Poglejte na številke poleg naslova za danv ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki* ka nkkaj toč kot NA DAN DOBIVATI C "GLAS NARODA" po poŠti naravnost na svoj dom (imena ^ k nedelj in praznikov). :: Citajte, kar Vas zanimS « lep bone: CHelaea 3-1242 lo. 56. — Stev. 56. Rreatcred as Stroud Class Matter September 25th, 1940 at the Post Office a» New lork, N. Y., under Act of Congress of March 3rd. 1879. NEW YORK. THURSDAY, MARCH 20, 194!—ČETRTEK, 20 MARCA, 1941 . Volume XLIX. — Letnik XLIX. UGOSLAVIJA ZELI NEVTRALNO! prejeli so 3 točke: Jugoslavija bo dovolila prevoz vojnega materiala ;n bolniških .vlakov; združiti jugoslovansko gospodarsko politiko z z nemškim gospodarskim sistemom; Jugoslavija bo zatrla vse gibanje proti osišču v notranjosti njenih meja. STOJADINOVlC PREPELJAN NA GRŠKO CIO odobrava načrt predsecL Roosevelta FARMERJI SO NEZADOVOUNI Po zatrdilu velike farmske organizacije m zvezna pomoč pravilno razdeljena.— "American Farm Bur eau'* ni zadovoljen z pol jedel, tajnikom. V«~e rit j zgodaj zjutraj je bil liivtti ministrski pmlsotlniic dr. Al i lan Stojadinovie »kriv« j prepeljan iz Hidže blizu Sarajeva če« mojo na Urško. Ktojadinovičev brat Drago in Ktojadinovifeva žena, ki oba živita v Beogradu, s ta prejela brzojavno »poročilo, da jo bil Stojadinovie prepeljan iz deželo in da bo*4a v doglodnem ča-Mi od nje&a projola »poročilo. Neko po !u rad no poročilo pravi, da je Ktojadiaovič neslavno pro»il vlado- da bi mu dovolila ooko na Kudii^cu blizu Sarajeva, iz Rudnika jo bil pozneje ponlau v Iznice v zapadni Srbiji, j»o-tom pa v Ilidzo, kopališče blizu Sarajeva. Oče Stojadinovieeve lene jo bil Nenteo tor jo imel tokom svetovno vojn hotel na Krfu ter je bil tudi zaprt, kor jo nemške jMMlmornico za la srni * pet rolojem. Jugoslavija naglo mobilizira .Mobilizacija jugoslovanske nrmade je v jiolnein teku. Vče raj so vos dan nad Beogra dom krožili vojaški aeroplanl J;«•«>._, 11 j-*ke ulice so polne lju-»;', kot ob sina j ne m dnevu, ko !j»1 ill;tjiijo novinci z deželo k \ojakom. Kdor ima konja, ga pripelje s seboj. Jugoslavija sklenila kompromis Dolgo ča**a si jo Nemčija prizadevala privabiti Jugoslavijo v osišče, toda Jugoslavija so jo zelo spretno ogibala vsake tesnejše zvezo z Neme i jo ali Italijo. Včeraj pa jo bil slednjič dosežen kompromis- |h> katerem Jugoslavija — nemški armadi nikakor ne dovoli, da bi smela iti skozi deželo proti Oriki. Do kompromisa je prišlo včeraj popoldne. Jugoslavija pa bo dovolila prevoz vojnega materja'a in bolniških vlakov. Toda Jugoslavija ni obvezana nuditi Nemčiji kako vojaško pomoči in tudi nemški vojski ni dovoljeno stopiti na jugoslovanska tla. V zameno pa je Jugoslavija dobila zagotovilo Nemčije, Italijo in Joponske, da njeno mojo no bodo kršeno. Pogajanja med nemškim poslanikom Viktorjem von Hee-renorn in jugoslovansko vlado so bila končana včeraj popoldne in jugoslovanska vlada jo spročila v Berlin, da je bil sporazum dosežen. Sedaj je samo še potrebno, da nemška vlada povabi ministrskega predsednika Dragišo Cvetkov iča in vnanjega ministra dr. Aleksandra Cincar-Markoviča v Berlin, da podpišeta pogodbo. Demokratski kongrenik iz L 1alii"ornije Kramer, namerava vložiti predlogo- ki l»o vsebovala prlportn'ila generalnega pravilnika Jacksona glede tistih na deportaeijo o) »sojenih inozemcev, ki jih domačo dežele nočejo sprejeti. Soglasno s poročilom genera'nega pravdnika, bi bilo treba dnportirati <>:24!> oseb. Mod njimi jo :>!»47 takih, ki jih doni ave dežele nočejo sprejeti, 2302 pa ni mogočo poslati nazaj, ker je promet med Združenimi državami in njihovo domovino zaradi vojne ustavljen. Kramer bo predlagal v nasel-niški postavi take spremembo, ila bo mogoče internirati tiste na deportaeijo obsojeno ino-zemoo, ki imajo kriminalne re- Predloga za 7 miljard dolarjev sprejeta Sinoči je poslanska zbornica sprejela predlogo za 7 miljard dolarjev, kateri znesek je predsednik Roosevelt zahteval za izvedbo postave št. I 776 za pomoč Angliji, s 337 glasovi proti 55. Predloga je bila sprejeta v prvotni obliki in brez vsake premembe ali k&kega dodatka. ga dežela. Ce se bo tega oro- DOLOCBE JUGOSLOVANSKE-NEM3KE POGODBE Lz precej zanesljivega vira so bile sporočene naslednje do ločbe pogod"be med Jugoslavijo in Nemčijo: 1. Nemčija jamči Jugoslaviji njene meje in nedotakljivost zemlje. 2. Vse države, ki so podpisale pogodbo treh držav—vključno Madžarsko, Rumunsko in Bolgarsko—so obvezane držati to jamščino in ne smejo kršiti jugoslovanskih meja. 3. Jugoslavija ostane prosta vseh obveznosti, ki jih določujejo vojaške določbe pogodbe treh držav. Vsled tega nemška vojska ne sme stopiti na jugoslovanska tla in Jugoslavija rti obvezna dati kake vojaške pomoči. 4. Po končani sedanji vojni, ko bo vpeljan v Evropi "novi red", bo Jugoslavija dobila izhod na Egejsko morje. Večina demokratov je za predlogo glasovalo, dočim so se nekateri republikanci niso mogli sporazumeti- kakšno stališče naj bi zavzeli napram nji. Republikanski kongres n i k Martin iz Massachusetts je po tri ure trajajočem .posvetovanju s svojimi tovariši v torek izjavil, da bo najbrž glasoval za predlogo, kakršna je. Za predlogo je bil tudi republikanski kongrosnik Taiber iz Now Yorka. Taber je rekel časnikarjem, da bo proti predlogi glasovalo od 50 do T»5 republikancev. Martin, ki jo obenem tudi vo ditelj republikanske manjšine v zbornici, je dejal: Kolikor morem ne kaže Združenim državam nič drugega kot izdelati dovolj tankov, letal, topov in raznih drugih vojnih potrebščin ter s tem omogočii zmago v "boju proti Hitlerju. — Ako imamo ta glavni cilj pred očmi- je povsem stranskega pomena, če &e tega orožja poslužuje naša ali kakšna dra- žja kakšna dru-ga dežela posluževala, nam je to najboljša jamščina, da našim vojakom no bo treba na bojišče. Železniška nesreča — posledica sabotaže Zvezne, državne in železniške oblasti okušajo izslediti sa-botažnike, ki so povzročili »z tirjenje brzovlaka Pennsylvania železnice. Pri katastrofi jt bilo usmrčenih i>ot o>eb, 114 pa ran jen kh. E. W. Smilil, podpredsodni!, železniške družbe pravi, da se na razpolago neovrg'jivi doka zi, da gre v tem slučaju za sa botažo. Iz proge s*o bili pobra ni vijaki in del proge je bil po tisnjen za dvaindvajset inee^ na stran. Proga je bila pre gledana pol ure pred prihodon vlaka, m