TRST, torek 25. septembra 1956 Leto XII. . Št. 215 13453) NOVA onnv PMIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93 808. 37-338 It. MONTECCHI it. I, II. nad. — TELEFON »3-198 IN »4-63» — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 29 — Tel. ViSine v Širini iU2' GOR1CA: Ul. S. Pellko l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm - 1 stolpca: trgovski 80. finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10 Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna r> ji\r Trst Ljubljana, Stritarjeva 3-1.. tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 ■ Izdaia založništvo tržaškega tiska Jutri bo Varnostni svet razpravljal o sueškem sporn HRUŠČEV IN ja Veliko Britanijo in Francijo se je tndi Egipt obrnil na 0ZM OBISKALA Sl TITO SOCERB ^lada ZDA ni zadovoljna s pobudo Londona in Pariza? - Selwyn Lloyd grozi z zajezitvijo vode Belega Nila v Ugandi Razgovori Krišne Menona v Londonu - Govori se o možnosti skupne resolucije ZDA in SZ za neposredna pogajanja Va°RK' 24' — Pred' banski j , ostneia sveta, ku- ^-rtuor 1 -®at Emilio Nunez Zlije in i Je na zahtevo An- if.dc Van<--ije določil za ^ffiostneg, “l' °tb 15- ur: sejo bodo ohn, sv'eta, na kateri Anglji- Vnavali sueški spor. *»»»** ln Prancija sta se Predložiti neriadoma odločili »vetu u zadevo Varnostnemu Poročilu • zadeynem uradnem - NsedniklfN, Luftl 'zrodil I- Egin. Varnostnega sve-f,'*v zahteva nujno prou-!»» na a e' .ki naj se sprej-otn na.inevn* red pod siede-®giptu i.OVOni «Akcije proti 41 jih vodijo nekatere '“ženo i Francija in Itožai kraljestvo in ki o-J»rno.t .medn,arodni mir in n‘h n,kršijo listino Zdru-V u jod°v» « ^stJ1'«. krogih zatrjuje-'aniia Francija in Velika h gki-., sPrejeli svoi sklep 18 dr- g..,; !v sklari,, spreieb svoj i ■ ki f 2 deklaracijo — ■ h^Onat;0 sodel°vale na prvi ? in. konferenci o Suezu avi n poineni. da se ti dve ^hitenjamer°vata odpovedati *s Ptak- koristnikov Sueške-Kako °Pa»-svet znano. je Varno‘1-j!(n: st , sedaj takole sestav-b«k» »El so ZDA. SZ. anija,> Francija m Brit: »o- t oblasti. Nestalni članki p i 0.slavija, Avstralija, » hli p* ®‘ia’ Ban in Peru. rVianciia in Velika Bri-j n.ata na to, da bo-. Ziifc*-. Volitn nepopustljivim vtto, j Prisilili Sovjetsko k p Postavi veto proti to d ‘ Egipta, ki je kriv sa- , da ir j*4 nat0 ran' svoie. >n da ho-tve'evanjelmel' !?govor za na" s'2'z >iT .svojih načrtov v Erekona rpzenjem koristnikov j>ij0 Vlasti velja to ra ! »Voj« *e vedno nadaljujta n.'’°j.aške priprave in korLt žke glede združe-pted , n!k°v. Foreign Officea K"- da je namen pobu-'sšania* z,ad°voljivo rešitev V titie*; ler le dodal, da Jh 2a IP obeh vlad predle °Pa t- Inlernacionalizacijo tf!l?0llski i- 80 bili sprejeti na ’ Br-ronlerenci osemna.i-tUv, Ustavljajo izvrstno t0 mn^al Je' da bi mo’ v. «s»0(ih?en,u britanske vla-M 0 Pod ,U3at'» ladje, ki plo-stc^Pja tavo držav članic fc'PJ»Phaia”je.'. ali. je mc,go- 'toi ’ da plačujejo pri-...mu združenju. d‘ster *!!! britanski zunanji 'Pil v debato 3,PjimV ‘tik >hik ‘?'‘.nist OZN z egiptovskim zu- w ;Dom, je preči- ktv° »Pd '!'• da je to od- ii,Jl.*. ali akoližčin«. Na vpr i-E»: a kak londonska vlada Pta v uradno sporočilo v®zi s skle[.i druge londonske konference, je predstavnik odgovoril negativno. Kakor poročajo iz Pariza, bo francoski delegaciji v OZN predsedoval zunanji minister Fineau od prihodnjega tedna dalje, ker oričakujejo, da bodo o bistvu vprašanja začeli razpravljati šele prve dni prihodnjega tedna, ker bodo "a Drvi seji v sredo obravnavali najprej “nrašanje postopka. Egiptovsko delegacijo bo vodil zunanji minister Favzi, ki je nocoj odpotoval z letalom v New York. Verjetno bo v delegaciji tudi Naserjev politični svetovalec Ali Sabry. Danes zjutraj se je Favzi razgo-varjal s sovjetskim poslanikom v zvezi s prihodnjo sejo Varnostnega sveta. Pineau, ki je danes govoril v Parizu, je dejal, da francoska vlada «ne bo sprejela iztrženih dejstev spričo zadnjega razvoja mednarodnega položaja«, in je pripomnil, da «odločnost vlade kljub seda-npm diplomatskim težavam ni ošibela«. Pineau je tudi poudarjal iifrancosko-britansko solidarnost«. Politični opazovalci tehtajo danes možnosti uspeha franco-sko-britanske pobude v OZN. Ce bosta Velika Britanija in Francija vztrajali na svojem dosedanjem stališču, se že zuai lahko pričakuje veto Sovjetske zveze.. Zato bi se utegnila debata pozneje nadaljevati pred javno skupščino, kjer pa imata Anglija in Francija mnogo manj možnosti uspeha, ker je tam potrebna dvotretjinska večina, ki je prav gotovo ne bosta dosegli. Zato vodijo sedaj zelo živahne priprave na sestanek ob pri-h .du Edena in Lloyda v Pariz Prave namene Francije pa je že včeraj obrazložil predsednik vlade Mollet v govoru v Lensu, ko je med drugim izjavil: «Cemu ne bi priznali naše zagrenjenosti, našega vznemirjenja, ko ugotavljamo, da se mnogi svobodni narodi niso kakor mi zavedali nevar-, nosti, ko ugotavljamo, da naši volji ne odgovarja že zadostna enotnost naših prijateljev ir naših zaveznikov? Ti sklepi po dolgih tednih nenehnih naporov so nas zadeli, toda ne jemljejo nam poguma. Lahko vam zagotovim, da ostane volja Francije ista in enako tudi Velike Britanije. Edenov prihod v Pariz bo pokazal, da je francosko-britan-ska solidarnost popolna « Vse to kaže. da se Francija in Velika Britanija zatekata v Varnostni svet ne z željo, da bi začeli pogajanja z Egiptom, pač pa da bi izsilili obsodbo Egipta in tako resolucijo, ki bi odgovarjala njunim imperialističnim zahtevam. To kazeio tudi današnje izjave britanskega zunanjega ministra Selwyna Lloyda, ki ir nocoj izjavil, da bo predložitev sueškega spora Varnostnemu svetu »služila, da pokaže, ali imajo Združeni narodi voljo in moč ščititi pravičnost in. mednarodne obveznosti«. »Predstavljamo se Varnostnemu svetu, je dejal Lloyd, v dobri veri in skušali bomo doseči čim večjo podporo za predlog, ki smo ga postavili. Podprli bomo tudi združenje koristnikov, ker menimo, da bo imelo koristno vlogo pri pogajanjih z egiptovskimi oblastmi in tudi pri omogočanju svobodne plovbe. Vztrajamo, da je Egipt kršil svoje mednarodne obveznosti z akcijo, ki jo je začel 26. julija. Zagotavljam pa vam, da bomo napravili vee, kar je v naši moči, ca dosežemo mirno rešitev tega vprašanja, ki je tako važno za naše ljudstvo in za številne druge narode v Evropi in Aziji.« Ko so ga vprašali, čemu so se obrnili na Združene narode po dveh mesecih odlašanja, je Lloyd odgovoril, da člen 33 listine OZN določa, da morajo člani Združenih naročov iskati s pogajanji med sabo rešitev svojih sporov, preden <•' .* , *’• it. ” Ds* h0(W kuj« lelna kon' ,Verneriev Medna- a_ '"v*jvv ivieana-eparneea sklada. 6r A-.J^hiski finančn-. V n,° Carrillo Flo- lo -sv0jeir. hjih °hijarj, Savoru je Carril-hje letih ' da se je v zad_ j ve*cvn^ ‘*° lzboljša-Pa ?a g0spodarstva. ('hLc"1® zahei ?am<> nekate-“O hiedh, nagel na- I po>S°®asi _m ko ,e večina le ndapredovala». t Pr*- Meri« na veLie d(“-*lo\i »h-Vamnar°dae banke sv^u p0,reb<‘ kapi- Sftvi V ta e Za gospodarski >• c‘adicea^ni,ju pOZ-Va‘ i * it, k°rist banke. naj v * tpri °iih j , »Prost j jo večii Ktnh Opozoril i^jer Povzroč10nis,'^n' pri‘ i ?*t. stalno za- ♦ iški ?0hdarjafni j ministPr AnitT^ 'v‘Jl Sb°*V<*a a» ameriška vla-lv^v,,at£krb mu vprašanju jjitSh1 fee,lannega skjada 1? * te *®fia Pred'ozil letno fe* r?ril Q ganiznia in je tii *i*l i„ eVarnosti in f^f8®nrearrmsr"-r-^h.: «°n" ih zvu' • pcetiranin Jho«' ki rn- denarnit ^ p espgaj0 proiz. «4*Ceza''kT ieV!-Tka p,a tir!'ločaKp')roč!l„'le lzdala svo-Vna SWU o evropskem )a * Vrem Ti' da ae ie °Pskega gospo. darstva lani zmanjšala. Kaže da se je v drugi polovici leta tempo gospodarske ekspanzije gibal v državah Zahodne Evrope bolj počasi. Ponudba je v številnih državah pokazala znake hitrejšega porasta od . proizvodnje, inflacijski pritisk pa se je občutil v večji meri zaradi zviševanja cen in plač m zaradi slabitve plačilne bilance posameznih držav. V ekonomskem letu 1955-56 je proizvodnja v Zahodni Evropi porasla za 6 odstotkov v primerjavi z 10 odstotki v predhodnem letu. Edini napredek sta pokazali francoska in zahodnonemška industrija, ki sta povečali svojo proizvodnjo za 12 oziroma 10 odstotkov. Tudi Italija, Belgija in Velika Britanija so pokazale določen napredek, proizvodnja na Danskem pa je zmanjšana V poročilu evropske plačilne zveze je rečeno, da je prišlo do zviševanja cen od 4 do 6 odstotkov v Avstriji, Belgiji, Danski, Zahodni Nemčiji. Grčiji. Italiji, Norveški Portugalski, Švedski in Veliki Britaniji medtem ko se je na Islandu in v Turčiji občutil zelo resen inflacijski pritisk. Trgovinska izmenjava med državami evropske plačilne zveze se je povečala za 7 odstotkov, uvoz iz r dolarskega področja pa je narasel za 20 odstotkov Zanimivo je, da izvirajo največji dolarski dohodki. ne računajoč vojaška pomoč, iz turizma. Ameriški in kanadski turisti so porabili 1956. leta v Zahodni Evropi okrog 640 milijonov do. , larjev. (Od našega dopisnika) RIM, 24. — Prvo vprašanje, ki je zanimalo danes vsakogar v Rimu, potem ko je bila objavljena vest, da sta Francija in Anglija predložili sueški spor Varnostnemu svetu, je bilo, kako bo na to potezo reagirala rimska vlada oziroma njen zunanji minister Martino, k. takoj po prihodu iz Londona ni dal nobene izjave, iz katere bi bilo mogoče zaključiti, da je bil kakorkoli obveščen o nenadni potezi dveh atlantskih zaveznikov. Odgovor na to vprašanje je dal sam Martino v svojem intervjuju dopisniku pol-uiadne agencije ANSA. Dejal e- »Najnovejši angleško-franco-ski rekurz pred Varnostnim svetom Organizacije združenih narodov predstavlja logični razvoj položaja, ki je bil prei-mel proučevanja 18 držav na drugi londonski konferenc , razvoj, ki ga je želela konferenca, zlasti pa italijanska vlada. Spor je tako prenesen pred najprikladnejši forum, ki hi moral -— če bo hotel biti uhnkovit — poleg drugega piivesti do lvtrih in zaključnih rezultatov ter obvezati popolnoma odgovornost najvišjega organa ki mu pripada naloga mirnega reševanji mednarodnih sporov kot jasno določa čl. 1 statuta Zdr t-ženih narodov in kot je bilo primerno poudarjeno v zaključnem dokumentu druge londonske konference. Ne gre S ’mo za iskanje rešitve z miroljubnimi sredstvi, temveč tudi in predvsem za ravnanje v skladu z načeli pravice in mednarodnega prava. V tem j okviru in v skladu z okolišci- | nami bo lahko prišlo, če po-1 trebno, do posebnih italijan- j skih pobud. Za sedaj nam zadostuje ugotovitev, da je naše stališče — ki ga delijo poleg tega mnogo udeležencev londonske konference — našla praktično izvedbo z angleško-francosko pubudo.« Svoj posredni očitek, da m b i obveščen o tej pobudi, pa je Martino izrazil v odgovoru na vprašanje, »v kakšnem smislu se razvija italijanska zunanja politika v zvezi s sueškim vprašanjem, povezanim z sodelovanjem držav NATO. Martino je namreč dejal med drugim, da sicer noče govoriti o »podrobnostih« sodelovanja držav NATO, vendar pa da se mu zdi nepubitna naslednja trditev: »Ce hočemo dati atlantski skupnosti primerno vsebino, ki bi bila v skladu s tistim, kar se zdi, da mora predstavljati njen prirodm razvoj, bo moralo biti v prihodnosti takšno vprašanje ka-kršnp je vprašanje sueškega spora, predmet takojšnjega posvetovanja med zavezniki. Pod besedo »takojšnji« razumem ono fazo. ko dokončne odločitve še niso bile sklenjene.« Se pred temi izjavami pa je Martino sprejel najprej angleškega nato pa francoskega veleposlanika, ki sta ga obvestila o predlaganju spora pred Varnostni svet OZN, ne da bi pred tem obvestila vlade onih držav, ki so se udeležile druge londonske konference Z uradne strani se je hotelo to pomanjkanje dolžnosti ■ strani atlantskih zaveznikov prikriti s tem, da je bilo rečeno, da je britanski veleposlanik že včeraj obvestil zunanje ministrstvo o potezi obeh vlad. Seveda to ne odgovarja resnici, kar najbolje dokazuje gornja Martinova ižjava poleg dejstva, da — kot lečenu — iz prejšnjih Martinovih izjav nikakor ne sledi, da bi bil o tem obveščen. Za tolažbo se čujejo zatrjevanja, da Pariz in London nista obvestila niti Dul-lesa in da je italijansko hu-dovanje nepotrebno, češ da je »v dobri družbi«. In končno je tudi res, da je pri vsem vprašanju glavno, da je s prenosom sueškega spora pred OZN v največji meri izključena možnost uporabe oborožene sile. Zato tudi Martinova ocena anglo-francoske-ga koraka ni mogla biti drugačna kot pozitivna, kar pa po drugi strani nikakor ne zmanjšuje neugodnega vtisa, ki ga je v javnosti pustilo dejstvo, da francoska in angleška vlada nista pravočasno storili svpje dolžnosti. Tako se je zvedelo, da tudi Segni ni skrival svoje jeze v razgovoru z Martinom, ki se je pozneje posvetoval z najodgovornejšimi funkcionarji zunajnega ministrstva glede svojega poročila, ki ga bo moral podati jutr’ na seji zunanjepolitične komisije senata, ko bodo nadaljevali s prekinjeno razpravo o sueškem vprašanju. Pred tem posvetovanjem je Martino sprejel egiptovskega veleposlanika Hamdija Haibo. Sestanek, je zbudil u- pravičeno pozornost političnih krogov, ker se domneva, da je hotel Martino zvedeti, kakšne namene ima Naserje- va vlada sedaj, ko je spor prenesen pred Varnostni svet OZN. Verjetno je Hamdi Haiba obvestil Martina, da bo tudi njegova vlada predložila spor s svoje strani pred isti forum. S tem v zvezi ni izključeno, da razmišljajo v palači Chigi o neki novi posredovalni akciji, ki bi bila z italijanske strani že četrta. Segni je v svojem poročilu pred senatno komisijo povedal, kako so že tri italijan- ske podobne akcije propadle. Številni uvodničarji so se £■ temi akcijami pešali včeraj v italijanskem tisku in v svojem komentiranju niso uporabljali pohvalnih izrazov. Tako uvodničar turinske «La Stampa« nikakor ni navdušen. da so vse tri italijanske posredovalne poteze po vrsti propadle Zaradi tega trdi, da bi bilo bolje, da ie tisti, ki nima bodisi toliko moči in avtoritete, da ga zainteresirani v sporu vzamejo v poštev., bodisi taksne modre formule, na podlagi katere je možno spor rešiti, niti ne poskuša vmešavati v zadevo s posredovalnimi predlogi. Potem ko bo Martino o-pravil jutri s senatorji, bo poročal o svojem delu v Londonu in Parizu pojutrišnjem na seji ministrskega sveta. 