A
Ameriška Domovi m a
4MERIG4 M— HO
AMERICAN IN SPIRIT fORElGN IN LANGUAGE ONU
NO. GG
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 4, 1966
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
STEV. LXIV — VOL. LXIV
Angleže čakajo višji davki in varčevanje
Delavska vlada H. Wilson a, ki je pretekli četrtek odnesla veliko volivno zmago, napoveduje odločne korake za ozdravljenje gospodarstva.
LONDON, Vel. Brit. — V novem parlamentu, ki je bil izvoljen pretekli četrtek, ima delavska stranka 363 poslancev, 48 Več kot v zadnjem, konservativna 253, 50 manj kot v zadnjem, liberalna pa 12, 2 več kot v zadnjem. Delavska stranka ima torej skoraj sto glasov večine v 630-članskem parlamentu, med tem ko jih je imela v zadnjem 3 in je bila zato njena vlada večkrat v nevarnosti nezaupnice. Napovedujejo, da bo predsednik vlade Wilson zamenjal nekatere starejše ministre z mlajšimi in se lotil odločno dela za ozdravljenje narodnega gospodarstva in s tem tudi ozdravljenja angleškega funta, ki je bil v preteklem letu vedno znova v nevarnosti in ga je morala reševati Amerika.
Z izredno veliko zaupnico, ki jo je Wilson dobil od volivcev, se bo lahko odločil tudi za bolj boleče ukrepe, kot so povišanje davkov in omejevanje domačih potreb, zvezano z varčevanjem in napori za povečanje izvoza. Vlada je izjavila, da bo ohranila funt sterling trden, četudi Večjimi žrtvami.
Prav tako je Wilson nakazal da bo nastopil odločnejše proti Vladi Smitha v afriški Rodeziji •Pri tem računa še vedno na gospodarska in politična sredstva, saj je v volivni borbi ponovno izjavil, da ne bo uporabil proti Rodeziji oborožene sile, kot so hotele lansko jesen nekatere zagnane države črne Afrike.
V zunanji politiki bo Wilson Podpiral Združene države v
Novi grobovi
Louis J. Shuster
V soboto je na poti v bolnico zadet od srčne kapi umrl 58 let, stari Louis J. Shuster s 5604 Cumberland Drive, Garfield Heights, rojen v Newburgu, kjer je obiskoval farno šolo pri Sv. Lovrencu. V mlajših letih je vodil razne skupine mladine na športnem področju, kasneje pa je bil navdušen kegljač. Zaposlen je bil pri J&L Steel iCo. kot nadzornik. Bil je predsednik Društva sv. Lovrenca št. 63 KS-KJ, direktor SND na E. 80 St., član Društva Mir št. 10 SDZ in Društva Sv. Imena pri Sv. Tereziji. Bil je mož Rose, roj. Scav-nicky, oče Timothy-ja, (S.P.4) Louisa (Ft. Lewis), Christophe-rja in Cynthie Malkus, stari oče. brat s. M. Jordan, OP, s. M. Ber-tilde, OP, Franka, Vincenta, pok. Krista, Lawrenca, rev. Josepha in Mrs. Mary Turk. Pogreb bo jutri cb 9.15 iz L. Ferfolia pogreb. zavoda v cerkev Sv. Terezije na Granger Rd. ob devetih, nato na Kalvarijo.
Amalia Kern
Včeraj je umrla po dolgi bolezni 66 let stara Amalia Kern z 22450 Tracy Avenue, žena Johna, roj. v Knežaku pri Sv. Petru na Krasu, sestra Louise Marmolya, pok. Josepha Durna in pok. Franca Durna (Slovenija). Rojena je bila v Gradišču pri Vipavi, od koder je prišla v Ameriko 1. 1920. Bila je članica Društva V boj št. 53 SNPJ. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v sredo’ ob 8.15 v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na All Souls pokopališče.
Bolivijski general Barrientos se umika iz politike
(ene hrane stalnejše
Delavsko tajništvo trdi, da so se cene hrane v zadnjih ti tednih ustalile in se delno znižale.
WASHINGTON, D. C. — Da se je hrana v zadnjih mesecih podražila občutno, je jasno vsakomur, ki ima le nekaj opravka njenim nakupovanjem. Prav posebno je porastla cena mesa, svinjine in govedine, v manjši meri perutnine. Delavsko tajništvo je koncem tedna objavilo, da so se cene živil na debelo v zadnjih 6 tednih ustalile, nekatere se tudi nekaj znižale. Povprečni stroški za hrano naj bi bili v marcu v sorazmerju s februarjem padli za 3%, med tem to so vse od pretekle pomladi stalno rastli. Meso naj bi se v zadnjem mesecu pocenilo pov prečno za 4%.
Tudi ostale cene, ki so vključene v računanje življenjskih stroškov, so se od srede februarja sem po poročilu Delavskega tajništva ustalile, med tem ko so se v 4 mesecih preje dvignile za cela V/c. Porast je bil tolik, da je vzbudil resno skrb in zah levo po zvišanju davkov kot zavori rastoči inflaciji. Če bo pri sedanji ustalitvi cen ostalo, bo pritisk za povišanje davkov popustil in morda do njega v naslednjih mesecih le ne bo prišlo
Na splošno so zvišanje davkov napovedovali za drugo polovico letošnjega leta. Še vedno prevladuje mnenje, da se jim ne bo mogoče izogniti, pa če tudi se predsednik Johnson prizadeva, da bi zavrl prenaglo rast gospodarstva in z njo zvezano inflacijo s prostovoljnimi omejitvami in je naročil tudi omejitev iz datkov zvezne vlade, ki niso nuj ni zaradi vojne v Vietnamu. ---------------o———
Zveza za napredek dobi nov akcijski program
BUENOS AIRES, Argent. — Med tem ko se OAS diplomatje ubadajo v Panama City z načrtom, kako bi modernizirali OAS organizacijo, je poseben Medameriški odbor Zveze za napredek pregledal 5-letno delo Zveze in sestavil nov program za njeno delo. Novi program obsega 23 točk, ki imajo vse le tehnični značaj.
Pozna se, da se naša delegacija ni dala več plašiti z grožnjami o komunistični nevarnosti in da je postavila v program zelo konkretne zahteve glede agrarne. davčne, prosvetne, prometne zdravstvene politike.. Odbila je tudi vsak predlog, da bi Amerika dajala samo dolarje, ne pa tudi zahtevala, da se za te dolar-kupuje ameriško blago. Vztrajala je na stališču, da morajo države Južne Amerike bolj resno gledati na svoje obveze in ne čakati, da se bo naj prvo ganila naša dežela, potem šele ostale.
Odbor se je dalje spravil tudi na preveliko režijo, ki jo ima uprava Zveze za napredek zunaj ZDA. Je močno skrčil število in delo raznih strokovnih komisij, ki samo ponavljajo od leta do leta stvari, ki so vsem dobro znane.
-	.LA PAZ, Bol. — Znani boli-
Vietnamu, kot je to storil v pro- vijskj politični general Barrien-teklosti. Levi del njegove stran- tos je izjavil, da umika svojo ke, ki se bo v novem parlamen- predsedniško kandidaturo za vo-tu čutil močnejšega in svobod- litve, bodo 1. julija. Njegov heJŠega, je že namignil, da bo umik je ustvaril nov političen laki Wilsonovi poltiki nasproto- j položaj v Boliviji, ki je pa še
močno zavit v meglo.
O ozirom na kratek čas do vo-
Val.
Vietnamski komunisti zgubili 50,000 mož
Na Malti je pri volitvah zmagala narodna stranka
LA V AL ETTA, Malta. — Glavna volivna komisija je obja vila rezultat zadnjih parlamentarnih volitev; narodna stranka je dobila 28 mandatov, socialistična 22, tri male sredinske
ŽELEZNIŠKI ŠTRAJK KONČAN
Unija železniških kurjačev je sinoči objavila konec štrajka, ko je dobila zagotovilo od železniških družb, da te ne bodo izvajale nobenih posledic zaradi sodelovanja pri štrajku proti uslužbencem. Danes je promet na železnicah že zopet normalen.
WASHINGTON, D.C. — Unija železniških kurjačev, ki je pretekli četrtek proglasila štrajk na železniških progah 8 železniških družb, ker se te niso marale razgovarjati z njo o vežbanju kurjačev za strojevodje, kar naj bi jim omogočilo ohranitev zaposlitve, je včeraj pod pritiskom sodnijske kazni popustila in štrajk preklicala, ko je dobila zagotovilo, da ne bo nihče zaradi štrajkanja kaznovan. Pokazalo se je, da je bil šfrajk premalo premišljen in zato cilju, ki ga unija hoče doseči, malo koristen. Vse, kar je bilo doseženo, je opozoritev javnosti, da spor med kurjači in železniškimi družbami, ki je nastal ob uvedbi diesel lokomotiv v celoten železniški promet pred dobrimi 6 leti, še ni rešen. Železniške družbe je to stalo vsak dan okoli 5_mili-onov dolarjev.
Železniške družbe so še pred-no je unija štrajk v četrtek oklicala, dosegle pri zveznem sodniku Holtzoffu, da je štrajk prepovedal. Unija je začela štrajk in vložila priziv proti sodnikovemu odloku. Prizivno sodi-
šče je odlok sodnika potrdilo, kongresu Sovjetske Komunistič- bolnjce
nakar je ta določil, da bo morala unija plačati vsak dan $25,-000 kazni zaradi nepokoravanja sodišču, predsednik unije pa zaradi istega vzroka vsak dan, dokler se ne pokori sodišču, 52,500. Železniške družbe so
Senal je čas za prijave za Medicare podaljšal
WASHINGTON, D.C. — Senat je pretekli petek na predlog predsednika Johnsona podaljšal prijavo za zdravniški del zavarovanja v okviru Medicare za dva meseca, do konca letošnjega maja. Predlog je bil odobren brez debate in brez vsake opozicije. Pri glasovanju je bilo nav zočih le dobro pest senatorjev.
Pričakujejo, da bo Predstavniški dom sledil ta teden zgledu Senata, nakar bo predsednik dopolnilo podpisal v zakon. Tako bodo imeli oni preko 65 let stari ljudje, ki se za zdravniško zavarovanje do konca marca niso prijavili, znova možnost, da to store. Zavarovanje stane zavarovance $3 na mesec, zvezna vlada pa plača za vsakega enako vsoto.
Solo hov odbrava obsodbo Sinjavskega in Daniela
MOSKVA, ZSSR. — Znani ruski pisec in Noblov nagrajenec Mihajil Šolohov je na 23.
|ne partije pretekli teden ostro prijemal one, ki so se zavzeli za obsojena pisatelja Andreja Si-jnjavskega in Julija Daniela.
Ta dva sta bila obsojena na več let prisilnega dela, ker sta | objavila svoja dela, kritična o 1
predložile sodišču, naj te kazni Sovjetski zvezi in razmerah v
3
l
llTk^h^^odločm bk°ajVinaj|Stranke pa niso dobile nobeneSa
R zadnji tiskovni konferenci, da jnerali.
Ceni. da so vietnamski komuni-
I ne stranke Olivier.
od 1. julija letos dalje.
dvigne na $500,000 na dan za unijo in na $10,000 na dan za njenega predsednika Gilbcrta.
Ko je bilo očitno, da unija z novimi prizivi ne bo uspela in je pritisnil na njo še predsednik L.B. Johnson s svojim pozivom, naj štrajk konča, je ta popustila, ko je dobila pismeno zagotovilo od vseh 8 železniških družb, proti katerim so njeni člani štrajkali, da ne bo zaradi sodelovanja pri štrajku nihče kaznovan. Tako je bil sinoči štrajk uradno zaključen, danes zjutraj pa je bil na železnicah promet že skoraj v celoti normalen.
Kljub temu, da je bil štrajk le kratek in je prizadel le del železnic, je škoda precejšnja. Samo železnice naj bi imele dnevno okoli 5 milijonov dolarjev izgube na prometu, zaradi štrajka pa je bilo brez dela tudi okoli 200,000 drugih delavcev delno na železnici delno v dru gib industrijah, ki dobivajo surovine po železnici.
njej, pod psevdonimi v tujini.
Šolski avtobusi
WASHINGTON, D.C. — V naši deželi pripeljejo šolski avtobusi vsak dan okoli 8 milijonov otrok v šolo in iz nje domov.
mesece
sh zgubili zadnje tri 50,000 mož, ubitih, ranjenih, de-j 2&rterjev in “zgubljenih”.
Ker cenijo, da je na strani | Vietnamskih komunistov zameno v državljansko vojno okoli ^7,000 mož, bi gornja zguba po-1 penila 25%, kar je izredno vc-iko. Johnson misli, da komuni-1 ne bodo mogli dolgo prenaša- * R tako velike zgube.
V rdeči kubanski kuhinji se zopet nekaj kuha
CLEVELAND, O.___Da v Ha- i osvobodilnih gibanj”.	•. samemu. Okoli Castra se je raz- komunisti. To ne bi bilo nič čud-
vani nekaj vre’ to so politični V Castrovem gibanju je zuna-jvilo klikarstvo, vohunjenje, na- nega, ako pomislimo kako ne-opazovalci ugotovili že pred me-jnja politika igrala zmeraj veliko : tolcevanje, spodrivanje, oprav-' marno se je sam Castro izražal
naš. Zgu>‘h;'^=ni
seči, ko se je namreč nabral ves levičarslfi svet na znani kubanski konferenci treh kontinentov, ki naj bi Castra slovesno ustoličila kot voditelja vseh “napred-v Latinski Ameriki.
,e s sledečimi številkami: od 1. j^uarja 1961 do 26. marca 1966
V resnici je načrt spodletel, ker kitajski komunisti niso bili za tako igro. So toliko intrigirali na
t-Mi.TesEEsSHSS
na ranah jih je umrlo “
hih
1110 187. Ameriških vojakov je ^daj v Vietnamu 230,000, v to levilo pa niso všteti mornarji Sedmega vojnega brodovja.
munistično propagando priredi tev. Castro se je takrat čutil hudo prizadetega. Od Moskve ni
vlogo, še bolj je vplivala na Ca- ljanje in vse, kar greni življenje strovo domačo politiko. V tej1 v političnih odborih, politiki pa Castro ni ustvaril no-1 To se je končno moralo odra-benega reda. Je vodil domačo žiti tudi na Castrovi javni upra-politiko po svojem trenutnem
razpoloženju, ne pa po jasno začrtanih potih. To je ustvarjalo stalna trenja med njegovimi prvotnimi pristaši in poznejšimi prišleki, največ iz komunističnih vrst. Zato je Castro gledal zmeraj, da ima v svojem gibanju na odločilnih mestih svoje osebne zaupnike in ne morda preka-
dobil podpore, ki jo je pričako- ljene komunistične borce. Zato val, od Peipinga pa je dobil klo-
vi. Civilni in vojaški voditelji te uprave so začeli izredno hitro “rotirati”. So kar izginili, na njihova mesta pa prišli novi ljudje. Ta rotacija je padla v oči posebno zadnjih par mesecev. Na vseh vodilnih mestih v administraciji sedijo novi Castrovi zaupniki. Kam pa so odšli stari? Le za nekatere se ve, da so zapustili Castrovo barko in šli v politično
je bil glavni odbor njegovega gi- pregnanstvo. Nekaj jih pa ni bi
lo tako srečnih. Znašli so
banja zmeraj pravo sračje gnez-
Vremensh prerok pravi:
'do vsega, kar je simpatiziralo z
se v
ječah. Trdijo, da je v ječah že nad 100 oficirjev, vendar se zdi, da je ta številka pretirana. Drži

fute, ki jih ni pričakoval. To ga je spravilo v neroden položaj.