baš ta čas so sabotaž niki izrabili za avoj zločinsk namen. Vlak se je iztiril te zdrsnil po nasipu v reko Ohic Strojevodja je toil ubit. *4 American Farm Bureau deration", v kateri je baje 1 milijon 750 tisoč ameriških, j farmerjev, je dolgih osem let 'tesno sodelovala s poljedelskim [departinentom v VVashingtoini. ! vsled česar ji je bilo mogoče 'pravilno izvesti v^e agrarno-| politična načrte New Deala. | Zadnji čas so se pa odnosa ji, 'mod to mogočno farmersko or-J 1 gnuizaeijo in vlado precej zra- j ■bljali, in nič čudnega ne bo, če T»f> nekega lepega dne prišlo ' mod njima do popoldiiega pro- j loma. i Organizaciji je bil povšeči J i bivši poljedelski tajnik Wa>-1 Iaeo. dočim ni s sedanjim taj-jnikom Wiokardom ničkaj zado-t voljna. Po mnenju organizacijo, so vse zadeve, tikajoče so farmer-stva osredotočeno v Washing-tonu, dočim nimajo krajevni farmerski odbori skoro nobeno veljave in oblasti. S .jiomovjo farmer jem se v gotovi meri Nicer bavijo |>osa-mozni državni in lokalni odl>o-ri- ki so pa v vseh ozirih podrejeni poljedelskemu uradu in so njemu odgovorni. Po mnenju "Farm Bureau Federation" jo to gotovo vrsto "re-aromentaci ja*\ da«i je Roosevel-t ova vlada odločno poudarjala, da imajo pri pomoči farmer jem soodločevati razne far-merske zvezo in organizacije. Mod ameriškimi fanner j i »i sloge in edinosti, ker so med ujmi preveliko razlike. X a ni strani so velef armor ji, ki i majo tisoče in tisoč glav živine, na drugi pa farmer ji z ne-1 kaj sto akri zemlje in majhnim . številom krav, kateri se navzlic trdemu delu le težko rinejo skozi življenje. Vpoštevati jo treba tudi razred najemnikov : in poljskih delavcev, ki sploh ne last nje jo nobeno zemlje. Umevno je, da so vso te sku- - pine meči seboj prav prijazno - ne gledajo. Navzlic vsem vla-i dnini odredbam bo med velikim i in malim farmer jem vodno konkurenca. ozirom na ta velika gospodarska nasprotja ni nič omlne-ga, če tekom zadnje volilne kampanje voditelji 4- j ^tala člana predlaganega urada. Ameriška delavska federacija je že prej odobrila predsednikov načrt. V odboru l>osta dva člana Federacijo, dva čhma CIO, štirje zastopniki industrije in trije zastopniki javnosti. Po-eben odbor narodne zveze tvorničarjev (National Association of Manufacturers) je sestavil program za zmanjšanje števila štrajkov in izprtlj v vojnih industrijah. Med napovedjo in uveljavljenja štraj-ka oz. izprtja naj bi poteklo najmanj štirideset dni, v tem času bi bilo pa treba napeti vso sile in se poslužite vseh postavnih sredstev za dosego u-ravnave. Iz Rridgeville, Pa., poroča-!' j«, da -so začeli v tovarni Va- j nadium Corporation delati kompanijski klorki, kor bi si-1 cor zmanjkalo ferro-vanadija, I ki je neobhodno potreben za ( izdelovanje gotovih strojev. — Klerk i delajo pod policijsko zaščito, (rovemer James, ki ji-poslal stražnike v tovarno, jv-izjavil: — Stavka delavcev pri Vanadium Corporation je protiustavna. Delavci so nehali [ delati brez Izrecnega dovolje- f nja unijskih uradiukm-. Stavka rji—HM) ]>o številu— so člani Vanadium Workers linije (CIO). Stavka .*J< M Ml delavcev Aluminum Company of America, Ed ire water, N. J., se nadaljuje. Iz Atlantic City, N. J., poročajo, da so Amalgamated Clothing Workers (CIO) zavrniti predlog V. S. Manufacturing Association, naj jim bo po novi pogodbi zvišana plača za K) odstotkov. Delavci zahtevajo 15 odstotno povišanje. Pogajanja se bodo nadaljevala v nowyorskem Pennsylvania hotelu. korde; da je inozemee, ki j.; član komunistične stranke a i nemškega ''biuida", podvržen de|>ortaciji; da smejo biti pri-puščeni v dežele le ti^ti, ki i-majo resen namen postati a-moriški državljani ter so za to usposobljeni. Kramer, ki j«* član naselni-škega od bora, pravi, da bodo v njegovi predlogi vključena vsa .lacks on o va i >r i i >o rr>či 1 a. — Na zapadni obali in drugod po deželi, — je rekel Kramer, — je dosti inozemetvv, ki ne zaslužijo nič drugega kot deportaeijo ter pomenijo nevarnost za nas narodnoobram bni program. Za kontroliranje teh nezaželjivih ljudi mora i meti vlada postavna o zanimalo vse slo-, jo to, da pridemo, počastimo, venske nasefcbine, če govorim! oživimo in podkrepimo gibanje malo o raafcnernh v naši metro- tistih, ki se tako nesebično žrt- _»- ----- i-------1« vujejo za nas vse. . ('e se vsak Izmed nas zaveda poli. Prebiram slovenske liste in vidim, da s« enake bolezni več ali nianj v vsaki nasi naselbini. So ljudje, ki vidijo vse črno. Med te no spadam jaz, ker bi se bil sicer že davn vtrudil in vrgel puško s pisalnim .-trojem vred med staro šaro. Vedno trdili t, da dokler smo živi- ni ni- te dolžnosti, bo napredek splo- ? šen. Delavci v kaltumih društvih bodo rekli: narod nas pri- c znava, narod nas pmipira — z naprej s podvojeni i mi močmi. Če -e pa ljudje n« zavedajo > teh svojih dolžnosti, ubijejo j predvsem sebe. delo tistih, ki i >o tnulijo in pa splošno kul- i tin no življenje svojega naroda. < Pc vec in igralec postane malo- . dušen: čemu bi se trudii, ubi- 1 jal in žrtvoval, če ni odziva, če i ni podpore, če ni t i.s tih, kiite- i rini je to namenjeno in za ka- i tere se žrtvujem? 1 Zdaj pa poglejmo drugo skupino društev, to so podporna. < Kaj so podporna društva, to ve < vsak izmed nas. Ljudje so v i skupinah, pri jednotali ali zve- i zah poglavitno iz tega namena, da dobe podporo v sluča- 1 ju bolezni, poškodb ali smrti. ! Njihov delokrog je pravzaprav * trgovski: vsako društvo je a-gentura glavnih n rado v. TYidi taka društva imajo svoj pomen, a samo tedaj, kadar se zavedajo, da podporno društvo ni drugega, kakor sredstvo za zbiranje svojega naroda. Kadar imamo narod 'skupaj, je treba, da opravljamo iž njim taka dola. pred vsem kulturna, ki so neobhodno potrebna za življenje enega naroda. Če društvo ne vrši drugega, kakor da pobere vsak inetsec assesnvmte, potrdi podpore in rešuje razne uradno stvari, potem je za narod vsevedno, ali obstaja tako .društvo ali ne. Kulturna društva imajo veliko stroške, delo teden za toil noiu, žrtvi* za vsakega posameznika. Podporna društva imajo seje po enkrat na mesec, ker imajo stroškov, jih lahko obesijo v obliki posebnih assesmentov ali davkov na svoje člane. Drugih nalog nimajo, če jih društvo prostovoljno prevzame na svoje ra-; me. M,, In v tem je poglavitno delo združenih slovenskih društev v naši