štev. 92. Velja po poŠti ■ii celo leto naprej K ■-■ta pol leta „ „ ti ifetrt leta „ „ ;iJt en mesec „ „ V upravniStvu: celo leto naprej K ,-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo J* v Kopitarjevih ulicah Jt. 2 (vhod čez --dvoriSče nad tiskamo). — Rokopisi se vračajo; nefrankirana pisma se nt sprejemajo. (JrednlSkcga telefona Stev. 74. (JpraVniŠtVO i* v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -----Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. (JpravnlSkega telefona Stev. 138. Kulturno- in socinlno-politiške zadeve nn Francoskem. Stališče juristov v procesu Jouin. — Devica Orleanska. — Delavski sindikati in uradniško mezdno gibanje. Zopet se mi je nabralo iz Francoske nebroj gradiva. Mislim, da ste dozdaj bili o francoskih razmerah obveščeni nepretrgano in tudi danes hočem svoja poročila nadaljevati v zvezi s prejšnjimi. Znano vam je, da je pariško sodišče župnika Jouinina, katerega je državno pravdništvo na podlagi Montagninijevih listin obtožilo ščuvanja zoper državno postavodajo, obsodilo na borih 15 frankov globe. Da bom popolnoma objektiven, bom navedel skoro dobesedno utemeljevanje obsodbe, katero so izrekli sodniki Toutain, l"leury in Paniard, ki niso ultramontanci, ampak — vsaj v tem slučaju — kolikortoliko pravični možje. Utemeljevanje je sledeče: Abbč Jouin se je pregrešil proti členu 35. separacijske postave, ker je pismenim potom neposredno poživljal del državljanov, da se upro izvedbi postave in jih skušal oborožiti. Sicer niso za dejanski upor in ščuvanje na državljansko vojsko izpolnjeni od Gode pe-nal (kazenskega zakonika) zahtevani pogoji, toda separacijska postava od 9. decembra 1905 je za duhovnike ustvarila nov zločin, kadar poživljajo na upor proti njej. To potr-jajo zlasti izjave poročevalca v zbornici 29. junija 1. 1905. Glasom te postave že tisti poživlja na upor, ki pregovarja državljane, naj sc upro separacijski postavi načeloma, nc da bi bilo treba, da označijo natančneje, kakšno naj bo dejanje upora v posameznem slučaju. Izraz »oborožena žalost«, katerega jc Jouin rabil, je sicer le prispodoba, toda vsebuje prestopek načelnega upiranja postavi. V toliko je obtožba opravičena. Priznajo sc pa olajševalni razlogi in siccr: I. ker je bil Abbč Jouin vsled nekaterih določb separacijske postave prizadet v svojih »najglobljih, vpošte-vanja vrednih čutilih«, 2. ker ie prostovoljno' izročil tiskovino, ki vsebuje njegovo krivdo, 3. ker je separacijsko »postavo od 9. decembra 1905 smatrati za nezaslišano izjemno postavo (loi d' exception exorbitantc) v očigled občnemu pravu, ker ustvarja posebne prestopke za uradnike bogočastja, ki so vendar ravno vsled tc postave postali navadni državljani« in 4. ker ustvarja besedilo postave tako težka in preporna pravna vprašanja, da je v posameznih določbah opravičen in razumljiv dvom državljanov, ki niso pravniki. Socialistiški blok je vsled te razsodbe kar podivjal, posebno, ker sodnikom ne more do živega. Sicer pa pride cela zadeva pred parlamentarno komisijo, ki preiskuje Montagninijeve listine in tu bodo, kar se tiče razlage postave izkušali preprečiti n,idaIjno tolmačenje separacijske postave v smislu razsodbe pariških sodnikov. In tako se utegne zgoditi, da se bo odslej kaznovalo že samo načelno upiranje proti kaki postavi in sicer samo takrat, ko se gre za duhovnike; kajti, čc bi se ta določba raztegnila tudi na socialiste. bi ti vedno morali sedeti v zaporih. Takšna je justica v svobodni republiki. Toda, komaj je poleglo blokovo razburjenje zaradi Jotiina, sc je pojavila zopet nova afera, v kateri igra Clemenceau tudi po zatrdilu liberalnih iistov izredno smešno vlogo. Odnekdaj slavijo v Orlcanu spomin na junaško devico Orleansko, rešiteljico Francoske. Seveda je slavnost tudi kolikortoliko cerkvena. Clemenceau je v svoji protiverski blaznosti prepovedal častnikom in uradnikom udeležiti se te patriotične slavnosti, pa je pri tem naletel na hud odpor in sicer cclo pri socialistih. Radikalnosocialistiški mestni očetje orleanski so se strašno razburili, ker jc Clemcn-ccau hotel preprečiti slavnost, pri kateri meščani zaslužijo neznansko denarja, srednje stranke pa so napadle ministra, ker ie delal zapreke slavlju, pri katerem jc duhovščina sicer udeležena, toda nc igra kot taka nobene posebne vloge. Stvar se jc dozdaj zelo zanimivo razvila. Takoj po ti prepovedi so se podali mestni župan, podpredsednik poslanske zbornice, socialistični radikalec Rabicr in Henri Roy k Clcmenceau-ti, da ga pregovorijo. Clemenceau je dejal, da vsled ločitve cerkve od države državni funkcijonarji nimajo pri slavnosti ničesar iskati, posebno zato ne, ker »zastopniki Rima še vedno v Parizu rovarijo«. Končno pa je pooblastil župana, da priredi posebno zgolj laiško slavnost na čast devici Orleanski, katere se uradništvo in vojaštvo sme udeležiti tudi korporativno. To pa meščanov ni zadovoljilo, kajti tujci ne bodo prišli v Orleans gledat par vojakov in gasilcev. Na posebno prizadevanje socialista poslanca Rabiera je mestni svet poslal Clenien-ceau-n peticijo, od katere navedem dobesedno najznačilnejši odstavek: »Našo slavnost dozdaj niso motila nobena politiška ali verska nasprotstva v n.ieni stari častitljivi obliki, kajti ta dan pozabi vsakdo na vse prepire in vsi skupno častijo junakinjo, ki ic rešila Francijo. Vaš sklep, g. ministrski predsednik, krši zgodovinski spomin in gmotne interese in zato je razburjenje tako veliko.« Obenem pa je inon-signor Touchet, orleanski škof, izjavil v listih, da Clemenceau slavnosti ne pozna. Slavnosti se ne udeleži enajst škofov, kakor je pisal Clemenceau, ampak Ic dva, ki pa o devici niti pridigovala ne bosta; pridigar je župnik Poulin. kateremu je pa orleanski škof že zdavno naročil, da se v svojem govoru ne sme dotakniti separacijske postave. Poslanec Lucien Millevoye je napovedal zaradi Cle-menceaujeve prepovedi v zbornici interpelacijo. Nato je Clemenceau mestnemu svetu odgovoril na dolgo in široko, da on ne more dovoliti zastopnikom vlade udeležiti se slavnosti, pri kateri sodeluje »uporna duhovščina«. Ni dvoma, da bo Clemenceau naposled moral na ta ali oni način reterirati, kar tudi vsi pariški listi škodoželjno prorokujejo. (Res je došlo poročilo iz Pariza, ki pravi: Clemenceau je dovolil, da se vrši slavnost na čast orleanski devici po starem običaju, toda pod pogojeni, da se uradniki slavnosti udeležijo neoficialno in nekorporativno, da mora duhovščina korakati za uradniki, da ne sme duhovščina nositi v sprevodu relikvij in da sc mora sprevod premikati počenši od magistrata in ne iz katedrale. Clcincnceau se je na ne posebno časten način umaknil.) Tako bo minul april brez večje nevarnosti za vlado, toda bližajoči se maj prizadeva Clemenceau-u in Briandu velike skrbi. Socia-listiška »Humanite« Jauresova ie začela proti ministrstvu in buržoazijskim radikalcem Cle-menceaujevega kalibra očit in hud boj. Neposredni povod za to je v zadnjem času bilo to, da je državno pravdništvo v Nantesu dalo zapreti dva nevarna socialista, delegata delavske zveze, Yvetota in Marka. »Humanite« piše, da je to postopanje nezakonito pretiravanje takozvanih lois scelerates, protianarhi-stovskih postav. Državno pravdništvo ima v tem slučaju prav, kajti od Yvetota in Marka nahujskani ladjedelniški delavci v Nantesu so tepli policaje, plenili prodajalnice in poškodovali pristaniške žerjave ob Loari, katere so pometali v vodo. »Humanite« na to odgovarja sledeče: Socialiste preganja vlada zato, ker so Clemenceauju in Briandu, tema dvema izdajalcema socijalizma, dozdaj preveč prizanašala. To jc grožnja za prvi majnik, ki utegne biti krvav, ker ima Clemenceau že vojaštvo pripravljeno. Nič boljše ni stališče Briandovo zlasti nasproti učiteljem. Stvar je tale: Učitelji, municipialni uradniki, mornariški delavci, tobačni delavci, delavci žveplenk, telefonski in brzojavni ter poštni uradniki, ka-znjeniški pazniki, uradniki centralne uprave in ministrstev se hoče združiti v strokovni organizaciji ter pristopiti splošni delavski zvezi — Confederation generale du travail — ter zagovarjajo svojo štrajkovsko pravico. Ministrstvo se temu z vso silo upira, ker ti uradniki baje niso delavci in je vsak štrajk od njihove strani celi javnosti v škodo. Vrhti-tega povdarja vlada, da je Confederation generale du travail revolucijska organizacija, ki hoče razbiti družabni red. »Temps« v tem oziru bere predvsem levite učiteljstvu, katerega svari pred konfederacijo, ki jc protivo-jaška in brezdomovinska. »Temps« sc povprašuje: »Ali so taki zločinski nauki« za vzgojitelje ljudstva?