Do konference je še lahko igral | levičarskimi strujami. Tako sla-I vlogo nevtralca med Moskvo in bo podprta strankina organiza-
Pepingom, po konferenci so palci j a je seveda zmeraj bolj trpela pa, da se je precej kubanskih di v Peipingu rekli, da Castra ne pod prepirom med Moskvo injplomatov umaknilo neznani marajo niti kot zaveznika, kaj .Peipingom. Komunisti vseh treh kam. Verjetno se bodo kmalu šele kot nevtralca. V Moskvi vrst: Castrove, moskovske in ki- pojavih v političnem begun-predobro poznajo Castra in nje-	tajske, so si zmeraj manj	zaupa- stvu.
Dopoldne	delno oblačno,	po-	g0v vpliv na zarotniška gibanja	li; vsakdo med njimi je	skušal | Med tistimi, ki so padli v ječe,
te*i zjasnitev.	Naj višja	temper-	v Latinski Ameriki, da bi nanj	plavati v svojem toku in	gledal, je baje največ takih,	ki so nek-
atura 40.	zidali aktivno politiko “narodno-	da se čim manj zameri	Castru idaj simpatizirali s	kitajskimi
o kitajskih tovariših in njihovi pomoči. Morda je pa s tem zvezi tudi že zastarela novica, da je bil na Castra narejen poskus atentata, ki se pa ni posrečil.
Med vsemi temi novicami je gotovo tudi dosti navadnih begunskih čenč. Res pa je, da se Castrov vpliv v Latinski Ameriki ne čuti več. Kjerkoli nastajajo sluhi o morebitnih revolucijah, zmeraj se Castrovo ime o-menja samo mimogrede, ne pa kot gonilna sila prevratnih gibanj. Tudi v sedanji dominikanski volivni kampanji se Castrovi somišljeniki ne morejo uveljaviti, d očim se vsi dominikanski kandidatje otepajo zveze z njim.
Vse kaže, da je tudi na Kubi Castrovo gibanje prešlo v upadanje. Ne bo ga hitro konec, toda začetek je narejen in vsak začetek je težek. Zato Castro ne predstavlja več nekdanje nevarnosti ne za Latinsko Ameriko ne za našo deželo.
Zadnje vesti
SAIGON, J. Vict. — Predsednik vlade Nguyen Can Ky je proglasil mesto Da N ang v severnem delu republike za “uporno” in je napovedal, da ga bo pokoril z vojaško silo. Izjavil je: Ali bo župan Da Nanga ustreljen ali pa bo vlada v Saigonu padla! Demonstracije proti vladi, ki jih vodijo budisti, sc nadaljujejo kljub odločnejšemu nastopu vlade.
LONDON, Vel. Brit. — Jodrell Bank observatorij je objavil, da je rusko vesoljsko vozilu Luna 10 včeraj prešlo v kroženje okoli Lune z razdalji 300 do 100 milj, da pa njegove naprave ne delujejo v redu. Moskva doslej o uspehu Lune 10 ni izdala nobenega poročila.
DŽAKARTA, Indonez. — Zitja-nji minister Indonezije Malik je včeraj objavil, da se bo Indonezija vrnila v Združene i narode, iz katerih je izstopila lani, ko je bila izvoljena v Varnostni svet Malezija. Malik je napovedal tudi izboljšanje odnosov Indonezije do Združenih držav.
Iz Clevelanda in okolice
Lilijin “Jakob Ruda” uspeli—-
Igralska družina Dramatskega društva Lilija je včeraj popoldne vprizorila na odru Slovenskega doma na Holmes Avčinu-Ivana Cankarja tragedijo v treh dejanjih “Jakob Ruda” pred še kar lepo zasedeno dvorano. Igranje je bilo v splošnem odlično, zato je občinstvo s pazljivostjo sledilo razvoju zgodbe na odru. Udeležba bi bila vsekakor lahko še boljša. — Podrobnejše poročilo bo objavljeno v Kulturnem obzorniku.
Roparska napada—
Dva moška sta napadla v petek zjutraj ob 5.30 Mrs. Sophie Skelin, staro 46 let, z 1055 E. 68 St. na domačem avtomobilskem dovozu, jo ranila in ji odnesla $280, ko sta pobegnila. Morala je v Mt. Sinai bolnico, kjer so Jo obvezali in odpustili, j Miss Janice Sega, 24 let staro uslužbenko v laboratoriju VA na E. 107 in E. Boulevard, je napadel, ko je hotela v svoj avto na parkališču, neznani moški z nožem. Posrečilo se ji je napadlcu uiti, toda ta j-' nato odpeljal njen avto, v katerem je pustila svojo rečno torbico z $10 gotovine.
Seja—
Klub slov. upokojencev v Eu-clidu ima v četrtek. 7. aprila, ob dveh popoldne sejo v SDD na Recher Avenue v običajnih pro-jotoiih. Po seji bo na razpolago I prigrizek.
Podr. št. 32 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih zvečer sejo pri Sv. Kristini.
Podr. št. 14 SŽZ ima jutri zvečer ob sedmih sejo v SDD na Recher Avenue.
Šolska berila—
Berila za slovenske šole, ki jih jc sestavil č. g. Zrnec v Torontu, so na razpolago v Slov. pisarili v Baragovem domu, 6304 Sl. Clair Avenue, Cleveland, Ohio 44103. Obe berili, “Materina beseda in “Veseli dom” sta odličen pripomoček za učenje slovenščine. Vsaka stane $3, po pošti 50c več.
Popravek—
Danes zjutraj ob 7.30 je bila v cerkvi sv. Kristine sv. maša zn pok. Ignaca Kušar ob 3. obletnici smrti, ne v cerkvi Marij? Vnebovzete. kot je bilo v petek napačno poročano. Obžalujemo napako.
Šc vedno v bolnici—
Mrs. Mary Velikanje z Ches-terlanda, O., je še vedno v Geau-j ga Community bolnici. Zahvaljuje se za obiske in darila ter vošči vsem vesele velikonočna praznike.
Sv. Pismo prestavljeno že na 1,275 jezikov in narečij
WASHINGTON, D.C. — Tako vsaj trdi Ameriško društvo za sv. Pismo, ki je objavilo sedaj še | nekaj jezikov, ki je vanje preve-'deno sv. Pismo. Niso pa preve-sikstinski kapeli, I dene vse biblijske knjige. Kompletne prevode ima samo 237 jezikov.
Zadnja leta je bilo največ prevodov narejenih v afriške in a-zijske jezike in narečja. Gana, Kamerun, Vietnam in Karolinški otoki so med zadnjimi, ki so dobili svoje prevode.
-----o-----
Doleta pot
Povprečen uslužbenec spalnega voza na železnicah v Združenih državah prevozi letno 150,000 milj.
VATIKAN. — Papež Pavel VI. je včeraj potem ko je blagoslovil oljke, govoril o mladini. Nekdaj je družba vodila mladino, sedaj skuša mladina v zavesti svoje sile doseči močnejši glas v družbi, četudi dejansko ne pozna življenja in njegovih vrednot. Zaradi tega je nevarnost, je dejal sv. oče, da postane mladina površna in ne bo več sprejemljiva za ideale, ampak bo postala skeptična in cinična ter ne bo imela spoštovanja do nobenih vrednot.
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 4, J 965

g-fll &MEB!
’J	f-vjrr,
Ameriška šKmmtm

6117 SLUlair Ave. — HKnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year,; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
banih in zelo izvežbanih delavcev, ki zaradi veliko boljših dokazati, da ne bi bila tu vmes plač v tujih deželah silijo čez mejo in se več ne vračajo. Ta-kih strokovnjakov je po zadnji vojni odšlo v druge dežele
preko 30,000.
Ni treba posebej omenjati, da je med slednjimi največ Slovencev, a je tudi med ubogo paro najslabše zaposlenih mnogo naših ljudi, ki primejo v tujini zaradi boljše plače za taka dela, ki jih doma niso marali. Celotna zgoraj opisana podoba množičnega bega delovnih ljudi iz Jugoslavije v tujino je slabo spričevalo komunističnega vladanja.
P.

Ei:sate3Zi3šl

Iz BARAGOVE DEŽELE
Baragova priprošnja,” sem rekel sestri. Tudi te sestre so prave Baragovke. Že pred “čudežem” so me prosile, naj jim pošljem nekaj sto podobic z molitvijo za Barag ovo proglašenje svetnikom.
BARAGOV MISIJON LA POINTE na otoku Madeleine (na največjem izmed 22 Apostolskih otokov) je danes srčkan
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio

No. 66 Monday, April 4, 1966
Delavec in “socialistična stvarnost” v Jugoslaviji
Veliko se je v zadnjem času že pisalo o kritičnem gospodarskem položaju v naši stari domovini. Opisi in poročila se strinjajo v tem, da je takega stanja kriva brezglava, Jahkomišljena in na hipni učinek preračunana gospodarska politika sedanjega režima. Sedaj dozorevajo posledice neupoštevanja preizkušenih gospodarskih zakonov, ki jih morajo priznati tudi komunisti, ker veljajo za ves svet. Najbolj očitno in glasno odmeva po svetu množično izseljevanje delovne sile iz Jugoslavije v sosednje evropske dežele, ki je po podatkih “Borbe” in “Politike” (30. jan. 1965) doseglo že 200,000 do 250,000 delavcev.
Režimu je to dejstvo, ki o njem piše svetovno časopisje, silno neprijetno in neljubo. Zato je bilo naročeno federalnemu delavskemu tajniku Ristu Džunovu, naj skliče tiskovno konferenco Tanjunga in zadevo pojasni tako, kakor bi jo imel rad pojasnjeno komunistični režim. Temu gre predvsem za dve stvari, ki jim pripisuje prvenstveno važnost: prvič je treba preprečiti ilegalno izseljevanje delovnih sil, drugič pa ljudi z upravnimi ukrepi kar vzpodbujati, da gredo na delo v tujino na legalen način. Na ta način ima režim stalno evidenco o kvaliteti izseljenih delavcev in more kontrolirati pošiljanje tuje, trde valute domov, ki jo tako krvavo potrebuje. Saj je zagrebški tednik “Vjesnik u srijedu” dne 26. jan. 1966 zapisal, da so jugoslovanski delavci v tujih deželah poslali v Jugoslavijo samo 1. 1965 čeden znesek okrog 100.000,000 dolarjev. Džunov je prizna! za 1. 1964 le 30,500,000 dolarjev, a številka ne odgovarja resnici.
Z ozirom na poročila v Jugoslaviji in zamejstvu, da so jugoslovanski državljani primorani zapustiti domovino in iti s trebuhom za kruhom v zapadno-evropske države, zaradi slabšanja gospodarskega položaja in nizkih plač, se je Džunov izognil pritrditvi, da je to res, s tem, da je začel naštevati v številkah beg z dežele v mesta. Trdil je, da je v zadnjih letih zapustilo kmetije letno okrog 156,000 mladih ljudi in se podalo v mesta, s čimer se je v industriji delovna sila pomnožila zlasti z neizvežbanimi delavci tako zelo, da je nastala splošna brezposelnost. Ta sedaj sili delavce v tujino. Ni pa Džunov povedal, da je za ta pojav v sedanjem obsegu odgovorna komunistična politika, ki je po vojni vpila na vsa usta o veliki industrializaciji dežele ter v isti sapi dopovedovala kmetski mladini, da je njena bodočnost v tovarni, ne pa na kmetiji, in jo tako vabila in silila v mesto. Kmetije so ostale na ta način prepuščene starim ljudem in propadajo na škodo prehrane prebivalstva, ker jih nima kdo obdelovati, mladina je pa drla in še dere v mesta in tovarne.
Kazen ni mogla izostati, a je žal hujša, kot jo je bilo pričakovati. Ti mladi ljudje s kmetov, zlasti oni iz balkanskih predelov Jugoslavije, brez strokovnega znanja, so se znašli na cesti v tako velikem številu, da so se začeli tudi komunistom ježiti lasje. Po Džunovem priznanju je postala jugoslovanska industrija prenatrpana z nestrokovnimi delavci, ki so bili prisiljeni bolj in bolj iskati delo v tujini. Več kot polovico jih je zapustilo domovino kot “turisti” ali kot “privatni obiskovalci”, kakor trdi “Borba” v Belgradu, a se niso več vrnili. In pod kakšnimi pogoji so ostali v tujini? Slika je žalostna in pomeni hudo obsodbo komunistične vlade v domovini. Belgrajski dnevnik “Politika” z dne 30. januarja 1966 piše o tem problemu dobesedno:
“Zlo (takega izseljevanja) je tem večje, zlasti v Zapadli i Nemčiji, ker z našimi ljudmi ravnajo kot z delavci z najmanjšimi pravicami: plačani so slabše — ne samo kot so Nemci — temveč celo slabše kot grški, turški, španski
in italijanski delavci.”
Tu se ponavljajo, najbrž v še slabši obliki, zgodbe o naših ljudeh, ki so nekoč šli v tujino in tam garali pri najtežjih delih za najmanjše plače. Vemo, da se je to dogajalo za časa Avstrije, ki je bila Slovencem mačeha; v dobi prve Jugoslavije je bilo takih pojavov zelo malo. Ali je bilo treba komunizmu preliti potoke nedolžne krvi in mora sedaj držati narod v politični sužnosti, da se temu narodu godi doma in delavcem v tujini slabše kot pod mačeho Avstrijo — pa je vendar v lastni narodni državi?