naselbini. Kult.nrna društva pridejo v stik s. podpornimi in ustvari se lahko močna lcultairna celota, ki into res }>oii»en za naselbino in za ves narod. Člani kulturnih druSštev vidijo in čutijo, da ni-iso zapuščeni. Člani podpornih I društev pa uvidijo^ da mora imeti vsako društvo nepisane nalog?, ki prihajajo iz prostega srca, iz zavesti in dolžnosti napram sebi, svojim in vsenvu narodu. Tako postane lahko ena naseiibina delavna celota, živa in aktivna, da,elovek s po-nosonj: kaže: mi in naši. Tako bi moralo hiti — žal, da ni. Iz razprave zadnje ne-1 delje sem izvedel marsikaj, kar je treba povedati. Vstal je eden iznfed delavcev pri ■ kulturnem društvu in rekel: se trudimo, z upom in 1 s strahom damo koncert naj-večikirat še s kako igro, vahi-. mo — pa kaj vidimo? Celo . mala dvorana narodnega doirta , ki drži kakih tristo ljudi, hi , bila do polovice prazna, če hi > 'zostali tisti bližnji ljudje, ka-. kor žena, otroci, ali kak dober prijatelj *1Kje je narod? Ali doma? t Kaj -še. Pojdite samo po raznih kočevskih špelunkah, pa i. boste videli polne mize nase-i ga naroda. M* se žrtvujemo, > delamo, vafbimo, prosimo, na-t stopamo, pojemo in igramo — > pretežna večina naroda na« pa i pretzira, omalovažuje in sabotira." . Vstal je drugi in rekel: i Koledarje in Praktike do-" bite pri zartopniVu Gla-; sa Naroda" v Vaši naselbini. 3 . . je vsega konec. Združena slovenska društva Peter Zgaga* Iz Berlina poročajo, da je do mraka in od mraka do zor dal Hitler prepeljati nekam na1 Bavarsko Kurt a Sehuselvnigga, Jci so ga nacijske oblasti zaprle par dni prej, p red no se je ilitier polastil Avstrije. O usodi bivšega avstrijskega kanclerja Schnschnigga so krožile najrazličnejše govorice in med njimi tudi ta: Zaprt je v najvišjem nadstropju nekega dunajskega hotela. Na razpolago ima belo preplezano sobo; šipe v oknih so slepe, da ne more nikamor videti. V sosednji sobi je močan gramofon, na katerem se avtomatično menjavajo plošče s Hitlerjevimi govori. Of| zore Apel Louisa Adamiča na dr. Vlatko Mačeka, podpredsednika Jugoslavije *'Tli is message goes to your Excellency over mv signature on the urging of numerous Americans of Yugoslav birtli and descent who are first of all Americans and supporters of President Roosevelt*.s fo reign policy purely from the viewpoint of American defense but cannot be indiffemt tc the course which Yugoslavia will elect to take in the pro sent crisis. 44 We earnestly hope that yoi and others now in charge ol Yugoslavia destiny will beai in mind the country V* traditior of never submitting to tyranny and force na inotter how sn perior without battle. "Personally I have foul brothers in the Yugoslav Ar my and should your decision b» to resist Hitler we in Americr will grieve over the slieddins of Yugoslav blood, but whilt we realize it is easier for us t< send you this cable than it i: for you to decide in this mo ment we also feel that the he roic action of Greece is vastly preferable to the ignoble ant melancholy fate of Rmnani; and Bulgaria. "In this we reipres'ent tin overwhelming majority Ame ricans of Yugoslav birth a«« descent. "With kindest personal re gards respectfully Louis Adamič.* March 14-, 1941 NogaJes, Arizona udarja ScliiLschniggu na use* oduren Hitlerjev glas Dan z. dnom, noč za nočjo, brez pre stanka. t V je to res, »»i peklo ni mo glo izmisliti hujše ka zni kol si jo je Hitler izmislil. Nedavno si je okazala mnogo dejstev. Pred rsem se je jasno ugotovilo, da iniamo dve dokaj različni sku-nini društev, namreč kulturna in podporna. Govoriti liočeni najpoprej o kulturnih društvih, to jo o * Domovi ni", "Slovanu" in Taniburici. To je važno, tla izve naša javnost tukaj in ilrugjc, kakšno je njihovo delo, naloge, dolžnosti in pravice. Kulturna društva so prostovoljne organizaciji, katere imajo težke naloge in še težje žrtve. Vzen|hno za primero ono pevsko društvo. Ljudje, ki imajo ljubezen do petja in čutijo v sebi dolžnosti napram s"bi in svojemu narodu se zbe-ro in organizirajo zbor. To se pravi: pripravljeni so dajati svoj čas, denar in prestajati vse žrtve, ne da bi za to doibill kaj drugega, kakor malo zadostilo v uspehu, če je namreč uspoh. Vsako tako društvo prevzema najpoprej finančno breme na svoje rame. To po« menja: stoosemdeset dolarjev na leto za učitelja. Potem so >trojki za prostore. Izdatki za note in drugo. Rekel bi, da je najn|anjša vsota na loto dvo-stopotflesot dolarjev. Zdaj pa pride vprašanje: kako se bo dobilo ta denar. Največkrat posežejo ljudje v žep z upanjem, da pri bodočih prireditvah napravijo kali dobiček, kar jim bo olajšalo njdhovo ibreme. A to še daleč ni vse. Pred-no more nastopiti dbor, vizame v*aj eno leto. Če se pa hoče razviti v dober zbor. pomenja to lota in leta truda. Drag Klobuk V Hollywoodu» Cal., je priredila filmska industrija dražb«) za pomožni »klad.Pri tej priHki je bil prodan klobuk, ki ga je nosil predsednik Roosevelt tekom lanvke predsedniške kampanje, sa 3200 dolarjev. Kupila *ta ga Melvyn Douglas in Edward G. ZIMSKA OBLEKA ZA ANOU2S. Meat ni svet v Southamptonu je nabavil za svoje občane 110 tisoč zimskih o>blek.| Ti pre-bi valci so izgubili svojo obleko o priliki zadnjega nemškega bombnega napada na mesto in pristanišče. Vsak aktiven član kulturnega društva mora prihajati teden za tednom na vaje. Vse to vzame dosti časa in nemalo stroškov. Je tako, kakor mi je rekel nedavno navdušen pevec: v teku enega leta mje velja na^e društvo toliko, da bi lahko najel in plačal za en koncert najboljše izbore v deželi. {Kaj pa dobi pevec, kakšno plačilo ga čaka? Nič drugega ne, kakor tiho zadoščenje, ako pridejo ljudje na prireditev v tolikem številu, da se res poje wvojerrtu narodu ne pa prazni dvorani. Vse to bi morali ljudje vedeti in obuditi bi se morala v njih zavest da je vsak posebej dolžan svoji doirtovini, svojemu narodu, pred vsem pa kultur-nemjtt društvu in njihovim aktivnim članom. Najmanj, kar se move zahtevati od vseh nas I Za Velikonoč... V'l 1.1 iiiit.:UiiHntl:UiflJj";jiMJ!tl rHF:S^+^l^^tJiliill1!!!!;;!iiiiin-in i I I DARfLNE POSILJATVE . 