« Taki učitelji — piše »Temps« — spadajo v delavsko borzo, ne pa v šolski razred. Iz vsega je razvidno, da sc dan na dan vedno bolj potrjajo besede, ki jih ie nedavno Clemenceau sam rabil o svoji vladi — da jc sedanja francoska vlada skozinskoz »inkohe-rentna« — nedosledna. Sadovi se bodo kmalu pokazali. AVSTRO-OCiRSKA. Cesar v Pragi. Prag a, 22. aprila. Po dvornem obedu je cesar zopet nagovoril vse udeležence. V pogovoru z deželnozborskim poslanccm dr. Jakschoni (ustavoverni veleposestnik) se je cesar dotaknil vprašanja o sporazumu med obema narodnostima. * Nagodbeno vprašanje. B u d i m p e š ta, 22. aprila. Tu se je položaj vsled Beckovih izvajanj o nagodbenem vprašanju precej poslabšal. Vsi dobro čutijo nasprotje, ki vlada med Košutovim govorom v narodnogospodarskem odseku in pojasnilom, ki ga e min. predsednik baron Beck dal 20. t. m. članom »Industrijske zveze«. Košut je dejal, da se mora po letu 1917 brezpogojno ustanoviti samostojno ogrsko ozemlje in da treba že sedaj od Avstrije dobiti zagotovilo, da po letu 1917 ne bo delala ovir gospodarski osamosvojitvi Ogrske. Nasprotno pa je Beck izjavil, da avstrijska vlada nikoli ne bo sklenila nagodbe, ki bi bila pravzaprav le priprava na ločitev. To sta torej dve čisto nasprotni stališči. Nadalje pa je baron Beck izvajal, da bi Ic tedaj bilo mogoče in umestno misliti na gospodarsko, carinsko ločitev, ako bi se po-preje avstrijska industrija in poljedelstvo potom dolgotrajne pogodbe z Ogrsko okrepila in ustalila. Tega pa Košut nikakor noče. Ze večkrat je v imenu vlade in neodvisne stranke izjavi!, da dolgotrajna nagodba ni mogoča in čisto izključena. Avstrija hoče namreč s pomočjo dolgotrajne nagodbe svoje industrijske izdelke v Ogrski udomačiti in s samostojnim ogrskim carinskim ozemljem pospešiti razvoj svoie domače obrti. Na prvi pogled so torej ugodne šanse za nagodbo zopet padle; toda najbrž bodo obveljali glasovi, ki že sedaj pravijo, da si stališči avstrijske in ogrske vlada nista tako zelo nasprotni, kakor bi se iz Beckove izjave dalo sklepati. Pravijo namreč, da Beck misli na državnozborske volitve in da je vsled tega tako odločen. Naj se zgodi karkoli: toliko je gotovo, da Beck pade, kakor hitro popusti od stališča, ki ga je označil nasproti avstrijskim industrijcem. HRVATSKA. Z a g r e b , 22. aprila. Preteklo soboto se ie vršila konferenca izvrševalnega odbora hrvaške koalicije, katere so se udeležili tudi zastopniki vlade. O uspehih posvetovanja poročajo sedaj sledeče: Stvori se zanesljiva sa-borska večina s popolnim preziranjem bivše narodne stranke. Od mandatov bivše narodne stranke sc jih bo dalo 10 razveljaviti. Pri konferenci se jc potem posebno povdarjalo. kako malo uspehov ie dosegla dosedanja hrvaška delegacija v Budimpešti. Treba je sicer gojiti dobro razmerje z Ogrsko, toda Ogrom se mora pojasniti, da sedanja hrvaška večina v saboru ni garda ponižnih trabantov, ampak stranka, ki korenini v ljudstvu. Potem so pri konferenci osvetlili nesposobnost hrvaškega ministra .losipoviča, ki ali nc informira ogrske vlade o hrvaških zadevah ali pa v pravem času nc predloži cesarju od sabora sklenjenih zakonov v sankcijo, ampak iih zavlačuje. Obveznih sklepov konferenca ni storila ampak .ic to prepustila plenarni konerenci koalicije, ki se bo kmalu vršila v Budimpešti. ITALIJA. Berolin, 22. aprila. Bivši minister Luzzatti jc poročevalcu »Bcrlincr Tagblatta« z ozirom na protiitalijansko pisanje N. Fr. Presse« in »Kolnische Ztg.« povodom sestanku med angleškim in italijanskim kraljem dejal, da je Italija svobodna država, kateri že preseda neprestano vmešavanje nemške in avstrijske javnosti v njene zadeve. R i m , 22. aprila. Oficijalna »Tribuna« poroča. da nihče ni Italiji predlagal, naj se pridruži angleško-španski zvezi, da sc bo vršil gotovo sestanek med Acrcnthalom in Titto-nijctn, kralj italijanski pa da se bo podal v Madrid le v slučaju, čc obišče preje krali Alfonz italijanskega kralja. Vatikan pa zagotovo računa na to, da se Alfonz nc bo podal v Rim. S p e z i a , 22. aprila. Ko so spustili v morje bojno ladjo »Roma«, jc kralj govoril med drugim sledeče: »Izročam Vam, poveljnik, zastavo, ki bo vihrala na tej lepi ladji tudi tisti dan, kadar bo s svojimi ladjami posestrimami morda pozvana, da se bojuje za obrambo časti narodove. Odkritosrčno čelmi, da sc to ne zgodi tako hitro, toda, ako bo potrebno. upam, da bo ta zastava oznanjala zmago v slavo Italiji.« FRANCIJA. Pariz, 22. aprila. V zadevi slavnosti na čast devici orleanski je Clemenceau umaknil tudi svoio zadnjo prepoved, da duhovščina v sprevodu ne sme nositi verskih znakov. Vzdržuje zgolj prepoved, da vojaki pred križem ne smejo prezentirati pušk. NEMČIJA. Berolin, 22. aprila. Pri debati o proračunu naseljeniške komisije za Poznanjsko je minister Arniiti odgovarjal Poljaku Skarzin-skcinii, da vlada sicer ne upa, da bi mogla Poljake ponemčiti, da pa se ji bo pač posrečilo pokupiti poljska zemljišča tam, kjer je to potrebno. Naloga pruske vlade je preprečiti da se Poljaki ne vgnezdiio v nemškem ozemlju in ovirajo nakup od strani nemškega veleposestva in naseljenikov. VATIKAN. Montagnini. Caputo. R i m , 22. aprila. Vatikan odločno de-nicntira trditev francoske parlamentarne komisije. ki »proučuje« Montagninijeve listine, da je Montagnini zaznamoval vse framason-ske in republičanske častnike ter o njih poročal Merry del Valu. Montagnini je kuri ji podal samo parkrat nekaj podatkov o nekaterih civilnih in vojaških dostojanstvenikih, katere ie Vatikan nameraval dekorirati. R i in , 22. aprila. Vest liberalnih listov,, da je Vatikan odpoklical svojega nuncija v Monakovem, monsignora Caputo. je popolnoma neresnična. BALKAN. Sofija, 22. aprila. Na shodu socialistov in vseučiliščnih dijakov so govorniki ostro govorili proti vladi in absolutistiškemu režimu kneza. Carigrad, 22. aprila. Ekumenski patriarh v Carigradu je poslal ruskemu carju spomenico, kjer ga v imenu svete pravoslavne eerkve prosi, naj se zavzame za 100.000 Grkov v Bolgariji in vzhodni Rumeliji, da se vzdrži status quo v šolah in cerkvah. A te n e, 22. aprila. 1400 Grkov in Bolgarov sc je iz Bolgarske izselilo v Grčijo. Vlada je morala najeti posojilo 9 milijonov, da razdeli med izseljenike in begune zemljišča v Tesaliji. B e I g r a d, 22. aprila. Vpokojeni višji častnik, bivši zdravnik Mašin je izdal o srbski armadi jako neugodno kritiko. Vlada de-mentira njegove vesti, stvar pa pride pred skupščino, ker na občinstvo jako neugodno vpliva. RUSIJA. Položaj. Peterburg. 