Naročnina mesečno t5 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletna 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi uL6/III
VENEC
ček. račun: Ljubljana St 10.650 ia 10.349 za inseratei Sarajevo štv. 7563. Zagreb št v. 39.011, Praga-Dunaj 24.79*
Telefoni aredništvai dnevna služba 209« — nočna 299*, 2994 ia 205«
Uprava: Kopitarjeva b, telefon 2999
iahaja vsak dan sjntraj, rasen ponedeljka In dneva po prazniku
Teden Rdečega križa
Vsako leto od 20. do 26. septembra se po celi državi praznuje teden Rdečega križa. Letos je ta proslava še posebno slovesna, ker je združena s proslavami 60-Jetnice Srbskega Rdečega križa, iz katerega je po prevratu nastalo Društvo Rdečega križa kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, oziroma pozneje kraljevine Jugoslavije. Rdeči križ je državna dobrodelna organizacija, katere prvotni in še vedno glavni namen je, skrbeti za tiste, ki so v obrambi domovine obnemogli v naporih in bi bili prav od vseh zapuščeni ali pa prepuščeni slučajnemu usmiljenju, ako skrb za nje ne bi bila organizirana pod enim vodstvom, ki more lajšati človeško gorje po vsem območju države.
Veliko stoletij je minulo, strašne vojske so bojevali narodi med seboj in nepregledna množica ranjencev je po bojiščih vsega sveta zdiho-vala v smrtnih mukah, preden je v prvih začetkih prišlo do izraza prepričanje, da ni samo dolžnost državljanov, da branijo državo in da dajo za njo tudi zdravje in ceio življenje, ampak da je tudi dolžnost države, da tiste državljane, ki je ne morejo z orožjem v roki braniti na mejah, združi in poučuje, da pomagajo lajšati gorje bojišč. In zopet je preteklo veliko stoletij, preden se je res izpeljala organizirana pomoč ranjencem, pohabljencem in vsem vojnim žrtvam in slednjič še sirotam, materam in otrokom, ki so se zaradi varnosti države morale odpovedati zdravim moškim rokam, ki so jih doslej vzdrževale. V starem veku je bilo sicer junaško umreti za domovino, pesniki in pisatelji so slavili mrtve junake in kiparji so jih upodabljali, da se je mladina navduševala ob njih za nove napore, toda ranjenec je bil — razen prav redkih in osamljenih primerov zasebne pomoči — izven interesne sfere vojskujočih sc držav. Država je nabirala vojake in jih ob-oroževala in vzdrževala, dokler so mogli biti vojaki, kogar pa je krutost orožja pahnila v onemoglo nebogljenost, iz katere si sam ni mogel pomagati, za državo ni bil več važen, kjer je obležal, jc čakal hudega konca. Z napredkom kulture je počasi rastJa in se krepila tudi zavest, da je tudi ranjenec ali stalno pohabljeni še vedno državljan in s strani države vreden vse skrbi in nege. V prvi šleski vojni, med Avstrijo in Pru-sijo, 1. 1711., sta se prvič pogodili obe vojskujoči se državi, da bodo ranjence in bolnike brez ozira no to, h kateri vojska so v zdravem stanju spadali, zdravili zdravniki obeh strani. In tako je vsaka vojna — tega sredstva mednarodnega obračunavanja se še ni posrečilo črtati iz dolge vrste človeških nadlog, čeprav spada med lako hude, kakor »kruga in lakota« — v čimdalje groznejši luči pokazala, kako nujna je organizirana skrb za ranjence. Toda lc počasi je človeško usmiljenje prodiralo v človeško krutost, da bi blažilo gorje in da bi se država oddolžila tistim, ki so za njo pustili na bojšču svoje zdrave sile. Se po bitki pri Leipzigu 1. 1813. je 2000 ranjencev ležalo celih osem dni po bojiščih, ne da bi kdo komu prinesel grižljaj kruha ali požirek vode, kaj šele, da bi jim kdo celil rane. Danes pa je skrb za zdravje med moštvom in skrb za ranjence že posebno stroka vojske, ki jo skoro po vseh državah vodi Rdeči križ. Zato je popolnoma razumljivo, da vse države smatrajo podpiranje Rdečega križa za državljansko dolžnost ari da hočejo k njegovemu delu pritegniti čim širše sloje.
Z dovršenostjo vojnega orožja raste tudi območje njegovih žrtev. Nekdaj je bila bojna črta nekaj točno opredeljenega in skoro začrtanega, danes te ostre meje ni več. Vsa napadena država je bojno polje, povsod vojna lahko zahteva svoje žrlve, zato mora biti tudi po vsej državi organizirana skrb za nje. To je eden izmed najmočnejših razlogov, zakaj vsi, kii jim je skrb državljanov pri srcu in ki poznajo človeško brezobzirnost, kadar se razbohodi v vojni vihri, tako zelo žele, da bi šjroke množice sodelovale pri Rdečem križu in se pod njegovim vodstvom poučile, kako se je mogoče kljub rafiniranosii modernega napadalnega orožja do največje mere obvarovati pred njegovo učinkovitostjo in da bi se obenem čim več posameznikov po vseli raztresenih krajih države osposobilo za strežbo bolnikov in ranjencev. Danes ne zadostuje več nekaj sanitetnih kolon, ki se pomikajo za borbeno vojsko, obložene z vsem sanitetnim materialom, saj je najbolj oddaljena vas nenadoma lahko v najhujšem bojnem metežu. Danes vojak ni samo tisti, ki gre v predpisani uniformi na bojno črto ali na mejo države, ampak vsak, tuzemec ali inozemec, ki se nahaja znotraj državnih meja, oziroma bojne črte, brez ozira na spol in starost zato tudd ranjenci ne bodo prihajali samo iz vrst pravih vojakov, ampak iz vrst državljanov sploh. Prav zato je pomen Rdečega križa čimdalje večji, njegovo področje se je z vojno tehniko vred, v kateri je poosebljena brezobzirna želja po zemlji in njenih bogastvih, raztegnilo 7. nekdanje omejene bojne črte na vso državo, kot korektiv človeške krutosti, kot dokaz, da ostane v človeku tudi v dobi največje razrvanosti, ko so navidez vse strasti razproščene, še vedno nekaj dobrega in usmiljenega, s čemur hoče popravili in omiliti, kar je mrtvo orožje hotelo uničiti. , ..
