep značaj. Znanstveno delo rajnkega je priznano po sadjarskih institutih po vsem svetu. Med drugim je ranjki vzgojil nekaj čisto novih vrst jabolk, kot Priol deli-šes, Pohorka, Mariborka itd., tako da bo sad naše slovenske zemlje ponesel sloves naše domovine širom po vsem svetu.
so vložili kamenčke iz vseh slo- organizacije, ki se morajo zdaj venskih stolnic — Ljubljana, | zganiti. Vsi se oziramo na našo Maribor, Koper, iz vseh sloven-j Katoliško Jednoto, ki bo morala skih Marijinih svetišč:	Brezje,'pokazati, da je res glavna in naj-
Ptujska gora, Sv. Gora ali Stara | močnejša katoliška organizacija.
gora pri Čedadu, Strujan, Sv. Gora nad Gorico. K njim so do-
Kdo bi jih razumel
Odkar je Italija zaprla mejo za uvoz živine iz Jugoslavije v skladu s politiko Skupnega trga, v Jugoslaviji ne vedo, kam z živino. Zaradi težav s prodajo so začeli omejevati rejo goveda in prašičev. Pri takem stanju se je oglasila letos tudi industrija mesnih izdelkov in predložila vladi uvoz 700,000 prašičev, ki da jih potrebuje za svoje obra-
Treba se bo pokazati. Glavni možje Katoliške Jednote morajo dali kamenčka iz Slomškovega'dobiti svoje sobe v Sloveniku. in Baragovega groba, potem ka-j Potem Slovenska ženska zve-menček iz cerkve sv. Vida v Se- za! Moramo se pokazati, zdaj je verni Ameriki in iz cerkve sv.! čas. Kako je šlo hitro za wa Cirila in Metoda iz Avstralije.! shingtonsko kapelo. Kar naen-Posebej so omenili msgr. Bazni-1 krat je bil denar skupaj. Msgr.'tp.
ka, ki je prišel tako daleč, žup-j Jezernik je bil pri Ženski zvezi | Predlog je dvignil val kritike-nika pri Sv. Vidu v Clevelandu.'v glavnem uradu, ki je obljubil Doma je živine za zakol bilo več Omeniti je treba kamenček iz sodelovanje. Le glejmo, da nas kot dovolj in nobene potrebe ni Sv. Križa v Bridgeportu, Conn., ne bodo ženske prekosile v svoji za njeno kupovanje v tujini in (od koder so poslali 10,000 dolar-1 iznajdljivosti. Potem so še dru- plačevanje z devizami, ki jih ta-jev za Slovenik. Ta dar je posre- ge katoliške organizacije. Kato-'ko manjka še za najpotrebnejše-(doval pokojni Father Farkaš. jliška Slovenska Liga. Vsi se mo-]Če je trenutno doma premajhna t Romarjem so nato pokazali ramo zbuditi in delati, veliko ponudba prašičev, je vzrok v na-itudi listino z imeni glavnih od- delati za gradnjo SLOVENIKA.ipačnem planiranju prireje. Zapornikov, med katerimi velja J Vsi pojdimo z veseljem za Slo-jkaj ni industrija mesnih izdel-omeniti nekdanjega papeškega vensko pristavo za zidanje Slo- kov pravi čas objavila svoje p°-
nuncija v Belgradu, rajnega: venskega zavoda v Rimu. Blago-nadškofa Hurleyja. Med drugi- slovljeni vsi, ki boste pomagali, mi Slovenci, dosedanjimi do-'	P. Odilo Hajnšek, OtFM.
trebe in načrte? sprašujejo kritiki v časopisju in na zborovanjih.
ftMEKISKA DOMO^IHS,

lOOOOOOOOOOOOOOOOCKaaannririnnririrtnnrHinnnnMttf*,*'*********^^,
JEAN GIONO:
2ETEV
POOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOfX^W^ngirififirKV^v^rtWiiii^^y^Q^
“Vse to sem ti povedal zato,” je spet začel starec, “ker je gola resnica. Naj se na mestu ugreznem v tla, če sem rekel le besedico preveč. Kadar človek v svojem življenju zve resnico, potem se ne da več prevarati. Cim bolj si s takimi ženskami ljubezniv, tem prej te prevarajo. Ali ni torej bolje, ne res, če človek ve resnico? Kajti če veš nekaj že vnaprej, moraš biti že precejšen tepec, če se jim še daš vleči za nos. Ali ne?”
Panturle kadi. Dež se s svojim polžjim trebuhom lepi ob okna. 21eb ob hlevu klopota. Starec položi svojo roko na Panturlova kolena.
“Tako, prijatelj, vse sem ti povedal. V tvoje dobro. Zdi se mi, da sem te pred kratkim videl na sejmu. Pa so mi rekli ljudje, da veš, kje je ta ženska?” Panturle umakne svoje koleno in vzame pipo iz ust.
“Kajpada vem,” pravi. “Tu, pri meni je.”
“No, pa potlej?”
“Potlej, nič.”
“Po vsem tem, kar sem ti povedal?”
“Da.”
In tako obstaneta in strmita drug v drugega. Končno se prikaže na starčevih ustnicah kakor tanka kačica, katero preseka na dvoje Panturlov glas.
“Da, po vsem, kar si mi povedal, kajti zame je to brez pomena. In ...” (pri tem ga nekaj stisne v grlu, da mora pljuniti, kajti tudi Panturle mora nekaj’ povedati, prav tako čisto resnico, toda zdaj, ko si je osnažil grlo, ne čuti zato več nobene potrebe) “in končano.”
Toda kljub vsemu hoče ta nasmeh razbiti.
