PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 130 (9132) TRST, sobota, 7. junija 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskami «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskami «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. po Šestmesečni prekinitvi V ponedeljek končno obnovitev dialoga med vlado in sindikati Razgovor bo posvečen problemom zaposlovanja, investicij in podjetij z državno udeležbo - Izjava generalnega tajnika CGIL Luciana Lame RIM, 6. — Ministrski predsednik Moro je sklical voditelje federacije CGIL, CISL in UIL na sestanek v palači Chigi, ki bo v ponedeljek, 9. junija, ob 17. uri. Kot se je zvedelo v sindikalnih krogih, bodo na dnevnem redu srečanja predvsem vprašanja investicij, zaposlovanja, restrukturacije podjetij in verjetno tudi vprašanje državnih udeležb. ,---------------- Generalni tajnik CGIL Lama je , sh0cJu v Cosenzi ugotovil, da je vsaka stranka svobodna, da si izbere zave- v kratki izjavi pozitivno ocenil napoved srečanja, ki pa je dokaj zapoznelo, saj so se vlada in predstavniki sindikatov zadnjič sestali pred šestimi meseci. Vsekakor je morala vlada privoliti v srečanje zaradi sindikalnih bojev preteklih mesecev in zaradi odločne zahteve, ki je izšla iz zasedanja delegatov v Riminiju, na katerem so terjali konfrontacijo o liniji gospodarske politike, ki jo je vlada sprejela in ki jo je sindikalno gibanje v mnogih aspektih ostro kritiziralo. Prvi cilj, ki si ga sindikati zastavljajo na ponedeljkovem srečanju, je po mnenju Lame sprememba dosedanjega zadržanja vlade, ki se je doslej izogibala razprave o vsedržavni gospodarski politiki s federacijo CGIL, CISL in UIL. Generalni tajnik CGIL je tudi ugotovil, da bo do srečanja med vlado in sindikati prišlo samo šest dni pred deželnimi in upravnimi volitvami, kar rojeva dvom, da bi utegnilo biti sklicanje sestanka povezano z volitvami. Lama je poudaril, da sindikat prav gotovo ne misli izkoristiti v kakršnekoli namene srečanja z vlado: problemi zaposlovanja in investicij ter dramatična družbena kriza, ki v teh tednih prizadeva na stotine tisočev delavcev, so tako važna vprašanja, da bi jih nihče ne smel izkoristiti v volilne namene, saj bi s tem dokazal samo cinizem in popolno neodgovornost. Danes popoldne je bilo v Rimu srečanje med tajništvom federacije CGIL, CISL in UIL in predstavniki sindikalnih organizacij posameznih kategorij ter deželnih struktur sindikalnega gibanja. Na tem sestanku so med drugim sestavili koordinacijske odbore za sindikalne spore na področjih državnih udeležb, energije, prevozov, elektronike in telekomunikacij ter na področju kemije, poljedelstva in gradbeništva. Dogovorili so se tudi o besedilu pisma, ki ga bodo jutri poslali vladnim predstavnikom za odprtje sindikalnega spora v podjetjih z državno udeležbo. Glede teh so napovedali šest ur stavke, ki jih bodo opravili še pred koncem junija. Tajništvo federacije CGIL, CISL in UIL pa je danes poslalo predsedniku vlade Moni pismo z zahtevo po srečanju z vlado, na katerem naj bi proučili položaj organizacijske in funkcionalne slabosti, v katerem se je znašel vsedržavni svet za gospodarstvo in delo CNEL. Fanfara izžvižgan na zborovanju v Bologni PSI in KP1 zavračata poskus tajnika KD, da bi zaostrit predvolilno polemiko BOLOGNA, 6. — Velika množica je lanes izžvižgala tajnika KD Fanfa-hija med volilnim zborovanjem v središču Bologne. Posegla je tudi policija, ki je odstranila več ljudi. Ko je Fanfani po končanem govoru zapustil trg, so ga prisotni pozdravili s pestjo, pa tudi s psovkami. Policija je odvedla na kvesturo nekaj oseb, ki so jih identificirali in kmalu zatem izpustili na svobodo. V svojem govoru v Bologni je Fanfani ponovil priljubljene teme de-tnokrščanske volilne kampanje in med drugim začrtal nekakšno prednostno lestvico problemov: na prvo mesto je seveda postavil red, na drugo svobodo, nato pa razvoj in prav na koncu še reforme. Fanfani je tudi Poudaril pomen udeležbe mladih na volitvah in se pri tem pohvalil, da je KD vključila v svoje liste 30 tisoč mladih od skupnih 120 tisoč kandidatov. Ko je govoril o mladinski Problematiki pa seveda ni omenil dej stva, da je prav on šele pred krat kini ukazal razpust mladinskega gibanja KD. Večji del svojega govora je tajnik KD seveda posvetil — kot že običajno — polemiki s socialisti in med drugim ugotovil, da je PSI Predložila v .zelo velikem številu občin skupne liste s KPI. Zaradi tega je obtožil PSI. da nima jasne linije, iz česar je potegnil zaključek, da bodo volivci, ki bodo dali svoj glas socialistom, «škodovali Italiji». Tudi predsednik vlade Moro se čedalje bolj angažira v volilni kampa-PjL včeraj je govoril v Turinu, da-nes pa v , Milanu. Moro je izrazil «najbolj prisrčno solidarnost» tajniku Fanfaniju, vendar pa je bil ton nje-govega govora mnogo bolj umirjen in brez direktnih polemik s socialisti. Med drugim sploh ni omenil Fanfanijevega predloga o oživljanju centrizma, pač pa se je zavzel za obnovitev organičnega levega centra. Glede političnih zavezništev, ki jih Fanfani predlaga po volitvah, pa je Predstavnik PSI Mancini na volilnem znike, po drugi strani pa je nemogoče trditi — kot to dela Fanfani — da je isto politiko mogoče uresničiti z različnimi zavezništvi. Tajnik PSI De Martino pa Je obtožil krščanske demokracijo in predvsem njenega tajnika, da se izogiba konfrontaciji glede velikih in življenjsko važnih vprašanj države. Dodal je, da socialisti soglašajo s pozivi proti pretiranemu zaostrovanju sporov, dodal pa je, da je treba te pozive nasloviti na tiste, ki vodijo politiko, ki ni v skladu z zahtevami države. Taka politika ne bo mogla roditi dobrih sadov, ampak bo nasprotno še poslabšala položaj v državi, če je ne bodo volivci odločno zavrnili. Tudi član vodstva KPI Petroselii je na volilnem shodu v Rimu poudaril, da arogantna linija, ki jo je vsilil Fanfani, zaostruje krizo in napetost na vseh področjih in v prvi vrsti v državnem aparatu — kot dokazujejo polemike, ki so spremljale spremembe v vrhovih policije — ter povečuje zmedo in krizo Uidi v sami KD. To linijo je treba poraziti, je dejal Petroselii, ker je izraz neodgovornosti do države, ki zavrača križarsko vojno ter zahteva konstruktivno primerjanje stališč ter demokratično sporazumevanje za sanacijo in obnovitev institucij in družbe. Predstavnik KPI je poudaril, da je danes nemogoče obnavljati bodisi centrizem, kot tudi levi center. PRVE LADJE ODPLULE PROTI FORT SAIDU Suez odprt tudi v smeri jug-sever V Port Saidu ladje že čakajo na vrsto, da bi dosegle Rdeče morje po Sueškem prekopu, ne da bi morale pinti okrog Afrike. OBISK KM IL SUNGA V JUGOSLAVIJI Zanimanje Sev. Koreje za neuvrščeno politiko Stinga Tito poudaril prizadevanja Kini II združitev Koreje ■ Načela politike neuvrščenosti so popolnoma v skladu z načeli korejske partije (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 6. — Predsednik republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz Tito in generalni tajnik centralnega komiteja delavske partije Koreje in predsednik demokratične ljudske republike Koreje Kim II Sung sta se dopoldne približno dve uri pogovarjala na Brdu pri Kranju, kamor je gost predsednika Tita prispel okrog pol enajstih dopoldne. Kot je po pogovorih povedal jugoslovanski predsednik je s svojim gostom razpravljal o dvostranskih in aktualnih mednarodnih vprašanjih in o vsem sta dosegla soglasje. Predsednik Tito je dodal, da je beseda stekla tudi o neuvrščenih državah, pri čemer je Kim II Sung ponovil željo, da bi se Demokratična ljudska republika Koreja pridružila neuvrščenemu svetu, kar Jugoslavija popolnoma podpira. Jugoslovansko- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHUiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiurrfiiiiiiiiiiiiiiufiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiimiiMiia ŽENA BRIfiAIlISIA RENATA CURCIA ŽRTEV Četrtkovega spopada s karabinjerji mm mmm P | ' | m,... H « ISiliS* - mm m t. fci« i M lil Kot so snoči potrdile v svojem sporočilu tudi samozvane «rdeče brigade», je ženska, ki je v četrtek padla v spopadu s karabinjerji v kmečki hiši pri Acqui Terme Margherita Cagol, žena domnevnega poveljnika prevratniške skupine Renata Curcia. Ostali trije brigadisti, ki so z Margherite stražili ugrabljenega industrijca Gancia so se izmuznili skozi karabinjerski obroč. Na sliki: orožniki s policijskimi psi iščejo ubežnike. (Poročilo berite na zadnji strani.) SUEZ, 6. — štiriindvajset ur po u-radnem odprtju Sueškega prekopa za mednarodni promet je predsednik Sadat prispel v Suez, kjer se je udeležil vrste slovesnosti, ki so jih priredili ob tej priložnosti. Najprej je odprl novo mestno četrt, ki so jo poimenovali po pokojnem saudskem kralju Feisalu, nakar je v pristanišču prisostvoval odhodu prvega ladijskega konvoja, ki bo preplul Sueški prekop v smeri jug - sever do Port Saida. Na čelu konvoja je plul iranski rušilec «Sai», za njim pa egiptovska torpedovka «6. oktober», ki je včeraj vodila ladje, ki so plule od Port Saida do Sueza. Sledili so dva n.inolovca in pa štiri trgovske ladje, od katerih ena pluje pod italijansko zastavo. V teku dneva je Sadat odprl prvi predor pod prekopom, ki bo olajšal povezavo med obema obalama vodne poti. Odprtje Sueškega prekopa po osmih letih prisilnega zaprtja in pa delni umik izraelskih oboroženih sil na Sinaju sta nekoliko premaknila položaj na Bližnjem vzhodu z mrtve točke, na kateri je obtičal po propadu Kissingerjeve misije. Današnji «New York Times» pravi, da je predsednik Sadat izjavil, da je pripravljen obnoviti pogajanja, da bi dosegli začasni sporazum z Izraelom in da bi bil pripravljen privoliti v nekatere koncesije, če bo jeruzalemska vlada bolj popustljiva. Dnevnik «A Republica» bo spet izhajal LIZBONA, 6. — Portugalski svet revolucije je na današnji seji sklenil, da bo socialistično usmerjeni dnevnik «A Republica» lahko spet izhajal, komaj bo uprava lista zaprosila za dovoljenje vojaške oblasti, ki so dale časopis zapreti prav na prošnjo uprave. S tem bi se moral dokončno zaključiti spor, ki je močno razburil duhove na Portugalskem in ki je povzročil hude težave v odnosih med socialistično stranko in vojaškimi oblastmi. iiiiiiiiiiifinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiirmiiiifiimfimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiu POVRATEK DELEGACIJE ISJ li HANOIA Za večje sodelovanje med SFRJ in Vietnamom Vietnamski voditelji so podčrtali veliko pomoč, ki jo je nudila Jugoslavija Vietnamu v času osvobodilne vojne BEOGRAD, 6. — Predsednik sve-iv Jugoslavijo se je delegacija sveta ta Zveze sindikatov Jugoslavije Mi-1 ZSJ ustavila tudi na Kitajskem, kjer ka Špiljak in predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Bosne in Hercegovine Raif Dizdarevič sta se vrnila danes v Beograd po daljšem obisku v Severnem in Južnem Vietnamu. Po vrnitvi v Beograd je Mika Špiljak na letališču izjavil, da je bil obisk uspešen in izrazil prepričanje, da bo to nova spodbuda za ju-goslovansko-vietnamsko sodelovanje iia sindikalnem in tudi na vseh drugih področjih. Mika Špiljak je izjavil, da so predstavniki tako Demokratične republike Vietnam kot Republike Južni Vietnam poudarjali veliko in nesebično pomoč Jugoslavije vietnamskemu ljudstvu ves čas osvobodilnega boja. Naglašali so tudi podobnost svojega boja z bojem, ki so ga vodili jugoslovanski narodi za svojo osvoboditev. Predsednik jugoslovanskih sindikatov Mika Špiljak je tudi poudaril, da vietnamski narod pričakuje pomoč prijateljskih držav iz vsega sveta in da takšno pomoč tudi zasluži. Dodal je, da so vietnamski funkcionarji v pogovorih poudarjali, da želijo sodelovati z vsemi državami in tudi z ZDA ne glede na grenko preteklost. Špiljak je tudi poudaril, da je delegacija sveta Zveze sindikatov Jugoslavije bila prva politična delegacija iz tujine, ki je obiskala Saigon po osvoboditvi. Med povratkom je bila gost federacije sindikatov Pekinga. V. B. Holden odbija Portugalce TUNIS, 6. — Predsednik nacionalne fronte za osvoboditev Angole (FNLA) Holden Roberto je danes prisnel v Tunis, kjer se bo pogovarjal s predstavniki tunizijske vlade ter socialistične desturske stranke Roberto Holden je odbil pred časom poziv portugalske vlade, da hi prišlo do sestanka vseh angolskih gibanj, ki naj bi preprečil državljansko vojno v Angoli. Hol-rien zahteva sestanek, na katerem naj bi bila navzoča samo angolska osvobodilna gibanja, ne pa portugalska vlada. Položaj v Angoli se medtem zaostruje. Oblasti so podaljšale policijsko uro. MOSKVA, 6. — Agencija TASS je sporočila, da sta sovjetski ministrski predsednik Kosigin in zunanji minister Gromiko imela danes prvi razgovor z ministrskim predsednikom Luksemburga Thor- liiiiiiiiiiiiiiiiiiUHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuimimiiiiimiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiimiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimriiiiiriiimiiiiiiiiiiii Po šestmesečni prekinitvi bodo končno spet obnovili dialog med vlado in sindikati. Ministrski predsednik Moro je namreč sklical sestanek z voditelji federacije CGIL, CISL in UIL za prihodnji ponedeljek. Na dnevnem redu bodo predvsem vprašanja zaposlitve in investicij, verjetno pa tudi čedalje bolj kočljiv problem podjetij z državno udeležbo, glede katerih nameravajo sindikati začeti sindikalni spor. Do obnovitve dialoga bo prišlo komaj pet dni pred volitvami, kar bi utegnilo ustvariti vtis, da gre te za propagandno gesto vladne večine. Generalni tajnik CGIL Lama pa je opozoril, da so problemi na dnevnem redu tako resni, da bi njihovo izkoriščanje v volilne namene pomenilo dokaz cinizma in neodgovornosti. Izidi ljudskega glasovanja v Veliki Britaniji so potrdili predvidevanja na predvečer referenduma. Velika večina Britancev se je izrekla za nadaljnjo udeležbo Vehke Britanije v Evropski gospodarski skupnosti. Dokončnih izidov še niso objavili, po neuradnih podatkih pa je razvidno, da je približno dve tretjini volivcev glasovalo «da». V nadaljevanju korejslto-jugo-slovanskih pogovorov je korejski partijski in državni voditelj Kim II Sung, ki je na obisku v Jugoslaviji, izrazil veliko zanimanje svoje države za politiko neuvrščenosti, ki je popolnoma v skladu z načeli korejske partije. S tem v zvezi je izrazil priznanje Jugoslaviji, ki je ena vidmh predstavnikov gibanja neuvrščenih in ki si je vedno prizadevala, da bi med neuvrščene države sprejeli tudi Severno Kgrejo. Delegacija jugoslovanskih sin-d:katov, ki jo je vodil Mika Špiljak, se je vrnila z daljšega obiska v Severnem in Južnem Vietnamu. V svojem poročilu je Špiljak poudaril, da v Vietnamu gledajo na Jugoslavijo z veliko simpatijo in da visoko cenijo pomoč, ki jo je Jugoslavija nudila Vietnamu za časa osvobodilne vojne. spanija je na robu razsula svojega centralističnega sistema. Civilni guverner v baskovski pokrajini Guipuzcoa je izjavil, da ne bi bilo nič čudnega, če bi v kralkem osrednja oblast preklicala veljavnost dekreta iz I. 1936, ko je bila odvzeta pokrajinama Guipuzcoa in B scaya gospodarska avtonomija. Ta je segala prej v leto 1925. Francov režim je kaznoval obe uporniški pokrajini s tem, da ju je popolnoma podredil Madridu. Osvobodilno gibanje «Euskadi» ter gverilci ETA so prisilili Francov režim na popuščanje, čeprav ob vedno hujšem preganjanju borcev za svobodo baskovske domovine. Včeraj sta bila v okviru volilne kampanje v Trstu kar dva ministra: Giovanni Spadolini in Adelfo Sarti, ki je v svojstvu ministra za turizem in prireditve spreiel predstavnika Stalnega slovenskega gledališča. Ta sta mu predočila težaven položaj slovenskega gledališča, ki še ni na seznamu stalnih gledališč. Minister se je, skupno s posl. Belcijem, obvezal, da bo skušal zadevo čimprej urediti, a je pripomnil, da je za to potreben zakonski dekret. DVE TRETJINI VOLIVCEV JE NA REFERENDUMU GLASOVALO «DA» Velika večina Britancev se je izrekla za nadaljnjo udeležbo Anglije v EGS Dokončni rezultati bodo znani v teku današnjega dne - Zadovoljstvo v okviru gospodarske skupnosti LONDON, 6. — Velika Britanija bo ostala v Evropski gospodarski skupnosti. Velika večina britanskega ljudstva se je izrekla v tern smislu in, čeprav še ni dokončnih u-radnih izidov, vse kaže, da je približno 67 odst. volivcev volilo «da» za nadaljnjo udeležbo v skupnosti. Volilni urad je že ugotovil, da so volilni listki z «da» presegli polovico vseh volivcev. Zmaga «evropeistov» ni bila v teku štetja nikoli v dvomu. Že iz prvih rezultatov je bilo razvidno, da je razmerje glasov 2:1 v korist tistih, ki so se izrekli za to, da Anglija ostane v EGS. Po prvih podatkih se je tudi udeležba izboljšala in presegla raven upravnih volitev, čeprav ni dosegla političnih. Wilson in drugi britanski voditelji, ki so se borili, da London ne bi izstopil iz EGS, so se najbolj bali prav nizke udeležbe, ki bi jim utegnila prekrižati račune. Z zmago na ljudskem glasovanju, prvem _ v angleški zgodovini, je laburistični voditelj Wilson okrepil svoj položaj v stranki, kjer se je večina laburističnih ministrov izrazila za izstop Velike Britanije iz Evropske gospodarske skupnosti. Treba pa je reči, da so zagovorniki EGS imeli na svoji strani velik del tiska, kar je po vsej verjetnosti odločno pripomoglo k zmagi. Izid referenduma je zelo ugodno odjeknil v Bruslju v krogih Evrop- ske gospodarske skupnosti. V okvi-, ru izvršne komisije podčrtujejo dejstvo, da gre za dogodek izrednega pomena za bodočnost gospodarske skupnosti. Po daljšem času negotovosti lahko računajo v Bruslju na bolj umirjeno obdobje, ko se bodo lahko posvetili vrsti načrtov, katerih uresničitev je bilo treba, spričo britanskega omahovanja, preložiti na kasnejši čas. Med temi načrti naj omenimo v prvi vrsti energetsko politiko, proučitev skupne kmetijske politike ter gospodarsko in monetarno združitev. V izvršni komisiji tudi upajo, da bo odgovor britanskega ljudstva na vprašanje o udeležbi v EGS prepričal londonske laburiste, da se udeležijo tudi v nekaterih evropskih organizmih, kot je evropski parlament, kjer sedijo konservativci in liberalci, britanski laburisti pa so odsotni. V Bruslju so mnenja, da je zmaga «evropeistov» dokončno preprečila možnost razkola v vrstah gospodarske skupnosti, razkol, ki je grozil od objave volilnega manifesta laburistične stranke za volitve 1974. V njem so se Wilson in drugi laburistični voditelji obvezali, da bodo ponovno odprli pogajanja o pogojih, pod katerimi je Velika Britanija stopila v gospodarsko skupnost. Med prvimi je izrazila svoje zadovoljstvo ob izidih britanskega referenduma francoska vlada. Zuna- nji minister Sauvagnargues je izjavil, da je bil osebno vedno prepričan, da se bo britansko ljudstvo izrazilo za nadaljnjo udeležbo svoje države v EGS. Ob prvih izidih, ki so potrdili predvidevanja na predvečer volitev, je italijanski zakladni minister Colombo izjavil, da pomeni rezultat britanskega referenduma pomemben korak k evropski enotnosti. Predsednik komunistične skupine v evropskem parlamentu Amendola je poudaril, da je izid referenduma v Veliki Britaniji zelo pozitiven, saj bodo skupne ustanove sedaj lahko zaživele z novim življenjem. Obenem je izrazil upanje, da bodo britanski laburisti kmalu okrepili vrste levice v evropskem parlamentu v Strasbourgu. Poročilo Forda predstavnikom kongresa o potovanju po Evropi NEW YORK, 6. - Predsednik G. Ford je danes imel daljši pogovor s predstavniki poslanske zbornice, katerim je orisal pogovore, ki jih je imel med svojim potovanjem po Evropi. Uradnih poročil o Fordovem poročilu ni bilo, iz krogov poslanske zbornice pa se je izvedelo, da je šef zelo zadovoljen z uspehi svojega o-biska v Evropi ter s svojim posegom na srečanju na vrhu atlantskega zavezništva v Bruslju, kjer je svečano potrdil, da bodo ZDA spoštovale svoje obveze do zaveznikov. Govor je bil tudi o krizi na Bližnjem vzhodu, ki ostaja glavna skrb ameriške diplomacije. S tem v zvezi kaže, da je vedno bolj verjetna ponovna posredovalna misija ameriškega zunanjega ministra Kissinger-ja na Bližnjem vzhodu v okviru njegove politike «majhnih korakov». Ford je izrazil svoje zadovoljstvo ob zadnjih dogodkih na tistem področju, še zlasti ob odprtju Sueškega prekopa in delnem umiku izraelskih čet na Sinaju, kar naj bi dokazovalo, da se je stališče obeh vlad nekoliko «omehčalo». Nekaj ur po srečanju predsednika Forda s predstavniki kongresa je zunanji minister Kissinger, ob koncu poročila, ki ga je imel pred zunanjepolitično komisijo senata o Fordovem potovanju v Evropi dejal, da je še vse prezgodaj, da bi govorili o obnovitvi njegove diplomatske dejavnosti na Bližnjem vzhodu. Državni tajnik sicer te možnosti ni izključil, dodal pa je, da bo treba počakati na izid obiska izraelskega premiera Rabina v Washingtonu, preden bo mogoče reči kaj konkretnega. severnokorejski pogovori se bodo nadaljevali jutri na različnih ravneh. Po današnjem srečanju dveh predsednikov je bila na Brdu slovesnost, na kateri je ob navzočnosti predsednika Tita in drugih visokih jugoslovanskih osebnosti ljubljanski župan inž. Tone Kovič G roč il partijskemu in državnemu voditelju Severne Koreje Kim II Sungu ljubljanski simbol kip ilegalca. Predsednik Tito je svojemu gostu Kim II Sungu nato priredil na Brdu slovesno kosilo, na katerem sta državnika izmenjala zdravici. Tito je v svoji zdravici med drugim dejal: «Kljub temu, da je to vaš prvi obisk v Jugoskviji vas sprejemamo kot starega prijatelja. Z vašo osebo je na poseben način združen boj korejskega ljudstva za svobodo, neodvisnost in združitev.» Nato je Tito naglasil, da se odnosi med državama in partijama razvijajo uspešno, in sicer na načelih neodvisnosti, suverenosti, enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja .sedanji obisk pa bo še poglobil medsebojno zaupanje in prijateljstvo. Za današnji svet je pomembna zgodovinska zmaga vietnamskega in kamboškega ljudstva, pospešen proces dekolonizacije v Afriki in skupen boj neuvrščenih in drugih dežel za pravičnejši sistem mednarodnih gospodarskih odnosov, je menil predsednik Tito in nadaljeval: «Jugoslavija podpira prizadevanja za miroljubno in demokratično združitev Koreje. Pogoj za to pa je umik tujih čet iz Koreje, saj njihova navzočnost pomeni nevarnost za mir na tem in tudi na širšem območju.» Pri reševanju ključnih mednarodnih vprašanj so neuvrščene dežele čedalje aktivnejše. S politiko miru in aktivnega miroljubnega sožitja dobivajo vse pomembnejše mesto v mednarodnih odnosih. Neuvrščene dežele so postale ne samo pomemben politični ampak tudi gospodarski dejavnik v svetu. Neuvrščeno politiko sprejema vse več držav. Zato pozdravljamo in podpiramo prizadevanje Demokratične ljudske republike Koreje, da se polnopravno vključi v dejavnost neuvrščenih Severnokorejski voditelj Kim D Sung se je v svoji zdravici najprej zahvalil za topel sprejem in nato dejal, da je trdno prepričan, da bo njegov obisk v Jugoslaviji prelomnica za nadaljnji razvoj prijateljstva in sodelovanja med državama in partijcuna. Nato je dejal, da visoko ceni Jugoslavijo, ker se trdno drži svojih lastnih načel in aktivno izvaja politiko neuvrščenosti, s čimer daje velik ustvarjalni prispevek razvoju mednarodnih odnosov. Politika neuvrščenosti je izraz sodobnega sveta, v katerem imperializem doživlja vedno nove poraze in vedno več dežel hodi po svojih lastnih poteh razvoja. Zaradi tega združuje ta politika veliko dežel ne glede na njihovo notranjo družbeno ureditev. Zatem je severnokorejski voditelj naglasil, da so načela politike neuvrščenosti v skladu z načeli korejske delavske partije. Tudi resolucija o Koreji, ki je bila sprejeta na četrti konferenci neuvrščenih držav, v celoti ustreza vsebini petih točk o združitvi Koreje. Zato je usoda korejskega ljudstva neločljivo povezana z neuvrščenimi deželami. Demokratična ljudska republika Koreja je izredno toplo pozdravila priporočilo koordinacijskega biroja neuvrščenih, da bi jo sprejeli v članstvo. Ob koncu zdravice se je Kim n Sung zahvalil predsedniku Titu in jugoslovanski vladi za njuna prizadevanja za sprejetje Severne Koreje v vrste neuvrščenih držav in za podporo v boju za samostojnost in miroljubno združitev Koreje. VLADO BARABAŠ Skoraj 40 milijonov volilnih upravičencev za prihodnje deželne in upravne volitve RIM, 6. — Volilnih upravičencev za upravne in deželne volitve 15. junija je 39.570.912, od katerih je 20.626.330 žensk. Volili bodo za obnovitev deželnih svetov petnajstih dežel z navadnim statutom (torej vseh razen Furlanije - Julijske krajine, Doline Aosta, Tridentinske -Gornjega Poadižja, Sicilje in Sar-dinje) ter 86 pokrajinskih svetov. Pokrajinskih volitev ne bo samo v devetih pokrajinah, ki so: Aosta, Bočen, Trident, Pavia, Ravenna, Rim, Viterbo, Avellino in Foggia). Poleg tega bo obnovljenih tudi 6.345 občinskih svetov, od katerih je 1.467 z več kot 5.000 prebivalci. Volitve za obnovitev občinskih svetov bodo tudi v 79 pokrajinskih glavnih mestih, torej v vseh razen v Novari, Pavii, Bocnu, Tridentu, Bellunu, Trstu, Genovi, Ravenni, Sieni, Anconi, Ascoli Picenu, Fro-sinoneju, Rimu, Isernii, Bariju in Foggi. TRŽAŠKI DNEVNIK SINOČI NA SEDEŽU KD V PALACI DIANA RAZGOVOR Z MINISTROM SARINEM 0 IZREDNO KRITIČNEM STANJU SSG Gledališče še vedno ni vključeno v seznam stalnih gledališč Obveza ministra in posl. Beleija o posebnem zakonskem postopku Minister za turizem in prireditve Adolfo Sarti se je včeraj sestal s predstavniki tržaških gledaliških u-stanov: intendantom gledališča Verdi prof. G.P. de Ferro, predsednikom Teatro Stabile dr. Guidom Botteri-jem, podpredsednikom in blagajnikom Stalnega slovenskega gledališča Jurijem Slamo in Bogumilom Samso. Podpredsednik Stalnega slovenskega gledališča Slama je ministru objasnil, da je bila tržaška gledališka ustanova ustanovljena takoj po drugi svetovni vojni, da pa slovensko gledališče in gledališka tradicija v Trstu datira že sto let in da jo je prekinil fašizem. Vsi Slovenci smo zato živo zainteresirani za ob-stoi gledališke ustanove, za kar pa je prvi pogoj, da ministrstvo za turizem in predstave izpolni svoje obveze in da gledališču prizna status stalnosti ter s tem tudi ustrezni finančni prispevek. Blagajnik Bo-gumi! Samsa pa je orisal kritični finančni položaj ustanove, ki septembra ne bo razpolagala več s sredstvi za izplačilo plač. Trenutni deficit so za sedaj s krediti krile krajevne ustanove, občina, dežela in pokrajina z zajamščinami in Tržaška hranilnica s posojili. Tudi pri tem so določene težave in gledališče upa, da jih bo s pomočjo tajnika KD Rinaldija in predsednika pokrajine Zanettija v kratkem premostilo. Vendar pa gre v bistvu za osnovno vprašanje priznanja gledališča, likvidacije že dozorelih dolgov in perspektive. Minister Sarti je prisotnim pove-dr.l, da je prav včeraj podpisal o-krožnico glede kriterijev za dodelitev prispevkov stalnim gledališčem in da v tej okrožnici še vedno ni Stalnega slovenskega gledališča, ker je potreben zakon. Nato je minister dodal, da bi na vsak način želel rešiti to vprašanje. Po krajši razpravi se je poslanec Belci obvezal, da bo ali pobudnik ustreznega specifičnega zakona za Stalno slovensko gledališče ali da bosta z ministrom vključila to vprašanje v zakon, ki ga bodo sprejeli v kratkem za razdelitev že predvidene milijarde in pol za stalna gledališča. Na sestanku so bili poleg ministra za turizem in prireditve Sartija prisotni še predsednik pokrajine Zanetti, poslanec Belci in tajnik krščanske demokracije Rinaldi. V palači Diana se je minister sestal tudi s predstavniki turističnih ustanov, s katerimi je razpravljal ,o gradnji kongresne palače. Že dopoldne pa je obiskal skupaj s predsednikom turistične ustanove Tombe-sijem razstavo tržaških kiparjev. ® V dvorani za konference v Ul. S. Nicolò 5 bo drevi ob 18. uri okrogla miza o «Problemih tržaškega pristanišča med Evropo in Sredozemljem». Okrogle mize, ki jo organizira Krožek za družbena raziskovanja «G. Toniolo», se bodo udeležili bivši predsednik dežele Lombardija Bassetti, član komisije za prevoze pri poslanski zbornici C. Belci, predsednik tržaške luške ustanove Tonutti in predsednik pokrajinske uprave Zanetti. Posvet bo veljal v prvi vrsti vprašanjem, ki se porajajo po ponovnem odprtju Suškega prekopa. tovim delom «Izjema in pravilo», se bo danes nadaljeval ob 18. uri z nastopi zborov iz Boljunca in Dom-ja ter ricmanjske godbe. Jutri bo nastopila godba na pihala «Breg» in folklorna skupina «Stu ledi». Govorila bosta načelnik slovenske komisije in pokrajinski kandidat Boris Iskra in deželni tajnik KPI Antonino Cuffaro. Vsak večer ples s skupino za štiri ure tudi uslužbenci v trgo-kioski. JUTRI POPOLDNE V Dolini nadaljevanje festivala «Dela» Festival «Dela», ki se je sinoči začel v Dolini z nastopom Slovenskega amaterskega gledališča z Brech- Praznik PSI na Opčinah V nedeljo popoldne ob 16. uri bo na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah tradicionalni ljudski praznik socialistične stranke Italije, ki ga vsako leto organizira sekcija PSI za vzhodni Kras. Ta praznik ima tudi velik pomen, saj bo teden pred volitvami in seveda v predvolilnem vzdušju. Na programu je koncert godbe s Proseka, ob 19. uri pa bosta spregovorila predsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni in pokrajinski odbornik Lucijan Volk. Predsedoval bo kandidat za pokrajinske volitve Vojko Kocman. V večernih urah bo nastop znanega ansambla «Lojze Furlan» s pevci, ki bodo poskrbeh za veselo vzdušje. Priznanja za dolgoletno privrženost delu in napredku V glavni dvorani trgovinske zbornice bodo jutri dopoldne ob 14.30 porazdelili «Priznanja za privrženost delu in gospodarskemu napredku». Priznanja bodo prejeli predstavniki 20 tržaških podjetij, 40 delavcev s tridesetletno ali daljšo dobo neprekinjenega dela pri istem podjetju in predstavniki 2 podjetij, ki so z izjemnimi ukrepi posodobili svoje obrate. Posebno priznanje bodo podelili tvrdki Vidali, ki deluje v našem mestu nad sto let. VČERAJ STfl BILA V TRSTU KflR DVA MINISTRA Komunisti opozarjalo na mm gospodarski poiožaj podjetij Za Slovensko skupnost sta včeraj govorila Lojze Tul in Boris Gombač Včeraj sta bila v Trstu kar dva ministra: za KD je govoril na Trgu Goldoni minister za turizem in predstave sen. Adolfo Sarti, v kinu Grattacielo pa za PRI minister za kulturne dobrine sen. Giovanni Spadolini. Ministra Spadolinija je predstavil podpredsednik pokrajinske u-prave odv. Sergio Pacor, ki je obrazložil program stranke za volitve ter posebej naglasil dva problema: boj proti uživanju mamil in boj proti namestitvi zapora za mladoletne. Minister Spadolini pa je spregovoril predvsem o splošnih problemih, ki pretresajo državo ter o vlogi republikancev za razvoj demokracije in svobode. Podrobno je orisal tudi dosedanjo vlogo stranke v italijanskem političnem življenju ter pri tem posebej omenil problem obvarovanja kulturnih dobrin, za katere dolga leni bilo nobenega zanimanja. 