GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Stier^- 32- ZŠTo^T" 12, aprila 1900. Leto VTTT- Bankar v zapor. Slepar Miller krivim spoznan. Vkljub neovrgljivim dokazom je Viljem P. Miller, glavni slepar Franklin sindikata gojil upanje, da se bode njegovemu zvitemu odvetniku posreCilo porotnike o njegovi nedolžnosti prepričati, toda prišlo je drugače, n^go ie pričakoval Po pet ur trajajočemu posvetovanju so ga porotniki tatvine prve vrste krivim spoznali. Ravno tako ka kor Miller, preseneteni so bili tudi njegovi odvetniki zaradi odloka porotnikov. Prvi j« poslušal odlok, ne da l>i bil trenil z očesom in brez najmanjšega znamenja duševne razburjeuosti. Odvetnik Ridge-way hoče proti odioitu vložiti ugovor in upa, da bode apelno sodišče dovolilo novo obravnavo. Veliko število priseljencev. Dne IG. aprila je bilo v Barge office v New Yorku 4071 priseljencev. Ljudje so prišli s parni ki „St. Germain" in ,,La Gascogne" iz Havre, „ Pretoria1' in „ M llano" iz Hamburga. Pretepi s pestmi prepovedani v New Yorku. Policijski odsek je odloČil, da se zanaprej ne smejo v New Yorku več izdajati dovoljenja za pretepanje s pestmi. Z dnem 1. maja preteče -jo izdana dovoljenja, ktera ne bodo več obnovili. Z dnem 1. septembra stopi v veljavo postava, po kteri se ne sme več vršiti pretepanje s pestmi. Predseduik York meni, kar je dne 1. septembra uepostavno, je tudi 1. maja, ^ato so ukrenili omenjeni odlok. Prijatelji „pretepalne umetuije" se bodo toraj moral, prav na skrivnem zabavati in vživ&ti prizor razbijanja iiobov. Carnegie dobil veliki kontrakt. Carufgie Steel Co. je vložila edino ponudbo za izdelovanje stavbar-akega železja in jekla, ktero* bodo rabili pri gradnnju podzemske železnice. Cambria Steel Co. in New Jersey Steel & Irou Co. sti vložili ponudbo le za del potrebuega grad-beuega železa. Vse naročilo so toraj izročili Carnegie Co. Naročilo za železničui tir še ni pol^g, toda tudi ono bode pripadlo Caruegiju. (»me njena tvrdka je prevzela naročilo za izdelovanje 05,044 ton raznovrstnega železnega in jeklenega etav-binskega blaga v skupni vrednosti $4,500 000. Ako računamo k temu še $1,500.000 za železuične tire, potem je ugrabil Carnegie naročilo v zuesku $6,000.000. Delavec zgorel v tovarni. V tovarni za izdelovanje poste-ljine tvrdke Charles P. Rogers it Co. v New Yorku je v torek zjutraj v prostoru za stroje uastal ogenj, kteri se je zelo hitro širil. Delavci so bežali is gorečega poslopja na prosto in ker so jih našteli nad 100. mislili so, da so se vsi rešili. V sredo dupoludue j« gasilec pri brizganj« vode na kadeče razvaline zapa-xil v basementu truplo Ilughesa, kteri je postal žrtev plamena. Desna roka je bila odžgana, ravno tako so mu zgoreli čevlji na nogah, život pa je ležal pod zavojem bombaža. Posestniki brzojava naj plačajo. Chicago, 17. aprila. Da bi mestni blagajnici pomagali na noge, nameravajo mestni očetje naložiti davek na brzojavne droge. Dotičen predlog bodo stavili v prihodnji seji mestnega soveta. Za vsak drog bodo račuuali brzojavni družbi $5 na leto, kjer so pa žice položene pod zemljo, obdačili bodo za vsak Čevelj žice 15 centov na leto. Do tedaj ni dražba prav nič plačala. Umor. Roparski umor na ladiji. Grozovit umor seje izvršil na v Morris kanala pri Jersey City zasidrani ladiji „Iby", in sicer najbrie v noči od pondeljka na torek. Z razbito lobanjo so našli dne 19. aprila truplo 70 let starega kapitana Viljem Beddlecuma na ležišču v knji ladije. Kakor je preiskava dognala, je bil mož umorjen v spanju, ali pa v istem trenotku, ko se je hotel skloniti iz svojega ležišča. Morilec je s sekiro in sic^r najprej s tumpastim koncem razbil svoji žrtvi lobanjo in jo potem z ostrino preklal. V ponedeljek so spraznili s premogom naloženo ladijoin v noči istega dne je moral biti „etari kapitan", kakor so Beddlecuma splošno imenovali, umorjen, kajti od ponedeljka ga niso več videli. Ker niso našli pri umorjenemu uiti denarja, niti drugih vrednosti], sumijo, da se je tu izvršil roparski umor. Policija išče mladega, čisto obritega moža, kteri je bil preje v službi kapitana, toda •jb prihodu ladije v Jersey City bil odslovlj^n. Cerkev pogorela. Rimsko katoliška cerkev sv. Ro-zalije v Oxfordu je dne IG. aprila uničil ogenj. Pogorela je tudi farna šola in župuišče. Škodo cenijo od *(i000 do 10,000. Ker Oxford nima požarne hrambe, morali so prebivalci mesteca gledati ko je požar uničil lepa poslopja. i $20,000 za oba očesa. Viljem McCarthy, delavec v ka-meuolomu tvrdke Ilich 00,000. Drugi predor od West Str. pod Canal, Sullivan in Grand Str. in od tam pod Kast riyerjem v Kent Ave., Williamsburg in Flushing Av»j. bliau Wallabout trga kake 34 milje iolga črta bi veljala S7,5U0,000. Dalj^ kake 3£ milje dolga črta od North do E^ist riverja pod 14. cesto •lo severne 9. ceste v Brooklynu 3 kouečuo postajo na Union Ave. :ii veljala $4,850,000. Predor pod 57. cesto od North do East riverja pod Biackwells otokom dc. Long Island City, bi bil 3 milje d^lg in veljal $4,700,000. Dalje bi potrebovali 85,250,000, za napravo pod-iemske železnice od 11. Ave. pod Manhattan Ave. in 125. cesto Harlem reko, Randalls otokom, Sunken Meadow in East riverjem v Astorijo, kjer bi se vezal z staro Bowery Beach železnico. Ako bi toraj hoteli izvršiti vse navedene načrte, veljalo bi podjetje najmanj §22,550,000. Poldrug milijon sodov. Pogodba za narcčilo cementa za gradenje Rapid Trausit podzemske železnice v New Yorku, ktero so sklenili s tvrdko United Building Material Co. je največji te vrste, ktera je bila kdaj sklenjena v Zjed. državah. W. B. Parsons, glavni inženir komisije je rekel te dni, da bode potreba pri gradenju 1,500,000 sodov cementa. Od tega bode moralo biti tri četrtine Portland cementa, za kterega bode tvrdka po Parsonovi cenitvi dobila $2,700,000. Oče umoril sina. V prepiru zaradi psa je 77 let s*ari Drogus dne 16. aprila zvečer v svojem stanovanju v Williams- hurgu zabodel v srce svojpga 30 let starega tina Charlesa in istega na mestu usmrti". Stari možje pobegnil in 6edaj gi išče policija. Morilca v j e 1 i. 77 let starega August Brogusa iz N^w Yorka, kteri je z žepnim nožem zabodel svojega 301etn^ga si na Char-leBa so dne 17. aprila vjeli in odvedli v zapor. Morilec ni hotel povedati uzroku krvave žaloigre. Njegova žena pa je povedala sledeče: Pred dvema tednoma je m^d očetom in sinom nastal prepir, v kterem je Charles udaril očeta. Takrat je djal stari Brogua : ,,Zilostno je, da se moram pustiti pretepati od mojega sina, toda ako še enkrat položi roko na mene ga ubijem." Ko je Charles v noči 16 aprila prišel domov, pripeljal je seboj nekega psa, kterega je našel na cesti brez gospodarja. Pes je tako hudo cvilil, da je stari Brogus prosil svojega sina naj zapodi žival na cestQ. Charles ni hotel izpolniti očetove želje in kmalu nato je slišala gospa Brogus v kuhinji glasen krik, kterem u je sledil težek padec. Ko je prihitela v sobo, našla je sina z :ano nad srcem ležati v krvi in predno je dospela zdravniška pomoč, izdihnil je svojo dušo. Boj za milijon. Sodnik Freedman pri višjem sodišču je Henry V. Bookstaverja imenoval razsodnikom s poveljem določiti, ako je mesto New York dolžno plačati $1,336,000 za delo čez Čas 1400 delavcem pri snaženju cest. Delavci so svoje zahteve izročili Patrik J. McKullyu. Delo je bilo storjeno med 1. januvarijem 1S02 in 26. aprilom 1M>4 in sicer po postavnem osem urnem delavnem času. Mesto trdi, da so ljudje dobivali staluo plačo, ktero so sprejeli za vse od njih storjeno delo. Dedič mnozih milijonov. Radi poskušanega samomora se je te dni Jož.