“Kaj naj počnem s tvojim besedičenjem? Saj imam sam dvoje oči in dvoje ušes in dve roki in dvoje krepkih pesti, katere lahko sam uporabim in lahko vidim resnico brez tuje pomoči in Vem, kar vem.
Pri tem pa, če je ta ženska tako zanič, kakor praviš, moraš biti kar zadovoljen, da si se je znebil.”
“Da, toda bila je moja in hranil sem jo celi dve leti.” Panturle položi pipo na kamen na ognjišču, premakne stol, sede s svojim velikim telesom naravnost starcu naproti ter ga začne, ne da bi trenil z očesom, ostro gledali naravnost v oči in tako nekaj časa ostane. V pepelu piska žerjavica, kajti dež se cedi skozi dimnik.
“Hranil si jo? Celi dve leti? 2e mogoče. Pa nisi nikoli pomislil, prijatelj, da ti je ta ženska dala dva leti svojega življenja. Uve leti, in ves čas si bil morda hinenja, da ona misli, da je nje-ho življenje že končano in da jo čakajo v bodoče prav taki dnevi, kakršne je preživela s teboj? Poslušaj, pa se nikar ne razbur-iaJ; zdaj sva tukaj zato, da se Pomeniva, da si vse poveva iz °braza v obraz. Kajti kar jaz kdaj zagrabim, navadno nič več spustim; orjaško moč moraš lrneti, da mi to iztrgaš iz rok.
naprej. Torej, ali si kaj premislil, kar sem ti povedal? Mar misliš, da je bilo tako veselje ži-veti pri tebi. No koliko?... Nikar ne odgovori, saj človek že vidi. Me razumeš? Po mo-
tem, kar je najvažnejše, vlekla mi je voziček.”
Potem umolkne ter skloni glavo. Svojo desnico si položi na levo ramo, in se dotakne rane, ki jo je vžrl vanjo usnjeni jermen in ki poganja boleče korenine vse do bokov.
“Kupi si osla.”
“Drag je.”
“Prav,” pravi počasi Panturle. “Nisem izmed tistih, ki jemljejo od tujih dobrot in ljubo mi je, če človek vse naravnost pove. Poslušaj: da ti povem resnico — sleherni dan sem te. pričakoval. Danes si prišel, pa bova danes uredila svoje stvari, potem bo pa vse končano. Boš videl.” Panturle vstane. Tako stegnjen je velik kakor ognjišče. Samo roko mora stegniti, pa doseže škatlo, na kateri je napis “poper”. Potem spet sede.
“Torej: osla ti bom plačal jaz. Toda razumi me prav: ženo ti nadomestim z oslom. Ali me razumeš?) Dal ti bom denarja, da si boš kupil osla, potem sva pa končala.”
Panturje privleče bankovec za petdeset frankov.
“Da, toda oprema,” pravi starec, “in vajeti in vse?... in na voz si moram narediti tudi oj-nice.”
“Prav,” pravi Panturle, “naj bo šestdeset frankov, tako. Za trideset frankov najdeš oslov, kolikor jih hočeš.”
Med prsti drži bankovec in reče še enkrat: “Na!” Kajti starec se obotavlja in mrmra nekaj v brke.
“Na!”
Možak vzame oba bankovca in ju šteje: “eden, dva”. Prav. Nekaj časa ju drži v rokah. Ali se ni treba še o čem pomeniti? Ne. Zato ju spravi v žep. Tako je.
“Zdaj mi moraš pa napraviti potrdilo,” pravi Panturle.
“Potrdilo, zakaj? Za tako stvar ni potrebno.”
“Zmeraj je potrebno. Napisal boš: ‘Prejel šestdeset frankov.’ Potem se boš podpisal. Nič drugega. To je dovolj. Ti ni jaz bova že vedela, kaj pomeni. Daj.” Sestavljata potrdilo. Gedemus ima svinčnik in iz beležnice, kamor zapisuje vse svoje račune, iztrga list.
“Potegni črto pod šestdeset,” mu' reče Panturle, “da se bo videlo. Tako. Kaj si pa tu spodaj napisal?”
“Gedemus, to je moje ime.” “Prav, bo že. Zdaj pa počakaj, bova še zvrnila kak kozarec.”
Pa sta trčila.
“Zdaj pa grem,” pravi Gede-1 mus.
“No, da,” odvrne Panturle. Spremi ga prav do vrat. Nič več ne dežuje. Sicer pa to ni bil močan dež. Skozi meglo že prodirajo sončni žarki in trava se sveti.
Gedemus se ustavi na pragu. “Veš, vse, kar sem ti povedal o tej ženski, je laž.”
“Saj vem,” odgovori Panturle. Panturle pusti vrata odprta, da bi ga videl, kako odhaja. In glej, tišina se vrača. Le z lipove veje curlja v vedro, ki je ostalo pod drevesom.
Panturle se tiho vrne k mizi. Škatlo z napisom “poper” postavi nazaj na ognjišče.
Na izvijač je treba natakniti Jem mnenju je že vse poravna- držaj.
tl0-”	j Zdaj, ko je spet zavladala ti-
Starec začne premišljevati; sina, je slišati tiho Arsulino po-tddeti je, da so besede našle v pevanje, ko urejuje gori v izbi hjem svoj odmev, in to krepek omaro.
Ameriška Domovina v prvem tednu julija zaradi počitnic osobja ne bo izšla
Kot v preteklih letih tudi letos v prvem tednu julija Ameriška Domovina ne bo izšla, ker bo celotno osobje v uredništvu, upravi in tiskarni na počitnicah. Naročnike in čitatelje lista prosimo za razumevanje, ker uslužbenstvo drugače ne more do nujno potrebnih počitnic, število osobja je premajhno, da bi moglo postopno na počitnice, nadomestila za tako delo pa žal ni mogoče dobiti.