2. oktobra pa bo moral poročati pred senatom, katerega zasedanje je sklicano za ta dan, takoj nato pa verjetno tudi pred poslansko zbornico, ki je sklicana za 1. oktober, čeprav sueško vprašanje še niso vpisali na dnevni red kljub zahtevi komunističnih poslancev, ker se zdi, da nameravajo razpravo o tem odložiti po demokrščanskem kongresu v Tridentu. To pa verjetno ne bo držalo, ker je Segni sporočil Mer^agori, predsedniku senata, da nima nič proti temu. da bi bile prve seje posvečene razpravi o zunanji politiki, pri čemer je le izrazil željo, da bi razprava ne trajala dalj časa kot eno samo sejo. Na splošno se poudarja, da je parlamentarna debata o Suezu nadvse potrebna, ker ves čas krize zaceva sploh ni prišla pred parlament in je nujno potrebno vedeti, ali ima palača Chigi za svojo politiko v tako važnem vprašanju za seboj večino izvoljenih političnih predstavnikov. Glede dnevnega reda parlamentarnega zasedanja se predvideva, da bodo prišli na vreo zakonski načrti o a-grarnih pogodbah in crugi važni zakoni, ki že leta. čakajo na odobrietv. A. P. pina štirih francoskih tovornih avtomobilov naletela na zasedo upornikov. Sest francoskih vojakov je bilo ubitih, 13 pa ranjenih. V Oranu je bilo izvršenih nekaj atentatov. Do spopadov je prišlo tudi na področju Bone in v Aižiru. V manj ko eni uri je bilo danes na različnih krajih izvršenih osem atentatoy. Pri tem je bilo ranjenih sedem oseb. V zvezi z novimi načrti francoske vlade glede Alžira je važna izjava, ki jo je dane« dal bivši predsednik razpuščene alžirske skupščine Abderraman Fares listu «Le Monde«. Fares je v zvezi z napovedanim statutom za Al-žir izjavil, da je »pomirjevalna politika«, ki jo vodi La-coste, »operacija legaliziranih zločinov«. Dalje je Fares izjavil, da Francija ne bo mogla enostransko vsiliti alžirskega statuta, pač pa se bo moral statut uveljaviti na podlagi pogajanj. Fares je poudaril, da je narodnoosvobodilna fronta edina upravi-.šena predstavnica, s katero se mora francoska vlada pogajati. TOKIO, 24. — Predstavnik japonskega zunanjega ministrstva je izjavil, da je tokijska vlada z zadovoljstvom sprejela francosko - britansko odločitev o predložitvi sueškega spora OZN. Dodal je. da če bo poseben odbor dobil nalogo, da prouči suesko vprašanje, bi Japonska, čeprav ni še članica Združenih narodov, želela sodelovati pri delu tega odbora. Železničarji pri Segniju Predsednik vlade si je pridržal pravico odgovora na zahteve, potem ko bo sprejel še predstavnike CGIL Togliatti o Suezu KAIRO, 24. — Vladni časopis #A1 iGunhurija« objavlja danes izjave, ki jih je dal njegovemu rimskemu dopisniku Palmiro Togliatti. Glavni tajnik KPI je med drugim dejal, da je «glavno vprašanje, ki ga mora trenutno rešiti italijansko ljudstvo in dejansko tudi vsa Evropa, nevarnost vojne na Srednjem vzhodu«. Poudaril je nadalje, da so imperialistični krogi, ki grozijo ^ Egiptu, odgovorni za te grožnje iz treh razlogov: hočejo se polastiti egiptovskega bogastva, hočejo preprečiti, ca bi Egipt napredoval kot neodvisna država in hočejo uničiti mednarodno sporazumevanje. Togliatti je še dodal: »Ni nobenega dvoma, da so ti nameni v nasprotju z interesi italijanskega ljudstva in naša dolžnost je preprečiti, da bi naše ljudstvo vključili v takšno vojno. Kar zadeva Italijo, je potrebno jasno poudariti, da italijansko ljudstvo ne bo nikomur dovolilo, da bi ga spravil v vojno za obrambo imperialističnih interesov. M: odkrito obsojamo priprave na vojno,# Bolgarski parlamentarci na razgovoru z Edvardom Kardeljem in Mošo Pijadom Zadetek konference o varnosti.v rudnikih LUKSEMBURG, 24. — Danes se je začela konferetiea o varnosti v rudnikih premoga, ki jo je sklicala visoka o*-blast evropske premogovne in jeklarske skupnosti. Navzočih je skupno 80 delegatov iz 7 dižav. Navzočih je tudi 12 strokovnjakov in opazovalcev Mednarodnega urada za delo. Mednarodne zveze svobodnih sindikatov in Mednarodne zveze krščanskih sindikatov. V italijanski delegaciji je 16 oseb, od katerih so 4 upravni zastopniki, 4 predstavniki rudnikov in sindikalisti (2 predstavnika CISL in 2 LUL). Vodi jo ing. Patellaro. glavni ravnatelj za rudnike v ministrstvu za industrijo. KOPER, 24. — Prvi tajnik KP SZ in član prezidija vrhovnega sovjeta Nikita Hru-ščev in maršal Tito sta danes obiskala Koper. Visoka gosta sta prispela ob 14,30 z jahto «Jadranka», ki sta jo spremljala dva bojna čolna, v koprsko pristanišče. V pristanišču so ju pričakali predstavniki oblasti, pozdravila pa sta ju član izvršnega sveta Slovenije Viktor Avbelj in predsednik okrajnega odbora Albin Dujc. Hruščev in maršal Tito sta se nato z avtom odpeljala v Socerb, od koder si je sovjetski državnik ogledal bližnjo in daljno okolico ter se udeležil zakuske, ki je bila gostom na čast prirejena v gradu. Gosta sta se nato odpeljala v Gabrovico, kjer si je Nikita Hruščev ogledal tamkajšnjo kmečko obdelovalno zadrugo, medtem ko je maršal Tito zadrugi ob tej priliki podaril kamion. Ob povratku sta si gosta ogledala tudi podjetje Vino-Koper. nato pa sta se odpeljala med gostim špalirjem domačega prebivalstva v pristanišče, kjer sta se med vzklikanjem in pozdravljanjem množice zopet vkrcala na jahto. Ob 16.30 je “Jadranka)) odplula iz pristanišča namenjena na Brione. # * # BEOGRAD 24. — Člani bolgarske parlameritarne delegacije So se v razgovoru z ljudskimi poslanci v ljudski skupščini zanimali za delo ljudske skupščine, za razna zakonodajna vprašanja ter za vprašanja delavske samouprave in kulture. Razgovorov sta se udeležila tudi predsednik zvezne ljudske skupščine Mo-ša Pijade in podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj. renči v New Yorku, ki razpravlja v okrilju OZN a mirnodobski uporabi atomske sile, je izjavil, da so ZDA pripravljene na podlagi recipročnosti vnesti v svoje dvostranske ali večstranske sporazume ista varnostna jamstva, ki jih predvideva načrt statuta mednarodne agencije za atomsKo silo za sporazume, ki bi se sklenili v okrilju te agencije. Ameriški de-l“gat je tudi izreke: upanje, da bo atomska agencija lahko začela delovati čez eno ’e-to in da bo tako ustvarila novo politično ozračje, kakor je atomska konferenca leta 1955 v Ženevi ustvarila novo ozračje na področju izmenjave znanstvenih in tehničnih informacij. V Washingtonu so danes podpisali tristranski sporazum med vladami ZDA, Kanade in Anglije o izmenjavi patentov na področju atomske sile. Šostakovič odlikovan z Leninovim redom MOSKVA, 24. — Moskovski radio javlja, da je bil znani sovjetski skladatelj Dimitrij ftoštakovič odlikovan z Leninovim redom ob svoji 50-let-nici. Sovjetska spomenica ZDA o atomski sili WASIIINGTON. 24. — Sovjetski odpravnik poslov v V/ashingtonu je danes popoldne izročil pomočniku državnega tajnika Hooverju spomenico sovjetske vlade za ameriško vlado, ki se tiče mirnodobske uporabe atomske sile. Besedilo spomenice, ki je odgovor na nedavno ameriško spomenico, bo objavljeno čez nekaj dni. Ameriški delegat na konfe- Zelo draga knjiga PARIZ. 22. — Za proslavo 350-letnice smrti velikega španskega pisatelja Cervantesa bodo pripravili novo izdajo njegovega dela «Don Ki-hot«. ki ga bo ilustriral Salvador Dali in jo bo izdal pariški založnik Joseph Forest. Objavili bodo najprej en sam izvod, k: bo označen s črko «A» in ki ga bodo prodali najboljšemu ponudniku. Najnižja cena bo 10 milijonov frankov. Naslednji izvodi bodo stali nekoliko manj: tri izvode bodo prodali po milijon 700 tisoč frankov, 25 izvodov po ppl milijona vsakega, 50 izvodov po 300 tisoč, ostale pa po 150.000 frankov. Izvod, označen s črko «A» bo tiskan na egiptovskem pergamentnem papirju in bo imel deset originalnih akvarelov Salvadorja Dalija, tri vrste originalnih risb na japonskem imperialnem papirju ter 15 barvnih litografij istega slikarja. Ostali izvodi bodo imeli samo litografije posnete po originalu. RIM, 24. —- Predsednik vlade Segni je danes ponovno načel težavno vprašanje upravičenih zahtev železničarjev, ki so zaiadi njegovih obljub svoječasno odnehali od ponovne stavke. Pred poletni mi počitnicami je obljubil, da se bo ponovno sestal z njimi, potem ko bo proučil vprašanje s prometnim, zakladnim, proračunskim in finančnim ministrom. Ker je s ponovnim sprejemom odlagal, so mu železničarji konec prejšnjega ledna poslali posebno pismo, v katerem so ga spomnili na obljubo. Segni je končno danes sprejel na Vimina-lu predstavnike železničarjev, ki *o organizirani v demo-kristjanskem sindikatu CISL in v socialdemokratskem sindikatu U1L. Prihodnje dni pa bo sprejel še predstavnike levičarskega sindikata CGIL. Sele nato bo dal odgovor, od katerega bodo odvisne nadaljnje akcijt sindikatov. Prometni minister je v zvezi z vestmi, da je v zadnjih dneh dal neke izjave glede plač železničarskega osebja in glede obremenitve proračuna zanikal sleherno izjavo, ki bi imela uradni ali poluradni značaj. Zaključeno zasedanje jadranske skupnosti BARI, 24. - Svet »Skupnosti jadranskih pristanišč« je danes zaključil s svojim zasedanjem in izglasoval resolucijo v kateri je med drugim poudarjena potreba po povečanju prometa zlasti v zvezi z rastočim industrijskim, trgovskim in gospodarskim raz- vijem juga kakor tudi zaradi tradicionalnih tržišč, ki jim služijo jadranske pomorske proge. Svet ponovno zahteva, da se z njim vedno predhodno posvetujejo glede prog izrednega državnega interesa (PIN), poudarja nujnost koordinacije državne pomorske aktivnosti in opozarja na potrebo povečanja pristaniških naprav in ladjevja za jadranske unije. Bartoli, podžupana iz Raven- Svet jadranskih pristanišč je odobril tudi načrt statuta, k, v uvodu poudarja: «Svrha Skupnosti judranskili pristanišč je v stalnem sodelovanju, ki ima namen koordinirati vse pi bude in akcije, ki težijo aa tem, da se vrne Jadranu tisti obilni promet, ki prirodno odgovarja njegovemu zemljepisnemu položaju.« Načrt statuta predvideva, da bo sedež skupni sti na županstvu v Benetkah, finančna sredstva pa bodo preskrbele posamezne občine. Zasedanja so se udeležili: beneški župan Tognazzi ki ie predsedoval. tržaški župan Bartoli, podžupan iz Raven-ne in Barlette zastopnik občine Brindisi in župan Barija Damiani.' KAIRO, 24. — Kairski radio javlja, da se je egiptovski minister za dobave danes razgovarjal s pomočnikom kitajskega ministra za zunanjo trgovino o trgovini med obema državama. Kitajsko trgovinsko odposlanstvo je sporočilo, da je Kitajska pripravljena dobavljati Egip'u živila. V kiatkem se bo sestala mešana kitajsko-egiptovska komisija, da se o tem pogovori. Eisenhowerjevo poročilo o programu varnosti WASHINGTON. 24. — V svojem šestmesečnem poročilu kongresu o programu za medsebojno varnost sporoča predsednik Eisenhower, da so ZDA nudile svojim zaveznikom v zadnjih šestih letih za 14.2 milijarde dolarjev vojaške pomoči. Poročilo pravi dalje, da so 7ADA v prvih šestih mesecih letos poslale svojim zaveznikom za 1.9 milijarde dolarjev orožja in druge vojaške opreme, in sicer približno 2 tretjini Evropi, eno tretjino pa Aziji in državam Južnega Pacifika. Poročilo pravi dalje, da ZDA pošiljajo ameriškim silam v Evropi vedno večje količine najbolj modernega o-rožja. med katerim so izstrelki »Mike«, «Corporal», «Ho-nest John« in «Matador«, na katere se lahko priklopijo a-tomski vžigalniki; dalje pošiljajo nadzvočna lovska letala. toda ne atomskega o-rožja. Poročilo pravi nato, da je Severna Koreja nekoliko zmanjšala število vojaštva, da pa je na splošno povečala moč svoje vojske in letalstva «z uvedbo novega orožja«, in dodaja, da je Južna Koreja obdržala svoje sile «na stalni višini« z ameriško pomočjo, V finančnem letu od 1. julija 1955 do 30- junija 1956 so ZDA dale na razpolago drugim državam okoli 2 'milijardi in 400 milijonov dolarjev neposredne vojaške, tehnične in dodatne pomoči za obrambo. Na področju tehničnega sodelovanja so ZDA prispevale za vežbanje 140 znanstvenikov iz 38 držav na področji mirnodobske uporabe atomske sile. S tem ie število teh- Arabska solidarnost z Hgiptnm pnnm/nu potrjena pri razgovorih v Riadu Naser se je vrnil v Kairo - Nehru odpotoval v Sandovo Arabijo - Komentarji egiptovskega tiska nikov. ki so v ta namen pri' šli v ZDA, narastlo na 4700. mu stvar vseh Arabcev KAIRO, 24. — Predsednik Naser se je danes vrnil v Kairo iz Saudove Arabije, kjer se je razgovarjal s kraljem Saudom in predsednikom sirske republike. Razgovori so se zaključili včeraj in uradno poročilo o njih pravi, da so govorili o vseh mednarodnih dogodkih ter o dogodkih na Srednjem •'vzhodu. Dalje pravi poročilo, da je konferenca pri tolmačenju dogodkov, kakor tudi pri logičnih in praktičnih zaključkih sprejela enotno stališče. «Konfereca Je proučila zlasti pogoje v arabskih državah v zvezi z resolucijami, ki so bile sprejete na prv’ konferenci v Kairu. Veiiko pozornost je konferenca posvetila okrepitvi arabske varnosti. naporom, da se oddalji izraelska nevarnost in da se sprejmejo take pobude, ki naj omogočijo spopolnitev arabske politike, ki je bila določena v Kairu, tako da se bo nujno izvajanje lahko nadaljevalo z odločnostjo.