-f Byrnes moral zagovarjati pred sod n i jo v New Yorku. Mož si je 31 marca v Prospect parku pognal krogljo v desno Bence. (»dvetnik za toženca in drugi odlični možje so prosili sodnika naj ga odpusti. Obljubili so ga odvesti v zasebno blaznico, ker ni pri pravi pameti. Kakor stavbiuski komisar Gilfoyle pripoveduje, je Byrnes glavni dedič $4,000.000 cenjenega premoženja, pod oskrbništvom United States Title & Trust Co. Sodnik je ustregel želji Byrneaevih prijate^ Ijev in jim izročil zatuženoa. Štiri žrtve plamena. Pittsburg, 17. aptila. Pod imenom Spanglehom znano stano-valno hišo pri Rock Pointu, Pa., je včeraj zjutraj uničil požar. Štiri osobe, trije moški in jedna ženska, vsi člani družine Abbiatti, eo zgoreli. Več prebivalcev se je komaj rešilo. Hitra sodba. Hopkinsville, Ky., 16. apr. Na izletuem vlaku je včeraj večer pri Slaughtersville tekel zamorec Booue hudo pijan skozi vozove. Ker je imel v roki revolver in strašno pretil, nastal je med ženskami in otroci velik strah. Nekega potnika, kteri je hotel vstati iz svojega sedeža, je pobil besni zamorec na tla. Na kričanje ranjenega je hitelo dvanajst belopoltnih potnikov z revolverji za zamorcem, kteri je bežal v voz za tobakarje. Hkrati je ustrelilo več preganjalcev na zamorca, kteri se je smrtno zadet zvrnil na tla. Nato so potniki vrgli mrtvega raz vlak. Gonja na štrajkarje. f _ Preiskovali njihova stanovanja po orožju, 26 mož zaprli. Croton Lauding, 19. aprila. Šerif Molloy je danes podpiran od milice tekal po italijanski naselbini kakor rjoveč lev, kteri išče koga bi požrl. Sotnija pešpolKa št. 7 mu je pomagala pri izvršitvi zapornega povelja, ktero je imel v žepu za 32 mož. Preiskali so vsako hišo in kakor hitro so našli kakega iskanih, vklenili so ga. Italijani so bili preseneteni. Tumaso Patitina so vjeli prvega in našli pri njem revolver. Med vjetimi je tudi Angelo Rotella, o kterem pravijo, da je vodja štrajkarjev. Istačasno so deputyji preiskali hiše zaprtih po orožju pod varstvom vojako . Mislijo, da so z vjetimi vred dobili v pest tudi seržaut DouglaBovega morilca. Velika gonja na ljudi, posebno pa iskanje po orožju se je kaj slabo obneslo, kajti našli so samo jeden revolver in dva bodala. Sedaj se briči jeze in ob jednem čudijo kako so zamogli Italijani skriti svoje orožje. Kajti, da ima vsak Italijan pri sebi mnogo orožja kakor kak Rinaldo Rinaldini, zdi se jim samoumevno. Kaj morajo obogi Italijani prestati pred svojimi preganjalci in e kako potrpežljivostjo prenašajo p;av Burovo ravnanja bričev in milice, kaže sledeči dogodek : Polkovnik Oliu je peljal znauca skozi italijansko naselbino. Spremljal ju je tolmač. Odraščenih mož ni bilo nikjer videti. ,,Poskusite tu", je rekel polkovnik proti tolmaču kazaje na lično hišo. ,,Dobil jih bodem vuu", je rekel tplmač. Potem je zaklical glasno: „Pridite vun pasji sinovi 1 Brzol" Le bojazliv, bled mož z detetom na naročju je prišel počasi iz hiše.Njemu so sledili trije preplašeni otroci in naposled tresoča stara žena. Tolmač je pot^m še kričal nad ubogo družino, da se je čulo par sto čevljev daleč. Ob Crotonu je vse mirno. Croton Landing, 18. apr. Pod varstvom vojakov je delalo danes skupno 114 mož, toda med njimi ni bilo nobenega štrajkarja. 50 mož je delalo v kamnolomu šest milj nad novim nasipom. Okolo kamenoloma so bili postavljeni konjiki v raznih, krajih kamenolo-ma pa so stražili pešci. Strajku-joči Italijani niso vprizorili izgredov. Vse je bilo mirno in le malo štrajkarjev je bilo videti. Vladalo je seveda nekoliko razburjenja in morda še več radovednosti, ko se je ob 7. uri zjutraj razlegalo znamenje na delo. Tcda štrajkarji so ostali v svojih hišah in v italijanski naselbini ni bilo 20 mož na cesti. Ob 9. uri so pripeljali k nasipu prvih sedem vozov cespenta seveda pod varstvom konjiške patrulje. Pod vojaškim varstvom se poslovodja zelo zrtagonosno vede. Rekel je, da hoče dati štrajkarjem do sobote čas za premislek. Ko pridejo po plačo, bode ž njimi govoril, in ak^se bodo tudi potem še upirali iti na delo, dobil bode druge Ijqdi na njihovo mesto. Poveljnik vojaštva ob Crotonu je dal poveljb zapreti 50 štrajkar-jev, ker so nosili orožje. Po nasvetu vojaškega poveljnika so od slovili vse deputyje izvzemši 24 mož in na njihovo mesto nastanili štiri Pinkertonce, kteri bodo iskali seržantovega morilca. Iz delavskih krogov. Delavci ostavili delo. Rochester,^N. Y., 13. aprila. Dvajset v tovarni Charlotte Iron Works v Charlotte poslujočih delavcev je včeraj ostaviio delo. Ljudje se nočejo vrniti preje na delo, dokler jim ne plačajo 15 namesto 12 ceutov na uro. Za 12-urno delo so dobivali SI.50 in njihovo zahtevo za večjo plačo je poslovodja odklonil. Najbrže bodo vsi delavci ostavili delo, in temu bode uzrok imelo zaprtje tovarne. Iz premogarskega okraja. Wilkesbarre, Pa., 18. apr. Kakih 450 premogarjev Butler iV Chapman premogokopa tvrdke Butler Coal Co. v Sjuthville, Pitt-ston township je šlo danes zjutraj na štrajk. Predložili so podjetnikom razne pritožbe in med temi kot glavno zahtevo zvišanje plače. Vsi štrajkujoči premogarji spadajo k United Mine Workers uniji. Tisoče Japoncev importirati. Seattle, Wash., 18. apr. Od začetka februvarija bo v Puget Suuud pokrajini impr>rtirali iz Ja ponskega 2600 kontraktnih delavcev in pred 1. majhni bode baje dospelo še 2000 druzih. PoBtavo prot: uvažanju delavcev pod kontraktom prelomujejo tu na nesramen uačiu. Vsak priseljenec bi moral imeti najmanj 830. Temu določilu se izognejo na studeči način : Agentje koutraktorj»-v postavijo Japonce v vrsto. Prvemu dajo $30, ktere pokaže med tem ko zvezni uradnik vpiše njegovo ime. Potem da onih S30 bližujemu, kteri jih zopet pokaže in tako gre dalje, dokler ni vpisana vsa vrsta. Nek-terikrat vtihotapijo na ta način 200 mož s $30. Drugi način obstoji v tem, da dajo vsakemu Japoncu v roke S30, kteri pri ogledovanju pckaže iu iste pozneje da agentu nazaj. Premogarji se vrnejo zopet na delo. A 11 o o n a, Pa., 17. aprila. 1500 štrajkujočih premogarjev Berwind White družbe v Horatio in Aniti je danes sklenilo se zopet vrniti na delo. Izvzemši nekterih delavcev, kteri so se udeležili štrajka v Horatio bodo VBi dobili svoje prejšnje prostore. Koncem tega štrajka je odstranjeno vse navskrižje v osredju premogarskega okraja. Samo v Georges Creeku.na jugu štrajka še več premogarjev, pa tudi tam se nadejajo kmalu ugodne rešitve. Pittsburg, Pa., 17. aprila. V tukajšnjem okraju je štrajkalo dva tedua 10.000 premogarjev. Pri da našnjem shodu so zahtevali zvišanje plače za 20 odstotkov za dninarje, kteri delajo izven jam. Istočasno so imenovali odbor, da Be bode pogajal s posestniki premogokopov. Ob-jednem bodo šli delavci jutri zopet ua delo, ktero bodo še-le potem zopet OBtavili, ako ne bodo dovolili njihove zahteve. Darilo Kansasa za Indijo. Topeka, Kans., 14. aprila. Rev. Charles M. Sheldon ni bil zaman urednik teden dni v Topeki izhajočega časopisa. Akoravno je vrli mož kot urednik v slubi Kri* atovi doživel le blamažo, se mora vendar priznati, da je njegovo časnikarsko delovanje imelo vsaj jedilo dobro posledico. Njegovemu prizadevanju se je namreč posrečilo, da se je prebivalstvo države Kansas pričelo zanimati za lakoto trpeče ljudi v Iudiji, ter sklenili nabirati prispevke in ubogemu ljudstva poslati 1,000,000 bušljev pšenice. Governor je izdal razglas, v kterem poživlja prebivalce Kansasa svoje prispevke oddati dne 28. aprila. Dne 29. aprila bodo v to svrho pobirali denar po vseh cer kvah države. Nove farme. Indijanska zemljišča. Perry, O. T., 17. aprila. Na podlagi od kongresa odobrene pogodbe z indijanskimi rodovi Kio> was, Comauchos in Araphoes, so danes odprli za naselniške namene kak ih 13.000 farm pa rezervaciji onih rodov. Zemljišče obsega približno 3,000.000 akrov zemlje v ju-gozapadnem delu teritorija Oklahoma. V sredi j9 trdnjava Sili, kjer imajo zaprto Geronimovo tolpo Apachov. 2S73 Indijancev živi na rezervaciji, od ktere je bilo do sedaj 1,183.953 akrov v najemu živinorejcev po 10 centov aker. Najemščina je donačala Indijancem na leto nad $216.000 ali kakih 570 na glavo. Po pogodbi z vlado so dobili Indijanci $2,000.000 za zemljišče in razun tega vsak Indijanec bodisi mcž, žena ali otrok 160 akrov za vporabo. Že šest let je čakalo več tisoč naselnikov ob meji teritorija na njegovo odprtje. Chicago ima 2,000,000 prebivalcev. Chicago, 15. apriia. Na podlagi šolskega številjenja je višji šolski nadzornik Griflin izračunal, da ima Chicago 2,000,000 prebivalcev. Pred dvema letoma ao po šolskem številjenju v Chicagu zraču-uali 1,880,000 prebivalcev. Seveda... misliš vsako pivo je "obro — Večinoma je tudi . . . . (H) Toda... \\ . o ako si kdaj pokusil SUPERIOR STOCK pivo, potem veš da je boljše nego dobro. — Isto je NAJBOLJŠE ...... Bosch Brg. Co. LAZE LINDEN, - . - HIGH. PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLENICAH. r=8 Prišla ie spomlad Spomlad, najmičuujši letni čas je prišel. Trobentice in druge nežne cvetljice zopet klijejo iz zemlje, ktero je dosedaj pokrival sneg kakor bi prve hotele poslušati žvrgc-lenje škrjanca. S temi sigurnimi preroki Bpomladi se veseli vsak zdrav človek kadar pride spomlad. Otožni so vkljub temu le oni, kteri trpe vsled kake bolezni in ao zato izdali velike svote za ničvredna zdravila, ktera njihovo bolezen le še shujšajo. Oni ne vedo kako zdravilo je potreba rabiti, da dosežejo zopet neprecenljivi zaklad človeštva — čvrsto zdravje. V Zjedinje-nih državah izdelujejo nekteri zdravila na zelo površen način. Zato naj bi Be vsak prepričal, ako rabi prava zdravila za svojo bolezen. Sleparji ne bi mogli kopičiti tako ogromna bogastva, ako bi se ljudstvo ne dalo tako lahko speljati. Kdorkoli trpi vsled neprebavlji-vosti. ktero izhaja od slabosti prebavnih organov, ali od bolezni na ledicah all mehurju, naj poskusi Trinerjevo amerikansko krepilno zdravilo,, grenko ^vino (Trmers American Klixir of Bitte Wine) priporočeno od mnogo odličnih mož. To vino je izvrstno zdravilo zgoraj omenjene bolezni. Narejeno je iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. Na prodaj po-vseh lekarnah, ali pri izdelovalcu: JOSEPH TRINER, 437 W. IS. St. CHICAGO, ILL. Entered as second class matter at the York, N. Y. Post office October 2. 