Vse tajnike in poročevalce društev prosimo, naj svoje objave za čas, ko list ne bo izšel, pošljejo preje, da jih bo mogoče še o pravem času objaviti. Lista rte bo v tednu od 30. junija do 7. julija.	AD
Draginja pomaga katoliškim šolam do veljave
WASHINGTON, D,C. — Stroški za izobrazbo otrok rastejo tako hitro, da jih ne zmagujejo samo starši. Tudi občine, okraji in države ne morejo nikoli dati dosti sredstev za sodobno pouče-vinje na ljudskih in visokih šolah (High schools). Federalni prispevki ne krijejo primanjkljajev v proračunih prosvetnih uprav.
Sedaj se šele vidi, kako potrebne so katoliške šole, pa še kako bolj potrebne šele bodo.
Centrala za katoliške šole je namreč opozorila, da bo moralo v prihodnjih 6 letih 2 milijona otrok iti v javne šole, ker bo prostora v katoliških zmanjkalo.
Zato skušajo države, druga za — Zaradi naravnega odtoka drugo, na vse načine pomagati in pomanjkanja večjih naravnih katoliškim šolam, da ne bi zapi-| kotlin v Kansasu ni prirodnih rale vrat. Zdaj se 22 držav trudi, jezer.
da bi takim šolam pomagale. Letos bosta storili primerne korake tudi državi Connecticut in Rhode Island. V Pennsylvaniji je bila potrebna državna zakonodaja že opravljena, toda nasprotniki katoliških šol so vložili tožbe pri pristojnih sodiščih. Do končne sodbe še ni prišlo.
Neglede na to, kaj delajo države in kako se nasprotniki podpiranja katoliške prosvete borijo proti temu, da bi javne uprave pomagale katoliškim šolam, se ne da tajiti, da zmeraj bolj raste naziranje, da' res ne kaže zametavati katoliških šol, ki javnim upravam prihranijo na bilijone dolarjev, ker znajo bolj skrbno gospodariti kot javne šole.
Begunci iz Vietnama so se začeli množiti
SAIGON, J. Viet. — Strah pred morebitnim prevladanjem komunizma v Južnem Vietnamu je postal v nekaterih krogih že
tako močan, da so začeli deželo Veliko jih beži v tujino na skri-zapuščati in iskati zavetje v tu- vaj.
jini, “dokler je še čas”. Pravijo, D , „ „ pripravljaJo da se od okoli 400 potnikov v tu- vsak slučaj Tako -ena £ ).no, ki zapuste povprečno z u- 5eJnlka Van Thje	£
radnimi papirji Južni Vietnam, vsak teden, polovica ne vrne.
ONLY SLOVENIAN MEN’S SOCIAL ORGANIZATION
SLOVENIAN MEN’S ASSOCIATION OF AMERICA
Organized 3rd of June 1938 in Barberton, Ohio
Incorporated 13th of March 1939 in State of Ohio
SUPREME OFFICE CLEVELAND, OHIO
MODERN SOCIAL, SPORT & CULTURAL ACTIVITIES
Mo Medical Examination Necessary Acceptance from 1 to 50 yrs.
SUPREME BOARD:
President: JOHN DOGANIERO, 931 E. £48th St., Euclid, O. 44123
I.	Vice-President: JOHN LESKOVEC, 28 Steele St, Girard, Ohio
II.	Vice-President: WILLIAM J. KENNICK, 2675 Rockefeller Rd.,
Wickliffe, O. 44092
(Secretary: JOHN DOGANIERO 931 E. 248 St., Euclid, Ohio 44123 Recording Secretary: FRANK SAJN, 509 Karl Dr.
Richmond Hts., O. 44121
Treasurer: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174th St, Cleveland, O. 44119 BOARD OF AUDITORS
Pres.: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave., Euclid, O. 44132
II.	Auditor: DAMJAN TOMAZIN, 18900 Kildeer Ave., Cleveland,
O. 44119
III.	Auditor: HAROLD J. VOLPE, 21430 Wilmore Av., Euclid, O. 44123
For INFORMATION Call or Write to Slovenian Men’s
Association, John Doganiero, 931 East 248th St., Euclid,
Ohio 44123. Telephone 261-2546.
Publication Organ: AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103.

Precejšen del vašega računa elektrike gre tudi za šole.
To pa zato, ker je The Illuminating Company investicijsko-lastujoče podjetje. Mi plačujemo davke, kot jih vi. Federalne, državne in krajevne davke.
Mi porabimo približno 25c od vsakega dolarja, prejetega od računov elektrike, za plačilo davkov. Lansko leto je to zneslo nad $49 milijonov.
Petnajst milijonov dolarjev od tega skupnega davčnega računa je ostalo prav tukaj, v Cleveland-Northeast Ohiu. Približno devet milijonov je bilo porabljenih za pomoč obratovanja in izboljšanja javnih šol v Cleveland-Northeast Ohiu.
Zato, kadarkoli plačate vaš račun elektrike, je to investicija/za bodočnost. Bodočnost naselbine.
tli!
sf"
HŠ
°dmev.
‘‘Naj bo,” pravi. ‘’Naj bo. Pra-viš, da jo že vse poravnano. Pra-pa tudi, da sem star. Prav, ravno zato sem hotel govoriti s teboj, star sem: no, dobro, prav to sem mislil, ko sem vzel k sebi to žensko. Ti seveda še ne ^eš, kaj pomeni: biti star. Želim da bi kdaj zvedel. Torej, meni bila vendar tovarišica in po-
(Dalje prihodnjič!
------o-------
Na j večja gneča
NEW YORK, N.Y. — Strokovnjaki Združenih narodov za prebivalstvo sveta sodijo, da je naj gostejše naseljeno porečje reke Jangcekjanga na Kitajskem. Tam naj bi živelo okoli 220 milijonov ljudi, torej več kot v vseh ZDA.