1 I | v JUGOSLAVIJO in ITALIJQ [J | II 'j H ; . V DINARJIH: ' 1 II H 1M DIN _ $ 2.M 1000 DIN. ... - $17^0 J' J ' [ I IPI 2* DIN. ~. $ 3J5 2000 DIN. _____ $34jOO ] , „ If Hi DIN. — $ 5.75 5000 DIN. ..... $82.50 ' | >\ 1L fl 5M DIN. - . $ 9M n 1| > 11 lili V LIRAB: 1 I jj ' j i ry " up--I2JB 500 LIR ..... $21.75 l | ! ||i IN LIB---9 AM, 1000 UR__$43.00 1 Hi ^ --$ l^t 2000 LIK---$85.00 'ill | I iry 300 UR--$1330 |, ! j1 i UM ZARADI SEDANJEGA POLOŽAJA \ EVROPI, pri- I J , II liU porotama, ds m m dariW poš&jatve poil|e pofom | J| [1 CABLE ORDER. Na ta način i* denar najhitreje |U izplačan. — Za Cable Order je treba peeebej pbiati p^ 11 || I j TM nuaer t Evropi ni no|Me e Jucoslavljo In f f fij |H It^te.paka^tl. ^eparja v DOLARJIH, team« wuao L > j Ui UV ▼ dinarjih at. Urah, lato velM tn«, sa vse drpge er- |j J I, MM SloOVENIC PUBLISHING CO. V lilfU t: t POINllKI ODDIHI t It III »Wtmumt. Haw York 1 \T so)>oto avečer, t. j. 2*2. mav-»•a, ho Slovenski Dom na Ziber- 1 šali v Little Kalinu, priredil pojedino in pies. Vstopnina jo .j") centov za odra>lo, in nikdo -se ne bo kesal ako se bo udeležil te prireditve. To Vam 'lahko zagotavljajo ne samo orbiskovalci ZiberŠah iz okolšči-ne, pač pa tudi tisti, ki pridejo, če jim jo le mogoče iz dalj-njih krajev. Zmtorej rojaki, m-pozabite -se udeležiti te prireditve v soboto zvečer. To pišem dan preti sv. Jožefom, brali boste pa šele v četrtek, po kole tudi tistega leta tako, pa se mu je vse spa-kedralo. Ko se je zjutraj prebudil, je lilo kakor iz Škafa. — Kam bom s piščanci, za božjo voljo, — je tarnal, si pulil- redke lase in se iz obupa z žganjem nalival. Ob devetih dopoldne dež še ni ponehal in tudi ob desetih še ne, in obupani Jaka je vedel, da je ves dan izprijen ter da mu bo vseli dvesto piščan-eev ostalo. Menda ga je sama hudoba premotila, ali kaj, da se je odmajal v podstrešje—hotel je namreč biti čimbližje nebes — in začel skozi podstrešno lino tako grdo zmerjati deželnega patrona, da so se nekateri iz ceikve vračajoči ljudje kar križali, nekateri pa ušesa tiščali. Poleg tega je pa podivjani Jaka ob tisti priložnosti še toliko drugega nelepega in nečednega napravil, da ga je cesarska obiast obsodila na sest mesecev ječe in mu poostrila 39. dan vsakega meseca s samim kruhom in vodo. CEHOSLOVAŠKA ARMADA u Ko j« ilitier za>ede! i 'eho«lovaško, je razorožil njeno ^ armado, ji pobral orožje in dal glavne voditelje zapreti. ^ S ten. pa še ni rečeno, da t'eJioslovaska nima svoje armade. Xiina je na domačih tleli, pač pa v Angliji. To je čehoslovaška armada v izgnanstvu. Manjša je ne-go poljskti. Jtia pa silno pestro zgodovino. j. Deloma jo tvorijo Colli, živeči ob izbruhu vojne v Fran- j4 «-iji katet'ii! mi >«• pridružili rojaki, ki jki okupaciji ]>ol>egni- 7 li iz «'Vik •. v < o!n»-lovaki >• > začeli {»omagati zaveznikom osem dni d po izbruh -edanje vojne. Francoska vlada je obnovila čeho- j -Iova>ko armado jhhI poveljstvom izgnanih oziroma polx*glib 'čeških voditeljev. • n V bližini m« >ta Agde v južni Franciji so imeli Cehi n je vežbališč *. Tam so tu
  • e ji je tudi osemsto čehoslovaških letalcev, članov iraneo^ke zračne službe. 1 Vojna \ Franciji je zak otlj»or nesmiseln, jih niso hoteli ul>ogati. Dosti jih je padlo. Naposled so se vendarle umakniki skoizi k osrednjo in južno Francijo. Nekaj se jih jo vkrcalo na štiri angleško trgovske ladje, ki so jih prevedle v Anglijo, dočim f m" jo drugim posrečilo dospeti v Afriko. Na afriških tleh so 1 organizira'i divizijo, katera se zdaj bori proti Italijanom. Angleži so občudovali te neustrašene liorcc. Ustanovili 11 so čehoslo*.aški narodni odbor sestoječ iz 40 članov- in angleška vlada j'in je dala pravico ustanoviti proizorično vlado. v —• Vojji ka pogodba je bila po'omagali odbijati češki le- f talci. j Mescea novembra jo štel čehoslovaški švadron tisoč mož, samih izvežbanili letalcev. Skotla, da nimajo junaški bore.i na , razpolago toliko letal. j V A Lriiji jo splošno znano, da so čehoslovaški letalci se- < Mrolili na«l dvesio petdewt nemških zrakoplovov, ki so se po- j javili nad Anglijo. < Svobodna češka vlada ima po vsem svetu diplomatske ] zveze. Demokratične države ji bodo najbrž dale na razpolago ] č lioslovaški kapital, ki je bil naložen v njihovih bankah, pre- 1 dno s*' je Hitler polastil Čehoslovaške. Ta denar si sicer Hit- 1 ler lasti, pa ga ne bo nikdar dobil. I Cehi, živeči v izgnanstvu na angleških tleli, prispevajo v veliki ttu ri k narodni obrambi Anglije. 1 Čehoslovaški inžinirji, zaposleni v angleških tovarnah, seznanjajo -voje angleške tovariše s tajnimi procesi pri izdelovanju orožja in municije. Ti inžinirji so tudi izdali angle-škm oblastim več važnih nemških vojaških tajnosti. Nekaj zelo značilnega se je zgodilo dne 28. oktobra, na praznik čehoslovaške neodvisnosti. < Oddelek najbolj drznih čeških letalcev se je dvignil v Angliji. Pioko Francije in Švice so poleteli nad svojo domo vino ter bomWrdirali ^vetovnoznane Skodove municijske tovarne na Češkem, v katerih izdelujejo sedaj Nemci topove za napad na Anglijo. Bombe so povzročile ogromno škodo, češki letalci so se pa nepoškodovani vrnili. Poieg bomb so vrgli na tovarne tudi letake z obljubo, da se IkxIo o prvi priliki vrnili ter nadaljevali začeto delo. "'Kaj pa naša .podporna društva? Nekatera štejejo po 200 Ln voč članov, a kol;ko ste jih videli recimo na prireditvah skupnih društev? ImaiiM) celo ttfko nezavedna društva, da ne najdejo iizmed sebe človeka, ki bi bil pri volji priti enkrat na mesec na sejo skupnih dm- ŠtfV. MKoli»ko jih vidite na prireditvah tega ali onega pevskega ali taintburuškega zbora?" HVk jo torej naš položaj. Ako > želimo, da odpravimo vzroke, > je treba z grrelii na dan. Res-i niča je in ostane, da se ljudje nekako ne zavedajo, kaj «o . dolžni sebi in svojemu narodu. Jako majhen narodni davek je to iu ni druge poti. kakor da * ga p!ačan>o. Vse naše kulturne prireditve *kozi vse leto bi ne stale več posameznika, kakor okoli dva dolarja. Država i ima davek, podporna . društva assesment, ki je tudi * davek, kulturna pa prostovolj-' no male,prispt vke, ki jili lahko - imenujemo narodni davek. Ni - lepo, kdor se ga izogiba, za- - kaj s tem ubija pred vsem. se-. be, svojega soseda iu vse na-r £o javno življenje. Tega jo treba, da se zavedate. Ni res. da ni našega naro- > da. Samo društva premorejo - kakih osemsto člariov. Vseh j r k upaj nas bo pa gotovo nad r št«ri tiso« . Res je. d.n smo raz-[i k ropi jeni. ris jo pa tudi da j« 1 to samo izgovor. Zakaj v New - YoUku se pride od vseli strani i dovolj poceni. Ni to