Napak bi bilo, ako bi gledali v Rdečem križu samo dobrodelno organizacijo, ki malomarno čaka prve vojne, da bi šele takrat začela izvrševati svoj vzvišeni namen. Spričo velike socialne rcvSčine, brezposelnosti in stanovanjske bede je Rdeči križ kar po naravnem toku razmer postal splošna človeška organizacija, ki je s svojo dobrodelno roko vedno v akciji. Ni ga skoro leta, da ne bi tega ali onega dela človeštva zadela kaka velika naravna nesreča, takrat je Rdeči kriz vedno takoj pripravljen, da priskoči na pomoč. Tudi mi v naši ožji domovini smo bili že večkrat, zlasti ob velikih poplavah ali požarih deležna skrhi Rdečega križa, kar je vse ljudske množice prepričalo, da Rdeči križ ni organizacija, ki bi hranila dobrodelnost za čas morebitne vojne, ampok jo izkazuje ob vsaki potrebi, udarec nesreče jc vedno hud, v vojnem ali mirnem staniu, ln pomoč jc vedno nekaj tolažilncga. Največ)! pomen te ustanove je v tem oziru v meni mednarodnosti. Človeštvo je po Rdečem križu na neki način združeno v eno družino kjer brat bTa-tu priskoči na pomoč, čeprav iu delno kontinenti in morje.
Španija federalna
Hude posledice za vso Evropo
London, 22. septembra, b. Davi so prispele v London alarmantne vesti, da se vlada Larga Ca-ballera pogaja za popolno reorganizacijo španske države, ki bo proglašena kot federativna kmečko-delavska republika. Verjetno je, da bo sedanji ministrski predsednik Caballero prevzel kot predsednik strokovne zveze predsedstvo v projektiranem narodnem svetu. Vsa državna uprava bo formalno razpuščena in bo prenesena na posamezne zvezne republike. Razen tega se bo takoj sestavil vrhovni vojni svet za vso Španijo, ki bo prevzel vrhovno vojno poveljstvo nad vsemi vojaškimi silami Španije (v kolikor se nahajajo na področju, ki je še pod upravo madridske vlade).
Gornjo informacijo potrjuje poluradna agencija Radio, ki trdi, da je snoči ministrski predsednik Caballero dolgo konferiral s predstavniki dveh najmočnejših sindikalističnih organizacij glede razve-ljavljenja stare in sprejema nove ustave.
Na ta usodepolni korak se je moral ministrski predsednik Largo Caballero odločiti radi energične zahteve anarhističnih in komunističnih krogov, ki zahtevajo takojšnjo ustanovitev federativne kinečko-delavske španske republike po vzorcu Sovjetske Rusije.
V	novi republiki bo srednji stan poponoma izključen in izključeni bodo tudi vsi višji krogi, vsa oblast pa bo izročena delavcem in kmetom, ki bodo takoj pričeli s kolektivizacijo zemlje.
Anglija skrajno razburjena
London, 22. sept. b. V tukajšnjih vladnih in gospodarskih krogih so povzročile vesti iz Madrida, da namerava sedanja vlada spremeniti ustavo in ustanoviti novo federativno kmečko-delav-sko republiko, veliko vznemirjenje in senzacijo, ker se angleški državui in privatni kapital boji ogromnih izgub, ki bi jih utrpel s takšno rešitvijo španske vlade v Madridu. Angleški privatniki in država imajo v raznih španskih industrijskih in gospodarskih podjetjih, zlasti pa v rudnikih naloženih okoli 500 milijonov funtov in je njih razburjenje popolnoma razumljivo. Grozi pa šc druga škoda. V angleških krogih resno poudarjajo, da bi proglasitev federalne republike, ki l)i se eventualno raztegnila tudi na španske kolonije, mogla imeti usodepolne posledice ne samo za angleške, teniveč tudi za kolonije vseh ostalih držav.
V	Londonu so bili sicer pripravljeni na izne-liadenja, takoj ko je prevzel v svoje roke predsedstvo vlade Largo Caballero, toda potem, ko jc vlada v Barceloni dovolila Levu Trockemu, da se sme nastaniti v Španiji, je šele postalo čisto jasno. v kakšno smer se zna obrniti notranja politika sedanje španske vlade. Iznenadcnje je prišlo skoraj nepričakovano, prekmalu.
V	sedanji težki dobi mednarodnega gospodarstva angleška vlada no bo nikdar dovolila, da se v Evropi ponovi primer sovjetske Rusije, da fe z eno samo potezo zbrišejo v novi sovjetski državi vsi državni, komunalni in privatni dolgovi, temveč se bo proti temu uprla z vsemi silami, zlasti šc, ker so poleg investiranega kapitala ogroženi še tudi njeni kolonialni interesi zaradi nevarne preosnove notranje državne ureditve.
Poleg vsega tega bi se s proglasitvijo federalne kinečko-delavske republike v Španiji znatno omajalo ravnotežje na Sredozemskem morju, ker bi se pričela v vso stvar zelo aktivno vmešavati sovjetska Rusija.
Nobenega dvoma ni, da ho madridski eksperiment usoilepolno deloval na bodočo politiko angleške vlade. Ze snoči so opazili, da jc imel zunanji minister Anthony Eden zelo dolgo konferenco s portugalskim zunanjim ministrom, vendar pa se o vsebini te konference ni moglo ničesar zvedeti.
sovjetska republika
nični razgovori z Barcelono in Madridom se vršijo drug za drugim. Govori se, da se zbere ministrski svet pri predsedniku republike.
Rdeči teror
Pariz, 22. septembra, b. Agencija Radio poroča iz Madrida, da je bil bivši španski minister za notranje zadeve Alfonzo Salazar obsojen na smrt. Obsodba je bila davi že izvršena. Bivšemu notranjemu ministru očita sedanji rdeči režim v Španiji, da je vedel za zaroto upornikov, da pa jo je celo zagovarjal in fiodpiral, namesto da bi
obvestil o tem takoj legalno vlado, katere član je bil.
Berlin, 22. septembra. AA. (DNR.l Iz Saint jcana de Luža poročajo: Se zmerom jc negotova usoda skupine otrok iz Saragosse in Cala-toida, ki se je že od junija meseca mudila v nekem letovišču pri Orionu. Nacionalistične čete jih po zavzetju mesta niso našle. Očividci izjavljajo, da so rdeči naložili otroke ponoči iz postelj v tovorne avtomobile in jih odpeljali v neznano smer. Ker nihče ne ve, kaj se je tem otrokom pripetilo, so njihovi starši v Saragossi v velikih skrbeh.
Nacionalisti bodo dati
Baskom avtonomijo
London. 22. septembra, b. Vzporedno s špansko vlado v Madridu dela tudi nacionalna vlada v Burgosu na reorganizaciji španske države. Tudi vlada v Burgosu je izjavila, da je pripravljena proglasiti Španijo kot federativno republiko odnosno zvezno špansko državo. Zaradi tega se v San Sebastianu že vodijo pogajanja z baskiškimi nacionalisti. V predlogu španskih upornikov, ki imajo začasno vlado v Burgosu, se predvideva, da bo vsaka zvezna država imela v vladi po enega zastopnika. Pogajanja z baskiškimi nacionalisti so že toliko napredovala, da je v Burgos odpotovala baski-
ška delegacija, da podpiše pogajanja z generalom Francom. če pride med vlado v Burgosu in baskiškimi nacionalisti do sporazuma in če bo vlada v Burgosu zares proglasila zvezno državo, sc bodo boji na severu bržkone končali brez nadaljnega prelivanja krvi, ker bodo baksiški nacionalisti, ki jim gre samo za avtonomijo, hitro obračunali z anarhističnimi in komunističnimi elementi v vseh severnih pokrajinah Španije, kjer hočejo pristaši rdeče fronte še vedno kljub številnim porazom nuditi odpor belim četam.
Prodiranje proti Madridu
Pariz, 22. septembra, b. Po vesteh iz Španije prodirajo čete podpolkovnika Yague brez posebnega odpora naprej. Za Santa Ollalio so zavzele bele žete sedaj še Marquedo, ki leži severozapad-nn od Toleda. Čete podpolkovnika Yague so sedaj te šc 15 km od Toleda. Miličniki so povsod v obrambi in se z velikimi žrtvami brez uspeha upirajo prodiranju upornikov. Zaradi nevarnega položaja je vlada poslala iz Madrida močnejše oddelke, da ustavijo čete, ki prodirajo proti Toledu. S tem pa je oslabljena fronta pred Madridom, ki jc tudi ogrožena po novi skrbno pripravljeni ofenzivi uporniških čet.
Kadeti v Alcazarju se še vedno branijo in so
ponovno odbili nekaj naskokov rudarjev, ki oblegajo trdnjavo.
Na aragonskem bojišču ni bilo znatnejših liorb. Uporniki so odbili vse naskoke vladnih miličnikov na Saragoso in Huesco.
Uporniki poročajo, dn je v Barceloni prišlo do upora in miličniki odklanjajo, da bi šli un razna bojišča v Saragosi in Huesci.
Burgos, 22. septembra, b. Uporniške čete so zopet zasedle balearski otok Idiso. Vladne čete niso dale skoraj nobenega odjiora.
Na sektorju pri Huesci so čete generala Mol-leja prešle v ofenzivo in prebile prvo bojno črto vladnih čet. Miličniki so se umaknili za 15 km nazaj.
Abesinija zmešala velesilam vse račune Italija izstopi iz zn?
Francoska vlada v najhujših skrbeh
Pariz. Proglasitev španske sovjetske republike je tudi v tukajšnjih vladnih in političnih krogih povzročila presenečenje in veliko nejevoljo. Korak Larga Caballera, ki je bil brez dvoma storjen pod pritiskom komunistov, bo imel zelo hude posledice in bo zelo poslabšal mednarodni položaj. V prvi vrsti se francoska vlada boji, da ne bi Anglija sedaj odkkrifo stopila na stran španskih nacionalistov in jih direktno podpirala preko Portugala. To bi potem imelo neizogibno za posledico skrajno poslabšanje odnošajev s sovjetsko Rusijo in nevarno pregrupacijo vseh evropskih oziroma mednarodnih sil. V krogih vlade se korak madridske vlade označuje kot brezprimerna taktična napaka, od katere bo imela korist samo reakcija. Razburjenje v Parizu se ne da prav popisati in telegrafski ter telefo-
Teden Rdečega križa naj znova poživi misel na to veliko, obče človeško organizacijo in pred očmi vseh slojev pokaže njene velike in pomembne naloge, obenem pa naj tudi da priliko, da se v posameznikih tudi dejansko izkaže požrtvovalnost in razumevanje njenih plemenitih namenov. Rdeči križ ni navadna organizacija, ki živi od občnega zbora do občnega zbora, ampak ie dobrodelna roka države, nad katero kot pokrovitelj bdi Nj. Vel. kralj Peter II. s svojo materjo Ni. Vel. kraljico Marijo in ki jo kot predsednik celotne ustanove vodii Ni. Vel. knez-na-mestnik Pavle. Zaradii vseh teh okolnosti teden Rdečega križa nc bo šel mimo nas kakor običajna jubilejna prireditev tega ali onega društva, ampak bo vse plemenite duhove združH pod blago idejo, ki je glas človeške duše, ki na vseh krajih in v vseh razmerah vpije po dobroti m lepoti. Čimbolj bo v miru prodirala med nas misel Rdečega križa o človekoljubju in usmiljenju, tem bolj se bo odmik »I a od nas grezotnost vojne.
Ženeva. 22. septembra, c. Danes se je borba proti Abesiniji nadaljevala Abesinski problem skušajo sedaj potopiti v labirintu procedure. Vendar pa gre to zelo težko in danes se še zmeraj zdi, da so male države, ki zahtevajo v abesinskem vprašanju načelno odločitev, odnesle lepo zmago. Velesile so danes moralo pristati na to, da so bo abesinsko vprašanje reševalo še pred mednarodnim sodiščem v Haagu. Borba je trajala ves dan.
Prva seja plenuma se je začela ob 10. uri pod predsedstvom predsednika zasedanja Saavedra La-masa. Seja je bila kratka; delegati Abesinije so bili navzoči. Skupščina je samo sprejela dnevni red in izvolila več jiododhorov, ki bodo obravnavali običajne zadeve tajništva in uprave ZN. Seja se je končala ob 10.50. aPva&r Takoj nato se je vršila seja verifikacijskega J odbora, ki mora sklepati o tem, ali se Abesinija izključi ali ne. Seji tega odbora je predsedoval delegat Peruja in seja je trajala nad dve uri. Delegati Abesinije so zahtevali, da morajo biti pripuščeni k tej seji in njihovi zahtevi je bilo ugodeno. Ko je po 13. uri bila seja končana, je bilo izdano poročilo, da je verifikacijski odbor soglasno sklenil, da sc abesinski problem predloži mednarodnemu razsodišču v Haagu.