« «Na konferenci so zlasti govorili o vprašanju Sueškega prekopa in dosežena je bila soglasnost, kakor sledi: To vprašanje in pogoji ter okoliščine, v katere se uvršča, zadevajo vse arabske dežele. Konferenca podpira tudi namene Egipta, da doseže mirno rešitev, ki naj ščiti egiptovske narodne interese in naj bo v skladu z načeli Združenih narodov. Konferenca je mnenja, da je način za zajam-čenje interesov tistih, ki so zainteresirani pri plovbi po Sueškem prekopu, začeti pogajanja z Egiptom, ki je lastnik prekopa, ,v okviru listine Združenih narodov, v duhu sklepov bandunške konference in izven slehernega pritiska ali namena, da se vsili kakršna koli enostranska rešitev.« Zatem ugotavlja poročilo arabsko solidarnost, ki se je ponovno pokazala na tej konferenci, in javlja, da bo prihodnji sestanek v Damasku. Predsednik sirske republike El Kuatli je ob povratku v Damask izjavil, da so razgovori še bolj utrdili vezi med arabskimi državami in da so med razgovori imeli »edini namen ugotoviti, da je borba proti imperializmu in sioniz- od Arabskega zaliva do Atlantika«. V Kairu niso presenečeni nad anglesko-francosko odločitvijo. pač pa so to pobudo sprejeli z določenim zadoščenjem. V uradnih krogih poudarjajo s tem v zvezi: 1. Egipt je sicer vedno poudarjal željo pogajanj z Zahodom ob spoštovanju njegove suverenosti, vendar pa je večkrat izrekel mnenje, da je treba zadevo piedložiti OZN. 2. E-giptovski predstavniki so prepričani v pravičnost egiptovske stvari in upajo, da bo Egipt lahko učinkovito obrazložil svo.ie stališče v Varnostnem svtiu 3. Anglesko-fran-coska odločitev je po mnenm teh krogov nov dokaz neučinkovitosti predlaganega združenja koristnikov prekopa. 4 Kljub zatrjevanjem nekaterih londonskih in pariških krogov so egiptovski krogi prepričani, da »iigleško-francoska pobuda ne uživa pristanka Wa-shingtona V nekaterih krogih prevla duje vtis, da bi se utegnile ZDA in Sovjetska zveza sporazumeti glede resolucije, k-bi na podlagi čl. 40 listine Združenih narodov priporočala »iskanje mirne rešitve na podlagi pogajanj«. To mnenje izraza tudi egiptovski tisk. Prevladuje prepričanje, da bo spor. sedaj ko je predložen Združenim narodom, prešel v fazo dolgotrajnih pogajanj. S tem v zvezi piše »Al Akhbar#: «Sprašujemo se. iz kakšnega vzroka sta se Francija in Anglija odločili zateči se v Varnostni svet. ko so udeleženci londonske konference sklenili ustanoviti združenje koristnikov, da bi skušali doseči sporazum z Egiptom. preden začnejo druge morebitne akcije«. List odgovarja takole: »Zdi se, da sta Anglija in Francija prišli do zaključka, da združenje koristnikov ne predstavlja učinkovitega sredstva za rešitev vprašanja. Ugotoviti je treba, da sta Anglija in Francija edini državi, ki sta zahtevah predložitev zadeve pred Zdru žene narode. Jasno je, dd sta sprejeli to pobudo brez posvetovanja z ZDA.« List dodaja, da je bilo ameriško stališče, naj bi predložili zadevo Varni,stnemu svetu šele potem, ko bi izčrpali vsa dru- ga sredstva neposrednih pogajanj z Egiptom. «A1 Gumhuria« piše, da gre za «korak v pravilni smeri, čeprav je do njega prišlo pozno«. Pri tem pa opozarja Veliko Britanijo in Francijo, da. če bosta še dalje skušali odvzeti prekop Egiptu, ju čaka v Varnostnem svetu neuspeh. kakor se je to zgodilo v Lancaster House«. «Vse kaže. nadaljuje list, da Velika Britanija i,n Francija ne iščeta mirne rešitve spora, pač pa samo sredstva za zatiranje Egipta in Arabcev.« List pravi zatem, da je sueško vprašanje «strog preizkus za Varnostni' svet in za države članice«. iiKmalu bomo videli, dodaja list, ali bosta Anglija in Velika Britanija u-peli posluževati se teh držav kot orodja za svoje imperialistične ambicije, ali če se bodo te države pokazale vredne načel ki so izražena v listini OZN « Medtem javljajo iz Novega Delhija. da je predsednik indijske vlade Nehru danes odpotoval z letalom v Saudovo Arabijo. Pred svojim odhodom je iziekel zadovoljstvo, ker bo sueški spor predložen OZN. «To je dobra stvar, ..e dejal. Ne more več biti vojne. če se zadeva predloži Združenim narodom Oddaljujemo se od nevainosti spopada In stvari se obračajo v dobro smer. Pobuda bo vsekakor imela dobre rezultate. Dejstvo, da se zadeva predloži OZN, pa kljub temu ne sme zmanjšati možnosti posredovanja« Nehru je dodal, da ne ve, ali se bo sestal z Naserjem. Nehru, ki odhaja v Saudovo Arabijo na vabilo kralja Sau-da, se bo vrnil v Novi Delhi 28. septembra. Po Nehrujevih besedah bi nobene rešitve ne smeli gledati z vidika zmage ene strani nad drugo. »Trajna rešitev mora biti takšna, da ne bo pustila niti pri eni državi vtis poraza ali ponižanja in kadar govorimo o mirni rešitvi, to ne pomeni samo ii-ogibanje sili. ampak tudi določeno omejevanje v smislu vzajemnih obtožb « Ob koncu je Nehru dejal, da je novo obdobje v sueški krizi dalo prizadetim državam možnost, da prouče spor v bolj mirnem vzdušju. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 27,5, naj-nižia 18,5, ob 17. uri 25,4. zračni tlak 1017,4 stanoviten, veter 22 km. vlaga 33 odst., nebo 5 desetin pooblačeno, morje lahno razgibano, temperatura morja 22. mm Danes, TOREK 25. septembra Firmin, šk.. Uroš » Sonre vzide ob 5.55 17.38. Dolžina dneva 12.03. nu Vzide ob 20.55 in zatone•oojl> • Jutri, SREDA 26. septembra Justina, muč.. Stoislav* PIIMElUBaiU UBORUVIIIVJE lllil.lUtlHV IM IflMESČEMCEV 0BR8T0V CRDU p,»lesi »linija Popolaro V SEDANJIH RAZMERAH IN POGOJIH JE SINDIKALNA ENOTNOST NUJNA Za aktivno sodelovanje delavcev z vodstvom podjetja - Važna vloga notranjih komisij za dosego sindikalne enotnosti - ltazgibana diskusija V nedeljo je bilo v Rosset-tijevi dvorani zborovanje delavcev in. nameščencev, ki po zaposleni v obratih CRDA v Trstu, Tržiču in Miljah. Zbo- rovanja, ki ga je organiziralo glavno tajništvo FIOM (Zveza kovinarjev) s sodelovanjem pokrajinskih zvez te stroke iz Trsta in Tržiča, so se uceležili poleg številnih delegatov vsedržavni tajnik FIOM poslanec Agostino No-vella. glavni tajnik FIOM poslanec Vittorio Foa, poslanec Beltrame, zastopnika tržaških federacij PSI ter Unita Po-polare, miljski župan Pacco, glavni tajnik nove Delavske zbornice GGIL Tominez, predstavnik kovinarjev iz Genove ter zastopniki drugih strok iz Trsta in Tržiča. Zaradi nove sindikalne politike v državnih obratih, ki je bila na zborovanju dobro pojasnjena in razčlenjena, ter glede številnih in zelo poučnih posegov v diskusijo, ima nedeljsko zborovanje velik pomen za nadaljnji razvoj sindikalne politike in udejstvovanja delavcev v obratih CRDA na našem področju. Velikega pomena pa bo to zborovanje tudi glede na vprašanje sindikalne enotnosti in skupnega nastopa sindikalnih organizacij v zaščito delavskih interesov. Po pozdravnem nagovoru tajnika tržaške FIOM je i-mel daljši govor poslanec Foa, ki je orisal splošna vprašanja državnih obratov, ki imajo važno vlogo v borbi proti izkoriščanju monopolov. Prav zaradi te vloge je nujno potrebno, da se razni o-brati v okviru IRI, med katere spadajo tudi ladjedelnice ORDA, izpopolnijo in napredujejo v občo korist vsega naroda. Glede na vse to je pravica in dolžnost vseh delavcev ter nameščencev, ki so zaposleni v teh podjetjih, da aktivno sodelujejo z vodstvom in prispevajo k napredku obratov. Na ta način bodo lahko uspešno branili državna podjetja in tebe pred manevri privatnega monopolizma. Da bo to sodelovanje plodno, morajo biti urejeni delovni odnosi na podlagi petih točk, ki so jih odobrili na zborovanju v Livornu. Predvsem je treba modernizirati in potencirati razne naprave, da se bo zvišala produkcija v državnih obratih, kar pa se seveda ne sme spremeniti v izkorišča- in radikalne stranke Tržaška sekcija «Unita po-polare« tn tržaška sekcija radikalne stranke soglasno obsojata postopek pravosodnega ministrstva proti pisatelju Danteju Troisiju, ki ga obtožujejo, da je s svojo knjigo »Diario d: un giudice« žalil sodstvo. Obe sekciji smatrata, da knjiga Troisija ne predstavlja nobene žalitve, temveč da je ta knjiga koristen doprinos človeka, ki pošteno in svobodno izvaja svoj poklic sodnika in ki odklanja vsak kon-formizerti, ko dnevno išče resnico, ptavico in človečansko razumevanje. Troisijeva knjiga ne more zmanjšati ugleda sodstvu. Pač pa ga lahko zmanjša samo postopek ministra Mora, če bi se mu posrečilo. da bi sodstvo obsodilo pisatelja Troisija za to njegovo človečansko stališče in za njegovo jasno obsodbo bolečih ran naše družbe. Kot v primeru Renzi-Ari-starco in v primeru Dolci predstavlja preganjanje pisatelja in državljana obsojenja vredno klanjanje pred konformistično miselnostjo in tisto samovoljo, ki še vedno tlači našo republiko, pa čeprav je republika zrasla iz borbe proti nasilju in konformizmu. Zaradi tega mora postati borba sodnika in pisatelja Troisija borba vsakega Italijana, ki se je boril za svobodo in za republiko in ki ju je priprivljen še nadalje braniti. Zaradi tega je primerno, da se tudi v Trstu dvigne odločen protest proti temu novemu poizkusu samovolje. PO ŠTIRINAJSTDNEVNIH POGAJANJIH Vodstvo podjetja ugodilo delavskim zahtevam Brezuspešen sestanek s predstavniki vodstva podjetja DILFI, kjer traja stavka že štiri dni Notranja komisija pri podjetju Schromek je pred dvema jednoma predložila vodstvu podjetja zahteve delavcev glede izplačila odškodnine za menzo, dnevnic, skalne nagrade, dodatka za težka in nevarna dela itd. Sledilo je nekaj sestankov notranje komisije z vodstvom in po dveh. tednih je bil dosežen sporazum. Odškodnino za menzo so določili v znesku 5Q lir dnevno, za dnevnice v čistilnici Aquila so določili 25Q lir Drevi redna seja pokrajinskega sveta Drevi ob 18, uri bo redna seja tržaškega pokrajinskega sveta, na kateri bodo razpravljali o vprašanjih navadnega upravnega značaja. Med temi je tudi , nekaj zanimivih točk, kot na primer sporazum z okoliškimi občinami za upravljanje občinskih cest po pokrajinski upravi. pobiranje neposrednih davkov za prihodnjih deset let in notranji natečaj za mesto prvega zdravnika druge stopnje v pokrajinski umobolnici. Fo končani diskusiji je imel zaključni govor poslanec No-vella, ki je podrobno analiziral sedanje sindikalne razmere v Italiji in podčrtal pogoje za dosego sindikalne enotnosti. Predvsem, je dejal govornik, mora biti vsakdo na jasnem, da v sedanjih razmerah nobena sindikalna organizacija ne more sama uspešno ščititi delavskih interesov in se upreti nakanam delodajalcev. Tudi najboljši sindikalni sporazum, ki ga je moč doseči ločeno, je v splošnem vedno slabši kot sporazum, ki bi ga lahko dosegli z enotnim nastopom. To velja tudi za obrate CRDA. Nujno potrebno je skupno proučiti vprašanja in zahteve delavstva ter jih skupno zagovarjati na pristojnem mestu. Govornik je ponovno podčrtal, da je najboljši način za dosego sindikalne enotnosti u-stanovitev nove sindikalne organizacije, ki naj bi združevala pod svojim okriljem vsa delavska gibanja, ki danes delujejo ločeno. To je v sedanjem času nujno potrebno in tudi laže izvedljivo glede na nove razmere med socialističnimi gibanji. Pri tem je poslanec Novella poudaril, da mora priti do sindikalne e-notnosti od spodaj, preivsein z enotnim nastopom notranjih komisij, ki so najuspeš- slali izraze solidarnosti stavkajočim delavcem podjetja «Dilfi», nato pa so soglasno odobrili zaključno resolucijo, ki jo bomo objavili v jutrišnji številki. nje delavcev. Odpraviti je | nejše sredstvo za dosego sin-treba vsako diskriminacijo, i dikalne enotnosti. Govornik demokratizirati se morajo od- je še poudaril, da je razcep-nosi med delavstvom in vod-1 ljenost, ki je nastala leta 1948, stvi podjetij. Delavcem mora j samo koristila delodajalcem biti zagotovljena primerna i in oslabila delavske vrste. Ob plača ter stalna zaposlitev. Delavci hočejo biti aktivni činitelji pri napredku teh o-bratov, ne mislijo pa postaviti se nad tehnično vodstvo. V obratih mora zavladati medsebojno spoštovanje in zaupanje. glavno sredstvo za dosego tega cilja, je podčrtal go- zaključku pa je poslanec No vella