22. aprila. O splošnem položaju poroča neka izvrstno informirana pe-terburška korespondenca sledeče: Zadnji čas se zopet dogaiajo v Peterburgu pred carjevimi očmi skrajno predrzni ropi. Kakšen namen imajo pri tem revolucionarji? Stvar je sledeča. V treh tednih poteče rok, v katerem ie vlada upravičena posluževati se v svrho preprečenja revolucije vojnih sodišč brez privoljenja dume. Vlada ima resno voljo odpraviti vojna sodišča skoro vse smrtne obsodbe vojnih sodišč izpreminjajo sedaj generalni gubernatorji v pet do osemletno ječo — toda to ni prav rcvolucionarcem. Oni hočejo, da vlada pred dumo izjavi, da ne more odpraviti izjemnih sredstev proti revoluciji in s tem je namen revolucionarjev dosežen: spor med vlado in dumo bo tako oster kot nikoli poprej. Zaman svari glavno glasilo kadetov »Rječ« revolucionarje, naj omogočijo mirno delovanje dume. skraino levičarska glasila sc iz kadetov norčujejo ter pišejo, da jc edino uspešna politika ta, ki dela na razpustitev dume, da se čimprej sestavi »konstituanta«, ki si bo prilastila tudi vso izvrševalno oblast. Na drugi strani delajo sedaj tudi monarhisti s pomočjo bojne organizacije »Zveze pravih ruskih ljudi« na to, da vlada dumo razpusti in zopet proglasi samodrštvo. Zveza ruskih ljudi. P eter bu r g , 22. aprila. Mouarhist Gringmut je, od »Zveze pravih ruskih ljudi« svečano sprejet, tu predaval o potrebi vojaške diktature in razpustu dume. Številno nav- zoče občinstvo mu je živahno pritrjevalo. Pred predavan eni se je brala maša za policiste. ki so jih revolucionarji zadnji časumorili. Podrobnosti. Predsednik dume. Golovin, dobiva dan na dan pisma, kjer mu prete s smrtjo. Gotovina stražita podnevi in ponoči dva detektiva. — V Varšavi so ustrelili tri vojake na cesti. V Rostovu ob Donu so umorih pomočnika kaznilničnega ravnatelja. — Vojno sodišče v Varšavi je obsodi'o osem oseb na smrt. ŠPANSKA. Angleško-španska zveza. Madrid, 22. aprila. »Correspondencia de Espana« piše o angleško-španski zvezi na sledeči, precej senzacionalni način: »Španska potrebuje ladij, Angleška vojakov. Angleška ie ponudila Španski ladje in denar za vojake in vojna opirališča, Angleška je obljubila denar za premembo rent in za to garantira za varnost španskih obrežij. Španija se je pa obvezala. da bo postavila vojake, opremila arze-nale, utrdila pristanišča in zgradi'a šest oklop-nic »Nelsonovcga« tipa. šest hitr.h križaric po vzoru »Sentinel« in dvanajst v sckoriiorskih torpcdolovcev, brodovje, ki bo nameščeno v Ferrolu, Vigu, Cadizu in Cartageni . . . Italija se je od Nemčije popolnoma osvobodila; pazi na Jadransko morje in hoče povečati svoi vpliv na Balkanu.« Volitve v parlament. Madrid, 22. aprila. Po uradnem štetju je izvoljenih v parlament 180 konservativcev, 50 liberalcev, 30 rcpubličanov, 8 karlistovskih katoličanov in dva neodvisnika. V 134 slučajih izid še ni znan. USTAVLJENA OBRAVNAVA PROTI KNEGINJ1 VVREDE. Iz Berolina se poroča: Obravnava proti kneginji Wrede radi tatvine srebrnine je ustavljena. Volivni bo]. (Shod v Vipavi.) Nad vse sijajen in veličasten je bil shod v Vipavi v nedeljo [»poldne na prostornem, s trobojnicami okrašenem dvorišču gospoda župana Petrovčiča. Zbralo se jc skoraj iz vseh vipavskih občin v prijaznem trgu gotovo do tisoč navdušenih, zavednih in pogumnih pristašev Slovenske Ljudske Stranke. Ne pomnimo kmalu tako sijajnega shoda, na katerem se je v najlepšem redu ustanovila »Kmečka zveza« za vipavski sodni okraj. Govorili so župan šentviški g. A. Uršič, kandidat dr. Žitnik in g. Ivan Lavrenčič. Ljudstvo je bilo navdušeno. Dva pevska zbora, »Nanos« z Goč in domači vipavski sta po shodu zabavala zbrane može z veselim, lepim petjem. Obširneje poročilo še objavimo. (Shod na Colu) je bil minolo nedeljo ob 10. uri dopoldne. Zbralo se je 200 zavednih in navdušenih volivcev, ki so z zanimanjem poslušali govora kandidata dr. Žitnika in gospoda J. Lavrenčiča. Na Golu so liberalci zgubili tla pod nogami, liberalni kandidat ne dobi niti četrtine glasov. Lepemu shodu je predsedoval vrli domači župan g. Pregelj. Za kandidaturo dr. Žitnika so se z burnimi živio-klici izrekli navzoči volivci; proti jc vzdignil roko cdmi Luka Cuk, ki jc prejšnjo nedeljo v Vipavi se ogreval za liberalnega kandidata. (Shod v Podkraju) je bil zadnjo soboto zvečer. Navzlic pozni uri in slabemu vremenu se je zbralo lepo število mož in mladeničev, ki so z največjim zanimanjem poslušali govor kandidata dr. Žitnika. Njegova kandidatura, ki je bila sprejeta z živahnimi živio-klici, je toplo priporočal gospod Ivan Lavrenčič, posestnik iz Vrhpolja. V Podkraju je Žitniku zagotovljena velika večina glasov. (Shod v Kostanjevici.) Dne 21. t. m. jc bil tu javen shod, katerega je priredil državnozborski kandidat g. dr. Janko Hočevar. S svojim govorom je pokazal težnje kmetskega stanu, katerega hoče z vso svojo močjo zastopati. Možje volivci so mu tudi enoglasno izrekli svo e zaupanje in tako pokazali, da bodo tudi oni odločni in volili dne 14. maja kandidata »S. L. S.« dr. Jankota Hočevar. Živeli za\cdni volivci! (Shod v Škofji Loki.) V nedeljo sc je vršil v dvorani katoliškega izobraževalnega društva javen volivni shod. Program g. Demšarja in govor gospoda profesorja Evgena Jarca je bil sprejet z navdušenjem. Navzočih čez 200 volivcev. Kandidatura gospoda Demšarja bila sprejeta enoglasno. Bilo je navzočih tudi nekaj pristašev liberalne stranke, a vršilo se jc vse mirno, brez vsakega ugovora. Priporočala se je gosp. kandidatu skrb za boljšo prometno zvezo Loke z ostal m svetom in za obrtno šolo v mestu. Prepričani smo, da bo novi zastopnik loškega mesta kaj več stori! zanj, kakor njegov prednik, dr. Ferjančič, kateremu se tekom 6 let niti enkrat ni zljubilo priti med svoje loške volivce, kaj še le kaj za nje storiti. (Liberalna shoda na Baču in Šembijah) občine Knežak na Notran skem. Saj smo vedeli, da jo bodo prikrevsali za nami! S. L.. S. je v občini Knežak napravila po posameznih vaseh uspešne in vrlo dobro obiskane shode. Libcralci, ki v svoji sivi starosti sploh žc ne znajo drugega kakor posnemati, so zdaj pri -cokljali za nami. V nedeljo, dne 22. t. m. sta priredila Domiceljev Lojze in Cesnik shodek na Baču. Lojze ie strtnečemu svetu povedal velikansko novost, da naj se kmetski otrok že s sedmim letom uči kmetovati; ta slavni misijonar kmetijstva bržkone še nikoli ni videl kmetskega otroka na polju, gotovo dokaz, da je njega samega prav dostikrat videti z mo-tiko v roki na njivi. Cesnik pa se jc na vse strani prilizoval, ker bi ljudem rad iz glave izbil knežaško afero. Na shodu jc bilo med 50 udeleženci do polovice naših. Po shodu, ki se je vršil brez vsakega navdušenja, pa hajdi v Šenibi;e! Tam se je zbral ves notranjski liberalni štab. Dekleva, Arko, Cucek, Cesnik, Domicelj itd. Za par glasov, ki jih dobe v Šembi ah, pa taka reč! Notranjski generali so se hvalili, da bodo znižali davke, napravili vodovod, zvišali ceno živini, skratka, pripravili volivcem nebesa na tem svetu. Na shodu je bilo dva voza neizogibnih zagorskih liberalcev, nekaj Šctnbijcev, ki so z dušo in telesom na strani S. L. S., pa so šli iz radovednosti zraven, da \idi.io enkrat, kako znajo liberalci otrobe vezati. Skupaj do M) oseb. Ker je bilo na »shodu« dolgočasno, da ni bilo več za prestajati, so se notranjskih generalov usmilile prebrisane Šembijke. Priredile so jim podok-nico z mačjo godbo ... v tiho noč so orili navdušeni klici: Zivio ata Zužamaža! . . . (Zopet Grudnov shodek in sicer v Grahovem.) V soboto teden ob 8. uri zvečer je otvoril Gruden svoj shodek. Navzočih je bilo kakih 25 poslušalcev in med temi le 15 volivcev. Da je bil pa shodek nekoliko »impozant-neiši«, k temu je pripomogla »inteligenca« iz Loža in nekaj iz Cerknice. Zagodov Janez je govoril kakor po navadi: skoraj nič. Za njim je nekaj čvekal znani Julče Novak, ki bi bolje storil, da bi bil molčal. Shodu je predsedoval g. nadučitelj Likar, ki je obenem trgovec in krčmar. V trgovini in krčmi je klerikalec, seveda, kakor mu kaže, na liberalnem shodu pa liberalec. Ali ga vidite, Grahovci? Zapomnite si to? (Iz cerkniškega okraja.) Neke vrste uradnik, ki ittia opravilo po živinskih sejmih, ter je od ljudstva za to plačan, se opozarja na S 5. in 6. volivne svobode, da ga ne zadenejo neprijetne posledice. On ni plačan za agitacijo, marveč za izvršitev njemu predpisane dolžnosti. Ljudstvo se zaveda in nc mara za liberalno vsiljevanje, posebno od takih ne, ki jih živi od svojih žuljev. (Etbin Kristan v Medvodah). Zadnjo nedeljo je priredil Etbin Kristan v Medvodah shod, na katerega so »sodrugi« vabili ljudi več dni. Navzlic temu je bila udeležba le slaba. Bilo je zbranih nekaj železničarjev, večni županski kandidat ki od Kristana priča-ku e županski stolec, dalje Anžon iz Senice, očka Jeraš in večina naših. Kristan je zabavljal, kar sc ie dalo proti kapitalistom, kano-nom itd. Naši možje so se vrlo dobro zabavali. Koncem govora so zadoneh klici živijo Šusteršič. le malo jih je bilo za Petriča. O kandidatu se še glasovalo tu. (Nadučitelj Zirovnik) namerava baje kot »Narodov« neodvisni kandidat kandidirati v ljubljanski okolici. (V Senožečah) prirede liberalci shod dne 5. maja z ljudsko veselico in tombolo. Za dobitke so jim obljubili bika za pleme, plug, sla-moreznico, mlatilnico itd. Igrala bo menda tudi godba iz Postojne. Mi le vprašamo, ali je dopuščena agitacija s takimi sredstvi? Paragraf 3. novega zakona v varstvo vol. svobode prepoveduje posredno in neposredno kupovan e ali prodajanje glasov. (Shod »neodvisnikov« v Črnem vrhu pri Idriji) se je povsem izjalovil in koristil le v toliko, da so ondotni pristaši S. L. S. videli in slišali »neodvisne« neumnosti. Shod je priredilo društvo »Enakopravnost« pod predsedstvom »kmeta« Tavzesa iz Idrije. »Pod-kmet« Julče iz Idrije je zabavljal prav po rovtarsko proti dr. Šusteršiču in stranki. Neki Fr. Zagoda izpod Zadloga pa sc je mej drugim povspel do izreka: »Vsi, ki ne volijo Grudna, so barabe!« Te krilate besede in globoki poklon je bil preveč celo predsedniku in je skušal malo popravljati »govor«. Oglasi se za besedo^ župan Stanonik. pa mu je niso hoteli dati. Šele na pritisk somišljenikov mu ie predsednik obljubil besedo »na koncu«. Sedaj sc vzdigne kandidat Gruden, ki pravi: »Kmetje, če me bote izvolili, bom naredil, da bodo delavci les ceneje kupovali; tudi železnico bom naredil blizu Zirov«. Nato se vsede. Stanonik pozdravi shod z pozdravom: »Hvaljen bodi lezus Kristus«, nakar prično liberalci in socialni demokrati rujoveti, da je bilo groza, (iovoriti mu niso pustili o liberalcih, vsaka beseda o liberalnem programu jili je vznemirila. Ko je še pl. Premerstcin izmolil svojo liberalno veroizpoved, sc ie shod zaključil. Opomnimo, da se v nekaterih krajih liberalni shodi sklicujejo nred cerkvami. (V Ilirski Bistrici) so imeli shod socialni demokrati, v Trnovem pa »neodvisni« kmetje. (Socialna demokracFia v Trstu) bo glasovala za italijanske kandidate. (Rohlekov shod pri Fazarincu) na Ostrož-nem pri Celju jc bil v nedelio, 21. t. m. Shoda sc jc vdeležilo, vštevši vse goste, 14 oseb, in šc teli večina Celianov. Tra al je blizu 1 ure. (Dr. Benkovič v Roševem pašaliku.) Kaj bo, kaj bo? zdihujejo liberalci. Dr. Benkovič se drzne napraviti shod v Roševi občini. Kaj bodo rekli liberalci po drugod, ko zvedo, da župana Roša niti njegovi občani nc marajo za poslanca. In res je tako. To so pokazali shodi 24. sušca, 7. aprila in zopet v nedeljo. Zadnjega shoda sc jc kljub terorizmu liberalcev, ki so imeli ob istem času shod z godbo (da bi bolj vleklo), udeležilo lepo število mož-voliv-cev, kmetov in delavcev, ki so dve uri poslušali program kandidatov ter ga soglasno odobrili. Govorili so potem še nekateri domačini, ki so osvetlili delovanje socialnc demokraci c in zlasti domačih liberalcev; slednji smatrajo za najnujnejše delo, tožiti kaplane in .iih obirati po svojih listih. Ko jc slednjič predsednik shoda, paznik Zupan, vprašal navzoče, alj so za dr. Benkoviča, so se vzdignile desnice \seh. Pri drugem vprašanju, ali je kdo za Roša, sc vzdigne 1, reci en prst, m šc ta Ic »za špas.« Za Cobala pa sploh nihče ni bil. Veliko navdušenje je bilo na shodu, živio-klici so odmevali po dvoranah in dr. Benkoviču v slovo, ko jc vstopil v voz in sc odpel al. A šc glasnejše bodo govorili volivci 14. maia. (Dol pri Hrastniku.) Na dr. Benkovičev shod so nameravali pridreti tudi liberalci. Dr. Dimnik je imel baje pripravljenih 200 mož. Rošev Francelj tudi. A smola, shod je bil zaupen. Zato so sklenili narediti protishod na Dolti. A dva gostilničarja sta jim prostore odpovedala, in tako je bil ves trud zaman. Pač res, na Dolu ni tal za liberalizem narodovcev, kar se bo pokazalo tudi na dan volitev. (Kandidat nemških krščanskih socialistov v Mariboru). Včeraj, 22. aprila, zvečer, pnedila jc nemška krščanska socialna stranka v Mariboru volivni shod, na katerem je postavila za svojega kandidata g. dr. Feliksa pl. Lattenbacher, odvetnika v Schardin-gu na Gornjem Avstrijskem. Okolu 300 navzočih volivcev je z navdušenjem sprejelo n egovo kandidaturo, potem ko je kandidat razvil svoi program. Dnevne novice. Program Hribar je vedno lepši in hudomušni dr. Tavčar ga je primerjal na nedeljskem shodu cclo »svetlemu cekinu«. To je bil sarkastični odgovor Hribarju, ki je v svojem govoru Boga hvalil, ki mu je v svoji pravičnosti dal »pošteno, dasi skromno eksistenco«. Hribar je torej zdaj čisto taktiko izpremenil. Prej je zahteval, da ga moramo voliti, ker je bogat, zdaj pa agitira zase z »božjo pravičnostjo« in s svojo »skromno eksistenco«. Ti skromni, svetli cekin! Hribar je zdaj našel, da je on pravzaprav velik revež, in če se bo še dalje tako žrtvoval, utegne priti do tega, da bo ob petkih beračil po Ljubljani od hiše do hiše, kakor je revni žrtvovanec milo pripovedoval zadnjo nedeljo. Nasprotno pa za časa Hribarjeve kandidature dr. Šusteršičevi dohodki silno rastejo. Pred volitvami so libe-lalci pisali, da je dr. Šusteršič tak revež na duhu in na mošnji, da je samo radi uboštva »klerikalec«. Ko ie nastopila Hribarjeva žrtev. je pa načelnik liberalne stranke cenil dr. Šusteršiča že na 600.000 kron. Predvčerajšnjim je Hribar, ko je razložil svojo revščino, že prorokoval, da ima Šusteršič 1,500.000 K, in preden je izgovoril do konca, se jc dvignila ta vsota že na »več milijonov«. Do 14. maja bo dr. Šusteršič brez dvoma dosegel Roth-schilda, Hribar bo pa jedel samo suhe skor-jice! Vendar pa Hribar ni ovrgel niti ene trditve, ki jo jc objavil o njem »Slovenec«. Na ves sobotni članek »Slovenčev« se ni upal reagirati niti z eno samo besedico. Pač pa je postal Hribar pobožen, in ko Boga hvali, da mu je dal vsaj sulic skorjicc, se Bog piše celo z velikim B, dasi drugače narodno - napredno glasilo Bogu privošči samo mali b. Hribar ie apeliral celo na krščansko ljubezen, ki jo morajo imeti »klerikalci« do njega, uboge žrtve. Najbolj ganljivo je bilo, ko je agitiral zase celo z dr. Lucgerjem. Dr. Tavč.ar je v »Narodu« vedno popisoval dunajske krščanske socialiste kot najbolj zabite ljudi na svetu. Hribar jc pa Luegera hvalil. Pohvalil se je, da je »večkrat z Luegerjem kolcgialno občeval«, dasi je dr. Tavčar v »Narodu« zastopal stališče, da se morajo krščanski socialisti socialno bojkotirati. Kako kolegialno je neki dr. Lueger občeval s Hribarjem? Morda tako kolegialno, kakor Lueger občuje s Schuhmeicr-jem ali Wrabetzom. Spomnili smo se pri tem lepe anekdote. Crevljarski vajenec je prišel domov strašno prevzeten iu ni hotel z nikomur govoriti. »Kaj ti pa je, da si tako moški?« so ga vprašali. »Z generalom sem govoril,« se odreže vajenec. »Kaj ti je pa rekel?« — »Poba, umakni se s poti!« Tako kolegialno jc menda Lueger občeval s Hribarjem. Mi pa smo silno ginjeni, da se Hribar tako ponaša s »kolegialnostjo« dr. Luegerjevo. O vsem, kar se je o Hribarju navajalo v »Slovencu«, je rekel samo to, da »niti tretjina ni res«. Dve tretjini »Slovenčevih« očitanj ic torej Hribar že sam izrecno priznal, mi pa pravimo, da je vse do pičice res, iu nc le to, ampak še več, kar še na dan pride. Moramo Hribarja pustiti capljati, zato nrihajamo počasi na dan. Kakor se ie priklanial Hribar dr. Ltiegcrju, tako ic pa udaril dr. Tavčarja po zobeh. Z ozirom na to, da je dr. Tavčar dejal, da morajo liberalni poslanci kazati ministrom svoje na kveder šivane črevlje. jc pa Hribar dejal, da neče biti tak »zarobljenec«, ampak bo izkušal doseči vse z uljudnostjo, ter se je obrnil do poslušavcev z apelom: »Presodite vi. častiti gospodje volivci, kdo ie v stanu za svoje mandatorc več pridobiti, ali poslanec z zarobljenim ali poslanec z uljudnim občevanjem.