Letna konferenca znanstvenih ustanov Furlanije - Julijske krajine * »Vode, hrane in prostora je za vse dovolj, svet je resnično lep,« je Lenarčičevo spoznanje po preletu sveta 14 Primorski dnevnik ČETRTEK, 22. NOVEMBRA 2012 Št. 275 (20.598) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste (\l= PJ= 1,20 € gaza - Po posredovanju ameriške državne sekretarke Hillary Clinton Dosežen dogovor o prekinitvi ognja skgz - V gosteh Cosolini stavi na sožitje TRST - Tržaški župan Roberto Cosolini se je v torek udeležil zbora posameznikov Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Na 4. strani gorica, devin - Slovenske ustanove Tri predsednice pozivajo k skupnemu razmisleku Uslužbenci pa zahtevajo odločnejše nastope slovenskih predstavnikov GORICA, DEVIN - Iz Feiglove knjižnice v Gorici prihaja poziv predsednic Glasbene matice, Slovenskega stalnega gledališča in Narodne in študijske knjižnice, ki vabijo vse ustanove k skupnemu razmisleku o njihovi prihodnosti. Gostje klepetalnice Goriškega loka so obravnavale sedanji težki položaj, med pogovorom z občinstvom pa sta izstopali potrebi po reorganizaciji posameznih ustanov in posodobitvi celega sistema slovenskih organizacij. Na srečanju v Devinu pa so zaposleni v slovenskih poklicnih ustanovah povedali, da pričakujejo odločnejše nastope izvoljenih političnih predstavnikov in predsednikov krovnih organizacij. Od njih in od upraviteljev manjšinskih ustanov tudi pričakujejo da ob ostrih varčevalnih ukrepih na koži zaposlenih predstavijo tudi jasne načrte, ki naj zagotovijo obstoj in kakovosten razvoj poklicnih ustanov Slovencev v Italiji. Na 3. in 12. strani GAZA - Izrael in palestinsko gibanje Hamas v Gazi sta po osmih dneh obstreljevanj dosegla dogovor o prekinitvi ognja. Prekinitev ognja je začela veljati ob 20. uri po srednjeevropskem času, je v Kairu skupaj z ameriško državno sekretarko Hillary Clinton objavil egiptovski zunanji minister Kamel Amr. Obe strani uradno še nista pojasnili podrobnosti dogovora, se je pa do vsebine že dokopala ameriška tiskovna agencija AP. Izrael bo tako glede na dogovor končal z vsemi vojaškimi aktivnostmi proti Hamasu na območju Gaze, palestinski borci pa bodo prenehali z raketnimi napadi na cilje v Izraelu. Če bo prekinitev ognja zdržala 24 ur, bo Izrael odprl meje z Gazo in omogočil lažji prehod oseb in tovora. Na 11. strani Genova, Ravenna in Trst proti Benetkam? Na 2. strani Slikarki Meini Schellander koroška kulturna nagrada Na 3. strani Že 2700 vpisanih na primarne volitve na Tržaškem Na 5. strani Delavec se je opekel v štandreški tovarni Na 12. strani Goriška delegacija v Rimu »reševala« Trgovinsko zbornico Na 12. strani POSVET O ANDRIČU Hudič v knjigah Drago Jančar Ivo Andric v svoji knjigi različnih zapiskov in impresij »Znamenja ob poti« (»Znakovi pored puta«), ki je nekakšna njegova knjiga modrosti, opisuje trgovskega pomočnika iz Višegrada, človeka »nezdravo rdečih lic in temnih oči krotkega in nemirnega pogleda«. Človek ves dan dela, ne kadi, ne pije, ne mara za ples, ne gleda za dekleti. Njegova edina strast sta branje in premišljevanje. Pravzaprav vsako noč premišljuje o eni sami temi: kako bi bilo mogoče odpraviti vse škode, nerede, poškodbe, krivice in izgube v družbi in naravi ali jih vsaj kanalizi-rati, tako da bi življenje postalo urejeno in pregledno kot ravno in obdelano polje, da bi bilo vse v njem mogoče predvideti, izračunati in obrniti v prid družbe. Na tega Andricevega trgovskega pomočnika sem se spomnil, ko sem v nekem časopisu prebral, da je v Bosni in Hercegovini izbruhnila polemika o pisateljevi literaturi. NADALJEVANJE NA 10. STRANI produktivnost Podpisali sporazum, CGIL proti RIM - V palači Chigi se je včeraj zaključilo srečanje med vlado, predstavniki sindikatov in delodajalcev o vprašanju produktivnosti. Vsi so podpisali dogovor, razen sindikata CGIL, ki tudi ni sodeloval na tiskovni konferenci. Predsednik vlade Mario Monti je izrazil željo, da bi sindikat CGIL po razmisleku prav tako pristal na dogovor. Ne gre za to, da bi si moral CGIL premisliti, temveč za ocenjevanje, za katero ima na razpolago ves čas, je dejal Monti. Na 11. strani Sant'Anna Impresa Trasporti Funeßri Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. delNstria 129 Prosek 154 - Trst tel. 040 630696 Usluge na domu POSEBNA RAZPRODAJA ur in srebrnine (do 70%) na zalogi Trst, Ul. Battisti, 2 Tel. 040-7606012 k izvor liiSltl« ■ Soccro ♦5S&S6S70170. podsliivnlkiorn^fFnalLoofii PQMEHUEH IM WH lifXTTJ P^^HftWPtt gw imp Pp mío«««!* HABOtllul 2 Četrtek, 22. novembra 2012 ALPE-JADRAN / pristanišča - Poziv podžupana Ravenne za srečanje upraviteljev treh mest Skupna fronta Ravenne, Trsta in Genove proti Benetkam? RAVENNA - Podžupan Ravenne Gainantonio Mingozzi je tržaškega župana Roberta Cosolinija in genovskega podžupana Francesca Oddoneja ter odbornika Stefana Berninija pozval, da bi se v kratkem sestali v Ravenni in se dogovorili za skupno akcijo treh mest po odločitvi poslanske zbornice, da pristanišču v Benetkah odobri 100 milijonov evrov za »ne povsem točno določen načrt za logistično platformo«. Ob tem je Mingozzi poudaril, da se strinja z zaskrbljenostjo, ki so jo s tem v zvezi izrazili deželna uprava Ligurije in občinski upravi v Genovi ter Trstu. Dejal je še, da ta hipotetični načrt predstavlja veliko konkurenco za pristanišča v treh mestih in da je zato dobro, da pride do hitrega skupnega odgovora, pa čeprav so v Benetkah zagotavljali, da gre le za terminal, ki bo v nekakšno podporo za načrt Mose. »Ne vem na kakšen način sta povezani logistika in poplavljanje morja,« je še pikro pripomnil. Podžupan Ravenne je še povedal, da so nekateri parlamentarci, med katerimi je tudi senator iz Ravenne Vidmer Mer-catali, že napovedali, da bodo skušali v senatu z ustreznim amandmajem spremeniti sklep, ki ga je sprejela poslanske zbornica. »Na vsak način pa je logistična platforma, ki stane več kot dve milijardi evrov, in naj bi jo postavili v morju pred Benetkami, imela pa naj bi komercialno funkcijo v režimu proste cone, nesprejemljiva za preostali jadranski in tirenski pristaniški sistem, ki poskuša z lastnimi sredstvi storiti vse, kar je mogoče na področju investicij in tehnologij,« je v pozivu na srečanje še zapisal Mingozzi. V »boj« proti Benetkam naj bi se spustil tudi Trst s svojim pristaniščem kroma ljubljana - Predsednik okrožnega sodišča Panjan o sodbi v zadevi Balkanski bojevnik Sodišče mora razsoditi, ne obsoditi Opozoril je na nekooperativnost srbskega sodišča in obsežnost zadeve - Spregovoril je tudi o stališčih »samooklicanih strokovnjakov« Anton Panjan LJUBLJANA - Obsežnost zadeve in v določenem obdobju nekooperativnost srbskega sodišča sta bila glavna razloga za to, da je sodišče šele pred kratkim odločilo o zakonitosti dokazov v zadevi Balkanski bojevnik, je včeraj povedal predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani Anton Panjan. Ocenil je, da je bila reakcija javnosti na torkovo oprostilno sodbo legitimna, za manj legitimna pa je ocenil stališča "samooklicanih strokovnjakov", ki so namigovala na domnevno podkupovanje in na hišne preiskave pri predsedniku sodnega senata. Poudaril je, da sodišče nima niti najmanjšega indica, da bi se zgodilo kaj takšnega, čeprav so navedbe preverili tudi pri kriminalistih. Ob tem je Panjan pojasnil, zakaj je sodišče potrebovalo toliko časa za odločitev o zakonitosti pridobljenih dokazov, ki naj bi bila tudi ključna za kasnejšo oprostilno sodbo. Kot je dejal, sta razloga povezana z dvema segmentoma; prvi je izjemna obširnost zadeve, drugi pa nekooperativnost srbskega sodišča v določenem obdobju. Pojasnil je, da je sodni senat od srbskega sodišča zahteval potrebno dokumentacijo že novembra lani, v celoti pa jo je prejel šele 23. oktobra letos. O vprašanju zavarovanja oz. zaplembe premoženja je povedal, da sodišče to lahko odredi, če ima za to ustrezen predlog. Takšnega predloga ni bilo. Prav tako sodišče ni moglo odločati o priporu za v torek obsojene, saj tožilstvo pred razglasitvijo sodbe ni podalo takšnega predloga, je pojasnil Panjan. Sicer pa je lahko po njegovih besedah "tudi oprostilna sodba uspeh sodišča", še posebej v zgodbah, v katerih se obravnavajo za-vržna dejanja. Poudaril je, da je pravni standard, povezan z zako- nitostjo dokazov, v Srbiji in Sloveniji različen. "V Srbiji so dovolj razlogi za sum, v Sloveniji utemeljeni razlogi za sum," je pojasnil. Sodni senat pa je moral dovoljenost dokazov presojati po slovenski in ne po srbski zakonodaji. Panjan je še poudaril, da je naloga sodišča, "da razsodi in ne da obsodi". Učinkovitosti sodstva po njegovih besedah ni mogoče ocenjevati po tem, ali je nekoga obsodilo ali ne, prav tako ne gre skozi obsodilne sodbe ocenjevati delovanja pravne države. Kot je prepričan predsednik sodišča, je oprostilna sodba celo "veliko večji garant za delovanje pravne države kot obso-dilna sodba". Komentiral je tudi stališče nekdanjega predsednika protiko-rupcijske komisije Draga Kosa, da je Slovenija zaostala v razvoju v boju proti najhujšemu kriminalu. "Ne razume, ker nima izkušenj. On ima izkušnje iz sojenja nogometnih tekem, ne pa iz tega sojenja. To je tako zahteven proces, da ga ne more kdor koli komentirati. Ima sicer pravico, toda eno je kritika, drugo je kritizerstvo," je o Kosovih izjavah povedal Panjan. Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša pa se je obregnil ob včerajšnjo izjavo ministra za pravosodje in javno upravo Sen-ka Pličaniča. Ta je na novinarski konferenci po seji vlade med drugim poudaril, da je tudi ta primer pokazal, da slovensko sodstvo "ni tako učinkovito, kot bi moralo biti". Izjave ministra so po oceni Masleše neposreden vpliv na sodstvo in kažejo "na popolno nerazumevanje načela delitve oblasti".Masleša je še pozval, naj se okoli postopka v zadevi Balkanski bojevnik "strasti umirijo". Prah se bo polegel, postopek pa se bo nadaljeval na višjih sodnih instancah. Podeljene letošnje nagrade netko LJUBLJANA - Na GZS so sinoči podelili letošnje slovenske spletne oskarje, nagrade netko za najboljšo poslovno in upravno spletno stran. Netka sta poleg zmagovalcev v sedmih kategorijah dobili še agencija leta - to je postala ekipa podjetja Enki, najboljša spletna stran po izboru uporabnikov pa je tokrat www.najdi.si. Kot so sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), je nagrado v kategoriji Mobilne aplikacije, ki je bila letos predstavljena prvič, osvojila ekipa podjetja Zaki z mobilno aplikacijo 3volutiongame. V kategoriji Predstavitve podjetij in korpora-tivno komuniciranje je nagrado prejela stran Zavarovalnice Triglav www.triglav.eu, katere izvajalec je podjetje Klika. V kategoriji Digitalni nastop državne in javne uprave je nagrajena stran supervizor.kpk-rs.si, v lasti in izvedbi Komisije za preprečevanje korupcije. Med mediji in informativni portali je najbolj prepričala spletna stran www.visitljubljana.com, v lasti Turizma Ljubljana in izvajalca Innovatif. Med spletnimi storitvami je zmagala stran www.primavoda.si, v lasti javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija in v izvedbi družbe Enki. V kategoriji Produkti in blagovne znamke je nagrado prejela stran www.itak.si, katere lastnik je podjetje Telekom Slovenije, izvajalec pa Renderspace. Netka za najbolj prijazno spletno vsebino za otroke je prejela stran javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija www.primavoda.si, katere izvajalec je podjetje Enki. Nagrado netko podeljuje Združenje za informatiko in telekomunikacije pri GZS v sodelovanju z Centrom za varnejši internet Safe-si. Protest pred Rotovžem zaradi izvolitve Kanglerja za državnega svetnika MARIBOR - Mariborski župan Franc Kangler je bil izvoljen za državnega svetnika. Svoj glas mu je namenilo 25 od 38 elektorjev. Pred Rotovžem, kjer so potekale volitve, se je medtem zbralo več sto ljudi, ki so Kanglerja pozivali k odstopu z županske funkcije. Pred petimi leti je bil v 3. volilni enoti s sedežem v Mariboru za svetnika izvoljen Drago Žu-ra, ki je kandidiral tudi tokrat. Še pred volitvami so iz Kanglerje-vega kabineta sporočili, da je Kan-gler že v času kandidature večkrat javno in jasno povedal, da se v primeru izvolitve za državnega svetnika že vnaprej odpoveduje imuniteti za čas celotnega mandata. Kot so navedli, so namreč številni mediji kot razlog za njegovo kandidaturo navajali imuniteto. koper - Proti znižanju RTV prispevka TV Koper-Capodistria s protestnim videospotom KOPER - Zaposleni v regionalnem RTV centru Koper - Capodistria so po objavi vladne namere o 10-od-stotnem znižanju rtv-prispevka posneli videospot, v katerem so poudarili pomen štirih programov regionalnega RTV centra in posledice, ki bi jih poslušalci in gledalci občutili za ceno skodelice kave. Videospot so posneli z lastnimi sredstvi in v svojem prostem času. Podprli pa so jih tudi znani Primorci iz sveta glasbe, gospodarstva, kulture, športa in družbenega življenja. Posebnost spota s simboličnim sporočilom Za ceno skodelice ka-ve/Per il prezzo di un caffe' je tudi ta, da je dvojezičen in tako odseva naravo štirih programov regionalnega RTV centra Koper Capodistria. Sodelavci v centru pa so si v teh dneh nadeli priponko s sliko prevrnjene skodelice kave, ki simbolično zaokroža sporočilnost protesta, so sporočili iz regionalnega RTV centra Koper - Capodistria. Vlada je namreč napovedala, da bo v prihodnjem letu znižala rtv-pri-spevek za 10 odstotkov. S tem bi gospodinjstva mesečno privarčevala 1,2 evra, kar pa za Radiotelevizijo Slovenija (RTVS) pomeni okoli devet milijonov evrov. Vodstvo RTVS je v obravnavo programskemu svetu že poslalo predlog programsko-produkcijskega načrta za prihodnje leto, ki pa zmanjševanja sredstev za koprski regionalni center ne načrtuje. V obravnavo so namreč poslali predlog, ki ne predvideva 10-odstotnega znižanja rtv-pri-spevka, saj zakon o izvrševanju proračuna za leto 2013, ki znižuje prispevek, še ni bil potrjen v DZ. Ob tem je vodstvo RTVS pristojnemu ministrstvu in vsem poslanskim skupinam posredoval predlog dopolnila k členu predloga zakona o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014, po katerem bi prispevek prihodnje leto ostal na nespremenjeni ravni. Proti znižanju prispevka protestira tudi svet delavcev RTVS. literatura - Nagrada Skupine Mladinska knjiga Za modro ptico 5 del Izbrali so jih med 25 prispelimi deli, ki se potegujejo za nagrado za najboljši mladinski roman LJUBLJANA - Za drugo nagrado modra ptica, ki jo Skupina Mladinska knjiga tokrat podeljuje za najboljši mladinski roman, so nominirana dela Kam je izginila Brina? Tadeja Goloba, Reševanje plavolask Mihe Mazzinija, Skoraj kot v filmu Vinka Moderndorferja, Kar ne ubije Cvetke Sokolov ter Taša Irene Velikonja. Dobitnika nagrade bodo razglasili januarja. V Golobovem romanu Kam je izginila Brina? se ob napeti detektivski zgodbi bralcu razkriva vsakdanja dinamika ljubeče družine, v kateri ne manjka drobnih prepirov in tipičnih zagat, s katerimi se srečujejo starši in otroci sodobnega časa. 'Vse to Golob zapakira v prepričljivo, sočno in humorno prvoosebno pripoved, ki zabava tudi odraslega bralca," piše v utemeljitvi nominacije. Po pisanju žirije pa je Mazzinijev fantazijski roman za mlajše mladostnike Reševanje plavolask posrečeno zamenjal grajske labirinte s podzemnimi garažami in okorele duhove z nevarnim bogataškim napuhom ter jih skupaj z barbika-stimi plavolaskami brez predsodkov pravično postrojil v anonimno čredo. Moderndorferjev roman Skoraj kot v filmu priča o hudi nesreči, ki otroka doleti ob razpadu družine. Slednjega izkusi tudi glavni junak zgodbe. A kot je zapisala žirija, razpad družine v romanu poleg čustvenega opustošenja k sreči prinese tudi nekaj dobrega in s tem upanje, da v življenju vse le ni tako hudo. Roman Kar ne ubije podpisuje Cvetka Sokolov. Avtorica v njem brez predsodkov in obenem stvarno predstavi problematiko spolne zlorabe. Bralec opisuje neznosno dilemo 16-letnika, ki se stopnjuje vse do končnega razkritja. "Pisateljici se je posrečila komunikativna zgodba, ki daje misliti še dolgo po zadnji piki na i," piše v utemeljitvi. Peta nominiranka pa je Irena Velikonja. Skozi pripovedi treh fantov se v romanu Taša počasi lušči resnica o ledeni kraljici Taši, ki v otroštvu ni bila deležna ljubezni in zna zdaj le z zlobo in zmedenim občutkom erotične premoči sekati pred seboj, kar pa je lahko na koncu skrajno nevarno za vse. O letošnjih nominirancih je odločala žirija, ki so jo sestavljali predsednica Alenka Veler ter člani Andrej Ilc, Pavle Učakar, Zdravko Duša in Bojan Švigelj. Na natečaj je letos prispelo 25 romanov 18 avtoric in sedmih avtorjev. Kot je povedala Velerjeva, so člani žirije med prispelimi romani pričakovali nekoliko več žanrskih del, ki so med mladimi najbolj brana. Na razpis je takih del prispelo zelo malo in še ta niso dosegala dovolj visoke kakovostne ravni, da bi jih uvrstili med nominirance. Velerjevi se zdi zanimivo, da je lani na natečaj prispelo kar dvakrat več del. Ob tem se je pojavilo vprašanje, zakaj je letos prispelo zgolj 25 del, ko pa izjemno veliko avtorjev v Sloveniji piše mladinska dela, mamljiva je tudi nagrada. Na koncu so žiranti razlog našli v tem, da je za mladino "pravzaprav zelo težko pisati". (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 22. novembra 2012 3 devin - Skupščina zaposlenih v slovenskih poklicnih ustanovah Potrebni jasni načrti za obstoj in kakovosten razvoj ustanov DEVIN - Vest, da je proračunska komisija italijanske poslanske zbornice sklenila, da bodo slovenske kulturne ustanove in organizacije v letu 2013 dobile enake državne prispevke kot v letu 2011 (okrog 5,3 milijona evrov), je razveseljiva, a ta obljuba nikakor ne rešujejo dramatičnega položaja, v katerem so se znašle kulturne ustanove Slovencev v Italiji: ker sklep ni definitiven, ker se nanaša na prihodnje leto in ne zagotavlja, da bodo državna sredstva res nakazana. Predvsem pa zato, ker je na desetine uslužbencev še vedno brez plač, v dopolnilni blagajni ali pa prejema plačo, ki je na podlagi solidarnostnih pogodb, nižja. V prihodnjih tednih se jim bodo žal pridružili novi. Denarja za leto 2012 še ni (!), nekatere ustanove so brez likvidnih sredstev, druge životarijo z bančnimi posojili. Zaposleni zato pričakujejo odločnejše nastope izvoljenih političnih predstavnikov in predsednikov krovnih organizacij. Od njih in od upraviteljev manjšinskih ustanov tudi pričakujejo, da ob ostrih varčevalnih ukrepih na koži zaposlenih, predstavijo tudi jasne načrte, ki naj zagotovijo obstoj in kakovosten razvoj poklicnih ustanov Slovencev v Italiji. Ustanov, ki ne bogatijo samo manjšinskega življenja, temveč celotno obmejno stvarnost: za njihov obstoj bi se zato morali zavzeti tudi deželni in državni upravitelji, tako v Italiji kot v Sloveniji. V prvi vrsti Dežela Furlanija Julijska krajina, ki uživa ravno zaradi manjšin, ki živijo na njenem ozemlju, posebno upravno avtonomijo in državno pomoč. To so glavna stališča, ki so v torek zvečer prišla na dan na skupščini (tokrat je potekala na sedežu de-vinskih pevskih zborov), na kateri so se ponovno zbrali moški in ženske, ki delajo v slovenskih ustanovah in organizacijah. Zaposlene skrbi predvsem pomanjkanje poglobljene analize položaja, v katerem se je znašla slovenska skupnost v Italiji, a tudi vsakršne vizije, na podlagi katere bi skupaj gradili njeno prihodnost. Danes bo delegacija zaposlenih obiskala dijake tržaških višjih šol, ki so se v teh dneh odločili za samoupravo; ob 12. uri jim bo na liceju Franceta Prešerna predstavila položaj v slovenskih ustanovah. Zaposleni v slovenskih ustanovah od političnih predstavnikov, krovnih organizacij in javnih upraviteljev ter še posebej Dežele FJK odločnejše zavzemanje za rešitev krize kroma dežela fjk Nasilje nad ženskami stalno narašča TRST - Vsaka tretja ženska v Furlaniji-Julijski krajini je žrtev nasilja. To izhaja iz podatkov, ki jih je včeraj predstavila deželna komisija za enake možnosti ob svetovnem dnevu proti nasilju nad ženskami. Nasilje nad ženskami pa po teh podatkih zaskrbljujoče narašča. Tako so v lanskem letu v Italiji našteli 127 ubojev žensk, do katerih je v veliki večini primerov prišlo med domačimi stenami, letos pa je bilo ubojev žensk že sto. Kot je poudarila predsednica Santi-na Zannier deželna komisija za enake možnosti zahteva tako od institucij kot od državljanov, da bi se to nasilje zmanjšalo. Zato so tudi pripravili letak, ki skuša s svojim kulturnim sporočilom poudariti pomen spoštovanja ženskega dostojanstva. Z lepaki z geslom »Tišina je tvoj sovražnik, nasilja se je mogoče rešiti« bodo prelepili vsa štiri glavna mesta deželnih pokrajin pa tudi občine z več kot deset tisoč prebivalci. koroška - Glavna deželna kulturna nagrada za leto 2012 Dobitnica Meina Schellander Slovenski slikarki, ki ustvarja na Dunaju, bodo nagrado izročili 13. decembra - MePZ Danica iz Šentprimoža v Podjuni koroški zbor leta CELOVEC - Koroški Slovenci oz. Slovenke še naprej zbirajo prestižne nagrade na področju kulture v Avstriji. Po Maji Haderlap, ki je lani za svoj roman prvenec Angel pozabe prejela prvo nagrado na literarnem natečaju Ingeborg Bachmann in nato še vrsto mednarodnih priznanj, so v torek v Celovcu sporočili, da bo letošnjo kulturno nagrado dežele Koroške prejela slikarka Meina Schellander iz Bilčovsa. Vročitev 14.000 evrov vredne nagrade bo 13. decembra v okviru slovesnosti v Osojah ob Osoj-skem jezeru. 66-letna umetnica, ki prvenstveno ustvarja na Dunaju, v pogovoru za Slovenski spored ORF nagrade ni hotela konkretno komentirati, je pa dejala, da je kritična do trenutne deželne politike na Koroškem in da je njen odnos ambiva-lenten. Več o nagradi bo povedala, ko bo imela v rokah odločitev in utemeljitev komisije za podelitev deželnih kulturnih nagrad, je še pristavila slikarka. Težišče njenih del je namenjen javnemu prostoru. Komisija za deželne kulturne nagrade je Mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža v Podjuni nagradila tudi Majo Haderlap, ki bo prejela 6000 evrov vredno častno nagrado za literaturo, pospeševalno nagrado za filozofske in družbene vede pa je komisija namenila zgodovinarki Lisi Rettl. Le nekaj dni prej so se koroški Slovenci lahko veselili še ene lepe nagrade. V odmevnem natečaju, na katerem je sodelovalo nad sto zborov iz vse Koroške, je strokovna žirija v soboto prvič izbrala dežela - Demonstracija pred sedežem deželnega sveta, kjer se je včeraj začela razprava Cgil proti zdravstveni reformi Pred sedežem deželnega sveta je protestiralo več kot 200 ljudi TRST - Več kot dvesto ljudi se je včeraj dopoldne zbralo pred sedežem deželnega sveta v Trstu in glasno demonstriralo proti zdravstveni reformi deželnega predsednika Renza Tonda, o kateri se je včeraj začela razprava v deželni skupščini. Protest je priredil deželni sindikat Cgil, po mnenju katerega reforma sploh ne bo izboljšala zdravstvenega sistema. Spomnimo naj, da predvideva načrt deželne vlade med drugim zmanjšanje števila zdravstvenih podjetij in nastanek treh velikih bolnišniško-univerzi-tetnih podjetij (Trst-Gorica, Videm in Pordenon). Poleg tega postavlja reforma po mnenju sindikata na isto raven javno in zasebno zdravstvo. Javno zdravstvo bo skratka izginilo, pravijo. Kakovost ponudbe oziroma zdravstvenih storitev se bo krepko zmanjšala, od tega pa bodo imeli največjo korist zasebniki. Kot je še poudaril deželni tajnik sindikata Cgil Franco Belci, »to je slepa reforma, ki zasleduje samo krčenje finančnih sredstev in se ne ozira na prihodnost«. koroški zbor leta. Naziv je osvojil slovenski Mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža v Podjuni, pri malih skupinah pa je prvo mesto zasedel Kvintet Fol-tej Hartman. smučanje - FJK Začetek sezone 8. decembra, če bo sneg VIDEM - Letošnja smučarska sezona se bo v deželnih smučarskih središčih začela 8. decembra, če bodo seveda snežne razmere to dopuščale, trajala pa bo do 1. aprila 2013 z izjemo smučišč na Žlebeh, ki bodo do 1. maja odprta tudi ob koncih tedna v aprilu. Cena dnevne smučarske vozovnice znaša 35 evrov, do 2. decfembra pa poteka tudi prodaja najrazličnejših sezonskih vozovnic po znižanih cenah. V Promoturovih središčih, in sicer na Trbižu, Na Žlebeh (skupaj s Kaninom), v Ravasclettu-Zonco-lanu, Saurisu, Forni di Soppra in na Piancavallu so proge vseh težavnostnih stopenj za vse okuse v skupni dolžini 133 kilometrov s 74 smučišči. Letos je povsod nekaj novosti, glavno pa nedvomno predstavlja povezava med Florjanko in Višarjami, kjer bo sedežnica v kratkem nared. Vse je torej pripravljeno za začetek sezone, manjka samo še sneg. / ŠPORT Četrtek, 22. novembra 2012 4 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu skgz - Tržaški župan gost torkovega zbora posameznikov krovne organizacije Cosolini: Sožitje je prioriteta Odnosi in sodelovanje s Slovenijo oziroma Ljubljano in Koprom, gospodarska kriza, perspektive za razvoj Trsta in vprašanja, ki zadevajo slovensko narodno skupnost na Tržaškem, so bila v ospredju torkovega zbora posameznikov Slovenske kulturno-gospodarske zveze, katerega posebni gost je bil tokrat tržaški župan Roberto Cosolini. Na srečanju, ki ga je povezoval deželni tajnik SKGZ Livio Semolič, je Cosolini odgovoril na vsa vprašanja, ki so mu jih postavili člani slovenske krovne organizacije, in se v več kot dvournem pogovoru ni izognil niti najbolj žgočim temam. Tržaški župan je pohvalil svojega predhodnika Roberta Dipiazzo, ki je kljub zaprtosti svoje desnosredinske uprave (Cosolini je pri tem izrecno omenil nekdanjega odbornika za kulturo Massima Greca) vzpostavil stike s kolegi iz Slovenije. Sedanja le-vosredinska uprava pa namerava te stike še okrepiti in je na tem že začela delati, kot je poudaril župan. »Omenil bi predvsem razstavo slovenskih slikarjev, ki je bila v Ljubljani in v Trstu ter je imela pokroviteljstvo obeh držav, pa tudi obeh občinskih uprav. Poleg tega bi dodal, da smo med določanjem kriterijev za dodeljevanje prispevkov kulturnim pobudam za naslednje leto odločili, da bodo imele prednost tiste, ki pospešujejo čezmej-no sodelovanje oziroma tiste, ki prispevajo k temu, da se naše mesto in naša kultura odpirata navzven.