predlagal, n^j bi v sklepno resolucijo vključili poziv vsem sindikalnim organizacijam za ustanovitev enotnega odbora, ki naj bi proučil vprašanje CRDA in izdelal konkreten načrt za vzpostavitev tehnično-proizvajalnih vornik, je sindikalna enotnost I pogojev in za rešitev glavnih vseh delavcev. Sledila je nato diskusija, ki je bila zelo zanimiva in poučna. Predstavnik pomorščakov je ožigosal ravnanje mnogih italijanskih podjetnikov, ki naročajo ladje v tujini, čeprav je v Italiji dovolj sposobnih moči na razpolago in ladjedelnic. Delegat iz tovarne strojev se je pritožil, da so v livarni slabe in nezadostne higienske naprave ter je predlagal, naj bi livarna imela večjo avtonomijo. Delavec iz ladjedelnice Sv. Marka se je dotaknil perečega vprašanja zaščite proti nezgodam na delu, ki jih je iz dneva v dan vedno več. Pri tem je poudaril, da so varnostne naprave nezadostne, včasih pa delavci niso poučeni o njihovi uporabi. Glede poklicnih bolezni se je pritožil, da bolezen varilcev ni še v seznamu poklicnih bolezni. Tajnik FIOM iz Gorice je dejal, da se je pri njih glede enotnega nastopa pojavil spor na bazi, ker padajo razni očitki na račun preteklosti. Pri tem je poudaril, da so njihovi zastopniki pripravljeni razpravljati o tem z vsakomur, da se razčistijo pojmi in odstranijo ovire za plodno sodelovanje. Drugi delegat iz tovarne strojev je omenil sloves, ki ga je že pred leti dosegla ta tovarna in je pripomnil, da bi morali ustanoviti poseben oddelek za raziskovanja ,nove načrte in patente. Cian delegacije iz ladjedelnice Sv. Roka v Miljah jč o-pisal žalostne razmere, ki vladajo v njihovi ladjedelnici, ki je bila ustanovljena že leta 1857. Dejal je, in pri tem navedel konkretne podatke, da število zaposlenih delavcev iz leta v leto vedno bolj pada in da zdaj nimajo nobenih naročil, kar povzroča med delavstvom veliko zaskrbljenost. Prečital je tudi resolucijo, ki je bila sestavljena na zborovanju delavcev ladjedelnice Sv. Roka pred dnevi, v kateri je izražena zahteva po modernizaciji naprav, gradnji velikega žerjava in dodelitvi naročil. Zastopnik kovinarjev iz Genove je pozdravil delegate in o-menil dolgo borbo, ki so jo morali voditi kovinarji v Genovi in v Sestri za izboljšanje delovnih odnosov in uveljavljenje svojih pravic; nato pa je na kratko primerjal razmere v njihovih ladjedelnicah z razmerami v ladjedelnicah CRDA, vprašanj, ki naj bi bil podla ga za aktivno sodelovanje v teh obratih. V zaključku so delegati po- Zborovanje upokojencev V nedeljo dopoldne je bilo v Skednju zborovanje upokojencev socialnega zavarovanca na katerem je Alceo Luc-cnesi govoril o hudih pomanjkljivostih sedanjega sistema pri dodeljevanju pokoj-n.n. Govornik je tudi poudaril da je nedeljsko zborovanje P'vo v vrsti številnih zborovanj upokojencev, ki bodo sledila in moiajo biti kot priprava na vsenarodno zborovanj upokojencev. Kakor je znano, bo parlament v kratkem razpravljaf o predlogu komunističnih poslancev za spremembo zakona o pokojninah. Ta predlog zahteva po-v;šek pokojnin socialnega zavarovanja od 3500 in 5000 na 10.000 lir mesečno s sorazmernimi poviški. V predlogu za nov zakon je tudi zahteva po združitvi pokojnin in invalidnin s pregibno lestvico ter zahteva po dodelitvi pokojnine vsem starim delavcem, ki so brez sredstev in v hudih gmotnih razmerah. Vsedržavno protestno zborovanje upokojencev bo verjetno v oktobru, krajevna zborovanja na našem področju pa bodo še prihodnji teden. O Danes ob 9.30 se bodo ponovno sestali uslužbenci podjetja IFT s sindikalnimi zastopniki, da bodo skupno proučili razvoj vprašanja prodaje trgovinskega oddelka omenjenega podjetja in napovedanega odpusta 50 delavcev. O Včeraj si je ogledala tržaško pristanišče skupina .avstrijskih poslovnih osebnosti, katere je nato v spremstvi avstrijskega konzula v Trstu sprejel tajnik tržaške trgovinske zbornice. OB PRISOTNOSTI DELEGACIJ DVAJSETIH DRŽAV Začetek mednarodnega kongresa pristaniških strokovnjakov Na kongresa proučujejo vprašanja v zvezi z nakladanjem in razkladanjem ladij - Referat direktorja tržaških Javnih skladišč Včeraj popoldne se je v prostorih pomorske postaje pričel mednarodni kongres organizacije ICHCA (International Čargo Handlig Coordination Association), ki je posvečen tehničnim operacijam pri razkladanju in nakladanju ladij. Ne kongresu so prisotni delegati 20 držav in med njimi predsednik omenjene organizacije angleški admiral Ward-low, predstavnik Italije dr. Luigi Accame, predsednik pomorske sekcije genovske trgovinske zbornice, jordanski minister za industrijo in številne druge osebnosti. Prisotni so tudi predstavniki jugoslovanskih pristanišč ' in med njimi predsednik jugoslovanskega združenja pristanišč La-bura Marjan, komercialni direktor reškega pristanišča Ba-durina Mario in predstavnici pristanišč v Splitu, Šibeniku, Pločah ter Baru. Na svečani otvoritvi je pozdravil kongres v imenu Trsta podprefekt Cappon, nakar so imeli kratke pozdravne govore še predsednik RIn adm. Pletro Barbone, predstavnik ministrstva za trgovinsko mornarice in druge osebiosti. Prvi referat je na kongresu pnečital generalni direktor tržaških Javnih skladišč dr. Ro-dclfo Bernardi, ki je orisal zgodovinski razvoj tržaškega piistanišča ter njegov sedanji mednarodni položaj. V nadaljevanju je dr. Bernardi po- IZPRED KAZENSKEGA S ODI SC A \r možu je prevladala želja po maščevanju Da bi oškodoval ženo, je skušal upepeliti njeno stanovanje, toda načrt se mu ni posrečil - Obsojen avtomobilski tat Obupan in zaradi tega prežet z željo po maščevanju nad svojo 51-letno ženo Marijo Šturman iz Ul- Piccolo-rmni, od katere je ločeno živel, se je 41-letni Albino Lo-nardi, sečaj stanujoč v ljudskem prenočišču v Ul. Pon-daies 5, 14. avgusta letos skrivaj prikradel v ženino stanovanje in hotel napraviti nekaj. kar bi ženo oškodovalo. Najprej je mož splezal na streho hiše in nato -kozi priprto okence vstopil v majhno stanovanje, V glavi je imel več idej, a ena se mu je zdela vredna: zanetiti požar, ki bi v kratkem vse upepelil. Rečeno storjeno. Z vžigalico je zažgal žimnico v ženini sobi ter odprl okno. da bi se ogenj bolj razširil. Nezadovoljen s tem, je odprl tudi plin, da bi tako povzročil tu-či eksplozijo in z njo popolno uničenje celotnega ženinega premoženja. Kakor je Neron cinično občudoval plamene požara, ki ga je zanetil v Rimu, tako je tudi Lonardi ostal v bližini ter z naslado čakal, kdaj bo ogenj vse uničil. Ogenj se je hitro razširil, a sosedje so ga začeli z vedri vode nemudoma gasiti. Na mesto so prišli tudi gasilci. ki so delo, dokončali. S tem se je Lonardijev načrt ponesrečil; dosegel je le, da to plameni zajeli strop in stenei vendar je celotna povzročena škoda znašala le 90 tisoč lir. Seveda so prišli na mesto tudi karabinjerji in podčastniku se je zdeio, da je bil požar podtaknjen. Takoj uvedena preiskava je ugotovila, da je bil prav Lonardi v bližini in moževo sumljivo vedenje je dovedlo karabinjerje do tega, da so ga pričeli iskati-A Lonardi jih je prehitel: sam te je prijavil službujočemu podčastniku in vse priznal. Kot vzroke je navedel slabo ravnanje njegove žene z njim. Zakonca sta bila poročena 16 let in v tem času je Lonardi enkrat prevaral ženo z mlajšim dekletom. Spočetka je kazalo, da mu je žena vse odpustila, a kasneje je začela grdo ravnati z njim in tudi dosegla na sodišču ločitev. Končno pa ga je junija letos spodila iz stanovanja ih ker je bil bolan ip brez sredstev, se je moral zateči v ljudsko prenočišče. Tu se mu je porodila misel na maščevanje in njegov namen je bil povzročil ženi čimveč-jo škodo. Dodal je tudi, da mu dejanja ni žal. Na podlagi njegovega priznanja je bila (crivda jasna, zaradi česar so ga poslali v koronejske zapore in ga prijavili sodišču pod obtožbo namerne zanetitve požara in vdora v tuje stanovanje. Prvo obtožbo pa je socišče po zaslišanju . nekega gasilskega funkcionarja spremenilo v povzročitev poškodbe, za kar so ga skupno z obtožbo vdora obsodili na 6 mesecev zapora in še to pogojno in brez vpisa v kazenski list, čemur je sledila takojšnja izpustitev na svobodo. * • * Pred istim sodiščem se je moral zagovarjati tudi 35-let-ni Claudio Leonardi iz Ul. Gozzi, ki je pred tednom dni zagrešil tatvini v cveh avtomobilih. Mož je v noči med 18. in 19 t.m. prerezal platneno streho na avtu nekega nemškega državljana, a tatvine ni izvršil, ker je moral zbežati. Nekateri policijski a-genti so o poskusni tatvini obvestili člane letečega oddelka kvesture in na podlagi podatkov, ki so jih dobili o neznancu, so zasumili Leo-nardija, ki jim je bil že znan. Se isto noč jč mož padel a-gentom v roke, in ker mu pač ni preostalo drugega, je poskusno tatvino priznal. Leonardi pa je šel še dlje in je priznal drugo tatvino, ki jo je isto noč izvršil v škodo 25-letnega Giorgia Galliana iz Ul. Genova. Z britvico je namreč prerezal platneno streho mladeničevega avta ter nato ukradel torbo, v kateri pa ni bilo, vsaj zanj seveda, nič vrednega; le nekaj menic za približno 500.000 lir ter sončni naočniki. Ukradeno torbo je z njeno vsebino vred zakopal v Bo-šketu. Torbo so našli na o-menjenem prostoru in jo izročili lastniku, medtem ko so Leonardija izročili sodnim o-blastem v nadaljnji postopek, in sicer zaradi poskusne in izvršene tatvine. Pred sodiščem je Leonardi pač priznal, kakor je že storil na policiji in tako sodišču ni bilo težko tata obsoditi; za sedaj bo moral, razen saveda, če mu ne bo prizivno sodišče kazni znižalo, presedeti 11 mesecev v zaporu ter plačati 9000 lir globe. Preds. Fabrio, tož. Scaropa, zap. Rachelli, udaril, da izvršuje Trst svojo tradicionalno vlogo posrednika v prometu med Srednjo Evropo in Podonavjem ter Sredozemskim morjem ter drugimi prekomorskimi deželami. Pri tem mora Trst premagovati zelo ostro konkurenco severnih pristanišč in v zadnjem času tudi konkurenco Reke. Trst živi od te funkcije in če je ne bi mogel več izvršen vati, bi se znašel v položaju drevesa, kateremu so posekali korenine. Za razliko od drugih italijanskih pristanišč, ki imajo svoje nacionalno zaledje se mora Trst boriti za tuji tranzitni promet, kateremu ro oaprta vsa velika in moderna pristanišča Evrope. Zaradi tega mora pristanišče razpolagati z najmodernejšimi napravami, da lahko nudi usluge po konkurenčnih cenah. Zaradi tega posebnega položaja ima Trst svoje posebne potrebe: 1. Pristanišče mora biti dobro opremljeno in pristaniška tarifna politika mora odgovarjati potrebam prometa. 2. Pristanišče mora razpolagati z mrežo rednih pomorskih zvez, ki mora po obsega odgovarjati prometu. 3.' Pristanišče mora imeti ugodne železniške zveze z zaledjem, ki mu morajo omogočiti, da prodre daleko v zaledje, v osrčje Srednje Evrope in Podonavja. V nadaljevanju je direktor Javnih skladišč dejal, da v pristanišču vlada režim proste luke na osnovi londonskega sporazuma, zato da se zadovolji potrebam mednarodnega prometa. Dr. Bernardi je nato navedel podatke o rasti pristaniškega prometa v zadnjih letih ter o deležu raznih držav pri tem prometu. Zanimivi so bili tudi nekateri najnovejši podatki o o-premi tržaškega pristanišča, ki razpogala s skladišči, ki imajo 500.000 kvadratnih metrov prostora in ki lahko sprejmejo okrog 350.000 ton blaga, poleg 30.000 ton Žita * silosu. Oprema pristanišča obsega 153 žerjavov na nabrežju, 3 raz-kladalne mostove, 7 žerjavov z nosilnostjo 6 ton in 3 plavajoče žerjave z nosilnostjo 2C, 40 in 200 ton. Poleg tega je v pristanišču še velik žerjav s kapaciteto 120 ton. Po vojni je bil izvršen obsežen načrt obnove naprav in so zgradili tri nova velika moderna skladišča, povečali Število modernih žerjavov, izboljšali silos, železniško o-rnrežje itd., za kar vse so do-sle! porabili 8 milijard 349 milijonov lir. Predvidene so še nove gradnje in med njimi gradnja skladišča št. 57. Najpomembnejša pa bo seveda gradnja pomola št. VII, ka-teiega so delno že pričeli gradit’ s pomočjo sredstev iz proračuna vladnega generalnega komisariata. . Iz referata direktorja Jav-nih skladišč je razvidno, da je pristanišče sedaj zadovoljivo opremljeno, niso pa rešena nekatera druga pomembnejša pereča vprašanja in med njimi v prvi vrsti vprašanje rednih pomorskih zvez, ^ železniških zvez z zaledjem in delno tudi vprašanje pristaniških tari*- Naslednji govornik ing Ma-tievich je podrobno opisal, ka-kj je «Tržaški Lloyd» v sode-delovanju z dunajsko tovarno lokomotiv organiziral pošiljko 60 lokomotiv v Indijo Pri tem 5C' morali premostiti vrsto težav že pri prevozu, ker '.majo indijske železnice drugačno širino tira kot evropske. Najbolj zapleteno pa je na" kladanje lokomotiv, kar je o-pravil pontonski žerjav «Ur-eus». Lokomotive so prevažali na krovu ladij tipa «Libertyj> tako, da so kiov predhodno o-krepili, ker bi drugače ne m -gel vzdržati tako velike teze. Vse lokomotive so brez vsake nezgode prepeljali v Indijo, kljub temu da je eno izmed ladij zajel v Indijskem oceanu hud vihar. Danes dopoldne si bodo kongresisti ogledali tržaško pristanišče, popoldne pa priso* stvovali referatom prof. Tich-v*nskega z univerze v Kaii-lorniji, predsednika belgijskega odbora