šo v Švici in pustila svoje otroke v Rimu. Žena gen. Cao Van Vie-na, načelnika glavnega stana, je poslala tri od svojih štirih otrok v Švico. Tam imajo vsi brez dvoma naložen tudi denar, da ne bodo trpeli “stiske”, če bodo morali res od doma. Največ beguncev iz Južnega Vietnama je v Franciji, kjer se zaradi starih zvez in močne vietnamske kolonije najlažje znajdejo.
Moški dobijo dele*
Delo dobi
Delavec za pri zidarjih na vzhodni strani mesta. Kličite-1-256-8711.
(120)
ženske dobijo delo
Dental Assistant
Personable, some typing and bookkeeping experience. Preferably a resident from St. Clair— Addison Road area for your own convenience. 31 hour week, oft Wednesdays, half day Saturday, paid holidays. Will train. Call 391-5300 fo” interview. (x)
MALI OGLAS
Hiša naprodaj
Kolonialna, z aluminijem obložena 4 spalnice, velika dnevna soba in jedilnica, dvojna garaža, na Arrowhead Ave. med E. 185 in 200 St. $19.000.
KINKOPF REALTY CO.
30825 Euclid Ave. 944-7900
(120)
Accordion for sale
120 Bass Junior Accordion, Petromiili’s Special $275. Call 442-8551.
Hiša naprodaj
osem sob, za eno ali dve družini, velike krasne sobe, v najboljšem stanju, polna klet. na 1076 E. 72 St. Kličite 361-4019.	(119)
ALUMINUM GUTTERS INSTALLED
80p per foot
Robbs Metal Inc. tel. 281-6113
^IlIUMINATINGA^
An liivtiiar-annad Compjny Sartlng Tha Bait Ucatiart In Ih« N«tia«
Hiša naprodaj
Dvodružinska, 6-6, moderna kuhinja in kopalnica spodaj, garaža za 2 avta in delavnica. Na novo pleskano. Se lahko takoj vselite. Cenjena za prodajo. Na E. 71 St., severno od Superior. Kličite 526-1129 po 5. uri.
(120)
V	najem
Tri opremljene, sobe, zgoraj, se oddajo odraslim. Kličite IV 6-0952.
(H9)
V	najem
Odda se 5-sobno stanovanje v bližini Sv. Vida. Ravno tam se proda skoraj novo pohištvo za kuhinjo, dnevno sobo in spalnico. Kličite 881-8871 pred 2. uro P°P-	—(119)
Če nameravate prodati Vaše posestvo, kličite John Laurich Realty IV 1-1313 in bo prišel na Vaš dom, da se pogovori z Vami o Vašem problemu zastonj.
iwtfx)
Grovewood okolica
15718 Pythias blizu Euclid Beach, enodružinska hiša, 4 spalnice, velika moderna kuhinja, IVa kopalnice, trd podenj, velika klet, plinski furnez, bakrene cevi, nova napeljava, nova streha, blizu transportacije, prazno.
2-družinska 5-5
235 E. 156 St., 40 x 156 lot, 2 garaži, 2 nova furneza, nova napeljava, nove bakrene cevi, nova streha. $16,800. Dajte ponudbo. Lastnik se seli v Californijo in bo pustil pohištvo. Pokličite Slovenko.
FLORENCE ROME REALTY
486-2747
(18,20,23,25,27 jun)
Pa kaj post! Druge skrbi so civile gospodarjem lase.
Ozimine v jeseni je vzkalilo komaj vsako deseto vsejano zrno, spomladi pa skoraj odgnala ni. Z jarino je bilo še slabe. In za veliko noč, ob suhi juhi, v kateri sta se skuhala želodec in pleče in je bila nadrobljena s flancati, ki so ostali na pepelnično sredo, bi gospodarji laže peli miserere kakor pa alelujo.
Leta osemnajst sto šestnajstega kar nobena reč ni hotela rasti Najmanj pa žito.
Letina je povsem odpovedala.
Tudi planina je bila zanič.
Za svečnico — leta sedemnajstega — ko naj bi za krmo minilo šele pol zime, so bili skednji in svisli prazne. Živini, ne samo jarcem, so pokladali kar od kraja listje vejevnikov. Se tega je primanjkovalo.
Za pust ni upala nobena gospodinja več cvreti, čeprav bi zmogla. Bi jo prehitro ovohale sosede in potem — gorje raz-sipnici. To bi jo obirale.
Za veliko noč bi to leto gospo-
manjkanja jih ni zalotilo s prazno kaščo. Je bil Petrovec, Gašper, široko naokrog sloveč gospodar. Dopolnil je lepo vrsto let. V prvem snegu se je pa nekaj prehladil in ga je zima pobrala. Posestvo je prevzel naj-starejši sin Lovrenc, ki je kazal, da utegne v gospodarstvu očeta celo prekositi.
Petrovčev Lovrence, tudi po postavi in vedenju fant, da bi se
kanja hrane, ki je bila v letu lakote vsem pičlo odmerjena. Zalotila se je pri misli, da bi se, če bi jo hkrati snubila Klemen in Lovrenc in bi bila oba enako bogata gruntarja ali pa enako revna bajtarja, najraje odločila za Lovrenca. Vse bolj umirjen je. Tisti vihravi desetnik Klemen!
Cez nekaj tednov si Lenka ni več mogla tajiti, da je v Petrov-čevega Lovrenca zaljubljena in da ji je nazadnje že prav vseeno, če se Klemen vrne še kdaj domov ali pa nikoli več.
“Le zakaj sem se bila zaobljubila,” je žalostna zajokala v pernato blazino, preden je zaspala.
