Ljubljana, 2}. februarja 1931 Cena 2 Dil Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon št 3122. 3123, 3124 3125. 3126 Inseratni oddelek: Ljubljana, Seleo-burgova ul. - Tel 3492 bi 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13 - TelefoD št 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 'i. - Telefon št. 190. Podložni t*" Jesenice: pri kolodvora št. vrf) Podružnica Nuvo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. podružnica Trbovlje: ▼ hiši dr. Baumgartner ja d » Ponedeljska Izdaja Pooedeljska izdaja >Jutra< izhaja vsak ponedeljek zjutraj. _ Naroča se posebej in velja po pošti preje-mana 4 Din, po raznašalcih dostavljena 5 Din mesečno. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. T»- lefon št. 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št 190 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Višek mednarodnih prireditev v Bohinju Ob ogromni udeležbi občinstva, ki je znašala nad 3000, so se včeraj vršili kombinirani skoki in skoki posamezno - V kombiniranem tekmovanju je zmagal Čehoslovak Šimunek s 651.8 točke pred Jugoslovenom J. Janšo, ki je dosegel 615.7 točke - V skokih posamezno je zasedel prvo mesto Šved Guttormsen s 332.7 točke. Prvi Jugosloven Šramel je z 279.5 točke zasedel četrto mesto Polje v Bohinju, 22. februarja. 2e snočna slika v prostorih hotela Sv. Janez je kazala, da se bliža vrhunec bohinjskih prireditev. Vsak čas so prihajale trume novih funkcionarjev in gledalcev, tako da okoli 20. ure ni bilo najti prostora. Ker Je bila velika obednic-a zasedena zaradi večernega banketa, so bili prostori še tesnejši, tako da so se morali nekateri zadovoljiti samo s skromno streho. Tudi glede prehrane ie imela kuhinja težak posel, kakršnega v zimski sezoni ni vajena. Sled odličnimi gosti je snoči prispel ban Dravske banovine dr. Marušič, železniški direktor dr. Borko, načelnik ministrstva trgovine dr. Žižek, številni višji častniki, sreski načelnik dr. Vidmar, Jupana iz Srednje vasi in Bohinjske Bistrice in drugi. Do poznih večernih ur je vrvelo življenje v hotelu kot v mravljišču. Mlada smučarska garda se je vrtela ob zvokih jazz-banda iz Ljubljane in radia. Zunanja slika dopoldneva * Davi na vse zgodaj je bil odhod proti Polju. Na smučeh in na saneh so hitele množice proti skakalnici. Z druge strani je bil napovedan sprevod najmanj 600 udeležencev, ki so pnspeii s posebnim vlakom in v veliki procesiji romali proti skakalnici. Pestra slika se je menjavala skoraj brez presledka do 9.30. Naprava kaže že od daleč grandi-jozno sliko. Pri dohodu k skakalnici in izhodu iz vasi so postavljeni mlaji z državnimi zastavami. Vse je urejeno vzorno. Reditelj-sko službo so prevzeli gasilci in vojaki. Na 1 osni strani izteka, kamor so pošiljali večji • ■I gledalcev, je bila pripravljena bogato naložena okrepčevalnica. Ob strani je stal .-od graničarjev pripravljen za teptanje snega, na obeh straneh so bili v polmeterskih presledkih merilci skokov z dolgimi drogo-v . Tri tribune na desni in levi odskoka so okrašeni z državnimi zastavami. Vrhnja tribuna je ločena za sodniški zbor, nižje nadstropje ~o zavzeli pomočniki žirije, ki so z velikimi številkami kazali od strani proti publiki številke startajočih in dosežene daljave. Nižja tribuna je bila določena za novinarje in fotografe. Na levi je bila tribuna za častne goste. Ves iztek je z napetimi vrvmi strogo ločen za dostop občinstva. Velika Hansenova skakalnica ima sedaj 50 metrov naleta, višine 80 metrov in 20Ó metrov izteka ter omogoča brezhibne skoke do 48 metrov, problematične skoke ipa celo do 60 metrov. Nekoliko reminiscenc Nehote nam uhajajo misli za deset let nazaj. Te dni doživljajo smuški skoki zanimivo desetletnico v našem Bohinju. Prvi ljubitelji in aktivni izvajalci te zimskosportne discipline se bodo gotovo še spominjali onih dni, ko se je vršilo ravno na teh tleh prvo državnoprvenstveno tekmovanje v smuških ekokih na skakalnici v bližini sankaiišča »Belvedere«:. Kakor pravljica se zdi zgodovinsko dejstvo, da si je takratni državni prvak Jože Pogačar priboril prvo državno prvenstvo z najboljšim skokom 9 metrov. — Najdaljši skok je dosegel Kavšek s 13 m, ki se pa žal ni posrečil. Če govorimo danes p ponosom o vsakem od današnjih naših tekmovalcev, je to potreba ravno zaradi tega, ker se zavedamo, da so početki naših smuških skokov komaj za nami in da je napredek v tej disciplini naravnost ogromen. Zato velja našim tekmovalcem brez izjeme, ki so se danes pomerili z mednarodnimi zastopniki, veliko priznanje. Dostojno so pokazali, kaj premore trda volja in jekleni pogum. Naši skakači so prestali svoj ognjeni krst nad vse častno. Kombinirani skoki Okoli 10. ure je bila vrsta skakačev za konkurenco v kombiniranem tekmovanju že na startu. Nastopilo jih je 14, med njimi pet Čehov, Norvežan Guttormsen, Avstrijec Weiss in sedem domačinov. Nekaj minut pred deseto je dal vodja tekme dr. Kmet znamenje za start in starter Predalič je odpustil prvega tekmovalca z dve tretjine naleta. Skakalnica je bila v dobrem stanju, kar priča tudi dejstvo, da je bilo le izoliranih padcev. Vsi tekmovalci so bili v prav dobri formi. Pogled na vedno se menjajočo sliko raz skakalnice je bil diven. Največjo pozornost na današnjem tekmovanju je vzbujal Guttormsen, ki je v krasnem stilu izvedel tri skoke 35, 40, 39 m. Njegova tehnika je popolnoma svojevrstna in sigurnost, s katero se kot maček spusti v lepem prednosu raz mosta, je prepričevalna. Za njim so seveda pokazali najboljše skoke Čehi, ki so imeli v Šimunku, Faistauru Jaroslavu in Kadavern najboljše zastopnike. Včerajšnji prvak Nemecky niti po stilu, niti po daljavi ne dosega svojih rojakov, zaradi česar je tudi izgubil prvo mesto. Čehi so izvedli naslednje skoke: Šimunek 28.5 m, 38,35 m. Faistauer Jaroslav 30.5,30.5, 31. Kadavy 27.5, 32.5, 32. Nemecky 17, 26, 26.5. Faistauer Josip 19, 24, oba s padcem. Avstrijec Weiss je po slogu slabši od naših in kljub razmeroma lepim daljavam ne bo mogel biti nevaren. Skočil je 26, 28, 30. Od naših so najbolj ugajali Šramel, Joško Janša in Jakopič. Mariborčan Jurič ni siguren in mu manjka očividno treninga. Isto velja tudi za Oitzla iz Kranjske gore, kateremu dela drža smuči mnogo preglavic. Kot outsiderja sta se uvrstila med tekmo- i valce Ravnik ln Razinger z Jesenic, ki pa nista mogla preko 25 m. Naši skakači so dosegli naslednje daljave: Šramel 30, 34, 34 Joško Janša 23, 30.5, 31. Jakopič 28.5. 23.5, 24 Jurič 20.5, 26, 27. Oitzl 28, 27, 23. Rezultati kombiniranega teka Končni rezultati kombiniranega teka so naslednji: 1. Šimunek (ČSR) 651.8 točke, 2. Joško Janša (Ilirija) 615.7, 3. Faistauer Jaroslav (ČSR) 613.4, 4 Kadavy (ČSR) 602-6, 5. Nemecky (ČSR) 577.7, 6. Guttormsen (Švedska) 566. 7. Jakopič (Dovje-Mojstrana) 527.15, 8. Šramel (Ljubljana), 456.85, 9. Ojcl (Kranjska gora) 401.6, 10. Weiss (Avstrija) 383.15, 11. Jurič (Maribor) 357.15 12. Razinger (Jesenice) 263.25. Skoki izven konkurence Po končanih startih v kombiniranih skokih so bili izvedeni še štirje skoki izven konkurence, po katerih je žel buren aplavz Faistauer Jaroslav, ki je skočil v krasnem slogu 53 m. Zaradi slabega snega ni izdr-ža' sunka in padel. Lepa udeležba občinstva Tekmam je prisostovala veMka množica občinstva. Če štejemo tudi one, ki so za-stonjkarili izven markacije, jih je büo gotovo 15Ü0. Pogled na ta pisani svet z vrha skalkailmice je bil izredno pester Že dopoldansko tekmovanje je bilo prava manifestacija smučarskega sporta in je prirediteljem najboljši dokaz, da je njihov trud poplačan. Ogromne množice pri« sostvujejo popoldanskim skokom Že malo po 12. uri so se pričele pomikati na poteh proti skakalnici ogromne množice občinstva. Publika ie bila v najrazličnejših barvah, nekateri kakor iz mestnih ulic, drugi zopet za silo pripravljeni na sneg, najbolj bojazljivi opremljeni z dežniki, večina pa na smučkah. Ker je bil naval gledalcev k popoldanskim skokom najmanj še enkrat tako velik kakor dotpoldne, se lahko reče, da je okoli 14. ure zasedlo prostore pod skakalnico, na obeh straneh in v velikem polkrogu na okoli najmanj 3000 gledalcev. To je bila gotovo največja udeležba, ki jo je imela na naših tleh katerakoli športna prireditev. Za toploto je skrbel odlično pripravljen buffet pod vodstvom g. Koniča, za razpoloženje pa je neumorno skrbela jeseniška godba na tribuni, na kateri so bili dopoldne novinarji. Kljub tej preskrbi se je lotite občinstva že kmalu po 14 uri splošna nervoznost Ker je sodniški zbor odšel k Sv. Janezu, so se tekme moraJe pričeti skoraj s polurno zamudo. Kakor dopoldanskim je tudi popoldanskim tekmam prisostvoval ban dr. Marušič s številnim oficielnim spremstvom. Organizacija tekme je bila glede zunanje kakor tudi glede tehnične strani odlično izvedena. Vse je šlo kakor po maslu. Skakači, ki se jih je prijavilo na start nič manj kot 25, so se vrstili v vseh treh obli ga tn ih skokih v naglih presledkih. Sneg je bij nekoliko mehkejši kot dopoldne, tako da žirija ni dovolila starta s celim zaletom. Kljub temu je bilo v splošnem, če izvzamemo slabejše moči, malo padcev ii publika je gotovo prišla na svoj račun Atrakcija popoldneva je bil zopet simpatični norveški borec Guttormsen, ki je po končanih skokih v konkurenci izvedel skoke s celim zaletom ter se pognal tudi na 53 m Žal te daljave ni izdržal, česar pa je bil v g'iavnem kriv sneg. V konikurenci je skočil 39, 41, 40. Njegova tehnika je oča rlirva. Čehi so bili tudi v teh sko-kih najmočnejši konkurenti. Najboljši med njimi je bil šimunek, ki je izvedel skoke 37, 37, 39.5. Njemu je slediiil Faistauer Jaroslav, ki je izvedel tri krasne skoke 30, 36, 35.5, dočim je tudi prav dobrega Kadavega spremiiala pri zadnjem skoku na 36 m smola. Dobil je najbrž močan sunek vetra od strani in morda to ni bil najzadnji vzrok, da se »i izdr/a r«- nogji? Prav častno je bila zastopana tudi Avstrija z Weissom, ki je izvedel lepe skoke 31, 32, 33. Tudi njegov rojak Wdeser se je držal brezhibno in posta vti tri sigurne znamke na 26, 29.5, 29.5. TudS brata Hönel s tremi skoki do 29 m nista mnogo zaostajala. Peti Avstrijec Jermedy je zastopal srednjo kvaliteto Domačih skakačev je nastoolr) 13, med njimi šramel, Joško Janša, Jakopič isi Palme. Žal sta imela favorita Šramel in Janša po en padec in sta izvedla stoje ie dva skoka, ki }n je Šramel spravi! na 32 ln 34 m, Joško Janša pa na 31 in 29.5 m. Jakop:č je izvedel tri skoke 26, 27, 29. Talentirani skakač potrebuje treninga in ne bo dolg«., ko bo med prvimi. Prav tako lepe na de obeta mL Palme, ki je v lepem stilu pokazal 3 skoke 30, 29, 31. Dobro se je drža: Ravhekar z Jesenic, ki je izdržal tri skoke 21, 26.5, 36.5. Isto velja za OitzAa iz Kranj- Zmagovalec v skokih Guttormsen, ki je s svojim lepim stilom vzbujal občudovanje gledalcev ske gore, ki Je skočil 25, 25, 28. Omeniti je dalje Juriča, Goloba in tri pogumne mlade Bohinjce, ki so dostojno izpopolnili startno listo. Vsem našim tekmovalcem primanjkuje pred vsem rutine. To velja posebno za one z nižjimi znamkami. Vsak skok je nekam nesiguren in zdii se, kakor bi se vsi oddahnili, ko vidijo , da jih ni na doskoku zadela usoda. To ni hiba, temveč le nujna posledica dejstva, da je ta disciplina smučarskega sporta pri nas šele v povojih. Današnje tekme so dale mnogo novih temeljev in izkustev za novo dei» V splošnem smo lahko ponosni na odpor, ki so ga naši tekmovalci nudili rutinira-nim inozemskim skakačem. Rezultati skokov Končni rezultati skokov so bil nasled- nji: > 'CfJ . 1. Guttormsen (Švedska) 332.7 točke, 2. Šimunek (ČSR) 326.1, 3. Faistauer Jaroslav (ČSR) 293.5, 4. Šramel 279.5, 5. Palme 262.7, 6. Weiss (Avstrija) 260.9, 7. Jakopič 257.7, 8. Hönel Alfred (Avstrija) 245.1, 9. Kadavy (ČSR) 243.2, 10. Wieser (Avstrija) 241.9, 11. Oitzel 233.1, 12. Ravhekar 228.4, 13 Jermedy (Avstrija) 224.7, 14 Joško Janša 217,15. Hönel Oton (Avstrija) 201. Nekaj zanimivih podatkov Naš poročevalec je dobil o današnjih tekmovanjih še naslednje zanimive informacije: Nemecky, ki je imel po včerajšnji zmagi mnogo izgleda, da bo zasedel prvo mesto v kombiniranem tekmovanju, je razmeroma siab skiaikač, kar ga je stalo skoraj 100 točk in ga potisnilo na peto mesto. Kako enotno je bilo mnenje sodnikov o kvaliteti Guttormsena, kaže skoraj do točke enaka ocena vseh treh sndmkov gleUe stila. (109.5, 110, 112-5.) Šimunek je bil v dopoldanskih skokih šibkejši, popoldne pa je po slogu skoraj dosegel Guttorutsena, ki s je priboril prvo mesto le zara li daljav. Oba sta popoldne skakala boljše kot dopoldne, kar je z ozirom na slabši sneg pripisati najbrž temu, da sta se že navadMa na skakalnico. Kaka škoda je bfla padec pri drugem sJooku za Joška Janšo, kaže dejstvj, da je bil ocenjen enako z Guttormsenom hi ? -munekom. Kolike važnosti je za vozača tudi skakanje, kaže tale primeijava iz današnjih rezultatov: Šimunek si je pomagal na prvo mesto, odkoder je moral Nemecky celo na pet-Jaroslav Faistauer se je vsaj za eno točko, Kadavy pa celo za dve t'cki izboljša mesto. Na drugi strani pa je Guttormsen nadomestil včerajšnji primanjkljaj v teku In se povzpel na peto mesto. Razdelitev daril Po dosedanjih rezultatih bodo razpisana darila prejeli naslednji zmagovalci: Zmagovalec v kombiniranem smučarskem teku Šimunek častno darilo mmt.sir-Skega predsednika generala Živkoviča. zmagovalec na 18 km Nemecky kastno da-Io mi'Uòtra dr Kumanudija. Guttormsen častno dariio mintsiia vojske generala Hadžiča, Janša Joško prehodni pokaj za svoj klub SK Ilirija dar ministrskega predsednika generala Živkoviča, Joško Janša darilo »Jutra«. Bogomir Šramel kot najboljše päasiran v skokih darilo beograjske »Politike«. Konec nedeljskega zimsko-športnega praznika Po tekmah so se ogromne množice napotile deloma proti Bohinjski Bistrici, deloma proti Sv. Janezu. Iz Bohinjske Bistrice so se z ojačenimi rednimi in s posebnim vlakom odpeljali na vse strani. Med gledalci je bilo tudi mnogo Zagrebčanov in precej Beograjčanov, kar kaže, da gre smučarski duh svojo zmagoslavno pot v vse predele naše domovine. Današnja nedelija je bila zanj največji praznik, kar jih je doživel. Reči smemo že danes, da zaslužijo vsi, ki so mu pripravili to veiiko uslugo, najvišje priznanje in zahvalo. Uipa-mo, da pomenijo prve zimsko športne prireditve v Bohinju nov mejnik v razvo u jugoslovanskega zimskega sporta, leto 1931. pa bo z zlatimi črkami zapisano v zgodovini JZSS. Sobotni svečani banket 2e v svoji včerajšnji številki smo na kratko poročali o svečanem banketu, ki ga je v hotelu pri Sv. Janezu priredil JZSS na čast gostom, ki so prihiteli v naš Bohinj, da dajo s svojo navzočnostjo priznanje našim zimsko športnim pijonirjem. Ob 22. uri je predsednik JZSS v daljšem govoru pozdravil oficielne zastopnike ter brate čehoslovake, Norvežana Guttormsena in naše sosede iz Avstrije. Ob pozdravu Cehoslovakov, Norvežanov in Avstrijcev je godba zasvirala njihove državne himne. Globok vtis je napravilo na vse navzoče, ko je Norvežan Guttormsen sam in globoko gin jen pel z godbo vred norveško državno himno. Govor bana dr. Marušiča Po kratkem presledku je odgovoril ban Dravske banovine dr. Marušič, ki je v prisrčnih besedah pozdravil prvo svečanost JZSS ter poudarjal momente, zaradi katerih posvečajo tudi na najvišjih mestih toliko pozornosti zimskemu športu. Nagla-šal je, da ima naš narod tri lepe lastnosti, in sicer zdravje, pogum in vztrajnost, ki ga bodo v skorajšnji bodočnosti privedle tako daleč, da se bomo lahko 1-udi v športu merili na mednarodnih poljih. Ob koncu svojega govora je ban dr. Marušič želel inozemskim gostom iskreno dobrodošlico v francoskem jeziku. Ostali govori Za njim je govoril komandant dravske divizijske oblasti general Bogoljub nič, ki se je zahvalil v imenu ministra vojske in mornarice ter cele vojske predstavnikom JZSS, ker so zanesli idejo zimskega sporta tudi v vojsko, ki ji je postal danes njena potreba. Direktor dr. Borke je izrazil pozdrave ministra za promet in obljubil, da bo ministrstvo za promet vedno rado podpiralo težnje JZSS, ker ve, da so njegovi cilji tesno zvezani s tujskim prometom in posredno tudi z narodnim gospodarstvom. Zastopnik ministrstva trgovine in industrije dr. Ciril žižek je posegel nekoliko v zgodovino smuškega sporta in posebno poudarjal dejstvo, da se je zimski sport že pred vojno prvič pričel razvijati v Bohinju in da je sedaj ravno na istih tleh a temi prvimi mednarodnimi tekmami pri nas dobil novega razmaha. Ker je zimski sport tesno združen s tujskim prometom in narodnim gospodarstvom, posveča ministrstvo trgovine in industrije tej panogi sporta posebno pozornost in je zato tudi poklonilo svoje darilo za tekmo. Arhitekt Jerolimek je v imenu češkoslovaškega moštva v ognjevitem govoru na-glašal, da so se čehoslovaki z veseljem odzvali povabilu JZSS, ker vedo, da so tekmovali z brati. Vodja čsl. delegacije dr. Brauner je med tem neopaženo prinesel pred predsednika krasno darilo, visok pokal iz brušenega stekla, kar so prisotni pozdravili z živahnim ploskanjem in ovacijami čehoslova-kom. Po prisrčni zahvali predsednika dr. Pir-ca je govoril še prof. dr. Jesenko, za njim pa še cela vrsta drugih govornikov. Banket je pokazal, da je JZSS posege! s svojim delom v vse plasti naroda in da uživa na merodajnih mestih splošne simpatije in pozornost. Ponedeljski program Jutri ob 9. se je start določil na 30 kn-Udeležilo se bo te tekme 51 tek tw va! ce v. Priprave so izvršene do zadnje podrobnosti. Tehnični vodja tekem dr. Berce je z dosedanjimi prireditvami ia i delom teh-r..či.ega odbora nad vse zadovoljen. Pogreb dr. šuflaja Zagreb, 22. febr. n. Danes ob pol IZ dopoldne je bil pogreb pokojnega bivšega univerzitetnega profesorja dr. Milana Šuf» laja. Na Mirogoju se je zbralo mnogo meščanov. Omladinci so nosili 12 vencev in šopke cvetja. Vence je darovala tudi rodbina Stjepana Radica in gospa Vilder» jeva. f I • vv • v* • • I Zasebni nameščena za razširjenje obveznega pokojninskega zavarovanja na vso državo Važni sklepi na konferenci delegatov bančnih uradnikov in zasebnih nameščencev v Beogradu Beograd, 22. febr. p. V dvorani pri »Ko-larcu« se je vršilo danes važno zborovanje bančnih in zasebnih nameščencev. Udeležili so se ga delegati iz vse države. V zadnjem času razvija namreč zveza zasebnih nameščencev skupno z organizacijo bančnih uradnikov živahno akcijo za uvedbo obveznega pokojninskega zavarovanja za vso državo. Kakor znano, obstoja sedaj tako obvezno zavarovanje v okrilju Pokojninskega zavoda v Ljubljani samo v Sloveniji in Dalmaciji. Posamezni bančni zavodi sicer zbirajo za svoje nameščence pokojninske sklade, toda bančni nameščenci s tem še niso osigurani, ker tudi eksistenca posameznih denarnih zavodov v sedanji gospodarski krizi ni tako varna. Zaradi tega je bilo sklicano zborovanje v Beograd, da se dogovore o skupni akciji. Zborovanja sta se udeležila tudi predsednik Pokojninskega zavoda v Ljubljani g. dr. Vrtovec in podravnatelj dr. Vrančič, ki sta poročala o sedanjem položaju pokojninskega zavarovanja v državi. Na podlagi njunih referatov in predlogov posameznih delegatov je bilo sklenjeno, da poseti posebna deputacija ministrskega predsednika in ostale merodajne činitelje ter jih naprosi, naj se čim prej razširi zakon o obveznem pokojninskem zavarovanju pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani na vso državo. Resolucija naglaša, da si zasebni nameščenci od svojih rednih prejemkov ne morejo toliko prihraniti, da bi bili zasigurani za primer starosti in onemoglosti Sporazum nasledstvenih držav o bivših avstroogrskih državnih dolgovih Sporazum o izplačilu teh dolgov so podpisale vse na-sledstvene države razen Madžarske — Jugoslavija bo plačala samo morebitni ostanek Pariz, 22. febr. r. Včeraj je bilo objavljeno besedilo sporazuma o nezastavljenih avstro-ogrskih državnih dolgovih, podpisanega po zastopnikih Romunije, Jugoslavije. Avstrije, Italije, Češkoslovaške in po zastopnikih porterjev. Predsednik konference sir Sidney A. Smith je dal to-le pojasnilo: »Sporazum se nanaša na avstro-ogrske dolgove, ki se glasijo na papirnate Krone. To vprašanje je bilo postavljeno z mirovno pogodbo ter se je z njim že večkrat bavi-la reparacijska komisija. Po konferenci v Haagu je imelo biti rešeno to vprašanje, ki se ne tiče velikih sil, temveč sama porterjev. Končno je bil sklenjen sporazum med Romunijo, Jugoslavijo in porterji, ki so državljani izven bivše avstro-ogrske mo- narhije. Glavni dolžnik, Madžarska, pristopi k sporazumu, čim se izboljša njeno gospodarsko in finančno stanje. Ire za 2 milijardi kron, čijih obveznice 'irožijo še v inozemstvu, zlasti v Nemčiji, Franciji in Holandski. S