vse, kar smo razprav - Ijali zadnjo nedeljo. Slišala sf - je mnrsikatera dobra mi-el, k nadela marsikatera napaka. - kar pride vse na vrsto. Bilo j« p celo nekaj kritiko radi mojih - člankov, kar pa ni nič takega, -da bi mi šlo do sr^a. Nekdc mora biti za "ta žlelitnega" v naselbini in nekdo mora z ros nico na dan. Ce pade meni ta čast, pa naj. Sem navajen vse-ga. Kakor na oni strani držim , iilokler je mogoče, tako na dru ' gi strani prenesem prav v-o lt kar pride. a Pri nas v Ameriki smo raz vajeni, ka;kor sprideni otroci ( Vsa»k mora hvaliti vse. če n< t ,je pa tolik nos, kakor purma nov čan^polj. L\n^pak nekako narodne dis cipline jo treba, zakaj brez t< ni napredka. Tn koslene po pisaril. rti kot tipkario in knjigd-vodkinje. katere so s" izučilo v tukajšnjih višjih šolali, kajti miunosotske šolo so jako na clthrenj gla.su širom Združenih d r v»\ v. One 12. marca >o je končala tukaj večerna šola. učencev j>* dobilo diplome za držav- X HSR K/'A R4 UAKIX J K. St. <*harle- bolnišnici v (icagn, lil., je dno 14, marca umir a Virginia Vonbič za težkimi p4Hkoostri Vorh'č in dva fanta iz Jolieta, III., se jo peljala nefomi na **^oo«l tiiue*\ ko je avto treščil ob avtotruk, ki j«- stal na robu cest*. 11 jam ski papir in 12 je Jugoslovanov. Sedaj jih je »e tukaj okoli .500, ki niso državljani in poča-i bodo vsi poetali, kar je prav, da tisto deželo spoštujemo. v kateri živimo in kruh jeuio. Xaznanini, da smo dobili sedaj drugo pošiljate v Pratik in jo vsak iahko dobi pri na*; in stane 25 centov; vredna pa je .V) centov, ker ti pove, kako bo vr«»n|e za celo loto. Zatorej rojaki, sežite njih, dokler zaloga 110 poide. IPoadniv na vso čitatoije lista "GInsa Naroda*'! Pranees Lukanich, <1ni-holm. Minn. MlIAVAl NKK NOVOSTI. Vile rojenico so so zg:asile pri družini Mr. in Mrs. A ud rojim na So. 44th Street in jim P'.dmrilo zalo hč» rko. Hčerka in mlada mati se počutita dobro. Mrs. Ana Oorene -«» nahaja v General Hospital- Podolgi b :loziii se iv morala podvreči operaciji, katero je srečno predala. IZ AR* i K XT IX K. V Buenos A i lesu, Argentina je Franc Kamhič, mizar po poklicu, pred kratkim imel na neki umetnostni razstavi žejo lc-l>o podobo, ki predstavlja In-d'jauca iu Iiuiijanko, katera o-biiata I ion Ami ž. Slika jo u-metuo zložena iz '»2 kosov različnega lesa in barv. Kamjbič. ki je donui iz Metlike, v Beli Krajini in v Buenos Ai-rcsn vodi mizarsko delavnico že 12 let je že znan kot rezbar ski uiiN't-iiik tudi širšim argentinskim krognut. Xeilavno j«> izvlekli kra-en argentinski gib, ki se danes nahaja nad predsedniškim stoom v Bel' dvorani predsedniške palačo v Buenos Alresu. . NOVICE IZ CLEVELAND, OHIO Dno 1 (». marca je proMMniia Mi.s. Dora Matosevao v starosti <>4 let. Stanovala jo pii hčeri Klizabeth Bnckholz. Rojena je bila v Metiiki, odkoder je prišla v Ameriko leta 1892. Polejr h»" t-re zapušča brata Franka in tri vnuke: Franka, Thomasa in dosepha Urick. — V Lontrv.ew bolnišnici jo dne Iti. marca umri rojak Matevž Brat kov ioh v -tarosti 65 let. same«-. Zadnja tri leta jo živel pri Jakobu Ijenaršiču v (roneva. <>. Pokojni je bil doma V/. St. Jerneja na Dolenj->keni. mlkoder je jo i-š*»l v A-moiiko pred 35 loti. — Kakor smo že poročali, jo Po umoru Antona Straha SIMPOXirXI KONCERT. •Prihodnjo nedeljo 2^». marca Ik> \VPA simfonični orkester v Carnegie Hall vprixoril zopet zt Io lop koncert. Izvajal bo skladbe Boothoyo-na, Samt, Saensn in Ravola. Xa klavir I*) igral >vetovno znani Boveridge Webster, ki je v Kvropi nastopal z največjimi orkestri. iKoncert .<<• prične ob 8.45 zvinv r. ROJKXIOK tPri družini Mr. in Mrs. St. Lautor v Barberton. Oiiio, so vasovale prijazm vile rojenico in jim prinesle krepkega -inč-ka. IMiliško ime -rečno liia-tere je bilo Josephine Milielič. XKSRRfW V WAT. V premogovniku v Hutchinson- Pa., je prišlo »hi nesreče. Med delom je bi i namreč pobil Martin Ponepšek in so ^a ml-peljali v iMiluišnico v tiroeu--bu i g. Pa. "ODPRTA NO C IN DAN SO GROBA VRATA . . V Barbertonu, OJlio. jo umrl rojak Joe Hiti, star 2.'i lot- na posledicah poškodb, ki jih jo dobil pri delu v tovarni Columbia Onem ica 1 Co.. Pokojni zapušča žalujočo mater, 5 .sester, d\a brata in-več drugih sorodnikov. Oče Joe Hiti imi jo u-mrl pred petimi meseci. . t •V Johnstown, Pa., jo umrla ^Prs. Marv (Kosmatin) Gonvi-tar. stara 47 let in rojena v X«mlči ji. V Aiujepfki je živela .'►5 let in zapušča moža, dva nova, tri hčere in dve s.-stri. t V Richwood, W. Va., je dno 9. i na r ca umrla Jennie Brani-sol. Rojena je bila v Webster, W. Va., in poleg moža zapušča dva sinova, dve hčeri, starše in sr'dem sester. glavi je imel več globokih ran in vsaka zase je bila smrtonosna. Straha so naši i na tleh v mjaki ki vi in pogled nanj je bil grozen. Dolenjska že dolgo ni imela tako krutoka trmo-ra. iPo zasnovi in nagibih ga ]m■ pravici primerjajo z umorom Mjalijevo v Št. Vidu pri Stični, tem bolj ker jo padel sum, kot rečeno, na pokojnikove svojce. . SMRT NAJSTAREJŠEGA MADŽARSKEGA KMETA. Xa Madžarskem je umrl najstarejši kmet, 98 letni Jurij Samarinski. Bil jo >žonjon let. Njegova vdova jo zdaj stara 96 let. XOBKXUL XOV1C. SAMO BOLEZEN. Iz naslova vidim, da mi je treba ponoviti naročnino in za to vam pošljem Posilimili novic ni Farmar mora delati pozimi in poloti, v p- tek in svetek, samo meni ni treba delali, ker ntr- je bolezen pritisnila na posteijo. V levo nogo >e mi je vtsnevdila -lad-k';rna bolezen. Ze pred 1 1 le-li som bila v bolnišnici in mi jo zdravnik natančno pojasnil, k;?j moram j?ed tijnt«'lji t rt&i >o Im< . FRANK PIRN AT NKŽIKA, kuharica .................. ga. TBSSSIE KOVAČU PL RADENSKI. KraWak .......... LOVRENC GIOVANBLL1 EVA. njegova hči ...................... gdč. MIHAELA ZORE MEDVED AR, hitel goepodar .............. g. LOUIS PBLICU :: Godi se v LJubljani. Začetek ob 3.30 popoldne. Vstopnina 40e PO IGRI PROSTA ZABAVA IN PLES Se priporoča — "Skmur." niii*,Hiilm,|lii"iilliltl,it>m}|l,lliMiIMuIH||||l|Ljritt||t||tl|ini|,lt||UllniU^ Obiščite Slovenske Prijreditve! vasa navzočnost pripomore ne samo k finančnemu, pač pa tun ic brk * 2ABN£MU> USPČHU. &RUSTTVA PCTREBU JEJOJSOD££OYAT«A NE SAMO SVOJIH CLANPV, TEMVEČ SPLOŠNE SLOVENSKE JAVNOSTI. umrl .lo*c-i>h Ši!e, star 72 lot. Doma je Ijil iz Noim-kc vasi pri Ribnici. V Amerik« je prišel pr«VI 42 leti. V Pueblo, Colo., jv živel let. v Clevelamtu pa 22 let Ziipaš»"a žahijo<"-o l*!C«ro K!iz;il«*tli. roj. Urši«", e-boj tožariti. 