1893. ,,GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Iidajatelj in uredni*: Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. leto velja list za Ameriko $3.—, \& pol leta..............$1.50, La Evropo za vse leto .. .gld. 7.—, n » n P®1 leta.....i S-50« , „ „ čatrt leta .. . „ 1.75. V Evropo pofiiljamo list skupno dve Številki, ,,Glas Naroda" in izhaja vsako sredo soboto. GLAS NARODA" („Voice of the People") Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrBtic se plača SO centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti ■6 ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati pc Mon >y Order. Pi i spremembi kraja naročnikov nrosiino, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi jvnika. Dopisom in pošiljatvam naredita aasiovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City Ničvredno časopisje. Sedaj ob priliki štrajka ubozib 800 italijanskih delavcev ob Croton nasipu, kteri se bore za človeški ob stanek in zahtevajo za 10 do llurno težko delo zvišanje plače od $1.25 ua 81.50 na dan, napada te siromake kapitalistično časopisje na najguusnejši način, posebuo pa se odlikuje newyorfika ,,Suu". Usmr-tenje seržanta je dalo seveda „Suu" poVod, da je svojo sveto jezo proti delavci v popolnej nagoti pokazala, no, pa to razumemo, ker jo dobro poznamo. Toda to, kar ,,Sun" se daj in sploh ob tacih prilikah piše, še ni najhujše, s čemur napravi kak časnik zločin. „Sun4< v svojem kapitalističnem srcu še ni nikdar prikrivala svojega veselja, ako bo na delavce dobro streljali in jih več umorili. Kdor bere „Sun", vč s čim ima opraviti, in ako delavci ta list bero, prav dobro vedo, kaj jim želi. Veliko slabeji nego omenjeni list so pa oni kapitalistični listi, kteri se skrivajo pod odejo ,,delavske pri-jazuosti", v ietini pa pri vsakej priliki i „bosi" potegnejo in delavce psujejo. To sicer ne store v člankih, ampak dogodke o štrajkih in enacih prilikah tako opisujejo, da vzbujajo senzacijo. Ravno štrajk ob Croton nasipu nam daje v tem oziru dober zgled. Mi posnemamo poročila iz listov, kteri v istini za delavski narod pišejo in nobeno stvar ne pretirajo. Ko je primeroma zelo velika vojna moč dospela na mesto štrajka in t niso tam prav nič nevarnega našli, in tako je pričela vsa zadeva smešna postajati; sedaj so se oglasili časnikarski poročevalci in pričeli „kunštnemu" šerifu dajati razne nasvete, kako naj bi Strajkujoče iz živali, njib ,,tabor napadli" ali za sedli, med tem, ko bo delavci na najbolj miren način Bprejeli milico, namreč z godbo, kakor so storili Portoričani svojim „oslobodilcem" — Amerikancem. In ako v očigled teh istin čitamo poročila iz „voj nega polja", ktera priobčuje kapitalistično časopisje brez razločka politične barve, »moremo si misliti, kako še takoimenovano, Javno mnenje" razburja nad nepostav-nostjo štrajkujočih Italijanov. Mi ne damo sicer nič na to, kako daleč ima to javno mneDje vpliv na zmago ali poraz delavcev, — do sedaj je vsak večji štrajk, da ,Javno mnenje" pri njem ni igralo nikakr vloge, — vendar pa to ničvredno časopisje odobrnje vse nesramno postopanje policije, milice in sod-nij proti štrajkarji. Kdo ve kako izzivanje je prouzročil strel na seržanta? Ta strel jih zopet opravičuje, da z mirnimi ljudmi postopajo kakor z ljudmi, kteri so postavo pre* lomili; da preiskujejo njih hiše in jim bodo odvzeli stvari, ktere bodo smatrali za orožje, in je baš take stvari najti v vsaki ameriški hiši v onem kraju, na podlagi tega odvzetja orožja jih bodo tožili, v ta namen so pa sedaj že toliko ljudi zaprli. Ker se je pa na vsak način potreba maščevati za usmrtenje seržanta, morajo najti kakega krivca, naj velja, kar hoče. Gorjč nesrečniku, kterega si izvoli druhal, šerif in deputy šerifi. Spoznan bode krivim in obsojen, in ako je še tako nedolžen kakor novorojeno dete. Ali se kaj tacega morda še ni /godilo v tej deželi, kjer tako ljubijo postave? Vsiljuje se nam v spomin justični umor chicaških ,,anarhistov'Vktere bo b pomočjo hujskanja časnikov obsodili in obsodbo izvršili, nasprotno kaj se je pa zgodilo s Haz-letonskimi delavskimi morilci šerifom Martin in sodrugi? Mislimo si, da bi Časniki po pravici pisali in to takoj b početka kakor je tudi v istini položaj bil: ,,Tukaj ob Croton nasipu ni opaziti niti najmanjšega znaka nemirov; vse pozorišče kaže mir; sem poslana vojna in policijska moč je popolnoma odveč in zamore le delavce izzivati itd." Ali zamore kdo misliti, da bi potem bilo mogoče koga zapreti in napraviti tako ogromno senzacijo proti delavci kakor to sedaj delajo? Pa tudi listi, kteri se celo imenujejo, da bo delavcem ,,prijazni", grešč proti njim v tacih slučajih. Tako je opisala ,Evening Post" te dni zadeve, kakor bi bilo to popol uoma ob eebi razumljivo in sicer med drugim: ,,Corporal James C)1 Brien od oddelka C, kteri je stal na straži ob zasidranju kabla, je danes zgodaj zjutraj klical trem možem ,,stoji" Ti trije so bežali in O' lirien je na nje streljal, a ni nobenega zadel. Na strele ni* nihče odgovarjal. Ako so bili ti ljudje štrajkarji, se ne vč." Na drugem mestu: „Dvajset mož od oddelka ,,C" je patruliralo po noči. Vojaku McDo-ualdu in korporalu O" Brien se je dozdevalo, kakor bi nekaj videla v grmovju, pričeli so streljati v ono smer, pri preiskavi se je pa pokazalo, da ni nikdo na vojake preža!." K tem „morilnim poskusom" — saj drugače to streljanje, kakor je omeuja „Evening Post", nemoremo imenovati, — nema ta časnik nobene besede. Kaj tacega se v tej deželi samo ob sebi razume, posebno proti toliko zaničevanimi „DagOBu, to navaja tako in nje čitalci tako sprejmo, kakor bi se godilo o ki.kej mali nesreči pri ,,Baseball" (pri bitju žoge). Ne splača se več skoraj o tem govoriti. O ničvrednosti kapitalističnega časnikarstva bi se lahko preveč navedlo, in to celo o časnikih, kteri bi radi igrali vlogo delavskih listov, a jim ni nič bolj pri btcu, nego da delavce obdrže v temi in ,,udane" kapitalistom, „SBj je človek (delavec) zato na svetu, da trpi", to je največja filozofija nekterih ljudi in to koncem 19. veka. Dopisi. Iz nai novih kolonij. Krvavo klanje. Manila, 17. aprila. Kakih 1200 z mačetami, pšicami in sulicami oboroženih Filipincev je danes zjutraj napadlo bataljon peš-polka štev. 40 v mestecu Cagayan na otoku Mindanao. Filipinci so poklali prednje straže in potem jo udrli v mestece, kjer posadka ni imela pojma o prihodu napadnikov. Trajalo je precej časa predno so se Amerikanci zamogli zbrati in odbiti napad. Na cestah je nastalo krvavo klanje, toda ko se je konečno Amerikancem posrečilo zbrati svoje sotnije na trgu, pognali so v beg Filipince, od kterih je le malokdo imel strelno orožje. Vstaši so zgubili 50 mrtvih in 30 ranjenih, Amerikanci pa 3 mrtve in 12 ranjenih. St. Anthony, Minn., 3. aprila. (Zaradi preobilega gradiva zakasnelo.) „Ker si bil pred pustom tako hu-moristično razpoložen, bilo bi jako umestno, da nas tudi Bedaj v poBt-nih dneh enkrat poživiš", me je opomnil eden tukajšnih naročnikov „Glas Naroda". Ako dobim snovi, sem mu rekel, Btorim to; in danes, hvala temu, imam nekaj gradiva, ki bode dobro za prvi april; mesto humorističnega čtiva, pa se bode moral ,,poživeti" le z arenki, ker ti so v tem času imenitna jed, seveda za uBta zelo pusta, pa človek — če ni druzega jih le hrusta.... Naj že bo, če je tako, kakor ljudje reko: pa primi pero pa piši kar je novega, da ljudje bero; če ne že za postni čas, pa za prvi april, ker marc več ne rogovili. Škoda, res škoda, gospod urednik, da nimate nikakega dopisnika, oziroma poročevalca novic iz mesta Albany v Minn. Vzlic, da je tam lepo število Slovencev, v mestu pa celo slovenske prodajalnice, iz ko-jega kraja bi se sem in tja lahko kaj čitalo v slovenskem listu, ako bi Be kteri zato potrudil. Zaradi tega se hočem danes nekoliko tam pomuditi, ker se mi ponuja ,,mast no", če ne rečem idealno gradivo, iz mesta Albany. Kakor skoraj vsak teden po eden-krat, tako sem tudi 2. dan t. m. pri šel po opravkih zopet tja. Albančani z malo izjemo nimajo mnogo posla, zato pa v takih prilikah kaj radi kujejo dovtipe o farmerskih posti ljonih, poBebno kdor ima konja, ki bi mu ga na Kranjskem konjederec spred voza vzel, n. pr. tak, če bi se spodtaknil, da bi več ne vstal. Vče raj bil sem toraj zopet v mestu Albany, ali omenjenih šaljivcev po ,,trotoarju" ni bilo videti, drugi pa so se mi videli nekako zamišljeni. Kaj pomeni to, si mislim? pač ne bode poslavljajoči marc temu uzrok vsaj je tudi letos storil svoje; mora pač kaj važnejega biti. „Kaj novega, servus", vprašam znanca iz mesta. ,,Kaj novega, praviš, to se prične še-le poznejši čas, -sedaj ni bilo