Vendar pa še vedno ni bilo odločeno, ali se sme abesinska delegacija še udeleževati sej skup-
ščine, dokler sodišče ne izgovori svoje besede. Ce bi delegacija že bila na sejah pred odločitvijo sodišča, bi to pomenilo, da si ta delegncija lasti mesto, o katerem naj odloči šele sodišče. Zato je na seji odbora bil izvoljen (»ododbor z Limburgoni in Politisom na čelu, ki je na popoldanski seji moral sestaviti formalno noto v obliki vprašanja na sodišče in pa o tein, ali sme delegacija biti na sejah že pred odločitvijo v Haagu.
Ko je ta pododbor popoldne že zasedal, s o i z Ženeve odšli zadnji italijanski zastopniki. Bili so to delegati italijanskega prosvetnega ministrstva, ki so bili na zborovanju radiokonference Zveze narodov. Ti delegati so odšli in kmalu nato se je razneslo, da misli Italija sedaj Zvezo narodov d o f i n i -t i v n o zapustiti. Drugi pa pravijo, da je to zadnji opomin Zvezi narodov, da naj izžene Abesinijo, če hoče Italijo še šteti med svoje člane. Jutri se namreč sestane plenum Zvezo narodov, ki mora na popoldanski seji z glasovanjem sprejeti na znanje poročilo in predloge verifikacijskega odbora. V tem glasovanju lahko plenum prevrže sklepe verifikacijskega odbora, v kolikor se nanašajo na Abesinijo.
Pravo zasedanje skupščine ZN se ho tako začelo najbrž šele v četrtek. Prvi bo govoril francoski zunanji minister Delbos, za njim pa bo takoj govoril Eden.
Rusija nejevoljna na Francijo
Pariz, 22. sept. h. Zaradi nepričakovanega razvoja dogodkov v Ženevi je zavladala v tukajšnjih političnih krogih velika skrb, ker se zopet obeta mednarodna jiooKtritev sedanjega stanja v Evropi. Poluradni »1'etit Parisien« izjavlja, da nima nobenega smisla, da se je neguš odločil, dn italijansko-abesinski spor reši mednarodno sodišče v Haagu, ker tu vendar ne gre več za pravno rešitev vprašanja, ki več ne obstoja, ker je Italija stvarni gosjiodar Abesinije. Negus je zapustil državo in jxibegnil z državnim premoženjem čez mejo Abesinije, ter danes sploh nima nobene pravice več imenovati delegacije kot vladar, lahko pa to stori samo še kot privatna oseba.
Pertinax piše v »Echo do Pariš«, da so najznamenitejši pravniki prepričani, da bo dalo haaško sodišče negušii prav. Toda Mussolini bo šc pred tem odločno zahteval pri-snanje novega rimskega imperija, da enkrat za vselej spravi to vprašanje s sveta.
Pertinaxove informacije potrjuje »L'Oeuvre«. glasilo francoskih radikalov, ki se bavi istočasno tudi s tališčem sovjetske Husije v Ženevi in pravi, da Litvinov ni nič več tako |iopustljiv napram burSiijekim državam, kakor je bil preje, kar jc
povzročilo splošno začudenje. Pertinax tolmači to stališče Litvinov« in ugotavlja, da kljub pričakovanju sovjetske Rusije po sklepu francosko-sovjot-ske pogodbe ni prišl o do kakšnih resnejših gc-nerajštahnih pogajanj mefl Francijo in sovjetsko Rusijo. Istotako so skoraj popolnoma zaspala pogajanja med Češkoslovaško ler Rusijo. Pa tudi pogajanja med Rusijo in Romunijo so potisnjena z dnevnega reda. Sploh debato med zastopniki sovjetske Rusije in Romunije ter češkoslovaške nič več ne potekajo vzporedno s francoskimi, kakor je lo bilo še pred dobrim mesecem.
Litvinov je torej razočaran in zato ludi ne misli več podpirati Francije v abesinski zadevi. Rusija nima neposrednega interesa na sodelovanju Italije v Ženevi, kakor ga imajo n. pr. države, ki so podpisale lokarusko |mgodbo. ter zaradi toga tudi nn namerava plačati italijanskega sodelovanja s tem, da bi samo za las odstopila od svojih načel.
Du najska vremenska napoved: Nadpovprečna temperatura, spremenljiva pretežno močna oblačnost.
Uredba o likvidaciji
kmečkih dolgov
Belgrad, 22. 6eptembra. m. Po podatkih, ki jih je dobil »Jugoslovanski kurir« ima najnovejši načrt uredbe o kmetijskih dolgovih sledeči naslov: »Uredba o likvidaciji kmetijskih dolgov, ki so nastali pred aprilom 1932.«
Uredba vsebuje 42 členov in se glasi:
Kot kmetski dolgovi se smatrajo oni dolgovi kmetov, ki so za časa, ko so se zadolžili, bili kmetje in katerim jc poljedelstvo že davno poklic in se pečajo s poljedelstvom tudi v času, ko stopa ta uredba v veljavo. Za kmetske dolgove se smatrajo vse obveznosti v denarju zasebnega in javnopravnega značaja, brez ozira na to, s katere podlage izhajajo in brez ozira, če jih kmetje dolgujejo kot glavni dolžniki ali kot poroki. Porok, ki ni kmet, odgovarja na enak način kot kmet, ki je dolžan.
Ne smatrajo se za kmetske dolgove javne dajatve, pristojbine, kakor tudi ne blagovni dolgovi do 500 Din, ki so nastali po 20. oktobru leta 1930, v kolikor niso pretvorjcni v menične terjatve. Dalje se ne smatrajo za kmetske dolgove terjatve od nasledstva. Ako imajo dolgovi po 20. aprilu 1932 podlago v denarju, se smatrajo prav tako za kmetske dolgove.
Predpisi te uredbe ne veljajo za Narodno banko, za Državno hipotekarno banko in za Priv. agrarno banko. Te ustanove se pooblaščajo, da v okviru svoje pristojnosti izdajo posebne odloke o olajšavah onim dolžnikom, ki bi se lahko poslu-iili te uredbe. V ta namen bo ustanovljen pri Privilegirani agrarni banki poseben fond pod imenom »Posebni fond za reguliranje kmetijskih dolgov.« Ta fond se dotira iz dohodkov, ki pripadajo državi, od razredne loterije, iz dividend (3%) delnic Privilegirane banke in iz zneska 5 milijonov Din, ki se bo vsako leto vnesel za ta fond v državni proračun.