'Priee izpove«luj< jo, o ubil, pokoj- j nik ipa ie pripovedoval sose-1 dom. da kadar bo ubit, da Imi J to delo njegovega z«-ta. Poseb- j no je to veekrat potožil sosedu j Marineieu, i>r,,ti kateremu je. izražal bojazen, da ara bodo do-, mau'i ubili. Xa podlagi teli govoric in iz-povedb zaslišanih «o-edov so orožniki ubrali v preiskavi drug-o pot. <'e je kaj resnice ; na tenv kar pripovedujejo Iju-Idje o razmerah na Strahovom domtu, hi ne šlo za roparski u-mi iintel zločin svoje ozadje v družinskih razme-'rah. Ljudem po zdi endno, da j je o'lš!a pokojnikova lW-i Marija za «1 va dni zdoma. Sumljivo je tudi, da se je zadnjo ense z oeetom prejjirala zaradi iziceitve posestva in da jo bila v pravdi na strani svojega (svaka in sestre. j Ker je torej preiskava poka-jzaia, da utegne imeti zločin I svoje pravo ozadje v družin- ■ j slrfh nizineran- so orožniki are-,ti;ali obe Strahovi lieeri in nje-!«:oveiia zeta. Vsi trije odioč-iiio zanikajo kakoršnokoli zve-jzo z umorom Antona Straha, i V svojih iajavah si pa moeno i nasprotujejo. Zanim inje za na-jdaljno prei>-kavo je seveda m« d i prebivalstvom, zelo veliko in Lf ljudje nestrpno pričakujejo j vsako novo pwlrohnost, iz katere bi se «lalo sklepati, kdo ■ iii|a m; vesti ta roparski mnor. k !Te ija jo ugotovila, da jo bil Strah umorjen na zverinski na-| ein s sekiro. Xa vratu, licih in Poročali smo o zverinskem mirti; u ]H»-estnika Ant. Straha iz Lnkovieo j»ri Mirni. Kakor j š«' v s«' «lo danes kazalo, je li'it«'l lopar sv<^|e je kasnej<* |>oročila v sosedno vas Sojenieo, druga hei, Marija. pa nkti je ^e nadalje gospodinjila Ko se jo omožila hči Jožefa, sedaj pome »na Kotar, -tari Strah na račun dogovor-j«»ne dote ni ničesar izplačal in zet (iregor Kotar iz So je ni c jo c') ž iiitvi šel praznih rok iz ta-u možu posestvo, o čemer pa ni maral ničesar slišati. . Zato so se pričeli v hiši družinski prepiri in so so stopnjevali zlasti od kar je umrla še hišna go>podinja, to je žena u-niorjenega. Zet je zahteval izplačilo dote, hči Marija pa je zaliti Vala izročitev posestva. Pokojnik pa je bil stisnjen in ni izplačal dolžno doTo. niti mu ni dišalo, da hi izroči! svoje posestvo v druare roko. Zato r 40' LETNO preiskušnjo i IMA I AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA I :: AMERICAN FRATERNAL UNION :; I ELY, MINNESOTA | KI IMA I 22,000 članov in dva mil jona i in pol dolarjev premoženja. I Organizacija je zanesljiva, nepristranska in I zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte i sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski I Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje | proti bolezni, nesrečam in smrti i ' i H Ako je drnštvo A.B.Z. v vaši našel- | bini, vprašajte krajevnega tajnika | sa pojasnila, če ne, pišite na glavni i o rad, Ely, Minnesota. i SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO DRUŠTVO » Owatea- New York in okolico, ink. WiT limed rajaktv ali rojakinj fie ni flu teca društva naj t prate svojefa prijatelja ali prijateljiro ali pa enega izmed odbornikov m natančna pojasnila. V nesreii se Me spozna, kaj pomeni bili «lan dobrega dračtva. To drnštvo Je sicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ali flanstv«. Društvo je v tem kratkem fasu svojega obstanka Izplačalo ie skoro 14 Usot bolniške in nad šest tisoč smrtne podpore ter Ima v blagajni skoro S17.M0.M ODBOR ZA LETO 1941 Predsednik: MIHAEL. URBK Bin rajnik: 82 Weirfield St.. ANTHONY CVETKOVICH Brooklyn, N. T. 9S3 Seneca Avenue Podpredsednik: ANRBJ IVANŠEK Brooklyn. N. T. 2$0 Harmon St.. Brooklyn. N. T. Zapisnikar: Tajnik: JOSEPH POQACHNIK FRANK MEK1NC £80 Liberty Avenue 10W Greene Avenue Williatnn Park. U I. Brooklyn. N. T. Nadsoralki: 1. FRED VELEPEC M. VINKO ZALOKAR 7225 — 67th Place 71-OS — «9th Street Glendale, L,. 1. GI en dale. L. L III. ALFRED JUDEŠ 88&& — 238 St.. Bellrow. L I., N. T. Arhivar: JOSEPH POGACHNIK. 680 Liberty Ave.. Willlston Park, L. L Druttvo zboruje vsake fcetrtu eobote v ave Jih druttvenih prostorih « American Slovenia« Auditorium, ma Irvln« Avo^ Ureeklyn. N. V. U L A S N A B O D A" - New Yori Thursday, March 20, 1941 VBT ANDVL JEN U 18» k>41 aj^jiiiiiji'ifflnifiiifii.iimjiB'UiiiwruiniT'iff iraapjr.miffiiniA Sibirska noč na lokomotivi NEVARNOSTI V SNEGU. Stojimo na naši težki tovorni lokomotivi, — pripoveduje st i-ojovrdja. Prevojo slabotno ze'eno svetlobo, da smem odpeljati. Počasen pritisk na vzvode. S slišnim, sproščenim šumenjem se požene para s silnim tlakom v stroj. Ledeno mrzla kolrva vlaka se škripajoč zavrtijo. S poglrtlom na gorsko progo, ki jo obseva bleda svetloba mosoea, se prepričam-da so vse kretnice pravilno postavljene — od h od n a postaja je za nami. Vlak se težko pomika. Hrup pare/ki bruha kakor eksplozije iz kratoga dinmia jeklenega] velikana, postaja močnejši. I kurjač je odprl kurilna vratca iu zmetal mnogo lopat premoga v grozotno, vroče žre-o. Pogled na manometer kaže, da -o je pritisk povečal. Sedaj sva z mojim tovarišem že prisiljena, da si z golim obrazom v rezočem snežnem viliar-iu o g! od u jeva signale. Vihar je ]»revlekel Šipe z debelo plastjo ledu. Neizprosen mraz naju grize v obraz, po licin pa nama curlja voda. Poženemo se skozi drugo postajo. "Prosto!" — *' Prost izhod postaje!" ponovim tudi jaz. Globoke ped nami se vije peneča in! rjoveča reka ob a * o iN* o- fc J^fe ° * V rfil o ^JSr * ■^ dasaasaasafiiBm^^^B le nimate Blaznlkove Pratike za let« 1941, Jo lakke Mite pri naU-pnikn "Glut Naradaw v Vaši aaael-binl. ali »a naravnost «4 Knjigarne Slovenk PuMiaMng Co, 21« W. lttk Street. New York. — Stane 25 center. umika že jutru. M]ed tem so možje pripravili premog in votlo. Moj stroj ječi -pet po-d imjvršjini pritiskom in je pripravljen za odhod. Počasi stopam nanj. Držaji in vzvodi so tako iilrzli, da se roke nanje skoraj prihpljajo. Gonilni deli so na obeh straneh zavese ni zz debelini ledom in snegom, strop v kabini je pokrit z ledom in noge nama tudi stoje na ledu. Ohiaza >ta nama od mraza zgubana in upadla. Mraz je še hujši nege ob zazčet ku vožnje, vlak se premika še težje. iZ grmečim ropotom prečkamo na mostu reko. ki plavajo po njej debele, kadeče se p'o-šč-e ledu. V brzojavnih žicah ki sp- mimo nas večno dvigajo in