V podstrešni sobici pri Žabarju je venela dozorela mladost brhkega dekleta, zunaj pa je v temno noč duhtela pomlad in oglašala se je naša najmanjša
ga nobena izmed gruntarskih sovica’ sko^ik’ ™tvaška ^ hčera ne branila, je zahajal pod napovedova ka smr i.
Skovik, skovik, skovik,
Te vjem, te vjem, te vjem.
Kruh — Redkokje so ga še pekli. Pa še tam samo za večje
pa~ ni skušal,' ko je dognai; I ^ra^n*kf\ kak?r. ^ vnebohod sta že - bi rekel, na življenje ^kosti m Resnje telo. Celo po stil
in smrt - drug v drugega zagle- |kmet;klh hlsah 50 Jedh sarn0 še dana z Markovim Klemenom iz
Brosc v krčmo, ko Lenke še ni bilo pri Žabarju. Nič ni skrival, da mu je bila mlada točajka koj spočetka všeč. Približati se ji
po enkrat na dan, pa še takrat nezabeljeno. Ljudje so ob najtežjem delu kar omahovali. Revnih otrok so bile samo še upadle oči.
Tudi pri Žabarju v krčmi pod Broscem, kjer so včasih h klobasam kruh zastonj dajali, niso več pekli. Je bilo škoda denarja za žito, drago kakor sam žafran.
Lončarjeva Lenka ni hodila kar nič več domov. Ko je bila zadnjič doma, so jedli nezabeljen in neslan črn sok iz posušenih zmletih kopriv. Tudi za sol, ki jo je Napoleon s tobakom vred podražil, ni bilo več denarja. Samo kapljo kozjega mleka je mama prilila. O, kako na čisto so polizali mali skledo.
Lenka sama ni vedela, kdaj je izdala Lovrencu tesno pomanjkanje doma. Ljubezen je kakor slepec. Vse pretrpi, pa tudi vse počenča. Od takrat je mladi Petrovec še bolj pogosto hodil k Žabarju pod Brosc in ljudje so kaj hitro uganili, da hodi zavoljo Lenke, in tudi koj sodili: “Nesrečno bo naredil našo brhko Lenko, potlej jo bo pa pu-
Rose Erste, 3813 Schiller Ave., tel.. Pavel Sirnik, Lojzka Feguš; gospo-661-3777. blagajnik Florian Močil- 3-^. Avgust Gselman, gosp. pom. nikar, zapisnikarica Cecilia Subel. Avgust Šepetave, dopis. dr. Jože Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik, Felicijan, kuh. Lojzka Feguš in Joseph Babnik, Mrs. Mary Kolegar. Avgust Gzelman.
Veselični odbor:	Frances Okorn,
Anna Zalar, Barbara Babnik, Gosp. I SLOVENSKA FOLKLORNA Odbor:	Mike Vidmar, Andrew	SKUPINA KRES
Kaučnik. Nove člane in članice Voditeljici skupine: ga. Eda Vovk sprejema vseh starosti kadar in ga. Breda Lončar. Predsednik stopijo v pokoj. — Seje se vršijo Ivan Zupančič, podpredsednik Tone vsak tretji četrtek ob 2. uri popold- Ovsenik, tajnica Cvetka Ovsenik, ne v spodnji dvorani SND na St. 7505 Cornelia Ave., Cleveland, Ohio Clair Avenue.	44103, telefon UT 1-3118, blagajnik
Ivan Zakrajšek, odborniki: Marta KLUB SLOV. UPOKOJENCEV I Potočnik, Stane Mrva, Lojze Pugelj, NA WATERLOO RD.	Peter Jančar. Redna seja se vrši
Predsed: Joseph Planinc, podpred-1 vsak prvi petek v mesecu, sed. Gertrude Koshel, taj. in blag.
George Panchur, 1258 E. 169 St, I /veZA DRUŠTEV SLOVENSKIH tel. 531-8536, zapis. Louis Dular, pROT|KOMUNISTIČNm BORCEV nadzor. Marion Basel, Rose Pavlin Predsednik Karel Mauser: pod-in Mary Kren. Seje so vsak 2. torek predsedniki so vsi predsedniki kra-v mesecu ob dveh popoldne v SDD jpVnih odborov DSPB: tajnik Jože na Waterloo Rd.	IMelaher, 1143 Norwood Rd., Cleve-
.land, O. 44103; blagajnik Ciril KLUB UPOKOJENCEV	| preželj, Toronto, Ont, Canada;
Kichak, eksek. taj. in urednik Father Howard Brown, tajnik Rev. Tomaž Ruppe blag. Msgr. Nolan McKevitt. Letna članarina $1, podporni član, letno $5, dosmrtno članstvo $50.00, dosmrtno članstvo za družine in organizacije $100.00. Vsi člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvp krije stroške za delo za priglašen je škofa Baraga blaženim in svetnikom.
(Dalje prihodnjič)
BELOKRANJSKI KLUB
Predsed. Max Traven, podpred-sed. Olga Mauser, taj. Matt Hutar, 21020 Westport Avenue, Euclid, O. 44123, tel. 481-3308, blag. Lojze Jurkovič, Zapisnikar Milan Dovic, nadzor.: Matija Hočevar, Stanley Zagorc. Vida Rupnik, gospodar Frank Rupnik, kuharica Mary Ivec.
Seje: Vsaki drugi mesec, na tre-etjo nedeljo.
v Slovenskem domu na Holmes Av«. | tiskovni referent Otmar Mauser, častni predsednik Anton Škapin, U’0r0nt0. nadzorni odbor: Franc Sopredsednik Joseph Ferra, L pod- I Ra< Anton Meglič, Cleveland, Jakob predsednik Joško Yerkič; H. P°d-1 Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank predsed. Wm. J. Kermick, tajnik in Medved, Andrej Perčič, Gilbert, I Lavriča, 1004 blagajnik John Trček, 1140 E. 176 Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgo- 481-3768.