ICHCIA in drugim. V. sredo pa bodo delegati že odpotovali na krovu ladja «Messapia» v Benetke. Ko je izstopila iz trolejbusa Zaradi izpaha gležnja leve noge z verjetnimi kostnimi poškodbami so morali včeraj popoldne sprejeti na ortopedskem oddelku 34-letno šiviljo Adarino Marchiol iz Industrijske ulice. Marcmolova, ki bo okrevala verjetno v 10 ali v najslabšem p-imeru v 30 dneh, je izjavila da si je izpahnila gleženj med izstopom iz trolejbusa št. 10. Posledice prometne nezgode Kljub temu da je 45-letna Flora Chicco vd. Zennaro iz o-penskega begunskega taborišče postala že predvčerajšnjim žrtev prometne nezgode, se je šele včeraj proti večeru zatekla po pomoč V bolnišnico, kjer so jo morali tudi pridržati: zdravniki so bili namreč mnenja, da ima ženska zlomljeno zapestje leve roke, zaradi česar se bo nicrala zdraviti na ortopedskem oddelku. dnevno, za škodljiva in nevarna dela bodo dodelili stalne nagrade in vodstvo podjetja bo ugodilo vsem zahtevam delavcev glede higienskih naprav. Glede določitve stalne nagrade ni bil še db-sežen popoln sporazum, ker bi vocstvo hotelo dati nagrado v znesku 10 odst. plače le dvema tretjinama delavcev. Te omejitve v številu delavcev, ki naj bi dobili stalno nagrado, seveda notranja komisija ni sprejela in bodo o tem še razpravljali. Vsekakor je treba podčrtati, da je to uspeh notranje komisije. Potek pogajanj ter ravnanje vodstva bi lahko služilo za vzgled marsikateremu drugemu podjetju. Tudi včeraj so enotno stavkali delavci podjetja «Dilfi». ki so stopili v stavko že v petek 14. t.m. Dopoldne pa so_se ponovno sestali na sedežu Zveze industrijcev sindikalni zastopniki in pied-stavniki vodstva omenjenega podjetja, da bi dosegli sporazum v sporu, ki je nastal zaradi nerazumevanja delodajalca do delavskih zahtev. Sestanek pa je bil brezuspešen, ker je vodstvo podjetja privleklo ha dan razna opravičila, češ da nikakor ne more sprejeti delavske zahteve. Delavci omenjenega podjetja, ki so do sedaj sledili pobudi vodstva za dvig produkcije in niso zaradi tega ri-česar zahtevali, ne morejo več nadaljevati po tej poti in kratkomalo sprejeti izjave vodstva. Njihove zahteve po izboljšanju prejemkov in delovnih odnosov £<0 popolnoma utemeljene in upravičene. Danes dopoldne se bodo ponovno sestali sindikalni zastopniki s stavkajočimi in bodo proučili sedanje stanje. Poleg tega pa se bo tudi sestal odbor za nabiranje denarnih prispevkov v korist stavkajočih. IZ SRCA LJUDSTVA ... «Da bo zgradba Dijaške Matice trdna, mora zrasti iz srca ljudstva». Tako je napisala ob u-stanovitvi Dijaške Mati ce pred triintridesetimi leti «Edinost». Darovi, ki jih prejema Dijaška Matica od mnogih dobrotnikov, izpričujejo, da se je takratna napoved uresničila. Našemu ljudstvu je študirajoča mladina pri srcu, zato podpira Dijaško Matico. Vpisovanje olrok v otroške vrlce Tržaška občina obvešča, da se je začelo vpisovanje otrok v občinske otroške vrtce. V občinske otroške vrtce se sprejemajo otreci obeh spolov, ki so do 19. t. m. izpolnil; 3 leta starosti. Vpisovanja pri ravnateljstvih občinskih otroških vrtcev. Za otroški vrtec Vrdela-Sv. Ivan sprejema vpisovanje začasno ravnateljstvo, ki je nameščeno v osnovni šoli «F. Filzi», Pri vpisovanju otrok morajo starši predložiti zdravniška potrdila o cepljenju proti kozam, proti davici, zdravstveno okulistično potrdilo in rojstni list. Odmev na vesti glede voj. službe v bivši coni B V zvezi z vestjo agencije ANSA in ki je bila objavljena v listih glede poziva mladeničev letnika 1936 k vojakom v bivši coni B na osnovi veljavnih jugoslovanskih zakonov je tajništvo KP TO izdalo včeraj komunike, v katerem navaja nekaj primerov, ki govorijo proti (iprovizoričnosti« razdelitve Tržaškega ozemlja. Najnovejša vest o pozivu k vojakom v bivši coni B je rečeno v komunikeju, je nadaljnje potrdilo o vztrajanju na dvoumnem položaju, v katerem služi «provizoričnost» izključno samo za to, da se rešitev vsakega problema v Trstu odloži ter da se obdrži naše področje v nestabilnem položaju v škodo interesov našega prebivalstva. Zaradi tega KP TO odločno zahteva, da je treba javno mnenje obvestiti o realnem položaju in o resničnem pomenu sporazumov, na osnovi katerih je bila odločena raz- delitev področja in ki so še danes tajni. Današnje Alessijeve «Le Ul-time Notizien objavljajo v tej zvezi tudi sporočilo Tržaške unije, ki protestira proti vpoklicu k vojakom v bivši coni L Alessijev nedeljski «Piccolo» de glede obvezne vojaške šhižbe v bivši coni B razvija zrano Cammaratovo tezo, iz česar se lahko sklepa, da hi najraje videl, da 'bi mladeniči iz bivše cone B služili Italiji nsko vojsko v smislu zadnjih zahtev demokristjanskega kongresa po uvedbi obvezne vojaške službe na našem področju. Nezgode na delu 33-letni Filippo Scomersa iz Ut. Ciispi, ki je zaposlen kot sodar v skladišču vin na Pomolu Venezia, je včeraj splezal po železni lestvi, a naen- kiat mu je spodrsnilo, zaradi česar je padel s štirih metrov višine na tla. V bolnišnici, kamor se je tako' nato zatekel z rešilnim avtom, so mu izprali rane in praske po čelu, roki in drugod ter ga nato s prognozo o-kievanja v 8 dneh odslovili. Veliko slabše se je pripetilo včeraj dopoldne 34-letnemu Evgenu Palčiču s Križa, ki ie skupno s 30-!etnim Erminijem M.lošičem iz Kraške ulice na Opčinah med gradnjo neke niše v Kjadinu padel s treh metrov visokega zidarskega o-dra. Takoj po nezgodi so oba naložili na rešilni avto in medtem ko so Milošiča, ki bo o-kreval v 5 dneh, odslovili, so morali Palčiča pridržati na ortopedskem oddelku. Bolj kot žrtev nezgode na delu je 28-letni Bruno Perosa iz Stare istrske ulice postal žrtfev svoje neprevidnosti; bil je namreč zaposlen na neki lokomotivi v notranjosti livarne ILVA, ko se je med de-Lm nagnil skozi okence in to ravno v trenutku, ko je vozil mimo neki vagon. Imel je precejšnjo srečo, kejti pri teni se je samo ranil v glavo itj se udaril v hrbet. Kljub lažjim poškodbam pa so ga zdravniki iz previdnosti pridržali na I. kirurškem oddelku. Nova sezona SNG Včeraj dopoldne je imel u-metniški in tehnični ansambel Slovenskega narodnega gledališča v Trstu svojo prvo sejo, na kateri so razpravljali o delu v bodoči gledališki sezoni. Gledališki ansambel, ki se je vrnil s počitnic, bo sredi oktobra otvoril novo sezono s Fregarčevo ljudsko igro «Sa-gran. To delo je pisano v domačem, tržaškem dialektu in bo zargdi svoje izvirnosti in domačnosti prav gotovo zelo vsec tržaškim Slovencem. Vzporedno s to igro bo gledališki kolektiv študiral še dve novi deli, s katerimi bo nastopil v bližnji bodočnosti. Kot je razvidno iz navedenega, obeta nova sezona SNG v Trstu številne zanimive nove uprizoritve raznih del iz sodobne domače in svetovne dramske literature. Excelsior. 16.00: »Vizonovo V1' no». G. Ralli. R- Rj?f,0'zailv*p Fenice. 16.00: ((Peklenski A Ladd. E. Robinson. jn Nazionaie. 16.00: «Stej moli». V. Heflin. u.s sm Filodraminatico. 16.30: Neron», A. Sordi. B. , čej Supercinema. 16.00: «R-,loniM, Venere«, J. Pa.vne, R,wjeytvo Arcobaleno. 16.30: «V BelT ’ |, hišo se vrne mir». D. Buchanan. ___________ , Ideale. 16.30: »Profesorji r'j. zrezkov«. J. Leigh. ». .rt€jrtiv», Impero. 16.30: «Cudaški A. Giuness, P. F|nch;,r, Evt-Italia. 16.00: «Moja lina«. J. Leigh. J..W*gf> S. Marco. 17.00: “N^^i-rioiei- Monroe, J. Cotten. 1 - nim prepov. »Kra*^ Kino ob morju. 16.00. « Ro5,(. Margot«, J. Moreau, 0r Moderno. 16.00: ((Deževje * ^ chipuru«, L. Turner, K go* Savoua. 16.00: «lnna gre l.vvvood«, D. Martin, Viale. 16.00: »VzJet n> C. Mitchell. M Ch“*^JJ,l ■ 1600- „:nl Vittorio Veneto. io.uu. -- , vse Italije«, S. pamp* Be^vedere. 16.30: f Marconi. 16.30: ((Hanibal * Rfe!. stalka«, E. Williams’ jpi« Massimo. 16.00: «Ko nje®*-R. Fleming. D. Andr ^ $ Novo cine. 16.00: «Go5?valeri. št. 04». A Lualdi. F. v M Odeon. 16.00: ((Moreči Soffici D. Maggi. , „ , Af>r' Radio. 16.00: »Tačantela*. pr«a M. Cordav. Mladoletna „fr Venezia 15.30: »Sto 5C M. Fiore. G. LaodD- vrV>. Skedenj 19. ” «Jeklena POLETNI KINO Arena dei tiori. 19-15:.^. tanski paberki«. S. b" Fiore , rt** Armonia. 19.30: »SolzeJA ni«. O. Toso, B Fusar‘-HcU(f-Paradiso. 19.30: «Carodei rvi«, J. Pa.vne. ... „008^ Parco delle rose. 19^®chards- V' iz Simg-Sirtga«, A. R10 , Cassell. _ »jv * ponziana. 19.30: «Bol) ^is mrtev«. D. Martin. JL,0ini Valmaura. 19.30: «Na b°l zi». J. Hall. F TOREK, 25. septembra TRST POSTAJA A „ 11.30 Lahki orkestri: gospodarskega sveta: \V egiptovski spor okrog n v f Za vsakogar nekaj: u-ti.- nA tu kulture; 12.55 Ciganov. ,}J ve igra orkester P»c,c"^ 'pk*! Glasba po želiaih; l<£ uget? glasba: 18.00 Mozart: •" A"j5!5 klarinet in godala J 18.35 Koncert Pi»nlf!5«r ffil Heuser; 18.52 Igra orkes,- u, goli; 19.15 Zdravniški SC Priljubljene melodije: J • Jzo* 20.05 Zmern.i ritmi; 20;frt A^i nega sveta; 21.00 He,.b.Lia di: ((Onkraj raja«. <*ri%ol dejanjih; 23.00 Ritmične r TRST i- 13.40 Operna glasba, žaška kulturna krom--«Napad na utr°. Športni tednik: 18-3“ , |8;'ateli V ska sfinga; 21.30 pr' re9t»% J 22.00 »Sestrična iz 9 rJf) cijski film: 22.30 RaZp smrtni ječi. Kako ne! Že najmlajši vemo, da se vse za šolo najbolje kupi v ( TKŽASKI KNJIGARNI ) UL (v. Frančiška, 20 MOTOGUZZI EkonOtOjjjji lurismo«. motorni tr | | silnostjo 350. MotftVV 1500 Nadomestni jt rige, prstani v cll|n^ ^ razplinjači Dellorto- AtL(»L mondialpistoN S diesel. Specializirat1* gl>, retificiranje. brušehLjSt* Cremascoli, Trst, Fabio Severo 18. CICIBAJ* cicibAJ1 CICIBAN štev. ‘‘ Dospela je Cen* MTKA ZGODOVINA HRVflTSKE MANJŠINE V AVSTRIJI OD NASELITVE DO DANES Gradiščanski Hrvati zahtevajo izvajanje čl. 7 mirovne pogodbe .... aVs*rijski pokrajini Gra-, iscu (Burgenland). ki se azProstira od jugoslovansko-® frsko-avstrijske tromeje 2 Olž vzhodne avstrijske me-M a tr0meie Avstri ja-CSR-™aazarsika, živi okoli 50.000 'Vat.ov- Po zgodovinskih u-ovitvah in po izročilu iz-lra 'a hrvatska manjšina v m predelu Avstrije iz dobe sei'r^e^a' ko so se sem na" ai* j ,rvatl zaradi poslabša-a ružhenih in gospodarskih jo2mer ob turških navalih. Vin 12selievanie se po zgodo-skih podatkih začenja v desetletju 16. stoletja ^ se no močna emigracija je liin Zabele2ena v letih od liui '027. Ta se nato nada-vse 16. stoletje ter tudi v 17. stoletju. Iz delno ' * * » • OIUICIJU. m C a *er proučevanja doku- ta]"!°V 311 imen ter iz dialek-sLi 1 značilnosti je možno da se je na Gradi- ^htov Pe ter ročij naselilo največ Hr-12 okolice Une in Koi-roc na'° 3Z PiRe 3er i2 P°d- . J Hrvatskega primorja, vo- Pa ,udi iz Zahodne Sla- jev° U^c*ovitvah zgodovinar-ci „S° tedai hrvatski naseljen- terihSeliU °koli 200 vasl' v ka' Vjt , nai bi po istih ugoto-tiso{" ‘vdaj živelo okoli 100 Hrvatov, dočim računa >. da se je tedaj nase-Rrv J1 Omenjenih predelov kar h *e okoli fi0-000 oseb’ V 4nnVer^etno bo*3 držalo, tla odkar ta narod- šjans atljšma živi na Gradi-°kol' em' 3e b'^0 ponemčenih Pfedv P V RIMU Teoretično je baje možna raketa ki bi imela celo brzino svetlobe Prof. Crocco je popeljal občinstvo na Mars in luno, prof. Sanger pa prikazal možnost poleta do zvezd stalnic - Najbolj konkreten je bil prof. Geranthewol, ki je šel le 7.000 m visoko Tri kratke Pred dnevi smo brali o nenavadnem podvigu ameriškega letalca Ivana Kincheloeja, ki ie v svojem malem raketnem letalu dosegel čudovito višino 48 km in nato srečno pristal n-> Zemlji. Ze ta vest bi naše- to — seveda v kolikor bodo dopuščale njegove fiziološke sposobnosti — ne glede na brzino, ki jo bo raketa imela, kajti po njegovem ta brzina ni. ma nikakega vpliva in ne daje m benega posebnega občutja če začetni odskok od Zemlje traja malo časa. Po njegovem bo polet med planete razde- ga znanca iz mladih let Jule-sa Verna presenetila, pa če-piav je Lil mož zelo bogat na fantaziji in Jfe že pred dav- lien v tri faze. Prva faza bi ' trajala, dokler bo raketo še poganjala ustrezna pogonska mm v svojih romanih napovedal marsikaj, kar se je pozneje dejansko zgodilo. Kako pa bi Jules Verne obstal, če b: prisostvoval le eni izmed številnih konferenc, ki so jih stiokovjj^aki vsega sveta imeli ob priložnosti mednarodnega kongresa za astronavtiko v Rimu, kjer se je zbralo 4C0 znanstvenikov in strokovnjakov iz različnih panog znanosti, ki so povezane s to i.ovo vedo. Ze pretekli teden smo skušali na kratko prikazati nekaj podatkov iz različnih referatov na omenjenem rimskem konkresu. Danes bomo ponovno na kratko zabeležili referate nekaterih vidnih pionirjev iz te nove vede, iz astronavtike. Znani italijanski strokovnjak za astronavtiko prof. Arturo C.occo, ki poučuje na rimskem vseučilišču, je pred številnim radovednim občinstvom opisal imaginaričen «sprehod» na Mars in Venero, ki bi trajal eno leto. Po njegovem mnenju bo človek lahko potoval v raketi ,n Luna prišla na določeno me- «zakon gravitacije« premagati i ila, druga faza bi se odvijala na račun brzine. ki bt jo raketa pridobila v prvem delu poleta in bi nadaljevala pot po zakonu inerciie. Tretje obdobje pa bi zavzemala vrnitev. kjer bi atmosfera služila kot zavora za pristanek na Zemlji. Prej smo omenili diugo fazo in zakon inercije. Ii ercijo moramo razumeti v Ncwtonovem smislu, po katerem se določeno telo, ko ima že določeno brzino, lahko večno premika s konstantno brzino, v kolikor seveda ne naleti n« odpor. Prof. Crocco je nate opisal možnost gradnje takega satelita, ki bi ga vodil človek in ki bi lahko prodrl iz prostora, do koder sega privlačnost Zemlje. Po njegovem bi v tem primeru lahko dosegli Luno v samih petih dneh. — Ker pa vemo, da Luna kroži okoli Zemlje bodo morali s posebnimi elektronskimi napravami izračunati, kdaj se mora raketa pognati z Zemlje, da pristane na Luni prav tedaj, ko bo !jyrobus», posebnost tovarne «0erlikon» Dosedanji poizkusi so se dobro obnesli in se vozilo ponekod že uporablja na fednih progah ■ Kot traktor se uporablja v rudnikih v Južni Afriki in Franciji ®iectr • r,tev t0°8yr° io zanimiva stva-hov Vazne «Oerlikon». Gre ?uha ac'n električnega po-'eio ra2ne vrste vozil. t":hltUsj ll) iznajdbo so dali N**,.,-mM vojno, ko so k^očjn'1 1 delovanje vozil s ,’v9 n Vocl'ka, ki se prido-*naidba .Podla6> elektrolize. M ahu Je v tem, da se v hsr!?!i4i v »a vdelJnern v vozilu. rgije ' _v, obliki kinetične e- « nieEovla' k‘ ie P°trebna rKije poBon. Zbiratelj e- !y,D|>. šeJn^r'ovan “electro->1; ta 'z Posebnega vo- ,azhi rpoto prikliu4en na tri- ln je zaprt v vo- ‘‘ie tiaD 2až o. Pe delovati kot tri-k ’ ®leltt<.ri>tor za izmenični »‘n 1'astaja1Cna enereija, ki tale e,henhj ’• napaia molor s »o* ''m številom polov. . ^ozija hilna kolesa. iu to prerf1 e*ectrogyro ima-" C?dTs’ da lahko kroti! Pre,„ e Pktričnega omrež-vihl-. 