« Ta Hribarjeva predrznost je dr. Tavčarja zbodla, in takoj ic v svojem govoru počil Hribarja nazaj, ter sc je tako-le norčeval iz njega (citiramo doslovno); »To spričevalo mora Hribarju dati vsak pravičen sodnik, da je rahločuten človek, ki nikomur nič žalega ne želi, ki nikomur nič žalega ne stori. Našega Ivana Hribarja ie sama in gola dostojnost, in gotovo je v vsakem pogledu dostojneiši in spodob-neiši od mene.« Ta zafrkacija jc bila edina duhovita stvar na cclem klavernem shodu. Potem je pa dr. Tavčar še dalje ironiziral Hribarja in ga jc in to ni bilo več lepo, ampak blasfcmično primerjal s Kristom, češ, da Hribar ravno toliko trpi! Hribar se je trudil, da bi našteval, kaj vse bi za Ljubljano bil žc dosegel, pa ni. dr. Tavčar je pa na kratko dejal, da je vse to Ic stranska svar: Glavna stvar, zaradi katere kandidirajo Hribarja, jc samo »neizprosen boj proti klerikalstvu«. Tako je dr. Tavčar potegnil Hribarju krinko z obraza in ga je pokazal golega, kot jc. Dr. Tavčar jc tudi s hvalevredno odkritosrčnostjo povedal, da jc boj proti »klerikalstvu« edina ideja, ki jo ima liberalna stranka, in da edino Ic od te ideje ta stranka tudi živi. To jc bil hud poper za Hribarja, ki sc v svojem govoru ravno tc točke ni hotel dotekniti. Hri- barjeve velikanske naivnosti, ki obeta n. pr. Ljubljančanom ogromne dohodke, in ki si predstavlja, da se bo ves ptujski promet cele Evrope obrnil, ako on nekaj stotisoč kron zabije v (irad, namesto v podporo obrtništvu, ni mogel dr. Tavčar bolj obsoditi, nego da mu je kratko povedal, da so to vse za liberalce prazne besede, in da se ne gre za nič drugega, nego le zato, da sc »klerikalci« jeze. — Zadnji sc je na shodu osmešil še dr. Kokalj. Prijeli smo ga, da mora povedati, kdo da je prišel od obmejnih Slovencev v deputaciji prosit Hribarja, da naj kandidira. Dr. Kokalj pa, dasi javno pozvan, ni mogel povedati nobenega imena ter se je le izgovarjal, da Hribar to skrivnost pove le narodno-naprednim somišljenikom. Mi pa pribijamo, da je dr. Kokalj na predzadnjem zborovanju neresnico govoril, da nobene deputacije ni bilo, in da na vse prošnje iz Ljubljane nobena deputacija ni hotela priti, samo dve brzojavki so si izprosili od dveh »obmejnih« pivskih omizij in nekaj so jih fingirali v »Narodu«. Dr. Kokalj se ic slabo izrezal, še slabše pa Hribar, ki je vendarle moral priznati, da je res, kar »Slovenec« o njem piše. Najbolje je opravil še dr. Tavčar, ko je Kregarja hvalil, da je izvrsten mož. + Socialni demokratje v odboru »Dramatičnega društva«. V odbor »Dramatičnega društva« sta prišla dva socialna demokrata po zaslugi liberalcev. »Narod« se zdaj huduje nad tem in zmerja, zakaj niso izvoljeni sami liberalci. A liberalna stranka ni zmožna, da bi obdržala niti »Dramatično društvo« v svojih rokah, pa hoče imeti v rokah Ljubljano in kranjski deželni zbor. Da je slovensko gledališče tako žalostno zafurano, je uspeh te »napredne družbe«. + Slovensko katoliško akademično društvo »Danica« ima v torek, dne 23. t. m. svoj prvi redni občni zbor v 26. tečaju, s sledečim sporedom: K Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora; 2. Čitanje zapisnika brat. dr. »Zarje«; 3. poročilo odbora; 4. poročilo odsekov; 5. sprejem novega člana; 6. slučajnosti: Izlet v Zagreb. Lokal: Trotter zum Magistrat, I. Lichtenfelsg. 3. Za odbor: M. Justin, tačasni tajnik. + Vojaška vest. Prestavljeni so nadpo-ročniki: Joahiin Ncgri pl. Montenegro od pešpolka št. 50 in Herman Wasmer od pešpolka št. 53, k pešpolku št. 17, I^ogomir Kern od pešpolka št. 25 k pešpolku št. 87, Fran Lo-cliert od pešpolka št. 29 in Gustav de Trus-kolaski od pešpolka št. 55 k pešpolku št. 47. Z vojaškim zaslužnim križcem so odlikovani stotniki: Emanuel Bryda od pešpolka št. 17, Bogumil Novakovič pl. Gjuraboj od lovsk. bat. št. 8 in Fran Hossner od pešpolka št. 87. — Stotnik-računovodja Vaclav Chro-ust od pešpolka št. 17 je od zbornega poveljstva pohvaljen v priznanje dolgoletnega, vestnega in marljivega delovanja kot predstojnik računske pisarne pri polku. Premeščen je Jakob Ukmar, župni upravitelj v Ricmanjih, v Trst k sv. Antonu staremu, na mesto č. g. Antona Slamiča, kateri gre v Dekane za župnega upravitelja. Ricmanje ostanejo brez duhovna. Na praznik varstva sv. Jožefa bilo je v Ricmanjih zjutraj in popoldan pri blagoslovu mnogo ljudi — pa lc iz sosednih fara. — Poštne vesti. Poštni praktikantje gg. Franc Zoreč v Ljubljani, Franc Turel v Gorici, Alojzij Krainz v Trstu so imenovani za poštne asistente v Pulju, oziroma Gorici in St. Petru na Krasu. — Poletni vozni red državnih železnic. Ravnateljstvo državnih železnic v Trstu nam piše: S 1. vel. travnom 1907 vpelje se na vseh črtah c. kr. avstrijskih državnih železnic poletni vozni red, v katerem so sledeče pre-membe: Brzoviaki črte Jesenice-Trst bodo nekaj hitreje vozili, tako, da bodo v Trst c. kr. drž. žel. nekaj prej prihajali; iz Trsta pa bodo odhajali popoldanski brzovlak štev. 2 kasneje, t. j. ob 4. uri 25 min. Lokalni vlak, ki sedaj odhaja ob 4. uri .35 min. popoldan iz Trsta v Gorico, bo od 1. vel. travna 1907 ob 5. uri popoldan odhajal in do sv. Vida na G. dalje vozil, ter dobi na Jesenicah novi ugodni zvezi z«Ljubljano in Trbiž; ob 7. uri 30 m. zvečer iz Trsta c. kr. drž. žel. odhajajoči lokalni vlak pa bo vozil samo do Gorice c. kr. drž. žel. Cisto nov je osebni vlak, ki bode odhajal ob 10. uri 30 min. zvečer iz Trsta in dobi v Beljaku j. k. ugodno zvezo z brzo-vlakom južne železnice na Tirolsko. Po uvrstitvi novih brzovlakov posrečilo se je upravi državnih železnic napraviti direktne zveze brzovlakov med Trstom in Draždanami in bodo vozili v nrilog daleč potujočega občinstva pri brzovlakih razun sedaj obstoječih direktnih dunajskih vozov od 1. vel. travna 1907 naprej direktni vozovi I., II. in III. razreda med Trstom c. kr. drž. žel. in Draždanami, kakor tudi pri večini vlakov direktni vozovi med Trstom c. kr. drž. žel. in Beljakom. Direktni voz Trst-Monakovo bo od 1. vel. travna naprej, pri popoldanskem ob 4. uri 25 min. odhajajočem brzovlak u, dočim ostane pri osebnem vlaku, ki prihaja ob 5. uri 25 min. zjutraj v Trst, vožnja nazaj nespremenjena. Razun tega bodo od 1. maja 1907 direktni vozovi I. in II. razreda med Trstom in Inomostom vozili. (Odhod iz Trsta c. kr. drž. žel. ob 9. uri 5 min. dopoldne, prihod v Inomost ob 8. uri 10 min. zvečer.) Dalje se je pri poletnem voznem redu oziralo na ugodno zvezo iz Trsta v Ajdovščino in nazaj. Na progi Trst-Hcrpclje-Kozina sc bo osebni vlak, ki sedaj ob II. uri 5 min. prcdpoldan prihaja, opustil in bo namesto tega z zvezo na novi ob 11. uri 2 min. prcdpoldan iz Pulja odhajajoči osebni vlak vozil nov vlak, ki bo prihajal v Trst ob 3. uri 40 min. prcdpoldnem. Zaradi kasnejega odhoda popoldanskega osebnega vlaka iz Pulja (od 1. maja 1907 odhod iz pulja ob 2. uri 40 min. popoldan) bo tudi njegov zvezni vlak iz Herpelje-Kozina kasneje vozil in ob 7. uri 25 min. v Trst prihajal. — Takozvani sobotni »burael« namerava prepovedati vseučiliški senat, ako dijaki ne bodo dali garancije za to, da se ne ponovijo več izgredi, kakor preteklo soboto. — V deželnem gledališču našle so sc v sezoni 1906—07 sledeče reči: 3 mufi, 1 boa, 6 etuijev za kukala, eno kukalo, cn ščipalnik. dva dežnika, 2 zlati broži, 3 glavniki, več različnih robcev in rokavic. Kdor jc katero navedenih reči izgubil, naj se oglasi pri hišniku v deželnem gledališču. — Konjerejski odsek. Glavno zborovanje konjeniškega odseka vrši se dne 30. aprila 1907 ob pol desetih pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani. Dnevni red: tajniško in blagajniško poročilo za 1. 