še bavane." „Kaj je tam gori ona gruča ljudi in zopet tamkaj druga", vprašam nadalje. „Tam gori", prične reBno razla gati, „tam gori so ravno nekoga obesili." ,,Za Boga svetega, linčali, ali je to sploh mogoče? Kdo je bil ta ne srsčnik, kaj je zakrivil, ni mi čisto nič še znano, govori in pojasni to.' ,,Da, bil je velik hudodelec, uz-manič, požrešnik in nečistnik, z eno besedo, na „gavge" je moral, tako je soglasno sklenilo celo meBto.' „Huda sodba, ostra kazen taka Pomisli njegovo veliko predrznost kradel je pri svitu solnca, zasačili so ga v mlinu med vrečami, kjer je baje prouzročil mnogo škode. Za ta veliki kriminalni čin obsodili so ga v zapor, s hudim postom krompirja v oblicah vsak dan. Nekoliko časa bilo je opazovati na njem, da se kesa, kajti postal je krotak in mi ren, toda varali so se, hudo varali kajti prouzročil je zopet velik zlo čin, kar ga je konečno privedlo do sodbe na smrt." „S čim je zaslužil smrt, Bmrt na vešalih?" „Ko je postal že bolj krotak zaporu, prevzela je ženska posel ga hraniti; razun pa, da je le včasih še malo zarežal, ni imela strahu pred njim, toda danes je zopet pokazal vso svojo hudobno nrav. Me« nim, da me razumeš, ako ti na kratko povem, da jo je zbil okoli in ji pričel trgati krilo ter jo onesnažil." „Jo-o-oj, taki lopov toraj", tu mi pridejo na misel črnci iz Georgije, „ali kterega plemena je bil?" ,,Tega ti ne vem povedati, ktere rase je, le to vem, da je ,,ta bel"; pa saj ga lahko vidiš, še visi tam, močan je bil, kakor so pravili, štirje možje so imeli opraviti, da so ga spravili na stol, toda kazni je že zadostil, dasi je tudi hudo plakal, mestjani pa so se zadovoljno smejali, češ, ta pa je ta." Z resnim obrazom in radovednostjo kakor drugi, stopim tudi jaz tja, saj še nisem videl prizora, ka-koršen se med civiliziranim Bvetom dandanes redko pripeti. Hura, ta bode pa res za mesec april, kajti pred menoj je visel med nebom in zemljo, ne za vrat, ampak za zadnje noge — velik in rejen prašič, oni veliki hudodelec. Da me pa zopet kdo ne ,nafarba', sklenem, ter krenem naravnost k drugi skupini možakarjev, morda tam ugibljejo kaj važnega in koristnega za naše kmetijstvo, ali pa ktere vrste ,,binder in mower" je danes najboljši itd. Kar sem pa tu zamo-gel zvedeti, je tudi kaj simpatična Btvar, le žal, da je bil zbor že zaključen, in sicer s tem, da jo je nekdo, kteremu bi v Evropi rekli klerikalec, skupil krepak sunec navadne amerikanske pesti. Velika ideja, ki so jo reševali je bila : ako bi pričeli še tretjo cerkev delati v mestu Al-bani, ker prve nemorejo na nikak način zgotoviti (ena je ,,Martinova"). Opornežev ali sitnežev, ki so za predlog, jih je baje že nad sto. Dobri časi, ne-li? Domačega kraja se moram pač tudi še spomniti, kajti beležit imam tudi nekaj izvrstnega, ki tudi kaže dobre čase v tem ožiru. Naš župnik nam namreč pove, da je v kratkpm času krstil tri ,,kaj pa je tebe treba bilo, dete lepo, dete ljubo, meni nezakonski materi", toraj tri nezakonske otroke. Zato je tukajšnjih Kranjcev mnenje, da v naši fari ni dobiti nemških deklet—neresničen; to nam tudi kaže, da sta zadna dva poročena fanta posegla po vdovah, tretji pa, da je moral izven fare po „važni vzor". Iz Freeporta (tudi sosedna fara) pa se poroča, da ondotni župnik „ljubezni željna" dekleta v cerkvi s prstom pokaže. Povsod napredek, po Btarem sistemu. Čez mesec dni pa se zopet ztrlasinj z dopisom (sedaj se nam je pričeio sejanje) in sicer bodem poročal, kako trava raste in drugo kar še pride, do tedaj pa sem ponižni Amerikanski kmet. Vojna med Soerci in Anglijo. Nezmožnost angleških generalov. L o n d o d, 18. aprila. Ljudstvo se še vedno ne more pomiriti, ker je general RobertB hudo grajal generala Bullerjain Warrena, kakor tudi major Thorneycrcfta radi poraza ob Spion Kopu. Da ima Robprts pravico, da celo dolžnost grajati, to ljudstvo sicer priznava, vojnemu ministra pa hudo zameri, ker je to grajanje objavil, ker to onečasti vse vojevanje v južni Afriki in vsled tega armada zgubi zaupanje do svojih vojskovodjev. Na vsak način pa bi bili morali z ob-javljenjem še počakati dokler bi bili grajani odstavljeni. Ljudje, kteri so v tesni zvezi z vojnim uradom so danes prav odločno trdili, da je general Warren radi nezmožnosti odstavljen. Generalu Bullerju bodo baje dali čas, da prostovoljno odstopi; ako tega ne stori, potem bodo tudi njega odstavili. Po uradnem poročilu znašajo zgube pri Wepeneru skupno 20 mrtvih in 100 ranjenih. Crockett, Cal., 9. aprila Slavno uredništvo „G1.Naroda 1' Prosim za vsprejem teh par vrstic kot odgovor na dopis v 23. številki „Glas Naroda", v kterem pravi g. dopisnik, da Red Men društvo nima nobene vere. Resnica je, da to društvo ne daje nobeni veri prednost, vsak član tega društva naj živi po svoji veri kakor je vzgojen, in kakoi mu njegova cerkev zapoveduje. Nadalje obžaluje g. dopisnik, da je šest Slovencev pri brezverskemu društvu in si šteje v dolžnost, jib pridobiti za slovensko podporno društvo, a težko Be mu bode posrečilo jih spreobrniti, ker eni so slabši, nego bratje Red Men. Po pravilih njihovega društva bi morali člani saj enkrat v letu in to o Veliki noči Bprejeti sv. obhajilo, oglasi naj se jeden, kdor je to Btoril v zadnjii treh ali štirih letih, zatoraj g ^spodje pometajte popreje pred svojim pragom potem se brigajte za druge. Opomniti moram tudi, da sta dva rojaka od slov. podp. društva že odstopila, ker ni nikake sloge med njimi in tudi člani društva ne žive kakor bi mogli in bi bo spodobilo. Dalje trdi, da je dopis v 14. številki neresnica, pripomniti moram, da je bil ta dopis popolnoma resničen ; tudi se ni bal dopisnik podpisati svojega imena, kar pa dopisnik v 23. štev. ni storil. Poročila v 23. štev. kar se tiče zbolelega rojaka niso resnična in sicer prva, da sta ga spremila dva rojaka slov. podp. društva v^bolnišnico, a bil je samo jeden, M. C., in ta od društva Red Men, druga, da sta mu dva rojaka preskrbela duhovnika in tretja, da so ga po katoliško pokopali, pa nihče rojakov ne v6, kje je bil njegov pogreb. Gosp. dopisnika v 23. štev. dobro poznamo kot čudnega rojaka, ako-ravno se ni upal s svojim imenom na dan. Pa dovolj za danes in tudi zanaprej, ne bodemo več pisarili o tem in hočemo imeti mir. Ako hočete pa še kaj več imeti, se lahko zmenimo tukaj med seboj. Pozdrav vsem rojakom po širni Ameriki, tebi „Glas Naroda" pa veliko dobrih naročnikov. (Upamo, da bode sedaj konec tej zadevi. Uredn.) Ječa za štrajkarje. Johnstown, Pa., 10. aprila. V bližnem premogarskem selu Windber se je včeraj večer v nebi zloglasni hiši vršil pretep, pri kterem so bile štiri osobe usmrtene in dve nevarno ranjene. Mislijo, da je Italijan, kt^ri je učinil zločinstvo se že odtegnil pravici, kajti danes zjutraj je v South Forku železničui vlak povozil moža, kterega popis se vjpma z onim zlr.čiDca. Minoli teden so v Windberu po skusili prirediti zborcvanjV na ko rist štrajkarj^m Huratio premugo-kopa tvrdke Bnrwind White Co Toda zborovanje je izpodletelo in od tistega časa pripetilo se je že več izgredov. Pred Horatio pre-mogokopom seje vršilo že več pretepov med štrajkarji in skabi, kteri so zasedli njihove prostore. Muogc osob so zaprli in, minoli petek je stalo 16 premogarjev pred sodnijc v Pursxfutawn^yu; š"st zatoženib je bilo obsojeuih v zapor. 12 letni ubijalec. PittB l»u r g, V t., 18. aprila. Dva leta stari otr^k James Roach je umrl vsl^J poškodbe na glavi, ktero mu j« prizudei 12 let stari deček Již»f Crarniuski z lučanjem kamenja. Dvčnk s^ j- prepiral z S letno sestrico ubitega otroka in vrgrd iia njo kamen in zadel v njenem varstvu nahaj' če se dete. Otročjega ubijalca so zaprli. Zamorski porotnik za zamorce. Washington, 17. aprila. Višje zvezno sodišča je odločilo, da ima vsak umora zatožuni zamorec pravico zahtevati, da je jeden član porotuega sodišča njegovega plemena, ktero ga sodi. V Texasu se je pripetil slučaj, da je bil zamorec Seth Carter v Galvestonu krivim spoznan umora zamorskega tovariša. Zagovoruištvo je vložilo ape-lacijo, ker med porotniki ni bilo nobenega zamorca. Carterju bodo radi tega najbrže dovolili novo porotno obravuavo. Proračun za armado in mornarico. Washington, 16. aprila. Odbor za vojne zadeve je danes predložil senatu proračun za armado. Oi zbornice sprejeti proračuu obsega skupni znesek $112,186,494, odbor senata pa je bil tako prijazeu to svoto zvišati na 8114,951,595. Zbornica je danes pri polnoštevilni seji razmotrivala glede proračuna mornarice, ter sklenila 14urno glavno debato. Samomor blagajničarke. Elizabeth town, Ind.,17.apr. Gospodičina Lizzie Clift, ktera je službovala deset let kot blagajui-čarka tukajšnje Farmers & Merchants banke si je danes zjutra> segla po življenju. Kmalu potem, ko je odprla banko, povžila je pre cej strupa in se potem obesila v ko-larnici za njenim