0-ločno se je nato zavzel za boj pro-naraščajočemu nasilju, ki prihaja icer predvsem z desne, a za ka-rega ima svoje krivde tudi levica r proti formuli zgodovinskega kom-romisa, ki je — po njegovem mnenju — še posebno nevarna v seda- iiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiriiiniiiuiiiiiiiiiiiiifmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifitiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiinrniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii S SESTANKA PRISTOJNE DEŽELNE KOMISIJE V pripravi obsežen načrt poživitev gradbeništva za Po volitvah dva zakona pred deželnim svetom Dežela namerava najeti posojilo (80-90 milijard) Vprašanje gradbeništva v naši deželi, ki je v zadnjem času zašlo v hudo stisko predvsem zaradi kreditnih omejitev, je bilo včeraj v središču pozornosti deželne med-odborniške komisije za gospodarsko in urbanistično načrtovanje, ki se je sestalo v Trstu na pobudo deželne uprave, sindikalnih organizacij, predstavnikov Neodvisnih zavodov za ljudske gradnje in deželnih združenj gradbenih industrijcev. Na seji, ki jo je vodu predsednik deželnega odbora Comelli in ki so ! se je udeležili tudi odborniki za načrtovanje in proračun De Carli, za javna dela Giust in za finance Coloni, so po daljši razpravi sestavili razvojni načrt, ki raj bi v bliž-nji prihodnosti sprčzil na področju naše dežele vrsto novih gradenj v skupni vrednosti več deset «vHijard lir. Načrt sd--oslanja-- na 'finančne razpoložljivosti, ki so jih nakazale deželna uprava (v okviru izjemnih ukrepov za okrepitev gospodarskih dejavnosti v letošnjem letu) in državne ustanove, pristojne za to področje. Za poživitev gradbenih dejavnosti sta bila pripravljena dva zakona, o katerih se bo po odobritvi med-odborniške komisije izrs' el še deželni odbor, in sicer na seji, ki bo v Trstu prihodnji torek. Prvi zakon se nanaša na ustanovitev deželnega sklada za ljudske gradnje: iz tega sklada, ki bo razpolagal s 14 milijardami, bodo namenili 10 milijard Zavodom za ljudske gradnje IACP in 4 milijarde gradbenim zadrugam. Drugi zakon pa uvaja deželno finančno pomoč za izvajanje načrtov o ljudskih gradnjah po državnem zakonu štev. 167. V njegovem okviru bodo namenili občinam v Furlaniji - Julijski krajini •aniiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiriuiuiiiuiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiniiiiiiiiii ADELE FACCIO SE NI MOGLA UDELEŽITI ZBOROVANJA PSI in radikala zbrali 500.000 podpisov za referendum o splavu Ko bodo odpravili fašistično zakonodajo proti splavu, bo materinstvo res svobodna izbira skupno pomoč v višini 5 milijard lir, in sicer za izvajanje že načrtovanih del prvo in drugostopenjske urbanizacije. Po skorajšnjih volitvah bo o obeh zakonih razpravljal deželni svet, tako da je upati, da bodo prve dražbe za oddajo del v okviru novih načrtov za oživitev gradbeništva še v tem letu. Na seji so obravnavali tudi najnovejše sklepe osrednjih organov v Rimu, po katerih bo gradbeništvu v naši deželi — predvsem v okviru IACP — priznan skupen finančni | prispevek, ki bo omogočil uresni-I čitev dodatnih gradenj v skupni vrednosti 41,5 milijarde lir. Na sestanku so nadalje sklenili, da bo komisija v najkrajšem času sprožila''bost'òjlek*'2à? JOnòvno finansiranje deželnega zakona štev. 27, v okviru -katerega ime vaema deželna u-prava* nase " dbluisirošk&v za kritje obresti na posojila, ki jih naročniki novih stanovanj najemajo pri bančnih zavodih. Končno so vzeli v pretres predlog, po katerem naj bi deželna uprava najela pri osrednjih finančnih zavodih večje posojilo (80 - 90 milijard) za izvajanje raznih javnih del in med temi tudi za okrepitev področja ljudskih gradenj v Furlaniji - Julijski krajini. Finančni odbornik Coloni je v tej zvezi omenil, da je že navezal u-strezne stike z Italcasse in Blagajno za vloge in posojila. Na Trgu sv. Antona je bilo sinoči zborovanje, ki sta ga priredili socialistična in radikalna stranka, feministično gibanje in mladinska socialistična federacija. Manjkala je zelo pričakovana govornica Adele Faccio, predsednica centra za informacijo o sterilizaciji in splavu CISA, ki je bila pred časom v zaporu zaradi te svoje dejavnosti. Ob njeni aretaciji prav na kongresu radikalne stranke v Rimu se je sprožil val protestov, zaradi česar so jo morali izpustiti. Prav včeraj pa se je izvedelo, da so izdali zaporni nalog proti Emmi Bonino, ki je medtem postala nova predsednica združenja CISA in je zato Adele Faccio nemudoma morala odpotovati v Rim, kjer bo vodila kampanjo za osvoboditev svoje somišljenice. Kljub temu se je na trgu zbrala precejšnja množica, ki je z zanimanjem sledila izvajanju načelnice ženske komisije PSI Sabine Benedetti, člana vsedržavnega vodstva radikalne stranke Giulia Ercolessi-ja in občinskega svetovalca PSI prof, Livia Pesanteja. Zlasti veliko navdušenja je bilo, ko je Ercolessi naznanil, da so zbrali pol milijona podpisov, kolikor jih je potrebnih za referendum, ki naj izbriše iz kazenskega zakonika fašistične norme, ki v vseh primerih prepovedujejo in izredno hudo kaznujejo splav. Vendar pa je zbiranje podpisov treba nadaljevati, je dejal Ercolessi, ker je nevarnost, da jih precej razveljavijo. Cilj mora biti, da se pred zaključkom pobude, to se pravi v prihodnjih dveh tednih, zbere kar milijon podpisov. Ercolessi je končno še pozval vse, ki se sklicujejo na res radikalno ideologijo, naj glasujejo za PSI. Socialistična zastopnika sta tudi poudarila pomen te bitke za državljanske pravice, saj z referendumom nihče ne namerava odpreti vrat nebrzdani svobodi, pač pa urediti vprašanje, ki že obstaja, pretirano dragih in ilegalnih splavov. Mednarodne zdravstvene organizacije so ugotovile, da je vsako leto v Italiji nad milijon splavov, in razen redkih izjem bogatih žensk, ki si lahko dovolijo razkošne klinike, za vse o-stale je to izredno nevaren poseg, ker ni nobenega pravega zdravniškega jamstva. Država pa mora ustvariti take pogoje, da bo lahko vsaka ženska, ki zabrede v tak hud položaj lahko imela zdravstveno varstvo in bo lahko svobodno izbrala materinstvo. Podpise za referendum zbirajo na občinah (za tržaško občino v sobi 209 na Trgu Granatieri od 10. do 12. ure), na sodniji v sobi 98 od 12. do 13. ure, pri notarjih Gargano v Ul. S. Nicolò 16 ir Giordano v Pasaži Pretti 4. Pomor za enajst občinskih ambulant Deželna uprava je nakazala 246 milijonov lir za dograditev, okrepitev in opremo 11 občinskih zdrav-števnih ambulant v Furlaniji-Julij-ski krajini. Finančne pomoči iz tega naslova bodo med drugimi deležne tudi občim Fara, Trbiž, Štaran-can in Romans ob Soči. Stavka nameščencev hotelov in restavracij Po vsej državi se je včeraj nadaljevala in zaključila dvodnevna stavka osebja hotelov in restavracij, ki sc jo napovedale sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL te kategorije za obnovo in poenotenje delovnih pogodb. Pogajanja za obnovitev teh pogodb se namreč že dolgo vleče zaradi nepopustljivega zadržanja delodajalcev. Iz solidarnosti so se stavkajočim včeraj pridružili za tiri ure tudi uslužbenci v trgovini in turizmu. Stavkovna akcija se bo nadaljevala do 15. junija z razčlenjenimi stavkami. 9 Drevi ob 20.30 in v nedeljo ob 16. uri bodo v gledališču psihiatrične bolnišnice predvajali igro Edvvar-da Albeeja «Mala Alice». Vstop je prost; Delovanje deželnih organov Prihodnji teden bo stopil v veljavo deželni zakon štev. 24 iz letošnjega leta, s katerim je bil letni prispevek, ki ga deželna uprava priznava štirim pokrajinskim turističnim ustanovam v Furlaniji - Julijski krajini, povečan s 40 na 340 milijonov lir za letošnje in na 300 milijonov lir za prihodnje leto. Deželno odborništvo za kmetijstvo opozarja, da je Državni zavod za les in celulozo razpisal nagradni natečaj za kmetovalce in kmetijske organizacije, ki so v letu 1974-75 nasadili nove drevesne kulture. Na natečaj se lahko priglasijo posestniki, najemniki in obdelovalci zemlje, ki so v omenjenem času posadili mlade topole na površini 3 do 10 hektarov ali iglavce na površini 1 do 15 hektarov. Za vsak hektar bo Zavod za papir in celulozo izplačal denarno nagrado v višini 50 tisoč lir. Predsednik deželnega odbora Comelli se je včeraj sestal s podtajnikom na ministrstvu za šolstvo Spi-tello. Obravnavala sta predvsem vprašanje višjega šolstva v naši deželi: predsednik Comelli je orisal načrte za okrepitev tržaške univerze in za ustanovitev novega univerzitetnega sedeža v Vidmu. Podtajnik Spitelli je zagotovil, da bo Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CIPE vzel v pretres de- želne načrte na tem področju na eni izmed prvih sej po junijskih volitvah. Predsednik deželnega odbora Comelli in predsednik sveta Pittoni sta včeraj sprejela na vljudnostnem obisku novega videmskega prefekta dr. Spazianteja. Predsednik Pittoni je pozneje sprejel tudi novega načelnika deželne carinske uprave dr. Bilottija. Deželni odbornik za turizem Romano se je včeraj popoldne na letališču v Ronkah srečal z ministrom za turizem in prireditve Sartijem, kateremu je orisal nujnost čimprejšnjega sklicanja vsedržavne konference o turizmu in odprave vojaških služnosti, zaradi katerih je danes nemogoče vzpostavljati rednih letalskih zvez čez nekatera področja Jnaše dežele, zlasti- kar zadeva zračni' koridor med Furlanijo' - Julijsko krajino in Avstrijo. Danes se poročita DANIJEL NOVAK in IRENA KURNIK Našemu delovnemu tovarišu in njegovi izvoljenki želijo kolegi ZTT, uredništvo in uprava Primorskega dnevnika obilo sreče v novem življenju Danes se poročita RADO SANCIN in ZMAGA OSTROUŠKA Obilo sreče na življenjski poti jima želijo pevci in PD Valentin Vodnik njem trenutku, ko se maje svetovno ravnovesje. Deželni odbor KPI v svoji izjavi ugotavlja, kako kritičen je položaj gospodarskih podjetij v deželi, ki so pod udarcem deflacijske politike vlade, zapore kreditov, javnih izdatkov in zmanjševanja notranjega povpraševanja. Predvsem so prizadeta številna manjša podjetja, ki imajo omejene finančne vire in ki proizvajajo potrošnje dobrine. Za 3 odstotke se je znižalo izkoriščanje naprav, 22 tisoč delavcev je v dopolnilni blagajni. V tem gospodarskem okviru je težko govoriti o izboljšanju položaja in taka propaganda je škodljiva. KPI se zavzema za večjo prisotnost podjetij z javno udeležbo, za osredotočenje vseh sredstev dežele, za decentralizacijo sredstev in nadzorstev nad krajevnimi upravami. Za Slovensko skupnost sta sinoči govorila na Katinari, Rocolu, Kolon-kovcu in v Rovtah kandidata za pokrajinske volitve prof. Lojze Tul in Boris Gombač. Tul je poudaril predvsem borbo Slovenske skupnosti za uveljavljanje dvojezičnosti v tržaškem pokrajinskem svetu. Dejal je, da je že skrajni čas, da bi lahko Slovenci izvoljeni v javnih upravah lahko govorili v materinem jeziku. Tul je dejal, da se ta boj vključuje v širšo borbo Slovenske skupnosti za uveljavitev pravic slovenske manjšine, predvsem za zakon o globalni zaščiti Slovencev, ki je za Slovensko skupnost bistvenega pomena. Gombač je poudaril predvsem gospodarski del programa Slovenske skupnosti za pokrajinske volitve, govoril je o pomenu, ki ga bo imel pokrajinski konzorcij za prevoze, ki bo poskrbel za ustrezno povezavo vasi in predmestij z mestnim središčem kakršne zasebna podjetja niso mogla zagotoviti. Poudaril je tudi željo, da bi bila pokrajina tesnejše povezana z občinskimi upravami, saj so šli njeni posegi večkrat mimo občin. Končno pa je Gombač izrazil željo, da bi pokrajinska uprava bolj skrbela za svoje nepremičnine, ki so veliko bogastvo, in katerih ni znala doslej primerno izkoriščati za številne potrebe prebivalstva. Izvršni odbor Slovenske skupnosti je na svoji včerajšnji seji razpravljal o osnutku deželnega zakona št. 153, ki ga je deželni odbor sprejel na zahtevo Slovenske skupnosti 27. maja in ga dal 3. junija v pretres deželnemu svetu. Zakon je pomemben v zvezi z razlastitvami pri Fernetičih in popravlja deželni zakon št. 39 z dne 9. maja 1973, ki je v členp 21 predvideval boljše Odplačevanje zemljišč lastnikom, katerih dohodki ne presegajo 2 milijona lir letno, novi zakonski osnutek’ pa' predvideva 5 milijonov lir.’V"takih primerih se uporabi zakon št. 2892 iz leta 1885 (Legge di Napoli) namesto zakona št. 865, če je prvi ugodnejši za razlaščenca. Vodstvo Slovenske skupnosti bo o podrobnostih obvestilo prizadete na sestanku v začetku prihodnjega tedna. VOLILNI SHODI KPI Ob 19. uri bo na Trgu Goldoni govoril sen. Ugo Pecchioli. Predsedoval bo Giorgio Rossetti, v slovenščini pa bo govoril Stojan Spetič. Ob 11. uri Trg Ponterosso — sen. P. Sema. PSI Ob 19. uri v Devinu — Lucijan Volk. Srečko Colja in Vittorino Caldi. Predsedoval bo Darko Tinta. SS 10. Trg Libertà, 10.30 Trg Ponte-_____________ rosso, 11. Trg Goldoni, 11.30 Trg uiiiiiiiiiililiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniimiiiiiimiiiiiiiiHinmiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiimiiiii V GLEDALIŠČU ROSSETTI Stare mitnice, 12. Trg Garibaldi, 12.30 Trg Oberdan — govorila bosta Metlika in Tuta. 18. Rovte, 19. Kolonkovec. 20. Ro-col Melara — govoril bo Petaros. 19. Zgonik, 19.30 Salež, 20. Sama-torca — govorila bosta Brezigar in Lokar. Na sodišču konferenca za predsednike volišč Predsednik prizivnega sodišča dr. Aldo Renzi je sklical ob skorajšnjih volitvah običajno konferenco za predsednike volišč, ki bo v torek, 10. junija ob 11. uri v veliki dvorani porotnega sodišča. Predsednikom volišč bo govoril svetovalec dr. Sebastiano Cossu. DREVI OTVORITEV RAZSTAVE Noriš Ferfolja v Kraški galeriji Zadruga «Naš Kras» vabi vse ljubitelje slikarske umetnosti na dre-višnjo otvoritev razstave tržiške slikarke Noriš Bevilacqua - Ferfolja, ki bo ob 20.30 v Kraški galeriji v Velikem Repnu. Kot smo že poročali, se bo sli karka to pot prvič predstavila tržaškemu občinstvu in bo to njena druga samostojna razstava. Pred tem je sodelovala na več kolektivnih razstavah v goriški in beneški pokrajini. Razstava bo nato odprta do vključ no 7. julija in sicer ob nedeljah in prazničnih dneh od 11. do 12.30 ter od 14. do 18. ure. Vljudno vabljeni. Prosveta . ■ ';'L. PRIZNANJA IN POLEMIKE NA KONGRESU KIRURGOV Podeljena priznanja trem kirurgom - Rektor in odbornik za finance očitala vladi nezadostne finančne prispevke Drugi vsedržavni kongres prebav-1 ča vlada, je spregovoril tudi deželni ne kirurgije se je pričel včeraj zjutraj v dvorani gledališča Rossetti s podelitvijo priznanj trem znanim kirurgom. Nagrajeni so bili Paride Stefanini, Ettore Ruggeri in Trža-čar Pietro Valdoni, ki je sicer bil odsoten. Kongres bo trajal še danes in jutri in so se ga udeležili, v začetni fazi, podtajnik za šolstvo Spi-tella, predsednik deželnega sveta Pittoni, vladni komisar Di Lorenzo in drugi zastopniki. Delu kongresa sledijo tudi številni jugoslovanski, francoski in španski kirurgi. O namenih kongresa je prvi spregovoril pobudnik, prof. Pietro Pietri, ki je orisal razvoj kirurgije prebavnih organov v našem mestu, v katerem je stara kirurška in zdravniška tradicija, medicinska fakulteta pa se komaj razvija sredi številnih težav, vendar z določenimi napredki in dosežki. Posegel Je tudi podtajnik za šolstvo Spitella, ki je orisal skrb, ki jo vlada vlaga za razvoj šolstva in znanstvene izobrazbe. Na tem področju ima velik pomen ravno medicina in tudi tržaški kongres nemalo pripomore k razvoju stroke, ki je bistvenega pomena za razvoj celotnega človeštva. Nekoliko polemičen do vlade je bil rektor univerze de Ferra, ki je sicer poudaril pomen zasedanja kirurgov, vendar je orisal tudi finančne težave, v katerih brede univerza zaradi kršitve obveznosti s strani vlade, ki ne daje prispevkov. Ravno zaradi teh težav kongres ni mogel biti, kot je bilo predvideno, v prostorih univerze. O finančnih težavah, ki jih povzro- odbprnik za finance Coloni, ki je poudaril, da je vlada vrgla vse breme bolnišniške oskrbe na rame deželnim upravam, ne da bi jim dala primernih finančnih sredstev. Župan Spacci-ni je s svoje strani dejal, da je naše mesto res primerno za tak kon-gies ki mora biti odprt na mednarodno znanstveno pozorišče. Pred pričetkom znanstvene razprave sta kongresistom spregovorila še ravnatelj medicinske fakultete prof. Campania ter predsednik italijanske sekcije mednarodnega kolegija prebavne kirurgije prof. Grassi. Razprava se je pričela s poročilom tržaškega kirurga Pietra Pie-trija. Tobačni uslužbenci zahtevajo reformo monopola Pokrajinska sindikalna federacija uslužbencev tobačnih podjetij CGIL, CISL in UIL ugotavlja v posebnem tiskovnem poročilu, da vlada še ni ukrepala za preosnovo državnega monopola. Zato zahteva poseg vseh pristojnih oblasti za čim hitrejšo izdelavo zakonskega osnutka za reformo državnega monopola. Istočasno je federacija ostro protestirala zaradi neizpolnjenih obveznosti vlade glede delovne pogodbe te kategorije ter zaradi poskusov emargina-cije sindikata. V ta namen so u-službenci tobačnih tovarn v prejšnjih dneh stavkali tri ure. PROSVETNO društvo Tabor — Opčine priredi DANES, 7. junija, ob 20.30 in JUTRI, 8, junija, ob 20. uri zaključni nastop gojenk baletnega tečaja. PD Lonjer - Katinara sporoča, da bo v sredo, 11. junija, ob 21. uri na sedežu društva sestanek odbora. Dnevni red: priprava občnega zbora. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 7. junija ZORICA Sonce vzide ob 4.16 in zatone ob 19.51. — Dolžina dneva 15.35. — Luna vzide ob 2.31 5HJžatone ob 17.36. Jutri, NEDELJA, 8. junija MEDARD , BgO/ /O.-VjllKOi!- ' VREME včeraj: 'Najvišja temperatura 20,7 stopinje, najnižja 12,5, ob 19. uri 19,9, zračni pritisk 1019,9 U-staljen, vlaga 52-odst., nebo 4 desetinke pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,1 stopinje. brez vetra. ROJSTVA IN SMRTI Dne 6. junija 1975 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 12 oseb. UMRLI SO: 99-letna Giorgia De Nicolò, 63-letni Ferruccio Goruppi. 52-letna Cvetana Paljk, 68-letni Angelo Calzi, 67-letni Radoslao Turk. 76-letni Luca Cerretti. 72-Ietna Milica Milenkovich vd. Primožič, 66-letna Giovanna Quarantotto, 81-letni Michele Kuzmič, 86-letna Ana Ženko vd. čižek, 67-letni Fabio De Petris in 97-letna Giovanna Cok vd. Zivic. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 - Ul. Diaz 2; Alia Salute, Ul. Giulia 1: Picciola, Ul. Oriani 2; AH’ Annunziata, Trg Valmaura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39: Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa d'Oro, Ul. Mazzini 43. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel, 20C-121: Sesljan: tel 209-197: žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. Mali oglasi GOSPODIČNO za stalno varstvo šoloobveznega in dveletnega otroka išče družina z že stalno hišno pomočnico. Stalno bivanje v Trstu in ob počitnicah v Gortini d’Ampezzo. Nudi 150.000 lir mesečno in socialno zavarovanje, jamči družinski odnos. Pismene ponudbe dr. Manlio Poilluc-ci, 34125 Trst, Drevored XX. septembra 3, tel. 040/767766 od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure ob delavnikih. IŠČEMO že uvedenega predstavnika za prodajo kmetijskih strojev in naprav. Javite se na poštni predal 41/B SPI Videm. SLOVENSKA družina pri Sv. Ivanu išče hišno pomočnico za dva poldneva tedensko. Telefon: 761268. ŠOLA GLASBENE MATICE — TRST V. ZAKLJUČNA AKADEMIJA V POČASTITEV TRIDESETLETNICE OSVOBODITVE Sodelujej'o: GOJENCI ŠOLE GLASBENE MATICE ČRTOMIR ŠIŠKOVIČ, violina (šola Cini Veronek) VERENKA TERČELJ in TOMAŽ SIMČIČ, klavir (šola Erminij Ambrozet) ORKESTER GLASBENE MATICE Dirigenta: OSKAR KJUDER - JANKO BAN Otroški pevski zbor « KRAŠKI SLAVČEK » iz Devina - Nabrežine, ki ga je pripravil SERGIJ RADOVIČ Uvodna beseda : PARTIZANSKA PESEM ( GOJMIR DEMŠAR ) DANES, 7. junija, ob v Trstu. uri v Kulturnem domu Vstop prost. Gledališča VERDI V OKVIRU spomladanske koncertne sezone gledališča Verdi bo danes ob 18. uri koncert orkestra gledališča Verdi in vokalnega kvarteta, ki ga sestavljajo sopranistka Slatinam, mezzosopranistka M. Pecile, tenor H. Steinbach in bas H. Novack. Izvajali bodo Dvorakovo «Stabat mater», ki je novost za naše mesto. Orkester bo vodil dirigent poljskega porekla Stanislav Skrowaczevski. Šolske vesti 100 LET KIRURGIJE V TRSTU Odsotna pa je velika osebnost: sloviti primarij urolog v tržaški bolnišnici, pok. PROF. DR. MARINO NOVAK, sin revnih staršev. S hvaležnostjo se ga spominja bivši pacient izpred 46 let. Učiteljstvo in učenci osnovne šole v Ul. Donadoni, vabijo na razstavo ročnih del in risb, ki bo v šolskih prostorih JUTRI, 8. junija. Odprta bo od 8.30 do 12. in od 16. do 20. ure. V sredo, 11. junija pa bo zaključna šolska prireditev, ki bo obenem tudi proslava 30-letnice osvoboditve. Vljudno vabljeni! Srednja šola Fran Levstik na Proseku vabi na zaključno šolsko prireditev in na razstavo ročnih del in risb, ki bo danes, 7. junija, ob 11.30 v šolskih prostorih. Ob tej priložnosti bo tudi odprtje umetniške razstave najnovejših del slikarja Edvarda Zajca. Vabljeni vsi starši in prijatelji. Osnovna šola Primož Trubar v Bazovici prireja razstavo risb in ročnih del šolskih otrok JUTRI, 8. junija. Razstava bo odprta od 9. do 12. in od 15. do 21 ure. Vljudno vabljeni. Srednja šola «Igo Gruden» v Nabrežini vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo v nedeljo, 8. junija, ob 17. uri v občinski telovadnici v Nabrežini. : Učenci in učiteljstvo osnovne šole s celodnevno zaposlitvijo Domjo - Ric-manje vabijo na razstavo risb in ročnih del, ki bo v šoli pri Domju 8. junija od 8. do 12. ure in od 16. do 20. ure. Učenci in učiteljstvo osnovne šole s celodnevno zaposlitvijo v žavljah vabijo na razstavo risb in ročnih del, ki bo v Žavljah 8. junija od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Učenci in učiteljstvo osnovne šole s celodnevno zaposlitvijo pri Korošcih vljudno Vabijo na 'razstavo risb in ročnih del, ki bo v šoli pri Korošcih 8. junija od 9. do 13. ure. Učiteljstvo in učenci šole Ul. Do- nadoni vabijo na razstavo ročnih del in risb, ki bo v šolskih prostorih v nedeljo, 8. junija, od 8.30 do 12. in od 16. do 20. ure. V sredo, 11. junija, pa bo ob 18. uri v Mali dvorani Kulturnega doma zaključna šolska prireditev in tudi obenem proslava 30. obletnice osvoboditve. Vljudno vabljeni. Razna obvestila ZDRUŽENJE staršev šol in PD Vesna v Križu prirejata pohod na Grmado JUTRI, 8. junija. Odhod ob 9. uri s Klanca. PIK-NIK na Kontovelu. Za zaključek nadvse uspele športne sezone priredi športno društvo Kontovel jutri, 8. junija, s pričetkom ob 16. uri pri kalu na kontovelski gmajni zaključno srečanje, na katero vabi vse športnike, prijatelje, simpatizerje in člane športnega društva Kontovel. Za jedačo in pijačo je preskrbljeno: domače ribe na žaru in cvrto ter domača kapljica. PD TABOR OPČINE priredi danes, 7. junija', ob 20.30 in v nedeljo, 8. junija, ob 20. uri ZAKLJUČNI NASTOP GOJENK BALETNEGA TEČAJA Kino ŽUPNIJSKE SKUPNOSTI NA TRŽAŠKEM vabijo vse slovenske rojake na SPOMINSKO PROSLAVO V RIŽARNI ki bo jutri, 8. junija, ob 18. uri. Spored Združeni mešani pevski zbori Polaganje venca Združeni otroški pevski zbori Recitacije Govor Zaključna pesem Pred proslavo bo ob 17. uri v kapeli Rižarne sv. maša za vse žrtve. Prispevki V počastitev spomina pokojnega Jerneja Štoke darujeta Aldo in Luj-ciana Colja 5.000 lir za Kulturni doni Prosek - Kontovel. Ob 30. obletnici smrti mojega nepozabnega Ivota Caharije damje tetk Delka 3.000 lir za SPD L Gruden. URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 622,5Q Funt šterliug švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni 1449,— 249,10 155,— 265,50 37,50 37,25 37,50 MENJALNICA vseh tujih valut La Cappella Undergroimd 17.00 «He! Dag Meneer» (1970) Paula Adriaan-seja in «Ne pas stagne» (1973). 19.00 in 21.30 šest kratkometražnih filmov. Ariston 16.00 «Masb». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «Al soldo di tutte le bandiere». Barvni film. Igrajo Tony Curtis, Charles Bronson in Michel Mercier. Excelsior 16.00 «Senza un attimo di tregua». Barvni film. Igrata Lee Marvin, Angie Dickinson. Prepovedano mladini pod 14. letom. Nazionale 15.45, 18.45, 21.45 «Quo vadiš?». Barvni film. v katerem nastopajo Robert Taylor, Deborah Kerr in Peter Ustinov. Fenice 16.00 «Immersione mortale». Barvni film, v katerem igrata David Janssen in Hope Lange. Eden 16.30 «Il pavone nero». Barvni film, v njem igrata Karin Schubert in Chris Avram. Prepovedano mladini pod 18. letom. Riiz 17.00 «Il piccolo, grande uomo». Barvni film.. Igrajo Dustin Hoffman, Martin Balsam in Faye Dunaway. Aurora 15.45 «Una ragione per vivere e una per morire». Barvni film, v katerem nastopa Bud Spencer. Capitol 16.30 «Ramson: stato di emergenza per un rapimento». Barvni film, v katerem igra Sean Connery. Cristallo 16.30 «Il seme del tamarindo». Barvni film, v katerem igrata Omar Sharif in Juhe Andrews. Impero ..16.30 «Appassionata». Barvni film. Igrata Eleonora Giorgi in Gabriele Ferzetti. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 «Sesso in testa». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «Un uomo chiamato cavallo». Barvni film, v katerem igra Richard Harris. Ideale 16.00 «L’isola del tesoro». Barvni pustolovski film. Igra Orson Wel-les. Vittorio Veneto 17.00 «Un esercito di cinque uomini». Barvni zabavni film, v katerem igra Bud Spencer. Abbazia 16.30 «Trader Horn, il cacciatore bianco». Barvni pustolovski film. Igrajo Rod Taylor, Jean So-rel in Anne Heywood. Radio 16.00 «Ventimila leghe sotto i mari». Barrai film, v katerem nastopa Kirk Douglas. Mignon 16.00 «Goldface, il fantastico superman». Barrai znanstvenofantastični film. Igra Tony Anthony. Astra 16.30 «Airport 75». Barvni film, v katerem igra Charlton Hertcn. Volta - Milje 17.00 «Io sono Valdez». Barvni western film. Igrata Buri Lancaster in Susan Clark. Medja Vas priredi PRAZNIK V NARAVI Danes, 7. junija, ob 17. uri otvoritev. Jutri.. 8. junija, ob 18. kulturni program. Sodelujejo: zbori Fantje izpod Grmade, Jezero - Doberdob, Rdeča zvezda - Salez in folklorna skupina - Sovodnje. Sledi ples z ansamblom Pomlad. Izleti S P D T vabi vse svoje člane, da se udeleže srečanja zamejskih planincev s planinci z Jesenic, ki ga letos priredi SPD Gorica v vasi Vrh (S. Michele) JUTRI, 8. junija, ob H-uri. Možnosti prevoza ali z osebnimi avtomobili do vasi ali z vlakom do Rupe pri Gorici (Rubbia) : odhod vlaka ob 6:18. SPD TABOR Opčine priredi v soboto 14. junija 1975 enodnevni izlet v Kumrovec. Zanimivost našega izleta bo ogled izkopanin pračloveka v Krapini. Pot nas popelje preko trat h1 gričev prelepe Dolenjske, obeta se nam torej res prijeten izlet. Vpisovanje v Prosvetnem domu od 20. do 21. ure. Odhod izpred Prosvetnega doma ob 6. uri. Prosimo točnost. PD «Kraški dom» z Repentabra priredi v nedeljo, 22. junija, izlet na Muljavo, Otočec in Novo mesto. Vasujeta Bogdan Rauber v trgovini j0' stvin, Guštin v Repnu ter Boris Gi* štin. Poklon 32, do vključno srede. 11. junija. S P D T priredi 22. junija ob prilik 10-letnice smrti pok. predsednika Zor' ka Jelinčiča avtobusni izlet v P°^' brdo z vzponom na Črno prst. Pn koči bo srečanje s planinci iz Slovenije in kratka priložnostna sveča; nost. Vpisovanje v Ul. Ceppa 9 Prl ZSŠDI do 16. junija. KRAJEVNI PROGRAM PSI ZA DOLINSKO OBČIM Socialistični svetovalci se bodo zavzemali za demokratično in protifašistično upravo Program obravnava številna konkretna vprašanja Italijanska socialistična stranka — znana zaradi tradicionalnih bojev in dosežkov v korist delavskega razreda — se obvezuje, da bo sestavila demokratično in protifašistično upravo, ki bo zmožna rešiti težke probleme, ki prizadevajo ekonomsko in socialno življenje naše skupnosti. Izvoljeni socialistični svetovalci se bodo potegovali za uresničitev sledečih programskih načel: Poživitev politike načrtovanja, v dogovoru z ostalimi krajevnimi ustanovami področja, s poudarkom na investicije družbenega pomena. Soudeležbo naše občine pri ustvarjanj^ take teritorialne politike, ki ne bo omenjena le na področje občine same, ki bo iskoristila, v sodelovanju z vsemi krajevnimi demokratičnimi silami, vse obstoječe možnosti in ki bo spodbudila prebivalstvo k sodelovanju za uresničitev reform in socialnega napredka v skladu s težnjami delavskega razreda in proizvajalnih sil države. Dopolnitev regulacijskega načrta občine s tistimi nujnimi in >» odiožljivimi popravki potrebnimi za uresničitev teženj krajevnega prebivalstva, a vendar vedno v skladu z osnovnimi zamislimi načrta samega. Uskladiti s sosednjimi občinami in drugimi krajevnimi ustanovami področno rešitev problemov javnih prevozov-, krajevnih zdravstvenih in socialnih skupnosti, dobave vode, električne energije ter plina-metan, pravice do izobraževanja, strokovnega šolstva tudi v slovenskem učnem jeziku ter zaposlitve. Spodbuditi združevanje in zadružništvo med majhnimi kmečkimi posestvi, z uporabo in ovrednotenjem že obstoječih jusarskih struktur, s povečanjem mehanizacije in z modernizacijo in specializacijo žlahtnih kmečkih kultur. Poglobiti povezavo med sindikalnimi organizacijami posameznih podjetij in področja, s posebnim poudarkom na svet tržaškega industrijskega področja. Občinska uprava bo morala vložiti vse sile za realizacijo socialnega središča in za okrepitev javnih prevozov na celotnem področju. Javna dela: brezpogojno prednost mora dobiti gradnja odtočnih kanalov za vse obstoječe zgradbe ter naprav za ojačanje občinskega vodovoda, tudi z iskoriščanjem krajevnih vodnih rezerv. šport — mladina — kultura: dopolnitev že obstoječih športnih objektov, upoštevajoč specifične potrebe južnega predela občine. Na mladinskem in kulturnem polju se mora nadaljevati po do sedaj začrtani poti, upoštevajoč, veliko kulturno bogastvo našega prebivalstva, ki se je ohranilo do naših dni le z veliko težavo. Ne smemo tudi pozabiti na prisotnost italijanske etnične skupnosti, brez predsodkov ali strumentalizacije. Turizem: moramo valorizirati kra- jevna naravna bogastva (Glinščico, dolino Drage, Kokoš in Kras) s posodobljenjem in razširitvijo obstoječih kapacitet. Ljudske gradnje: predvidevati moramo gradnjo ljudskih hiš na prikladnih predelih občine, da bi se lahko zadovoljile potrebe prebivalstva. Morajo pa biti spremenjena sedanja pravila za dodelitev teh stanovanj. Problem otroških vrtcev 0NA1RC v miljski občini Nezadovoljstvo zaradi vedno slabšega delovanja otroških vrtcev ONAIRC stalno narašča. Težave, ki jih močno občutijo predvsem delavski starši, so v zadnjem času občutno narastle tudi zaradi stavkovnih akcij osebja otroških vrtcev. Tudi to pa je posledica slabega upravljanja vrtcev in je zato protest osebja upravičen. O teh problemih je včeraj tekla razprava v miljskem županstvu, kjer je občinski odbornik za šolstvo Wil-ler Bordon sprejel številno delegacijo staršev iz čampor in od Korošcev — skupno nad trideset družin. Predstavniki staršev so odbor- niku orisali težave v teh dveh krajih ter izrazili željo, da bi občinska uprava posegla z jasnimi ukrepi ter tako prispevala k izboljšanju organizacijskih struktur omenjenih otroških vrtcev ter didaktičnih prijemov. Obenem so izrazili vso svojo solidarnost s stavkajočim o-sebjem, ki se bori za svoje pravice. Na koncu so napovedali svoj skorajšji poseg širšega in uradnega značaja. Odbornik Bordon je v odgovor poudaril zavzetost in pripravljenost občinske uprave za reševanje šolskih vprašanj ter v tem okviru tudi problem otroških vrtcev, ki jih v današnji družbi ne moremo upoštevati le kot nepogrešljivo družbeno službo, temveč ukrepati, da se bodo ravno zaradi svoje specifičnosti vedno bolj vključevali na področje obveznega šolstva. Potem !:o je odbornik podčrtal nekatere že uresničene pobude uprave ravno v Čampo-rah in pri Korošcih, kjer je namreč občina dodala novo učno moč ter poskrbela za didaktične potrebščine, je zagotovil tudi v bodoče vso podporo za čim hitrejšo rešitev še preostalih perečih problemov ki tarejo prebivalstvo teh dveh krajev. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunuiiuiuiiiininiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii MORALI BI IZDELA Tl SL 0 VENSKI GOSPODA RSKI NA ČRT GOSPODARSKI PROGRAM SLOVENSKE SKUPNOSTI Gd naše gospodarske moči je odvisen tudi naš nadaljnji narodnostni obstoj SS kot izključno slovenska stranka mora v prvi vrsti stopiti v o-brambo gospodarskih interesov Slovencev v deželi F.-J.k. Zavedati se namreč moramo, da je od naše gospodarske moči v marsičem odvisen tudi naš nadaljnji narodnostni obstoj. Samostojen in gospodarsko močan Slovenec se najbolje upira asimilaciji. Naše gospodarske interese ločimo v dve kategoriji: a) obramba sedanjih položajev: b) akcija za nadaljnji razvoj in napredovanje. Čeprav je prva točka ogromne važnosti, ker se moramo do konca zavzemati za našega kmeta, obrtnika, delavca, trgovca, njihovo zemljo OSMIČ A n!,.: Ivan Sancin, Dolina 194, toči belo in črno pristno domačo kapljico. ........ V SREDO V PROSTORIH MLADINSKEGA CENTRA Srečanje s T. Ukmarjem v Mladinskem krožku r ~ \ r / V sredo je bilo v prostorih Mladinskega centra srečanje s prose-škim rojakom, znanim antifašističnim borcem Tonetom Ukmarjem. Precejšnjemu številu srednješolcev je Ukmar na kratko orisal svojo Pot v dramatičnih letih, od nastopa fašizma do njegovega poraza. Od začetka njegovega ilegalnega delovanja ga je revolucionarna zavest privedla iz Francije v Rusijo, od tu v Španijo, iz Španije v Etiopijo, od tu spet v Francijo in zadnja leta vojne še v Italijo, kjer je načeloval partizanskim divizijam, ki so osvobodile Genovo. Tik Po koncu vojne se je vrnil v svoje domače kraje in s svojim bogatim izkustvom prispeval v delavskem in harodnem boju. Kratek Ukmarjev prikaz je nudil obilo prijemov za podrobnejša vprašanja, saj je tudi bil zamišljen kot Uvod v pogovor, bolj kot pa predavanje. Vprašanja so se vrstila in Ukmar se je ob njih razgovarjal, pri tem pa lahko pripomnimo, da bi YPrasanja lahko bila tudi številnejša in globlja. Pripombo v tem smi-slu je izrazil tudi eden izmed, si-9er maloštevilnih starejših poslušalcev, in ob tej priliki je pogovor Zajel tudi problematiko današnje hdade generacije, njegove odnose do zgodovine in kdo in kako ji ga sPloh oblikuje. . Preudarne stvarne besede Ukmar-13 so na to in na ostala vprašanja dajala odgovore, ki so kazali njegovo obširno življenjsko izkustvo. Srečanje je bilo verjetno prekratko, da bi lahko prisotna mladina prodrla globlje v duh in v zavest, ki sta vodila tov. Ukmarja preko vseh opisanih front protiimperialističnega boja. Vsekakor je bilo srečanj'e prilika za poglobitev in prav bi bilo, če bi takih prilik bilo še več in ne le kot osamljene komemoracije posameznih obletnic zgodovinskih dogodkov. P. S. in ostale dobrine, je druga točka še večje važnosti, ker se moramo zavedati, da današnje hitre spremembe v mnogočem vplivajo in spreminjajo ustaljeno stanje in postavljajo našega človeka pred težavne odločitve. Politična stranka Slovencev mora v tem smislu pokazati smer, dajati napotke, izbojevati bitke, da se bo naš človek najbolje odločal in dosegal uspešne rezultate. Zadnja akcija SS, kakor recimo bitka za tovorno postajališče pri Fernetičih, bitka okoli kraških rezervatov in druge, so dokazale, da je SS sposobna iti po tej poti v nove smeri. V čem je Justvo sprememb, o katerih je tu govor? Predvsem v, vedno močnejšem vplivu takoimenovanega načrtnega ali načrtovalnega sektorja v gospodarstvu, kakor ga imenuje ameriški ekonomist Galbraith. Ta sektor danes dejansko, na podlagi različnih javnih, poljavnih ali pa tudi delniških podjetij, začenja prevladovati v gospodarstvu in izvajati vèlikansko gospodarsko in tudi politično premoč. Kdor sodeluje v tem sektorju, ta je dejansko v družbeno priviligiranem položaju. Če nočemo Slovenci igrati zmeraj samo drugorazredne vloge v gospodarskem in družbenem življenju, potem moramo nujno doseči to, da sodelujemo tudi pri vodstvu tega sektorja. Ni torej dovolj, kakor se večkrat zmotno misli in govori, da se razvija naše obrtništvo, kmetijstvo in razna manjša podjetja. Po pravičnem ključu moramo priti tudi v vodstvene organe takšnih in podobnih ustanov. Kateri naj bi bil ta pravični ključ? Zdi se nam pravično zahtevati soupravljanje ali pa popolno upravljanje tistih ustanov iz načrtnega sektorja, ki so za svoj nastanek in delovanje črpale v veliki meri slo venske gospodarske dobrine: zemljo, ljudi ali kapital. Razen tega pa bi morali biti soudeleženi pri vseh tistih ustanovah, (ki jih bo nujno vedno več), ki razvijajo neko svojo funkcijo v posredovanju med našo deželo in vzhodnim svetom, saj je bilo rečeno, da naj bo manjšina most med narodi. Mi ne moremo odigrati vlogo mestu, če nimamo v rokah orodja, ki nam omogoča, da to vlogo tudi opravljamo. Končno mora SS dajati pobudo tudi v predvsem slovenskem okolju, da se tudi izključno slovenske dobrine angažirajo v velikih pobudah načrtnega sektorja. Morali bi izdelati slovenski gospodarski načrt, da se, recimo, naš kapital koristno uporabi v ta namen. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO Zaključne šolske prireditve razstave ročnih del in risb Šole nabrežinskega didaktičnega ravnateljstva priredijo zaključne šolske prireditve in razstave ročnih del ter risbic v spodaj navedenih dneh: Šolska prireditev Razstava ročnih del dne ob uri dne od - do NABREŽINA 11.6. 11.00 8.6. 9.00 12.00 16.00 - 19.00 ŠTIVAN 91 fi nn 22.6. 9.00 12.00 16.00 - 19.00 MEDU VAS Zt i .D. Io.Ul) 22.6. 9.00 12.00 16.00 - 19.00 DEVIN 8.6. 18 00 8.6. 9.00 12.00 16.00 - 20.00 SESLJAN 11.6. 11.30 25.5. 9.00 12. 0 16.00 - 19.00 CEROVLJE 8.6. 9.00 12.00 16.00 19.00 MAVHINJE 7.6. 11.00 8.6 9.00 12.00 16.00 19.00 SLIVNO 8.6. 8.6. 9.00 12.00 16.00 19.00 ŠEMPOLAJ 8.6. 9.00 12.00 16.00 19.00 GABROVEC Na dar, zaključne šol. maše od 9.00 do 12.00 BRIŠČIK. 7.6. 9.00 12.00 16.00 - 19.00 OB 10. URI V PALAZZETTU VENETU V TRŽIČU Danes se sestanejo zastopniki občin vključenih v četrto prometno področje Prisotni bodo zastopniki občin Goriške in Tržaške ■ Nova politika deželne uprave na področju javnih prevozov Danes se bodo v Tržiču (seja bo v Palazzettu Venetu ob 10. uri) sestali na prvo skupščino zastopniki občin, ki so vključene v četrto prometno področje naše dežele. Gre za zastopnike občin tržaške in gori-ške pokrajine (izvzeta je le občina Gradež), ki jim bo deželni odbornik za promet Gino Cocianni obrazložil stališče deželne uprave do tega vprašanja. Zastopnike zainteresiranih občin so občinski sveti izvolili letos aprila, danes pa bodo morali izvoliti predsednika, podpredsednika in člane upravnega sveta četrtega prometnega področja. Do podobnih srečanj je že prišlo v prejšnjih dneh v Pordenonu in v Vidmu, napovedana je še seja v Tolmeču. Občine goriškega in tržaškega območja bodo spadale torej v enotno prometno področje. Naloga te medobčinske in v našem primeru tudi medpokrajinske ustanove bo urejevati in nadzorovati ves promet z javnimi sredstvi na pristojnem področju. To pomeni, da bo ta ustanova določala koliko avtobusnih prog je lahko speljanih po določenem področju in kakšno podjetje naj te proge vzdržuje. Istočasno bo, v sodelovanju z deželno upravo, ta ustanova skrbela tudi za koordinacijo avtobusnih zvez med različnimi področji. Na tiskovni konferenci, ki je bila v Gorici v četrtek zvečer, je odbornik Cocianni obrazložil glavne teme tega vprašanja. Deželna uprava si je zastavila v svoj program uresničitev reforme prevozov. Na eni strani je bila dana uslužbencem avtobusnih podjetij možnost dobiti dostojne plače, in s precejšnjimi deželnimi dotacijami. Na drugi strani pa je deželna uprava dala prispevke avtobusnim podjetjem, s katerimi je krila regrese stroškov za prevoze dijakov in delavcev. Seveda ni bila to dokončna rešitev. Preiti je bilo treba tudi na druge oblike deželnega posega. Tako je bilo sprejetih v deželnem svetu nekaj zakonov, ki dajejo danes možnost preiti h konkretnemu uvajanju nove politike javnih prevozov v naši deželi. Odbornik Cocianni je v zvezi s tem povedal, da je naša dežela prva, ki ima take zakone in da so na nedavnem simpoziju dežele Emilia-Romagna vzeli kot o-snutek za svoj zakon že izglasovani zakon naše dežele. Isto se dogaja tudi v Rimu. Dežela je dala tudi svoj znatni finančni prispevek medobčinskemu konzorciju za javne prevoze, ki se je ustanovil v Tržiču pred dvema letoma. . S tem deželnim prispevkom so kupili nove avtobuse, ki vzdržujejo zvezo med Tržičem in vsemi 'občinami njegovega okoliša. Treba pa bo, je dejal deželni odbornik. da pokrijejo vse prizadete občine, članice tega konzorcija, svoje finančne obveznosti, sicer bo konzorcij kmalu zašel v hudo finančno krizo. Nekaj podobnega se kuje tudi v Gorici in nekatere občine so v goriški konzorcij že pristopile. Do podobnih pobud prihaja tudi drugod v deželi. Naloga novih prometnih ustanov bo predvsem nuditi oddaljenejšim krajem avtobusno zvezo s središči. Doslej ni bilo vedno tako, kajti zasebna podjetja so skrbela le za donosne proge. Dežela bo vnaprej dajala podpore tudi občinskim avtobusnim podjetjem in ne le podjetjem, ki vzdržujejo medkrajevne proge. V to področje bo dežela naložila do leta 1978 kar 30 milijard lir. Morda bo na današnji umestit-veni seji prišlo do določenih polemik političnega značaja, češ da se ta ustanova ustanavlja na predvečer upravnih volitev, ko ni še gotovo, če bodo sedanji občinski svetovalci, ki so jih občine imenovale v to ustanovo, 15. junija ponovno izvoljeni. Na vprašanje ča- snikarjev je deželni odbornik za prevoze dejal, da so stvar preučili. Na deželi pa želijo, da bi reforma o prevozih stekla čimprej: odlašati današnji sestanek bi pomenilo odložiti rešitev marsikaterega vprašanja za najmanj šest mesecev. Zato si je deželna uprava prevzela odgovornost, da stvar izpelje čimprej. Zaveda se, da pride lahko do polemik, vendarle je skoro gotovo, ba bo v sestavi občinskih zastopnikov v ta nov prometni organizem prišlo po 15. juniju le do malenkostnih sprememb. Razgovor o izbiri univerzitetnega študija Ravnateljstva slovenskih višjih srednjih šol v Gorici in slovenski raziskovalni inštitut so včeraj priredila na sedežu goriškega klasičnega liceja in učiteljišča pogovor med 16 maturanti z liceja, učiteljišča in višje trgovske šole in univerzitetnima profesorjema Aljošo Volčičem, Darkom Bratino in ravnateljem inštituta dr. Karlom šiškovičem o iz- birnem študiju na visokih in višješolskih ustanovah. Pogovor je potekal zelo sproščeno in nevezano, kar je pripomoglo k začetku določenega razčiščenja pojmov o univerzitetnem in višješolskem študiju, o poklicni usmeritvi, o individualnih nagnjenjih in potrebah slovenske narodnostne skupnosti v Italiji po določenih strokovnih, znanstvenih in intelektualnih profilih. Edvard Maligoj (KPI) predsednik konzulte Na umestitveni seji rajonske konzulte v Podgori, ki je bila sinoči v župnijski dvorani, so za predsednika upravnega organa izvolili predstavnika komunistične partije Edvarda Maligoja. Podrobnejše poročilo o sinočnji seji bomo objavili v nedeljo. • Drevi ob 21. uri bo goriška sekcija združenja «Psichiatria democratica» imela v mali dvorani Palače hotela javno debato o sedanjem stanju v goriški psihiatrični bolnišnici. KORISTNA POBUDA LOVSKE DRUŽINE Nabavljene race mlakarice se udomačujejo na Vipavskem Z razmnoženjem rac želijo lovci vpeljati novo posebnost na Vipavskem - Stroge kazni za tiste, ki streljajo nanje ob nedovoljenem času Lansko leto junija meseca so ob zgornjem koncu reke Vipave, v bližini Dolenj, spustili okrog 80 dva do tri mesece starih rac mlakaric z namenom, da se tamkaj udomačijo in da postanejo sčasoma neka krajevna vipavska posebnost. Mlade race so nabavili v farmi za fazane in race, ki se nahaja v bližini Kopra. Race so selivke, vendar tu zaradi milega sredozemskega podnebja zelo rade ostanejo. Zato so jih tudi izbrali za Vipavski lovski okoliš. Take race gojijo tudi v parku Schonbrunn na Dunaju. Odrasle dosežejo kg do kg in pol teže. Lovska družina je sklenila, da race nekaj let ne bodo streljali z namenom, da se razmnožijo. Pozneje jih bodo streljali ob dovoljenem času samo v letu. Po skoro enem letu se je ugotovilo, da se je ohranila skozi zimo polovica rac. Ostale je precej uničila povodenj marca letos, nekaj divji lovci in morda katera se je tudi selila in se ni več vrnila. Zaradi nedovoljenega streljanja na race je Vipavska milica zaplenila marsikatero zračno puško ali flo-bert .lovska družina, oziroma lovsko razsodišče pa. kaznovalo lovca, ki je streljal na race, kljub strogi uininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiimmuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiin VOLILNI SHOD V MALI DVORANI UGG Socialisti zahtevajo resnično alternativo vodenja politike tudi na našem področju Govorili so Waltritsch, Sanzin in Del Ben • PSI za izvajanje zahtev Slovencev • Slovenska skupnost je imela shod v Krminu Na sinočnjem volilnem zborovanju PSI v Gorici je prišla do izraza ostra polemična ost, ki karakteri-zira to volilno kampanjo in ki se kaže v besednem spopadu med socialisti in demokristjani. Ta vsedržavna karakteristika se je pokazala tudi v obravnavanju tukajšnjih vprašanj. Zborovanje je odprl tajnik mestnega odbora PSI Marko Waltritsch. Poudaril je, da so te volitve izgubile upravni značaj in da se bodo volivci odločali na podlagi vsedržavnih in mednarodnih sugestij. Leto dni po referendumu vsi znaki kažejo, da utegne postati socialistična stranka močnejša in to vzbuja strah Fanfaniju. Waltritsch je analiziral dogodke, ki so privedli do ustanovitve leve sredine na Goriškem v letu 1965 nato pa tudi one v letih od 1972 do 1974, ko je prišlo do izstopa socialistov iz vseh odborov v tukajšnjih krajevnih u- MLADINSKI KROŽEK GORICA priredi v sredo, 11. junija, ob 20.30 na svojem sedežu na Sve-togorski cesti 84 (Slovenski dijaški dom) okroglo mizo o POMENU VOLILNE PRAVICE 18-LETNIKOV Uvodno poročilo bosta imela prof. IVAN BRATINA ( KPI ) in prof. ŠTEFAN BUKOVEC ( PSI ) kandidata na pokrajinskih volitvah pravah. Waltritsch je še analiziral volilni program PSI. Kar se tiče slovenskih vprašanj, je pouaaril, da jih bo socialistična stranka postavila v ospredje, da je treba spoštovati upravičene zahteve manjšinskega prebivalstva, ki živi stoletja ramo ob rami s tukajšnjim italijanskim prebivalstvom. PSI zahteva tudi večje sodelovanje s sosedno Slovenijo na vseh področjih, je dejal govornik. O občinski problematiki je govoril sedanji načelnik svetovalske skupine v občinskem svetu odv. Peter Sanzin. Obračun delovanja tega občinskega sveta-.ni nič kaj pozitiven, kajti krščanska demokracija je ved; no zavirala vse zdrave pobude, ki so jih postavljali in zahtevali socialisti. Tako je bilo o vprašanjih gradnje infrastruktur, tako pri zakonu o prosti coni, tako v vrsti drugih vprašanj. Danes imamo pred očmi ista vprašanja kot pred petimi leti. Tako je bilo tudi s političnimi odločitvami. Slovenska konzulta, ki so jo zahtevali in tudi dosegli socialisti, se ni še sestala zaradi zaviranja KD in PSDI. Imobilizem vlada na številnih področjih. Se kar je bilo pozitivnega se je ustavilo in zavrlo po izstopu socialistov iz ožjega odbora v lanskem letu. Treba je, da pride v novem občinskem svetu, je zaključil Sanzin, do kvan-titetne in tudi do kvalitetne spremembe. Pokrajinski tajnik PSI Mario Del Ben pa je dejal, da je tokrat prvi priložnostih. Demokristjani morajo spremeniti svoje odnose do drugih prilikah. Demokristjani morajo spremeniti svoje odnose do druigh. Polemiziral je s tistimi, ki trdijo, da se PSI vrača na frontistične pozicije, ker sodeluje s komunisti v manjših občinah in dejal, da so levičarske koalicije v dvajsetih občinah Furlanije razširili tudi na socialdemokrate. S komunisti je tudi OB PRISOTNOSTI STARŠEV IN DOMAČINOV Osnovnošolci v Podgori so v nedeljo pripravili zaključno prireditev Kulturni spored se je odvijal v domači župnijski dvorani V okviru številnih zaključnih prireditev, ki jih te dni pripravljajo na vseh osnovnih šolah na Goriškem, so učenci šole v Podgori pripravili prejšnjo nedeljo v župnijski dvorani kulturni spored, na katerem so nastopili vsi otroci. Kulturnega popoldneva se je udeležilo veliko staršev in domačinov, ki so ob zaključku proslave z dolgotrajnim ploskanjem nagradili prizadevnost nastopajočih in učiteljev, ki so malčke v Podgori tako lepo pripravili. Spored so začeli učenci 5. razreda, ki so podali Gradnikovo poezijo «Brda». Otroci so se v tej skupinski recitaciji zares izkazali, kar je dokaz, da so se za ta nastop temeljito pripravili. Sledil je nastop osnovnošolskega pevskega zbora, ki je zapel tri pesmice «Šumijo gozdovi domači», «Huda mravljica» in «Kekčevo pesem». Na vrsti so bili najmlajši, učenci prvega razreda, ki so se predstavili z deklamacijo «Miška neubogljiva». Malčki so zaradi njihove spontanosti bili deležni posebnega odobravanja s strani občinstva. Učenci prvih treh razredov so nato zaplesali po napevu «Sem deklica mlada». «Opeharjeni Miha» je naslov igri- ce, ki so jo uprizorili dečki 4. in 5. razreda. Deklice pa so zaplesale po napevu «Rastejo v strmi gori». S krajšim prizorčkom so nato nastopile deklice zadnjih dveh razredov. Uprizorile so igrico «Čašica kave». Celoten kulturni spored je sklenil mladinski pevski zbor, ki Je zapel še tri pesmi, in sicer «Naša četica koraka», «Moj očka» in «Glejte že sonce zahaja». Šolske prireditve v Gorici in v Dolu V šolskem poslopju v Ulici Ran-doccio bo šolska prireditev danes, v soboto 7. junija, ob 17. uri. Sodelovali bodo učenci slovenske osnovne šole in otroškega vrtca. Ob tej priliki bodo odprli tudi razstavo risb in ročnih del. Učenci slovenske osnovne šole v Ulici Croce bodo imeli zaključno šolsko prireditev v večii učilnici te šole danes, v soboto 7. junija, ob 17. uri. Ob tej priliki bo odorta razstava ročnih del in risb. Vabljeni vsi starši. Šolska prireditev bo tudi v šoli v Dolu drevi ob 19.30. Tu bo- do nastopali otroci šol iz Dola in iz Jamelj. Ob tej priliki bodo v istem šolskem poslopju odprli razstavo risb in ročnih del; ta bo odprta tudi jutri od 9.30 do 12. ure. V šoli v Jamljah pa bo razstava ročnih del in risb odprta jutri, 8. junija, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. polemiziral v zvezi z njihovo politiko zgodovinskega kompromisa, ki je zaviralnega značaja za razvoj demokracije v državi. O morebitnih volilnih koalicijah pa bodo socialisti sklepali samo, če bodo njihovi glasovi zares odločilni. V Krminu pa so se zbrali kandidati in somišljeniki Slovenske skupnosti in skupno pretresli tamkajšnji položaj. Sejo je vodil sekcijski tajnik Hadrijan Sirk, prisotni so bili še člani osrednjega tajništva Slovenske skupnosti Paulin, Ferletiče-va, Terpin in kandidat za pokrajinsko okrožje v Krminu Roman Di Battista. j.-j Ugotovili so. da obstaja resna možnost izvolitve slovenskega kandidata v krminski občinski svet, ker je Slovencev v krminski občini več kot dovolj. Izvolitev predstavnika Slovenske liste v Krminu bi za tamkajšnjo skupnost pomenila afirmacijo in utrditev pomlajene slovenske zavesti, ki se v zadnjih letih v Krminu tako razvija. Tudi program, ki so ga skupaj izdelali, posega na vsa področja krminske-ea življenja, zlasti pa kar zadeva Slovence in kraje kjer ti živijo. Iz vsega pa izhaja močna volja, da se ohrani in še poživi slovenska šola, kar bi pomenilo osveščanje v slovenskem duhu vse naše mladine. VOLILNA ZBOROVANJA Lista občinske enotnosti v Sovod-n.iah: v ponedeljek, 9. junija, ob 21. uri v gostilni Bajta na Peči: v torek, 10. junija, ob 21. uri v šolskem poslopju v Gabrjah; v sredo, 11. junija, ob 21. uri v gostilni Devetak na Vrhu: v četrtek, 12. junija, ob 21. uri v gostilni Ožbot v Rupi; v petek, 13. junija, ob 21. uri v gostilni Pri Francetu v Sovodnjah. Socialistična stranka Italije priredi danes ob 16. uri na svojem sedežu v Gorici, Ul. 9. avgusta 2, srečanje slovenskih članov stranke. Predsedovala bosta predsednik slovenske komisije dr. Štefan Bukovec in tajnik federacije Mario Del Ben. Komunistična partija Italije priredi danes ob 19. uri volilno zborovanje v ljudskih hišah v Ulici Garzarolli. Govorila bo svetovalka prof. Gianna Pirella. Slovenska skupnost vabi na volilni shod v ponedeljek, 9. junija, ob 21. uri v Katoliški dom. Predstavljeni bodo kandidati in volilni program. O-benem sporoča, da je njen sedež v Ulici S. Chiara 2, tel. 82-056. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ulica Toti, tel. 72-701. Prispevki Ob obletnici smrti očeta Cirila Budihne daruje družina 10.000 lir za Podporno društvo na Goriškem. SKPD «F. B. Sedej» in ansambel «L. Hlede» priredita DANES, 7. junija, ob 21. uri ter JUTRI, 8. junija, ob 17. uri «med borovci» v šte-verjanu 5 ZAMEJSKI FESTIVAL • DOMAČE ZABAVNE GLASBE Kot gost bo nastopil ansambel « TONETA KMETCA» iz Ptuja. Ob tej priložnosti bodo odprli prvo filatelistično razstavo. prepovedi, z enoletno izključitvijo od lova, kar je za strastnega lovca precej huda kazen. Letos imajo race mlakarice na Vipavskem prvič mlade, kar daje u-pati, da se bodo v novem okolju ohranile, udomačile in tudi razmnožile. Igre za mladino danes v Šlandre?