« Cosolini je tudi napovedal, da podpira predlog slovenskih organizacij, da bi v središču Trsta priredili večji dogodek, ki bi vsem Tržačanom omogočil, da boljše spoznajo dejavnosti slovenske narodne skupnosti. Na srečanju so prišli na dan tudi predlogi za tesnejše sodelovanje med tržaškimi gledališči (skupno skladišče, scenografije in podobno), za predstavitev slovenskega dela Trsta v mestnih muzejih (slišati je bilo očitek, da prisotnost Slovencev v njih ni prikazana, pa čeprav so v skladiščih ohranjeni tudi predmeti iz slovenske kulturne dediščine). Sicer je župan prepričan, da prevladuje v Trstu vse bolj sproščena klima in kot primer navedel zanimanje italijanskih staršev za vpisovanje svojih otrok v slovenske šole, kar bi bilo po njegovem še pred petnajstimi ali dvajsetimi leti nepojmljivo. Medtem ko se zdaj vedno več ljudi zaveda, da je poznavanje slovenščine bogastvo. Sam tudi upa, da bo še za časa njegovega župa-novanja prišlo do prave povezanosti med tu živečimi skupnostimi in se bo dvojezi-čnost (tudi vidna, ki ima predvsem simbolni pomen) doživljala kot nekaj naravnega. »Dvojezične table se zdaj postavljajo tam, kjer je to obvezno, nikjer pa ne piše, da je to prepovedano tam, kjer trenutno ni izrecno predpisano,« je povedal, pri Srečanje v Gregorčičevi dvorani v Trstu je povezoval deželni tajnik SKGZ Livio Semolič kroma tem pa dodal, da so pri vsem tem potrebni postopni koraki. Glede infrastruktur, ki so po njegovem nujno potrebne za razvoj mesta, je Cosolini poudaril, da bi bilo treba ob večjih projektih ovrednotiti in okrepiti predvsem že obstoječe infrastrukture. To pa še zlasti v tem kriznem obdobju, ko je težje najti investitorje. Kar zadeva tržaško pristanišče, je ponovil, da je ključna povezava s koprskim in ostalimi se-vernojadranskimi pristanišči, glede železniških povezav pa je povedal, da se zavzema za to, da bi imeli vsaj dva vlaka na dan, ki bi iz Trsta brez vmesnih postaj peljala do Mester. Prisotni pa so ga spomnili, da bi bilo dobro imeti tudi povezavo med Trstom in Ljubljano. Cosolini je tudi omenil, da je v tem obdobju za razvoj mesta ključno tudi čezmej-no sodelovanje, saj bo treba v trenutku, ko je javnih sredstev vedno manj, črpati čim več prispevkov iz evropskih skladov. To je bila tudi ena izmed glavnih tem njegovega srečanja s koprskim županom Popovičem, s katerim sta se pogovarjala tudi o ustanovitvi neke mreže med župani čezmejnega območja in o evropskem združenju za teritorialno sodelovanje. V zvezi z gospodarsko krizo, zaradi katere vse več ljudem grozi, da ostanejo brez dela, pa je Cosolini še poudaril, da je bila na primer tudi njegova solidarnost z delavci Sertu-bija predvsem poziv politiki, da mora biti v središču njene pozornosti pravica do dela, kar še zlasti velja za levico. T. G. opčine - Drevi Žalna seja v spomin na Oskarja Kjudra Oskar Kjuder kroma Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič in Glasbena matica vabita drevi ob 20.30 v Prosvetni dom na Opčine na žalno sejo v spomin na glasbenika in dirigenta, partizana in doslednega idealista, energičnega in pokončnega maestra Oskarja Kjudra, ki je preminil v sredo, 14. novembra. Ob njegovi srčni partizanski pesmi in ubrani glasbeni melodiji bodo njegov spomin počastili številni prijatelji. borzni trg - Ob vsedržavnem dnevu dreves Praznično otroško kolo Okolju prijazne igre in ples okrog umetnega gozdiča, ki je čez noč »zrasel« okrog Neptunovega vodometa Malčki so se skozi igro učili tudi ločenega zbiranja odpadnega materiala kroma zdravstvo - Zagotovilo odbornika Cirianija svetniku SSk Gabrovcu Razpis za poslovodjo slovenske službe: kmalu druga faza selekcije kandidatov V decembru bo stekla druga faza selekcije kandidatov v okviru razpisa tržaškega Podjetja za zdravstvene storitve za stalno zaposlitev poslovodje s strokovnim profilom psihologa-psihoterapevta za potrebe Slovenske socio-psihopedagoške službe. Tako je včeraj dopoldne na zasedanju deželnega sveta FJK svetniku Slovenske skupnosti Igorju Gabrovcu zagotovil podpredsednik deželne vlade in odbornik za zdravstvo Luca Ciriani. Kot piše v sporočilu za javnost, je tržaško zdravstveno podjetje razpis objavilo v začetku julija, nanj pa naj bi se bilo po neuradnih podatkih prijavilo lepo število kandidatk in kandidatov, tudi takih, ki slovenskega jezika ne govorijo, saj naj bi zdravstveno podjetje tudi v prihodnje črpalo iz nastale lestvice. Tako bo v prihodnjih tednih stekla selekcija, ki med drugim predvideva preverjanje ustreznega obvladanja slovenskega jezika, je zagotovil Ciriani, katerega je Gabrovec opozoril na zavlačevanje postopka, saj so od začetka avgusta minili že skoraj štirje meseci. Obenem je slovenski deželni svetnik ponovno izpostavil vrsto odprtih vprašanj, ki bremenijo delovanje Slovenske socio-psiho-pedagoške službe, ki je, potem ko je pred več kot letom dni odstopila dr. Nada Berce, še vedno brez odgovornega poslovodje. Medtem. opozarja Gabrovec, je bila služba prisiljena zapustiti dolgoletne in udobnejše prostore v Ul. Farneto in se preseliti v druge v Ul. Vespucci pri Sv. Jakobu, ki so za razliko od prejšnjih odročni tudi glede na lokacijo slovenskih šol pri Sv. Ivanu. Svetnik SSk je tudi kritično opozoril na pomanjkanje vsakršne razvojne vizije za širitev delovanja Slovenske socio-psihope- dagoške službe na goriško in videmsko pokrajino. Prav tako je opozoril, kako mu je pred letom dni takratni odbornik Vladimir Kosic zagotovil, da se bo služba selila v nove in dokončne prostore, ki naj bi jih uredili na območju nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu: »Ta rešitev je točno tista, ki smo jo tudi sami evidentirali,« je povedal Ga-brovec, »vendar obljube še vedno ne spremlja noben časovni termin in tudi ni jasno, kje bo finančno izsušeno zdravstveno podjetje črpalo potrebna sredstva ...«. Gabrovec se v tiskovni noti tudi zahvaljuje strokovnim sodelavkam slovenske službe, saj po njegovih besedah kljub številnim težavam in v zadnjih letih tudi številčno okrnjeni ekipi še vedno zavzeto opravljajo svoje poslanstvo in zagotavljajo čim bolj kakovostno ponudbo, ki je v nenadomestljivo oporo slovensko govorečim otrokom in mladostnikom ter njihovim družinam. Obenem pričakuje, da se bo postopek za stalno zaposlitev psihologa oz. psihologinje res v kratkem zaključil, kar bo predstavljalo prvi pomemben korak na poti utrditve in razvoja službe. pri sv. justu Počastili zavetnico karabinjerjev Darovanje Device Marije (ali Marija od zdravja) je tudi praznik zavetnice rodu karabinjerjev, ki ga je tržaško pokrajinsko poveljstvo obhajalo včeraj dopoldne v stolnici sv. Justa z mašo, ki jo je daroval tržaški nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi. Datum 21. novembra so karabinjerji izbrali za dan zavetnice v spomin na 21. november 1941, ko si je prvi bataljon karabinjerjev z obrambo postojanke Culquaber v Etiopiji prislužil zlato kolajno za vojaške zasluge. Ta dan je posvečen sirotam pripadnikov ka-rabinjerskega rodu, za katere skrbi pristojna organizacija ONAOMAC s študijskimi podporami ter tečaji usposabljanja. Znova zagorel zabojnik Neznani požigalec zabojnikov se je v torek pozno popoldne znova »izkazal« z zažigom zabojnika za zbiranje rabljenih oblačil v Ul. Giulia. Na kraj dogodka so prišli pripadniki letečega oddelka tržaške kve-sture in gasilci, ki so pogasili požar, ki je nastal znotraj zabojnika, ni pa poškodoval drugih zabojnikov in tam parkiranih vozil. Kakih dvesto malčkov iz mestnih otroških vrtcev in osnovnih šol se je včeraj dopoldne prešerno zavrtelo v krogu sredi umetnega gozdiča na Borznem trgu. Ob vsedržavnem dnevu dreves je namreč občinska uprava poskrbela za prikupno »pozelenitev« mestnega trga, da bi mimoidoče in najmlajše spodbudila k spoštovanju okolja. Okrog Neptunovega vodometa na Borznem trgu so čez noč »zrasla« drevesa - kakih dvajset različnih vrst - ob njih pa so bile razstavljene risbe otrok. Praznika zelenja so se udeležili tudi občinski odborniki Andrea Dapretto, Elena Marchigiani in Antonella Grim, ki so male poslušalce poučili o tem, da je treba naravo ščititi in skrbeti zanjo kot pravi varuhi. Radovednim malčkom so svetovali čim več izletov v naravo, nabiranje gozdnih sadežev, opazovanje gozdnih živali, kolesarjenje in sprehajanje po naravi, kjer je zrač čist in svež. Malčki so se preizkusili v raznih okolju prijaznih igrah in med drugim poskrbeli za ločeno zbiranje odpadkov. V spomin na lep in poučen dopoldan so odborniki vsaki sodelujoči šoli - Rugge-ro Manna, Primi Voli, Nuvola Olga, Cuc-cioli, Ferrante Aporti, Tor Cucherna, Tomizza in Semi di Mela podarili manjše drevo, ki ga bodo lahko malčki vsadi-li na šolsko dvorišče. Dan za dnem bodo tako lahko spremljali njegovo rast in skrbeli, da bo zraslo visoko in zdravo. / ŠPORT Četrtek, 22. novembra 2012 5 znanstveni park - Letna konferenca znanstvenih ustanov FJK Nujna večja povezava med znanostjo in trgom Znanost kot taka ne sme delovati sama zase, ampak mora prenesti svoje znanje in raziskave preko inovacij v industriji na trg. To je le ena ugotovitev novega programa za raziskave in inovacije Obzorja 2020, ki ga je Evropska komisija predstavila novembra lani. O vsebini tega programa, ki radikalno spreminja dosedanji način financiranja raziskav in inovacij, je tekla beseda na včerajšnji konferenci v Znanstvenem parku v Padričah. Različni znanstveniki, ki so na čelu deželnih znanstvenih ustanov, so se v okviru 11. konference usklajevanja znanstvenih inštitutov v Furlaniji Julijski krajini lotili aktualnih tem in problemov, zaradi katerih vse več mladih raziskovalcev zapušča Italijo. Osrednja tema konference je bila Deželni sistem raziskovalnih inštitutov v pričakovanju programa Obzorje 2020: dobre prakse, deželne strategije in mednarodne sinergije za okrepitev odličnosti. Uvodoma smo slišali, da nov raziskovalni program predvideva 80 milijard evrov sredstev za raziskave in inovacije od leta 2014 do 2020, združeval pa bo tri do zdaj ločene programe: sedmi okvirni program, okvirni program za konkurenčnost in inovativnost ter dejavnost evropskega inštituta za inovacijo in tehnologijo. Govorniki so se včeraj vprašali, katerim primerom dobrih praks bodo v naslednjem sedemletnem obdobju sledili in predvsem kako lahko združitev lokalne strategije in mednarodne sinergije okrepi odličnost deželnega teritorija. Michele Morgante z videmske Univerze je predstavil nekaj statističnih podatkov, po katerih se italijanskim znanstvenikom ne piše dobro. Govornik je rekel, da v Italiji primanjkuje projektov, v katere bi vključevali mlade raziskovalce, obregnil pa se je tudi ob dej- Letna konferenca znanstvenih ustanov FJK se je odvijala v Znanstvenem parku na Padričah kroma stvo, da v naši državi petdesetletnika smatrajo za mladega človeka. Po njegovi oceni bi morali mladim raziskovalcem zagotoviti dobre delovne pogoje ter jim omogočiti vse materialne možnosti, da se razvijajo. Pomenljiv je tudi podatek, da mladi italijanski raziskovalci množično zapuščajo državo, k nam pa prihaja malo tujih raziskovalcev, je še poudaril Morgante. O begu možganov, ki postaja realnost, je spregovorila tudi Maria Cristina Pedicchio, predsednica inštituta OGS, ki je apelirala na politike naj ne varčujejo v znanosti, ker s tem sporočajo, da znanost ni prioriteta. Po mnenju govornice bi moral obstajati pakt med znanostjo, politiko in družbo, saj je sinergija med temi subjekti še kako potrebna. Predsednica OGS je še poudarila, da var- čevanje v znanosti brez upoštevanja zaslug pomeni žalitev za celotno znanstveno skupnost, ob tem pa je še spomnila prisotne, da je treba verjeti v raziskave in inovacijo, saj so ti elementi odločilnega pomena za socialno-go-spodarski razvoj. Slišali smo tudi, da so izmenjave, migracije, mobilnost v znanosti nekaj normalnega, vendar pa je treba vzpostaviti neko normalno razmerje. Naj namreč povemo, da je razmerje takšno: 129 italijanskih mladih raziskovalcev gre v tujino, v Italijo pa pride le 20 tujih raziskovalcev. Nekoliko bolj optimistično je bilo predavanje Marcella Limine, generalnega direktorja za mednarodne posle (MIUR), ki je pohvalil odličnost naše regije. Po besedah Limine je v teh kriznih časih sodelovanje med znan- stvenimi inštituti nujno potrebno za ustvarjanje vrhunske znanosti. Med govorniki je bil tudi Sandro Scandalo, ki je predstavil delovanje ICTP-ja, in Maurizio Melani, ki je predstavil prednosti znanstvenega in tehnološkega sodelovanja. Za konec pa je beseda pripadla deželnemu odborniku za visoko šolstvo Robertu Molinariju. Ob koncu srečanja, na katerem so skoraj vsi pozitivno ocenili evropski program Obzorje 2020, ki naj bi med drugim dvignil tudi konkurenčnost Evrope na svetovni ravni, so podelili še nagrado Barnardo Nobile 2012. Priznanje za izjemno diplomsko ali doktorsko delo so dobili Anna Rita Bennato z rimske Univerze Sapienza, Antonella Di Pizio z Univerze v Chietiju in Lu-ca Longanesi z bolonjske Univerze. (sč) Kolesarske ture in odkrivanje Trsta oz. okolice Na Pomorski postaji so včeraj predstavili delavnico posvečeno kolesarskemu turizmu, ki bo v prihodnjih dneh v mesto privabila več desetin turističnih operaterjev oz. potovalnih agencij iz Avstrije, Nemčije, Nizozemske, Belgije in Italije. Cilj pobude združenja Promo-trieste, ki so se mu pridružile še Pokrajina Trst in njenih šest občin, je seveda predstavitev Trsta in okolice čim širši paleti gostov, ki bi izvedeli tako za kolesarske steze na našem prostoru kot za bogato kulturno, umetnostno in enogastronomsko bogastvo tega našega kotička. Podpredsednik pokrajinske uprave Igor Dolenc je podčrtal, da si Pokrajina prizadeva za izboljšanje obstoječih stez in njihovo povezovanje s sosednjimi, slovenskimi kolesarskimi stezami kot je na primer Porečanka (Parenzana). Seveda je med načrti tudi ureditev take proge, ki bi kolesarje vodila na daljše ture, recimo od 70 do 120 km z možnostjo nastanitve v eni skupni strukturi. Kolesarji bi lahko prespali na Tržaškem, ga pobliže spoznali in hkrati obiskali še Slovenijo oz. Istro. Ko bo delavnica mimo, se bodo dela za uresničitev načrtov začela. Prekinitev službe CUP in prehod k deželnemu sistemu Bolnišnično-univerzitetno podjetje sporoča, da bo od jutrišnjega dne (od 11. ure) do vključno ponedeljka služba CUP prekinjena, zaradi k deželnemu zdravstvenemu sistemu. Vsa »okenca« Cup v tržaški pokrajini - v bolnišnicah, na sedežih Zdravstvenega podjetja, v lekarnah in v Burlu - ne bodo delovala. Prav tako bo izključena telefonska povezava z deželnim call centrom 800 488 884. Kdor potrebuje nujne preglede, se lahko obrne k domenjenim zasebnim strukturam. primarne volitve - Tiskovna konferenca Večina tržaških upraviteljev DS podpira Bersanijevo kandidaturo Velika večina tržaških upraviteljev Demokratske stranke prepričano podpira kandidaturo Pier Luigija Bersanija na primarnih volitvah leve sredine, ki bodo 25. novembra. To je glavno sporočilo včerajšnje tiskovne konference, ki so se je udeležili tržaški, miljski in zgoniški župan Roberto Cosolini, Nerio Nesladek in Mirko Sardoč, podpredsednik Pokrajine Trst Igor Dolenc in pokrajinski koordinator odborov za Bersanija Štefan Čok, V svojem uvodnem posegu je Čok podčrtal, da se zanimanje za primarne volitve veča iz dneva v dan in predvsem Bersanijeva kandidatura izstopa kot tista, ki je zmožna združiti največje število oseb, pa naj bodo upravitelji, predstavniki civilne družbe, mladi ali starejši, Italijani, Slovenci ali drugi. Vsi ti verjamejo, da je Bersani najboljši kandidat, da bi rešili številne probleme, gospodarske in ne samo, ki jih trenutno doživlja država. V svojih posegih so Cosolini, Ne-sladek, Sardoč in Dolenc opozorili na sposobnosti Bersanija, na njegovo izkušenost, na njegove politične in človeške lastnosti in vrednote. Poudarili so, da čutijo prav kot javni upravitelji, ki se vsakodnevno soočajo s potrebami občanov in doživljajo vse večje težave, potrebo po predsedniku vlade in po vladi, ki bosta zmožna reševati konkretne probleme, predvsem na področju dela, perspektiv za mlade in skrbi za šibkejše sloge. Cosolini je med drugim poudaril, da bo tudi v prvi osebi pomagal pri zbiranju prijav za glasovanje na primarnih volitvah in na tak način izrazil prepričanje, da predstavljajo ta dogodek veliko priložnost ne le za levo sredino temveč za celo državo. Tiskovna konferenca javnih upraviteljev DS, ki podpirajo Bersanija kroma Že 2700 vpisanih na nedeljske primarne volitve Na primarne volitve v levosredinski koaliciji, ki bodo v nedeljo v tržaški pokrajini, se je do včeraj popoldne prijavilo že skupaj 2700 ljudi. Uraden podatek nam je posredoval Gianfranco Patuanelli, ki je odgovoren za organizacijo volitev. Kot smo poročali, bodo volitve v nedeljo, 25. novembra, od 8. do 20. ure na skupaj 15 volilnih sedežih v tržaški pokrajini. Seznamu volilnih uradov (ta je skupaj s seznamom volišč že objavljen na spletni strani http://www.pd.trieste.it), v katerih sprejemajo predhodno vpisovanje na primarne volitve se je včeraj pridružil urad v Boljuncu. Ta bo odprt v gledališču F. Prešeren jutri od 16. do 18. ure in v soboto od 10. do 12. ure. Uradov v zgoniški in repentabrski občini (v Devinu-Nabrežini se je vpisovanje že končalo) niso odprli, ker je število predvidenih volilcev relativno nizko, nam je povedal Patuanelli: skupaj jih je približno 300 in ne bo nobene težave, če se bodo vpisali v nedeljo na volilnem sedežu. Če pa se nameravajo predhodno vpisati, lahko to storijo v katerem koli drugem volilnem uradu ali prek spleta. (ag) kandidati - Odbor za Mattea Renzija »Renzi edina možnost za resno spremembo« Brez Mattea Renzija ne bi doživeli primarnih volitev v Demokratski stranki. Ko se ne bi tako angažiral, ne bi prišlo do spremembe statuta in bi bil naravni kandidat za premiersko mesto tajnik stranke. Toda Renzi nosi dodatno zaslugo, in sicer za dejstvo, da je DS v javnomnenjskih raziskavah presegla 30 odstotkov. Skratka, poskrbel je za zasuk v stranki, ki zahteva pomladitev in spremembe. Toda prave spremembe lahko prinese le svež kandidat, kot je Renzi. To nam je povedal včeraj bivši podpredsednik Pokrajine Trst Walter Godina v imenu odbora, ki podpira Renzijevo kandidaturo. Godina je prepričan, da se mora stranka otresti tistih, ki so v preteklih vladah zgrešili in ki so danes »del problema«. Renzi je novost, toda tudi Beppe Grillo predstavlja novost na političnem prizorišču... Edina možnost za spremembe je v tem, da volilci oddajo svoj glas Renziju. Župan Firenc ne zastopa namreč t.i. anti-po-litike, kar pa je značilno za Grilla. Renzi se obnaša zelo odgovorno in prinaša konkretne predloge, medtem ko sta plavanje in tekanje druga stvar. Kakšne predloge? Naj omenim npr. napovedano reformo dela ali davčne olajšave za podjetja, ki bodo zaposlovala mlade in ženske. Nujna je poleg tega preosnova šolskega sistema, ker je potrebno zasledovati na vsak način konkurenčnost na mednarodni ravni oziroma v Evropi. Glede tega je treba zaščititi učitelje in profesorje in zagotoviti ustrezno izobraževanje. Dalje si zaslužijo večjo podporo univerze, ki spodbujajo in zasledujejo raziskovanje in inovacijo. Delati je treba v bistvu na tem, da se bo Italija vrnila med najpomembnejše države na mednarodni ravni. Walter Godina Kako? Pomagati je treba tistim, ki bodo ustvarjali nova delovna mesta in skrbeli za rast raziskovanja, inovacije, kulture in turizma, medtem ko je treba prenehati z razpršenim porazdeljevanjem finančnih sredstev. To bo mogoče, če bodo v vladni ekipi sposobni ljudje, kot je Renzi. In kdo še? Do današnjega položaja smo prišli zaradi obnašanja prejšnjih vlad in tistih, ki so bili sestavni del teh vlad in so torej danes del problema. Leva sredina je imela nekaj priložnosti, toda jih ni znala izkoristiti. Zapravili so Prodijevo vlado, vselej pa so bili privilegirani zvesti ljudje (tej ali oni notranji struji) namesto sposobnih. Zaradi tega so potrebne spremembe, ki pa zahtevajo pogum. Treba je nadaljevati na poti inovacije z novimi osebami in inovativnimi modeli. Ta pogum Renziju ne manjka. Kaj pa, če zmaga Bersani, ali pa Vendola? Zmagovalec bo vsekakor kandidat vseh in bo vsakdo prispeval svoje izkušnje in znanje. Toda Renzijevo delo bo pustilo sled. A.G. 6 Četrtek, 22. novembra 2012 TRST / šolstvo - Na slovenskih višjih srednjih šolah zaživele različne oblike protesta Povečini samouprava z zborovanji in predavanji Na večini slovenskih višjih srednjih šol v Trstu je tudi včeraj potekala samouprava, za katero so se po ponedeljkovem poskusu zasedbe dijaki odločili, da bi protestirali proti varčevalnim politikam, ki prizadenejo tudi šolstvo. Ob zborovanjih je samouprava potekala predvsem v obliki predavanj in delavnic o aktualnih vprašanjih. Tako so dijaki Liceja Franceta Prešerna dopoldne prisluhnili deželnima svetnikoma Igorju Ga-brovcu in Igorju Kocijančiču, pa tudi publicistu Jerneju Ščeku, ki je predstavil Rast, mladinsko prilogo revije Mladika, poleg tega so petošolci predstavili svojo izkušnjo bivanja v tujini (o tem bo govor tudi jutri). Danes bodo gostje dijakov predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furlanič in knjižničarke Narodne in študijske knjižnice, na sporedu bo tudi predavanje o Izraelu in Palestini, medtem ko bo jutri prof. Samo Miot predaval o globalizaciji. Jutri naj bi bil tudi zadnji dan samouprave. Na Humanističnem in družbenoekonomskem liceju Antona Martina Slomška ob podpornem pouku stekle dejavnosti, ki so jih dijaki pripravili skupaj s profesorji. Šlo je predvsem za predavanja in poglobitev v problematiko šolstva oz. slovenskega šolstva v Italiji, kar bi moralo potekati tudi danes, medtem ko naj bi jutri potekal reden pouk. Dijaki Tehniškega zavoda Žige Zoisa so po začetnem zborovanju dopoldne gostili deželna svetnika Gabrovca in Kocijančiča, ki sta obrazložila, kako spremljata položaj slovenskih šol, spregovorila pa sta tudi o vprašanju vlaganja denarnih sredstev v šolstvo in zdravstvo. Dijaki smeri za gradnje, okolje in teritorij so nato sledili predavanju o dejavnosti Italijanskega sklada za okolje FAI, saj bodo danes v okviru dnevov FAI obiskali železniško postajo pri Sv. Andreju in tamkajšnji železničarski muzej. Dijaki smeri za upravo, finance in marketing pa so pisali poročilo o »soupravi«, ki je potekala ob koncu prejšnjega tedna, danes pa gredo na že načrtovano ekskurzijo v Ljubljano. Na Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana pa samouprava ni stekla, saj ravnatelj ni pristal nanjo. Tako so dijaki prisluhnili že načrtovanim predavanjem, zatem pa imeli zborovanje. V prihodnjih dneh bo protest stekel ob rednem pouku, ko bosta zadnji dve učni uri posvečeni predavanjem oz. poglabljanju aktualnih vprašanj. Tako bodo dijaki danes dopoldne ob 11.45 na Stadionu 1. maj gostili deželna svetnika Gabrovca in Kocijančiča. Po podobnem ključu bi morale stvari steči tudi jutri. mitja čuk - Tečaj Obrazna joga: za lifting in preobrazbo Od obraznega liftinga do celostne »preObrazbe« lahko beremo na vabilu na tečaj obrazne joge, ki se bo začel v ponedeljek, 26. novembra, ob 18. uri v novem središču Sklada Mitja Čuk na Repenta-brski ulici 66. Voditeljica Maša Pregarc bo udeležencem predstavila pravi naravni obrazni lifting, to je vadbo, ki polni lica, vzdiguje ustne in očesne kotičke, vrača prožnost koži, briše nadležne gube ter krepi mišice ter hkrati povzroča koristno hormonsko stimulacijo. Pregarčeva je k sami obrazni vadbi dodala še taoistične vaje, ki pripomorejo k dodatni stimulaciji hormonskega sistema, in vaje za zviševanje samozavesti in iskanje osi v samih sebi. Vpise sprejema vaditeljica na elektronski naslov pre-garc.lifting@gmail.com oz. na tel 3409116828. Po ponedeljkovem poskusu zasedbe protest na večini slovenskih šol poteka v obliki samouprave kroma taborniki rmv - Jesenski izlet Na vrh Nanosa so se taborniki in tabornice podali s starši Taborniki Rodu modrega vala so se pred kratkim podali na Nanos. Prijetno uživanje na travniku ob Vojkovi koči je za marsikaterega udeleženca taborniškega izleta predstavljal višek krasne jesenske nedelje. Tabornike in njihove starše, ki so se jim tokrat pridružili na izletu, je skozi celo pot spremljalo prijetno oktobrsko sonce, poseben pečat razgledu pa so dajale še meglice nad Vipavsko dolino ter tipično jesenske barve krošenj dreves. Jesenska izletniška pobuda tabornikov in tabornic Rodu modrega vala je res lepo uspela. Prisotni so bili skorajda vsi predstavniki različnih taborniških družin iz Tržaškega in Goriškega, ki so skupaj sopihali po daljši poti vse do 1261 metrov visokega na-noškega vrha. Od tu jim je pogled segel vse do Triglava na severu in Snežnika na jugu ter proti Jadranskemu morju. Pred sestopom je vseh čakalo še taborniško kosilo, ki je bilo tokrat res obilno. Po številnih sendvičih, namazih tune in topljenega sira, jabolk ter zaslužene čokolade je bilo popoldansko poležavanje na šotorki skoraj obvezno. Vrnitev je bila tako še prijetnejša in seveda manj utrudljiva. Na cilju so si nekateri privoščili še nakup vazi-ce medu na stojnici ob vznožju primorskega velikana, vsi udeleženci pa so se domov vrnili še z lepimi občutki in spomini taborniškega jesenskega izleta. (mar) Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 22. novembra 2012 CILKA Sonce vzide ob 7.14 in zatone ob 16.28 - Dolžina dneva 9.14 - Luna vzide ob 13.19 in zatone ob 1.00 Jutri, PETEK, 23. novembra 2012 KLEMEN VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,9 stopinje C, zračni tlak 1017,9 mb ustaljen, vlaga 65-odstotna, veter 11 km na uro vzhodnik, severo-vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,2 stopinje C. [12 Lekarne Do sobote, 24. novembra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 - 040 812325, Trg Gio-berti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8, Trg U Kino Združenje prostovoljcev HOSPICE ADRIAONLUS vabi na predavanje Moč mladih v oporo nemoči bolnih v petek, 23. novembra, ob 17. uri v razstavni dvorani ZKB, Ul. Ricreatorio 2 na Opčinah. Parkirišče ZKB na razpolago Predaval bo gospod Marko Čižman »Paranormal activity 4«; 16.30 »Un mostro a Parigi«. FELLINI - 16.45, 20.30 »Un mostro a Pa-rigi«; 18.30, 22.15 »Dracula 3D«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.45, 17.20, 19.00, 20.40, 22.20 »La sposa promessa«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Venuto al mondo«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Argo«. KOPER - PLANET TUŠ - 17.20, 20.40 »Atlas oblakov«; 16.10, 18.35, 21.05 »Časovna Zanka«; 16.05 »Hotel Transilvania 3D«; 18.05, 20.05 »Nahrani me z besedami«; 16.30 »Nora dekliščina«; 15.30 »Pogum«; 18.30, 20.25 »Poročni video«; 17.30, 20.30 »Skyfall«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.45, 20.30 »Hotel Transylvania«; Dvorana 2: 16.45, 19.00, 21.15 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il peggior Natale del-la mia vita«; Dvorana 4: 16.30, 19.00, 21.30 »007 Skyfall«; 18.30, 22.15 »End of watch - Tolleranza zero«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.10 »Il peggior Natale della mia vita«; Dvorana 3: 17.40 »Hotel Transylvania«; 19.50, 22.10 »Argo«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.15 »Il sospetto«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.10 »Venuto al mondo«. H Čestitke Taborniki in tabornice RMV s starši na vrhu Nanosa Oberdan 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 - 040 364928. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. 