Kmetje, katerih posestvo presega 75 ha in družinske zadruge, katerih posestva presegajo 200 ha orne zemlje, bodo plačevali svoje dolgove na tale način:
Skupni znesek se bo razdelil na skupno število hektarjev. Oni del dolga, ki odpade na 75 oziroma na 200 ha, bo izplačal dolžnik, ako dolg za 1 ha znaša več kot 3000 Din v roku 15 let, ako pa dolg znaša 3000 Din, v roku 10 let s 4 in pol odstot. obrestmi. Za manjše dolgove in dolgove za ostale dele posestva ne velja ta uredba. Takih terjatev Privilegirana agrarna banka ne bo prevzela.
Terjatve zavarovalnih zavodov, ustanov za delavsko in nameščensko zavarovanje in ustanov, ki upravljajo s pupilarnim denarjem, se bodo izplačale po predpisanem načrtu v roku 12 let z 3% obrestmi. Prva anuiteta mora biti plačana do 15. novembra 1936, a ostale letne anuitete vsako leto do 15. novembra. Privatne dolgove, ki jih zadene ta uredba, napram denarnim zavodom, samoupravnim hranilnicam, zadrugam vseh oblik, zadružnim zvezam, okrajnim premoženjskim zakladom. prevzame priviligirana agrarna banka, ki se pooblašča, da za račun države in po odredbah te uredbe regulira tc obveze in da izterja te obveznosti. S predajo listin o dolgovanju se polnoveljavno prenesejo vse terjatve na Privilegirano agrarno banko, ki bo dolgovanje kotrolirala potom občin. Kmetje postanejo na ta način dolžniki Privilegirane agrarne banke. Od vsot, katere denarni zavodi, samoupravne hranilnice, zadruge vseh oblik, zadružne zveze in okrajni premoženjski zaklad, izroče Privilegirani agrarui banki, se bo odbil znesek 25%. Ta znesek morajo denarni zavodi in druge

zgoraj navedene ustanove kriti v breme vseh rezerv in v breme 50% svojega kapilala, oziroma deležev, vplačanih na dan 20. aprila 1932.
V kolikor se s temi vrednostmi ne bodo niogle pokriti razlike, bo pokrila razliko država na ta način, da izda obligacije. Obligacije bo izdala Privilegirana agrarna banka, garancijo pa prevzame država. Obligacije bodo nosile 3% obresti in »e'■ bodo z amortizirale v roku 20 let. Vsebino oblike in način izplačila obligacij bo predpisal s posebnim pravilnikom finančni minister. Privilegirana agrarna banka bo po odbitku 50% od skupnih ugotovljenih, a ne zmanjšanih terjatev odprla za ustanove, ki so izročile terjatve, tekoči račun, iz katerega se bo denarnim zavodom in ostalim omenjenim ustanovam izplačevala letna auiteta s 3% obrestmi v roku 14 let. Obresti do 20. aprila 1932 se bodo vra-čunavale glavnemu dctgu in tako dobljeni znesek bo služil kot podlaga za zmanjšanje dolga. Za prevzete terjatve od denarnih zavodov in zgoraj omenjenih ustanov se ustanovi pri Privilegirani agrarni banki fond po imenom: Fond za izplačilo kmetijskih dolgov. S tem fondom upravlja upravni odbor banke. V fond se votira vsakega leta znesek, ki se določi s proračunom, nadalje zneski, ki jih Privilegirana agrarna banka dobi z izterjavanjem obrokov, in vsi drugi dohodki banke od obvez dolžnikov-kmefov, ki jih zadene ta uredba. Stroški za ureditev dolgov gredo v breme fonda.
Privilegirana agrarna banka se pooblašča, da more izdati denarnim zavodom in zgoraj omenjenim ustanovan v višini njihovih terjatev posebne bone. Ti boni se bodo imenovali boni kmetskih dolgov Privilegirane egrarne banke in bodo služili denarnim ustanovam za nabavljanje denarnih sredstev potom lombarda. Dolgovi kmetov, ki jih zadene ta uredba in ki presegajo 25.000 dinarjev, se znižajo po individualnem stanju posameznega dolžnika za največ 30%. Dolžniki, katerih dolgovi znašajo preko 50% njihove imovine, lahko zahtevajo znižanje za 50%. Odlok o tem bo izdalo pristojno okrajno sodišče. Te dolgove bo plačala Privilegirana agrarna banka z obrestmi 4.5% v roku 12 let. Prvi obrok mora biti plačan do 15. novembra 1936, vsi ostali obroki pa vsako nadaljnje leto do 15. novembra.
Kmetje, ki jih zadene ta uredba, bodo plačali svoje dolgove privatnim osebam takole:
Dolgovi, ki izvirajo iz nakupa blaga na kredit ali pa iz obrta, sc bodo izplačali^ v roku 12 let brezobrestno. Prvi obrok mora biti plačan do 15. novembra 1936. Vsi ostali obroki do 15. novembra vsakega nadaljnjega leta.
Dolgovi iz ostalih pravnih naslovov se zmanjšajo za 50% in se bodo izplačali v roku 12 let z 1 odstotnimi obrestmi. Roki pačila so: prvi do 15. novembra 1936, ostali vsako nadaljnje leto do 15. novembra.
Vsa obstoječa dolžniška potrdila o dolgovih se morajo zamenjati z novimi dokazili. Ako dolžnik ne plača obroka po določenem plačilnem načrtu, ima upnik pravico zahtevati naplačilo vsega zneska, ki je zmanjšan v zgornjem smislu, in to sodnim potom. Poslovanje po tej uredbi je oproščeno vseh taks.
Kmetijski minister v sporazuma s finančnim, pravosodnim in trgovinskim ministrom, kakor tudi v soglasju z upravo agrarne banke se pooblašča, da izda pravilnik za izvršitev uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, nastalih po 20. aprilu 1932. Pravosodni minister se pooblašča, da v sporazumu s pristojnimi ministri izda avtentično tolmačenje I predpisov te uredbe.
Sporazum v tekstilni stroki
Ljubljana, 22. septembra.