stanovanjem. Stopila je na lestvo, privezala vrv za bruno, zadrgnila okolu vratu in skočila dolL „Postrelite jih!" Chicago, 16. aprila. Policijski načelnik Kipley je izdal danes okrožnico, v kteri opominja vse hišne posestuike, družinske oči te, hišnike itd. naj se oskrbe z orožjem in ustrele brez obotavljanja vsacega roparja, kterega bi zasačili v njihovih hišah ali stanovanjih. Kipley pravi, da je to edino sredstvo zmanjšati veliko število roparjev v Chicagi. Jeli roparski umor? N e v,-1 o n, Mass., 16. aprila. V gozdu ne daleč od tod so našli včeraj truplo nepoznanega moža s popolno prerezanim vratom ležati v luži krvi. Poleg trupla je ležal« britev in škatulja z raznimi potrebščinami kakor knjižico s popisom neke misijonske hiše. Policija misli, da seje izvršil umor, in da je bila britev le zato položena poleg trupla, da bi vzbudilo sum kakor bi ai ptujec sam segel po življenju. Zatoženi morilne zarote. Frankfort, Ky., 17. aprila. Danes popoludne so porotniki Franklin countvja ukrenili prve zatožbe radi morilne zarote proti \Vm. Goebelu. Kot glavne zato-žence imenujejo Berry H o ward a in njegovega brata Jim H >warda. Oba sta pod zatožbo umora. Republikanski državni tajnik Caleb Powers in njegov brat John L. Powers, šolski nadzornik v Knox countyu; prejšnji državni tajnik Chs. Fiuley; Henry E. Youtsey, zasebni tajuik republikanskega avditorja Swee-ueya; avditorj» v klerk W. H. Cul-ton ; Holland Whittaker in Wharton Golden so drugi zatoženci, slednji je glavna državna priča. Cultou in Youtsey sta v zaporu in baje že vse priznala. Mislijo, da bodeta tudi onadva postala državne priče. Porotniki so še pri seji in pričakovati je pred koncem tedna, da bodo odredili še druge zatožbe. Duhoborcem ne dopade v Canadi. Q u e b e c, 14. aprila. CanadBka vlada ne opusti nikako sredstva, da bi zadržala v severozapadnem delu dežele naseljene Duhoborce, kteri ae baje nameravajo izseliti v Cali-fornijo. Ko je vlada zvedela, da se nameravajo Duhoborci izseliti, obvestila j« quak^rja Elkintona v Philadelphiji, kteri je za Duhoborce dobil zemljišča in druge dragocene privilegije in bi mu radi tega ljudje morali biti hvaležni. Quaker je bil radi te nezvestobe svojih prijateljev zelo nevoljen in 99 takoj podal v Ottawo, da bi se posvetoval z vladinimi uradniki. Ker imajo Duhoborci grofa Tolstoia v veliki časti, obrnila se je vlada ua njega, kteremu se je tudi posrečilo naseljence pregovoriti, da ostanejo na naselbiui. Kakor pravijo, se je že več Duhoborcev izselilo. 8. aprila iz Bremena s 555 pot-iS. aprila iz Rotterdama s aprila iz Liverpoola s 1362 aprila iz Genove , 20. aprila iz s 1230 19. Kretanje parnikov. V New York dospeli: ,, Anchoria", 18. aprila i/ Glasgova s 584 potniki. ,, Bremen niki. ,, Amsterdam", 401 {kotniki. ,,Teutonic**, 19. potniki. ,,Kaiser Wilhelm II. s 1022 potniki. ,,Kaiserin Maria Thercsia Bremena s 507 jetniki. ,,Palatia", 20. aprila iz Hamburg potntki. Dospeti imajo: ,,St. Paul" iz Southamptona. ,,La Touraine" iz Havre. ,,Statendam" iz Rotterdama. ,,Colnmbia" iz I.iverpoola. ,,Xordland" iz Antvverpena. „Konigiii Luise" iz Bremena. ,,Trave" iz Genove. O d p 1 j u 1 i so: ,,La Gascogne", 19. aprila v Havre. ,,Rhein", 19. aprila y Bremen. ,.Columbia", 19. aprila v Hamburg. ,. Pretoria", 21. aprila v Hamburg. ,, Amsterdam", 21. aprila v Rotterdam. ,, Kaiser Wilhelm II", 21. aprila y Genovo. ,,Belgravia", 24. aprila v Hamburg. 4 „Kaiserin Maria Theresia", 24. aprila y Bremen. „St. Paul", 25. aprila v Southampton. ,,Kensington", 25. aprila v Antwerpen. ,.Teutonic", 25. aprila v Liverpool. ,,La Touraine", 26. aprila v Havre. ,,Bremen", 2b. aprila v Bremen. ,,Trave", 28. aprila v Genovo. ,,Palatia", 28. aprila v Hamburg. „Statendam, 28. aprila v Rotterdam. Parn Sle listki so dobiti po izrirnih cenah pri FR. SAKSER & CO.. 109 Greenwich St., New York. J Jugoslovanska Katoliška Jednota. II i Sedež v ELY, MINNESOTA URADNIKI: Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: J091P Pezdirc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb. I. tajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota;! II. „ John Globokar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John PbeSirn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Miuu6sota. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika I van Govžeta, Box 105, Ely, Minnesota. PRISTOPILI: K društvu sv. Štefana, št, 11, Omaha, Nebr., „ bv. Alojzija, št. 13, Baggeley, Pa., »» tf%S m » i* " bv. Jožefa, št. 12, Allegheny, Pa., Frank Stauešič. Anton Jančar, Blaž Kaltingar, Janez Blatnik, Martin Zavrl. Anton Oikada, Frank Premru, Janez Boh te, Matevž Hauptman. Posamezni ud: Edvard Schmidt v Ram^y, Pa. Sprejeti v Jugoslov. Kat. Jetnoto dne 13. aprila 1900. Ivan Govže, I. tajnik. Poziv. Društva, ktera so v zv^zi z Jugoslovansko Katol. Jpdnoto, sedaj v Ely, Minn., naj si blagovolijo izvoliti delegate za glavno zborovanje dne 4., 5. in 6. julija v Ely, Minn., iste naj naznanijo prvemu tajniku Jugoslov Katol. Jed note, da jih ta priobči v glasilu. ELY, Minx., 14. aprila 1900. Ivan Govže, I. tajnik. Društveno glasilo je „GLAS NARODA"- Pariz, 17." aprila. Zgodovinsko cerkev Notre Dame v Auber-vrlliers pri Parizu bo minolo noč nepoznani roparji oropali in zažgali. Veliki zvon je padel na zakristijo, drugi trije pa na orgije. Pri gašenju je bilo več gasilcev poškodovanih. Dunaj, 18. aprila. Velik požar je obiskal lepo vas Happertshausen v okraju Uuterfranken na Bavarskem. 25 kmetom je vse do tal pogorelo. Jednaka osoda je zadela občino Hohenthurn pri Beljaku na Koroškem; tam je pogorelo 21 kmetom vse imetje. Pariz, 18. aprila. Policija je dognala, da požiganje in rop cerkve sv. Jožefa niso učinili anarhisti kakor se je sprva miBlilo, ampak tatje. Nekaj članov roparske tolpe upajo v kratkem spraviti pod ključ. Drobnosti. Spomladanski viharji. Denver, Colo., IG aprila. Vihar b hudim sneženjem deževa-uj«m divja v C«doradi, Wyomingu in delu New Mexico iu Kansasu. Pri Idaho Springs, Central City in druzih krajih ob Clear potoku so zameti ustavili železuičui promet Cherry potok in Platte reka bodeta izstopila iz bregov- Jeduako je ob Cripple Creeku in v rudniškem okraju Gilpin countya, kjer se tajajo velike množiue snega. Vsi v Deuver dospeli vlaki so imeli radi žametov večuruo zamudo. K&uaasCity, Mo., 16. apr. V Kanaaau vihar in dež nista napravila posebne škode. Wichita, Kans., 16. aprila. V selu Putnam je tornado razdjal dve hiši in muoga farmarskega imetja. Poškodovan ni bil nihče. Dallas, Tex., 16. aprila. Velik vihar je obiskal malo selo Royce in porušil dvauajst hiš. Ljudje so se rešili brez posebnega poškodovanja. Blizu sela je vrtinec vzdignil nekega moža z buggyjem vred iu ga odnesel 100 yardov daleč. Mož je ostal nepoškodovan. Sužnost na Haway. S a n F r a n c i bc o, Cal., 18.apr. Proti ujihovi volji so včeraj vlekli na ladijo jeduajst Tirolcev, da jih prepeljejo na Haway, kjer bodo delali na sladkornih nasadih. Agentje bo z ljudmi v ujihovi domovine sklenili pogodbe, s ktero so se isti zavezali več let delati za $1 na dan. Ko so Tirolci sem dospeli in zvedeli, da je v Haway $1 le malenkost, iu da bodo pri taki plači morali atradati, bilo jim je žal, da so podpisali pogodbo in ae upirali iti na ladijo. Agentje pa bo jih pri-morali in ljudje so se udali v svojo osodo. Tirolci bo »e sicer obrnili na amerikanske zvezne uradnike, toda ti so jim rekli, da ne morejo nič storiti, kjer je smatrati Haway kot ptujo deželo, dokler ni vpeljana tam ustava Zjed. držav. Tudi avstrijski konzul Kerbel, ua kterega so se Tirolci obrnili, je rekel, da ne more nič pomagati. Hotel je dobiti habeas corpus povelja, toda predno se mu je to posrečilo, je parnik že odpljul. Konzul pravi, da mu je Southern Pacific Steamship Cc. lastnica par-uika tabrauila, oproščenje svojih rojakov, in da se bode radi tega de Dunaju in Washingtouu pritožil. Razstava slabo obiskana. Pariz, 18. aprila. Vlada sicer natnanja, da je od nedelje vsaki dan več nego 118.000 oaob obiskalo svetovno razstavo. Toda tega nihče ne vrjame, ker noben dan ni bilo tako velikega navala kakor v ne eljo, ko število obiskovalcev ni presegalo 118,000. Zadetkom s" izračunali, da bod** 65,0vstek iz Sunflower, Miss., v Loški potok; Jakob Rauch iz Cornwall, Pa, v Semič; Frank Ukojanc iz Ely, Minn., v Kleče; Anton Štimac iz Seelaud, Miss., v Gašparce; Peter Žurga iz Seeland, Miss., v Plešče; Josip Steblaj v Osolnik, John Zolar v Ž^limlje; Anton Steblaj v Zapotok, vsi trije Braddocka, Pa. ; Gregor Zobec iz »Scofield, Utah, v Poličane; Stjepan Rtarič iz Rosslaud, B. C., v Karlo-vac. • * * Iz Windber, Pa., • unm poroča naročnik lista: Tukaj se je vršil« velika bitka med Angleži in Italijani, pet jih je ostalo na m^stn mrtvih, 0 je l il » obstrnljenih, od h jih j • do daii^s 18. aprilu umrle troje. Italijani so pobegnili na vsp etrove sv« ta. Tukaj d^amn d<-br■ < in zaslužimo od S*2 50 do gf> n» dan. A. S. Evropejske in druge vesti. Teheran, 17. aprila. Perzijski šah je daneB odpotoval od tod in se podal na svetovno razstavo v Pariz London, 17. aprila. ,.World" poroča, da se princ Wales namera va o biukoštih z svojo soprogo podati v Pariz, kjer se bodeta sešla b kraljem D n narka. Rim, 17. aprila. V Anconi je zaprla policija sedem mož, kteri so zatoženi udeležbe auarhistične za rote. Pisma iz Francoskega in Ame rikein druge ovadujoče dokumente so baje našli pri zaprtih. Kralj Humbert je dovolil vojvodu Orleanskemu, kteri je za sedaj opu stil svoje nakane na francoski pre stol, bivati v Italiji. Mesarski most v Ljubljani se torej, če ne pride i^aj posebnega vmes, vendar zgradi. 