80 krat se je že kolo življenja MARIJI zavrtelo, zato danes v Saležu z njo vsi zaplešimo veselo. Sestri in nečaki. V Vižovljah praznuje danes naša LARA rojstni dan. Vse najboljše, zdravja, sreče in ljubezni ji iz srca voščimo mama, oče, teta in vsi, ki jo imamo radi. Danes praznuje 20. rojstni dan MARTINA JAZBEC. Da bi jo zdravje, sreča in veselje spremljali vse življenje, ji želijo mama, tata, brat Matej, nona Pierina in vsi, ki jo imajo radi. Dragi BURKAČI! Iskrene čestitke za uvrstitev v finale na 25. Čufar-jevih dnevih na Jesenicah z Burko o jezičnem dohtarju in iskrene čestitke TATJANI MALALAN za nagrado za najboljšo igralko festivala. SKD Tabor H Šolske vesti DVOJEZIČNE OTROŠKE JASLI MAJA, Repen 130, obveščajo, da vpisovanje še vedno poteka. Lahko nas obiščete od ponedeljka do petka, od 7.30 do 16.00. Informacije na tel. št.: 040-327522, www.asilonidomaja.it. DIZ J. STEFANA sporoča, da bodo danes, 22. novembra, od 17.30 do 19.30 na šoli potekale individualne govorilne ure. NA DTZ ŽIGE ZOISA bo v petek, 23. novembra, roditeljski sestanek, in sicer: ob 17.30 za bienij, ob 18.30 za trienij obeh smeri. Istočasno bodo tudi volitve nadomestnega člana v zavodni svet. Računamo na polnoštevilno prisotnost staršev. M Izleti AMBASCIATORI - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Vasco Rossi live Kom 011«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 16.30, 18.20, 19.00, 20.40, 21.20, 22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«; 16.00, 18.50, 21.40 »007 Skyfall«; 16.10, 18.10, 20.10 »Hotel Transylvania«; 16.30, 19.00, 21.30 »Vasco Rossi live Kom 011«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Il peggior Natale della mia vita«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 AŠD SK BRDINA Pozor - Pozor! Na razpolago je še nekaj mest za zimovanje med božičnimi počitnicami v Forni di Sopra. Info tel. št.: 347-5292058. SKD VESNA prireja v soboto, 8. decembra, izlet v Maribor. Ogled najpomembnejših znamenitosti letošnje evropske prestolnice kulture in razstave »Skoraj pomlad«. Zbirališče pred spomenikom padlim v NOB v Križu ob 6.45, odhod ob 7.00. Prosimo za točnost. Možen postanek na Opčinah. Vrnitev v večernih urah. Informacije in prijave na tel. št. 3337702061 (Matija), 333-4463154 (Mitja). / ŠPORT Četrtek, 22. novembra 2012 7 BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah. Tel. št.: 040299453. BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. ^ Turistične kmetije H Mali oglasi AVTO skoda fabia wagon 1400, letnik 2009, prevoženih 16.000 km, edini lastnik, prodam zaradi bolezni. Tel. št.: 040-308675 (ob uri kosila). GARAŽO dajem v najem v neposredni bližini SSG (Ul. Donadoni). Tel. št.: 040-213385. IŠČEM DELO kot varuška starejših oseb, invalidov ali prizadetih. Imam delovne izkušnje. Tel. št.: 3356445419. OPČINE CENTER: dajem v najem stanovanje s samostojnim ogrevanjem, spalni sobi, dnevna soba z balkonom, opremljena kuhinja, kopalnica, klet in parkirno mesto. Tel. št.: 040-214309 ali 333-2130947. PICKUP letnik 2009 prodam. Tel. št.: 335-6322701. PRODAM 15 kamnitih starih stopnic. Tel. št.: 338-1182211. PRODAM kombi peugeot bipper v odličnem stanju, po ugodni ceni. Zainteresirani pokličite tel. št.: 3484460044. PRODAM lončene pečnice za izdelavo peči visoke 2,5 m, široke 1,10 m, globoke 70 cm, sivo-zelene barve, skupno z vrati iz gize za kurjavo, za 250,00 evrov. Tel. št.: 349-8430222. PRODAM skuter aprilia rs 125, letnik 2001, 13.500 km, prenovljen. Tel. št.: 339-1026752. PRODAM diationično harmoniko novak v odličnem stanju, uglašena na c, f, b in g. Tel. št.: 335-8123791. PRODAM diatonično harmoniko, 1.300,00 evrov. Tel. št.: 346-8321835. PRODAM seat ibizo, letnik 1999, 1.400 cc, prevoženih 66.000 km, si-vo-svetle barve v dobrem stanju po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 04044631. V BOLJUNCU na placu dajem v najem prostor 55 kv.m. Tel. št.: 348-3667765. V NAJEM dajem manjše opremljeno stanovanje v bližini nove univerze in zavoda Volta za krajše obdobje. Tel. št.: 340-5589342. V TREBČAH prodajamo kraško hišo potrebno prenove, 190 kv.m. in 2.500 kv.m. vrta. Tel. št.: 340-5706725. AO SPDT organizira za otroke od 7. do 12. leta starosti šolo plezanja. Srečanja bodo ob petkih od 17.30 do 19.00 na umetni steni v športnem centru Zarja v Bazovici. HIŠA PRAVLJIC organizira tečaj poslovne slovenščine in slovenščine za odrasle v sodelovanju z jezikovno šolo Businessfirst. Informacije na tel. 3341243766 ali ivanasolc@gmail.com. QIGONG - tečaj kitajske telovadbe: ob torkih od 19.00 do 20.15 v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini; ob četrtkih od 18.30 do 19.45 v domu KD Briščiki. Informacije in prijave na tel.: 335-5926889 (Elizabet). SOCIALNA SLUŽBA OKRAJA 1.1 sporoča, da deluje Center za informiranje in poklicno svetovanje v sklopu projekta enakih možnosti »Več znamo, več veljamo«. Informacije na www.pariopportunitaduino.it, lavo-ro@comune.duino-aurisina.ts.it. Referentka službe: Erica Tricarico ob ponedeljkih, od 15.00 do 17.30 po dogovoru v Naselju sv. Mavra 124, tel. 040-2017387, fax 040-2908182; ob torkih od 15.00 do 17.30 v Uradu za stike z javnostmi v Kamnarski hiši I. Gruden, Nabrežina 158, tel. 800-002291. Referent za podjetja: Alessan-dro Vinci ob ponedeljkih in sredah od 14. do 18. ure po dogovoru v Naselju sv. Mavra 124, tel. 040-2017387, fax 040-2908182. JUTRANJA ZDRAVILNA VADBA Tao Tai-ji, ki ščiti pred stresom, hitro odpravlja kronično utrujenost, povečuje vitalnost in telesno odpornost, poteka vsak torek in četrtek od 8.30 do 9.30 v telovadnici Tao2 v Ul. del Vento 6/b pri sv. Jakobu v Trstu. November je brezplačen. Informacije: Carmen 3932327949. OBČINA ZGONIK obvešča, da bo danes, 22. novembra, matični urad zaprt zaradi izpopolnjevalnega tečaja osebja. ROJANSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabi na srečanje ob Katekizmu katoliške Cerkve danes, 22. novembra, ob 16. uri in nato v nadaljevanju vsak četrtek v kapeli rojanske cerkve. SKD PRIMOREC vabi na Jesenski praznik: ob kostanju in novem vinu bomo na družabnosti igrali tombolo, poslušali glasbo v živo in za trenutek pregnali vse skrbi. Pridružite se nam danes, 22. novembra, ob 20. uri. Ne pozabite prinesti s seboj dobro voljo. SOCIALNA SLUŽBA OBČIN OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor) v sodelovanju z zadrugo Cooperativa sociale La Quercia organizira 8 brezplačnih izobraževalnih tečajev na temi »Ohranjanje ugodja v tretjem življenjskem obdobju.« Danes, 22. novembra, v Grudnovi hiši v Nabreži-ni št. 158, bo od 17. do 19. ure potekalo drugo srečanje z naslovom »S kakovostno prehrano do boljše kakovosti življenja«, z izkušenim socialno zdravstvenim delavcem. Toplo vabljeni. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča pevce, da bo danes, 22. novembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, nastop na žalni seji za tov. Kjudra. 40-LETNIKI S TRŽAŠKEGA ste toplo vabljeni na večerjo, ki bo v petek, 23. novembra, ob 20. uri v gostilni v Križu (Ljudski dom). Za informacije in rezervacije pokličite ob večernih urah tel. št. 347-3696503 (Barbara), 3394359868 (Kati). ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIAONLUS vas vljudno vabi na predavanje »Moč mladih v oporo nemoči bolnih« v petek, 23. novembra, ob 17. uri v razstavno dvorano, ki jo je dala na razpolago ZKB, Ul. Ricreatorio 2 na Opčinah. Predaval bo gospod Marko Čižman. Za morebitne informacije: tel. št. 340-3864889. SOCIALNA SLUŽBA OBČIN Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor ter zadruga La Quercia organizirata delavnice za osnovnošolske otroke bivajoče v treh občinah: v soboto, 24. novembra, 15.00-18.00 »Ptičja krmilnica« (otroci naj prinesejo glinasto vazico srednje velikosti) v prostorih KRD Doma Briščiki (Briščiki št.77) ter »Mozaik iz semen« (otroci naj prinesejo semena vseh vrst) v Naselju Sv. Mavra št. 124, Sesljan. Prost vstop. SDD JAKA ŠTOKA vabi na Miklavžev knjižni sejem, ki bo v Kulturnem domu na Proseku v nedeljo, 25. novembra, 15.00-19.00). Ob 16. uri bo na sporedu pravljična urica za otroke iz vrtca in osnovne šole. TABORNIKI RMV so se tudi letos vključili v dobrodelno akcijo zbiranja papirja »Star papir za novo upanje«. Zbrana sredstva bodo namenili v dobrodelne namene potrebnim v Sloveniji. Taborniki bodo v mesecu novembru zbirali papir: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah od 14.00 do 16.00; na Opčinah (Prosvetni dom) ob sobotah od 16.00 do 18.00; na Pro-seku (Kulturni dom) od 15.00 do 16.00; v Saležu (KD Rdeča zvezda) ob sredah od 17.00 do 18.00; v Doberdobu (društvo Jezero) ob sobotah od 15.00 do 16.00; v Štandrežu (Don Andreja Budala) ob sobotah od 14.00 do 15.00; na Vrhu (KD Danica) ob sobotah od 15.30 do 16.30. Ob tem bodo zbirali tudi v nedeljo, 25. novembra, v Zgoniku pred začetkom koncerta TPPZ Pinko Tomažič. AŠD SK BRDINA obvešča člane in tečajnike, naj se najkasneje do ponedeljka, 26. novembra, oglasijo pri društvu glede nakupa v predprodaji sezonske karte, kajti so možne določene ugodnosti. Informacije: Sabina tel. št. 348-8012454. KLUB PRIJATELJSTVA vabi na srečanje z Meto Starc in Petrom Špacapanom, ki nam bosta prikazala svoje izkušnje: »Med Trstom in Afriko: pogledi na misijonsko medicino«, v ponedeljek, 26. novembra, ob 16. uri v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, 1. nadstropje. NARAVNI OBRAZNI LIFTING IN TAO/VAJE pri Skladu Mitja Čuk: prvo srečanje tečaja bo v ponedeljek, 26. novembra, ob 18.30 v Večnamenskem središču, Repentabrska ul. 66, Opčine. Vpisi in dodatne informacije: Maša 340-9116828, mas-ha.pregarc@gmail.com. 40-LETNIKI IZ BREGA toplo vabljeni v petek, 30. novembra, na večerjo, ki bo v gostilni na Pesku. Informacije in prijave na tel. št.: 349-3558109 (najkasneje do torka, 27. novembra). OTROŠKE URICE ob torkih v NŠK, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: 27. novembra »Čarovnica Mica in severna zvezda«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! KD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, otvarja v petek, 30. novembra, ob 20. uri predbožični razstavni sejem. Razstavlja 22 ustvarjalk. Glasbena kulisa: otroci Glasbene Kambr-ce Ivan Suppani (kitara), Florjan Sup-pani (violina), Simon Kravos (klavir). Urnik: v soboto, 1. in nedeljo, 2. decembra, 10.00-13.00; od ponedeljka, 3. do četrtka, 6. decembra, 15.00-19.00. V sklopu sejma bo v soboto, 1. decembra, delavnica za otroke od 10. ure dalje, vodila bo Morena Forte; v sredo, 5. decembra, ob 15. uri pravljica za najmlajše; v četrtek, 6. decembra, sladki popoldan: razstava in ponudba domačih sladic. KRU.T vabi člane - dedke in babice skupaj s svojimi vnuki na predpraznično likovno delavnico »Nona, nono, rišimo skupaj« v soboto, 15. decembra, ob 10.uri, v društvenih prostorih. Pod mentorstvom umetnice Luise Toma- setig bodo udeleženci ustvarjali božične izdelke. Prijave do 30. novembra v sedežu, Ul. Cicerone 8b, tel. št. 040360072, krut.ts@tiscali.it. TABORNIKI RMV obveščajo, da so se začeli tedenski sestanki po vaseh s sledečim urnikom: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah od 14.00 do 15.00 za MČ, od 15.00 do 16.00 za GG; na Opčinah (Prosvetni dom) ob sobotah od 16.00 do 17.00 za MČ, od 17.00 do 18.00 za GG; na Proseku (Kulturni dom) od 15.00 do 16.00 za MČ; v Sa-ležu (KD Rdeča zvezda) ob sredah od 17.00 do 18.00 za MČ in GG. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo v kratkem uvedena služba nadzora v bližini šol za »Dedke redarje«. Občani občine Dolina stari od 50 do 75 let lahko predložijo prošnjo na občinsko vložišče do petka, 30. novembra. Obrazci so na razpolago na Uradu občinske Policije ali na občinski spletni strani www.sandorligo-doli-na.it. DRUŠTVO ASSOCIAZIONE TAO prireja Sejem »preteklosti« v nedeljo, 2. decembra, v telovadnici Tao2 v Ul. del Vento 6/B pri Sv. Jakobu v Trstu, 10.0018.00. V ta namen zbiramo (v dobrem stanju) knjige, igrače, cd-eje, dvd-eje, kasete VHS, plošče, oblačila in kar bi lahko služilo kot božično darilo. Info: 348-4702070, 18.30-19.30 ali mercati-notao@libero.it. PIKAPOLONICA WINTER TIME: ŠC Melanie Klein prireja zimski center za otroke od 3. do 10. leta, od 27. decembra do 5. januarja: kvalificirano varstvo družinam med božičnimi prazniki, otrokom pa originalne, zabavne in vzgojne izkušnje. Zimski center se bo odvijal na sedežu Slovenske pro-svete, Ul. Donizetti 3. Vpisovanja do 21. decembra, omejeno število mest. Info: www.melanieklein.org, in-fo@melanieklein.org; 345-7733569. Urnik urada: pon in čet 9.00-13.00; sre 12.30-15.00. 0 Prireditve VZGOJNI CENTER SESLJAN VZS - CEO vabi na ogled razstave slik v Mav-hinjah št. 22/d. ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO skupina »Fortunato Pavisi« Ul. Mazzini 30, Trst, organizira v petek, 23. novembra, ob 20. uri v sedežu konferenco na temo »Dobro in slabo - ovire in njih preseganja na poti zavestne duše«. Predava Michele Codomio. REPENTABRSKA SEKCIJA VZPI-AN-PI vabi na odprtje razstave »Ko je umrl moj oče - pričevanja otrok iz koncentracijskih taborišč« v petek, 23. novembra, ob 20.30, v sejni dvorani občine Repentabor. Razstava bo odprta do petka, 30. novembra po sledečem urniku: ponedeljek in sreda 9.00-17.00; torek, četrtek in petek pa 9.00-13.00. SKD IGO GRUDEN toplo vabi v petek, 23. novembra, ob 18. uri v svoje prostore na predstavitev zbornika »Ludwig Karl Moser (1845-1918) med Dunajem in Trstom«. V BAMBIČEVI GALERIJI je v okviru 15. koroških kulturnih dnevov na Primorskem do 23. novembra na ogled razstava koroške slikarke Mire Blažej. Odprto od ponedeljka do petka, 10.0012.00 in 16.00-18.00, Opčine, Prose-ška 131-133. KRIŽ - župnijska skupnost in Slomškovo društvo iz Križa vabita na koncert bohinjskih zborov, ki bo v soboto, 24. novembra, ob 17.30 v župnijski dvorani v Slomškovem domu v Križu. Nastopata MoPZ »Franc Urbanc« iz Bohinjske Češnjice in CPZ iz župnije Srednja vas v Bohinju. BAMBIČEVA GALERIJA vabi v ponedeljek, 26. novembra, ob 18. uri na predstavitev knjige Pasji dnevi avtorice Jasne Jurečič z ilustracijami Jasne Merku. Avtorici bo predstavila prof. Magda Jevnikar. Opčine, Pro-seška ul. 131. NAGRADA DARKO BRATINA Poklon viziji 2012 v organizaciji Kinoateljeja v ponedeljek, 26. novembra, ob 20.30 uri v Gledališču Miela bomo vrteli filma Abesinija in Splav meduze. Prisoten bo dobitnik nagrade 2012 Karpo Godina. SKD LIPA IZ BAZOVICE vabi v sredo, 28. novembra, ob 20.30 v Bazovski dom na predstavitev koledarja »Bazovica 2013«, ki so ga izdale vaške organizacije, in na fotografsko razstavo Damjana Križmančiča »Cvetovi kra- škega roba«, v sodelovanju s Fotovi-deo80. Zapela in zaplesala bo folklorna skupina kulturnega društva Kraški šopek iz Sežane. NARODNI DOM - do 30. novembra je na ogled razstava še neobjavljenih fotografij Maria Magajne ob 5. obletnici njegove smrti »Mario Magajna, fotograf svojega časa«. Urnik: vsak dan od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure, ob torkih in četrtkih tudi od 10. do 12. ure (za skupine po predhodnem dogovoru). Vabljeni. ZSKD v sodelovanju z društvom Tabor organizira v petek, 30. novembra, ob 19. uri v Prosvetnem domu na Opčinah Revijo otroških in mladinskih plesnih skupin ZSKD »Do svobodnega giba«. Ljubitelji sodobnega in klasičnega plesa toplo vabljeni! ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST vabi na revijo odraslih zborov »Pesem jeseni 2012« v soboto, 1. decembra, ob 20. uri v Športnem centru Zarja v Bazovici. ZSKD IN USCI vabita tudi letos na pobudo Nativitas, Božična pesem in tradicija v prostoru Alpe Jadran. Letošnji koncerti bodo potekali po sledečih terminih: 14. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Urha v Dolini, 15. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu Skala v Gro-padi in ob isti uri v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah, 16. decembra, ob 15.30 v cerkvi sv. Jurija v Bardu, 18. decembra, ob 20.30 v cerkvi Svete Marije Velike v Trstu, 28. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Hieronima na Kontovelu, 29. decembra, ob 18.00 v župnijski cerkvi v Stolbici in ob 20.30 v cerkvi sv. Lenarta v Vidmu, 5. januarja, ob 20.30 v Lan-darski jami v Sv. Ivanu v Čele-Podbo-nescu, 9. januarja, ob 20.30 v cerkvi sv. Trojice na Katinari ter 13. januarja, ob 15.00 v Stolnici v Miljah, ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah in ob 17.00 v cerkvi sv. Roka v Nabrežini. Prispevki V spomin na Emila Čuka daruje družina Milkovic št.147 50,00 evrov za god-beno društvo Viktor Parma - Trebče. V spomin na Oskarja Kjudra daruje družina Čok - Sara, Igor in Boris 50,00 evrov za TPPZ P. Tomažič. V spomin na sina Giorgia Bragagninija darujeta mama Elvira in brat Walter z družino 200,00 evrov za repentabrsko cerkev. V spomin na Emila Čuka darujeta Milan in Lidija 150,00 evrov za godbeno društvo Viktor Parma - Trebče. V spomin na Emila Čuka darujejo vnuki Erika, Iztok, Kristina in Robert 170,00 evrov za godbeno društvo Viktor Parma - Trebče. Namesto cvetja na grob Emila Čuka daruje nečakinja Milka Krt 50,00 evrov za godbeno društvo Viktor Parma -Trebče. Namesto cvetja na grob Emila Čuka darujeta Nada in Darijo Posega 25,00 evrov za godbeno društvo Viktor Parma - Trebče. V spomin na Frankino mamo, drago Sta-no Korošec, darujejo Pavla, Sergij in Divna 50,00 evrov za SKD France Prešeren in 50,00 evrov za TFS Stu ledi. V spomin na nepozabljivega mojstra in prijatelja Oskarja Kjudra daruje Edith 50,00 evrov openskemu voluntariatu VOLOP Onlus. Ob pogrebu Mire Ciuk daruje Ivanka Sosič z družino 60,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. 22.11.1982 22.11.2012 Marija Milič S hvaležnostjo in neizmerno ljubeznijo se je spominja ter jo ohranja v srcu vnuk David Opčine, 22. novembra 2012 8 Četrtek, 22. novembra 2012 TRST / trnovca - Srečanje ob skorajšnji stoletnici izbruha prve svetovne vojne Nepoznana velika potlačitev Zapolniti vrzel v kolektivnem spominu s primerno čezmejno javno počastitvijo vojakov in civilistov, ki so za časa prve svetovne vojne padli na avstro-ogrski strani. Ta cilj si je zastavila de-vinsko-nabrežinska občinska uprava, ki je v sodelovanju z društvom Herma-da-vojaki in civilisti in odvetnikom Jo-žetom Skerkom v torek zvečer na Sker-kovi domačiji v Trnovci priredila srečanje z naslovom Velika potlačitev, o kateri je spregovoril novinar Paolo Rumiz. Odziv občinstva je dokazal, da so organizatorji zadeli v polno: ob skorajšnji stoletnici izbruha prve svetovne vojne si je poštene obravnave takratnega dogajanja zaželelo več kot sto poslušalcev. »V zgodovinskem spominu je potrebno zapolniti vrzeli, ker še vedno ne vemo koliko avstro-ogrskih vojakov, naših prednikov, je padlo na raznih bojiščih in koliko civilistov je umrlo v izgnanstvu: na te žrtve ne opozarja nobeno spominsko obeležje,« je uvodoma dejal odv. Skerk in se navezal na besede italijanskega predsednika Napolitana, ki je pred nedavnim opozoril, da je po sto letih potrebno objektivno vzeti v pretres (»rileggiamo la Grande guerra«) dogodke prve vojne. Občinska odbornica za kulturo Marija Brecelj, ki je srečanje povezovala, je pojasnila v kolikšni meri je vojna prizadela krajevno skupnost ter opozorila na nevarnost »anestetizi-rane« zavesti, v kateri ne najde pravo mesto spomin na vojno. Med svojim obiskom Trenta, ko je odkril obeležje posvečeno tamkajšnjim 1200 padlim avstro-ogrskim vojakom, se je Rumiz zavedal, da je potrebno o tem poglavju spregovoriti tudi v naših krajih: v dnevniku Il Piccolo je objavil članek, ki je bil deležen velike pozornosti. »Dobesedno se je usul plaz: ljudje pošiljajo časopisu ogromno gradiva o svojih prednikih, ki so se borili za Avstro-Ogr-sko, od vsepovsod pošiljajo zanimive zgodbe o teh vojakih, tako da bo sedaj potrebno ta material urediti v sodelovanju z univerzo in krajevnimi upravami.« Večer je novinar obogatil s branjem nekaterih izvirnih dopisov, ki pričajo o tem, da cesarski podaniki italijanskega jezika niso doživljali prihoda Italije leta 1918 kot »odrešitve,« prej obratno. Vzroke za »veliko potlačitev« vidi Ru-miz v dejstvu, da je poznejša politika hotela ljudi ločevati, medtem ko jih je av-stro-ogrska preteklost združevala (»na frontah so se borili skupaj«); fašizem in povojna nedemokratična Jugoslavija sta vodili v kontrapozicijo nacionalnih spominov. Novinar predlaga sodelovanje vseh, ki so tudi v Venetu in na Triden-tinskem dejavni s tem - s proslavljanjem 100-letnice vojne. »Poštena obravnava preteklosti je nujna, če hočemo skupaj načrtovati prihodnost v Evropi,« je sklenil svoj poseg Rumiz. Delovanje občinske uprave, ki namerava v sodelovanju s sosednimi občinami Doberdob, Sovodnje, Komen in Miren-Kostanjevica, prirediti tehnično omizje, ki bo odprtega tipa za snovanje niza pobud ob okrogli obletnici s ciljem črpanja evropskih sredstev, je predstavil podžupan Massimo Veronese. Ko-menski župan Danijel Božič je opozoril, da bo v drugi fazi z istim ciljem združilo moči več občin in narodov, ki so bili vpleteni na Soški fronti v spopade. V razpravi, v kateri so prišla na dan razna zanimiva pričevanja iz posameznih družinskih spominov, je odv. Skerk opozoril na namen Rima, da bi stoletnico proslavili brez sodelovanja drugih narodov in brez evropske podpore. Na Rumizev namig, da bi razstavo, ki je bila vse do včeraj na ogled v Trnovci, morali prikazati na tržaški Pomorski postaji, je odvetnik poudaril, da so mu v Trstu odgovorili, da bo to mogoče šele po 24. maju 2015. Milijon sredstev, ki naj bi jih dežela v ta namen dala na razpolago tržaški pokrajini, je romal v Karnijo in Furlanijo. Dežela, je povedal Skerk, pripravlja zakon, ki bo dodelil sredstva za obhajanje obletnice, vendar zaenkrat naj bi ne predvideval čezmejnega sodelovanja, kot tudi ne postavitve novih spomenikov. Srečanja sta se, ob drugi krajevnih upraviteljih, udeležila tudi župan Vladimir Kukanja in deželni svetnik Igor Gabrovec. (Mch) Gostje torkovega večera, z leve Veronese, Rumiz, Brecljeva in Skerk kroma boljunec - Jutri v gledališču Prešeren Na odru ... Cecchelinando Potovanje v najboljša gledališka dela Angela Cecchelina z Alessiom Colauttijem in Carlom Tommasijem Slovensko kulturno društvo France Prešeren iz Boljun-ca si je zamislilo zanimivo pobudo tako za vaščane kot meščane, Slovence in Italijane. Medse so povabili duo Colautti-Tommasi, ki bo nastopil v predstavi Cecchelinando-potovanje v najboljša gledališka dela Angela Cecchelina. Angelo Cecchelin se je rodil v Trstu leta 1894 in ga še danes smatramo za najuspešnejšega tržaškega komika. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je ustanovil gledališko skupino La Triestissima, ki je delovala vse do leta 1939. Njegova satira je bila vedno direktna in odkrita, zaradi nje je celo moral večkrat za zapahe, saj je pogostokrat ostro napadal takratno fašistično državno upravo. Niti po koncu 2. svetovne vojne mu ni bilo dano da bi se prosto izražal v tržaškem prostoru, zato se je moral izseliti v Turin, kjer je tudi umrl leta 1964. Danes pa spet doživljamo njegovo poživitev, saj v njegovem stilu in duhu deluje tržaški igralec Ales-sio Colautti, ki se je rodil v Trstu leta 1985. Alessio je odrastel v druži- ni z veliko ljubeznijo do gledališča, ko mu je bilo šest let se je lotil študija harmonike in klavirja in diplomiral na tržaški Glasbeni matici. Ze kot osnovnošolec je začel zahajati v gledališko okolje, odigral je pomembno vlogo v Brechtovi drami Izjema in pravilo v originalnem jeziku, pri šestnajstih letih pa se je pridružil gledališki skupini Amici di San Giovanni, ki deluje in se predstavlja izključno v tržaškem narečju, več kot pet let pa se, ob službi in ostalih dejavnostih, posveča odkrivanju in uprizarjanjem Cecchelinovih del. Navadno se predstavlja z maestrom Carlom Tommasi-jem pri klavirju, občasno pa s celim orkestrom, njihove predstave se vrstijo vsako drugo nedeljo v tržaški kavarni San Marco ali pa v dvorani Rovis v Ulici Ginnastica. Te predstave niso le golo izvajanje Cecchelinovih pesmi in prizorov - večji del predstav poteka v pikrem in zasme-hujočem duhu današnjih časov, z izvirnimi domislicami in odkrito ironijo na račun današnje družbe s posebnim ozirom na tržaško multietnično okolje, prav tako kot je počel Cecchelin v svojih časih. S takimi in podobnimi situacijami se bo soočal tudi na odru občinskega gledališča v Boljuncu jutri ob 20.30. Zagotovljena sta smeh in zabava, zato organizatorji večera nas vabijo, naj ne izgubimo te enkratne priložnosti, vstopnice so že na voljo v društvenem baru na Gorici v Boljuncu ob urah odprtja, na prodaj pa bodo tudi uro pred predstavo v gledališču. MM mavhinje V okviru projekta Naravoslovje-ekologija Malčki iz vrtcev VeŠ Nabrežina skupno praznovali dan kostanja Caravaggiov Podlonjerju Filmski krožek Charlie Chaplin Salaam Otroci oljke - knjiga Il baratro Micheleja Giorgia Tržaška skupina združenja Salaam Otroci oljke bo jutri, 23. novembra, ob 17.30 v knjigarni Minerva (Ul. San Nicolo) predstavila knjigo »Il baratro - Palestinesi, l'occupazione israeliana, il Muro, il sequestro Arrigoni« novinarja Micheleja Giorgia, dolgoletnega dopisnika iz Jeruzalema za časopis Il Manifesto. Novinar je izreden poznavalec socio-političnega dogajanja na Bliznjem Vzhodu. Zal je moral Giorgio prekiniti svoje knjižno potovanje po italijanskih mestih, ravno zaradi ponovnega izbruha nasilja v Gazi. Če bo mogoče, se bodo jutri z avtorjem povezali po skypu. Na jutrišnji predstavitvi bo sodeloval novinar slovenske RTV Erik Valenčič, ki je po večmesečnem bivanju v Gazi napisal knjigo »Obleganje Gaze -Ubijanje palestinskega ljudstva«. Za prevajanje v italijanščino bo poskrbel Ravel Kodrič, medtem ko bo igralka Roberta Colacino prebrala nekaj odlomkov iz knjige »Il baratro«. Proizvodne verige solidarnostne ekonomije Tržaška pokrajina prireja danes celodnevni posvet o proizvodnih verigah solidarnostne ekonomije v kriznem obdobju. Pobudniki želijo spodbuditi soočanje o vlogi kooperacije kot vzgojnega momenta. V kongresni dvorani humanističnega pola tržaške univerze (Androna Baciocc-hi 4) se bo zasedanje začelo ob 9.30, ko bo beseda tekla o različnih delovnih pogodbah, socialnih blažilcih, »reformi« ministrice Fornero in direktivah Evropske unije. Kdor bi se posveta rad udeležil, naj se predhodno javi na naslovu sportello.lavoro@provin-cia.trieste.it oz. 040/3798 421-355528. Macbeth v Rossettiju Z drevišnjo predstavo v veliki Ros-settijevi dvorani v Trstu sega Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine v samo srce klasičnega repertoarja, a s skrajno inovativnim prijemom: na sporedu je namreč Shakespearova tragedija Macbeth v postavitvi režiserja Andrea De Rosa. V naslovni vlogi nastopa videmski igralec Giuseppe Battiston. Uprizoritev v produkciji Stalnih gledališč Torina in Veneta spada v dramski abonmajski niz in bo na sporedu do nedelje, 25. novembra. Petrini in upravljanje šolskih dvorišč oz. njiv V kongresni dvorani menedžerske visoke šole MIB pri Ferdinandeu bo danes ob 15.30 gost predsednik mednarodnega združenja Slow Food Carlo Petrini, ki bo predstavil projekt »Orti in condotta«, ki je letos štartal tudi na tržaških šolah. Pri upravljanju 14 šolskih dvorišč bo sodelovalo 45 ustanov - občinskih inštitutov, jasli, vrtcev, osnovnih šol in rekreativnih središč. Vstop je prost. Pred nedavnim so se na dvorišču otroškega vrtca v Mavhinjah zbrali otroci, ki obiskujejo državne otroške vrtce Večstopenjske šole Nabrežina in skupno praznovali Kostanjev dan. Vzgojno-didaktična pobuda spada v okvir ravnateljskega projekta Naravoslovje - ekologija, ki ga vodijo vzgojiteljice s ciljem spoznavanja okolja in ekoloških vidikov zaščite narave. V prijetnem vzdušju in ob okusno pečenem kostanju so tako otroci vzpostavili medsebojne prijateljske stike in se skupno naučili pesmico o kostanju ter se sproščeno igrali na resnično lepo urejenem travniku mavhinjskega vrtca. Filmski krožek Charlie Chaplin vabi drevi ob 20.30 v Ljudski dom Can-ciani v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24) na prvo srečanje iz niza filmov posvečenih slikarjem. Predvajali bodo film Caravaggio Dereka Jarmana o neobičajnem življenju Michelangela Merisija oz. Caravaggia. Nagane&Pantigane Založba Lint vabi drevi ob 18. uri v knjigarno La Fenice v Ul. Battisti 6 na predstavitev nove publikacije Franca Damianija di Vergada Nagane & Pantigane. Avtor je zbral več tržaških anekdot in jih zapisal v pristnem tržaškem narečju. Solidarnosti sejem V veži Trgovinske zbornice bo od danes do sobote, od 10. do 19. ure, solidarnosti sejem, ki ga prireja združenje de Banfield. Vsak si bo lahko nabavil veliko božičnih daril, čokoladnih bombonov in knjig. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 22. novembra 2012 9 GLOSA Razklanost ZDA in Slovenije Jo2e Pirjevec Predsedniške volitve v ZDA in v Sloveniji so imele nekaj skupnega. Na obeh se je pokazalo, kako razklani sta družbi v eni in v drugi državi. V Ameriki je za las zmagal Barack Oba-ma, čeprav je imel kot tekmeca Mitta Romney-ja, o katerem je celo konservativni Economist zapisal, da ne velja dosti. Ne glede na njegove skromne liderske sposobnosti so po mnenju londonskega tednika republikanci postali poleg tega stranka Torkemadov, podobni zloglasnemu španskemu inkvizitorju, ki je ostal zapisan v zgodovini zaradi svojega slepega verskega fanatizma. Ta primerjava mi je narekovala misel, kako zelo spominjajo sodobne ZDA na Španijo izpred dveh ali treh stoletij. Tudi tam so namreč uporabljali pri izpraševanju ljudi »waterboarding«. Osumljenega herezije so nasilno zalivali z vodo, kakor da bi ga hoteli utopiti, in mu s tem skušali izsiliti priznanje. Brez pravnega postopka in brez sodbe pa so obenem zapirali ljudi v ječe in jih držali v nedogled za zapahi. Tako, kakor so v Ameriki počenjali in še počenjajo z osumljenimi terorizma. V prid Obami je treba priznati, da je mučenje z vodo prepovedal, ni pa odpravil Guantanama, kot je obljubil na začetku svojega prvega mandata. Zgleda pa, da v ZDA nikogar to preveč ne vznemirja, saj nisem zasledil, da bi bila omenjena tema, ki predstavlja hud madež za ameriško demokracijo, sploh predmet diskusije med predsedniško volilno tekmo. Nobene besede tudi ni bilo slišati o pale-stinsko-izraelskem spopadu, čeprav je jasno, da ga ne bo mogoče rešiti, če Washington ne bo omilil svoje enostranske podpore nacionalistom v Tel Avivu. Debata se je vrtela predvsem okrog vprašanja, ki že dolgo bremeni ameriško stvarnost: kakšna naj bo vloga zvezne vlade pri urejanju družbe? Naj ima pravico, da vanjo posega, na primer z zagotavljanjem obveznega zdravstvenega zavarovanja in z obdavčenjem super bogatih, kakor hočejo demokrati, ali naj posamezniku dovoli, da si v skladu s svojimi zmožnostmi sam kroji usodo? Tako hočejo republi- kanci, prepričani, da je vsakdo svoje sreče kovač in da je samo taka ureditev pogoj za udejanjanje »ameriškega sna«. Gre za diskusijo, ki se je izrodila v ideološki spopad zaradi katerega, zgleda, med obema taboroma ni več možnosti sporazumevanja v iskanju skupnih koristi. Predvsem ne v iskanju politike, ki bi bila sposobna zaustaviti moralni in materialni propad ameriškega imperija. Glede na izkušnjo zadnjih štirih let Barack Obama ne obeta, da bi bil zmožen takšnega demiurškega podviga. Nekaj podobnega se dogaja tudi pri nas. Razklali smo se v dva tabora, ki imata tako različne poglede na svet, da nista več zmožna komunicirati. V tem kontekstu relativni uspeh Boruta Pahorja v prvem krogu predsedniških volitev ne prispeva k razbistritvi razmer, saj gre predvsem za osebno uveljavitev politika, ki se kot predsednik vlade ni izkazal, ki pa je s svojimi po-pulističnimi potezami v zadnjem času očitno znal prepričati številne volilce, da glasujejo zanj. Če bo Pahor v drugem krogu prevladal nad Danilom Turkom, se bo to zgodilo, ker bo zanj volil dobršen del desničarjev. Ne zaradi simpatije do njega, temveč zaradi antipatije do sedanjega predsednika, na katerega številni gledajo kot na predstavnika starega komunističnega režima. Če se uresniči ta scenarij, bo prišlo v Sloveniji do čudne situacije: na čelu države se bo znašel bivši prvak Socialnih demokratov, katerih večina, tako se mi zdi, znova odkriva srž ideologije, ki gre pod tem imenom. Borut Pahor pa mednje gotovo ne spada. Teoretično bo z njim zmagala levica, v resnici pa bo potrjena razklanost, ki nas tako usodno hromi. Ostali bomo zaprti v labirint naših sovraštev, ne da bi našli tisto Ariadnino nit, ki bi nam pomagala, da izidemo iz njega. Kajti, če Obama ni Demiurg, Pahor ni Tezej, sposoben, da se zmagovito spopade z Mi-notavrom. P.S. Dovolite popravek. Svetišče, simbol japonskega militarizma, o katerem sem govoril zadnjič, se imenuje Yasukumi. VREME OB KONCU TEDNA Do konca tedna postopno več vlage, od ponedeljka dež Darko Bradassi_ Vremenska slika se je v tem tednu povsem umirila. Nad večjim delom vzhodne in osrednje Evrope ter zahodnega Sredozemlja je nastalo zelo obsežno anticiklonsko območje, ki zagotavlja stanovitnost ozračja. Ob severovzhodni vremenski sliki pa so bile vremenske razmere najugodnejše ravno pri nas ter ponekod v sosednji Primorski, medtem ko je nad osrednjimi predeli Slovenije občutno več vlage in oblakov. Kdor se je v teh dneh peljal od Trsta do Ljubljane, je onstran Nanosa proti vzhodu to zelo dobro opazil. V hipu so bile vremenske razmere povsem drugačne. Burjica je tudi v teh dneh pri nas dovolj izsušila ozračje, da smo lahko uživali ob sončnem vremenu, obratno pa se je dogajalo nad večjim delom Slovenije, kjer so se kopičili vlaga in oblaki. Od povsem sončne slike pri nas, do popolne temno sive jesenske podobe nad Slovenijo. To je razkrival tudi pogled s Krasa proti vzhodu, marsikje se je nad zahodnimi predeli Slovenije dobro videlo zaključni del plasti oblakov in vlage. Šlo je med drugim tudi za pojav zastoja oz. za »stau«, saj se je s severovzhodnimi vetrovi vlaga v bistvu kopičila ob višjih predelih Primorske. Nad Atlantikom se medtem poglablja novo ciklonsko območje, ki bo iz dneva v dan postopno nekoliko bolj vplivalo na vreme pri nas. Z jugozahodnimi vetrovi se bo počasi povečala vlaga. Večjih padavin sicer do vključno nedelje in še za kakšen dan ne pričakujemo, toda iz dneva v dan bo ozračje bolj vlažno in bo zaradi velike nasičenosti ozračja možno tudi občasno rosenje. Količine padavin bodo v vsakem primeru skromne. Ciklonsko območje z globoko višinsko dolino bo v začetku prihodnjega tedna od zahoda zajelo naše kraje. V ponedeljek se bo vreme že začelo nekoliko slabšati. Vlaga se bo še povečala, možne pa bodo tudi manjše padavine. Od torka bo višinska dolina v naši neposredni bližini in bo naše kraje doseglo glavno padavinsko območje. Med torkom in sredo po sedanjih izgledih pričakujemo izrazitejše poslabšanje. Višinsko dolino bodo spremljali okrepljeni južni vetrovi, glavnina deževja bo zato spet v severnih goratih in predalpskih območjih. Pojavljale se bodo tudi močne padavine, količine dežja pa ne bodo ravno zanemarljive. Če bodo v prvi polovici tedna še prevladovale razmeroma visoke jesenske temperature, to po vsej verjetnosti ne bo obveljalo za nadaljevanje poslabšanja. Višinska dolina se bo namreč poglabljala in se bo proti nam spuščal vse hladnejši severni zrak. V drugi polovici prihodnjega tedna pričakujemo, da se bo ozračje občutno ohladilo, vreme pa se ne bo po sedanjih izgledih prav kmalu izboljšalo. V gorah bo, kot kaže, snežilo, ne gre pa tudi izključiti možnosti, vendar je o tem z zanesljivostjo sedaj še pre-uranjeno pisati, da se bo meja sneženja, predvsem nad Slovenijo, lahko spuščala tudi do nižjih predelov. Skratka, v drugi polovici prihodnjega tedna bo prehodno že povečini zadišalo po zimi. Pred tem pa se bo od ponedeljka spet pojavljalo jesensko deževje. Dotlej pa izkoristimo zadnje sončne žarke. Na sliki: anticiklon postopno slabi in se bo postopno povečal vpliv ciklonskega območja nad Atlantikom PISMA UREDNIŠTVU Odgovor članom in odbornikom TPK Sirena Spoštovani člani in odborniki, me zelo veseli, da na moje vprašanje - Je res? (PD, 9.11.2012) - ste odgovorili nikalno (PD, 14.11. 2012) in me z nadvse zgovornim klicajem na koncu naslova silno vzradostili. Bom lažje in slajše spala. In si iluzij ne bom samo delala naprej, kot mi v tolažbo prijateljsko priporočate, pač pa jih bom prav sadila in ljubeče gojila pa zalivala kot dragocene lončnice. Nekoliko me je sicer presenetila trditev v vašem odgovoru, da ..."nespoštljivo obravnavam vaš klub, pa da žalim in prizadevam vse tiste neutrudne odbornike in člane, kateri so si in se še zavzemajo za obstoj in razvoj Sirene ...". Ker običajno ne memoriram svojih zapisov, sem morala, hočeš nočeš, ponovno prebrati vse vrstice v zvezi s Sireno, da vidim, kje sem bila do vas ali do kogarkoli nespoštljiva in žaljiva - ko pa žalitve in nespoštovanje niso v moji naravi nasploh, a zlasti ne do svojih ljudi, to je do sorojakov, saj mi ta in oni celo očita, da sem po tej plati obupno popustljiva in pristranska, skratka naravnost lokalpatrio-tična, ki je po njihovem svetovljanskem občutju hudo zastarel sentiment. In sploh - spet vprašujem! - zakaj bi vas morala žaliti? Je sploh lahko žaljiv nekdo, ki SAMO SPRAŠUJE, ker bi rad vedel? Rada bi odgovor od vseh doslejšnjih piscev, ki mi očitajo nespoštljivost, vključno z gospodom Andrejem Gregorijem, "možem učiteljice, ki se trudi za slovensko besedo, očetom treh otrok po imenu Ivana, Petra in Jaš", ki mi svetuje (PD, 15.11.2012) - ne vem zakaj, ko pa sem samo spraševala, ne da bi z eno samo svojo besedo ocenjevala ali izrekla svoje mnenje! - naj si najprej pometem prag pred svojo hišo, preden grem na prag soseda. (To se bodo Sežanci nasmejali, ki me vidijo večkrat zvečer v pol-temi, ko zapiram vhodna vrata, z metlo v roki med pometanjem ne samo praga, pač pa tudi pločnika (in tu pa tam se me privoščijo: Jol-ka, kaj odžiraš kruh Komunali, da postransko zaslužiš kakšen centek in si izboljšaš svoj status penziča?) Prebrala sem dvakrat in zelo pozorno, kar sem napisala. Nobenega nespoštovanja in žalitev nisem našla, ki bi se jih dalo razbrati iz mojega pisma, saj sem v tej mali zgodbi, ki zadeva klub in deloma tudi slovensko šolsko mladino, postavila le peščico vprašanj, potem ko sem čula kratka mnenja ali trditve treh različnih oseb iz Trsta. Vprašanja sploh ne morejo biti nikoli žaljiva, niti takrat ne, ko so, recimo, izzivalna ali šaljiva. Jaz sem v tem specifičnem primeru spraševala prav zaresno - nič provokativno, kot me dolži prav tako danes član Sirene gospod Igor Civardi - in le zato, da bi zvedela, ne samo od treh priložnostnih tržaških ust! ... citiram iz nepodpisanega pisma kluba: za "tisto realnost, ki je očitno ne poznam", kot ste lepo in dokaj nazorno napisali. Po eni strani mi naravnost zamerite, da sem se oglasila in javno spraševala po resnici (alias realnosti), ko da bi bil smrtni greh spraševati, ne pa odlika, po drugi pa - mene, ki sem si rezala podlistek Suhodolčeve o Sireni, da ga bom v svetem miru prebrala do konca, brž ko utegnem - pošiljate ... dobronamerno? ali kot se pošilja k vragu? ... na ogled vaše spletne strani, nato naj sežem po podlistku v knjigi ... Menda je glavno, da nikogar osebno ne ogovorim in ne vznemirjam, če pa imam kakšne dvome, pomisleke, ker so mi napolnili glavo z dezinformacijami ali polovičnimi resnicami, naj rajši ne črhnem, se ne spodobi govoriti na glas in javno, ko pa je molk, se zdi, za vse najbolj koristen, tiho, tiho, da ne pride Miho in nam jezik ne poje ali odreže, tako nekako. Saj si ga režemo ponajvečkrat kar sami. Se vam ne zdi, da ste nekoliko skregani z doslednostjo? Ko bi bila v vaši koži, bi štela tako in vsako bolj ali manj pomanjkljivo pismo kot povod, da še bolj populariziram svoj ljubi klub, vzeti bi ga morali kot propagando sredstvo za vse tiste, ki vas dovolj ne poznajo. In teh najbrž nikoli ne manjka in mednje sodim tudi jaz, saj drugače ne bi javno spraševala. Trojici, ki mi je na-sula, vse tako kaže, same izmišljotine, bi nalila čistega vina in zadeva bi bila končana. Namesto da ste me - očitno v afektu in brez potrebe! - okrcali, ne bi rajši zapis bolj zbrano prebrali, sami ugotovili, da - nekako od Trsta izzvana - le sprašujem, vprašanja pa ne sodijo med razžalitve in potemtakem ne morajo biti do nikogar nespoštljiva, in mi nato z a+b obrazložili, da me je inkriminirana trojka napačno informirala. In naj jim povem o zmoti. Kar bom vsekakor storila. V zvezi z zadnjim ... nekam kapitulantskim stavkom v pismu kluba "o splošnem ohranjanju slovenskega jezika v zamejstvu", ... o katerem ..."ne more odgovoriti ne Tržaški pomorski klub Sirena, ne avtorica knjige Ivana Suhadolc in ne Založništvo tržaškega tiska", ... upam, da ne gre za metanje puške v koruzo ali za malce oportunistično, beri pilatov-sko pranje rok na odprtem odru pred domačo srenjo: mi ne bomo krivi. Moja trditev, ki jo lahko štejete za provokacijo, če hočete, ali le za konstatacijo: In še kako boste krivi tudi vi. Krivi bomo vsi Slovenci, od prvega do zadnjega, matični najpoprej z vso vodilno garnituro in raznoterimi priveski, in nato lepo po vrsti drug za drugim tudi vsi zamejci, (ki, mimogrede rečeno, sodeč po dokaj svežih izjavah literarne elite - Marka Kravosa, Marka So-siča, obeh Košut, seniorja in juniorja et co -, večinoma niti nočejo biti zamejci, in ne marajo biti manjšinci, menda tudi unejci nočejo biti, niti onstranci in pristranci ali obstranci, skoraj matični niti, bolj matični od matičnih bog ne daj, tišči jih kot preozek čevelj vsako ime, dvomim, da bi sprejeli naziv slovenci z malo (začetnico), spet bi se počutili nelagodno, pomanjšane in ponižane. Če bi jim pritaknili veliko začetnico in jih povzdignili v Slovence z majuskulo, bi popenili od gneva, iz nas se ne boste norčevali! Skratka z njimi je križ, mai contenti. Ma cossa i vol esser sti benedeti sorojaki in genialci de la maloršiga? Kaj in kdo bi radi bili, naj že vendar povejo, pa naj se odločijo za nekaj definitivnega, da bodo zadovoljni za vse večne čase in bo enkrat mir. Te zadnje zares izzivalne besede o pravem nazivu niso naperjene proti tržaškemu klubu, marveč zadevajo le moje cehovske kolege. Dovolj razglabljanja o njih.) Klubu Sireni, "še vedno slovenskemu glasu v Tržaškem zalivu" (doklej? za vselej?) in tistim, ki se v njem trudijo, želim vse najboljše in na mnoga uspešna in srečna leta. Jolka Milic slovenska matica - Novosti Predstavili politične spise Franca Jeze in roman Jožeta Snoja Sobranie Pri Slovenski matici so predstavili novosti, med katerimi so politični spisi in premišljevanja o slovenski samostojnosti in demokraciji Franca Jeze In zgodil se bo čudež, knjiga letošnjega Prešernovega nagrajenca Jožeta Snoja Balkan Sobranie, delo Vinka Ošlaka Usode s Koroškega in Portret skladatelja Janeza Matiči-ča avtorja Jurija Snoja. Pisatelj, publicist in časnikar Jeza je bil prepričan v samostojnost Slovenije že v 50. letih minulega stoletja, o čemer je pisal v Italiji, kjer mu družbeno-politične razmere tega niso onemogočale, je na predstavitvi knjige dejal Primož Sturman. Slednji je zbral gradivo za knjigo In zgodil se bo čudež ter zanjo prispeval spremno besedo. Besedila je Jeza večinoma objavljal v samozaložbi, o ideji neodvisne Slovenije pa je po besedah Sturmana javno spregovoril šele leta 1969 na Dragi mladih. Delo, podnaslovljeno premišljevanja o slovenski samostojnosti in demokraciji, prinaša izbor političnih spisov Jeze, ki jih je izbral in z uvodno besedo opremil Boris Pahor, pri delu pa sta pomembno vlogo odigrala tudi Slovenska matica in avtorjeva hči Eveline Hermine Jeza, je še povedal Sturman. Opozoril je tudi na avtorjevo literarno pisanje. Jeza, ki je mladost preživel na Ptuju, je pesmi med drugim objavljal v Mladi setvi in Mladem Prek-murcu, po migraciji v Italijo leta 1947 pa je spisal nekaj radijskih iger in zbirk kratke proze. Balkan Sobranie je bila nekoč oznaka za izbor tobaka, knjiga s taistim naslovom pa po besedah Jožeta Snoja prinaša nabor človeških usod Balkana. Zgodbe, ki jih je Snoj spisal na podlagi izkušnje služenja vojaškega roka, so po njegovih besedah "cve-tober balkanskih zgodb". Te je orisal s srbskimi besedami, ki so polne turkizmov. Za lažje razumevanje je zgodbam dodan slovarček. Delo, podnaslovljeno Samovzgojni roman ali Ide Tito preko Romanije, je vojaški roman, ki vsebuje "povsem univerzalne vojaške reči, ki so bile enake v ameriški vojski, rdeči ruski armadi in JLA", je še povedal letošnji Prešernov nagrajenec Snoj. Portret skladatelja Janeza Matičiča je plod dvoletnih pogovorov med skladateljem in Jurijem Snojem. V pogovorih se po Snojevih besedah prepleta več tematik. Delo uvede spominsko-biografska tema, jo nadaljuje pripoved o Matičičevem glasbenem življenju v Ljubljani in Parizu v 40. in 50. letih minulega stoletja, sklene pa skladateljevo razmišljanje o glasbi in posameznih glasbenikih in glasbenih delih. Matičič, ki ima za svoje učitelje Bacha, Mozarta, Brahmsa in Ravela, je dejal, da je z glasbo povezan že od otroških let, ko sta z mamo kupila prvo violino. Njegov vzor so bili vedno omenjeni klasiki, nagovorili pa so ga tudi poznejši avantgardisti. Urednik Milček Komelj je predstavil delo Vinka Ošlaka Usode s Koroškega. Te prinašajo šest esejev šestih bolj kot ne zamolčanih oseb, ki so zaznamovale koroški prostor. Knjiga je bila letos nominirana za Rožančevo nagrado. 1 0 Četrtek, 22. novembra 2012 KULTURA / trst - Posvet o Ivu Andricu ob 120. obletnici rojstva in 90. obletnici njegovega prvega prihoda v Trst Hudič v knjigah NADALJEVANJE S 1. STRANI Njegovi nasprotniki so pisali, da so njegove knjige polne predsodkov do muslimanov, enostranske in nacionalistične in da bi bilo kratko in malo potrebno preprečiti njihovo uvrščanje v šolske programe v tej državi. Poskus, da bi literaturo očistili temnih plati balkanske resničnosti, sem nekoč že zapisal, da vsaj literatura ne bi bila več kotišče negativnih predsodkov, prizorišče človeških zablod in da bi s svojimi pozitivnimi in svetlimi sporočili prispevala k človeški, verski in etnični toleranci, je enostavno rečeno - zmoten. Če bi tak poskus prevzgoje pisateljev uspel, potem bi res dobili nekonfliktno in neproblematično, a zato sterilno prozo ali dramske tekste. Takšne literature nihče ne bi bral, tudi pisati je pravzaprav ni treba. V eseju »Pisateljevi pogledi na Political Corectness« sem ob teh pojavih zapisal: »Najpomembnejša literatura na tem koncu Evrope je v dvajsetem stoletju nastajala prav iz umetniških soočenj s kontroverzno, nevarno, temno balkansko družbeno realnostjo, ni se bala opi-sovatipredsodkov in sovraštev, nizkih strasti in človeških zablod. Če bi sodili po kriterijih politične korektnosti, potem bi bilo potrebno Travniško kroniko Nobelovega nagrajenca Iva Andriča kratkoma-lo prepovedati, pa vendar je to delo, ki nam najgloblje odstira človeški pogled v zapletena balkanska kulturna in politična nasprotja, odslikana na posamičnih življenjih in usodah.« Takrat nisem pomislil, da bi se moj nekoliko ironičen predlog utegnil uresničiti. Seveda je bila v tej misli o prepovedi Travniške kronike ironija na račun ozkosrčnih in ozkogle-dih presojevalcev literature, in nisem mislil samo na Andrica, tudi mnogi še živeči pomembni avtorji se s svojimi zgodbami gibljejo po nevarnih labirintih balkanske družbene in duhovne resničnosti. Bil sem torej močno presenečen, ko sem izvedel za prizadevanje, da bi Andričeve knjige umaknili iz šolske vzgoje v Bosni in Hercegovini. Očitajo mu še hujše stvari, kot sem jih uvodoma omenil: da v svojih delih prikazuje bosanske muslimane kot Turke - napol azijatske nasilneže, ki jih podzavestno preganja kompleks izdaje zaradi spreobrnitve. Res je, da je, da je Andric iz spoznanj, temelječih na lastni izkušnji, uspel ustvariti prepričljiv svet »Orienta v Evropi«, in res je, da je opisoval svojo vizijo Bosne kot dežele na prepadu med vzhodom in zahodom, de-želeprepojene z iracionalizmom, versko nestrpnostjo ter čustvenimi izbruhi, večinoma v erotičnem smislu. Toda da bi bil zaradi tega nestrpen sam avtor, ki se v Znamenjih ob poti v vsaki vrstici dokazuje kot moder, strpen, dvomeč, iščoč človek, to je na robu absurda. V vsej knjigi teh osebnih izpovedi in premišljevanj ne boste našli niti vrstice nacionalne nestrpnosti, izključevanj, kolikor se spomnim, v njej celo besede, ki bi ljudi poimenovala z nacionalnimi ali verskimi oznakami, ne boste našli. Tu imamo dva problema, prvi je novodobna politična korektnost (Political Correctness), ki se je s trombami osvobajajočega liberalizma pojavila v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in uspela v kratkem času v javnem življenju uveljaviti nov terminološki moralni kodeks, in se ukvarja z izganjanjem jezikovnega rasizma, seksizma in drugih oblik jezikovne diskriminacije. Marsikateri sodobni avtor, tudi podpisani, je že doživel, da so mu v kritikah prali glavo zaradi njegovega »nasilnega« jezika, »odnosa do žensk«, »nihilizma« do verskih vprašanj, itd., kakor da vsak mačist, kriminalec ali nihilist v njegovih zgodbah ni nič drugega kot avtorjev alter-ego: ti si ga ustvaril, torej je v tebi ali pa si vsaj zanj odgovoren. Drugi problem je obravnava tega, kar razumemo pod pojmom Balkan. Zahodna Evropa je imela težave že z razumevanjem dogajanja v komunističnih diktaturah Vzhodne Evrope, ko so proti koncu osemdesetih let posamezni disidenti in civilna gibanja sprožila široka gibanja za demokracijo. Težko je bilo razumeti zapletenost teh procesov in notranjih odnosov v komunističnih diktaturah. Toda tu si je vsaj lahko pomagala z manihejsko jasno sliko: demokracija versus diktatura, svobodni svet proti zatiranju. Po izbruhu jugoslovanske krize pa je bil odgovor na vprašanje, kje je divji, plemenski del Evrope, na dlani: na Balkanu. Oživel je skupek starih stereotipov: razdrobitev političnega prostora, nepredvidljivi in preva-rantski politiki, podkupljivi državni uradniku, surova vojaška obračunavanja, majhne privatne vojske, ki se znašajo nad civilnim prebivalstvom; ob tem pa iz starega arsenala klišejev, ki je vladal o Balkanu že na začetku dvajsetega stoletja: nesnaga, lenoba, okrutno ravnanje s podrejenimi, zaničevanje žensk, sovraštvo do religiozno in kulturno To soboto bo v muzeju Revoltella v Trstu posvet o Ivu Andricu na temo: Andricevi mostovi: jezik, identiteta in pisanje včeraj in danes. Prireja ga združenje Cizerouno ob 120. obletnici rojstva srbskega nobelovca in ob 90. obletnici njegovega prvega prihoda v Trst. Strokovno srečanje se bo pričelo ob 9.30, na njem pa bodo po uvodnih pozdravih po vrsti govorili pisatelj Drago Jančar, pisatelj in publicist Milan Rakovac, zgodovinar književnosti in esejist Ivan Lovrenovic ter pisatelj in zgodovinar Slavko Goldstein. To bo prva iz niza pobud, ki jih združenje Cizerouno namerava prirediti za boljše poznavanje lika in dela Iva Andrica (na arhivskem posnetku v sredini) pri nas ob podpori Dežele Furlanije-Julijske krajine in Tržaške trgovinske zbornice. Spored sta pripravila Mila Lazic in Massimiliano Schiozzi. V ta sklop spada tudi predstava Pismo iz 1920, ki jo bo Slovensko stalno gledališče uprizorilo 28. t. m. v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Pisatelj Drago Jančar (na posnetku spodaj) nam je prijazno ponudil v objavo besedilo, ki ga v soboto namerava prebrati na posvetu. Za to se mu lepo zahvaljujemo. drugačnih, mačistična domišljavost in vsakršna človeška nestrpnost. Za tak pogled na Balkan so mnogi politiki in vojščaki ob vojni v nekdanji Jugoslaviji ponujali precej močne argumente. Toda v deželah nekdanje Jugoslavije, ki so ob razpadu skupne države preživljale hude ure, je bilo, kakor tudi v veliko hujših evropskih krizah dvajsetega stoletja, veliko izobraženih in preprostih ljudi, ki so nasprotovali nacionalističnim delirijem in iskali demokratične izhode iz težkega in zapletenega položaja, ki so se zavzemali za dialog in toleranco, ki so se izpostavljali in tvegali izobčenje iz svojih okolij, če ne celo represivnih ukrepov. Vedeti je treba, da se je v komunistični Jugoslaviji, ki je bila libe-ralnejša od ostalega dela Vzhodne Evrope, kljub ideološki prevladi partije in njenega državnega aparata, zgodila modernizacija in da se je v njej razvil sloj kulturne in kritične inteligence, ki je bila, vsaj za področje umetnosti in znanosti si to upam trditi, v stiku z vsemi sočasnimi evropskimi tokovi. Toda ta sloj sredi zapletene konfliktne situacije ni prišel do izraza niti doma niti na tujem. Doma se je moral umakniti pred nasiljem, v evropski javnosti je bilo celo med intelektualci le malo poskusov, da bi razmere globlje analizirali in razumeli. Včasu, ko se tudi tradicionalna evropska sa-mopodoba vse pogosteje srečuje z izzivom tako imenovane multikulturnosti in to ne abstraktno, ampak na svojih tleh, v svojih družbenih in kulturnih okoljih. Ob tem se je močno razširila teza o multi-kulturnosti otomanskega imperija in njegovi toleranci, ki naj bi bila, vsaj glede religioznih razlik, značilna tudi za Balkan, preden se je začel veliki poskus evropeizacije, ki je s seboj pripeljala tudi vzpone nacionalizmov. In tu se je v nekaterih glavah, ne samo v Bosni, znašlo kot problem tudi delo Iva An- driča. Andrič bi naj bil kriv za negativne predsodke o zgodovini muslimanov v tem delu sveta, s tem pa tudi na pogled nanje v sodobnem času. Multikulturnost in religiozna toleranca otomanskega imperija na Balkanu sta zares obstajali, a to ne pomeni, da bi lahko bila otomanska teokratska država nekaj, kar je lahko etični ideal sodobne Evrope. Preveč lahkotno bi bilo, če bi sprejeli tezo o kulturni toleranci znotraj sicer teokratske otomanske države, ki se je v evropski publicistiki v prizadevanju po politični korektnosti in družbeni pravičnosti v