Kako bi neki Džunov odgovoril na to vprašanje, če bi se mu ga kdo upal staviti? Pravi, da se mora ustaviti ilegalno in pol-leealno izseljevanje in da je treba ustanoviti federalni zaposlitveni urad, ki bo vzpostavil red v proces zaposlovanja v tujini. Kakšni bodo sadovi takega birokratizma, se bo šele vide’o. Eno je pa gotovo in drži: režim bo skušal izvajati kontrolo nad zaslužki izseljenih delavcev in gledal na to da bodo trdo prislužene tuje valute tekle skozi komunistično kašo, kjer se bo del teh žuljev prijel njenega nenasilnega dna. da ho “novi razred” s Titom na čelu lahko uganjal luksus; na drugi strani pa bo skušal režim s konrro'o emigriranja preprečevati odtok strokovno izvež-
turistični kraj. Od Ironwooda
I BESEDA IZ NARODA |
ljenega La Pointa. Tam je lepo oskrbovana mala cerkvica, že tretja od prve Baragove, in muzej ter vrsta stvari, ki spominjajo na indijansko življenje na o-Ironwood, Mich. — Župnik logije. To besedilo je krščanski toku. Baraga je prišel sem (po-slovaške cerkve tu v Ironwocdu, nauk v verzih.” Med mojimi ma- s*an 1Z Detroita) 27. julija 1835 č. g. Ambrož Matejik me je pred šami je bil med ljudmi v cerkvi in 0StM tam do odhoda v L’Anse tedni povabil, da bi mu prišel za in z njimi pel. Opazoval sem ga, h ^ 843. La Pointe je najstarejša kaka dva tedna družbo delat v j kako prisrčen je do malih mini- naselbina v Wisconsinu in pra-mrzli Ironwood. On je podpred-1 strantov. Pomaga jih obleči, da- stara indijanska naselbina. Ime sednik Baragove zveze in bo je korajžo začetnikom že v za- Madeleine (ali Madeline) je dal predmeta za razgovor zadosti,! kristiji. Med mašo ne pokaže no- °toku indijanski poglavar Beli jaz bom pa imel priliko obiskati benega znaka, če se kaj zmotijo, Žerjav, ko je njegova hčerka po-zlasti veliko Baragovo misijon- po maši jih pohvali in med po- r°čha francoskega bogatega na-
Spomici na koateairadjsko taborišče Maihausen
Med drugo svetovno vojno je v Hitlerjevih koncentracijskih taboriščih, zlasti v Dachauu in Mathausenu pomrlo in bilo naravnost pomorjenih več tisoč Slovencev, ki so se uprli nacističnemu nasilju in se borili za svobodo svojega naroda. Med njimi je bilo tudi večje število znanih nasprotnikov kcrmuniz-ma in njegove Osvobodilne fron-
s.al pod prho in v rokah je krčevito držal knjigo, zdaj pokapljano od krvi. Bal se jo je pustiti na kupu oblačil, Iker bi mu jo lahko odnesli. Bil je brevir.
Nekoliko kasneje sva se spet srečala v baraki 22. Prepoznala sva se in postala tovariša. Družilo naju je bratstvo v trpljenju, ki je tako sladko in tako globoko. Delila sva si ono knjigo in
te. Nekateri od teh so preživeli tudi ležišče, in bila sva on Slo-
strahote teh taborišč in žive sedaj med nami v svobodni Ameriki in Kanadi. Od onih, ki so končali pot svojega življenja v Mathausenu, je bil posebno znan kaplan Tone Duhovnik, ki so ga Nemci ujeli, ko je skušal preko
venec in jaz Italijan. Nad obema so se večkrat znesli podli ječarji, ti bedni kriminalci in “politični”, ki so zaradi ogabne es-esovske discipline postali še bolj podli: gospodarji so namreč dobro krmili samo najbolj divje
sko postajo La Point (1835-1843) na otoku Madeleine na jezeru Superior. Od Ironwooda do La Pointa znaša zračna črta samo kakih 35 milj.
IZ MARQUETTA sem odrinil soboto, 5. marca. Čakal sem do sobote v upanju, da se bo
hvalo vplete pojasnilo, če so med mašo napravili kaiko napako.
CELA FARA je, bi rekel, Baragova fara. Vsi, prav vsi farani poznajo škofa Baraga in njegovo svetništvo. Izobražena Nemka iz Stuttgarta, ki je poročila po vreme zboljšalo. Pa sem prišel i vojski ameriškega vojaka finske z dežja pod kap. Komaj sem bil1 narodnosti in so se naselili tu v
kakih 15 milj naletavati sneg
na cesti, je začel in postajati še
Ironwoodu, pozna v podrobnostih Baragovo življenje iz razgo-
bolj mrzlo. Radio iz Ironmoun-j vorov in predavanj in branja pri taina je napovedoval snežne vi-1 farnem “Baragovem odseku”. Ta barje, prihajajoče od zapada, in fara napravi vsako leto romanje svaril, da so ceste ledene in ko-|v La Point na otoku Madeleine, mur ni nujno potrebno, naj ne Župnik Matejik gre vedno z ro-hodi zdoma,- Bilo bi me sram se marji.
vrniti, ko sem že župniku Mate- Imel sem trikrat predavanje o jiku bil sporočil, da se bom po- Baragi s skioptičnimi slikami, javil v njegovem župnišču okoli Dvakrat v cerkveni dvorani, en-treh popoldne. Baraga je hodil krat za šolarje v farni šoli. Dvo-neštetokrat v takem vremenu rana je bila obakrat polna. Eno peš — in sem si z Martinom v predavanje je bilo samo za štu-Aškerčevi pesmi dajal korajžo: dente iz državne High School. Se pri Custoci bal se nisem Učiteljica, ki je faranka, je rekla smrti... Baraga je skoro točno po predavanju: “Jaz sem se sa-
po tej smeri brez potov s krplja-mi brodil 370 milj'do Minnesote. Baraga je prišel srečno tja in nazaj, toda jezuitski misijonar in raziskovalec Menard, ki je leta 1660 tudi koračil tod po indijanskih stezah, je prišel samo do nekako sedanje meje med Michiganom in Wisconsinom, nedaleč od sedanjega Ironwooda, potem je pa sled za njim zginila in še danes ne morejo točneje ugotoviti, kje ga je divja zver ah kdo drugi usmrtil.
Vozil sem počasneje. Ovirah so me zlasti snežni vrtinci. Tam, kjer cesta ni bila od obeh strani zavarovana z hosto, je bila ledena. Dobro, da ni bilo na cesti skoro nikakega prometa. Srečal sem morda tri težke truke na ceh 150 milj dolgi poti. Kakih 25 milj pred Ironwoodom je pa vihar ponehal in tudi snežilo ni skoro nič več. Pet minut pred tretjo uro sem se ustavil pred župniščem in cerkvijo sv. Trojice v Ironwoodu.
ŽUPNIK MATEJIK bo prihodnje leto obhajal 25-letnico mašništva. V Ironwoodu je že 18 let. Rojen je bil v Philadelphiji v Pennsy Ivani ji. Bogoslovje je študiral v Baltimore, toda za marquettsko škofijo. Govori, bere in piše tudi slovaško. Na Baragovo življenje, njegovo misijonsko delo okoli velikih jezer s
mo bala, dp bo preveč nemira med predavanjem. Saj veste, kakšni so ti teenager ji. Pa so bili tako tiho, da sem mislila, da spijo, ko se ne bi vsi nasmejali, ko je Father povedal kakšno šalo iz Baragovega življenja.” ČUDEŽI NA BARAGOVO PRIPROŠNJO se lahko povsod zgodijo, tudi tu v Ironwoodu — sem omenil v nedeljski pridigi. V nedeljo zvečer (13. marca) so imeli v farni šoli sestanek: starši, sestre in župnik v zadevi nekih dodatkov, zboljša v pri šoli. Č. g. Matejk je ob tej priliki napravil opazko č. sestri M. Reginald! (Melkon): “Ah ste slišali, da se lahko tudi v Ironwoodu zgodi čudež na Baragovo priprošnjo, če imamo pravo vero, pravo zaupanje pri prošnji. Za šolo potrebujemo denar, prosite Barago.” — “Jaz sem med govorom o čudežih že sklenila, da bom najpreje prosila Barago za pomoč za dograditev kapele v materni hiši. Č. mati pričakuje od nas tisoč dolarjev. Potem bom pa prosila za našo šolo.” Drugo jutro okoli desetih so sestre telefonirale v župnišče, da so nepričakovano dobile tisoč dolarjev. V župnišču smo se sicer šalili, toda sem vseeno šel v šolo. Sestra Reginalda mi je povedala sledečo zgodbo: “Jaz sem od včerajšnjega govora o čude-
bojne črte v Italiji na zavezni- biriče in hlapce, navezujoč jih ško stran. Odkrili so, da je bil nase z najbolj bednimi človeški-
tolikimi naravnost pravljičnimi1 žih dalje kar naprej mislila, ka-. doživetji, je postal pozoren ob ko moram prositi Barago, da bo-branju člankov o Baragi v vodil- ' mo sestre lahko pomagale dogra-
nem slovaškem listu. S svojim mirnim in ljubeznivim nastopom, prepletenim z dušnopastir-sko modrostjo, je dal celi župni-
diti kapelo v materni hiši v Ox-fordu v Spodnjem Michiganu. Danes okoli devetih me pridejo poklicat v razred, naj grem k te-
li krščansko družinsko lice. Od lefonu, da je “longdistance call”, štirih maš ob nedeljah opravi on Rekla sem otrokom, da naj botri. Fara se smatra slovaška, j do med tem pridni in naj molijo Spacka v njo tudi nekaj hrvaških k škofu Baragi, morda je pa tein slovenskih družin. Čeprav lefonsko poročilo o tisoč dolar-škoro vse govori samo angleško, jih. In je res bilo. Centralni u-župnik rad da na spored pri ve- rad trgovine, kjer me kupujemo,
liki maši ob nedeljah tudi slovaške pesmi. “Ljudje imajo to radi, tudi angleško govoreči. Jaz jih tudi rad slišim. Je nekaj po-
je imel včeraj žrebanje in me sestre smo bile izžrebane za “mink coat”, vreden čez tisoč
dolarjev. “To sicer ne bo kva-' raga priliko se skazati pomočni-1 sebnega v teh melodijah s slova- lificiran čudež za Baragovo bea- ka. Na misel mi je pa prišel tu-skim besedilom, ki je polno teo- tifikacijo, toda nihče ne more' di tisti slovenski pregovor: “Go-
seljenca in dobila ime Madeleine. Prvotno indijansko ime o-toka je bilo “Dom rdeče-zlatih detlov”.
Ko sem v Ironwoodu bil tako blizu otoka pisanih detlov, sem ga želel videti od blizu. Kaplan Kennedy, ki je tu rojen, mi je v Manistique-u pred enim mesecem rekel, da pozimi vozijo z avtomobili po ledu iz Bayfielda v La Pointe na otok. V Ironwoodu se mi je ponudil metodi-stovski Šved Iben, da pojde z mano. On pozna vse te kraje, ker hodi poleti tod okrog ribe lovit. V Ljubljani mi je nekdaj v gimnaziji dal profesor za geografijo dr. Vinko Šarabon knjigo švedskega svetovnega potovalca in raziskovalca Sven Hedina. Mislil sem si, da bo Iben dober Sven Hedin zame. Res je poznal vse ovinke te poti. V Bayfieldu sva se ustavila pri frančiškanih. Father Benigen nama je pokazal krstno knjigo, ki jo je Baraga začel pisati takoj, ko je L 1835 prišel v La Pointe. Knjiga je čudovito lepo ohranjena. Lep papir, dobro črnilo, lepa pisava. Kakor da bi bilo lani pisano v novo knjigo.
“Baje je varno iti z avtom po ledu v La Pointe. Kaj Vi mislite?”
“Mi (frančiškani) poleti ne hodimo tja. Cehkev tam je naša podružnica, toda pozimi ni maše tam. Pa je lepa cerkvica. Tisto cerkev lažje vzdržujemo kot to farno .Turisti na otoku so radodarni. Letos nameravam popraviti staro indijansko pokopališče, čeprav Indijanci pravijo, naj se ne dotikamo mrtvih. Če bosta poskušala z avtom čez led, za vsak slučaj vprašajta doli pri vodi ali ledu obrežno garažo. Tam bodo bolj točno vedeli.”
V garaži so rekli: “Seveda je možno. Držati se morata le zvo-Vgaraži so rekli: -zzd žene smeri.” Policija je tudi napravila v ledu znake za orientacijo, toda sedaj vozijo dokaj stran od tiste začrtane smeri. Na misel mi je prišel dogodek kako se je pod Barago in njegovimi sopotniki na saneh vdal led pri Green Bayju. O tistem dogodku sem že zadnjič poročal. Nikakor ne bi rad doživel enake nesreče. Prehod z obrežja na led gre po brveh. Od začetka se mi je zdelo, da bo kar šlo. Videl sem ja, da so pred menoj avtomobili vozili različne smeri. Katera je prava? Ko sva blizu ene milje od obrežja in dobri dve milji od otoka, so se kolesa pregloboko zarezala v sled, ki je bila polna vode. Avto se je ustavil. Kakor da bi naju vrglo iz avtomobila, sva bila vsak na eni strapi zunaj. Iben je zmajal z rameni: “Jaz tu ne morem veliko pomagati” in je z dvignjenimi rameni in nekoliko naprej sklonjen korakal nazaj proti o-brežju ... ,
Mislil sem si, da ima sedaj Ba-
važen člen v vohunski mreži, ki je delovala v Sloveniji za zahodne zaveznike. Med tem ko so vodnika te skupine Golca mučili do smrti v Trstu, so č. g. Toneta Duhovnika poslali v koncentracijsko taborišče Mathausen.
Ker njegovega imena ni bilo v listah ujetnikov, so mislili, da je bil č. g. T. Duhovnik takoj po prihodu v Mathausen poslan v “plinsko dvorano” in nato v krematorij. Lani pa je objavil tržaški zdravnik G. M. Germani v literarni reviji Združenja italijanskih zdravnikov “La šerpe” sestavek “Spomini na Mathausen”, kjer razkriva zadnje dni življenja tega požrtvovalnega slovenskega borca za svobodo. Tu prinašamo ta sestavek v slovenskem prevodu po v Trstu izhajajoči slovenski reviji “Mladika”.
*
Oba sem spoznal v Mathaus-nu, Antona Duhovnika in mladeniča iz Turina.
Ko smo v veliki, razsvetljeni sobi goli čakali na prho, je nenadoma prišlo do divjaškega prizora: oboroženi, odurni esesovec je planil k človeku poleg mene in ga udaril v obraz. Kri se je ulila po obrazu in telesu. Pristopil sem in mu hotel pomagati: v tem pa je pritekla voda, ki je pregnala onega podleža in izmi-la ranjeni obraz.
Oni mračni soldat je pobesnel zato, ker je imel pred seboj vernega duhovnika. Slečen, gol je
ra ni nora ...” Mencal sem okoli kupa nesreče in gledal ter premišljeval, kako bi se vendar dalo rešiti žalosten položaj.
Iben je bil že daleč, blizu o-brežja. Opazim, da dva avtomobila rineta na led, eden pravzaprav mali truck. Videl sem, da se Iben pogovarja z njima. Sam Baraga ga je pognal proti obrežju. Morda bo pa pregovoril truckarja, da pride in me izvleče iz nesreče. In je res tako bilo. Iben je za vsak slučaj ostal na obrežju, toda avto je prišel, nataknil od spredaj na ogrodje mojega avtomobila verigo. Jaz sem se vsedel v avto. Truck je zabrnel, potegnil in smo varno vozili nazaj proti obrežju. Baragi sem pa iz hvaležnosti obljubil, da bom poleti poromal z ladjo na njegov ljubljeni La Pointe.
V Ironwoodu me je tamkajšnji zgodovinar Viktor Lemmer opozoril na starega Irca Johna Finnigana, češ stvari, ki so
mi instinkti: požrešnostjo, strahom in krvoločnostjo.