20. marca je bila ko-' misija na lici mesta in se izreklat da se most ne glede na osušenje barja lahko takoj zgradi. Komisija se je izrekla za sistem Monier in za uajvišji nivo. Most bo iz betona iu iz jekla in bo imel za okroženo obliko. Največ tacih mostov imajo v Parizu. Kakor Be govori, je g. župan obljubil, ako občinski svet odobri projekt, da se bo zavzel za stvar z vso odločnostjo in delal na to, da bo most že letos do 18. avgusta gotov.Znano je,da je občinski svet sklenil, zgraditi ta most v spomin 40 letnice cesarjevega vladanja,čakamo torej že kakih 12 let. Komisija, v kateri so bili razen g. župana tudi vsi členi stabiuskega odseka občinskega sveta, deželni nadinžener g. Klinar iu predsednik močvirskega odbora g. Trtuik, se je tudi dogovorila s prizadetimi hišnimi posestni ki glede odškodniue za ujih hiše, ki se moraja prezidati, ker se zviša nivo. Odstranjene so torej vse ovire iu se je nadejati, da se začne z delom gotovo še to poml \d' Občinstvo se močno zanima za to stavbo, saj je sedanji leseni most v jako slabem stanju ter nikakor ne zadostuje živahnemu prometu, povrh pa nedela časti toli lepo razvijajočemu se mestu. Hitra izvršitev je tudi radi tega potrebua, ker se čuje, da misli južna železnica, če ne bo ovir, že v najbližem času zgraditi novi kolodvor pred Resljevo cesto, in ker bo tudi bodoči elektriški železnici novi most prav dobro došel. Zgradba ženske bolnišnice t Novem mesto. Zastop zdravstvenega okrožja v Novem mestu je sklenil zgraditi v Novem mestu prepotrebno bolnišnico za ženske ter je določil za to ustanovni kapital od svojih letnih dohodkov 1000 K. katere se morajo plodoBno nalagati do tje, da bode mogoče z gradbo pričeti. Zastop zdravstvenega okrožja v Novem mestu z letnimi prihranjenim 1000 K ne more misliti na takojšno rešitev prevzete naloge, ampak mora iskati podpore pri slavnem deželnem zboru pri kranjski hrauilni-ci iu drugih blagih podpornikih in upa, da v teku nekaj let se bodo moglo z zgradbo pričeti, ker si je svest, da za tak * človekoljubno podjetje se bode najalo dovolj blagih src. Če Be bode izvršitey te miBli posrečila, skušalo se bode oskrbovanje izročiti kacemu redu, ki se bavi b postrežbo bolnikov. ŽenBka bolnišnica je tako potrebna za Do-iensko kot za Novo mesto pitna voda — torej je upati, da se bode storjeni Bklep tudi izvršil. Večje bodo podpore toliko poprej se bode dvigala v Novem mestu ženska bolnišnica. — Da bi sklep ne ostal samo sklep. Prešičja trgovina v novomeškem okrajnem glavarstvu je zopet popolnoma prosta, tako da se smejo zdravi prešiči izvažati in uvažati. Prepovedano je pa še nadalje pre-šiče goniti ali jih prodajati od vasi do vasi in od hiše co hiše. Nadejati se je zopet živahne kupčije ua pone-daljskih prešičjih sejmeh v Novem meBtu iu je napovedanih že mnogo kupcev. Vsaj je pa ondi tudi dobiti vedno obilo dobrih iu lepih ščetin-cev zanesljive domače reje. Požar. V Vukovcah v črnomaljskem okraju je dne 23 muren nastal v hievu ju.s-stoika Mih»» 'a Snt-ja og^-uj, ki j« ra^leg'i;! n hišo iu uničil obe poslopji, n- kaj živine in vso krmo. Skoda s« ceiji ua 2800 K. Sumi se, da je ogenj zt-netil neki Jurij Fortuna, kater mu je bila pogorela hiša ua dražbi predana. \ * * * Radi detomora je stala 28. marca pred porotniki v Trstu Rozalija Ko-navc iz Sviuega pri Kobaridu, stara 21 let. V noči od 10. na 11. decembra lauBkegaleta je v Trstu, kjer je služila, povila dete, kateremu je t škarjami odrezala glavo ter obe roki, potem pa vse skupaj vrgla v neko jamo pri hiši. Obtoženka je pri obravnavi vse priznala iu je bilaobso jena na pet let v ječo. RBL> STA.R LINB (prekmorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda") New York* v Antwerper Philadelphie v Antwerper vozi naravnost iz prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki ,,"7ATEELAND", na dva vijaka, (se gradi),......12000 ton. ,.SEELAND", na dva vijaka, 12000 lun. ,,KENSINGTON", na dva vijaka, 8669 ton. „SOUTHWAEK", na dva vijaka, 8607 ton. ..PEIESLAND",......7116 ton. ,.WESTEENLAND", .... 5736 ton. „N00ELLAND",.....57I2 ton. Pri cenah za medkrovje bo vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo paruiki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILADELPHLJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na: International Navigation Company 73 Broadway;, NEW YORK. - 43 La Salle St., CHICAGO. - 30 Montgomery St., SAW l KAN0ISC0. — Third & Pine St.. ST. LOUIS, ali na njene zastopnike. Iz Kranja se piše „Slov.Narodu", da vlada tam splošno ogorčenje nad okr. glavarjem zaradi Fladungovega samomora. Že prfj je bil zelo nepriljubljen, zdaj ga pa razun par ki movcev nihče več ne pogleda. Značilno je pa zanj, da se je nekemu gospodu, kateri mu je omenil, ali ne misli, da bode imel kaj sitnosti zaradi Fladunga, baje tako-le odre zal: „Ich habe nichtszu befiirchteu der Hein iat ja mein Freund". * * * Ustrelil se je v Celju infanterist Avgust Pleaivčnik iz Pliberka na Koroškem. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. ^— Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, EOTTEEDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12500 ton. 8300 ton. STATENDAU, parnik z dvojnim vijakom, Par ni ki: MAASDAM, SFAABNEAX »n 10500 ton. WEEKENDAM. S&T Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v Trstu, št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAMA vsak četrtek in iz NEW YORKA soboto ob 10. uri zjutraj. vsako Vsa družina umorjena. V vasic Jarmiru pri Kaplicah na češkem so zapazili ljudje, da lačna živina hlevu pri neki na samem stoječi hiši silno muka. Ko so šli v hišo, bo uašli posestnika Panholzerja stra-šuo razmesarjenega. Ležal je mrtev na neki skrinji, triletna hčerka je ležala mrtva na postelji, stara mrti pa je že umirala. Morilec in ropar je neznan. * * * Raznotero. — Načrt zakona o novem štatutu in volilnem redu za Duuaj je dobil najvišjo sankcijo, kakor čitamo v „ Wiener Zeitang"! — Umri je baron Ziemalkovski, bivši polski minister, star 83 let. — V Trstu pred poroto je bil obsojen 23 letni kamnosek Ivan Ukmar s Pro-seka na 4 leta v ječo, ker je prebodel v prepiru Frana Rnplja. Prepir je bil nastal radi nekega javnega plesa. — 35 občinskih svetovalcev dunajskih je odložilo svoje mandate. Dr. Luerger je to naznanil v seji mestnega zastopa ter pridjal, da se potrudi, pridobiti jih, da pridrže mandate! * * * Poljski pisatelj Henrik Sienkiwi-tcz je odlikovan od avstr. cesarja s ,,častnim znameujem za umetnost in znanstvo". To je najvišje odlikovanje v državi za pisatelje, pesnike in umetnike. ♦ * * Ruski naučni minister je dovolil 50.000 rublje v za 150 učiteljev, da bodo mogli obiskati svetovno r&z-tavo v Parizu ter jo proučiti. Holla 39 Broadway, NEW nd ameriška črta YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER, 109 Greenwich St., New York. Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za 820.40 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Dopisnik J. U. v Cleveland, O. Dopis nemoremo priobčiti, ker bi zadeli v sršenevo gnjezdo, dasi imate v marsičem pra^. Denarje je najbolje naložiti obrestonosno v kako dobro banko, vse druge špekulacije so naprej povedano ponesrečene. Vsa taka podjetje dan daneB ko so pripravua zemljišča draga, ves stavbeni materijal zelo drag, poBestev pa obilo ua prodaj, gotovo nemajo pričakovati VBpeha, zato so novci na dobrih bankah najbolje naloženi. Vina na orodaj. Dobra rudeea in črna vina po 40 d« 55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona b posodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi novce ali Money Order. NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street., San Franci8c0v Oal. Kdo ve ? Kje je? ALOJZIJ ŠE NIC A, po domače Jer-kotov, doma iz Suhorja pri Toplicah na Dolenjskem. Naslov bi rad zvedel njegov brat: Anton S e n i c a, 74 Lawrence St., Cleveland, O. JOSIP KOPRIVEC iz Horjula bi rad zvedel za svojega strica Antona Koprivca, kteri je v Ameriko prišel pred 20 leti. Ako kdo rojakov vč za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Josip Koprivec, 209 Willson Ave., Cleveland, O. Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni &A.LOON, kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY. MICH, Otvorjenje. Podpisani priporočam Slovencem v La Salle, III., in okolici svoj saloon 9 kterega odprem dne 1. maja t. 1. ▼ obilen obisk. Vedno bodem točil izvrstno sveže pivo, fino doma napravljeno vino, dober Whiskey in druge likere, ter prodajal dobre smodke. Slovenci, obiščite me pogosto. S spoštovanjem MATH. KO M P, 1003 Main St, La Salle, I11J Tii Frbolsz- Stari zvonar. Soloce se je nagnilo k zatonu. Za ■mrekovim gozdom, ob komaj vidnem potoka skrito neznatno vas, obdaja oni čarobni žar zahajajočega •olnca kakoršn^ga opazujemo le kak jasni spomladanski dan. Sence gosdov postajajo vedno daljše, temnejše in plavkasto ozračje napol-nujs širno daljavo. V okolici na okrog je veetiho, skoraj otožne tiho. V vasi je vse mirno. Zapadna okna h ornih hiš in koč se blišče od zahajočega solnca. Tu pa tam se odprejo kaka škripajoča vrata, aii zalaja kak pes, potem pa je sopet vse tiho. ^z otožne goščave lahno šumečega gozda se prikažejo posamezni ljudje. Prebivalci sosednih samotnih gorjauBkih vasic hite t cerkev k vstajenju. Cerkev je sredi vasi na zvišenem prostoru in njeni stari, visoki zvonik se ponosno dviga proti nebu. Sedaj zaškripljejo stopnjiice k zvoniku. Stari zvonar Mihevc stopa navzgor in čes dalj časa se prikaže gori pri linah. Hoja po strmih stopujicah je postala starcu zelo težavna. Njegove ■tare noge so pričele odpovedovati službo, pa tudi sploh so ga zapustile moči in njegove oči postale motne. < 'as je že, da najde konečne počitek, toda ljubi Bog mu še vedno neč^ poslati zaželjene smrti. Svoje sinove in tudi vnuke je pokopal trudni etarčejt; stare in mlade je spremil k poslednjemu počitku, sam pa mora še vedno živeti, to je hudo. Kolikokrat je že doživel velikonočne praznike, ne ve več tudi ne ve, ko likokrat je že tu gori zvonil k vstajenju. Toda ljubi Bog hoče, da tudi sedaj še opravlja svoj posel. Starec stopi k lini in se nasloni na ograjo, Zdolaj okolo cerkve oe vrste grobi mirodvora. Videti je kakor bi stari križi s razprostrtimi rokami hoteli varovati grobe mrli čev. Otožen mir večnega spanja se dviga od tod gori k staremu Mi-hevcu. — -Kako bods vendar čez leto dni? Ali bode zamogel še priti tu gori k zvonovom in zvoniti k vstajenju, ali bode počival tu doli v kotu mirodvora? Bog sam zamore to ve deti — pripravljen je. Vsaj mu je ljubi Bog sedaj še dodelil milost, da sme pozdraviti velikonočni praznik. ,,Hvaljeno in češčeno bodi njegovo ime!" so mrmrale trudne, vele usmtnice starega moža. V globoke misli utopljen je zrl v daljavo. Znano mu je bilo vse na okrog, temni smrekovi gozd, šumeči potok, zeleni gaji — vsaj je bival tu vse svoje življenje. Spomnil se je davno minolih časov, ko je s svojim očetom šel na zvonik. Kako dolgo je že, in vendar se mu zdi, kakor bi bilo še le včeraj. Sam sebe vidi kot rumeuolasega dečka kako so se ža-rile takrat njegove oči, kako se je igral veter z njegovimi kodri v visokem ozračju. Tam doli v širni daljavi- so se gibali takrat kakor mravlje malj človeški otroci; tudi vaške hiše so se mu zdele zelo majhne, gozd tako oddaljen, zemljišče, na katerem je stala vas, tako.širno, da jo ni mogel pregledati. In sedaj dozdevala se mu je vsa okolica tako blizu in ozka ; — smeje misli sivi starec na minolost in zre na staroznano domačo okolico. Ravno tako je tudi s življenjem. Ko je človek še mlad, ne vidi niti začetka niti konca. Sedaj pa vidi starec jasno kakor bi bilo razprostrto pred njim, od začetka tja do malega prostorčeka na mirodvoru, kterega si je že davuej izbral. Bilo bi že enkrat čas se tam odpočiti od dolgega, trudapolnega zemakega potovanja, kterega je dovršil s poštenim delom. Vsaj je hladna zemlja njegova mati, ktera ga bode kmalu objela ... kmalu. Toda sedaj je čas. Se enkrat je pogledal proti Binjemu nebu se prekrižal in prijel za vrvi zvonov. Zadonel je glaB malega zvona, potem srednjega in nato vmes bučanje velikega zvona in veličanBtno zvo-nenje k velikonočnemu vstajenju je odmevalo daleč na okrog. Zvonovi so obmolknili. Tam doli se je pričela božja služba. V prejšnjih letih je Mihevc vedno šel doli; navadno se je vstopil ponižno v kot za vrata in molil. Sedaj pa ostaja gori pri zvonovih; stopanje po stopujicah mu je postalo pretežavno; hudo že občuti težo let in veliko otrpueuost v svojih starih udih. V globoko mišljenje vtopljen, sedi ua klopi. Koga vendar sedaj premišljuje ? Ako ga bil kdo vprašal, najbrže ne bi bil mogel dati odgovora. Iz cerkve se čujejo mili glasovi orgelj med tem ko večerni veter maje vrvi zvonov. ( Konec prihodnjič.) Smesnice. Roka, rokoumiva. Gospod: „Ali ste že Čevljarja z računom vred vun vrgli?" — Služabnik : „Da, ali zopet je tukaj, ker sem mu tudi jaz nekaj dolžan sedaj bi ga pa lahko Vi vun vrgli!" ' Mate r i n poduk. Mati: ,,Dostojnost zahteva, ako sedimo v sobi in v njo stopi kak gospod, da vstanemo raz sedež in mu gremo nasproti." — Ilči: ,,Ako pa ne pride nobeden gospod?" — Mati: „No, potem obsedimo." Izobražen. Sodnik: ,,Ali ste Vi sami pet koles ukradli?" — Za-teženec: „Ne, z dobrovoljnim sodelovanjem mojpga prijatelja." Skrajna razmišljeuost. „Kaj se je pa gospodu profesorju Bister zgodilo, da komaj govori?" — , ,t>h, to je nesrečen človek, pomislite vendar, zadnjič si je v restavraciji naročil govej jezik, v raz-mišljeuosti pa je košček svojega jezika zaužil." Dva kejdna nista še minula, Ko sta dva Korlna zaprta b la, Polcajasta jih v špeh kamropahuula, Da b se tam iztrezvala. Prenevarno. Ptujec (v vaški gostilni) : ,,Zakaj imate samo v trdo kuhana jajca in ne tudi mehko?" — Gostilničar: „No, to bi bilo lepo .- -.. pri poslednjem pretepu so si nasprotno jajca v glayo metali!" Sitno. Učiteljica : ,,Kaj pa či-tate Frida?" — Učenka : „Ljubavno pismo." — Učiteljica : „0 nečuvena predrznost. Vi ste tako nemoralični, da se s takimi stvarmi pečate, in pri tem še tako naravnost priznate?" — Učenka: „Zakaj pa ne. Saj ni uiti name naslovljeno, temveč na Vas gospica; preje ste ga iz žepa zgubili!" Josip LfOsar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODIIE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. e Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi slovenski - 9 1024 South 13. St„ Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen vsakomu dobro postreči z dobro pijačo, finim wh i s key e m in izvrstnimi smodkami. .Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne yč kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb. DOKAZ brzemu, vestnemu in cenemu pošiljanju denarja v staro domovino po FRANK SAKSER-JU, 109 Greenwich St., New York, so nastopne številke: V prvem četrtletju t. 1. je odposlal 1642 strankam 357.220.28 kron avstr. velj. ali $72.989.46. Te številke jasno vse povedo. Zato naj se Slovenci pri pošiljanju denarjev v staro domovino vedno obrnejo le na FR. SAKSER JA, 109 Greenwich Street, New York. > Francoska parobrodna družba Tr Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - INNSBRUK (Avstna). ftf Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10 uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča <štv. 42 North River, ob Morton Street: La Touraine La Bretagne La Champagne La Gascogne L' Aquitaine La Touraine 26. aprila 1900. 3. maja 1900. 10. „ 1900. 17. ,, 1900. 24. „ 1900. 31. „ 190?. Izvrstno bodo postrežem potniki v hotelu du Trocadero ob obisku pariške razstave. Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 32 BROADWAY, NEW YORK. Palace Meat Market, Jos. Asselin, Prop., 337 Fifth St. - Calumet- Mich. Med postom so pri meni dobiti vsake vrste sveže, nasoljene in prekajene ribe, od G centov naprej. Polenovka (štokš) po 15 cent. fuut. Za velikonočne praznike pa kupite pri meni prekajeno meso. Naša posebnost so VST kranjske klobase. Posebno pozornost bodem dajal Slovencem! Kje je? MARTIN MUŠlC, doma iz Drag^ vanje vasi, okraj -.ruomelj, pred petimi leti je bil pri podpisanem ua hrani in mi ostal dolžju 867.86 to ga priporoča kot dobrega rojaka Josip Smuk, Box2S4, Ely, Minn., St. Lous, Co., Kje je? JAKOB STUBLAR, doma iz Dula pri Luži, suhorske fare, star kakih 35 let; pred 16 leti je delal na farmi v državi New York. Kdor ro-jako vč za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Josip S t u b-1 a r j u , 300 Front St., Leadville, Colo. (2. mj) Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem odprl Miners Exchange — xSaloon, 700 E. Cooper Av., Aspen, Colo. V njem točim izvrstno pivo Denver Milwaukee, od te pivarne som tudi agent, dalje vsakovrstne žgane pijače, fine smodke, dobiti so dobra jedila in prenočišče. V obilen obisk se priporočam (l.jl.) MAT. MAUTZ, lastnik. Kje je? JOHN JUZINA, doma iz Dobravic v metliškem okraju, njegov brat je zvedel, da je pred tremi meseci odpotoval v Ameriko in bi rad za njega zvedel, zato prosi rojake, ako kteri za njega ve, da bi mu blagovolil naznaniti: Jakcb J u ž i n a, 432 7th St. Calumet, Mich. (18) Naznanilo. Naznanjam rojakom, da so mi nekatere povestne kjige pošle, ktere so označene v mojem ceniku, zato-raj naj blagovoli vBak preje vprašati kake vrste knjig si želi. Molitvenih knjig imam mnogo v zalogi, posebno opozarjam na mehko \ šagrin usnje vezank, sedanja cena $1.95, popreje 82 10. V zalogi imam tudi žepne ure. Močno uro z jednottranskim pokrovom pošljem po 84, na zahtevanjt-tako, da jo lahko vsak pregleda na Express oflice in plača ako mu ugaja. Ure z Elgin koles ivjem na 7 kamnov pošljem za .$6.75, ta cena bode le za nekaj časa ker imam v nakupu mnngo ur. Nadalje imam v zalogi tudi RAZNE URE in verižice. Pri naročbi je treba imenovati, po kterem Expressu kdo želi poši-Ijatev in je pridejati 25 ceutov za Express. MATH. POGORELC, 5102 Butler Street, • Pittsburg, Pa. Slovenska babica. MARIJA LUKAN, babica z 20tlet- nim izvrševanjem tega posla se priporoča Slovenkam v Clevelandu, O., iD okolici in naznanjam, da bivam v hiši štev. 63 Oxford St., govorim tudi hrvatski in nemški. Obečam največjo pazljivost in najboljšo postrežbo. Na razpolago imam več dobrih spričeval. (l.mj.) MARIJA LUKAN, * 63 Oxford St., Cleveland. O. Ako pošiljate novce v staro domovino obrnite se vedno na FR SAKSER & CO. 109 Greenwich Str., New York. KNAUTH, NACHOD & KUEHNE No. 11 William Street Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, meniiee, in dolžna pisma. . Izposluje in izterjnje zapuščine in dolgove. Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik Gr. rv^isr ipoihiieik: sedaj nastanjeni zdravnik na So. East Cor. loth & Walnut Str., in N. W. Central & Park St. Kansas City, U. S. A. Bivši predsednik vt'ikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnosti j pri taniošnjem ljudstvu. IXR. G. IVAN POHEK se priporoča slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranjih kakor tudi vnanjih boleznij. Dr. G. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega"v^zdravljenju žensk in otrok ; v tem je nedosegljiv. - VSI ONI - kateri nemorejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara l>olezen, ir on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je l>olezen neozdravljiva, p>ve to dotični osebi, ker neče, da bi kdo trosil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POHEK\ - VS \KFMI7 KATEREMU PRIDE V ROKE. " x. . vCenJeni 'dravnik : — Oslobodili ste me iz hude bolezni 111 l»po se Vam zahvalim. Živeli še dolga leta za pomoč vseh rojakov, kateri se na Vas obrnejo. J. LAVRIČ, Joliet, III. Spoštovani gospod : — Osvedočil sem se, da Vaš svet in zdravila pomagajo vsem, kateri se na Vas obrnejo. Nimam l»esed, s katerimi bi se Vam mogel dosti zahvaliti za ozdravljenje revmatizma, na katerem sem trpel 20 let. Velika Vam hvala. L. GLAVINIČ, Lead City, S. I). Spoštovani gospxl:— Trpel sem več let na notrajni l»olezni, tako, da nisem več mon-el delati, da bi kaj zaslužil. Kadar sem pa vzel Vaša zdravila, sem bil zdrav za kratek čas Mnoga .n mnoga Vam hvala. M. BAN DULA, Omaha, Nebraska. Dragi dr. Pohek : — Imel sem dosti zdravnikov v moji težki bolezni in potrošil sem dosti denarja, pa vse brez pomoči, trpel sem dolgo časa na naduhi (Asthma) in Vi ste me dobro ozdravil:, za to sem Vam dolžan največjo hvalo. P. GOLDAŠIČ, Kansas City, Kans. Dragi dr. Pohek: — Naznanjam Vam, da je moja žena sedaj hvala Bogu in Vaši pomoči povsem zdrava in vesela. Mnogo se Vam zahvaljujemo. Ako bi jaz siromak preje vedel, ne bi bil brez koristi potrošil soo za amerikanske zdravnike. — Kadar bodem kaj potreboval, vem se na koga obrniti. S spoštovanjem Vaš M. LESIČ, Mover, Pa. Svedočim, da poznam dr. G. J. Poheka več kakor 15 let, bil je moj domači zdravnik" priporočam ga za najboljšega zdravnika v Ameriki. PETEK ASMUSEN, Wamego, Kas.' Kaj pravi Hon. GEO. TROUT, predsednik banke of Kansas, v Wamego, o zdravniških Sposobnostih dr. Poheka in njegovega društvenega in financijelnega stania: „Dr. Pohek brez vsake sumnje je jeden najboljših zdravnikov v Ameriki; on je storil za mene več nego kdo drugi v moji bolezni." Poznam ga dolgo časa in priporočam. Geo. Troi t, Wamego, K as. ... GosP\ zdravnik Pohek! Od kar sem pričel jemati Vasa zdravila, počutim se veliko boljše in vidim, da bodem brzo popolnoma zdrav. Vaš N. BaRaC, Koslyn N I) Spoštovani gospod: Bil bi Vam pisal preje, pa sem čakal, ako mi če biti boljše* sedai pa Vam naznanjam z zadovoljstvom, da so mi Vaša zdravila pomogla in sem popo'lnoma zdrava- Stffa.n Petkašek, Frugality, Pa. NASVETE DAJE ZASTONJ! Ne pozabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na: DR, G. IVAN POHEK;, Post Office Boxes 553 & 563 KANSAS CITY, MQ. U. S. V srečni hiši ljubijo godbo. Glasovir za $500 ali orgije za $250 s» le malokdo od nas more omisliti, še manj pa igrati nanj. Domačo godbeno skrinjico pa, ktera nadomestuje oboje, si lahko omisli vsakdo. Z njo zamore vsakdo pravilno igrati razne komade. Godba je urejena na valjčkih z jeklenimi iglami — ne papir, nič kar bi se izrabilo. Ima lepe glasne glasove kakor orgije. Igra vse znane napeve in razveseljuje stare, bolne in otožne. Zabava druščine z najboljšimi valčki, polkami, četvorkami itd. Daje godbo petja najnovejših priljubljenih pesem. Popolno razveseljevanje in zabava za otroke. Z njo lahko igraš nad iooo komadov, kteresi izbereš. Pupolno, čudežno glasbeno orodje. Na tisoče spričeval od zadovoljnih kupcev ,,Veliko Doljše nego smo se nadejali", tako pravijo. To ni igrača. Tehta s zabojem vred 16 funtov. Lepa godbena skrinjica velja samo $6 00. Isto Vam pošljemo po srrej-mu S3 00 po ekspresu. Agentje zaslužijo denar, ker se lahko proda. Pošljite 2 ct znamko za cenik ud. Standard M%. Co., 45 Vesev St., New York, P- O. Box 2853. Dept. Gl. N FRANC ČUDEN, j trgovina z urami, srebrnino in zlatenino | LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovža _ 'UBLJANA \ Priporočam rojakom svojo povsodi znann, bogato p I zalogo vsakovrstnih švicarskih sten* u žepnih ur, 3f I verižiV. uhanov in drugih zlatih in srebrnih predme- if" tov po najnižjih cenah. šf • ... I ri naročilih naj se denar naprej pošlje in eden ig gold, več za poštnino. i- Ceniki pošiljajo s^ zastonj poštnine prosto. ^sT- ^ i i i * s ■ »• i*« ^ - 'i. : i*^ ^ k- -tji i*?1 ijiiiiT^T^Tr" lil i-m"iii^i wijiir-iTtr^^^ I^aros I^hl Stoolk:!. bremen Bahnhofgasse štv 29 Bremen. jedina slovanska tvrdka. ktera potiike iz IP^ Bremena v Ameriko samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Slovenci in Hrvatje ne opuščajie pri Vašem potovanju v Evropo se oglasiti dospevši v Bremen v našej pisarni, kjer si denar najbolje zme-ujati znmorete, ter bodete na najboljši način v domoviuo odpravljeni. Ako bi Vaši sorodniki ali zuanci ra li k Vam v Ameriko potovali, tedaj :im pišite, da naj se samo na naa obrnejo; pri nas bodo dobro poučeni, kaj amerikanska postava zahteva, da ne bodejo vrnjeni in s tem denar '.astonj zavozili. Oglasila in vprašanja odgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točno in vestno. KAREŠ in STOCKI, BREMEN, BAHNHOFGASSE 29. Jacob Stonigh I) 89 E. Madison St., Chicago, 111. Slika predstavlja uro za dame z ojnim pokrovom (iioss Case) in so najboljši pokrovi se zlatom pre-tegujeni (Goldiield) in jamčim zanj^ 20 let; kolesovje je Elgin ali Waltham ter velja samo i ® Dame, ktere žele uro kupiti se ■ i'in 8edaj ponuja lepa priložnost, * Ta cena je )e za nekaj -asa Na zahtevanje pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba in jamstvo za b-ago, je moje geslo. Za obilo naročb se priporočam z vsem spoštovanjem Jacob Stonich, S9 East Madison Street, Chicago, III. JOHN VENZEL izdelovalec KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovanje in popravo. Ceue so primemo nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja cena tmvrstnih harmonik je ?18 do S35 in naprej. Izvršu,em tudi na 6 in 8 glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahku vsak ogleda 11a Express Oflice. Gfcde uataučuejih pojasnil se je pismeno obrniti na: John Venzel, 30 King St., Cleveland, Ohio. ' • - ?. V i "j-™ C — O •>■ ; „ , a J s „- O 'j J J 3 J - O u .O ■ 1 s 1 ? 1 ri '1 f » -t * r«'." i JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glasnim od $25 naprej in treba dati $5 are" Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročiHh od ?o0 do 8100 je treba dati polovico na račun G.asovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala: Silv«ter Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjuiem da harmonike izdelane po John Golobu ,majo čiste, pravilne glasove in se zamore^ uooral biti pri vsakej godbi na žice, trobente ali pittali. J upora-