Pogajanja med delegacijo delodajalcev in delegacijo tekstilnega delavstva so se nadaljevala v ponedeljek ves dan, do definitivnega sporazuma pa kljub ugodnim izgledom ni prišlo. V ponedeljek zvečer je delegacija delavstva predložila delodajalcem nove predloge za mezdno tarifo, ki so jo delodajalci danes dopoldne vzeli v temeljit pretres. Razprava o predloženih predlogih v torek je trajala od 8 zjutraj do 2 popoldne in se ob 3 nadaljevala. Istočasno so imeli zastopniki delavstva svojo sejo. Kakor smo pravilno sklepali, je bila mezdna tarifa tista sporna točka, zaradi katere so se pogajanja zavlekla.
Delegacija delavstva je hotela na vsak način doseči višje mezde za nižje kategorije in izena-
Premestitve profesorjev
Antič Silva iz Maribora v Ljubljano.
Arko Ciril iz Križevcev na IIL realno gimnazijo v Ljubljani.
Boršnik Mara iz Celja na II. drž. realno gimnazijo v Ljubljani.
Cajnkar Tomo iz Maribora (humanistična gimnazija) na realno gimnazijo istotam.
Kanduč Rajko iz Kočevja na IIL realno gimnazijo v Ljubljani.
Kocbek Edvard iz Varaždina na III. realno gimnazijo v Ljubljani.
Kordič Stjepan iz Ljubljane v Osijek.
Kozina Elizabeta iz Tuzle v Kranj.
Kranjec Rudolf iz Novega mesta v Sarajevo.
Merčun Alojzij iz Kranja v Ljubljano na prvo realno gimnazijo.
Molinaro Ivan iz Ptuja v Ljubljano na III. realno gimnazijo.
Oven Anton iz Maribora v Ljubljano na U. realno gimnazijo.
Pirnat Josip iz Maribora (realna gimnazija) na humanistično.
Pobegajlov Anatol iz Kranja v Ljubljano na I. realno gimnazijo.
Prgelj Rudolf iz Murske Sobote v Maribor na realno gimnazijo.
Rilmr Katinka iz Maribora na ljubljansko učiteljišče.
Sajevic Anton iz Ljubljane (IIL realna gimnazija) na I. realno gimnazijo.
Smudj Zofija iz Maribora v Rumo.
Vedral Ljudmila iz mariborskega učiteljišča na ljubljansko učiteljišče.
Dr. Zavrtanik Peter iz IIL realne gimnazije v Ljubljani na I. realno gimnazijo v Ljubljani.
Žužek Lojze iz mariborske realne gimnazije na humanistično istotam.
Premestitve suplentov
Antič Julij iz Negotina v Celje.
Baraga Srečko iz NoveuH mesta v Maribor na realno gimnazijo.
čenje mezd v vseh podjetjih. Nekatere tovarne so, kakor znano, svoje delavstvo slabše plačevale kot druge. Izenačenje mezd je torej razumeti tako, da ostanejo višje mezde, ki so jih že dozdaj plačevala posamezna podjetja, nedotaknjena.
Ob jx>l 5 popoldne sta se sestali spet obe skupini v knjižnici Zbornice za TOI in se pogajali neprekinjeno do 9 zvečer. Tedaj pa je bil sporazum glede kolektivne pogodbe, splošnega in tarifnega dela dosežen. Zaradi sestave zapisnika se delegacija delavstva in delegacija delodajalcev danes, t. j. v sredo dopoldne ob pol II spet sestane, nakar bo pogodba podpisana. O podrobnostih današnjih pogajanj bomo še poročali.
Vest o doseženem sjioraziirtiu l>o gotovo z največjim zadoščenjem sprejela vsa javnost.
Bernik Lojze iz Senja v Kragujevac. Bunc Stanislav iz I. realne gimnazije v Ljubljani na mariborsko realno gimnazijo. Dular Jože iz Ptuja v Kranj. Fabjan Viktor iz II. realne gimnazije v Ljubljani v Mursko Soboto.
Fennevc Lclja iz Maribora v Ptuj. Gorjanc Leopold iz Podgorice v Ptuj. Jančič Ana iz Murske Sobote v Celje. Jesenovec Franc iz Ljubljane v Mursko Soboto. Lastavec Douglas iz Podgorice v Glino. Merhar Boris iz Ljubljane v Novo mesto. Mihelič Franc iz Kruševca v Ptuj. Novak Vera iz II. realne gimnazije v Ljubljani na realno gimnazijo v Maribor. Ocvirk Nada iz Nikšiča v Karlovec. Opeka Anton iz Kočevja v Kranj. Petkovšek Viktor iz Ljubljane v Maribor. Podgornik Ljudmila iz Ljubljane v Ptuj. Popovič Milan iz Ljubljane v Kočevje. Pretnar Zora iz klasične gimnazije v Ljubljani na realno gimnazijo v Maribor.
Radič Anton iz Ljubljane v Kranj. Stanojčič Milka iz Maribora v Niš. Sterle Marijan iz Ljubljane v Kranj. Tominc Franc iz fiahca v Maribor. Verbič Nada iz Skoplja v Ljubljano na II. drž. realno gimnazijo.
Vučelič Ladislav iz Šibenika na realno gimnazijo v Maribor.
Zorga Friderik iz Kunianova v Mursko Soboio. Zgur Adela iz Ljubljane v Mursko Soboto. Miloševič Miloš iz Ljubljane v Kranj.
Vele tal
Dunaj, 22. septembra. AA. Pred sodiščem v Leobnu se je začela razprava proti Alfredu P e-ternelu, ki je v kriminalnosti dosegel rekord. V dveh letih je izvršil veliko število tatvin po raznih trgovinah, ne da bi ga policija mogla prijeti. Na kradel je raznega blaga za 27 pol tovornih avtomobilov.
Zagrebška vremenska napoved: Lahno oblačno, megleno in vetrovno.
Če rabite dobro obleko,
kupite naSe blago, ker je naše blago danes boljie in cenejše kot kdaj prej. Cene našega blaga za obleke so od 120'— do 180'- dinarjev po metru
VLADA TEOKAROViČi
p n r n č i n
Tkanine za vsak žep in vsak okus
Tovarniške prodajalne: LJUBLJANA, Gradišče 4 in v vsakem vetjem mestu Jugoslavije
Po volitvah v Dev. Mariji v Polju
Za nošo občino se je preteklo nedeljo bila huda borba. Od 1515 volivmih upravičencev jc volilo 934 ali 62%. JRZ je dobila 507 glasov in 25 odbornikov, združeni nasprotniki pa 427 in 5 odbornikov. Tako ostre vralivne borbe naše ljudstvo ne pomni. Volitve so hile svobodne kaikor so bite pred I. 1929, JNSarski generali, ki so dobili pri volitvah I. 1933 543 glasov, so se še pred volitvami poskrili, pač pa je vsa niih mladina (včlanjena v sokoJskii organizaciji) šla kompaktno s komunisti. Bila se je borba ne za gospodarstvo in program, temveč za ideje. Boj za slov. katoliško občino, katero je hotela dobiti brezversko in komunistično navdahnjena struja, in jo kot svojo domeno pri splošnih vol it vali v Sloveniji kazali svetu. Naskok pa se jim je ponesrečil, zato je zmaga JRZ tem lepša.