podpisanim sporazumom ie ustanovljena skupna blagajna, v katero bo vplačevala Romunija in eventuelno tudi Jugoslavija tekom 25 let anuitete in bo tako izplačan ves dolg Madžarska dolguje milijardo 400 milijonov, Romunija 7lH) milijonov in Jugoslavijo eventuelno 44 milijonov. Uveden bo sistem letnega žrebanja obveznic. Spočetka ima p'ačati samo Romunija po en milijon 700 tisoč švicarskih frankov letno, Jugoslavija pa na koncu tega načrta morebitni ostanek vsote. RIM, BERLIN IN JUGOSLAVIJA Zakulisna borba med avstrijskimi in nemškimi nacionalisti in njihovi načrti - Sumljiva intervencija majorja Pabsta v Berlinu in Rimu Berlin, 22. februarja, r. V tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih posvečajo veliko pozornost zakulisni akciji nemških ln avstrijskih nacionalistov, ki so zašli s svojo ekstremno politiko v zagato, iz katere bi jih mogla rešiti le kaka večja akcija, ki bi znova dvignila njihov ugled in jim zopet pridobila pristaše, kojih krog se vedno bolj krči. Zlasti avstrijski heim weh rovci iščejo tesnejših zvez z nemškimi nacionalisti, da hi se zopet okrepili. Zavožena Starhember-gova politika, razkol v Heiniweh ru in naraščajoč odpor širokih množic proti nacionalističnim prevratnim načrtom silijo vodstvo Heimwehra, da razmišlja o tem, kako bi našlo izhod iz sedanjega položaja. Pri tem pa so, stremeč po čimprejšnjem uspehu, postopali dokaj neprevidno in tako so prišli njihovi načrti predčasne na dan ter vzbujajo v vseh tukajšnjih krogih veliko pozornost. Zapaženo je namreč bilo, da se mudi bivši vodja avstrijskih nacionalistov in bivši glavni akter avstrijske Heimwehr major Pabst že več dni v Berlinu, kjer ima neprestane konference z nacionalističnimi krogi. Kakor se izve, ima major Pabst posebno misijo, koje slavni namen je preprečiti, da bi se nemški nacionalistični krogi vpresli v Seiplov monarhistični voz. Seiplovo krilo avstrijske klerikalne stranke razvija namreč, kakor znano, žirahno akcijo za povratek Habsburžanov in obnovo avstro-ogrske monarhije. Dr. Seipel je znal ohraniti vpliv na Heimwehr, ki je postala slepo orožje v njegovih rokah. Nedavno je poslal dva heimwehrovska delegata v Berlin k Hngenßergu. da bi izpo-slo\ala od tega še vedno vplivnega voditelja nemških nacionalistov denarno in moralno podporo za habsburško krilo Heimwehr.», ki je formalno pod vodstrom kneza Starhem-berga, v resnici pa pokorno poveljem prelata dr. Seipla, eksponenta avstrijskih fevdalcev, »cesarju zvestih« in gotovih vatikanskih krogov. Pabst skuša sedaj prepričati Hugenber-ga, da dela Seipel proti interesom nemških nacionalcev ter da bi vsaka njemu naklonjena podpora v resnici predstavljala podporo klerikalno-habsburškemu pokretu. Zatrjuje se, da se je majorju Pabstu to posrečilo ter da so odšli Seiplovi odposlanci praznih rok. Major Pabst je interveniral tudi pri narodnih socialistih ter jih odvrnil od tesnejših stikor s Starli eni bergovim krilom Heimwehra, pojasnjujoč, da je to krilo popolnoma pod vplivom prelata Seipla, t. j. klerikalnih krogov in onega dela italijanske politike, ki zasleduje svoje posebne smotre. Republikanska akcija v Nemčiji Včeraj so se po vseh večjih nemških mestih vršile manifestacije proti ekstremnim strujam, predvsem proti narodnim socialistom in komunistom Berlin, 22. febr. AA. Danes so se vršile r vseh večjih nemških mestih velike manifestacije republik, organizacije »Reichsbanner« proti politiki ekstremističnih strank, ki skušajo vreči sedanjo vlado. V Berlinu se je udeležilo demonstracije nad 80.000 ljudi, ki so bili zbrani na velikem trgu pred bivšo cesarsko palačo. Govoril je načelnik »Heichsbannerja« Hoer-sing, ki je zborovaleem zagotavljal, da je republika trdna. Kljub slabemu vremenu Je na tisoče demonstrantov burno manife- stiralo proti narodnim socialistom. Med množico je bilo tudi mnogo komunistov in socialistov. Demonstracije so potekle mirno in jih narodni socialisti niso motili. Policija je prepovedala narodno - socialistični shod. Do manjših incidentov Je prišlo le v Brunswicku, kjer je narodno - socialistični notranji minister prepovedal republikansko manifestacijo. Med političnimi nasprotniki je prišlo do spopadov, v katerih Je bilo lahko ranjenih in aretiranih več oseb. Angleško posredovanje v italijansko-francoskem pomorskem sporu Kraigiejev načrt sporazuma o začasni omejitvi oboroževalnega tekmovanja med Francijo in Italijo London, 22. febr. g. Danes se je vrnil v London Craig.ie, ki je v imenu angleške vlade posredoval v Rimu in Parizu v svrho sporazuma v italijansko-francoskem pomorskem sporu. Kakor znano, obstoja med Francijo in Italijo že delj časa huda borba. Italija zahteva pomorsko pariteto s Francijo, kar pa ta odklanja naglašajoč, da mora Francija braniti poleg svojih kolonij mnogo daljšo obalo kakor pa io ima Italija. Dosedanja pogodba, ki je predvidevala omejitev pomorskega oboroževanja, je potekla s 1. januarjem. Tako Francija, kakor Italija sta začeli mrzlično tekmovati v pomorskem oboroževanju, kar je vzbudilo v Angliji veliko vznemirjenje. Anglija se smatra ogroženo v svoji pomorski mogočnosti in ie zaradi tega napela vse sile, da to oboroževanje prepreči in dovede Italijo in Francijo vsaj do začasnega sporazuma. Craigie je na osnovi svojih razgovorov v Parizu ln Rimu sedaj sestavil načrt takega sporazuma, ki pa ga sevedi. obe prizadeti vladi še nista odobrili, niti zavzeli svojega stališča. Craigie predlaga, naj bi se za prihodnjih pet let, to je do poteka londonskega pomorskega pakta, zasnoval gradbeni program, ki bi upošteval stališče Italije in Francije, tako da nobena država ne bi ;mela niti ene tone več. kakor jih ima po dosedanjem razmerju. Francija je dosegla z nabavo novih modernih edinic sicer prednost, ki pa bi se po Craigiejevem načrtu stabilizirala. Po sedanjem razmerju ima Francija 200.000 ton večjo tonažo kakor pa Italija. Craigie izraža mnenje, da bosta francoska in italijanska vlada pristali na ta načrt. V angleških krogih pa ne prikrivajo, da bi v primeru odklonitve tega načrta morala tudi Anglija revidirati svoje stališče v vprašanju pomorske razorožitve. Romunski liberalci za koncentracijsko vlado Značilen govor liberalnega voditelja Duce — Liberalna stranka je pripravljena sodelovati pri konstruktivnem delu Bukarešta, 22. febr. AA. Po smrti Bra-tiana je imela liberalna stranka danes prvič skupščino delegatov, ki je potrdila izvolitev Duce za predsednika stranke. Po končanih fomalnostih je imel Duca govor, v katerem je razložil politični položaj in program stranke. Izjavil ie, da so člani liberalne stranke pripravljeni prevzeti nase odgovornost za oblast v državi in da dajejo svoje moči državi na razpolago. če se izkaže potreba koncentracijske vlade, je liberalna stranka pripravljena sodelovati v njej. O odnošajih med krono in liberalno stranko je Duca izjavil, da je stranka vdana in zvesta kralju Karolu, iki mu hoče služiti. O Inozemskem kapitalu v Romuniji je poudarjal, da želi stranka ž njim širokega sodelovanja s potrebnimi jamstvi o spoštovanju in enakopravnosti nacionalnega kapitala. Enako bo stranka podpirala vsa plemenita stremljenja za mednarodno so- delovanje v korist miru. Na glavni skupščini je bilo okoli 2000 delegatov. Delegati so vsakokrat, ko se je imenovalo ime kralja Karola, aplavdirali. Bivši vnanji minister Duca je dobil pooblastilo, da izroči kralju resolucijo o sprejetih sklepih. Politični krogi pripisujejo tej manifestaciji velik pomen. Pogajanja za romunsko posojilo Bukarešta, 22. februarja, g. Zadnje vesti o pogajanjih za romunsko posojilo se glasijo nekoliko ugodneje. Pričakuje se, da se bodo ta pogajanja vendarle uspešno končala. Politični krogi očitajo finančnemu ministru Popoviciju taktične napake pri pogajanjih. Govori se, da ni izključeno, da bo finančni minister demisijoniral, v oficijel-nih krogih pa zanikajo resničnost teh vesti. Podjeten argentinski konzul v Hamburgu Na lastno pest je poviševal pristojbine in oddajal monopole — Nenaden konec mastnih zaslužkov monopol za razne dobave, transporte itd. Na ta način je po dosedanjih ugotovitvah Hamburg, 22. febr. g. Tukajšnji argentinski generalni konzul Oihanarte je bil brzojavno odpoklican. Sele sedaj po njegovem odhodu so prišle na dan njegove nedovoljene mahinacije, s katerimi si je zasignral prav masten postranski dohodek. Konzul je namreč na svojo pest povišal vse pristojbine za izdajo raznih listin za 20 odstotkov, razen tega pa je posameznim firmam oddajal proti primernemu plačilu »zaslužil« okrog pol milijona mark. O njegovem početju je bila argentinska vlada že davno obveščena, vendar pa ga je ščitil njegov brat, ki je bil vnanji minister. Po septemberski revoluciji je moral vnanji minister odstopiti in sedaj je argentinska vlada nepoštenega konzula odpoklicala in ga bo postavila pred sodišče. Odgoditev trgovinskih pogajanj med ČSR in Avstrijo Dunaj, 22 febr. s. Uradno objavljajo, da so bila pogajanja med češkoslovaško in avstrijsko delegacijo, ki so se vršila od 16. do 21. februarja, o izpremembi tarifnega dela trgovinske pogodbe, odgodenà na mesec marec, da bi mogla tekstilna industrija v obeh državah zavzeti svoje stališče k predlaganim izpremembam, Nevarnost splošne stavke v Grčiji Atene, 22. febr. AA. Zveza delavcev in uradnikov v Atenah je zagrozila s stav» ko, ako vlada ne umakne načrta novega uradniškega zakona. Vlada je podvzela vse potrebno, da prepreči stavko, ter je pripravljena v slučaju potrebe mobilizi» rati stavkujoče. Major Pabst je Hngenberga in Hitlerja opozoril na dejstvo, da se avstrijski klerikalci in fevdalci vedno bolj podrejajo vatikanski politiki, ki se oddaljuje od fašistične politike Zato bi podpiranje teh krogov izzvalo spor med nemškimi nacionalisti in italijanskimi fašisti. Nemški nacionalisti pa morajo ohraniti z Mussolinijem kar najtesnejše zveze že zaradi revizionistične politike in drugih nemških smotrov. Major Pabst je pri tem naglasil, da igra pri vsem tem tudi Jugoslavija veliko /lo-go. Brez nje in proti njej Nemčija ne more gospodarsko prodreti na Balkanu. Zato bi kazalo, da hi nemški nacionalistični krogi, ki imajo z Rimom zelo tesne stike, vplivali na Mussolinija, naj spremeni svoje stališče do Jugoslavije. Nemčija bi si s tem pridobila naklonjenost Jugoslavije in bi mnogo lažje uresničila svoje balkanske načrte. Kakor se izve, so nemški nacionalistični krogi uvideli pravilnost Pabstovega stališča ter ga pooblastili, da v njihovem imenu po-seti Mussolinija in ga skuša pridobiti za ta načrt. Nemci se pri tem zlasti sklicujejo na potrebo »Anschlussa«, ki ga zagovarja tudi Mussolini, a opozarjajo, da bi bil za to predvsem potreben pristanek Jugoslavije, ki si ga bo mogoče pridobiti le z velikimi koncesijami. Povišanje carin v Avstriji Dunaj, 22 februarja, r. Korbiro javlja: Po službenih podatkih o carinskih postavkah, ki jih vsebuje novi carinski pravilnik, so predvideni znatni in mnogoštevilni poviški carinskih taks za razne pozicije pravilnika, nanašajoče se na kmetijske in industrijske produkte. Velik del teh novih carinskih taks bo stopil v veljavo šele po izvestni dobi, ker so odgovarjajoči produkti za sedaj še vezani na obstoječe carinske pogodbe ter se za časa veljavnosti teh pogodb predpisi ne morejo spreminjati. Carinska stopnja za klavno živino je povišana na 30 šilingov 100 kg, po prejšnjem gibanju taks na to blago v mejah med 15 šilingov in 8 in pol šilinga. Carina na vprežno in plemensko živino je povišana na 150 šilingov napram prejšnjim taksam, ki so se gibale med 75 in 50 šilingov. Prav tako so povečane carinske takse na koruzo, rž in ječmen, in sicer na 6 šilingov za vse vrste, dočim je znašala prej taksa po kvaliteti od 6 šilingov navzdol do ne-taksiranega prehoda blaga. Za krompir je določena carina 3 šilingov napram prejšnjim taksam od 3 do necarinjenega prepuščanja. Krvav spopad Sracoskih socialistov In komunistov Marseille, 22. februarja. AA. Na današnje zborovanje socialistične stranke so prišli tudi komunisti. Med govorom socialističnega poslanca je prišlo med socialisti in komunisti do prepira. Parilo je več revolverskib strelov. Ranjeni sta bili dve osebi, med njima neki Švicar, ki je dobil nevarno rano. Policija je naipravila kmalu red, ni pa mogla prijeti krivcev. Film in predavanje o tiskarskih strojih Ljubljana, 22. februarja. Danes dopoldne se je vršilo v mali stranski dvorani hotela »Uniona« preda» vanje o tiskarskih strojih, združeno s predvajanjem filma o izdelovanju vsako» vrstnih strojev za tiskarsko obrt. Preda« vanje je bilo razmeroma dobro obiskano, kar je dokaz, da se grafiki zavedajo važ» nosti svojega poklica in da se hočejo vse» stransko izpopolniti. O brzotiskalnem stroju je predaval nad» strojnik g. Makso Dachs. Med drugim je predavatelj izvajal: Za časa Guttenberga, to je do začetka XV. stoletja, so poznali samo v les vre» zane črke v eni plošči, s katerimi so ti» skali. Guttenbergova zasluga ni bila samo izum premikajočih se črk, temveč tudi uvedba ročne lesene tiskalnice. Ta tiskal» niča je služila tiskarjem skoro 200 let. Le» ta 1770. je pa konstruiral črkolivar Haas v Bazlu prvo železno tiskalnico. Leta 1810. je izumil mehanik Friedrich König prvi stroj s »tiglom«, to je vozilom na točkah in valjčni prenos barve Deposredno na čr» kovni sestavek. Friedrich König je bil ro» jen 1. 1774. v Eislebnu na Pruskem. Ti» skarske obrti se je izučil v tiskarni Breit» köpf & Hertel v Leipzigu. Študiral je tudi matematiko in mehaniko in se je dolgo pečal z idejo izdelave brzotiskalnega stro» ja. Ker Nemci niso imeli smisla za njego» ve projekte, je odšel v Avstrijo, nato v Rusijo, naposled pa v Anglijo. Eno leto po svojem prvem izumu je König tiskar» sko obrt zopet izpopolnil z novo praktič» no napravo. »Tiglu« je sledil tiskalni va» ljar, ki je nadomeščal tiskarsko ploščo. 29. novembra leta 1814. so londonske »Ti» mes« objavile vest, da se njihov list po» slej tiska na brzotiskalnem stroju na par» ni pogon. Z brzotiskalnim strojem so ti» skali približno 400 izvodov na uro Tri le» ta pozneje se je vrnil König v Nemčijo, kjer je stopil v stik s svojim prejšnjim so» delavcem mehanikom Bauerjem. Ustano« vila sta tovarno za izdelovanje tiskarskih strojev König & Bauer v Kloster»Gber» zellu pri Wiirtzburgu, ki obstoji še danes in uživa svetovni sloves. Tovarna je leta 1840. izdelala prvi brzotiskalni stroj s krožno rotacijo (Kreisbewegimg), leta 1864. pa prvi dvobarvni stroj in še celo vrsto drugih izumov na polju tiskarstva. Danes izdeluje slovito podjetje poleg naj» modernejših brzotiskalnih strojev dvotur» ne rotacijske stroje, na katerih se lahko tiska tudi 96 strani naenkrat, -potem po» možne stroje za rotacijski tisk, potem stroje, s katerimi je mogoč štiribarvni tisk, stroje za bakrotisk in rotacije za ba» kro tisk. Po predavanju je bil predvajan film, ki je nudil pogled v delovanje in poslovanje tvornice König & Bauer, sorodne tvornice Kaiser & Söhne v Mödlingu pri Dunaju. Film je bil vsestransko zanimiv in poučen. Pokazal je razvoj tiskarske obrti, izdelo» vanje najmodernejših strojev, nudU je po» gled na ogromno rotacijo slovitega dunaj» skega lista »Neue Freie Presse« in drugo. Predvajanje filma je trajalo skoraj dve uri. Kako se je rešil kralj Zogu Podrobnosti preiskave o atentatorjih - Aretacija dveh sumljivih Albancev, ki sta se sestajala z atentatorjema Dunaj, 22. febr. d. Da je kralj Ahmed Zogu ostal pri atentatu nanj nepoškodovan, pripisujejo predvsem dejstvu, ker mu je bil njegov adjutant major Leš Topolaj silno podoben in so ga atentatorji bržkone zamenjali s kraljem. Ustreljeni adjutant je bil enako visok kakor kralj ter mu je bil sličen tudi po očeh in laseh. Mnogokrat so ga imeli za kralja samega, ker je vedno hodil prvi ter je v javnih lokalih vedno izvrševal naročila pri uslužbencih, dočim se je kralj Zogu držal običajno v ozadju in ni skoro nikoli govoril. Tudi v gledališču so pred atentatom smatrali za kralja mnogi ljudje adjutanta, ki je sedel na sprednjem sedežu v loži, dočim je kralj sedel zadaj za njim. K rešitvi je Italijanski ministrski predsednik Mussolini poslal kralju Zogu brzojavno čestitko. Prav tako je včeraj zunanji minister dr. Schober poslal vnanjemu ministru v Tirani brzojavko, v kateri izraža ogorčenje avstrijske vlade nad atentatom, kakor tudi zadovoljstvo, da se je ponesrečil. Kralj Zogu je snoči ob 6. z več osebami svojega spremstva posetil v sanatoriju Low ranjenega dvornega ministra Liba-hovo, čegar stanje je razmeroma zadovoljivo. V avtomobilu, s katerim se je vozil kralj, so našli sledove štirih izstrelkov, in sicer dva v višini glave, dva pa v višini prsi kralja Zogu, kakor je sedel v avtomobilu. Zdi se, da je kralj Zogu pravočasno zagledal atentatorja in se s primernimi kretnjami izognil kroglam. Ako bi mirno obsedel, bi ga gotovo zadele vse štiri krogle. O atentatorju Ndoku Gjelosiju, ki je stanoval s svojo ženo v Währingu, se dozna-va, da nd med svojimi rojaki nikdar skrival svojega nasprotstva proti kralju Zogu. Proglašal ga je za izdajalca albanskega naroda ter je nekoč tudi izjavil: »Ako umrem, ni to ničesar hudega, čeprav bi prišel še enkrat na svet, bi rad umrl in doživel tudi še tretjo smrt, samo, če bi se mi posrečilo pokončati Ahmeda Zogu.« Gjelosi je v svetovni vojni po okupaciji Albanije služil kot prostovoljec v avstrijski vojski in sicer pri artiljeriji. Na Dunaj je prišel pred tremi leti s premoženjem samo 1000 šilingov ter je pripovedoval, da je lastnik hiše v Sakdru. Nekaj časa je bil poslovodja v neki trgovini, ki je prodajala sladoled. Od svojega tovariša Sume Angje-lina je prejemal baje vsak mesec podporo 150 do 200 šilingov, dočim je njegova žena obiskovala neko šolo za modistinje, se učila šivanja ter se pečala tudi z umetno obrtjo. Policijska preiskava je dognala, da je sumljiv sokrivde pri atentatu tudi albanski trgovec Quiiasim Muleti, ki je bil rojen L 1896 v Tirani in ki se je v petek sestal z atentatorjem Gjelosijem ter z Azizom Kamijem. V preiskavi je sam priznal, da je bil v času atentata v neposredni bližini dogodka Sokrivde je osumljen tudi na Dunaju bivajoči novinar Angielin Suma, ki je bil v petek i stota ko dalje časa v družbi Gjelosija, kateremu je ponovno in tudi še v petek izročil večje denarne zneske. Muleti sicer izjavlja, da ni imel nobenega revolverja, ki ga tudi pri njem niso našli, vendar pa so včeraj zjutraj v Scbön-bornparku v VIII. okraju, skozi katerega je brezdvomno Muleti šel, našli nabasan revolver. Muleti je premožen in je že nad 2 leti bil na Dunaju. Po veri je mohamedanec ter je od časa do časa delal manjše kupčije, čeprav je bil večinoma brez rednega posla V preiskavi taji vsako udeležbo pri atentatu. Suma je bil prej višji funkcijonar v albanskem finančnem ministrstvu ter je živel več let na Dunaju, kjer je veljal za voditelja albanskih emigrantov. Policiji ni bil neznan, vendar pa ni imela povoda, da bi nastopila proti njemu. Izdajal se je kakor Kami za novinarja, ne da bi mogel dati o svojih poslih zadostnega pojasnila Razpolagal je ponovno z večjimi denarnimi sredstvi, ki jih je prejemal od somišljenikov izven Dunaja ter jih oddajal svojim prijateljem, da jim je omogočil preživljanje v izgnanstvu. Po veri je Suma katoličan. Doslej še niso mogli ugotoviti, s čim se je atentator Kami v teku petletnega bivanja na Dunaju prav za prav bavil. Zatrjuje sicer, da se je pečal z novinarstvom, vendar pa ne more tega dokazati Tu novega leta. Jezili so se pa tisti, ki so imeli spravljati les, še prav posebno pa prijatelji zimskega sporta. Toda tudi za te je pravočasno preskrbe! nebeški vremenar sv. Peter. V času, ko smo v drugih hudih zimah pričakovali rešitve, je zapadel dobrodošel debel sneg, da je mogoče spravljati iz gozcbov ves les, in tudi smučarji lahko pridno tešijo svoje žeine. Ugoden je sneg za zimske posevke kakor tudi za gozdove. Prav dobro je do zadnjih dni prezimovala divjad, kakor tudi naše ptice, prezimajoče v bližini človeških naselbin. Če bi bil debeli sneg, ki zdaj ieži v višjih krajih, posebna pa na Gorenjskem, zapadel že okoM novega leta, bi bila zima še hujša, kakor predlanskim, ko je bilo uničeno nad polovico naših gozdnih prebivalcev. Al tako bo najbrž ostalo brez posebno hudih posledic za živalstvo m za rasfflinstvio. Hudo škodo pa bodo gotovo še povzročila plazovi, o katerih že poročajo, da se trgajo ter močno kose med gamsovim rodom Ce bi sneg predolgo ležal in začel kopneti šele sredi marca, bi poginilo gotovo tudi precej srnjadi, ki bi gladne in prestradane pTeveč hlastno uživale prvo cvetje, posebno pomladanski žafran. Ker je pa srnjad ostala do sedaj močna in ni trpela gladu, je pričakovati, da bo odjuga pravočasno odstranila sneg in bo tudi srnjad najbrž zimo prestala srečno. Zajci so se že pričeli ženiti, pa jim je mraz preprečil za precej časa svatovanje. Tudi to je ugodno, kajti prezgodaj skoteni zajci navadno poginejo v mrzlih, pozno-zimskih nočeh. Tako pa se bodo tudi zajci, ki so v splošnem dobro preamili, lahko ugodno razmnoževali. Zima je bila ugodna tudi za jerebice, ki jim vso zimo ni manjkalo hrane. Ko je zapadel sneg, so jih pa lovci nekaj potoviffi ; tudi za one, ki so ostale zunaj, se ni bati. Letošnjo zimo nismo opazili skoraj nič klatežev in tudi se- Ljubljana, 22. februarja. V vzhodnem delu mesta, v Zeleni jami, Mostah in vsem tamošnjem okolišu se letošnjo zimo zadržuje večje število sumljivih neznancev, po večini Drezposelnih, ki na različne načine nadlegujejo prebivalstvo. Ob večernio. urah se približajo hišam, prosjačijo za denar, hrano ali prenočišča, pri čemer pa mnogi izmed njih niso videti baš vsega zaupanja vredni. So to po večini mladi ljudie, ki mnogokrat nadlegujejo tudi ženske, da se jih te včasi komaj ubranijo. Pripeti se tudi, da se znajdejo ob večerih ali že v teku dneva cele družbe takih fcumljivcev v kaki gostilni. Kdo izmed njih premore morda kaj denarja in potem pije navadno v dalmatinskih beznicah vsa družba. Za kakšen denar — ali prislužen ali pridobljen na drugačen način — je seveda vprašanje. Da so pomešani med takimi ljudmi celo prav nevarni ptički, priča razburljivi dogodek, ki se je pripetil snoči v znani gostilni »Pod lipo« v bližini žrebčarne v Mostah. Tam je snoči posedalo več stalnih gostov, ki so se pomenkovali o mengeškem umoru, o aretaciji morilca Ivana Lakner-ja, o postopanju varnostnih oblastev, in seveda mlatili tudi novice čisto lokalnega značaja. V teku večera se je pojavil v gostilni tudi kak neznan gost, ki pa je hitro izpil svojo pijačo in jo mahnil naprej... Pozno zvečer je pogledal v gostilno tudi mlad neznanec, ki je popil kozarček žganja, se nato še nekaj časa obotavljal, nato pa stopil spet na cesto in krenil nazaj proti Vodmatu. Ostali gostje se niso zmenili zanj, eden izmed domačin pa je vendarle pogledal, kam odhaja. A ko je videl, da se neznanec oddaljuje od hiše, se je domačin vrnil nazaj v sobo, ne da bi zaprl hišna vrata za seboj, čez čas se je zdelo, da zopet nekdo stopa okrog hiše, vendar domači v prepričanju, da gre kdo mimo po cesti, niso polagali važnosti. Celo, ko je eden izmed domačih čul neko škripanje v veži, so ostali vsi mi mL Minilo je spet precej časa, nakar je odšla gospodinja po opravkih v spalno sobo. Komaj pa je stopila vanjo, je presenečena opazila, da se izpod postelje nekaj svetlika. Prevzela jo je groza in vprašala je razburjeno: »Kdo je?« Odgovora ni bilo, zato se je gospodinja sklonila in pogledala natančneje. Zdaj se ji je zdelo, da naenkrat vidi čisto natančne obrise neznanega moškega. Svetloba je tedaj ugasnila zaradi česar je bila gospodinja prepričana, da se nahaja v sobi tat. »Kdo se skriva pod posteljo?« je zakričala še enkrat. A ker spet ni bilo odgovora, je hitro skočila na hodnik, nato pa zasukala ključ v vratih spalne sobe. Ptiček je bil tako ujet v pasti. Gospodinja je takoj nato pohitela v gostilniško sobo in začela nemalo prestrašena in razburjena pripovedovati gostom in domačim, da se nekdo skriva v spalni cobi Ljudje so takoj vstali izza miz ln se zgnetli v vežo. Nekdo Je nemudoma odhl-tel na stražnico v Vodmatu in obvestil o zadevi policijsko stražo. V gostilno 1»Pod lipo« je kmalu prišlo več stražnikov, ki so iilk ni bilo kai prida. Izostale so tudi uje-de, ki povzročajo navadno veliko škodo med našimi paiiskimi kokoškami. Da bi pa sneg pomrznil in pokopal v snegu prenočujoče ali pod snegom hrano iskajoče jerebice, se tudii ni več bati, saj je v ljubljanskem Tivoliju že zopet zapel naš ljubljeni, črni zlatokljun. Prav lepo je prepeval v petek opoldne in bodril ostalo prirodo, naj se ne straši več starke zime, ki je v zadnjih vzdihi i aj ih pošteno zbrcala. Zelo prikrajšani so bili v letošnji zimi naši Iovci-račarji. Ker ni bilo drugih seliilk in klatežev, so izostale na naših rekah tudi divje race. V splošnem jih je priletelo le malo in še te so ostale po večini na jezerih, ki dolgo niso zmrznila. Najbolj pa smo letošnjo zimo pogrešali črne poljske vrane, ki so vedno oznanje-valke hudega vremena. Najbrž so ostale v svoji domovini, dokler ie bilo ugodno vreme. Zadnji čas pa jih i e prehitelo slabo vreme in sploh niso mogle k nam. Morda pa čutijo tudi one in to kljub hudemu sneževju zadnji dni, da že udarja po snegu in ledu močni vremenski junak sv. Mati'a če prav sodimo po današnji nedelji, ki se je obnesla prav skromno m dostojno (da zaradi lepšega ne rečemo: dolgočasno), lahko Ljubljano presrčno pohvalimo, da se je po letošnjem kratkem, a dovolj veselem predpustu lepo spokorila. Prav nič posebnega ne beleži ne kronika policijskih dogodkov, niti ni bilo kakih posebnih nesreč. Vreme je kujavo in je menda ravno ono najbolj pripomoglo, da je bila današnja ljubljanska nedelja res «rsa v znamenju posta. Dopoldne so bile ulice že kolikor toliko osušene, a popoldne je zopet pričelo rositi in je začel naletavati tudi sneg. življenje je bilo enolično, na ulicah prav šibko razgibano, prijetno pa so ljudje posedeli v kavarnah, v gledališčih in bioskopih. Mnogo Ljubljančanov pa je za danes seveda pobral Bohinj. Da, postni čas... Dejal bo morda kdo, da zimi prezgodaj prerokujemo konec, kakor je zgoraj zapisano. Morda. A zabeležiti moramo, da so se poleg tivolskih kosov pričeli že pridno oglašati tudi ščin-kovci in drobne sinice. Z dežele pa smo ravno včeraj zopet prejeli razne zgodnje pomladanske pozdrave v obliki cvetja in metuljčkov. Posebno lep šopek trobentic in krasnega temnega metulja, ki mu res ne vemo imena nam je poslala hčerka g. Martina Rakuše. župana v Obrežu pri Središču, kjer imajo še okrog 40 cm snega. Dalje nam je lepega citrončka poslala učenka Vitka Babnikova iz Litije. Se prijazno zahvaljujemo! mu previdno odprli vrata spalne sobe. čim so posvetili pod posteljo, so opazili tam skrčenega mladega moškega. »Žlezi ven!« je velel eden izmed stražnikov, a ga neznanec kar ni maral ubogati. Zdaj so se opogumili tudi ostali in so neznanca prijeli za noge ter ga en-dva potegnili izpod postelje. V mladem neznancu so spoznali tujega gosta, ki je pred uro pil v gostilni kozarec žganja. Komaj pa se je nahajal neznanec zunaj in ga postelja ni več ovirala, je posegel v žep, privlekel iz njega nož in skušal razgnati stražnike in ostale navzoče. Nastal bi skoro krvav boj, če se stražniki ne b) bili napadalca ubranili z gumijevkami, nakar so ga hitro ukle-nili. O aretaciji neznanega tatu je kmalu izvedela vsa soseska in se je nabralo na cesti v Mostah in Vodmatu mnogo ljudi. Na stražnic-' so spoznali stražniki v nevarnem človeku že dalje časa zasledovanega vlomilca J. L., ki so ga takoj zaslišali. Aretiram lopov je odkritosrčno izpovedal, da se mu je nudila za vlom in tatvino v gostilni tako lepa prilika, da je nikakor ni hotel opustiti. »Imel sem le smolo, da so me še pravočasno zalotili,« je pripomnil precej razočaran in skoro jezen ... Aretiranega J. L. so ponoči spravili na policijsko ravnateljstvo, kjer so ga danes dopoldne natančneje zaslišali in bo menda jutri izročen preiskovalnemu sodniku. Smrtna žetev Včeraj je umrl v Krškem davčni nadupra-vitelj v pok. g. Maks Z o t te r. Blagi pokojnik je bil po rodu iz Ribnice. Več let je služboval v Kočevju in nazadnje dolgo dobo v Krškem, kjer je bil šef bivše davčne uprave. Poleg vestnega izpolnjevanja svojih službenih dolžnosti se je živo zanimal za narodni napredek in je bil Slan narodnih društev v vsakem okraju, kjer je živel. Bil je zelo priljubljen, posebno pri kmečkem prebivalstvu, ker je šel vsakomur v vsakem pogledu posebno pa v davčnih zadevah rad na roko. Vsem, ki so ga poznali, bo ostal še dolgo v dobrem spominu. V Ljubljani je včeraj po kratki bolezni umrla ugledna gospa Ana S i r k o v a, rojena Podborškova, vdova po mesarju in posestni ca. Pogreb blage pokojnice bo danes ob 16. s Poljanske ceste 64 k Sv. Križu, kjer bo položena v rodbinsko grobnico. Na Koroški Beli so včeraj popoldne ob 16. ob lepi udeležbi prebivalstva položili k večnemu počitku na farnem pokopališču gospo Marijo Čopovo, lastnico daleč naokoli znane, renomirane gostilne pri »Jurčku«. S pokojno Jurčkovo mamo, ki je umrla v petek popoldne v čestiti starosti 73 let, je legla k večnemu počitku ena najbolj uglednih in dobrih žena na Koroški Beli. Vedno je rada po svojih močeh podpirala razne dobrodelne in narodne organizacije ter si je tako s svojo plemenitost io zagotovila najlepši snom in. V LJubljani Je v soboto po kratki bolezni umrl g Fran S p i n d 1 e r, bančni pod-uradnik, dober oče tn splošno simpatičen mož. Pogreb se bo vršil danes ob 14. s Poljanske ceste 13 k Sv. Križu. Žalujočim izrekamo iskreno sožalje! Stavka v tiskarni »Sava« Kranj, 22. februarja. V tiskarni »Sava« je te dni nastala stavka. Vzrok stavkanja je bil sprejem nekega neorganiziranega tipografa v tiskarno »Sava«, čemur so se vsi organizirani grafičarji uprli. Ker baje vodstvo tiskarne m hotelo popustiti in ker gre tudi za gmotna vprašanja, so se uslužbenci odločili za stavko. Kakor čujemo, je tiskarna iz Beograda pozvala nekaj brezposelnih in neorganiziranih tipografov, da bi lahko z njimi nadaljevala delo. Organizacija Saveza grafikov je proti temu seveda protestirala in izjavila, da v nobenem pogledu ne bo dopustila, da bi se kršile tarifne pogodbe. Upati pa je, da se bo spor kmalu poravnal in da bo prišlo med stavkujočimi in podjetjem do sporazuma. Huda nesreča na brzojavnem drogu Jesenice, 22. februarja. V petek popoldne se je zgodila na tukajšnjem kolodvoru huda nesreča z električnim tokom, ki je domala ugonobila življenje mladega delavca. Zaradi težkega snega, ki je zapadel zadnje dni, je bilo na postaji znatno poškodovano brzojavno in telefonsko omrežje. Pod vodstvom telefonskega in brzojavnega mojstra g. Ivana Steguja z Jcsenic so bili pri vpostavitvi omrežja zaposleni delavci: 231et-ni Janez Požes, Josip Auersperg in Ludovik Goreč, vsi doma iz Velike Loke na Dolenjskem, uslužbeni pa pri 31. terenski tehnični sekciji v Ljubljani. Bilo je okrog 16., ko je Janez Požes ravno vršil popravila na brzojavnem drogu. Tedaj se je nenadoma utrgala antena z žico močne napetosti in je padla na nesrečnega delavca. Požes je bolestno zakričal in se začel na drogu zvijati v bolečinah Videč skrajno opasnost sta mu takoj prihitela na drog na pomoč njegova rojaka in tovariša, ki sta ga spretno izmotala iz strašnega položaja in ga odnesla nezavestnega k zdravniku g. dr. Kogoju. Po daljših poskusih reševanja se je gosp. doktorju posrečilo, da je Požesa zbudil k zavesti. Takoj nato je bilo poskrbljeno, da so poškodovanca z večernim brzim vlakom odpeljali v splošno bolnico v Ljubljano. Zborovanje slovenjgraškega učiteljskega društva Slovenjgradec, 22. februarja. Predsednik šolski upravitelj g. Leopold Kopač se je vsem navzočim zahvalil za udeležbo, saj so se zborovanja udeležili kljub slabemu vremenu. Uvodoma je pozdravil predavatelja g. prof. dr. Žgeča iz Maribora, sreskega šolskega nadzornika g. Miloša Grmovška in mestnega župana g. dr. Bratko-viča. Istočasno je čestital izstopivši članici in dolgoletni blagajnici gdč. Zorki Rozmanovi, ki se je poročila z g. dr. Radšlom. Nadalje je poročal o sprejemu pri banu ob priliki njegovega slovenjgraškega obiska in o naročilu g. bana, naj sporoči tukajšnjemu učiteljstvu, da čaka učiteljstvo v bodočnosti mnogo dela in udejstvovanja in to v prvi vrsti pri Sokolu in v raznih kmetijskih področjih. V čira večjo spopolnitev za uspešno delovanje naj se učiteljstvo ipolnoštevilno udeležuje raznih tečajev. Omenil je tudi razne očitke, iznešene ob priliki zadnjega zasedanja banskega sveta ter spomenice raznih društev v obrambo učiteljskih pravic. ^ Nato je pozdravil zbrano učiteljstvo župan g. dr. Bratkovič. V prvi vrsti je omenil znane neupravičene očitke, ki nikakor niso bili vsi na mestu, ker se je vendar učiteljstvo zmeraj v prvi vrsti žrtvovalo za pravilno in dobro vzgojo naroda in je zastopano v vseh naših nacionalnih, kulturnih in gospodarskih organizacijah. Sledilo je predavanje prof. dr. Zgeča: »0 potrebi spolne vzgoje«. V daljšem referatu je predavatelj na podlagi raznih življenskih dogodkov poudarjal potrebo pravočasne spolne vzgoje, ki je za bodočnost naše dece velikega pomena. Nato sta bila sprejeta soglasno naslednja sklepa: 1.) Glede na zahteve UJU Ljubljana se določita za stalna referenta o prosvetnem delu za tukajšnji okraj tov. Zehrer in tov. Arnuševa; 2.) tukajšnje učiteljsko društvo je solidarno z vsemi sklepi poverjeništva in popolnoma soglaša z njegovo spomenico, ki je bila izdana v obrambo učiteljstva. Glede na predstoječo fuzijo s šo-štanjskim učiteljskim društvom, se sklene za enkrat prireditev nekaterih skupnih zborovanj, na katerih se naj potem določi, ali je združitev potrebna ali ne. Popoldne se je vršil drugi del predavanja prof. dr. Zgeča: je ni um lrdg umi umi umi um lumlll »Nevarnosti v pubertetni dobi, če spolna vzgoja ni bila pravilna«. Prihodnje zborovanje se bo vršilo 18. aprila v Slovenjgradcu. Bafa namerava zgraditi petnadstropno palačo v Zagrebu Zagreb, 22. februarja. Rušenje bivše zaktodne bolnice na Je'.a-čičevem trgu se vrši prav hitro. Za gradbeni prostor, ki se bo pridobil s porušenjcm bolnice, je mnogo zanimancev, med nj'md, kakor se čuje, tudi češkoslovaška tvrdka s čevlji Bata, ki namerava zgraditi v Zagrebu moderno petnadstropno palačo . Ta palača naj bi bita slščna oni, ki jo ima Bata v Pragi. Zgrajena bi bila na betonski podlagi in obložena s steklenimi zidovi. Seveda še to vprašanje ni zavzelo konkretnih form, ker še niso znani pogoii za odkup zemljišča. Pri obledeli slvorumenkasti barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glpvi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče-kozarček naravne »Franc Jožefa grenčice. V zdravniški praksi »Prane Jožef vodo« radi tega posebno uporabljajo, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. Franc Jožef grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Izgubila se je v soboto zvečer v LJubljani denarna listnica z večjo vsoto denarja in z mnogimi listinami na potu od kopališča OUZD po Miklošičevi cesti dalje po Prešernovi ulici do trgovine čevljev Bat'a. Pošten najditelj naj jo proti primerni nagradi izroči upravi >Jutrar , Maribor, 22. februarja. V soboto zvečer od 20. do 24. so zboro» vali mariborski gasilci ob veliki udeležbi članov in občinstva. Mestno občino sta zastopala magistrato» svetnik Rodošek in občinski svetnik Pfrimer. Po izčrpnih re» feratih odbornikov o celoletnem požrtvo» valnem delu gasilcev je bil soglasno iz» voljen stari upravni odbor z načelnikom Ivanom Vollerjem ter prireditveni odsek z načelnikom Ivanom Biemom. Občni zbor je potekel v najlepšem soglasju. Danes dopoldne je v prostorih resta» vracije »Maribor« zborovala domača kolesarska družina »P eruna« Stvarno zborovanje je trajalo od 10. do pol 13. Iz poročil društvenih funkcijonar» jev je razvidno, da ima »Perun« danes 270 rednih članov in 45 dirkačev, ne vštevši sekcijo na Teznu s 60 člani in sekcijo v Pesnici z 52 člani. Denarni pro» met je znašal v preteklem letu 24.000 Din. Društvo je slovesno praznovalo svojo 10» letnico in se udeležilo 21 dirk doma in v inozemstvu z velikim uspehom za klubo» ve barve. Favorit Štefan Rozman je pri 20 dirkah odnesel 17 prvih ter po eno drugo in tretje darilo. Zborovalci so mu priredili velike ovacije. Ko je stari odbor prejel absolutorij, se je po daljši debati o treh predloženih listah sklenil kom» promis in je bil soglasno izvoljen za pred» sednika upravnik Anton Hlebš, za pod» predsednika trgovec Ivan Kvas, za blagaj» nika Josip Glušič, za tajnika pa Fran Štrucelj in Ivica Pahor. Dirkalno vodstvo je bilo poverjeno Va« lu Šibeniku ter prvaku Štefanu Rozmanu. Ostali odbor tvorijo ugledni meščani in športniki Josip Mislej, Bratuž, Fran Jakil, Justin Gustinčič, Alojzij Lisjak in Anton Šega, kot zastopnici damske sekcije pa gospodični Karmen Pivka in Filomena Vi« die. Zastopnik terenske sekcije Fran Ku« mere je dal zborovanju z globoko zamiš» ijenim patriotskim govorom lepo obeležje. Z izvolitvijo novega odbora je podano jamstvo za uspešen razvoj »Peruna«, ki vrši važno kulturno, patriotsko in športno misijo. Mariborska ZKD je danes zaključila svoj dvodnevni knjižničarski tečaj, ki se ga je udeležilo 18 delegatov raznih društev iz mariborskega okrožja, večrno» ma kmetskih fantov. Tečaj je obsegal pre» davanje o slovenski, hrvatski in srbski književnosti (predavatelja dr. Maks Kova» čič in dr. Fran Smek), o tehniki podežel» skih knjižnic ter o nalogah vodstev teh knjižnic (predavatelja predsednik ZKD g. Spindler in predsednik Ljudske knjižnice dr. Reisman). Pod vodstvom knjižničarjev mariborske Ljudske knjižnice so se vršile tudi oba dneva praktične vaje v vodstva knjižnic. Udeleženci so si tudi ogledali študijsko knjižnico, kjer je ravnatelj g. prof. Janko Glaser ljubeznivo raztolma» čil vse potrebno, nadalje tukajšnji muzej pod vodstvom ter ob zanimivem razlaga» nju g. dr. Traunerja in slednjič knjižnico Delavske zbornice pod vodstvom g. dr. Reismana. Tečaj je lepo uspel in so se udeleženci zadovoljni vračali na svoje do« move. Ljudska samopomoč je imela istotako danes ob pol 10. sijajno uspel občni zbor pri Gambrinu. Udeležilo se ga je okrog 400 članov iz vse banovine in je bila dvorana natlačeno zasedena. Iz poročil predsednika g. dr. Iva Šorlija, taj» nika g. Friderika Zinauerja in blagajnika Ferdinanda Leskovarja je razvidno, kako velike uspehe je društvo, ki obstoja komaj tri leta, doslej doseglo. Društvo šteje da» Najdba rimskih vaz v morju šibenik, 22. februarja. Ribiči malega otoka Krapnja v bližini šibenika so te dni lovili z mrežami ribe. Naključje je hotelo, da so našli na dnu /norja okrog dvajset umetniško izdelanih rimskih vaz. Do tega odkritja so prišli ribiči na zanimiv način. Lovili so ribe že več dni in ob neki priliki se jim jé mreža zapletla v neki predmet na morskem dnu Globina morja na tistem kraju znaša okrog dvajset metrov. Zaradi tega je eden ribičev oblekel potapljaško obleko in se spustil v morje, da odvije mrežo, čez nekaj časa se je pojavil potapljač iz vode in prinesel s seboj staro rimsko vazo, dolgo skoro en meter. Na veliko presenečenje tovarišev je izjavil, da se na morskem dnu nahaja še večje število takih vaz. Ribiči so nato izvlekli iz morja še okrog dvajset podobnih vaz. Vaze so iz ilovice, jajčaste oblike in s koničastim dnom. Zara li dolgega ležanja v vodi so bile polne morskih školjk in polžev. Nekaj vaz je bilo razbitih, a večina je dobro ohranjena. Sodi se, da se je do-tičnem kraju potopila nekoč rimska trgovinska ladja z vsem tovorom. Ribiči bodo pomladi preiskali vse morsko dno okrog kraja, kjer so našli vaze. Krvavo maščevanje 15 letnega dečka Zagreb, 22. februarja. V petek zvečer se je odigrala v Tkal« ciéevi ulici 23 krvava drama, katere po* vod še ni popolnoma pojasnjen. Neki 15» letni deček je prišel v stanovanje 50»letne Betice Jurješeve. V sobi Jurješeve je pri» šlo med ženo in dečkom do prepira, v te» ku katerega je nadebudni dečko potegnil iz žepa nož m trikrat zabodel nesrečno žensko in sicer v oko, v roko in v srce. Žena se je smrtnonevarno ranjena zgru» dila na tla. Sosedje, ki so po naključju dognali za zločin, so takoj poklicali Reše» vaino društvo, ki je prepeljalo nesrečnico v bolnico usmiljenih sester. Jurješeva, ki je bila hudo ranjena, je podlegla poškod» bam, čim je bila prepeljana v bolnico. Policija je ugotovila, da ni šlo za ro» parski umor. nego za osebno maščevanje. Sirovega dečka so aretiral» nes nad 20.000 članov in je izplačalo do» sedaj na posmrtninah odnosno podporah nad 2 milijona Din ter ima okrog 200.000 Din premoženja. Odboru je bil soglasno izrečen absolutorij ter je bil z malimi iz» jemami namesto umrlih članov zopet iz« voljen z dosedanjim predsednikom dr. Sorlijem na čelu. Zborovanje je poteklo v najlepši slogi. Mariborska sekcija Avtokluba kraljevine Jugoslavije je imela danes ob pol 10. dopoldne svoj VI. redni občni zbor v hotelu Orel. Ka» vzoča sta bila tudi podžupan dr. Lipoid in upravnik mestne policije Kerševan. Nj. Vel. kraljiei Mariji kot pokroviteljici in Nj. Vis. knezu Pavlu kot predsedniku kluba sta bili odposlani vdanostni brzo» javki, predsedniku vlade generalu Živko» vidu pa brzojavni pozdravi. Posmrtno po» čaščenje so izkazali zborovalci lani umr» lim članom Petru Majdiču, prvemu pred» sedniku in častnemu