3eEain .. .. Po «t0 eSalo De vozila na aku- „ -JC r,.. I.C« °ii sili 31 trajnosti, 0|hičnn nosilnosti in e- fr "OStl bi«, er*lia ai o, v vola se lahko nako-(.J1' Pa Je vendarle 1(^SU Vmes 0 ,1a i« potrebno la« k ra,.) poataje na do- »■> S ?h’da se v,>- H 'tr°*tj0 lp.?ž*ne s po1- »a n,;30 okoli 6000 kro- thinut, °- Te postaje lahko vmesne postaje na redni progi in dovolj je. da se vozilo ustavi od ene do treh minut. Sicer pa je zelo lahko ponovno prgnati volan, ker se v ta namen lahko uporablja običajni trifazni tok na 50 period iz splošnega distribucijskega omrežja. «Gyrobus» ima sedaj 12 kilometrov avtonomije in doseže hitrost 50 k lometrov na uro. Vozila praktično ne povzročajo nobenega ropota in niso vezana nn neprijetno dišeča pogonska goriva. Poleg tega se lahko praktično uporabljajo v raznovrstne namene. Dosedanji poizkusi so se dobro obnesli in «gyrobusi» že delujejo v nekaterih krajih na rednih progah namesto tramvajev ali trolejbusov. Vef takih vozil je tovarna izvozila v inozemstvo. V Južno Afriko in Francijo izvaza posebna tovrstna mala vozila, ki jih kr i traktorje uporabljajo v rudnikih. Naspioti te tovarne je vhod v drugo veliko tovarno orodnih strojev, ki zaposluje tudi okoli štiri tisoč delavcev. Ce nekaj po peti uri popoldne gres tod mimo, vidiš, kako .z obeh tovarn «vrejo» množice delavcev in uradnikov in ulica je na mah kakor veliko mravljišče Eni z biciklom. d'ugi z motorjem in nekateri z avtomobilom urno hitijo proti domu, da se okrepčajo in nekateri morda še kaj po-negujejo svoj vrtič okoli hiše (Se nadaljuje) MILAN BOLCtC oezciioa 55960 A rezervoar za olje, B cevna odprtina za črpanje olja, C zgornji rezervoar za olje, D filter za olje, E črpalka za olje, F rezervoar za olje, G filter za olje, H stekleni pokrov /• \ / ' ^777777P77?7777777777777777777^/7777, 1. electrogyro, 2. frakcijski motor, 3. kondenzator, 4. baterije akumulatorjev, 5. ročica za stik, 6. stik za pogon in za ozemljitev, 7. izmenjalno stikalo za število polov 8. pogonsko stikalo za 7, 9 stikalo za »dražljaje«, 10. kolona za pogon volana, U. stikalo za napajanje, 12. Selfove tuljave sto. Prof. Crocco za sedaj no p:edvideva nobenega drugega možnega sistema za medplanetarne polete razen sisteme po Newtonovem zakonu inercije, ki smo ga že prej omenili. V svejem referatu je prof. Crocco svoj vizionarni r ačrt podprl z vrsto matematičnih formul in znanstvenih podatkov. Se večje zanimanje je na rimskem kongresu vzbudil referat nemškega profesorja Srngerja, ki je znan kot eden prvih graditeljev nemških raket jn ki je v svojem referatu prikazal svojo teorijo o raketi, ki bi jo poganjali «fy-tor>i». Po njegovem mnenju bi ta raketa dosegla brzino svetlobe. Ze takoj v začetku svojega referata je znanstvenik priznal, da temelji ves njegov referat izključno na teoretičnih, načelih, ki jih vsekakor znanstveno utemeljuje, ki imajo pa v praktičnem pomenu le relativno vrednost. Temelj njegove teorije sloni na zakonu, da se materija' more spremeniti v energijo (atomska znanost torej!). Temu zakonu pa dodaja še zakone Einsteinove relativnostne teorije. Na osnovi teh dveh zakonov bi ob stoodstotnem izkoriščanju tvarine kot pogonskega sredstva prišli do pridobitve take energije, da b' se brzina rakete, ki bi jo poganjala ta energija, približala brzini svetlobe. Raketni motorji bi gorivo izločali iz sebe v obliki «fotonov», ki bi si jih mi lahko predočili kot telesca, ki so podobna atomom svetlobe. S' tako raketo pa bi lahko odleteli kamor koli v vsemirje do zvezd stalnic ali celo do meglic. V tem primeru ,bi prišlo do sledečih paradoksalnih pojavov: na temelju teorije o relativnosti bi se «čas pomikal bolj počasi«. Ce bi brzina rakete dosegla brzino svetlobe bi obdobje, ki ga na Zemlji označujemo pod enim letom trajalo za posadko te imaginarne rakete, ki bi lahko drvela v vsemirje tudi do zvezd stalnic in še dlje, le eno sekundo. Posadka pa bi skozi dolge generacije, ki bi se medtem vrstile na Zemlji, živela, ne da bi se tega sploh zavedala. Sele ko bi se raketa s posadko vrnila na Zemljo, bi se posadka zavedla, koliko ča sa je minilo, odkar so z Zemlje odpotovali. Jasno je, da moramo vse to jemati kot teorijo, le kot matematične zaključke, ki z realnim življenjem nimajo nikake zveze. Zato prof. Sanger ni predložil nikakega načrta o kakršni koli možnosti gradnje podobne rakete, saj ves njegov referat temelji izključ. no na teoretičnih načelih. Vse bolj konkretno in življenjsko pa je bilo poročilo a neriškega fiziologa Geranthe-vda, ki je na rimskem kongresu prikazal nekaj svojih izicušenj v reakcijskem letalu z nadzvočno brzino. Ta znan-s*venik se je držal bolj kon-4'etnih življenjskih zakonov in bliže Zemlji. V svojem referatu je prikazal lastne, kakor tudi izkušnje drugih v medicinski šoli ameriškega letalstva, Po svojih in tujih izkušnjah je prišel do zale' iučkov, kako se počuti člo-\ ek, ko odpove »zakon težnosti«. V številnih poizkusih je skupini prostovoljcev uspelo že pri višini 7.000 m. Po končanih poletih so ljudje, ki so v tem sodelovali, podrobno prikazali svoja občutja, hkra-t' pa so zdravniki na njih samih ugotavljali morebitne fiziološke in biološke spremembe, ki so pri teh ljudeh nk-sti le v času preizkušenj. Po mnenju prof. Geranthewola so ugotovitve pozitivne. Večino 16 oseb. kt so se prostovoljno javile za te poizkuse, je izjavila, da jim »pomanjkanje teže« ni povzročilo ni-kekih motenj, ampak celo nekak prijeten občutek. Med tern: je bil na primer neki polkovnik, ki je izjavil, da se mu je med poletom odpel var-n(.«tni pas, -ki ga je vezal na sedež. Za nekaj trenutkov je polkovnik obvisel v zraku kar mu je vzbudilo začudenje in ga zabavalo Nekateri drugi pa so vendarle priznali, da jih je sililo k bruhanju. O številnih drugih referatih b; morali še nadaljevati na ddgo, vendar bomo omenili samo sledeče: Ameriški strokovnjak Strughold je na temelju podatkov postavil trditev. da je človeku možno živet1 v našem osončju samo še na Veneri in na Marsu, pač pa da je med milijarda nebesnih teles najmanj še sto milijonov takih, kjer so take atmosferske razmere, da bi bilo človeku vendarle možno na njih živeti. kulturne vesti Ravnatelj «Sovexport filma» je izjavil, da sovjetske oblasti ne bodo dovolile predvajanja v SZ filma, ki ga je bi’ režiral Clouzot in ki nosi naslov aMister Picasso». Toliko glede uradnega sporočila. Cernu ta ukrep, se za sedaj še ne ve, vsekakor neki razlog je, morda je Picasso, dasirau-n-o komunist, kul umetnik z’ SZ nezaželen. * * * Nemajhno senzacijo je pred kratkim povzročila vest, da bo morda sledečo sezono nastopila na odrskih deskah Broadwaya slavna Greta Garbo. Baje so se s tem v zvezi med njo in znanim režiserjem Elio Kazanom že vršili določeni razgovori. Nastopila bi v delu, ki ga je, oziroma ga bo nalašč zanjo napisal poljski dramatik Grono-u>icz, ki živi v ZDA, « » * Ob priliki petdesete obletnice Ibsenove smrti, se je v Oslu, oziroma njegovih gledališčih, vršil nekakšen ko-metnorativni ■ festival ’ na katerem so se predvajala mnoga dela slavnega norveškega dramatika: Per Ggnt, Hiša lutk, sovražnik ljudstva idr. bolj škoditi kot koristiti. Da-siravno so razne oblike sen-timentalizmov v preteklosti italijanskemu ljudstvu nasploh ter socialističnemu gibanju še posebej prizadele precejšnje nevšečnosti, pa ima tokrat čustveno navdušenje med pripadniki socializma, posebno v vrstah socialistov in socialdemokratov, svojo utemeljeno realno csnovo. In v tem primeru greše vsekakor mnogo bolj oni, ki zapadajo pesimizmu in predvidevajo neuspeh, oziroma celo polom. Izrazi navdušenja in zadovoljstva, kakršne moremo dnevno ugotavljati med italijanskimi socialisti nasploh, še posebej pa med člani omenjenih dveh političnih strank, dokazujejo ,da so na bazi že ves čas obstajale izredno močne težnje po takem zbližanju, po strnitvi ter konsolidaciji vseh socialističnih sil v enotno, vseobsegajoče, socialistično gibanje, kakršno delovnim ljudem edino more in mora zagotoviti izpolnitev njihovih upravičenih zahtev in teženj. Kot podčrtano, je rečeno v nadaljevanju članka, je proces omenjenega zbližanja v smeri koordinacije vseh socialističnih sil v prvi vrsti sprožila dolgoletna škodljiva in neplodna vladna politika, politika demokristjanskega centra, k: je domala imobili-zirala vsakršen napredek države ter njenih institucij, hkrati Pa najdosledneje varovala izključno interese monopolistov, agrarcev. delodajalcev ln gospodarjev nasploh. Proti takšni politiki nespoštovanja državne republikanske ustave je bila ves čas, posebno zadnja tri leta naperjena politika socialistične stranke, kot jo je nakazal njen generalni sekretar. Podpirali so jo radikali in ievi republikanci. ki jim -načeluje La Malfa. Koristna akcija v smeri za konodajnega reformizna, ki jo je načel vladni predsednik Se-gni. navzlic nasprotovanju s strani desnice, pa dokazuj kako se v sami demokristjan-ski stranki nahajajo sile, upoštevajoče potrebe razvoja, ki bi bilo slepo postavljati se mu po robu. Socialistični glasovi pa so bili predsedniku Segm-ju pri tej njegovi akciji zelo koristni, oziroma so bili celo odločujoči. Toda, pravi članknr dalje, če je v naši dežeii opaziti | močno in n e zadržan o težnjo po družbenem napredku iri politični preorientaciji, pa bi se po drugi strani ne 'notelo .tvegati ter se spuščati v nevarne pustolovščine. Saragat je v Pralognanu postavil dva pogoja: da se spoštuje politična demokracija izražajoča se v obstoju parlamenta in večstrankarskega sistema, >n da se hkrati spoštujejo tudi mednarodne pogodbe, sklenjene od strani Italije z nekaterimi deželami Zahoda. Kdor nujnosti teh dveh zahtev, pravi Valiani, dasiravno v dobrem namenu, ne razume, ta ne sami. da škodi stvari socialističnega gibanja, marveč se postavlja' tudi proti stvari delavstva in napredka nasploh. Zaradi tega je razumljivo, da je treba na oba Saragatova pogoja pristati ter ju razumeti Najnovejša odkritja v zvezi ma omenjenima pogojema dajejo še prav poseben pečat u-temeljenosti. Ce je v Italiji kdaj obstaja-ja določena revolucionarna situacija, potem je to bilo neposredno po osvoboditvi. Socialisti pa so se sporazumno s komunisti, odrekli socialni revoluciji, da. celo protifašistični revoluciji, ter se postavili na stališče, da je treba do določenih rezultatov priti le na osnovi volilnih u-spehov. S tem se je socialistična stranka Italije znašla pred nalogo, ki nanjo ni bila pripravljena, da se namreč demokratizira v celoti tudi j ideološkem pogledu, s tem da se odreče Marxovi in Leninovi teoriji o diktaturi proletariata, kakor tudi, da se zavzema za zunanjo politiko, kjer bi se posamezne dežele ne ocenjevale po njihovi zastavi, marveč po tem, kakšen je njihov realni odnos do Italije. Denimo v primeru Trsta, glede reparacij, finančne pomoči itd Bilo je nasprotno. Večina v stranki je, denimo, dolgo slepo pristajala na dušitev parlamentarne demokracije v Poljski, Češkoslovaški, Romuniji, Madžarski. Niti z besedo ni obsodila preganjanje socialistov v teh deželah v letih 1,948 50, dasiravno so bili ti prej pristali na enotno akcijo s komunisti. Sam pristop Italije k atlantskemu paktu pa bi se bil mogel tudi preprečiti, če bi bila socialistična stranka, namesto da je pristala na stalinske neumnosti, raje sledila socialističnim strankam Švice. Švedske in Finske. Ko pa je Italija pristala na atlantski pakt mora danes svoj podpis tudi spoštovati. Upoštevati je namreč treba, da se tudi s strani SZ, smatra spoštovanje sprejetih obveznosti kot osnovni pogoj mednarodnega sožitja. Končno, pravi pri kraju svojega iznašanja