Svobodo ki našo popustljivost, ki so jo imeli nasprotniki, so pa temeljito izrabljali. Dolgo pred volitvami so prirejali tajne nenapovedane sestanke. Agrtirali in valili so prati stranki ljudje, ki so v državnih barvo vinskih in celo občinskih službah, za komunistično listo. Širili so letake in karikature bana dr. Natlačena s krvavim nožem v rokah, ki gre nad delavce. Razširjali gorostasne j laži o dogodkih v Kranju. (Cele vlake ranjencev in 800 mrtvih da je v Kranju). Terorizirali so naše volivce, grozili s poboji, požigi, nočnim rjovenjem pred kapianijo — mazali hiše naših ljudi s svojim lastnim blatom, dejansko napadali naše ljudi v noči pred volitvami. Obstojala je resna nevarnost, da bo ogrožen javni red in osebna svoboda. Na dan volitev so zavzeli vse ceste in prostor pred volišči. Obrtnike so dejansko odvrnili od volitev. Razširjali so stotine in stotine laži. V boj proti naši listi se je združilo zadnji teden vse, kar je veri in cerkvi sovražnega.
Naši ljudje so se zgražali nad viležko organizacijo, ki je zadnje dni in na dan volitev poslala v ogenj vso mladino. Vpraševali smo se, kje je danes tako običajno njih geslo »Čuvajmo Jugoslavijo«, ka so je uporabljali prodi nam, ko ni grozila nevarnost za obstoj države, med tem ko jim to geslo danes, ko se družijo s komunisti in povaTji države — ni več sveto. To vetja zapomniti.
Obrtnikom, ki so se očitno postavili proti naši državni stranki, bo treba zaklicali odločni svoji k svojim.
Udeležba je bila rekordna. Dasiravno je po obstoječem stanju 62% volilo, vendar je volilo do 80%, kajti do 300 vpisanih volivcev sploh ni več v občini (železničarji) izreklamiraii pa se jih ni dala zaradi tehničnih zaprek. Ko je bit volivni rezultat sporočen volivcem, se je naših ljudi polastilo veselo razpoloženje in veliko navdušenje. Nasprotniki pa so med huronskim rjovenjem in preklinjajoč osramočeni zginiti in zapustili trg in cesto
Volitve pri Dev. Mar v Polju so nas priznano izmodrile in izučile ter pokazale novo jasno linijo. Danes vemo, s koen imamo opraviti, na koga smemo računati im komu zaupati.
Agitatorji za listo JRZ, mladi in koaajžni fantje se niso ustrašili nobenega napora: nobeno delo in nobena žrtev jim ni bila odveč. Žrtvovali ; so denar, spanje in moči. Njim, mladim agilnim fantom, neutrudljivim agitatorjem, ki so šli iz načelnih idejnih razlogov z veseljem in polnim razumevanjem in neustrašeno v volivno borbo, se imamo pred vseni zahvaliti, da jc zmagala JRZ v občini Dev. Mar. v Polju. Fantje iz take šote bodo kod granit trdno stali in neustrašeno branili naše najdražje svetinje. Taki fantje in možje bodo tudi občino znali voditi v blagor občanov, naroda in države.
Državna pomoč srbskim zadrugam
Belgrad, 28. septembra AA. Na predlog kmetijskega in finančnega ministra ter na osnovi čl. 98 finančnega zakona za proračunsko leto 1936/37 je ministrski svet izdal odredbo o državnem poroštvu za kredite glavni Zvezi srbskih poljedelskih zadrug v Belgradu. Uredba se glasi:
1.	Finančni minister se pooblasti, da na račun države izda poroštvo v zneskku 20 milijonov dinarjev za kredite, ki jih bo glavna Zveza srbskih poljedelskih zadrug v Belgradu izkoristila pri Privilegirani agrarni banki. Pogoji in rok tega poroštva bosla določila finančni in kmetijski minister s skupnim odlokom
2.	Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
Novi gen. ravnaleti monopolov
Belgrad, 22. septembra, m. Postavljen ic za generalnega ravnatelja državnih monopolov Juro R a š i č , načelnik oddelka državnega računovodstva v finančnem ministrstvu.
Sanacija zagrebškega gledališča
Zagreb, 22. septembra, b. Narodno gledališče v Zagrebu je dobilo izplačanih 13.5 milijonov Din, s čimer bo omogočena sanacija in nadaljni razvoj gledališča.
Betgrcijske uesfi
Belgrad. 22. septembra. AA. Prosvetni minister je na podlagi izjave glavnega prosvetnega sveta izdal sklep, s katerim so državne moške obrtne puškarske šole v Kranju, Ulčinju in Sarajevu nižje strokovne šole. Absolventi teh šol imajo kvalifikacijo uradnikov z nej>opolno srednjo šolo.
Belgrad, 22. sept. m. O nesreči, ki se je zgodila predvčerajšnjem jionoči na Donavi, kjer se je preobrnil čoln, v katerem je bilo 5 oseb, je policija naknadno ugotovila, da se eden izmed utopljencev piše Viklor B u r n i k , primorski Slove-nec-emigranl, utoj>ljenka pa je bila njegova žena Ana Burnik.
Belgrad. 22. sejit. m. Pred okrožnim sodiščem za mesto Belgrad je bila danes dopoldne izrečena obsodba proti Frnnju Glaserju, vratarju BSK-a. ki je bil obložen za nameravani ubnj igralca Stokiča. Glaser je dobil 2 leti strogega zapora. On in njegov branilec sta vložila revizijo.	i
Bolgarski gostje so odšli
Ljubljana, 22. septembra. Drugi dan bivanja v Ljubljani so se Bolgari odpeljali z avtobusi skozi Mengeš v Kamnik. Mengšani so izobesili na vseh hišah narodne zastave in so pred hišami pozdravljali bolgarske goste. Tudi raz vseh hiš v Kamniku so visele zastave in pred domom gosp. Sadnikarja, živinozdravnika, je pozdravil goste mestni župan gosp. Anton S t e r g a r s prisrčnimi besedami.