članu sekcije, nadalje članom Hermanu Suppanzu, Adolfu Him» inerju, Slavku Vrhuncu iz Maribora ter Franu Skacedoniku iz Mute. Poročili taj« nika ravnatelja Sertiča in blagajnika dr. Marina sta bili sprejeti z odobravanjem na znanje ter je bil na predlog g. Rosen« berga v imenu nadzornega odbora i: odboru absolutorij. Sekcija šteje 175 nih ter 73 izrednih, skupaj 220 člane dala je v lanskem letu 366 triptik karnetije in 246 mednarodnih potn stin. Pri volitvah je bil soglasno z kom izvoljen dosedanji glavni odi predsednikom Ferdinandom Pmterjei čelu, nadalje nadzorni odbor ter sp komisija z grofom dr. Ferdinandom temsom na čelu. Določitev delegate osrednjo glavno skupščino Avtoklut je poverila odboru sekcije. Med raznimi nezgodami od včeraj na danes beleži kronika ponesrečene špeharje z Dravskega i 20 letni Adolf Sagadki iz Gerečje vas Ptuju je stopil na velik žebelj, ki m prebodel podplat leve noge. Njegov ranec Alojzij Sagadin je doživel si nezgodo in so ga morali zaradi nast< šega zastrupljenja odpeljati v bolnicc letna Kristina Pesek iz Skokov si je škodovala desno roko do kosti, 30 Marko Vogrinec pa si je s sekiro m< ranil desno roko. Na Glavnem trgu s nenadoma zgrudil 63 letni Fran Črepi s Pobrežja ter so ga prepeljali v spk bolnico. V Studencih je 32 letno Irmo deljkovo iz Cankarjeve ulice ugriznil padljiv pes v zgornjo ustnico. Ponesre ki je dr. Ipavic nudil prvo pomoč. V nico so razen nekaj bolnikov na hripi i peljali tudi 40 letnega kočarja Frana I šeca od Sv. Petra, ki ga je neki še n sieden ponočnjak brez vsakega vzr udaril s kolom po glavi, in sicer s i silo, da se je Buršec zgrudil nezaves Napadalec je pobegnil v roč. Stanje padenega je zelo resno. Policijska kronika izkazuje 6 aretacij, 16 prijav in 14 poro» čil, vsekakor nenavadno veliko število za sicer mirno postno nedeljo. Zaradi javne« ga pretepa so pomirili v zaporu pri Gra« fu Jakoba Frasa m Barbaro Kranjčevo. Za» radi enake nerodnosti je prišel v hladilni» co pri Grafu tudi Josip Situn, znan pote« puh. Zaradi nekoncesioniranega prodaja* nja ljubezni pa so stražniki odvedli na varno Nežo Z., Rožico P. in Maričko N. Med policijskimi prijavami je pet razgri« jačev in pretepačev, trije slučaji tatvin, 5 primerov prekoračenja policijske ure in še razne druge nerednosti . Prijeti razbojniki Kruševac, 22. februarja. Nedavno je bilo izvršeno v vasi Dvoranih drzno razbojništvo. Neznani maskirani razbojniki so vdrli v hišo tamkajšnjega uglednega posestnika Dimitrija Petroviča, ki je bil takrat odsoten in se je nahajal doma le njegov sin Milan. Temu so razbojniki v oči natresli pepela in nabrizgali petroleja, da jih ni mogel ovirati pri zločinu, nakar so ugrabili zaboj, v katerem je bilo preko 8000 Din denarja in razen nakit. Oblastva so uvedla preiskavo in sedaj razkrinkala vlomilce, ki so brata Tihomir in Borisav Milenkovič ter brata Svetomir in Stanimir Petrovič, vsi iz domače vasi. Razen Tihomira so vsi priznali svoj zločin. Vsi štirje so bili izročeni kruševskemu sodišču. Ali ste že -»*ine sfo-^enske ?*«*strovane tedenske reviie ..življenje in _svet"?_ Pustili so ga zmrzniti Križevci, 22. februarja. Te dni se je vršil v Križevcah (Hrvatska) sejem, na katerega sta prignala dva vola tudi kmet Ivan Lukačič iz Tkalnika in njegov 16letni sin Ljudevit Prodala sta enega vola, drugega pa nista mogia. Ker je imel oče še razne opravke v Križevcih, je poslal sina Ljudevita z drugim volom domov. Nastopilo je slabo vreme in oče se je mogel vrniti domov šele čez dva dni. Ko je prispel domov, pa se je silno začudil, ker še ni našel sina doma. Ker je bil sam izmučen od pota, ie naprosi svoje sjsede, da so začeli iskati mladeniča, ki so ga našli zmrznjenega ob gozdu Gužviču o t) vasi Potoku. Oblastva so uvedia preiskavo in so na podlagi izpovedi nekih prič ugotovila, da je več kmetov videlo onemoglega dečka, a mu ni hotelo pomagati. Na podlagi novega kazenskega zakona se bodo moraii vsi, ki iz malomarnosti niso hoteli pomagati dečku, zagovarjati pred sodiščem. To le v tem kraju v kratkem času že drugi primer, da je človek pl-ačal ljudsko neusmiljenost z življenjem. , Aretacija drznega vlomilca pod posteljo Razburljiv dogodek v mosčanski gostilni — Mlad vlomilec skrit pod posteljo v spalnici — Z nožem nad stražnika Kriza v medicini Zanimivo predavanje slovitega kirurga dr. Sanerbmcha Sloviti nemški kirurg, tudi pri nas znani profesor dr. Sauerbruch, je zadnje dni ▼ berlinskem zdravniškem društvu predaval o krizi v medicini. Zdravniki, je dejal dr. Sauerbruch, so do preloma prošlega stoletja preveč enostransko precenjevali prirodno mišljenje, ki je vedno imelo pred očmi samo sliko položaja, le majhen izrez iz celote. To jih je moralo zavrniti na stranpota glede pravega bistva bolezni. Biološko gledanje, ki je imelo za izhodišče nauk o življenju, je povzročilo prevrat, tolikrat napovedano krizo v med icin L Po sodbi prof. Sauerbrucha temelji največja pridobitev kirurgije v zadnjih tridesetih letih v spoznanju, da vodi pot bodočnosti nazaj k bolniški postelji. Predavatelj je svojo trditev podkrepil s konkretnimi primeri. Na mestu še nedavno toliko precenjevane lokalne anestezije se začenja zopet uvajati splošno omrtvičenje. Zdravniki dandanes operirajo manj posamezne organe in se poslužujejo, kolikor dovoljujejo razmere, nekrvavega postopka. Dije-tetika ran igra pri tem važno vlogo. Končno je prof. Sauerbruch ostro obsodil pri nekaterih toli priljubljeno presajanje organov, ki pomenja samo nasiljeva-iije organizma, odnosno nekakšno devanje organizma pod skrbstvo. Dalje je obsodil enostransko pretirano röntgensko diagnostiko in blodna pota tako zvane funkcio- Prof. Sauerbruch nalne kirurgije. Kirurg, je dejal dr. Sauerbruch, mora biti v prva vrsti zdravnik in šele potem kirurg. Ni dobro biti milijonar Skrivnostno življenje starega Grka v NIzzl, ki si je pridobil milijarde z oboroževanjem — Milijoni v senci detektivov V Nizzi Ima svojo vilo sloviti večkratni milijonar sir Basii Zaharov, po poreklu Grk, po imovinskem stanju eden najbogatejših Evropcev našega časa Mož živi sam zase in se skoro nikoli ne prikaže med ljudmi. Redki so celo fotografi, ki se jim posreči ujeti njegovo sliko. Na tega velebogatina je bil nedavno izvršen nenavaden atentat. Hoteli so mu za-▼dati. Ljudje v njegovi bližini so izprva mislili, da ga tare peza starosti, kajti Basii Zaharov je že nad osemdeset let star. šele pozneje se je razvedelo, da je postal bogatin žrtev napada z ostrupljeno jedjo. Zaharov je molčeč mož. Baje se je rodil ▼ Peri grškim staršem, že v mladih letih se je udejstvoval v trgovini, v začetku vsekakor samo pri svojem stricu, ki mu je postal družabnik ln ki ga je pozneje prekosil In prelisičil. Svoje ogromno premoženje pa je Zaharov nabral z dobavljanjem orožja na Vzhod. Tej stroki kupčevanja je ostal zvest dolga desetletja. Imovina se mu je množila sama od seba že pred vojno si je njegovo ime pridobilo velik sloves v Londonu in Parizu, kjer so vedeli, da je eden najbogatejših in- dustrijcev, ki posredujejo oboroževanje. Med svetovno vojno je njegova kupčija cvetela še sijajneje kakor dotlej. Postal je milijarder — več se ni vedelo. Do štiri in sedemdesetega leta je ostal Zaharov samec šele tedaj se je nenadoma odločil, da se oženi, in sicer z vojvodinjo de Villafranca, ki pa mu je živela samo dve leti. Po ženini smrti se je umaknil še bolj v ozadje V svojo pariško palačo (Pariz, Avenue Hoche) in na posestvo (Ballin-court) se ne prikaže več V Nizzi ga smejo obiskati le redki prijatelji, katerim pošlje za vsako takšno priliko posebno izkaznico. Zaharov ima, čeprav živi samotno življenje, mnogo sovražnikov Zato ga obdaja cela armada detektivov Tudi ti detektivi pa so pod nadzorstvom vohunov, tako, da ne zaupajo drug drugemu Vse to pa ni zadržalo njegovih sovražnikov, da ne bi mu skušali škodovati. Ker rešuje Zaharov vse svoje posle sam, ni bil zadnji atentat nanj niti javljen oblastem, marveč izročen njegovim zaupnikom, da ga preiščejo in izsle-! dijo krivce Sumijo, da mu je poslal ostrup-j Ijeno jed kak kupčijski nasprotnik, ki ga je hotel preseliti s tega sveta. Sovjetske brade Sovjetl se vračajo k bradi, ki jo je svoj-čas spravil Peter Veliki, ker se mu je videla barbarska in premalo evropska. Vzrokov, da si Rusi zopet puste rasti brade, je več. šaljivi listi jih naštevajo celo vrsto. N. pr.: Kdor nosi brado, ne potrebuje ovratnice, ki vela v boljševiški Rusiji za luksus. Brada pa tudi greje prsi in čuva bradača, da se ne prehladi. Najtehtnejši vzrok, da si puščajo rasti brade, pa je, ker vidijo ljudje v obritem obrazu buržuja, ki postane takoj sumljiv. Poleg omenjenih vzrokov treba omeniti Se to, da so danes britve v Rusiji zelo drage in si jih ne more nabaviti vsakdo. Tudi rezila, ki uspešno nadomeščajo britev, niso poceni. Rusija zahteva n. pr. za tucat rezil okolu 2500 Din carine. Za brivsko pripravo znaša carinska postavka 1400 Din, za kg brivskega mila celo okolu 8000 Din. Kdor se nekoliko seznani s temi razmerami, lahko razume, kakšni vzroki so sovjetsko Rusio napotili k dolgim bradam. Vzemite ori orvih znakih hripe nekoliko ASPIRIN TABLET ki morajo biti označene s Ba-yer-ovim križcem. Farma za stenice V pariškem Pasteurjevem zavodu proučujejo sedaj zelo natančno povzročitelja tifusa Celo krdelo učenjakov je na delu, da bi vzgojili dovoljno množino »Anti Virusa«, k katerim bi ootem lahko uspešno pobijali nalezljivo bolezen. Bacil tifusa prenašaja navadno stenice. Stenice pa pijejo človeško kri. Mnogo so-trudnikov Pasteurjevega zavoda se je ponudilo, da bodo zastonj služili stenicam z dobavljanjem krvi ter jim dovolili da od časa do časa zapičijo rilček v kožo, da se napijejo žlahtne rdeče tekočine Seveda mora biti prapravljen vsak takšen »dobrotnik« na to, da dobi tifus v lažji ali težji obliki, kar pa je vsaj toliko utešno. ker je siguren, da ga bodo od bolezni temeljito IzlečlM. Da ne bo nedostajalo potrebnih sredstev za poskuse s stenicami, so vzgojili v Pasteurjevem institutu cel zarod stenic. Več sto živalic goje z vso skrbnostjo. Stenice žive v majhnih škatlicah, ki imajo na eni strani režo, zamašeno z gazo. Dobrotnik stenice pride na farmo, razgali roko do lehti in ponudi stenici svojo kri. I. SLANOVIC Splošno ključavničarstvo, LJUBLJANA Gajeva ulica 2. Se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijelno za delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno poniklovana. 