« V okviru spomladanskega praznika, ki bo v Štandrežu na Pilošču, bo današnji dan posvečen raznim mladinskim tekmam, ki jih prirejata mladinska odseka prosvetnega društva «Oton Župančič» in športnega društva «Juventina». Danes ob 15. uri bodo na sporedu razne zabavne iera (kot n.pr. igre brez meja) za najmlajše. Zmagovalci bodo dobili bogate nagrade. Ob 19. uri pa bodo na sporedu igre za mladince. Fanti se bodo pomerili v teku v Žakljih, dekleta pa v hoji s knjigo na glavi. Zvečer pa bo na Pilošču ples, delovali pa bodo dobro založeni bifejL V Podgori jutri in v nedeljo ljudski praznik V Podgori so imeli, kot smo že poročali, slabo vreme ob priliki njihovega zadnjega praznika, ki sta ga priredili krajevna sekcija ANPI in prosvetno društvo «Andrej Paglavec». Tako niso mogli izvesti napovedanega bogatega programa. Zaradi tega bodo danes, v soboto 7. junija, in jutri, 8. t.m., ponovili, od 20.30 dalje ples. Delovali bodo tudi kioski in tudi srečolov bo na razpolago vsem. Prireditelji vabijo k številni udeležbi. PROSVETNO DRUŠTVO «OTON ŽUPANČIČ» v štandrežu vabi na SPOMLADANSKI PRAZNIK DANES, ob 15. uri zabavne igre za otroke; ob 19. uri zabavne igre za mladino. Ob 20.30 ples. JUTRI, v nedeljo 8. t.m., ob 19 uri nastop članov slovenske ga društva «Bazovica» z Reke s pevskim zborom, folklorno skupino in godbo na pihala s Trsata. Sledil bo ples. Vabljeni! PROSVETNO DRUŠTVO « SOVODNJE » bo imelo DANES ob 20.30 v Kulturnem domu REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red: izvolitev predsedstva občnega zbora ter volilne komisije, poročila, diskusija na poročila, odobritev društvenega pravilnika, volitve novega odbora ter razno. PD «Sovodnje» obvešča, da ob sredah in petkih, od 20. do 22. ure, razdeljujejo v Kulturnem domu članske izkaznice. ^Kino Gorica VERDI 17.30—22.00 «Alla mia cara mamma nel giorno del suo compleanno». P. Villaggio in E. Giorgi, barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO 17.00—22.00 «La pupa del gangster». S. Loren in M. Mastro-ianni. Barvni film. MODERNISSIMO 17.30-22.00 «Tre a-mici. le mogli... e affettuosamente le altre». Y. Montand, M. Piccoli in S. Reggiani, barvni film. CENTRALE 17.00—21.30 «Inno di battaglia». R. Hudson in M. Hyer. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Lamico di famiglia», M. Piccoli in S. Andran, mladini pod 13. letom prepovedan. Tržič EXCELSIOR 16.00-22.00 «Salvo D'Acquisto!, barvni film. PRINCIPE 18.00-22.00 «Quelli che contano», barvni film. Nora Gorica SOČA «Od Ardenov do pekla», itali-jansko-francoski barvni film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA «Močnejši kot mafija», a-meriški barvni film ob 18.30 in 20.30. DESKLE «Nepoznani zaščitnik», ameriški barvni film ob 20.00. Včeraj-danes iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Francesco Poluzzi, Federica Zampar. SMRTI; 63-letni delavec Rinaldo Marega, 65-letni upokojenec Felice Visintin. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni e Bass>, Raštel 52, tel. 83-349. Albin Škerk in dr. Drago Štoka na dijaški proslavi 30-letnice osvoboditve ZMAGOVITI POHOD NAŠE PARTIZANSKE VOJSKE URESNIČIL DAVNI SEN SLOVENSKEGA NARODA No proslavi 30-letnice osvoboditve, ki jo je v četrtek priredil v Kulturnem domu v Trstu medšolski odbor višjih srednjih šol, sta spregovorila poslanec Albin Škerk ter deželni svetovalec dr. Drago Štoka. Albin Škerk je rekel: Vsa Evropa, ki so jo napadle, preganjale in teptale podivjane nemške in italijanske fašistične horde, proslavlja 30-letnico zmage zavezniških sil, Sovjetske zveze, ZDA in Anglije. Ta bleščeča zmaga nad mračnjaštvom pa je hkrati sad tudi mogočnega odporniškega gibanja, ki je zajelo milijone ljudi v zasedenih deželah Evrope. Potem ko so nacistične sile naglo zmagale in zasedle vrsto dežel je povsod v zasedenih deželah vzklilo odporništvo, ki je presenetilo okupatorje ter jim prekrižalo načrte, da bi z bliskovitimi zmagami vojno dobili. Delež, ki ga je dalo partizanstvo in narodnoosvobodilno gibanje k skupni zavezniški zrnati, je bil odločilnega pomena. To priznavajo tudi zgodovinarji, ki proučujejo ta množični pojav izrednega junaštva tlačenih narodov proti okupatorju za zmago idealov svobode in narodne neodvisnosti ter za pravičnejšo družbeno ureditev. V tem junaškem boju proti okupatorju prednjačijo jugoslovanski narodi, ki so se med prvimi uprli v Evropi, v trenutku, ko sta nemški nacizem in italijanski fašizem bila na višku svoje moči in ko še ni kazalo, da bi odporništvo moglo zmagati. Odpor se je začel v najhujših pogojih, ko je spomladi 1941. leta nacifašistični okupator preplavil Jugoslavijo in v nekaj dneh z lahkoto porazil nepripravljeno kraljevo vojsko. Vtem ko so tedanji korumpirani jugoslovanski vladajoči krogi pobegnili v tujino, ali pa se začeli vdinjati okupatorju, je večina ljudstva na poziv komunistične stranke in drugih zdravih političnih sil začela o-boroženi upor proti neizmerno močnejšemu okupatorju. V takem zgodovinskem trenutku je prijel za orožje tudi zdravi del slovenskega naroda, ki so ga nemški in italijanski okupatorji ob sodelovanju kolaboracionistov, od bele do plave garde» pa tudi ustašev in četnikov obsodili na smrt pod znanim Hitlerjevim gaslom: «Naredite mi to deželo nemško!» Italijanski fašistični okupator pa je spremenil del Slovenije v «ljubljansko provinco», kjer je Slovencem namenil asimilacijo, podobno kot jo je izvajal nad rojaki na Primorskem, ki jih je tlačil že nad 20 let. Za nas primorske Slovence in za istrske Hrvate, ki smo po več stoletjih avstrijskega jarma prišli še pod hujšo tiranijo, se je odporništvo začelo že s samim nastankom fašizma. Od bojev za narodnostne pravice v prejšnjem stoletju smo prešli v boj za sam fizični obstanek, v boj proti fašizmu. Eugenio Curici, Tržačan, ki je bil odlikovan z zlato kolajno za zasluge v odporništvu, znan mladinski voditelj KPI, ki so ga fašisti umorili v Milanu tik pred osvoboditvijo. je v ilegalnem glasilu KPI «La nostra lotta» med drugim zapisal. «Borno krpo svobode, ki jo je predfašistična demokracija poklonila slovenskemu ljudstvu, je fašizem raztrgal. Prepovedane so bile slovenske in hrvaške stranke, zatrt je bil cvetoči svobodni tisk, ki je bil tako razširjen med slovenskimi kmeti, ki so se ponašali z najnižjim odstotkom nepismenost; med vsemi evropskimi narodi. Zaprte so bile narodne šole in obvezen je postal pouk le v italijanščini. Duhovnikom je bilo prepovedano pridigovati v materinščini. Nad slovensko in hrvaško ljudstvo se je zgrnila množica fašističnih funkcionarjev, podestatov in občinskih tajnikov, železničarjev, učiteljev in podobno kot na vojaško zasedenem področju veliko karabinjerjev in miličnikov...» Naš boj za obstanek je zahteval od nas ogromen materialni in krvni davek. Požig Narodnega doma v Trstu je bil le začetek in oznanilo dolge kalvarije, ki jo je moralo prenesti naše ljudstvo. Sledili so številni umori, ustrelitve, ki se začno z Gortanom in nadaljujejo z bazoviškimi junaki, pa vse preko openskih žrtev, med katerimi posebno blesti lik mladega revolucionarja Finka Tomažiča, ki je s svojimi nauki razvijal in utrjeval slovensko - italijansko bratstvo, pa tudi delavsko enotnost in s tem pripravljal temelje za oboroženi u-por v sporazumu z narodnjaki proti fašističnemu nasilju. Fašistično posebno sodišče je i-melo z našo narodnostno skupnostjo veliko opravka Zaradi protifašistične dejavnosti je fašistično posebno sodišče v času svojega delovanja obsodilo vsega skupaj 4596 italijanskih državljanov. Od tega jih je kar 777 odpad'o na Julijsko krajino in večina teh so bili Slovenci ali Hrvati. Značilno je, da je bilo od 33 na smrt obsojenih in usmrčenih antifašistov kar 24 Slovencev in Hrvatov, na stotine naših ljudi pa je prestalo skupno na tisoče let ječe in konfinacije. Dopustite mi, da vam navedem še en odstavek iz istega Curielovega spisa. Ta se glasi: «Kdo od nas Tržačanov se z grozo ne spominja fašistične krutosti proti Slovencem in H.vatom, kdo se ne spominja njihove neuklonljive volje po osvoboditvi, ki je teroristični režim ni mogel streti. Kdo se ne spominja puljskih mučenikov iz leta 1929, bazoviških mučenikov iz leta 1930 in vseh ostalih padlih junakov do tovariša Tomažiča in njegovih tovarišev, ki so bili ustreljeni 1941. leta v Trstu!» Primorski Slovenci so se udej- stvovali v protifašističnih organizacijah «TIGR», «Borba» in drugod. Posebno aktivni in številni pa so bili v KPI, ki je bila najdosled-nejša zaveznica in zagovornica naših socialnih in narodnostnih pravic. Kot dosledni intemacionalisti so se naši rojaki odzvali pozivu španskega ljudstva k solidarnosti. Kot primer naj navedem znanega borca, proseškega rojaka Toneta Ukmarja, ki se je vojskoval proti fašizmu v Etiopiji, Španiji, Franciji in Italiji. Omenim naj tovariša Srebrniča, prvega slovenskega komunističnega poslanca v rimskem parlamentu, ki je izgubil življenje v NOB. Omeniti moram še Boža Kolariča od Korošcev v Miljskih hribih, ki je za zasluge v odporništvu dobil srebrno kolajno. Omeniti bi moral še številne druge zaslužne borce, ki so žrtvovali svoja življenja v tem boju. Po italijanskem napadu na Jugoslavijo, so se na Primorskem začele oblikovati ilegalne skupine, partizanski oddelki, ki so jih sestavljali naši mladi fantje, ki so zapuščali domove ali pobegnili iz italijanske vojske. Močno se je o-krepilo gibanje z dotokom naših jetnikov in konfinirancev v posebnih bataljonih po kapitulaciji Italije. Narodnoosvobodilna vojna proti o-kupatorju in njegovim domačim pomagačem se je v Jugoslaviji združila s socialno revolucijo, katere namen je bil ustvaritev socialistične družbe in enakopravnega odnosa med jugoslovanskimi narodi. V smislu tega programa se je v Sloveniji oblikovala Osvobodilna fronta. OF je postala tudi nosilec oblasti, ki jo je razvijala na osvobojenem ozemlju in v ilegali. Kdor je sodeloval v tem boju, se s ponosom spominja časov, ko se je vse naše primorsko ljudstvo, razen redkih izjem, in ob sodelovanju številnih italijanskih garibaldincev bojevalo proti nacističnemu in fašističnemu okupatorju. Skoraj ga ni bilo našega človeka, ki bi ne bil na ta ali oni način sodeloval v NOB. Kljub grozotam, kljub trpljenju je bila naša zavzetost, je bilo naše navdušenje izredno, ker smo se zavedali, da se otresamo hlapčevstva in občutka manjvrednosti. Zavedali smo se, da preživljamo prelomnico v zgodovini našega naroda, prelomnico, ki mu odpira srečnejšo in pravičnejšo bodočnost. Zmagoviti pohod naše partizanske vojske je v glavnem uresniči* daljni sen slovenskega naroda po združitvi v pravičnih mejah. Tako smo zasadili svoje zmagovite zastave na Koroškem in Primorskem, osvobodili smo Trst, Gorico, Tržič in Benečijo. Še posebno važen je bil pohod na Koroško, skozi katero so se valile trume poraženih nemških in drugih fašističnih vojska v brezglavem upanju, da se bodo rešile, ko se bodo predale anglo-ameri-ški vojski. Znano pa je, da so zavezniške sile dobršen del tistih, ki so slovenski narod obsodili na smrt, vrnili partizanom na osnovi načela, ki ga lahko strnemo v Cankarjevem geslu, da «narod si bo pisal sodbo sam!». Preostali del izdajalcev se je razpršil po svetu, od koder še danes, po 30 letih od osvoboditve, rovari proti jugoslovanskim narodom in njihovim pridobitvam. Spomnimo se s tem v zvezi le ustaških atentatov ob pomoči novega evropskega in mednarodnega fašizma, atentatov, ki prihajajo iz Španije, švedske in od drugod. Zadnje grozeče vesti prihajajo celo iz Argentine, kamor je pobegnila večja skupina ustaških ostankov in jo je pred kratkim o-biskal celo reški nadškof, kot poroča argentinsko ustaško glasilo «Ognjište». Vsi ti in drugi sovražniki naše matične domovine, ki kujejo podle revanšistične naklepe, naj se zavedajo, da jim je odklenkalo in da Jugoslavija je in bo o-stala socialistična dežela, V naših krajih, na Primorskem in v Benečiji, je v času NOB prišlo do sodelovanja med slovenskim osvobodilnim gibanjem in italijanskim odporništvom. V vrstah slovenske osvobodil'. vojske so se bojevali tudi italijanski, predvsem tržaški, tržiški in furlanski gari-baldinci, ki so s krvjo podpisali pogodbo o prijateljskem in bratskem sožitju med tukaj živečima narodoma. S to «pogodbo» se je začela tista «diplomacija ljudstev», s katero morata Italija in Jugoslavija rešiti vprašanje dokončnih meja, ki so bile začrtane « sporazumom iz leta 1954. Kljub hladni vojni je bil končni rezultat povojnih sporov vendarle združitev slovenskega naroda v lastni republiki v okviru jugoslovanske federacije, v lastni republiki, v katero je bila vključena tudi Primorska, ki je bila skupno z I-stro dokončno osvobojena. Le manjši del našega naroda je ostal izven meja matične domovine in se mora danes še vedno krčevito boriti za lastne pravice v okviru sološnega gibanja za napredek in demokracijo v Italiji. Že 30 let relativne svobode je za nas hkrati tudi veliko neizpolnjenih obljub, odločnega kljubovanja pritisku oblasti in vlade, ki bi nas radi potisnili v senco raznarodovanja. Vsako pridobitev smo morali tako rekoč iztrgati iz njihovih rok z enotnimi nactopi ter podporo ital. naprednin sil. Med te pridobitve štejemo zakone o šolstvu na Tržaškem in Goriškem, o bodočih televizijskih sporedih v slovenščini, o dvojezičnem upravljanju le v pode-želskiu občinskih upravah, razen v Benečiji, zakon o pravici, da dajemo otrokom slovenska imena, zakon o pravici do uporabe materinščine na sodišču, ki pa bo šele stopil v veljavo, še vedno pa se moramo boriti za globalni zaščitni zakon, ki je bil že zdavnaj pred- I ložen parlamentu, ki pa se po krivdi najmočnejše vladne stranke ne premakne z mrtve točke in čaka ugodnejših časov. Najbolj kričeč primer narodnostnega zapostavljanja, kljub opevanju 30-letne svobode, je primer naših rojakov v Beneški Sloveniji, kjer oblasti zavirajo sleherni njihov poskus, da bi se vsaj v popoldanskem pouku učili svojega jezika. Ni čas, da bi proslavljali le preteklost. Posebno mladina se danes bori proti novim oblikam fašizma, ki je bil pred 30 leti vojaško premagan, ki pa je vendarle ohranil korenine, iz katerih spet klije. Zadnja leta smo v Italiji priča stopnjevanju fašističnega krvavega nasilja in že nerazumljivi popustljivosti oblasti. Spomnimo se le, da je v Trstu Almirante nekaznovano ščuval proti Slovencem in da policija še vedno ni izsledila krivcev za dva atentata na slovensko šo- lo. Zato je tembolj važno, da se sleherna celica naše družbe odločno bojuje proti rakasti bolezni, proti fašizmu. V tem smislu ima veliko odgovornost šola, slovenska in italijanska. Italijanska šola mora uničiti v sebi zadnje klice šovinizma, ki so ga na srečo tržaški dijaki že zavrgli kot staro šaro. Dolžnost slovenske šole pa je, da da vsem zgled protifašistične vzgoje v zdravem narodnem duhu. Ni ga predmeta, ni dneva, ni razreda, v katerem bi ne mogli mladine seznanjati z vsemi odrazi in oblikami antifašizma, pa naj gre za slovstvo, umetnost, državljansko vzgojo, zgodovino. Slovenski dijaki morate spoznati resnico o osvobodilnem boju sloven skega naroda in drugih narodov, vedeti morate resnico o vseh oblikah fašizma. Iz spoznanja, da je fašizem zanikanje vsake omike, lahko raste nov, zdrav rod, ki bo zamejskim Slovencem v ponos. Pooblaščeni odloki so začeli rušiti zatohli avtoritarizem in vnašati demokratično sodelovanje med šolnike, dijake in starše. Mimo prvih možnih nesporazumov, mimo prve napetosti mora ■ slovenski šoli novi sistem služiti za to, da ne bo represivna in boječa, pač pa odprta demokratična, antifašistična, skratka bolj naša. V boju za demokracijo, v boju proti fašizmu in za naše narodne pravice sprejema mladina dediščino naših prvih borcev, sprejema nase odgovornost za; bodoči uspeh, ki naj dopolni delo! ki ga je opravil starejši rod. Svoja izvajanja bi zal ljučil s Cankarjevimi besedami, ki jih je izrekel leta 1907 v tržaškem Delavskem domu: «Edina pot je boj ljudstva, brezobziren boj, dokler ne pade poslednja barikada, dokler ni dosežen poslednji cilj! Boj za popolno socialno in politično osvobojenje, zakaj brez socialne in politične svobode je nemogoča kulturna svoboda. Dokler bo ljudstvo suženj družbe, suženj tega anonimnega naroda, dotlej bo tlačena, dotlej bo brezpravna in ponižana tudi duševna kultura. Boj za osvobojenje ljudstva je kulturni boj in kdor ta boj obrekuje, kdor mu postavlja nečiste cilje, je sovražnik ljudstva in sovražnik kulture.» Tako je tržaški likovnik M. Mascheri» upodobil žrtve nacifašizma, ki so v milijonih umrle v taboriščih. V ponedeljek, 9. t. m. ob 18.30 bodo v mali dvorani «Verdija» predvajali film, ki je posvečen temu znanemu tržaškemu kiparju in njegovim stvaritvam niiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiD NE MORE SE POVEDATI, S KOLIKŠNO RADOSTJO SMO SPREJELI ZMAGOVITO PARTIZANSKO VOJSKO Deželni svetovalec dr. Drago Štoka je rekel: Ob praznovanju 30. obletnice osvoboditve in zmage nad fašizmom in nacizmom nam vsem, ki nam je bilo dano živeti tisti čas, sili moč spomina v zgodovinske dogodke, ki so v razvojno pot našega slovenskega naroda začrtali neomajne silnice. Vam, dragi dijaki in dijakinje, ni bilo usojeno živeti tiste case, vam, dragi profesorji, ravnatelji in predstavniki staršev, pa je bilo to dano. Zato ne ■morete, seveda z enakimi čustvi in z enako prizadetostjo, misliti na tisti čas. na tiste težke in tragične pa tudi slavne dogodke. Toda tako slavna stran v zgodovini našega naroda ne more ne biti globoko zakoreninjena v srcih vseh nas. ki smo bili tedaj ali otroci ali že odrasli in vseh vas, ki ste za velike dogodke zvedeli morda iz pipovedovanja svojih domačih. Čustvo, ki stalno oplaja nas vse, je in mora biti čustvo hvaležnosti do vseh, ki so v tistih težkih časih vsak po svojih močeh pripomogli, da se je naš narod osvobodil zveri, ki ga je hotela fizično uničiti, takoj za judovskim narodom. Zgodovinsko dejstvo je, da je bil naš narod tako germanskemu kot italijanskemu šovinizmu napoti in da je bil zato že od vsega začetka fašizma v Italiji, torej takoj po letu 1920, slovenski narod na primorskih tleh obsojen na uničenje. Toda Slovenci na Primorskem so tedaj takoj zaslutili te zle na- je slovenska manjšina v Italiji llllllllllllllIfllllllltllllllllllllllllllllllllllllMilllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllimilllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIID V OGNJENEM VRTINCU klepe in so začeli najprej tiho nato oboroženo borbo proti fašističnemu okupatorju. Zato je gorel Narodni dom, zato so morali pasti bazoviški junaki, zato je moral izpiti čašo strojnega olja goriški rojak Lojze Bratuž, zato so morali pasti Pinko Tomažič, Simon Kos in drugi. V svoji zgodovini je naš narod v težkih trenutkih vedno našel samega sebe, svojo moč in pravilno vlogo v. sodelovanju z ljudmi drugih narodov, ki so težili k istim ciljem. Zato je naravno, da je tudi v boju proti fašizmu našel samega sebe. Ista silna moč, ki je nekoč premagala Turke, ki je pred stoletji bruhnila na dan v kmečkih puntih, ista silna moč se je nakopičila v srcih in pesteh naših ljudi, ki niso hoteli biti nikomur sužnji. In znova je naj narod planil na sovražnika in ga skupno z drugimi evropskimi silami maja 1945. tudi premagal. Ponosni smo, da je slovenski narod med prvimi v Evropi pokazal fašizmu zobe že ob njegovem nastanku ponosni smo, da se je v oboroženem uporu znašel v družbi s svobodoljubnimi ljudmi in narodi. Delež primorskih Slovencev in Hrvatov pod fašistično Italijo je bil po statističnem pregledu poznavalca manjšinskih razmer Sergia Salvia naslednji: 131 procesov pred posebnim sodiščem. 476 razsodb, ki so naprtile 4893 let ječe, od 42 smrtnih obsodb v državi s strani posebnega sodišča je bilo 33 izrečenih proti Slovencem in Hrvatom, od leta 1930 do 1942 Risbe Vladimir Herceg Besedilo Ciril Calè dala 19 smrtnih žrtev. «Nobena druga jezikovna manjšina, pravi Salvi v svoji knjigi «Odrezani jeziki», se ni v tolikšni meri upirala diktaturi in plačala tako visokega davka za svojo etnično svobodo.» To je bila revolucijska sila, v kateri so sodelovali vsi sloji, od kmetov do delavcev, od izobražencev do obrtnikov, od starejših ljudi do mladoletnikov. V tem neizprosnem protifašističnem gibanju so sodelovali ljudje vseh ideoloških prepričanj, od vernih do nevernih, od. j^^kšistov do duhovnikov narodnjakov in liberalcev. V istem boju jih ni združila sila ideologij, ampak sila naroda, njegova usoda, železna volja po strtju narodovega sovražnika. Brez tega epohalnega nastopa proti fašizmu in nacizmu bi 1941 ne mogla pri nas nastati tako razčlenjena in množična NOB, katere geslo je bilo smrt fašizmu, svoboda narodu, slovenskemu narodu. Brez podlage, ki je naslajala od 1920. do 1930. leta in dalje bi vloga NOB na Primorskem ne bila takšna, kakršna je bila. Za svobodo svojega naroda je padlo na tisoče mož in fantov, žena in deklet. Padli so kot partizani, kot talci, kot ujetniki zloglasnih taborišč, kot prizadevni kurirji. Največ je padlo mladih Vsak od nas — sem že v začetku rekel — ima lastne spomine na tiste zgodovinske čase. Prav je, da jih mladim rodovom, vam dragi dijaki, posredujemo v vsej pristnosti. Tisti, ki smo tiste čase preživljali kot otroci, in tisti, ki so v tistih časih bili aktivni v osvobodilnem boju. Vsak dogodek naj vam bo za zgled, če bi se kdaj v življenju morali tudi vi spopasti s takšnim sovražnikom. Upajmo, da vam bo to prihranjeno, vendar je treba biti vedno čuječ in pripravljen na vse, saj šovinizem in fašizem pri nas in drugod v Evropi še vedno ni popolnoma premagan in zaskrbljujoče dviga svojo grozljivo glavo. Drugače si ne moremo razlagati groženj, ki smo jih bili še pred letom dni deležni, ko nas je njihov italijanski prvak žalil kot z izrazom «slovenski bacil» in je osem dni zatem na slovenski šoli počila bomba. In ta prvak je ponovno prišel v Trst prav te dni, ko praznujemo 30-letnico osvoboditve in ko smo svečano odprli nacionalni spomenik Rižarno. Njemu in njegovim pa obljubljamo, da bomo vedno in povsod zvesti svojemu narodu, da bomo vedno in povsod odločni protifašisti. Ponavljamo jim, da smo odločeni o-stati tu na svoji zemlji in da bomo z vsemi močmi čuvali težko pridobljene vrednote in pravice. NOB, včeraj in danes! Kot človek ki je bil v času NOB še o-trok, vam bom skušal povedati, kako sem doživljal veličino nekaterih dogodkov. Naloga praznovanja 30. obletnice osvoboditve obstaja tudi v tem, da zbiramo spomine na tiste hude in hkrati čudovite čase. V spominu mi vre nič koliko dogodkov: tekanje ob tuljenju siren v zaklonišča, prevažanje ranjencev in njih obupno stokanje v polnočnih urah, razpad fašistične Italije, streljanje partizanskih pui v neposredni bližini rojstne vasi, bežanje domačina pred nemškimi brzostrelkami med vinograde, kjer si za las reši življenje, pa grozo na obrazih vaščanov ob usmrtitvi talcev na Proseku ter krik nekoga, ki je rekel «Eden ne more umreti, ker je tako visok, da se s prsti dotika tal», pa mimohod, navadno sre- di noči, nemških izvidnic in, končno, prihod domačih fantov, partizanov, domov,' vriskajoča slovenska borbena pesem v vasi po 25 letih, pa žalostno vračanje v domačo vas živih okostnjakov, ki so preživeli nacistična taborišča. Ob vsem tem bi lahko pripovedoval z intenzivnostjo otroškega spomina, vendar se bom omejil na tri dogodke, ki so name skozi življenje veókrat-’édloéilno vplivali. Prvi dogodek: Nemci, morda fašisti — tega ne porhluln dobro — so tlačili na tovornjake domače fante in može. Bil sem v zdravniški ambulanti, katere okno je gledalo na dvorišče, kjer se je to dogajalo. Mlad fant se je sklonil čez rob in hotel pozdraviti svojo mater, pa je esesovec že mahnil po njegovih rokah s puškinim kopitom, da je fant omahnil v no-traniost kamiona. Fant se ni več vrnil. Drugi prizor: Zaprepadeni obrazi vaščanov, ki so morali dati kolesa in zlato fašističnim oblastem, da so lahko vzdrževale svoje bedaste kolonialistične vojne po svetu. Tretji prizor: Doma smo bili revni: petero otrok in starši. Vsi smo spali v eni sobi. Podobno kot toliko naših družin v tistih časih. Pod večer je mama pravkar postavila na mizo močnik. Vstopil je mlad fant, kakih 14 let star partizanski kurir, ki ga je pot vodila iz okolice Postojne v naše kraje. Povedal je, kdo ga pošilja in da bo pri nas prenočil, ob zori pa nadaljeval pot. Mama je dala kurirju večerjo, oče pa mu je pripravil ležišče v isti postelji, na kateri je spal starejši brat. V neizbrisnem spominu mi je o-stalo ostro dolgo zavijanje burje tiste noči, ki se je s proseških gmajn valila in utapljala v morju pod Kontovelom. V to tuljenje se je sredi noči pomešalo rjovenje in bitje po vratih, še preden je bil oče pokonci, so v sobo vdrli trije Nemci. Vsem je zastal dih. Vèdeli smo, da je to kontrola, da bodo prešteli vse. V rokah smo imeli dokumente in skandirali i-mena. «Nobenega drugega?», so vprašali. «Ne!», je rekel oče. O-ni pa so šli od zglavja do zglavja in nam z žepno svetilko posvetili v obraz. Kurirja pa niso našli. Dobesedno zvil se j pod bratovo telo in zadržal dih. Ko so odšli, nam je odmev njihovih škornjev še dolgo tolkel v ušesih. S kolikšno radostjo smo potem sprejeli zmagoviti prihod partizanskih enot na Prosek in Kontovel, se ne da povedati. Zagrenjeno je bilo veselje le tistim materam in ženam, katerih sinovi in možje se niso vrnili. Leta neposredno po vojni so bila za nas Slovence naravnost omamna Mogočne manifestacije v Lipici, v Bazovici, na stadionu pri Sv. Ani. Združeni smo bili v končni svobodi, polni upanja, da bo naša enotnost cvetela kot v času «Edinosti». Naslednja leta pa so nam prinesla marsikatero grenko uro, marsikatero razočaranje, sledilo je počasno, naravno in umetno raznarodovanje. Naše pravice pa so o-stale «pravice» na : apirju. Osveščati se je začela prav naša mladina, počasi, a vztrajno so se začela širiti športna :n kulturna društva, organizirati se je začela mladina po šolah. Zgled i-mamo danes tukaj in od vas je odvisno, če bomo kdaj res dosegli vse tiste pravice, ki sn nam zajamčene in za katere so padli naši bratje pred 30 leti. ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost: V pričakovanju otroka 12.55 Komični filmi: Nore glave 13.30 DNEVNIK 14.00 Odprta šola: Tedenska oddaja o vzgojnih problemih 17.00 DNEVNIK in Izžrebanje loterije 17.15 Program za najmlajše 17.40 Program za mladino 18.40 Petrove prigode: Kopanje po sili in Na avtodromu 19.00 Poljudna znanost: Monografije 19.20 Nabožna oddaja Italijanske kronike in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Glasbena prireditev PUNTO E BASTA. 21.50 Kinematografija: Čudovitih prvih dvajset let filma Danes je na sporedu deseto nadaljevanje te oddaje. Smo v dobi prvih let našega stoletja. Tedaj se začne rojevati tudi italijanska kinematografija, in sicer v Turinu, v Rimu, v Milanu. Zanimivo je, da dobi italijanski film takoj svoj značaj, poseben pečat. Loči se od kinematografij, ki nastajajo na Angleškem in v Ameriki, kajti že v samem začetku služijo kot predloga znana literarna dela kot na primer Dantejev «Pekel», «Grof Ugolino», 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 19.00 20.00 20.30 21.00 22.00 Športni dnevnik: KOL. DIRKA PO ITALIJI Strnjena 21. etapa Alleghe — Prelaz Stelvio Profili italijanskih povojnih skladateljev: BORIS PORENA Orkester «Alessandro Scarlatti» iz Neaplja bo danes izvajal dve deli Borisa Porene, in sicer deset variacij na temo Schubertovega Albumblaft za violončelo in klavir. Kot čelistka - solistka bo nastopila Pavla Bučan, pri klavirju pa sam Boris Porena. Nato bo isti neapeljski orkester izvajal še skladbo «Musica per archi N. 2» DNEVNIK Kdo, kje, kdaj: DIAGILEV Preiskave agencije «O»: IL SEGRETO DI TIGRANE Po delu Georgesa Simeona je scenarij napisal Jean Salvy, ki je delo tudi režiral. Slikar Alban Tigrane, ki živi v svoji hiši na čereh v Normandiji, pošlje agenciji «O» sporočilo, pismo, ki naj bo hkrati dokaz resničnosti in ki se nanaša na neko njegovo prejšnjo gesto, potezo. Pozneje Tigrana večkrat izsiljujejo, da bi izdal to tajnost. Ker je tajnost razkril v omenjenem pismu le agenciji «O», je prepričan, da prihaja to izsiljevanje prav s strani agencije. Od tod prijava policiji. Zadeva se začne zapletati, ko aretirajo Torrencea, ki ga zalotijo na delu. Seveda so mu prej nastavili past. Po dolgih raziskavah pa Emile vendarle odkrije, kako je tajnost slikarja Tigraneja postala razlog izsiljevanja: Od tod oster «zaključni spopad» in pravica udari po resničnem krivcu JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 19.00 Obzornik 19.20 PRVI NAUKI, dramska serija «Janošik» «Janošik» je poljska barvna nadaljevanka Janošik je legendarna osebnost, ki je hkrati predmet raziskav številnih zgodovinarjev. Janošika si lastijo Poljaki, pa tudi Slovaki. Živel,in deloval je v resnici, pa čeprav obstaja edini izpričan zgodovinski datum leto 1633, ko je bil Janošik usmrčen. Do tedaj pa je predstavljal strah in trepet gospode, tako da ga je narod začel opevati. Janošik je vodil grupo svojih somišljenikov, ropal je in kradel, vendar pa večino plena delil med reveže. Zato je postal popularen in v novejših časih tudi snov za literaturo in film. Ta popularnost narodnega heroja Janošika je vzpodbudila režiserja Jeržija Passendorferja, da se je lotil TV nanizanke. In iz tega' se je rodilo 13 nadaljevanj zgodbe, ki govori o Janošiku. Okolje, v katerem se zgodba dogaja, so krasni kraji Podkar-patja s srednjeveškimi gradovi, doba pa je 18. stoletje, ki je politično zelo pisano in zapleteno. 