Nato je gosp. Sadnikar razkazal krasen muzej, ki so si ga gostje z velikim zanimanjem ogledovali. Na koncu so se vpisali v spominsko knjigo in gospa Sadnikarjeva je gostom postregla. Po programu je sledil ogled zadružne mlekarne v Naklem. Tudi Naklo je bilo v zastavah in pred mlekarno se je zbrala duhovščina, župan, šolski otroci, predsednik zadružne mlekarne gosp. Lovro Novak s tajnikom Jos. Zupanom, učitelj in še mnogo ljudi. »Zivio« in »liura« klici so zaorili, ko 60 prispeli gostje v dveh vrstah. Dobrodošlico je izrekel najprej gosp. Novak in je iskreno želel, da odnesejo gostje najlepše vtise. V daljšem govoru je nato gosp. župan v imenu Nakla najprisrčnejše pozdravil predsednika bolgarskega veterinarskega združenja.
Po jjozdravu župana in učitelja je mala Pra-protnikova Franja. učenka 6. razreda v narodni noši, izrekla krasen pozdrav šolske mladine, ki je bil tako jskren in nepričakovan, da so se mnogim Bolgarom orosile oči.
Profesor B i č e v, predsednik Bolgarskega veterinarskega združenja je odgovoril vsem pred-govornikom na banketu v imenu bolgarskih gostov in se predvsem zahvalil za naklonjenost gosp. bana, nato pa je pohvalil lepote Ljubljane. Naglašal je gostoljubnost in ljubeznivost slovenskega naroda, ki je po svojih običajih tako zelo podoben bolgarskemu. Končal je: »Ne glejmo na preteklost, ampak veselo in z zauf>anjem v bodočnost, kajti samo tedaj, ko bo zavladala sloga od Triglava do Črnega morja, nas nobena sila ne bo mogla raz-družiti.«
Gos?je so si ogledali nato mlekarno in se o notranji ureditvi zelo pohvalno izrazili. Iz Naklega so se gostje odpeljali na Bled in v Bohinj.
Ljubljana : Hašk 2:2 (iti)
Danes popoldne se je vršila na igrišču Primpr-ja prijateljska tekma med Ljubljano in Haškom,-,ki se je pravkar vrnil iz turneje po Švici. K te^i^eo je zbralo zelo malo publike, ker je bil delo^nj^o in so ljudje večinoma zaposleni.
Ob pol 5 se je na .igrišču pojavilo n&jptrej-ipo-štvo Haška v postavi:
Zmara, Slivak, Konstantinovič, Domačin, Pa-jevič, Matijevič, Hrubeš, Horvat, Hitrec, Kuast in Fink.
Ljubljana je nastopila v postavi:
Logar, Jug, Šiška, Joco, Zavrl, Boncelj, Zem-ljič, Šercelj, Šlamberger, Janežič, Makovec.
Moštvo Ljubljane je nastopilo z nekaterimi novimi igralci, ki se pa niso obnesli. Današnja igra naših fantov je bila slaba in pomanjkljiva. Ljubljana je pred vrati Haška zaigrala celo vrsto lepih situacij, V začetku je potekala igra v lahki premoči Ljubljane, toda Zagrebčani 60 se kmalu znašli in začeli z hitrimi napadi ogrožati ljubljanska vrata. Tako domači kakor gostje so izpustili mnogo lepih prilik neizrabljenih. Moštvo Ljubljane je bilo v nezadovoljivi formi in le ležerni igri gostov se lahko pripisuje, da je tekma ostala neodločena. V 27. minuti je Hašk po lepi kombinaciji prišel pred vrata Ljubljane in Hitrec je zabil prvi gol 1:0 za Hašk. Logar je bil v golu zelo dober in je ubranil mnogo nevarnih žog. Zadovoljila sta tudi branilca Jug in Šiška. Napad Ljubljane pa je zaigral pred vrati Haška lepo število dobrih situacij, ki so zaradi brezglave igre ostale brezkoristne. Več ali manj uspešno igro sta vodila Janežič in Zemljič, slednji je pa skoraj vedno v odločilnem momentu odpovedal. Proti koncu prvega polčasa se je posrečilo Janežiču, da je z lepim strelom izenačil rezultat 1:1.
Takoj v začetku drugega polčasa je Ljubljana izrabila zmedo pred vrati Haška in po Janežiču povišala rezultat na 2:1. Kmalu potem izrabi Hrubeš ugodno situacijo in iz 10 m pošlje žogo v mrežo Ljubljane, 2:2.
Ostali del igre je potekel z menjajočimi se napadi Haška in Ljubljane. Obe moštvi sta igrali približno enako, le da je Hašk bil tehnično mnogo boljši. Da bi imeli boljša krila, bi bila njihova igra gotovo uspešnejša. V Hitrecu in branilcih je imel Hašk svoje najboljše moči, drugi so igrali povprečno.
Ljubljana se bo morala zelo resno potruditi, če bo hotela v tekmah za državno prvenstvo obdržati svojo pozicijo. Današnji neodločen rezultat z bodočim nasprotnikom Ljubljane se ne more vzeti za prognozo izida prvenstvene tekme.
Hmelj
Uradno jx>rooilo banovinske hmeljske komisije dravske banovine z dne 22. septembra 1936:
V hmeljski kupčiji traja zanimanje in povpraševanje dalje in to za vse vrste blaga. Cene so ostale v glavnem neizpremenjene ter sc plačuje za najboljše blago 27 Din za kg, z napitnino celo nekaj več. Za prvovrstno blago se plačuje 25 do 26 Din, za ostale vrste pa od 14 do 24 Din za en kilogram. Tendenca je za najboljše blago prav čvrsta.
Žalec, 22. septembra. Zanimanje in povpraševanje za prvovrstno blago traja dalje in se to prvovrstno blago plačuje po 20 do 34 Din za kilogram. Tudi v Ušteku in Roudnici je položaj neizpremenjen in sc plačuje 11 do 22 Din za kg.
Draginja v Italiji
Trst, 22. septembra, b. Čeprav je italijanska vlada izdala nalog za zvišanje delavskih mezd za 6—10%, delavstvo ni zadovoljno, ker so pričele cene živil izredno hitro naraščati. Kilogram kruha stane v Trstu 2.60 lir (8.50 Din), meso 12 lir (25 do 37 Din), kava 24 lir (73 Din), najslabše olje pa 8 lir, t. j. 25 Din.