zadnjem času tako močno razširila, da skoraj demantira dosedanjo vednost o življenju v otomanskem imperiju in njegovih posledicah za zgodovinski razvoj slovanskih narodov, Grkov, Albancev, Romunov in drugih, ki so živeli v tem kulturnem in civilizacijskem okviru. O mul-tikulturnosti je, po mojem mnenju, še mogoče nekako govoriti, o toleranci pa nikakor ne. Multikulturnost še ni avtomatično tudi toleranca, je lahko državniška mo- drost ali manipulacija, odvisno pač odpritrjujočega ali odklanjajočega pogleda. Toda za sodobni pogled bi morali biti odločilno vprašanje, ali je ta multi-kulturnost tudi socialno, ne samo horizontalno, ampak tudi vertikalno delovala? V socialni strukturi in pravnih določilih otomanske teokratske države je krščanska »raja« sicer smela ohranjati svoj jezik in svoja verska izročila, vendar je bila samo »raja« in absolutno deprivilegirana. Smela je plačevati davke, pogosto neznosne (»harač«), sicer pa je bila socialno povsem na dnu, povsem neenakopravna in v vseh življenjskih in družbenih ozirih zapostavljena in zatirana. Znotraj teokratskega modela je bila edina možnost za prestop med socialno enakopravne - prestop v islam. To se pravi, da so bili kristjani (neverniki, djauri)popolnoma neenakopravni in v vsakem ozi-ru zapostavljeni samo zato, ker so bili, v modernem jeziku rečeno - drugi. Ni bilo jezikovnega ali nacionalnega zatiranja, kakršnega so razvijala nacionalistična gibanja zahodne in tudi vzhodne Evrope, bilo pa je - zaradi drugosti, drugačnosti - neusmiljeno socialno zatiranje. Upori v Grčiji, v Srbiji in drugod niso bili samo rezultat delovanja pravoslavnih duhovnikov, ampak tudi, ali celo predvsem tragična posledica neusmiljenega ravnanja s krščansko rajo. Kakšne mitologije so zrasle iz teh uporov in kakšne so bile njihove posledice za razvoj balkanskih narodov, to je drugo vprašanje. Vendar dejstva o izraziti, ko-dificirani netoleranci osmanskega cesarstva ta naknadni kulturni in politični razvoj ne spremeni. Seveda lahko govorimo, da sta avtorja svetovnega slovesa, kot sta Kazantzakis (Kapetan Mihalis) ali Andric (zlasti Travniška kronika) življenje v imperiju in odnose med rajo ter islamskimi begi, pašami in drugimi gospodarji opisovala s stališča evropsko usmerjenega kulturnega kroga, ki sta mu pripadala, vendar si zagotovo celotne, za »rajo« pogosto neznosne atmosfere, tega nista izmislila, če sta si že izmislila človeške zaplete, izdajstva in strasti, brez katerih so literarne zgodbe prazne. Andric govori o ljudeh, govori o pogosto iracionalni atmosferi, ki je rasla iz takšne družbene strukture, govori o krutih medčloveških odnosih, govori o pridušeni erotiki in njenih izbruhih, a to je daleč od kakršnekoli predestinacije za zlo ali predsodkov o nižji kulturi. Tega ne bi mogel storiti avtor, ki v mariborskem zaporu sanja o tem, »da bi se raztopile vse ključavnice in izginili vsi zapori sveta«. Andric piše literaturo. Literaturo, ki tudi z vednostjo o zlu in nepredvidljivosti življenja osvobaja. Kdor tega ne razume, je podoben onemu trgovskemu pomočniku iz Višegrada, ki je z željo po urejenosti sveta pod nadzorom razuma, prišel do sklepa, da bi morali obrzdati vse, zlasti človeka. Zvezati ljudi in njihove strasti in muhe z zakoni, jih neusmiljeno omejevati in če bo treba, svet spremeniti v delovno kolonijo ali koncentracijsko taborišče. In kdor tega ne razume, tudi ne bo vedel, zakaj je Ivo Andrič za moto k svoji knjigi Znamenja ob poti zapisal misel nekega Jova Markova Džinoviča, kije bil svoj čas zaposlen pri gradnji Sueškega ka-^ nala. Ta misel se glasi: »Vsakršen hudič ti I je zapisan v mojih buk\'ah«. Drago Jančar / ITALIJA, SVET Četrtek, 22. novembra 2012 1 1 gaza - Prekinitev ognja s posredovanjem Hillary Clinton Premirje začelo veljati sinoči od 20. ure dalje GAZA - Izrael in palestinsko gibanje Hamas v Gazi sta po osmih dneh obstreljevanj dosegla dogovor o prekinitvi ognja. Prekinitev ognja je začela veljati ob 20. uri po srednjeevropskem času, je v Kairu skupaj z ameriško državno sekretarko Hillary Clinton objavil egiptovski zunanji minister Kamel Amr. Obe strani uradno še nista pojasnili podrobnosti dogovora, se je pa do vsebine že dokopala ameriška tiskovna agencija AP. Izrael bo tako glede na dogovor končal z vsemi vojaškimi aktivnostmi proti Hamasu na območju Gaze, palestinski borci pa bodo prenehali z raketnimi napadi na cilje v Izraelu. Če bo prekinitev ognja zdržala 24 ur, bo Izrael odprl meje z Gazo in omogočil lažji prehod oseb in tovora ter tako olajšal blokado območja, ki jo izvaja že od leta 2007. Garant dogovora bo Egipt, še navaja AP. Sklenitev dogovora je potrdil izraelski premier Benjamin Netanjahu. Pojasnil je, da se je po pogovoru z ameriškim predsednikom Barackom Obamo odločil, da bo Izrael egiptovski pobudi za mir dal priložnost. Iz Bele hiše pa so sporočili, da je Obama že pohvalil Netanjahuja za odločitev, da sprejme dogovor o prekinitvi ognja. Pred tem je Netanjahuju tudi predlagal, naj sprejme predlog, ki ga je oblikoval Egipt, hkrati pa mu je zagotovil, da Izrael s tem dogovorom ohranja pravico do samoobrambe. Dogovor je na novinarski konferenci, na kateri je egiptovski zunanji minister objavil novico o doseženem dogovoru med Izraelom in Hamasom, pozdravila tudi ameriška državna sekretarka Clintonova. Pri tem je izrazila upanje, da bo prišlo do celovitega mirovnega sporazuma v regiji. »Ni nadomestila za pravičen in trajen mir,« je dejala. Napovedala je še, da si bodo ZDA skupaj z Egiptom in drugimi državami v regiji še naprej prizadevale pri naslednjih korakih v smeri proti temu, da bi »Izraelu zagotovili varnost, ljudem v Gazi pa izboljšali življenjske razmere«. S sklenitvijo dogovora naj bi se končali osem dni trajajoči spopadi, ki so na palestinski strani zahtevali več kot 140 življenj, več kot tisoč pa je bilo ranjenih, večinoma civilistov. V Izraelu pa so palestinske rakete terjale pet smrtnih žrtev in več ranjenih. Izrael je sicer od začetka ofenzive 14. novembra nad Gazo izvedel preko 1500 letalskih napadov, na Izrael pa je priletelo preko 1000 palestinskih raket. Včeraj je sicer v izraelskem bombardiranju Gaze umrlo 17 ljudi, medtem pa je eksplodiralo tudi na izraelskem avtobusu v Tel Avivu, pri čemer je bilo ranjenih več kot 20 ljudi. Ni še sicer jasno, ali je šlo za podtaknjeno bombo ali napad samomorilskega napadalca, je pa uradni Izrael napad označil za terorističnega. Do napada v Tel Avivu je prišlo vsega nekaj ur pred dogovorom o prekinitvi ognja in neposredno med obiskom Clintonove ter generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moona v Izraelu in Ramali. Clintonova in Ban sta nato odpotovala v Kairo, kjer sta se udeležila pogovorov o prekinitvi ognja. Ban je sicer nedolgo pred objavo novice, da je dogovor dosežen, izrazil dvom, da bi bil dogovor lahko dosežen kmalu, saj da je potrebno določiti »še veliko podrobnosti«. Zaradi nasilja v Izraelu in območju Gaze se je sicer včeraj oglasilo tudi slovensko zunanje ministrstvo in odsvetovalo potovanja na območje. Hkrati je potrdilo, da v napadu na avtobus v Tel Avivu ni bil ranjen noben slovenski državljan. Oglasilo se je tudi devet slovenskih nevladnih organizacij in društev, ki so tako MZZ kot odbor državnega zbora za zunanjo politiko pozvali k sprejetju nujnih ukrepov in obsodbi nasilja v Gazi. Pozvali so h konkretnim ukrepom za izvajanje pritiska na Izrael in se zavzeli za sankcije proti judovski državi v Združenih narodih in na ravni Evropske unije. Izrazili so tudi prepričanje, da mora Slovenija v celoti podpreti palestinska prizadevanja za članstvo neodvisne države v ZN ter sprejem v druge mednarodne organizacije. (STA) Včeraj je sicer v izraelskem bombardiranju Gaze umrlo 17 ljudi, medtem pa je eksplodiralo tudi na izraelskem avtobusu v Tel Avivu, pri čemer je bilo ranjenih več kot 20 ljudi. ansa rim Srečanje o vprašanju produktivnosti Dogovor med vlado in socialnimi partnerji brez pristanka CGIL RIM - V palači Chigi se je včeraj zaključilo srečanje med vlado, predstavniki sindikatov in delodajalcev o vprašanju produktivnosti. Vsi so podpisali dogovor, razen sindikata CGIL, ki tudi ni sodeloval na tiskovni konferenci. Predsednik vlade Mario Monti je izrazil željo, da bi sindikat CGIL po razmisleku prav tako pristal na dogovor. Ne gre za to, da bi si moral CGIL premisliti, temveč za ocenjevanje, za katero ima na razpolago ves čas, je dejal Monti. Po njegovi oceni bi imel podpis tega sindikata pod doseženim sporazumom izreden pomen. Razhajanja z CGIL je skušal ublažiti tudi minister za razvoj Cor-rado Passera, ki je poudaril, da sporazum ne izolira nikogar od pogajanj o vsedržavnih delovnih pogodbah. Vlada v svoji noti poudarja, da je bil dogovor dosežen po pogajanjih, ki so se začela na začetku septembra in so se nadaljevala s srečanji vlade z delodajalci in sindikati. Cilj je bil izboljšanje produktivnosti dela v Italiji, kar lahko posledično poveča kompetitivnost italijanskega gospodarstva in privabi investitorje. S tem namenom je vlada predlagala, da se v zakon o stabilnosti za leti 2013/14 določi 1,6 milijarde evra za davčno razbremenitev nagrajevanja produktivnosti, nakar je bila vsota po amandmajih v parlamentu zvišana na 2,1 milijarde. Po oceni vlade se na ta način zavaruje kupna moč plač, obenem pa se sproži mehanizem zvišanja produktivnosti, ki naj bi italijansko gospodarstvo postavilo ob bok drugih evropskih držav. Doseženi sporazum je na tiskovni konferenci zagovarjal tudi generalni tajnik CISL Raffaele Bonan-ni. Sindikat CGIL pa je na drugačnem stališču, ki ga je na sestanku v palači Chigi orisala generalna sekretarka Susanna Camusso. Zatrdila je, da je takšna pot zgrešena, kajti tako ne bi bila zavarovana kupna moč plač. Predlagani sporazum vzbuja razočaranje, njegova najbolj kritična točka pa je, da se bodo realne plače delavcev znižale. Gre za potezo, je dejala Camussova, ki je povsem dosledna z vladno politiko, ki težo ukrepov za reševanje krize zvrača na pleča delavcev. Sekretarka CGIL je poudarila, da je bila s tem sporazumom zapravljena pomembna priložnost, da vlada zagotovi več pravičnosti pri porazdeljevanju bremen za reševanje gospodarske krize. Srečanje med vlado in socialnimi partnerji ansa atene - Finančni ministri brez dogovora V^. v* • • v • Graji razočaranje glede pomoči EU ATENE - Finančni ministri držav v območju evra, ki na maratonskem srečanju niso uspeli doseči dogovora o nadaljnji pomoči Grčiji, so razočarali Atene. Premier Antonis Samaras je poudaril, da morajo mednarodni partnerji Grčije izpolniti svoje obveznosti. Grška opozicija govori o poniža-nju.»Grčija je storila, kar je morala in k čemur se je obvezala,« je v izjavi poudaril grški premier Antonis Samaras. »Naši partnerji, vključno z Mednarodnim denarnim skladom (IMF), morajo prav tako izpolniti svoj del,« je poudaril po poročanju ameriške tiskovne agencije AP. Po besedah Samarasa ne gre le za prihodnost države, pač pa za stabilnost celotnega območja z evrom. »Kakršne koli tehnične težave ne predstavljajo izgovora za zamudo,« je poudaril. Zaradi novega zasedanja evro-skupine prihodnji teden je sicer moral grški premier odpovedati pot v Katar. Območje z evrom ne more izrabljati Grčije za opravičevanje svoje nesposobnosti pri spopadanju z različnimi manifestacijami evropske dolžniške krize na učinkovit in odločen način, pa je poudaril vodja koalicijskih socialistov (Pasok) Evangelos Venizelos. Še bolj ostri so bili v odzivih na nočno odločitev predstavniki grške opozicije. »Vlada izpolni vse ukaze in je v zameno ponižana,« je tako menil Di-mitris Papadimulis iz opozicijske stranke Siriza. Bolj pomirljivi toni prihajajo iz območja z evrom. Francoski finančni minister Pierre Moscovici je tako poudaril, da je območje z evrom »le še za las« oddaljeno od dogovora. »Verjamem, da ga bomo dejansko dosegli,« je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je ob tem poudaril, da je Grčija izpolnila dosedanje zahteve in da so vzpostavljeni izboljšani nadzorni mehanizmi, s pomočjo katerih bo mogoče spremljati izvedbo reform tudi v prihodnje. Nemška kanclerka Angela Merkel je sicer včeraj o napredku na temo Grčije obveščala poslance svoje Krščanske demokratske unije (CDU). Kot je za zaprtimi vrati po navedbah virov dejala kanclerka, obstajata dve možnosti, kako okrepiti pomoč Grčiji. Prva možnost je »manjše« zvišanje sredstev začasnega mehanizma za zaščito evra (EFSF), in sicer v obliki 10-mi-lijardnega povečanja garancij. Druga možnost pa je občutno znižanje obrestnih mer, ki jih Grčija plačuje za svoja posojila. Merklova naj bi nakazala, da je možna tudi kombinacija obeh ukrepov. (STA) Srbsko tožilstvo bo obravnavalo vojne zločine med operacijo Nevihta BEOGRAD - Srbsko tožilstvo za vojne zločine bo po haa-ških oprostilnih sodbah za hrvaška generala Anteja Gotovine in Mladena Markača sprožilo pravne postopke za obravnavo vojnih zločinov med hrvaško vojno operacijo Nevihta leta 1995, je za srbsko tiskovno agencijo Tanjug napovedal srbski tožilec za vojne zločine Vladimir Vukčevic. Ze obstoječe primere in šest novih bodo odprli po tem, ko je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v petek oprostilo Gotovino in Markača, ki sta bila na prvi stopnji obsojena na 24 oziroma 18 let zapora zaradi zločinov med in po operaciji Nevihta. Kot je za Tanjug v torek zvečer pojasnil Vukčevic, bodo postopke sedaj sprožili, ker ima po mednarodnem pravu haaško sodišče primat pri obravnavi tovrstnih primerov in so čakali na pravnomočno sodbo. Srbsko tožilstvo bo od haaškega zahtevalo dokaze, ki so bili proti hrvaškima generaloma predstavljeni na prvi stopnji. Vukčevic je te dokaze označil kot relevantne. Po njegovem mnenju lahko prispevajo k ugotovitvi resnice o zločinih med Nevihto, ki jih haaško sodišče ni obravnavalo. Za srbsko televizijo RTS je sicer omenil možnost revizije postopka proti Gotovini in Marka-ču na haaškem sodišču v primeru novih dokazov, npr. topniških dnevnikov o napadih na Knin. Poudaril pa je, da v tem postopku generala ne bi mogla biti obsojena na zaporne kazni, temveč bi lahko samo na primer ugotovili, da je prišlo do kršitve prava. Oprostilna sodba je po njegovi oceni haaško sodišče kompromitirala in Nevihti dala legitimnost. Pričakoval je namreč, da bo vsaj kdo spoznan za krivega po poveljniški odgovornosti. Velika napaka haaškega tožilstva pa je po njegovem mnenju to, da ni pridobilo topniških dnevnikov. Sodelovanje s hrvaškim tožilstvom je sicer označil kot dobro. Med operacijo Nevihta avgusta 1995 je hrvaška vojska dokončno osvobodila ozemlje, ki so ga leta 1991 zasedli srbski uporniki in ga razglasili za Republiko Srbsko krajino. Območje je po operaciji zapustilo 20.000 civilistov. (STA) ZLATO (999,99 %%) za kg 43.325,45 € I I SOD NAFTE (159 litrov) 110,68 $ +0,77 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 21. novembra 2012 valute evro (povprečni tečaj) 21.11 20.11 ameriški dolar 1,2805 1,2809 japonski jen 105,49 104,39 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,484 25,399 danska krona 7,4574 7,4582 britanski funt 0,80370 0,8465 madžarski forint 281,27 281,56 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6961 0,6961 poljski zlot 4,1249 4,1278 romunski lev 4,5345 4,5370 švedska krona 8,6220 8,6463 švicarski frank 1,2041 1,2049 norveška krona 7,3260 7,3350 hrvaška kuna 7,5600 7,5497 ruski rubel 39,9872 40,1 774 turška lira 2,3097 2,3016 avstralski dolar 1,2358 1,2331 braziljski real 2,6784 2,6648 kanadski dolar 1,2774 1,2755 kitajski juan 7,9800 7,9837 indijska rupija 70,5750 70,5710 južnoafriški rand 11,4849 11,3448 1 2 Četrtek, 22. novembra 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu gorica - Srečanje s tremi predsednicami v klepetalnici Goriškega loka Napočil čas sprememb kriza naj bo spodbuda Sistema slovenskih manjšinskih ustanov se iz objektivnih razlogov ne da več upravljati po starih modelih, zato je gospodarska kriza v nekem smislu celo dobrodošla. Pod silo razmer bodo organizacije prisiljene upoštevati nove idejne vzgibe, uresničevati (vsaj srednjeročne) vizije in sprejemati pogumne odločitve, ki bi bile koristne tudi v mirnih časih. Če tega ne bo, bo sistem propadel. Tako bi lahko potegnili črto pod vsebinsko bogatim večerom klepetalnice Goriškega loka v Feiglo- vi knjižnici. Sinočnje gostje so bile tri ženske, predsednice upravnih odborov. Martina Strain (Narodna in študijska knjižnica), Nataša Paulin (Glasbena matica) in Maja La-pornik (Slovensko stalno gledališče) so se pogovarjale z Davidom Sanzinom, ob koncu pa je Paulinova v imenu vseh treh spodbudno izjavila, da »nekdo mora začeti, mi tri smo pripravljene na dialog in pozivamo vse ostale k skupnemu razmisleku«. O reakcijah na krizo je Maja Lapornik dejala, da se SSG odziva z delom: »Polni smo elana in načrtov pri spopadanju s krizo. Koliko smo pri tem uspešni, je drugo vprašanje. Rekla bi, da ne preveč. Malodušje se nas loteva, a ga z delom premagujemo.« Gledališče je že doživelo hujše krize, po zadnji so spremenili statut. »Zaradi težav s prispevki se je model financiranja zlomil. Racionalizacija v gledališču bi bila pozitivna, stvar je notranje debate. Osebje pa je že na minimumu,« je dejala. Položaj SSG se je poslabšal tudi zaradi odločitve Dežele, da prekliče že sprejet prispevek. »Pravijo mi, da smo zelo strogi upravitelji, a smo postavljeni pred dejstvo, ki mu nismo botrovali.« Zaradi nastalega položaja bo SSG črtal pomembno produkcijo. GM je deželna ustanova, ki hoče biti prisotna na celotnem obmejnem pasu, to pa stane in stroški so iz leta v leto višji, je povedala Nataša Paulin. Na Tržaškem bodo prisiljeni zapreti nekaj podružnic (trenutno jih je tam 13) in odsloviti učitelje. »Težave so nastale samo zaradi zapletov s prispevkom. Jemljemo posojila in plačujemo obresti: zaradi tuje krivde mečemo denar skozi okno,« je bila jasna. Upravni odbor bo iskal nove vire financiranja iz evropskih in italijanskih skladov. Pri NŠK so trije uslužbenci Odseka za zgodovino v dopolnilni blagajni. »To doživljamo seveda zelo slabo, ukrep pa je bil nujen, ker je naša blagajna prazna,« je dejala Martina Strain. Notranja reorganizacija je pre-potrebna, ena poglavitnih tem pa je informatizacija storitev. V prejšnjih letih se na tem sploh ni delalo. Računalniki so stari, nekaj pa bo treba narediti v zvezi z elektronskimi knjigami. Prostore tržaške knjižnice pa morajo posodobiti: »Pritegniti moramo mlade. Knjižnica mora biti privlačna.« Upravni odbor hoče ohraniti in ovrednotiti Odsek za zgodovino, ki so ga upravitelji v zadnjih 40 letih vodili vedno na enak način. Odsek pa ima izjemno bogastvo, ki bi ga hoteli razstavljati, po možnosti v Kulturnem domu v Trstu: »To bi bil prvi pozitiven korak.« Temi sodelovanja in prepoznavnosti v italijanskih krogih sta spodbudili debato. SSG redno sodeluje z italijanskimi in slovenskimi gledališči, s koprodukcijami omejujeje stroške. Prihodnje poletje naj bi na gradu sv. Justa v Trstu zaživela poletna gledališka sezona, pri kateri bodo sodelovala vsa tržaška gledališča. Lapornikova pa je tudi spomnila, da je slovensko gledališče z nadnapisi odprto vsem. Nataša Paulin je obžalovala, da s SCGV Emil Komel ni sodelovanja: »Lažje sodelujemo s šolami v Sloveniji. Večkrat smo predlagali skupne rešitve, vsakdo pa je ljubosumen na svojo ustanovo.« Sama zavrača tezo, da bi se morala GM odpovedati Gorici: »Skupaj bi morali premisliti slovensko glasbeno šolstvo v Italiji, ne na lokalni ravni.« Martina Strain je dejala, da NŠK sodeluje s Slorijem, potem ko so se stiki pred leti iz neznanih razlogov prekinili. Slori in Odsek za zgodovino bi lahko razvijala marsikaj skupnega, s knjižnico Dušana Černeta pa so odnosi zgolj diplomatski. »S težkim srcem priznavam, da je NŠK daleč premalo prepoznavna v italijan- skih krogih. Tkali smo vezi z italijanskimi knjižnicami, omejena delovna sila pa je velika ovira. Želela sem potujočo knjižnico, ki bi vstopala v šole. Žal še vedno čakamo, da mladi pridejo k nam,« je povedala. Na vprašanje, kako naj se manjšina iz-vije iz primeža krize (in iz primeža same sebe, dodajamo mi), je Lapornikova odgovorila »s pozitivno naravnanostjo in delom«. Paulinova predlaga spremembe in zavrača egoizem: »Ko ne poznaš končne postaje, moraš tvegati in ne vztrajati na okopih.« Strainova poziva k opuščanju stare miselnosti, »ker si moramo življenje in delo organizirati v novih okoliščinah«. Med razpravo je Livio Semolič omenil, da bi morale ustanove bolj poslušati uporabnike, sistem slovenskih organizacij pa je po njegovem mnenju predimenzioniran. Vesna Tomsič je dejala, da so razne ustanove upravljali po več desetletij starem modelu, zdaj pa se račun ne izide. Rudi Pavšič je opozoril, »da smo zasebna združenja in ne državni aparat. Zahtevamo, da se nič ne spremeni, reorganizacija pa bi bila nujna tudi v normalnih okoliščinah«. SKGZ predlaga, da bi logiko dveh polov zamenjala meritokraci-ja, ker organizacije niso vse enakovredne. Bo iz te moke kaj kruha? Aljoša Fonda Martina Strain (NŠK), Nataša Paulin (GM) in Maja Lapornik (SSG) bumbaca štandrež - Nesreča v tekstilnem podjetju Miko Delavec z opeklinami Aurelio Colasurdo iz Zdravščin je v videmski bolnišnici, okreval naj bi dva tedna - Poškodoval se je s paro in barvo V tovarni tekstilnega podjetja Miko v Resslovi ulici v štandreški industrijski coni se je v torek poškodoval delavec. Nekaj minut pred 21.30 je služba 118 prejela klic v zvezi z nesrečo, v kateri je 51-letni Aurelio Colasurdo dobil opekline prve stopnje. Tovarna podjetja Miko obratuje neprekinjeno, delavec iz Zdravščin pa je v večerni izmeni delal pri stroju za barvanje blaga. Nenadoma je vanj brizgnila vodna para, pomešana z barvo. Opekline k sreči niso prizadele najobčutljivejših delov obraza - v teh primerih so najbolj ogrožene oči -, temveč spodnji del obraza, vrat in roko. Colasurda so prepeljali v videmsko bolnišnico, kjer je bil včeraj še hospitaliziran. Opekline le niso tako hude; po navedbah karabi- njerjev naj bi okreval približno dva tedna - če ne bodo nastopile komplikacije. Kapetan Lorenzo Pella, poveljnik goriških karabinjerjev, je povedal, da poteka ugotavljanje vzrokov nesreče. Možnosti sta dve: v stroju se je nekaj zataknilo ali pa je sam delavec napravil napako. V kratkem bodo karabinjerji poslali svoje poročilo na državno tožilstvo v Gorici. Da je šlo za delavčevo napako, v imenu podjetja Miko trdi Gianfranco Di Bert; po njegovem prepričanju je posoda eksplodirala, ker delavec naj ne bi upošteval varnostnih predpisov v primeru, da se v stroju nekaj zatakne. Para, pomešana z barvo lahko dosega temperaturo do 130 stopinj Celzija, zato je treba počakati, da se ohladi. Po njegovem navajanju naj bi delavec na lastno roko z orodjem odprl posodo, pri čemer je vanj brizgnila vrela mešanica pare in barve. Še k sreči, da ga ni oslepila in huje poškodovala, je pripomnil Di Bert. Delavec naj bi sprva odklonil poseg reševalcev, ki pa so jih poklicali njegovi kolegi. Podjetje Miko je dejavno od leta 1997 in proizvaja kakovostno blago za pohištvo, vozila, zdravstvo in druge sektorje. Miko je partner japonskega industrijskega velikana, skupine Asahi Kasei Group, ki se ponaša z desetimi milijardami ameriških dolarjev letnega prometa. Japonska skupina ima vodilno vlogo na svetovnem trgu blaga iz mikrovla-ken ter inovativnih rešitev na področju kemije in novih materialov, Miku pa zagotavlka vi-sokokakovostna mikrovlakna in napredno tehnologijo. (af) trzic Deželnega denarja za ■ v« • občine ni od nikoder Prejšnji teden so župani tržiškega mestnega okrožja ostro kritizirali Deželo Fur-lanijo-Julijsko krajino in zagrozili, da bodo vrnili županske trakove. V deželnem finančnem zakonu je namreč napovedano drastično zmanjšanje priliva denarja za občinske uprave, kar bo zelo oviralo občine, pa tudi podjetja, ki z njimi sodelujejo in seveda občane. To pa še ni vse. Občina Tržič opozarja, da občine v novembru ne bodo prejele zadnjega obroka letošnjih rednih deželnih sredstev, zaenkrat pa še ni prejela niti sredstev, s katerimi naj bi zapolnila vrzel, ki je nastala po ukinitvi davka na nepremičnine ICI. Dežela je namreč sporočila, da je redno financiranje zamrznila zaradi težav pri spoštovanju strogih proračunskih pravil, ki jih postavlja sporazum med državo in deželami. Ta sredstva bodo težko sprostili pred koncem tega leta. O drugi omenjeni postavki (nekdanji davek ICI) pa ni novic, čeprav je Dežela točno pred enim tednom določila vsote za posamezne občine. Občina Tržič slednjih sredstev ni vključila v proračun za prihodnje leto, temveč ga bo obravnavala v rebalansu. Občinski odbornik za finance Francesco Martinelli razlaga, da Dežela ne more zajamčiti izplačil, ki so že v bilanci, krajevne uprave pa so jih že vpisale. »Naša uprava je po drugi strani previdna. Pozorno je vzela v pretres vse prihodke in odhodke, izognila pa se je "reklamnim" potezam, ki bremenijo bilanco in občane. Le-ti pa se bodo v prihodnjem letu vsekakor soočali z okrnitvijo storitev in sredstev, če deželni odbor ne bo omilil napovedanih ukrepov za zmanjšanje sredstev,« je povedal Martinelli. V tem kontekstu je tržiškemu občinskemu odboru uspelo predstaviti ukrep za uravnovešenje bilance, v katerem so predvideni prihodki višji za poldrugi milijon evrov. Ekonomske subvencije znašajo 60.000 evrov, v novem skladu za olajšano plačevanje najemnin je 50.000 evrov (v kratkem bo objavljen razpis), družbeno koristnemu delu je namenjenih 108.000 evrov. Sredstva za društva, ustanove in enake možnosti znašajo 56.000 evrov. Občinski davčni priliv se je povečal za 152.000 evrov. Na področju naložb pa bodo 761.000 dodatnih prihodkov porabili v zadnjem sklopu posegov za obnovo županstva (400.000 evrov), načrta Geotermi-ja in Poti miru (172.500 in 60.000 evrov iz evropskih skladov) ter druge posege. gorica - Preti ji zaprtje V Rimu so »reševali« Trgovinsko zbornico Sedež podjetja Miko v štandreški industrijski coni bumbaca < SS I1I4LILLII SPREJEM IN PODELITEV NAGRADE DARKO BRATINA 2012 - P0KL0N VIZIJI Sledi projekcija filmov režiserja KARPA G0DINE »RDEČI B0GIE« in »KARP0P0TNIK« Danes, četrtek, 22. novembra 2012, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (ul. I. Brass, 20). Info: Kulturni dom Gorica - tel. 0481 33288; email info@kulturnidom.it Goriški Trgovinski zbornici preti zaprtje. Po navajanju članov delegacije, ki je v torek romala v Rim »reševat« zbornico, naj bi se ta nevarnost oddaljila. Rimskega srečanje s predsednikom desete senatne komisije, pristojne za industrijo, trgovino in turizem, senatorjem Cesarejem Cursijem, so se udeležili župan Ettore Romoli, predsednik goriške Trgovinske zbornice Emilio Sgar-lata in njen generalni tajnik Pierluigi Me-deot, spremljal jih je senator Ferruccio Saro. Govor je bil o novi zakonski ureditvi področja trgovinskih zbornic. Sgarlata je Cursiju predstavil vsebino splošne projektne sheme za preureditev trgovinskih zbornic. Poudaril je, da je ta v soglasju z dokumentom, ki ga je odobrila skupščina državne zveze Unioncamere, ter izpostavil ravnovesje finančnega poslovanja goriške zbornice in njeno specifiko, pri čemer je opozoril na obmejno lego Goriške, na prosto cono in t.i. Goriški sklad. Romoli in Sgarlata sta se v torek z namenom zagovarjanja obstanka zbornice sestala še s senatorji Enzom Giorgiom Ghigom, Flaviom Pertoldijem in Carlom Pegorerjem. Še pred tem so z istim ciljem potekala delovna srečanja z vodstvom zveze Unioncamere in z ekonomskim ministrom. »Cilj naših prizadevanj je izpostaviti prednosti združevanja funkcij štirih trgovinskih zbornic v deželi, s čimer bi lahko pridobili človeške in finančne resurse, ki bi jih nato preusmerili v razvoj in internacionalizacijo podjetij. Izogniti se pa moramo spojitvi krepostnih zbornic, ker bi to oškodovalo njihov odnos s podjetniškim svetom v krajevnem okolju,« so v Rimu zatrjevali člani goriške delegacije. Predsednik senatne komisije Cursi je sogovornike iz Gorice opozoril na možnost, da amandma z načrtom reforme področja trgovinskih zbornic v okviru t.i. razvojnega odloka ne bo osvojen. V tem primeru, če ne bo drugih presenečenj, bo sedanji status trgovinskih zbornic nespremenjen. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 22. novembra 2012 13 i _- = ¿."s gorica - Pavel Hrovatin razstavlja v Kulturnem domu Krasu zapisani avtor odkriva notranji svet posameznega kamna Pavel Hrovatin (desno) in razstava njegovih kamnitih umetnin bumbaca Druga prireditev v okviru obeleževanja 31. obletnice Kulturnega doma je potekala sinoči v njegovem zgornjem in spodnjem foyerju. Razstavili so štirinajst stvaritev velikega formata Pavla Hrovati-na v obliki izklesanih reliefov, povezanih pod naslovom »Harmonija Krasa«. Gre za klesane kamnite umetnine, v glavnem za drobno klesane kroge premera približno enega metra, od katerih jih večina vsebuje prav tako kamnite intarzije. Udeležence, med njimi prefektinjo Mario Augusto Marrosu, je uvodoma pozdravil ravnatelj Igor Komel, ki je razstavo okviril v sedanja dogajanja v hiši kulture. Omenil je že izvedeno prireditev za otroke s Stenom Vilarjem in napovedal za današnji dan filmski dogodek s podelitvijo Nagrade Darko Bratina. Glede prisotnega kiparja je poudaril, da je v domu že več- krat razstavljal, a nikoli samostojno. Vključenost v sedanje zaporedje predstavitev ga zato veliko bolj ovrednotijo. Letošnjo sezono je opredelil kot varčno, a zaradi tega nič manj zanimivo in privlačno. V Kulturnem domu so se odločili, da bodo vabili v razstavne prostore ustvarjalce iz ožjega primorskega prostora, da se izkažejo in dobijo spodbudo za nadaljnjo rast. Krizni pogoji niso prisotni le znotraj naše narodne skupnosti; pojav je širši, saj so odgovorni na upravnih položajih kulturi skrčili in celo izničili prispevke. Solidarnostno je izrazil moralno podporo furlanskim in italijanskim ustanovam, kot so v prejšnjih tednih kulturniki in družbeni delavci iz večinskih krogov podpisali solidarnostno izjavo v prid Slovencev. Razstavljena dela in avtorja je predstavil Joško Prinčič, ki se je s pomočjo fotografije že pred desetletji začel ukvarjati s kraškimi kamnitimi pejsaži. Dejal je, da kaže Hrovatin pri klesanju izreden občutek, ko iz navidezno amorfnega mate- riala skuša s preoblikovanjem odkriti hkrati notranji svet posameznega kamna. V velik užitek mu je ne zgolj zbiranje kosov kamna neposredno v kamnolomu, ampak, ob poznavanju njihove specifike, obenem razmišljanje o njihovih estetskih namembnostih. Hrovatin se navdihuje ob pogledu na gmajno, doline, vinograde, kamnite zidke, lesene ograje in morje, ki ga pogosto občuduje z roba kraške planote. Pogled mu seže na Tržaški zaliv s kontovelsko-kriškim bregom v ospredju, v daljavi pa lebdi komaj zaznavna ribiška jadrnica v objemu toplega sonca: ta podoba se je zelo zgodaj vtisnila v njegovo zavest in ga začarala. Figurativno napetost Hrovatin doseže z uporabo zgovornih likovnih simbolov, kot sta žareče sonce in občasno bleda luna, v kontrastu s prevladujočo belino apnenčastih skladov kraškega kamna. Sam avtor je sinoči tridesetim obiskovalcem posredoval svojo osnovno misel: Kras je lepo dojemati celovito; pod tlemi se kraške sestavine in pojavi vijejo od Soče do Postojne in Dinaridov, zato ga moramo tudi na površini doživljati brez meja, pravih in miselnih. Prefektinja je umetnika povabila, naj nadaljuje po preizkušeni poti, ker bo na ta način seznanil širši svet z značilnostmi naših krajev in privabil ljudi na obisk. Kulturnemu domu pa je čestitala ob obletnici in poudarila njegovo raznoliko odprtost na vseh kulturnih področjih. (ar) gorica - Karpo Godina dobitnik Nagrade Darko Bratina - Poklon viziji Novi veter digitalnega filma Goriški Kinoatelje od leta 1999 podeljuje nagrado, posvečeno spominu in viziji svojega ustanovitelja Darka Bratine. Namenjena je predvsem filmskim delavcem in producentom, vendar ne samo njim, saj jo je prejel tudi televizijski novinar in avtor reportaž. Kot je že bilo napovedano, je letošnji nagrajenec filmski, gledališki in operni režiser, obenem še scenarist, mon-tažer, direktor fotografije in pedagog Kar-po Godina. Poleg dobro znanih filmov, kakršni si »Rdeči Boogie«, »Splav Meduze in »Umetni raj«, je slovenski filmar posejal svojo kariero tudi s številnimi eksperimentalnimi filmi, v katerih se avantgarda srečuje s širšim družbenim kontekstom. Pred dnevi smo ga srečali v Gorici, medtem ko je nadzoroval restavratorski poseg na svojih filmi v laboratoriju Videmske univerze »Camera Ottica« na Travniku. Katere občutke je v vas vzbudila vest, da ste letošnji dobitnik Nagrade Darko Bratina - Poklon viziji? Ko so mi to sporočili, se mi je takoj vizualno, v očeh, pojavil Darko - živ, živahen in lep, kot sem ga bil vajen. Pomislil sem na vsa lepa skupna druženja. Predvsem ta, v Gorici, kjer so vrteli moje filme. To je bila čisto Darkova zasluga. Komaj je čakal, da naredim kaj novega, zato da bi to predvajali v Gorici. Skoraj sem se natanko spomnil besed, ki so bile izrečene. Vse je bilo zelo sublimirano, kot da bi celo najino druženje dal v eno majhno iskro, ek- splozijo, v kateri je bilo vse noter. Koncentrat najinega sobivanja. V vaših filmih se vedno pojavlja ideja avantgarde. Ali ta pogled, vizija sveta, sploh še obstaja? Mislim, da je to še prisotno, da ni še izginilo. Ko obiskujem različne festivale, ugotavljam, da je z novo digitalno tehniko nastala množica nekih proizvodov. V tej množičnosti pa se najdejo tudi biseri. Ljudje, ki se filma ne bi nikoli lotili, ker finančno ne bi tega zmogli, ker niso šolani za to, prinašajo nov veter. Povsem neobremenjeni so z neko togo filmsko estetiko ali jezikom. Ker se lotijo filma zelo razbremenjeno, večkrat izumijo nov filmski jezik. To je fantastično. Na začetku smo bili prepričani, da bo ta digitalna množičnost uničila filmski jezik, izkazalo pa se je, da ga strahotno nadgrajuje. Če se poleg novih filmskih oblik to zna povezati tudi z neko kakovostno vsebino, bo to postala neizčrpna zaloga priložnosti. Po »Umetnem raju« niste več posneli celovečernega filma. Kako to? Pripravljal sem zase ključen film. Imenoval se je »Stella del Nord«. Dogajal bi se večinoma v Trstu in na našem Krasu. Žal je prišlo do nekih čudnih odnosov s producentom in sem se čutil izigranega. Za ta projekt sem izgubil nekaj let svojega življenja, filma pa nisem nikoli posnel. Pro-ducent je moral celo vračati nekaj denar- ja. Po vsem tem sem dvignil roke, dovolj mi je bilo filmskega sveta in znašel sem se v nekem vakuumskem obdobju, v katerem o filmih nisem več hotel razmišljati. To me je močno prizadelo in še vedno boli. V glavi in srcu sem imel neke stvari, ki žal ne bodo nikoli prišle na platno. Jan Mozetič gorica - Nocoj v Kulturnem domu Godina in Bratina se bosta simbolno ponovno srečala Letošnja podelitev nagrade ima posebno mesto v Kinoateljejevi zgodovini Karpo Godina danes (levo) in v času goriškega prikazovanja njegovih filmov z Darkom Bratino (desno) foto j.m., kinoatelje Karpo Godina bo Nagrado Darko Bratina - Poklon viziji prejel danes v Gorici za celovitost vsestranskega avtorskega dela v vlogi režiserja in direktorja fotografije ter za pedagoško delo na področju usposabljanja novih filmskih generacij. Ob letošnji 35. obletnici goriškega Kinoateljeja se bosta Godina in Bratina simbolno znova srečala. »Letoš- gorica - Dijaška samouprava Pouk na Travniku Mimoidoči so radovedno spraševali, kaj se dogaja Slovenski višješolci s knjigami v rokah sredi Travnika bumbaca Pouk je včeraj popoldne potekal na prostem: slovenski višješolski dijaki so sedeli pred palačo prefekture na goriškem Travniku in sami obravnavali šolsko snov. Mimoidoči občani so se ustavljali in jih spraševali, kaj se dogaja, dijake so v glavnem podprli. Na višjih srednjih šolah se tudi v tej obliki nadaljuje samouprava, s katero dijaki protestirajo proti zakonskemu predlogu Aprea, zmanjševanju sredstev za šolstvo in drugim ukrepom. Včeraj dopoldne so dijaki v šolskem avditoriju poslušali dve predavanji. Goriški tajnik Sindikata slovenske šole Joško Prinčič je govoril o trenutnem stanju v šolstvu, predstavnik italijanske Unije štu- dentov in združenja Rete della conos-cenza Riccardo Laterza pa je predstavil svoje poglede o gospodarski krizi in tudi o zakonu Aprea. Po omenjenih popoldanskih ulnih urah na Travniku (tam so bili do približno 18. ure) je bilo v šoli še večerno predavanje Nika Klanjščka o varnosti. Dijaki so lahko v šolskem poslopju do 20. ure. »S samoupravo smo zadovoljni, dijaki so številni in dobro sodelujejo,« je včeraj komentiral predstavnik dijakov li-ceja Trubar-Gregorčič Matjaž Starec. Samouprava se bo načeloma nadaljevala do sobote, ko bo v Gorici na sporedu dijaška demonstracija. (af) nji nagrajenec Karpo Godina je Darka Bra-tino dobro poznal,« pojasnjuje vodja projekta nagrade, Mateja Zorn. Slavnostni večer se drevi začenja ob 20. uri v Kulturnem domu. Čeprav je Godini te dni ponagajalo zdravje, se organizatorji nadejajo njegove prisotnosti. Slovesnosti bosta sledili projekciji, in sicer dokumentarni portret nagrajenca z naslovom »Karpopotnik« režiserja Matjaža Ivanšina, nato pa še nagrajenčev film iz leta 1982 »Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica«. Med 21. in 28 novembrom bo Kinoa-telje dela letošnjega nagrajenca predstavil širšemu občinstvu v Novi Gorici, Gorici, Ljubljani, Izoli, Trstu, Divači, in Vidmu. Na velikih platnih se bo zvrstilo petnajst njegovih del, ki so prispevala, najprej v okviru jugoslovanskih kinematografij, potem pa v slovenskem filmu, k oblikovanju kritične in človekoljubne zavesti, v kateri rase prizadevanje za svobodno in pluralno družbo. Pri Ki-noateljeju poudarjajo, da ima letošnja podelitev Nagrade Darko Bratina - Poklon viziji posebno mesto v njihovi zgodovini. Ustanovitelj Kinoateljeja Bratina je pred 35 leti okoli sebe strnil radovedno mladino z obeh strani goriške meje in jih navduševal nad filmom. Konec sedemdesetih let so se člani Ki-noateljeja redno udeleževali filmskega festivala v Pulju, kjer so se spoznali tudi z mladim prodornim filmarjem Godino, čigar celovečerni filmi, ki jih zaznamuje kritično opazovanje družbe in drzno eksperimentiranje filmske govorice, so kasneje doživeli italijanske premiere prav v Gorici. (km) 1 4 Četrtek, 22. novembra 2012 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Matevž Lenarčič o doživetjih z letalskega podviga Svet je resnično lep Še največ težav so povzročala birokracija in pridobivanja dovoljenj, prelet Himalaje in Mt. Everesta je zato opravil kar brez dovoljenja Matevž Lenarčič in domačin alpinist Peter Podgornik, v ozadju polna dvorana km. Čeprav je svet s pomočjo raznih načinov komunikacije, ki se skorajda dnevno izpopolnjujejo, postal ena sama globalna vas in za ogled podob najbolj zakotnih delov tega sveta ni več treba niti vstati iz kavča, se še vedno najdejo taki, ki so prepričani, da si ga je vredno ogledati z lastnimi očmi. In predvsem na svoj način. Maloda-ne utopična je zvenela napoved Matevža Lenarčiča, da bo z ultralahkim letalom, težkim manj kot 300 kilogramov, obkrožil svet. Kljub zapletom, za katere je na trenutke še sam komajda verjel, da se bodo srečno končali, mu je uspelo. Ne glede na to, da je bilo o njegovem podvigu, v več pogledih tudi rekordu, že toliko napisanega, Lenarčič še vedno napolni dvorano, ko ob svojih fotografijah predava o doživetjih na poti. Tudi v Novi Gorici je bilo v sredo tako. Novogoriško planinsko društvo je sklop predavanj v novi sezoni začelo prav z Lenarčičevim ekstremnim popotovanjem okrog sveta, ki ni bilo le podiranje rekordov glede najmanjše porabe goriva v zgodovini letalstva in podobnega, temveč je imelo tudi družbeno koristno noto: letalo je s pomočjo posebne napravice opravljalo meritve črnega ogljika oziroma saj v atmosferi. Za podvig posebej prirejeno letalo Virus so izdelali v ajdovskem Pipistrelu. »Boscarol ima 'jajca! Če bi padlo letalo v morje, bi tudi njemu prodaja v hipu padla na nulo. Veliko je tvegal,« se je namuznil Lenarčič ob spominu na priprave na potovanje. Pa ne le letalo, v vrhunski kondiciji, tako fizični kot psihični, mora biti tudi pilot, ki je premagoval 4.000 kilometrske razdalje brez možnosti pristanka in počitka. Letalo je sicer na nekaj točkah ponagajalo, a najtežje obremenitve je vzdržalo. Kot nalašč se je kmalu po vzletu pokvarila naprava, ki sporoča prisotnost neviht. Na Tahitiju so se pojavile težave z motorjem, v Avstraliji pa je bilo treba letalo dobesedno razstaviti. Iz Ajdovščine sta tja v enem tednu priletela Pipistrelo-va strokovnjaka in ga znova usposobila za na pot. Motor je zatajil tudi sredi puščave Kalahari, a k sreči le 40 kilometrov stran od letališča, kamor je z letalom kar prijadral. Lenarčiču svet ni neznanka, dolgoletni pilot, alpinist, fotograf ... se je doslej že večkrat preizkušal na najvišjih vrhovih sveta. »To so vrhovi naše mladosti,« je pripovedoval novogoriškemu občinstvu, ko je na dih jemajočih fotografijah prikazoval vrhove Mt. Everesta, Aconcague, in se pri tem ozrl na poleg sebe sedečega domačina, alpinista Petra Podgornika, avtorja ene najtežjih smeri na Aconcaguo. Na pot je Lenarčič odšel brez vsakršne vize. V manj razvitih državah mu je vrata odpirala kar bela srajca s kapitanskimi epoletami. Na poti mu je še največ težav povzročala birokracija in pridobivanja raznih dovoljenj. Zato je moral, na primer, prelet Himalaje in Mt. Everesta opraviti kar brez dovoljenja, o podvigu pa so na spletni strani, ki je sicer beležila sleherni premik letala, poročali šele, ko je varno prispel v Indijo. Prelet Mt. Everesta je bil tudi eden najtežjih v celotnem potovanju. Pilot se je bal, da mu raven kisika ne pade pod še sprejemljivo vred- nostjo, sistem pa še ni bil nikoli preizkušen na tolikšni višini. Kljub velikem tveganju, da zaradi zelo nizkih temperatur letalo zamrzne, je prelet 150 metrov nad vrhom najvišje gore sveta uspel. »Vode, hrane in prostora je za vse dovolj, svet je resnično lep,« je vtise iz triin-polmesečnega potovanja strnil Lenarčič. Katja Munih gorica EZTS se bo predstavil Zasedanje bo odprto javnosti Tri obmejne občine ustanoviteljice Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS GO) -Nova Gorica, Gorica in Šempeter-Vrtojba - pripravljajo jutri prvo javno predstavitev tega združenja z geslom »Tvoj glas v EZTS«. Open days 2012 bodo potekali v konferenčnem centru ob goriškem sedežu Tržaške univerze v Ulici Alviano. Predsednik EZTS Franco Frat-tini in župani treh občin bodo ob podpori agencije Informest iz Gorice in Regijske razvojne agencije za severno Primorsko iz Nove Gorice predstavili stanje in delovni načrt EZTS ter izpostavili razvojne priložnosti, ki jih EZTS lahko ponudi obmejnemu prostoru. Posebej se bodo predstavili štirje delovni odbori: odbor za promet, energijo, kulturo in izobraževanje ter odbor za zdravstvo. Prav od slednjega se pričakujejo informacije glede prvega večjega skupnega projekta EZTS GO - čezmejne porodnišnice, te dni zelo aktualne teme tako v slovenskem kot v italijanskem obmejnem prostoru. Predstavljen naj bi bil tudi podoben primer v Evropi. Frattini bo orisal smernice EZTS v programskem obdobju 2014-2020, vršilec dolžnosti direktorja EZTS GO, Marjan Pintar, pa bo prikazal novo grafično podobo in spletne strani. V nadaljevanju bo izkušnje EZTS Pons Danubii, ki sta ga leta 2010 ustanovili Slovaška in Madžarska, predstavil Zoltan Bara. Jutrišnja predstavitev EZTS GO sodi v širši mednarodni dogodek Open Days 2012, ki je s 6.000 udeleženci ključni letni dogodek EU, v okviru katerega imajo državne, regionalne in lokalne oblasti možnost, da se srečajo, predstavijo in skupaj debatirajo o možnostih sodelovanja znotraj EU. Začetek goriškega zasedanja bo ob 11. uri, od 13. do 14. ure pa bo zaključna okrogla miza, ki se bo dotikala obmejnih problematik in pobud društev, delujočih na področju kulture, mladinskih dejavnosti in univerze. (km) Lenarčičeve fotografije različnih kotičkov sveta; Aconcagua v Argentini je najvišja gora v Ameriki in na južni polobli, Peter Podgornik je avtor ene najtežjih smeri foto k. m. Slovenski sindikat stavka Sindikat slovenske šole se pridružuje splošni stavki šolskega osebja, ki so jo v Italiji oklicali državni sindikati UIL-Scuola, CISL-Scuola, Flc-CGIL, Snals-Confsal, Gilda in Cobas in bo potekala v soboto, 24. novembra. Peti zgodovinski rokovnik V Palači Strassoldo - Hotelu Entourage v Gorici bodo danes ob 18. uri predstavili peto izdajo zgodovinskega rokovnika za leto 2012 z naslovom »Agenda Storica di Gorizia«. Soustvarja ga skupina Goričanov, ki jih druži »velika ljubezen do lastnega mesta in zavest o potrebi, da se zavarujeta goriška identiteta in tukajšnji kulturno-zgo-dovinski zaklad«. V rokovniku, ki ga bodo delili brezplačno, je tudi kratek predgovor v slovenščini. Predsednica Foruma mladih Forum mladih goriške pokrajine ima novo predsednico: to je Elisa di Ilio, rojena leta 1988 in z bivališčem v Štarancanu, ki si prevzema nalogo, da bo vodila 35 včlanjenih združenj, posejanih po goriškem ozemlju. Ballarin namesto Ziberne Goriški odbornik za kulturo Rodolfo Zi-berna ni več vršilec dolžnosti predsednika ezulskega združenja ANVGD; vodstvo, ki je izšlo iz goriškega kongresa, je na to mesto določilo Antonia Ballarina, ezula druge generacije, rojenega leta 1959 v ezulski četrti v Rimu. Fotografije v galeriji Kosič V galeriji Kosič v goriškem Raštelu (vhod skozi trgovino obutev) bo jutri ob 17. uri odprtje razstave fotografij Tullia Poiane z naslovom »Iz vojnih kapel v miroljubne simbole«; na ogled bo do 9. decembra ob delavnikih med 9. uro in 12.30 ter med 15.30 in 19.30. podgora - Walter Bandelj zahteva županova pojasnila Železo iz bunkerjev odvrgli na rob gozda na Kalvariji Kupi starega železa na Kalvariji foto w.b. Ob cesti na območju Kalvarije so se pojavili kupi starega železa, ki trenutno samevajo na robu gozda. Rjaveče kovinske lestve, vrata in druge predmete je opazilo več domačinov, fotografije pa je posnel občinski svetnik SSk-Demokratske stranke Walter Bandelj. Razložil je, da so se delavci z bagri lotili tamkajšnjih gozdnih bunkerjev, ki so bili zgrajeni med hladno vojno - v letih 1958 in 1959. Iz njih so potegnili vse, kar je bilo železnega, na mestu pa je ostalo betonsko ogrodje. Nekatere bunkerje so delavci si- cer pokrili z zemljo. »Najprej se sprašujem, ali je bil ta poseg v času splošnega varčevanja potreben. Zanima pa me, zakaj so odstranili samo kovinske dele, če so že morali to narediti,« je povedal Bandelj. Po njegovih informacijah je za intervencijo pristojno italijansko obrambno ministrstvo, napovedal pa je, da bo pisal županu Ettoreju Romoliju in ga vprašal, ali je bil s tem primerno seznanjen. Znano je, da je Kalvarija kljub napovedim o njenem ovrednotenju vse prepogosto podobna divjemu odlagališču. (af) gorica - David Peterin vložil svetniško vprašanje Zmeda na sejmišču Po fitnesu, bazenih in večnamenskem centru naj bi bil na vrsti načrt za nakupovalno središče Usoda goriškega sejmišča je velika uganka, saj kaže, da splošen načrt za razvoj in ponovno uporabo tega območja ne obstaja. Tako sklepa goriški občinski svetnik Demokratske stranke David Peterin na podlagi trditev visokih predstavnikov Trgovinske zbornice v krajevnem tisku. Občinski svetnik sprašuje župana Etto-reja Romolija, ali imajo Trgovinska zbornica, sejmiščna ustanova in sam župan zares namen prodati sejmišče. V zadnjem obdobju je bil govor o različnih dejavnostih, ki naj bi jih v prihodnje razvijali in gojili v Ulici Barca. Omenjali so se fitnes, bazeni, večnamenski športni center, zdaj pa še naku- povalno središče. To možnost odkrito zavrača predsednik združenja trgovcev Ascom. »Zmeda, ki vlada med predstavniki tako pomembne ustanove, enega izmed stebrov našega mesta, je popolna,« piše v Peterinovem tiskovnem sporočilu. Obnova območja sejmišča stanejo dva milijona evrov, načrta pa ni mogoče izvajati brez podrobnega načrtovanja, ki mora temeljiti na širši viziji o razvoju Gorice. »V takem obdobju si nihče ne bi smel privoščiti, da tako lahkomiselno upravlja z investicijami in meče denar skozi okno. Žal že imamo nekaj katedral v puščavi, ki iščejo neko dostojno namembnost, saj so bili zanje zapravlje- ni milijoni evrov,« je oster Peterin, ki navaja primer konferenčnega središča. Peterin sprašuje župana Romolija, ali imajo izjave predstavnikov Trgovinske zbornice, ki po njegovem mnenju ne upoštevajo gospodarske prihodnosti in razvoja mesta, trdno podlago: »Kakšne so lahko perspektive, če ni dialoga niti med glavnimi predstavniki oblasti? Razvoj je več desetletij slonel na tržišču, ki sta ga popolnoma zaznamovala meja in prostocarinska cona. Oba sodita v preteklost.« Gorica potrebuje novo smer, opozarja Peterin, že dolgo pa čaka na zamisel, ki lahko predstavlja jeziček na tehtnici med agonijo in razvojem. GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 22. novembra 2012 1 5 / ajdovščina Danilo Lokar je bil rojen pred 120 leti Ob 120. obletnici rojstva pisatelja in zdravnika Danila Lokarja so v Ajdovščini letos pripravili niz različnih kulturnih dogodkov. Osrednja prireditev bo jutri, ko bodo pripravili simpozij o njegovem življenju in delu; z začetkom ob 9. uri bo potekal v Pilonovi galeriji. Lavričeva knjižnica, ki pripravlja simpozij, je nanj uspela privabiti prepoznavne slovenske prozne ustvarjalce in raziskovalce. O pisateljevem delu bodo tako spregovorili Ciril Zlobec, France Bernik, Matjaž Kmecl, Branko Marušič, Marija Mercina, Franc Čer-nigoj in drugi. Ob odprtju spominske sobe bodo predstavili tudi Lokarjeve dnevnike. V sobi bodo razstavili knjige, rokopise, pisma in panoje s pisateljevo foto zgodbo. Obletnico bodo obeležili tudi s spominskim obeležjem na pročelju stavbe, s katero sedaj upravlja Društvo likovnih umetnikov Severne Primorske in ima v njej tudi galerijo; obeležje je izdelal akademski kipar Silvester Fakuč. Po besedah direktorja Lavričeve knjižnice Ajdovščina Arturja Lipovža bodo v knjižnici ohranili spominsko vitrino s prvimi izdajami Lokarjevih knjig. gorica Šport za vse Med 19. in 25. novembrom poteka v Gorici tretja prireditev »Sport X Tutti« v organizaciji goriškega združenja prostovoljnega dela Laqui-lone. Njen namen je povezati v športni igri duševno ali telesno prizadeto mladino ter njihove sovrstnike iz goriških šol. Letos so izbrali košarko, toda tekmovanja so predvsem priložnost za druženje, medosebno spoznavanje in premoščanje predsodkov in ločevanj. Soudeleženih je šest ekip in 70 atletov iz krajev Malnate, Val-sesia, Biella, Montebelluna, Treviso in Medea. Pobuda uživa pokroviteljstvo občine Gorica, goriške pokrajine, pokrajinskega odbora CONI, omogočata pa jo prispevka dežele FJK in Fundacije Goriške hranilnice; sodelujejo še goriški licej Paolino dAquileia, v okviru katerega so odprli športno študijsko smer, ter združenji Ardita iz Gorice in Schultz iz Medee. Športna srečanja prirejajo po šolah, v dvorani Co-colin omenjenega liceja in v telovadnici Kulturnega doma; ob tekmovanjih potekajo še posvet na temo športa in prizadetosti, informativne priložnosti in soočanja za srednješolce. Vse pobude so odprte javnosti. šempeter - Zadnji letošnji sejem vojaških predmetov Evropski »arzenal« Prvo svetovno vojno prehitela druga vojna - Mnogi obiskovalci prihajajo v uniformah Neverjetno je, koliko najrazličnejših vojaških predmetov hranijo ljubiteljski zbiralci. Ta »arzenal« prihaja najbolj do izraza na sejmih, ki jih štirikrat na leto prirejajo v Hit šport centru v Šempetru. V nedeljo je bil zadnji letošnji sejem, ki je, kakor vsakič, priklical na stotine ljudi. Stojnice z vsakovrstno kramo so postavili zbiralci in preprodajalci iz raznih evropskih držav, tako da je Šempeter postal sedež ene najbolj odmevnih tovrstnih prireditev v Evropi. V nedeljo je bilo prisotnih več kot sto razstavljavcev in preprodajalcev iz Slovenije, Italije, Nemčije, Avstrije, Republike Češke, Hrvaške, Poljske, Madžarske in Srbije. Še do pred kakim letom je sejemska ponudba v glavnem zadevala obdobje prve svetovne vojne, sedaj pa jo je dohitela ali celo prehitela prisotnost predmetov iz druge svetovne vojne. Na desetinah stojnic si človek lahko napase oči in najde karkoli: veliko je uniform in vojaških čelad najrazličnejših vojska, imitacij orožja, knjig, brošur, zemljevidov, pa še fotografij in razglednic. Mnogi obiskovalci prihajajo v uniformah najrazličnejših armad. Nedeljski sejem je priredilo društvo Soška fronta iz Nove Gorice. Enkrat letno izdaja tudi revijo Na fronti, v kateri je mogoče najti strokovne in poljudne članke o prvi svetovni vojni. Ob novo-goriškem društvu, katerega člani so tudi številni zamejski Slovenci, so se predstavila tudi sorodna društva: sekcija GSR2 (v avstroogrskih uniformah), društvo Zenobi iz Trsta, Isonzo Gruppo di Ricerca Storica iz Gorice, Društvo SANG (soft air) iz Nove Gorice in Združenje lastnikov starih vojaških vozil iz Gorice. V nedeljo so uvedli še novost. Pred šem-petrske razstavne hale si pripeljali staro poljsko kuhinjo, v kateri so skuhali voja- Stara poljska kuhinja foto vip ški pasulj, ki so ga opoldne brezplačno delili obiskovalcem. Polovica vprežnega kuhinjskega kotla izhaja iz obdobja Kraljevine Jugoslavije, druga polovica pa iz obdobja JLA (leta 1951). Zanimivo pa je, da je obe polovici izdelala ista jugoslovanska tovarna. (vip) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. 3 Koncerti CECILIJANKA - 54. revija goriških pevskih zborov bo potekala v soboto, 24. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 25. novembra, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Sodelujejo tudi zbori s tržaške in videmske pokrajine ter Koroške in Slovenije. Revija je posvečena glasbeniku, kulturnemu delavcu in duhovniku Mirku Fileju ob 100-letnici rojstva in 50-letnici smrti. V OBČINSKI GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI na Trgu Cavour v Tržiču bo 25. novembra, ob 11. uri koncert iz niza »Galleria musicale volume 7 z naslovom »Trascrizioni, in-venzioni, elaborazioni per quattro violoncelli«, nastopil bo Ensembel 16 Corde; vstop prost. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Gorici: v ponedeljek, 26. novembra, ob 20.45 bo na sporedu opera »Cosi fan tutte... o sia la scola degli aman-ti« Wolfganga Amadeusa Mozarta; nastopili bodo skupina La Compagnia Vocale dell'Opera Giocosa iz FJK, zbora Lions Singers iz Trsta in Can-zoni dAutore iz Gorice in glasbeniki Orchestra dell'Opera Giocosa iz FJK; predprodaja vstopnic pri agenciji IOT v Gorici, informacije na lipizer@lipi-zer.it in www.lipizer.it. H Šolske vesti SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE se pridružuje splošni stavki šolskega osebja, ki so jo oklicali državni sindikati UIL-Scuola, CISL-Scuola, Flc-CGIL, Snals-Confsal, Gilda in Cobas in bo potekala v soboto, 24. novembra. RAVNATELJICA SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL v Gorici obvešča starše, da se v teh dneh večina dijakov udeležuje dejavnosti v sklopu dijaške samouprave, ki naj bi trajala do sobote, 24. novembra. Ostali dijaki imajo reden pouk. A Gledališče KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ v Gorici prireja v petek, 14. decembra, obisk Ljubljanske Opere in ogled baletne predstave Petra Iliča Čajkov-skega »Hrestač - Božična zgodba«. Začetek prireditve ob 19.30. Prevoz v Ljubljano z avtobusom, odhod iz Gorice ob 17.30. Prodaja vstopnic že poteka po tel. 0481-531445 ali na kcl.bra-tuz@libero.it. ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: v nedeljo, 9. decembra, ob 17. uri »Sedma zapoved: kradi malo manj« (Dario Fo), nastopata AG Vrba Vrbje in KD Galicija; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). GLEDALIŠKI FESTIVAL »GORIŠKI GRAD«: v Kulturnem domu v Gorici v petek, 23. novembra, ob 20.30 »Ba-lera Paradiso« (A. Bronzato in R. Pip-pa), nastopa gledališka skupina Estra-vagario Teatro iz Verone; rezervacije in predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici. SOCIALNA GLEDALIŠKA REVIJA »ALTRE ESPRESSIVITA «: v občinskem gledališču v Krminu danes, 22. novembra, ob 20.30 »Le intermitten-ze della morte«, nastopa gledališka skupina šole ISIS Cossar - Da Vinci iz Gorice in ob 21.30 »Obbedisco... an-zi no!« v izvedbi gledališke skupine I senza soldi iz Gorice. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v petek, 23. novembra, ob 20.45 koncert violinista Philippeja Graffina in pianistke Claire Désert; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481494664), v Ticketpointu v Trstu, v knjigarni Antonini v Gorici in v uradih ERT v Vidmu; več na www.tea-tromonfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 27. novembra ob 20. uri »Liferanti« (Miha Nemec, Nejc Valenti); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ZIMSKE ZGODBE v sklopu niza Zimskih popoldnevov v organizaciji CTA v gledališču Verdi v Gorici v soboto, 24. novembra, ob 16.30 »La favola di Alcione«; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@cta-gorizia.it, www.ctagorizia.it). H Mali oglasi V ŠTANDREŽU dajamo v najem opremljeno stanovanje z eno spalno sobo, kuhinjo in kopalnico; tel. 048121058. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »II peggior Natale della mia vita«. Dvorana 2: 17.30 »The Twilight Saga: Breaking Dawn« 2. del; niz »Mondo-visioni« 20.15 »Tomorrow«; 22.00 »High Tech, Low Life«. Dvorana 3: 17.40 »Hotel Transylvania«; 19.50 - 22.10 »Venuto al mondo«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Il peggior Natale della mia vita«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn« - 2. del. Dvorana 3: 17.40 »Hotel Transylva-nia«; 19.50 - 22.10 »Argo«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.15 »Il so-spetto«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Ve-nuto al mondo«. Razstave V POKRAJINSKIH MUZEJIH V PALAČI ATTEMS v Gorici bo v soboto, 24. novembra, ob 18. uri odprtje razstave združenja Prologo z naslovom »Profezie«. V GALERIJI ATELIER v EDA centru na Delpinova 18b v Novi Gorici bo danes, 22. novembra, ob 19.30 odprtje razstave slikarke Nine Zuljan in kiparja Claudia Mrakica; na ogled bo do 21. decembra. Več na info@atelier.si, www.atelier.si. KD MOPZ KROMBERŠKI VODOPIVCI, Pokrajinski arhiv Nova Gorica, Goriški muzej in mestna občina Nova Gorica vabijo v petek, 23. novembra, ob 18. uri v grad Kromberk na odprtje razstave z naslovom »Vinko Vodopivec 1878-1952. Duhovnik in glasbenik«. Sodelovala bosta arhivska svetovalca Jurij Rosa in Ivanka Uršič. V KAVARNI CAFFE' CARDUCCI v Ul. Du- ca dAosta 83 v Tržiču bo v petek, 23. novembra, ob 19. uri odprtje razstave En-za Valentinuza z naslovom »Graffiti«, umetnika bo predstavila Cristina Visin-tini; na ogled bo do 13. decembra vsak dan razen ponedeljka 7.00-21.00. JESENSKI APERITIVI V MUZEJU: v nedeljo, 25. novembra, ob 11. uri v goriškem grajskem naselju 13 bosta Raffael-la Sgubin in Antonella Pizzolongo vodili ogled muzeja mode in laboratorija z naslovom »Noi... dellArte«; sledil bo ape-ritiv. V GALERIJI SPAZZAPAN V GRADIŠČU prirejajo v okviru praznika »Cho-co Fest« nagrado »Choco pittura« v nedeljo, 25. novembra; informacije po tel. 0481-960816, galleria.spazza-pan@gmail.com. Nagrajevanje najlepših del poslikanih s čokolado bo ob 17.30 v predverju županstva v Gradišču. »VAE VICTIS - GORJE PREMAGANIM« je naslov fotografske razstave, ki je na ogled na sedežu kulturnega društva Societa cormonese Austria v Ul. Matteotti 14 v Krminu in je posvečena vojaškim pokopališčem na območju nekdanje Goriško-Gradiščanske in bližnjih pokrajin; do 30. novembra od torka do sobote 17.00-19.00, ob nedeljah v jutranjih urah. 0 Prireditve VRT ČUDEŽNIH PRAVLJIC za otroke od 4. do 7. leta v knjižnici Sandro Per-tini v Ronkah (Trg Unita) od 17. do 18. ure: v slovenskem jeziku ob četrtkih (22. in 29. novembra), v italijanskem jeziku ob sredah (28. novembra ter 12. decembra). Med pravljičnimi uricami bodo pripovedovalci zabavali otroke z animiranim pripovedovanjem čudežnih in zabavnih zgodb ter ustvarjalnimi delavnicami med katerimi se bodo posluževali barvic, temper, pisanega papirja in podobno. KRUT vabi na sklop srečanj »Razgibaj-mo možgane« s psihologinjo in psi-hoterapevtko Jano Pečar. Tematike bodo sledeče: krepitev spomina in pozornosti, pomen komunikacije in socializacije v zreli življenjski dobi itd, ob četrtkih in sicer: danes, 22., 29. novembra in 6. decembra od 9.30 do 11. ure na sedežu krožka v Gorici, Korzo Verdi 51/int.; informacije in prijave do 8. novembra v pisarni ali po tel. 0481530927 vsak četrtek od 9. do 12. ure ali na krut.go@tiscali.it ter po tel. 040360072 (prisarna v Trstu). V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 22. novembra, ob 18. uri bo Mah Aissata Fo-fana predstavila svojo knjigo »Un popolo delle stelle, un baobab, il cadavere di un albino«. V OBČINSKEM AVDITORIJU V RONKAH potekajo do 6. decembra jesenske kulturne prireditve z naslovom »Autunno da Sfogliare... e da Ascoltare - Prelistajmo in poslušajmo jesen«: danes, 22. novembra, ob 20.30 koncert »Amarcord Rota«. 23. novembra, ob 18. uri srečanje Mario Ros-setti Dovi, ki bo predstavila svojo knjigo »Zarzuachi«; informacije po tel. 0481 477205, www.comuneronchi.it. GORIŠKA ARHEOLOŠKA SKUPINA prireja predavanje z naslovom »Tra cielo e terra. Il cielo visto dagli antichi« v petek, 23. novembra, ob 20.45 v Galeriji v Ul. Diaz v Gorici. Predavala bo Roberta Bat-tiston; več na www.gagoriziano.org/atti-vitasvolta/2012/tracieloeterra_ilcielo.pd£ V OKVIRU NIZA »MONTIFILM 2012« bo v soboto, 24. novembra, ob 21. uri v manjši dvorani UGG (Trg Cesare Battisti) v Gorici srečanje z alpinistoma Ariello Sain in Marinom Babudrijem, ki sta partnerja na steni in v življenju. ZDRUŽENJE AMARE (Associazione malati reumatici) iz Gorice vabi na posvet o revmatičnih boleznih v soboto, 24. novembra, ob 16. uri v deželnem avditoriju v Ul. Roma 5 v Gorici. »LA DOMENICA DELLE SCOPE E ALTRE STORIE DI CONFINE«: v občinski knjižnici v Sovodnjah bo v torek, 27. novembra, ob 18. uri srečanje z avtorjem Robertom Covazem. Z njim se bosta pogovarjala Andrea Bellavite in Igor Komel. GORIŠKA POKRAJINSKA UPRAVA prireja niz pobud za izbiro višješolske študijske smeri: od 27. do 29. novembra bo v Ul. Diaz 20 v Gorici potekal »Gorien-ta«. V petek, 30. novembra, ob 14.30 v avditoriju slovenskega šolskega centra v Ulici Puccini v Gorici videokonferenca s podtajnikom ministrstva za šolstvo Mar-com Rossijem Dorio. □ Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja tradicionalno prednovoletno silvestrovanje v petek, 28. decembra, v restavraciji Primula v Solkanu. Prijave sprejemajo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-390697 (Marija Č.), 0481 20801 (Sonja K.), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-884156 (Andrej F.). KNJIŽNICA DAMIRJA FEIGLA v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. KRUT obvešča, da bo do decembra pisarna na Korzu Verdi, 54/int. v Gorici odprta ob četrtkih med 9. in 12. uro (tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it). OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE obvešča, da je odprta ob torkih in četrtkih med 14.30 in 18. uro, ob ponedeljkih med 8. in 10. uro in ob sredah med 11. in 13. uro. PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR - Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podeljujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom na osnovi utemeljitve predlagateljev in po presoji organizacij, ki priznanje podeljujejo. Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške prosve-te na podlagi javnega razpisa. Priznanje se praviloma podeli za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2012 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra 85, s pripisom na ovojnico: »Predlog za priznanje«. GORIŠKA PREFEKTURA obvešča, da bodo 30. novembra uradi prefekture, ki bodo odprti javnosti, zagotavljali samo osnovne storitve zaradi izpopol-njevalnega tečaja večjega dela uslužbencev. L. Mali oglasi V ŠTANDREŽU dajamo v najem opremljeno stanovanje z eno spalno sobo, kuhinjo in kopalnico; tel. 048121058. Pogrebi DANES V GORICI: 9.50, Maria Di Gia-como por. Ceconi iz splošne bolnišnice v kapelo glavnega pokopališča in na glavnem pokopališču. DANES V PODGORI: 11.40, Bruna Pe-sarino vd. Hvalic (z glavnega pokopališča v Gorici ob 11.30) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Antonio Co-dia (iz Trsta) na pokopališču. DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Franco Novati (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. 16 Četrtek, 22. novembra 2012 TRST / APrimorski r dnevnik LAKERSOM ZDAJ GRE LOS ANGELES - Košarkarji Los Angeles so ligi NBA s slavjem proti Brooklyn Nets s 95:90 prišli do pete zmage na šestih tekmah. Pri jezernikih je blestel Dwight Howard s 23 točkami, 15 skoki, štirimi blokadami in tremi podajami. Kobe Bryant je dosegel 25 točk Očitno je prihod Mi-kea D'Antonija (na sliki) na trenersko klop zdramil jezernike. Še naprej v letošnji sezoni blesti Carmelo Anthony (New Yorka), ki povprečno dosega 24,2 točke na tekmo. Andrea Bargnani je v zadnjem krogu dosegel za raptorse 22 toč. ŠVICA TUDI BREU FEUZA LAKE LOUISE - Po upokojitvi legendarnega Didierja Cuchea je švicarski tabor ostal brez še enega specialista za smuk in superveleslalom, 25-letnega Beata Feuza, ki bo zaradi ponavljajočih se težav z levim kolenom izpustil celotno novo sezono. Feuz je minulo sezono končal na drugem mestu v skupni razvrstitvi svetovnega pokala in v posebnem smuka-škem seštevku. Švicarski zvezdnik je spomladi prestal operacijo na kolenu, avgusta pa je sledil še padec med pripravami v Argentini. Zaradi krvavitve in vnetja v predelu kolena so Feuza vnovič sprejeli v bolnišnici v Bernu. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu DOSEGEL 138 TOČK NA ENI SAMI KOŠARKARSKI TEKMI MINNEAPOLIS - Na tekmi košarkarskega univerzitetnega prvenstva NCAAje košarkar Grinnell Collega Jack Taylor poskrbel za izjemen rekord. Njegova ekipa je s 179:104 premagala Faith Baptist Bible College, Taylor pa je tekmo končal pri neverjetnih 138 točkah in postavil strelski rekord v prvenstvu NCAA. Taylor je iz igre metal 108-krat in zadel 52 metov, zadel pa je tudi 27 metov za tri točke (skupaj 71 poizkusov) in sedem prostih metov v 36 minutah. Ob polčasu je dosegel 58 točk. nogomet - Liga prvakov Milan v osmini finala Skupina A IZIDA 5. KROGA Dinamo Kijev - PSG 0:2, Porto - Dinamo Zagreb 3:0 Porto 5 4 1 0 9:2 13 Paris St.Germain 5 4 0 1 12:2 12 Dinamo Kijev 5 1 1 3 5:9 4 Dinamo Zagreb 5 0 0 5 0:13 0 PRIHODNJI KROG (4. 12.) PSG - Porto, Dinamo Zagreb - Dinamo Kijev Skupina B IZIDA 5. KROGA Arsenal - Montpellier 2:0, Schalke - Olympiacos 1:0 Schalke 04 5 3 2 0 9:5 11 Arsenal 5 3 1 1 9:6 10 Olympiacos 5 2 0 3 7:8 6 Montpellier 5 0 1 4 5:11 1 PRIHODNJI KROG (4. 12.) Montpellier - Schalke, Olympiacos - Arsenal Skupina C IZIDA 5. KROGA Zenit - Malaga 2:2, Anderlecht - Milan 1:3, Malaga 5 3 2 0 10:3 11 Milan 5 2 2 1 7:5 8 Anderlecht 5 1 1 3 2:7 4 Zenit 5 1 1 3 5:9 4 PRIHODNJI KROG (4. 12.) Malaga -Anderlecht, Milan - Zenit Philippe Mexes je dosegel pravi evrogol ansa Anderlecht - Milan 1:3 (0:0) Strelci: El Shaarawy v 47., Mexes v 71., De Sutter (A) v 78. in Pato v 91. min. Anderlecht: Proto, Gillet, Kouyate, Nuytinck, Deschacht, Biglia, Kljestan, Bruno (od 66. Jakovenko), Praet (od 75. De Sutter), Jovanovič (od 77. Canesin), Mbokani. Milan: Abbiati, De Sciglio, Mexes (od 78. Zapata), Yepes, Constan (od 73. Ema-nuelson), Montolivo, de Jong, Nocerino, Boateng, Bojan (od 67. Pato), El Shaarawy BRUSELJ - Po tekmah 5. kroga nogometne lige prvakov je znanih že 13 udeležencev osmine finala. Po Malagi, Portu, Manchester Unitedu, Barceloni, Šahtarju Donjecku, Valencii in Bayernu so si nadaljevanje tekmovanja nocoj zagotovili še Borussia Dortmund, Real Madrid, Milan, Schalke, Arsenal in Paris St. Germain. V Manchestru pa je Mancinijev City igral neodločeno z madridskim Realom (1:1) in tako že ostal brez možnosti za osmino finala. Med Anderlechtom in Milanom, tekmo so sodili Slovenci na čelu z Damirjem Skomino, so zmagali Italijani s 3:1. Rdeče-črnim je vodstvo v 47. minuti priigral vse bolj samozavestni Stephan El Shaarawy z zelo lepim golom. Njegov podvig je v 71. minuti »zasenčil« Philippe Mexes s «škarjicami» z roba kazenskega prostora. Hitro je unovčil izključitev Brama Nuytincka. Bil je to morda še lepši gol od toliko opevanega zadetka Zlatana Ibrahimoviča prejšnjega tedna. Škoda, da se je Mexes takoj zatem poškodoval in ga je zamenjal Zapata. Tom De Sutter je v 78. minuti znižal na 1:2. Anderlec-hut je zadetek vlil zaupanje, toda do preobrata ni prišlo in Alexandre Pato je v 90. minuti v protinapadu postavil piko na i Milanovi zmagi, spet mu je lepo podal novi zvezdnik italijanskega nogometa El Shaa-rawy, ki se - za razliko od mnogih njegovih vrstnikov - zdi tudi zelo resen fant. Kljub temu, da je Milan igral v prvem polčasu brezbarvno, je njegova zmaga zaslužena, saj je v drugem polčasu pokazal več. Nešportna poteza se mu ne bo obrestovala NYON - Evropska nogometna zveza (Uefa) je začela disciplinski postopek proti napadalcu Šahtarja iz Donjecka Luizu Adrianu zaradi kršitve kodeksa obnašanja. Na torkovi tekmi lige prvakov na Danskem proti Nords-jaellandu je sodnik ustavil igro zaradi poškodbe enega domačih igralcev. Šahtarjev nogometaš Willian je žogo nato hotel vrniti domači ekipi, natančneje domačemu vratarju. Toda Luiz Adriano je kljub temu, da so domači branilci - prepričani, da bo v duhu «fair-playa» žogo dejansko prepustil vratarju -, obstali, stekel za žogo, preigral vratarja in zabil gol za 1:1. «Pogledal sem na svoj kapetanski trak in tam nekaj piše o spoštovanju. Moram reči, da tega nismo videli prav veliko. Mislili smo, da nam bodo 'podarili' en gol. Pol njihove ekipe je tudi tako razmišljalo, pol pa ne,» je povedal kapetan Nordsjaellanda Nicolai Stokholm. evropska liga - Drevi Maribor v Atenah po prve točke v gosteh, Udineseju a v*( v •• g v Anziju ze grozi izpad MARIBOR - Nogometaši Maribora se bodo danes ob 19. uri v Atenah v petem krogu skupinskega dela evropske lige pomerili s Panathi-naikosom. Na prvi tekmi v mariborskem Ljudskem vrtu so bili Mariborčani boljši z visokih 3:0, tudi tokrat četa Darka Milaniča na polotok Atiko potuje z željo po zmagi oziroma vsaj prvih točkah na gostova-njih.Panathinaikos je bil doslej zgolj bleda senca vrhunskega grškega prvoligaša, a nedavna zamenjava na trenerskem mestu, Jesualda Ferreiro je zamenjal Juan Ramon Rocha, je moštvu spet dala nov zagon. Udinese bo pri Anžiju gostoval že ob 18. uri. Če izgubi in Liverpool premaga švicarski Young Boys so Vi-demčani že izločeni. Na boljšem so druga italijanska moštva. Lazio že napreduje v naslednjo fazo, če doma premaga Tottenham, Napoliju pa to lahko uspe, če na Švedskem premaga Aik, Eindhoven pa ne premaga Njepope-trovsk. Inter si je že zagotovil preboj v naslednjo fazo, zato bodo v Kazanu danes igrali mnogi rezervni igralci. Danes: 18.00 Rubin Kazan - Inter, Anži - Udinese; 19.00 Panathina-ikos - Maribor, Lazio - Tottenham, 21.05 AIK - Napoli SkupinaD IZIDA 5. KROGA Ajax - Borussia D. 1:4, Manchester City - Real Madrid 1:1 Borussia D. 5 3 2 0 10:5 9 Real Madrid 5 2 2 1 11:8 8 Ajax 5 1 1 3 7:12 4 Manchester City 5 0 3 2 7:10 3 PRIHODNJI KROG (4. 12.) Borussia Dortmund -Manchester City, Real Madrid - Ajax Lega pro z eno samo ligo RIM - Nogometna zveza je odobrila zmanjšanje števila moštev v poklicnih prvenstvih 1. in 2. divizije. V prihodnji sezoni jih bo še vedno 69, med 1. in 2. ligo ne bo izpadov, iz druge lige pa jih bo izpadlo 18, tako da bodo v sezoni 2014/2015 sestavili enotno ligo s tremi skupinami po 20 moštev. Predsednik Lega pro Mario Macalli je ocenil, da je to lep dan za italijanski nogomet. Pomembna je tudi novost, da so ukinili obvezno prisotnost mladincev v članskih ekipah. chelsea Abramovič odstavil Di Mattea LONDON - Angleški nogometni prvoligaš Chelsea, aktualni zmagovalec lige prvakov, je dan po porazu proti Juventusu prekinil sodelovanje s trenerjem Robertom Di Matteom in ga bo do konca sezone zamenjal španski strokovnjak Rafale Benitez. Di Matteo je na klop Chelsea sedel marca, ko je zamenjal Andrea Villas-Boasa. Klub je popeljal do zgodovinskega zmagoslavja v ligi prvakov, dobro pa je začel tudi letošnjo sezono. V angleški premier league je Chelsea dolgo časa vodil, po nekaj slabših rezultatih pa je zdaj zdrsnil na tretje mesto. V ligi prvakov se je po porazu proti Juventusu znašel v sila težkem položaju in se morebiti sploh ne bo prebil v izločilne boje najimenitnejšega klubskega tekmovanja. Poleti je premožni predsednik Roman Abramovič vložil 90 milijonov evrov sredstev za okrepitev moštva. Prišli so Eden Hazard, Oscar, Victor Moses in Marko Marin. Vlogo Didiera Drogbaja, bi bil moral prevzeti Španec Fernando Torres, za katerega je Abramovič svojčas odštel 50 milijonov evrov, toda Torres tudi letos ne igra dobro. V 12 prvenstvenih tekmah je dosegel le štiri zadetke. Di Matteo je vodil Chelsea na 42 tekmah. Razen Carla Ancelottija in Joseja Mourinha ni v Abramovi-čevi dobri nihče zdržal na klopi tega moštva več kot eno leto. Brez Grčije PARIZ - V Chartresu se začenja evropsko plavalno prvenstvo v kratkih bazenih. na njem zaradi finančnih razlogov prvič po 16 letih ne bo Grčije. od Slovencev bo nastopil tudi 10-kratni evropski prvak in svetovni rekorder na 100 mešano, Peter Mankoč, ki bo tudi na letošnjem EP nastopil na 100 mešano in se v tej disciplini boril tudi za medaljo. Štirje stadioni ZURICH - Rusija, ki bo leta 2018 gostila največji nogometni spektakel na svetu, svetovno nogometno prvenstvo, je predlagala štiri stadione, na katerih bi v Rusiji leto pred tem izpeljali generalko za mundial pokal konfederacij. Organizacijski odbor se zavzema, da bi uvodno tekmo izpeljali na stadionu v Sankt Peterburgu, ki bo gostilo tudi polfinale svetovnega prvenstva leto zatem. Med mesti, v katerih bi izpeljali tekme pokala konfederacij leta 2017, so še prestolnica Moskva, Kazan in črnomorsko letovišče Soči, ki bo leta 2014 gostilo zimske olimpijske igre. V Moskvi bi turnir za pokal konfederacij izpeljali na povsem novem stadionu Spartak, medtem ko bi večji mestni stadion Lužniki gostil polfinale in finale SP 2018. Kiel tokrat boljši KIEL - Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v tekmi 6. kroga evropske lige prvakov (skupina B) v gosteh izgubili z nemškim Kielom s 26:30 (12:13), za svojo predstavo v svetišču evropskega rokometa v zadnjem desetletju pa si vendarle zaslužijo najvišjo možno oceno. S pogumno in bojevito predstavo so bili povsem enakovredni mogočnim gostiteljem, ki so se za zmago nad slovenskimi podprvaki morali pošteno potruditi. ACH Volley gladko zmagal tudi v Gentu GENT - Odbojkarji ACH Volleyja so v tekmi 4. kroga lige prvakov v Gentu premagali Euphony Asse Lennik s 3:0 (14, 19, 17). Z enakim izidom so prejšnji tedne zmagali tudi v Ljubljani. «V povratnem dvoboju boste videli povsem drugačen Lennik,» je bil po gladkem porazu v Ljubljani optimistično razpoložen slovenski reprezentant pri belgijski ekipi Miha Plot, a njegov optimizem, ki ga je pokazal že pred prvo tekmo v Sto-žicah, je bil brez prave podlage. Ljubljančani, ki so prav tako pričakovali boljšo predstavo tekmecev, so bili tudi v povratni tekmi vsaj za razred boljši in to prav v vseh elementih. Najvažnejše pa je bilo, da so varovanci Luke Slabeta spet odlično ser-virali (11 asov), praktično prav vsi. Belgijci - na tekmi niso niti enkrat vodili - so imeli ogromno težav s sprejemom, tako da so težko organizirali svoje napade, ki so jih gosti z lahkoto branili, bodisi z obrambo v polju bodisi z blokom ob mreži. POKAL CEV - Odbojkarji Calcita Volleyballa se poslavljajo od pokala Cev. Po zmagi 3:2 na prvi tekmi osmine finala v Ljubljani so na povratni tekmi proti koroški Posojilnici Dob v Pliberku izgubili z 0:3 (-18, -12, -15). Tako je o napredovanju odločal zlati niz, v katerem so bili avstrijski podprvaki boljši s 15:9. V treh letošnjih tekmah, eni prijateljski, eni v srednjeevropski ligi in v prvi tekmi osmine finala pokala Cev so bili odbojkarji Calcita Volleyballa vedno boljši od Dobljanov. / ŠPORT Četrtek, 22. novembra 2012 17 NAS ŠPORTNIK BO 27. E naš Športnik DECEMBRA NA PROSEKU Letošnja tradicionalna prireditev Naš športnik, na kateri primorske medijske hiše nagrajujejo najboljše slovenske športnike z obeh strani nekdanje državne meje, bo v četrtek, 27. decembra v Kulturnem domu na Proseku. Na njej bomo nagrado za najboljše v sončnem letu 2012 podelili trem športnikom, trem športnicam in trem moštvom, skupno torej devet nagrajencev na vsaki strani. Tudi letos bo zagotovljen radijski prenos Radia Trst A in Radia Koper. ] TRENER POHVALIL RIDOLFIJEVO RIM - Italijanska ženska državna nam-iznoteniška reprezentanca, za katero igra tudi Nabrežinka Lisa Ridolfi, je v Donetsku, na kvalifikacijski tekmi za nastop na ekipnem EP, s 3:0 izgubila proti Ukrajini. Obe reprezentanci sta nastopili brez svojih prvi nosilk, za Italijo je to Nikoleta Štefanova. Debora Viva-relli, Lisa in Giorgia Piccolin so se hrabro borile. Trenerka Andreja Ojstršek je za borbenost in dobro igro izpostavila nastop Lise, piše na spletni strani zveze FITET. Proti Ganni Gapono-vi(127. igralki na svetu) je Lisa izgubila z 11:8, 11:5, 11:9. MLADI PLEZALCI RASTEJO Pri Alpinističnem odseku SPDT se je začela šola plezanja za osnovnošolske otroke. Prvega srečanja se je udeležilo pet otrok, ki so se takoj spoprijeli z bazoviško umetno steno in zagrizeno preplezali zastavljene smeri. V sklopu tečaja se bodo poleg plezalnih prvin učili tudi vrvne tehnike, varovanja ter ostalih veščin za varno plezanje v naravi. Naslednje srečanje bo jutri, ob 17.30, v športnem centru Zarja v Bazovici. nogomet - Zaostala tekma promocijske lige Vesna v končnici zasluženo izenačila z igralcem manj Tricesimo - Vesna 1:1 (1:0) Strelec za Vesno: Martini (11-m) v 88. minuti. Vesna: Carli, G. Kerpan, Degrassi, A. Kerpan, Av-dič, Pin, Dragosavljevič, Carrese Cano, Spindelli (od 70. Martini), Rossone (od 55, Furlan). S sinočnje zaostale tekme v Tržežimu se vrača Vesna z mešanico občutkov. S ponosom, da je drugo silo prvenstva potisnila v kot, z jezo, da ni celo zmagala in da jo je sodnik oškodoval. Pojdimo po vrsti. V prvem polčasu kriško moštvo ni igralo najboljše. Igro sta razživeli le dve najstrožji kazni v korist Tricesima. Po prvi, tekla je 10. minuta, so gostitelji povedli, vdrugič (v 20. minuti) pa je vratar Vesne Carli lepo odbil nasprotnikov strel z bele to-ček. Vesna si je priigrala eno samo priložnost, a se Av-dicu strel ni posrečil. Popolnoma drugačen obraz je Vesna pokazala v drugem polčasu. To je bilo doslej najboljših 45 minut moštva v letošnji sezoni. Zagospodarili so na igrišču in si Tricesimo povsem podredili. Priložnosti je bilo veliko. Degrassijev strel z glavo je vratar gostiteljev ubranil, Avdic pa je prav tako z glavo poslal žogo mimo vrat. Sledila je epizoda, ki bi lahko pokvarila vse. Nasprotnikov branilec se je v kazenskem prostoru dotaknil žoge z roko, a sodnik tega ni opazil, Degrassi je protestiral in sodnik mu je pokazal drugi rumeni karton ter ga izključil. Kljub igralcu manj je Vesna še naprej bila v premoči (priložnosti sta imela Avdič in Cano), pokazala je odlično telesno pripravljenost. V iz-dihljajih tekme je branilec Tricesima podrl Cana, sodnik tokrat prekrška ni mogel spregledati (ni pa izključil branilca, kot bi moral, a mu je le pokazal rumeni kar- ton), Jar Martini pa enajstmetrovke ni zgrešil. Vrstni red: Muggia 30, Tricesimo 27, Pro Faga-gna 25, OL3 22, Terzo 21, Caporiacco in Juventina 17, Zaule Rabuiese in Vesna 15, Romans Medea, Valna-tisone in Trieste Calcio 11, Isonzo 10, Reanese 9, Pon-ziana 3, Buttrio 2. mali nogomet - Goričan Simon Assi o vse bolj priljubljenem športu »Leno« žogo božaš s podplati Simon Assi je pred štirimi leti opustil aktvno igranje malega nogometa (zadnja leta se vse bolj uveljavlja uporaba termina futsal). Od igrišč se je oddaljil zaradi službenih obveznosti, ki so mu preprečile, da bi še naprej vsaj štirikrat tedensko zahajal v telovadnico. Vse dokler ni obesil copat na klin, je 30-letni Goričan branil barve Torriane iz Gradišča, enega izmed ne ravno številnih deželnih klubov, ki se ukvarjajo tudi z malim nogometom. Assi je bil kot mladinec vpoklican v deželno reprezentanco, na članski ravni pa je nastopil najvišje v C-ligi. Ravno v nedeljo se je na Tajskem končalo svetovno prvenstvo v futsalu, ki je ravno tako pod okriljem nogometne zveze Fifa. V Bangkoku si je finalni obračun ogledal tudi predsednik Blatter. Kot pred štirimi leti sta se za naslov pomerili Španija in Brazilija, ponovil pa se je tudi rezultat izpred štirih let, ko so pokal dvignili Južnoameričani. Zmagovalni oder so dopolnili Italijani, ki so v finalu z dokaj gladkim 3:0 odpravili presenečenje prvenstva Kolumbijo. Assi finalnih tekem ni gledal, a nam je vseeno rad odgovoril na nekaj vprašanj o malem nogometu: »Odkar sem opustil aktivno igranje manj spremljam dogajanje. Gotovo ljubezen do tega športa ostaja in občasno še igram s prijatelji. Pred leti sem izbral mali no- gomet, ker kot nogometaš gotovo ni bila moja glavna značilnost vzdržljivost. Sem pa vedno imel dobro tehniko, kar je v malem nogometu izrednega pomena. Nekako bi lahko zatrdili, da je bilo zame 100 metrov dolgo igrišče...predol-go. Začel sem, tako kot skoraj vsi, z nogometom. Bil sem tehnično dobro podkovan, a nisem preveč tekel, tako sem se nekega dne preizkusil z ekipo malega nogometa kluba Tor-riana iz Gradišča. Všeč mi je bilo, tako da sem nadaljeval. Moram priznati, da sem imel na začetku precej težav, saj se po igrišču drugače pomikaš, uporabljaš drugačen tip tehnike in tudi s taktičnega vidika so razlike precejšnje. Da ne govorimo o žogi, ki je manjša in iz drugačnega materiala, da se manj odbija. S tehničnega vidika igraš skoraj izključno s podplati, saj je ta glavni način zaustavljanja žoge, ki ga pri nogometu skoraj nikoli ne uporabiš. Po prvem težavnem letu sem se kar izkazal, tako da so me tudi vpoklicali v deželno reprezentanco, s katero smo Simon Assi odšli igrati na turnir v Perugio. Razlike med malim nogometom in nogometom so torej precejšnje. »So velike. Mimo velikosti igrišča, ki je pri malem nogometu dolgo približno 40x20 metrov, in žoge narejene iz materiala, ki omejuje poskakovanje, so različna tudi pravila igre. Igra je dosti bolj hitra in dinamična. Nikoli ne miruješ, stalno prehajaš iz obrambe v napad in obratno in igralci se na igrišču stalno vrstijo. Imaš tudi veliko manj časa za razmi- šljanje. Žoge se moraš čim prej znebiti, saj je nasprotnik vedno v tvoji neposredni bližini. Ob tem igraš dva polčasa po dvajset minut, a se čas ustavi vsakič, ko je igra ustavljena. Trenerji imajo na razpolago tudi minuto prekinitve. Po petih prekrških v polčasu ima nasprotnik na razpolago prosti strel, ki je res prost, saj vratar ne sme postaviti pred sabo živega zidu.