Nekega dne sem na Duhovnikovem obrazu opazil majhno rdečo liso, ki je vzbujala sum, da gre za šen. Svetoval sem mu, da se je javil v bolniški oddelek. Kmalu sem prišel za njim, tudi sam bolan.
To je bila neverjetna srednjeveška bolnišnica brez božje luči. Grozotnost živečih okostnjakov in bedo smrti je prekašal samo nemi boj umirajočih za obstanek. Očem se je kazala prava dantejevska kotanja pekla, v kateri so gomazeli smrtno bledi bolniki. Med njimi so tolsto vegetirali samo pazniki, bolničarji, grobarji in tudi zdravniki.
Nekega aprilskega popoldneva sem poleg kupa mrličev med dvema barakama opazil skupino navideznih rekonvalescentov, ki so se po vsej verjetnosti vračali na delo. Med njimi je bil tudi Duhovnik (njegov priimek pomeni v slovenščni “duhovnik”)-Bil sem vesel tega srečanja in sem ga prisrčno pozdravil. Odzdravil mi je, vendar ne kot običajno. Zelo je bil zamišljen, odsoten.
Poleg njega je stal mlad fant, gol kot vsi ostali in ogrnjen le z odejo. Ko je zaslišal svoj materin jezik, mi je dejal: “Veš, praV nič me ni strah tega, kar pravijo ...”
Sprva ga nisem razumel in ga tudi nisem vprašal, kaj pravijo-Pač pa sem ga vprašal, odkod je doma. “Iz Turina,” mi je odvrnil.
Pohvalil sem ga za njegov pogum in srčnost. Anton Duhovnik, ki je stal v bližini, pa me je samo gledal in ni spregovoril besede ... Njegovega molka nisem razumel.
Pač pa sem ga razumel naslednjega jutra, ko je prihitel k meni srbski kapitan, ki je z menoj delil usodo konvoja in barake. Zbegano mi je zaupal, da s° ga v zadnjem trenutku črtali S seznama “neuporabnih rekonvalescentov”. To je bila prognoza, ki so jo podli Himmlerjevi zdravniki izrekali na račun lju' di, ki so bili določeni za krematorijske peči.
Sežgali so jih.
Med njimi sta bila katoliški duhovnik in mladi italijanski domoljub.
Tako je hotela Zver uničiti Vero in Domovino, ij Kadarkoli bom kdaj videl dU' da ima neke hovnika ob branju brevirja, se v zvezi z Barago, bom spomnil na Antona Duhov-
Našel sem ga v društveni oštari- ka> ^ so ga bili do krvi pretepi
ji. Prihodnje leto bo star 80 let, toda čvrst in čilega duha. On ima kos posteljnega pokrivala (on pravi, da “quilt”). Več o tem pod sliko tega moža prihodnjič v AD.
*
Na poti nazaj v Marquette sem se ustavil pri mojih Indijancih v rezervaciji v kraju Baraga. Dva mlada Indijanca (15-let-na) pojdeta z nami na romanje v Rim in Ljubljano. S seboj vzameta tudi indijansko narodno nošo. Sta si v sorodu: bratranec in sestrična in hodita v drugi (10.) razred High School.
Rev. J. Godina
zato, ker je krčevito tiščal svoj brevir na prsih; in v duhu bom videl tudi neznanega pogumno' ga mladeniča iz Turina. Oba sta se pomikala proti krematorij11 v Mathausnu: Italijan in Slovo' nec sta si bila brata v mučet11' škem trpljenju za svojo vero, domovino in svobodo.
Bila sta prava tovariša.
V'eliko bolnikov
CHICAGO, 111. — Cenijo, f se zdravi povprečno v Združ6' nih državah od raznih rakasti*1 oboljenj 450,000 do pol milijo^1 ljudi.
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 4, 1966
3
KRALJ GORA
EDMUND ABOUT
Tisoč srbečic je mučilo moje ro-1 hurjih, moje trepalnice so so ke in noge. Vse živčevje, do zvijale od vročine ognja in moji
skrajnosti vzruvano, me je pokrivalo' z bolj bolečo mrežo kot je bila Dejanirjeva tunika. Valjal sem se po tleh, kričal, prosil usmiljenja in si želel udarcev na noge. Krvnik se me ni usmilil Prej, dokler niso bile njegove moči izčrpane. Ko je čutil, da se mu pogled mrači, da mu je glava težka in roka trudna, je zbral skupaj še svojo zadnjo- moč, vtaknil roko v moje lase, jih prijel s pestjo in se vrgel na svojo posteljo, medtem, ko sem jaz obupno zakričal.
“Pojdi z menoj,” je rekel Mus-takas. “Pri ognju boš odločil, če •"em vreden Sofokleja in če zaslužim častniško mesto.”
Dvignil me je kot pero in me nesel v taborišče pred kup smolnatega lesa in nakopičenega grmičevja. Odvezal je vezi, mi slekel obleko in srajco in mi pustil samo hlače. “Moj kuhinjski pomočnik boš,” mi je rekel. “Nažgala bova ogenj in skupno pripravila kralju kosilo.”
Nažgal je kup in me položil na hrbet, dve stopinji proč od goreče grmade. Les je plapolal; 2areče oglje je padalo- kot toča okoli mene. Vročina je bila neznosna. Zavlekel sem se na rokah nekoliko proč, toda vrnil se Je z neko ponvijo in me z nogo brcnil nazaj, kamor me je položil.
“Glej dobro,” mi je rekel, “in nči se od mene. Tukaj je meso treh jagnjet; s tem lahko nahranimo dvajset mož. Kralj bo 2bral najboljše koščke, ostanek bo razdelil med svoje prijatelje. Ti sedaj nisi med njimi in mojo kuhinjo boš okusil le z očmi.”
Kmalu sem slišal, kako je hrana vrela in ta šum me je spomnil, da sem bil že od včeraj zve-# ter tešč. Moj želodec se je uvrstil med moje krvnike in štel sem enega sovražnika več. Mus-takas mi je pomolil ponev pod °či in v mojih očeh se je bleščala okusna barva mesa. Pod mojimi nosnicami je mešal vabljive duhove mesa, ki se je peklo. Naenkrat pa je opazil, da je pozabil nekaj začimb in stekel je po sol in poper in zaupal ponev moji skrbi. Moja prva misel je bila, da ukradem kak. kos mesa; toda tolovaji niso bili oddaljeni niti deset korakov in ustavili bi me hili še pravočasno. “Če bi imel Vsaj še zavojček arzenika,” sem si mislil! “Kaj sem vendar na-redil ž njim? V škatlo ga nisem Veo dal nazaj." Vtaknil sem roko v svoja žepa. Izvlekel sem nmazan papir in pest tega dobrodelnega prahu, ki mei bo n lorda rešil ali pa vsaj osvetil.
Mustakas se je vrnil ravno v hipu, ko sem držal odprto roko nad ponvijo: Prijel me je za 1 °ko, vbodel svoj pogled na dnu jn°jih oči in mi grozeče rekel: ^em, kaj si naredil.”
Moja roka je padla brez moči. Kuhar je nadaljeval
Da, nekaj si vrgel na kraljevo kosilo.”	j
“Kaj vendar?”
‘Neko čarovnijo. Toda, kaj za °- Pojdi, ubogi milord, Hadži tavros je večji čarovnik kot si i- Ponesel mu bom njegovo ko-
lasje so smrdeli kot kost, ki se žge in ta smrad me je vsega dušil; in vendar sem si mel ro-rte ob misli, da bo -kralj jedel iz moje kuhinje in da se bodo zgodile nove stvari na Parnasu, preden bo dneva konec.
Kmalu so- se Hadži Stavrosovi družabniki prikazali v taborišču s polnimi želodci, bleščečimi očmi in svetlimi obrazi. “Le veselite se,” sem si mislil sam pri sebi, “vaše veselje in vaše zdravje bo odpadlo kot maska in preklinjali boste vsak grižljaj bogatega kosila, ki sem vam ga zastrupil!” Znamenita Lokusta je gotovo preživela srečne trenutke v svojem življenju. Kadar imamo vzrok, da sovražimo ljudi, je prijetno, če vidimo bitje, ki gre, ki pride, se smeji in poje, noseč v svojem drobovju kal smrti, ki bo rastla in ga požrla. To je skoraj takšno veselje, kakršno občuti dober zdravnik ob pogledu na bolnika, kateremu bo lahko zopet vrnil življenje. Lokusta je napravljala zdravila iz nasprotnega namena in jaz tudi.
Moja sovražna premišljevanja je zmotil nenavaden šum. Psi so lajali v zboru in na ravnici se je prikazal brez sape sel s celo tolpo za petami. Bil je Dimitrij, Krištodilov sin. Nekaj kamnov, ki so jih vrgli tolovaji, ga je rešilo njegovega spremstva. Kričal je, kolikor daleč je mogel: Kralj! s kraljem moram govo-liti!” Ko je bil dvajset korakov od nas, sem ga poklical s tožnim glasom. Bil je ves iz sebe radi stanja, v katerem me je: našel in je zaklical: “Neprevidneži! Uboga deklica!”
‘Moj dobri Dimitrij!” sem mu rekel, “odkod prihajaš? Ali bo moja odkupnina plačana?”
“Sedaj ne gre za odkupnino' Toda ne bojte se, prinašam dobre novice. Dobre za vas, slabe zame, zanj, za njo in za vse. Moram videti Hadži Stavrosa. Niti minute ne smemo zamuditi. Do mojega povratka ne dopustite, da vam store kaj hudega: ona bi na tem umrla! Ali slišite, vi drugi! Ne dotaknite se milorda! Gre za vaše življenje. Kralj vas bo pustil na kosce razsekati. Peljite me h kralju!”
Svet je že tak, da je vsak, ki govori kot gospodar, skoro gotov, da ga bodo ubogali. Bilo je toliko avtoritete v glasu tega postreščka in njegova strast se je izražala v tako zapovedoval-nem tonu, da so me moji neumni stražniki vsi preplašeni, pozabili držati pri ognju. Zvalil sem se nekoliko proč in nalahno sem položil svoje telo na mrzlo skalo, dokler ne pride Hadži Stavros.
Prikazal se je nič manj ginjen in vznemirjen kot Dimitrij. Prijel me je v svoje roke kot bolnega otroka in me ponesel do te nesrečne sobe, kjer se je Vasilij utopil. Položil me je na svojo lastno preprogo z materinsko skrbjo; stopil je dva koraka nazaj in me gledal s čudno me-šanostjo sovraštva in usmiljenja. Rekel je Dimitriju: “Moj otrok, to je prvič, da pustim tak zločin nekaznovan. Ubil je Vasilija, to
Velikonočni spomini
Abernant, Vel. Brit. — Kakor Božič in tudi Velika noč nepopisen čar prave slovenske domačnosti, globoke, žive vere naših vernih staršev in našega ljudstva.
Spomini mi ob vsakih praznikih hite tja v dolino gradov ob zeleni Krki, pod košatimi Gorjanci, v prijazne vinograde Trške gore, Grčevja in Vinje-vrha in na prijazni. Griček, kjer mi je tekla zibelka, kjer sem užival lepoto in veselje svoje mladosti in tja, kjer na sončnem bregu Krke, pri farni cerkvi v Št. Petru počivajo sorodniki, prijatelji in znanci in kjer čakajo na svojo zadnjo, srečno Veliko noč, na svoje Vstajenje.
Ne bom podrobno opisoval, kako smo se vseh 40 dni posta z nekim posebnim spoštovanjem in veseljem pripravljali na Veliko noč. Butara na Cvetno nedeljo, Božji grob na Veliki petek, vstajenjska procesija na Velikonočno nedeljo zjutraj, krasne velikonočne pesmi, pritrkavanje zvonov itd. In sleherni kotiček v hiši in okrog nje in v o-stalih gospodarskih poslopjih je moral biti za te velike praznike počiščen. Očiščena pa so morala biti tudi naša srca s sv. spovedjo. Ves postni čas so naši dobri duhovniki ob nedeljah in praznikih spovedovali v cerkvi od petih zjutraj in mnogi so presedeli do osmih v spovednici in imeli ves čas polno spovedovan-cev. Veliko teh je moralo čakati, da je duhovnik daroval sv. mašo, nato pa se zopet vrnil v spovednico in spovedoval dalje.
Čudovito lepo je dišala gnjat, dobase, pirhi na Velikonočno nedeljo zjutraj pri zajtrku, ko smo jedli žegen — jedila, katera je prejšnji dan blagoslovil du-lovnik. Nikdar nam niso šla jedila tako v slast kot na Veliko noč. Res je, da smo se ves Veliki teden zelo postili in zato nam je še bolj teknilo. V današnjih Časih pa je tukaj pri nas vedno ista pesem: meso je na mizi vsak dan, prikrojeno seveda po tukajšnjem načinu. Ko pa vsako Veli-co noč obiščem, rojake v Emav-su, mi ponudijo pravi slovenski žegen, katerega preje blagoslovi naš duhovnik. Oh, kako nam gre vse v slast!
Vina pri nas doma nismo stradali, toda na Veliko nedeljo, pri žegnu: smo si napojili naša grla z najrujnejšim vincem z Grčevja, ki nas je napravilo preprosto domače in pošteno vesele!
Jaz bom dobil svoj delež ni nič. Hotel je ubiti tudi mene, >n ti ne boš okusil niti koščaka.
“Dober tek!”
Pustil me je pred ognjem, pri-Poročivši me kakim dvanajstim olovajem, ki so hrustali črn ruh in grenke slive. Ti Špar-jtoci so mi delali družbo eno ali Ve uri. Krmili so moj ogenj s Prav, bolno pazljivostjo. Če sem Se včasih skušal zvleči nekoliko Proč od ognja, so mi kričali.
azi se, prehladil se boš!” In z Vetikimi gorečimi palicami so ,r2e suvali zopet nazaj prav k a§nju. Moj hrbet je bil prepreden z rdečimi lisami, moja koža “e j® napenjala v pekočih me-
odpuščam mu. Toda on me je okradel, lopov! Osemdeset tisoč frankov manj v Fotini doti? Iskal sem muko, ki bi bila enaka njegovemu zločinu. Oh, bodi miren! Našel bi jo bil!... Kako sem nesrečen! Zakaj nisem obvladal svoje jeze. Ravnal sem z njim zelo trdo. In ona bo vsled tega trpela. Če bo dobila dvajset udarcev s palico na svoje male noge, je ne bom več videl. Moški ne umrjejo vsled tega... toda ženska. Otrok s petnajstimi leti!"
(Dalje prihodnjič)
.... o
Da, naše dobre krščanske matere so znale vzgajati — ne tako kot dandanes, v pusti, hladni, moderni dobi.
To je le malo velikonočnih spominov, predvsem spominov na lepi in tihi dom ob zeleni Krki. Kako sem praznoval svoje vesele pa tudi žalostne Velike noči, od leta 1939 do 1948, bom pa opisal za prihodnjo Veliko noč.