1906, posvetovanje o proračunu za leto 1907, volitev predsednika in treh odbornikov. — Črne koze. V Greti, tržaškem predmestju, je več oseb zbolelo na črnih kozah. Magistrat je med drugim priporočal meščanom, naj ne dajo perila prat gretskim pericam, dokler ne poneha epidemija. — Cigani napadli s sekirami in revolverji 25 kmetov. O tem se nam poroča: V goten-skih gozdovih cigani že dalje časa delajo občutno škodo in opustošenje. Ker so bili vsi dobri nasveti in opomini zaman, se je v nedeljo, 14. t. m., zbralo okoli 20 posestnikov iz Gotne vasi in okolice, ter se podali v gozd t namenom, da mirnim potom prepode cigane iz dotičnega kraja. Šli so najprvo v gozdne parcele sodnega nadsvetnika gosp. Šker-Ija. Tam so imeli večino svojih šotorov. Posestniki so jim odločno pa mirno prepovedali bivanje in postušenje v teh gozdovih. In te daj jc prišla prava ciganska narava do svojega izbruha. Čuteči se kot neomejeni gospodarji vsega teritorija te občine začeli so nad kmeti vpiti in se prepirati. Kmetje seveda niso odnehali od svojih zahtev in konec vsega je bil, da so cigani zagrabili sekire in revolverje in tako oboroženi napadli množico kmetov. Leti seveda, oboroženi Ic s paličicami v roki, so se morali, kakor so mogli in znali, pred napadalci umakniti in jo popihati iz gozda. Posebno huda se je godila posestniku Štan-gelju. Proti neniu je šlo pet s sekirami oboroženih ciganov in ker je Štangelj prvega, ki mu je prišel preblizo, obtlesknil nekoliko s palico po ramenu, mu jc leta zažugal: »Pri moji d . . i, jaz bom tebe ubil, ti ne boš dolgo več hodil.« Štangelju ni preostalo drugega, kakor da se je z drugimi vred odstranil. Culo se je streljanje, vpitje in kletve, pravcata roparska vojska. Da ni bilo cigank, ki so moške držale nazaj in jih krotile, zgodilo bi se bilo grozodejstvo, kakršnega si niti ne moremo predstavljati. S streli niso nikogar zadeli, iz česar je sklepati, da so streljali za prvi poskus Ic v zrak. Ponoči pa so prišli trije najhujši pretilci, Jože, Janez in Franc Brajdič v vas. Vaščani so bili celo noč v strahu, ker so vedno mislili, da se cigani maščujejo nad njimi s tem. da ijm zažgo vas. Značilno je, da so ravno tisti trije cigani drugo jutro napadli ključavničarskega pomočnika Martina Bcleta, ko se je vračal iz Straže preko Smihela domu v Gotno vas. Napad se je izvršil na potu pod sirmsko šolo. Napadeni Bele je napadalcem komaj utekel. V petek, 19. t, m., se je o tem slučaju vršila prva obravnava. Cigansko tolpo je ovadil gospod nadsvetnik Skerlj sam. Kot zaključek le še to-lc: K strogosti župana gospoda Zurca je nujna tudi pomoč državne oblasti. Žival, ki škoduje, treba uničiti, človeka ne smemo. In tudi cigan je človek. S prepodenjem tolpe iz enega v drugi kraj doseže se le uspeh, kakršnih smo imeli že mnogo in kakor ga ravno tukaj vidimo. Ne od-zdolcj, gospodje, od zgoraj navzdol je treba, da sc tudi cigansko vprašanje na Kranjskem končno in človeško reši. Poleg Zurca št. 1 treba je pred vsem še Scluvarza št. 2! — Iz Logatca. V nedeljo, 21. t. m. je bil občni zbor naše slavnoznane mlekarne. Večletni načelnik g. Majdič je bil na pritisek nadležnega župana Mulleya že pred meseci odstopil. Vodil pa je na prošnjo upravne posle do občnega zbora. Zupan Mulley si je prizadeval na vse kriplje, da postane sam načelnik. Na poseben način je res zmagal. Naših glasov je bilo 147, Mullcyevih pa 167. A odkod so bili? Vrhniški Kotnik je dal pooblastilo za 50 glasov. A pravice nima do nobenega. Ta mož je odpovedal deleže pri naši mlekarni že pre dvema letoma potom vrhniške mlekarne. Zdaj je vpisan s svojimi kravami pri mlekarni na Vrhniki. Jasno je, da s tistim dnevom, ko se je tam vpisal, tu nima več pravice. Tukajšnji gostilničar Korenčan ie volil z desetimi glasovi, nima pa nobene krave in noben človek ni vedel, da bi bil ta libcralec pri mlekarni. Enako nimajo krav nc Drabek, nc Kastclic, nc župan Lcnassi — pa so vsi volili. Zahtevali bomo od trgovskega sodišča, da poseže tu vmes in prepreči tc vnebovpijoče krivice, katere delajo liberalci ubogemu ljudstvu. Prepričani bodite, da ne odnehamo dokler ne odtegnete svojih grabežljivih rok od naše mlekarne. — Mizarski mojster Šusteršič zmrznil. Pod tem naslovom jc šentviški Zirovnik v sobotnem »Narodu« napisal dolg članek o mizarskem mojstru Fr. Šusteršiču. ki je faliral in zbežal v Ameriko. Iz vsega dopisa se vidi, kako srčno se Zirovnik veseli te katastrofe. Naredi ga seveda za klerikalca. Kdor pa je poznal Fr. Šusteršiča, ta že vč, kakšen klerikalec je bil. Zato sc tej neumni trditvi Zirov-nikovi samo smejetno. Pred nedavnim časom bi bil F. Šusteršič Zirovnika zaradi njegovega prenatečnega jezika skorej spravil v luknjo in zato ga je Zirovnik sovražil, četudi ni bil »klerikalec«. Dalje piše očka Zirovnik v tem dopisu, da jc tudi domača hranilnica in posojilnica prizadeta v Šusteršičevi katastrofi. Koliko je na tem resnice, o tem naj poroča načelstvo. Ali je to res ali ne, Zirovnik je to napisal s prozornim namenom, domačo hranilnico pri ljudstvu spraviti ob zaupanje. Zakaj znano jc, da Zirovnik nc mara za domačo hranilnico in posojilnico zato, ker ni v njegovih rokah. Bahal se je lansko leto pred občinskimi volitvami, da bo ustanovil hranilnico, pa je imel strah pred Ančnikovim Janezom, in med tem, ko se je on samo bahal, je hranilnica in posojilnica brez njega začela poslovati in se brez njega prav krepko razvija, kar liberalnemu prijatelju liberalnega Ančni-kovega Janeza seveda ni všeč. Ni lepo od enega učitelja, da take žalostne dogodke v fari, kakor je Markčeva katastrofa, obeša na veliki zvon in da vmes »Narod« poroča še neresnico. Ce Zirovniku take novice tako zelo rojijo po glavi, naj rajši poroča n. pr. o Miklavovi hiši, Resnica je pri »Narodu« zmrznila pri lanskih občinskih volitvah, in zmrznila je zdaj zopet. — Insolventen je postal trgovec g. Janko Traun na Glincah. Pasiva znaša 150.000 K. — Oskrbovalnica za jetičnike. Oskrho-valnici so darovali prof. dr. Alfred pl. Va-lenta in topničarski oficijal Arnold Herdlitczka postelje, deželni stavbeni svetnik Anton Klinar pa otroško obleko. Oskrbovalnica je v tekočem mesecu nabavila: pri železninarski zadrugi v Kropi 10 železnih postelj, v deželni prisilni delavnici 30 prevlek za žimnice in blazine in pri tvrdki M. Pakič balo haloge. S slednjo nadelo se je 7 žimnic in blazin, ki se razdelijo najpotrebnejšim jetičnim rodbinam. — Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih. Odbor se ie v zadnji se i takole konstituiral: predsednik dvorni svetnik Rudolf grof Chorinsky, I. podpredsednik advokat dr. Danilo Majaron, II. podpredsednik stolni župnik kanonik Josip Erker, glavni tajnik dr. Demeter vit. Bleiweis-Trsteniški, njega namestnik tvorničar Ivan B. Pollak, blagajnik ravnatelj Artur Mahr, njega namestnik c. kr. fin. prokurature adjunkt dr. Hubert Souvan, odborniki tvorničar Otomar Bambcrg, višji gozdar v p. Moric Hladik, župan Ivan Hribar, dež. šolski nadzornik Fran Hubad, c. kr. stavbeni svetnik Fran Pavlin, c. kr. dež. sodnije višji svetovalec Julij Polcc, komereijalni svetnik Fran Povše, kanonik Ivan Sušnik in c. kr. dež. vlade svetnik dr. Fran Zupane. — V konkurz je prišel trgovec Vekoslav Sešek na Jesenicah. — Šolske počitnice. Naučno ministrstvo je ukazalo, da se konča šolsko leto 1906/07 po vseh onih srednjih šolah, učiteljskih pripravnicah, obrtnih, trgovskih, mornariških in sorodnih šolah že v soboto 6. julija 1907, ako se je absolvirala predpisana učna tvarina in če odpadejo takozvane vroče počitnice. — Fran Majer iz Kamnika nedolžen? Poročali smo, da je oblast zaprla nekega 30 let starega Frana Majerja, rodom iz Kamnika, ker je neki Ivan Lončar ga ovadil, da je izvršil znani napad na denarnega pismonošo v Trstu. Sedaj se poroča iz Trsta: Vsled vpeljane preiskave je prišel sodnik do prepričanja, da ie najbrže Lončar nalagal redarstvo in si je povest o Franu Majerju in njegovi izpovedi izmislil. Zdaj je Lončar v Celovcu v zaporu, obtožen oskrunitve dveh