« Katero pravilo bi lahko z malega prenesli tudi na veliko igrišče? »Po mojem mnenju bi bil timeout prava revolucija. Minuta odmora lahko namreč povsem spremeni potek srečanja. V tisti minuti lahko trener znova organizira svojo ekipo. Mislim, da bi to lahko koristilo tudi nogometnim ekipam.« Bi sam svetoval igranje malega nogometa?»Nedvomno. Mislim, da bi bilo zelo koristno zlasti pri otrocih oziroma tistim, ki morajo piliti tehniko. Ni boljšega načina za izboljšanje tehnike in tudi za hitro odločanje. Moraš že vnaprej vedeti, kaj boš z žogo, ki ti jo soigralec poda. V Braziliji in Španiji je veliko nogometašev, ki so kot otroci igrali mali nogomet in so nato prešli na nogomet, medtem ko je tu v Italiji proces obraten. Običajno se za mali nogomet opredeliš, potem ko si že več let igral nogomet. (I.F.) odbojka Breg, Kontovel in Sloga Barich med under 14 V prihodnjih dneh se bo na Tržaškem začelo še eno mladinsko odbojkarsko prvenstvo, to je prvenstvo za dekleta do 14 let. Medtem ko so v starejših kategorijah ekipe naših društev združene v projektu Zalet, nastopajo društva na tej ravni samostojno. Svojo ekipo so v ligo vpisali Breg, Kontovel in Sloga. Zveza je sestavila tri skupine s po šestimi ekipami, le dve najboljši se uvrstita v skupino za naslov. Sloga je lani v tem prvenstvu pristala na odličnem 2. mestu. Kljub temu, da je najboljša posameznica Jasna Vitez prestopila v starejšo kategorijo, je trener Nicholas Privileggi prepričan, da lahko ponovijo lansko uvrstitev ali se celo potegujejo za naslov. »Ekipa je skoraj nespremenjena, zato bomo tudi letos konkurenčni in smo tudi dobro pripravljeni,« je povedal trener. Kontovel trenira Sandra Vitez. Letos bodo prvič igrali z bolj porazdeljenimi vlogami in podajalcem na desni strani. Trenerka ocenjuje, da so padli v dokaj težko skupino, vseeno bodo skušale v njej doseči čim več, saj je na treningih opazen napredek. Breg si je zadal ambiciozni cilj, da prodre v skupino boljših, največji proble-mekipe - je povedala trenerka Daniela Ze-riali (ekipo vodi skupaj z Bredo Berzan) pa je v tem, da jih je malo. Najmočnejše orožje deklet mora biti borbenost. »Želimo, da pokažejo, kar se dobrega že vidi na treningih, in da dajo vedno vse od sebe, potem je dosti odvisno tudi od nasprotnikov,« je povedala. Že v nedeljo bo na Opčinah na sporedu derbi med Slogo in Bregom. POSTAVE NAŠIH EKIP Kontovel: Jessica Corazza, Giada Miniussi, Matilda Torcello, Valentina Hriaz, Francesca Zatti, Andreina Monfreda, Ales-sia Larconelli, Tatjana Pipan, Agnese Bor-tolin, Martina Gasparini, Anna Bontempi, Sara Sollazzo. Trenerka: Sandra Vitez. Sloga Dvigala Barich: Tjaša De Luisa, Veronika Feri, Tina Kocman, Nina Kovačič, Tina Kralj, Helena Lupic, Nika Po-čkaj, Valentina Sosič, Eva Starc, Veronika Škerk. Trener: Nicholas Privileggi. Breg: Lara Braico, Lisa Camassa, Chiara Cattaruzza, Alice Debernardi, Elisa Jez, Beatrice Medizza, Nicole Meneg-hetti, Alexia Muiesan, Petra Olenik, Tija Zobin. Trener: Daniela Zeriali in Breda Berzan. primorski_sport face book 4 i« Hj, i Dobri nastopi slovenskih lokostrelcev na Opčinah Lokostrelci Zarje(na sliki) so se pod vodstvom trenerja Stojana Rasenija na Opčinah udeležili dvoranske tekme društva Arcieri ASCAT. Emil Zubalič je med naraščajniki zasedel 2. mesto v olimpijskem loku, Ajlin Visentin pa je v golem loku zmagala med naraščajnicami. Po dolgem premoru sta se vrnila na tekmovalno linijo tudi Damijan Gregori, 3. med člani coum-pund lok in Katja Raseni, 4. med članicami v olimpijskem loku. Zelo dobro so se odrezali tudi lokostrelci društva ASCAT, ki jih vodi trener Moreno Granzotto. Marko Krizmančič je zasedel najvišjo stopničko med člani olimpijksega loka z osebnim rekordom na razdalji 25 metrov, Karen Hervat je zmagala med deklicami, Gaja Krizmančič pa je bila 3. med najmlajšimi. Za tržiški klub Monfalcone je bil Alessandro Zudek 6. med člani olimpijskega loka. Skupno je nastopilo okrog 100 lokostrelcev iz naše dežele, nekaj jih je bilo tudi iz Veneta in Slovenije. Posebnost tekmovanje je bila v tem, da so streljali z razdalje 25 metrov. PLANINSKI SVET Spominski pohod na Volnik Popoldansko, pretežno sončno vreme je v soboto privabilo številne planince na tradicionalni novemberski pohod na Volnik, ki ga že vrsto let prireja SPDT v počastitev spomina na Maria Miliča, dolgoletnega, planinskim idejam in vrednotam predanega planinca in odbornika. Iz Zagradca so se po-hodniki napotili po gozdni poti in se po polurni hoji zbrali ob spominskem obeležju na vrhu Volnika. Izrečenih je bilo nekaj priložnostnih besed v spomin na nepozabnega Maria in na njegovo nesebično delo za planinsko stvar ter ga počastili z minutnim molkom. Prisotni, med katerimi so bili tudi Marievi najožji sorodniki, so na obeležje položili cvetje in se še nekaj časa zadržali na razglednem Volniku. Zapihal pa je hladen veter, zato so se pohodniki začeli vračati in se v Zagradcu, sicer nekoliko pre-mraženi, a zadovoljni po opravljenem poznojesenskem pohodu, razšli. (lab) Planinski koledar 2013 Stenski koledar SPDG za leto 2013 lahko nabavite ob uradnih urah, vsak četrtek med 19. in 20. uro na sedežu društva, Verdijev Korzo 51/int. Ob tej priložnosti člani lahko tudi že poravnajo članarino ali poskrbijo za pred-vpis v tečaj alpskega smučanja, ki se bodo predvidoma pričeli sredi januarja. 18 Četrtek, 22. novembra 2012 REPORTAŽA / Utrinki s potepa po ameriških mestih - ^ • i > . - .J'H> Ci* - Bojan \S Brezigar Če to niso tvoje korenine, jih očitno gledaš z drugačnimi očmi Pravijo, da prihodnosti ni vreden, kdor ne ceni svoje preteklosti. To je stavek, ki ga pogosto slišimo tudi pri nas, uporabljamo pa ga v raznih kombinacijah; niso vse zares posrečene, še manj primerne. Vendar se ponekod tega načela zelo strogo držijo. Zanimivo, kdor se ne more ponašati s slavno zgodovino, z večtisočletno tradicijo kot Perzijci ali Egipčani, ali vsaj z dvatisočletno, kot glavnina evropskih držav, se zadovoljuje s tistim, kar obstaja, to pa vrednoti še veliko bolj. Washington je živ primer tega vrednotenja. Zeleni Mall namreč obdajajo velike palače, v katerih so muzeji. Ustanova Smithsonian je namreč ena največjih muzejskih institucij na svetu; gre za javno ustanovo, ki jo je ustanovil kongres leta 1846 in upravlja 19 muzejev in 9 raziskovalnih središč, v mreži te institucije pa deluje še 168 muzejev. Število obiskovalcev dosega 30 milijonov letno, kar je tudi svojevrsten rekord. Glavnina teh muzejev je v Was-hingtonu; za ogled potrebuješ več dni, za bežen in površen ogled vsaj najpomembnejših najmanj dva dni. Sam sem se odločil za drugo varianto, predvsem zaradi pomanjkanja časa. V svoj program sem vključil tri muzeje institucije Smithsonian in enega zasebnega, vendar posebnega. In sedaj bom pisal o muzejih? Res, samo bežno, čeprav je to veliko težja naloga od podrobnih zapisov. V nekaj stavkih bom odpravil ogromen muzej letalstva in vesolja, enega največjih. Tu je na ogled prerez zgodovine letalstva, veliko zalo poučnega, šolskega gradiva o tehniki letalstva vse od časa, ko se je človek prvič lotil tekmovanja s pticami, pa do današnjih dni. Tu so seveda tudi ameriški pohodi na Luno, tudi lunini kamni, strogo zaščiteni pod steklom, pa vrsta panojev o poletih »shuttla«. Ni pa v muzeju velikih letal in tudi ne vesoljske ladjice. Vse to je na oglede precej daleč izven mesta, na enem starejših washingtonskih letališč. Vse je sicer organizirano, poseben avtobus te odpelje tja in pripelje nazaj, vendar za to potrebuješ čas. Potem je tu Muzej ameriških Indijancev. Dokaj nova pridobitev, moderna zgradba, nedaleč od belega poslopja ameriškega kongresa. Američani so se pozno spomnili na nekdanje prebivalce svoje celine in jim namenili ta muzej šele v tretjem tisočletju, očitno iz sramu zaradi pokolov, s katerimi so pridobivali zemljo na novi celini in dosledno uničevali domorodne prebivalce. Ta muzej je na pogled zelo lep, v notranjosti pa dokaj prazen. Veliki panoji razlagajo življenje posameznih domorodnih narodov, pri čemer pa se ne omejujejo na ozemlje sedanjih ZDA, ampak segajo veliko širše, kot v nekako opravičilo, da je bila genocidna politika splošen pojav. Veliko predmetov pa ni, pravega bogastva, resničnih ostankov je zelo malo, če pomislimo, da gre za ljudstva, ki so poseljevala vso ameriško celino. Zveni kot nekakšna sa-moobsodba, tudi zato, ker so eksponati, med temi trije kanuji v avli muzeja, videti kot ponaredki, reprodukcije, ne pa kot izvirni zgodovinski predmeti. Je pa zato veliko manj ponaredkov v velikem muzeju ameriške zgodovine, ki prikazuje predvsem tehnološki napredek. Tukaj je res vsa, prikazan je industrijski razvoj, prevozi (od prvih lokomotiv do sodobnih hitrih vlakov, pa še avtomobili, kmetijski stroji, tovornjaki in drugo), gospodinjski stroji, skratka modernizacija, ki so jo Združene države Amerike uvajale doma in izvažale po svetu. Veliko prostora je namenjenih znanosti in raziskovalnim dejavnostim, veliko tudi energetiki. Pa seveda ni mogla izosta-ti kultura: glasba, film in še marsikaj. Skratka, tu je prerez razvoja življenja v Ameriki, vsekakor zanimiv in vreden pozornosti, morda nekoliko počasnejšega ogleda, vendar čas vedno pritiska. Smithsonian pa svoje muzeje odpira ob 10. Uri, zapira pa pob 17.30. Če vmes porabiš slabo uro za počitek in malico, vse skupaj ni veliko in v enem same dnevu si ne moreš natančno ogledati niti dveh muzejev. No, da ne pozabim,. Tu je še gossip: originalne obleke, ki so jih nekatere ameriške prve dame nosile ob inavguraciji predsednikov, vključno z obleko, ki jo je nosila Jacqueline Kennedy. Smithsonianovi muzeji so brezplačni. Pač pa je treba vstopnino plačati za enega novejših muzeje, ki ni prav na Mallu, ampak na vzporedni ulici med Mallom in reko Potomac. Tio je muzej holokavsta, zelo zanimiv, z nekaterimi grozljivimi prikazi, tako grozljivimi posnetki iz koncentracijskih taborišč, da so obdani z visoko ograjo, prekrito z deskami, da jih otroci ne morejo gledati. Posebej za otroke pa je v pritličju zgodba o judovski družini, ki je udobno živela v mestu in jo je nato doletela tragedija, ki so jo preživljali Judi v Hitlerjevi Nemčiji. Najprej selitev v geto, odpoved vsemu udobju, prepoved obiskovanja šole in nato koncentracijsko taborišče, vse osredotočeno na usodo, ki je doletela otroke te družine. Prav na koncu ogleda je seznam vseh koncentracijskih taborišč, z navedbo, kdo jih je osvobodil. Med temi je tržaška Rižarna, zraven pa navedba, da so jo osvobodili italijanski in jugoslovanski partizani. Politično korektna definicija, če pomislimo na ameriški zorni kot, zgodovinarji pa naj se izrečejo, ali je ta korektnost tudi zgodovinska. No, to je na kratko opis nekaterih muzejev. Potem je tu že muzej afroa-meriškega prebivalstva, pa muzej ameriške umetnosti in še nekaj drugih; med temi tudi botanični vrt v strogem središču Washingtona. Tu dobi človek dejanski prerez države, ki jo obiskuje; ponekod tudi kritičen, čeprav bo kritične poante našel samo z veliko pozornostjo, kajti Američani znajo svoje negativne plati dobro prikriti. To je torej Mall, z velikim ribnikom in belim obeliskom na sredini. Na obelisk, odkoder je res čudovit razgled, se lahko povzpneš, seveda brezplačno, ampak z vstopnico, ki jo prejmeš na posebnem kiosku, karti število mest je omejeno. Na koncu pa je kongres, velika bela neoklasična palača, ki s svojo impozantnostjo kraljuje nad parkom. Tudi tu so obiski dovoljeni, tudi tu brezplačni, ampak število je omejeno. Pravijo, da je v sezoni tu vrsta že ob zori, kajti vsakdo lahko dvigne največ dve vstopnici. Ob uri, ki je navedena na vstopnici, te pospremijo v palačo, vsake pol ure največ 50 obiskovalcev (pomislite, kako malo je to za državo, ki šteje več kot 200 milijonov ljudi). Seveda po natančnem pregledu in odvzemu vsega, kar bi lahko bilo sumljivo: predvsem tekočine, pa tudi bombonov in žvečilnega gumija. In potem vstopiš. Temu kraju pravijo tempelj demokracije in res se v notranjosti premikaš spoštljivo in počasi, pod strogimi očmi spremljevalcev. Na slikah; pod naslovom palača kongresa v Washingtonu; spodaj od leve prikaz izkrcanja na Luni, eden prvih traktorjev, Mall z obeliskom in kip Martina Luthra Kinga v kongresu Zadržiš ser predvsem v avli pod kupolo, ki jo obdajajo kipi pomembnih Američanov. Tu so velike slike, ki prikazujejo ključne trenutke ameriške zgodovine, med njimi pa kipi »očetov domovine«, znanih predsednikov. Vsi so izklesani v belem marmorju, izstopa pa kip Martina Luthra Kinga v črnem marmorju. Priznanje njegovemu delu za uveljavljanje človekovih pravic v državi; v kričečem nasprotju z eno izmed slik, krstom indijanske princese Poca-hontas, simbolnim dejanjem nadvlade belcev, ki so zasedli to celino. Gospod, ki nas spremlja, nam ta dogodek razlaga kot veliko zmago civilizacije. Morda res, gledam ostale udeležence naključno sestavljene skupine petdeseterice obiskovalcev, ki so jim pripadle vstopnice, in vsi so vzhičeni nad to zmago civilizacije. Sam imam kar nekaj pomislekov; pa ne zaradi vere kot take, ampak zaradi sredstev, ki jih je krščanstvo uporabljalo pri zasedanju novih dežel. Ampak to je druga zgodba, ki je v Washingtonu praktično nezaznavna, pa tudi drugod v Ameriki zanjo ni nobenega posluha. Če to niso tvoje korenine, jih očitno gledaš z drugačnimi očmi. (Konec) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 22. novembra 2012 19 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Enciklopedija živali - In-dri 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due ^ Rai Tre in denar 8.00 Dnevnik 8.40 La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-Vetrine 14.45 Uomini e donne 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greg-gio, M. Hunziker) 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. May a) 15.15 Aktualno: La vita in diretta (v. M. Ve-nier, M. Liorni) 16.45 Dnevnik 17.00 Eu-rovisione 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Con-ti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nan.: Un passo dal cielo 2 23.15 Dnevnik - Kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 7.30 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 8.10 Nan.: Il nostro amico Charly 8.55 Nan.: La signora del West 9.40 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Odd.: Seltz 14.45 Nan.: Senza traccia 15.30 Nan.: Cold Case - Delitti ir-risolti 16.15 Nan.: Numb3rs 17.00 Nan.: Las Vegas 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 19.35 Nan.: Il commissario Rex 20.30 Dnevnik 21.05 Show: Un minuto per vin-cere 23.10 Dnevnik 23.25 Show: Wikitaly 21.10 Film: Innocenti bugie (akc., ZDA, '10, i. Tom. Cruise) 23.30 Film: Ti odio, ti lascio, ti... (kom., ZDA, '06, i. J. Aniston) O Italia 1 6.00 Rai News Morning News 6.30 Il caffe di Corradino Mineo 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Rubrika: Spaziolibero 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Codice a barre 11.30 Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Rubrika: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledita Tgr Piazza Affari in Dnevnik L.I.S. 15.10 Nan.: La casa nella prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole 6.40 Risanke 8.45 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.30 Nan.: Grey's Anatomy 12.10 Rubrika: Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nan.: Camera Caffe 13.45 Risanka: Futurama 14.15 Risanka: Simpsonovi 14.40 Risanka: Dragon Ball GT 15.05 Nan.: Fringe 16.00 Nan.: Smallville 16.50 Nan.: Unnatural History 17.45 Kviz: Transformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 20.20 AIK Solna - SSC Napoli, UEFA Europe League 23.05 UEFA Europe League -Speciale La 7 21.05 Film: Flightplan - Mistero in volo (triler, ZDA, '05) 22.50 Aktualno: Volo in diretta (v. F. Volo) 0.00 Nočni in deželni dnevnik (J Rete 4 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabi-nieri 7 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.35 Film: Soldato Giulia agli ordini (kom., ZDA, '80) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: The Mentalist 23.05 Nan.: The Closer LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: Coffee Break 11.00 Rubrika: L'aria che tira 12.20 Rubrika: Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.3018.20 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Cristina Parodi Live 16.30 Nan.: Il commissario Cordier 19.15 Show: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Servizio Pub-blico 23.45 Aktualno: Omnibus Notte ^ Tele 4 Canale 5 Slovenija 1 10.30 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.10 Kratki dok. film: Poletni tabor 11.30 Odd.: Razred zase 12.00 Poročila 12.10 Prava ideja! 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Volitve 2012 - Soočenje (pon.) 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.5018.35 Risanke in odd. za otroke 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.05 Stopimo skupaj - Poplave 2012 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.40 Platforma (t* Slovenija 2 7.00 OP! - Otroški program 8.05 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 9.55 Dobra ura 11.20 Dobro jutro 13.45 Ugani, kdo pride na večerjo 14.55 Dok. odd.: Slovenski vodni krog 15.20 Muzikajeto 15.50 Univerza 16.25 Plavanje: Evropsko prvenstvo v kratkih bazenih, prenos iz Chartresa 18.30 Nogomet: Evropska liga, Pa-nathinaikos : Maribor, prenos iz Aten 21.15 Žrebanje Deteljice 21.25 Film: Kot raj na zemlji se zdi 23.20 Nan.: Gand-ža 0.20 Zabavni infokanal (t Slovenija 3 6.00 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 0.50 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.35 20.00, 22.40, 23.55 Aktualno 8.25 19.25, 21.20 Beseda volilcev 9.00 Nujna seja Odbora za finance in monetarno politiko 13.00 Nujna seja Odbora za gospodarstvo 19.00 Dnevnik ob 19.00 19.30 21.45, 23.00 Kronika 19.40 Slovenska kronika 20.15 Evropski premislek 21.30 Žarišče 23.00 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.40 Ef-fe's Inferno 15.15 Nautilus 15.45 Dok. odd.: City Folk 16.15 Potopisi 16.45 Slovenski magazin 17.25 Biker Explorer 18.00 0.00 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.40 Primorska kronika 19.00 22.10 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 19.55 Dok. odd.: Max Fa-biani 20.25 Nogomet: Evropska liga, Pa-nathinaikos : Maribor, prenos iz Aten 22.30 Brinjevka 2011 Tv Primorka 8.35 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.0016.00 Novice in Videostrani 17.30 Modro 18.00 Balinarji prihodnosti 19.30 21.30 Dnevnik, vremenska napoved, Kultura in napovedujemo 20.00 Kmetijska oddaja 21.00 Fakulteta za humanistiko univerze v Novi Gorici 22.30 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno in Videostrani 7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.35 Dok.: Italia da scoprire 8.00 Dok.: Bor-go Italia 12.30 20.25 Dnevnik Agenparl 12.35 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ri-cette di Giorgia 13.2017.05 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.30 23.30 Trieste in diretta 19.10 Occhio azzurro 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Happy Hour 21.00 Film: La mia geisha (kom., ZDA, '62) 23.02 Dnevnik pop Pop TV 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza 6.10 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi 7.00 Dobro jutro 10.05 Prgišče priljubljenih pravljic 6.55 Risane in otr. Serije 8.00 Nan.: Larina izbira 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja 9.10 15.50 Nad.: Zakon brez ljubezni 10.35 14.55 Nad.: Brezno ljubezni 12.00 16.50, 17.10 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Dok. serija: Petrovi stilski nasveti 17.00 24UR popoldne 17.55 Misli zdravo 18.00 Serija: Larina izbira 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Resnično-stni show: Gostilna išče šefa 21.00 Film: Spremljevalec za poroko (kom., ZDA, '05) 23.00 Nan.: Na terapiji 23.35 Nan.: Blue Bloods A Kanal A 7.40 Risane serije 8.10 18.00, 19.45 Svet 9.05 17.05 Nan.: Teksaški mož postave 10.00 18.55 Nan.: Na kraju zločina - New York 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Nan.: VIP 13.50 Nan.: Frasier 14.20 Nan.: Moja super sestra 14.50 Film: Nevarno sonce (triler, ZDA, '08) 16.35 Nan.: Kako sem spoznal vajino mamo 20.00 Film: Veseli taborniki (kom., ZDA, '01) V - / niCKBOXERä 21.40 Film: Kickboxer 5 (akc., ZDA, '95) 23.20 Film: Brazil (zf, VB, '85) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Kapljice zdravja - Marija Merljak; 12.15 Iz oči v oči - Vida Valenčič; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Antonio Tabucchi: Navaja Pereira - prevod Mojca Šauperl, režija Marko Sosič - 20. nad.; 18.00 Kulturne diagonale: Pisani svet podobe; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.30 Poročila in osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Popoldne na RK; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Vreme,cestne razmere; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00, 21.00 Luoghi e sapori; 9.35 Ap-puntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e so-cieta; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Slovenia in 15 punti da ve-dere e assaporare; 14.35, 20.00 My radio; 15.00, 18.30 Glasbena lestvica; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Radio indie music like; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 12.30 Na današnji dan; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 14.45 Express; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Botrstvo; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo Top 30; 19.00 Dnevnik; 19.05 Košarka, evro-liga, 7.krog, Fenerbahče : Union Olimpija; Nogomet, liga Evropa, Panathinaikos : Maribor; 21.15 Galerija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.10 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banc-hetto musicale; 19.00 Allegro ma non trop-po; 19.30 Koncert; 22.05 Radijska igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |r| Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 22. novembra 2012 VREME, AVTOMOBILI jasno X\ zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona Danes bo vzhodne Alpe obšla blaga fronta, nato bodo Nad Italijo in Jadranom je plitvo ciklonsko območje. Od nad naše kraje dotekali jugozahodni tokovi, ki bodo me- jugovzhoda priteka k nam v spodnjih zračnih plasteh stoma vlažni v nizkih slojih atmosfere. vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.14 in zatone ob 16.28 Dolžina dneva 9.14 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 13.19 in zatone ob 1.00 A BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo večinoma ugoden, drugod bodo najbolj občutljivi imeli manjše vremensko pogojene težave. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 17,2 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 6.38 najvišje 44 cm, ob 13.16 najnižje -34 cm, ob 19.06 najvišje 17 cm. Jutri: ob 0.38 najnižje -28 cm, ob 7.07 najvišje 47 cm, ob 13.48 najnižje -43 cm, ob 19.47 najvišje 21 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............7 2000 m............0 1000 m............5 2500 m...........-1 1500 m............2 2864 m...........-3 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu 1,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC 2/i0 S TOLMEČ O 3/i3 iS ČS CELOVEC O 2/9 ¿h, TRBIŽ O 1/8 O 2/9 S. GRADEC MARIBOR o 4/10 M. SOBOTA 06/ii O PORDENON T/i4 VIDEM O 4/iT CELJE 5/i0 o -1/6 PTUJ KRANJSKA G. Q (_2) O TRŽIČ 4/9 _ - _ - O ČEDAD O KRANJ „ 5/14 0 ¿22) LJUBLJANA G0RICA C ° N. GORICA 6/10 N. MESTO 6/10 G°R|CA O 6/14 POSTOJNA O ^ 6/14 O 3/9 /X. —---- „ , , KOČEVJE TRST O / ^ C_h O _ 10/16 -iV^ q ^ PORTOROŽ Q j--^^ ¿^t^MAG OPATIJA REKA 6/14 POREČ O PAZIN O ZAGREB 5/11 O 7/15 ^NAPOVED ZA DANES Ob obali bo večinoma oblačno, ponekod bodo možne tudi V zahodni in deloma severni Sloveniji bo delno jasno, porahle padavine. V notranjosti dežele bo vreme spremen- nekod po nižinah bo megla. Drugod bo oblačno. Predvsem ljivo. v Vipavski dolini bo še pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 6, najvišje dnevne od 5 do 10, na Primorskem do 14 stopinj C. V,_> TOLMEČ O 5/i4 VIDEM O 6/iS O PORDENON 7/i4 à TRBIŽ O 2/9 ČEDAD O 7/i4 r CELOVEC O 5/11 GRADEC i^-V1 4/i0 MARIBOR O 5/12 M. SOBOTA Os/ii o 2/7 KRANJSKA G. o 3/9 S GRADEC PTUJ O CELJE 6/12 o J LJUBLJANA GORICA O ° 9/f3ORICA POSTOJNA 7/11 N MT" ^ ^ 9/15 ^ 9/13 0 6/10 KOČEVJE ^ 0 o5 TRŽIČ 6/i0 o KRANJ ZAGREB 6/i2 O REKA S/i3 M . o ČRNOMELJ (NAPOVED ZAJUTRI