20.10 Risanka 20.30 DNEVNIK 20.50 Zunanjepolitični komentar 21.00 SLOVENSKA POPEVKA 75 22.10 Evropsko prvenstvo v košarki: JUGOSLAVIJA — NIZOZEMSKA 23.50 DNEVNIK 00.10 Kojak, serijski film KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 20.30 Otroški kotiček: Ta nori risani svet 21.00 Slovenska popevka 75 22.15 DNEVNIK 22.30 KOŠARKA, EVROPSKO PRVENSTVO, PRENOS IZ SPLITA 23.45 Vidocq, serijski film TRST A 7.15. 8.15. 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Ponovno na sporedu, 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 19.10 Kulturni spomeniki naše dežele; 19.40 Pevska revija; 20.00 Šport; 20.50 «Odposlanec oglejskega patriarhata na Štajerskem»; 21.30 Popevke. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobi" jutro; 8.50 Jutranja glasba; 9.30 Prisluhnimo jim; 10.00 Z nami je; 10.40 Italijanski zbori- 11.30 Od melodije do melodije: 12.00 Glasba po željah: 15.00 Ansambel Romagna folk: 16.30 Z nami je; 16.50 in 17.10 Poskočne: 17.45 Za prijeten konec tedna: 18.15 Primorska in njeni ljudje: 19.00 Vročin 100 kilovatov. 19.30 Zapojmo in zaigrajmo; 20.00 Prenos RL; 20.30 Glasbeni weekend 23.00 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 19.30 Poročila; 6.30 Jutranja glasba: 8.40 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.10 Nemogoči intervjuji, 11.30 Plošča za poletje; 12.10 Lahka glasba; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.05 Drugi zvok; 14.50 Znanstveno srečanje; 15.10 Oddaja za bolnike; 15.40 Veliki variete; 17.10 Koncert; 17.40 Poje Amalia Rodriguez; 18.00 Glasbeni nro-gram ;_ 20.10 J. B. Lolly: «Acis et Galatée»; 21.40 Orkester lahke glasbe. 51. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila: 7.40 Lahka glasba; 8.40 Stare popevke; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Glasbeni variete; 11.35 Kolesa in motorji; 11.40 Zborovsko petje; 12.40 Znani popevkarji: 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Straussovi valčki; 16.35 Gledališke zanimivosti; 17.25 Izžrebanje loterije: 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Kitsch; 19.20 Giro d’Italia; 19.55 Plošče; 22.50 Glasba v noči. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 14.00, 16.00, 20.00 Poročila; 7.50 Beseda na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 Plesni orkester; 11.15 Sedem dni na radiu; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ob bistrem potoku; 14.30 Priporočajo vam...: 15.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 16.45 «Vrtiljak»; 17.45 S knjižnega trga; 18.00 Aktualnosti; 18.20 Gremo v kino; 19.05 Iz albuma lahke glasbe; 19.20 Dobimo se ob isti uri; 20.40 Ansambel Boruta Lesjaka: 20.50 Lahko noč. otroci!: 21.00 Za prijetno razvedrilo; 21.30 «Slovenska popevka 75»; 23.20 Oddaja za naše izseljence; 00.05 S pesmijo v novi teden. Horoskop / > » : j OVEN (od 21.3. do 20.4.) V poslih bo prišlo do nevšečnosti. Bodite bolj obzirni do ljudi. BIK (od 21.4. do 20.5.) Pri delu vam manjka potrpežljivosti. Živčni odnosi v družini. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Zelo primeren dan za izvedbo vaših načrtov. Pobudo prevzemite vi, ne draga oseba. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ugodna ponudba za sodelovanje. Velikodušnost še ni šibkost. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne bodite malodušni in skušajte u-periti svoj pogled v bodočnost. V ljubezenskih odnosih je treba čakati DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Neki vaš predlog bodo sprejeli z razumevanjem. Skušajte se zbližati z mladimi. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Pridobite si znova potrebni po- gum. Neko prijateljstvo se bo spremenilo v ljubezen. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ne obračajte se za nasvete na ljudi, ki vam jih ne morejo dati. Ne pretrgajte vezi s starim prijateljem. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Neke težkoče raje opustite, ne da bi se z njimi spoprijeli. Ne dovolite. da bi vas obvladala domišljija. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Rešujte svoje naloge z optimizmom. Izpolnite čimprej sVojo čustveno praznino. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne ogibajte se obveznostim, ki ste jih sprejeli. Udeležili se boste izleta. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Var-čujte s svojimi energijami. Zelo veseli boste v družbi prijateljev. Velik Titov ugled v svetu OSLO, 3. jim. (Tanjug) — Dolgoletni predsednik norveške vlade, voditelj delavske partije in njen častni predsednik Eimar Gerhardsem je v pogovoru z dopisnikom Tanjuga izjavil, da ga »z občudovanjem navdaja vse tisto, kar so Jugoslovani pod Titovim vodstvom dosegli v minuli vojni in v povojni izgradnji države«. Gerhardsen je posebej poudaril pomen in vlogo, ki jo je imela neuvrščena Jugoslavija v obdobjih napetosti po vojni in v kritičnih situacijah ha mednarodnem področju. »Državni-štvo, vloga in vpliv predsednika Tita so vtisnili močan pečat dogajanju na svetu.« Ugledni norveški državnik, znam antifašist, ki je bil tudi sam žrtev nacističnega terorja, zapornik v nacističnih koncentracijskih taboriščih, v minuli vojni ni imel priložnosti dobiti prave slike o moči narodnoosvobodilnega gibanja in boju Jugoslovanov pod vodstvom Tita in komunistične partije. »Veličino in pomen boja Jugoslovanov in njihove močne osvobodilne vojske sem spoznal šele po koncu vojne, ko sem prvič obiskal Jugoslavijo. Med obiskom v krajih, kjer so divjale najsrditejše bitke, sem dobil močne in žive vtise o vašem trdem boju. šele tedaj sem spoznal, koliko poguma, zdržljivosti in moči je bilo treba, da ste lahko potolkli okrutnega sovražnika.« Gerhardsen je nadalje dejal: »Norvežani smo na poseben način povezani z Jugoslovani — razumemo se med seboj in gojimo iskrene simpatije drug do drugega. Prijateljstvo, ki izvira iz najtežjih dni vojne, se je nadaljevalo tudi v miru. V norveškem delavskem gibanju z velikim zanimanjem spremljamo samoupravni razvoj Jugoslavije, in njeno res specifično samostojno pot. Samoupravljanje v podjetjih in gospodarstvu ustvarja zdrav temelj za izražanje svobode mnenja, spoštovanje želja in zahtev delavcev.« Ob letošnji proslavi zmage nad fašizmom in osvoboditve Jugoslavije je Jugoslovanom najtopleje čestital tudi norveški vojni veteran Jens Chri stian Hauge, vojni komandant organizacije norveškega odporniškega gibanja »Milorg«, ki se je skupaj z borci »domače fronte« borilo za osvoboditev dežele. »Norvežani so z največjimi simpatijami spremljali NOB v Jugoslaviji«, je izjavil Hauge. »Občudovali smo jugoslovanske partizane, ves čas vojne so nas navdihovali za odpor proti sovražniku, nam vlivali moč, da vzdržimo do zmage. Ne-ustrašnost, hrabrost in neuklomljivost Jugoslovanov so zgled neusahljivega vira moči narodov, ki se bojujejo za svobodo in neodvisnost.« Za Jensa Christiana Haugeja je Jugoslavija »svetal zgled dežele, ki ji je za ceno velikanskih človeških in materialnih izgub uspelo predvsem z lastnimi silami osvoboditi se in si zagotoviti nacionalno neodvisnost«. »To, kar so Jugoslovani dali od sebe v drugi svetovni vojni, resnično zbuja občudovanje, spoštovanje in ponos.« Počlovečenje mest v ZRN Zahodnonemška velemesta že tekmujejo, katero bo imelo več »Fussganger-zone« — Dober trgovski račun — Na vrsti so manjša mesta — Le 500 m OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA BONN, MONCHEN, junija — Kdo se spomni Munchna izpred deset ali petnajst let? Težko mesto je bil, nemogoč za pešca, tujca, gosta. Kdo ga ne pozna danes? Munchen naravnost cvete: med Karlsplatzem in Marienplatzem se ves dan nemoteno sprehajajo tisoč nakupo valcev in turistov. Sredi široke trgovske žile poživljajo prostor kioski, grede, kavarne Pod njo vozi podzemeljska železnica; ogromen mestni promet poteka na več ravneh. Človek pa sc počuti človeško prijetno sredi najbolj (prej bučnega) živega velemesta. Deset let bo, odkar je miin-chenski mestni svet pokazal pot sodobnim mestom; danes vsa zahodnonemška (veleIme sta naravnost tekmujejo, ka tero bo uspelo zapreti večji dei središča ter ga opremiti v »Fussgangerzone«, pešaško cono. Mesto pripada ljudem Frankfurt je šele bolj na začetku; trgovska široka uli ca Zeil je sicer že zaprta, ni ma pa okolice. Ko bo zapr to za avtomobile vse od glav ne železniške postaje preko cele (nočne) Kaiserstrasse do Goetheplatza in Hauptwache — takrat se bo gotovo tudi Frankfurt znebil vzdevka ne mogočnega velemesta, »Manhattna«, Podobno je s Stutt gartom: zelo zgodaj je sicer uredil glavne prometne žile skozi mesto, privlekel nanje strahovit tranzitni promet (očitno so se zgledovali pri ljubljanskih kolegih), poslov no središče po Kdnigstrasse in okolici pa prepustil motorizirani divjini, šele zdaj rešuje stvar, In to po splošno sprejetem receptu: mesto pripada najprej ljudem. Bonn ima tako rekoč vse mestno središče med krožnim »ringom« namenjeno pešcem: sem hodimo kupovat na vzorno obnovljeni Markt-platz ob starem rotovžu. Avto izgine v podzemeljske garaže in nihče zgoraj ne sluti, da so še vedno avtomobili sredi mesta. ,Pešaška cona m v bistvu nič novega, saj gre bolj za to, da mesto dobi svojo staro funkcijo in podobo. Stoletja stari orientalski bazar ji, elegantne nakupovalne ga lerije v Milanu, Bruslju ali Londonu ah celo prva brez-avtomobilska ulica v Kdlnu v 20 letih so vzori m argumenti za upravičenost zapr tih con. Avtomobili so nam reč stara mestna središča tako ogrozili, da lih je slej ko prej tako treba spet prestaviti na njihova mesta. v »ring« in predmestje. 2e v začetku šestdesetih let so nekatera zahodnonemška me sta (Essen, Koin) poskusila prve pešaške ulice in cone In obnesle so se. Stvari pa nikakor niso šle gladko. Trgovci so sprva gna li silno gonjo proti samovolj nim mestnim očetom, češ da bodo lahko zaprli trgovine, če kupci ne bodo mogli več priti do njih z avtomobili Pa so se kaj kmalu prepri čab v nasprotno: danes, .najbolj cvete,jo tiste trgovine, ki so v pešaški ulici. Katera stroka je' bolj' s|jor na kot urbanistična? Vsaka teza lahko dobi v mestih svo jo potrditev, skoraj vsaka se da tudi ovreči. Morda je te za o potrebnosti pešaških ulic in con danes edina, ki ni več sporna. Vsaj ne v Zvezni republiki Nemčiji. Rezultati »počlovečenja mest« so očitni, če so ljudje vsa šestdeseta leta bežali pred motorizacijo iz velemest, si gradili hiše v okolici, se izseljevali iz bučnih ulic — pa že danes kaj radi prihajajo nazaj v tiste dele, ki so za- prti za avtomobile. Tu, v starih hišah, so stanovanja zelo iskana in zelo fraga. Preurediti takole mestno cono pa pomeni seveda tudi zbrati nekaj milijonov. Od kod? Iz mestnega proračuna seveda. Kaj pa če obvladuje mestni svet lobby prizadetih gospodarskih krogov tega območja? Treba je dokazati, da gre za gospodarnejšo rešitev. Pogoj je urejen mestni promet Največ trgovskih con je nastalo vzdolž tradicionalnih sprehajališč Tok ljudi, ki se tod pomika, se zliva navad no v določene točke To so praviloma postajališča mest nega prometa ali parkirišča Kljub rastoči motorizaciji pa javni mestni promet pripelje še vedno več nakupovalcev v trgovine kot avtomobili. Ta navezanost na javni promet se v mestih samo še poveču je. Torej? če naj bi že neko ulico ali območje,, zaprli za pešce, je treba vedeti, kje imajo odhodne točke mestnega prometa. Brez ustrez nega javnega prometa ne mo re živeti nobena pešaška co na, ugotavlja v posebni ana liži stalna konferenca zahod-nonemških mest. Ne samo pregnati avtomobile Trgovinam se hkrati zastavlja težak problem, kako dostavljati blago. Skoraj vse pešaške cone so toliko kom promisne, da dopuščajo do- | voz v jutranjih urah, ko nakupovalcev še ni toliko, in pozno zvečer. Do 10. ure dopoldne je tako marsikatera zaprta ulica polna kamionov. Seveda je idealno, če ima trgovina dostop z dvorišča ali če se celo lahko priključi na podzemni dovoz. Pešaška cona pa še ni vsaka cesta, ki ji na vhodu na takneš okrogel znak za prepoved vsakršnega prometa Pešec ne prenese pločnikov in asfaltnega cestišča, kot ga tudi ni imel nekoč na trgih in bazarjih. Površina ne sme delovati enolično. Predvsem mora pešec najti tu klopi, vodo, zelenje, drevje. V teh conah ne živijo samo trgovine; tod gredo karnevalski sprevodi, tu prodajajo čašo piše, tu berači največ naberejo. tu imajo plakati največ ji učinek Ko so že do leta 1969 štiri petine vseh velemest uvedle pešaške cone. so jim sledila srednje velika mesta Do 1976 naj bi dobilo 60 do 80 majh nih mest tudi svoje brezav-tomobilske ulice. 87 odstot kov današnjih zaprtih con se stavlja le po ena ulica, vča sib do tri. vse skupaj pa ne presega dolžine 500 metrov Le 28 velemest ima kilome ter in več dolge pešaške co ne. Celovite, zaokrožene če trti za pešce 'majo Bonn Freiburg, Gdttingen, Wupper tal-Elberfeld, Alsfeld, Olden burg, Solingen in Ingolstadt. uvajajo pa jih v Augsburgu Darmstadtu, MUhlheimu in Miinstru. Tretjina teh mest namerava podaljšati pešaško območje na dva tisoč metrov in več. V številnih anketah, ki jih izvajajo mestni sveti, se 75 do 90 odstotkov prebivalcev izjasnjuje za uvajanje pešaških con. ANTON RUPNIK Kmetijski program Vlada DR Vietnam je sprejela dolgoletni program razvoja kmetijstva — V letu dni naj bi se otresli uvoza hrane OD DOPISNIKA »OSLOBODJENJA« ZA »DELO« HANOI, 4. jun. — Dolgo vrsto let je bila glavna skrb vsega severnovietnamskega ljudstva, kako pomagati borcem za osvoboditev južnega dela dežele. Tej nalogi so podredili vse drugo. Razumljivo je torej, da je bila tudi proizvodnja hrane organizirana in razporejena po načrtih, v katerih so gledali predvsem na preskrbo osvobodilnih sil na jugu. Vietnam je imel nekoč dovolj hrane za vse prebivalstvo dežele, še več, riža, ki je glavni pridelek, je preosta-jalo tudi za izvoz. Toda ko so prišla leta vojne, se je položaj spremenil. Ljudje so šli v vojsko oziroma so začeli delati za vojaške potrebe in tako se je precej zmanjšalo število kmečkega, gospodarsko najbolj aktivnega prebivalstva. Prav tako je tudi nenehno ameriško bombardiranje od 1965. do 1973. leta poleg uporabe vojnih kemičnih sredstev, močno skrčilo obdelovalne površine. Tudi mnogo živine je šlo po zlu. Vojne operacije na jugu in teror marionetnih režimov v Saigonu pa so zavrli kmetijsko proizvodnjo tudi na širnih območjih Južnega Vietnama. Potem ko se je pred mesecem dni končala 30-letna vojna v Vietnamu z dokončno in popolno osvoboditvijo vse dežele, je bila samoumevna ena od poglavitnih nalog — povečati proizvodnjo hrane. Pa ne samo pridelek riža, glavnega živeža za vse narode tega dela sveta, temveč tudi drugih agrarnih dobrin. Severnovietnamska vlada je te dni sprejela dolgoletni program razvoja kmetijstva. Program temelji na načrtu, po katerem naj bi do leta 1980 ne bili več odvisni od uvoza hrane (v zadnjih nekaj letih so uvoziili več kot vrtne značilnosti. Predvsem je nujno treba znova usposobiti namakalne naprave, ki so bile med vojno poškodovane ali uničene in hkrati urediti nove namakalne sisteme, s čimer bi precej povečali dosedanje obdelovalne površine. Druga naloga je, povečati pridelek na hektar, čeprav je do zdaj skoraj dvakrat večji kot pred nekaj leti. Še vedno namreč zaostaja za pridelkom v deželah z zelo razvito kmetóijisko proizvodnjo. To pa bodo dosegli s sodobnejšimi agrotehničnimi ukrepi, z uporabo umet nih gnojil in drugimi ukrepi. Tretja, nič manj važna naloga pa je, razširiti zvrsti kmetijskih pridelkov. Etose danjo prehrano Vietnamcev je sestavljal v glavnem riž (na vsakega Vietnamca na severu pride namreč povprečno okoli 450 grapiov riža na dan) in pa. razne vrtnine ter le malo mesa, pač pa nekoliko več rib. Tak način prehrane pa je neprimeren, ker je v hrani premalo proteinov. Zato bodo zdaj posebno skrb posvetili razvoju živinoreje in ribištva, da bi tako nadomestili primanjkljaj tudi z nekaterimi drugimi vrstami hraniva. Program razvoja kmetijske proizvodnje predvideva tudi gradnjo objektov za prede- lavo nekaterih pridelkov, ki Imajo mnogo možnosti, toda živilska industrija, ki dela še po tradicionalnem načinu predelave kmetijskih proizvodov, je v DR Vietnamu danes še zelo slabo razvita. Novi kmetijski načrt je sicer sestavljen za Severni Vietnam, vendar pa v kampanji za njegovo uresničitev računajo tudi z možnostmi v Južnem Vietnamu. Načrt je zasnovan — ne glede na politično združitev — na skupni gospodarski politiki in medsebojni pomoči obeh delov Vietnama oziroma na uskladitev načrtov o gospodarskem napredku in hitrejšem preraščanju sedanje gospodarske nerazvitosti, ki jo je v veliki meri povzročila tudi tridesetletna vojna in še prej kolonialna vladavina. V Hanoiu so prepričani, da bodo z mobiliziranjem vseh sil uresničili ta ambiciozni program in da se jim bo že v letu dni posrečilo otresti se uvoza osnovnih živil, v naslednjih letih pa tudi že proizvajati za izvoz, tako da bo Vietnam spet postal ena od žitnic tega dela sveta, kot je bil stoletja, pri tem pa se bo dežela tudi industrializirala, kar pa je že posebna tema. AND JELKO OTOVIČ FISCHETTI,; SPOMENIK ZMAGE Kubiki plina po drugem cevovodu Na podlagi sporazuma med sovjetsko in češkoslovaško vlado so pred štirimi leti na ozemlju CSSR začeli graditi tranzitni plinovod, po katerem Sovjetska zveza dobavlja sibirski plin Avstriji, ZR Nemčiji, NDR, Italiji in Češkoslovaški. Za češkoslovaško je to največja gradnja v njeni zgodovini. Plinovod je speljan po vsej dolžini čez češkoslovaško ozemlje, od severnih meja s Sovjetsko zvezo do zahodnih meja z Avstrijo in ZR Nemčijo. Pri gradnji plinovoda so uporabili najsodobnejšo tehnologijo, potrebni material in opremo. Za polaganje cevi in postavitev drugih naprav je dala Sovjetska zveza veliko pomoč češkoslovaški, zlasti v gradbenih 'strojih. Cevi, po katerih teče plin, dobavljajo češkoslovaškim graditeljem tovarne v Nemški demokratični republiki. Veliki koncentraciji gradbene operative in uporabi 'modeme tehnike je pripisati, da je M prvi cevovod položen že v dveh letih, tako da je Sovjetska zveza lahko začela dobavljati Avstriji plin že 1. januarja 1973. Le nekaj mesecev pozneje, 1. aprila 1973, je začela pošiljati plin tudi Nemški demokratični republiki, medtem ko je ZR Nemčija začela dobivati to ceneno gorivo oktobra istega leta. Odkar je tranzitni plinovod začel obratovati pa do konca marca letos se je v Avstrijo, obe nemški državi, Italijo in češkoslovaško pretočilo iz Sibirije 13,5 milijarde kubikov plina. Računajo, da bi se lahko zmogljivost plinovoda letos povečala na 13 milijard kubikov, to je ravno toliko, kolikor so ga dobavili v prvih dveh letih njegovega izkoriščanja. Za sodelovanje pri gradnji plinovoda in za uporabo ozemlja bo češkoslovaška samo letos dobila od Sovjetske zveze okrog tri milijarde kubikov plina. Konec lanskega leta so na ozemlju ČSSR začeli polagati drugi cevovod tranzitnega plinovoda. V načrtu je sicer bilo, da se to delo začne že malo prej, vendar je zamuda nastala zaradi pomanjkanja cevi in armatur. Če bodo letos dela potekala po načrtu, potem bodo začeli izkoriščati del plinovoda v dolžini 210 km. Hkrati z napeljavo drugega kraka tranzitnega plinovoda naj bi češkoslovaški graditelji dogradili šest kompresorskih postaj, ki so jih že začeli postavljati, in še eno v zahodni češki. češkoslovaška namerava letos priključiti k tranzitnemu plinovodu več kot 80 krajev in industrijskih središč, kar pomeni, da bo do konca leta dobivalo to gorivo že 80.000 odjemalcev. To pa je še vedno 10 odstotkov manj, kot je bilo v načrtu, zato ker podjetja, ki montirajo cevi in naprave za dovod Qlina, nimajo dovolj zmogljivosti. EKOS milijon ton riža). V nasprotju s programom, sprejetim pred desetimi leti, upošteva novi program tudi prirastek prebivalstva, ki je v Vietnamu res velik. Za primero naj povemo, da se je število prebivalcev v LR Vietnamu ■v minulih desetih letih povečalo od 19 na skoraj 24 milijonov. V številnih pokrajinah imajo družine povprečno po pet do šest otrok. Iz Tai Binha, območja, ki je bilo nekoč žitnica Severnega Vietnama, so oskrbovali tudi druge kraje, saj je bilo tu pridelovanje zelo intenzivno, podnebne razmere in plodna zemlja, z obilo vlage, pa so omogočale tri žetve na leto; danes pa morajo, čeprav se je pridelek tu di v tej pokrajini povečal, hrano tudi sem uvažati, tako zelo se je povečalo število prebivalstva. Novi kmetijski program DR Vietnama ima tri pogla- BERITE PRIMORSKI DNEVNIK »Chicago Daily News«, Chicago Razplet portugalske mini-kr iz e Ravnotežje Modus vivendi s socialisti »So^res odhaja...«, »Soarcs bo ostai.. "Cunhal je popolnoma osamljen • svoji partiji.,..«, »Gibanje obo-roženi* sil gre v skrajno levo..»Gibanje zavija v desno...«. Lizbona je dober mesec po volitvah postala pra-vi blodnjak najrazličnejiih glasov, sodb in prišepetovanj. Težavno se je znajti v tem blodnjaku in prav tako težavno iz njega izluščiti racionalno zrno. Na eni strani je vse to lahko zunanji izraz izredne dinamike prav vseh elementov sodobne portugalske družbe, ki so polno, in pogostokrat neodgovorno zaživeti v novem vzdušju državljanskih svoboščin, po drugi strani pa je vse to tudi znamenje, da se vsi ti elementi še vedno niso ustalili na silnicah, ki tudi še niso trdno začrtane. Pizionomija družbe »nove Portugalske«, za katero so se na volitvah v velikanski večini izrekli, da bodi socialistična, šele dobiva prve konture. Kakšni bodo končni obrisi, še nikomur ni jasno. Ve se samo, da vsi iščejo tisto avtohtono identiteto družbe, ki je še v nastajanju, in ki bo dala Portugalski »socializem po portugalskih merah in potrebah«. V senci krize, ki se je sprostila po prvem maju in o kateri smo podrob no poročali, so volitve pred dobrim mesecem nekako zbledele in nihče več ne govori o njih, razen šefov strank v skrbi za strankarske interese In vendar so bile te volitve prelomnica, prva preizkušnja iz demokracije po petih desetletjih mračnjaške diktature. Nenavadno je tudi, da je ostal ne- kako v senci dogodek, ki je neposredni nasledek aprilskih volitev: v ponedeljek se je v starinski, palači v Sao Bento sestala ustavodajna skupščina, ki pripravlja dokončno besedilo ustave pofašistične Portugalske. In končno. Prejšnji ponedeljek začeto zasedanje skupščine vojaških delegatov v institutu za vojaško sociologijo se je končalo domala neopazno, s posredno znanimi rezultati, na podlagi katerih so dopisniki zahodnih 6a sopisov poslali svojim redakcijam članke, v katerih prevladuje ocena da je »zmagala zmerna linija«, med socialisti in »gibanjem«, pa, da je prišlo do poravnave in novega »modus vivendi«. Racija proti MRPP Pač pa so te dni burile lizbonsko javnost novice o raciji, ki so jo vojaki COPCON v padalskih uniformah priredili širom po deželi proti sedežem skrajno levičarske, tako imenovane »mačistične« stranke MRPP- Meščani so neprizadeto gledali, kako nalagajo vojaki na tovornjake propagandni material, zasežen na teh sedežih; uradna poročila govore tudi _ o orožju, ki da so ga zaplenili pa o železnih palicah in drugem priboru individualnega terorizma. »Od kod jim denar za tako široko razpredeno in izredno učinkovito organizaci jo. .«, se vprašujejo eni. Drugi prisegajo, da so posamezni člani MRPP sicer lahko dobronamerni, da pa je organizacija prav gotovo »manipulirana« od zunaj Uradno so v tej raciji aretirali okrog 400 oseb. Dvesto, da so jih že izpustili, ostali pa še čakajo v zaooru, ker nočejo dati oblastem niti svojih osebnih podatkov. Nad organizacijo, ki uradno ni prepovedana, pa lebdi huda obtožba: samovoljne aretacije ljudi, ki naj bi bili »spinolistični reak-cionarji in kontrarevolucionarji«, zasliševanje in mučenje državljanov ter na koncu, poskus, prevzeti pristojnosti, ki gredo institucionaliziranim državnim organom. Morda okoliščina, da je precej članov MRPP zaposlenih pri ameriških firmah, ne pomeni nič, lahko pa pomeni tudi veliko. V vsakem primeru pa delovanje MRPP objektivno ustvarja vzdušje, kakršno je v Čilu služilo za povod in izgovor za vojaški puč. Kako se je končala skupščina vojaških delegatov, ki se je zbrala v polnem jeku krize, v novinarski terminologiji znane pod imenom »Cun-hal kontra Soares«? Več kot polovico časa so delegati posvetili socialistični stranki; socialisti so trdili, da »so bili direktno apo-strofirani« v zvezi s krizo, ki je izbruhnila med njimi in komunistično partijo Iz poluradnih virov se je izvedelo. da je dajal ton razpravi predsednik republike general Costa Go mes, da se je dinamični in radikalni šef COPCON Otelo Carvalho oglasil le dvakrat in to ob obrobnih vprašanjih, in da so padle kritične pripombe tudi na premiera Vasca Gong al ves a, ki ga po poenostavljeni shemi prištevajo med »radikalne prokomuniste«. Če je res, da sta bila socialistična stranka in njeno ravnanje močno na rešetu skupščine vojaških delegatov, je res tudi to, da je bilo v tem pogledu vzpostavljeno nekakšno ravnotežje. Revolucionarni svet je namreč formalno ugotovil, da so delavci, ki so zasedli tiskarno in prostore socialističnega glasila »Republica«, ravnali nezakonito, in sedaj bo civilno sodišče poskrbelo za »ponovno vzpostavitev zakonitega stanja«, to je, uzakonilo bo vnovično postavitev odstavljenega direktorja Raula Rege ter odločilo, kdaj bodo z vrat zgradbe strgali uradne pečate. Zgodilo pa se je še nekaj. V času, ko je skupščina vojaških delegatov zasedala v predsedniški palači Belem, je komunistična partija priredila pred palačo množične manifestacije v podporo »gibanju oboroženih sil« Mani festacije še niso bile končane, ko je glasnik revolucionarnega sveta Lo-urengo že prebral kratko uradno sporočilo, ki pravi, da gibanje »ne potre- buje in ne odobrava nobene enostranske podpore, v kateri ne bi bile zastopane vse pohtične struje ..« Z drugimi besedami, revolucionarni svet je nedvoumno in kritično ocenil poskus komunistične partije, da bi nastopala v vlogi »edinega in privilegiranega zaveznika gibanja oboroženih sil«. Socialisti so se »vrnili« v vlado Skupščina vojaških delegatov je prinesla še en element, ki je značilen in pomenljiv za sedanje prehodno obdobje. Poročali smo že, da sta bila na mizi pred delegati dva dokumenta, ki sta vsak po svoje obravnavala neposredno vertikalno povezanost med gibanjem oboroženih sil in ljudskimi množicami. Ena varianta bi imela za posledico razpustitev vseh političnih strank, druga pa še večjo omejitev zanje ter ustanovitev množičnega gibanja, ki bi bilo politična podlaga »gibanja«. Razprava o tej temi ni šla do dna. Vprašanje je bilo odloženo in le okrog 40 delegatov se je zavzelo za eno ali drugo varianto, tako da je ostala v veljavi »mešana« demokracija tandema vojska — stranke s političnim pluralizmom, kakršnega je pro-klamiralo gibanje oboroženih sil pred enim letom. Skratka, nezadovoljstvo, ki ga je »gibanje« izpričalo proti strankam spričo krize, ki so jo izzvale, se je vsaj začasno stišalo. Rešena je bila koalicijska vlada vojakov in politikov, dva socialistična ministra, ki se iz protesta nista udeleževala sestankov kabineta, pa sta spet zasedla svoje fotelje v sejni dvorani palače Sào Bento. Težko je reči, v kolikšni meri je tak razplet rezultat notranjega raz mer j a sil in v kolikšni je pogojen z zunanjimi dejavniki. Gotovo je le, da ti obstajajo in da jih mora Portugal ska glede na svoj geopolitični položaj upoštevati. V teh kriznih dneh je velik del zahodnega tiska ugibal o tem, »ali bo Portugalska demokracija preživela, oziroma, če se dežela vrača v diktaturo ...