mladoletnih otrok. Redarstvo pravi, da Lončarju ni po- ^vseni zaupalo, ali radi boljšega prepričanja jc odredilo aretacijo Majerja, kateri je lačen in razcapan slučajno sam prišel v roke oblasti. — Strašen umor. V Negoslavcu na Hrvaškem je prišlo med posestnikom Markom Narandiičem in njegovim sinom do ostrega prepira, ker je oče začel živeti jako razsipno. V jezi zgrabi sin puško in ustreli na očeta, ki se je takoj zgrudil mrtev na tla. — Umrl je v Št. Andražu abiturijent g. Frnest Kuzmin. — Sami vinarii. Znani kupčevalec s konji, Rogelj iz Kandije, je prodal na zadnjem konjskem semnju v Ljubljani dva izvanredno visoka konja s pogojem, da mu kupec zahtevano vsoto pošlje po pošti. Kupec je držal besedo, toda napravil je tudi dobro šalo. Pretekli četrtek je prejel Rogelj sedem kilogramov težak zavoj, v katerem jc bila ona kupna vsota v samih vinarjih. Koliko časa je Rogelj prešteval te vinarje, ni povedal, pač pa jc ponujal vinarje v zameno skoro vsem trgovcem in obrtnikom v Kandiji. — V varstvo planin se je vršila 4. t. tn. v poljedelskem ministrstvu seja poljedelskega sveta, da se posvetuje o deželni postavodaji. Seii je predsedoval komerčni svetnik Povše. Poljedelsko ministrstvo je predložilo poročilo glede na načela o varstvu planin in za pospeševan e planinskega gospodarstva. Po temeljiti razpravi, v kateri so pozdravljali akcijo ministrstva, so odobrili z nekaterimi izpre-membami načrt. Poročilo za plenuni poljedelskega sveta so poverili koroškemu deželnemu odborniku Alojziju Honlingerju. PoPedelsko ministrstvo namerava stopiti s posameznimi deželnimi odbori v dotiko, da predlože deželnim zborom dotične zakonske načrte. — Rovte nad Logatcem, »V hribih se dela dan . . .« Tukajšnja Marijina družba je priredila na Belo nedeljo predstavo s petjem. Dasi so nastopila dekleta prvič na odru. so vendar prav dobro pogodila svoje vloge in zaslužijo vso pohvalo. Igrale so igrokaz »Sv. Cita«. V igri »Vzgojiteljica« ic Neža s svojim šaljivim nastopom vzbudilo dosti smeha. Pevski zbor nam je zapel nekaj ljubkih pesmic; čudili smo se, da žive v naših hribih taki slavčki. Imeli smo zares lepo iu pošteno zabavo. — Zgubil se je, kakor sc nam poroča od sv. Mariic Magdalene spodnje pri Trstu Karol Pošcga, sin Antona, rojen 6. oktobra 1890. I Podal se jc menda proti Ljubljani, pa že dva meseca ni nikakega glasu o n.iem. Žalostni stariši ga iščejo. Štajerske novice. š Poroka. Včeraj, 22. t. m. je bila v Petrovčah pri Cel.u poroka gospoda Antona Cvahteja, c. kr. davčnega adjunkta in gdč Marije Družovič iz Celja. Poročil ju je č. p. kapucin Ladislav Hazemali. š Služba šolskega vodje v Skomru, okraj Konjice, je razpisana do dne 10. maja t. 1„ pripominja se, da je šola v II. plačilnem razredu, ter ima šolski vodja na razpolago lep, velik šolski vrt okolu šolskega poslopja._ Slovensho gledališče. Dramatično društvo v Trstu priredi z gostovanjem članov slovenskega gledališča iz Ljubljane dve predstavi in sicer v sobto, dne Ljubi anc dve predstavi in sicer v soboto, dne dne 5. maja Stolbovo burko »Na letovišču« v gledališki dvorani »Balkan«. — Vsled udobnih razmer, ki vežejo obe društvi in prijateljskih odnošajev članov, bo igral gospod Jaka Stoka, režiser dramatičnega društva v Trstu, iz posebne prijaznosti v igri »Figa« vlogo Griške, in najstarejši član ter igralec v Trstu, gospod Grebene pa oštirja v igri »Na letovišču«. — Ti dve igri imeli ste najlepše uspehe v Gorici in zanimanje za to gostovanje v Trstu je veliko. — Ljudske popoldanske predstave vršile se bodo v Trstu dne 5. maja popoldne ob 4. uri pri sv. Ivanu v »Narodnem domu« in v Rojanski čitalnici na praznik, dne 9. maja ob 4. uri popoldne. — Na mnogo-stransko željo uprizori se pri sv. Ivanu komedija »Ženski Otelo«, ki je imela svoj čas najlepši uspeh v Trstu, z gospo Danilovo v glavni vlogi, katero si želi občinstvo videti po tako sijajnih nastopih v Zagrebu. Gospa Danilova je s svojim nastopom v Zagrebu premagala vse pomisleke glede slovenske umetnice in o nji so pisali vsi zagrebški listi brez izjeme najsimpatičneje ter vodstvo zagrebškega gledališča in vlada se ji je v posebnem pismu zahvalila na umetniškem užitku, ki ga je nudilo njeno gostovanje. — Gledališko društvo Markovič in Čitalnica na Reki ie povabilo vse prve jugoslovanske igralke v goste. Nastopile bodo gospiea Gusti Nigri-nova iz Belgrada. gospa Ružička Strozi iz Zagreba in gospa Gusti Danilova iz Ljubljane. —- Rojanska čitalnica v Trstu preloži svo-o nameravano predstavo dne 9. maja in vabi slovenske umetnike v goste v nove gledališke prostore konsttmnega društva »Rojan« in dd svojo medglasbo na razpolago. Predstavljala se bo veseloigra »Gospa, ki je bila v Parizu«. — —D.— Ljubljanske nouice, lj Volivne reklamacije. Vsi tisti, ki še žele reklamirati svojo volivno pravico, naj se oglase danes in jutri v našem uredništvu, Kopitarjeve ulice št. 2, nad dvoriščem. Uredništvo je odprto do 8. ure zvečer. Pri nas se naj še nemudoma oglase tudi vsi tisti, ki bivalo v Ljubljani nad eno leto, a so jih pri magistratu zavrnili ! lj Odhodnlco šolskemu svetniku Avguštinu VVestru je priredil pretečeno soboto zvečer v vrtni dvorani hotela »Ilirija« profesorski zbor I. državne gimnazije ljubljanske ob navzočnosti deželnega šolskega nadzornika Fr. Hubada. Bil je lep večer, ki je pokazal, kako"ta profesorski zbor, z ravnateljem A. Senckovičem na čelu, složen in edinstven v vsem. tudi edinstveno ccni ljubeznjivega odhajajočega svojega starosto Westra. Pod tem dvojnim vidikom so se vršile napitnice, začenši z ravnateljevo in nadzornikovo, toli številne in tako prisrčne, da jim jc svetnik We-ster v svoji ginjenosti jedva mogel odgovarjati. Odšel je starosta, a spomini ostanejo! lj Ponesrečen stavec. V nedel o ponoči je stavec gospod Anton Mancini tako nesrečno padel na glavo, da se je težko poškodoval in so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v bolnico. lj Zgubila se je zlata ženska zapestnica (verižica s priveskom 1901). Najditelj se prosi, da jo odda v uredništvu »Slovenca« ali na magistratu. Ij Slepariti sta hotela. V soboto popoldne je bila mestna policija obveščena, da hodita IX) mestu dva človeka, ki obiskujeta razne trgovine in trafike in povsod kaj malega kupita, to plačata z debelim denarjem ali pa z drobižem, konečno pa prosita, da bi se jima zamenja! drobiž v debel denar. Policija ju je kmalu dobila v roke v osebah 35-letnega tapetmka Ludvika Stesselna in 28-letncga klučavničarja Fvgena Ffoffa, oba rodom z Moravskega. Kamor je prišel eden ali drugi, je v trgovini kupil kaj malega, potem pa pokazal debl denar, tako, kakor bi hotel plačati. Med tem, ko se mu ic odštel drobiž, je hitro stisnil svoj denar v roko in zahteval še kaj druzega. Ko se mu e ustreglo, je hotel potem zadnjo reč plačati iz žc odštetega drobiža. Manipulacija se jima ni posrečila nikjer, kjer se jima pa je, se dotična stranka naprosi, da naznani to mestni mestni policiji. Enaki slučaji so se godili že lansko leto in se je takrat sleparju v dveh slučajih posrečilo, da je odnesel svoj denar in drobiž, kateri se mu je odštel. Oba ptička so izročili sodišču. Razne stuarl. Razsodba državnega sodišča. Ministrstvo za notranje zadeve jc 28. septembra m. I. prepovedalo ustanovitev zveze naročnikov državnega telefona. Po § 24. nameravanih društvenih pravil bi se namreč društvo šele končno ustanovilo, ko pristopita dve tretjini naročnikov društvu, oziroma ko dosežejo društveni prispevki na leto 30.000 kron, medtem naj bi pa vodil posle izvrševalni odbor. Ministrstvo jc prepovedalo ustanovitev, češ, da pred konstituiranjem društvo ne more vršiti društvenih poslov. Ustanovitelj Lutz se je nato pritožil na državno sodišče, češ, da sta se kršila društveno pravo in pa enakost pred postavo. Državno sodišče je razsodilo, da je kršilo ministrstvo dejansko društveno pravo, ne pa enakosti pred postavo. Otok Lokrum je kupila