Valiani, se mora demokratizacija Italije izvršiti samo na osnovi socialistične združitve, na esnevi preporoda vsega ljudskega gibanja, do kakršnega mora priti, če ne kmalu, prej rdi slej vsekakor. Naj večji radijski teleskop Državna univerza v Ohiu gradi največji radijski teleskop, Znanstveniki napovedu jejo, da bodo z niim določili položaj mnogih novih radijskih zvez, ki prav kot Venera oddajajo radijske valove. Novi radioteleskop bo dolg 210, visok pa 22,5 m. Pripravili so tudi že načrt radijske antene, k- bo sprejemala vsemirske radijske žarke podobno ko* prestreza optični teleskop svetlobne valove. Ker so ti radijski valovi milijonkrat daljši od svetlobnih bo moral biti tudi radijski telei-kop mnogo večji, kot so optični instrumenti, da bo lahko sprejemal radijske valove s posameznih zvezd. NEKAJ PODATKOV JUGOSLOVANSKEGA ZVEZNEGA ZAVODA ZA ZDRAVSTVO Borba proti nalezljivim boleznim j e dala nenavadno velike uspehe Malarija je praktično izginila, trahom je skrčen na minimum, prav tako druge epidemične bolezni V Jugoslaviji so danes popolnoma izkoreninjene ali Skrčene na minimum številne nalezljive bolezni, ki sp prej napadale stotisoče ljudi in terjale tudi ustrezno sievilo mrtvih. Po podatkih zveznega zavoda za ljudsko zdravje je bilo v letih 1937—38 v Jugoslaviji več sto tisoč ljudi, ki so bolehali za malarijo. V zadnjih letih pa je ta bolezen bila skrčena na minimum, na povprečno 3.600 primerov. Z uporabo sodobnih preventivnih metod in novega načina zdravljenja se je malarija tako zmanjšala, da strokovnjaki menijo, da bodo z metodo, ki jo sedaj uporabljajo, to bolezen popolnoma zatrli. S sistematičnim pregledom okoli 2,500.000 prebivalcev v obdobju od 1949—53 izvrše-n.m v 87 bivših okrajih Bosne. Hercegovine in Srbije, kakor tudi z uporabo sodobne terapije, so bili doseženi izredni uspehi tudi v preprečevanju novih primerov endemičnega luesa. Način, s katerim se ta akcija izvaja danes v teh predelih, je bil sprejet tudi drugod v svetu in zato je bilo s samim tem izraženo jugoslovanskim zdravstvenim organom lepo ,priznanje. Jugoslovanskim strokovnjakom je u-spelo pretrgati «epuiemično verigo« in praktično ne preti več nobena nevarnost, da bi se ta nalezljiva bolezen, ki se je desetletja žalostno vlekla po teh predelih, prenašala dalje. Takoj po končani vojni so na področju Vojvodine, Mačve, Posavja in Prekmurja u-gotovili nad 70.000 pojavov trahoma. S korenitimi ukrepi so to bolezen krajevno lokalizirali in nad polovico bolnikov tudi ozdravili. Že v Sloveniji na primer je bilo takoj po vojni okoli 10.000 ljudi, ki so bolehali za traho-mem, danes pa je ta bolezen praktično izginila, saj se računa, da je danes bolnih na očeh za trahomom v Sloveniji komaj 300 oseb. Težišče borbe proti trahemu se je sedaj preneslo v Bosno m Hercegovino ter na nekatere predele Hrvatske in Srbije, kjer je ta bolezen razmeroma se vedno ostra. Zdravstvena zaostalost stare Jugoslavije je pustila novim oblastem zalo.-tno dediščino, ki se je izražala tudi v 50.000 primerih nikot-čnih o-bolenj. Nikotično obolenje je posebna bolezen kože, ki se pojavlja najpogosteje pri o-trocih. Ta bolezen je bila razširjena predvsem v Srbiji, Bosni in Hercegovini. Da bi se preprečilo nadaljnje sirjenje te nalezljive bolezni, so v Beogradu odprli posebno bolnico, v dveh bolnicah v Srbiji pa posebne oddelke Poleg tega pa delujejo tako v Srbiji kot v Bosni in Her-1 cegovini posebne zdravstvene | ekipe, Ob pomoči veterinarske službe so bili doseženi izredni uspehi tudi v zdravljenju ljudi, ki so bolehali za posebno boleznijo ki jo prenašajo ovce. Ta nalezljiva bolezen je bila prej precej razširjena tudi v nekaterih predelih Slovenije ter v srednji in vzhodni Istri. Danes te bolezni praktično ni več. Določeni uspehi so bili oosešeni tudi v borbi proti difteriji. Danes štejejo v Jugoslaviji še vedno okoli 4.000 primerov te bolezni, vendar se je na račun borbe proti njej, število obolelih v odnosu na predvojno stanje zmanjšalo za okoli 30 odstotkov. Z naprerikov laboratorijske tehnike so ugotovil' tudi vzroke mnogih drugih nalezljivih bolezni, ki jih prej sploh niso poznali. Tako so ugotovili povzročitelje določenih seroz nih menmgitisov in meningo-encefalitisov, t. j. bolezni mož-gan in možganske mrene, nadalje vzroke bolezni, ki jo imenujejo psitahozis, ki jo prenašajo ptice, ter raznih vrst gnp. Poleg tega so odkrili tudi okoli dvajset pri merov tularemije, to je bolezni žlez, ki jo prenašajo zajci. Z ugotovitvijo povzročitelja omenjenih bolezni, so J bili postavljeni temelji za bor- bo proti njim in hkrati možnost za preprečevanje nadaljnjega sirjenja te bolezni. Kot poudarjajo v jugoslovanskem zveznem zavodu za ljudsko zdravje, vodi jugoslovanska zdravstvena služba danes najtežjo borbo proti črevesnim infekcijam, t. j. pfoti tifusu, paratifusu, dizenteriji in proti otroški paralizi. Od gornjih ralezljivih bolezni i-majo v Jugoslaviji na leto od 13 do 15.000 obolenj. Seveda obsega gornja številka le prijavljene m ugotovljene primere, medtem ko računajo, da je obolenj več in ta odpadejo predvsem na dizen-terijo in paratifus, ki jih pa oboleli v bolj odljudenih krajih ne prijavijo. Z današnjimi sredstvi je zdravljenje črevesnih nalezljivih bolezni učinkovito, saj je na razpolago dovolj primernih sredstev. Od črevesnega tifusa je pred vojno umiral v Jugoslaviji vsak deseti bolnik, zdravljenje pa je trajalo najmanj 6 tednov. Po sedanjih zdravstvenih statistikah pa ne umreta niti 2 procenta obolelih, medtem ko se je doba zdravljenja znatno skrajšala. POPRAVEK: Karikatura, ki je bila \ nasi nedeljski številki objavljena na tem mestu, je bila iz beograjske »Politike« in ne kot je bilo pomotoma objavljeno. SREČANJE PARTIZANSKIH BORCEV DVEH DRŽAV OKOLI STO PARTIZANOV SORIŠKE POKRAJINE na enoJnevnem izletu v jugoslotansKih Pulili Jzleta se je udeležil tudi komandant divizije ((Natisone" Sasso Okoli 100 slovenskih ir. italijanskih partizanov goriške pokrajine je bilo v nedeljo z avtobusom in motocikli na c-nodnevnem izletu v Brdih, kjer so se srečali s tovarišem Abramom, Tonetom Ukmarjem, Tinetom Lipovcem, Milo-tom Vižintinom od SZDL v Novi Gorici ter drugimi partizanskimi borci iz Jugoslavije. Med partizani iz Italije je bi: komandant divizije »Nati-sone« Saso, komandant brigade «Buozzi» Sandro, kom .<>: brigade «Varuechi» Beuvenu-to. Gigi Kodermac od Soške brigade ter številni drugi, ki so se borili v Brdih piot* na-eifašizmu ter jih vežejo na te kiaje številni veseli in zaLst-ni spomini. Na potovanju so izletniki o-biskali Vrhovlje, Dobrovo,-kjer so si ogledali vinsko kiet, Vi-polže, Kozano in Kojsko, kjer so se ustavili dalj časa in se razgovarjali s prebivalstvom ter tovariši iz partizanske dobe. Z obiskom se ne le utrjujejo prijateljske vezi med prebivalstvom na obeh straneh meje, ampak se tudi obnavlja- jo stiki med partizanskimi ža odpeljal v bolnišnico Bri- borci, ki so se skupno borili proti nacifašizmu za svobodi Slovencev in Italijanov. Nakup izbrane semenske pšenice Pokrajinski kmetijski inšpektorat sporoča, da bo tu-či letos nakazal malim posestnikom in najemnikom državni prispevek za nakup izbrane pšenice. Za goriško pokrajino je bila nakazana vsota za nakup 3110 stotov pšenice, to se pravi po 3500 lir za stot. Vsakdo bo lahko prejel pomoči za nakup enega stota. Kdor želi, da se mu nakaže prispevek, mora napraviti na inšpektorat prošnjo pred 15-oktobrom; prošnje s poznejšim datumom ne bodo prišle v poštev. Obrazce ima inšpektorat. V prošnji je treba navesti točne podatke prosilca. Nesreča motorista Včeraj ponoči okrog 1.30 rešilni avto Zelenega kri- Z ZADNJE SEJE OBČINSKEGA ODBORA Prepoved parkiranja vseh vozil v Gosposki ut. in Ul. XXIV. maja 30. septembra otvoritev nove šole v Stražicah Na zadnji seji odbora so razpravljali o številnih vprašanjih upravnega značaja kit p pr. doklade za šolske siu-ginje, izplačilo 200 tisoč iir za različne bolniške oskrbe in Izplačilo manjših stroškov. Take; zatem so odborniki pričeli razpravljati o vprašal ju prometa, k' v našem mestu vedno bolj narašča, da se čim bolj preprečijo nesreče. Zelo di tro se je obnesla prepoved parkiranja vozil na eni strani Verdijevega korza. Zaradi tega so bili odborniki mnenja, da bi enak postopek uvedli tudi za Gosposko ulico (Ul-Carducci), ki je veliko bolj o-ka kot Kqrzo. Izreden promet po tej iilici je otežkočen zaradi velikega števila vozil; vožnja po tej cesti je neprijetna še zaradi mestnih avtoš busov in velikega .števila avtobusov, ki vozijo izletnike k meji. Poveljstvo leteče policije se je takoj strinjalo s prepovedjo parkiranja v Gosposki ulici. Zato je odbor odredil, da se namestijo opozorilni znaki, ki bodo prepovedovali parkiranje vseh vozil na desni strani Gosposke ulice, začenši pri Travniku do Koma. Obenem je sprejel zahtevo inšpektorata za civilni promet, nai se prepove parkiranje na oteh straneh Ul. XXIV. maja, kei tudi po tej ulici vozi veliko avtobusov in tovornih avtomobilov, ki povzročajo zastoj v prometu in trčenja (Doslej je bilo prepovedano parkiranje samo na desni stra- Ijana, ki sta trgovala z opijem. To sta 24-letni Ivan Kuk in 28-letni Franc Kragelj iz Renč. Policija ju je aretirala, ko sta stopila z avtobusa pred glavno postajo. Pri sebi sta imela 1,50 kg opija v dveh zavojih. Ugotovili so, da je o-pij po izvoru iz Makedonije in di. sta ga verjetno nameravala prodati v Lombardijo. Zanju je predvidenih od 3 do 3 let zapora. Za vprašanje se bo zanimala tudi Interpol. Najdenih je bilo sedem koles Na sedežu mestnih stražnikov v Ul. Mazzini 7 je tokrat shranjenih kar 7 koles, 3 ženska in 4 moška, ki so bila najdena na raznih krajih v Gorici. Poleg tega je na občinskem ekonomatu shranjena se zlata otroška zapestnica. Lastniki naj se javijo na omenjenih uradih. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan In ponoči lekarna Pontom - Bassi, Raštel 27 - tel. 33-49. gata Pavia 44-letnega Valentina Nanuta iz Standreža, ki se je ponesrečil z motorjem v Ul. Velodromo v Gorici. V bolnišnici so mu obvezali več ran na obrazu in po rokah. Kolesar povozil dečka Neki kolesar je včeraj o-krog poldne povozil v mestu 3-letnega dečka Pavla Bevi-lacquo, ki stanuje v Ul. Brigata Pavia 34. Dečka, ki je dobil hud udarec v glavo, je rešilni avto Zelenega križa odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu nučili zdravniško pomoč. Rojstva, smrti in poroke Od 16. čo 22. septembra se je v goriški občini rodilo 14 otrok, umrlo je 13 oseb, bilo je 8 oklicev ter 6 porok. Rojstva; Aviana Figar, Marina Giavon, Gabriele Figheli, Silvana Černe, Maria Simo-netti, Elisabetta Riavez, Roberto Saina, Paolo Obizzi, Graziella Bruschi, Maria Tommasi (rojena mrtva), Giorgio Fratti, Gianni Stoc-co, Guido Scanferla in Edoar-do Venuti. Smrti; 72-letni trgovec Ro-dolfo Knez, 50-letni šofer Quirino Revognas, 56-letni u-pokojenec Giuseppe Collenz, 68-letna gospodinja Maria Sussich, vd. Reichmann. 64-letni tkalec Federico Cren, 76-letni upokojenec Angelo Spazzapan, 45-letna gospodinja Luigia Pupil, por. Bres-san, 82-letna gospodinja Maria Zontar, vd. Zongar, 76-letna gospodinja Jožefa Zei, por. Cink, 33-letna bolničarka Milena Gručina, 73-letni upokojenec Antonio Miletti, 56-letni uradnik Antonio Ce-schia, 56-letni zidar Giovanni Collavin. Oklici; študent Peter Sancin in študentka Nada Kom-janc, šofer Iginio Starchi in prodajalka Elisabetta Moderz, uradnik Antonio Stagni in gospodinja Katarina lanesch, delavec Lauro Bonanno in gospodinja Romana Rigonat-tl. delavec Marco Sbogar in predilka Maria Lov-isi, delavec Almerigo Dilena in šivilja Liduina Fontanini, zidar Floriano Cernigoi in šivilja CJiovanna Chersi, električar Francesco Past in delavka Fiorentina Amorese. Poroke: uradnik Romualdo Bertino in učiteljica Luciana Gaggioli, mehanik Daniele Princi in Maria Calligaris, trgovec Francesco Brizzi in gospodinja Rosa Di Biasi, mehanik Luciano Di Lorenzo in prodajalka Gabrijela Mrzek, mizar Giuseppe Grauner in predilka Annamaria Pesari-no, delavec Mario Giovanni-ni in predilka Carla Pirih. ■ " ' . IIRIlill Klil,0 IT/U.IJfll\lSHEKft NIHiOMUTlEtiA IMtU:\SIIA TRI ES TINA - NAPOLI 1:2 4 minute pred koncem je 11-metrovka uklonila domačo enajsto* rico - Slab napad - glavna kiha Triestine - Samo polovičen uspeh Fiorentine na domačem terenu - <(iospa» Juvcntns v vodstvu ZA VT0M PODRL MOTORISTA in mu povzroSI_hmfe 15-letni mehanik Silvano Prinčič iz Ul. t-v. Gabrijela ni ulice.) Sklopili so dovoliti 120 v Gorici se je včeraj kma- perkiianje avtomobilov v Ul Codelli. Zavrnil pa je predlog, naj bi postavili spomenik Enricu Totiju na trgu pred barom Posta. V nedeljo 30. septembra bodo odprli novo osnovno šolo v Stražicah. Odbor se je včeraj porovno sestal. lu po 10. uri peljal z motorjem po Ul. Leoni. V istem času je baje z nasprotne strani privozil avto Fiat 600, ki je iz neznanih vzrokov zavozil na levo stran in podrl motociklista- Prinčič je padel z vozila na tla in se hudo poškodoval. Na pomoč mu je takoj prišel rešilni avto Zelenega križa ter ga odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia-Pri pregledu so mu zdravniki ugotovili pretres možga-Pred dnevi je policija areti- nov, zlom leve ključnice ter rala dva jugoslovanska držav- razne praske po telesu, za Aretacija tihotaocev 1.50 ke opija kar «•() ga pridržali na opazovanju. — KINO — CORSO. 