Vsem Slovencem, predvsem tistim, ki berejo naš svobodni slovenski dnevnik Ameriško Domovino, želim, da bi jim velikonočno jutro zasvitalo v znamenju ljubezni, miru in veselja in da bi te lepe praznike praznovali čim -bolj domače in čim lepše.
Bodite vsi prav lepo pozdravljeni in Bog Vas živi!
Peter Selak -----o------
Irci odidejo $ (ipra
Irska bo umaknila z 18. aprilom svoj'e čete v okviru ZN s Cipra, ker ZN ne morejo plačati njihovega vzdrževanja.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Irska vlada se je odločila, da bo z 18. aprilom umaknila svoje čete; skupno 518 mož, z otoka Cipra, kjer so v okviru Združenih narodov pomagali vzdrževati mir med otoškimi Grki in Turki. Za ta korak se je odločila, ko glavni tajnik ZN Tant ni mogel jamčiti za redno plačilo in vzdrževanje teh čet.
V okviru ZN bo ostalo na Cipru tako le še okoli 4,400 vojakov, kar bo komaj zadostovalo za vzdrževanje miru in reda, posebno če pride do pomiritve med predsednikom republike nadškofom Makarijem in gen. Griva-som, poveljnikom grških in ciprskih čet na otoku.
Nadškof Makarios je obdolžil generala Grivasa", da mu streže po življenju in da je organiziral proti njemu zaroto. Ta je to trditev označil za golo izmišljotino in dolži nadškofa, da je le v besedah za združitev Cipra z Grčijo, dejansko da hoče ohraniti tega kot neodvisno republiko pod svojo oblastjo. Gen. Grivas, ki je bil vodnik “osvobodilne vojne” na otoku -proti An-
V Grčiji ne pričakujejo hitro nove vladne krize
ATENE, Gr. — Med posebnosti grške politike spada tudi dejstvo, da je obstoj sedanje vlade predsednika Stefanopulosa odvisen od grškega politika Kara-manlisa, ki živi v prostovoljnem političnem begunstvu v Parizu. Karamanlis je namreč dejanski šef grške Narodne radikalne u-nije, ki je 1. 1963 zgubila bitko v parlamentarnih volitvah. Njen načelnik Karamanlis se je -u-maknil v Pariz, Papandreou je pa prevzel oblast.
Lani se je Papandreou sprl s kraljem, sledila je dolga in težka kriza, ki je rodila sedanjo vlado Stefanopulosa. Sedanja vlada pa nima zanesljive večine v grškem parlamentu. Opirati se mora na Karamanlisovo stranko, drugače bi padla. Karamanlis je sedaj izjavil, da misli ostati v Parizu in da ne misli iti domov, kajti njegov prihod bi ustvaril “nov političen položaj”.
To se pravi: vlada Stefanopulosa bi padla, nihče drugi, tudi Karamanlis, ne bi mogel sestaviti vlade.. Sledile bi volitve Bog ve s kakšnim rezultatom. Tega se Karamanlis boji, zato živi v Parizu, njegova stranka pa podpira v grškem parlamentu sedanjo vlado Stefanopulosa.
koli spremembe v položaju zavezniških čet v Berlinu. Da ta novica ni razveseljiva tudi za NATO zaveznike, si lahko mislimo.
Preko sto milijonov
WASHINGTON, D.C. — Računajo, da bo leta 1970 v ZDA že 108 milijonov oseb z dovoljenji za vožnjo motornih vozil.
Ženske dobijo delo
Iščemo pomočnico
za splošna dela, 2 dni na teden, pri Van Aken Rapidu, angleščina potrebna, mora imeti priporočila. Kličite WY 1-2751.
Gomuika noče papeža na obisku v čensfohovi
RIM, It. — Poljski poslanik pri italijanski vladi je sporočil vatikanskim diplomatomj da sedaj ne bi bil pravi čas, da sv. oče obišče Poljsko. S tem je padla v vodo želja poljskih škofov, da bi sv. oče sodeloval pri proslavi 1000-letnice pokristjanjenja Poljakov, ki se bo vršila začetkom maja na znani poljski božji poti Censtohovi.
Izjava poljskega komunističnega diplomata ni prišla nepričakovano. Že preje je namreč poljska vlada objavila, da ne bo dovolila nemškim škofom, da bi se proslave udeležili, akoravno je kardinal Wyszynski -pripravil stanovanje za kakih 150 nemških prelatov, ki jih je povabil na praznovanje.
Odnosi med katoliško Cerkvi-
Služho dobi žena
kot družabnica, k starejši ženi, ki je invalid. Slovenske imajo prednost. Služba je stalna od osmih zjutraj do petih popoldne vsak delavnik; sobote in nedelje so proste. Pranja nič. V zasebni hiši okolici East 185 in Lake-shore Blvd. Kdor se zanima, naj kliče po šesti uri popoldne KE 1-6643.	(4,6,8 apr.)
V Libanonu imajo
vladno krizo
BEIRUT, Lib. — Libanonski ministrski predsednik Karamu je podal demisijo predsedniku republike Helouju. Demisija pa ne pomeni večje politične krize. Sedanja vlada je namreč v glavnem sestavljena iz ministrov, ki niso poslanci. To pa parlamentu ni prav, zato je večina svetovala Karamu, naj rekonstruira vlado.
Vsi računajo, da bo sedanji predsednik dobil nov mandat in preosnoval vlado po želji.
Čestitke in
xz V • 1
voščila
Voščilo
Svoji dragi sestrični Mary Thatcher, Pittsburg, Pa. 36, 152368 Claterton Blvd., čestita in ji želi vse najboljše za 85. rojstni dan Justina Lovrenčič— Knafelj c iz Slovenije.
GOSPODINJA
Iščemo gospodinjo. Privatno stanovanje. TV, radio, telefon. 3 starejši otroci. Dobra plača in koristi pravi osebi s priporočili. KLIČITE 991-1354.	(70)
_ v	jo in poljskimi komunisti so se
glezem m temu pomagal največ torej zopet močno zaostriIi. To
do neodvisnosti, je odločen žago- bo seveda vpIivaIo na potek
vornik združitve Cipra z Grčijo Spor med Grivasom, ki ga podpira grška vlada, in med Ma-kdriosom, ki ma precej opore med opozicijo v grškem parla-
praznovanja, verjetno ne v korist poljskemu komunizmu.
In naše krasne velikonočne mentu, je spravil v nevarnost
pesmi, tako veličastne, tako melodične in vesele, skoraj bi rekel vriskajoče. Več let sem prepeval pri cerkvenem zboru pri št. Petru, pri drugi maši ob desetih.
Kot nebeška glasba mi še vedno prihaja v spomin mili glas moje pokojne mame, kako nas je ta dobra ženica na Veliko nedeljo ob treh zjutraj, ko je začelo po cerkvicah zvoniti jutranjice, zbudila, da smo vstali in zmolili Angelovo češčenje in nato dostavila posebno slovesno: “še en Očenaš v čast Kristusovemu gor’ Vstajenju.” Isto je ponovila pred žegnom, ko smo se vrnili od procesije, opoldne, pred obilnim kosilom in tudi zvečer pred jedjo.
samo grško vlado. Ker se ciprski Grki prepirajo med seboj in gledajo drug drugemu na prste, imajo turški Ciprčani več miru, čete Združenih narodov na otoku pa manj napornega dela. Nihče seveda ne ve, kako dolgo bo prepir trajal.
Rudarski štrajk v Čile končan po 87 dneh
SANTIAGO, Čile. — Okoli 7,000 rudarjev v rudniku bakra El Teniente, katerega delni lastnik je Kennecott Copper Corp. iz Združenih držav, se je pretekli petek vrnilo na redno delo. Štrajkali so skupaj 87 dni.
General Ge Ganile se ie zepel obregnil ob NATO
PARIZ, Fr. — Glavni svet NATO misli, da je Francija dolžna plačati selitvene stroške organov NATO iz Francije, kajti Francija je tista, ki je s svojim stališčem povzročila te izdatke. General De Gaulle je seveda takoj odgovoril, da ne -bo plačal niti centa.
Politični opazovalci mislijo, da je ta izjava le klicanje na korajžo. Nevarnejša je pa druga novica: Ako bo Francija morala zapustiti zahodno Nemčijo, bo obenem tudi odpoklicala svoje čete iz Berlina!
Ta novica je hudo zadela bonnsko vlado, ki si nobene stvari ne želi manj kot katere-
66
a
06
A
05
08
■S
05
A. GRDINA and SONS INC.
ŽELI VSEM ROJAKOM VESELO VELIKO NOČ
Priporočamo naklonjenosti rojakov vsa naša podjetja:
GRDINA RECREATION kegljišče
6017 St. Clair Ave., EN 1-9398 z okrepčevalnico, ki ima vedno na razpolago dobre jedi
in pijače
TRGOVINA $ POHIŠTVOM
GOSPODINJSKIMI STROJI IN PRIPRAVAMI 15301 Waterloo Road, KE 1-1235
Dva najmoderneje opremljena POGREBNA ZAVODA
naš znani zavod na 1053 East 62nd Street, HE 1-2088 in novi, krasni zavod na 17010 Lakeshore Blvd.,
KE 1-6300
r
60
P*
66
r
66
r
(0
r
E
r
E
&
E
ST
E
E
P*
E
Help Wanted — Female Help Wanted
Wanted — woman for bar work on Fridays at 928 E. 72 tit. Phone 361-9320.	(x;
WANTED
Secretary - stenographer in St. Clair, E. 61st St. area — 5-day week. Write particulars to: Main Post Office Box 5848, Cleveland, O. 44101.	(67)
Moški dobijo delo
MACHINISTS
THE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Co.
3784 E. 78 St. 341-17»0
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDR0TEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL BORING MILLS
TURRET
LATHES
GAP TURRET LATHES
ENGINE LATHES
MILLING MACHINES
RADIAL DRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
MALI OGLASI
Lastnik prodaja
Dvodružinska hiša v' Grove-wood okolici, dvojna garaža, dobro za dohodek. $11,900. Kličite po 4. uri pop. 481-8153.
(66)
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
Stanovanje v najem 1167 E. 58 St., 4 sobe in kopalnica, v zidanem poslopju. S45. Vprašajte v stanovanju št. 2. Telefon 241-5521.	(69)
Prijatel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St.Clair Ave. & 68th St.: EN 1-4212
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700
za čas sestanka
An Equal Opportunity Employer
(67)
Mizarstvo
Popravila hiš — prenovitev stanovanj i n vsakovrstno barvanje. Proračun brezplačen. Vsa dela zavarovana.
DOMINIK JANEZ 15625 School Ave.
Podnevi 541-7988 zv, po 6. uri 541-1553.
Stanovanje oddajo
Dvosobno stanovanje s kopalnico oddajo na 6506 Superior Avenue.	(70)
V najem
Lepo 4-sobno stanovanje s kc-palnico, zgoraj, plinski fumez se odda odraslim brez majhnih otrok Oglasite se na 1187 E. 61 St. ali kličite HE 1-7460.
(4,6,8 apr)
e ti L a h b H u ivi i ll
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBEGA SOPROGA IN OČETA
John Winter (Vinlar)
ki je umrl 4. aprila 1965. leta.
Truplo Tvoje zemlja krije, v temnem grobu mimo spiš, srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš.
Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker Te več med nami ni.
žaluječi:
ELIZABETH - soproga JOE in LOUIS z družinami OSTALO SORODSTVO Cleveland, 4. aprila 1966
^SDSaSS^^^SDLSD^SDLS^SD^SDLSDLsLSD^SD^SDSaSDSaSDfckSD^SDSaSDl^SS^SSLSDLSD^SSaSSLSDSaSD^SDS^SL^SQ^SDSaSDfckSD^SI^SDS^SDfelDLSD^LseSaSQSa
ameriskA UOMuvlNA, AMIL 4, is««
iiSDSasD^sDSasD^sDLssLsDS^sD^sDLsDSsissSassLsgi Jz življenja slovenskih pijoniv-
r
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM
OBLAKOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
katere novi naslov je 6532 St. Clair A ve.
Tel.: 431-2288 in 431-2289 ali pa doma WH 3-0169
EASTER GREETINGS
from
CONGRESSMAN FRANCES P. BOLTON
e
p*
16
r
(6
&
B
W
B
W
B
B
r
B
r
B
r
-B
p*
B
B
r
B
B
&
B
r
B
w
B
tr
B
r
B
w
B
r
B
r
Večkrat me tu in tam kak znanec opomni, naj kaj napišem in objavim o naših slovenskih pijo-nirjih v Ameriki. O mnogih je Dilo tu in tam že precej objavljenega. O mnogih zelo zaslužnih pa malo in nekaterih sploh nič. To pove, da nehvaležnost je med nami še vedno tista “valuta”, s katero plačujemo dobrote zasluge. Taki smo, Bog nam odpusti naše slabosti! Na drugi strani se pa radi ponašamo, da smo “fantje od fare”.
Upam, da mi ne bo nihče zameril radi teh uvodnih pripomb. Včasih je dobro, pravijo, da vsak samega sebe v ogledalu pogleda, potem vsaj ve, če druge podcenjuje —, kako sam izgleda in toliko “fanta in moža” je v njegovih hlačah.
V začetku svečana, ko je zima vso težo pritiskala na naš o*-srednji zapad in smo imeli obilo edu in mraza okrog Chicaga, da skoro ni bilo za pokazati nosu skozi vrata, sem brskal po starih pismih, ki so mi jih nekateri pisali še pred 30 in 40 leti. Nekatera so prav zanimiva. Zlasti ona, ki sem jih prejemal kot odgovore in pojasnila na moja pisma njim, da naj mi sporoče
take važne dogodke iz svojega Pridem do soseda župnika, mu
življenja in o drugih dogodkih, potožim. Ali on je več doživel od Preie *n PozneJe- to na Fair-
far. Pevci so se okrepčali s kavo, da mi bodo sledili. Šel sem s
ki so jih doživljali tekom svojih tega. Pozvan je bil v sosedni in-et tu v Ameriki, — da bi tako dijanski okraj (Tripp County)
Vesele velikonočne praznike želimo vsem
cenjenim odjemalcem in znancem
ZULICH INSURANCE AGENCY
VSAKOVRSTNA ZAVAROVALNINA PROTI POŽARU IN NEZGODI
FRANCES ZULICH, Agent
18115 Neff Road
B gr
B gr B gr
B gr
B gr
B gr
B gr
B gr
B gr
fca
IVanhoe 1-4221 gf
B
gr
------------------B
gr
zbral čim več mogoče raznih podatkov o slovenskih pijonirjih v
Ameriki, da bi jih objavil pod .zjutraj v pravem času. Se je za
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ZELI VSEM DRAGIM ROJAKOM
RUDY KRISTAVNIK COMPANY
B
gr
B
gr
B
gr
GRADBENA DELA — MIZARSTVO
B
gr
5908 BONNA AVENUE
B
gr
Telefon podnevi HE 1-0965,, zvečer HE 1-1108
B
gr
B
-gr
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO
VSEM' PRIJATELJEM IN ZNANCEM
B
gr
EDWARD J. KOVAČIČ INSURANCE AGENCY
B
gr
B
gr
B
gr
VSAKOVRSTNA ZAVAROVALNINA
7308 Hccker A ve.
HE 1-3011
B
gr
B
-gr
VESELE IN SREČNE VELIKONOČNE PRAZNIKE VOŠČI GOSTOM IN PRIJATELJEM LASTNICA
B
gr
SATELLITE BAR
B
gr
7117 St. Clair Avenue
MAMIE MARIN
B
gr
BEST WISHES FOR
A HAPPY EASTER
SEASON FROM
B
gr
a
OHIO FURNITURE CO.
gr
B
gr
6323 St. Clair Avenue
EN 1-5016
FURNITURE AND APPLIANCES FOR EVERY HOME • NATIONALLY ADVERTISED BRANDS
P
gr
gr
g

skih duhovnikov v Ameriki
(Za AD priredil J. J. Regerčan.)
ali je to cerkev ali klavnica? Drugače je bilo tam zame prav dobro. Kolektal sem za cerkev, seznanil se z ljudmi. Tudi pra-
neki kraj, kjer je voda poplavila cesto, jarki na obeh straneh, ob teh žična ograja in cesta čez noč zamrznjena. Led ni bil močan, da bi konje držal na površju. Vzdigovali so prve noge, ga razbijali. V sredi te ceste se vleže-ta konja, samo glavi sta bili videti. Dal sem jima počitka. Srečno sta vstala, na vajeti trdo
voslavni so darovali. “Zašto ne,” P^ukana in srečno izpeljala. Ko so rekli, “to je naš čovjek, daj Pridem do Prve6a farmarja, ka-
mu eno peču (jeden dolar).”
Čez mesec dni sem bil prestavljen za župnika v Gregory County, So. Dakota. Dva gospoda sta imela v oskrbi ta okraj. Vsak po tri cerkve in še par misijonov.
Bila je prava prerija brez zavetja, ne gozdov, ne hribov, ne gora. Imel sem cerkve v Fair-fax-u, Bonnesteel-u, Herreck-u in misijon v Fort Randallu. Med tednom ni bilo v cerkvi nobenega. Zima je pritiskala. V kelihu je zmrzovalo. Pozneje sem v skromni sobici opravljal službo božjo na mali mizi. Pri povzdigovanju, ko je- treba poklekniti, mi je bila postelj v zapreko.
Za pust sem šel svojega soseda župnika pogledat. Vlak je zaostal v sneženem zametu 26 ur. Ne naprej ne nazaj. Zmrzovali smo. Drugi dan se je dobilo za ženske in otroke nekaj kave in kruha pri farmarju. Ko je bil sneg prekopan v tej soteski, je bil štiri čevlje višji od vagonov.
terega sem poznal, mu naročim, da naj ta bela šimelna od ledu premražena, vzame v štalo, naj ju hlapec s slamo in mrzlo vodo dobro zriba, da bosta postala zopet rjavčka. V zameno me on s svojima konjema zapelje na pogrebno mašo, ki je bila ob pol enih popoldne. Ostal sem tam pri drugi družini čez noč, konjema dal počitek in se vrnil po drugi poti, 15 milj daljši, nazaj.
V Fairfaxu smo zgradili župnišče prav poceni. Delo je bilo darovano. Za silo je bilo opremljeno, ali spal nisem tam.
Moj prvi Božič! Hvala č. g. J. Judniču, ki je bil v tej škofiji, Z9 kosma,! kožuh in kapo! Za polnočnico sqm šel pa Ilerreck. Spovedovanje, peta sv. maša ob peti uri zjutraj. Vstati zgodaj zjutraj, peljati se dve milji daleč na odprtih saneh do vlaka — zima je pritiskala. Ob 7. uri pridem v Bonnesteel, cerkev nezakurjena, začeti peč, da ne bomo zmrzovali. Zopet spovedovanje, peta sv. maša, pridiga, kakor
9
bolniku, šel je dan preje čez te zamete. Prišel je tja ob štirih
rubriko “Slovenski pijonir” v Novem Svetu, ki sem ga baš tedaj ustanavljal..
Med temi pismi sem naletel tudi na pismo pokojnega č. g. župnika Jakoba Černeta, dobrega prijatelja in slovenskega rodoljuba. V njem razlaga, kako so slovenski bogoslovci študirali v St. Paulu, Minn., pred 60 leti in več in kako je on začel kot duhovnik pastirovat v zapuščenih, primitivnih krajih Dakote in Wyominga. Zanimivo je, zato sem sklenil, da iz njega nekaj povzamem in tu objavim.
Glasi se:
Dragi John!
Rad bi nekaj podatkov iz mojega življenja kot duhovnika. Dobro. Naj navedem, kako sem začel leta 1908.
par ur odpočil sam in konji ter Drišel pol ure preje nazaj, kakor jaz z vlakom.
Bilo je v marcu. Dobim telefon na Herreck, da je gotova ženska umrla v Fort Randallu.
o je bilo v nedeljo. Čudno vseeno, teden sem bil tam. Šla je k spovedi in sv. obhajilu. Vzamem vlak ob 5. uri zjutraj, bil sem doma ob 7. uri. Treba je dobre konje za to pot, prva moja misel je bila, da pridem tja ob pravem času. Tu je sneg, tam pri reki Mississippi pe topi. Bolje vzeti tolesni voz. Vse potrebno sem spravil v kovček, mašno obleko, sv. vodo, kadilnico, itd. Dali so mi dobre, vztrajne konje za pot 25 milj. Na'poti sem naletel na
konji 7 milj daleč naprej. Pozno smo došli. Tu so Cehi in Slovaki prepevali svoje božične pesmi. Ob pol 12. uri dopoldne pridem tja. Pevcev še ni bilo. Pri vseh treh mašah na tako razda-ljenih krajih sem bral evangelij v češkem in angleškem jeziku. Pri sv. mašah božični govor. K sreči so prišli pevci za sv. mašo ob 12. uri. Če bi ne imel kosmatega kožuha, kosmate kape, bi bilo to nemogoče.
V Sloveniji bi se to reklo: Imeti polnočnico v Kranjski gori, ali na Jesenicah, drugo mašo v Radovljici, tretjo na Bohinjski Beli. Danes je v tej škofiji (to 30 let pozneje) okrog 80 duhovnikov.
Dohodki so bili komaj za kritje stroškov, to je za stanovanje in hrano na hotelu (ki je bil po-(Dalje na 5. strani)
A
0
A
9!
A
0)
A
01
A
0!
A
01
A
05
A
01
A
05
A
0
A
0
A'
0
A
0
0
A
0
A
0
A
0
A
0
A
0
A
0
A
0
A
0
A
0
Vesele Velikonočne praznike želi odjemalcem in prijateljem
ACME DRY CLEANING
ČISTIMO - LIKAMO - POPRAVLJAMO
3e priporočamo
672 East 152nd St.
S
g
fr
B
r
B
fr
i
fr
B
fr
B
r
g
B
GLenville 1-5374 fr
B
r
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM GOSTOM IN PRIJATELJEM
SORN'S RESTAURANT
SLOVENSKA RESTAVRACIJA
6036 St. Clair Ave.
Priporoča svojo domačo kuhinjo, kjer dobite vedno jako okusna jedila po zmernih
cenah.
t---
B
fr
g
fr
F
§
|
B
fr
B
fr
B
fr
B
fr
B
r
B
HUTCH'S GARAGE
6013 St. Clair Ave. (zadaj)
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM OBISKOVALCEM NAŠE GARAŽE IN PRIJATELJEM.
'E
fr
B
fr
B
&
fr
B
fr
B
fr
B
fr
B
fr
B
%
B
fr
B
fr

Devet slovenskih gospodov je pelo nove maše leta 1908. Vsi so Dili posvečeni v St. Paulu, Minn. Določen sem bil za škofijo v Lead, So. Dakota, katere prvi škof je bil Slovenec Rt. Rev. John Stariha. Ko pridem čez mejo na železnici, srečam Fa-thra O’Hara, čez 60 let starega gospoda. V nad dveurni vožnji mi pokaže šest lesenih cerkva, d jih je zgradil. Pove mi v začetku julija meseca, da ni srečal nobenega duhovnika od Velikega tedna. Duhovnikov v škofiji je bilo 16. Razdaljeni so drug od drugega. Opravil je svojo spoved na vlaku — njegova želja.
Pridem v Lead, škofijsko mesto. škof John Stariha, razsoden mož, mi da navodila kot kaplanu * pri škofiji. Cerkovnik je bil edi ni Slovenec poleg škofa. V bližnjih zlatih rudnikih je bilo zaposlenih veliko Dalmatincev iz jadranskih otokov, nekaj tudi Črnogorcev.
Prvo soboto mi je bilo naročeno, da naj grem za sv. mašo k čč. sestram, ki so imele svojo kapelico. Po opravilu dobim prvi poklon od redovnic, katerih nisem sploh v svojem življenju preje srečal, ne v domovini ne v Ameriki. Zakaj je škof posla Fr. Bishopa — kaplana odtoc (bil je dober govornik) na žup ni j o?
V nedeljo popoldan je bil krst italijanskega otroka, pet let starega. Za botre sem imel na rokah vprašanja — odgovore, kakor je zahtevano v njih jeziku. Ko je bilo treba otroka politi z krstno vodo, zbeži po cerkvi in kriči. Boter in botra za njim.
VSEM DRAGIM ROJAKOM, POSEBNO NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM ŽELIMO KAR NAJBOLJ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
NAROČITE CVETJE SEDAJ — DA BO DOVOLJ ZGODAJ ZA PRAZNIKE
STARC FLORAL, INC.
6131 St. Clair Avenue
Cleveland, O. 44103; Tel.: podnevi 431-6474, ponoči EX 1-5078 (prejšnji prostori North American Bank)
» Vaše cvetlice dostavimo takoj po vsem področju mesta Cleveland.
» Kot član svetovne organizacije floristov dostavimo cvetje po Vašem naročilu telefonično ali telegrafično po vseh mestih Združenih Ameriških Držav in vsem ostalem svetu.
•	Bogata izbira rož v lončkih.
•	Vsakovrstno narezano cvetje po želji.
•	Krasni, mali šopki, da si okrasite obleko za praznike.
I
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM POSETILCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELITA VSEM DRAGIM ROJAKOM
— B
g
DR. VINCENT OPASKAR
ZOBOZDRAVNIK
%
f
6402 St. Clair Avenue
HE 1-4114
FRANK V. OPASKAR
ODVETNIK — ATTORNEY AT LAW
kandidat za sodnika apelacijskega sodišča candidate for JUDGE OF THE COURT OF APPEALS
HIPPODROME BLDG. OFFICE: 771-4304
Res.: YE 2-9803
ŠTAJERSKI KLUB, CLEVELAND, OHIO
\
I
I
I
\
}
t
\
ŽELI VSEM ČLANOM, PRIJATELJEM IN VSEM
SLOVENSKIM ROJAKOM
$
M
JOHN PETRIČ
Lastnik
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
I
SLOVENSKE BRIVNICE
783 East 185. Street	IV 1-3465
ZAHVALJUJE SE ZA DOSEDANJO NAKLONJENOST IN SE PRIPOROČA ZA BODOČE!
V sredo odprlo ves dan.
Na veliki petek ves dan zaprto.
Župnik je vse to slišal. Reče mi,
-M
i
BIRCH BAR
961 Addison Rd.
Telephone:
EN 1-8828
Lastnik PETKOVŠEK ANTON želi vsem gostom in prijateljem vesele velikonočne praznike. — Zahvalim se. za naklonjenost, in. se priporočam za bodoče.


OTEEI3KX DOMOVINE,
Nekdanja Clevelandska piše iz Kalifornije
J^ondo Beach, Calif. — Ker Jckrat čitam v Ameriški Do-ovinj pozive, naj rojaki iz dru-v krajev Amerike dopisujemo ls*> se zopet oglašam.
Pomlad je zopet tu, tako
v do-
Slišala sem, da bodo imeli le- sv. Cirila in Metoda preskrbel, tos pri fari Marije Vnebovzete za katero je on veliko žrtvoval na Holmes Avenue kar dve veli- — svojo mladost in zdravje. On ki slovesnosti, dva zlata jubileja, je bil tudi ustanovitelj iste fare. Oltarno društvo bo obhajalo 50- Stari naseljenci se ga še dobro smo vrnili obisk na njihovem letnico obstoja, katerega članica spominjajo in marsikateri pri-domu. Nismo se mogli načuditi, 'sem tudi jaz, č. g. župnik Matija pomni: Takrat ja, takrat ko je
mišljenja. Kovačičevi družini
da sta staro hišo, ki sta jo kupila, spremenila v tako lepo — moderno. Tu se pozna, da sta
Jager pa bo slavil 50-letnico mašništva. Tem potom Vam, Father Jager, iskreno čestitam, da Vam je dobri Bog dal dočakati ta zlati jubilej. Dosti duhovnikov ni tako srečnih, da bi to dočakali, ker preje obnemorejo na težki trnjevi poti duhovniškega
( ° vini, kjer sem bila rojena, in * pridna, podjetna človeka. Kako v Clevelandu, kjer sem pre- 'njemu prav pride, da je izučen 1Vela večji del svojega živi j e- zidar, posebno tukaj v Kaliforni-]a- Tudi tukaj v Kaliforniji je 'ji. kjer ni zime in se lahko vse a«*> sonce kazati svojo moč leto dela. G. Kovačič je tukaj ,Sed daljših dni, medtem ko je 'zelo zadovoljen, njegovi ženi se življenja.
‘ a ta zaradi dolgih noči v zim- Pa še vedno toži po njenih cle-s ih mesecih prikrajšana. V feb- velandskih prijateljicah, čeprav Jarju, tako je tukaj v navadi, daje priznanje Kaliforniji, da je !,bili morali imeti nekaj dežev-, tukajšnje podnebje veliko bolj
Jh dni- pa je ves mesec sonce 1 zdravo kot je clevelandsko. Po- ko si štejejo v čast in Bogu v Ja*°- Menda se je tisti dež, ki, zimi ni snega, poleti pa ne tiste j 1 m°ral pasti februarja, zlil že' soparne vročine, ki je skoraj za j*red nekaj meseci, ko je bila v , vsakega tako zoperno moreča. |
Kaliforniji velika poplava. Ce-1 In še enega obiska smo bili vV dejansko nismo letos dobili .zelo veseli. Obiskala nas je gdč.
Se nič dežja, je še sedaj vse lepo Frances Zulich iz Clevelanda. '
*elen°> sonce lepo sije, sadno Tisti dnevi, ko se je ona pri nas revje in rožice lepo cveto in • mudila, so se mi zdeli kot lep Ptički veselo prepevajo. Meseca praznik. Stari znanci in prijate-
Prav tako iskreno čestitam vsem članicam Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete, posebno ustanoviteljicam. Lah-
bil tu Father Černe, je tu slovenstvo živahno živelo in cvetelo. Od leta 1920 do 1924 je bil tudi duhovni vodja K.S.K. Jed-note in je na njegovem položaju veliko napravil za katolištvo in slovenstvo pri organizaciji.