« Ton tem ugibanjem je dajala ameriška skrb za usodo portugalske demokracije (v času Salazarjeve dik tature uradna Amerika ni bila v skrbeh zanjo), ki da prehaja v »komunistično vladavino ali v diktaturo vojaškega značaja«, podkrepil pa jo je NATO, ki je prav v tem času organi- ziral pomorske manevre ob portugalski obali, ladje dražv-udeleženk pa so se po koncu vaj zasidrale v lizbon skem pristamšču. kamor so prišle na prijateljski obisk; Portugalska je nam reč članica NATO in je še naprej pripravljena izpolnjevati vse, iz tega izhajajoče obveznosti. Diskriminacija Portugalske v odboru NATO za atomsko načrtovanje — »ne gre, da bi vlada, v kateri sede komunisti, vedela za strogo zaupne informacije« — uradne Lizbone ni pretirano skrbela. Odpiranje proti tretjemu in neuvrščenemu svetu ji namreč narekuje, da bi brez posebnih pretresov kar najbolj omejila svojo aktivnost v paktu, katerega članica je. Toda zahodna skrb za »usodo portugalske demokracije« se je preselila tudi v institucije evropske gospodar ske skupnosti. Ob tem pa portugalska vlada in revolucionarni svet nista mogla ostati neprizadeta. Dežela, ki je z 80 odstotki svoje zunanje trgovine vezana na zahodno Evropo, si v obdobju hude gospodarske krize, ki se utegne z vrnitvijo portugalskih naseljencev iz Angole in Mozambika še zaostriti, ne more privoščiti, da bi čez noč, brez ustreznega nadomestila pretrgala te tradicionalne vezi. Nasprotno, vsi odgovorni ljudje v Lizboni so nenehno ponavljali, da so zainteresirani za sodelovanje z EGS, s tujim kapitalom, ki bi oživil krvni obtok gospodarstva, in celo z multinacionalnimi družbami, seveda po drugih pravilih igre kot so bila v veijavi doslej Portugalska in EGS Evropska gospodarska skupnost je bila načelno vedno pripravljena na tako sodelovanje, v praksi pa ga je pogojevala z zelo raztegljivo in ohlapno formulacijo »če bo Portugalska ostala demokratična država«. Da ne bi bilo dvomov glede tega, se je v zadnjih mesecih uveljavila praksa, da je morala Portugalska svoja naročila v zahodnoevropskih državah v mnogih primerih plačevati vnaprej .. Tako, kot je ameriški predsednik Ford po bruseljskem srečanju s portugalskim premierom Gongalvesom uporabil formulacijo »Portugalska nam povzroča skrbi, je pa tudi vir upanja«, je tudi ministrski svet zunanjih ministrov članic EGS, ki je zasedal v Dublinu, uporabil prijazen na- smeh in prikrito grožnjo: evropska gospodarska skupnost je pripravljena pomagati Portugalski ob pogoju, da se Portugalci ne bodo odrekli demokratičnim oblikam vladavine ... Med vrsticami pa je bilo nakazano, da bi EGS lahko ukinila režim svobodne trgovinske menjave s Portugalsko, če bi ta »krenila po poti diktature«. Okoliščina, da je 1. junija prispel v Lizbono predsednik ministrskega sveta držav članic EGS, irski zunanji minister Garett Fitzgerald, na,raja na misel, da je z razpletom politične krize v Lizboni, ki so ji v tujini hote dajali razsežnost, kakršne ni imela, vsaj do nadaljnjega končana tudi negotovost v odnosih med EGS in Portugalsko. Fitzgerald je namreč prišel v Lizbono z nalogo, da bi »zboljšal trgovinski sporazum, ki veže Portugalsko in članice evropske gospodarske skupnosti«. Ta formulacija zajema finančno sodelovanje, večji portugalski izvoz na tržišče EGS ter pravno in socialno zaščito portugalskih delavcev, ki so na delu v zahodni Evropi. XXX »Mislim, da z evropsko gospodarsko skupnostjo nimamo kaj opraviti Pomoči, kakršno potrebuje Portugalska, nam nočejo in ne morejo dati Gre jim za to, da bi nas .kupili’... da nas bi ohranili v političnih in socialnih okvirih, k jih je za svoje dežele začrtala zahodnoevropska socialna demokracija, ki pa so neustrezni za nerazvito Portugalsko ...« Skepso v tej smeri je izrazil lizbonski intelektualec, ki se ne identificira z nobeno od političnih strank pofašistične Portugalske, in to v dneh, ko še ni bila zaznavna majska politična kriza, niti še ni bilo govora o uradnih razgovorih med Portugalsko in EGS. Posredni odgovor na tako izraže no bojazen, ki ni osamljen primer med lizbonskimi intelektualci, je dal v ponedeljek na začetnem zasedanju ustavodajne skupščine predsednik republi ke Costa Gomes, ko je uvodoma opozoril, naj nobena od strank na podlagi svojih volilnih uspehov ne skuša enostransko uveljavljati svojih strankarskih interesov, in potem pribil: »Nova ustava v nobenem primeru ne bo mogla omejevati revolucionarnega progresizma ljudstva in gibanja oboroženih sil«. Miran Šuštar Kmetijsko mesto Presenetljiva arhitektonska urejenost in lepotni videz naselja sredi blatne ravnine — Socializem v Duboki DUBOKA, junija — Kmetijsko turistični kombinat »Panonija« v Duboki, približno 12 km od Bačke Topole, si je vredno ogledati, saj mu skoraj ni primere. »Vas na mestni način«, se je vsiljevala misel, ko sem se sprehajal po središču tega naselja, v katerem prebiva 1200 ljudi, večinoma ali skoraj Park v središču naselja in okolici, šola, zdravstveni dom, restavracija, hotel, pošta, nogometno igrišče, kinodvorana, restavracija, trgovine, turistični biro, asfaltirane ulice, urejeni pločniki, zelenice in še vse ostalo, kar ima večina mest naše dežele: kar ne moreš si dopovedati, da si v vasi, v Bački. Pa v »Panoniji« ni bilo vedno tako. Od ustanovitve leta 1947 pa vse do leta 1957 je bila to delovna organizacija, ki se je otepala z izgubami. Pokrival jih je proračun Vojvodine. Leto 1957 pa je bilo za nas prelomno, so pripovedovali skoraj v en glas Marko Paunovič, vodja živinoreje, Momir Babič, vodja predelave in Živojin Vu-kosavljevič, ki vodi v »Panoniji« TOZD poljedelstvo. Stanovanjskega problema ni Ugodni dolgoročni krediti, nekaj let odpovedovanja boljšim zaslužkom ter obilo trdne volje je kmalu pokazalo sadove. Pričele so rasti prve zgradbe. Dobro so se namreč zavedali, da bodo pridobili strokovnjake in delovno silo le, če jim bodo omogočili poleg dobrih delovnih pogojev tudi stanovanja, zabavo in vse drugo, kar imajo v mestih. Najprej so se lotili stanovanj. Tako danes v kombinatu »Panonija« ni delavca, ki ne bi imel stanovanja. Pa ne kakršnegakoli. V večnadstropnih blokih je dobilo stanovanja 120 družin, kar 80 družin pa si je pod izredno ugodnimi pogoji lahko zgradilo lastne hiše. šele tedaj je pričelo življenje in delo kombinata cveteti. In kaj ima »Panonija« danes? Lani so s 4000 ha polj naželi nekaj več kot tisoč vagonov pšenice, 800 vagonov koruze, 250 vagonov sončnic, precej sladkorne repe in drugega. Imajo lastno farmo prašičev, na kateri šteje osnovna čreda 800 svinj, ki skote letno po 20.000 prašičkov. Na živinorejski farmi imajo čredo 160 plemenskih krav. Imajo tudi lastno tovarno za pripravo krmil, 35 ha sadovnjakov moderno mehanizacijo, s katero, kot sami povedo, lahko v ugodnih vremenskih razmerah v manj kot dveh tednih poža-njejo vso pšenico. V 200 ha gozda je obilo divjačine in zato ni čudno, da so prišli na zamisel, da bi začeli razvijati lovni turizem. Turistične vabe Da, ukvarjajo se tudi s turizmom. Približno desetino lanskega dohodka so zbrali s turistično dejavnostjo. Lov pa usluge športnikom, ki hodijo sem na treninge, so glavne turistične vabe. Ker računajo, da se da s turizmom zaslužiti še več, načrtujejo tudi gradnjo olimpijskega plavalnega bazena, modernega kegljišča in morda še kaj. V vseh treh TOZD so lani iztržili 110 milijonov bruto dohodka. Stroški poslovanja so nanesli 94 milijonov din, tako da jim je ostalo 16 milijonov din. Ta dohodek je ustvarilo 446 zaposlenih, katerih lanskoletni povprečni osebni dohodek je štel 3.100 dinarjev. Med zaposlenimi je največ polkvalificiranih delavcev (147), 92 jih je brez kvalifikacij, 77 kvalificiranih, 28 visokokvalificiranih, 30 z nižjo strokovno izobrazbo, 52 s srednjo, 9 z višjo in 11 z visoko izobrazbo. Zanimivo je, da na primer visoko kvalificirani traktorist zasluži v povprečju enako ali celo več kot delavec z visokošolsko izobrazbo. Seveda pa je traktoristu, ki ima osnovni dohodek 3250 dinarjev, treba v sezoni prišteti nadurno delo. Socializem v »Panoniji« Krajevna skupnost je hkrati kolektiv »Panonija«, saj tu druge delovne organizacije ni. Tega pa se pri Panoniji dobro zavedajo in skrbijo tudi za druge želje svojih delavcev in njihovih družinskih članov. Prevoz otrok v šolo je brezplačen, delavcem, ki žele zidati hiše, zastonj dodelijo gradbeno parcelo (trenutno zida hiše tu tudi devet delavcev, ki se vračajo z dela iz tujine), mleko in meso kupujejo prebivalci v mesnici po »lastni ceni« 2,5 din za liter oziroma 25 din za kilogram, vsem prebivalcem omogočajo brezplačno osnovno šolanje, otrokom delavcev pa priskrbijo tudi štipendije za nadaljnje šolanje. Edino, kar morda pesti kombinat »Fanonij a«^ so izredno majhne možnosti širjenja površin. Pa tudi tu so storili že prve korake. Pričeli so odkupovati zemljo zasebnikov, da bi tako svoje zmogljivosti lahko še povečali. VLADO SMOLE Domači računalnik Združeno podjetje »Iskra« izdelalo prototipa za procesna računalnika 1600 in 3200 — Priprave za proizvodnjo KRANJ, 4 jun. — Združeno podjetje »Iskra« si osvaja tudi računalniško proizvodnjo, s čimer je naredila korak, pomemben za vso državo. Izdelala je prototipa za procesna računalnika 1600 in 3200 in se zdaj že pripravlja na samo proizvodnjo. Ta računalnika sta namenjena za vodenje kompleksnih procesov, sta zelo hitra — operacijo opravita v 1 do 4 mikrosekundah — in ju bodo uporabljali za krmiljenje elektronskih telefonskih central po sistemu Metaconta. Računalnika so izdelali skoraj povsem doma. V tovarni na Laborah pri Kranju zdaj že obvladajo proizvodnjo plošč tiskanih vezij, ožičenje različnih podsistemov, preskušanje enot s programi itd. Približno sedmina delov je iz uvoza. To so integralna vezja, spominski blok in vhodno izhodne naprave. Pa še to nameravajo v precej šnji meri postopoma izdelovati doma. Vendar pa sama montaža računalnikov ne predstavlja posebne težave. Glavni del pri sestavi je testiranje računalnikov. Tega intelektualnega dela pa ni moč kupiti, ampak ga je bilo treba opraviti doma. V ta namen sestavljajo samo- stojni računski center, ki bo do konca leta imel pet računalnikov. V njem je moč simulirati delovanje telefonske centrale, kar bo omogočalo sestavljanje programov za vse računalniško krmiljene telefonske centrale v sami tovarni. Procesni računalnik 1600 ima pomnilnik, ki je zmožen delati s 128 tisoč besedami. Vsebuje šest tisoč elektronskih elementov, povezanih med sabo s poldrugim kilometrom žice. Računalnik 3200 pa je sposoben delati s 512 tisoč besedami, njegovih 20 tisoč elementov pa povezuje kar šest kilometrov žice. Poleg uporabe za vodenje telefonskih central pa »Iskra« *.« < - n razmišlja tudi o razširitvi proizvodnje procesnega - računalništva na vodenje procesov v industriji, energetiki in prometu, so povedali dopoldne na tiskovni konferenci na Laborah. Razen tega Pa namerava »Iskra« ponuditi trgu tudi male računalniške sisteme za poslovno rabo. »Iskrin« dosežek na področju načunalništva je tudi sad sodelovanja z inštitutom Jožef Stefan in elektrotehniško fakulteto. Nadal-nji razmah v proizvodnji računalništva pa bo tudi naprej temeljil na delu strokovnjakov, ki si jih namerava »Iskra« pridobiti. ANDREJ ARKO Skladen razvoj narodnosti v Makedoniji OD NAŠE SKOPSKE DOPISNICE V SR Makedoniji, kjer živi poleg Makedoncev 279.871 Albancev,- 108.252 Turkov in 24.505 Romov, mednacionalne odnose in vprašanje narodnosti pravilno rešujejo. Vsa povojna leta se njihove pravice večajo, v vseh občinah, kjer živi narodnostno mešano prebivalstvo, so ustvarili takšno materialno osnovo, ki omogoča hitrejši gospodarski razvoj. Zgradili so in še gradijo veliko pomembnih industrijskih objektov, modernizirajo ceste in podobno, s tem pa močno izboljšujejo materialne pogoje za njihov družbeni in osebni standard, ki naj bi korenito spremenila socialno strukturo pripadnikov narodnosti. Od leta 1966 do 1970 so za kreditiranje hitrejšega razvoja ne dovolj razvitih območij porabili okrog 265 milijonov dinarjev, od leta 1972 do 1975 pa 1500 mili-jonov dinarjev. Denar so uporabili v glavnem za izgradnjo gospodarskih objektov, cest, za rudarska raziskovanja, šolanje kadrov in drugo. Prav tako so dosegli precej na področju izobraževanja, kulture, informiranja, zdravstva in socialne politike ter enakopravne uporabe narodnostnih jezikov. V več občinah, kjer živijo pripadniki narodnosti, imajo le-ti svoje kulturne domove, knjižnice, kulturnoume-tniška društva in podobno. V Makedoniji izhajata dva časopisa v albanščini, »Plaka« in »Vlazrimit«, — v tur-ščini pa »Birlik«. V občinskih časopisih v Tetovu in Gostivarju tiskajo posebne strani v albanščini in tur-ščini. Radio Skopje predvaja tedensko 25 ur različnih oddaj v narodnostnih jezikih. Lokalne radio postaje imajo prav tako večurne oddaje. Radio Tetovo pa ima na svojem programu poleg oddaj v albanščini in turščini tudi oddajo za Rome. V Skopju že 25 let uspešno deluje teater rarodno-sti, ki se je lansko leto preselil v novo zgradbo. Razen gledališča pa ima vsaka narodnost še svojo folklorno skupino. Trenutno ima v materinem jeziku šolski pouk okrog 60.000 učencev albanske in 5600 učencev turške narodnosti. V srednjih šolah je bilo lani nekaj več kot 5000 Albancev in Turkov. V višjih šolah in na univerzi pa je bilo okrog 2500 študentov albanske in turške narodnosti, med njimi tudi 200 žensk. BOJANA POPOVSKA Z zmajem zvrha Triglava Ta drzen polet bo tvegal študent ekonomije Slavko Šorn LJUBLJANA, 5. jun. — študent ekonomije Slavko Som bo v sredo, 11. junija tvegal polet z zmajem z vrha Triglava. Star-tal bo med šesto in pol-sedmo uro zyutraj, takrat ko so zračni tokovi najbolj umirjeni. Polet bo predvidoma trajal osemnajst minut, Som pa bo preletel severno triglavsko steno in pristal v Vratih, če vreme ne bo ugodno, bo polet preložen. Sicer pa bo Som v nedeljo skupaj s še dvema navdušenima jadralcema Stanetom Kranjcem in Nikom Žumrom novi šport demonstriral tudi v odmoru ljubeljskega motokrosa. Spom ima (po sicer neuradnih podatkih) med vsemi Slovenci (in bržčas tudi Jugoslovani) doslej najdaljši polet z zmajem. Letel je polnih 26 minut, in sicer s Slivnice. B. S. Enakopraven položaj narodnosti Učence turške in albanske narodnosti poučujejo v materinščini SKOPJE, 2. junija (Tanjug) — člani sekretariata predsedstva in komisije RK SZDL Makedonije za mednacionalne in medrepubliške odnose so ocenili, da so v Makedoniji narodnosti in etnične skupine popolnoma enakopravne. Jeziki in pisave narodnosti so v občinah, kjer živijo ti ljudje, enakopravni makedonskemu jeziku. Kot so dejali, so predstavniki narodnosti v tej republiki adek. vatno zastopani v občinskih skupščinah, političnih organizacijah itd. Makedonske občine, v katerih živijo te narodnosti, so dosegle pomemben gospodarski, družbe, ni in kulturni preporod. Samo v obdobju 1966—1975 so v Makedoniji za hitrejši razvoj premalo razvitih občin, od katerih jih ima večina mešano prebivalstvo, vložili okoli 2 milijardi dinarjev. Več kot 65 tisoč učencev tur. ške in albanske narodnosti ima v osnovnih šolah pouk v materinem jeziku. Bogata je tudi založniška dejavnost teh narodnosti. Vedrejši toni socialnega skrbstva Ni le načrt: leta 1980 v domovih za starejše 10.000 postelj V Ljubljani, na Poljanah, so nedavno poleg starega odprli nov dom za upokojence. Ker vemo, kakšne kar naprej pojemo našemu socialnemu skrbstvu, je jasno, da je bila ta otvoritev pesem v duru. Domovi za upokojence so sploh edini — če pustimo ob strani denarne pomoči najbolj ubogim Slovencem, ki jih bodo ti zdaj dobivali iz republiškega solidarnostnega sklada, vsi enako, 650 dinarjev na mesec, še vedno komaj za kruh in mleko, pa vendar — vedrejši toni našega socialnega skrbstva. Seveda nam ti niso bili v ušesa od nekdaj. Začelo se je šele takrat, ko so morali pristojni spoznati, kakšni so obstoječi zavodi, koliko ljudi živi in umira v zapuščenosti in samoti, ker je domov premalo. Tako je bila leta 1970 slika takšna: v naši republiki je bilo 30 domov s 4070 posteljami. Eden med njimi je bil posebnež, zgradili so ga namreč prav za ta namen. Ostali pa — stare graščine, nekdanje ubožnice, kmečke hiše, po pravilu vse slabo opremljene. Tako se je dobil zakon o socialnih zavodih, ki je zapovedal, da je treba vse domove popraviti in zgraditi tudi nekaj novih. Razvojni načrt za leta 1971—1976 je predvidel, da naj bi bilo leta 1976 skupaj 7.000 novih postelj v popravljenih ali novih domovih. Prav ta razvojni načrt je pesem radosti: kaže, da bo eden redkih, ki bo tudi uresničen. V letu 1973 smo dobili 400 postelj, naslednje leto 230, letos 460 v novih domovih. Ta čas pa gradijo še 11 domov, za tri pripravljajo načrte; sanacija sedanjih pa bo pri kraju 1977. Tako in zato predvidevanja, da bodo do leta 1980 spravili pod streho še novih 3000 postelj, niso prazna. Tistega leta bi imeli domovi v naši republiki okrog 10.000 postelj. To pa bo po mnenjih poklicanih pomenilo, da starih ljudi, ki bi morali zavoljo pomanjkanja domov živeti v samoti in nemoči, ne bi bilo. Takšni obeti te na koncu še pripravijo, da se skleneš starati počasneje — čakajoč na leto 1980. MIJA REPOVŽ BERITE REVIJO mi Pesem iz piščalke S čim je Irena Grafenauer očarala kritike in občinstvo v glasbenih središčih po Evropi? — »Ali ni to zares fino?« LJUBLJANA, junija — Irena Grafenauer, 18-letna študentka akademije za glasbo, bo prav v teh dneh diplomirala. Srednjo glasbeno šolo je končala v treh letih, akademijo prav tako. Zraven pa je opravila še vse diferencialne izpite za priznanje dokončane gimnazije. Dobila je celo vrsto mednarodnih nagrad; igra namreč na flavto in nastopa na samostojnih koncertih.' Lam je v Munchnu dobila med sedemdesetimi najboljšimi flavtisti na svetu (do starosti 33 let) drugo nagrado, malo pozneje v enaki konkurenci v Beogradu prvo, in med jugoslovanskimi kolegi v Zagrebu prav tako prvo nagrado, že prej je dobila celo vrsto nagrad, ki se ji zde manj pomembne. Letos je imela vsaj petdeset nastopov doma in v tujini. Med nastopi zunaj so seveda v ospredju tisti v največjih glasbenih središčih Evrope, — Berlinu, Parizu, Miinch-nu, Hilversumu itd. Zdaj se pripravlja na nastope v Barceloni, Madridu in sploh v Španiji, obenem pa na študij pri dveh znamenitih profesorjih za flavto: pri profesorju Nicolu iz Freiburga ter Rampato iz Nice. Zunaj šablone To je pravzaprav toliko, da človeka, ki te podatke prebere, pravzaprav osupne, saj so uspehi, pa naj gre za šolo, nagrade ali solistične koncerte za 18 let staro diplomantko glasbene akademije, res daleč nadpovprečna stvar. Kako je v tako kratkem času mogoče doseči toliko, če ne s trdim garanjem noč in dan, s samoodpovedova-njem, z žrtvovanjem tako-rekoč sleherne proste minute itd.? To je jasno. In če je tako, si človek že vnaprej ustvari v duhu podobo take dokaj zagrizene mlade osebi ce, zaprte, zadrte, suhljate, s podočniki od pretiranega garanja in pretirane ambicioznosti, skratka pred očmi ima dekle, ki ne ve, kaj so barve sveta, ki ima namesto nežnih dekliških oblik, namesto hrbta »desko« od postajanja pred notnimi znaki, ki ima izumetničeno prijazen nasmeh, zelenkasto polt, napol nevrotičen preklan glasek, in kvečjemu velike pogoltne oči. V njih bereš, da so tega mladega človeka od petega leta naprej učili razočarani starši, kako je treba pogoltniti skoraj ves svet. Zal marsikdaj ta šablona velja, žal pa imamo potem tudi popolne in tehnično »do-terane« umetnike brez poezije, ki so sicer nadpovprečni, pa med oblaki na nebu, ki so tam zato, ker so pač oblaki, niso nič drugega kot kamen, ki ga Je nekdo vrgel nadpovprečno daleč, pa navsezadnje vendar ni oblak in navsezadnje le obtiči na tleh. Dvakrat pa je osupel, ko se po naključju sreča z Ireno, ki s svojo neposrednostjo takoj začara pisalni stroj v nekaj drugega, pisalno mizo v živ zvok, pusto golo steno s praznim obešalnikom v prešerno, radoživo obliko, ki hoče za vsako ceno prisostvovati nekemu posebne mu, neuradnemu, nepisami-škemu in neprodukcijskemu se pravi človeškemu, živemu dogodku. V trenutku je vendarle jasno vse, jasno je, kaj je tista poezija, s katero je Irena očarala neštevilno publiko in številne strokovnjake. Irena pravzaprav ne dela preveč in nikoli ni delala preveč, nikoli se ni pretegovala. Za vse reči, ki so v življenju mnogo pomembnejše kot vse notne in druge šole, je imela zmeraj čas. Za otroško igro na primer, saj se ji je prav ob njej zgodilo, da je v neki istrski vasici spravila svoje starše ob živce, ko je na dopustu ob morju odkrila fantastično igračko — piščal ali »pi-šuko«, kot pravi Irena. Prav tako je imela zmeraj veliko, veliko časa za vse tiste pe-tošolske igrice, ki so obvezne, mnogo bolj kot pa spričevalo ob koncu leta. m enako je najprej hudo, ker poleti ne more plavati v vtodi ves dan, če je sonce, ampak mora vsaj kako uro več igrati na flavto. Toda hudo je le prvih pet minut, kajti potem pa je že vprašanje, ob čem bolj uživa, ali ko se potaplja v vodi ali pa ko se potaplja oh lastnih zvokih, ki jih izvablja iz »pišuke«. Pozimi si zaželi samote in sanjarij, to pa je najlaže v koči v Trenti, kjer ji dru-guje veter. Kaj pa koncerti? Ni lepšega na svetu kot takole kdaj pa kdaj napraviti kak izlet po Trenti in tam srečati čisto drugačne ljudi kot v Ljubljani. Tam se z vsakim pozdraviš, ko se srečaš z njim, z vsakim se kaj pomeniš, pa čeprav se z njim še nisi nikoli videl. »A ni to fino?« pravi. Ko govori o svojih gostovanjih na tujem, govori kot popotnik, ki uživa v vsakem kraju, v vsakem znamenju na križišču, vsakem malo drugače oblikovanem hribom nad tujim velikim mestom; strmi nad novim in drugačnim ritmom življenja v Parizu, Berlinu. Ko jo takole mimogrede, malce jezen, ker mi je razdrla mojo in našo zguljeno predstavo o takih ljudeh, zbodem: No, kaj pa koncerti?, me spet stisne ob zid, ko pravi, da tako uživa ob tem, ko zvoki, ki jih ustvarja, vznemirjajo poslušalce, jih spravljajo v ekstazo, žalost ali veselje, ali radost (to slednje ima najrajše),da se zave vsega skupaj šele ko je konec. Takrat je tudi konec njenega užitka. PETER BOŽIC Uspeh zeniške železarne SARAJEVO, 4. Jun. (Tanjug) — V rudarsko-meta-Lurškem kombinatu Zenica so v letošnjih prvih treh mesecih dosegli skupno proizvodnjo s 102 odstotki v primerjavi s prvim četrtletjem lani. V zeniški žele zami so trimesečni načrt izpolnili s 108,6%. Delavski svet kombinata je sprejel tudi nove ukrepe, s kateri mi naj bi v prihodnjih poletnih mesecih dosegli še uspešnejše poslovanje. v Četrti kongres jugoslovanskih onkologov Rak je bolezen, kot so druge Pred nekaj leti 50.000, zdaj pa že blizu 100.000 bolnikov na leto Od našega sarajevskega dopisnika SARAJEVO, junija — Največ Jugoslovanov umre zaradi srčnih bolezni. Takoj za njimi je na lestvici vzrokov smrti rak. Prav tej bolezni je bil posvečen zdravniški zbor, ki je bil sredi maja v Sarajevu — četrti kongres onkologov Jugoslavije. Vodilna misel, ki so jo potrjevali govorniki na tem leongresu v 536 referatih je bila, da rak ni neozdravljiv. Sodobna medicina ga že precej časa uspešno zdra-viTako po svetu leot pri nas, zato te bolezni ne bi smeli več obravnavati kot skrivnostnega petega jezdeca apokalipse dvajsetega stoletja, pač pa kot bolezen, kakršne so druge. Dr. Midhat Prčid, predsednik združenja jugoslovanskih kancerologov, je na kongresu dejal, da zadnja leta zdravniki odkrivajo čedalje več rakavih obolenj. V Jugoslaviji smo jih pred nekaj leti odkrili komaj 50.000 na leto, zdaj že okoli 100.000. S sodobnimi dosežki našega zdravstva bi lahko danes že pozdravih polovico mož in tri petine žena, ki bolehajo za rakom, toda zaradi slabe splošne zdravstvene zaščite, oziroma zaradi prepoznega odkrivanja te bolezni so uspehi zdravnikov za polovico manjši. Ko sem se pogovarjal z ginekologom prof. dr. Dževadom Softičem, ki je bil tajnik pripravljalnega odbora nedavnega kongresa onkologov Jugoslavije, sicer pa je zdravnik v šara jevski ginekoolški kliniki, je z nekaj besedami razbil mit, ki prevladuje med ljudmi o raku kot o neki neozdravljivi bolezni, zaradi katere je vsakdo, ki jo dobi, zapisan neizbežni smrti. »Ce raka dovolj zgodaj odkrijemo, ga je mogoče pozdraviti, na primer tudi v zenici, kadar pa ga prepozno odkrijemo, ko je že preveč napredoval, tedaj rakavemu bolniku ne morejo dosti pomagati, tudi v houstonski bolnišnici ne. So sicer nekatere posebne okoliščine, toda na splošno je za zdravljenje raka odločilno, da ga dovolj zgodaj odkrijemo.