St., tel.: 486-6090; zapisnikar Joseph devinski referent prof, Janez Sever,
Malečkar; nadzorni odbor: J o h n | cieve]and,
Poznik, John Habat, Štefka Kon,-
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 544-4256. Poslovodkinja ga. Marica Dillewood Rd. tel.
cilja. — Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Avenue.
Krnic. Tem manj se je maral mešati med Tončka in Lenko, med katerima se je pa samo po sebi razvozlalo. Sedaj pa, ko je kar gotovo, da Klemena ne bo več nazaj, in ko mora čimprej pripeljati mlado k hiši, pa ni smel več odlašati. Točajka Len-
-•
Imenik raznih društev
Slovenski domovi
FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV
Predsednik Edwin Grosel, pod-
darii niti miserere ne mogli več ka je kaj kmalu opazila, da se ji predsednik Harry Blatnik, blagajnik zapeti. Ozimine so še posejali, kakor so pač zmogli. Za jarino so pa otrokom in sebi od u s t pritrgali seme.
Potem je pa šel kruh za dolgo spat.
Med tistimi redkimi, ki so bili tako srečni, da jim ni manjkalo kruha, so bili tudi Petrovčevi iz Dobrega polja. Zemlje so imeli toliko, da sta morala biti leto in dan vsaj dva vprežna konja privezana pri koritu v konjaku, čeprav niso nič vozarili. Leto po-
vsemu ji je vselej zažarelo lice, kadar je zaslišala mladega Pe-trovca, da je stopil čez prag.
več ni znala nasmehniti. Upadla so ji lica, pa ne zavoljo pomanj-
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
General Factory Help
DAY & NIGHT SHIFTS Apply In Person
MAC LEAN FOGG LOCK NUT COMPANY 1000 AHanson Rd. Mundelein, 111.

(120)
MALE OR FEMALE HELP
HAIRSTYLIST Excellent opportunity for experienced operator. OLIVO’S BEAUTY SALON CL 5-6888
(121)
Mary Dolšak, gospodarski odbor: Andy Božič, John Korošec, Louis Furlan, Frank Mihelich.
skuša veliki prnntar Petrovec John ':raucher> finančni tajnik Stan-skusa veliki gruntar petrovec )ey Pockarj zapisnikar Joseph
prikupiti. Ni mu bila nepnjaz- Fortunaj dopisovalni tajnik Mickey
na. Če bi bila še prosta — Mo- Dancull, 13390 Settlement Acres
tilo jo je najbolj to, da je i^l
Lovrenc preveč premoženja. Ko|Trebec Seje so vsaki drugi mesec.
ai bil navaden kajžar — Kljub ,
1 SLOVENSKI NARODNI DOM
NA ST. CLAIR AVE.
Predsed. Tony Zak, podpredsed. John Centa, taj. Frank Bavec, blag.
T ,	.	. ,	.Josephine Stwan, zapis. Julia Pirc;
Lenka je postala zamišljena. |Nad;forni odbor 5 članov> Frances
Komu drugemu kakor pa Pe- Tavčar predsednica, Gospodarski trovčevemu Lovrencu se kar nič | odbor 5 članov, Eddy Kenik^ predsednik, Prosvetni odbor 6 članov, Dr. F. J. Kern in Janko N. Rogelj, častna predsednika, Frank Wirant, častni direktor. Seje vsak drugi torek v mesecu ob 8 uri zvečer, v sobi štev 1 staro poslopje.
CHICAGO, ILL.
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Lou Sajovic, podpredsednik Ray Bradač; tajnica in blag. iJoAnn Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: 531-MOTHER’S HELPER — Part time. 7419; zapisnikar Edward Leskovec;
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB
Predsednik Mario Perčič, podpred. Charlie Lončar, tajnica Marija Melaher, 1143 Norwood Rd.. Cleve., Ohio 44103, tel.- 881-2641. blagajnik Stane Mrva, odborniki: Jože Košir, Jaro Gogala, Milan Rihtar, Marinka Mrva in France Sever, preglednika:
FEDERACIJA KLUBOV SLOV.
UPOKOJENCEV NA PODROČJU
VELIKEGA CLEVELANDA	v„ ___ ..................
Predsednik Krist Stokel, 1. pod- Majda stanonik( Pavie Košir> du_ predsednik Joseph^ Okorn.; 2. pod- hovni vodja e g Jože Falež. pred. Anton Perusek; tajnik Wm.
Kennick, 2675 Rockefeller, 943-3670; zapisnikar John Trček, blagajnik Andy Bozich; nadzorni odbor: Joseph Babnik, Louis Dular, in Leon Polšak. — Seje so vsake tri mesece.
Sklicuje jih predsednik po potrebi.
BARAGOVA ZVEZA (Sixth and Fisher Streets. Marquette, Michigan) Predsednik Msgr. F. M. Scherm-! ger, podpredsednik Rev. Jožef
TRETJI RED SV. FRANČIŠKA
Duhovni vodja Rev. Julius Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrič, blagajnica Mrs. • Stephanie Novak Shodi so vsako drugo nedeljo V mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv. Lovrenca v Newburghu.
ZELENA DOLINA
Predsednik Karl Fais; tajnik Lojze Ferlinc, 915 E. 73 St., tel. 431-8447; blagajnik Rudi Kristavčnik; gospodar Jože Zelenik; odborniki: John Vinkler, Matija Kavas, Rozi Fais, Kristina Ferlinc, Ivanka Kri--tavčnik, Ivanka Zelenik, Angela Kavas in Sophie Vinkler.
SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO
Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Mar-tinsek, blagajnik Andrew Rezin ml., zapisnikar Anton Perušek, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor John Semich, Louis Kastelic in Millie Lipnos, veselični odbor Al Glavic, Antonia Stokar, Millie Lipnos in Frank Urbančič, odborniki Andrew Režin st., Anton Gorenc, Joseph Stavec in Charles Hočevar.
Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 uri zvečer.
GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.)
Predsednica Jennie Bartol, pod predsednica Rose Vatovec, tajnic:-Stella Mahnič, blag. in zapis. Mar Taucher, nadzornice: Anna Kresovič, Josephine- Gerlica, Angela Ma-
AMERIŠKI-SLOVENSKI POKOJNINSKI KLUB,
V BARBERTON, OHIO.
Preds. Louis Arko, podpreds. Aug. Maver, tajnica - blagajničarka Mary Šušteršič, 405 Van Street, I < Barberton, Ohio 44203, tel. 753-2135, |, zapisnikar, Anton Okolish, nadzornice, Josephine Platner, Frances Žagar, Lucy Ujčič. — Seje vsak prvi |' četrtek v mesecu, ob 2. uri popol dne, v Slovene Center!
Samostojna društva
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, 377 E. 320 St. Willowick, O.; nadzorniki; John Lokar, Frank A. Turek in
HOUSEHOLD HELP
2 or 3 days a week. 8 hrs. da. North Side. Prefer vic. Sheridan & Diver-sey. Exper. w/ young child preferred.	Call 327-5953
(119)
Housekeeper — Live in, Waukegan, Mature rel. woman, for 3 adults. Asst, with hskpg., ckg, Idry, no. drinkg or smkg. own rm excel, sal. 623-5089
(119)
nadzorni odbor: Frank Kozlevčar, Joe Klopovic, Frank Zigman. Seje za 1. 1968 prvi prvi ponedeljek v mesecu: 3. feb. 7. apr. 2 jun. 4. avg. 6. okt. 1. dec., v American. Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 8. uri zvečer. — KE 1-9309.	-
BUSINESS OPPORTUNITY
GRILL
Vic. Kimball-Fullerton.
Due to illness.
EV 4-9229
'	(119)
KLUB LJUBLJANA
Predsednik Anton Meklan, podpredsednik Louis Vidovec, tajnica Steffie Koncilja, 15611 Saranac Rd., GL 1-1876; blagajnik Frank Mihelčič; zapisnikarica Frances Klun. Nadzorni odbor: Molly Legat, Josie Škabar, Frances Julylia. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Avenue.
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair
Predsednik: Frank Grdina; podpredsednik: Joseph Nemanich; tajnik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez Breznikar; upravnik: Jakob Žakelj; Baragova prosveta: Frank Cerar; knjižničar: Lojze Bajc; pravni zastopnik: Edmund Turk; odborniki: Stanko Vidmar, Franc Sleme, Vinko Rožman, Ar,ton Meglič,, Ferdinand Sečnik, Tony škrl, Franc Kamin. — Dom ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-5926 ali 432-0142.
MALE HELP
• Immediate Opportunities in SEATTLE, Washington •
STRUCTURAL ENGINEER
MUST BE ACCREDITED AND SHOULD HAVE LICENSE IN STATE WITH RECIPROCITY AGREEMENT WITH STATE OF WASHINGTON. MUST HAVE ABILITY TO MAKE GRAPHICAL ANALYSES OF DYNAMICALLY LOADED STRUCTURES SUCH AS REVOLVING GANTRY CRANES.
We also have openings for
MECHANICAL DESIGN DRAFTSMEN
We design and manufacture GANTRY CRANES and LARGE CABLEWAYS used for dam construction.
Hydraulic and Diesel Driven
I LOGGING MACHINERY — LARGE HYDRAULIC PRESSES
DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE.
Predsednik Joseph Trebeč, pod. predsednik Edward Leskovec, tajnik | Stanley Pockar, 732-8662; blagajnik William Frank; zapisnikarica Mary Kobal; nadzorni odsek; Louis I Sajovic, John Hrovat, Jos G. Brod I nik; gospodarski odsek:S. J. Kasunic predsednik, John Evatz, Ray Bradač, direktorij, John Troha, John Adams, Joe F. Petrič, Jr., Albert Pestotnik. Charles J. Starman, poslovodja, tel. 531-9309; Joseph Pet trič, hišnik, tel. 481-1721. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio.
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave.
Predsednik Edwin Grosel, podpredsednik John Habat, blagajnik Jos. Ferra, zapisnikar Daniel Pavšek tajnik Al Marn, tel. 681-6650, gospodarski odbor: Henry Bokal, Eugene
and Related Machinery for Hardboard and Particleboard Plants. A	_ _ _____
completely integrated plant with a steel and iron foundry, pattern shop, I March, Frank Kocin Jr., nadzorniki: machine shop, fabricating shop and engineering department. Good Joseph Jerkič, Frank Zorman, working conditions, profit sharing plan, free life insurance, also free | Richard Spilar, pomočniki: Frank medical and dental plan.	1	Sustersich, Louis Zavodnik, John
A wonderful opportunity to make a permanent home for yourself and d',a''*Amnn°SPni^P°tl family in the fast growing beautiful northwest.	I -^a Anton Eokal> tel- 681-9675

Send Resume to G. H. HUBBARD, Chief Engineer
WASHINGTON IRON WORKS
1500 6th Avenue, So., SEATTLE, Washington 98134
An Equal Opportunity Employer
Mesečne seje vsak 4. torek v mesecu ob 7.30 zvečer.
(119)
SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road
Predsednik Harry Blatnik, pod-I predsednik Frank Mihelich, tajnica in blagajničarka Agnes Stefanic. zapisnikarica Anne Žele nadzorniki: Frank Bitenc, John Cech in
govec — Seje so vsako prvo sredo Anthony Petkovšek; zastopnik z0
v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Avenue.