Naj bo vrlemu sinu gorate Gorenjske ohranjen v zgodovini ameriških Slovencev časten spomin!
je, poleg tega sobe, pere perilo in
sejam, bi
z njimi in dru-so
, arec in april sta vedno najlep-/ v vsem letu. Majnik mi pa /asko leto ni bil nič kaj všeč,
* vem, kako bo letos? Skoro ^ mesec je bilo oblačno, a brez kar otožno se mi je zdelo celo ptice so prenehale s svo-Jla:i Petjem.
2 tove moramo vedno pridno in 1Va*h hočemo imeti zelene j. cvetoče. Priznanje moram da-j ®dč- Frances Krničar, ki tako rbno vzdržuje naš vrt, kakor fldna čebelica
lilaŽi tudi
. a' daz oskrbujem le kuho in jj. ° imam dovolj časa za šiva-. ki me še vedno veseli, in ker ]QS nisem preveč obložena z de-v T. lahko napišem še par vrstic nnaa slovenski list Ameriško kovino.
la tr?Ver'*etno sem se privadi-p .^ahfornije. K temu je veliko j, lp°moglo to, ker sva obe s jj^ces pristopili v klub Kato-°^ih žena v naši fari. Ko sva hoditi k mesačnim a se počutili tako tuje, da si \naKaje zbežali. Mislila sem ’ a se teh žensk nikoli ne bom lvadila. Pa sem začela gQV°riti> spoznavati eno ^ tud-11 tak° sem ugotovila, da jaz* °ne v Is^m položaju kot fo ’ ,namreč priseljenke v Kali-ja,rn‘i°- Skoro vsaka mi je de-j a’ da je prišla od vzhoda, kot ennsvlvanije, Ohia, Illinoisa Vsak'k° da^6- Nekaj časa je bilo čut / do*8čas in tuje so se po-e- Po nekaj letih so se pri-in sedaj nobena noče iti Sp i Msako, posebno starejšo, eh mraz, ko se spomni na dob°’ na kidanje snega in po-j.g .nv°- M našem klubu so ženske ‘čuih narodnosti, a čutimo te°’ Samo da smo katoličanke. V še °z‘ru je pa res tukaj lep-Jj ’h‘ tiste narodnostne razlike, be v Clevelandu, da Slove-bQC r16 mara Italijana ali obraten’ rec in Nemec zopet mislita, neka-i več kot Slovenci, in Sj^ci zopet gledajo postrani
j0 Judje se tako hitro naseljujeta .Kalifornijo, da ta ne more Sojiti zadosti duhovnikov, da He^raviln° oskrbovali' katoliča-d'° potrebo je že pred leti Jam 2 n a * losangeleški kardinal r0cj 6s Francis McIntyre. Po na-lmiU°sK Irec je vedel, da je na S* veliko
Slcev> kot
lrs^ Je naš kardinal sezidal tuen^ s svojim denarjem
hvalo za ta srečni dan. Zato, Bog živi vse članice in Oltarno društvo še na mnoga leta, da delate v čast božjo in svoje zveličanje-Vsi trije iz te hiše: Paseo de las Estrellas želimo vsem znancem in prijateljem v Clevelandu in Euclidu veselo Alelujo in o-bilo pirhov!
Mary C. Hribar
Prvi, ki je letel
WASHINGTON, D C. — Predsednik F. D. Roosevelt je bil prvi predsednik ZDA, ki je potoval v letalu.
P. F.
VELIKONOČNA
Čujte, zvonovi slovesno donijo,
množice verne v svetišča hite.
Božjega Sina vstajenje slavijo,
hvalnice zmage Bogu se glase.
Ljudstvo radostno vstajenje opeva,
glas aleluje mogočno odmeva!
Glejte, v procesijah lučic vstajenja
radostni stopajo verni ljudje.
Vsak je pozabil grenkosti trpljenja,
Bog ljubeznivo odrešil je vse.
Pesmi vstajenja povsod se glasijo,
zbori proslavljajo tudi Marijo!

Plinski
“žepi”
— Nobelova nagrada trenutno okoli $40,000.
DALLAS, Tex. — Zemeljski plin je običajno v bližini oljnih znaša ležišč ujet med zemeljske plasti v “žepe”.
Iji so pa res zlata vredni. Tudi Miss Zulich v Kaliforniji ugaja, zato ji kličemo: “Frances, le še pridi k nam na obisk!”
Do sedaj se še nisem kesala, da sem se preselila v Kalifornijo, čeprav sem ljubila Cleveland.
Srečna sem, da sem tukaj pri tako dobrih ljudeh, četudi sta mi doben navadni baraki) m za ko-|
nje. Na mesec sem dobil eno sv. | mašo plačano. Slovensko srce | me je vleklo med svoje rojake.
Iz življenja slovenskih pijo-nirskih duhovnikov v Ameriki
(Nadaljevanje s 4. strani)
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ROJAKOM SLOVENSKA GROCERIJSKA TRGOVINA IN MESNICA
LOUIS CIMPERMAN
1115 Norwood Rd.
ENdicott 1-0566
oba tujca, se počutim pri njiju čisto domače in oba me spoštujeta, tudi Frank Bizjak, čeprav je velik inženir, saj je pri delu za načrte poletov v vesoljstvo.
Da sva pa s Frances Krničar tako druga za drugo, pa lahko rečem, da je to ja. Prepričana
Šel sem v Wyoming. O tem p enkrat prihodnjič.”
Tako njegovo pismo. Nadaljevanja nisem dobil. Za tistim je Previdnost bož- pok. č. g. Jakob Černe kmalu sem, da so moj odšel v stari kraj tik pred zad-g. stric pok. msgr. Vitus Hribar njo vojno in se med vojno vrnil.
Za praznike imamo v zalogi najboljše domače šunke, želodce, klobase in plečeta, vse vrste prekajenega mesa. Vse jestvine, sadje in zelenjavo dobite pri nas zanesljivo sveže in dobre
rt
A 9! A 9 A 9 A 05 A 9 A 05 A A 9
«03
05 A 0) A
%
A
3
A
05
4
%
%
4
9
A
1
1 I
4
9
«03
za zmerne cene.
POHIŠTVO - GOSPODINJSKI STROJI
PRI NAS JE VELIKA IZBIRA KUHINJSKIH IN DRUGIH GOSPODINJSKIH STROJEV — IMAMO NAJLEPŠE POHIŠTVO IN OPREMO ZA VSE STANOVANJSKE SOBE.
Oglejte si našo zalogo — po domače se bomo pogovorili — z veseljem Vam bomo postregli, kakor boste želeli. Se boste sami prepričali, da dajemo odlično blago po zelo zmernih cenah.
VOŠČIMO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6202 ST. CLAIR AVENUE
Phone: EN 1-3634
MR. IN MRS. JOHN J. SUSNIK IN SINOVI
sr
e
er
63
ST
63
P
56
r
66
vr
63
r
66
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
VAM ŽELI
DOMAČA TRGOVINA S ČEVLJI
V; 'W'. m* ■■	-	V-
slutili božji načrt z nama, ko so nama toliko let priporočali: Bodita skupaj, ker se dobro razumeta, to bo dobro za obe. Deset let po njih smrti še bolj razumem, da so imeli prav. Kolikor starejša postajam, toliko bolj cenim njih nasvet.
Oslabel je. Gostoval je nekaj časa v Mihvaukeeju pri pokojnemu č. g. župniku Antonu Schif-rerju, zatem je bil v sheboygan-ski bolnici do njegove smrti. Počiva na farnem pokopališču v Zeleni dolini pri Sheboyganu, katero je on za slovensko faro
MANDEL'S SHOE STORE
OBUVALO ZA VSO DRUŽINO 6125 St Clair Ave.
v Lauschetovem poslopju
43
9'
43
9
A
9
A
S3
53
&
66
P*
66
6T
63
sr
63
r
66
er
6
er
66
er
66
J?
Vadile
“azai
ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM
V Ji
IN ZNANCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
STANDARD EAGLE MKT.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo, da jc umrla naša ljubljena mati, stara in prastara mati in tašča,
Jennie Virant
Previdena s sv. zakramenti je zaspala v Gospodu 4. marca
854 E. 185 St.
priporoča, da žo sedaj naročite
IV 1-5686
1966.
Rojena je bila 18. oktobra je prišla v Ameriko leta 1903.
1884 v Velikih Laščah, odkoder
za VELIKONOČNE PRAZNIKE naše domače MESENE KLOBASE, ŠUNKE, ŽELODCE in PREKAJENO MESO!
PRIPELJEMO TUDI NA DOM!
Razen tega imamo na prodaji KAŠO, domače zelje in repo, KOKSER fižol, domačo koruzno moko, orehe v zrnih, JEŠPRENJ in tudi KAMILICE!
Seveda tudi vse vrste grocerijo, zelenjavo, sadje in vse vrste pijače: tuja in slovenska vina ter mehke pijače.
EDWARD PLANIŠEK — lastnik
«
t
VSEM NAŠIM KLIJENTOM, PRIJATELJEM TER VSEM DRAGIM ROJAKOM ŽELIVA VESELE IN SREČNE VELIKONOČNE PRAZNIKE
več duhovniških jih doma rabijo, j
na
se-
Hji . Sce> kjer se vzgajajo duhov-k0 1 lzrečno za Kalifornijo. Ta-tokkr‘de sem vsako leto nov do-^ duhovnikov z Irskega. Zato bo r,arno hiti katoličani neizmer-‘bu ]Va^ezn‘ kardinalu in irske-Li 'udstvu in prositi Boga, da V ,Ud‘ druge narodnosti imele ce meri duhovniške pokli-
1&PŠ
Poti
ern sem gotova, da bi bilo
^edav »iško:
na tem svetu, kot je sedaj!
no nas je iznenadil z o-vačj°m na^ r°jak g. Bogdan Ko-lj , l s svojo prijazno ženo in (jru>..° hčerko. On živi s svojo bji^2ln° 'ze nad dve leti v naši j. ‘ni. Kako se čloVek razvese-tu najde Slovenca svojega
Pogreb se je vršil 8. marca 1966 iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd., kjer je Father Clines daroval sv. mašo za mir in pokoj duše pokojnice. Potem smo njeno truplo prepeljali na pokopališče Kalvarija in ga tam položili k večnemu počitku v družinsko grobnico.
Pokojnica jc bila članica podr. št. 14 SŽZ.
V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo Father Clines za ceste obiske pokojnice na domu in v bolnišnici, za podeiieev svetih zakramentov, za molitve v pogrebnem zavodu in za darovano pogrebno sv. mašo. — Ostala č. duhovščina fare sv. Pavla pa naj sprejme našo zahvalo za obiske pokojnice v bolnišnici in na domu ter za molitve v pogrebnem zavodu.
Srčna hvala vsem, ki so ob oder pokojnice položili tako lepe vence cvetja, vsem, ki so darovali za sv. maše, in vsem, ki so pokojnico prišli kropit in molit ob njeni krsti.
Posebej sc zahvalimo članicam SŽZ za lepo slovo od svoje umrle sosestre.
Hvala vsem, ki so pokojnico spremili na pokopališče in pogrebcem, vnukom umrle, ki so nosili njeno krsto.
svoje avtomobile na razpolago za
9
A
9
A
9
£
9
A
Best Wishes for a
Joyous Easter
MIN'S
BEAUTY SAL0N
6430 St. Clair Ave. EN 1-7157
Lastnica MINNIE KADER želi vsem gospem in gospodičnam, ki obiskujejo naš salon, vesele velikonočne praznike.
95 Iskrena hvala za naklonjenost, priporočam se za bodoče.
A.
9 A 9 A 9 A 9 A 9 A 9 A 9 A 9.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
ŽELI
VSEM SVOJIM ODJEMALCEM
J.& A. VARIETY CENTER
842 East 185th Street KE 1-6255
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIJO VSEM VSI IZ
TAUCHERJEYE MESNICE
491 East 260 Street
RE 1-9566
vsem, ki so dali na pokopališče.

Lastnika najstarejše slovenske potniške pisarne
MR. & MRS. AUGUST HOLLANDER
Telefon: 431-4148
6419 St, Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103-
Pred novo potovalno in počitniško sezono toplo pro poročava naše podjetje. Bova osebno skrbela, da bodo vsi Vaši potovalni načrti izvedeni točno po Vaših željah, po najugodnejših cenah in pogojih.
Hvala spremstvo
Iskrena hvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam v dnevih naše žalosti bili na pomoči.
Hvala osebju pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi za vzorno urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo.
Razposlali srna zahvalne kartice vsem, ki smo imeli njih naslove. Ako kdo take kartice ni sprejel, naj nam oprosti in naj s tem sprejme našo iskreno zahvalo!
Ljuba mati, stara in prastara mati in tašča, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo gruda te Tvoje druge domovine!
Vse svoje življenje si delovala in skrbela za nas in vse to delo in vse ■ e skrbi so bile polne ljubezni do nas. BOG Te bo za vse to bogato poplačal, ko Te bo sprejel v družbo svojih izvoljenih. Ml pa Ti bomo vso Tvojo ljubezen vračali v naših molitvah in naših mislih, dokler sc vsi nc združimo v nebeškem carstvu!
Žalujoči:
ANTHONY. FRANK, RUDOLPH, ALBIN, LEONARD — sinovi JEAN ROBERTS, MARY, OLGA ZALEK — hčere FRANCES, ANN, JOSEPHINE, JENNIE, ANGELA — snahe NICK, FRANK — zeta 13 vnukov in vnukinj; 5 pravnukinj.
V starem kraju zapušča dve sestri in sorodnike.
Prvovrstne sveže in prekajeno meso, klobase vseh vrst, želodci, šunke FRANK TAUCHER, lastnik
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želita
CHICKIE in EDDIE ABE, lastnika
MAPLE LANES
6918 St. Clair Avenue
Phone: 361 -8698
Cleveland, Ohio, 4. mavča 1966.

:v„. A
rt	• LIQUOR • WINE • BOWLING •
|____________________ __________________________
a best wishes for a joyous AND HAPPY EASTER
A	from
I FOREST CITY FURNITURE CO,
9	.
• Complete Home Furnishers •
9	7411 St. Clair Avenue, Cleveland 3. Ohio — UT 1-1782
Cor. East 75th Street
rt JOB BEGUN	LOUIS SILVER

TRYGVE GULBRANSSEN
In večno some gozdovi
Morda bi ne bilo napačno, če bi si kupil smodnika za svoj star' samokres. Da, včasih je bilo v njem mračno; kljub svojim napakam pa le ni bil brezbožen, in upirala se mu je, da bi zapustil svoj prostor v bitki za obstanek. Časi se lahko izpremene, saj zdaj so bili že naravnost blazni. Vse je tako tiho in prazno, in pri tem vendarle ne more ostati... Vdova bo gotovo tako krščansko usmiljena in ga bo vsaj ša preko praznikov pustila v sobici; toda od česa naj v teh dneh živi, dokler ne pride, dolgo po božiču, nasiednji tolar — in s čim naj zakuri peč? Tobaka ni okusil že celo večnost — in čaše vina — vse to so bile le še otroške sanje, tako daleč je vse to ležalo za njim...