« Prav to pa je šibka točka boja proti raku v Bosni in Hercegovini. Lani so v tej republiki registrirali le 3132 bolnikov, ki so jih prvič odkrili kot rakàve bolnike. To je zelo majhno število, manjše kot v Sloveniji, čeprav je v BiH še enkrat več prebivalcev, rak pa je približno enako razširjen po naši državi. Neuradne številke so precej višje in bliže resnici: na leto naj bi v BiH zbolelo za rakom okoli 20.000 oseb. Toda možnosti za njihovo zdravljenje so zelo slabe, kajti Bosna in Hercegovina je edina republika, ki še nima osrednje ustanove, iz katere bi organizirali in usmerjali boj proti raku. Od tod tudi razlika med uradnimi in neuradnimi podatki o obolelosti za rakom v BiH — ker osrednji zdravstveni pregled nad bolniki še ni urejen in večina zdravnikov ne prijavlja rakavih bolnikov na neko določeno republiško zbirno mesto. V Bosni in Hercegovini največ ljudi zboli za rakom na dihalih, nato na rodilih, dojkah in za krvnim rakom. Skoraj polovica bolnikov pride iz Sarajeva, sledijo Tuzla, Mostar In Banjaluka. Toda večina bolnikov se hodi zdravit v središča drugih republik, največ v Zagreb, Ljubljano in Beograd, celo v Novi Sad, saj imajo tudi tam svoj onkološki inštitut. Nekaj rakavih bolnikov iz BiH se je odpravilo celo v Bejrut, k šarlatanu v zdravniški obleki, ki je preko Quicka in Arene zagotavljal zanesljivo in hitro ozdravljenje nemočnih, od katerih šo mnogi umrli, še preden so se lahko vrnili v domovino. Zato si zavod za zdravstveno zaščito BiH, republiški zdravstveni center in univerzitetni medicinski center sarajevske univerze na vso moč prizadevajo združiti razdrobljene oddelke po klinikah, univerzi in bolnišnicah ki se ukvarjajo z rakom, v enotno onkološko središče. Le-to bi razvijalo preventivo, vzgajalo kadre za boj proti raku, organiziralo in usmerjalo razvoj onkološke službe v BiH, vodilo statistični in epidemiološki pregled rakavih obolenj. Pri tem so naleteli na močno podporo društva za boj proti raku, še posebej pa socialnega zavarovanja, saj zdaj bolniki odhajajo v druga republiška središča na zdravljenje, z njimi pa odhajajo tudi milijarde, s katerimi bi lahko razvijali onkološko službo doma. Prve korake naj bi bosanskohercegovski inštitut za tumore storil že prihodnje leto. Organiziral bo najprej ambulantno in laboratorijsko službo, nato pa želi razviti takšno podobo onkološke klinike, kot jo imamo v Ljubljani ali v Zagrebu. Takšna samostojna onkološka služba pa ni poceni. Oprema: rentgeni, termografi, kobaltova bomba za obsevanje in podobno, je zelo draga. Srečna okoliščina pri tem je, da imajo v BiH, še posebej v Sarajevu, že precej strokovnjakov, ki samostojno uvajajo vse sodobne metode zdravljenja raka, pa naj gre za kemično, radiološko, hormonsko ali kirurško zdravljenje Se posebej dobro pa imajo razvito zgodnje odkrivanje raka pri ženskah. In kakšni so uspehi jugoslovanskih kancerologov? Omenili smo že, da je pri nas najpogostejši rak na pljučih. Dr Ervin Ginsberg s kirurškega oddelka inštituta za tuberkolozo pri voj-nomedicinsld akademiji v Beogradu je povedal, da že 25 do 30 odstotkov bolnikov, ki jim odstranijo rakavi del Pljuč, živi še pet in več let po operaciji. To število bi lahko še povečali, vsaj na dve petini, če bi bolezen lahko odkrivali prej. To pa pomeni, da bi se vsi prebivalci morali vsako leto fluorografirati, tisti kadilci, ki so presegli petinštirideseto leto življenja, pa bi morali priti na fluorografiranje dvakrat na leto. V beograjskem inštitutu »Kšnofon Sahovič« se lahko pohvalijo z lepimi uspehi pri zdravljenju raka na dojkah. Dokler je obolela samo mlečna žleza, ne pa tudi limfna, je rak povsem ozdravljiv. Na omenjenem beograjskem inštitutu pa zdravijo tudi nekatere hujše oblike raka na dojkah. Dr. Radmilo Tomin in dr. Milan Put-nik sta povedala, da pri tem uporabljajo najnovejše svetovne dosežke v zdravljenju te vrste raka, na primer vbrizgavanje zdravila naravnost v žilo, ki prekrvavljuje oboleli organ. Na interni kliniki »A« v Beogradu s kemičnimi preparati že zdravijo vrsto krvnega raka (akutno limfoblasti-čno levkemijo). Verjetno bi lahko o podobnih uspehih govorili tudi ljub- ljanski, zagrebški, skopski in novosadski kancerologi. Uspehe na področju zdravljenja raka imajo tudi bosanskohercegovski zdravniki. Največ pozdravijo kožnega raka, kar 92 odstotkov bolnikov s to boleznijo. Vzrok za to je, da se na koži rak hitro opazi in ker je na površini, je lahko dostopen za zdravljenje. Lepe uspehe dosegajo tudi na sarajevski ginekološki kliniki, kjer pregledajo veliko žena in imajo tako možnost za že zelo zgodnje odkrivanje raka na dojkah m rodilih. Odkrivanje raka na dojkah v BiH je zajelo široko območje te republike, saj z avtobusom, ki ima rentgen, krožijo po terenu ter pregledujejo žene Precej več težav imajo z odkrivanjem pljučnega raka, ki ga je težko dovolj zgodaj opaziti, da bi bilo zdravljenje povsem uspešno, fluorografiranje pa je v BiH še precej neredno. Največ pozornosti nameravajo v Bosni in Hercegovini v prihodnosti posvetiti zaščitnim pregledom, s katerimi bodo sistematsko pregledovali prebivalstvo in tako zgodaj odkrivali rakave bolnike, ki bodo zato imeli večjo možnost za uspešno zdravljenje. Kot že pri tolikih boleznih, se je tudi za raka izkazalo, da je bolje preprečevati kot zdraviti, da je zaščita mati zdravja. Omenili smo že redno fluorografiranje pljuč, rentgensko odkrivanze raka na dojki, vedno bolj pa so bosan-skohercegovskim zdravnikom v pomoč tudi termografi (odkrivanje rakavih tvorb na podlagi slike telesne toplote) in druge sodobne metode Zdravniki vse bolj posvečajo svojo pozornost boleznim, ki se pojavijo pred nastankom raka, oziroma se lahko spremenijo v rakavo obolenje. Na sistematskih pregledih prebivalstva skrbno pregledajo vsako najmanjšo spremembo, ki bi lahko bila rakavega izvora. Pri vsem tem bo bosanskoherce-govskemu zdravstvu prav gotovo v veliko pomoč inštitut za tumore, ki ga bodo ustanovili, pa čeprav bodo zadnje jugoslovansko republiško središče, ki bo dobilo tako pomembno ustanovo, kajti za boj z rakom ni nikoli prepozno. RoirAan JVTn^ak KOLESARSTVO GIRO D’ITALIA KOŠARKA 19. EP V JUGOSLAVIJI KOLESARSTVO JUTRI Roger De Vlaeminck že sedmič prvi Danes dlj zadnje etape na Ste/viu Jugoslavija proti Nizozemski Italijani pa proti Turčiji Na skupni lestvici zaostaja Galdos za vodečim Bertogliom 41 sekund Kvalifikacijski del EP bo v Splitu, Karlovcu in na Reki LONJERSKA ADRIA NA DVEH DIRKAH Nastopila bo med amaterji in veterani ALLEGRE, 6. — Belgijec Roger de Vlaeminck še naprej vztrajno «zbira» etapne zmage na letošnjem «Giru». Tovrstna «filatelija» mu je prinesla danes že sedmo zmago, kar je vse prej kot skromen izkupiček, tudi z ozirom na «Gire» iz prejšnjih let. Tekmovalci so imeli danes precej naporno etapo, na kateri so mnogi poskušali srečo. Številni sunki v ospredju so doprinesli k temu, da se je glavnina polagoma razbila na manjše skupine. Najdaljši pobeg je opravil Polidori, kateremu se je pridružil Caiumi, toda po 80 km se je tudi ta podvig zaključil na Por-doiu brez uspeha. Kot kandidati za končno zmago so se nato predstavili De Vlaeminck, Conti in Galdos. Španec ni kazal posebne volje za končno zmago, ostala dva pa sta bila oster boj za prestižni uspeh, vendar je tudi tokrat (razmeroma lahko) zmagal Belgijec pred Italijanom. Lestvica današnje etape: 1. Roger de Vlaeminck, ki je prevozil 197 km dolgo 20. etapo od Pordenona do Allegh v 6.18’27” s p.h. 31,230 km na uro. 2. je bil Conti, v zmagovalčevem 3. Galdos po 3” 4. Gimondi zaost. 1’20” 5. Fausto Bertoglio 1’26” 6. Polidori 2’06” 7. Fraccaro 9. Riccomi 10. Bellini 11. Santambrogio 12. Lopez Garrii 13. Panizza 14. Perletto 15. Baronchelli, vsi v Polidorijevem času lo. Conati 6’59” 17. Oliva 7'02” 18. Pfenninger 7T8” 19. Fabbri 20. Rodriguez itd. Na skupni lestvici je prišlo do precejšnjih sprememb. V glavnem lahko rečemo, da je najbolj okrepil svoj položaj Bertoglio,. F. Galdos je zmanjšal svoj zaostanek na 41”, ki pa verjetno ne bo zadostoval za naskok na prvo mesto. Gimondi je sicer pridobil 3 sekunde, toda njegov zaostanek je tak, da si z njim skoraj gotovo ne bo mogel dosti pomagati, glede na to, da ima na razpolago za osvojitev prvega mesta le še jutrišnjo etapo. Skupna lestvica: 1. Bertoglio 104.46 06” 3. — prvi 1 2. Galdos zaost. 41” drugi , ,2y(.T 3. Gimondi 3’10” 4. — prvi X 4. Baronchelli 3’40” drugi 1 5. De Vlaeminck 3’44" 5. — prvi X 1 6. Panizza 5’33” drugi 1 X 7. Riccomi 6’37” 6. — prvi 1 1 8. Perletto 6’43” drugi X 2 9. Lasa 6’55” 10. Conti 6’55” 11. Boifava, 12. Fabbri, 13. Salm, 14. Oliva, 15. Santambrogio, 16. Cavalcanti, 17. Battaglin, 18. Bellini, 19. Conati, 20. Pfenninger. Lestvica za veliko gorsko nagrado 1. Oliva 220 2. Polidori 150 3. Bertoglio 140 4. De Vlaeminck 130 5. Galdos, Osler, Santambrogio 100 8. Battaglin 80 9. Caiumi 60 10. Castelletti in Panizza 50 12. Baronchelli in Perletto 40 14. Bellini, Paolini in Rodriguez 30 17. Bitossi, Fabbri, Lasa in Salm 20 21. Perurena 10 Jutrišnja zadnja etapa (186 km) bo imela cilj na Stelviu (2.757 m), kjer tekmovalce pričakuje več stotin smučarjev. Alessandria - Pescara 1 Arezzo - Palermo X Atalanta - Spal 1 Avellino - Novara X Brescia - Foggia 1 Catanzaro - Genoa 1 Reggiana - Parma 1 Sambenedett. - Como 2 Taranto - Brindisi X Verona - Perugia 1 Padova - Udinese X Livorno - Modena X Reggina - Catania X 2 X 2 2 X 2 Danes se bo v Splitu, Karlovcu in na Reki začel kvalifikacijski del 19. evropskega košarkarskega prvenstva za člane. Organizator letošnjega prvenstva bo Jugoslavija, ki je pred dvema letoma v Barceloni o-svojila prvo mesto, potem ko je zanesljivo premagala vse nasprotnike, v velikem finalu pa še Španijo. Jugoslavija kot velik favorit Že na pripravah v Kranjski gori mi je zvezni trener jugoslovanske reprezentance Mirko Novosel povedal, da je vloga favorita dvorezen meč. Košarkarji nastopajo v posebnem psihičnem stanju. Treba je nujno zmagati, povrh pa še prikazati dopadljivo igro in doseči veliko število košev. Ko pa se zatakne, postane psihična obremenitev še večja, napake se vrstijo kot na teko- iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii^^iiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NOGOMET K enajsterici Schalke Brane Oblak bo šel v ZRN GELSENKIRCHEN, 6. — Znani jugoslovanski državni nogometni reprezentant Brane Oblak je podpisal pogodbo za pristop k zahodnonem-škemu klubu Schalke. Pri njem bo ostal dve leti. Za svoj novi klub (sedaj je član Hajduka) bo začel igrati takoj po odsluženju vojaškega roka. ODBOJKA DUSSELDORF, 6. — Evropskega mladinskega odbojkarskega prvenstva se bo udeležilo dvanajst moških in 12 ženskih reprezentanc. Med moškimi bo Italija v 3. skupini igrala proti Jugoslaviji, Vzh. Nemčiji in Sovjetski zvezi (nima torej nobenih možnosti za napredovanje), pri dekletih pa v 1. skupini proti ČSSR, Poljski in Belgiji (ter ima tudi dokaj majhne možnosti). Prvenstvo bo trajalo od 2. julija do 2. avgusta. i I 1. — prvi drugi 2. — prvi 1 2 1 t KOŠARKA DREVI V TRSTU V zaostalem srečanju Bor proti Interju 1904 Danes v Sežani na sporedu dve tekmi «Turnirja prijateljstva» 1. DIVIZIJA Drevi bodo košarkarji Bora A o-digrali zaostalo tekmo proti Interju 1904. Srečanje bo v telovadnici v Ulici della Valle ob 20. uri. Ne glede na današnji izid sta si že obe ekipi zagotovili mesto v finalnem delu tega prvenstva. V finale sta se namreč uvrstili prvi dve uvrščeni ekipi vseh treh skupin prve divizije. V tem prvenstvu je letos nastopalo rekordno število slovenskih ekip (Bor A in Bor B, Dom Gorica, Kontovel, in Polet). V finale pa se je, žal uvrstila le ena, Bor A. Bor bo drevi proti Interju 1904 nastopil z naslednjo postavo: Vatovec, Žerjal, Košuta, Lisjak, Kraus, Klobas, Koren, Ražem, Guštin in Francia. Turnir prijateljstva ZSŠDI Danes bosta na tem turnirju prijateljstva kar dve tekmi v Sežani. Košarkarji KK Kras iz Sežane bodo namreč ob 15.30 igrali proti Poletu, ob 17. uri pax,proj4; Kontovelu. Doslej so>'-bihic.najuspešnejši bft-rovci, ki scFV-Vseh srečanjih zmagali. V četrtek so zanesljivo premagali tudi Opence, tako da so sedaj zares veliki favoriti za končno zmago. edko Šah se med zamejskimi ljubitelji te igre vedno bolj uveljavlja. Na naši sliki vidimo nastop znanega slovenskega šahista Parme, ki je odigral simultanko v dolinski občinski telovadnici TURNIR «N. ■'^‘RICORRENTE » Lep uspeh Primorca Primorec — Esperia SA 3:0 (1:0) PRIMOREC: Parotič, Papatico, Sluga, Sosič, Manzutto, Fortezza, Pavelj Kralj, Mauro Kralj II. (Darko Kralj), Boris Kralj, Valdi Muži-na (Milkovič) in Mauro Kralj I. ESPERIA SV. ALOJZIJ: Vet, Pregara, Pincin, Peruzzo, Larese, Gior-gini. Monti, Ravenna, Gnezda, Buz-zin. Panelli. STRELCI: v 33. min. p.p. Pavel Kralj, v 11. min. d.p. Pavel Kralj in v 27. min. d.p. Boris Kralj. Trebenci so tokrat stopili na igrišče s trdno voljo do zmage. Začeli so hitro, z napadi in so stalno o-grožali tržaško obrambo. Esperia je tokrat zaigrala precej lepo. Omejevala* se; je le. na protinapade, s katerimi pa ri prišla preveč do izraza. • Že v prvih minutah si je Primorec zapravil dve lepi priložnosti z M. Kraljem I. in B. Kraljem Nasprotno, pa so Tržačani v 22. min. sprožili nevaren protinapad, v katerem je trebenski branilec zrušil na tla napadalca Tržačanov. Sodnik je dosodil 11-metrovko, toda srednji napadalec Gnezda je streljal nad prečko. V 33. min. je Primorec prišel v vodstvo. Z leve strani je Mauro Kralj I. podal v sredino kazenskega prostora, Pavel Kralj je to izkoristil in poslal žogo v mrežo. V drugem delu igre je Primorec že v il. min. podvojil, spet s Pavlom Kraljem. V 27.1 2 min. pa se je Boris Kralj v posebni akciji pojavil sam pred vratarjem in ga lepo premagal. V vrstah Primorca se je tokrat vsa ekipa dobro izkazala, a najboljši med Trebenci je bil Boris Kralj. Kralj - Cibic BQKS KATOWICE, 6. — Na evropskem amaterskem boksarskem prvenstvu v Katowicah se Jugoslovan Bisič v poltežki kategoriji ni uspel prebiti v finale, čeprav je bil tehnično boljši od svojega nasprotnika Bolgara Stoimenova. Sodniki so namreč (tesno) zmago prisodili Stoimenovu. V večernem delu prvenstva je v peresni kategoriji Jugoslovan Ristič izločil Britanca Cowdela po točkah in se uvrstil v finale. Enak podvig pa ni uspel Jugoslovanu Hasaniju v superlahki kategoriji, katerega je izločil Madžar Nagy. na nogometna reprezentanca je danes prispela v Moskvo, kjer bo o-digrala srečanje s SZ. Na letališču so italijanske športnike sprejeli zastopniki sovjetske nogometne zveze. * # * MILAN, 6. — Suarez je danes zapustil milanski Inter. Kot kaže, bo prestopil h Cagliariju, s katerim se že pogaja. PLAVANJE WITTEMBERG - PIESTERITZ, 6. — 15-letna vzhodna Nemka Brigit Treiber je postavila danes na vzhodnonemškem državnem plavalnem prvenstvu nov svetovni rekord na 200 m hrbtno s časom 2’16”10. Dosedanji SR Kanadčanke Nancy Garapick je bil 2T6”33. luiiiiiiiimniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiriiimmiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimimiiiiiiii Kolesarji Adrie bodo v nedeljo nastopali na dveh frontah, obakrat na Tržaškem. Amaterji bodo sodelovali na deželnem prvenstvu ,ki ga prireja tržaški kolesarski klub Cot-tur, proga pa bo speljana po naslednjih cestah: 'Barkovlje - Sesljar -Trbiška cesta - Prosek - nato trikrat Prosek - Sesljan - SS 202 -Prosek - zopet Opčine -, Draščica (Razklani hrib) - križišče Grandi Motori - Boljunec - Ključ - Lovec, skupno 125 km. Start bo ob 14.30, na cilj pa bi morali tekmovalci prispeti okrog 17.30. Barve lonjerske Adrie bo branil tretjekategornik Ivan Sosič. Upajmo, da se bo med najboljšimi deželnimi kolesarji dobro obnesel, saj bo nastopal na domačih cestah. Težko pa je predvidevati, kdo bo novi deželni prvak. Favoriti so prav go- JADRANJE «SKI-JADRO» S. Kuret odnesel letošnji pokal V jadralnem delu tega tekmovanja je zmagala dvojica B. in L Volpi čem traku. Občinstvo se nato spremeni v pravega nasprotnika, ki izžvižga svoje ljubljence. Če pa bo SPORI NA TV Jugoslovanska televizija bo danes iz Splita neposredno prenašala tekrno med Jugoslavijo in Nizozemsko. Pričetek ob 22.30. Jugoslavija igrala sproščeno, odločno, kot je to pokazala v nekaterih prijateljskih tekmah, potem, pa mislimo, ostaja Novoselova vrsta velik favorit za zlato. Najnevarnejši konkurent je seveda SZ. Aleksander Belov, Salnikov, Sergej Belov, Sidjakin in drugi so v Portoriku osvojili naslov svetovnega prvaka. V Miinchnu pa so prvič prekinili premoč Američanov na OI. Italijani in Španci naj bi se borili za bron. Split najzanimivejši Za naše ljubitelje košarke je seveda najzanimivejša skupina A v Splitu, kjer bosta nastopili reprezentanci Italije in Jugoslavije. DREVIŠNJI SPORED: Italija — Turčija (20.30) ITALIJA: Bariviera (198 cm, 111 nastopov z reprezentanco), Bertolot-ti (198 cm, 29 n.), Bisson (200 cm, 109 n.), Carraro (190 cm, 10 n.), Della Fiori (204 cm, 26 n.), Ferra-cini (204 cm, 30 n.), Jellini (190 cm, 103 n.), Marzorati (188 cm, 71 n.), Meneghin (204 cm, 99 n.), Villalta (204 cm, 1 n.), Zanatta (198 cm, 126 n.). Recalcati (186 cm, 93 n.). TURČIJA: Pairazoglu (197 cm, 130 n.), Erdenay (190 cm, 125 n.), To-sun (202 cm, 101 n.), Vekiloglu (190 cm, 97 n.), Hakiemez (190 cm, 88 n.), Kuce (190 cm, 76 n.). Inče (202 cm, 76 n.), Guney (190 cm, 73 n.), Durusel (197 cm, 63 n.), Germen (198 cm, 48 n.), Sonat (198 cm, 43 n.), Ajdan (204 cm, 27 n.). Jugoslavija — Nizozemska (22.30) JUGOSLAVIJA: Tvrdič (185 cm visok, 156 nastopov z reprezentanco), Kičanovič (193 cm, 75 n.), Je-lovac (207 cm, 181 n.), žižič (210 cm, 21 n.), Jerkov (208 cm, 58 n.), Kapičič (194 cm, 166 n.), Slavnič (180 cm, 74 n.), čosič (210 cm, 185 n.), šolman (200 cm, 188 n.), Ple-čaš (188 cm, 206 n.), Dalipagič (196 cm,.69 n.), Delibašič (197 cm, 20 n.). NIZOZEMSKA:-Sikking (185 cm, 61 n.), Van Helfteren (203 cm, 25 n), Van Tuyll (210 cm, 72), Kip (207 cm, 72 n.), Akerboom (206 cm, 64 n.), Herrewijn (198 cm, 99 n.), Ombre (184 cm, 47 n.), Dekker (177 cm, 77 n.), Boot (185 cm, 158 n.), Van Vliet (204 cm, 20 n.), Cramer (180 cm, 18 n.), Pluim (202 cm, 13 n.). OSTALI SPORED SKUPINA B — Karlovac Drevi, 7. junija: ČSSR — Izrael, SZ — Poljska. * * * SKUPINA C - Reka Drevi, 7. junija: Grčija — Romunija, Španija — Bolgarija. B. Lakovič BOKS CAMBRIDGE, 6. — Svetovi boksarski prvak težke kategorije Cas-sius Clay je izjavil, da je njegov cilj postati najslavnejši Črnec vse zgodovine. Islandija presenetila REYKJAVIK, 6. — V tekmovanju za evropski nogometni pokal narodov je Islandija nepričakovano premagala Vzhodno Nemčijo z 2:1. » * * V tekmovanju reprezentanc «under 23» je v Pescari Italija odpravila Finsko s 3:0 (2:0), v Kramforse-ju pa je Švedska izenačila z Jugoslavijo 1:1 (1:1). ... * MOSKVA, 6. — Italijanska držav- Minulo nedeljo so opravili v Ses-Ijanskem zalivu drugi del tekmovanja za «Pokal ski-jadro». Potem, ko so se v prvem tekmovanju udeleženci pomerili v smučarski spretnosti, so zdaj pritegnili jadra m prijeli za krmila. Nastopali so v jadrnicah razreda flying junior, dose- gli pa so take uvrstitve: 1. Volpi Bruno in Ivo (Krjavelj) 53’ 2. Kuret Stojan — Košuta Erika (Sirena) 56’ 3. Guštin Edvin — Kuret Igor (Toč) 58’ 4. Kosmina Niko — Miranda Vodopivec (Mihec) 1.01’ 5. Deško Borut — Prašelj Valter (Jakec) ’ 1.21’ Tekmovanje se je odvijalo po novem olimpijskem sistemu na 5 milj dolgi progi. Skupna lestvica tekmovanja za «Pokal ski-jadro» je po smučarskem in jadralnem tekmovanju taka: 1. Kuret Stojan 3 2. Volpi Ivo 5 3. Kosmina Niko in Vodopivec Miranda 6 4. Kuret Igor 8 5. Deško Borut 8 To tekmovanje so priredili letos že drugič. Čeprav udeležba ni bila ravno množična, pa je prireditev kljub temu potrdila, da si je med zamejskimi športniki že pridobila domovinsko pravico in bi jo treba v prihodnjih sezonah razvijati še naprej ter, morda, povabiti nanjo tudi tekmovalce iz slovenskega o-balnega področja, kjer imajo prav tako precej jadralcev in smučarjev obenem. ATLETIKA V NEDELJO ZVEČER Olimpijski prvak Akii Bua v Vidmu V nedeljo zvečer se obeta v Vidmu izreden atletski dan. Tamkajšnje atletsko društvo je priredilo meddeželni miting, ki pa bo tudi mednarodni. Tekmovanje je veljavno za «Pokal Snaidero». Tisti, ki bo gotovo privabil na stadion mnogo gledalcev, je brez dvoma olimpijski prvak iz Miinchna Akii-Bua (Uganda). Tekel bo na svoji paradni progi 400 m čez ovire, kjer je tudi svetovni rekorder. Med tujimi atleti izstopa tudi poljski skakalec s palico Markowski, ki ima osebni rekord 5,40 m. Nastopila bo vsa deželna elita in nekaj atletov državne vrednosti kot so De Vincentiis, Dal Corso, Ponto- nutti, Siega in drugi. Posebno dober bo skok v višino. Najavljenih je kar 5 atletov z osebnim rekordom več kot 210 cm. Del Forno bo slej ko prej skušal popraviti državni rekord. Tekmovanje se bo začelo na stadionu v Padernu ob 20. uri. k. b. V Jugoslaviji za republiške pokale V Jugoslaviji bodo danes in jutri na sporedu atletska tekmovanja za republiške atletske pokale. Dobra forma posameznih atletov utegne priti do izraza tudi na teh prireditvah, čeprav bodo morali nekateri atleti iz klubskih interesov nastopati v celi vrsti panog .Sušnja so, na primer, med kvalifikacijami uporabili na vseh progah od 100 do 800 metrov. AVTOMOBILIZEM ANDERSTORP, 6, — Na poskusnih vožnjah za veliko avtomobilsko nagrado Švedske je dosegel danes najboljši čas Francoz Depailler na tyrrelu. TENIS PARIZ, 6. — Na mednarodnem teniškem prvenstvu Francije je Italijan Barazzutti premagal Kolumbijca Velasca s 6:3 in 6:1, Jugoslovan Franulovič pa Španca Munoza s 6:0, 6:7 in 6:2. OBVESTILA ZSŠDI Združenje slovenskih športnih društev v Italiji bo tudi letos priredilo izpopolnjevalne poletne tečaje za trenerje in igralce. Tečaj za odbojkarje bo letos od 20. julija do 8. avgusta v Rovinju, medtem ko bo tečaj za košarkarje od 23. julija do 8. avgusta v Seči. Oba tečaja bosta razdeljena na dva dela. Vse informacije bodo dobili interesenti od 3. junija dalje na uradu ZSŠDI v Trstu, Ul. Geppa 9, tel. 31119. OBVESTILO Športno društvo Sovodnje odsek za judo, obvešča vse mladince na Goriškem, da se je že pričelo vpisovanje za treninge juda. Kogar to zanima, naj se vpiše pri odbornikih društva in sicer vsak dan od 20. ure dalje v stari šoli v Sovodnjah. tovo tudi med tržaškimi kolesarji, največ možnosti imata Zuzich in Ceschia. Veterani pa bodo zjutraj tekmovali na novi progi s startom na Colu in ciljem na Repentabru. Proga je naslednja: Col - Opčine - Prcs k - Križ - Sesljan - Mavhinje - Gabrovec - Križ - Sesljan - Trbiška cesta - Prosek - Briščiič - Repen -Col - nato trikrat Col - Opčine -Repentabor. Skupna dolžina prege znaša 84 km. Po dirki po Lonjerju, ki je bila pred tremi tedni, je to prva dhka veteranov na Tržaškem. Medtem sta bili dve tekmovanji v Padovi, ki pa nista bili preveč uspešni za Tržačane. V prvi dirki se je najbolje odrezal «belo-modri» Vižintin, v drugi pa Zerial. Tokrat se bedo Tržačani pomerili še enkrat z najboljšimi tekmovalci iz Veneta in Lombardije in imajo na domačem terenu možnost izkazati se. Med lonjerski-mi predstavniki bi morala še enkrat zablesteti Vižintin in Macarol, ki sta v odlični formi, razočarati pa ne bi smela niti Maver in Bonanno. Start dirke bo ob 11. uri na Colu, na cilj pa bi morali kolesarji prispeti o-krog 13.15 - 13.30. R. Pečar Zmagovalec Trst pred Idrijo Šahovsko društvo iz Čedada je v okviru krajevnega praznika priredilo hitropotezni turnir obmejnih mest dežele Furlanije-Julijske krajine in Slovenskega primorja. Tekmovanja se je udeležilo 14 štiričlanskih ekip, in sicer 11 italijanskih in 3 slovenske. Po zanimivih borbah so s prednostjo treh točk zmagali šahisti Trata pred Idrijo in Čedadom. Končni vrstni red ekip: Trst 43, Idrija 40, Čedad 35,5, Šempeter pri Nov: Gorici 32, Tržič 29,5, Gorica 29. Tolmin 26,5, Videm 25 točk itd. Najboljše ekipe so dobile pokale in plakete. S. Kovač DOMACI SPORT DANES SOBOTA, 7. junija 1975 KOŠARKA 1. DIVIZIJA 20.00 v Trstu, Ul. della Valle Inter 1904 — Bor A TURNIR PRIJATELJSTVA ZSŠDI KADETI 15.30 v Sežani KK Kras — Polet * * * 17.00 v Sežani KK Kras — Kontovel jm m NEDELJA, 8. junija 1975 KOLES A t?S PVC DEŽ. AMATER. PRVENSTVO 14.30 v Barkovljah Nastopa tudi Adria VETERANI 11.00 na Colu (Repentabor) Nastopa tudi Adria NOGOMET PRIJATELJSKA TEKMA 10.00 v Trstu, Ul. Flavia Sampvito — Breg POJEJ RIŠNJEM PONEDELJEK, 9. junija 1975 ODOOmA 3. MOŠKA DIVIZIJA 20.30 v Nabrežini Kras — S. Andrea TS FRANCI STRLE ----------------------------- PARTIZANSKI VOLK SAMOTAR 75. ---------------------------- Francka in Viktor sta še dolgo ostala sama na pokopališču. Sklenila sta, da k zglavju zasadita jelko kot simbol notranjskih in goranskih gozdov, ki jih je imel junaški komandant tako rad. Tiste dni je Francka napisala pismo za sina Milana, ki je z Invalidskim pevskim zborom gostoval nekje po Beli krajini. Poslala mu je košček svoje bolesti, ki ji je jemala sen in meglila pogled v prihodnost. Ob tolikšni izgubi bi ga rada videla, rada bi ga imela ob sebi, laže bi ji bilo in manj puščobno. Odpisal ji je 21. maja 1944, pismo Pa so ji kurirji prinesli že drugi dan. Z njim se je ^sin, iz bojnih vrst izločeni borec, poslovil od junaškega očeta. «Draga mami! Sprejel sem tvoje pismo, za kar se najlepše zahvalju-jem. Mislil sem, da ste že vsi mrtvi. Vesel sem bil, ko sem ga dobil, toda ko sem ga prebral in sem videl, kaj je. me je zelo razžalostilo. Ne morem ti popisati, kako »li je hudo. Ne morem verjeti, da je mrtev. Vedno mi-sbm, da je to laž in da še živi. Ravno sem bral poročilo, ko sem dobil pismo. Prebral sem tudi članek o Velikih Laščah, da je bil ubit komandant mesta. Niti na misel mi ni prišlo, da je bil to moj atek. Nato sem odprl pismo in videl sem, kaj je. Pa Viko, kaj je delal? Zakaj ni pazil? Videl je, da jo je že ob prejšnjem razpadu staknil in zdaj pa spet. Zakaj mora biti ravno naša družina tako nesrečna? Toda nikar se preveč ne žalosti, ker to bi škodovalo tvojemu zdravju! že zaradi Jelkice in Viktorčka moraš biti močna in prenesti tudi ta udarec! Saj sedaj se bije borba na življenje in smrt za osvoboditev našega naroda, za boljšo prihodnost Jelke in Viktorčka in za to je svoje življenje žrtvoval tudi naš zlati atek. Kar potolaži se in preveč ne žaluj ! Jaz sem zdrav ! Prav lepo pozdravi Viktorčka in Jelkico! Reci jima, da se bomo morda kmalu videli ! Pozdravi tudi vse sorodnike! Daj mi kaj več pisat, kako je doma in pri sorodnikih! Pa tudi tvoj naslov mi v prihodnjem pismu sporoči! In sicer rajon, kateri je, ker zdaj ne vem točnega naslova ! Prav prisrčno te pozdravlja ljubeči te tvoj sin Milan...» Tudi v tem pismu ni sledu o tem, kaj se je bilo zgodilo z njim. Milan se je zavedal, da ni še prišel pravi čas, ko bi materi lahko razkril svojo lastno žrtev. Že brez tega ji je preveč hudo. Sklenil je, da počaka, dokler si ne opomore, sicer bi se morda v svoji bolesti zgrizla do smrti... Premišljeval je Milan o svojem očetu. Spomnil se je besed, ki mu jih je polagal na srce, kako je treba ljubiti domovino, kako dati zanjo tudi življenje, če je treba. To, kar je zahteval od sina, je z lastnim zgledom storil sam. Lahko bi se bil izmaknil, stokrat bi bil lahko dobil koristno delo v zaledju, s katerim bi bil tudi pomagal ljudstvu do svobode, toda on je hotel biti v prvih bojnih vrstah od začetka do konca. Tako se je zgodilo, da so ga mrtvega prinesli na ščitu, kakor je svoje dni zahteval od sina, za katerega mu je bilo ljubše, da pade, kakor da bi postal izdajalec... še nekdo je tedaj veliko mislil na padlega komandanta Kraševca. Bil je to prikupni kurir Franc Cimperman-Cigo, ki je iz Rut na Mačkovcu še vedno nosil pošto na komando notranjskega vojnega področja. Po tistem pokolu v Mačkih si je vzel za spomin čepico svojega padlega in ljubljenega komandanta. Kadar je utrujen legel, si jo je stavljal na prsi blizu srca. Vsakič, ko je šel mimo Vrhnike, je zavil na viševsko pokopališče in se tam pomudil na svežem grobu. Po poteh čez jase in livade je nabral gozdnih lilij ali drugega cvetja, da je bilo na grobu zmeraj polno svežih rož. To je trajalo vse tja do 17. avgusta, ko je od izdajalčeve roke omahnil tudi on... BIL JE PRAVI KOMUNIST Tri dni po pokolu v Mačkih in dan pred pogrebom padlega Viktorja Kraševca je komanda notranjskega vojnega področja vsem komandam mest na svojem področju razposlala dopis, s katerim jih je obvestila o napadu domobrancev na komando mesta Velike Lašče v Mačkih. Domnevala je, da so domobranci ob tem napadu zaplenili prepustnico padlega komandanta Viktorja Kraševca in ranjenega Mirka Jerihe, pečat komande mesta Velike Lašče in druge važne listine, s katerimi bi se lahko okoristil sovražnik. «Vsakogar,» je strogo ukazovala, «ki bi se pojavil s prepustnico na imeni Kraševca in Jerihe ali s pečatom komande mesta Velike Lašče, je treba takoj aretirati in z močno stražo pospremiti do naše komande! Ta ukrep komande notranjskega vojnega področja, z vojaškega stališča in zakonov varnosti popolnoma osnovan, pa je bil v tem primeru brez potrebe. Za ceno lastne- ga življenja je namreč Viktor Kraševec poskrbel, da domobranci niso v roke dobili nič takega, kar bi jim bilo lahko koristilo v boju z narodnoosvobodilno vojsko. Na Kajžarjevi njivi, kjer je svoječasno izkrvavel Viktor Kraševec, se je čez tedne bohotno razrasel plevel. Angela Peterlin, Kajžarjeva iz Mačkov, je šla plet, zakaj živeti je bilo treba kljub vojni, žrtvam in razdejanju. In ko je dregala s palico, da bi plevelu izpodrezala korenine, je nenadoma zadela ob nekaj cunjastega. Tako je iz zemlje izgrebla denarnico. Denarja v njej ni bilo veliko. Bila so tam neka pomečkana pisma in fotografija ženske s tremi otroki, nekakšna beležnica in prepustnica. O najdbi je obvestila partizanske kurirje in jim naročila, naj denarnico ponesejo v Vrhniko pri Ložu k vdovi Francki Kraševec. Tako se je izkazalo, da je hudo ranjeni komandant Kraševec pred smrtjo podse zakopal znake razpoznavanja, ki so bili zapisani v beležnici za dalj časa naprej. S pomočjo teh znakov, bi se bili beli vojščaki lahko pretihotapili do drugih partizanskih štabov in jim prizadejali nove hude udarce. Take prisebnosti pred smrtjo je zmožen le malokateri človek, zmožen jo je le pravi komunist. Tak pravi komunist pa je bil ravno Viktor Kraševec. V tem se ujemajo vsi, ki so mi kaj povedali o njem. «Glede Kraševca naj omenim » piše Jože Glavan-Cveto, «da sem v svojem življenju srečal dva komunista, ki mi bosta zlasti kot človeka ostala v najlepšem spominu, in eden od njiju je prav Kraševec... Osebno je bil zelo skromen, mirne narave, preudaren. Mislim, da ga nihče ni mogel razjeziti. Vsi smo ga imeli radi in ga spoštovali...» «Kar se tiče Viktorja Kraševca,» piše Roman Šuligoj, «moram samo to reči, da sem ga zelo spoštoval, ker sem v njem videl velikega pravičnega človeka... » (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24 — lelno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS • 61000 Ljubljana; Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno* upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L 7. junija 1975 Odgovorni urednik Gaiazd Vesel Izdaja in tiska M ZTT - Trst POTRJENA DOMNEVA PIEMONTSKIH PREISKOVALCEV V SPOPADU S KARABINJERJI PRI ACQUI TERME UBITA ŽENA DOMNEVNEGA VODJE RDEČIH BRIGAD RENATA CURCIA Dekle sta uradno spoznali sestri Milena in Lucia - Kaže, da je bil med ugrabitelji industrijca Gancia tudi sam Curcio, domnevni vodja «rdečih brigad» - Trije prevratniki ušli iz karabinjerskega obroča ACQUI TERME (Alessandria), 6. — Ženska, ki je včeraj padla v spopadu