kneginja Elizabeta Windischgractz. Pohvala »Lloydu«. Vo ni minister Schonaich se je zahvalil v cesarjevem imenu »Lloydu« za sodelovanje pri lanskih morskih vajah. Grol v konkurzu. Praško deželno sodišče jc razglasilo konkurz nad premoženjem grofa Karola Schoborna, ki je tajni svetnik in član gosposke zbornice. Izborno policijo Imajo v Newyorku. Policijski predsednik je namreč uvedel preiskavo proti onim policistom, ki so se dali podkupiti in so večkrat nastopili celo sporazumno s tatovi. V soboto so odpustili osem policijskih komisarjev, sedem so jih pa premestili. Bivši predsednik avstrijskega državnega zbora ženin. Grof Vetter se poroči v dunajski št. peterski cerkvi dne 30. t. m. z baronico Marijo Terezijo Ciudenus. Požar na avstrijskem parniku. Na ladji »Styria« avstrijskega »Lloyda« v Benetkah, je pričel 21. t. m. zvečer goreti bombaž. Požar so zadušili s tem, da so spustili vodo v ladjo. Roparski napadi v Parizu. Dne 19. t. m. zjutraj so našli v Parizu na Edvardovi cesti mrtvo s prerezanim vratom 381etno ženo nekega izprevodnika pred hišo, v kateri je stanovala. Roparji so ponoči smrtnonevarno ranili še neko drugo žensko. Telefonska In brzolauna poročila DR. LUEGER NA DUNAJU. D u n a i. 23. aprila. Dr. Lueger se pripelje sem prihodnjo nedeljo. Dr. Lueger hoče pozitivno vplivati na stališče svoje stranke proti ogrski nagodbi. GENERALNI INŠPEKTOR TOPNIŠTVA. Dunaj, 23. aprila. Cesar je imenoval nadvojvodo Leopolda Salvatorja za generalnega inšpektorja topništva. SMRTNA KOSA. D u n a i, 23. aprila. Vpokojeni fml. F. Fiedler je tu umrl, star 79 let. CESAR POZVAL K SEBI LONDONSKEGA POSLANIKA. Praga. 23. aprila. Cesar je brzofavno pozval k sebi avstrijskega poslanika v Londonu, grofa Mensdorlfa. V Pragi se bodo vršila posvetovanja med cesarjem, grofom Mensdorlfom in ministrom Aerenthalom. Baje namerava Avstrija posredovati glede na vprašanje o razoroženju med Anglijo in Nemčijo. Iz Prage se Aerenthal poda v Berolin. VOJAŠKA PARADA V PRAGI. Praga, 23. aprila. Danes se je vršila pred cesarjem velika voiaška parada cele praške garnizije. Cesar se ie jako laskavo izrezi! o četah. Praga, 23. aprila. Vojaško parado je gledalo danes 50.000 ljudi, ki so cesarju prirejali burne ovaciie. POVODNJI. Zagreb. 23. aprila. Iz okolice Save prihajajo poročila o velikih povodnjih. POŽAR V TOBAČNI TOVARNI. Moskva, 23. aprila. (Peterb. brz. ag.) V pisarni Palpove tobačne tovarne je v mi-noli noči nastal požar vsled grozne eksplozije. Ogenj se je razširil na vse pisarne. Iz go-rišča je priletel neki dijak, ki je bil po obrazu hudo ranjen. O vzroku eksplozije ni hotel dati nikakega po mm.—.-m « f* N H F? F- M- flETSGHEI^ ® 0 c. kp. dvomi 4 H M dobi Vatelj 0 0 „PRI VELIKI TOVARNI ' i, ft p" Resljeva cesta 3 LJUBLJANA Sv. Petra cesta 37 priporoča svojo § oellKnnsKo zalogo spomladanske konfekcije za gospode, dame, dečke in deklice. Najnižje cene. postrežba solidna. A. LUKIČ, poslovodkioja. K K H ft A p? m ^ £66 18 Ikri Uit V p " }t 2 '. ^c, Za izraze srčnega sočutja povodom bole/.ni in smrti gospe Marije Trdina se tem potom najsrčneje zahvaljujemo vsem, ki so predrago pokojnico spremili ca zadnjem potu, kakor tudi za prekrasne darovane vence. Bog plati stotero! Ljubljana, 23. aprila 1907. 935 Žalujoči ostali. ' « JT.W--- ^^M, priporoča nune vrsta« vizitnice po niču oni. Ugodno in ceno se proda lepa mr enonadstropna hiša, obstoječa iz 14 prostorov, vrtom, hlevom in vodnjakom, 8 let davka prosta, pri veliki cesti, v bližini Bleda. Na vplačilo K 6000, ostalo ostane lahko vknjiženo. — Več se izve pri lastniku Anton Pop-u, Rečic« 15, p. Bled. 784 20— 11 V" V V Perje in puh oprano in očiščeno 1» kilograma od 35 kr. višje C. J. HAMANN, Ljubljana. 543 R v v v rodajolko, dobro izurjena v trgovini mešanega blaga, ne pod 30 let stara, in F80 4—4 UG6B1©C — z dobrimi šolskimi spričevali, nekaj nemščine vešč, iz poštene hiše na deželi, sprejmeta se pri tvrdki J. Razbor-šek, Šmartno pri Litiji. Malo stanovanje z dvema sobama se odda za 3 mesece. 928 2 2 Kje, pove upravništvo »Slovenca". „xa\er \ S\eM.tee , \ Ivan Jax in sin Dunajska cesta 17, Ljubljana. Kolesa iz prvih tovarn Avstrije: DOrkopp, Styria (Puch), Waffenrad. Šivalni stroji izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno. Adlerjevi pisalni stroji. Ceniki zastonj in franko. Razpis. Sobotna Izdaja »Slovencu" stane celoletno K 7-— Naroča se pri uprav-ništvu v Ljubljani. S*" imf &Z 1$?. *Jk Mlad 9 6 3 2 čeuljarsui pomočnik želi dobiti delo pri kakem boljšem mojstru, ker bi se rad v svoji stroki še bolj izuril. Pismene t glase na: S aru ga, Radeckega cesta štev. 11, Ljubljana. — ■—■■Milili i lil » I M £ Za zgradbo naprave za vodno preskrbo vasi Laže pri Senožečah, politični okraj Postojna, na 10.000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do 5. majnika t. 1. ob 12. uri opoldne podpisanemu županstvu. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom: ,,Ponudba za prevzetje gradbe naprave za vodno preskrbo v Lažah." Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni. Razven tega je dodati kot vadij še 5°/0 stavbnih štroskov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Podpisano županstvo si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Oddaji ima pritrditi končno deželni odbor. Načrti, proračuni in stavbni pogoji so na ogled v občinski pisarni ara m en te je mogoče kupiti po ceni in ugodno le direktno pri firmi 0—0 Josip Neškudla protokolirana veletrgovina in tovarna v Oloinucu (Kraljestvo Češko.) Pr'poroča po zelo nizkih cenah bogato vezene paramente t vseh barvi.h in slogih t kazale, pluvijale. dalmatike, vela, nebesa, bandera. zastave, preproge, pregrinjala albe rokete itd. pod j:im-tv»m tr ežnosii; n.-dal io v lastnih delavnicah narejene heilhe. oiborlje, monštranoe, svečnike, lestence itd. s krušno opravo strogo po cerkvenih predpisih. Navodila zavoda. Podpisani zavod nima nobenega zastopnika, ki bi podražil solidno blago za 20%. t. j. za petino prvotne cene; radi tega so dobe predmeti potom direktnega naročila v Olomucu c-neje, kakor jih ponujajo v svojih cenikih konkurenčne Češke in nemške firme. Ilustrirani ooniki zastonj in franko. Plačilni pogoji ugodni. — Faramenti se pošiljajo na ogled franko. —-» _ % mmmtammmmmmBmmmnmmmmmmmmmmmmm mmmmaam Županstvo občine Laže. dne lo. aprila 1907. 929 3-1 Fran Žetko. mmmmMmmm^wMmmmmmwMmm^m Ivan Podlesnik ml. ;T/A- <\V-/. - -.'V <'V -TA<-VJ Uellka zaloga CD Solidno Maso CD Zmerne im lliiliiil mmm&mm Podružnica s v Spljetu. s delniška (jlavnioiu i ■ K 2.000.000. i i mM IMnuha kreditno MM v Ljubljani ponuja vsakovrstne srečke po dnevnem kur/o proti poljubnim mesečnim odplačilom, dovoljuje predujeme na srečke in druge vrednostne papirje. Zamenjava valute in novce po dnevnem kurzu, dlskontuie kulantno devize v Vloge ne* knjižice in v tekočem računu obres- jKi i ^ O tuje od dno vloge do dne vzditja po ^ ft ašklii lirah. n Rontni davek II plača banka sama. Podružnica s v Celovcu • s i Rezervni fond i g i t ( K 200.000. i i a I Podružnice: Fnuta I mcn|ilnlc»mi: Ortbtn 35, M«l> ilrin. Most allca 17, Baden, Csi(k» Lip., ČcM» Kam.le*, Norarakl *nmber*, ■»min«, Nori JIM", PUea, SrlUra In Llberee. Menjalnice na Dunaja: I. Vcllitll« 10, II. Taborilrati« 4, III. Ungargaiat 77 (vogal Rcnovtga), lil. Lfi-vtDgaiK 27, IV. WlcJn«r Haaptilrame 12, V Scbfinbronntrilrant 98 a, VII Mailahllcrilrasit 70, VIII Lircbintcldtrilraaac 132, IX. Alarralraaac 32, x. Pavorllenatraaa« H9, XVIII. VlbrlBftralraaaa 82, XIX. DAbllnger Hauplalr. JI, Manjalnlčna delniška družba 45 160-44 MER C UR66 XIX Hanntliraaar 12. Dunaj, I,. WollzeiIe 10, Ako. kapital K '6,000 000. Rn«er snfctaA % 7,000 000 Najiculantnejši Mr nakup in prodaja 'v>m v«oh vrst rent, dritavnih papirjev, akcij, prioritet, tastavnic, Ktečk, devis, valut in denarja. Kamenjava hi CNkomptiranje l*itrebanih tastavnic in obligacij, srečk in kuponov.