Mraz ga je ščipal v ušesa, in oči so se mu solzile, da si jih je moral neprestano z rokavico brisati. Ko si je pravkar z rokavico obrisal oči, je skoraj trčil v orjaka v volčjem kožuhu, ki je naglo zavil okoli vogala v stransko ulico.
Oba sta obstala in se ogledovala. Hm — stotnik se je spomnil prelepih dnevov, ko je prihajal in odhajal z bogate kmetije, toda od takrat je potekla že cela večnost. Izmed tišočev bi takoj spoznal mcža, ki mu je stal nasproti. Tako ni nihče držal svojih ramen, nihče ni nosil tako svoje glave — toda stotnik je pogledal vstran. Mož gotovo ne bo spoznal takšne uboge pare, kot je bil zdaj on. Tedaj pa je zaslišal; “Klinge!’’ — in debela rokavica se mu je stegnila nasproti. Stotnik ga je naglo pogledal, njune oči so se srečale in njune roke stisnile.
“Niste zatajili starega moža!’’ je! rekel stotnik in bilo ga je sram, ko je videl v očeh Daga Bjorndala, da je ta že po njegovem zagrenjenem obrazu in oguljeni obleki uganil, kako je z njim.
“Gotovo ne,” je odvrnil Dag 'n njegov ostri pogled se je nekam omilil. “Kako naj bi ne spoznal veselega prijatelja?” Mrzel veter jima je zapihal okoli ušes — in Dag se je postavil tako, da je s svojim širokim hrbtom prestregel veter. Zamislil se je nad tem, kar je videl, in marsičesa se je spomnil. Obšlo ga je nekaj čudnega. Letošnji božič bo Dorotejin prostor prazen. Gotovo bi jo veselilo, če bi ga zasedel nekdo drug in bil pri tem srečen. Odkar je bila Doroteja mrtva, je zajela kmetijo žalostna praznota. Da, saj lahko poskusi. In vprašal je stotnika, če se je oženil, ali pa je še vedno samotni orel — in ko mu je Klinge odgovoril, je obžaloval, ker mora že naslednje jutro odpotovati; sicer bi ga prosil, naj gre z njim.
Da, seveda, bilo bi zelo lepo, da, resnično lepo, je odgovoril, če bi mogel spet videti stare kraje, kjer je užil toliko sreče.
“Morda pa bi že danes lahko uredili svoje zadeve in bi se jutri odpeljali kar z menoj?” je vprašal Dag.
Hm, da — pač, zelo mu je hvaležen — ni izključeno. Da, če prav premisli, ga nič ne ovira —
CHICAGO. ILL.
prav nič.
Naslednjega jutri so se skozi temne mestne ulice široko in varno vozile sani, in v njih je poleg Daga Bjorndala sedel, zavit v kožuhovino, stotnik Klinge.
Tako se je zgodilo, da je praznoval stotnik Klinge božič na Bjorndalu, in v teh dneh je Dag spoznal njegove denarne nepri-like in njegovo stisko.
Na predvečer sv. Treh kraljev sta, s kozarčkom žganja pred sabo in s tobakom v pipi, udobno sedela pred kaminom — in Dag je bil neverjetno dobro razpoložen. Stotnik je iz dneva v dan odlašal z odhodom; danes zvečer pa bo moral spregovoriti in prešla mu je dobra volja.
Končno je vendarle izprego-voril; jutri se bo poslovil in odpotoval.
“Če bi le vse drugo pustil in mi ustregel in ostal tu, in mi pri moji pisariji malo pomagal, potem bi nama še leta lahko bilo tako lepo kot zdaj.” Tedaj se je stotnik Klinge dvignil in Se zastrmel mimo Daga v žerjavico; njegov obraz je bil resen, kot ga Dag še nikoli in bil videl. On, stotnik je bil včasih ponosen vojak, zdaj pa se je njegov ponos zlomil. Z nekam ihtečim glasom je odvrnil, da mu je zelo hvaležen za plemenito ponudbo, toda to je preveč, da, veliko preveč, on, tujec tega ne more sprejeti.
Dag ni takoj odgovoril; dal je Klingeju čas za premislek, potreboval pa ga je tudi sam, da bi razmislil o čudnih čustvih, ki so ga včasih po Dorotejini smrti prevzemala in so se ga prav zdaj spet dotaknila. Ko je odgovoril, mu je bilo že po glasu poznati, da misli resno: “Stori mi uslugo in prevzemi knjigovodstvo, kajti i jaz se mislim lotiti čisto nekaj drugega; morda bom našel zate še kakšno drugo delo; saj vidiš, zaradi samega sebe te prosim.”
Stotnik ni vedel drugega ugovora, da, ga sploh ni imel, in konec je bil ta, da je privolil — do nadaljnega. In tako se je zgodilo, da je stotnik Klinge ostal na Bjorndalu.
Za Daga je imela zgodba trikratno vrednost. Prvič, opravičil se je pred Dorotejo. Drugič, potreboval je pisarja, in tretjič — bilo je nevsakdanje, da jei imela kmetija stotnika. Morda mu je ukvarjanje z denarjem prišlo v navado in se ga je naveličal, in tedaj se je želja po moči poja-
vila v drugačni obliki. “Posedovati” stotnika ni bil ravno majhen dokaz moči, pa čeprav je bil ta že precej na psu.
Leta so potekala.
Ko je nekemu toplemu pomladanskemu letu sledila zmrzal, se je zgodilo, da je Terezi na ledu zdrsnilo in je padla. Od takrat je noge niso hotele več prav nositi. Iz mesta je prišel zdravnik, toda pomagale niso ne
njegove kapljico in ne vsa njegova umetnost. Zdelo se je, da si je poškodovala hrbtenico in s Terezinim tekanjem jc bilo pri kraju. Nekaj časa je ležala v postelji toda kmalu je hotela spet vstati in se udejstvovati. In zdaj je blagoslavljala uro, ko je prišla na kmetijo Stina Kruscjeva; kajti stregla ji jc samo Stina.
(Dalje sledi)
APRIL
" Ul *
□JO Sl 4 rs SfiFE
17 M9
2
7 ± 9
140511$
n Kis
24iS26®@2i|3»
KOLEDAR
društvenih
prireditev
APRIL
17. — Moški pevski zbor Slovan priredi Pomladni koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob štirih popoldne.
23.—Folklorna skupina KRES priredi VEČER NARODNIH IN UMETNIH PLESOV v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 7.30. Po sporedu zabava. Igrajo “Veseli mornarji”.
23.	— Čikaški odsek SAVE pri-
redni družabni večer s programom v veliki svetoštefanski dvorani. Igrali bodo “Mladi Slovenci” in Tivoli” orkester.
24.	— Materinski klub fare sv.
Vida pripravi obed v fari dvorani. Na razpolago bo od poldne do petih popoldne.
24. — Podr. št. 47 SŽZ praznuje
35-lctnico obstoja skupno s državno konvencijo združenih podružnic SŽZ iz Ohia in Michigana v SDD na Prince Avenue.
24. — Podr. št. 47 SŽZ priredi
večerjo za 35-letnico obstoja v Slov. del. dvorani na 10314 Prince Avenue. Začetek ob petih.
39. — Društvo slov. protikomunističnih borcev v Clevelandu priredi družabni večer v Baragovem domu.
MAJ
1. — Oltarno društvo pri Mariji
Vnebovzeti priredi banket ob 50-letn.ici svojega obstoja.
1. — Pex'ski zbor Planina poda
svoj pomladni koncert v SND na Maple Heights. Začetek ob štirih popoldne.
7.	— Tradicionalna spomladanska prireditev DSPB Tabor v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
8. — Pevski zbor Triglav poda
svoj letni koncert in priredi domačo zabavo v Sachsen-heim, 7001 Denison Ave.
8. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi materinsko proslavo v šolski dvorani. Začetek ob treh popoldne.
8.	—Materinska proslava Slovenske šole Marije Vnebovzete v
Collinwoodu ob treh popoldne v šolski dvorani.
11. — Banket SDZ ob njeni 16.
redni konvenciji v Slov. nar. domu na 5050 Stanley Ave. Po banketu ples. Igra Eddie “B” Trio.
14.	— Clevelandski odsek akademskega društva SAVA poda družabno prireditev s programom v SND na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
15.	— “Mladi harmonikarji’
podajo v cerkveni dvorani pri Sv. Vidu koncert. Začetek ob 3.30 popoldne.
29. — Društvo SPB Cleveland:
Spominska sv. maša za padle žrtve zadnje vojske in komunistične revolucije pri Lurški Mariji na Providence Heights na Chardon Road v Euclidu. JUNIJ
5. — Društvo sv. Jožefa št. 1G’J
KSKJ priredi piknik na svojih prostorih na White Road.
5. — Dr. H. Lobetov Spominski
sklad priredi piknik ob zaključku kampanje na Slovenski pristavi.
11. in 12. —— DSPB Tabor priredi na Slov. pristavi spominsko proslavo za padle in pobite borce komunistične revolucije v Sloveniji.
13. — Otvoritev Slovenske pristave za leto 1966.
19. — Fara Marije Vnebovzete bo praznovala 50-letnico duhovništva ■ župnika rev. M. Jagra z mašo in banketom.
26.-15. letni OHIO KSKJ DAN
v parku sv. Jožefa.
26. — Slovenska šola priredi
izlet na Slov. pristavo.
26. — S.K.D. Triglav Milwaukee
priredi prvi letni piknik v svojem parku, ob Wis. cesti 36, 4M. vzhodno od Waterford. Vhod nasproti Heg Memorial parka.
JULIJ
1.0.— Slovenska telovadna zveza
priredi telovadni nastop ' na Slovenski pristavi.
24. — Štajerski klub priredi
piknik na Slovenski pristavi.
31. — Slovenska šola pri Mariji
Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
7. — Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi piknik na Slovenski pristavi.
10.— Klub slovenskih upokojencev iz Euclida priredi piknik na S.N.P.J. farmi.
H, — Slovenski dom na Holmes Avenue priredi svoj letni piknik v parku. sv. Jožefa na V/hite Rd.
29. — Konvencijski ples KSKJ
v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
21. — Sv. maša ob konvenciji KSKJ v cerkvi sv. Vida ob 11.45, po njej kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. Popoldne piknik na prostorih sv. Jožefa v KSKJ parku na White Rd.
21.	— Slovenski športni klub
priredi piknik na Slovenski pristavi.
22.	— Se začne XXVI. glavna
konvencija KSKJ v hotelu Sheraton-Cleveland.
21. — S.K.D. Triglav Milwaukee
priredi svoj drugi letni piknik v Triglavskem parku. Piknik je združen s kratkim športnim sporedom.
24. — Klub slov. upokojencev za
Senklersko okrožje priredi piknik na farmi SNPJ.
28.	— Belokranjski idub priredi
piknik na Slovenski pristavi.
SEPTEMBER
13. — Oltarno društvo fare sv Vida pripravi obed v avditoriju. Postregli bodo od opoldne do treh popoldne.
OKTOBER
l. — Jesenska prireditev DSPB
Tabor v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
23.	— Pevsko društvo PLANINA
poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na Maple Hts.
29.	— Slov. nar. dom na St. Clair
Avenue priredi “Noč Slovenije” v glavni dvorani Doma.
NOVEMBER
>. — Društvo DANICA št. 34
SDZ priredi večerjo in ples v SDD na Prince Avenue.
L — Društvo slov. protikomunističnih borcev v Clevelandu i m a jesensko prireditev v dvorani Slov. doma na Holmes Avenue.
20. — Pevski zb Or Jadran poda
koncert v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne.
23.— Ples na večer pred Zahvalnim dnem v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
DECEMBER
4. — Jesenski koncert pevskega
zbora SLOVAN, združen s proslavo 30-letnice zborovega obstoja.
31. — Slovenski dom na Holmes
priredi silvestrovanje v svojih prostorih.
1967
FEBRUAR
12. — Klub slovenskih upokojencev iz Euclida priredi .Večerjo s plesom v SDD na Recher Ave.

9
A
01
A
9
A
9
A
01
A
9
A
91
A
9
A
0
A
9
A
9
A
9
I
\
I
E
A
9
A
1
A
9
A
9
f
9
A
9
A
91
A
9
A
%
A
1
A
1'
A
A BLESSED EASTER TO ALL OF OUR FRIENDS ON THE STAFF AND AMONG THE READERS OF THE AMERIŠKA DOMOVINA |
DANIEL L. MAUSSER,
ELLEN V. MAUSSER, M. D.
VESELIC VELIKONOČNE PRAZNIKE VOŠČIJO VSEM NAROČNIKOM, PRIJATELJEM IN DRUGIM ROJAKOM LASTNIKI
slovenskega gradbenega podjetja
IMG
BUILDERS - (OBLRACTORS
29312 White Road, Wickliffe, Ohio Tei.: WI 3-3688 in IV 1-2700
|
6
■ —
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER WANTED 3 days a week. Light housework. F-mall house in N. Suburb. Must have references and transportation. PH. 966-6126.	(66)
SLOVO OD ZIME — Ko je pritisnil v zgodnjem fieldu, Ohio, v letošnjem letu zadnjič pomerili.
marcu še enkrat mraz, so se “jadralci na ledu” v Mans-
■A
i
i
•ti
3
j
1
A
f
A
3
A
9
A____
9
f
I
JOŽE MALOVRH JAKOB MEJAČ 6
Zahvaljujemo se za dosedanje zaupanje in se priporočamo za bodoče. - Izvršujemo vsa gradbena dela. -Proračun napravimo brezplačno. - Odplačila na obroke po dogovoru.
VSEM ČLANOM IN PRIJATELJEM ŽELI LEPE IN VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
DmšSvo slovenskih protikomunističnih borcev Jj v Clevelandu	jj
STANE VIDMAR, predsednik
OBED'S CONFECTIONERY
4504 St. Clair Ave.
SLAŠČIČARNA, ČASOPISI IN REVIJE, SLADOLED IN MOČNATE JEDI, TOBAK
Lastnik JACK OBED želi vsem odjemalcem in prijateljem
PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE:
A 9 A 9 A
A 9 A A 9 A 9 A 9 A
SMREKAR HARDWARE
6112-14 St. Clair Ave.
HE l-5470r
Vsem odjemalcem in prijateljem voščimo vesele velikonočne praznike
2____________________________________________
9
SREČNE IN VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ZELI VSEM GOSTOM IN PRIJATELJEM
A
9
A
9
HECKER TAVERN
1194 East 71 St.
Tel.: 361-9779
A-
9
A
9
A
91
A
MARQUETTE SHEET METAL WORKS
FURNACE — GA® — TINNING — ALUMINUM SIDING
1336 East 55 Street	UT 1-4076
VESELO VELIKO NOČ ŽELI IN SE ROJAKOM PRIPOROČA	lastnik LEO LADIHA
^	A L OlVUU/1	ittSUUK. LLU LAL/mn %