padajo, je debelo ivje. pred nami je siva, gosta megla, stroj leti vanjo. "Pozor! Megla! Ne prezrite signala iz L.'Vpijem kurjaču. Njegova glava nemo prikima. Brzimo mimo reke, ki 11 če široka in počasna ter se kadi. Prikovana sva na >troj in imava eno samo misel: "Mora iti! Na končno postajo mo ramo privoziti točne- in v re dn!" K noli eni udar kolesja n i robove tračnic ponavlja to mi sel.. LOVEC IN MEDVED STA SE GLEDALA. V Angerinaniandu na Šved skem je bil neki mož v gorat na ptičjem, lovu. Splezal je pr tem na precej strmo, zasneže no steno, pa mu je spodrsnile in je padel v globino — v neke jamo, ki je prej ni opazil. \ svojo giozo jo mož, ki se n bil posebno potolkel, opazil, dt je bila ta jama medvedji brlog — medved pa je bil v tem br logu in je prav tako presene čeno buljil v moža, ki se je ta ko nenaxlno pojavil v njegovem domovanju. fT>ovt*» sploh ni mi-lil na to ila bi se branil, saj tudi ni bi pripravljen za lov na inedve ila. a medved isto tako ni kazal volje, da bi se ga lotil. Neka. easa sta se »gledala, na zadnje se je medvedu stvar zazdela prmeumna in je odhlačal. Lo vee je storil isto — v elrugei mer. V najbližji vasi je pripovedoval o svojem doživljaju, kjei ^o se ljuelje čudili njegovi sre-r-i. INfijnj veseli pa so bili nUeel-veda samega. Mraz in lakota sta zverino prignala v bližino človečkih bivališč, in med živino je napravila že mnoge Shode. « Sieor pa je bil tudi on sam ves star till p rez geni a j postaran, in v-a njegova suha zgnbarnVna in plešasta postava je Imela nekaj oguljenega, sironnašnega :n toliko da ne surovo pri prostega na sebi. . "Gospod župnik " je vprašala Simona francoski, 4'ali bi noglit par trer.otkov govoriti z vami?" Ob francoskem zvoku njenega gla>u se je otožno duhovit kovo obličje razjasnila Rojak in jr.! V< s sem vam na uslugo," je eleja! "z največjim veseljem!" Hal je Simono v majhno, s abo opravljeno in mizlo -prejemnico, okrašeno edinole s par ncrexlnimi bakrorezi, 'cdstavljajočinti mistične preeimete primaknil ji slamnat na--.onjač in začel netiti pol ugasli premogov ogenj v kaminu. *'Iz Kr ingiona ])ni'aji.m," je izpregovotila Simona. "Nečakinja lady Eteanor sem; morebiti jo poznate?" 4lgo časa; za dni njenega moža, ki je bil katoličan, sem hew-il vsako nedeljo v grad maševat." A'Tudi jaz sem katoličanka." je dejala Simona. Župnik je zopet pokaawil zadovoljnost še živahne je ko prej "In kot takšna se zatekam k vam v kruti preizkušnji ki jo rawiokar prestavili." "Dete n*>jt, vsi sti rini za vas. karkoli mi l>o mogoče." Župnik >e je približal iu >e«lel Simoni nasproti. Poza-'.•i! je *voio n prili«*!to zunanjost in zadrego, ki jo je čutil tre-notek |M>prej pred to elegantno obiskovalko; Simona ni videla ničesar takeara vee. Spor.inivši se svojih stanovskih dolžno- - i, j« bil zopet predstojnik in a mu izvabi kakšno opombo, je morala zaključiti. * * Ker Me čr, t i m zanesljivosti v svoji lastni sodbi, sem vas želel« vprašvti za vaše mnenje." Ker ni odtovord, >e je ozrla vanj in se začudila radosti, k* mu je igra!:, v očeh. "Ah. dete moje." je vzkliknil z velikim prt pričanjem, "rli ne tiči v tej i*.ku-nji mitrljaj božje luilosti? Rdini cilj •i vseli kti-tianov niora biti ta. da živimi) po volji božji in torimo kar največ dobrega v tem kratsem življenju, ki nam je odnjerjeno. \"i jia imatv tem slučaju priliko, da storite toliko dobrega, kakor nikjer ni nikoli, tisočkrat vee dobrega, sent mogel storiti jaz v vesli tridesetih letih svoje borl>c »n trpljenja . . A' t h tridesetih letdi, ki jih je -tarček preživel daleč rnl • oje domovine, v deželi razkoluikov, v samoti, meel težavami >. piegniijaiijem v-ake vrste, zbirajoč in braneč svojo malo čredo, ki >e je icdeila od dne elo dne, ga držala ]>okonci edi-•ole.ti-ta >trn^tna gorečnost in tisto zagrizeno suniozatajcva-nje, brez katere»ga » i apostolov. Navadil se je bil soditi vse !*• iz božjega «ialisča, in v neprizivnosti svojega jireipričanja -e je ,prav tako ma'o i.ierjJ za exl|»ore, potrebe in nagnjenja drugih, kakor za svoja 'ustna, nadomeščajoč previdne na-'ingljaje človeške izkušenosti z vzvišeno ostre>stjo evanirelj-'.-kih svetov. Nadaljeval ie: 44 Da no vam je, krba župnij in dostojanstvo reelno nastavljenih in vzelrževr nili .tuhnvnikov. Za tem nam je tieba opore v državi, uglednih katoličanov na visokih mestih, da na< ščitijo in b re ni jo in nam ? svojim zgledom pridobivajo množico. Mnogokrat sem se (»ogovarjal z vaiŠinv bratrancem Riharelom. Da si lavno je e ji je po-»tujalo, jo je pušča o popolnomo hladno. Izmed eluliovniko-vih 1k»s^1 jo je zan:mnlo samo n"kaj: "4P< znali ste mojr-ga — bratranea?" je izpregovorila "Ali bi n.i mogli povedati, kakšen je?" Simona je zardela. Ze to \pra-šanje samo na sebi se ji je zdelo opasen in .»lapsn^oč korak k privolitvi. > Oče Arnold je hitel vstreči tej opravičeni radovednosti. "To vaii| lahko povem s po]>olnoma mirno vestjo, kajti poznal sem vašega bratranca že v rani miaele>sti. Plemenito srese ima, trelne kreposti in neizčrpljivo ljubezen do bližnjega. Xjegovo vedenje je bilo vsekaker brez vsake graje, navzlic Iskušiijirvani sijajne mladosti in ob>ežnega preanoženja v to, da bo nudil vsekatero poroštvo, ki ga je želeti, mu manjka samo še, da se vmr- v naročje vere svojih očetovr.,T "Tega nisem vprašala,'' je enlgovorila Simona. "Kakšen je v drugačnem oziru." 1 44To vam je pač znano, dete drago. Dedič erlingtonski je eden izmed najodiičnej(sis veljakov cele Anglije." "Ne —tudi tega ni-em mislila," je zajeoljaia ona, tembolj v zadregi, čim manj jc je njen sobcbednik unj^val. "Grd je, kaj ne dat . . Svetemu možu je hilo, kakor bi padel iz Oblakov. "In če je prav, dete moje! Zakon ni navadna zveza, ki izvira iz minljive fantazije in nestalnega nagnjenja, temveč ■^veta »Iružitev, vt imel jena na podlagi dolžnosti, in lepota duše je edina, ki je je treba iskati." m^ "Jj • iNadaljevani« prihoanjič.) ištevilo zintsko »portnih nesreč ni tako veliko, kaikor Običajno. Nentški znanstvenik dr. Otto Modk, ki eleluje že več nego elesetletje kot športni zdravnik v Sehwarzvvaldu, je izračunal, da se primeri 70,000 smtučarjeiii okrog 80 kostnih lomov in 350 drugih nezgod. te nesreče in nezgode bi se dale znatno zmanjšati, če bi lju-jdje bolj previelno ravnali. Strokovna prva pomoč bi mogla tudi zelo omiliti posledice. Ob