SLOVENSKA PRISTAVA
Predsednik Milan Dolinar; I. podpredsednik Mate Resman, II. podpredsednik Feliks Breznikar, III. podpredsednik Frank Urankar; tajnik Milko Pust, 18724 Neff Rd., Cleveland, O. 44119, tel. 486-7033; blagajničarka Berta Lobe. Odborniki: Frank Kastigar, Janez Skubic, Andrej Kozjek, Frank Lovšin, Elmer Kuhar, Louis Petelin, Matt Novak, Lojze Mohar. Nadzorni odbor: Jože Nemanich, Branko Pfeifer, Vili Zadnikar. Razsodišče:	John Kovačič,
Edward Ljubi, John Oster. Duhovni vodja: č. g. Rajko Hobart.
klub SND Frank Bavec, za SD na
Holmes Ave. Albert Marolt in Albin Lipold, za konferenco SND Albert Marolt. — Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Dfuštvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $300 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljnje informacije se obrnite na društvene zastopnike.
SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A.
Jože Odar, predsednik, 6605 Bonna Ave. Cleveland, O. 44103; Vida Dolenc, I. podpred., 362 Welesley St. E., Toronto 5, Ont., Canada; Marija Zupan, II. podpred., 1259 E. 61st St., Cleveland, O. 44103; Anci Stele, tajnica. 929 E. 78th St., Cleveland. O. 44103; Darko Medved, blagajnik, 86 Fern Ave., Toronto 3, Ontario, Canada; Ludvik Burgar, urednik Odmevov, 1702 Linden St.. Ridgewood, N.Y. 11227; in Serges Delak, urednik — Odmevi, 1167 E. 18th Street, Brooklyn, N.Y. 11230.
759 East 185 Street, Cleveland, Ohio 44119 Telephone: 486-3773
sprejema rezervacije, daje pojasnila in urejuje
SKUPNO ROMANJE l' EVROPO
Odhod iz New York, N.Y. 29. julija, traja 21 dni.
Voditelj romanja Rev. Stephen F. Lackovic, župnik hrvatske
t
župnije 108 Ridge Road, Lackawanna, New York 14218, bivši osebni tajnik kardinala Alojzija Stepinca. Skupina obišče;
Lisbon, Fatima — Pariz — Lurd — Rim — Vatikan, kjer bo po možnosti sprejeta pri sv. očetu.
Iz Rima bodo tisti, ki žele, odleteli v rojstne kraje v Hrvatski in Sloveniji, na razpolago bo pa tudi izlet na Dunaj, v Prago in Budimpešto ali pa z dr. Lackovičem v Florenco, Padno in Benetke. Skupina se vroča preko Londona v USA,
Voznina za avijon New York - Zagreb ali New "Vork Rim in nazaj $379.00, prenočnine, hrana in drugi stroški za tritedensko potovanje po Evropi $165.00, za posebno sobo za eno osebo je doplačilo $25.00, za avijonsko vozovnico iz Cleveland, O., $44.00, iz Buffalo, N.Y., $35.00, iz Chicago 111. $68.00.
Hrvati in Slovenci v Ameriki! Prijavite se čimpreje za to prelepo romarsko pot!
•■V	^
Upokojenski klubi
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU
Predsednik Krist Stokel, podpredsednika John Gerl in Josephine Škabar, tajnik John Zaman, 2021 E. 228 St, Euclid, O., 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Leonard Poljšak. Nadzorni odbor: Mary Kobal, John Troha in Molly Legat. Poročevalca: Frank Česen in Frank Rupert. — Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Recher Ave.
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU
Predsednik Anton Perusek, podpredsednik John Fabjančič, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence, Ohio, 524-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Andy Rezin, Anton Gorenc, Louis Kastelic. Za Federacijo: Anton Perušek, Andy Rezin, Louis Kastelec, Anton Gorenc, Antonia Stokar. Seje vsak mesec v drugem narodnem domu četrto sredo v mesecu ob 2. uri pop.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE
Predsednik Jože Okorn, podpreds. Frank Majer, tajnica Mrs.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU
Duhovni vodja Rev. Jože Falež, starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Zalka Zupan, 1259 E. 61 St. Cleveland, O. 44103, načelnik Milan Rihtar, vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, France Tominc, Marija Rihtar.
MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING
17330 Broadway	Maple Height«
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolago vseh vrst perutnina.	Se priporočamo:
AH0Y HOČEVAR m SINOi'J
Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
BAUINCARSKI KLUB
Predsednik Milan Jager, I. podpreds. Stanley Grk, II. podpreds. Stanley Vesel, tajnik John Korošec, 15807 Grovewood Avenue, Cleveland 10, O., Phone:: IV 1 3794; blagajnik Joseph Ferra; zapisnikarica Mary Božic; nadzorniki: Tony Primc T. Umek in Viktor Bergoč. Balincarski referent: Andy Božic; natakar Louis Čebul; Kuharice: Rose Čebul, Kristina Jager, Rose Ribar, Johanna Perko. Seje se vrše vsako četrto soboto v mesecu v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Balincarski večeri so: ponedeljek, torek sreda, in sobota zvečer, nedelja popoldne in zvečer.
ŠTAJERSKI KLUB
Predsed. Ivan Novak, podpredsed. Stanko Kodrin, taj. Anica Gjerek, 1264 E. 69 St, 432-2981 blag. Mirko Antloga, odbor. Karl Fais, Martin Valenčak, Slavica Turjanski, Slavko Zagmajster, Lojze Burjes, Janez Goričan; nadzor. Ivan Vinkler, Karl Gumzej in Jože Zelenik; razsod.
POS^ODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East G2nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers