Leto VII, štev. 270
Ljubljana, torek 23. novembra 1926
Poštnina pavsafifada.
Cena 2 Din
caa l«h«j» ott 4. nntraj. aac
Sune mesečno Din »5—; ta iao-csmstvo Din 40-— neobverr.o.
Ojlasi po tartfu,
Uredništvo 1
LJubljana, ICnafiova uUca Itev. $fL Telefcn štev. yt, ponoči tudi štev sm.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Opravnfštvo: Ljubljana, PreSernara
ulica št 54. — Telefon št. 36.
Inseratnl oddelek; Ljubljana, Prešernova ulica St 4. — Telefon št 49»
Podružnici: Maribor, Barvaraica ulica št. 1. — Celic, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček-zavodurLjub-iana št 11.84« - Pfaha čisl° T8,150' Wien,Nr. 105.441
Kafandaris sestavlja noro grško vlado
Atene, 22. novembra s. Prizadevanja za sestavo koalicijske vlade so se izjalovila. Na ■prošnjo predsednika Kondoriotisa je prevzel Kafar.daris sestavo nove vlade. Pri tem Sta bo podpira! Metaxas, ki je kakor znano, rojalist, vendar pa se zaenk/at razume z re publikanci. Stavil je kot pogoj za sodelovalne, da se prepove častnikom, da bi se bs,-vili s politiko.
Ljubljana, 22 novembra.
V nedeljo, dne 14. novembra, so se vršile volitve v občinske zastope v poljski Šleziji. Izid volitev je povzročil izredno pozornost, v prvi vrsti seveda v Poljski in Nemčiji, v izdatni meri pa tudi drugod v Evropi.
Pri volitvah so namreč dobili Nemci izredno mnogo »lasov. Prva poročila, ki so prišla seveda iz glavnih mest in industrijskih središč, so naznanjala izrazito nemško zmago. V vseh poglavitnih središčih dežele so dobil, Nemci absolutno večino, ponekod celo do 75 odst. vseh oddanih glasov'.
Te vesti so vzbudile seveda izredno zadoščenje v Nemčiji in sprožile komentarje. ki so pripisovale izidu volitev nekak plebiscitaren značaj. V Berlinu so pričeli nanašati, da je prebivalstvo Gornje Šlezije, ki je po odločitvi vele-poslaniške konference v Parizu postala poljska pokrajina, izrazilo z volitvami svojo voljo, postati zopet član nemške državne zajednice. Zato je razumljivo, da so volitve tudi na Poljskem povzročile veliko presenečenje in imele za posledice razburjene ovitke in vsakovrstne komentarje. Vojvoda Gornje Šlezije, to je šef njene uprave, je moral priti v Varšavo poročat o volitvah in sploh o situaciji in trdi se. da se ne vrne več na svoje odlično mesto, kar je že samo po sebi zelo značilen komentar. Prav tako se bodo premenjali tudi še nekateri drugi vplivni uradniki šiezijske uprave.
Poročila, ki so prišla pozneje iz okrajev. sestoječih pretežno iz poljedelskega prebivalstva, so porazni vtis prvih vesti, nekoliko ublažila; tamkaj se je poljska stvar izkazala močnejšo. Poljaki so postali močnejši ter so se z vnemo vrgli na posel, da popravijo slab v-tis, ki so jih napravila na domači in tuji svet Jobova poročila iz Gornje Šlezije. Poljski viri naglašajo, da situacija v deželi po izidu volitev nikakor ni tako neugodna za poljsko stvar, kakor pa so skušali naslikati stvar Nemci. Ako se pregledajo celotni izidi, ki so sedaj na razpolago, se vidi, pravijo poljski komentarji, da so Nemci res dosegli večino v največjih mestih dežele, dočim si obe strani držita nekako ravnovesje v industrijskih kraj.h, da pa imajo Poljaki izrazito večino skoro v vseh kmetskih občinah, ki so za na-cijonalni karakter dežele najvažnejše; tu je število nemških glasov le maiokje preseglo 15 odst. Po približni cenitvi so dobili Poljaki v vsej deželi 60 do' 70 odstotkov vseh oddanih glasov, kar se reče, da je število poljskih glasov od plebiscita naraslo za 4.1 odst.
Tako novejši poljski komentarji. Toda del poljske politične javnosti z njimi ni zadovoljen in sam Korfanty, voditelj poljske akcije v tej deželi, se je oglasil ter z vso odločnostjo povedal, da je bolje, ne olepšavati poraza, marveč resnici pogledati naravnost v oči. Po njegovem tolmačenju poljsko štetje za poljske stranke oddanih glasov ni dovolj točno, ker računa med poljske stranke tudi take, ki se jim tak zna.aj nikakor ne more prisoditi in ki so brezpogojno nemške, dasi v prikriti obliki. V obCinskih volitvah, kjer nastopajo lokalne stranke po krajevnih socijalnih in gospodarskih interesih, je gotovo često nemogoče, precizno opredeliti .stranke in prepir o narodnem značaju posameznih list je tedaj povsem utnljiv.
Eno pa je pri tem gotovo: Poljaki si niso znali pridobiti zaslombe v mestnem in industrijskem prebivalstvu, kar bo brez dvoma v zvezi z nedelavnostjo in zaostalostjo v socijalni in ekonomski politiki države. Tudi ako so Poljak; od plebiscita zares narasli za 4.1 odst. glasov, kar pa ni tako sigurno, bi bil to zelo majhen napredek. To je tem važnejše v dobi, ko se poskuša z izredno trdovratnostjo obnoviti poskus za polj-.sko-nemško državno mejo. Zato imajo Poljaki dovolj vzroka misliti na to, da se poraz v Gornji Šfeziji več ne ponovi.
Bavarska toži državno vlado
Berlin, 22. novembra d. Bavarski ministrski predsednik dr. HclJ ie za svojega bivanja v Berlinu dal razumeti, da bo vložila bavarska vlada t; žbo pri državnem sodišču proti državni vladi, ker je prekršila člen & weiniarske ustave. Ta člen določa namreč, da ima država pri raznih davčnih dokladah in drugih dohodkih, ki gredo deželam, skrbeti za to. da so dežele življenja možne Nemško naciionatni iisti pravijo, da are dr Heldu pri vsej stvari za tem, da bavarska ljudska stranka izstopi iz' vladna koalicije. S tem bi nastopila v državnem zboru huda kriza.
Radičeva ofenziva proti razpisu oblastnih volitev
Mučen vtis Radičevih izjav na vlado. — Radič prihaja v Beograd, da prepreči razpis volitev. — Bojazen HSS pred porazom. Min. predsednik Uzunovič v avdijenci. Radikalske konference.
sprejme novi občinski zakon. Skupščina Pa naj pristopi izdelovanju gospodarskih zakonov (kakor da bi oblastne volitve bile temu kakšna zapreka! Op. ur.)
Radičeve grožnje in izjave njegovega nečaka Pavla, predsednika kluba HSS. so napravile na vlado tem intič-nejši vtis. ker so pri sklepu, da se razpišejo oblastne volitve, sodelovali tudi vsi radičevski ministri. HSS se volitev grozno boji. ker ve, da se bo pri njih pokazalo, koliko je izgubila tal med narodom.
Radičevi izpadi v Mostam, kjer ie Srbe obžaloval, da jih vodi «tolpa ko-rupcijonistov». so mučno razpoloženje v vladnih krogih še pojačali. Zdi sc, da se bo treba g. Uzunovič : odločiti za važne korake.
Danes dopoldne je min. predsednik Uzunovič odpotoval v Topolo, kjer ga je kralj sprejel r dolgi avdijenci. Ob 17.40 se je Uzunovič vrni! v B.ograd. V min. predsedstvu so ga čakali radi-kalski ministri, s katerimi jef do.go kon-feriral. Ko je ob 21. odhajal domov, je izjavil novinarjem: «Bil sem v avdijenci ter sem poročal kraljti o delu v Narodni skupščini ter o teko Jh političnih zade-vah.» Na druga vprašanja g. Uzunovič ni hotel odgovarjati.
V radikalskih vrstah je od včeraj zelo živo. Včeraj so se vršile pri Pašiču dolge konference. Danes dopoldne je dospel v Beograd Aca Stanojevič, ki je bil ves popoldne pri Pasiču. Govori se, da bo seja radikalskega kluba sk icana za četrtek.
Vlada je sklenila, da bo na interpelacije SDS radi razbijanja shodov jutri odgovarjal minister Maksimovič, irini-ster Peric pa bo branil vladni predlog giede spremembe poslovnika.
Razburenje v Narodni skupščini
Radi razbijanja opozicijonalnih shodov. — Predlog SDS v zaščito zborovalne svobode. — Pismo ožje opozicije min. predsedniku. — Izjava Svetozarja Pribičeviča.
Beograd, 22. novembra, p. Preko včerajšnje nedelje so se temni oblaki, ki se neprestano zbirajo na horicontu režima RR, zopet grozeče nakopičili. Vse kaže, da sc pripravljajo novi konflikti med obema koaliranima strankama, odnosno med Radičem in radikali in v radikalskih vrstah samih. Kakor znano, se je vlada očividno na pritisk od zgoraj morala odločiti, da razpiše volitve v oblastne skupščine,- To je del njenega programa in če že v Narodni skupščini nikamor ne more, uaj vsaj tam, k er se ne more izgovarjati s par amentarnimi težkočami pokaže resno vo'jo. da hoče konsekventno in do kraja sprovajati ustavo, kakor je to slovesno zap sano v njenem znamenitem sporazumu. Minister notranjih zadev Maksimovič je v petkovi seji zakonodajnega odbora oficijelno sporočil, da je vlada sklen la razpisati oblastne volitve na dan 23. januarja.
Medtem je Radič nastopil svojo govorniško turnejo po Bosni in Hercegovini in z začudenjem se je opazilo, da o najnovejšem važnem političnem dogodku, o oblastnih volitvah dosledno molči. Včeraj končno je spregovori! a se je ostro izjavil proti «županijskini volitvam^. V Stoicu je izvajal, da se te volitve ue smejo vršiti. Dejal je da mora prekiniti svoje potovanje tet se takoj odpeljati v Beograd «Bomo videli, ali se bodo res upali izvesti žu-panjske volitve!® ie zak ical grozeče. Očividno so danes tudi* .njegovi beograjski dojdavniki dobili od njesa nova povelja. Pavle Radič se ie v razgovoru z novinarji izjavil da izvedba oblastnih volitev sedaj ne bi hib oportuna. Samoupravo naj se začno organizirati od spodaj in zato se naj predvsem
Beograd, 22. novembra, p. Včerajšnji dogodki v Banatu, kjer so radikali pod vod stvom visokega državnega fuukcijonarja drž-ped sekretarja Šuvakoviča s pomočjo državne moči nasilno poskušali razbiti Pribičevičev shod in tudi zborovanje zemljoradnikov. so fiolitične kroge v Beogradu silno razburili. Radikali so očividno izgubili ravnotežje in vsako trezno presojo. Opozicija se sedaj pripravlja, da nastopi proti terorističnim me todam, ki jih uvaja režim RR z najostrejšimi sredstvi ter se za jutri napoveduje jako burna skupščinska seja.
V imenu SDS 60 posl. Dušan Boškovič. Srgjan Budisavljevič in Gligorije Božovič vložili v predsedstvu Narodne skupščine na temelju člena 7S. nujno vprašanje, odnosno predlog glede javnih zborovanj. Zahtevajo, da se do sprejema novega splošnega zakona o javnih zborovanjih in društvih razširi za kon kraljevine Srbije o javnih zborovanjih z dne Si. marca 1891 na celo državo. Ako se zastopniki oblasti ne odzovejo potrebi, d:j vzdržujejo red na zborovanjih, so za to odgovorni ter se kaznujejo z zaporom od enega do šest mesecev. Uradnikom in uslužbencem upravne finančne in šumske stroke, kakor tudi uradnikom ministrstva za agrarno reformo ter občinskim uradnikom in uslužbencem je zabranjeno sklicevati javne shode. Predlagatelji bodo jutri v Narodni skupščini v utemeljevanje tega nujnega zakonskega predloga navajali mnogo primerov uradne zlorabe v korist radikalov in radičevcev ter se bo kot poseben škandal povdarjalo, da je državni podiajnik dr. Suvakovič preko upravnih oblasti naselbinam nacijonalnih manjšin v Zgor. Banatu izdajal naredbe. da mora vsako selo poslati nekoliko demonstrantov, da preprečijo zborovanje gosp. Svetozarju Pribičeviču.
Na nocojšnji seji glavnega odbora Da vid c-vičeve demokratske stranke je bilo sklenjeno. da bodo poslanci DZ na jutrišnji seji Narodne skupščine podpirali zahtevo samostoj nih demokratov. Dogodilo se je v Gornjem Banatu zemljoradnikom, da so oblasti s po-močjo Svatov in Madžarov razgnale zborovanja posl. Dimitrija Vujoviča.
Opoldne so se sestali tudi šefi ožje opozicije, ki so poslali ministrskemu predsedniku pismo, v katerem pravijo:
Razbijanje političnih javnih shodov predstavlja skoro nekakšen sistem, katerega izvajajo politične oblasti same ali mi vsaj tole-rirajo. Politične oblasti ua ta način ogroža-vajo tudi ono malo prava, ki ga še ima opozicija po čl. 14. ustave, da govori na zborovanjih z narodom. Videč, da se vse to dogaja na Vaše oči, gospod predsednik, in da ne storite ničesar, da bi se to preprečilo, dvigamo svoj glas proti takemu načinu in takemu delu, ki nas pred volitvami v oblastne skupščine sili v sumnjo, da bo prišlo do krvavih spopadov v narodu, kakor pri zadnjih skupščinskih volitvah. Opozarjamo, da hanui ia ""'"^r" SDtožili tudi v Narod-
ni skupščini in Vam dali priliko, da pred narodom daste enkrat račun o vodstvu poslov v naši državi, ko državljani izgubljajo svoje pravice, garantirane po ustavi.-.
Veliko pozornost je vzbudila izjava, ki jo je dal novinarjem Svetozar Pribičevič: *'Na zboru v Crepaji so bili demonstranti sami tuji elementi, v glavnem Rumuni iz Vlaii-mirovca ter nekaj Madžarov in Nemcev. Jasno je, da ti ljudje žvižgajo na radikalno politiko in da jim je toliko za Pašiča kakor za lanski sneg. Oni so demonstrirali, ker so bili plačani. Resnici na ljubo ugotavljam, da so se vsi pošteni radikali držali na strani. Vso akcijo je vodil državni podsekretar Suvakovič s celim službenim aparatom. Uzunovičeva vlada, ki izgublja teren med Srbi, kar bodo pokazale oblastne volitve, je uporabila nacijonalne manjšine, da zaduši ž njimi svobodni glas Srbov v Vojvodini Gosp. Suvakovič pri pada ožji Pašičevi okolici. To je tisti gospod, ki je po povratku iz Cavtata rekel, da mu je Pašič dejal, da bi najraje sodeloval v vladi s Pribičevičem. Moje zadržanje pa ni niti na j man je pokazalo, da bi sploh hotel imet: najmanjši stik s temi in takimi Pašičevimi ljudmi in ljubljenci. Smatram jih za najslabši del radikalne stranke, ki se v interesu politične morale mora odstranili iz javnega življenja. Ljudem, ki uporabljajo tujce za borbo proti nacijonalnim politikom, se ne more več niti roke podati. Opozarjam javnost na to, da ščitijo radikalne in radičevske shode žandarji ter aretirajo manifestante in demonstrante, nam pa preprečujejo, da bi se sami varovali pred demonstranti. Zadovoljen bi bil, da bi ti organi varnosti ne bili postavljeni in da ne bi ovirali, pa bomo sami napravili red. V ostalem pa se vidimo še jutri v Narodni skupščini.-
Ricciotti Garibaldi v zvezi z atentatom na MussoKnija
Pariz, 22. novembra (be.) Kakor pišejo listi, je policija sedaj dognala, da je are« tirani Ricciotti Garibaldi vedel za zarota italijanskega poslanca Zanibonija, ki je pripravljala atentat na Mussolinija. Polici* ja je namreč na stanovanju Ricciottija Ga* ribaldija v .Niči našla pisma, ki vse to do*, kazujejo.
Procesi proti atentatorjem na Mussolinija
Rim, 22. novembra o. Procesi radi atentatov na Mussolinija bodo po novem zakonu o zaščiti fašistovskega režima v najkrajšem času izročeni posebnemu fašistov-skeinu sodišču, ki ga bo Mussolini v kratkem imenoval. Kakor se trdi, se bo vršil proces .proti Zaniboniju in generalu Capellu v januarju, proces proti Luccetiju pride na vrsto v februarju, proti Gibsonovi. ki so io iz bla^nice zopet prepeljali v ječo, ;>a utegne priti na vrsto v marcu.
Dva krasna zbora SDS
V nedeljo je SDS priredila na Viču in na Jesenicah sijajno uspele shode, ki zo pokazali vzgledno enodušnost in borbenost somišljenikov jugoslovenske demokracije.
(Glej poročilo na 7. strani.)
Krutost fašistovskega policijskega zakona
Mussolini je pričel konHnirati neiašiste. — Obmejno službo pre vzame milica. — Nasilna kolonizacija na Južnem Tirolskem.
no navaja, da so s tem ra/puščene nemška ljudska in nemška svobodomiselna stran« ka, kakor tudi nemška zveza, v kateri vv bili zaupniki imenovanih strank.
Trsi, 22. novembra, o. Tukaj je razširje*
Rim, 22. novembra, s. «Giornale d' Ita* lia» poroča iz I.uece: Pod predsedstvom ] podprefekta sc je sestal danes na pretek* turi odbor za konfinacijo, ki ima na pod* lagi policijsko reforme pravico, poslati po* litično nezanesljive osebe, ki vrše proti; državno agitacijo, v policijsko konfinacijo. Komisija je proučila prijave ter izdala na* redbo, p.? kateri je bilo šest oseb iz Via* reggia obsojenih na prisilno bivanje. Med njimi sta tudi dva bivša poslanca, komu* liist Salvadori in Iilieraleec Benedctti, ki sta bila obsojena na pet, ostali pa na štiri ozir. tri leta prisilnega bivanja.
Rim, 22. novembra, o. Da se doseže ho* megena organizacija nadzorovalne službe cb državnih mejah in tamkaj nadomestijo karabinjerji, je Mussolini odredil, da pre» vzame nadzorovalno in varnostno službo ob državnih mejah takoj fašistovska mili* ca, ki bo imela v to svrho samostojna po* veliništva in lavtno odgovornost. Vodstvo policijsko službe na meji pa bo ostalo še nadalje v rokah funkcijonarjcv javne vat* nosti.
Innsbruck, 22. novembra, s. Italijanski uradni list objavlja dekret o regulaciji Adi* že in njenih pritokov, iz katerega jc razvid no, da bo največji del ozemlja, ki ga bodo pridob:!i z melijoracijo, služil za italijan* sko kolonizacijo. Italijanska vlada name« rava naseliti delavce ter v zvezi s tem iz* vesti velike razlastitve.
Trentinski prefekt je prepovedal uvoz vseh nemških listov v Južno Tirolsko. Vsi dunajski listi, kakor tudi «Tiroler Anzei* ger» so bili zaplenjeni. Ne da se izvedeti, kako dolgo ostane ta odredba v veljavi.
Člani odboTa nemške zveze v Bolcanu so prejeli danes odredbo trentinskega pretek* ta, da je zveza r zpuščetia. Dekret i zreč;
na vest. da jc bilo konfiniranih IS oseb. večinoma komunističnih voditeljev. Neka* teri so biii odvedeni v konfinacijo v Spe/*
Z3 jO.
Rim. 22. novembra, u. «lmpero» poroča, da se je bivšemu ravnatelju socijalističn« ga dnevnika <rAvantija», Pietru Nenniju posrečilo neopaženo prekoračiti francosko mejo pri Mont Ceniš«. Včeraj jc Nenni prišel v Pariz, kjer je bil sprejet z velikimi častmi v uredništvu lista «Quotidien». Ta list prinaša sedaj poročilo o položaju v Ita« liji v katerem pravi med drugim: «t;aši-. zem jc postal mednarodna nevarnost in baš-radi tega ga moramo razkrinkati in 111 if napovedati mednarodno' borbo na življenje in smrt. Vse'države, k i želijo mir in ki delajo za mir, ogroža fašizem. Mussolini podžiga italijanski šovinizem hi priprav. I j a vojno. V našem boju proti diktaturi >t ne borhno samo za Italijo, ampak za vso Evropo, ki ji grozi vojna nevarnost.••
Rim,-22. novembra, i. Tukaj jc bil are* tiran nekdanji predsednik genovske mor narske zveze kapitan Giulietti. Ko so se r., lastili fašisti mornarske zveze, je kapi* tan Giulietti prevzel vse njene fonde, ki so baje znašali približno 11 milijonov lir in ki so baje deponirani pri nekem genov« skem odvetniku. Kakor pravi «Giornale d' Ita!ia», se je Giulietti v petek odpeljat rz Genove v Rim,'da doseže avdijenco pri Mussclmiju. Čim je dospel na kolodvor Termini, so ga prijeli in 'odpeljali v zaporo Rcgina Coeli.
Si^ni viharji po vsej Evropi
Neurja v srednji in južni Evropi, na Sredozemskem morju in Atlantskem oceanu. — Vihar prevrnil vlak. — Nesreča na morju.
Ogromna škoda.
Dunaj 12. novembra s. Iz vseh delov Evrope prihajajo vesti o velikih viharjih. Iz zapadnega dela Avstrije, Solnograiške, Salz kammerguta, Tirolske poročajo, da so divjali včeraj silni orkani, ki so povzročili mnogo škode. Mestoma ie bil oviran tudi železniški promet. Vihar je odkrival hiše, ruval drevesa, podiral električne napeljave itd. Tudi na Bavarskem posebno v okolici Konigsseeja in Berchtesgadena je bii orkan silno močan. Enaka poročila prihajajo iz Južne Tirolske. V Švici je v višjih legah snežilo V tičinskem okraju so reke iu jezera prestopila bregove. Enaka vremenska sprememba je zadela Črni les v Nemčiji, kjer je sneg zapadel pol metra visoko. Veliki viharji so divjali tudi v gornji Italiji. Nič manjši niso biii na italijanski rivijeri kjer posebno v Genovi včeraj ni mogel noben parnik. pristati. Viharji so segali daleč na sevei, kjer so divjali z nezmanjšano silo tudi na Angleškem. Na raznih krajih jc vrglo na kopno manjše parnike. Neki francoski parnik je moralo moštvo zapustiti. Na Atlantskem ocear.u je bil parnik »Ald-jorth« tnočno poškodovan. Na Španskem so reke poplavile bregove.
Innsbruck, 22. novembra d. Že par dni divjajo po Tirolskem hudi viharji, ki so ponekod povzročili veliko škodo. Tako je vihar potrgal v nedeljo zjutraj na arlbcrški železnic' med postajama Hintergasse iu Dalaas na daljavi kakih 500 metrov elektro vode, vsled česar je bil na tem delu proge promet ustavljen ves dan, ker električne lokomotive niso mogle dobiti toka za pogon Vlaki so imeli velike zamude zaradi preki-ifjenja električnega toka. Pri Bregenzu na Predarlskem se je ustavil osebni vlak na odprti progi, ker se ie na enem vagonu nekaj pokvarilo. Prišel ie silen sunek viharja ki je prevrnil ves vlak obstoječ iz sedmih voz, razen lokomotive. Vagoni so se precej pokvari!'. K sreči sta bili le dve osebi hhko ranjeni. Zaradi te nezgode je bii promet na tej progi več ur prekinjen, dokler niso zopet spravili vagonov pokonci.
London. 22. novembra (lo) Preko Anglije 111 bližnjih otokov so divjali v- soboto silni viharji. Mnogo manjših ladij je bilo vrženih na obalo. Francoska ladja : Ane M ari e s se je potopila v Severnem morju. Posadko jc rešila angleška ladia • Earl Beatiu. V rokav skein zalivu sc je ponesrečil francoski parnik »Rosalyne«. V Atlantskem oceanu,' 1500 milj od irske obali, je klicalo v eč ladij med njimi 14.000 ton veliki parnik jAndaniai, na pomoč. V veliki nevarnosti ie parnik - Ald-vvorth«, katerega rešilni čolni in poveljniški rr.ost so uničeni. Voda je deloma vdrla v tovorna skladišča. Vihar traja daije. Parnik ie v veliki nevarnosti, kljub temu, da skuša niegov kapitan vse. da ga reši.
Casablatica, 22 novembra (io.) Radi sil-—ca viharja narastlo morje je uničilo vse
pristaniške naprav e. M::r>go	mrtvili.
Moravska Ostrava. 22. novembra, d. Vihar, ki divja že štiri dni jc bil včeraj izredno močan. Oh železnici Osirava-FriJek ;e porušil vse plotove, potrgal električne napeljave in tako na več krajih ogrožal pro-met P" žeicznfcah. Vihar je odnašal strehe, razbija! šipe in izkoreninjal dreves.;. Pokvari!'je tudi' 22 medkrajevnih telefonskih pros V'premogovniku je pri jam; Karolina podrl-vihar šesi metrov visok stolp, pri čemer pa k sreči r.l bil nihče ranjen, škoda e ogromna.
Genova, 22. novembra. <>. Snoci .ie divja? v Ligurskem zalivu strašen vihar. Valovi st» porušili več sto metrov železniške prog-.-nred Genovo i:: Ventimiglio pri Corniglianu Ligure. Železniški promet ;e bil tamkaj ukinjen in so morali potniki nadaljevati vožnjo z avtomobili. Tudi med Genovo iu Savon<» so valovi porušili železnico na štirih mestih. Močno poškodovane so bile tudi progo pri Nerviju in več cest. Vihar ie <Wnesc:-streho električne centrale v Savoni ter poškodoval francoski parnik. V Genovi morski valovi zarili Corso Italia in poškodovali r.ekaj ladij. Pri Spezii se je potopil1 vlačilec. Voda je popolnoma uničila ■ vsa kopališča ter porušila nekatere pomole. Posebno veliko škodo jc napravila v' pristanišču, dai.ie v ladjedelnici Ansaldo S- Giorsio ter v hangarjih za pomorska letal;:. V Portit Venere sta se potopil; dve ribiški ladji, človeških žrtev ui bilo. Morje poplavilo u;di več obrežnih vasi.
Beograjski trgovci proti Italiji
licoirtu, 22. novembra, p. Zadnja ste* vil k a »Novega života* objavlja interosaiii no' informacijo, ki pravi: Odkar so itali janske oblasti brez pravega razloga areti rale posl. drja Wilfana in -.nikar so v Ita < liji vrši hajka proti našemu ljudstvu, jc v beograjski čuršiji nastal pokret. katerega, posledice lahko postanejo nedoglednc: Bo» grajski trgovci s<> imeli v Italiji naroči* nega blaga za okoli 30> milijonov lir. .V-iiaj jc začel pokret, da bi st pogodbe raz« veljav ile ter so Italijanom na gospodi«-* skom polju pokazalo, da se ne smejo nt* kaznovan-.? igrati z najsvetejšimi občutki našega naroda.
Papežev konzistorij
Rin:. 22. novembra, o. Papežev konza.-»to* rij je uradno določen za 20. iu 23. decem« ber. Dne 20. decembra se bo vršil tajni konzistorij. 23. decembra pa javni. Imena novih kardinalov še niso znana. Kakor so ugiba, bodo imenovani za kardinale trije cerkveni _ knezi, med .njimi tudi belgijski primas Van Roc.v
Spopad med radikali in samostojnimi demokrati
Radikali so pod vodstvom drž. podtajnika dr. Šuvakoviča hoteli v Crepaji pri Pančevu onemogočiti Pribičevičev shod, kar je izzvalo velike spopade med njimi in sam. demokrati. — Obračun Sv. Pribičeviča z radikali.
Beograd, 22. novembra
Veliki uspehi, k; jih doživlja Svetozar Pribičevič s svojo akcijo med narodom, povzročajo radikalni stranki čim dalje večje skrbi. Zlasti mučno jim je, da ruši voditelj SDS njihove postojanke ki trdnjave v Vojvodini. Kakor kaže včerajšnji dan, so radikali začeli izgubljati tudi že živce, kajti samo tako si je mogoče tolmačiti organizirano nasilje, ki so ga včeraj vprizorili proti zboru, ki ga je SDS sklicala v Črepajo, veliko banatsko vas, 22 km od Pančeva. Tu je doma in izvoljen za poslanca drž. pod-«ainik dr. Šnvakovič, pristaš grupe Nikole Pašiča, in baš njemu pripisujejo aktivno udeležbo na organizaciji za razbitje shoda SDS v Črepaji.
Že pred pričetkoin zborovanja so začeli v Crepajo prihajati od blizu in daleč radikalni pristaši — med njimi številni Madžari, Rumuni in Svab — na okrašenih vozovih s srbskimi in državnimi zastavami ter so burno manifestirali za Pašiča in dr. Šuvakoviča. S seboj so pripeljali tri švabske godbe na pihala, ki so neprestano svirale na. križpotih »radikaikos.
Dva kilometra pred vasjo so postavili sam. demokrati slavolok, okoli katerega so se zbrali radikali v veliki množici. Ko se je s prvim vozom pripeljal posl. Boškovič (SDS), so mu radikali zaprli pot, nastala je strahovita gneča in zdelo se je, da ga nameravajo hnčatL. Medtem so dospeli tudi ostali vozovi s samostojnimi demokrati. Razvil se je splošen pretep. V gneči se je podrl tudi slavolok. Posamezniki so grozili tudi z revolverji, do streljanja pa ni prišlo. Orožništvo je spopad motrilo skoro popolnoma pasivno.
Polagoma se je gneča toliko pomirila, da se je poleg sprevoda sam. demokratov formiral tudi sprevcd radikalov. Neprestano pa so padali klici: r-Živio Pribičevič, doli Pribičevič. eljen Pašič, abzug Pribičevič!« Rumuni so neprestano klicali: »Se ■treasca Pašič!« Povorka radikalov in SDS se je pomikala proti govorniški tribuni, okoli katere se ie zbra! močan obroč samostojnih demokratov. Sveiozar Pribičevič je bil baš burno pozdravljam, ko se je opazilo, da so radikalski zločinci že prej pod-žagali tribuno, ki se je v silni gneči nagnila. V tem trenotku je stopil posl. Boškovič
na neko klop ter začel govoriti med neprestanimi ovacijami za SDS in Pribičeviča. Radikali se začeli od daleč bombardirati tribuno, a je niso zadeli.
Za posl. Boškovičern jc pričel govoriti upokojeni generai Živanovič, bivši poveljnik dobrovolicev v Dobrudži. Radikalni agitatorji so nahojskali srbske seljake, da je Živanovič avstrijski general, vsled česar so tudi proti njemu začeli demonstrirati. Ko so od radikalov najeti švabski muzikantl, ki so imeli nalogo neprestano svirati, čuli, da je Živanovič »avstrijskii general, so takoj prenehal pihati v inštrumente, menda v znak simpatije. General Živanovič, ki ni
mogel govoriti, je mirno vztrajal celo uro na tribuni Tik mimo njegove glave je medtem priletel iz množice debel kamen.
Opoldne so samostojni demokrati na Pribičevičev poziv zapustili zborovališče. Ko se je prostor okoli tribune izpraznil, je pričel govoriti drž. podtajnik dr. Žuvakovič, ki ie med drugim dejal, da naj gre Pribičevič na Hrvatsko in se tam bori za državo, ker je tamkaj St. Radie, ki je neprijatelj te države.
Ko so se radikali razšli, je dr. Žuvakovič odšel na obed k beležniku Atanoskoviču. Pred hišo je naletei na posl. Boškoviča, ki je pričel razjarjen klicati: »Doli s korupcijo! Lopovi! Da! Lopovi!* >Kdo je lopov?* je srdit zaklical posl. Šuvakovič in se zaletel proti posl. Boškoviču, da bi ga udaril po glavi. Predno pa se mu je to posrečilo, ga je posL Boškovič brcnil z nogo, da je odletel daleč vstran
Medtem so se samostojni demokrati zbrali pred Matejičevim hotelom, kjer je mogel Sv. Pribičevič nemoteno govoriti. V svojem govoru je med drugim aaglašal, da se radikali dele na one, ki danes vladajo, in one, ki niso ministri in bi radi postali ministri. Zadnje imenujejo Pašlčevo okolico, ki pa imenujejo radikale na vladi za dvorske radikale. Povdarjal je, da je radikalna stranka na robu propada in da se približuje čas, ko se bo definitivno zrušila. Kdor je danes za radikale, je za velike davke, in kdor kliče: Živeli radikali!, kliče: Živela tatvina v naši državi, živelo nasilje! Vsak tak si hoče nabžiti še večje breme in noče, da se Vojvodina izenači s Srbijo v pravicah in dolžnostih. Poznam radikale zelo dobro, je naglašal Sv Pribičevič, in pravim, da zahteva korist države, da se radikalna stranka zruši.
Na pisanje »Samouprave«, zakaj govori, da noče iti z radika'; ki ga vendar ne vabijo, je izjavil: »Mogel bi vam pokazatii pisane dokumeme. da so me tekom letošnjega leta vabili, da so me zelo potrebovali, da so me zvar in sicer tisti izmed njih, ki je najbolj poklican Toda jaz smatram, da ne moremo it^- 7 nobeno radikalno skupino in da se mora v vsej državi združiti vse nacijonaino in napredno, da se radikalno stranko vrže «
Popoldne je govoril Sv. Pribičevič na velikem shodu SDS v Oriovatu, kjer je bilo na poti skoz mesto postavljenih šest slavolokov Sv Prib;čeviču in ostalim poslancem SDS so priredil1 sijajen sprejem z več godbami in z zastavami Pribičeviča so nosili na rokah V svojem govoru je konsta-tiral, da si je v Črepaji njegov sprevod 300 vozov moral s silo delati pot, ker so hoteli plačani Madžari in Rumuni preprečiti njegov prihod Kri-ik val je tudi zadržanje drž. podtajnika dr Šuvakoviča, ki je Pašičev pristaš in k; ie s svojim zadržanjfcm dokazal, da je Pašičev de! radikalne -stranke najslabši.	N
Zmaga jugoslovenske demokratske misli na zagrebški univerzi
Pri volitvah v JAPD je samostojno demokratska «Jugoslavija« dobila veliko relativno večino ter je od lani ogromno napredovala.
Zagreb, 22. novembra
Včerajšnje volitve v Jugoslovensko akademsko podporno društvo so se končale z zmago demokratskega dijaškega kluba <JugosIavije» in vseh zavednih jugoslovenskih akademikov. Za volitve ie vladalo tem večje zanimanje. ker so se razbila pogajanja med zastopniki Jugoslavije* ter klubom da-vidovičevcev za skupen nastop, vsled česar so uarastli upi radičevcev, fran-kovcev in iederalistov. ki so nastopili pri volitvah skupno pod imenom Hrvatskega bloka.
Volitve so sc vršile v dvorani cKola» na Wilsonovem trgu. Univerza ie bila ves dan zaprta. Pred poslopjem «Ko'.a» se ie zbrala že v zgodnjih dopoldanskih urah velika množica dijakov in občinstva, ki ie z zanimanjem motrilo živahno vrvenje.
Skupščino je otvoril ob 9. dopoldne predsednik Bogdan Brujič z daljšim govorom, v katerem je očrial odborovo delo v preteklem šolskem letu, nakar je sledilo tajniško in blagajniško poročilo. Po daljši debati je bil dosedanjemu odboru izrečen absolutorij. Po končani skupščini se je pričelo glasovanje, ki je trajalo do 4. popoldne.
Jugoslovensko orijentirani dijaki so bili ves čas volitev v premoči. V svesti si svoje zmage, so navdušeno vzklikali <-Živela Jugoslavija, živio Pribičevič, živio jugoslovenska univerza!* Ob 4. popoldne so se zbrali okoli jugoslovenske zastave ter krenili med petjem državne himne in vzklikanjem Jugoslaviji proti univerzi. Policija pa je blokirala vse dohode k univerzi. Prišlo ie do konfliktov, ki pa so se končali s tem,-da je policija popustila.
Izid volitev je naslednji: Glasovalo ie 1227 članov JAPD. Lista *Jugoslavi-ia» je dobila 460 glasov in s tem tudi predsednika. I. tajnika, II. blagajnika, 3 odbornike. 1 namestnika. 1 revizorja in 2 člana razsodišča.
Na drugem mestu je Hrvatski vseuči-liški blok (»Hrvatska Mladica^. HSS in -Kvaternik») s 408 glasovi. Dobil ie podpredsednika, I. blagajnika in 7 drugih mest.
Na tretjem mestu so klerikalci UDo-magojs in « Vojvodina*) s 195 glasovi. Dobili so II. tajnika in 3 druga mesta. Za to lisio so glasovali vsi teologi in tudi okoli 30 nun.
Na četrtem mestu so davidovičevci s i 03 glasovi (2 mesta).
Na petem mestu so marksisti s 56 glasovi (1 mesto).
Izid volitev je porazen zlasti za združene hrvatske blokaše. Še dan pred volitvijo so govorili, da je njihova zmaga gotova. Pripravili so vse za baklja-do in v Zagreb je prišel "tudi drž. podtajnik dr. Pernar. ki se je sprehajal v bližini <Kola» ter nestrpno pričakoval izida volitev.
Člani ^Jugoslavije* in ostali jugoslovenski dijaki so izpred univerze odšli v svoje društvene-prostore, kjer so imeli kratko zborovanje, s katerega so odposlali pozdravne brzojavke Svetozarju Pribičeviču ter strankinim vodstvom v Beogradu. Ljubljani. Sarajevu in Splitu.
Zvečer se je vršil v restavraciji «Apola» krasno uspeli družabni sestanek. na katerem je poleg drugih govoril tudi posl. Vilder.
Pomen zmage <Jugoslavije» je tem večji, ako se pomisli, da je lani sicer dobila relativno večino 11 glasov, toda imela je le 261 glasov. Letos je zbrala 460 glasov ter se visoko dviga nad vsemi drugimi skupinami, zlasti pa nad karakteristično koalicijo radičevcev, frankovcev in iederalistov. Letos so smatrali vsi nasprotniki SDS, da bo lahko potisniti <;Ju?os!avijo» v ozadje, ker je v opoziciji in so njenim članom vzeli vse štipendije. Pokazalo pa se je, da ^Jugoslavija* ni «izginila». temveč, da je narasrla za 200 glasov! To je vsekakor značilen nauk za vse nasprotnike SDS.
Ravnokar dospeli i
najnovejši gumijasti plašči in usntati iop či
Grčar & Me ač
Seienburgova ulica 3.
Politične beležke
Radič v Hercegovini
V nedeljo dopoldne je imel St. Radič »hod v Mostarju. Kakor običajno je tudi na tern govoril o vsem mogočem in nemogočem, resno in neresno. Seljakom je obljubljal zakon, s katerim se bodo vsi državni gozdovi v Bosni in Hercegovini razdelili med občino. Napadal je srbsko gospodo, ki baje hoče izstradati njegovo stranko, da bi ga volilci zapustili. Dr. Spaha je Radič označil za Davi-dovičevega gardista, če pa bi šel ž njim, bi bil seveda njegov prijatelj in danes tudi minister. Na banketu po shodu je St. Radič naglašal, da so hercegovinski muslimani dejansko najboljši Hrvati in za njihovo hrvat-stvo ni treba agitirati, ker je zgodovinsko in je samo zaspalo. Iz Mostarja se je St. Radič odpeljal v 50 km oddaljeni Stolac, kjer bivajo večinoma Srbi in muslimani, radičevci pa samo v okolici. Na zborovališču je vladala silna gnječa, ker so se na njem zbrali pristaši vseh tamošnjih strank. Tudi je prišlo še pred začetkom shoda do,incidentov, tako da so se lomili stoli. Tudi je morala posredovati žandarmerija. Radič je sicer prišel do besede, vendar pa ga je nemir med zborovale i tako razburil, da svojega govora ni hotel niti dokončati, temveč je zapustil zborovališče ter se odpeljal takoj z avtomobilom v Čapljino, odtod pa zvečer z vlakom v Zagreb. Udeležiti se ni hotel niti pripravljenega banketa. Radičevci so mnenja, da je bil inicijator akcije proti St. Radiču muslimanski poslanec Šalih Baljič.
Samozaničevanje klerikalcev
Nekaj časa sem, odkar so klerikalci uvideli, da njihovo časopisje nima skoraj nobenega vpliva več, odlagajo njihovi eksponenti razne klopotce po drugih listih, a jih potem v »Slovencu« ponatiskujejo. V Ljubljani se poslužujejo v ta namen Jelačinove-ga lističa, v Beogradu pa še manj pomembnega »Radikala«:, ki ga izdaja g. Ivanič, bivši poslanec in pristaš rajnkega Protiča, ki je pri nas znan le po tem, da je bil radi obrekovanja dr. Žerjava obsojen na tri mesece zapora Videti je, da so začeli klerikalci že sami sebe zaničevati. So na pravi poti.
Radič o škofih in Orlih
Na shodu v Varešu v Bosni je Radič posebno ostro napadal sarajevskega škofa Ša-riča ter velikega župana Nikoli ča, ker da oba podpirata klerikalne Orle. Mar je Jezus bil Orlaš? je vzklikal Radič in žel burno pritrjevanje. Čujem. je nadaljeval, da je škof šiirič izdal naredbo, po kateri naj se podpirajo vsi Orli, a če je to res izdal, tedaj je proklet po 30. koncilu. Naravno pa si je Radič tudi tokrat privoščil uradnišivo, razsajajoč: Prečistili bomo vse uradnike, posebno v šumski upravi, in čez mesec dni bo Bosna imela kruha in rjuh, in tedaj bomo prepevali in svatovali . . . Pno pokušnjo tega svatovanja so mu pač dali bosanski fantje v Brezah pred Varešom, ko so ga atakirali — z gnilimi jajci.
Postopna absolutna neodvisnost britanskih domini-jonov
lo London, 30. novembra
Politični rezultati imperijalne konference so razvidni iz dolgega poročila odbora ministrskih predsednikov za medimperijalne odnošaie. Poročilo ne predlaga nikakih ustavnih sprememb, ampak izraža edinole upanje, da se poicži temelj za bodoče konference britanskega imperija.
Razpravljajoč o razmerju med Veliko Britanijo iti dominijoni, izjavlja odbor, da se ne bi nič pridobPo, ako bi se izdelala nekaka ustava za britansko cesarstvo. Posamezni deli imperija so zelo raztreseni in imajo svojo lastno zgodovino in karakteristiko in so v raznih stadijih razvoja. Ako se vzamejo kot celota, se ne morejo primerjati z nobeno politično organizacijo, ki sedaj obstoja. So pa deli britanskega imperija, ki so s striktno ustavnega stališča dosegli popoln razvoi.
Tu gre za samoupravne celote, kot jih predstavljajo Anglija in dominijoni. Njih pozicija in odnošaji se lahko jasno definirajo. So to avtonomne državne organizacije, ki so si v zvezi britanskega imperija popolnoma enake in niso v nobenem slučaju podrejene druga drugi,'bodisi "glede notranje ali pa zunanje politike: veže jih le krona kot proste člane britanskega imperija. Zunanji svet lahko domneva, da se je to storilo namenoma, da se preprečijo spori. Vendar kriticizem ni opravičen, ker mu historična situacija ni znana. Ta težnja k enakopravnosti delov britanskega imperija je bila obenem pravilna in neizogibna. Geografske in druge razmere so izključile vsako federativno misel in medsebojni odnošaji delov britanskega imperija so se morali urediti na drug način. Edini izhod je bil .pač avtonomija.
Britanski imperij ni zgrajen na negativnih principih: v glavnem. če*udi ne formalno, sloni na pozitivnih idealih. P-ostos: institucij je njegova kri, prosto sodelovanje pa njegovo orodje. Mir, varnost in napredek so njegovi glavni cilji Vsa ta vprašanja so bila v razpravi sedanje imperijalne konference in doseženi so bili izvrstni rezultati. Vsak dom-lnijon je in mora ostati sam svoj sodnik o načinu in obsežnosti svojega sodelovanja. Priznati je treba, da sedanja administrativna, Ieg'"slativna in judi-cijelna forma ni popolnoma v skladu z gor! orisanim načelom in da je na tem polju še mnogo nedostatkov.
Radi tesa se je bavil o^bor s spremembo ustavnih oblik in ie razoravltal v prvi vt®): z naslovom britanskega cesarja, ki je bil te kom zadniih petdesetih le* že dvakrat spremenjen. Zato pred!a<ra odbor novo spremembo kralievetra naslova, od^ov-rioiočo sedanjemu stanju stvari. Kar se tiče stališča posamezni1* vlad dominiionov. izvir? n^"v r>o-zicija iz sed-njega razmerja med posamezni-
mi deli britanskega imperija. Pri vseh samoupravnih vladah je kraljev zastopnik, ki ima isto ingerenco na administrativne zadeve do-minijonov, kot jo ima kralj v Angliji. Ti predstavniki kralja v nikakem oziru ne predstavljajo angleške vlade ali kakega njenega dela. Dosedaj je tvoril zvezo med vlado Velike Britanije in vladami dominijonov generalni guverner. Toda priznava se, da to ni več v skladu z ustavnim položajem generalnih guvernerjev. Radi tega bodo odslej ofi-cijelni odnošaji med vladami dominijonov ia Anglije direktni. Stvar se bo rešila takoj po koncu imperijalne konference. Generalni guvernerji bodo predstavljali kralja v Angliji v vladnih in javnih zadevah.
Kar se tiče mednarodnih pogodb, predlaga odbor, naj se vse pogodbe sklenejo v imenu angleškega kralja kot simbol enotnosti britanskega imperija. Kar se tiče zunanje politike, se je odkrito priznalo, da idot' za nekaj časa ostati enotna. Navzlic temu lahko vodijo dominijoni do gotove meje s sosednjimi državami samostojno zunanjo politike. Priznal se je tudi princip, da se ne more mednarodno aktivno vezati brez privoljenja njihove vlade niti Anglija niti kak domini-jon. Odbor želi, da sedanje diplomatske veze med posameznimi dominijoni in tujimi vladami še nadalje obstoje. Radi pomanjkanja komunikacij med posameznimi deli britanskega imperija je želeti, da se ta sistem zastopstva še razširi, posebno v slučajih, ko je nagla odločitev potrebna. Odbor poživlja vlade dominijonov, naj razvijejo sistem osebnih zvez v Londonu in v glavnih mestih dominijonov, ki bo spopolnil sedanji sistem izmenjavanja misli o problemih, ki zahtevajo skupni študij.
Končno izreka poročilo popolno priznanje stvoriteljem locarnskega pakta in čestita Angliji na njenem deležu na tem velikem donesku za dosego svetovnega miru.
Povratek rumunske kraljice v domovino
sko kraljico Marijo v Ameriki ja' že davno ugasnila, zadnje čase se ni čulo o njenih obiskih nič več. Poslednja senzacija. ki je prišla v svet, je bila zgodba o krvnem pobratimstvu z Indijanci. Potem so prišle na vrsto še slike, kjer je bila kraljica posneta z indijansko perianico na glavi. Sedaj poročajo listi, da se visoka dama vrača. Kakšni so vzroki nenadnega povratka?
Pariški listi, ki se love za «avteniič-nimi» poročili ter nočejo prepustiti primata v teh stvareh nobeni ameriški in angleški novini, vedo povedati zelo različne vestL Kraljica Marija se baje vrača predvsem radi vprašanja prestolonaslednika. Ta problem je postal zadnje čase zelo pereč, posebno radi tega, ker je kralj Ferdinand resno bolan, po zadnjih verzijah tako opasno, da sc je bati za njegovo življenje.
Za prestolonaslednika ie proglašen sedaj jedva petletni princ Mihajlo, Karlov sin, dočim se mudi Karel še vedno v Parizu. A kdor bi mislil, da v Parizu samo preganja dolgčas, bi se motil; mož je v stalni zvezi z domovino, kjer ima mnogo svojih prijateljev, zlasti v armadi. In ta prijateljstva so za dinastijo nevarna. Kraljica Marija se nikakor ne sklada z mislijo, da bi se smel Karel vrniti, in se posebno protivi možnosti, da bi se sin vrnil domov s pomočjo kakšne tajne zarote, o kateri vedo poročati časopisi. Na drugi strani pa razlagajo kraljičin povratek v Evropo s tem. da se hoče s Karlom pomiriti. Baje mu je sama ponudila priliko, da si zopet pribori pravice, ki se jim je moral odpovedati.
Na rumunskem dvoru se torej zopet pletejo intrige. O tem priča zlasti dejstvo, da so začeli zadnje dni energično čistiti rumunsko armado ter odstranjevati iz nje vse tiste častnike, o katerih je znano, da simpatizirajo s Karlom. Kraljica ima torej zelo nemirno pot in se vrača iz Amerike ne poživlje-na. kakor je pričakovala in razglašala, ko se • je odpravljala na potovanje, marveč utrujena in z zloml.ienim srcem. Morala se bo zopet vpreči v službo kampanje, katero vodi sama in reševati vprašanja, ki niso važna samo za dinastijo. Poročila pravijo, da se vkrca dne 24. novembra na parnik <Berengarija», ki jo prepelje čez ocean v domovino.
sede, ki so v živahiilh trgovinskih stikih i Italijo. Porast lire je imel, kakor znano, posebne" posledice tudi za Jugoslavijo, kateri se je zaradi tega odprlo ilalijansko lesno tržišče'. Ta "posledica porasta lire je torej "za nas ugodna, a so za nas tudi senčne strani visokega mednarodnega ocenjevanja italijanske valute, ki obstoje, kakor smo že pisali, v povečan Ui dolgovih naših uvoznikov iialijanskim dobaviteljem. Najdalekosežnej-še posledice pa ima dvig lire seveda za italijansko gospodarstvo, kajti visoko stalijo valute mora zelo poslabšati izvoz, ker cene nikdar ne padajo v istem času in v isti meri, kakor raste valuta.
Zaradi teca se čuie zelo neverjetno, da je italijan-ka trgovinska bilanca za oktober t. 1. aktivna, kajti -doslej je bila stalno močno pasivna. Po uradnih podatkih je znašala v omenjenem mesecu vrednost uvoza 1766.9 milijona, izvoza pa 1S27.6 milijona lir. Trgovinska bilanca za ta mesec bi bila torej aktivna za 60.7 milijona iir, dočim je bila v enakem času lanskega leta pasivna za 9S.3 milijona lir. Kolika je dejanska vrednost te aktivnosti, je težko presoditi. Res se je uvoz zelo oviral, a tudi vrednost iz\oza je po uradnih podatkih večja kakor lani. Ta povečana vrednost izvoza ima mogoče svoj izvor v večji vrednosii lire. Ker pa je porast lire, kakor je splošno znano, že zelo škodoval italijanski izvozni trgovini, je sploh čudno, da ni zabeležen padec izvoza.
Bodočnost bo jasnejše pokazala, da je načrt dviganja lire zelo nesrečen in da bo, akn bo italijanska vlada na njem vztrajala, uničil marsikateri u-peh dosedanjih dobrih mer za sanacijo italijanskega gospodarstva. A"se mere proti prirodnemu razvoju se morajo maščevati, kar so nam pokazali do?l°j še vsi podobni eksperimenti v raznih drža-vah. Priroda ne pozna skokov in nič se ue da pričarati preko prirode.
Nadvojvoda Albreht se ženi z italijansko princezinjo?
Budimpešta, 22. novembra, s. <Az Ujsao javlja iz Rima, da je nadvojvoda Albreht bil v četrtek dalj časa pri italijanskem kralju. Ker se je mudil nadvojvoda v Rimu inkogui-io, se je vršil obisk brez posebnih ceremonij. V poučenih krogih menijo, da obisk ni veljal toliko kralju kot princezinji Giovanni. najmlajši hčerki italijanskega kralja. Rimski poročevalec lista se je informiral na pristojnem mestu o namenu obiska nadvojvode Albrehta. Odgovorili »o mu, da nadvojvoda najbrže ni prišel brez vzroka na obisk v Rim.
Gozdni požari
Vviener Scustadf. 22. novembra, d. Yoc» rai so divjali na Scmmcnng-u trije veliki gozdni požari, ki so povzročili ogromno škedo na drevju. Dopoldne jc začel gos reti gozd med Schmitzdorfom in Priggli« tzom. Požar jc šc povečal močan južni ve« ter. V nevarnosti sta bili tudi obe vasi. Požarnim brambam in vojski, ki je poma. gala gasiti, sc je po hudem naporu posre« čilo udušiti cg^nj. Dopoldne je tudi gorel gozd pri Eichbergu. Požar so najbrže za« netile iskre iz lokomotiv. Tudi tu so po* magali vojaki, tako da jc bil po/ar kmalu pegašen. Tretji požar jc bil med Miesen. hach-om in Puchbergom. Tudi tu jc mora« lo pomagati vojaštvo.
Anglija izganja boijševike
Lcndon, 22. novembra, (pa.) Konservativ. na stranka zahteva izgon vseh sovjetskih agentov iz Anglije.
Sestanek Mussoiini-Briand-Ckamheriain
London. 22. novembra, (pa.) Y kratkem se sestanejo v Ženevi Mussolini, Briand in Chamberlain, vendar ni doslej o tem sc= Stanku nič definitivno določenega. Prej« koslej bo ta sestanek v Locamu. Na potu v Ženevo se ustavi angleški zunanji ml« nister Chamberlain v Parizu, kjer ostane od 3. do 5. decembra.
Kitaiski generali proti kantenskim boljševikoirt
Žanghaj. 22. novemb-a (lo.) Na konferc-ci v Tientsienu so se kitajski generali Cangtsolin, Vupejfu in Sunšuanfang združili proti kantonskim boijševikom.
Chicago. 22. novembra (be.) -Ciiicago Tribune« piše, da -je predsednik CcoliJge ob sedanjih razmerah proti vsaki oboroženi akciji Zedinjenih držav na Kitajske-, k: naj bi šla za tem, da se sestra osrednja vlada v Pekingu.
Lira in italijansko gospodarstvo
Priznati se mora, da je začela Mussolini-jeva vlada že takoj o< svojem nastopu delati za ozdravljenje italijanskega gospodarstva. Njen cilj je povečanje demače produkcije in tako zmanjšanje uvoza, obenem pa povečanje izvoza. Kjer zboliševrlne metode ne segajo preveč v priroden razvoj, taju tudi že pokazuejo uspehe.
Italiji, ki je morala uvažali doslej ogromne količine pšenice, se je posrečilo na podlagi zadevnih vladnih mer pridelati letes toliko pšenice, da bo potreben le majhen uvoz. Pridelala je Italija "letos 65 milijonov metrskih stotov pšenice, a njena letna potreba dosega olrrog 75 milijonov, tako da znaša primanjkljaj samo okrog 10 milijonov metrsk; stotov.
Dalekosežnega pomena sa Italijo je. da italijanska vlada odredila letos strogo k t rolo uvoza. Uvoz luksuznega blaga je on jen na najmanjšo mero; i-tetako uvoz vs-predmetov, ki se izdelujejo ali bi se mo: izdelovati doma. Uvažati se smejo za ind. strijo samo one siravine. ki jih ni v Itali; in za kmetijstvo le oni stroji, katerih doni: ča industrija ne izdeluje.
Poleg nadaljnih mer. ki 2i*do za zboi šanjem italijanskega gospodarstva in Italijan skih financ, je zlasti pomemben Mussolinije-načrt dviganja lire. in sicsr v razmerje 10-lir za 1 funt šterling. kar v veliki meri z:, nima tudi inozemstvo, zlasti italijanske s
Snorainiaite se nesrečnih poplavijencev! t
Mikado na smrtni postelji
Tc-kio. 22. novembra, c. Zdravstven* stanje cesarja se je zelo poslabšalo, tako da lahko na?topi v najkrajšem časn smrt.
Izjemno stanje na Irskem
Duhlin. 22. novembra, s. Vsled zadnji! napadov na vojašnico meščanske brambe ; irska država proglasila na podlagi pred kral ki m sprejetega zakona izjemno stanje. Parlament je sklican za "24. t, m.
». ______" t-----
SAVICE

najbolj se. ,na}irp ežn ejse, zato najcenejše.
ši krati i
[ Zofka Kveder - Demetrovifeva J
V	nedeljo, 21. t. m., je izdihnila.
V	pismu z dne IS. t. m. mi je še poročala: «Prihajajo mi take glavobolje, komedije s srcem in melanholije, da ne moreni opisati. Preveč je bilo vsega. Umrla bi najraje. Zeiu dobrili in plemenitih ljudi je na svetu, jaz pa sem.trudna od vsesa in željna miru . . . Čutim bližino in si žalim večnega sna . . .»
Zadnja njena knjiga •■Na potih življenja-, njena lubodnica, ki je izšla te dni in o kateri sem poročal v «Jutru» 16. t. m., je odkritosrčna izpoved lastnega obupa ia neznosnega srčnega trpljenja, jc jasna, a strašna slika Zoiki-itcga življenja poslednje dobe. Vso misli in vsa čustva v tej knjigi so bila krik njene razbolele glave in njenega drge-taiočega srca. Vse te strašno trpeče žene so bile ena sama, resnična žena: Zofka Demctrovičeva . . .
Že zadnjic seiu citiraj 1'Ieiiieja: • Es ist cine alte Gsscliichte . . .» iii Zoika je bila v današnji cinični sirovi dobi še ena tistih Asra, ki umirajo, ker ljubijo ...» In sama mi je pisala za slovo: <Imcla seni talent, velik talent: da ljubim in sc žrtvujem. A duša potrebuje odmeva. Daješ, daieš, a prav malo dobiš . . . Preveč ljubezni je bilo v meni. Da sem prišla v prave roke, bi bilo od mene kai — tako pa ni nič . . .»
V	svojem obupu, ki jo je pognal v smrt, je postala krivična napram sebi. Zakaj Zofka Kjeder-Demctrovičeva je vendarle postala kaj: naša najboljša pisateljica, pristno ženska novelistka, piamteča Jugoslovcnka širokega slovanskega duševnega obzorja. Izmed vseh slovenskih pisateljic — od Panike Hausmannove doslej — je bila Zoika najmočnejši talent, literarno naiplodovi-tejša in najbolj vsestranska. Zato ostane njeno ime nepozabno v našem slovstvu; jugoslovenskim ženam pa je vzor in simbol . . .
Rojena v Loškem Potoku pred -13 leti, jc prišla v Ljubljano, dovršila osnovno šolo pri uršulinkah ter postala že s 17 leti odvetniška uradnica. Služiti si jc morala sama kruh. a obenem je začela pisateljeva ti. Lc zase. Končno je napisala petero črtic in jih poslala peterim ljubljanskim listom. ^ Ako jih priobči vsaj troje», je sklenila, ^bom pisatelje-vala dalje: sicer ne primem več za pe-ro.-> A njene črtice jc objavilo vseh petero listov. Kako je začela pisati za <Slovcnski Narod«, sem povedal v «Ju-tru» 3. aprila t. 1., ko sem se živčno in na srcu težko bolne spominjal ob njeni pisateljski tridesetletnici.
Ljubljana ji je kmalu postala pretesna in njeno stremljenje po višji, širši izobrazbi jo ie gnalo v svet. Živela je nekaj let v Trstu, marljivo ie sodelovala pri »Slovenki«, nato v Gorici, odpo-
tovala je v Švico, da bi študirala na vseučilišču, a se v borbi za življenje končno zatekla v Prago. Tam se jc priučila do dobra češčine ter ie začela pi-sateljevati tudi za češke liste. Po nekaj letih se je civilno poročila s pesnikom Hrvatom V. J. ter mu rodila troje hčera. V tisti dobi ie producirala silno ve-Hko ter zalagala z rokopisi «Ljubljanski Zvon«, •''Slovana« in «Sloven. Matico«. Leta 1900. je izdala v Pragi svojo prvo knjigo <'Misterij žene», leta 1901. v Trstu zbirko cLjubezen«, leta 1902. v Gorici zbornik «Odsevi« in 1. 1903. v Ljubljani zbornik <iz naših krajev*. V mojem «Slovanu» je 1. 1902. do 1904. izdala veliki svoj roman <Nada», ki jc kakor «Iz naših krajev« izšel kasneje kot knjiga v češkem prevodu.
L. 1904. ie postala urednica in glavna sodelovalka mesečnika <'Domači prijatelj« (v izdaji Pražana Vydre) ter jc urejala ta popularni, silno razširjeni list cclih deset let. Svoje povesti o hčerkah Vladi in Mirji iz «Dom. prij.» je izdala 1. 1913. v češkem prevodu kot knjigo «Vlada a Marja».
L. 1905. je izdala v Pragi knjigo dskre«. zbornik svojih slovenskih in hrvatskih slik, črtic in legend. Naučila se je bila namreč medtem tucli že toliko hrvaščine, da je pisala lepo hrvatski.
L. 190?. je izšla v «SIovenski Matici« njena drama «Amerikanci». Napisala je tudi troje enodejank, izmed katerih sc je po ena uprizorila v Ljubljani in Zagrebu,
Okoli 1. 1906. se je preselila v Zagreb, kier je sodelovala pri hrvatskih listih in urejala žensko tedensko prilogo <Agram. Tagblatta«. Izredno nadarjena žena je znala torej tudi že dovolj nemščine, da je lahko pisala članke iu ko-zerijc nemški. Obenem je marljivo dopisovala «Ljublj. Zvonu« in <'Slovanu».
Njen prvi zakon pa je postal nesrečen in se ie ločila. L. 191-4. se jc poročila drugič, in sicer cerkveno v Karlovcu. Istega leta je izdala pri <*Slovenski Matici« svoj izvrstni roman «Njeno živ-
ljenje«.
1918.
zagrebški Moderni
knjižnici svoj medvojni roman Hanka« (v hrvaščini) iu knjigo 'Najboljše slovenske novele« v hrvatskem svojem prevodu. Nacijonalni roman «Hanka» obsega velik kos njene avtobiografije.
Od 1. 1917. do 1921. je izdajala in urejala v Zagrebu mesečnik «Zenski Svet«, ki sc je pozneje imenoval vJugosloven-ska žena«. Bila sta najresnejša, najboljša in tudi po opremi najlepša naša ženska revija. Zaradi brezbrižnosti naročnic — Slovenk ni bilo naročenih niti 50! — pa jc morala izdajanje revije ustaviti.
Pod imenom Dimitrija Gvozdanoviča je izdala 1. 1922. v Zagrebu dvoje knjig vUnuk kraljeviča Marka« (drama v 2 delih) in «Arditi na Krku« (štiri dra-mat. slike): dve knjigi, polui jugoslo-venskega ponosa in zanosa, finih psiholoških slik, jedke satire in tudi poeziie.
V Zagrebu, zastrupljenem in sovražnem jugoslovenski "misli, pc sta krasni
Imamo velikih iihnov Imamo silnih filmov Imamo kolosalnih filmov Imamo monumenialnih filmov Ali takega filma, kakor je
((
Mihael Strogov sploh še ni videl svet!
Pride!
Balkan-Film Kino «Dvor-
Zagreb
Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri ruske poljski velefiim
»Vohunka črnih oči"
Tragedija mlade nedolžne devojke! — Senzacijonahia špijouažna afera, ki jo zbu. dila pri včerajšnji razprodani prcraiieri velikansko odobravanje. Hitite, da nc zamudite!:
KINO «DVOR»	Telefon 730.
Pride! CARJEV GLASNIK Pride! Mihael Strokov. To znanem romanu Juie-.i Vcrnca
Zofka Kvcder:
Uvod
v poslednjo knjigo: «Po potih življenja.«
V album neke mrtve je bila napisana prijateljica v vrlo mladih dneh, tedaj ko je človek še moder in vse ve, ter je še tako mlad, da še nc želj plodov te zemlje, marveč gleda samo v višino, v zvezde, v ono, kar je nedosežno:
<-Clovek se mora osvoboditi želja, da bo srečen, sicer postane suženj usode, ako vse svoje življenje besa za srečo. Glavno je, da razvijemo vse moči, ki so v nas. Ako to storimo, izgine pojem usode. — Uničenje želje po sreči ie obenem največja in najvišja svoboda.«
Prišla so leta, prišlo jc življenje, pa sta tudi ti dve prijateljici poželeli srečo in pohiteli za njo. — Ni je našla nc ena ne druga.
Vsi. vsi, ki nas je rodila žena, posebno pa me žene mnogo sanjamo iu čutimo. rrmogo hrepenimo po sreči.
Varljiva je sreča in skoro vedno jo ie treba plačati z mnogimi solzami.
K neki gospej, ki jo je zadela silna nesreča in ic ležala sama v črno zastrti
sobi, v temi, da ii oči ne bi oslepele od sijnega jokanja iu da bi lažje trpela v temi, je prišel neki gospod. Poslale so ga k njej njene prijateljice, ker je slovel kot modrijan, ki ima dovolj moči, da s svojimi besedami uteši telesne in duševne bolesti.
Ženska ni vedela, ali je gospod, ki jc vstopil, mlad "lili star, niti ne, kako izgleda. Prime io za roko. Ta usmiljeni dotik je znova vrgel ženo v obupno jokanje.	_ «Ne plačite! Nc plačite! Vse jc tako minljivo!«
•Zame ni utehe! Zame ni utehe, ni utehe!«
Gospod sede, zopet prime njeno roko in pravi:
cUtolažite se, vse mine! — Tudi jaz sem nekoč bil neizmerno nesrečen, zapuščen in sam! — Tako silno sem trpel duševno in telesno, da sem se po kolenih plazil po sobi ter sem roke z nohti zasajal v pod, da sem se lahko povlekel dalje. Vendar sem se končno umiril — in sedaj sem srečen, ker ničesar več ne želim. — Nekaj višjega, vzvišenega nad vsem malim na zemlji, nekaj močnega in dobrega, čemur so razni narodi in razni filozofi od pamtiveka dajali sto in tisoč imen — to me je spasilo. Iztrgajte dušo iz vsega, kar jo oklepa. Osamo-
knjigi želi le odpor in roganje. To jo je zelo potrlo. Čini dalje bolj se je umikala iz javnosti in začela bolehati. Iskala je zdravja na morju in na Štajerskem. Ko jc za silo okrevala, pa jo je zadel v zakonu najhujši udarec usode. Tega ni mogla preboleti več. Spočetka tega leta se je začel njen smrtni boj.
Obsula je mene in mojo ženo s pismi, polnimi divjega obupa, strašne melanholije in črnih misli. Prigovarjala sva ji, naj sc oklene svoje dece, dveh hčera (najstarejša Vlada ji je nagloma umrla, ko se je pripeljala iz Zagreba na visoko šolo v Pragi) in dela. Naj sc utopi v delu, ki donaSa uteho! Pridobil sem jo, da je začela pisati za <'Jutro». A hitro je omagala. Nato sem io silil, naj spiše novo knjigo novci ter naj priredi svoje najboljše spise za ponatisk. Mnogo njenih novel jc še nezbranih po raznih listih. Slušala me jc, dasi sama ni mogla pisati; torej je svoje misli narekovala prijateljici dobrotnici Julki Božičkoviče-vi. Tako jc izšla njena poslednja drobna knjižica «Na putevima života«.
Ker se je domišljala, da je tuberkulozna, scin jo pregovoril, naj se da preiskati na graški kliniki. Pomirili so jo ondi in ji svetovali, naj se vrne v domovino. Ker pa sc ji jc melanholija vrnila. sem jo pozval v Ljubljano, da io preišče zdravnik dr. Tone Jamar. Doktor Jamar je vplival nanjo uprav čudodelno; tuberkuloze ni našel, le silno bolne živce. Nekaj dni jo jc držal v <Leonišču», jo moralično dvignil ter jo nato poslal v Preddvor pri Kranju, da v krasni naravi povsem okreva. Bilo je toplo in lepo ondi. Zofka jc pisala, da je vsa prerojena, zopet pogumna in polna zaupanja v bodočnost in zdravniku se je zahvaljevala s prekipevajočim srcem.
Toda par dni nato se je zopet po-greznila v melanholijo, zbežala domov in opomogla si ni več.
Ko to pišem, pa sem prejel še njeno poslednjo pismo z dne 19. t. m. Zaradi nedelje so m: ga dostavili šele danes, v ponedeljek. Pismo je narekovala prijateljici:
«Vse zadnje dane imam neke čudne jake clrčeve u srcu i glavi. Jako mi je zlo. Več dulje vremena ne spavarn ni-kako. Čudne me slutnje saleču. Ako ini se štogod dogodi, molim, da dodje ba-rem jedan na moj pogreb . . . (Nato mi sporoča svojo oporoko glede svojih spisov in korespondence) . . . Tako sam utučana, da isam za ništa sposobna, a pripremila sam si materijal za 20 romana . . . Učinite sve — sudbinom! Jer sudbina je bila za mene tako strašna. Lepo Vam se zahvaljujem za svu Vašu veliku dobrotu in za sve, što uči-mste za mene.« In sama je pripisala še: •-"Poljubljam Tebe, Minka in Tebe, Fran! Zofka.«
Tako sc jc poslovila še po svoji smrti . . .
Plemenita slovenska žena, odlična samorasla jugoslovenska pisateljica Zofka je bila in je ni več. Utrujena je našla končni mir v večnem snu, ki si ga ic tako želela . . .
Zanimivo je, da je pokojnica že pred dvema mesecema in pol slutila, da jo zadene srčna kap. Ko se je namreč takrat, težko bolna, zdravila v Topolšči-ci, je bila njena slutnja, da se ji bliža smrt. tako močna, da ie napisala sama sebi osmrtnico sledeče vsebine:
cjavljamo tužno vest, da je naša soproga, mila in ljubljena mati, dobra sestra in posestrima. Zofka Demetrovič, roj. Kveder. jugoslovenska pisateljica, soproga bivšega kraljevskega namestnika in poslanca, odlikovana z redom Sv. Save IV. stopnje, vitez Belega orla češkoslovaške republike V. stopnje, po dela. sreče in tragike polnem življenju ter dolgi bolezni, danes ponoči, zadeta od srčne kapi. za vedno zatisnila svoje trudne oči. Večni ji mir! Pokopana bo iz mrtvašnice na Mirogoju dne 9. septembra popoldne ob . . . uri. Zagreb, dne 7. septembra 1926. Rodbina.«
Ta osmrtnica, z izpremenjenimi datumi, ic bila sedaj po njeni smrti tudi objavljena in razposlana prijateljem.
Pogreb povojne jugoslovenske pisateljice se vrši danes, ob 15.30 popoldne iz mrtvašnice na Mirogoju.
Fr. Govekar.
| svojite da vam v srcu umro vse i želje in boste mirni, pa celo tudi srečni .. . Jaz starec sedemdesetih let mirno živim med ljudmi — v mojem srcu ni želja!«
Moder je modrijan sedemdesetih let iu kakor svetnik hodi po svetu.
A kdaj bodo v nas umrle želje? Kako dolga je še ta pot?
Jules Lcm-rtrc:
Materinstvo
(Na robu Boccaccia.)
Zgodba, ki vam jo povem,« je rekla gospa Panipincja, »dokazuje najprej, da se dogajajo na svetu tako nepričakovana in tragična srečanja, prav kakor bi naključje skladalo romanc in komedije, iu potem, da ima materinstvo svoj izvor bolj v skrbi in ljubezni, nego v krvi.
Po smrti Friderika II ie bil Manfred kronan za kralja Sicilije. Njegov najboljši prijatelj, neki napoljski plemenitaš, Henrik Capccij, je bil oženjen z odlično NapolUanko, Beritolo Carrachiola.
Ko ie bil Manfred v bitki pri Benc-ventu ubit in se_ je vse kraljestvo odločilo za cesarja Karla I., so bil: vsi glavni Manfrcdovj prijatelji poklani.
Nasilneži so vdrli h Capeciju iu so ga
f Andrej Slokar
Snoči je preminul v Domžalah po dolgo-trajoii bolezni lesni trgovec iu posestnik. S. Andrej Slokar, eden na.iagilnejših naprednih in sokolskih delavcev v Slovcuiii.
Rodom iz Lokavca pri Ajdovščini se .ie že v svojih mladih letih živahno udeistvo-val v narodnih društvih v Gorici, posebno pri pevskem zboru goriške Čitalnice in sokolskega društva. Kot zastopnik znane vc-letvrdke Josipa Goljevščka je prišel kasneje v Domžale., kjer so vladale takrat precej žalostne razmere. Gospodovali so namreč priseljeni tujci, ki so se čutili že tako samozavestne, da so spomladi 1905. slovesno razvili zastavo »Andreas Hofers Ve-reitta«. Takratne viharne protinemške demonstracije v Domžalah so še v živem spominu. Pokojni Slokar je pričel kot protiutež prodiraiočemu nemštvu takoj propagirati ustanovitev sokolskega društva v Domžalah. 2e 36. deccmbra 1905. se mu jc njegova iskrena želia izpolnila in domžalski Sokol ga je izvolil za svojega prvega starosto. Železna energija pokojnika je šla tudi preko vseh zaprek, ki so se stavile zgraditvi Sokolskega doma v Domžalah. Dne S. septembra 1911 je bil slovesno otvor-icn Šokolski dom v Domžalah, ki ostane za vedno trajen spomenik prvega staroste. Pa tndi za vsa druga sokolska društva, ki so se obračala na ujega za moralno in ma-terijaino podporo, je ime1 Slokar vedno od-prtoo srce in roke. Sokolu I. v Ljubljani i-i viškemu Sokolu jc za zgradbo sokolskih' domov daroval stavbeni les in opeko in ju podpiral tudi z denarnimi prispevki. Dasi je vsled službenega razmerja pred iu nicd vojno začasno zapusti! Domžale, pa jc vedno dejanski in z nasvetom podpiral društvo, s katerim ic ostal neločljivo združen do zadnjega diha.
A ue samo kot Sokol, udejstvoval se je pokojnik tudi kot dober občinski odbornik, marljivo je deloval v vseli naprednih društvih, šolskih odborih in drugih korporaci-jah. Skratka, bil ie ena najuglednejših oseb v Domžalah. Vsestransko nesebično njegovo delovanje ie bilo pripoznano tudi ua najvišjem mestu. Odlikovan je bil uamreč z zlato kolajno za državljanske zasluge. Poznan nc le v Ljubljani, Domžalah in okolici, temveč po vsej Sloveniji kakor tndi onstran naših grame, kamor Je prihajal v trgovskih poslih, je bil pokojni Slokar povsod dobrodošel gost, ki je s svojim zdravim humorjem prinesel vedno veselo razpoloženje med neštete prijatelje in znance. Po vojni jc ustanovil lastno lesno trgovino, ki jo ie vodil do svoje prerane smrti. Le njegovi radodarnosti se je tudi zahvaliti, da je bil leta 1934 v prijaznih Domžalah odkrit prvi spomenik kralja Aleksandra v naš! državi. Dasi takrat že fe/ko bolan, se je vendar osebno udeležil odkritja in izjavil, da ie bil ta dan najlepši v njegovem življenju.
Pogreb pokojnega Slokarja se bo vršil v sredo, 34. t. m. ob 15.30.
Možu poštenjaku, uavdušenemu Jugoslo-venu in vrlemu našemu somišljeniku bodi ohranjen naičastnejši spomin!
GisraHassssrasEES Schaffhausen ure
F- Čuden, Prešernova ul. 1,
našli z ženo v postelji. Beritola je legla preko soprogovega telesa, da bj ga obvarovala. Toda z grohotom so jo odtrgali raz njega, privezali jo k vznožju postelje in prerezali Capeciju vrat, da je brizgnila Beritoli. ki je bila tedaj nosna in se ic njen čas žc približal, kri v obraz in lase.
Pustilo so jo, da sc je s služabnico vkrcala za pot v Napoli. Med vožnjo je povila sina. Ker so ji bile znane zla usoda ljudi in naključja, ki ob viharnih časih pogosto ločijo člane iste rodbine, je obesila novorojenčku križec iz starega zlata okoli vratu, da bi ga bilo mogoče spoznati po njem.
Vihar io je vrgel na otok Palmarolo. K sreči sc je mogla ladja zateči v precej zavarovan zaliv, kjer je počakala ugodnejšega vremena.
Beritola jc izstopila ua otoku, pustivši tla ladii otroka in služabnico. Iskala je samote, da bi se tam po mili volji iz-jokala. Toda med tem ko ie ona tavala med grmovjem, se je morski razboj riik zagnal na usidrano ladjo in jo ie brez odpora odpeljal.
Ko se je Beritola vrnila na obrežje, je zagledala v daljavi gusarja, ki se je oddaljeval z uplenjeno ladjo. Sto in stokrat je klicala svoje dete. nazadnje sc je brez zavesti zgrudila na tla.
Skupščina skavtske župe za Slovenijo
Skupščina skavtske župe za Slovenijo sc jc vršila v nedeljo, dne 31. novembra t. 1. cb 10. na realki v Ljubljani. Velika dvorana ic bila polita članov Zmajevega stega, delegatov zunanjih stegov: Maribor. Celje. Kamnik, Trbovlje, Kočevje in prijateljev skavtizma. Skupščino je tudi obiskal vodja ameriških abstinentov in propagator protš-alkoholnega gibanja, niistcr Johnson. Spremljal ga jc dr Mikie. Pr; vhodu v dvorano ga je pozdravil starešina Sivi volk.
O izredni skupščini jugoslovenskih skavtov v Beogradu, ki se je vršila 14. t. in., je poročal brat Sivi volk.
Poročal je dalje -udi o propagandi skavtizma v Slovenij'. Župa priredi letošnjo zimo več predavanj s skioptičnimi slikami po vseh krajih Slovenije. Upamo In želimo, da sc bo občinstvo teh predavani z velikan številu udeležilo.
Tudi vsa ostala poročila kakor tajniško, blagajniško in poročilo načelnika ^Bistrega očesa, jc skupščina sprejela z velikim odobravanjem na znanje.
Zanimivi so bili referati delegatov zunanjih stegov. Iz njih' je bilo jasno razvidno,
Stari odbor jc dobil absolutorij in kontno so se vršile še volitve per acclamatio-nem. Izvoljen je bil zopet za starešino priljubljeni brat Sivi volk, za namestnika pa brat Čcpič. ostali odbor je ostal skoro isti kot prejšnji.
Skupščino je zaključil Sivi volk, poziva-joč članstvo, da spoštuje povsod, bodisi v šoli. doma ali v naravi prelepe skavtske zakone.
Ized
tekmovanja lepotic za Holly> vvood
tc bo razglasil v sredo
dne 24, t m. pri predstavi ob 9. uri zvečer
Kino «Dvor»
Tujski promet v Mariboru v oktobru
Meseca oktebra je bil tujski in 'domač! promet v Mariboru jako živahen. Odpotovalo je skupno iz naše države 9.433 Hudi, dopotovalo pa 10.550. Zanimivo jc. da je prišlo v kraljevino poleg jugoslovenskih' največ avstrijskih državljanov in sicer 3905, jugoslovenskih pa 3971. Iz ostalih držav je prišlo 30 Arnerikancev, 3 Albanci, 46 Bolgarov, 8 Grkov, 35 Angležev, 84 Italijanov. 55 Madžarov, 315 Nemcev. 130 Poljakov, 9 Rumunov, 6 Turkov. 13 Francozov. 445 Čehoslovakov, 41 Švicarjev in 57 državljanov drugih držav. Intercsantno je, da v tem mesecu ni skozi Maribor prišel niti en državljan Rusije.
Iz naše države je odpotovalo 4-55 jugoslovenskih' državljanov, avstrijskih 4035, Amcrikaucev je odšlo 37. Albanca 3, Bolgarov 156, Grkov 9. Angležev 35. Italijanov 104. 60 Madžarov, 403 Nemci, 141 Poljakov, 37 Rumunov, 3 Rusi, 9 Francozov. 1090 češkoslovaških državljanov, 38 Švicarjev in 57 državljanov drugili držav.
Otok je bil gozdnat in zdelo se jc, da ic popolnoma zapuščen. Ko se je znočilo, je Beritola, ki je šla na slepo srečo, zagledala skozi gosto trnje vhod v votlino, kjer je prebila noč. Ker jo je zjutraj mučila lakota, je jedla murve, truulje iu sladki želod.
Toda prepolne grudi so ji povzročale bolečine. Vsedla se je blizu nekega grma in zastokala iz dna svojih muk. Njenim vzdihom je odgovorilo ječanje. Pod grmom je zagledala majhnega srnjaka, ki je bil videti šele nedavno rojen in čigar mater je brez dvoma usmrtila kaka hudobna žival. Vzela ga jc v naročje, ponudila mu prsa in precej je pričel sesati.
Srnjakova draiest. njegova žalost, uteha, ki jo je začutila, ko jo jc sesal, misel, da ga jc rešila in da ie rešil tudi on njo, vse to je bilo povod, da je v njenem srcu vzklila nenadna nežnost "do nedolžne živalce. Odnesla jo je v svojo votlino, kjer jo je dojila še naprej. Po noči je srnjaček iskal njenih prs in Beritola se je napol predramila ter >ca božala. Po dnevi pa je tekal za njo kot mlad psiček.
Izkazovala sta usluge drug drugemu. Večkrat mu jc izvlekla trn iz tačice: a če se jc ranila, jo je ozdravil s tem, da ii ic izlizal rano. Zaradi ujega jc skoro po-
WWWIIimm IIMIUM ilHin^lHHMIPHIMIMPlimiHMIB—BillU1111 1'1'lliKM I.....III
oanes „ABi smemo molčatš?"
s Conradom Ve.dtom.
Film o seksualnem življenju. — Film, ki bi se ga moral vsakdo od 17 leta naprej ogledati — kot poduk mladini, da se obvaruje najhujšega gorja, katero more zadeti človeka. — Pretresljiva — zanimiva — bogata — podučita vsebina — in žc naslov Vam da dovo!j misliti. — Predstave ob 4. 'A6. %8. 9. Vkljub dragi nabavi filma cene nezvišane, ker je glavni namen pri tem filmu občinstvu to pot nuditi nekaj koristnega.	KINO IDEAL.
<JUTRO 3 št. 270
4
Torek 23. XI. I9>6
Slovenijo zadela nova težka nesreča
Nova povodenj na
Gorenjskem
Ravno tri tedne od zadnje silne vremenske katastrofe ie doletela našo Gorenjsko v nedeljo nova nesreča, dasi v nekoliko manjšem obsegu. Zadnje tri dni je bila Gorenjska ravan s planinami zabasana z oblaki, v nedeljo se je celo hipoma razjasnilo, proti večeru pa je vihra znova zblaznela. Viharji cikionskega značaja, trajni nalivi, skoro pomladanska topima, ie uspešno stopila ravno v petek zapadli sneg na planinah'. S strahom so zri: ljudje v temo in pričakovali od noči zopet nekaj groznega. V nedeljo zvečer so zopet pričeli naraščati hudourniki, dolinski pritoki so donašali Savi ogromno vode.
Kakor pripovedujejo potniki, je odnesla Sava v svojem gornjem toku provizoričao postavljene brvi, temelje novih mostov, ki so bili postavljeni v zadnjih štirinajstih dneh. Slično razdejalno delo ie opravila v Jezerski dolini divje narastla Kokra, k: Je "dosegla skoro višino ob priliki zadnje poplave. Njeni vodni elementi so uničili vse delo, ki ga je bila opravila Kranjska gradbena sekcija na poškodovani državni cesti med Tupalčami in Jezerskim. Pred dvema tednoma, ko ie bila Kokra padla, je namreč pričela gradbena sekcija v lastni režiji z nujnimi popravilnimi deli za upostavitev osebnega in voznega prometa na imenovani državni cesti v Kokriški dolini, kjer je zadnjič odneslo vseh 22 mostov in brvi ter je bila na številnih krajih cesta razrita in nesposobna za preme:. Dela so se bila vršila na Jezerskem, Fužinah in pri Tupal-čah. Na slednjem mestu so pod vodstvom cestnega mojstra Tavčarja že toliko napredovala, da bi bii že koncem tega tedna provizorično postavljen most tako, da h: trii že mogoč promet z vozovi do km 16.6. Včeraj zjutraj pa je Kokra vse odnesla, obenem tudi ves gradbeni materija! in les ter brv za pešce. Tudi zabitih piiotov n; več. Kakor smo zvedeli, je ostala na tem mestu napeljava kranjskega vodovoda nepoškodovana.
Ista slika sc ponavlja povsod po dolini proti Jezerskem, odkoder pa še manjkajo točni podatki. Položaj tamošnjega prebivalstva postaja vedno obupnejši, ker so zopet vsa komunikacijska sredstva uničena za dalj časa.
Pod Kranjem sta Sava in Kokra dosegli te za sneter manjšo višino od zadnje po-vodnji, torej Sava štiri metre nad normalo. Na Gašteju se j? Sava razlila i z struge. Voda je zopet dosegia tvorniške objekte »Jugočeške«, vendar je valove uspešno oa-bijala betonska ograja. Le v zraven se na-hajajočem objektu je moralo danes delo počivati, v ostalih pa se je nemoteno obratovalo. V vodi se nahajata gradeča se stanovanjska ter tretja stanovanjska hiša, do katere jc dostop mogoč po improvizirani brvi. Sicer ni napravil topot razbesneli vodni element novih opustošenj.
Med Jesenicami in Kranjsko goro je tudi železniška proga na več krajih porušena in je promet med obema postajama že od nedelje ob 20. uri popolnoma ustavljen.
Vihar in neurje v celiskem okraju in v savinjski dolini
Celje, 22. novembra V zadnjih' 48 urah je ponovni vihar po našem lepem celjskem okraju in po vsej Savinjski dolini povzročil zopet velikansko škodo. Zlasti noči od sobote na nedeljo in od nedelje na ponedeljek sta bili vsled divjega razsajanja razburkanih zračnih valov strašni. Ob nenavadno intenzivnem 'umnem svitu in zračni toploti je uganjala burja svoje orgije, drobila šipe ter metala raz poslopij omet in opeko. Po vsem okraju je izruvala in nalomila zopet mnogo dreves ter odkrila strehe. Fo mnogih, zlasti ekspo-niranih hišah so ljudje v velikem strahu prebdei; vso noč ter v razburjenju pričakovali, kaj še pride. Po Savinjski dolini ležijo po tleh zopet električni in telegrafski drogovi, ki so iih od zadnjega viharja komaj popraviti. Danes zjutraj pa ie začela naraščati nenavadno hitro tudi Savinja. Ob dopoldanskih urah ie dosegla že višino mestnega parka. Tudi vsi pritoki v bližini Celja so se že začeli razlivati preko svojih obrežij. Ker je deroča voda bila pclna blata in jc prinašala mnogo lesa in šzruvanih dreves, se da sklepati, da je moral biti v noči od nedelje na ponedeljek zlasti hud
orkan z velikimi nalivi v zgornji Savinjski dolini, katera je od zadnjih opetovanih poplav in viharjev že itak za več let opusto-šena. K sreči ie bilo danes lepo vreme tako, da je začela voda popoldne zopet padati. Najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi bilo kdaj ob tako poznem jesenskem času tako toplo, na drugi strani pa zopet tako viharno vreme. Še pred nekaj dnevi jc kazal toplomer na solncu v Celju 31" C.
V valove Drave
V soboto popoldne je brodar Merdavc peljal preko Drave na Brodu nekega moškega. Čim je Drivozil na sredo reke, Je neznanec nenadoma vrgel od sebe suknjo in klobuk ter skočil v valove Drave, ki so samomorilca takoj zagrnil:, Merdavc je sicer takoj odvezal čoln in skušal samomorilca rešiti iz valov, bilo pa ie že prepozno. Kasneje se je dognalo, da ie samomorilec trgovski potnik Ivan Jančič, star 36. let Zapustil je dve pismi na dve gospodični Njegovega trupla še niso našli.
Katastrofalna nesreča pri Podsusedu
Pri Podsusedu na Hrvatskem se je dogodila v nedeljo zvečer strašna nesreča: Trčiia sta namreč neki avtomobil in vlak, pri čemer sta dve osebi izgubili življenje, tri pa so bile ranjene. Avto št. 839 je vozil zvečer večjo družbo z izleta iz Samo-bora v Zagreb. V avtu so bili razen šoferja Štefanoviča tudi gostilničar Skusič iz Zagreba, njegova žena in 71etna hčerka, mesarski obrtnik Zajec iz Zagreba s soprogo iti Josip Pire, šoferjev prijatelj, ki ga je spremlja! redno na vsakem izletu. Šo fer Stefanovič. je močno vdan alkoholu in Je v Zagrebu splošno znano, da izvršuje v pijanost: razne bravure. Tako se je zgodilo tudi v nedeljo. Vinjeni šofer je na povrat-ku iz Samobora proti Zagrebu drve! z največjo naglico v popolnem mraku po prazni cesti. V divjem diru se je avto približal železniškim zatvornicam pri Podsusedu ravno v trenotku, ko je prihaja! brzovlak za Monakovo. Avto se je zalete! z vso silo v zatvornice, dvigni! mrežo Ln zdrvel pod njo na progo. Prav ta hip je prišel ekspresni vlak. Mesar Zajec in gostilničar Skusič sts še pravočasno in instinktivno skočiia iz avtomobila in se tako rešila sigurne smrti. V avtu so ostali še Skusičeva žena z otrokom. Zajčeva žena, Pire in šofer Vlak je odbil avtomobii s tako silo od sebe, da se je avto ponovno zavrtel in odletel potem daleč v bližnjo ograio Skusičeva in Zajčeva žena sta padli naravnost pod lokomotivo, ki ju je strahovito razmesarila.
Prizor je bil silno tragičen in naravnost grozen. Na 50 m daleč so ležali ob progi po-
samezni deli razmesarjenih' teles, skoro popolnoma nagi. Skusičeva 71etna hčerkica je na čudežen način ostala nepoškodovana. Dočim ie silni udarec vrgel njeno mater !n Zajčevo soprogo iz avtomobila, je ostalo mlado dekletce na naravnost nerazumljiv način v avtomobilu, kier so jo našli potem ijudje popolnoma nepoškodovano. Pire, ki je sedel poleg šoferja, je dobi! !e lahke poškodbe. šoferja štefanoviča pa je vrglo s tako silo iz avtomobila, d3 ic lete! približno 10 m po zraku in padel potem preko lokomotive na drugo stran ceste v neki jarek, kjer si je tako močno pobil glavo, da je Ie malo upanja, Ja bi okreval.
Katastrofa sc je odigrala pred očmi več ljudi, ki so čakali pri spuščenih zatvorni-cah. Priskočili so ranjencem takoj na po-
moč, nakar so jih bolnicc v Zagreb.
z vlakom prepeljali v
Smrtna nesreča delavca
V Vošnjakov' tovarni usnja v Šoštanju je v soboto stroj za prevažanje vagonov odrezal delavcu Primožiču obe nogi in ga tudi drugače težko poškodoval. Siromak je umrl že na poti v bolnico.
V burji brez plašča...
Ljubljana, 22. novembra
Bila je krasna jesenska nedelja in ulice so oživele že v zgodnjih jutranjih urah. Nebo je bilo kakor umito in njega sveža modrina ie dajala dnevu poseben blesk. V solncu je promenada oživela in ljudje so si veselih obrazov pomežikovali v pozdrav. Godba v Zvezdi je igrala veličastne in lahke poskočne komade in *" širokem krogu je bilo v zraku polno sladke muzike.
Po kosilu so se ljudje oprtali, vzeli pot pod noge in oživeli okolico v vseh smereh mesta. Popoldne sicer ni bile več tako zlato, kajti pod nebom so se zopet zgostili oblaki in se je v ljudi zapletala burja, vendar dežja ni bilo.
Ona se je burje in pretečih oblakov ustrašila. Zato ni odšla na izprehod izven mesta, marveč je hodila po tlakovanih cestah ter se ustavljala pred kinematografi in si ogledovala ljudi. Premišljevala je različne stvari in vzela v pretres vse možnosti, kako bi prišla do lepega plaščka. Človeku v burji brez plašča ni dobro bit:, to je znala, kajti veter ii je silil za in skozi obleko, vse to pa ji ni ravno prijetno delo. Nekoliko premražena se je končno odločila, da stopi v Prešernovo kavarno. V kavarni se je ozrla okrog sebe, zdelo se ji je, da je nekam v zadregi. Kmalu pa ji je zaigral okrog usten nasmeh in namerila je korak k mizici, kjer je že sedela Ivanka Š. iz Loškega potoka. »Dovoljeno?« — »Prosim!«^
Razvil se Jc kratek pogovor in Ivanka je zvedela, da je ona Mici, Mici pa, da je
druga Ivanka. Nad Ivanka o glavo je visel na kljuki njen plašček in Micki je nekajkrat obvisel pogled na njem. Nakrat p? so ji zažarele oči, obrnila se je k Ivanki in napravila skrbljiv obraz. »Jejdetana, ali ga ui škoda. Tak lep plašč, pa tako zmečkan. io-!e bi bilo potrebno zlikati in plašček b; bil kakor nov!« Ivanka je pogledala svojo sosedo neizrekljivo hvaležno ln vzdihnila: »Skoraj je res! Samo, ako bi bilo mogoče, ko pa nimam tukaj nikakib znancev!« Tedaj pa je postala Mici sama drbrota. »Eh, to vam pa kar jaz napravim! Plačati pro-sknJ-- Obe sta našteli takoj na mizo po nekaj dinarjev in že sta bili r.a ulici.
Mici je Ivanko prijela kar pod ter jo odpeljala v Florijansko ul
pazduho :o. Tam
sta stopili v neko vežo in Mici je Ivanki pokazala na neka vra:a. -Kar slecite plašček in vrnite se čez uro, pa dobite svoj plašč tako lepega, kakor b' bii nov!« Ivanka je posluša'3 :n zročila plašč Vsa vesela in same hvaležnosti ie skoro ob ela uslužno znank-; Ta je gledala, da je odšla na cesto, sanu pa >'e s plaščem ostala še nekaj minut v veži. Cez uro se je Ivanka vrnila po plaš: in mtrkala na vrata, kakor je pokazala M vi. Stopila je v sobo in pričela govoriti, člti-j jc prišla. Ljudje v sobi pa so jo «amo debelo gledali, kajti poznali niso nikake »Mici« in zgodba o plašču jim je bih pop' inoma tuja.
Koliko časa bo sedaj M:ci nosila prisle-parjeni plašč, je sejaj skrb policije . . .
"turni
Gledališki repertoarji
gost.
Ljubljanska drama
Torek. 23.: «Slaba vest® E.
Sreda. 24.: »Boubourochc® — Stalni Premijeri. E.
Četrtek. 25.: «.Macbeth». A.
Petek, 26.: Zaprto
Sobota. 27.: «Kovarstvo in ljubezen.® Pre-« mijera. Izv.
Ljubljanska opera.
Torek. 23.: »Brivec sevilski®. A.
Sreda. 24.: Zaprto
Četrtek, 25.: «Figarova svatba®. D.
Petek, 26.: »Mrtve oči® B
Mariborsko gledališče.
Torek. 23. novembra: Ob 20. »Bajka o vol« ku®. Red C Zadnjič v sezoni.
Sreda, 24.: »Ljubezen®. Premijera. Gosto« vanje ge. \Vintrove. gg. Rogoza in šesta.
Četrtek, 25.: «Miss Hobbs®. B. Zadnjič v sezoni.
Petek, 26.: Zaprto.
Celjsko gledališče.
Torek, 23.: »Periferija®. Začetek ob 20.
Koncert muzike dravske divizije v Ljubljani
Snofi se je vršil v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani prvi letošnji simfonični koncert muzike Dravske divizije pod vodstvom višjega kapelnika dr Josipa Čerina. Koncerti muzike Dravske divizije uživajo pri nas dober sloves, o čemer je pričal tudi snočnji obisk koncerta, ki je bil jako dober. Dvorana je bila do zadnjega kotička zasedena in publika je s posebno pazljivostjo sledila izvajanju sporeda, ki je hi! posvečen Beethovnovemu geniju. Program je obsegal tri Beethovnova dela: uverturo k operi Fidelio (v E-duru), veliko c-mol simfonijo (op. 67) in klavirski koncert v c-molu, pri katerem je sodeloval naš pianist Anton Trost z Dunaja Dela, ki so vsa po-
Naša pogumna sotrudnica, do poslednjega diha borbena Jugoslovenka, kremen-žena
sneta iz srednje dobe Beethovnovega delovanja, se odlikujejo p-j velik" patitično-sti in posebno dramatičnih efektih; sploh je peta simfonija ena najbolj efektnih sk'acb svetovne literature, ki celo pri maijil zasedbi orkestra zapusti neizbrisen vtis.
Godba Dravske divizije je bila v svrho izvajanja navedenih de! ojačena z nekaterimi godbenik! mariborske vojne muzike tako, da je izvajal spored dokaj močan gcd-beni ans3mbl, v katerem so vse moči dosti izenačene. Orkester je bil dobro zaseden, dasi bi morda semintja močneje zast^pina godala ne bila odveč. Ves spored je bil do piiice natančno in precizno naštudiran i doslednostjo, ki je dr. Cerinu lastna. Te-matično in formalno je bilo izvajanje popolnoma jasno in zaokroženo, t upa tam morda celo preveč rigorozno. Dr. Ce::n je z mnogim uspehom in efektno uvedel vrsto letošnjih Beethovnovih koncertov, p-i katerih bo i v naaaljnem muzika Dravske divizije eden glavnih faktorjev. Klavirski koncert je izvajal pianist Anton Trost dovršeno, kot smo pač od njega vajeni. Njegrva do skrajnosti izdelana tehnika mu omogoča, da se poglobi v Beethovnovo tematiko in jo interpretira po svoje. Orkester mu je vestno in zelo diskretno pod dr. Čerinov i m vodstvom sledil in tvoril barvno ozadje zanimivega in zanoskega dela, ki nudi pianistu mnogo prilike za odlikovanje. Publika ai štedila z aplavzom in je tako dr. Čerina kakor tudi pianista burno pozivala k ponavljanju, čemer ie slednjič Trost ustregel in doda! eso klavirsko točko.
Topot je tudi narodno gledališče v obeh poslopjih pavziralo in se je blagodejni vpliv te odredbe javil v številni publiki, ki je obiskala koncert. Uprava narodnih gledališč naj bi i vnaprej pri večjih koncertih skušala ustreči publiki in koncertanto-n s tem, da pri itak majhnem številu koncertov v Ljubljani ne izvaja oper ali dram na večer koncerta: ako je bi!o to do sedaj drucič mogoče v tej seziji, bržkone tudi od strani abonentov ne bo pritožb in naj se ta praksa izvaja dosledno — v vseobčo korist naše kulture.
se je v nedeljo preselila v boljši svet večnih idealov.
Njen prah polože danes počivat v bratsko zemljo hrvatsko, da vstane ob uri zmage Resnice in Pravice.
Uredništvo „ Jutra"
zabila gledati po morju in oprezovati, kdaj se pojavi kaka ladja. Njeno novo materinstvo je povzročilo, da se je privadila samote, nezadostne in surove hrane ter enoličnosti dni. Prikradlo se je vanjo nekaj miroljubne in brezskrbne duše njenega svilnatega otročička.
Podnebje je bilo milo, votlina dobro zaprta. Beritola ie sedaj že vedela, v katerih delih gozda so rasli najboljši sadeži in najboljše koreninice in ob katerih letnih časih. Srnjak je rasel in njegov nagon ie često koristil njegovi mlečni materi, ki ga je dojila. Z njegovo pomočjo je spoznal neke užitne jagode in najboljše vrelce v gozdu.
t
Ko je iorej Beritola živela že celih pet let na otoku Palmaroli in je nekega dae šla globlje v gozd, nego po navadi, ;e srečala starega moža v meniški halji z dolgo brado, ki je gobe braL
Starec je bil irprva presenečen, ko je »gledal to kosmato žensko, vso ožga-ffo od solnčne pripeke, z razkuštranimi lasmi in čudno v svilene cunje odeto, ki so hranile še nekaj sledov bogatega okrasa. Izprašal jo ie; povedala mu je svojo zgodbo na kratko, s surovim glasom in iskaic besed, zakaj tekom petih let ni bila govorila z nikomer, razen s svojim srnjakom.
»Joj!« .ie dejal puščavnik, »vam vse vaše nezgode niti še znane niso. Pred-no sem prišel delat pokoro na ta otok, sem živel v Napolju, kjer sem dan na dan žalil Boga. Poznal sem vašega očeta, plemenitega gospoda Carrachicla. Pred nekaj leti je bil o priliki ljudskega upora ubit; njegovo imetje so zaplenili, a vaša mati je kmalu nato umrla od žalosti.«
Ko je Beritola slišala te novice, je ostala nepremična in nobene tožbe ni bilo čuti. Navzlic temu se je puščavniku silno zasmilila in v obilni meri jo je obsipal z verskimi tolažili. Toda izgledalo je, da jih ne potrebuje.
»Prebivam v koči na drugem koncu tega otoka,« je nadaljeval. »Tam obdelujem majhen zelenjadni vrt. Včasi prihajajo tja pastirji z otoka Ponze. Prinašajo mi kruha in sira; jaz jim dajem zdravilna.zelišča in odpustke. Kadar pridejo drugič, bi vas mogli odvesti v čolnu na Ponzo. ki je malo manj zapuščena, nego je ta otočič in kjer bi bilo več upanja. da vas vzame s seboj kaka galeja. Kajti brez dvoma se želite vrniti k ljudem?«
»Jaz ne želim ničesar,-: je rekla Beritola.
»O čudo pokore!« je vzkliknil puščavnik. »Prav imate, draga moja hčerka Ne
poželimo si ničesar razen večnega zve-ličanja. Vendar vam prinesem jutri nekaj živeža. Pridenem haljo, ki mi ne služi več in ki vas bo pokrivala bolje od teh cunj.«
Dobričina je bil mož beseda. Posihmal je hodila Beritola. ki .io je spremljal srnjak, iskat kruha v puščavnikovo kočo. Tako je živela že sedem let. Puščavnik ji je priskrbel lok libarske priprave in kresilo, da si je mogla zboljšati hrano. Skrb za živež, da r.e bi umrla od lakote, je zavzemala največji del njenih dni. Njene igrice s srnjakom so izpolnjevale ostali čas. Kot se živali nič ne dolgočasijo. prav tako se tadi ni dolgočasila ona. Kot one je mnogo spala. Kot one je bila zelo podvržena orirodnim vplivom in tok ur ji je delal dni dovolj različne. Vrhu tega je dolgčas, kadar se dolgočasimo, v nas samih in v naših mislih,
a Beritola skoro ni mislila več. *
Morski razbojnik, ki je nekoč ugrabil njenega sinka, ga je bil prodal nekemu žlahtnemu gospodu Apuliji. markizu Konradu Pignatelu. Markiz mu je nadel ime Teodor, kar znači: božji dar. Otrok se mu je zdel tako lep in ljubek in ker je bil vdovec in brez potomstva, je ravnal z njim kakor s svojim lastnim sinom in ga je končno celo oosinovil.
Teodor je bil od svojega dvanajstega leta dalje vešč vseh telesnih vežb in strastno vdan lovu.
Otok Palmarola je bil last markiza Pignatela. Že zelo dolgo ga ni posetil; toda nekega dne je velel opremiti galejo. da bi napravil Teodoru veselje, in je vzel otroka s seboj na ta otok. ki je bil jako bogat z divjačino, obenem s svojimi psi, lovci na konjih, s trobentači in vsem, kar je potrebno za velik lov.
Tistega dne .ie Berito'a dremala v votlini, med tem ko se je srnjak potikal v bližini. Začula je glas trobent; in kmalu je zagledala ubogo žival, ki se je vrnila s puščico v boku.
Skoro nato se je prikazal na pragu jame Teodor v obleki, iz bivolovega usnja, ves žareč v obraz in z lokom v pesti. Beritola se je milo proseča vrgla pre-denj.
»Nazaj!« je zakričal in položil puščico na tetivo ter pomeril na srnjaka, k; se je stiskal k ženski.
Tedaj se je Beritola zagnala k mlademu lovcu, popadla ga za vrat in ga s svojimi trdimi in krempljastimi rokami zadavila. Nato je spet pokleknila poleg svojega srnjaka, privzdignila mu glavo, položila si jo v krilo in jo med tihimi tožbami poljubovala.
Prišlo je več mož: in ker jim je tema
Trije ljubljanski sosti v mariborski dr*
mi. Da napravi repertoar čim bolj pester in zanimiv, se je uprava mariborskega gleiali-šča odločila, pozvati odličnp ljubljanske igral ce: go. Wintrovo ter gg. Šesta in Rogeza rta gostovanje v slavnih ulogah Wildgansove tragedije ?Liubezen». ki se uprizori v režiji ™osp. prof. šesta v sredo. 24. novembra. R?-zen imenovanih srostov nastoniio še ea. Btik-šekova in Savinova. gdč. Kraljeva in =tar-čeva ter gosp. Železnik. Kljub velikim iz-iai-kom so le nekoliko povišane cene. da '9 omogoči obisk čim širšim slojem Ker ie pričakovati zelo veliko zanimanj?, se vrši r>rr' mijera izven abonmana (beli bloki veljajo). Predstava ie za mladino nenrimerna.
Iz ljnhlv>n=ke drame. Abmente red? B onozarjnmo. da imaio nredsfavo dr?me 'Slaba vest"- danes, v torek, dne 23 novembr
Prihodnja premijera t !irl>'i:in=ki drami V sredo. 24. t. m. bo v ljubi nnskem dramskem gledališču premijera Courtelinove igre Boubouroche* in burke istega visateba cStalni go6t>. Sodelujejo si. Nablocka. Le-var. Osipovič. Lipah. Peče'-. Plu*. Jerman, Medveu. Sancin in drugi. Režira ?osp. M Pu-geli.
Narodno sledališ?" * Boeradn ima ta
teden na sr-oredu: Nušičcvo - Pot okolu sveta-. Rubinsleinovo opero cDemon>. Leonra-valiove <G!umače>, Mus^rrskega Bor;-: Gc-dunova>. Fuccinijevo <Tosco* ter Čajkovske-ga balet <Lnbodje jezero,. Drat-a igr? še vedno Ga^trorfhvjevo dramo rGentleman> in Langerjevo komedijo cKnmela skozi ub<j šivanke>.
PalrMrinOTo *Mi*so	Marcelih iz-
vaja pevsko društvo -Lisinskb v Zagrebu pod vodstvom dirigenta Baranoviča.
v votlini zakrivala žensko, izprva niso videli ničesar drugega razen trupla nj -liovega mladega gosnodar^. Odpeli so mu obleko, da bi pogledali. aH je umri od kake rane. in so razkrili na njegovi", prsih križec iz starega zlata, ki mu ga je bila matj obesila pred dvanajstimi ieti.
Ne ve se, ali je Beritoia po tem znamenju spoznala otroka, ki je bil rojen iz njenega telesa. Toda pngna a se je z mraka, kjer je čepela, pograbila križec s Teedorovega vratu in ga obesila srnjaku. In sklonjena čezenj je mrmrala, jokaje se: »Moj malček!«
Možje so bili primorani usmrtiti la so ji mogli iz rok iztrgati srnjaka, ki ga niso hoteli pustiti.«	_
MOVJkDO
VodiSns znamka
Domače vesti
*	Izpremembe v državni službi. Inženjer
Jcsip Otaha! ie na lastno prošnjo premeščen h gradbeni direkciji v Ljubljani. Administrativni uradnik pri gradbeni direkciji v Ljubljani, Frane.Medved, ie •trajno upokojen
*	Izpremembe v vojaški služb!. Napredovali so naslednji rezervni oficirji: v pehoti Joža Ravnik, Ludovik Belšak, Edvard Štefan, Josip Bizjak, Leopoid Štibilj, Rudolf Likar in Vencelj Koren — vsi v čin ikapetana II. razreda; v artiljeriji Vinko Zore v čin kapetaua II. razredi; v konjiči Leopold Erhartič v čin kapetana H. razreda v inženieriii Janko Kolar v čin .kapetana I. razreda; v sodni stroki Miha Visočnik v čin administrativnega kapetana II. razreda; v vojni mornarici Vinko Mihelčič in Fran Seunig v čiii poročnika fregate.
Vsi ministri pod kor.trolo finančnega ministra. Novi finančni z;.-ko:i za- proračm -sko leto 1927-38. vsebuje v členu 174. naslednjo odredbo: Upokojitev državnih urad nikov glavah skupin se sme izvršit: samo v sporazumu s finančnim ministrom-. To pomeni, da morajo vsi ministri svoje predloge tii upokojitev uradnikov glavnih skupin po-fciati najprej finančnemu ministru na. pregled in odobrenje g!ede na budžetno finančno možnost.
Prehod iz četrtega v peti razred gimna zije. Fo odredbi finančnega zakona, za sejanje budžetno leto -je ukinjen nižji tečajni 5>:pit (mala matura) v srednjih šolali. Dijaki bodo brez izpita prestopili v peri razred toda ped gotovimi težjimi pogoji, ki so a- zvez: v. doseženim uspehom v četrtem razredu. Sedaj pa se dela na tem, da se prestop v peti razred tudi v tem pogledu olajša iti je zato v projektu novega financ--i.-cga zakona za prihodnie budžetno leto unešena odredba, s katero se'čl. 47 zakona <5 srednjih šolah popolnoma ukinja in dovoljuje, da morajo biti v peti razred-sprejeti vsi učenci, ki so z uspehom dovršili četrti »azred.
*	Kongre« Saveza jug. tehnikov v Ljubljani. Savez jugoslovenskih tehnikov, ki ie bil nedavno ustanovljen na in-icijativo Udru-ženja študentov strojnega oddelka na beograjski tehniki, bo imel dne 13. in 14. dec. svoj rešen letošnji kongres v Ljubljani. Na kongresu se bo razpravljalo v prvi vrsti o rove.m zakonskem načrtu glede ureditve tehniških fakultet.
*	Prebivalstvo Jugoslavije. Fo najnovejših stgfističniii podatkih je imela naša država koncem lanskega leta 13,017.323 prebivalcev — 5,893.597 moškega in 6,123.776 ženskega spola. Po konfesiji je bilo 5 milijonov 602.227 pravosluv. 4,735.154 katolikov 1,336.587 muslimanov, 216.847 protestantov {>5.159 Židov. 41.597 mtijatov, 17.536 pripadnikov ostaiin komesij 2016 oseb pa je bilo hrez konfesije. Po narodnosti: 5.525.9SO Srbov, 3,420.909 Hrvatov, j; 024.761 Slovencev, 513.472 Nemcev. 472.409 Madžarov, 441.740 Amavtav. 229.3» Rumunov ter •T8S.653 oseb drugih narodnosti. Na enem kvadratnem kilometru živi v Sloveniji 65 oseb, v Vojvodini 70, ua Hrvatskem in v Slavoniji 62, v Srbiji 53. v Dalmaciji 48, v Bosni in Hercegovini 36, v Južni Srbiji 32,, v Črni gori pa 20 oseb.
*	Dva kraljeva štipendista. Kralj Aleksander je povodom svojega zadnjega obiska rožnih krajev izbral v Ohridu dva dijaka, ki se bosta šolala na njegove stroške. Eden je Jovan Milojevič iz Ohrida,- drugi pa Blagoje Hamandijevič iz Struge.
*	Zahteve dalmatinskih državnih uradnike*. Iz Splita poročajo, da je izzvala namera vlade, k: hoče uradnikom zmanjšati prejemke, zvišati pa število let, potrebnih za penzijo, v uradniških vrstah Dalmacije veliko ogorčenje. V soboto zvečer so imeli v Splitu sestanek delegati uradniških udruženj. Sklepalo se je o stališču dalmatinskih državnih uradnikov na uradniškem kongresu za vso državo, ki se bo vrši! v Zagrebu v dneh 4. in 5. decembra. Soglasno jc bilo sklenjeno, da bodo dalmatinski delegati na kongresu zahtevali, ,itaj se Glavna zveza uradnikov reorganizira na sindikalni bazi, naj sc ustanovi borbeni fond, ki bo siužil uradnikom v borbi za svoje pravice in da se zopet osnuje penzijski fond, kakor je že prej obstojal v prečanskrh krajih. Dalmatinski delegati bodo na kongresu zahtevali, naj se uradniki poslužijo skrajnih sredstev, ako bi vlada ne hotela odstopiti od svoje namere glede zmanjšanja prejemkov.
*	Vprašanje visokošolskih štipendij. Kakor poročajo iz Beograda, bo vprašanje štipendij za siromašne visokošoice v kratkem povoljno rešeno. Predlog o podelitvi štipeu
dij je že dovršen in predložen ministru pro-svete na odobrenje. Čim minister podpiše predlog, bo izdana »uredba o podelitvi štipendij.
*	Pravilnik za novi stanovanjski zakon.
Kakor javljajo iz Beograda, je v ministrstvu za socijalno politiko sestavljena posebna komisija, kater; je poverjena naloga, da izdela načrt pravilnika za izvrševanje novega stanovanjskega zakona. S tem pra-
[ vilnikcm naj bi sc rešila vsa sporna vpra-| sanja, ki utegnejo nastati po tem zakonu.
*	Gradnja vojašnice na Trsatii. Sloven-} sko gradbeno podjetje s Jadran* je pričelo ! te d:ii z gradnjo nove velike vojašnice na
Trsatu tir.d Snšakom. Po programu bi morala biti vojašnica dograjena v enem letu. Ker pa se gradbena dela lorsirajo, je upati, da bo vojašnica že prihodnjo jesen lahko izročena svojemu namenu.
*	Madžarski veleposestniki za naše po-plavljencc. Kakor poročajo iz Beograda, so naše oblasti -na obmejni postaji Beli Mona-stir prevzele 25 vagonov žita, ki so ga nabrali veleposestniki v madžarskem delu Ba-ranje ter poslali poplavljcncem v našem delu Baranje.
*	Elektrifikacija inesta Osiiek. V soboto proti večeru je mesto Osijek prvič zažarelo v sijaju nove električne razsvetljave. Električni tramvaj začne voziti s 1. decembrom.
*	Starokatoliško gibanje v Stenjevcu. Na pozf* "Steajevčanov sta prišla preteklo nedeljo dva starokatoliška duhovnika v Ste-njevac, da 'o: opravila službo božjo. Ker p;-.: je žandarmerija blokirala, cerkev, sc je .vršjla.le pridiga na prostem pred cerkvijo. Starckatcliški škof je pristašem v Stenjevcu poslal pismo, v katerem iih poziva, naj sledijo glasu svoje vesti in naj tre reagirajo na nikaka izzivanja
*	Buenos Aires za naše poplavljence. Po poročilih iz glavnega mesta argentinske republike je jugoslovenska naselbina v Buenos Airesih priredila 19. septembra nedeljski sestanek nasebline, na katerem so mali otroci jugoslovenskih rodbin absolvirali zanimiv program. Nastopila je tudi šestletna hčerka slovenskega rojaka Kamnarja, ki je ob živahnem aplavzu deklatnirala rodoljubno slovensko pesem. V korist našim poplav Ijcncem se je nabral znaten znesek 76.000 dinarjev, ki je bil odposlan odboru našega i-Rdečega križa a.
° Izgubljeno. V vlaku, ki odhaja ob pol 7. zjutraj iz Ljubljane, je v nedeljo med postajami Verd-Rakek v predzadnjem vagonu izgubil neki obrtnik črno listnico z vsoto 3000 Din težko prisluženega denarja. Najditelj se prosi, da odda denar pri g. načelniku postaje v Logatcu.
♦ltMMtM>im>m>MtHM»MtH>»»Mt
Konec vsem kremam!
Vsak rabi odslej s a m u
sS O L I T A 1 1! E«,
ker jc uporaben za usnjeno čevlje vseli barv in vrst. — Daje sijajen blesk, ne maže nogavice in obleke Zahtevajte ga povsod! ..............................
4 Po S letih pojasnjen zločin. Kakor se nam poroča, so te dni orožniki izsledili del stvari, ki so bile pred S leti ukradene iz koče na Menini planini v Tuhinjski dolini, ki jo jc- oskrbovalo SPD. Kočo šo namreč tedaj neznani zlikovci najprej izrop? do (črpa," zažgali.- Ukradene stvari je izsledil orož niški kaplar iz Šmartna pri Tuhinju, ki je tudi dognal, da ie glavni krivec baje-Janez Breznik, ki pa je pobegnil na Francosko. Ena oseba ie že aretirana.
*	Čani-beg zopet aretiran. V petek popoldne je sodišče prve stopnje v Skopi ju že tretjič odredilo arctacijo Čani-bcga' Alilo-viča, znanega skopljanskega milijonarja, ki je bi! svojedobno obsojen na 20 let ječe v okovih, ker je. umoril svojo ženo Milico Bo-gatinčevič, bivšo srbsko učiteljico v Skop-iju. Kasacijsko sodišče je obsodbo razveljavilo, češ da gre v zadevi za samomor, a ne za umor-.". Vsled pritožbe" privatnega toži-telja g. Bogatipčeviča pa je bila sedaj oprostilna razsodba razveljavljena, ker spriče-valo sanitetnega sveta nima po zakonu pred pisano število podpisov članov omenjenega sveta.
*	V šoli umrl. V četrtem razredu trgovske akademije v Sarajevu se je preteklo soboto odigral tragičen slučaj. Dijak Josip Menigel, 20 letni mladenič, ki jc bolehal na epilepsij;,. se jc v" šoli nenadoma onesvestil pod simptomi te grozne bolezni. Ravnatelj je poklical zdravnika, a za nesrečnega dijaka ni bilo več pomoči — umrl jc- v šolski sobi. .
*	Aviomobilska nesreča v sarajevski okolici. Pri Čengič vili v sarajevski okolici se je pripetila v petek težka avtomobilska nesreča. V nekem avtomobilu so se vozili štir je oficirji. Na cesti je avto srečal kmečki voz. Hoteč se izogniti se je avtomobil prevrni! v jarek ter pokopa! pod seboi šoferja in enega oficirja, dočim so trije oficirji osta Ii nepoškodovani Šofer, ki so ga potegnili izpod razbitega avtomobila, ie bil sicer še pri zavesti, vendar pa ie težko ranjen, dočim je oficir izgubil zavest. Oficirja in šo-ieria so prepeljali v sarajevsko vojaško bol fiico. Zdravniki upajo, da ostane pri življenju.
*	Tragična smrt šestletne deklice. Na
železniški postaji Koprivnica je poleg kurilnice vagon v katerem stanuje rodbina stroj nega ključavničarja Ivana Petra. Oče in mati sta odšla po poslu, dve deklici v šolo,
K«i bK tai! tra rU.
I hia
9 OUte.
t
: stjj t,a;sf3 ajRi;)
stei mmia.
Brez britve in depiiotorio
vedno čis^a in beia koža.
lJred kratkem napravljena ijnajdba osvoboduje datne dep!!&torjtv iri nevarnih britev ki v maogih slučajih povzročajo mozolje, r-arfirairana pomada Taky sc uporablja ijka kakor je v tubi tel deluje učinkujoče na vse dlake in mozolje tako da U v par trenutkih izginejo. Kobena predpriprava ni potrebna Ta pomada tie draii kolo. T«ky prodira do korenin«; (n 10 nničl dlaks po« raste le slabo zeio tanko dokler sptoh ne Izgine Tafcjr je popol-t:oma neškodljiv in -e njena uporaba zelo enostavna tako da jo zamorete uporabljati kjerkoli In kadarkoli to želite in se tako unebite v 5 minutah vaših dlak
Depo v Beogradu Mirkovič & Comp.. veledrogerija. Depo v Zagrebu: Jugofarmadja, veledrogerija. Dobiva se v vseh drugih lekarnah ln Jroeeriiah.
najmlajša, šele še&čletna Milka pa je ostala nekoliko časa sama doma V kuhinji se je približala ognjišču. Vnela se ii jc obleka in mahoma je bila vsa v plamenu. Na obupni krik jc prihite! na pomoč neki železniški uslužbencc; a bilo jc prepozno. Ubogi otrok je dobil tako grozne opekline, da j::n je čez par ur podlegel.
*	Pri streljanju /. možnarji smrtno ob-strelien. V nedelj:« zvečer so pripeljali v ljubljansko splošno bolnico na kmečkem vozu težko ranjenega Valentina Pintar ja, ki je bi! pri streljani: z možnarji nevarno poškodovan. Ker je: PI-hut v bolnici umrl. sc ni moglo ugotoviti, iii;; - . kod je pokojnik, niti koliko ie star.
*	Roparski napad. V bližini vasi Trate.je bil pred par dnevi zvečer iz Dovja proti Laškem sc vračajoči posestnik Andrej Puš-nrk nenadoma napaden iz zasede. Izza neke ga grma je hipoma skočil pred njiga visok, močan moški, držeč v rokah dve britvi. Ne znanec je pričei Pttšniku groziti iu je zahteval denar. Pušnlk, ki -je bil popolnoma ne-oborožen, se ni mogel braniti in napadalec mu je odvzel listnico z 9000 Din i gotovine, nakar je ropar izginil. Dasiravno je Pušnik takoj zadevo prijavil orožnikom, zločinca dc-siej še" ni bilo mogoče izslediti.
*	Izvleček najredilnejših mesnih in rastlinskih beljakovin je »Juhaiie. Pol čajne žličke »Juhana« daje vsaki juhi in prikuhi za 100 odstotkov večjo redilnost in neprimerno boljši okus. Dobiva se povsod. 1490
-> Kadar kupujete note, obiščite Matično knjigarno na Kongresnem trgu (Kino Matica) kjer boste našli največjo izbiro not za vse instrumente i:i petje po najnižjih cenah.	1485
*	Volno, bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih csrfth v veliki izbiri pri Karii; Prclogu Ljubljana, Stati trg 12 in Židovska ulica 4.
*	Tka<ueia i-Eternuni« gipvna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, ma.mfaktura Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7.
*	Najnovejše bluze, obleke, batistno perilo in otroške oblekce priporoča KVfStof«!-B«č»r, Ljubljana, Slsri trs 9.
*	Proti sUfcokrvn^s i, bodici in slabemu tek« t-bonio del»je Ko atcrrin (železna aro rrančna tinkrtwa z kolo). Izaeiuie l*karna Vr. Baiovec, LH)bl*etu -Zvezda., Kongres u; trg 12.	1453
Pride
Pride!
Pride!
Preselitveno naznanilo!
Naznanjam ceni občinstvu, da sem se preselil iz dosedanjih mojih poslovnih prostorov na Miklošičevi cesti št. 4, v nove lokale
Šeleiaburgove uiice št. 1.
Zagotavljajoč še v nadalje najsolidnejšo postrežbo, se pripo-| ročam za nadaljno naklonjenost,
Konfekcijska industrija zaloga češkega iu angleškega Josip Ivančič.
Največii, najlepši ln najmogočnejši rusk1 vele-Illm vsen časov.
„Beg na trojki"
V glavn vlogi
VSadimir Galdarow ELITNI KINO MATICA
Iz Ljubljane
u— Dnišlva »Kazino« v Ljubljani ima
svoj i^iu oi;čni zbor dne 9. decembra zvečer ob 18. uri v društvenih prostorih s sledečim unevnim redom: 1. Poročilo ravnateljstva, 2 j od^brenje računov, 3.) določitev člana;Uie za bodoče leto, 4.) dopolnilna volitev članov ravnateljstva, 5.) volitev revizorje . t.) samostojni predlogi (morajo biti 8 dni pred občnim zborom javljem) 7.) slučajnosti. — Ravnateljstvo.
u— Na novinarskem koncertu 1. decen-bra v Uni'xie bodo, kakor vedno dosl i tudi letos nastopne najodličnejše lju0!"**>ske glasbene korporacije: orkestralno druš'vo in pe-sKi xb<n- Glasbene Matice ter pe ska zbora iub!j?nskega Zvona in Slavca Glasbeno društvo Ljubljana se je za letos opravičilo, ker sv« pevski zbor reorganizira. Zato pa se je odzvala vabilu tla sodelovanje odlična viol.aska umetnica ga. Famka Brandlova ii Mari-oora, na klavirju pa jo bo spremijo pr"-fcsor ljubljanskega konser-vatorija g. Janko Ravn.k. Tako bo novinarski koncert tudi letos .es elitna umetniška prireditev, kakor jih imamo v Ljubljani le malo.
u— Napredno gosp. društvo za dvorski okraj: Danes ob 8. zvečer bo predavala v društveni knjižnici na Rimski cesti gdč. Jerica Zemljanova: Dobra gospodinja — sreča družine. Pozivamo v prvi vrsti naše gospe in gospodične, da se v čim večjem številu udeleže predavanja. — Izobr. odsek n— Francoski institut v Ljubljani naznanja, da je čitalnica 'odprta od 10. do 12. in od 15. do 19.; knjige izposoja od 16. do 18.
u— Življenje in umiranje v Ljubljani. Gla som zdravstvenega izkaza mestnega fizika-ta se je od 15. do 21. novembra rodilo v Ljubljani 3S otrok (18 moškega hi 20 žen-skenga spola), med tem: I mrtvorojenček) umrlo pa je 8 moških in 5 žensk, skupaj torej 13 oseb in sicer: t osebe — osta-relostjo, 2 za jetiko, 2 za rakom 1 za boleznijo na srcu, 1 za krče«'em jeter, 4	pa vsled
č.-ugih naravnih smrtnih vzr^^v. Med umrlimi so 4 osebe dosegle	nad 70
let. Na dušljiven- kašiju jt ob-v»* ' oseba.
u— Dipkvos. jo prispele. Po« >rri naslovom smo priobčili v sobotni . - Jutra dopis, s katerim naznanjamo ra*r-uiviia!ceni mednarodne razstave v Parizu I. 1905, da so prispele diplome za one razstavljalce, ki ko bili odlikovani. K notici smo r>ripomnili da odlikovani ni primerjati z onimi, ki so jih dobili nekateri na »mednarodni razstavi v Rimu« na katero naši oficijelni krogi niso bili pozvani niti obveščeni, ter ga je tu šlo za špekulacijo nekega agenta. Kakor smo se informirali, je zastopnik razstavo prijavil policijski oblasti, Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. O kaki špekulaciji ni govora, ker vrši funkcije zastopnika popolnoma brezplačno. Takse, ki so jih plačali event. odli-kovanci se naznanijo vsakemu razstavijalcu naprej, dočim neodlikovancem ni treba plačati nobenih taks ali drugih stroškov. Razstave se je udeležilo preko 600 pošiljateljev vzorcev prav na isti način, kakor pošiljatelji na mednarodno razstavo Parizu, a odlikovainh ie bilo samo 36. Ako bi šlo za špekulacijo, potem bi'bilo gotovo več .odlikovanih, da bi sc doseglo čim več vplačanih taks.
u— Naši malčki za »Jadransko Stražo«-.
Prva otroška vprizoritev letošnje	v
dramskem gledališču v Ljubljani bo 1. dec. s katero proslavi Ženski mestni odbor Jadranske Straže in ž njim tudi otročič.'. dan ujcdinjeiija Otročiči se pripravljajo že skoro dva -meseca na ta dan. Aranžerka, gdč. Gro šijeva, ki s pomočjo gdč. Petkove :;; Mt;-šičeve pripravlja predstavo, posveča stvari vse svoje sile in se v polni meri žrtvuje, da s tem pomaga dobri stvari. Saj je ona — poznana pisateljica otroških iger i:: pesmic naložila tudi to, kar sedaj pripravlja. Tudi mi odrasli se veselimo tega dne in jedva čakamo, da si ogrejemo srca ob nastopu ljubkih otrok, saj je že dolgo, Kj:r srno j;!i zadnjikrat videli in slišali na odru. Dame Ženskega mestnega odbora s Jadranske Sira žet pa bodo pripravile okrepčila, ki ga bodo deležni otročiči med odmori.
u— Javna zahvala. Odhajajoč iz splošne bolnice se javno zahvaljujem primarni ki-rnrgičnega oddelka dr. Dergancu za njegov posebni trud in naklonjenost, ki mi jo je izkazoval tekom moje bolezni, nr.dal.ie asistentu dr. Blumauerju, čegar mojstrska operacija me je rešila sigurne smrti, za nješc-vo nadaljno nego do popolne zacelitvc rane, asistentu dr. Kramariču in vsem ostalim zdravnikom. Moja najprisrčnejša zahvala ta di vse-m čč. sestram. — Štefanija Ravnikar-Pod*>r"šivOva.	1481
u— iahvala. Gospod dr. Viklor Breskvar zdravnik v Ljubljani, je daroval šoli na Je-£*r, v učne namene 10 nagačenih ptic, veverico in diyjo mačko. Bodi mu r.a tem mestu izrečena najtoplejša zahvala za dobrodošel dar. — Upraviteljstvo šole na Jezici, 17. nov. 1926. — A. Gcrmek upravitelj.
u— Policijske prijave. Od nedelje na jjoh-del.iek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 goljufija, 1 vlom, 1 prestopek pijanosti, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 4 prestopki pasjega kontumaca, 2 prestopka cest nega policijskega reda in 1 prestopek avtomobilskih predpisov. Aretovaui sta bili dve ženski radi vlačugarstva..
u— Razne tatvine. Karolu Krajcarju je te dni v restavraciji Miklič v Kolodvorski ul. odnesel neznan tat rjav dežni plašč, v katerem je bila listnica z vsebino S00 Din in raznimi dokumenti. Krajcer je oškodovan za 1500 Din. Pred nekaj dnevi sc je pojavil v neki hiši elegantno opravljen moški, vlomil v stanovanje Kristine Blatnik ter ji odnesel ženski plašč in obleko. — Mariji Ozimič je neznana mlckarica odnesla na Zaloški cesti več raznega perila.
u— Vlom v trgovino. V delikatesno trgovino Kambič na Poljanski cesti je v noči na pondeljek vlomil neznan svedrovcc. V trgovini jc našel nahrbtnik, v katerega je nabasal večjo množino različnih živil iu nato izginil. Vlom je bii opažen šele zjutraj.
domov. O po i:e;nbm slavnosti. -zlasti o delov:;::;!: mariborske podružnice SPD tekom zadnjih 5 let, jia bomo še spregovorili.
a— Prosta stanovanja. Stanovanjsko razsodišče v Mariboru razpisuje sledeča prosta stanovanja: L) Glavni trg št. 1-IIL, 4 sebe cz. 3 sobe. kuhinja in pritikiine od stranke Adele Primus. 2.) Tomšičeva ulica št. 30-1., 2 sobi. kuhinja in pritikiine od stranke Spiro Su-botiča. 3.) Kocjanerjevu ulica št. 17, pritličje, 1 soba, kuhinja iti pritikiine od sir::iike Iv. Skerget por. Marinič.
4.)	Votrinjska ul. >;. 12. dvorišče. 1 soba s štedilnikom cd stranke Mihaela Slcrtilka.
5.)	Koroška cesta š;. 1"2. pritličje, 1 soh.i s štedilnikom od stranke Marila Lvakar. {>.» Pobrežje, Cesta na Brezje v.. ?3. 1 soba. kuhinja iu pritikiine od stranke lakob Lesni:,. Prošnje do četrtka.
a— Film češkoslovaške armade v Mariboru. Prihodnjo nedeljo dopoldne priredi mariborska JC Liga v Grajskem kinu slavnostno predstavo filma : Češkoslovaška armada--. Imenovani film se je z velikim uspeiiom predvajal ne samo v Pragi, temveč tudi v Beogradu in v Ljubljani. K tej predstavi bodo imeli pristop Ie povabljeni. Zato pa se bo vršila posebna predstava za šole vojaštvo in končno za ostalo občinstvo. Film je izredno lep in zanimiv ter bo gotovo tudi \ Mariboru vzbudil vseobče zanimanje in priznanje; Vstopnice k nedeljski dopoldanski predstavi se dobijo v JCL.
a— Ceneno meso. Dne 24. t. nt. se bo od 8. dop. naprej na prosti stojnici pri mestni klavnici prodalo 400 kg telečjega mesa po Din 12 za 1 kg. Prodajalo se bo samo na kens-umente po 1 do 2 kg
a— Nezgoda. Trgovec Gert iz Maribor.-sc je vozil v nedeljo popoldne na cesti pr-i-ti Kamaici z motodnim kolesom. Ko je prišel pred Kamilico do drugega griča, -se je nenadoma pripeljal nasproti kolesar Kor-man iz Fale. Trčila sta skupa.i in padi;, vsak na eno stran ceste. Gert si je zlomil desno roko, Korman pa se je jako močno poškodoval po vsem telesu, clasti na gl;t\.. Prepeljali so oba v bolnico.
Iz Celja
Iz Maribora
a_ V narodnem gledališču sta bili \ nedeljo dve predstavi: popoldne »Veronika Deseniškas, zvečer pa premijera Offenba-chove operete »Lepa Helena«, ki ie dobro uspela. Gledališče je bilo natrpano polno iu tudi popoldne so'imeli lep obisk, kur je-za Maribor že redkost. Pri opereti, katero je dirigiral g. Herzog, jc po večletnem presledku z uspehom nastopila kot gost g. Šn-štarjeva. Izkazali so ji tudi pozornost z več šopki.
a— Lepo slavje pri Mariborski koči. \
soboto zvečer je priredil pri Mariborski koči odbor mariborske podružnice SPD intim no slavnost svojemu agilnemu predsedniku, okrajnemu sodniku dr. Senjorju v počašče-nje njegovega uspešnega 5 letnega vodstva podružnice. Večera so se udeležili vsi odborniki in več povabljenih gostov, rned dru gim nekaj članov Češkega klu-ba s predsednikom Franom Burcšom, . ki so vedno marljivi obiskovalci zelenega Pohorja. Ime nem odbora je čestital predsedniku ravnatelj realke g. Župančič, blagajnik dr. žnu-derl pa je imel slavnosten govor, v katerem je orisal neumorno delovanje podružničnega predsednika dr. Senjorja, ki pomenja uprav novo dobo planinskega življenja na Pohorju. Tekom noči so prišli še tudi hrvatski planinci s predsednikom društva »SIjemea g. Sedc-včičetn. ki je v vznesenih besedah povzdigoval zasluge dr. "Senjorja na planinskem polju, zlasti tudi za zbližanje in sodelovanje s hrvatskimi planinci. Pianistke iz Zagreba so prinesle spoštovanemu predsedniku dr. Senjorju tudi krasne šopke cvetlic, domači odborniki pa so mu poklonili kot častno darilo v spomin nov nahrbtnik, izdelek odbornika g. Kravosa. V nedeljo so prispeli še novi planinci in slavlje se jc obnovilo s pomembnimi govori pri kosilu v Mariborski koči. Opoldne so mariborski planinci spremili odlične goste iz Zagreb*, ki so radevolje žrtvovali'dve noči na poriajo Slivnico, od koder so sc vrnili
e— Rodni sestanek članov krajevne organizacije SDS Celje mesto se vrši v sredo v klu-bovi sobi Celjskega doma. Začetek Ki/, govorov ob 8.30 zvečer. Sestanek jc važen, zato udeležba obvezna.
e— Celjsko mestno gledališče. 0<ie..iStv» iz Celja in iz bližnje okolice še enkrat opozarjamo na Larger.iovo dramo Periferija., ki se bo igrala danes a torek, dne 23. t. m. v celjskem mestnem gledališču. Igro režira g. Pfeifer. Poleg njega nastopajo priznani celjski igralci in igralke. Lože in sedeži so se na rnzpolago v predprodaji v trgovini Goričar & LeskovSek in zvečer pri gledališki blagajni.
c— Električna razsvetljava za celjsko okolico. V letošnjem letu je izvrši! občinski , astop za Celic okolico za razvoj okoliške t-bčine d v:; važna in nujna sklepa. Poleg novega šolskega poslopju je' pravkar končana elektrifikacija precejšnjega dela celjske okolice, ki jc gosteje obljudena iu tvori nekako predmestje" Celja. V soboto, dne 20. t. m. zvečer so zažarele prvič nove svetilke . na obločnicah javne razsvetljave a okolici, ki so vzbujale, zlasti v večernem času, precej senzacije. Javna električna razsvetljava sesa r.:: Bregu do Politi in de, polovice Miklavžkega hriba, v Zavodni d«, takozvanega Žimiakovega marofa. v G;.-1'crjn, odnesuo v Spodnll Uudinji pa do Vob ■t.erjcve gostilne. 1/ javno varnostnih ozi-rcv jc 1j pozdraviti, da izgine egiptovska tema tudi z okoliških javnih ccst in poti, ki so bile priljubljeno zavetišče za razne dvomljive eksistence. Knkor znano, bo dobiva::; okolica svoj električni tok od mestne občine celjske. Tozadevna pogodba, ježe podpisana.
e— Vojaška pomoč. Kakor smo /,c poročali, jc vsled z:;dnii.h nalivov trpela ogromno škodo med drugim tudi Gorniesavinisk.. dolina. Lepa avtomobilska cesta višje Ljnb-nega do Logarjeve doline Je razdejana, vsled tega tudi vsak promet v te kraje ustavljen. Ljudje si morajo donašati potrebna živila po stranpotih in preko hribov. Opustošene kraje si je ogledal osebno tud veliki župan mariborske oblasti g. dr. Prrk-rna.ier. Na njegovo intervencijo je paski a vojaška uprava okrog 5>i pijoniriev, ki s-prispeli \ nedeljo dne 22. t. m. v Celje te še podali od tod v Gorniesavinjsko dolino na delo. da iz\TŠijo za enkrat za otvoritev prometa vsai najnujnejša iu najpotrebnejša dela. Popolnoma neznana je tudi usoda raznih koč po naših planinah, ki jih oskrbuje Savinjska podružnica in ki so pri zadnjem viharju gotovo zelo irpela. Tudi tozadevno se je ukrenilo vse potrebno, da sc bodo dobila avtentična pcročila o stanju planinskih koč.
Popolna razprodaja
tudi na obroke
vseh predmetov damske, moške in otročje koniekdje, dežnih plaščev, klobukov itd. se vrši pri tvrdki O. Bernatovič, Mestni trg 5. Le v prvem nadstropju. Vbod samo skoz! vežo. Prodaja se pod nakupno ceno.
e— Na Marijini cerkvi v Celju se vršijo v zadnjem času nekatera najnujnejša popravila, ki so preračunjena na okrog 140 tisoč dinarjev. Posebni odbor za popravilo
ctrkvc in bo treba tudi to vprašanje v inte-nckar se je popravila streha, ostalo se pa mora vsled zimskega časa preložiti na spo-miad. Stolp in zidovje pa ni v tako. slabem stanju, kakor se je prvotno mislilo. Sporna je nadalje še lastninska pravica Marijine cerkve in bo treba tdi to vprašanje v interesu cerlcvene občine rešiti.
e— Proslavo ujedinjenja priredi mestna Orjuna v Celju dne 1. decembra dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Na prireditvi sodeluje g. Peter Burja, tenorist mariborske opere Natančnejši spored bo objavljen tekom prihodnjih dni. — Mestni odbor.
e— Dijaška akademija. Napr. dijaška organizacija iSioga« priredi 27. t. m. ob 20.30 v Narodnem domu akademijo, ki ne bo.samo lokalna proslava celjskega dijaštva." Tega dne se zbere v Celju napr. omladina iz vse Slovenije, da tako čhn slovesneje proslavi dan našega ujedinjenja. Na akademiji nastopi razen :>Sloge« še ^Preporod«' iz Ljubljane. Spored je sledeči: 1.) Bože pravde (orkester in pevski zbor Preporoda) Slavnostni nagovGr tov. predsednika »Sloge*. 2.) a) M. Hubad: iSkrianček poje« b) E. Adamič: »Kaj ti je Mojca« poje pevski zbor ^Preporoda*. 3.) O. Župančič: --Z vlakom« deklamira tov. Šketa (Sloga) 4.) O. Župančič: ?.Dete čebljaš deklamira tovari-šica Z. Engelmaova (Preporod). 5.) \Vi-valdi-Nachetz: koncert g mol: violina solo tov. Vidmajer (Sloga) s spremljevanjem S-S. Kun tare. 6.) p. H. Sattner: »Zaostali Ptič.-. E. Adamič: ^Planinec* bariton solo tov. Hribar (Preporod) 7. \Vagner: =Tann-hauscri ouvertura, orkester Preporoda. S.) J. Raii: Kavatinc op. 85 No 3, violina solo tov. Vidmajer : Sloga« s spremljevanjem 'S-Kuniarc. 9.) \Valace »Maritana«, izvaja orkester Preporoda. 10.) Zadnji prizor iz petega dejanja ^Veronike Descniške« (Sloga) 28. t. m. se vrši v Celju pokrajinski zbor žu pe SJSV in izredni občni zbor »Zveze napredne omladinea. Napr. dijaštvo vabi ceni. občinstvo, da se akademije polnoštevilno udeleži.
Iz Trbovelj
t_ Prra plenarna seja občinskega zašlo;
pa se bo vršila v soboto 2S. t. m.
t— Sova moderna pehanja bo v krat* kem ctvorjena v novi stavbi poleg Sušni= kove kolonije pri kolodvoru v Trbovljah.
t_ lirsstniška društva Edinost, Svoboda
in Krekova mladina so začela intenzivno gojiti šah.	.
t— Sicbo obiskani tržni dnevi. Pri Birti* tu v Hrastniku so se uvedli ob sredah trž« ni dnevi, ki so se vršili poprej pri o rožni 5 ški postaji. Dosedanja praksa je pokazala, da sc tudi tu ne bodo držali, ker je pre* malo obiska. Poznavalci razmer so mnenja da je vzrok temu dejstvo, ker imajo ru* darji vsak svoj košček zemlie kjer goje najpotrebnejše sočivje.
t— Kulturna društva v Trbovljah. V Tr« bovljah cbstoii skupno 58 kulturnih dru*
štev. od teh 25 v Hrastniku i-n 33 v
Tr*
bovljah. Tc številke govore dovolj zgovor* no. kako kvarno jc. "da sc cepi družabno življenje, zlasti šc. ker jc večina teh dru* štev v naših rokah.
t— Uradni dan okrajnega sodišča se bo vršil v Trbovljah v seboto 4. decembra. Ti uradni dan bo zadnji v letu 1926.
!z Kranja
r— Poziv. Mladeniči, rojeni leta 1907., se pozivajo, da se zglasijo najkasneje do 25. t. m. v občinski pisarni v svrho vpisa v rekrutni spisek. Seboj naj prinesejo od pristojnega župnega
urada izdane družin*
se pole in izkaze o plačevanju neposred* nih davkov.
r_ <rCher!eyeva tela na kranjskem odru.
Jutri v sredo vprizori gledališki oder do* mače Čitalnice v Narodnem domu znano salonsko komedijo v treh dejanjih «Char« leve v a tcta». Sodeluje polnoštevilni čital* r.ični orkester. Začetek točno ob 20. uri. Y začetku decembra bo premijera Cankar* jeve drame «Hlapci». ki jc ravno v letošnji sezoni šla kot otvoritvena predstava preko številnih profesionalnih in diletantskih odrov.
x— Zimsko poletje. V nedeljo zvečer ie našel neki visokošolec v starem drevoredu kresnico.
r— Gradbene gibanje. Renovacijska de* la pri župni cerkvi, ki jc veličastno delo v getskem slogu, so že dovršena. Stavba na* pravija sedaj s svojo zunanjostjo prav pri* jeten vtis. Izdatki dosegajo skoro 100.000 dinarjev. — Gradba šolskega poslopja tkalske in puškarske šole v Rožni ulici na*
odoi Odol
je pionir znan os H ! kulfurno delo! Po
Je
d anašn j e m si anju je Odol dokazljivo sredstvo za neqo
znanosH najboljše zob in usl
preauje tako, da bo dvonadstropna stavba že v desetih dneh v surovem stanju pod streho. Delo je prevzelo stavbno' podjetje j.os. Slavec. — Imeno . _..o .podjetje prične prihodnji teden na Fužinah v Kokri ški do* lini na posestvu družbe «Jezersko» z grad* bo škarp in mostov od gostilne pri Kane« liirju do Podstoržiča.
r— Vprašanje pevskega zbora v Kranju. Žc par mesecev- sem spi pevski zbor tukaj* šnjc Narodne Čitalnice spanje pravičnega. Da se obnovi v njem življenje, je sklical predsednik, šol. upravitelj g. Sepaher' v petek zvečer v čitalnične prostore sesta* nek. katerega se je poleg ' Čitalničnega predsednika g. ravn. Košnika in predse d* niče ženskega zbora ge. Holchakerjeve ude* ležilo . lepo število pevcev in pevk. Pred* seanik jc naznanil, da je dosedanji pevo* vodja šol. referent g. Rus odložil definitiv* no taktirko po skoro 27Ietnem požrtvoval* r.em delu, v katerem često ni našel pri pevcih dovoljnega razumevanja. Na sestan* ku jc bilo po vsestranski razpravi sklenje* no, naj ped vzame odbor vse potrebne ko* rake. da se pridobi zboru pevovodja. Za mešani zbor se je prijavilo 45 pevcev in pevk. Kulturno družabno življenje v našem mestu krvavo potrebuje izvežban pevski zbor. V to bo treba več lastnega samoza* tajevanja, ljubezni in volje, manje oseb« postnega čuta Zato je umesten apel na javnost, da s svojim pristopom priskoči k realizaciji te naloge, da bo kmalu zopet Zadonela tudi pri nas .pesem domačega "zbora
M\ onstran Mc
p—- čiščenje fašistovskih vrst se je pri« čelo tudi v Gorici. Vodstvo fašija je iz« bralo odsek treh mož, ki tbodo prerešetali življenje in delovanje vsakega posamezne« ga člana Je precej smeti ki iih bo treba vreči v stran
p— Pula je dobila od vlade izredne pod* pore 500 000 lir v svrho. da bi se pokril primanjkljaj v občinskem proračunu Občin ski komisar pravi na to v svoiem komuni« keju, da bi se morala državna podpora z vi« šati vsaj na en milijon lir in nadaljevati najmanj skozi pet let. potem šele bi bilo mogoče spraviti proračun v ravnotežje.
p— V Kopru 'e bilo nabornikov iz občin Marezige Dekan' Poniian t Kope' 432. Potrjenih ie 255
p— Okoli Trbiža Beiepeči m Rablja so napravile zadnje poplave in viharji škode nad eni mili ion in pol Kdo povrne škodo poplavi iencem? Vlada zanje nima denarja.
p— V Ilirski Bistrici so ustanovili takoj po izdanem ukazu fašistovsko deško orga« nizacijo <-Baiilla» Pristopilo ie doslej 45 Ijudskošolskih učencev
p— Slovenski urežniki Orožniški pri« pravniki, ki so dovršili v Turinu orožniško šolo. nastopijo v kratkem službo po raz« nih pokrajinah, največ je določenih za Fi« rt-nco in Ankono V orožniški šoli ie bilo 16 Slovencev
p— Strašna smrt 251etm Leopold Bucik ir 221etni Ciril Čargo z Vrha nad Kanalom sta odpirala na polju ležečo granato Ko sta že mislila, da sta dobro opravila svoj pesel, je granata eksplodirala in razmesa« rila oba fanta. Osem let že pobirajo vojni materijal pa je še vedno povsodi polno ne* cksplodiranih izstrelkov po deželi Laško gospodarstvo!
p— Makaroni Osemnajst letošnjih na« bernikov je stalo pred sodščem v Gorici, ker so nosili na poti k naboru v gumbni« cah koščke mekaronov Obsodba je ostra: vsak nabornik bo sede! mesec dni v ječi.
p— V Tomaževnci na Krasu je pred voj« no delovalo društvo »Napredekv Dolgo časa se ie mladina pripravljala, sedaj pa se je odločno zganila in društvo aNapre« dek» jc oživljeno Naj pomeni res napre* dek za Tomaževico!
k— V Celovcu je bila pred kratkim v benediktinski cerkvi odkrita spominska plošča padlim vojakom nekdanjega kranj« skega pešpolka št 17 ki je bil več let na« stanjen v Celovcu. Pred ploščo je bil polo« žen tudi venec s slovenskimi trakovi.
HAPOY IIFDTVF
_ 1 !> ^A^ruipg
I
6 8
1
L
Najnovejši in mij^u-js. ilarr.v" L.eat.*,? ... -—^ - -i>.-_ 1	eilchen-
iresser* ie dosegel kolosahli uspeh pri vseh dosedanjih predstavah! Veselo! Zabavno! Elegantno! Razkošno! Pustolovno! Ljubavno! Na splošno željo gostuje še danes svetovnoznani virtuoz na ustni harmoniki g. Hugo
Fiedler pri Vseh predstavah.
Prednaznanilo: <-Saionski bandru v glavni vlogi John Gilbert.
ELITNI KINO MATICA oajndobnejši kino v LjubH-
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (22. t. m.) Pšenica: baška,"73—76 kg, 3 vagoni 285. T u r š c i c a: baška. za april - maj, 2 vagi>-na 152.50: banatska, stara, 2 vagona 172 50. Moka: baška, <0g>, 1 vagon 455; baska, vOgg,, 1 vagon 455. Tendenca mirna.
= Zmanjšanje obtoka novčanir. Izkaz Narodne banke od lo. t. m. pokazuje v drugem tednu t. m. zmanjšanje obtoka novčanic za 80.72 milijona na 3920. 78 milijona dinarjev. V istem času se je okrepilo kovinska podloga za 14.50 milijona na 453.73 milijona dinarjev zlate in neznane vrednosti. Stanje posojil se je znižalo za 12.45 milijona na 14SS.S5 milijona dinarjev.
= Položaj na vojvodinskem hmeliskcm tržišču. Po poročilu Zveze hmeljarjev za Vojvodino je trgovina s hmeljem v Vojvodini zelo živahna." Povprašuje se močno tudi po blagu srednje kakovosti. Najboljše blago se plačuje po 95—105. srednje po 65—95. slabše po 50—65 Din za kg. V Žatcu (CSR) no-lira vojvodinski hmeli 3000-3600 Kč za oO kilogramov (transit). Kakor se ceni, se nahajal Vojvodini v prvih rokah še okrog 1000 do 1500 metrskih stoiov hmelja.
= Pogajanja i& pristop srednjeevropski.) železarn k zapadnoevropskemu železarskemu krr*elu se bodo. kakor poročajo z Dunaja, začela 10. decembra t. 1. v Parizu. Po neki vesti iz Varšave ie predsednik pclisketrp sindikata železarn Kiedron odklonil pristop poljskih podietij h kartelu.
= Položaj na češkoslovaškem lesnem treu. Iz Prage poročajo: Povpraševanje_ po suhih oblikovcih se ie nekoliko povečalo, vendar ni Pričakovati zbolišanja cen. ker se sedanie več:e povpr~ševanie smatra samo za trenoten poiav. Povpraševanje po deskah ie prav maihno in so" zaloge v tem blagu zelo obilne. Podoba ie. da bodo cene temu blasu padle. Le po jamskem lesn je zelo živahno povpra'sevanje. deloma iz Saksonske, pa tudi od strani domačih rudnikov. Ce ne jamskemu lesu so ponovno malo poskočile. Drva za kurjavo se ponurio p>o prav visokih cenah, ki ra bodo popustile, ker tudi izvoz drv nazaduje.	, ,, ,.
= SkskanV f-aiKOskes-a frank*. Medtem ko ita1nan=»ka lira nesi-rurno valuje, narašča francoski frank skoro neprestano. V franci>-skih fipf^onih k-o<nv prevladuje misnenie da se	ko se bo zsčela f?za stabili-
7,nci;e francoske valute. Sedanie močno dvi-eranie franka je nedvomno v zvezi s prizadevanjem fr-ncoskein finančnega ministra. Ki bi rad stabiliziral frank na čim vecu visim. Baie =e namerava stabilizirati frank v razmerju 125 frankov za 1 funt . šterling. Dvig franka pri"isuie:o izredno po voljnim dajc-r.im dohodkom, potem pa tudi močno aktivni trgovinski bilanci za mesec oktober. L godno ie učinkovala tudi iziava Poincareja. da bost^ konrem letos" iesa leta vrnjeni Francoski banki dve mili ia rdi frankov. To hitro dvieanje franco?ke-a franka pa ima sl»be posledice za 'dom?čo industrik), kateri se s tem z-oira izvoz. Ko bodo slasovi nezado-volinežev z dviganjem franka dasneTsi. lvar se bo trotovo zsodilo. je prav venetno. da se bo n.°črt dvisra v razmerju 125 frankov za 1 funt šterlin^ onustil.
= \ova sladkorna tvornira v Bana»n ProdiH-enti sladkorne nese v Crenamu v Ba-natu so se združili v delniško družbo, ki bo zgradila moderno tvornico sladkorja.
= Dobave. Pirek<-5<> državneea rudnika v Veleniu snreiema do 29. t. m. ponudbe za dobavo 130 m3 jam=ke"n lesa: diretoja dr-žavnesa rudnika v Zabukovci pri Cehu pa za dobavo borovega lesa (Modovj _ Vpile se bodo nr?!ednie oferfalhe licifaene: To. t. nri irtendanturi kosovske diviz^ske oblas.i v Prištini o-lpde dobave ra^ni^ desk: 2. decembra pri direkriii d^ž-vnil, železmV v Lmb-Ijani "lede oddaie izvršitve klenarekih m krovsVih de! ter dobave k temu potrebnem materiiala: 11. deceinhra Tiri direHm d^av nih železnic v Lmbliani plede dobave 'Boh ler;evib» pristroiev in rezervnih delov ter olede dobave 1 ploske iz bron? v tezi ca 420 ks; pri direVrili" dr&vni^ železnic v L'ubli"p' ?!ede d^b.ive odlitkov iz sive liti-nP. ppo^lels-iih. 01	TW nri isti di-
rpVcHi flede deb-ve 167" Vorr^dov iv^iž^stih
,^Tr,pti ir, frio^o d.->v->ve	pločevine za
p-ntle. K-t-nP^Se v zt^rnici za tnrnvino. obrt ir i^i^triio v T nibliani.
_ Onip:;teT sVl-im«. pr^fliikriie na I7r.i,i K'1-"- ro-oč»:n ir. Ne-«- Vo-Va.. bo re-JnViTPii- .sio/H-nru-i nrodu1--'"''a Kubi redu-Mr^n^ v	i--,Tnr,irih' 4.5 milMona
tnn. Ta vest- ie imel- z« ro^e^ico, da so na ez-^i1! sir-dt-ornih borzah precej poskočili tef-'i.
— Nat-?Ta soli iz Rumnniie. Te dni so se vršila v BeoTo-lu iy^eaianja z"stonniVov naše mono,r>o!ske uprave z z?p!opniki ru-mursVe mcnopol^-e režiie "l^e proda ie rumrnske soli naši monopo^v, upravi. Kolčen soor-zum se ni dosegel. Rumunski zastopniki so se vrnili v Bukarešto, da r>re,l-leže rumunst-emu finančnemu ministrstvu predloge naši1' zastopnikov. Odeovor iz Ru-muniie se r>ričaVuie te dni. Kakor iavliajo. namerava u™-Va državnih monopolov kupiti za rsšo drž-vo Preko 30000 ton soli.
= Vrednost reloknnne prodnk*;:» Tnadrsr-ske inHnstriie ie znašala v letu 1925. 1 7 milijarde zlatih kron in ie bil' za 166 milijonov večfa k"kor v letu 19°4. Od relo^nrone produkcije odpade naiveč na živila in okrer*. čila. to ie 16 odstotkov, a naimani na tekstilno industrij, lo ie 1 odstotek. Napredovala ie produkri^a v vseh industrijskih panoeah z iziemo industriie železa. Na i več ji ie bil napredek v indusfriii živil in okrenčil. katere produ'-ciia se je povečala po vrednosti od "03	n-> TPS T"il'ionnv zlati*" kron.
= Ge=nn'l*rsl.-» literatura Pre;eli smo: Sirarstvo. Spisa! Anton Pevc, državni mle*
karski inštruktor. Izdala Zadružna zveza v Gorici. Založila Katoliška knjigar* ni. 132 slik. Naslovi glavnih poglavij so: Mleko za sir, Gretje mleka. Zasirjenjc, Obdelovanje strdi, Predsirjcnje, Dogreva« nje, Sušenje, Dviganje drobljenca. Stiska* nje sira, Solenjc sira. Zorenje sira, Bolez* ni in napake sira. Izdelovalni predpisi ra/* r.ih vrst sira, Zvara, Mehki siri, Poltrdi siri, Trdi siri, Siri z ovčjega mleka. Kozji in drugi siri. Beljakovinski siri, Gospodar* stvo sirarn. Suho mleko. Dobava zgoščene« ga mleka. Izdelava mlečnega prahu, Izdela« va mlečnega sladkorja. Kazein, Mlečni ka« men, Zdravila in živila. Sir v škatljicah. Cena knjige: nevezana 20 lir, vezana 23 lir. v Jugoslaviji cena ista. Preračun lir v dinarje po dnevnem kuTzu na dan prodaje. Dobiva se v Gorici v Katoliški knjigarni, pa tudi po drugih knjigarnah v Italiji in Jugoslaviji. — Pridelovanje žita. Tako jc naslov knjižici, ki jo je izdala Delegacija proizvajalcev čilskega solitra. Prav potreb« na nam je bila, kajti dosedaj ni imel naš kmetovalec spisa, ki bi v kratkem obdelal tc. snov. Knjižica nam v uvodu pove, kako smo v naši državi sploh in v Sloveniji še posebej zaostali glede pridelkov žita in ka« ko daleč so druge države pred nami. V po* glavju »O žitih sploh« dobimo opis žitnih rastlin in njihove zahteve glede zemlje. Oddelek »Gojenje raznih vrst» nam poda navodila glede gnojenja žit, učinek raznih organskih in umetnih gnojil ter način njih uporabe; obenem nam navaja šc druge po* goje za povečanje žetvenih pridelkov. Sle* dijo še odstavki o kolobarjenju. pripravi zemlje, pripravi semenja in o setvi, o oskr* bovanju setve in žetve. Sploh dobimo v tej knjižici, ki ima 52 strani, vsa navodila, ki so potrebna za zvišanje pridelkov. Vsak kmetovalec, ki bo pazljivo prečital ta spis, bo črpal iz njega dovolj naukov, ki mu bodo prinesli obilo, koristi v gospodarstvu, če j^h bo vpošteval. Zato vsem toplo pri* poročamo to knjižico, in to tembolj, ker jo na željo dobi vsakdo brezplačno. Oglasiti se mu je samo pismeno na naslov: Podde* legaciia proizvajalcev čilskega solitra v Ljubliani. Gruberjevo nabrežje 16. ki mu na željo brezplačno dopošlje tudi še druge kmetijske knjižice Delegacije, bodisi v slo* venskem ali srbohrvatskem narečju.
Borze
22. novembra.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčr-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 75—78, Vojna škoda 332—0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Ljubljanska kreditna 140—0. Merkantilna 99—10(3, Pra-štediona 865— S67, Kreditni zavod 170—180, Strojne 100-0, Trbovlje 330—0. Vevče 105—0, Stavbna 55—65. Sešir 104—0. _ Blago: Zaključki: deske (smreka, jelka), 4 m. od 16 cm naprej, media 24, 18 in 24 mm. monte, fco vagon meja, 3 vagone 500—500 (500); bukovi hlodi Ia, zdravi, ravni, sveži, gladki, od 30 cm naprej, od 2.50 m naprej.
fco meja. 1 vagon 3S0—38u (380): bukovi te-sloni, monte. fco vagon Suša k pristanišče, 1 vagon 540— 510 (540); bukove in cerove okroglice. suhe, zdrave, fco vagon meja, 3 vagone 19—19 (19). Eksekutivna prodaja: hrastovi frixi. I., II., 27 mm. od 25—50 cm, od 5—10 cm, s toz. nadmerami, 3 vagone 570—570 (570); hrastove oetrorobe deske, la (parizerji), 27 mm. od 1 cm nanrej. od 14 do .28/32 cm, ca 12 m3, 1 vagon 570—570 (570>; hrastove ostrorooe deske, od 2 m napr. 4:i. 53. 60 mm. od 16 cm napr., ca 12 m3, 1 va-con 570—570 ( 570).
ZAGREB. Zasebni papirji običajno. Promet v Vojni škodi zmeren; tečaj je ostal na višini prejšnjega tedna. Kasa se je trgovala IX) 330—337. Termini brez prometa. — Pariz se je v Curihu dvignil dopoldne že na 19.20. pa je zopet popustil* V Zagrebu se je trgoval po 216. Za devizo na Italijo je bila v Curihu slaba tendenca; v Zagrebu se je trgovala spočetka po 23C.5. proti koncu pa po 235 23 London se je v Zagrebu okrepil na 275.25. dočim je Berlin oslabel na 1347.5. Skupni devizni promet je znašal 5.7 milijona dinarjev. Notirale so devize: Amsterdam izplačila 2266—2272, Dunaj izplačilo 798.25—800.25. Berlin izplačilo 1346.6—1349.6. Budimpešta 0.07933—0.07963. Italija izplačilo 235.02 do 237.02. London izplačilo 274.83—275.63. New Vork ček 56.53—56.73. Pariz izplačilo 215 do 217, Praga izplačilo 167.7—168 5. Švica izplačilo 1092.75—1095.73; valute: dolar 55.9 do 56.1, Kč 165.Ro—106.65. lire 229—231.-, efekti: bančni: Eskomptna 100—100.5, Kreditna Zagreb 100—102. Juso 93—97. Obrt na 50—52. PraSiediona 865—870. Ljubljanska kreditna, zaključek 140. Narodna 4250: industrijski: Slaveks 107—115. Slavonija 34.5 do 83. Trbovlje 320—322. Vevče 103—0. ^čera-11 a Osijek 420—430: državni: investicijsko 78—0. agrarne 44.23—44.73. Vojna škoda promptna 3365—337, kasa 336.75—337. za december 337—339.5.
BEOGRAD. Devize: Dunaj 79^.75 da 800. Amsterdam 0—2272. Berlin 13^7—134R. Budimpešta 0.0796—0.07975, Bukarešta 0—31 Italija 235—235.5, London 275.1—257,2. Xe<v Vork 50.63—0. Pariz 206—207, Praga 16SJ'5 do 168.10, Švica 1094—1094.25.
CURIH. Beturrad 9.143. Berlin 123.12. Vrv Vork 51S.75. London 25.1475. Pariz 18.63. Milan 21.275, Praga 15.35, Budimpešta QjB07aGQt Bukarešta 2,825, Sofija 3.75. Dunai 73.10.
TRST. Devize: Beograd 42.25—43.25, Dunaj 335—350, Praga 71.75—72.50. Pariz 87.25—88.25. London 116.25—117.25. Nevv Vork 24—24.20. Curih 465—475. Budimpešta 0.0330—0.0345, Bukarešta 12.75—13.75; v a -Jute: dinarji 42—43. dolarii 23.80—24.10, 20 zlatih frankov 94—99, zlata lira 401.7".
DUNAJ. Devize: Beograd 12.4750 do 12.5150. Berlin 107.93—168.43, Budimpešta 99.08—99.38. Bukarešta 3.8375—3.SS75. Lor-don 34.3175—34.4175. Milan 29.10—29.2':, New Vork 707.65—710.15. Pariz 25.23—25.33. Praga 20.9575—21.0375. Sofija 5.1050—5.1450. Varšava 78.25_7S.75. Curih 136.43—136.93; valute: dinarji 12.4730—12.5350. dolarii 707.25—711.25.
Wnm Miklavževa darila za mlsdiD
so knjige Tiskovne zadruge v Ljubljani.
Za majhne o'r >ke .iripoočamo:
Marija Grošljeva; Čebelica brenčel ca. — Večbarvna Siikan"ea
Cena Din 3s— p^ -ošti Din 3— več Li. š 4s!<o mladino pr poročamo
Kunaver: Zadnja pot Kapitana Scotta. SI kanlca.
Z lo-ina uso ■> r zisko a ca rnmega eča a) Broš c6—. vez 44 po pošU Din 3 ve:
Zbirka 9 mladinskih knjig, ki ve. s o vse skupaj vezane Din 0
in, ošti Di i •—v e. 'Levstik VI Dežela brtz imena; Miič nski: Tolovaj Matal Fiin Kako so se vra'' žeriii; Mile nski Zg dbe Kraljeviča Marka; Sorli: Bob In Tedi; So : V deiel Čirimurcev: Vaste: Pravllce; C ka Jova Zmai Ka'a-nanda rija: - ka Jova Zmaj: Pisonl oblaki).
13 SPIli KHfl
Prešerneva ui.ca 54 (nasproti
am ?
--Savne pošte).
Vremensko poročilo
,„.„ }> ,ioverni.a IHZb	V;i '
Kra			Tem oia	<e ; H	smei vetra :r brzina v m	JJlC.- i UL |>-U	Vrsta padavine C:«otci. TIH i ,[t	
onazi ^ania								
		t 7-9	114	i	SW lo	It	dež	223
Lju&ljan; . 1		758 2	11 3	82	SS\V 3	10	dež	
(dvorec) |	14.	7";5 8	12 4	8	NE 1.5	10		
	n	755 0	149	69	SS\V 10	10	dež	1
Mariboi . . .	&	57 4	13	95	mirno	10	dež	L0
Zagreb . . .	, j; 75 2		17-0	68	SE 5	10		
Bfograd . . .		761 2	< 1	59	SSW 13	10		
Sarajevo . . .			5-0	V2		10		1
ikoplje . . .		7c8 4			Tirno			
Dubrovnik . .		7rt4	18-0	t8	SSE 9	S		
Solit ....	7	,60	180		S 20	10	•noric burno	
3rafia ....		'57-9	6-0	-	S 3	7		1.0
Solnce vzha-? ob 7-16 «haia ob 16 26 una vzhata ob 18 51 '.aha i a ob 9 o2 Najvišja temperatura danes » Ljubljani 17 0 oajnižja 10 7 C.
Povprečni barometer ie danes v Ljubljani viši za 1 4 mm kot včeraj. Dunajska vremenska napoved za torek: Oblačno, izdatne padavine. Toplo, v prostih
legah viharno.
Tržaška vremenska napoved za torek: Lahki vzhodni vetrovi. Nebo oblačno: riei. Temperatura od 12 do 17 stopinj. Morje nekoliko razburkano.

7
1wtk 23. XI-
Prizor s sijajno obiskanega nedeljskega shoda SDS na Viču
Krasno zborovanje SDS m Viču
MsbJfassa, 2t. mrvejubra
Dar.ajnj: shod narodnih posiancev SDS gg. dr- 2'erjava in dr. Pivka na vjču pri Ljubljani je bil iropozantno ■Tbiskari. Oi) polni dvorani je ob 10. dopoldne otvoril v prostranem Sokoiskem domu zborovanje g. Borštnik, nakar je takoj povzel besedo burno pozdravljen
nar. posL dr, Ljudevii Pivko,
ki je po daljšem času zopet obiral ljubljansko oblast.
V	prvem delu svojega jedrnatega govora se je g. dr. Pivko pečal z našo zunanjo politiko, podrobno analizujoč razmerje Jugoslavije do vsake posamezne sosede. Zlasti je povdarjai novo linijo, ki se kaže s prijateljstvom med Nemčijo in Francijo in katera znači za nas absoluten dobiček. V notranjepolitičnem položaju je govornik naglasa! nedvomno dejstvo, da konsolidacija v naši državi v znatni meri napreduje in da bo gotovo z momentom uresničenja v ustavi predvidenih samouprav zadan krepak udarec onemu velikemu zlu, ki izhaja od državne uprave. O zadevi ponovnega sodelovanja jugoslovenskih skupin v parlamentu, to je SDS, davi— dovičevcev in muslimanov, o čemer sc v javnosti že precej razpravlja, izjavlja dr. Pivko, da mora danes tudi g. Davidovič uvideti, da ni več mogoče biti v skupni fronti s Korošcem in Ra-dičem. Tu jc treba odpreti pot. Glede novega davčnega zakona je govornik mišljenja, da bodo prej razgnali NaT rodno skupščino, nego dali vladinovci na glasovanje zakonski načrt, ki bi bremena res enakomerno razdelil. Z ozirom na stališče klerikalcev v zadnjem času je jasno, da so jih radičevci in radikali temeljito potegnili. Iz vsega tega nenadnega opuščanja avtonomije in drugih strankinih načel izhaja jasno, da imamo tudi v naši ožji domovini stranko silno slabili načel, ki je v stanu, da iz trgovskih ozirov menja program in s tem vse. Radi stroge doslednost; v izvajanju programa in sploh radi vztrajnega dela SDS za prave interese ljudstva ie bodočnost naša. je jutrišnji dan naš!
Par mimir so trajale ovacije zboro-vaicev dr. Pivku, nakar je bil z dolgotrajnim ploskanjem navdušeno pozdravljen drugi govornik, predsednik oblastne organizacije SDS
narodni poslanec dr. Žerjav.
V	daljšem govoru je posl. dr. Žerjav pojasnjeval stališče SDS po kapitulaciji radičevcev. Niso ji več vezane roke po državnih ozirih, odkar so prejšnji republikanci in federalisti stopili med dr-•žavotvorce Njena kritika je vsled tega danes lahko neizprosno ostra, vendar vedno loči državo od vlade. Ne smemo dopustiti, da bivši Judeži preganjajo one, ki so bili vedno dobri. Ako danes z zadoščenjem opazujemo, kako mora HSS izvršiti delitev na oblasti, nam tega pač nihče ne more zameriti.
Govornik se je nato največ bavil z bodočo oblastno samoupravo in zahteva, da bivša deželna bolnica v Ljubljani ostane kot državna bolnica za vzgo-io zdravniškega naraščaja in strežniškega osobja v Sloveniji. Velike cestne zveze z Ljubljano, mejo in Sušakom, Karlovcem. Zagrebom in Savska cesta morajo ostati v oskrbi države.. Melioracije in ureditev manjših vodotokov naj pripade oblasti z državno subvencijo- Občinski zakon, ki ga pripravlja vlada, ne prinese našim krajem novega. Pri reševanju zakona o mestih moramo stati na stališču, da Ljubljana ne bodi izločena iz svoje okolice kot posebna oblast, četudi morda to doseže, a ne v svojo korist, Zagreb, kajti iz tega bi se razvilo nezdravo razmerje med mestom in deželo. Govornik sc je nato bavil z delavskim vprašanjem, povdarjajoč. da poleg izvajanja delavskega zakonodavstva je glavna socijal-na politika danes preskrbeti ljudem dela. Zato se bo SDS na vso moč potegnila za projekt zveze Beograd-Split,
iim
za svilo
in volno
M prinese 50 milijonov dolarjev samo za delo doma, kar pomeni konec nezaposlenosti jn bo, kakor oster veter odprlo ventil privredni krizi. Končno je govornik zagotavljal uradništvo in pen-zijonirje. da jim ie SDS, ki so z njo vezane vse dosedanje pridobitve lega stanu, vedno zvesta, da si agrarne in verske stranke ščuvajo proti nameščencem ter opozarjajo, da strošek zanje znaša čez 600 milijonov dinarjev na leto. SDS zastopa interese svojih krajev, a dokler bo vsak le nase misli!, in mu
ne bo neprestano pred očmi narodna celota, bo vedno krivic in enostranosti. To in nič drugega pa je jugoslovenski duh, ki mora navdati vse odločilne kroge in ves narod. Jugoslovenstvo je edina formula, ki more izzvati zavest za popolno enakopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev. (Navdušeno odobravanje).
Ob koncu je bila soglasno sprejeta resolucija, s katero izražajo zborovalci vodstvu stranke popolno zaupanje in pričakujejo od narodnih poslancev SDS, da pospešijo po svoji moči čim prejšnji sprejem takih zakonov, ki morejo resnično odpomoči gospodarski bedi celokupnega naroda.
Velik ibor SDS m Jesenicah
Jessnice, 22. novembra.
Danes popoldne se je vršil v restavraciji Tancer zbor SDS, ki je sijajno uspel. Dvorana in postranske sobe so bile nabito polne pristašev SDS iz Jesenic in okolicc. Zboru so prisostvovali tudi delegati skoraj vseh k. o. SDS radovljiškega sreza.
Točno ob 3. uri je predsednik srezke organizacije SDS inž. Cernc otvoril zborovanje, pozdravil govornika posl. dr. Pivka in dr. Krarneria, katera so navzoči prisrčno aklamirali. V imenu k. o. Jesenice je izrekel pozdravni govor predsednik dr. Kogoj.
Govor posl, dr. Pivka.
Opetovano burno pozdravljen je poslanec Pivko v zanimivem govoru obrazložil prilike in neprilike v državi. Podal je sliko našega zunanjega položaja ter je z drastičnimi primeri, ki so izzvali burje smeha, a tudi izraze ostrega ogorčenja, obeležil današnji režim, ki v polnem nerazumevanju interesov države in naroda vodi naravnost pogu-bonosno politiko. S posebno ostrostjo je posl. Pivko razkrinkal zlasti radikal-ske metode. Razpravljal je o aktualnih gospodarskih vprašanjih, ki bi jih morala rešiti Narodna skupščina, a jih ne bo, ker je sedanja vladina večina za vsako pozitivno delo nesposobna. Govornik je prikazal delo kluba SDS ua vseh poljih narodnega interesa ter je povdaril. da je edini izhod iz neznosne situacije razbitje radikalskega gospodarstva. Zborovalci so govorniku odu-ševljeno odobravali.
Izvajanja dr. Kramerja.
Bivši minister dr. Kramer je uvodoma razpravljal o vlogi Hrvatov iti Slovencev v naši novi državi ter povdarjai pomen narodnega in državnega edinstva zlasti za gospodarsko in socijalno bodočnost Slovencev in za revindikacijo okrnjenih delov domovine. Današnjega slabega stanje v državi so v veliki meri krivi zlasti hrvatski in slovenski separatisti v najširšem pomenu te besede, ki so mesto pozitivnega dela na danih ustavnih osnovah proslašali državo-pravna vprašanja za najnujnejšo zadevo ter izsiljevali neprestane borbe na ustavopravnem terenu, pred katerimi so se morala umakniti v ozadje baš najvažnejša vprašanja dela. zaslužka, reda in kruha. Sedaj prihaja^ spoznanje. Zadnja na vrsti ie žal naša SLS ki pred svojo javnostjo sicer še ne upa z odkrito besedo ua dan, a katere voditelj v hrvatskih in srbskih listih javno priznava. da ie revizija ustave in ž nio tudi izvedba avtonomističnega programa klerikalne stranke nemogoča in neizvedljiva stvar. A kdo povrne Slovencem ogromne izgube, ki so jih utrpeli v boju za fantom klerikalne avtonomi-
je? Stroški izgubljene klerikalne vojne jih bodo dušili še dolgo in kakor so v svetovni vojni upropaščeni narodi pognali svoje vladarje in voditelje, tako bi tnorul slovenski del naroda ne le izreči, temveč tudi izvršiti obsodbo nad onimi, ki so ga s svojo nesrečno politiko do vedli v današnje žalosino stanje.
Govornik je nato obravnaval vprašanje oblastnih samouprav. Ako se bodo oblastne volitve vršile, bo s tem storjen prvi korak Za izvedbo prave in praktične ljudske avtonomije. Radičevci in klerikalci so samouprave z ogorčenjem odklanjali, uroglasili jih za zločin proti narodu; sedaj bodo radičevci mo rali sami «parcelirati» Hrvatsko, klerikalci pa bodo prisiljeni, da od praznih besed preidejo k praktičnemu delu. Eni kakor drugi so nezadovoljni, da so volitve razpisane. Naravno. Saj pomeni praktična uvedba oblastnih samouprav končno razbitje vseh avtonomističnih fraz in gesel. Pokazalo se bo, da je de. lokrog oblastnih samouprav dovolj širok. da se v njegovem okviru dajo zadovoljiti danes toliko zanemarjeni naši lokalni gospodarski in socijalni interesi. Govornik je podal podrobno sliko delokroga in pravic oblastnih skupščin in oblastnih odborov. Primerjal jih je starimi deželnimi zbori in odbori ter ugotovil, da nudijo nove oblastne samouprave ljudstvu širšo in bolj zajamčeno avtonomijo nego stare deželne avtonomije.
Primerjajoč ravno linijo politike SDS s politiko njenih nasprotnikov je doktor Kramer končno obeležil pomen SDS za koncentracijo vseh zdravih narodnih sil. ki bo našo državo pripeljala iz sedanjega kaosa k notranjemu ozdravljenju.
Zborovalci so izvajanjem dr. Kramerja opetovano živahno pritrjevali in jih na koncu burno odobravali.
Na koncu je dr. Kogoj z duhovitimi primerami in izvrstno poantiranimi besedami dal izraza samozavestnemu razpoloženju pristašev jugoslovenske demokracije ter borbenosti njenih organizacij. Govor dr Kogoja je bil pozdravljen z burnim odobravanjem.
Sledila ie interesantna debata tekom katere ie posl. dr. Pivko dajal pojasni-!a na razna mu stavljena vprašanja.
Zbor je traja! nad tri ure ob napeti pozornosti zborovalcev. Zaključil ga je predsednik Černe z iskreno zahvalo govornikom iti poslušalcem. Končno je bila izrečena poslancem SDS zaupnica in poslušalci so se razhajali v vidnem zadovoljstvu nad izvrstno uspelo politično prireditvijo.
Po zboru se je vršila pod predsedstvom predsednika srezke organizacije SDS inž. Cerneta konferenca srezkib delegatov, na kateri so se razpravljale aktualne zadeve.
Porote
Rodbinska traged^a. — Smrtna obsodba.
Ljefclj&Ba. 22. novembra.
Zimsko zasedanje ljubljanskega porotnega sodiSea se je pričelo daces z zanimivo razpravo. Na zatožni klopi je sedela Ivana Trebiliakova roj. PraSnikarjeva, vdova »i-sarjs iz Toplic pri Zagorju radi umora laminega moža. Šibka, sreda jevelika ženaka, kostanjevih oSi. Bila je sicer mirna, Je z desco nogo je udarjala nemirno ob tla. Dvorana je polna občinstva.
Obtoženka Ivana Trebušak
Lovto Trebulak je bil mizar v j.-rewog9-feopu. Poročil se je leta 1911. iu js imel i Ivanko 5 otrok. Zakon je bil začetkoma srečen, a potem je mož jel popivali. Dne 11. aprila 1925 je prodal svoja hišo Rihanlu Mihelčiču za 25.000 Din in jel s teni izkupičkom zidati novo delavnico. Zahajal je pa tudi še pogosteje v gostilno in trošil denar. Zato mu je aprila meseca, ko je uekoč prikolovra-til pijan domov, vzela žena 34.000 kron ia iih naložila v Mestni hranilnici v Ljubljani. Par dni potem je Lovro prikolovratil za njo, pobotala sta so in ona mu je izročila hra-
ževalo sapo, ko je prvomeJnik bral odgovor. Kor 80 porotniki prvo glavno vprašabie glede umora z 9 glisovi potrdili, vprašanje, ali je zakrivila zločin v duševni zmedenosti pa saaikali, je bila obsojena Ivana Trebušak v smrt na \ ešalib.
Dane.- te vršila dve razpravi, iu .»ker pi> ti Franri Vodnikovi radi hudodelstva goljn-flje in \ min Zmdaršiču radi zlorabe ural-ne obhsti.
Not« tn*3(i>, 22 novembra.
Fantovski uboj
Dne 21. septembra je biLi večja fantovska družba v Kostanjevici pri Rupertu pri posestniku Francetu Tratarju. k.i^r so meli proso. Med njimi »ta bila tudi 19!etni jjnse-*niški sin Franc G raca r in li-r^ov brat Rafael, brala Marko in Franc« I'od!e-nik tor Ludvik Šiva vec io Janez Medved. Tratar je družbo pogodil z domačo pijačo, tako da vi bili kmalu vsi prav dobre volj?. Ko to fantje potno ponoči vračali domov, ie prišlo med njimi do spaparlii. Brata Gracar iu l>rr.-1a Podlesnik so se pred hišo oborožili s koli iu poleni ter napadli fiivuvca iu Medved i. Franc Gracar jc udaril najprej Medveda in Sra pobil na tla, polom ]ia s silniui udarcem zamahnil še na glavo Lu.lvika Šivavca, ki se je takoj zgrudil. Šivavec je že nekaj ur ra'<> umrl. Vsled silnega udarca mu jo namreč počila možganska žila dovoduica, ki ie povzročila močno krvavitev in otrpnjenje mo-žgan. Poškodba je bila že od početka smrto-Dosna in bi bila vsaka zdravniška pomoč brezuspešna. Ranjeni Janez Medved je dobil pri pretepu k sreči le lahko telesne poškodbo.
Obtoženi Franc Gracar je sicer priznal svoje dejanje, vendar se jc zagovarjal s silo-brauom. Udaril je s kolom po Medvedu in Šivavcu baje le zato, ker se je bal, da bi ga sicer onadva napadla.
Porotniki so soglasno potrdili vprašamo uboja in lahke telesne poškodb?, nakar je bil Franc Gracar obsojen na dvo leti težke ječe. Obtoženca je zagovarjal dr Ivaneti?.
S porotne klopi.
nilno knjižico. Pijaučeval pa ic tudi še naprej iu ravnal ž njo skrajno surovo. Imela ie doma pravi pekel.
Ponoči od 26. na 27. maja je takoj po polnoči vzdramil Trebušakove sosede krik, da gori. Soseda Dolenc, Podjed in ujihove žene »o takoj planili v Trebušakovo stanovanje g posodami vode in opazili, da goro na zakonski postelji žimuice. Ko je hotel Dolenc odkriti žimuice, so zapazili Lovrenca ožganega, krvavega in mrtvega.
Trebušakova je šla nato sama k orožnikom in rekla, da se je mož 26. maja zvečer sam polil s petrolejem. Po daljšem zaslišanju ie pa orožnikom le priznala, da jc ona morilka. Udarila ie spečega moža trikrat po glavi in vratu, mrtvega polila e petrolejem in zažgala postelio. da izbriše sledove umora.
Po izpovedbali prič je bil pokojni Trebušak zelo nagnjen k jezi in hu<l pijanec. Svo-io otroke je imel sicer rad, ženo pa je neprestano pretepal Ka vprašanje, zakaj je moža ponovno udarila s sekiro, je izjavila obtoženka v preiskavi: cDrugič iu tretjič sem ga udarila zato, da je bil gotovo <hin , sicer bi >n ubil mene. Hotel je imeti 8000 kron.i
Zanimiv je bil zdravniški izvid in mnenje ?ledo duševnega stanja obtožene, ki sta zvra-čala največ krivde na morilca, ki mu postava ne more priti v okom, iu ta morilec je — alkohol. Ko je bi! Lovro še fant, je že bil znan pijanec; že vnaprej je zapil svoj prislu-žek. Kmalu po poroki ie pijančevanje nadaljeval in polaaoma pritecrnil tudi nio. Skupaj «ta pila. skupaj pozabljala v pohoti svoje •ežke napake, a prebujena sta vsak zase prenašala pezo življenja, na katero sta pri prvem bodočem p ianeevanju spet pozabila Verjetno je bilo, da je ona poslala uevraste-nična. Pretirano intimno občevanje in vsaj lelno alkoholizirauje je močno vplivalo ua njeno šibko telo Potem je prišla skrb radi lenarja, ki ga je hotel mož zapraviti. Vse se ie v nji združilo in prekipelo. Ali nai pusli otroke možu iu se usmrti, ali uaj pobegne, ali kaj? Siorila je greh, katerega morda res ni tako zamislila.
Porotniki so odšli v posvetovalnico in se šele čez 1 uro 15 minul vrnili. Vse je zadr-
Poneverba v stiski
Ignacij Vobič, organist v Semiču, je opravljal zadnja tri leta tudi posle tajnika pri občinah Semič in Kot. Njegovi stalni dohodki so bili zelo skromni. Dobival jc mesečno kot organist 600, kot cerkovnik 600, kot lajuik občino Semič 1000, od občine Kot pa 320 K, poleg tega pa 5 c,'o občinskih doklad za meso in pivo in kot cerkovnik ter orgaui=t običajne darove pri krstih, porokah iu pogrebih. Ima številno družino, katero je seveda 1« težko preživ ljal. V sili je posege! končno po zaupauih občinskih novcih. Po revizijskem poročilu velikega župana ljubljansko obla Mi si je prilastil skupno 28.S64 Din raznih občinskih doklad in vrli tega 500 Din prispevkov, ki jih je dobil za popravilo pokonališč->:ega zidu, cerkve Sv. Duha na Selili. Ob priliki aretacijo so našli v njegovi miznici le šo 1-485 Din poneverjenesa denarja. Obdolžencu je priznal, da si je pridržal najmanj 2SS64 dinarjev občinskega denarja, zagovarjal pa se je z revščino.
Porotniki so z 0 glasovi zanikali vprašanje glede uradne poneverbe in potrdili vprašanje glede nepremagljive sile. Ignacij Vobič je bil nato oprošč*"i. Zagovarjal ga is dvor. svet. dr. Garzarolli.
Na smrt obsojena
Pred sodniki
Tapetoik Bcbnar ima ženo Pepo, ki je prcccj zgovorna. Tam blizu Polhovega grad-ca, kjer Pepa stanuje, stanujeta tudi dva huda pretepača Dimcž in Liinež, kj bosta plačala vsak po 200 Din globe. Pred 3 tedni sta šla po cesti mimo Pepce, ki je btala na pragu in brusila svoj jezik nad miroljubno sosedo. Ko je zagledala Dimeža in Llmeža, ju je takoj začela zbadaii. češ da sta ji prejšnji večer napravila mačjo ?od-bo. Pri tem je skočila v Limeia, ki ji je pritisnil krepko pljusko, A Dimež je pograbil njeno metlo in jo udaril po glavi, da je solnce pred njenimi očmi kar zaplesalo. Poškodba tii bila huda, zato je bila tudi kazen mila.
Gorenjski Jaka zna sa;no zaperi: >Jaz delam sode iu pijem iz polne posodeU Mož je sodar ia pijanček prve vrste Splošno znano je, da mu je tudi par vatlov manjka; a svojo obrt vendar izvršuje. Pred mesecem se je nažlampa! tako, da ie hropel kot lokomotiva. Ležal ie pred svojo kočo tam za lepo vasico N pxi Kanmiku in klel na živ« la mrtve Prišla sta mimo dva vaška fanta in ju je nahrulil, da joj Ker sta bila trezna, sta šla domov; a on je rjul, da sta Ijub-cka njegove žene in iu blatil z raznimi psovkami. Ker sta bila fanta sosedova sina, sta ga nekaj časa poslušala, a potem šla nadenj Oba, Audre} In Blaž, sta pravila, da sta ga samo polila a vodo, da bi nehal kričati, ker je rjul celo uro: Jaka pa pravi, da sta _sa tudi z opeka Ko sta bila obsojena vsak na 34 ur zapora, sta se pritožila in zdaj bo razpravljal o tem še senat.
Hazena
Medmestna tekma Ljubljana : Maribor 11 : 5 (5 : 2)
V nedeljo sta sc srečali v drugič, to pot v Ljubljani, reprezentanci Ljubljane in Maribora. Ljubljanskemu timu se jc po« srečilo. izdatno rcvanžirati se za občutni pomladanski poraz, vendar jc težki po« raz mariborske reprezentance spričo pred« vedcnc igre nekoliko previsok, gre pa v pre tejšnji meri na rovaš ožje obrambe, ki jc gladko odpovedala. Ljubljano ie zastopala kompletna družina Ilirije v običajni po« stavi, ojačena z branilko Saplovo (TKD Atcna). borba za barve Maribora pa je. bi« Ia poverjena kompletni družini ISSK Ma« ribora. ki je obolelo Petanovo nadomestila s talentirano, teda šc ne rutinirano mlado Ribaričevo.
Tekma sama ni bila baš na višku, ves čas js imela značaj prvenstvenega tekmo« vanja, kjer se družini borita lc za končal efekt, da dosežeta dva boda Zlasti smo pogrešali v mariborski reprezentanci, iz« vzeinši v napadu, tiste lepe in efektne kom« binacije, ki smo jo bili doslej vajeni vi« deti pri njej. Včasih sc je obojestransko ■zaigralo v. rekli bi, preostrem tonu, ki je bil lepoti igre samo v kvar. Sodnik je ka« znova! ostrost samo i kazenskimi streli, ni je na skušal z rig-jroznejšimi sredstvi pre« prečiti.
Zmagovalna družina jc predstavljala do« brc, popolnoma izbalansirano ccloto. Od« likovala se je zlasti Bernikova, ki je zopet v zelo dobri formi. Bila jc stalna nevarnost /a /e itak nesigurijo nasprotno obrambo. Njena prodornost je tudi tokrat prišla mečno do veljave, osemkrat je z uspehom streljala na mariborsko svetišče. Tudi obs krili sta v polju igrali in kombinirali zelo dobro; pred golom pa sta s hiperkombina« ciio in neodločnostjo skazili več dozorelih šans KriNka v rsra je zelo dobro držala vez med obrambo in napadem. Dodajala jc napadu uporabljive žoge in ga venomer po« šiliaia v ogenj, v defenzivni igri pa je raz« bijala hitre in zelo nevarne napade inari« l)crskc napadalne vrste. Vidrova je biia znatno boljša od svoje kolegice, ki skuša \idno popuščanje v formi nadomestiti z ostrejšo igro. Šaplova kot branilka se je v tej okolici dobro vpeljala in jc tudi na« pravila svojo dolžnost, razdirajoč že dozo« rele in najbolj nevarne akcije Maribora. Jermolova v golu zelo dobra, napram pre« jetim golom je bila brez moči, ker so bili doseženi iz največje bližine in z razantni« mi *trcli. Bravurozna obramba nizke bom« bo Vodebove na sami golovi črti (proti koncu drugega polčasa) jc vredna, da se jo zabeleži.
Družina Maribora v splošnem ni zapu« stiia tistega dobrega utiša kot v finalni tekmi za prvenstvo Slovenije. Napad je v polju v polni meri zadovoljil, pred golom pa ni, z izjemo Vodebove, pokazal onih energičnih in hitrih zaključnih akcij kot tedaj. Opaziti pa je bilo, da je Ozvatideva vodila svojo napadalno vrsto znatno bolj« še kot zadnjič. Da ni napad tudi številčno prišel do večje veljave, je zakrivila pred« vsem krilska vrsta, ki ga ni znala v pra« vem času podpreti. Dočim se je za časa ofenzive pravilno plasirala, ni znala po uspešni defenzivi najti takoj kontakt z na« p2dnlno vrsto in jo pri akcijah podpre« ti Tudi je v taktičnem pogledu mnogo za« grešila. Mercelova ni dosegla svoje ferme <d zadnjič, biia je precej boljša od mlade Ribari čeve, ki kaze napredek, a ie za težje tekme še prešibka. Ožja obramba (branil« ka kot vratarica) je to pot odpovedala. Taktična igra branilke in plasiranje vrata« rice sta skrajno pogrešni. Uspehe Bemi« kovc je zakrivila branilka, ki jc ni pravil« no krila. Trije (avtojgoli gredo na njen ra« čim.
Igra je potekla ves čas v ostrem tempu. Bila je odprta, tu pa tam je bilo opaziti rahlo premoč Ljubljane, ki ji je sledila pre« moč Maribora. Dinuška doseže vodstvo za Maribor, Kemikov a izenači. Maribor si po« ttovno pribori vodstvo (iz prestopa), nakar Bernikova zopet izenači. Protinapad se konča z Vuginim strelom čez gol. Tretji
gol in vodstvo za Ljubljano doseže Priv« škeva. Kmalu nato zviša Bernikova na 4 : 2. Peti gol za Ljubljano pade iz seru« magea, vendar to ni bil regularen gol. ker jc bilo samo pol žoge čez črto.
V drugem polčasu ohrani igra svoj ostri značaj. Bernikova zviša na 6 : 2, nato pri« de spet Maribor do besede in zniža Danu« ša na 6 : 3. Po seriji kornerjev za Ljublja« no sledi osmi gol za Ljubljano (po Bemi« kovi), pomagala pa je pri fabriciranju tega zgeditka tudi branilka. Zopet zniža Danu« ška na 8 : 4. Deveti gol doseže Ljubljana zopet po Beniikovi, branilka Maribora ni« ti ne poskuša braniti. Jermolova in Berni« kova postavita končni rezultat za Ljublja« no, dočim zniža proti koncu Danuška na 11: 5. Sledijo še lepe parade Jermoiove v golu. nato konec.
Družini sta nastopili v sledečih posta« vah:
Ljubljena: Jermol Sonja. Sapla I., Vider, Tratnik, Privšek, Bernik, Jermol Milena.
Maribcr: Stare Olga. Stare Zora, Ribarič, Hercele, Vuga. Ozvatič. Vodeb.
Sodnik g.' Dobrlet je bil slab. Njegove odločitve v pogledu foulov so bile mnogo« krat pogrešne. Glede kornerjev prav tako. Petmetrovko ie diktiral neupravičeno. Pe« tega goia za Ljubljano nc bi bil smel pri« znati, ker žoga ni pasirala črte.
Nedeljske nogometne tekme
LJUBLJANA: ASK Primorje : ZSK Her mes 4 : 0 (2 : 0). Edina večja nogometna tekma proste nedelje se je odigrala na igri« šču ASK Primorje med gornjima klubo« fa. Primorjaši so topot predvedli efektno igro, le v taktičnem pogledu jim manjka še precej. Napadalna vrsta, katero je yo« dil Poduje Šime, je dobro vigrana, toda iz« gublja čas in teren z neprestanim kombi« niranjein. Ugajal je tudi Čebohin, le v pred ložkih je še slab Od kril boljše Čamer« nik. Krilska vrsta in obramba, čeprav z dvema rezervama sta izvršili svoje delo v redu. Hermes je predvedel svojo tipično prodorno igro ter se je ponovno izkazal v obrambi. Priporočali bi moštvu, a vod« stvo kluba opozorili na to. da z vsemi močmi odpravi surovost nekaterih igralcev. Igralo se je v živahnem in čimdalie bolj v ostrem tempu ter je bila igra do neka« ko polovice drugega polčasa zel< zanimi« va in napeta. Poslej se je izvodila v suro« vest. Dobri pri Hermesu vratar. Jes;h in mlade rezerve. Gole so zabili Poduje 2, Uršič in Čamernik po 1 Prvi polčas je so« dil g. Kepec. drugi pa g. Kuret — Reka : Jadran komb 3 : 2. Ilirija rez. : Svoboda (Trbovlje) 4 : 0 Dijaški športni klub : SK Krakovo 2 : 0 (1 : 01 Dijaki <=o zopet pokazali svoje lepe zmožnost:, zlasti se .ie odlikovalo levo krilo Pri Krakovu je bila najboljša obramba.
NOVO MESTO: SK Panonija (Ljublja« na) : SK Elan ?■ : 3 (2 : 3). V prvem pol« času je bil v premoči Elan. v drugem pa je dominirala Panonija Moštvo Panonije je napravilo zelo dober vtis Obe moštvi eoiita kombinacijsko igro kratk;h pasov. Z obeh strani se ie igralo fair. Neodločni rezultat naiboli odgovarja poteku igre. — Občinstva 250.
TRBOVJE: SK Trbovlje : Pnmorie rez. S : 5 (2 : 2). Trkov''"; rez • Svoboda (Tr» bovl'e1 rez. 5 : 0 (2 : 0)
CELJE: SK Svoboda Maribor : SK Red Star 3:10:1) Igra ie bila ves čas po« voljna. Sodnik je bil g. Krell Tekmi ie prisostvovalo precej občinstva.
ARIBOR: V n ' Iio ni bilo posebnih tekem. V:!Vrher S^	bi' moral igrati
proti TSSK Maribor, je v zadniem trenot« ku odpoved".! Maribor je igral trening tek« mo z voiaš'<:m moštvom ter zmagal s 5 : 2. GAK (G".d-c"! old bovs : SD Raoid old bovs 9 : ! (3 : OV R?->;dova stara oarda si jc preskrbela nekoliko preemočnga na« sprotnika. Med	: GAK so sami biv«
š'< igra!ci, kLtcr;m c" še d'r« -^zna ruti« r.a. Gostje se niso prav nič trudili in bi bili lahko zabili tudi še več golov Častni : go! so Rap:dovc> dosegli z enajstmetrovko, i — SD Raird : TSK Merkur 6 : 2. Merkur je nastopi! z več rezervami
BEOGRAD: BSK : Jugoslavija 2 : 0 (1:0) Prvenstvena tekma, ki se je odigrala ob velikem zanimanju občinstva, je končala z bolj srečno kakor zasluženo zmago BSK. S to zmago si je BSK zasigural prvo me« sto v jesenskem prvenstvu. Soortala sta N. MarjanOvič in Dragičcvič. Sodil jc go« spod Joksič.
ZAGREB: Prvenstvene. Gradjanski : Derby 2 : 1 (2 : 0). Croatia : Concordia 2 : 0 (2 : 0), Sokol : Slavij« 2 : 0 (0 : 0). Hašk je na prvem mestu z 8 točkami (gol« diferenca 7 : 1) pred Gradjanskim, ki ima isto število točk, toda slabšo goldiferenco 13 : 5.
GRADEC: Hašk (Zagreb) : GAK 1 : 1 (1 : 0). Zagrebčani so predvedii lepo igro. Za Hašk je seortal Plazzeriano.
DUNAJ: Prvenstvene \VAC : BAC 3 : 2 (2 : 2). Prvi poraz BAC v jesenski pr« venstveni sezoni. Tudi Rudolfshiigel je do« živel svoj prvi poraz. Premagal ga je Ra« pid s 5 : 3 (3 : 2), Vienna : Simmeringer 8 : 1 (3 : 1), Hakoah : Sportklub 1 : 0.
PRAGA: DFC : Viktorija Žižkov 4 : 3. Slavija : ČAFK 4 : 1 Sparta : Vršovice 2 : 2, Čechie Karlin : Meteor VIII. 2 : 1.
BRNO: Moravs':a Slavija : Deutscher Sportvcrein 6 : 3, Zidcnice : Trebič 4 : I.
Lovstvo in ribištvo
SK Mura : ASK Primorje 10 : 5 (5 : 3)
Družina ASK Primorja je prošlo nedeljo gostovala v MuTski Soboti proti družini SK Mure, ki je na domačih tleh nadvse ne« varen nasprotnik, kateremu so podlegle že naše najmočnejše družine, zadnjič Ilirija (8 : 5).
Družina Mure, v kateri je debitirala biv« ša Atenašica CimpcTmanova, s katero je pridobila izvrstno moč, je pTedvedla vzor« no kombinacijsko igro. Najboljši del dru« žine je bil napad, ki je v naglih potezah prodiral do gola in vsak napad zaključil s strelom na gol. Zato je imela primorjan« ska obramba polne roke posla. Halfa sta podala povprečno dobro igro. V ožji obrambi je omeniti zlasti zelo dobro bra« nilko. Vratarica ni bila preveč zaposlena, ker so šli šuti Primorjank zvečine preko gola.
V primorjanski družini je bil napad v prvem polčasu boljši kot v drugem Mo« ramo pohvalno omeniti Vidičevo in mlado Podbojevo. Erbežnikova je bila spočetka dobra, kasneje je zapadla v svojo staro na« pako, da je igrala preveč solistično. Pri ma« lo večji pažnji do svojih soigralk, bi bila lahko prispevala do ugodnejšega rezultata. V krilski vrsti je opravila velik penzum dela Zannerjeva, Jenkova je jako dobro dr« žala Cimpermanovo. Glede ožje obrambe je omeniti, da se je KaiseTjevi poznalo, da ni vajena mesta branilke, Krischeva v golu sijajna, obvarovala je svojo družino pred večjim porazom.
Igra je bila do konca odprta. Napadi so se "izmenoma vrstili s polja na polje. Pre« cej je vplival na potek igre močan veter. Od posameznih igralk bi še omenili, da je Cimpermanova nekoliko preostro igrala. Dva gola za Muro rezultirata iz prestopa, ima ju na vesti sodnik. Rezultat bi bil biez teh dveh golov reelen.
Sodil je g-. Peterka Če bi bil sodil ne« koliko boljše in sigurnejše. bi lahko rekli, da je sodil korektno in dobro.
ASK Primorje. Danes, v torek, ob 20. seja cent. odbora v Narodni kavarni. Taj« nik.
SK Jadran Sestanek prireditvenega od« bora danes ob 20. uri pri Mraku. Pozivajo se gg. Zaje, Šarabon, Kfopčaver, Špan, Matiašič. Jamnik. Majer, Smole A., da se tega sestanka sigurno udeleže. — Tainik.
ASK Primorje (Šopom sekcija). Vsi aktivni člani igrači imajo oddati v svrho popravila in pranja celokupno opremo dnevno od 18.30 do 19.30. v gostilni Kačič, Dunajska cesta gospodar iu sekcije. — Na« čelnik.
Križ, znani igrač zagrebškega Haška služi svoj vojaški rok v Ljubljani ter se je za ta čas prijavil k ASK Primorje. Ka« kor doznavamo ga je podsavez že verifici« ra! za imenovani klub.
ištas - - l^sntlatl.
Naravno	doma z znanim vul-
kanskim glenom (blatom) 70° vročih >veplenih vrelcev kopališča Pisiyan. Dobi' h se po vseh
\ m
<y

lekarnah ali v kockah ,.P-Qa ' narav ni glen ali kot gotova glenc- n ob i o ga „Ga-.na ko m pre sa" Boljše m uspešnejše (.d
vseh zdravil. Vpra-ajte s*ojegi) zdravnika. -Po'asnila daje gla.no sklzdi-če: t.Schreiber Zagreb Akaderaičk trg l.il. Idealu noreli sooieni ? vsem Icopeimi za lečen e po zimi v kopališči- PisUan
Nekdaj in sedaj
Skoro vse starejše graščine na slovenski zemlji hranijo obešeno po svojih hodnikih in sobanah staro jelenje rogoviljp, med katerim mogočno vejevje štirinajst- in šestnajstakar-jev ni nikr.ka posebnost. Bilo je pa tudi se pred dobrimi sto leti jelenjadi silno mno','o v naših šumah, tako da krdela pet- do šeste-roglava niso veljala kot nikako čudo, če smemo verjeti našim najstarejšim lovcem iu očancem. L. 1848. jih je iztrebilo potem popolnoma in r.azen v zverinjakih, v katerih so jih umetno gojili posamezni bogataši, so izginili do dobrega iz naših krajev. ITbez-nike iz zverinjakov ali slučajne pribežnike in pritepence pa je navadno naglo končala nasekanica iz pihavuika kakega lovskega tatu.
Mesto jelenjadi, ki si voli po možnosti obširne lesove in ljubi v prvi vrsti mir, se je pa zaplodila v izdatni meri smjad, dočim je biLa v jelenji dobi baje naravnost redka, kar je verjetno, ker je splošno znano, da v revirjih, v katerih prednjači en rogovilar. drugega ni. Ta pojav izključevanja seveda ne temelji na kaki sovražnosti obeh vrst, a ima svoje vzroke v izpremenjeni prehranilni možnosti, v vznemirjanju terena, v nasadih, razsežnosti šum itd.
V nr,še kulturne razmere jelen, ki dela brezdvomno veliko škodo na polju in v gozdih, komaj da še sodi. Zato. razen lovcev, ni nikdo žaloval za njim, kvečjemu še kak ljubitelj narave. V zadnjih letih je pa videti, da pridejo tudi zopet le-ti na svoj račun. Pojavila so se tu pa tam po naših gozdovih skromna krdelca jelenjadi, kakor nam je vojna prinesla prej že davno iztrebljene merjasce in volkove. NTi baš preveč ne enih, ue drusih, ali škoda, ki jo že ti povzroče na polju in na divjačini, je ogTcmna. In kakor vse kaže. poteče gotovo še deset let. da se jih oslobodimo zanesljivo in popolnoma.
Medved, ki so mu v kočevskih šumah prizanašali, da ne rečemo, da so ga umetno gojili. se je pojavljal še pred 50imi leti celo v bližini Ljubljane, v pogorju Krima, kier se jo sedaj po vojni zopet iznova v malopridni družbi volkov pokazal. Da bi se ka[ preveč razpasel, ni verjetno, zato bodo že lovci skrbeli. Dasi prehodi tudi medved v eni sami noči neverjetno veliko sveta, je vendar lov nanj neprimerno manj naporen in vendar verjetno uspešen, kot pa na prihuljenega in silno nezanesljivega in skoro bi dejali organiziranega volka, lovečega v tolpah. Volk kakor medved sta oba sicer mesojedca in mrharja; toda volk je ne glede na svojo slerajno predrznost dokaj požrešnejši od medveda, ki je toliko manj škodljiv ropar, kot se približuje glede prehrane svojemu sorodniku jazbecu, ki je še skoro popoln _ve-getariiec. dasi ne zametu je tudi jerebičjih jajčec, niti negodnih gnezdičnikov. ne mladih zajčkov, če jih more uhvstiti ob izrednih prilikah.
Medvedom kakor volkovom pa so ure šle te, kakor so odbile gibčnemu risu. ki je še pred 80 leti prežal po veiah naših bukev in hrastov na svoj plen. Čudno je. da sa stari lovski zapisniki naši srraščin tako redko navajajo, dasi ni mogel biti baš redek v proš-l;h stoletiih. tako da so svoj čas še stare matere v Liubljani razposajene otroke z njim strašile: ■<Čakaj, ris te bo!t Tudi sovori o risu ustno poročilo, da ni bil Krim snjega dni • nikoli brez njega, kot ne obširni notranjski gozdovi. Eden zadnjih ie bil menda nad Bistro ustrelien. Med sesavci. bivajočimi na terenu ljubljanskega okraja, ga navaja tudi dr. Lipič v svoji 1. 1834 izišli knjigi: To-pographie der k. k. Provinzialhauptsta.it Laibach.
Zginil je in. verjetno, za vedno, kakor je izumrla druga divjačina, ki ni mogla vztrajati v odnošaiih, kat?re prinaša kultura s seboj, ki se ji mora divjina umakniti. Dasi je človek mnogo živali iztrebil z vztrainim preganjanjem bodisi radi mesa ali krzna, so se pa druge navzlic vsemu zasledovanju le mogle ohraniti, ker jim človek ni mrrabil zanje potrebni'' življenjskih pozojev. Kar se je ohranilo od nekdai v naših deželah živečih Turov, so edino krajevna. p.an>e spominjajo-ča imena. A ni bilo samo smrtonosno orožje, ki jih ie ugonobilo. Človek jim ie vzel tudi zanje potrebne prai-ozde in rramahovia. Prav tako ie iztrebil tudi bobrn. krtereca je bilo nekoč dovoli na ljubljanskem barju, kot to kažejo izkopanine v šoti. Vidri ie «otovo naj-mannj nastavljal pasti in iih pobijal kot njenem m.anišesra bratranca norka; a prva še vedno životari, do?'m. se ie nd sledniefta celo pozabilo ;n pombilo v Slovencih ime. razširleno v v«eh slovanskih jezikih (staro-slovenski nerek. srbski norac), od koder so ga privzeli tudi Nemci v svoi iezik. (Nore, žival, ki se ootaplia; primeri 'K>r.irek.) Tudi norek (ali norec) se ni nuvrel prilagoditi novodobnim kulturnim odnoša.jem in se > umaknil ne samo iz slovenskih dež°' ampak skoro iz cele Evrore na nien vzbod in na iurr. kjer mu je orei ali ?'•">' nameniena ista usoda, ki ga je zatrla v naših krajih. To zahtevajo »časne sile*, ki zatiraio divjačino, dokler ie ne zatro nekoč popolnoma, in z njimi tudi — lovca, ki se bo moral izseliti 7.n niimi. če bo hote! loviti Hvala bogu nam
se za enkraat še ni treba, dasi je z lovom marsikje že res tako, da se bog usmili!
—č—
J. Ledroit:
Lov v praveku
Čudovita pozna jesen v srednjeev« ropskekm pragozdu. Na tihem trav« niku, za katerim se dviga više od zvo« nika strmo in togo mogočen skalnat greben od trdega kremenovca, žare in cveto v milem soju jesenskega soln« ca poslednje cvetke. Predavni hrastje, ki jim listje pomalem izpreminja bar« vo, obrobljajo loko z njenim bistrim, krepko vrvrajočim vrelcem.
Tedaj zaprasketa in drsketa v po« draščini, ki zaroblja livado, in na plan stopi veličasno in ponosno kralj pra. šume, jelen velikan. Tolik je kakor konj, krepek in vitek obenem. Na glavi nosi mogočno lopatasto rogovje, ki se širje razteza, nego more človek raz« peti roke. Nerazumljivo je, kako more sorazmerno lična glava nositi ogromne rogovile.
Za jelenom se pojavi precej košut; vsi hočejo k pojilu. Preden se ponosi« ta žival pripogne do vode, dvigne gla« vo in hripavo zaruka z glasom, ki v znatni razdalji nalikuje lajanju velike« ga psa. Šuma povzame zakričaj in ga vrne v odmevu. Sedaj zadoni iz go« ščave klic drugega jelena. Žival dvig« ne dozdrvi in vleče na ušesa, zatuli še enkrat čvrsto. Glas iz gozda prihaja bliže in bliže. Kakor jezno na boj va* beč, zveni sem ter tja rukanje obeh kričačev.
Cisto blizu je sedaj jek, hosta regne in venkaj stopi drugi jelen, malone prav tolikšen in tako jak kot prvi. prihaja na borbo za čredo, hoče biti njen vodnik. Prvi jelen radovoljno sprejme bitko. Živali povesita glavo z mogočnim rogovjem in se zaletita druga v drugo. Silno butita, človek bi dejal, da se bodo rogovi zdrobili. Nobenemu se ne posreči podreti pro« tivnika. Vsak skuša svojemu nasprot« niku zasaditi svoje roge v bok, ali oba se toli spretno izogneta, da za zdaj ne odneseta drugega kot nekaj prask. Neprestano bijejo rogovile ropotajo druga na drugo, noge bojevnikov tep« tajo po nežni travniški preprogi, in strahotno odmeva tleskanje in pleska* nje suvajočih rogoviL
Upehana se jelena razideta in se malce oddahneta, nato pa se vnovič zaženeta. Ranjeni jelen pade, in kot bi trenil, ga zgrabi njegov zoprnik, da bi mu porinil svoje grozno rogovje v lakotnico. Smrtno zadet se ta zgru« di. Samozavestno se vzpne zmagova« lec in zatrobi kakor v znak pobede.
Tedajci udari iz gošče divji krik in vik, glasno se mešajo klici: Halo! hu« sa! haro! hasa! hola! Preplašena beži četa, nekoliko postoji, za njo pa jo po« bere zmagalec, iščoč v goščavi zavetja pred neznano pretečo nevarnostjo. Mroči jelen leži sam na travniku. Od gozda se pripode z lokom, strelo in kijem oboroženi možje, nagi, zgolj z okrilnikom iz živalske kože okrog ledja. Bolestno in boječe se ozira ra« njena žival kvišku in se skuša vzpeti, zaman, zavali se nazaj. Radostno vidi« jo to možje in prihite, da bi pobili umirajočo žival s svojimi cepci. Veselo zaukajo, ko je žival potolčena, in ve« selo vriskanje se jim odziva iz gozda.
Žene in deca hite iz gozda ter z ra« dostnimi vzkliki skačejo okoli usmrče« ne živali. Tršate, zajetne postave z divjim izrazom v licu, to pa zaradi naprej štrlečih ust, ploščatega čela in j koščenih nabuhlin pod gostimi obrv« j mi. Med današnjimi rodovi sličijo i najbolj avstralskim zamorcem. Polt ! jim je zarjavela cd vremena. Razen kožnatega opasnika okoli ledij tudi ženske ne nosijo nobene obleke. Otro« ci hodijo čisto goli. Dolgi lasje mah i« jo možjem v motovilkah z glave, žen« ske pa nosijo svoje še daljše 'ase v številnih kitah. Skoro vsi moški so z lokom in puščicami, ki jih nosijo v kožnati vreči na hrbtu, kakor tudi z bati ali lesenimi sulicami oboroženi; puščice in loki so iz trdega lesa. Ne« katere ženske nosijo v kmirjih svojo deco, druge imajo na glavi tovore, >d vsebujejo kamnito orodje in živila. Možje iamejo takoj trebiti in odirati jelena. Za to jim služijo klini, ki iiii
Jože .leram:
Rdeče vezane knjige
»Smej sc mi ali ne, jaz verjamem v slabe vplive prerokovanj-, mi je dejal prijatelj Št rane ar. »Kadarkoli me je kdo srečal, me .ie vprašal: »Ali je pri tebi že bila hišna preiskava?« — »Ne šu'. hvala Bogu! — »Tako? Hvala Bogu? Ali hraniš doma kaj takega?« — ;>Tega nc, ali prav ni, če mi razkop-liejo vso sobo.« — »Torej še nisi imel preiskavo?« je navadno končal razgovor. Morda je tudi dodal: »Pazi; ne bo dolgo, imel jo boš!...«
Štrancar je bil čisto majhen človek, neznatne vnanjosti, nekak javni delavec srednje vrednosti, a policijski komisarijat se je na vse pretege trudil, da bi mu dokazal, da je državi nevaren človek. Strancar je izprva oporekal temu pretiranemu uvaževanju njegove osebe, pozneje pa se je tako privadil. da bi mu bilo morda celo neljubo, čc bi spremenili svoje mnenje o njem; na svoio nevarnost je postal celo ponosen in se je neredko bahal ž njo,
»Hišne .preiskave nisem imel,« je nadaljeval Štrancar, »morda zato ne, ker me je imela policijska oblast za toliko premetenega, da bi nevarnih stvari, če bi jih imel, ne hranil pri_ sebi. Toda preroikovanje mi jo je prineslo.
Tedaj sem izvedel prvič, da ima policija lepo navado, da preiskuje ob nedeljah zjutraj. V soboto zvečer sem se pozno vrnil domov, v nedeljo zjutraj sem spal breskrbno. brez sanj in premetavanja, kakor da sem pravkar legel.
Zdajci me prebudi trkanje na vrata. Napoi prebujen sem se dvignil na komolec in zijal v vrata z zaspanimi očmi.
»Kdo je?«
Oglasila se je gospodinja. Da je njen glas drhteč in strašljiv, nisem opazil ob tej nenavadni uri. Jedva da sem razumel:
»Odprite!«
»Dalje! Saj je odprto!«
Nikoli ne zaklepam sobe ne miznic ne predalov, in če bi imel hišo, sem overjen, da tudi hiše ne bi zaklepal. Mislim o ljudeh samo dobro in tudi v tistem trenutku nisem mislil na nič slabega.
Vrata so se odprla in moje začudenje ni bilo majhno. V sobo sta stopila dva moška. Eden je bil policijski agent: poznal sem ga po križem gledajočih očeh iti po bradavici pod levim očesom. Drugi je bil orožniški brigadir v uniformi. Moja gospodinja je kar izginjala za niima.
Poset me je iznenadil... Ne zaradi
oseb, ki sta me posetili, ampak zaradi nenavadne ure. Iz trdnega spanja sem planil z enim korakom v družbo izvrševalcev zakona, ki mi niso ljubi, odkar so me nekoč tri dni zaprli in me nato ekskortirali v mesto .
Oba moža sta bila tudi nekoliko v zadregi Bržkone ie moje neizmerno začudenje vplivalo nanja Odkrila sta se in postala. Moia gospodinja je jecljala in ni vedela, kam naj dene pogled in reke:
»Ta dva gospoda sta hotela na vsak način k vam.«
»Je že prav.«
Gospodinjo sem odpravil. Malo ne-voljen sem bil. Gospodoma sem ponudil stol. Nato sem .iu prosil, naj malo počakata, da se oblečem. Temu sta rada pritrdila. Celo diskretno sta se vedla ta čas in sta molče upirala oči v okno. dokler nisem stal za silo oblečen pred njima.
»S č'm vama morem biti na uslugo?«
Pričakoval sem vse: tudi aretacijo. Vendar ?e nisem spominjal, s čim bi jo bil zaslužil. — Ali mogoče je vse.
»Hišna preiskava«, je kratko dejal policijski agent.
Oddahnil sem se. To m! je bilo še nail'iroše. Sede! sem in sem jima ponudi! c;garete.
Nista jih vzela. Imela sta Jih sama.
Izrekla sta tudi frazo, da je jima žal, ker sta me budila, a da morata izvršiti svojo dolžnost. Dejal sem jima, da nič ne de. pristavil sem celo, da sem kaj takega pričakoval; tako sem jima dal razumeti, da ne bosta dobila ničesar.
Brigadir je pomakni! stol bliže k moji polici in je pričel brskati med knjigami in listi.
Moje knj'ge so po večini nemške in slovenske, fa dva človeka sta znala svoj materinski italijanski jezik in sta bila odločena, da izbereta iz moje knjižnice državi nevarne spise.
Ob tej misli sem se nasmehnil. Neka škodoželjnost mi je izpreletela srce. Kako bosta opravila svoje delo? Naj se trudita!
Trudil se je samo eden. Brigadir je čepel pri knjigah in prelistaval drugo za drugo. Policijski agent se ie raje udobno zlekni! na stolu in opazoval brigadirja. Naposled me je vprašal:
■»Zakaj ste sovražnik Italije?«
Vedel sem, da ne smem priznati njegove besede. Znal sem tudi, da bo zaman, ako rečem, da n'sem sovražnik; ne bo verjel, ker mu je predsodek o moji, to je, o naši nelojalnosti že druga natura.
Da mi ni bilo treba odgovoriti, je brigadirjeva zasluga. Ta se je namreč dvignil ves rdeč v obraz, ker se je
preveč sklanja!, in je dejal:
»Samo tuje knjige imate. Samo slovenske .. •«
»Tudi nemške so«, sem pripomnil. »Največ je nemških..
»Šaj to je vse eno,« je deja! >Toda. zakaj ne berete italijanskih?«
•Saj jih berem. Poiščite, moraji biti vmes... Kupujem jih ne več toliko, nisem več mlad.«
Nato je segel brigadir z roko v knjižnico in je potegnil iz nje ntkui rdečih knjig. Odpri je rrvo stran »n me ie pogledal:
»Kaj je to?«
»To ie Heine.«
»Kdo je to?«
»Pesnik.«
»Tudi slovensko... seveda ...
»Prosim, nemško.«
Saj je vse eno...«
Pa je bil vendar nejevoljen, še enkrat je pogleda! uvod k pesmim in zagnal vse skupaj tia mizo.
Nato je vzel Manzonija. »Zaročenca« v italijanščini. Rdeča vezava ga je mikala. Odprl je knjigo le površno, nato je vrgel na mizo . Isto se je zgodilo z Oskarjem Wildejem, ki je tudi z jal ves rdeč s police in nekaj drugimi knjigami, ki sicer niso bile rdeče vezane. a je bila njih vezava razkošna in so ž njo dokumentirale svojo važnost
imajo vsak po enega v gubi svojega opasnika kot orožje in orodje pri sebi. Rili so to mandljasto gričcljeni krc« silni kamni ali opali in krcmcnovci, ki so sc prilegali dlani, enako priprav« ni za bodenjc, sekanje ter udrihanj\ Pravkar napenjata dva moža jelenu kožo na trebuhu in tretji naredi luk« njo vanjo, jo režoč potem razširi, .a« ko da moreta ona dva potisniti kožo na stran, da odpreta živali telo ter iztre« bita drob in čreva. Kri prestrežejo v bučna torilca, ki so jih ženske vzele iz svojih tovornih vreč.
Medtem so ženske in dečad princ« sle iz goščave sena in dračja ter na« kopičile v majhno grmado. Ede-i m o« žakov pritrcsc travnat sveženj, ga ot« vori, piha vanj, priloži suhega sena, in skoraj se pokaže dim in ogenj, s ka« terim se podneti lesena skiadnica. To je nekaj ostankov ognja na zadnjem taborišču, ki so jih skrbno skrili v ze« leno travo. Saj doživljamo šc danes pogostoma slične zapalitve pri pogo« riščih na polju. Pod svežimi sirovimi deli tli ogenj včasi po več dni, da po« tlej nenadoma zaplapola
Na nekem otoku v Renu so dotlej mirno brložili, a v poslednjem času jih je od sile vznemirjala mačka sab« Ijarica. Ženska in dete sta poštah nje žrtev, zato so se vzdignili, da hi s po« iskali gostoljubnejše mesto. V boju poginuli jelen jim jo bil seveda dobro došel pien na potovanju. Pravkar na« tikajo žene jeienovo odrobje, ki so jim ga podali možje, da bi ga spekle na ognju. Kri v tikvenih coniih pri« stavi ja jo previdno k žeravici, iia bi sc strdila
Pozorno stoji ješčna dcc t okoli pla« mena. Možje pa se trudijo, kako bi dali orjaško žival iz kože. Baš so po« sel končali, zatem se posadijo k obedu.
Moški parajo vse z ročnimi klini in delč kose ženstvu ter otročajem, ki med jedjo pridno rabijo roke :n zobe.
Po jelu gredo ženske in otroci v gozd, da bi nabirali jagod in drugih sadežev, korenin in gliv za večerjo. Mahoma se pripodi dvoji dečkov vri« ščeč od straha. Možje po.luhnejo, kli« čejo plaho za ženami ter oddirjajo z njimi proti gozdu, držeč pred seboj svoje samostrele, pripravljene za strel, in venomer oprezujoč.
Globoka tišina mahoma zavlada nad travnikom, kjer je bilo nekaj časa ta« ko živahno. Tedaj zahrtšči zopet v vejevju na strani, in ostudna živalska glava z dvema sabljastima čekanoma se pojavi. Pogled ji jc naperjen na po« bitega jelena, previdno sc ozira na vse kraje, potlej stopi i .i gošče; tako zvana mačka sabljanj'.* jc, malo več« ja od leva, a spričo svojih sabljastih oklov strašnejša od njega. Opre/no sc potuhne in se plazi proti jelenu, na« ;*adnje pa sc zakadi z mogočnim sko« kom nanj. Hlastno raztrga životinjo s svojimi ukrivljenimi "obmi in v nas glici pogoltne, kolikor mogoče dosti mesa, pozabivši pri tem na svojo oko« lico.
Iznenada sc razlegne resk in tresk, silna skala lopr.e na žročo mačko. Skočiti hoče pokonci, da bi zgrabila nasprotnika, pa omahne na tla, hrbte« niča ji, je zlomljena. Besno tuljenje pretresa zrak, radosten krik odgovarja zgoraj na pečini. Medtem ko je zver v svoji pogoltnosti povsem pozabila svojega obližja, so hrabri možje spit« zali na skalovje, da bi odondot zagnali balvan, ki je rahlo ležal, na svojega smrtnega neprijatelja. Ta jc pogodil svoj smoter. Možje to pač vidijo ter prihajajo doli . . .
ka politika
Liktorsko posojilo v Italiji
Zanimiva gospodarska slika iz dežele fašizma.
Prošli teden sc .ic pričelo po vsej Italiji, po vseli italijanskih kolonijah in med Italijani, ki žive v inozemstvu, podpisovanje 5 odst. takoimenovanega »liktorskega« državnega posojila, kateremu je namen konsolidacija vsega letečega državnega dolga v skupnem znesku 27 milijard in 560 milijonov lir. Podpisovanje se zaključi v Italiji in njeni sredozemski posesti IS. januarja, v Eritreji. Somaliji in inozemstvu pa 31. marca 1927. leta. Posojilo jc, kakor znano, izdano po S7.50 za nominalnih 100 lir.
Izdanje tega posojila, ki naj bi v svojih končnih učinkih stabilizovala italijansko valuto, sc je izvršilo na način, ki je zelo podoben onemu, ki si ga je usvojila svoje čase avstrijska vlada pri izdanju vojnih Posojil. Hočeš, nočeš, moraš! Ln ravno tako, kakor so se svoj čas tisti, ki so morali podpisovati avstrijska vojna posojila, upravičeno bali za svoj kupček, ki so ga pri-štedili lc prepogostoma pritrgavajoč si od ust celo najpotrebnejše, da jim izgine za vedno, se boje danes v Italiji varčcvalci, da jim »liktorsko« posojilo požre za vselej njihove prihranke, ki so jih v premnogih slučajih z mukami in težavami prirebo-tali v neprijaznem jim inozemstvu, ali pa z nič manjšim trudom in žrtvami na domačih tleli, v razmerah, ki pridobivanju nikakor niso ugodne. Vojnemu dobičkarstvu je v Italiji, kakor menda povsod, že zdavnaj odklenkalo in kdor je hotel kaj prigo-spodariti v zadnjih letih, je moral v resnici delati na vse kriplje in odreci se marsičemu. A sedaj je prišla fašistovska viada s svojimi velikimi finančnimi načrti in bo brezobzirno, prav po fašistovsko zahtevala od vseli varčevalcev brez razlike, da svoje prihranke vložc v njeno »liktorsko« posojilo. Pa naj se stvar zavija v še tako lepo zunanjo obliko, naj sc še toliko okraša s patrijotizmom in državljansko dolžnostjo, je vendar že danes vsakemu italijanskemu državljanu popolnoma jasno, da jc to »liktorsko« posojilo ravno tako prisilno, kakor jc prisilno vse, kar izhaja od Mussoli-nijeve liktorske vlade. Do starih nogavic starih mamic sicer najbrž ne pojdejo vladni liktorski priganjači in za zrestli ln starimi slikami hranjeni bankovci jim ostanejo tudi prikriti, ali kar je naloženega v denarnih zavodih, pojde vsaj po veliki večini za
liktorsko posojilo, pa naj je to lastniku prav ali pa tudi ne. Fašizem si pač tudi denar izposojuje po fašistovsko!
Vlada gospoda Mussolinija je v ostalem v resnici storila vse, da bi italijanskemu varčevalcu prikazala položaj v čim lepši luči. Z zakonskim odlokom od 6. t. m. je bila izdaja posojila dovoljena. Finančni minister conte Volpi je v razsežnem inter-vjuvu z dopisnikom glavnega fašistovskega glasila, milanskega »Pepolo d' Italia« poveličeval vsestranske ugodnosti in dobrote tega posojila, a za njirn je ves tisk zapel pravcato himno finančni ženijalnosti fašistovske vlade, ki z enim udarcem ubija 2 muhi, razbremenjujoč s konsolidacijo letečih državnih dolgov potom liktorskega posojila državni zaklad, obenem pa tudi stabilizirajoč tečaj lire za vse večne čase. Ker pa za stabilizacijo valute, vprašanje, ki jc danes za Italijo naravnost življenske važnosti — današnie valovanje lirskega tečaja je že v veliki meri zaprlo pot italijanski izvozni trgovini in skoraj popolnoma para-iiziralo veliko industrijo — prihaja predvsem v poštev stanje trgovinske bilancc, ki je bila vse doslej visoko pasivna, je morala poseči vmes tudi tu liktorska pest: 15. t. m., torej tri dri pred otvoritvijo podpisovanja liktorskega posojila, je postala italijanska trgovinska bilanca — aktivna! Za sedaj sicer samo še za pravkar prosil mesec oktober, ali s trdnim upanjem, ako ne že s polnim zagotovilom tudi za vso lia-daljno bodočnost. Omenjenega dne je namreč izšlo službeno obvestilo, da je v mesecu oktobru znaša! uvoz 1.766,952.123 lir, izvoz pa že 1,S27.657.578 lir in je tako trgovinska bilanca za letošnji mesec oktober po dolgem času prvič zopet aktivna, in sicer za 60,705.455 lir, dočim je bila za lanski mesec oktober pasivna za 98,336.017 lir. Uvoz se je napram lanskemu mesecu oktobru znižal zn 139,627.159 lir, izvoz pa zvišal za znesek 19,414.317 Zelo zadovoljiv napredek torej tia obeh straneh! Sijajno priporočilo za podpisovanje liktorskega posojila! Seveda oa stvar dobiva vse dru? gačno lice v luči resnicc.
Nihče ne bo hote! trditi, da zgoraj navedene številke niso resnične, ali kako je bilo mogoče, da so prišli do njih, je druga stvar.
Italija je lani in letos s pomočjo tako-itnenovane «pšenične» in »gospodarske bit-kc» v resnici na eni strani znatno pomnožila pridelek, na drugi pa — z uvedbo enotne pšenične moke (mletje na 85 odstotkov)
za vso porabo in prepovedjo slaščic iz pšenične moke — tudi vsaj kolikor toliko skrčila porabo in s tem tudi potrebo uvoza pšenice iz inozemstva. Z domačim pridelkom bo mogla izhajati kakih devet mesecev. Najstrožja kontrola uvoza preprečuje uvoz nepotrebnih, zlasti luksuznih predmetov. Izvoz se pospešuje na vse mogoče načine. Ali vse to jc šc premalo za uravnoteženje trgovinske bilance naravnim potom in bilo je treba umetne pripomoči, da se je porodila uravnotežena in cclo že aktivna trgovinska bilanca ravno o pravem času, tik pred otvoritvijo podpisovanja liktorskega posojila. Vlada gospoda Mussolinija jc pač, da skrči uvoz v oktobru, odgodila uvoz pšenice iz inozemstva na poznejši čas, tvegajoč s tem znatno izgubo, ker je bila pšenica v oktobru, takorekoč ob začetku letošnje pšenične kampanje, pač znatno cenejša, kot bo pa tamle v pomladi, ob koncu kampanje. To velja za letošnji evropski in severnoameriški uvoz, dočim pa bodoči argentinski in avstralski pridelek sploli še ne more prihajati v poštev. Na drugi strani pa je moral pomagati sedanji porast lirskega tečaja, da je porastel izvoz za onih 19,414.317 lir. Ako upoštevamo, da je bil lanskega oktobra povprečni'tcčaj lire v Cu-riliu 20.50, letos pa 21.70, torej letos za približno 5.8 % višji od lani, se zvišuje vrednost izvoza lanskbga meseca oktobra (1 milijarda 808,243.265 lir) za nič manj kot 104,878.107 lir, torej na 1.913,121.372 lir, s čemer izvoz letošnjega meseca oktobra nc le ne izkazuje napram lanskemu nikakršnega prirastka, temyeč celih 85,463.794 lir odpadka. O porastu izvoza torej ni niti govora, a ker gre skrčenje uvoza tudi predvsem na račun kurzne razlike med letos in lani — če se upošteva kurzna razlika, bi skrčenje uvoza v letošnjem oktobru napram lanskemu ne znašalo 139.6, temveč samo 35.6 milijona, — v drugi vrsti pa na račun le na poznejši čas odgodenih ali nikakor nc ukinjenih izplačil, nima na tak umeten način dosežena aktivnost trgovinske bilance absolutno nikakršne dejanske vrednosti. S tem pa tudi pada vse, kar vlada gospoda Mussolinija gradi na to aktivnost
Da pa naša trditev glede navideznosti aktivnosti italijanske trgovinske bilance sloni na trdni podlagi, naj navedemo dokaz, ki ga podaja tržaška Trgovinska zbornica s svojim vsakomesečnitn poročiloan o trgovinskem prometu preko Trsta. Za mesec oktober letošnjega leta navaja naslednje številke (v kvintalili):
Prispelo: 1926	1925 ,
po železnici	1,186.876	1,344.524
po morju	1.067.704	1,072.432
Skupaj	2,254.583	3,016.956
Odšlo:
po železnici 840.949	1,014.058
po morju 700.783	697.168
Skupaj	1,541.632	1,710.226
Skupni promet:
po železnici	2,027.82S	2,358.582
po morju	1,768.387	2,368.600
Skupaj	3,796.215	4,737.128
Skupni promet " letošnjem mesecu oktobru je bil torej za 930.067 kvintalov ali 9300 vagonov slabejši od prometa v lanskem oktobru.
Poročilo Trgov, zbornice pa navaja tudi številke za prvih deset mesecev letošnjega leta, ki v primeri z isto dobo lanskega leta izgledajo takole: Skupni promet 1926	1925
po železnici 18,781.028 21,575.917 po morju	20,315.113 24,071.04U
Skupaj	39,097.140 45,646.957
Letošnji promet potemtakem zaostaja za lanskim za celih 6,550.816 kvintalov, t. j. za 65.508 vagonov in znaša torej komaj 85.6% lanskega prometa. In če je v Trstij, preko katerega gre razmeroma največ italijanskega izvoza — Jugoslavija je razmeroma še vedno najmočnejša odjemalka italijanskega blagi, za njo pa Avstrija — tako nazadovanje, ne more biti dosti boljše tudi v drugih prehodiščili italijanskega izvoza in uvoza. Prav gotovo pa so te številke najboljši komentar k italijanski trgovinski bilanci, komentar, ki ga ne more iz-podbiti niti še lepši govor iinančnega ministra conte Vo!pi'a. Zato pa tudi pravimo, da sedaj izdano liktorsko posojilo nikakor ne bi moglo pričakovati ugodnega uspeha, ako bi italijanski varčevalec mogel in smel razpolagati s svojimi prihranki po svoji volji. Ako bo doseglo svoj uspeli, ga bo doseglo edino le s silo tamkaj, do koder sega moč fašistovske diktature. Prepričani pa smo, da inozemstvo ne bo tvega!o za liktorsko posojilo niti enega centezima!
Sirski mandat in Italija
V Ženevi sc je razpravljalo o mandatih. Ob tej priliki sc je znova mnogo pisalo o raznih kolonijalnih aspiracijah. Znova so sc pojavljale vesti o italijanskih načrtih, pridobiti si od Francije, oziroma preko Francije mandat v Siriji.
Danes .ie sicer vzpričo napetosti med Francijo in Italijo malo verjetno, da bi se sploh resno vzela v pretres možnost, da bi Francija italijanskim kolonijalnrm aspiracijam na ljubo zapustila svojo pozicijo v Siriji. Ali tako popolnoma in za vedno izključena pa ipak ni možnost, da bi se Francija želela iznebiti mandatnih dolžnosti v' Siriji.
Zakaj v francoskem časopisju sc pojavljajo glasovi, ki opozarjajo na težka bremena, kakor jili izvrševanje mandata nalaga francoskim financam in na v razmerju s tem mnogo preneznatne koristi. Tako n. pr. razpravlja Coinlfe de Fels o vrednostih sirskega mandata, tehta vestno koristi in bremena ter prihaja do zaključka, da negativna stran daleko prevladuje ter da bi bilo vzpričo tega tiajpametneje, odpovedati se mandatu.
Finančni izdatki, ki si jih je naložila v Siriji od pričetka do konca leta 1926., ceni de Fels na najmanj štiri milijarde, izgube v človeških življeniiltvna več kot -1000 do 5000 vojakov in oficirjev. Sirija dolguje Franciji že od konca decembra 1925. okroglo tri milijarde. Nasproti temu pa znašajo vsi dohodki sirskega proračuna v 1. 1924. samo 263 milijonov.
Francoske investicije, pravi de Fels, bi imele smisel le. čc bi se videlo, da bodo v doglednem času prinesle sadov. Toda tudi tega se ni nadejati. Sirija nikakor ni rodovitna dežela in nima potrebnih predpogojev, da bi se eventualna bogastva razvila z napredujočo civilizacij jo. Prebivalstvo samo je med seboj po' pokolenju in veri, po tradicijah posameznih plemen in skupin tako razcepljeno, da bo težko kdaj mogoče iz sedanjih odnoša.iev razviti homogeno državo ali federativno zvezo.
De Fels svetuje tedaj državnemu vodstvu, da je najpametneje, ako sc Francija čimprej, iznebi bremena, sirskega mandata, za katerega govore samo zastarele tradicije historijc. V ta namen naj bi Francija imela le še en pameten prevdarek: Kako naj država z odstopom Sirije pridobi kako drugo korist. Glede Italije je de Fels dokaj redkobeseden; naglasa, da Sirija nikakor ni prikladna za to. da bi sprejela vase izseljence iz Italije, radi katerih si v Rimu najbolj belijo glave s kolonijal-nimi problemi. Dalje pa izvaja, da bi bila Sirija kot nalašč mandat za Anglijo. Zakaj Sirija je izrazita transitna dežela; v tem leži ves njen pomen, in sicer prehodna za smer na Mezopotamijo. Hkrati dežela, s katere posestjo bi si Anglija temeljito utrdila pozicije o'o potu v Indijo.
De Felsova razmotrivanja nudijo in-tcresantdn vpogled v sodobno koloni-jalno politiko. Seveda ni misliti, da bi jih francoska vlada akceptirala, vsaj ne že sedaj, saj so velike države v tem oziru jako občutljive glede svojega prestiža. Toda ni izključeno, da se ob kaki priliki, v dobi mednarodnih transakcij, mandat v Siriji porabi kot izmenjalno sredstvo, kot objekt mednarodnih obračunov.
ka) ste bili, preden ste postali kritik? Slikar.
In zakaj ste ta posel opustili? Ker mi je bil prelahek.
Reminiscence na starega Habsburžana
Ob deseti obletnici smrti cesarja Franca Jožefa so se vsi listi, zlasti nemški, ki so izhajali še za časa bivše monarhije, spomnili starega suverena s spominskimi črticami, ki prinašajo tu in tam kaj novega in postavljajo s tem nekdanjega cesarja v drugo luč. kakor so jc bili vajeni pedložniki. dokler je Franc Jožef še živel in jim delil «pra-vico».
Tako popisuje Karel Werkmann. tajnik zadnjega Habsburžana cesarja Karla, dan Franc Jožefove smrti v Schon-brunnu. Napočil je. pravi pisec, meglen in neprijazen dan. Življenje šestinosem-•desetletnega cesarja se je nagibalo It koncu. Prestolonaslednik (poznejši cesar. Karel) pa ni izgubil upanja; zanašal se je na življensko moč starega vladarja.
Nadvojvodo Karla so poklicali na Dunaj že dne 11. novembra. Naselil se je v Schonbrunnu. Dogovorjeno je bilo. da se ne vrne na bojišče, kjer ie tedaj «vodil» armado. Poslali so ga stricu «na razpoloženje*. Sestavljena je bila brž posebna vojaška pisarna.
Ura jc bila dvanajst. Porotila iz cesarjeve okolice so bila vedno brezup-nejša in žalostnejša. Franc Jožci ni mogel končati svojega običajnega dela v pisarni. Pustil je vse nedovršeno in jc legel v posteljo. Čutil se jc zelo trudnega.	*
Zvečer je bilo vsem jasno, da cesar ne bo preživel noči. Ko so prišla o tem natančna poročila, jc bilo sklenjeno, da gredo nadvojvoda Karel in njegova žena Žita ter prestolonaslednikova mati nadvojvodinja Marija Jožefa k postelji umirajočega bolnika.
V	predsobi nadvojvode se jc medtem zbralo spremstvo. Bili so tu dvorjaniki iu dvorne dame. Ko jc spremstvo uzrlo dvornega župnika prelata Seydla, je vsakdo vedel, koliko je ura.
Par minut po devetih . . . Pojavi se generalni major princ Lobkovvitz. Takoj za njim pride duhovnik, ki oznani: «Njegovo Veličanstvo je pravkar izdihnilo«.
Spremstvo sc je po teli besedah podalo v sobo Marije Terezije, kamor sta kmalu prišla novi cesar in cesarica. Z njima jc bila tudi nadvojvodinja Marija Jožefa. Karel je imel na sebi uniformo mornariškega častnika, v kateri ie bi! videti posebno visok in vitek. Dame in gospodje so se pred njim in cesarico globoko priklonili. Cesar je imel solze v očeh in .ic vsakomur stisnil roko. Ta in oni je bil v tem trenutku tako ginjcu. da je skušal z besedami <Bog blagoslovi Vaše Veličanstvo!« Karlu poljubiti roko. Z Veličanstvom je bil prvič po dolgih decenijih nagovorjen na dunajskem dvoru nov človek . . .
Cesar in cesarica sta opisala zadnje trenutke pokojnega Franca Jožefa, ki je izdihnil popolnoma mirno. Cesarjeva hči, nadvojvodinja Marija Valerija, je prišla k umirajočemu bolniku baš ko je čital prelat Seydl mrtvaške molitve... Ravno ko jc duhovnik sklenil molitev, je prišel ob njegovi zadnji besedi iz ust umirajočega zadnji vzdih. To je bilo ob devetih in pet minut.
Sobo, v kateri je Franc Jožef umrl, so kmalu uredili. Obložili so mrliča z rožami, prekrižali so mu roke, mu položili križ na prsi, postavili poleg njega oltar in določili pribočnike, ki so yršili službo ob mrliču.
Tako pred desetimi leti. Ob desetletnici smrti so se posebno izkazali Madžari. Budrmpeštanski minister za uk in bogočastje je namreč odredil, da sc morajo vršiti ob desetletnici Franc Jožefove smrti povsod na Madžarskem žalne svečanosti.
V	Matevževi cerkvi ie služil knezo-škof Czernoch žalno mašo. po cerkveni ceremoniji pa se jc izvršila izročitev mrtvaške maske budimpeštanskemu Narodnemu muzeju. Ta dogodek jc dobi! še večji povdarek s tem. da je bil dne 20. novembra Zitin sin Oton 14 let star in se je vršila radi tega v Štefanovi baziliki svečana maša, katere so se udeležili voditelji legitimistov, zastopniki generalitete in aristokracije. Vse to priča o tem, da si Madžari žele nazaj Habsburžanov in da bodo, ko pride ugoden trenutek, postavili na prestol Karlovega najstarejšega sina.
»Kaj pa ie to?«
V rokah ie držal rusko knjigo. Mala knjižica ruskih pripovedek je bila. Sam ne vem, kake je zašla v mojo knjižnico.
Malo sem pomislil, nato sem odgovoril: »To jc pisava starih narodov.«
S tem se je zadovoljil. Dvignil se je in pristopil k mizi. Vzel je pet dragoceno vezanih knjig v roko in vprašal:
»Kaj je to?«
»Schopenhauer«. In da mu prihranim nadaljna vprašanja in opazke, sem pristavil kar sam: »Slovenski filozof«.
Ni se mu zdel nevaren; kar sam ga ic spet uvrstil v knjižnico, seveda na nepravo mesto.
Tako sein reš'1 še nekaj slovenskih filozofov in pisateljev, ki so bili rodom Nemci. Rdeče vezanih knjig je čakala drugačna usoda. Brigadir jih je pograbil in dejal:
»To vzamem s seboj.«
Omenil sem. Počasi se mi je iz odprtih ust izvilo začudenje:
»Tudi Manzotiija? Zaročenca??«
Zastran drugih knjig se še ziniti nisem upal.
Brigadir je prijel knjigo iu še enkrat premeril vezavo;; nato jo je odprl. Policijski agent ga je gledal in ni dejal ničesar. Ko je brigadir prečita] par vrstic, je pokimal z glavo:
»Ali nc poznate romana Zaročenca? Največji italijanski roman ...«
»Poznam,« je odločno dejal brigadir in spet pogledal vezavo. »Poznam«, je ponovil. »Saj ga Je brala moja se-strična...«
To literaturno znanje, ki je bilo v njegovem sorodstvu, me je sililo na smeh. Vendar sem se premagoval. Ko sem videl, da sta »Zaročenca« rešena, sem poizkusil s Heinejem. Ni šlo.
Brigadir ie smatral v tujem jeziku pisane knjige z rdečo vezavo za nevarne, zato jih je vzel s seboj. Ni ga motilo, da je pustil vse ostale, v tujem jezfeu pisane knjige, ne da bi pregledal njih vsebino. Pustil bi bil poleg tega nedotaknjene Marxa, Lenina, Čiče-rina, Fngelsa, Stirnerja in druge revolucionarne spise, da sem jih imel broširane ali črno vezane. Ubogi Heine pa je zapadel cenzuri in ga še do danes nisem dobil nazaj. Domovina pa je rešena.«
a
Take bajne zgodbe se gode pri nas sleherni dan, ko pošiljajo neuke ljudi v zasebne knjižnice, da opravijo preiskavo z očmi. ne z možgani in zaradi rdečih in razkošnih vezav uničujejo zasebno lastnino. Ker knjig ne znajo prečitati, jih tudi ne vrnejo: tako se praše necenzurirani vse večne čase
Heine in morebiti Schopenhauer. Mojzesove knjige in Rabindranath Tagore, če jih je doletela nesreča, da jih je knjigovez odel v rdeče platno-
Robert Louis Stevenson:
Imeniten tujec
Nedavno tega je prišel na našo zemljo potovalec s sosednjega planeta. Na mestu, kjer je sestopil na zemljo, ga je dobil velik mislec, ki mu je hotel vse razkazati.
Najprvo sta šla skozi eozd in tujec si je ogledoval drevesa. »Koga imava tu pred seboj?« je dejal.
»To so samo rastline,« je odvrnil filozof. »Sicer živijo, toda nikakor niso zanimive.«
»O tem ničesar ne vem,« je rekel tujec. »Zdi se mi pa, da se prav lepo vedejo. Ali nikoli ne govorijo?«
»To jim ni dano,« je odgovoril filozof.
»Toda če se ne motim, jih slišim prepevati,« je dejal oni.
»To je samo veter, ki veje skozi listje,« je rekel mislec. »Razložiti vam hočem teorijo vetrov: je zelo zanimiva.«
»Dobro.« je odvrnil ujec. »Rad bi vedel. kaj mislijo.«
»Ne morejo misliti.« je dejal filozof.
»O tem ničesar ne vem.« je odgovoril tujec, položil svojo roko na eno deblo in
izjavil: »To ljudstvo mi ugaja!«
»Saj to ni nikako ljudstvo,« ie dejal filozof. »Pojdiva naprej.«
Nato sta šla preko travnika, kjer so se pasle krave.
»To je zelo umazano ljudstvo,« je rekel tujec.
»Saj to ni nikako ljudstvo,« jc odgovoril filozof in razložil je, kaj je krava, z znanstvenimi besedami, ki sem jih pozabil.
»To je zame vse eno,« je rekel tujec. »Toda zakaj nikoli ne pogledajo kvišku?«
»Zato ker se hranijo s travo,« je odvrnil filozof, »in hraniti se s travo, ki ni zelo redilna, zahteva tako velike pozornosti. da nimajo časa niti misliti, nfti govoriti, niti gledati okoli ali se čistiti.«
»Prav,« je dejal tujec, »to jc poseben način življenja, o tem ni dvoma. Toda rajši imam ljudstvo z zelenimi glavami.:
Slednjič sta prišla v mesto, in ulice so bile polne moških in žensk.
«To jc zelo čudno ljudstvo,« jc dejal tujec.
»To so člani največjega naroda na svetu,« je odvrnil mislec.
»Zares?« je dejal tujec. »A to se ravno nc bi zdelo na oko.«
(Iz angleščine prevel P. V. B.)
Iveri
Pravi, dobri, mili pesniki so tisti, ki jih večkrat prebiraš. Pesnike čitajo samo pesniki. Kdor jih hoče uživati, mora imeti v srcu nekaj, kar poje . .. Ampak, hvala Bogu, še do^ti jih je po svetu, tistih pesnikov, ki niso nikdar pesnikovali!
Ljubezen je dar, prijatelsitvo pa je zamena.
Ljubezen! ena sama beseda za tako različne pomene. To gre mi počutka do cuvstva. do najrobatejšega do najvzornejšega.
Tolikero ljubezni kolikor ljubimcev.
Od resnično ljubečega smeš pričakovali zgolj dobrine: najnežnejša ljubav pa ti more narediti mnogo zla.
Kar štejemo za veliko sovraštvo, je fes!o zgolj velika ljubezen.
Preizkusni kamen pristne ljubezni: nič več ne mislite nase ...
Življenje je lepo, kakor vse, ki je nevarno ali krhko.
Ljubiti življenje se pravi Bogu čast izkazovali.
Ne razumem tistih Iju^li, ki do skrajnosii uglajajo te rizboljšujejo svoje gmotno življenje, a ki jim je duša podobna kmetavsovi hiši ...
Najbolestnejše na tem svetu je: medsebojno nerazumevanje ... lEvo mojih sanj. tvoje so mi tuje...- (Jane Sandelion).
Mladi ljudje imajo najrajši, če morejo kar jicčez deliti življenske tovariše, ki jim jih je naklonil slučaj pokolenja: hočejo popolna sorodstva ali pa celovite zoprnosti. (Robert Drevfus).
Iz življenja in sveta
Hotel v zraku
V angleški državni aeronavtični i varim:: v Cardingtonja gradijo ogromen zrakoplov, ki bo imel značko R. 101 . Vršii i>u promet med Anglijo in indijo. Prenašal bo lahko 100 potnikov z nor-
tiialno prtljago
J al lavo 4000
mu j.
Opremljen bo s 5 motorji, ki bodo na uro absolvirali P > 63 milj ter kljubovali vsem "iharjem.
Oprema novega orjaškega zrakoplova bo uprav razkošna. Pasažirjem bo t:a razpolago velik jedilni salon, plesna dvorana. k-opaiaka i': komodne kabine. Pravcati leteči hofceL Prvi poleti se izvršijo v Aagfiš, nakar bo sledil pok-: \ Kgipt ia Indijo. Ministrski predsednik doinl::ljono» ■; drtiiti člani dele^aelj. k >e nahajajo v Angiiji na konferenci bri-lanskegu imperija, so si v sredo Ogledal; graditev zrakoplova ,-R 101 . Ako sc poleti srečno obnesejo, bo trapca a' Cardl .gtonu /.gradila še več sličnii; zračnih orjakov, ki bodo opravljali pre-•met v območjih velikega britanskega ;mpe.
Umsko delo in metaboiizem
Pr; fizičnem ne s remembc.
m.V	• " Z
Miavijan.'!;i. A.: c nem deln? T.
. ask: r;:' rvkovc univerze ' 24. . i •k,. . \
uciu se zapazajo znat-k sc dado meriti v kemičnih prt-:k>t radi Pri duš-r;:s;,:.;e • ora\ na v.. . \. S; i z .M: v -)bzorniku < Namre Določil je tri skupine dija-. je hiio 29 mladičev, ki so
'Ušel grofico silno razburjeno, ko jc doznala, da je njen mož Malchusu povedal prorokb '. je deiala: A' ::c-trepetam za življenje svojega moža. ko se je dosedaj šc vse uresničilo? Nisem poznala in on :ne ni pozna!. Ta za-u; je zame velika sreča in dobila sem • se. kar si pametna ženska more želeti. Sedaj se mi je izpolnila celo moja naj-goreča želja, postala sem mati in v kr. tkem pričakujem dete Prišel je rud: veliki požar, ki je vpepeI2 grad hne-•• m eoisk je radi tu: kralj se je preseli; k nam v Bellevue in morali smo mu odstopit, več svojih sob. Po vsem tem ne kar groza obhaja, če pomislim, da se' bliža smrt ljubega mi soproga. Maickus pripoveduje nadalje: Pomiril sem jo, kolikor ie bil., m -i goce in ji zagotavljal, da je njen soprog ! ". saj pri meni popolnoma na varnem, | da bom imel z njim še precej dolg se-j s tanek. Enega naslednjih oni e bil Mc-: rio še pri :ne -" in je na;o jahal s kraljem j na sprehod. Ko sta se vračala sem iu Ide! jezditi mimo svoje hiše. Jahala 1 sta v konjušnico, kjer je groi Morio i-.ral::t se različne reci razlaga1, med-! tem ko je bila groiica žc v smrtnem, i strahu in ji je bilo tako slab;., da s; jo | morali ne?:; v postelj.i.
Cez neka; časa je edjaliai kralj domov. Morio pa je šc ostal v konjušnici. Tu je počil strel Grofica ga je čula. skočila kakor blazna iz postelje m za-kričala: Ustrelili so mojega moža!.
Na .o.i.ost je bilo tako. Piemetiitega moža jc ustrelil iz hudobnosti konjski hlapec, propalica ki so ga _ nagnali iz službe radi slabega vedenja.
Uči

vzroK
iadKorja
ur'
Prerokinja Madame Lenormand
M ca ..." UjaUi: 'seli	."C "'.)-
iictm znana kot izredna osebnost Madame .Maric Antie Lenormand, SibHa š pariške ulice Rite T nron. Živela c v eni najslavnejših dob človeške zgodovine. namreč za časa francoske revolucije l;i nastopa Napoleona. Bila je v zvezi z velikimi dogodki in je imela nanje ' precejšen vpfiv, kajti najpomembnejši in ttijvorl možje Evrooe s > jo poiskati v ; j
tu. Kaaar
>r>
v
P.L-
n.eneu .-:.: T IZ.
Marijana Lnuuaud se je rodila teta 1772. v Akncooa n Je bila vzgojena ■ s.,i!:o?T;tnu sester bened.ktiuk. Ze ko .e bila sedc-n: !e; stara, .c neka; pror-o-kovaia. kar se je izpolnilo. Ko jc namreč bila opaiinja samostana umrla, je natančno napovedala, kdo bo nova preja; • .. ,eta 17.-9. je a;e prerokovala polom monarhije z vsemi njegovimi posledicami la strašne dogodke revolucije. »evolucijskim vodjem za časa stra- j hovlade, Robespierra, St. Jusru in Ma- j rak. je praniBnda njih žalostno uso- i tit>. Marata je objasnila. da bo postal i kralj, ca pa bo krvavo kotiral
Poznejši soprogi Napoleonovi. Jože- I Sini Beauharnais. je prerokovala smrt J njenega prvega moža in njeno poroko z vojakom, ki bo dosegel najvišje časti. J jžeŠao je ta izjava tembolj pretresla, ker ji je že bila pred kil na otokuMar-Tiniaue prerokovala /amorka tviemlja j David, da bo rekoč nosila cesarsko krono.
Najboljši časi so prišli za Lenorman- j dovo leta ISI3L ko so /rnagovaki-za- j verniki zasedli Pariz. Tedaj jo je po- j iskal sani car Aleksander 1. in celo re- j zervlrani pruski kraij Friderik Viljem j : '. e ' li baie inkogni: ■ pri ' e .
Sted mnogimi 'prerokovanji Lenor-r "... ve. ki 5:j. še u-oničile. je posebno eno zanimiva, ker se je do pike na-tantrno izpolmi--. Kralje v; \xesrialsk; nrl-nis:er ven Malchns pripoveduje o tem v - ......n som. .a; . aslednc
"Gronea Morio je, preden se je poro-c:"a. vprašala ororokinjo za svojo bo-doeitost in ta '1 je med drugim reki a. c,- st trikrat zaporediunt " "č. .:. Prvž bo poročila moža. ki ga sedaj ne poz:w in k: nje sedat rad: ne pozna. To bo zanjo velika sreča in dobita bo z njim vse. kar s. m ;re pametna ženska želetiL Ko bo menila, da je zelo srečna, se . bo izpolnila celo njena največja .•e,..'. postati mati. Takoj nato pa bo po \ ei kem pc-žani prišel Imeniten obisk hiš . Kmala r- -zneje pa ji ood - ubili Kitnega s>jpr«. ga.»
Malchns je pozna; gr -;.: M r:ja r: e večkrat t n5in skupaj dela i. Zapazil je. da .e postal gr;: nemiren vedno, če je : bil nad e » ar .dsote:: -J svoje s - i proge in jc skušal dvigniti sc te- oditi | domov.
Nekoč, kv je imel . ./m /ei .- .;i£en i dolg opravek, ga je groi prosil, naj j ga spremi domov, da se bo sam.preprl- ' čaL kako jc njegova žena vznemirjena. Malchns jc rad ustregel tej želji in je
Američanu je to celo sugestija s fonetičnim vplivom, pri čemer igra človeški sluh posredoval;;;- vlogo. Ta postopek v spanju vpliva na njegovo podzavestno stanje, ki nikoli ne spi. Ako je to stanje ponoči prevzelo kakršenkoli vpliv, preide ta pri prebujenju v bdečo zavest.
Kakšne perspektive se tu odkrivajo! Couejeva metoda bo kmalu zastarela in nobeni mamici ne bo padlo v glav-,., d,, bi svojemu spečemu sinčku vbijala v glavo Pitagorov izrek. Vse ho opravil radio. Repetiral bo Odisejo orav tako kakor abecedo al: poštevanko. Pritisniti bo treba samo na pravi gumb in učenost mladine v spanju se bo bajno razvijala Za mlade trgovce bodo banke ali borze priredile, pri radiju posebne valjarje s trgovskimi skrivnostmi. a za dozorevajoča dekleta bodo matere naročile ves potrebni živliensk; pouk. Potom slušaia in radija bomo rasti; v modrosti, .kakor pravi sv p is ""-o in vsa naša živlienska filozofija se bo v bodoče glasila: Uči se v spanju!-
telovadili: \ drugi 31 maturantov prea izkuš: j.uu. ■ treri k. .11 učencev drage-., ra/rec.:. k so se' tndi pripravljal: za izpite. Tri nesecc jih je nadziral glede hemoglobina in sladkorja '• kan.
Pri pr\ -s.;.'-I vC i. ueinoglcbin malce pomt.ožil. ;-rl liStalih pa nič. Sladkor e st.	.	razmerja.
Toda pr 2. m ?. sktip-ini (mnstveni delt. je ecl. .:_;: .' padel. 36 do . 1 ' ;e.g; se sklepa, d:, tr. j ni Itll 1— -t' en .:..:• r n: t. .-re- ... . :;• c hldr -• ...r' .:...: . Na kak :... s katerim mehanizmom pr.."i... 1 .•.• rre-
■membo? Jasao se t, sc ne vidi, mo- j ^	} glasovi začudenja če-
goee z jem. Mimogrede omenja ce^; . M Sovek tudi v spanju usn-aril ticenjaii. da so umsai delavci nenavad- * .o snrcjeiul.l-i : .. ':..1:'U in draga okti-detiv Ta c ■■ /e; t .•-■: : ;eg::e imeti svo;
se v spanja;
Po stari življenski filozofiji je -.aše življenje prilično razdeljeno tako-ie: S ur dela. ^ ur razvedrila. S ur spanja. Kakor vse staro te bilo treba pokopa i tudi io življensko filozofijo. Nastopili so reformator; s prepričevanjem, da S ur brezdelja škoduje človeku. Tako je bil polagoma uveden 10 umi delavnik Ko pa smo Se pred časom povrnili k S urnemu delavniku, ni traialo dolgo, da so ga reformatorji skušali zopet vreči Po-
kaj koristnega.
Na osnovi teh prepričevanj je nedavno umrli Coue zgradil svoj nauk Svojim pacijem;.;;: za span.e predpisoval računske naloge iu kc: so pacijem! naslednji dan res prinašali rešene naloge, je Cone zgradi: svojo teorijo z imenom * samoobviadanje potom za-• estne avtosugestije.i Po te: teoriji te v splošnem možno spečim otrokom ci-rruti verze, ki jih zjutraj po prebujenju znajo na izust. Sedaj pišejo novine o malo črngač-tih eksperimentih nekega Američana, ki se poslužuje radija.' Mož je v tem pogledu strokovnjak Ko e bil še železniški telegrafist in ;e !e stežka ; '"»držal Morseje\ alfabet v glavi se ie vlegel poleg g:a\nega nrzottvncga apa-ata. l-:;e- so vso noč ropotali Morsejevi
gospodje v suknjah
ali ta^adi tvrdk D.ago Sctnvab. L.abl-a-na. dilo rad- elespmnega krola svojemu s tasti šc posetno f:ne?~. — Cene suknjam najnižje.
Predpotopni sloni
Znano je. da imaio sedanj; slon: le dva čekana Vendar so živeli v prete-čenih geoloških dob ali -Ioni z dvema paroma zob. ki pa so že izumrli, še i preden so prišli prvi ljudje v Evropo. Zdaj je do"r: londonski zverinjak ved nedvoumni!' poročil o tem, da bivajo
v	srednji Afriki ob razvodju med Kongom in izvorom Ni»a. v tropskem ne-prisiepnem pragozdu velikanski sloni z štirimi čekani.
Noben Evropejec se ni videl .-učnega slona živega, opazovali pa so pri zamorcih lobanje. Domacmi pravijo, da so ti sloni vedno na čelu manjše črede drobnejš:'1 -li. trenutku nevarnosti bjje o'-k ' natušččj vaditelja in ga poskuša reatd tudi za ceno lastnega življenja. Tamošnja pokrajina je obljudena po štirimiiijonskem narodu N am-Niam. ki • bil še pred kr.-.'-kim znan kot Ijudožrsku ker mu je primanjkovalo druge hrane. Z napredkom angleške uprave ?n c zdaj tudi ti zamorci predvsem '""Va na slone in tako so prišle na dati skrivnosti njtiiove
vi	ne Ex Atrica semper quidqn:d nov, ie napisal lic >če nara>. csiovne vede Plini:.
znaki. Ze po dveh nočeh >e mož Ime! Morsejev alfabet precej dobro v gla\i a njegov napredek le bil tem večji čim več je spal Svojo preizkušnjo ie nato priporoči! nekaterim m'aiš:m tovarišem iu tu.11 pr njih je bi i napredek v par nočeh očiten Odšle; obstoja v razn:h ameriških brzojavnih Postnuh. oos-bnr. v oddelkih za brezžični brzojav poseben spalni oddelek jer vsako noč oa: ducatov mladih telegrafistov \ spanju prisluškuje skrivnostim brezžičnega brzojava. Spijo v posteljah, toda s slu-šali na ušesih.
Ko smo še hodili v šolo. smo dajali knjige pod vzglavnik, da-bi nam učenost zlezla v glavo. Tudi to ni bilo rrč drugega kakor samoobv'adan;e z zavestno avt©sugestijo. Pri omenjenem
Profesor Kozlov v Mongoliji
EkspedicijU slavnezu razisko- alca Mongolije prof. Kozlo\ a je dospeia za-
četkom oktobra
.jenin. rad. kjer so b
člani Geografskega društva iu znanstvenih akademij pri:ed:ii svečan spre-tem. Kozlov, njegova žen3 in ostali člani morajo seda; preda vt: o težavnih potovanjih, ki so trajala 3 leta. a so se tudi sijajno posrečila.
V puščavi Gobi je našla eksped:cija mnogo znamenitosti za antropologijo, etnografija uur.o i:; foro teh neznanih delo\- Azije Prx: odde ek je vodil geograf GlagoUev d.'- srede puščav, tre: :c komaj ušel smrti. Tri cm so b:li raziskovalci brez vode. ker so staroznane oaze sedaj zasute s neskort. Vcdar je ekspadicija vztrajala ter ;ianrav;ta zemljevid cele puščav c tl50.f»'O kvadratnih i nietro\). Ghgoljev ie prepotoval 1000
| KTSt
| Drug; del je vodila profesorjeva če: -t i ki je zbrala podatke o živalstvu Tretji ž del ie kopal na različnih mesti;;, poseb-
no v mrtvem mesta. Hara—Hoto in v stepi. ob mestu Hangaj na reki Tola. Precej sreče je imela ekspedicija ob reki Orhoni, kjer so se v grobovih našle tablice, omamen:; in obeliski. Blizu so našli prvi mongolski slap reke Llan-su, visok 10 sežnjev. k: bo ianko spremenil pokrajino v kulturne središče.
Glagoljev je preseka! pustinjo in našel sta-: zgodovinsko rese po kateri je v XIII. stol. knez Haru—floto vodil svoje karavane proti Pekingu. lameli ceste- je sedaj že zasul pesek, a zveza bo vendar še važna za promet.
Geološka raziskovanja dokazujejo, da je Mongolija priročno zelo bogata. Zda; tudi bajna reka Ecingo! iu n en: pritoki niso več uganka. Ekspedicija je našla tam divje črede- kozlov in drugih živali
Od plemen, ki jih je ekspedicija sre-čavala in se sporazumela z njimi, ima prof. Kozlov lepo zbirko povesti. Preprost narodič Torgovtov ima posebno značilno znanost in umetnost a :;e po-z.na niti svojih sosedo'v'.
Spomladi 1926. so izkopali v Hara-Hotu kitajske in tuiiguške spomenike, a tudi prve napise v mrtvem jež ku naroda Si-sja. V zapuščino starodavnih narodov Mongolije prištevajo tudi razno orodje in kipe bogov, ki pričajo o budizmu. Ekspedicija je vzela točen načrt mesta.
Vrnila se je po drugi poti v Urgo in ua mongolskem Altaju je našla veličasten mavzolej, ki ga je dogradi! • X. stol. Han.
Avgust 1926. je preživela ekspedicija v Južnem Hangaiu in kopala tako srečno, da je prišla na sled razvalinam velikanskega kitajskega mesta Jua-Uj-Čežen iz dobe liana Hubilaja (XIII. stoli
Zbirka ekspedicije šteje približno 3000 eksponetov iz živalstva, ki so kakor kamenine in zemljevidi zbudili svetovno pozornost in zahvalo mongolske vlade.
Zadovoijnost
Pobrizgani duh
Eno najbolj znanih razkrinkani spirt-tlstičnih - duhov-, se je dogodilo v neki spiritističn; seji I. 1892. v Berlinu. Tedaj je nastopil nek: Pinkert. ki so ga imenoval: največjega materijalizacijskega medija Nemčije to se pravi: medija, ki je na posebno Izrazit način priklica-val in uteleševai duhove z onega sveta. Na neki šejk kateri ie prisostvoval doktor Alber Mol! se je prikazal v telo zatemnjeni sobi duh. pozneje pa še eden. tako da sta bila dva. Medij je sede! za zastorom. pred zasiorom pa občinstvo, v prvi vrsti spiritisrl. ki s; se držali za roke.
Pinkert je takoj padel v takozvani trans in kmalu je začel govoriti duh brata Martina. Tiroica. ki se je bil pred nekaj let; ubil v gorovju. Tiroiec pa je govoril čisto po domače v saškem narečju in ne v tirolskem, kar se pač da razlagat; s tem. da ie b" Pinkert doma iz mesta Zwickau u- Saksonskem. Duh je dejal da sme medij Pinkert piti dobro vino in kaditi smotke.
Potem sta se prikazala v temni sobi pred zastorom dva duhova ki in je Pinkert imenoval Abila in Meta Bila sta bele barve, tudi njiju glavi sta bili z zarezo natančno ločeni od teiesa. Duhova sta kazal- svojo prisotnost na ta nač:n. da sta se premikala in govorila. To ugodno priliko ie takrat norar.i' doktor Moli in ;e brizgnil z brizgalrico na duh Abilo s fuksinom barvano vodo Skoraj nihče od gleda'cev ni ničesar opazil. samo medij je dejal, da :e nekaj mokro. Po seji so hoteli Putkerta natančno preiskati toda ta sc ie temu odločno uprl. NI mu pa nič pomagalo- doktor Violi mu -e pote eni? iz hlačnega žepa dolg bel aaščolan premočen s tuk-sinovo raztopino. Torej ni bilo dvoma, da je Pinkert v temi kazal »d'«l«jve» s pomočjo belih oajčolanov In da je bi' ves njegov spiritizem navadno va-ranjp.
Vonj turške kave se ie mešal z nežno dišavo tobakovega dima za katerim sta saajavc gledala L d Bca in Ali Baba, dva stara modr;ia:;;u.
-Glei.; se je oglasil pu daljšem molku Baba proti svojemu belolasemu prijatelju. Na takšen dan. kakršen je danes. se človek zave. da je zadovok-srvo največja sreča na svetu..-
»■Kaipada. dragi prijatelj.-, te priti-iii! Lid Bes zamišljeno = Ali kakor je sreča samoprevara, tako ni rud; nobene zadovoljnostl-
Nihče n< zadovoljen? -Nihče!
Smešno, mili drug. Stavim s teboj.' L:d Ben se-je zamisli!, nekaj časa razglabal, nato pa deiai:
»Dobro, dc«aži ti to. Na duri obesim listek z napisom: Ta dom bo tisteg:. kdor jc popolnoma zadovoljen.
r>Ve!ja,= pritrdi Baba in udarita s; aa dlan. Ker je namreč hotel ta tol; lahkomiselno darovati svojo hišo. kaj u;u jv bilo do tega? Nekdo bo vendar docela srečen. Starca sra iedek. iu kadil?
Naglo je zamikal nenadni napis . -mogredoče in p-ostopa-če. da bi poskusili svojo srečo. Alt po zvitih vprašanjih Benovih je moral vsakdo prizr-r. da je neka; t njegovem življenju, k bi si želel drugače.
Samo pri cne.m se je zdelo, kako: k se bi! Lid Ben prevari! Ni imel tašče, ne dolgov, bil je zdrav, bil zadovoljen povsem zadovoljen. To sc mu ie bra" z obraza lme= je zadovoljno, okroglo obličje, vesele oči debel trebušček r se je vsemu smejal.
No, Lid. je pokimal Ali Baba. :;• ga imaš. Niti v dveh urah..
»Prijatelj«, se je posmejal starce-. počakaj malo.- in se obrnil preti srečnemu človeku.
-Torej si ti dočista zadovoljen? Nikakor ne. tujec, tega ne prizaavani-Morda s! srečen. A t! se vendar veseliš zaradi tega listka nad mojo glavo, zz-voljo hiše?«
Seveda.- se je nasmehnil tujec. No. viš. Baba! se je zasmejal L:d Ben. .je li brez željej^-
Kako vloviš opico?
O lovijesjj divjih žival: s: ljudje včas delajo prevelike skrb: iu čudne predstav-. Tu par receptov nekega satirika, kako aa-glo In brez or»a?uor' /bereš ~rhcu _:ol -ški vrtič: Kako v lov is lt\a'r Moviš dv= eucga itfasvl-Kako* \tameš krokodil-? Desko uamažeš z atnom ia : i.:- r-obrežje. Krokodu pn'sze iz veže. -e
S2 1/32 tU j C tVC-1
Kako vloviš medveda V Sasta\1š edprto k'et» • u-te*. .. ateščen tete:or.sk' iparet Počakaš, dc --tnedveč —Ibliža — aor»oz:i x pcz;.:'--Gospod medved, kačejo V:i! Jidr-c : medved skocl k telsfosa, t' v. r:-::- :■:-. zapreš kletk;-Kako končno \ ioviš ojšco'-V gozdu nastaviš pisala' stre. :-. e-tipkati ksko knjigo Ker opice v»e p:s=,-rnaio. se bo takoj p->jsv.': kak orangutan — začel ksjšgo počit:-kova:: Raz-las:š . razširjevaica iraaiazr.askih . : ;•-'-.-. O. s 1 spisov n	rad: ponatiskc-vaaji --'»-
tirati.
{'•zimo Je Rzvera pozvan r«. avoito' British LV.tted Prcs: javlja iz Modrica c. je grof Romasosta. >. t :;bera:-t -tra:.k ia bivii u-l-tstrsk: r-rcdsedr.tk r-.<z\:.'. Pr mo de Rivera a-< dvoboj Vzrok r^je v nekem diktaterevem 53**orj. kj -c I. fa zdel žaljr-
X Koliko jc- Ziuc. t Nea j orfca/ L doc»kc . Tiroesv poročajo. d=	r.-
Židov v N"cwycrkt 2.7S'.'>X', --rt; r-.t . cč!okepr.t-g-n prebivalstva 5» odstotke. -loožjTeznib otrok ;- židovskega pokoli«-..:, število Židov od leta do ":c-t= sati-JC^ v ris dobil: so st ie m--, oče-.- vpi.v ■ ..::..~'-'<o :£'.tk> živ!jea;r.
lun!k! ter it« mil fiiite Mm
j?a4č nf oremie <o£ao n ceno OR. IVAH CERNE. Goicdars*a aisarna Lfubt-ana, " n^iVt; -
Prvovrstna zanesljiva moč
: bivši samostom podjetnik, kateri :ma večletno inženirske-prakso pri modemskih tovatnan kot kon trjk er akv sa o» tu tta knla'or ter teb nični vodja, dober poznavalec ta - «akoi : inoremsktb tržišč Išče primerno mesto Dopise na upravo „ lu ra" pod .Vodena moč'	,
Šopke za plašče
Zadnja moda. Oglejte si izložbe. TONI JAGER,
Lju aljana. Ovojni tng štev. 1.
Oglas.
M *
O
z
o
Puške, oištolf
Deudif.na munto;: cn^nair-a cz-hun. 3:5io sts acn.ota
Gtncti -o iss-oastvo
siv-iadai-.štr
'icnSi
Za namestiie\ Državnega veterinarskega bakteriološkega zavoda v Ljubljani se vzame v- zakup zgradba, ločena oč drugih bivališč, obstoječa iz vsaj 5 sob - pritiklinami. ki bl odgovarjala vsem potrebam označenega zavoda, ■ i to na leto dni ter s pogojem, da se dogovorjeni najem more avtomatski podaljšati, ako se isti ne odpove v dobi treh mesecev pred potekom dogovorjenega roka.
Ponudbe naj se vpošlicio pismeno v zapečatenem ojn. kakor zahtevajo to odredbe zakona o drž računovodstvu, na Velikega župana ljubljanske oblasti veterinarski referat v Ljubljani Bleivreisova cesta, vladna palača.
V Ljubljani, dne novembra 192e.
Za velikega župana ljubljanske -oblasti: Kremenšek. s. r.
PiRA O. O., Zagreb
ftačkoga ul. 7 d
r i
fjf
Zamenjam
lepo stanovanje
v Maribtoru.
ta enako v Lmbbani. — Prijazne ponudbe pod naslov ^Mariborsko stanovanje" na upravo Jutra" v Ljubljani.
f,Cinkarna d. d.". Celje
naatsti tako;
Mmi m
veščega > obratovsota z D:es^ei-tno'ori\ speseonega aa saDosto;neg2 dilovodjo v delavTacah, kjer &r vrše nsnanh is vadrtevahi- dela vsth stro nfb naprav tv.arac. lžsb'eva sc tadi uvežbaaost . e tstričmh pestili, v kolikor so isti v rvea z oPri-io-i-anjert tovara ikih naprav V po tev pridejo le cr.cvrste noc s -ak-o. Piača po dogovora. Ponudt« sc stavi,o pistaeno ah estaeao tHi op-av t>od et;s
Lokal v Mariboru
iscem
i sre<5ini mesta na prometnem kraju.
Ponudbe ua podružnico .-JUTRAr v MARIBORU. Ban-arska oL 1 pod ontačko »Loka! 36- Ever,-taeteo se spreja»jo prostori taci v L nadstropna.
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—k
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1*—, Najmanjši znesek Din 19—^
Trajno kodranje, vodno ondulacijo in barvanje las izvršuje Podkrajšek, frizer v Ljubljani.	24.3
Dvokolesa
[.opravlja najbolje, najhitreje io najceneje Florjančič. Nunska ulica 3	215/1
Kuharico
simpatično. ki samostojno kuha in bi pomagala pri hišnih opravilih, išče ugledna majhna družina, mati, starejša gospa in sin. Plača dobra. Ponudbe s fotografijo na naslov: Ebenspanger — Ejelovar.	34777
Trg. pomočnika
skladiščnika —■ pridnega, energičnega, poštenega iu zanesljivega, vojaščiue prostega in kavcije zmožnega sprejmem s t. januarjem 1927 ali tudi poprej. Ponudbe s prepisi »pričeval na oglasni oddelek »Jutra* pod »St. 1SS8>.	34770
iščejo
Šivilja
izdeluje plašče od 120—150 Din iu različne obleke. — Kaslov v oglasnem oddelku « Jutra*.	31670
dobe
Trg. začetnica
pridna in vestna, z dobrim spričevalom, išče službe v mestu ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku cJut-ra*
ŠoSer-strojnik
za dizlov motor, z dobro prakso, vešč tudi v elektr. napeljavah, izučen ključavničar, prost vojaščine, išče primerne službi'. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
34796
Deklico za vse
ki zna tudi kuhati, z let-niini spričevali in ki govori srbsko ali nemško, > prej me manjša družina takoj. — Predstaviti se od 5-j-—' j;3 v Tavčarjevi ulici 1/11, desno — pri Jankovič. 34795
Gospoda z večjim kapitalom
sprejmem v službo. Za ka-pitril dobiva tudi del dobička. Ponudbe pod šifro <JVr»ič"k» r.a oglasni oddelek ^Jutra>.	348-7
Potnike in potnice
sprejme v sta'no službo za Slovenijo, proti dobremu za-riuv.ku veliko trgovsko podjetje. — Pojasnila v hotelu ♦Zvezda* soba štev. 2 — Celje.	31413
asaaassHHOS!«^^
I g|j bniinmr
in iiore!
v»»šč tudi ameriškega sistema. bilaneist. perfekien dopisovalec v slovenščini, srbohrvaščini in nemščini, dobi stalno mesto pri industrijskem podjetju v manjšin mestu Štajerske Nastop službe takoj ali po dogovoru Ponudbe s eur-rieulum vitae in prepisi spričeval pod značko «Sa-mee ,"»5» na oglasni oddelek cjutra*.	84559
Korespondenta ali korespondentko
s popolnim znanjem nem->ke stenograiije sprejmemo t;: ko j. Ponudbe na poštni predal Št. 162. Ljubljana.
34598
Slovenko
inteligentno gospodično iz ugledne rodbine, z al»oiut-n«> trg akademijo, iščem za m-sto samostojne
knjigovodkinje.
Imela bi širok delokrog v nadzorstvu velikega obrata z več filijalkami ter bi obenem vodila gospodinjstvo samostojnemu gospodu — V slučaju sporazuma ženitev ni izključena. — Ponudbe .- priloženo fotografijo pod šifro «Oficir — vojni invalid«. Poslansko sanduče br 309 — Sarajevo 34498
Potnike (ce)
za S'ovenijo. -posobne gospode in tudi rrosjiodične. iščem za stalno ob visokem saslužku Upravitelj velike tvrdke se nahaja v Ljub-liani. Sv Petra cesta 80, levo. kamor se je obrniti v svrho informacij. 34115
Trgovski sluga
starejši, vesten in priden, zmožen več jezikov in v?a-cega dela, išče službe v trgovini, pisarni ali skladišču Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «.Jutra* pod Šifro « Vesten 90 >.	34790
Bivši trgovec
želi mesto potnika ali poslovodje k večjem podjetju — najraje manuiakturne stroke Nastopi takoj Dopise pod «Zanesljiva moS ua oglasni oddelek c Jutra*.
34505
Knjigovodja
in koresponuent z večletno prakso želi premeniti dosedanje mesto Gre tudi izven Ljubljane. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod ^Prvovrsten 15*. 34823
Prodajalka
pridna in poštena, vešča v vseh strokah, želi mesta — najraje v Ljubljani, gre pa tudi na deželo. — Cenjeni naslov na oglasni oddelek «Jutra* pod Šifro <Pridna in poštena 8».
34556
2—30C0 Din dam
dotičnemu, ki mi preskrbi dobro in stalno službo poslovodje ali kaj sličnega. Eventuelno posodira podjetju. ki me zaposli 20 do 25.000 Din. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek <Jutra* pod šifro «K B.»
34554
Plačilna natakarica
z dobrimi spričevali in kavcijo, išče službo v restavraciji ali kavarni. Dopise prosi na podružnico Jutra v Mariboru pod cKavcija*.
34549
Šofer-avtomonter
dobro izvežban, z letnim spričevalom, išče službo. Ponudbe prosi na podružnico «Jutra» v Mariboru pod Šifro <Točnost». 34547
Prodajalka
izučena tudi v predtiskariji
išče mesta v kaki trgovini v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra*.
34825
Gospodična
trgovske rodbine, s popolno m< naobrazbo, z izpitom ročnih del. želi m t- s t o
vzgojiteljice samo pri boljši rodbini. — Dopise na oglasni oddelek «Juira> pod « Vzgojite; jiea*.
34813
Mesarski pomočnik
star 26 let. z večletno prakso. se želi izuriti v preka-jevanju in izdelovanju salam. Pripravljen je par mesecev delati brezplačno. — Naslov pove oglas, oddelek «Jutra>.	34814
Kot gospodinja
išče mesta inteligentna in marljiva gospodična srednjih let k inteligentnemu, bolje situiranetnu, samostojnemu. starejšemu gospodu, tudi vdovcu z otrokom. I. Ivanka pri g. Zornič — Kongresni trg 3. 34692
Za praktikanta
v boljšo trgovsko hišo — najraje kolonijalno — želim dati svojega lTletnega sina. kateri je dovršil dvo-razredno državno trgovsko šolo. Dopise na oglasni oddelek « Jutra* pod značko «Praktikant».	34782
Avto «Peugeot»
dvosedežni, malo rabljen, z najboljšo opremo proda Fortič, Slomškova ulica 17.
34789
BSA motocikelj
5 HP, z ali brez prikolice, skoro čisto nov, poceni naprodaj. Ogleda in poizve se pri S. Kenda, zastopstvo BSA mote. v Mariboru. Tat-tenbahova 19.	84818
40 solnih vreč
prodam. Naslov pri podružnici cJutra* v Mariboru.
34821
Drva
hraelove odpadne
od parketov dostavlja po nizki eeoi o a d o m parna *aga V Scagnetti Ljublja na. ta gorenjskim kolodva rom — Pri odvzemu večje množine znaten popu?t 193
PREMOG - DRVA «I'irija»
Kralja Petra tre Stev. 8.
POSEST
realitetna pisarna, družba z omejeno za*, v LJubljani
naznanja, da preseli 1. decembra
svoje poslovne prostore iz Sv. Petra ceste 24.
na Miklošičevo cesto št. 4.
nasproti Frančiškanske cerkve — nad gostilno pri btelanu.
Tel 220
Učenko
pridno, staro 17—20 let, revnih staršev, ki bi pomaga'a tudi pri gospodinjstvu, sprejmem z vso oskrbo v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod Šifro •Atelje*.	34S09
Izurjeno šiviljo
sprejmem. Naslov v oglas, oddelku *Jutra*. 34781
Učenca
pridnega, sprejme pekarna Pušnik, Dravograd. 34780
Služkinja
ki ima pol leta starega otroka, zmožna splošnega gospodinjskega dela. išče >lužbo. Ponudbe na naslov: Jakše, Gaber štev. 8. pošta Semič.	34815
Absolvent
strojne in električarske šole s triletno prakso na vojnih ladjah, išče mesta v kakšni centrali. Dopise na ogl oddelek «Jutra* pod šifro ■iZmožen 83»	34783
Strojnik •
izučen strojni ključavničar, zmožen popravil strojev in kotlov: električnega toka visoke iu nizke napetosti, z dobrimi spričevali, išče na-meščenja. Naslov v oglas, oddelku «Jutra*. 34765
Mesto gospodinje
na večjem posestvu išče vsestransko izobražena go-spa. Ponudbe pod značko ^Spretna 87» na oglasni oddelek «Jutra».	34787
Železninar
sposoben, vojaščine prost, želi mesta v detajlni trgovini ali v skladišču - najraje v Ljubljani. Cenjene ponudbe na oulas. oddelek «Jutra» pod šifro «2elezni-nar 100».	34727
Absolvent
stavbne roko lel.-ke šole na telin srednji šoli v Ljubljani. z enoletno |>o!ir-ko prakso, išče službo Po nudbe na podružnico Jutra v Celju pod Šifro «Eno letna praksa*.	34610
Starejši uradnik
vešč bilnnciranja, s 301et-no prakso, sprejema v izvršitev trgovske iu vse druge bilance ter ureja knjigovodstvo in izvršitev davčnih zadev. — Pisni« ne ponudbe na oglas oddelek «Jutra-> pod »Izvedenec* 34629-a
Knjigovodja
perfekten bilaneist išče za-poslenja dopoldne ali pop Prijave na oglasni oddelek «Jutra» pod «Bilanci.-t»
Tovorni avto
(Torilio Fiat Camion) 34 H P, W> tone, pum pa ne gu-miie, zadaj dvojna kolesa, komplet, rezervno kolo in orodje, vse v prav dobrem stanju po ugodni ceni proda Franc Grobušek. Brežice.	3-1378
Bencin-motor
8—10 H P. dobro vporaben. za takojšen |>ogon. poceni prodam Na ogled v avto garagi Express v Vegovi ulici št. 8.	34537
Pletilni stroj
8/30. znamke Popp poceni proda Fant Kavčič. Zgornja Šiška 125.	34089
Dvosedežni avto
kupim. Ponudbe na podružnico «Jutra* v Mariboru pod «Dober stroj*. 34820
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenab
Cer ne — juvelir
Ljubljana, Wolfova nt. 3.
64
Samski les
kupimo v vsaki množini,
vsaj polsuh, smrekov, jelkov, borov ali mecesnov, dolžine 3—7 m, debeline od 10 cm naprej. — Ponudbe franko vagon nakladalna postaja z navedbo množine, cene in dobavnega roka na oglasni oddelek « Jutra* pod « Jamski les*.
34562
500 vreč za otrobe
kupim takoj. Ponudbe z navedbo cene poslati na naslov: Valjčni mlin, Kadeče pri Zidanem mostu. 34432 34132
Božičnih drevesc
lepih, takoj dobavnih, kupi več vagonov J. Kovač, Ljubljana, Stari trg št 3.
34622
Bukova drva
do 100 vagonov, 4 mesece stara kupim. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Akreditiv*.	34798
Vilo aH hišico
enodružinsko, v dobrem stanju takoj kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Lepa lega*. Posredovalci izključeni.	34810-b
Enonadstropno hišo
v najboljšem stanju v Mariboru proda Ivan ilois, Maribor, Koroška cesta 24.
34768
Marstan, Maribor
Rotovski trg 4. Več stanovanjskih in trgovskih hiš, stavbiše v Mariboru iu okolici, mlinov, gostllen, zelo ugodno naprodaj. Naprodaj tudi več posestev, v najem in zameno.	34770
Ugodne stavbne pogoje
za zidanje ličnih družinskih hiš — preskrbo primernih gtavbišČ, ugodno obrestova-nje, varno naloženih vlog nudi Kreditna in stavbna zadruga »Mojmir*. Maribor. Rotovski trg 4. 34769
3 gospode
sprejmem oa hrano in stanovanje v eno sobo proti mesečni plači #50 Din na Sv. Jakoba trgu 5. 34810
Lepo, prazno sobo
z električno razsvetljavo in hrano oddam 2 gospodoma ali zakonskemu paru brez otrok za 1500 Din mesečno. Ponudbe na oglas, oddelek cjutra* pod cStari trg».
34811
Din 30.000
brezobrestnega posojila da mlad zakonski par, skoraj cel dan odsoten, za stanovanje 1—2 sob s kuhinjo, event. 2 prazni sobi. da se lahko eno uporabi za kuhinjo, v novi ali stari hiši. Predpogoj vknjižba na prvo mesto.' Vselitev takoj ali pozneje. Obrtniku aii slič-nenni bi za uslugo pomagal pri pisarniškem delu v večernih urah brezplačno. — Ponudbe na oglas, oddelek Jutra* pod šifro .Mirnost* 31810-a
Trgovec
31 let 6tar, soliden, na-obražen. bolj mirnega zna čaja, z nad 100.000 Diu gotovine, želi znanja svrho priženitve. Posestni-ce s trgovino ali go=ti3no imajo prednost. Le resne ponudbe s sliko pod šifro cAgiien GG8G* na podružni co cjutra> v Mariboru. — Tajnost častna zadeva
34G33
Trgovec
32 let star, soliden, srednjega temperamenta, s Dio 100.000 gotovine, želi znanja v svrhs> priženitve k posestnici trgovine ali gostilne. — Resne ponudbe s sliko pod šifro iZnačajen 4(Hi» na oglasni oddelek • Jutra». — Tajnost častn zadeva.	34764
Črn velur klobuk
sem zgubil od Zvezde do Židovske ulice. Najditelja prosim, da ga odda proti nagradi v oglasnem oddelku Jutra«.	34S00
Zapestno uro
srebrno, sem izgublia dne 20. t. m. od 17,—19. ure pop. Poštenega najditelja naprošam, da jo vrne Jjroti dobri nagradi. Naslov pove oglasni oddelek <Je.tra»
34802
vitki in elegantni
Ako
hočete biti
Čeprav Vam do sedai ni pomagalo nobeno sredstvo, da odpravite prekomerno nezdravo korpulenco ■ Vam gotovo pomagajo dr. Hofbauerjeve tablete, katerih zavoj (karton) stane 9 Din Omenjeno zdravilo je ne-škodljivjo za srce in jetra, a tudi dijete Vam ni treba držati pri njih uporabi. Cenik in pojasnila brezplačno pošlje ddr. Marin, Zagreb, Opatovina	226-a
Elegantna precezijska ura
za zmerno ceno se dobiva po vseh boljših trgovinah z urami
Tovorni avto
i1/,—Stonski, dobro ohranjen, boljše znamke, kupim Ponudbe na oglas, oddelek j;Jutra» pod t Avto 80».
347S0
Vinsko sesalko
dobro ohranjeno kupi Alojzij B e r e t i č, šruarjeta pri Novem mestu.	34778
Kontoristinja
knjigo vodki nja bilancistka, samostojna korespondentinja — zmožna slovenskega. r-bohrvatskega. nemškega in italijanskega jezika, per-fektna nemška stenograti-nja in strojepiska, išče mesta Ponudbe na ogl. odilelek cjutra* pod šifro .Samostojna H9». 347; 9
34386
Božična drevesca
lepe smreke dobavlja na vagone po 5 Din fco dolenjska nakladalna postaja. — Naprodaj imam tudi 00 vagonov
Manufakturo
ugodno prodam zanesljivemu kupcu, plačljivo tudi na obroke, skupno ali tudi v manjši količini Zamenja tudi za les. 2—3sedežni av-to v brezhibnem stanju ter malo vožen ter stroje za obdelavo lesa in mlinsko iudu-drijo itd Ponud be na ogl oddelek «,utra» pod šifro »Ugodnost 11».
34611
Prodaja pohištva
V četertek. rine 25 novem, bra ob 3. uri popoldne bo v Ljubljani. Komenskega cesta' št 18 na prostovoljni javni dražbi razprodano v konkurzno maso Kralj in Bolha spadajoče pohištvo, pisarniška oprava itd Pojasnila daje dr. Ivan Modio. odvetnik v Ljubljani. Gradišče 10.	34797
Novo omaro
za delikatesno trgovino po nizki ceni proda Ig- Repše. Ljubljana, Poljanska c. 21 348117
1 par čevljev
rujavih, novih (Spangen. schuh) št, 37 naprodaj na Dunajski cesti štev 9/1
34784
Krepko žensko
srednje starosti, sprejmem za domača dela. ki bi obenem negovala tudi bolnega '..'o-poii.i v bolniškem vozičku Obvladati mora nemščino ali srbohrvaščino Hišno osobje obstoja iz 2 oseb. — Solidne in v negi bolnikov že vpeljane osebe imajo prednost. Podrobne ponudbe z navedbo dosedanje službe na naslov: Štefan K. Teodorovič — Pančevo, Kumauovska nI. br. 8.	34634
Pri upravi na deželi se potrebuje za ureditev knjigovodstva bilančno zmožen
knjigovodja
Reflektira se samo na prvovrstno moč z dobrim priporočilom. Sprejmem saJiio za čas zaključka letošnjih poševnih knjig. Lastnoročno napisane ponudbe je i>oslati na oglasni oddelek .Jutra* pod šifro .Knjigovodja 71».
34771
Trgovka
ki je opustila svojo trgovino. išče mesto v kaki fili-jalki aii drugi trgovini. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Dobra moč 701».	34701
Kontoristinja
išče službo v pisarni ali trgovini. — Gre tudi kot blagajnicarka ali kaj podobnega, kamorkoli, tudi na deželo. Naslov v- oni. oddelku .Jutra*. 34518
Trg. pomočnik
mlajši, verziran v mešani stroki, išče primerne službe Cenj. ponudbe pod značko «1. december 1926» na ogl. oddelek «Jutra». 34654
Knjigovodja
bilaneist
dober organizator, bivši baučni uradnik, išče za večerne ure primernega za-poslenja v knjigovodstvu in korespondenci — proti zmernemu honorarju. Ponudbe na oglasni oddelek «Jntra» pod šifro «Zmožen 346».	34624
Kontoristinja
mlajša, izvežbana. z večletno pisarniško prakso — zmožna tudi večje podjetje samostojno voditi, želi mesto kontoristinjo ali blagaj. ničarke pri kakršnemkoli podjetja Pismene ponudbe prosi na oglasni oddelek .Jutra* pod šifro .Samostojno vodstvo I*. 34280-a
Šoferska šola
daje pouk in izobrazuje praktično in teoretično kan didate za samostojne šo-(erje Pouk ie temeljit in uspeh siguren Kandidate sprejemamo vsak dan Pro-spekte gratis Natančne in formacije v avto-školi. Za greh. Kapto! 15 — Telefon 11-95	254
Učiteljica
z državnim izpitom poučuje klavir in nemščino
po jako ugodni ceni — Naslov v oglasnem oddelku <Jutra>	34714
Gnetilnik
za stiskanje surovega masla
kupim Ponudbe z natančnim opisom in ceno na ogl oddelek .Jutra* pod šifro •Buter*.	34773
Fotoaparat
9 X 12 kupim Ponudbe a ceno pod .November* oglasni oddelek «Jutra».
34828
Kože
polhovke, srtu»t ln »seb vrst divjih živali kupuje O Z d r a v ■ č v Ljubljani,
Floriian=k» ulic« *fev i 21601
Med
pristni, namizni, za potice nudi po Din 22.50 kg A. Maček, velečebelar, Vrhnika 34791
Mlinarji!
Proso, ajdo. ječmen in rž prodaja najceneje tvrdka A Volk, Ljubi ia na. Res-ljeva cesta 24	84420
Sadni mošt
vsaki množini oddaja Hajdinjak, Maribor-Krčevina 34766
Trgovino ineš. blaga
res dobro vpeljano v kakem večjem trgu ali mestu z letnim prometom najmanj milijon Din vzamem takoj ali kasneje v najem. Dopise na oglasni oddelek ♦Jutra* pod ^Prometno in vpeljano*.	34503
Trgovski lokal
v Belokrajini ob državni cesti, z inventarjem takoj oddam v najem. Ponudbe pod «Lokai 51* na oglasni oddelek «Jutra». 34651
Sobo
lepo opremljeno, pri samo dvoštevilni rodbini oddam talnemu, solidnemu gospodu, ki bo imel vedno prijeten mir in red. Reflektanti naj pošljejo ponudbe pod cLepa soba v mestu» na oglasni oddelek «Jutra*.
34784-a
Gostilno
oddam v bližini industrijskega kraja v Sloveniji samo krojaču, kateri bi obenem izvrševal to obrt. — Stanovanje in lokal na razpolago. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod šifro »Gostilna 345».
34586
Gostilno
dobro idočo, pri Mariboru, 5 minut od kolodvora, z električno napeljavo, prodam. Naslov pove podružnica «Jutra* v Mariboru.
31767
Opremljeno sobo
za 1. december išče soliden gospod. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek «Jut-ra» pod Šifro cStalen-soliden*.	34803
33 oralov zemlje
dam v najem ali prodam. Poslopja dobra. Vprašanja pod <Posestvo z gostilno» ua oglasni oddelek «Jutra» 34772
Posestvo
s 6 orali travnikov in njiv. sadovnjakom itd. oddam v zakup v Ljubljani, ob glavni cesti. Skupno s posestvom oddam tudi gospodarska poslopja, hlev, kozolec ter pripadajoče stanovanje Interesenti naj se zglv«e na Celovški cesti v Cekitfovem gradu pri dr. Zorcu 34409
Lepo posestvo
Hoče štev. 12 pri Mariboru,
ob državni cesti in blizu cerkve naprodaj. 34819
Trgovsko hišo
popolnoma novo zidano — prodam na prometni točki, event oddam v najem Dopise pod »Trgovska hiša* ua oglasni oddelek «Jutra■» 34644
Hišo
e 6 stanovanji in vrtom v Kurji vasi. 160.000 m' gozda blizu Jesenic, dvovprež-ue kočije — (1 Landauer), konjske opreme. 1 lovski voz. 2 sedla, acetilensko napravo, postelnino — več vrat, okenskih okvirov v dobrem stanju proda trgovina Ant. Trevna naslednik - Jesenice.	34801
Opremljeno sobo
(kabinet) iščem za takoj. — Ponudbe na oglas, oddelek Jutra* pod značko cSepa-rirana 22».	34822
Gospodično
ali dijakinjo sprejmem vuo oskrbo na Gosposvetski cesti st. 12/1, levi zvonec 34733
Stanovanje
2 sob. kuhinje in kopalnice iščem Ponudbe na oglasni oddelek «Jiitra» pod šifro «Primorje».	34637
2 solidna aksfdemika
iščeta za takoj sobo. event s hrano. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod »Solidna 22». 34804
Sobo s hrano
oddam gospodu. Poseben vhod. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 34799
Opremljeno sobo
priprosto. z 2 posteljama
iščem za takoj.	Ponudbe na
oglasni odilelek	<Jutra* pod
«Takoj 92*.	34806
Stanovanje
2 sob aii 1 sobe in kuhinje, event. s souporabo iste rabi za takoj ali si. decembrom zakonski par brez otrok Poggje. toda le iz boljših meščanskih hiš pod «Dober plačnik* na oglasni oddelek cjutra*.	34812
Pianino
skoraj nov poceni prodam. Naslov v oglas, oddeiku Jutra».	34794
Na stanovanje
sprejme takoj 3 gospode ali gospodične s hrano Žagar Olga, Sp. Šiška, Gubčeva 7 — pri gor. kolodvoru.
34785
Sobo oddam
2 gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
34761
20—30,000 Dir,
brezobrestnega posojila dam za stanovanje 1—2 sob s kuhinjo, .event. dve prazni sobi s souporabo kuhinje v mestu ali na periferiji, za takoj ali s 1. marcem 1927 Predpogoj vknjižba na prvo mesto. Ponudbe ua oglasni oddelek «Jutra» pod šifro Snažnost*.
Družabnika
a vrlo rentabilno fabrika-ijo iščem takoj. Potreben kapital 80.000 Din. Ponudbe pod »Odločnost* na oglasni oddelek «Jntra». 32275

Violetta in Fausta
Dvignite pismo v oglasnem oddelku .Jutra*. Marivoj 3
34793
Soliden gospod
star 50 let. v drž. službi želi znanja s priprosto vdovo 40—50 let, ki ima kako pokojnino. Ponudbe na ogl oddelek «Jutra> pod šiiro «I.uštna».	84792
«Kostan.i»
Dvignite pismo sigurno sredo popoldan i»o tretji uri 34826
Z resno gospodično
■rednjevelikp postave, s poklicem ali stanovanjem Ljubljani se želi seznaniti 37letni gospod. Dopi-e na oglasni oddelek cjutra* pod .Resno 3(1».	34824
< Miramar 8»
Svidenje v četrtek. 25. okoli 9. dopoldne tam kot prvič dogovorjeno.	34808
GramoSonisti!
Pritvunili si boste denar in jezo. ako izročite Vaš pokvarjen gramofon nam v popravilo. — V naši de ivnici se izvršijo vsa popravila strokovno in ceno. Nadomestne dele imamo vedno v zalogi. A. Rasberger, Ljubljana, Tavčarjeva 5.
231/111
Pianino
ali kratek klavir, dobro ohranjen kupim Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Pianino 10* 31710
n"
f
Karol Kabisch Fanlka Kabisch roj. Mlinaric poročena
Sv. Trojica v Slov. poricah
L-
rr'
Naši Verici ob 30letnici: Hip, hip, hura
4 boljše gospodične
sprejmem na hrano. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
34788
Trgovsko koncesijo
odda bivša trgovka, ki obenem tudi lahko vodi trgovino. Ponudbe na oglasni odilelek .Jutra* pod cDobra trgovka*.	34700
Ir^if
Pes volčje pasme
dober čuvaj, naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	34688
Dobermana
fosterijerja ali jazbečarja kupim. Dopise pod značko »Pristno* na oglasni oddelek »Jutra*.	34775
Snežne čevlje
sprejema v popravilo tvrdka M. TREEAB, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 6 ^ .
mim"M""Iian"l,'l,lla",la>aa>n>">
• V
Z mizarsko delavnico ter nekaj poljem v Sevnici, se bo potom javne dražbe prodala.
Cenilna vrednost"54.100 Din. Najmanjši ponudek 36.066 Din.
Dražba se vrši v petek, dne 26. novembra 1926. ob 15. uri pri okrajnem sodišču v Sevnici v sobi štev. 5.	12093
aiaeeitBMBIIHIBHH

Dopisovati
želijo 4 mornarski tehnični podoficirji pod značkami: Golobček. Kanarček. S|a v-ček, KraljiČek — z gdč do 20 let. Cenitev ni izključena. Dopise, po možnosti s sliko na oglasni oddelek «Jutra».	34763
Doooolgčaas!
Eva bi rada dopisovala z Adamom. Piše naj na ogl oddelek «Jutra» pod šiTro »Paradiž*.	84774
Naša preljubljena dobra hčerka oz. sestra
ZORA
je po daljši mučni bolezni v kliniški bolnici v Zagrebu 20. t. m. mirno v Bogu zaspala.
Sv. maše zadušnice se bodo brale ob sedmini v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Priporočamo blago pokojnico v molitev
in časten spomin.	12094
Ljubljana, 21. novembra 1926.
Rodbina D. Štrucelj
V	globoki žalosti naznanjamo lužno vest, da je naš nadvse ljubljeni soprog, oče in brat, gospod
Andrej Slokar
posestnik in lesni trgovec, dolgoletni občinski odbornik, imejitelj zlate kolajne za gradjanske zasluge
po daljši mučni bolezni danes, dne 22. t. m. v 52 letu svoje starosti preminul.
Pogreb blagopokojnega se vrši v sredo, dne 24, t. m. iz hiše žalosti na farno pokopališče.
V	Domžalah, dne 22. novembra 1926.
Milka Stokar, soproga. Milka, hčerka, Angel * Slokar, sestra, rodbina Kuhar.
n
Bratom, sestram in znancem naznanjamo, da je umrl
Andrej Slokar
ustanovitelj in prvi starosta Sokolskega društva v Domžalah.
Pogreb rajnkega brata se vrši v sredo, 24. t. m. ob pol 16. uri na župnijsko pokopališče v Domžale.
Domžale, dne 21. novembra 1926.
Sokolsko društvo v Domžalah.
/
j
M. Zevaco	n
Papežinja Favsta
Roma a
Vse žilico njegovega telesa in vse moči njegovega duha so se skrčile v blaznem naporu... Zdaj, ta trenutek... v tej stotinki sekunde je bilo treba najti sredstvo rešitve!...
• Pozor!...c je ukazal trd vojniški glas.
In tisti mah so stražniki začuli rjoveč grohot, ki jc stresel vse, težko tramovje stropa in sten iu trda srca ljudi... Videli so ogromno postavo, ki je nekam planila...
Pa!i:...
Pt tnajst arkebu/. je /agrmelo namaii! Krvava soba se je napolnila z dimom ... Vojniki so se molče obrnili... odšli so... njih delo je bilo opravljeno...
Samo Favsta je še ostala. Skrivnosten nasmeh ju krivil njene ustnice ... Dim se je počasi razgubljal... in njene oči so jeic iskati trupel Clauda in Violette... Ostrmela je: krvnika in njegove žrtve ni bilo nikjer! Izginila sta brez sledu...
Fuvstiu pogled se jc naposled ustavil na loputnici sredi sobe... Bila je odprta!... Zijala je kakor črno brezdno... in spodaj, na dnu globine... jc turobno goltala reka Sekvana ...
Favsta ie stopila k odprtini, sklonila se in prisluhnila. Bila je u ver jena, da sc zibljeta tam spodaj v neprodirni temi dva mrliča... Jn brezdno pred njo jc bilo mani črno od črnih misli njene duše!...
VI.
Dobra krčmarica
Ko Sta M- vite/, dc Pardaillaii in vojvoda Angoulemski na Tui-leriiski planoti ločila od Crillona, sta zavila mimo mlina, ki je nedaleč od ondot vrtil svoja široka krila, iu sta sc skozi Mont-inartska vrata vrnila v Pariz. Toda k »Vedeževaiki« se nista napotila naravnost: krenila sla skozi mesto, dospela v Progarsko ulico in stopila v meščansko hišo, kjer sta sc bila ustavila prejšnji dan po svojem srečanju s Henrikom 111.
T.i hiša je bila last Marije Touchctove, matere mladega vojvode. Bila je dar Karla IX. in zato vsa polna spominov na mladega kralja, ki je umrl tako strašne smrti kmalu po krvavi tragediji Jernejeve noči.
Karel jc zato odvel Pardaillana k sebi, da bi mu povedal tisoč stvari, ki so st dale vse izraziti z eno samo besedo:
»Zaljubljen sem.-'.
Zakaj vojvoda Angoulemski, čeprav jc imel med mladimi veli-
kaši obilo znancev iu tovarišev, je vendar poznal samo enega zanesljivega prijatelja: Pardaillana, ki ga je poznal šele štirinajst dni. Vitez se je bil nekega večera spotoma oglasil v Orleansu ter posetil ljubimko pokojnega kralja Karla IX. Marija Touhetova se je razjokala ob pogledu na tega moža, ki ga že toliko let tli videla; gotovo je dramil v njej spomine na drago, srečno prošlost. Sprejela ga je kakor polboga. Nato je povedala simi vse, kar jc vedela o Par-daillanu, in mladi vojvoda jc poslušal njegovo zgodbo kakor pravi junaški spev. Ko se je drugi dan Karel Angoulemski odpravil na pot, jc Marija proseče pogledala viteza, češ:
»Nič več ne bom trepetala zanj, ako bom vedela, da jc z vami. c -'Gospa,: je rekel Pardaillaii ter poljubil še zmerom krasno roko Marije Touchetove, »nadejam se, da me bo štel njegova svetlost gospod vojvoda Angoulemski med svoje prijatelje...«
Kare! in njegova mali sta čutila, kaj pomeni taka beseda iz takih ust. Vojvoda se je spotoma še bolj navdušil za svojega tovariša; odkar pa je videl Pardaillanov junaški čin na Grevskem trgu, ni poznalo njegovo spoštovanje in zaupanje nikake meje več.
Tisti dan po večerji mu je odkril svoje srce zastran Violette. Povedal mu je, kaj je zjutraj doživel v Belgoderovi telegi, ter mu razodel, da misli iti jutri v »Gostilno pri dobri nadK Tudi pri tej priliki je spoznal v Pardaillanu prijatelja in brata, da si boljšega ni mogel želeti. Vitez je poslušal vojvodove izjive tri ure zaporedoma, ne da bi ga prekinil. In ko je končal ter ga je boječe vprašal, kaj mu svetuje, je vitez veselo zvrni! svojo kupico in dejal:
»Ljubite jo, za Boga, in glejte, da vam bo vračala ljubezen! Naj bo ciganka ali kneginja, ako jo ljubite, je ona vaša zvezda vodilja in smoter vaših najlepših želja. Ljubezen, Svetlost, je vendarle najboljši !ek. ki ga imamo ljudje, da se prehitro ne naveličamo življenja!«
Po teh nekam trpkih besedah se je Pardaiilan odpravil spat, rekoč vojvodi, da pojde jutri v ulico Saint-Denis k »Vedeževalki-; tam ga bo čaka!, da mu pride povedat, kaj je opravil pri Belgoderu.
Tudi Charles je šel k počitku. Sreča in ljubezen mu nista dala zatisniti očesa; ob zori je bil na nogah, ob sedmih je krenil v mesto. Srce mu jc trepetalo od blaženega nemira. Vso pot je v duhu gledal oboževano Violettino lice ...
Pardaiilan je spal, kakor pač spe ljudje, ki si ne vedo pametnejšega opravka. Zjutraj okoli devete ure se je napotil k »Vedeže-valki«. gostilni, kjer je nekdaj Rabelais uganja! svoje burke in kjer sc je shajala tisti čas vsa visoka pariška gospoda, nekaj zaradi dobrega vina, nekaj zaradi okusnih paštet, nekaj pa tudi zaradi lepe krčmarice. ki jih je uosiia na mizo.
Gospa Hugeta je imela veliko posla. Z zavihanimi rokavi, rožnatim obrazom in svetlimi očmi. vzlic svojim tri in tridesetim letom šc krasotica. je stala pri kuhinjskem ognjišču ter nadzorovala sljuke
iu divje race, ki so se cvrče zlatile na ražnjih. Star ovčarski pes z resasto svetiorjavo dlako je ležal nedaleč od nje in opazoval slastno pečenko tako ravnodušno, kakor da ni bilo v njegovem življenju nikoli brezmesnih dni...
Zdajci pa se je kuža zdrznil in dvignil nos; \ njegovih ziato-rjavili zrklih je zaigralo kakor nenadna skrb. Vohlja,e sc je spravil po koncu.
»Nu, starec Pipeau,- je rekla gospa Hugeta. >-;:aj pa jc?«
Pes ie veselo zalajal, zamahal z repom kakor iz uma ter sinil nalik puščici v pivsko sobo. Hugeta mu je sledila s polnim naročjem krožnikov, da bi pripravila nekaj miz za plemenite goste .
Radovedno se je ozrla za Pipeaujem. ki je najprej radostno zacvilil, nato pa >e planil k enemu izmed gostov in mu je položil glavo na koleno. Obstala je kakor vkopana. Njene oči so se strmo uprle v tujca. Vsa kri ji je izginila iz lic.
>Jezus! je zamrmraia. '-Pa ne da bi bi!....
Tisti mah je vitez dvignil glavo. Spoznala ga jc.
On je!..
Ves tovor krožnikov ji jc ušel iz rok, treščil ua tla 111 napolni! izbo s črepinjami. Ne meneč se za to nezgodo, je stopila h gostu iu vprašala z drhtečim glasom:
-Moj Bog. gospod vitez... ali ste res vi?....
Pardaiilan ie skočil kvišku, prijel krčmarico za roke ter so nekam ganjeno zagieda! v njeno obličje; nato se je sklonil, obje! j j v veliko začudenje strežajk in jo glasno poljubil na obe lici.
.-Menda je res usojeno, da vas mora stati vsak moj povratek tri ali štiri tucate krožnikov!« se je zasmejal.
»Vi in vaš gospod oče. sta nam napravila res da že dosti škode,-je pritrdila Hugeta. »Gregoire. moj vrli mož, se je vselej ustrašil, kadar vaju je zagledal na pragu...-
:-0, vem! A kako se ima vaš Gregoire?« je vpraša! vitez.
> Bog'mu daj večni mir in pokoj! Sedel let bo. kar je umrl ..
In z odpustljivo hlimbo je porabila gospa Hugeta to priliko, da je dala duška solzam, ki so ji siliie v oči.. solzam veselja nad nepričakovano vrnitvijo viteza de Dardaiilana.
»Oh!« je vzkliknil vitez. »Kaj vraga mu jc bilo? Zde! se mi je živa slika cvetočega zdravja ..
»Baš to je tisto.« je rekla Hugeta. brišoč si oči. »Umrl jc oJ preobilice zdravja..
»Da. da... saj sem vedel!... Debel je bi! zelo... zmerom sem mu pravil, da se mu utegne kdaj otepati..
Govorila sta, da bi govorila. Hugeta je med tem skrivaj ogledovala viteza in njegovo vnanjost. Siromak ni bil več, kakor nekdanje dni. a tudi ne Bog zna kako sijajen gospod, sodeč po njegovem telovniku in po peresih na njegovem klobuku. Vse to ni bilo kajsi novo in sveže ...

Naša draga mati,' stara mati m tašča, gospa
je v nedeljo, dne 21. novembra t. I. po daljši bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zasuaia.
Pogreb drage pokojnice se vrši v torek, dne 23.1.111 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti,' Kralja Petra trg št. ^ na ookopališče k Sv. Križu, kjer bo položena v rodbinsko grobnico k vernemu počitku.
Sveta maša zadušnica se bo brala v cerkvi Maminega Oznanjenja v sredo, dne 24. t. m. ob 7. uri zjutraj.
Dr. ing. Bodoll tfifUauz m mg, ?a«e vlikiauc. sinova veletigvec Franc Drofenig, zet; Emrna Miklauz roi. Schreyei «n Pa«ia Mibtauo roj. Ločniker, sinahi; Hiide, Hertha m Marion Orotenig. Trude -n 8o!J tfiiklauc vnukmte m vnuk
Wien, Ljubljana, Graz, dne 21. novembra tQ26.
* iirti	®srešili*.
ieiuJ
Tvrdka R. Miklauc v Ljubljani javlja tužno vest, da je njena solastnica, gospa
EMILIJA MIKLAUC
roj. Schreyer
po daljši bolezni, previdena s svetimi zakramenti v nedeljo, dne 21. novembra mirno v Gospodu zaspala.
Pogieb biagopokojnice bo v torek, dne 23. t. m ob 4. pop. iz hiše žalosti, Kralja Petra trg 8, v rodbinsko grobnico pri Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 24. t. m. ob 7 uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Blagopokojnico ohranimo v trajnem in častnem spominu.
V Ljubljani, dne 22. novembra 1926
)
D
D
TEL. 422
TEL. 422.
Efektni oddelek
„YERC" Komereijalna družba. Ljubljana, Kongresni trg 9. (na vegalu Kino Matica)
l
KUPUJE PREDVOJNE
ZAMENJAVA
za 2 y2 % srečke državne rente za raino šteto ali za srečke drž. raz. loterije
D
_ VREDNOSTNE PAPIRJE
nvseh vt*81 tu- »n inozemska državna, deželna, mestna posoj la, zastaime liste, železniške prioritete, oblijaci.e, srečke, vojno ^
posojilo .td., oziroma jih	H|
D
Urejuje Franc Puc. Izdaja za Konzorcij cJutra AdoU Ribmiuu Za Narodno tiskamo dd kol uskarnarja trao lezeršek umenom del jt jdso»oiei> Alojzij Novak v a . Ljubljani