začetku zime beremo po-sebno pogosto o smrufskih ne-Z'-oda'h, zlasti v goiovju. To .je imlljivo, kajti bas ob tem času je snežna oeleja v gorah zavoljo pomanjkanja novega snega in pogostih temperaturnih ter vremenskih sprcmemjb oskorjena. Nevarno-1 plazov na strmih pobočjih je posebno velika. Premalo izvežbani in neizkušeni smučarji bi tedaj ob začetku zimske dobe ne smeli potovati sami. temveč vedno v dražbi z izkušenimi to varili ali pa bi morali ostati doma in v dolini . Na simišiko turo ne pojdi nikoli brez majhne lekarne v nahrbtniku. ki naj vsebuje zlasti nekoliko dolgih in širokih obvez. Tudi za nadomestila za ■ ntuSko opremo, za nadomestne konce, nekaj jermenja in orodja bi bilo treba vedno skrbeti. < 'e z zlonil jenimi smučmi ne moreš naprej, je večja nezgoda, nego če imaš na primer zvito T1O2T0. . Vsak smučar bi moral čutiti dolžnost, da tovai išu v nezgo-eli takoj priskoči na pomoč, (''e «i je ta zvil nogo, nategnil kito. natrgal mfcice ali če mu teče kri, mu moraš poškodovani ud takoj trdno obvezati, da mu be> počival in ga ne bo tako bolel. Tudi krvavitve ustavimo z obvezami. Pri kostnih lomih je treba na ud pokžiti kos Je--a, smi£iko palico ali podobno in t r. In o povezati. V večini primerov l>o mogel poškodovanec. razen če nima zlomljene kosti, ob t ova rišk i podpori sam do najbližjega zavetišča, kamor je treba pozvati morebiti tudi zdravnika. (V je treba ponesrečenca pienesti. tedaj pripravimo iz smluških palic in obleke zasil- a n H H h H i! 0i 0 * 0 0 0 0 0 i 00 0 0 0 0 0 0 00 y, il SLOVENSKO - AMERIKANSKI 1/ I I :: ZA LKTO :: JVoledar 194i Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta . • . Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke. Citajte zanimiv članek: "O LOVU IN LOVCIH,M ki ga je spisal Fr. Troha. Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street New York, N. Y. Cena 50c Vsoto laUko i>o61jete t ru a ink a Li po 2 ol I crate, Se prebirate ▼ Združenih driarth. Posebna priloga: Trije zrailjevidi v barvah: EVROPA LETA 1914.; EVROPA PRED seDANJO VOJNO; EVROPA L. 194t naroČite ga Ak danes 01 h 04 !! 00 H 0 0 00 00 ti 40 » 0 0 0 0 0 t 0 0 0 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 Slovensko Amerikansld Koledar za 1. 1941, Velika Blaznikova Pratika za 1. 15)41, in Priročni At* las (38 barvanih zemljevidov) — vse skupaj $1. : I no nosilnieo. Se boljše sani. Te pripravimo iz štirih smučk, ki pri vežemo nanje počez z jermeni simiške palice, pod ponesrečenca pa položimo vejevja m Ji obleke, ela mu bo mehkeje. <*e je velik mraz, ga moramo zaviti, zla-1 i pa ranjeni ud. Odprtih ran se ne elotikajmo s prsti, temveč jih v si'i malo o-či^timo s snegom, naprašimo s sladkorjem v prašku, kar nsta-ivlja kri in razkužilje, ter jih rlebro obvezim^o. . i Ozebline in zmizline opazi-, mo, žal, šele teelaj, ko so se že 'razvile. f'e koža na ozeblem hip- t u pobeeli in prične človeka tu peči, je stvar že nevarna. Prva pomoč je ta, da ozeblo mesto odrgnemo s snegom in namažemo z vazelino ali drugim primernim mazilom. Ce prične < zeblina otekati in se pojavijo huele bolečine, je treba čim prej do zdravnika. O-zeblega človeka ne spravljaj-mo takoj v topel prostor ali segreto posteljo. Edino pravilno je da nm ozebli ud na prostem 'i v hladnem prn^toiu te>liko časa elrgnen^o. s snegom, elo-kler .^e mu ne obnovi ogreva-joči kr\'ni obtok. EUTICA NA USTIH ŠČITI PEED HRIPO. Na Švedskem razsaja ta čas epidemija hripe. V raznih podeželskih mestih oboli vsak dan tudi po petdeset e>seb, v Ste>okhoJmtu pa je nastalo zave>-Ijo številnih obolenj veliko pomanjkanje o.»ebja v bankah in pe)štnih uradih. Ljudje se skušajo okužit ve obvarovati na ta način, da si privezujejo rute pred usta, in to ne samo na cestah, temveč tudi pri delu in v javnih lokalih. Tako se rv i raj o natakarji z rutami pred usti. Obolenja doslej sicer še niso bila resnega značaja, zato pa se tem bolj širijo. Stockholm^i zdravniki pravijo, da se število mbolenj vsak dan pexlvoji in da bolezen Še ni dosegla viška. Rojake prosimo, k o poiljajo zs naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam ls priročno Poučni spisi jfrimwKKiffiire^ ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Senavll dr. ODKRITJE AMERIKE, spisal d. MAJAK. TrlJ« F. J. Kern. Vexanr Cena $2.00 deli: Ittt. 141, 133 strani. Ceu. mehko r» BODOČI DRŽAVLJANI naj aarat- kojiiie« — Poljuden ln natančen opl« odkriti« novega ^Ujw^to kitMt m »Jtizea of Ue Lnited ,Tetll s,lla ge člta kakor xanimiv. pove* ter „ * . ... .... J* aeat avl jen po najboljših »lrlh. V tej knjljfl so »-a pojasnila In aako- ni aa naseljen** Cena 35c Gena 50c DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Fran jo Dolar. 278 strsnL Cena trda res Cena $1.50 PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda tca ZS) a*r... Zelo koristna knjiga za vsakem ilvlunrejoa; Priročna knjižica, ki raebuje vse, kar je pri opis raznih bolezni in zdravljenje; slik«. nakuon ln prodaji »otrebno. GOVEDOREJA. Spisal K. a^vari. 143 atranL Cena 75c 8 slikam' Cena - PROBLEMI SODOBNE KIIOZOMJI KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.> Vea. Spisal dr. F. Veber. 341 Aranl. CfD^ .75C Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se hoče sesnanltl s glavnimi črtami sodobna KNJIGA O DOSTOJNEM filozofije. VEDENJU. 111 strani Cena 50c. Ona .50c MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. 8 slikami 168 strani. SLOVENSKO-NEMSKI SLOVAR. Sestavil Dr. F. KpJ1«a ka mlekarje lu ijnbittfije mlekarstva Bradač — 623 strani. ■Dl0h- ,, Cena $1.25 Cena NAJVEČJI SPISOVNIK. — 1S(I »trani. DLM ČEBELAR. Spisal Frank I^ikmayer. Cen* _50c 163 strani. Cena (1 _ *aSe Škodljive živali v podobi in be- * SEDI. Opiaal Fran Erjavec, 224 ^raot Broi. VELIKI 8L0^SKI SPISO%^IK. Sestavil H 'ZOC Podkrajsek.'— 437 strani. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 atranL Tea... Cena — Knjiga je namenjena t prvi vrati ca stavbno, umetno ln strojno kljnčavnlčarstv«* *mr Ssla- aollvaratvo. ZDRAVILNA ŽELlSČA. 62 straaL Cm* $1,— Cena 25c Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street New York, WY. - —---________ Mož Simon! : ROMAN :—: Francoski spisai: CIL\M1H3L. — Preložil: LEVSTIK. | manstnobavu:;liBumti.': »nriuu^uuui rutrtii .juhuu 1 ajuwifiiHUiirawtflinii: i: iiiHL j m* utiarma:: mtr^ar r • ttrjiair: in kit: ; rniirlW