17.00: »Afriška dogo. divščina* in «Ugleduhi mor-ja», v barvah. VERDI. 17.00: »Zaročenec vseh«, cinemascope v barvah, B\ Sinatra. CENTRALE. 17.00; «Ptodana življenja«, V. Clouzot in F Lulli. VITTOR1A. 17.15: «Veseli u-jetniki«. O. Hessincamp. MODERNO. 17.00: «Da te spet najdem«. Drugo kolo italijanskega nogometnega prvenstva je poskrbelo za prva presenečenja, če smemo o presenečenjih na začetku prvenstva ko se nam enajstorice še niso predstavile v svoji pravi vrednosti, sploh govoriti. Za prvo tako presenečenje velja neodločen rezultat med Fiorentino in Laziom v Florenci in to povrhu se brez gola. kar meče kaj slabo luč na oba napada, v katerih mrgoli igralcev slovitih imen. Seveda Lazio že na papirju ni bil nepomemben nasprotnik, a se je vendar računalo, da bi za Fiorentino ne smel predstavljati nepremostljive ovire. In vendar jo 'je. saj niti Julinho, niti Virgili in še manj Montuori niso mogli prodreti skozi čvrsti obrambni zid rimske enajstorice. Drugo skoraj enako presenečenje predstavlja re-mis Udinese v Vicenzi proti Lanerossi, kar daje slutiti, da letošnja formacija iz furlanske metropole, ki je ze v prvi tekmi doma doživela izdaten poraz, ni na višini lanske oz. predlanske. Več se je pričakovalo tudi od Atalante, predvsem pa od Triestine, ki je morala kloniti pred Napo-lijem. Za aomači debut Triestine je vladalo izredno zanimanje. 2. KOLO A - LIGA REZULTATI Genoa-*Atatonta 1-0 Milan-*Bolo(?na 2-1 •Fiorentina-Lazio 0-0 *Ii>ter-Padova 2-0 *Juvci>tus-Spal 2-0 ♦Lanerossi-Udinese 1-1 *Roma-Palermo 2-1 •Sampdoria-Torino 1-0 Napo!i-*Triestina 2-1 LESTVICA Juvenius 2 2 0 0 5 0 4 Napoli 2 2 0 0 4 1 4 Sampdoria 2 2 0 0 7 2 4 Milan 2 2 0 0 4 2 4 Fiorentina ? 1 1 0 5 2 3 G e no a 2 1 1 0 2 1 3 Roma 2 1 1 0 3 2 3 Inter 2 1 0 1 2 1 2 Palermo 2 1 0 1 4 3 2 Spal 1 1 0 1 1 2 2 Bologna 2 0 1 1 2 3 1 Torino 2 0 1 1 1 2 1 Lanerossi 2 .0 1 1 2 4 1 Udinese 2 0 1 1 3 6 1 Lazio 2 0 1 1 0 3 1 Triestina 2 1 0 2 2 4 U Padova 2 0 0 2 2 S 0 Atalanta 2 0 0 2 0 3 0 B - LIGA REZULTATI *Aiess:'ndria-Brescia 2-1 *Bari-Cagliari 0-0 ♦Legnano-Como 0-0 M essi n a-* M a r zot to 1-0 Pro Patria-*Modena 1-0 ♦Sarobenedettese-Novara 0-0 •Simmenthal M.-Parma 3-0 *Venezia-Catania 3-0 ♦Verona-Taranto 4-0 LESTVICA Verona 2 2 0 0 6 0 4 Messina 2 2 0 0 3 1 4 Alessandria 2 2 0 0 5 3 4 Bari 2 1 1 0 2 0 3 Novara 2 1 1 0 1 0 3 Cagliari 2 1 1 t 2 1 J Pro Palrla 2 1 1 0 3 2 3 Simmrnthal 2 1 0 1 3 1 2 Venezia 2 1 0 1 4 2 2 Brescia 2 1 0 1 2 2 2 Como 2 0 2 0 2 2 2 CaKania 2 1 0 1 4 4 2 l.egnano 2 0 1 1 0 1 1 Sambened. 2 0 1 1 r 2 1 Modena 2 0 0 2 2 4 0 Marzotfo 2 0 0 2 1 5 0 Taranto 2 0 0 2 1 6 0 Parma 2 0 0 2 0 5 0 Zmagoviti stolpec: 2 2 X, 1 1 X, 1 1 2, X 2 X 1 Zmagovalci 13 točkami na 3. deski Ivkov v casovt stiski naredil nekaj slairtf) tez in partijo izgubil- MOSKVA. 24. — Nogometna reprezentanca Sovjetske zveze je včeraj doživela svoj prvi poraz na domačem terenu. Premagala jo je reprezentanca Madžarske z rezultatom 1:0 z golom, ki ga je dosegel Csibor v 15’ prvega polčasa. Tekma je bila na novem »Leninovem« stadionu pred več kot 100.000 gledalci. V začetku je madžarska reprezentanca igrala zelo defenzivno in napadala samo s tremi igralci — s kriloma San-dorjem in Cziborom *er izmenoma Pu.kasem ali Kocsisem. Hidegkuti je igral v glavnem v obrambi. Sovjetski nogometaši so i-meli premoč v sredini igrišča, vendar je niso mogli izkoristiti. Nasprotno: med svo jimi pogostimi napadi so prejeli po hitrem protinapadu Madžarov tudi edini gol, ki je odločil zmagovalca. V celoti tekma ni bila dobra. Igralci obeh reprezentanc so grešili pri podajah, prav tako pa napadalni igralci niso izkoristili številnih priložnosti za dosego gola. Tako je v 30. minuti Hidegkuti bil sam pred vratarjem Jašinotr,, vendar je zadel samo prečko. V 35. minuti je Strelcov zgrešil s sedmih metrov prazna madažrska vrata. Zasluge za zmago Madžarske ima v glavnem obramba z vratarjem Grosicsem na čelu. V sovjetskem moštvu pa so bili najboljši vratar Jasin ter krilca Netti in Bramonov. Zmago madžarske A reprezentance je dopolnila tudi B reprezentanca, ki je istočasno v Budimpešti premagala odgovarjajočo reprezentanco SZ s 2:0 (0:0). Gola sta dosegla Buzansz.ky iz 11-metrovke in Vilezsal. je nepričakovano postala važnejša partija na zadnji ski. katero pa je Milič v potezi prekinil, z velikimi gledi na remi. kar bi viji zadoščalo za osVOJ drugega mesta glede nai0-ima več zmag kot Prekinjeno partijo bodo grali jutri. Rezultati ostalih srečanj- SZ - Bolgarija 1,5:1.» ’ C SR - Zah. Nemčija 1-* V, Romunija - Švica 2:1 (D- v, ska - Argentina 2.5:1,5, An ja - Izrael 1:1 (2). Stanje SZ 30 (1). vija in Madžarska 26 0« j j gentina 23, Zah. Nemčija (2) itd. TENIS LAHKOATLETSKI DVOBOJ V ZAGREBU Poljska-Jugoslavija 119:91 3 novi Jugoslovanski in 1 poljski rekord, - I/ metu kladiva štirje tekmovalci preko 60 m - Poljak Sidlo kopje: 80,44 m s 80.44. V celoti najboljša disci-«posob'nesti” To velja pred-j P«"« P* 3* bil me' kladi™’ 1 .... Lin« e*r\ 1101 eiieia iolzmnuflloi vsem za Bellonija ter za na- ZAGREB. 24. — Po drugem Janiszewski (P) 430, Lesek in zadnjem dnevu lahkoatlet- (J) 415, Lukman (J) 410. skega dvoboja v Zagrebu jej 200 m: Petrovič (J) 21,8, Poljska premagala Jugoslavi-! gchmith (P) 21.9), Lorger (J) jo s 119:91 točk. Kot prvi dan, | 22 j Baranovski (P) 22,2. so bile tudi včeraj v vseh dis- I Troskok: Malcherczyk (P) ciplinah zelo lepe borbe m 1557 (izenačin poljski rekord), doseženi odlični rezultati, med Milovanovič (J) 14,70, Kowald katerimi tudi dva nova jugo-.^pj J4 69 Jocič (J) 14,65. slovanska državna rekorda In j Kladivo: Rut (P) 62.31, Ni-sicer v teku na 400 m čez za- klas gij-j, Račič (J) 60,77 preke in v štafeti 4x400 m.. Bezjak (j) go,34. medtem ko so Poljaki izena-1 50#q m; Mugoša (J) 14:16,8. čili svoj rekord v troskoku, j £immy (P) 14:21,0, Mihalič Odličen je bil tudi svetovni (j) 14:47,6, Szwargot (P) rekorder v metu kopja Sidlo j i5:2g.4. 4x400 ro: Poljska 3:14,6, Ju- padalce Brighentija, Szokeja in Renosta. Kot ze rečeno, je bil napad najslabši del moštva in treba ga bo nujno okrepiti. Tisti, ki so gledali predtekmo med drugim moštvom Triestine in lokalno Edero so bili presenečeni nad dobro igro Petri-sa in začudeni nad dejstvom da ga Pasinati ni postavil v enajstorico namesto Cazzanige, ki je posebno na zadnjih treningih povsem odpovedal. Pe-tris je igral prodorno, odlič no se je odkrival in se bolje streljal na vrata. Potem je tu vppašanje Natterija in Zara. ki ga je treba rešiti. Odlašati kjer so vsi štirje tekmovalci presegli 60 m, prvi pa je bil Ruth s 62.31 m. Tehnični rezultati drugega dne: 400 m ovire: Kotlinski 53.3. Ptewa (P) 53,6, R. Miler (J) 54,1 (nov državni rekord). Župančič (Jj 54.2. 800 n>: Makomaski (P) 1:52,3, Radišič (J) 1:52.4. Vipotnik (J) 1:52.5. 3000 m steeple-chase: Štritof (J) 9:03,4. Segedin (J) 9:10.4. Zlolkowski (J) 9:11,5, Misiuk (P) 9:18,2. Kopje: Sidlo (P) 80.44. Ko-poeto (P) 76.87, Vujačic (J) 69.28. Pavlovič (J) 69.77. Palica: Adamezyk (P) 430. goslavija 3:15,0 (nov državni rekord). Ker je je bilo naše nedeljsko poročilo o rezultatih prvega dne nepopolno, jih danes objavljamo še enkrat v celoti: 110 m ovire: Lorger (J) 14.7 Puc (J) 14.9,> Kotlinski (P) 14.9, Kardas (P) 15,2. Krogla: Sosgornik (P) 16,77 (nov poljski rekord), Kiviat-kowski (P) 16.23. Skiljevič (J) 16.11, Bojič (J) 14,86. 40« m: Mach (P) 48.0, Proške (P) 48.5. Grujič (J) 48,6, Hočevar (J) 49.7. 1500 m: Mugoša (J) 3:44.4. dr. Lewandowslci (P) 3:45.4. Kryza (P) 3:47,4, Murat (J) 3:48,2. Višina: Marjanovič (J) 195, Skupny (P) 195, Lewandow- ski (P) 195, Zečevič (J) 180 Daljina: Kropid)owski (P) 770, Savič (J) 710. Miler (J) 700. Karcz (P) 690. Disk: Radosevič (J) 52.61 (nov jugoslovanski rekord), Wachowski (P) 50,98, Krivo kapič O 48,88, Piatkowski (P) 47.53. 10.000 m: Krzyszkowjak (P) 29:26.2. Oizog (P) 30:32,8, Mihalič (J) 30:47.6, Žuvela (J) 31:24,2. 100 m: Lorger (J) 10.6. Ja-stržebowski (P) 10.7, Petrovič (J) 10,7, Foik (P) 10.8. 4x100 m: Poljska 40.8, Jugoslavija c.skvalificirana. Flam premaqal Rosewa^ LOS ANGELES, 24. — V . « P nalu teniškega turnirja Angelesu je Amerikanec Flam nepričakovano gal Avstralca Kena R05® ^ la iz rezultatom 4;6, 8- > 6:3, 7:5. V polfinalu je ^ premagal tuui Seixasa. ni med kandidati za ZDA zn Davisov pokal- LAHKA ATLETIKA, Franklin Heid kopje: 82.30 ^ PASADENA. 24. — A ^ kanec Franklin Held 1^. re. raj dosegel nov ameri® ^ kord v metu kopja s ^ Njegov piejšnji rekord J ^r šal 81.75 m. Od njega 1* slej vrgel kopje bolje ^ jj. Po- ljak Sidlo in sicer )unlJ . j« tos 83.66 m. toda ta 1,1 ^ ni bil priznan za svetov kord. MOSKVA. 24. . Vlač'01'! 1 vče Kuts, ki je nameraval ^ zrušiti svetovni rekord 5000 m, je odložil svoj P° zaradi močnega vetra. ocreovorni ureflntt STANISLAV REN*0 fftt Tiska Tiskarski zavod ZT ' KINO ŠKEDENJ t f’ predvaja danes za- • ob 19. uri sentimčn,a film: JEKLENA VRV Tiiuc na hičiiutJi predvaja danes 25. t. m. z začetkom ob 18. uri i ii in Igrajo: VALERIANO LEON, VIRG1LIO TEIXEI^J MARIGARITA ANDREY in AURORA REDOND OOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOUOOOOOOGOOGOOOOOSOOOOfOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOClOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC50 ^ stolpu. Ta je s puško meril zdaj na Tarasa, zdaj na zdaj na druge, ki so se sončili. r IVAN BRATKO 1 21. TELESKOP Samo tisti, ki delamo v teleskopu, smemo vedeti zanj. Tudi partijci ne vedo vsi. Tako je nevarnost manjša. In Niko. Mnogo se druži s tenenteji, pije, mnogo govori Ne! Pravw tem nrikrivanju v teh tisočerih majhnih previdnostih, v tem r-KS. «.«.»> i« '*hk° “°dr nri vseh velikih podvigih, dasi so navadn« kratki, pri te ar sn srrssr. sss v Zfimlii Lahko da’ ne postane pozoren, lahko pa postane, .t. Steian !» »-*. P°SNiko?eTaras in drugi so se vrnili. «Ni vode.» cZaprle so jo, svinje!« »Morda bi jih poprosili zanjo!« «Se jih nič ne prime!« ♦Tako Kot nas!« «0, nas se sonce prime!« Zakrohotali so se in polegli. Crt je zopet prelistaval mapo. Živo, vprašujoče: «Kaj pa ta skica za spomenik madoni?« Znano je bilo, da je komanda naročila Niku, naj bi izdelal spomenik madoni, ki bi stal sredi kampa. Niko zaupno, s prstom na ustih, skoraj šepetaje: «Sabotiram... Glej te madonine skice kako sc površne, napravljene tjavdan, samo da jim nekaj pomolim pod nos, kadar pridejo gledat. Zadnjič so me poslali po ilovico izven kampa. Nanravil pa nisem nič. Pridi pogledat v moj atelje v sk’adisčni baraki, boš videl. Vsak dan znova premečem ilovico, da je osnutek vedno malo drugačen. Čutijo pa že, da jih vlečem za nos. Na tihem se jezijo! In koliko vina in kruha so mi že znosili na račun te madone!« Nikove svetle, skoraj vodene oči so lokavo zaigrale. »Zakaj pa madone nisi odklonil?« Niko pridržano, prizadeto, z dlanjo na prsih, kakor v obrambo: ♦Nisem mogel, če bi jo naravnost odklonil, bi mi vzeli atelje in moje risbe. Nikdar jih ne bi spravil ven, zaplenili bi mi jih. Preprečili bi mi delo. Tako pa bo isti učinek: Nikove madone ne bodo nikdar videli... Vem, kaj misliš! Nekateri mi naravnost očitajo: ,Niko dela madono za fašiste, Niko pozdravlja z dvignjeno taco, Nika zalivajo z vinom, saj je več pijan ko trezen.’« Ogorčeno, brez spakovanja, s pogledom iz oči v oči: «Crt, povem ti, tudi moje delo ni od muh. Lej, poleg te skracane madone — skrbno izdelani osnutki za spomenike Ivanu Cankarju, Rihardu Jakopiču in Antonu Aškercu. Ivan Cankar sro k0t ^ je bil uprl na lato, da je laže meril. Položil je puško mitraljezu in k drugi puški. Potem je gledal po kampu- %ri>! je videl, da ga mnoge oči opazujejo, ker se je sunkom® .-.j N in se zazrl v nasprotno stran, kjer so bila polja, trav11 vas. Od vasi se je lepo videi samo zvonik stare cerkve. Niko tehtajoče, stvarno: ’ ,poje «Vicedomini mi je rekel, da bo dovolil razstavo' ^ grafike. Razstavljali bi še nekateri drugi slikarji xl -v3r. . V trpezariji bi dobili prostore. To bi bila imenitna s vjsK' ne? Vprašal sem ga, ali bodo kaj cenzurirali, pa me Je m zavrnil: .Karikatura je v Italiji zaželena!’ Rad bi, da razstava činiprej. Ne vem. zakaj mečkajo. Ce bodo z£lV uh 11 še kak teden, dva. je sploh ne bo, zakaj z madono bom več mogel dolgo vleči.« & Obmolknil je. Crt ie zadremal. Tišina, polna žgočejj^d^ petajocega zraka, je zajela ves prostor pred barako. ' s stolpa odjekne strel. Nagci v kopalkah planejo P° ,jeD lle naelektreni. Samo Taras obleži, kakor da bi bil prileP Lj^ zemljo. Telo mu rahlo vztrepetava. Curek krvi mb . pfs,e nad desnim kolkom in se razlije po prasni, ’ Krogla mu je prebila trebuh in se zarila v zemljo- v , nastopila smrt. ,g t^Ji Niko je bil kakor iz uma. Majhen, gibek in nagel j od človeka do človeka, pripovedoval, kaj se je z2 je v neprestano ponavljal, da je za las ušel smrti. KamP0 kakor mravljišče. Takrat je Miloš stekel iz triintridesete. (Nadaljevanje ,11' ifjj,