med karabinjerji in ugrabitelji industrijca Vallarina Gancia, je Margherita Cagol, žena domnevnega voditelja samozvanih rdečih brigad Renata Curcia. Truplo Margherite Cagol sta uradno spoznali sestri Milena in Lucia, ki sta prispeli danes dopoldne v Acqui Terme. Z odkritjem, da je ubita «bri-gadistka» žena Renata Curcia, je po mnenju preiskovalce" tudi neizpodbitno dokazano, da so industrijca Gancia ugrabile rdeče brigade. Z identifikacijo Margherite Cagol se je praktično zaključil prvi del policijske akcije, ki se je začela včeraj dopoldne z odkritjem «ljudskega zapora» v kmečki hiši v Arzellu. Ostalim trem «brigadi-stom», ki so bili v hiši z Margherite Cagol, se je namreč posrečilo uiti, čeprav se je takoj po spopadu okrog vasice zgrnila truma karabinjerjev, ki so s policijskimi psi pregledali vsako ped okolice. Iskanje ubežnikov se je začelo takoj po spopadu. Okrog 500 orožnikov je obkolilo vasico in začelo lov za «brigadisti». Akcija se je nadaljevala vso noč in se je zaključila danes popoldne, ko je bilo jasno, da so ubežniki prebili obroč in zginili brez sledu. Zato so preiskavo razširili na vso Italijo, zlasti na Ligurijo, kjer naj bi po mnenju preiskovalcev «brigadisti» imeli svoja skrivališča. V hiši, kjer so se prevratniki skrivali, so preiskovalci našli poleg samokresov in avtomatskega o-rožja, tudi dva daljnogleda, s katerima so ugrabitelji nadzorovali o-kolico. Verjetno so zato opazili patruljo poročnika Rocca nekaj minut preden je prispela na dvorišče. Od štirih banditov, sta jo dva pobrisala, druga dva pa sta jima krila beg. Po tej domnevi naj bi bil vsaj eden od ubežnikov pomembna osebnost in morda tudi sam Renato Curcio. Preiskovalci so tudi ugotovili, da sta bombe, ki so hudo ranili Rocca, Cataffija in D’Alfonsa, zagnala oba «brigadista». Orožniki so^ si namreč razdelili naloge: poročnik Rocca in podčastnik Cataffi sta se približala hiši od zadaj, D’Alfonso in šofer Barberis pa sta jo mahnila proti vhodu. Prva bomba jo ranila Rocca in Barberisa, druga, ki jo je verjetno zagnala ženska, pa je zadela le liiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiii Kdo je bila Margherita Cagol Margherita Cagol, ki se je rodila v Sardagni pri Trentu 10. aprila 1945, se je omožila z Renatom Cur-ciom, svojim univerzitetnim kolegom v avgustu 1969. Preprostemu cerkvenemu obredu v znameniti cerkvici San Romedio v dolini Non so prisostvovali le ožji sorodniki, za pričo pa ji je bil Italo Saugo, prav tako študent tridentinske univerze, ki se je lani spontano javil milanski kvesturi. Dolžijo ga, da je s samozvanimi rdečimi brigadami sodeloval pri vrsti prvratniških izpadov, v levičarskih krogih pa ga sumijo sodelovanja s fašisti, s katerimi se je družil v mladih letih (kot fašist je bil tudi v Trstu na demonstracijah proti prvemu slovenskemu občinskemu odborniku Dušanu Hreščaku). Prav tako v avgustu je Margherita Cagol diplomirala ž odliko na tridentinski univerzi s tezo o nemškem delavskem gibanju, ki je bila hkrati dokaz njene politične angažiranosti. Kljub temu pa Margherita Cagol kot tudi Curcio nista bila v tistih viharnih letih študentovskega oporečništva med vodilnimi osebnostmi mladinskega gibanja. Šele leto pozneje je Curcio, ki je bil v gibanju v manjšini, izdelal teoretsko osnovo gibanja «negativna univerza», ki se je pozneje, ko sta se zakonca preselila v Milan, spremenila v «milanski politični kolektiv». Dejanski ilegalni boj se je začel leta 1972, ko je propadel poskus kolektiva, da bi se uveljavil med delavskim gibanjem. Od takrat je Margherita dobesedno zginila in niti najožji sorodniki niso vedeli več zanjo: ne sestra Milena, ki živi z možem v Primi eru Trentino, ne sestra Lucia, ki živi z možem v Chi-tillonu, ne mati Elsa Vittori, zdravnica v pokoju, ki živi z možem v Ulici Perini v Trentu. Sum, da je ženska, ki je padla pod streli karabinjerjev v Acqui Terme Margherita Cagol, je iznena-dila Tridentince. V Tridentu je namreč družina Cagol zelo znana, še posebej znana pa je bila Margherita ,ki je pred poroko večkrat nastopila kot kitaristka na raznih koncertih. Mati, s katero so časnikarji govorili včeraj po telefonu, je odločno demantirala domnevo, da je mrtva «brigadistka» njena hči. Po drugi strani pa so preiskovalci ugotovili, da v Trentu res živi Vera Perini (Margherita je imela pri sebi ponarejeno osebno izkaznico s tem imenom), hčerka predsednika združenja trgovcev v Trentu. Vera Perini je vsekakor mlajša od Margherite in je poročena. Še eno naključje: družina Cagol stanuje v Trentu v Ulici Perini. Vsekakor pa je uradna identifikacija razblinila vse dvome. apuntata D’Alfonsa, ker je medtem Barberis stekel k avtomobilu, da bi zagradil pot, ki je peljala v farmo. Verjetno sta bandita menila, da sta obračunala z orožniki in sta jo skušala pobrisati, a sta se znašla pred Barberisom, ki je naperil brzostrelko proti njima. V stiski sta hlinila predajo, nato pa je eden zagnal proti podčastniku bombo. Z neverjetno gibčnostjo se je Barberis umaknil in istočasno sprožil rafal, ki je ubil Margherite Cagol in, kaže, laže ranil njenega pajdaša, ki pa je kljub rani dosegel bližnji gozd in zginil, kot da bi se udrl v zemljo. Kmetijo, kjer so orožniki našli u-grabljenega industrijca, je pred dvema letoma kupila neka ženska. Prejšnji lastnik je poudaril da sta se tedaj pri njem oglasila fant in dekle, ki sta se izdajala za zakonca. Pogajanja je vodila v glavnem ženska, ki se je izdajala za Marto Caruso, preiskovalci pa sumijo, da je šlo za Margherito Cagol. Dej- stvo, da so se v hiši občasno mudili mladi ljudje, ki se niso družili z vaščani, je zbudilo sum orožnikov postaje v Acqui Terme, ki so se zato včeraj zjutraj odpravili na kmetijo, da jo preiščejo. Sum je bil utemeljen. Lastniki so preuredili hišo v «ljudski zapor» in v ta namen so preuredili klet v celico. Prostor, kjer je bil zaprt Gancia, je imel težka hrastova vhodna vrata, v katerih so «brigadisti» izžagali kukalo, kot se pač spodobi za pravo celico. Preiskava je stekla takoj na osnovi edinega elementa, ki so ga imeli orožniki: truplo mrtve «bri-gadistke». že od vsega začetka so preiskovalci sumili, da gre za Margherito Cagol, družico vodja samozvanih rdečih brigad, govorilo pa se je tudi o Laureiti Allegri, hčerki bivšega lodijskega župana dr. Antonia Allegrija. Ženska se je danes javila na karabinjerski postaji v Lodiju in poudarila, ' da ni pove- ■iiiiiiiiiimniiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiuiiniiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiii ŽELEZNIŠKA NESREČA V VELIKI BRITANIJI: 7 MRTVIH, 36 RANJENIH Prevelika hitrost brzca je vzrok železniške nesreče na progi Glasgow -London, v kateri je prejšnjo noč izgubilo življenje sedem ljudi, 36 pa je bilo ranjenih. Med njimi je tudi minister za kmetijstvo Fread Peart, ki je bil namenjen v svoje volilno okrožje na škotskem za referendum o članstvu V. Britanije v EGS. Na sliki: iztirjena lokomotiva brzovlaka. zana z rdečimi brigadami. Zahtevala je tudi, naj tisk, radio in televizija, ki so jo včeraj omenili kot možno žrtev, popravijo napako. Šele popoldne, ko sta prišli v Acqui Terme sestri Margherite Cagol, je bilo vprašanje, kdo je padla «brigadistka», končno rešeno. Ženski sta spoznali sestro po prstanu (mati je namreč kupila vsem trem enakega) in po nekaterih značilnih potezah. Z njeno identifikacijo je bila tudi uradno potrjena domneva, da so industrijca Gancia ugrabili pripadniki samozvanih «rdečih brigad». V genovski okulistični kliniki «San Martino» so danes znova operirali na levem očesu poročnika Rocca. Častnik, ki je bil v spopadu z brigadisti ob roko, je zgubil levo oko in tudi desno je v nevarnosti, še hujše je stanje podčastnika Gio-vannija D’Alfonsa, ki je bil sprejet s strogo pridržano prognozo v ales-sandrijski bolnišnici. Jekleni drobci, ki so ga zadeli v glavo, so mu poškodovali tudi možgane zaradi česar zdravniki menijo, da bo v primeru, da preživi, zelo verjetno obsojen na zgolj vegetativno življenje. Srdit spopad med karabinjerji in brigadisti je odjeknil tudi v parlamentu, kjer so predstavniki vseh poslanskih skupin vložili notranjemu ministru pismena vprašanja o dogodku. Liberalni poslanec Geroli-metto pa se je še posebej zavzel, da bi država priznala ranjenim o-rožnikom in kmetu, ki jim je pomagal v preiskavi ustrezno denarno nagrado. Pozno zvečer so samozvane rdeče brigade poslale uredništvu milanskega lista «Corriere della sera» sporočilo, v katerem naznanjajo smrt Margherite Cagol, «komunistične borke, ustanoviteljice naše organizacije in članice izvršnega odbora.» V svojem sporočilu brigadisti posredno potrjujejo, da je bila Margherita Cagol «Mara» ženska, ki je vodila komandos, ki je osvobodil Renata Curcia iz kaznilnice v Casale Monferrato. Saudova Arabija za povišanje cen petroleja NEW YORK, 6. - V intervjuju ameriškemu listu «Wall Street Journal» je tehnični ravnatelj urada za načrtovanje Saudove Arabije Faruk Akhdar iziavil, da bo njegova država spremenila svojo politiko glede cene petroleja. Saudova Arabija o-pravičuje ta svoj sklep, ker je a-meriški predsednik Ford sklenil, da bo zvišal davščine na uvoz surovega petroleja. Saudski predstavnik se je vprašal: «če je cena surovega petroleja previsoka, zakaj jo še višate v svoji državi?» Akhdar je še dejal, da Saudova Arabija namerava ohraniti enotnost v okviru organizaciie OPEČ ter je skoraj v celoti sprejela stališče Irana, kar «e tiče cen petrolejskih surovin. Poudaril ie še. da je tudi Saudova Arabija nakloniena tesni povezavi med cenami surovega petroleja ter iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiifiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiia PREISKAVA 0 BORGHESETOM POSKUSU DRŽAVNEGA UDARA Spor med sodniki in SID le pretveza za zaviranje preiskave o Vetrovnici v Se vedno dvomi o izvirnosti posnetka, v katerem je prevratnik Remo Orlandini orisal ozadje udara RIM, 6. — Danes je prispel v Rim profesor Gino Sacerdote, ravnatelj turinskega elektrotehničnega zavoda «Galileo Ferraris», kateremu je preiskovalni sodnik Fiore poveril nalogo, naj ugotovi, če je magne-tofonsk. posnetek izjav Rema Or-landinija izviren ali ne. Prof. Sacerdote, ki je bil v spremstvu žene, prav tako izvedenke v elektro-foniji, se je sestal z dr. Fiorejem in javnim tožilcem Claudiom Vita-lonejem, ki vodita preiskavo o Bor-ghesejevem državnem udaru. Po govoricah iz rimskih sodnih krogov naj bi izvedenca poudarila, da ne moreta ugotoviti, če je posnetek izviren ali ne, če jima ne dajo tudi magnetofona, s katerim je bil posnet. Obveščevalna služba je pred časom dala sodnikom magnetofon, s katerim naj bi stotnik La Bruna posnel Orlandinijeve izjave o ozadju udara in o zasedbi radijskega centra notranjega ministrstva v palači Viminala. Profesor Sacerdote in njegovi sodelavci naj bi vsekakor ugotovili, da magnetofon ni bil pravi. Obveščevalna služba je nato izročila še tri druge in zagotovila, da je med temi gotovo tisti, katerega se je poslužil stotnik La Bruna, vendar tudi tokrat so bili izvedenci drugačnega mnenja. Po govoricah iz rimskih sodnih krogov naj bi se SID opravičil, da je pred časom poslal magnetofone v popravilo na Nizozemsko: ni mogoče torej izključiti, da so strokovnjaki pri popravljanju nekoliko spremenili značilnosti naprav in tako dejansko onemogočili ugotovitev, če se je stotnik La Bruna res poslužil enega od štirih magnetofonov ali ne. Strokovnjaki so v današnjem pogovoru s Fiorejem in Vitalonejem vsekakor poudarili, da ne bo mogoče ugotoviti, če je posnetek res izviren če ne bodo našli «pravega» magnetofona. Tako se je za sedaj zaključil neodločeno dvoboj med sodniki in preiskovalno službo za magnetofonski posnetek Orlandinijevih. Spor je izbruhnil pred nekaj meseci, ko so rimski sodniki obtožili SID, da jim ni izročil izvirnega traku, enega od podpornih stebrov vse obtožnice proti bivšemu načelniku obveščevalne službe gen. Miceliju, ki je bil aretiran zaradi politične konspiracije in podpiranja «golpistov» in pred kratkim osvobojen, češ da je potekel rok preventivnega zapora. Sodnik Fiore je po razburljivem zasliševanju, kateremu je prisostvoval tudi načelnik preiskovalnega urada rimskega sodišča dr. Galluc-ci, osumil stotnika La Bruna in podčastnika Esposita prekrška in jima poslal sodno sporočilo. S tem pa je postavil v dvom vse izsledke, ki jih je odkril obrambni odsek obveščevalne službe zlasti po zaslugi stotnika La Bruna in na katerih je padovski preiskovalni sodnik Tamburino osnoval svojo obtožbo proti gen. Miceliju. Preden mu je kasacijsko sodišče iztrgalo preiskavo in jo zaupalo rimskim sodnikom je prišel Tamburino v odkrivanju prevratniškega rovarjenja Vetrovnice zelo daleč. Prevratniško organizacijo je označil kot izkrivljajočo strukturo v sklopu obveščevalne službe, v kateri so bili vojaki in civilisti in njen glavni namen je bil onemogočiti zmago naprednim silam v državi. Tamburino je tudi poudaril, da je bil Miceli v tej verigi le člen, sicer pomemben toda samo člen, kar pomeni, da je bila veriga zelo dolga in je segala morda celo preko državnih meja. Očitno je torej, da spodkopavanje temeljev Tamburinove obtožnice pomeni redimenzioniranje Vetrovnice in vloge, ki jo je gen. Miceli imel v tem okviru. Po mnenju nekaterih je torej ves spor med rimskim sodstvom in obveščevalno službo le manever, katerega cilj je utišati škandal Vetrovnice, ki b’ lahko spravil v zagato marsikaterega oblastnika. Rimski tednik «L’Espresso» je šel v tem pogledu še dlje in neposredno obtožil rimske sodnike, da so si dobesedno izmislili obtožbe proti stotniku La Bruni. Težko je reči, do kakšne mere je ta obtožba osnovana, dejstvo pa je, da je že skrajni čas, da pridejo preiskovalci končno z besedo na dan. Ko gre za tako kočljivo vprašanje kot je boj v obrambo demokratične ureditve v državi, cenami drugih surovin. Tudi minister za petrolejsko politiko Saudove Arabije Yamani je včeraj iziavil v Londonu, da bodo države, ki uroizvajajo petrolej, znižale cene tej surovini, samo če bodo industrijske države odgovorile z ustreznimi ukrepi v korist proizvajalcev petroleia. Yamaniieva izjava nomeni v bistvu, da bodo države, ki nroizvajajo surovi petrolej utegnile znižati ceno surovini samo »od pogojem, če bodo v zahodnih industrijsko razvitih državah utegnili kontrolirati rastočo inflacijo cen industrijskih proizvodov. CasaroM v NDR RIM, 6. — Tajnik sveta za javne zadeve katoliške cerkve msgr. Agostino Casaroli bo prihodnjega 9. junija dopotoval v vzhodni Berlin, kamor ga je povabila vlada Nemške demokratične republike. Ob sedmi obletnici umora senatorja Roberta Kennedyja se je družina Kennedy zbrala ob njegovem grobu na pokopališču Arlington, kjer počiva ob prav tako umorjenem bratu Johnu. |l■lllllll■llllllllllllllllllHllllllllllllllllllllllllllllllllllIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllllllfIllllllIlllIll^llllllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllll(IllllIlllllIIllllllllllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll PO IZJAVI CIVILNEGA GUVERNERJA POKRAJINE GUIPUZC0A Francov centralizem popušča: avtonomija baskovskim pokrajinam? Obsodbe gverilcev ETA v Bilbau - «Euskadi» poziva na splošno stavko 11. junija ima italijanska javnost pravico, da zve vso resnico,-pa čeprav grenko, pritisk je tam danes znatno večji. MADRID, 6. — Civilni guverner španske baskovske pokrajine Gui-puscoa, katere glavno mesto je San Sebastian blizu francoske meje, je sinoči dobesedno izjavil: «Ne bi se smeli čuditi, če bi bil nenadoma .preklican dekret iz leta 1937, ki je pred skoraj štiridesetimi leti odpravil gospodarski sporazum glede Gui-puscoe.» Guverner je podal te izjave na kratki tiskovni konferenci španskih časnikarjev. Španski tisk je bil glede te izjave zelo zadržan, kot je sploh v navadi ža vse vesti, ki zadevajo bhskOv-skfe pokrajine, kjer je režimska cenzura zelo ostra. Vendar pa je guvernerjeva izjava bila objavljena v listih pod naslovom: «Nov vladni odnos do baskovske dežele». Vest je vzbudila precejšnje zanimanje v nekaterih političnih in časnikarskih krogih, ki menijo, da predstavlja izjava guvernerja pokrajine Guiposcoa prvi korak španske vlade na poti priznanja avtonomije baskovskih pokrajin. Predvsem poglejmo, kaj pomeni dekret iz leta 1937, ko je bila odpravljena gospodarska avtonomija pokrajin Guipuscoa in Bilbao. Ta avtonomija je segala v leto 1925, ko je tedanji španski kralj podpisal dekret, ki je predvideval, da «vse davščine, rente, navadne in izredne davčne obveznosti» preidejo pod direktno upravo treh baskovskih pokrajin Guipuscoe, Biscaye in Alaye brez vmešavanja osrednje uprave. Gospodarski sporazum za Guipuscoo predstavlja torej dejansko gospodarsko avtonomijo najsevernejših španskih pokrajin. Državljanska vojna leta 1936 je pometla s temi sporazumi. Pokrajini Guipuscoa in Biscaya sta zavzeli sovražen odnos do Francovega režima, le Almeya je bila drugačnega mnenja. Ker je Francov režim naletel na največji odpor prav v teh pokrajinah je skušal streti v njih vsakršen odpor ter jih popolnoma vključiti v centralistični sistem. Ne smemo pozabiti, da so baskovske pokrajine predstavljale že tedaj skupaj s Katalonijo in delom pokrajine Valencia steber španskega gospodarstva. Po izjavi civilnega guvernerja pokrajine Guipuscoa pa ta steber začenja nenadoma popuščati. Španska osrednja vlada ne more več nadzorovati revolucionarnega gibanja v tej najnaprednejši španski pokrajini. Očitno je, da so postale zahteve vse baskovske družbe tako močne, da se mora madridski centralizem vdati. Španski dogodki potrjujejo še enkrat pravilo, da velike spremembe v družbenem življenju dozorevajo na podlagi odločilnih sprememb na gospodarskem področju. Baskovsko osvobodilno gibanje «Euskaidi» se je porodilo že pred več kot desetimi leti prav na podlagi zahtev Baskov, da se jim prizna avtonomija, ki je bila uničena s Francovo kontrarevolucijo. Od tedaj so si sledila leta in leta silovitih spopadov med baskovsko gverilsko organizacijo ET in španskimi oblastmi, ki so odgovarjale s popolno izolacijo baskovskih pokrajin od ostalih predelov države. Dovolj je pomisliti, da sta San Sebastian in Bilbao bolj oddaljena od španskega glavnega mesta kot katerakoli druga pokrajina prav zaradi slabih cestnih in železniških povezav. Leta 1970 je ETA žela prve uspehe. Na procesu v Burgosu je bilo obsojenih na smrt devet baskovskih rodoljubov, toda Francov režim je moral zaradi pritiska svetovnega javnega mnenja spremeniti vse obsodbe v dosmrtno ječo. Od leta 1970 se razmere v baskovskih pokrajinah niso kdove kaj spremenile. Narasla je dejavnost organizacije ETA, toda tudi policijski Baskovske organizacije pravijo, da , branilci razkrinkali že od vsega za-js 19 njihovih pristašev padlo v bo- četka. «Potrebni so bili dve leti pre- ju za svobodo. Španske oblasti pravijo, da je gverilska dejavnost organizacije ETA zahtevala štirideset življenj ob nekaj stotinah atentatov. Baskove! pa trdijo, da je v španskih zaporih na stotine rodoljubov, ki jih mučijo. Vsa ta protislovja so se razvila danes do take mere, da jih nihče ne more več nadzorovati. Zadnji poskusi zadevajo združene akcije španske policije in gverilcev «Kristusa kralja» na; francoskem ozemlju, kamor so se zatekli številni baskovski rodoljubi. Francija je že protestirala zaradi teh vdorov pri španskih oblasteh. Zadnje vesti iz Bilbaa potrjujejo, da je položaj zelo napet. Neko sodišče je obsodilo pripadnike organizacije ETA na kazni od 7 do 20 let zapora. Med njimi je tudi neki kapucinski menih, ki je bil obtožen posesti eksploziva. V Bilbau so organizacije ETA razširile letake, ki pozivajo prebivalstvo na splošno stavko za 11. junija v znak protesta proti izrednemu stanju, ki je bilo proglašeno za baskovske pokrajine. Tudi krajevni odvetniki zahtevajo ukinitev sodnih postopkov v pokrajini vse dokler bo trajalo izredno stanje. Umik ZDA iz Tajske UTAPAO (ameriško oporišče na Tajskem), 6. — Zadnja skupina ameriških bombnikov B-52, ki so jih uporabljali v vojni v Indokini, je začela davi zapuščati oporišče Uta-pao. Ameriška letala se vračajo v ZDA. Prvo letalo je odletelo davi ob 9. uri, v prihodnjih treh dneh pa bo vseh 15 letal zapustilo tajsko ozemlje. V tem trenutku je na Tajskem še 23 tisoč ameriških vojakov. Priziv proti oprostitvi Lolla RIM, 6. — Kot so napovedali takoj po snočnji razsodbi so javni tožilec in zastopnik zasebnih strank danes vložili priziv proti oprostitvi A-chileja Lolla, Manlia Grilla in Marina Glava, obtoženih, da so podtaknili požar, v katerem sta zgorela Stefano in Virgilio Mattel. Zastopniki zasebnih strank so se tudi obrnili na kasacijsko sodišče, da razveljavi proces. Njihova vloga, temelji na domnevi, da eden od porotnikov ni bil imenovan v skladu z zakonskimi predpisi. Porotno sodišče je snoči po dvanajstih urah posvetovanja oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov Lolla, Grilla in Clava vseh obtožb, ki jim jih je naprtil javni tožilec. Takoj po razsodbi je dvorana, ki je bila nabita do zadnjega kotička, zaživela v nepopisnem veselju. Prisotni so pozdravili Lolla z dvignjenimi pèst-mi, nato pa je v mrki sodni dvorani mogočno zadonela «Bandiera rossa». Veseljačenje se je nadaljevalo pozno v noč pred kaznilnico, kjer so levičarski izvenparlamentarci čakali svoje, a tovariša pred glavnim vhodom. Njihovo čakanje pa je bilo zaman: velika železna vrata se niso odprla, ker je Lollo zapustil zapor po stranskem izhodu. Lollo se je vrnil domov v spremstvu branilca. S policijskim avtomobilom so ga peljali iz kaznilnice naravnost v četrt Primavalle, kjer stanuje. Fant je bil vidno ganjen, vendar ni hotel spregovoriti s časnikarji. Zato pa so bili tem bolj zgovorni njegovi branilci. Odvetnik Tomaso Mancini je poudaril, da je porotno sodišče s svojo razsodbo na najbolj zgovoren način zavrnilo grobo špekulacijo, - ki so jo iskave in trije meseci obravnave — je dodal odv. Mancini — da je resnica končno prišla na dan. Ganjeni ob razsodbi se poklonimo vsem žrtvam te tragedije: Lollu, Grilli in Clavu, ki so po krivem toliko pretrpeli, ter Stefanu in Virgiliu Matteiu, ki sta zgorela v požaru.» Suša v Etiopiji in Somaliji NAIROBI. 6. — Vsaj 20 tisoč Budi, če ne celo več, je umrlo zaradi suše, ki je prizadela nekatere pokrajine v Etiopiji (puščavske predele v Ogadenu) ter v Somaliji (severni del države). Podatke o tej elementarni nezgodi so sporočili predstavniki obeh vlad, ki so povedali. da je skoraj en piilijon ljudi v nevarnosti, da jih hudo prizadene lakota, drugih štirih milijonov pa je huda prizadetih. Suša je najbolj prizadela nomade, ki se s svojimi družinami in govedom premikajo po raznih puščavskih predelih. E-tionska in somalska vlada sta že pripravili načrte, da bi priklenili nomade na obdelovanje zemlje. Obe vladi sta tudi že ustanovili taborišča za prizadete nomade in sicer 1.8 v Somalij* in 14 v Etiopiji. lllIllillilllllilliiiiiiiUHiiillilIilillIlfiliHiiiiiiuiniinfiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiigiiiuiiiMimiiiiiiiiiiii LJUBLJANSKI MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE Najvišje priznanje Japoncu Akiri, drugo Andreju Jemcu Mednarodna žirija podelila skupno 20 nagrad - Adrijana Maraž najbolj «zanimiva» jugoslovanska grafična umetnica LJUBLJANA, 6. — Ob udeležbi predstavnikov oblasti in javnega življenja ter številnih umetnikov in ljubiteljev umetnosti je bila nocoj svečana otvoritev najpomembnejše umetnostne prireditve v Jugoslaviji in hkrati ene najpomembnejših tovrstnih manifestacij v Evropi in na svetu, ljubljanskega mednarodnega grafičnega bienala, ki je letos že 11 zapored. Kot smo že včeraj poročali, sodeluje na letošnjem bienalu v Ljubljani 440 grafikov iz 51 držav s skupno 1259 eksponati. Razstava bo trajala vse do konca avgusta in bo, podobno kot vsaka doslej, privabila veliko domačega in tudi tujega občinstva,, kar vsekakor zasluži, saj si ne moremo zamisliti lepše priložnosti, da bi si na enem samem kraju ogledali tolikšno bogastvo, saj bo v 14 dvoranah, v katerih je razstava, na ogled občinstvu najboljše, kar se trenutno dogaja in ustvarja, v tej umetniški zvrsti na vsem svetu. Mednarodna žirija, ki jo sestavljajo. kot predsednik Thomas M. Messer, direktor neivvorške galerije Guggenheim Miiseum, nadalje nemški predstavnik K. H. Hering iz galerije Kunsthalle v Diisseldor-fu, predstavnik tokijskega muzeja moderne umetnosti Masayoshi Hom-mi, predstavnik pariškega Centre Beabourg Pontus Hulten, predstavnik londonske The Tate Gallery Norman Reid. predstavnik Muzeja moderne umetnosti v Lodzu na Poljskem. Ryszard Stanislawski, predstavnik beograjskega muzeja sodobne umetnosti Miodrag Protič ter direktor ljubljanske Moderne galerije Zoran Kržišnik, ki je hkrati generalni direktor tajništva za organizacijo mednarodnih grafičnih razstav v ljubljanski Moderni galeriji, je imela kaj težko nalogo, pregledati in oceniti vsa razstavljena dela in dodeliti nagrade. Najvišje priznanje, Veliko premijo je dobil japonski grafik Akira Matsumoto, slovenski likovni umetnik Andrej Jemec, ki smo ga imeli že dvakrat v gosteh v Trstu, ter grafik Ron Kitaj iz ZDA pa sta si delila drugo najvišje priznanie, premijo, ki jo je žirija tokrat podelila dvema umetnikoma. Žirija je nato podelila 18 odkupnih nagrad in je nagrado mesta Ljubljane dobila sovjetska umetnica Mare Vint, nagrada protokola v izvršnem. svetu skupščine SR Slovenije je šla Marietti Berman iz Venezuele, nagrada akademije likovnih umetno, sti Sarajeva so dodelili čehoslovaki-nji Aleni Kučerovi, nagrada kabineta grafike pri jugoslovanski akademiji znanosti in umetnosti iz Zagreba je šla v sosednjo Poljsko An-toniju Starczewskemu. Priznanje ga- 'lerije Sebastian iz Dubrovnika je dobil Jugoslovan Borislav Aleksič. Tudi nagrada mednarodnega centra grafične umetnosti iz Philadelfie je ostala v Jugoslaviji. Dobila jo je Adriana Maraž, ki je dobila tudi priznanje slovenske kritike «ex aequo» z dvema drugima likovnikoma. Nagrado ljubljanske Moderne galerije je dobil Wolfgang Tresche iz Zahodne Nemčije, nagrado Moderne galerije z Reke je dobil Japonec Soiči Ida, nagrado beograjskega Muzeja sodobne umetnosti pa so podelili Angležu Victorju Pusmoreu. Odkupna nagrada, ki jo je dalo na razpolago ljubljansko Gospodarsko razstavišče, je šla na Češkoslovaško Adrieni šimotovi, v sosednjo Poljsko pa je šla Wandi Dunikowski-Duniki nagrada, ki jo je dala ljubljanska «Emona». Jugoslovan Vjen-česlav Richter je dobil nagrado kranjske «Iskre», Britanec Phil Griffin je dobil nagrado novomeške «Krke», Anglež Joe Tilspn je dobil nagrado Ljubljanske banke, Sovjet Vladimir Makarenko pa nagrado ljubljanskega podjetja «Slovenijales»- Te. nagrade, kot smo rekli, je podelila mednarodna žirija, posebne komisije pa so podelile druge nagra-. de in sicer nagrado Društvo slovenskih likovnih umetnikov so podelili Gorazdu šefranu, nagrado umetniško galerije sodobne umetnosti iz Banjo Luke so podelili Francozu Hansu Hartungu, nagrado novosadske Galerije sodobne likovne umetnosti pd Japoncu Ryoheiu Tanaki. Priznanji, ki ju podeljujeta Slovensko društvo likovnih umetnikov ter revija za likovno kulturo «Sinteza»! sta bili razdeljeni takole: veliko priznanje slovenske kritike je šlo prvo-, nagrajenemu Japoncu Akiri Matso-motu, priznanje slovenske kritike Pa je šlo, kot smo že , rekli «ex equo» že omenjeni Adriani Maraž, hrvaškemu likovniku'Miroslavu Šuteju ter N Usu . Bunvitžu iz Južnoafriške republike. Adriana Maraž,'ki' smo jo že dvakrat omenili, je tokrat dobila, še e-no,pa čeprav le posredno priznanje-Marijan Tršar jo je predlagal tajništvu grafičnega bienala kot tre/ nutno najbolj «aktualno» ali «zanimivo» grafično umetnico v Jugasla-vij- in so jo uvrstili med 17 drugih njej podobnih grafikov v dvoran» «Kritik - umetnik». Sicer pa so letos na ljubljanskern bienalu trije likovniki posebej predstavljeni. Gre za Jugoslovana Miroslava Šuteja in Janeza Bernika ter za Poljaka Andrzeja Lachowicza> ki so bili nagrajeni na zadnjem bienalu in jim zato pripada pravicU; da na sedanji prireditvi ne nastop1' jo le s tremi listi kot drugi, pač Pa z večjo malone retrospektivno razstavo. Fre