3084 Sodobna razsodba Sodišče za civilne zadeve v Parizu je te dni izreklo sodbo, ki pomenja pravcato senzacijo celo za velemestne razmere francoske prestolnice. Neki industrijec se je pred dvema letoma na avtomobilski vožnji smrtno ponesrečil. Mož je živel več let ločen od svoje žene, ki je zdaj porabilo priliko in vložila proti lastniku avtomobila tožbo ter zahtevala za smrtno poškodbo svojega ločenega moža 25.000 frankov. Enako tožbo je vložila tudi industrljčeva večletna prijateljica, ki je z njo živel v skupnem gospodinjstvu. Sodišče je zadevo proučilo dn Izreklo nepričakovan sklep: prisodilo je zahtevano odškodnino prijateljici pokojnika, ne pa pje-govl ločeni ženi ln utemeljivo razsodbo s tem, da je ona po industrijčevl smrti mnogo neposrednejše prizadeta od žene ker je živela z njim v skupnem gospodinjstvu in nima zdaj nikogar, ki bi jo vzdrževal. Ali potrebuje pisatelj zofo? Dunajskega pisatelja, bivšega gledališkega ravnatelja Siegfrieda Geyerja so upniki tožili, da bi od njega izterjali okrog 80.000 dinarjev dolga Sodišče ga je obsodilo in zarubilo vse predmete, ki ne spadajo v pisateljev življenski standard Pri izvršilnem sodišču pa je vložil obsojenec pritožbo in zahteval, da se mu poleg obleke, pisalne mize, knjig dn drugih v poklicu potrebnih reči pusti tudi kanape, ki so ga hoteli biriči odnesti. Stvar se je obravanavala pred -zklicnim sodiščem kd je prišlo do zaključka, da je pisatelju potrebno ležišče, a ker ima tožitelj v danem primeru solidno zakonsko posteljo, mu ni po:reben še kanape, ki siuži samo udobnosti in poležavanju. Pisatelj je nato hotel vložiti rekurz na zadnjo instanco, pa tega ni storil, ker so se poprej upniki vdali in pristali na pavšalno izenačenje dolžne vsote. --«Ilif&J- Jetnica indorskega maharadže Iz Londona poročajo, da se je zaključil proces proti prejšnjemu in dorsi: emu ma» haradži, ki ga je tožila plesalka Sovkabaj Rajapurkar zaradi omejitve osebne 6vo» bode, pa tudi zaradi zaplembe pohištva v njenem stanovanju. Pohištvo je bilo vred* no blizu štirideset milijonov Din. Raz* sodba je izzvala ogromno zanimanje Ma» haradža je bil oproščen, oprostitev pa je izreklo sodišče v Bombayu, ki je zavrnilo obtožbo v celoti zaradi tega, ker je bil sir Tukojirao Holkar v času, ko je izvrsü »prestopek«, še vladajoči knez Indorski. Sodišče iz tega razloga ne priznava terja« tev, ki spadajo v dobo njegovega vlada» nja. Plesalka Sovkabaj Rajapurkar je tožila maharadžo, da jo je imel z njeno hčerjo deset let zaprto v trdnjavi, deset km od mesta, kjer je vladal. Plesalko in njeno hčer so vrgli v ječo zato, ker sta odbili neke predloge mahradže. V ječi so ju tudi mučili. Šele na intervencijo britskega re» zidenta so ju osvobodili. Čim je javnost izvedela, kako je posto» pal maharadža z jetnicama, se je dvignilo sirom dežele silno ogorčenje, vendar je vse to ostalo brez posledic. Šele ko je prišel na dan podoben škandal, je akcija dobila ostrejše oblike. Maharadža je nam» reč velel odvesti plesalko Mumtaz Begum iz Mombaya, moža, ki je z njo živel družno življenje, pa je dal ustreliti Ko je stvar prišla na dan, je dosegla sramota vrhunec. Mož se je moral odpovedati prestolu. L. 1928. je maharadža vzel za ženo neko Američanko, s katero živi sedaj v Parizu. Brezprimeren napad na žensko svobodo Občinski svet je sklenil, da nobena ženska ne sme svojega voza pustiti nad 20 minut pred trgovino, to se pravi, da si mora klobuk izbrati v tretjini ure. Že sedaj se oponaša Angležinjam, da nosijo grde klobuke. Kako bo pa poslej ? žalostna podrobnost iz te jadne zgodbe pa je to, da je to drakonsko odredbo povzročila ženska, ki je za župana. Nežni spol šteje torej izda-jalko v svoji sredini. Ako avtomobil ne smejo čakati preko 20 minut, se bo ženskam zdelo, da niso kupile klobuka ali obleke, temveč mačka v vreči. Morilec iz ljubezni Grozna ljubavna tragedija v Franciji — Slepi ženin zadavil svojo zaročenko Pred porotnim sodiščem alsneskega de-partementa v Franciji se je te dni obravnavala nenavadna tragedija, ki je tvorila jedro sodne obravnave proti slepemu morilcu Alfredu Hélinu. Mož je star šele 23 let in je oslepel, ko je poizkusil ustreliti sebe in svojo ljubico. Hélln se je blazno zaljubil v osemnajst-letno Raymondo Veron, krasno dekle iz ugledne rodbine. Raymonda mu je vračala ljubezen. Njenemu očetu pa ni bil snubec po volji. Očital je hčeri, da njen ljubimec pije ln Igra za denar, da ima rad ženske in da je prišel že v nasprotje s postavo. To je bilo L 1929. Raymonda je Ijubčkn povedala vse grehe, ki mu jih je očital njen oče. Kljub temu Hélln ni odnehal. Neki dan se je pojavil po predpisih v hiši staršev svoje izvoljenke in prosil za Ray- Alfred Hélin pred sodniki mondino roko. Zaman. Stari Veron ga Je odbil. Raymonda je bila zaradi tega zelo nesrečna in še bolj vzljubila odbitega snubca Tako sta se mladca sporazumela, da dasta življenju slovo. Hélin je, zvest ob- ljubi, ki jo je bil dal dekletu, kupil samokres ln je z njim streljal najprej na Raymondo, potem pa še nase. Toda dekle je bilo samo lahko ranjeno, on pa se je tako nesrečno obstrelil, da je izgubil vid. Ko je zapustil bolnišnico, so ga postavili pred sodišče. Moral se je zagovarjati zaradi lahke telesne poškodbe, ki jo je bil prizadejal svoji zaročenki. Obsojen je bil na štiri mesece ječe. A tragedija s tem ni bila zaključena Ne glede na to, da je bil Hélin slep invalid, . ki si ni mogel pomagati, je Raymonda še dalje ljubila nesrečnika. Izjavila je svojemu očetu, da ga prav zdaj ne bo zapustila, ker je doprinesel takšno žrtev za njeno ljubezen. Oče se nI dal preprositi. Ostal je zakrknjen in je rekel hčeri, da noče nič več slišati o slepem snubcu. Branil se je seveda tudi, da bi prispeval za skupno življenje hčere in njenega ljubčka. Videča, da ni ne njemu ne njej izhoda iz te zadrege, je prosila Hélina naj še enkrat seže po morilnem orožju in naj usmrti oba, da bosta združena vsaj v smrti. Hélin se je nekaj časa upiral, naposled pa je izprevldel, da takšno životarenje ne pomeni nič. Obljubil ji je, da bosta skupno umrla. Toda o uporabi samokresa ni bilo več govora, ker je bil Hélin slep in ni znal ravnati z orožjem. Dogovorila sta se torej, da zadavi Raymondo, potem pa se še sam zabode v srce. Prišel je 12. november 1930, dan smrti za nerazdružljiva ljubimca, Alfred je zgrabil Raymondo, ki se ni niti najmanj upirala, za vrat in jo je tako dolgo davil, da je ostala trda in mrzla v njegovih rokah. Kaj se je zgodilo potem, ne ve nihče. Hélin pravi, da je omedleL Ko se je zavedel, ni imel več poguma, da bi si porinil nož v srce, ampak ga je mučila želja, da bi povedal» kaj je storiL Ukrenil je to zaradi Ravmon-dinega očeta, ki se je kazal ves čas njune ljubezni tako krutega in trdovratnega, da jima je zastrupil ln onemogočil življenje. Ko je Hélln končal svojo izpoved pred porotniki, je bila vsa publika globoko pretresena, tako mogočno je učinkoval njegov govor. Po izpovedi se je zgrudil na klop in bo ga morali močiti z vodo. Porotniki so bili tako presunjeni, da so ga sodili po naj-mllejših predpisih. Spoznali so ga krivega, obsodili pa so ga samo na pet let samotne ječe. Smrfnonevarna dirka za banditi Newyorški Brooklyn je bil minuli teden prizorišče divje in smrtnonevarne dirke enega samega stražnika za tremi nevarnimi banditi. Službujoči po liest na velikem trgu je nenadoma opazil v avtomobilu, ki mu je pri-dirjal naproti, tri mlade moške, kl so od novega leta 1931. izvršili v Brooklynu nad petdeset vlomov. Policija Jih je zasledovala, a jim ni mogla priti na sled. Zato je dvignil roko, da bi se avto ustavil. Toda trojica, ki je sedela v vozu, je mahoma ugenila pretečo nevarnost in kljnb temu, da je stražnik izstrelil lz službenega revolverja pet strelov, se avtomobil ni ustavil, nasprotno, vozač, ki je sedel pri volanu, je skušal stražnika povoziti, da bi odvrnil pozornost ljudi od pripetljaja. Vendar je bil policist tako spreten in okreten, da je naglo odskočil v stran in se na ta način rešil gotove smrtL Nato se Je avtomobil zapodil % vso silo naprej Stražnik pa, ne bodi len, najame prvi avto, ki je pridirjal mimo in jame zasledovati zločince. Vozač je pritiskal na vso moč za banditi, policist pa je stal na stopnici in Je streljal za beguni Eden izmed njih je bil že ranjen Ker so dirjali dalje ne glede na ovire pred seboj, je vozilo banditov trčilo z nekim avtom, pri čemer so bili zločinci vrženi iz vozila. Zdaj J« nastal trenutek največje napetosti. V skrbeh, kako se bodo rešili, so jo ubrali vsi trije k postaji nadcestne železnice. Zalezovalec Je napel vse moči, da bi jim ostal za petami, kar se mu je res posrečilo Ko je prišla trojica na peron, se je pomešala med tri sto ljudi, ki so čakali na odhod vlaka. Stražnik pa je brezobzirno streljal na nje In Je povzročil silno paniko, ki se je §e povečala, ko je zadel enega med njimi. Strel je Imel nepričakovan učinek. Bandit je omahnil z višine na petnajst metrov nižjo cesto In je obležal mrtev. DrugI bandi t si je rekel, da velja zdaj izkoristiti vsak trenutek in je urno smuknil v voz že- Moč ljubezni Romantika in pustolovščine v detektivskem poklicu — Skrivnostno izginotje angleškega aristokrata — Happy end pod Apenini Napisal: Edwin T. Woodhall, tajni policist Scotland Yarda Romantika, ki spada med poklicne za- 1 ..... .. _ . j deve zasebnega detektiva, pride često v zve to s pustolovščinami, ki so vse čudovitejše od onih, ki jih človek doživi kot agent Scotland Yarda. Vsaj jaz sem se preveril o tom, čim sem se kot detektiv osamosvojil. Mislim, da se to dogaja zategadelj, ker se mora zasebni detektiv baviti s stvarmi in ljudmi, o katerih ne sme priti niti besedica y Javnost. Imel sem opraviti z neštevilnimi zadevami. a nobena ni bila zame tako zagonetna in senzacionalna kakor slučaj, v katerem Igra glavno vlogo neki angleški plemenita š. Svojci so ga nenadoma pogrešili in jaz sem dobil naročilo, naj poizvem, kje živi. Ta nalog mi je dala velika delniška družba, kateri je pripadal izginoli aristokrat. Kmalu po vojni je nenadoma izginil v zelo skrivnostnih okoliščinah edini živeči sin dobro znane plemeni taške rodbine. — Zmanjkal je na potovanju po severni Italiji. Najnatančnejše poizvedovanje po njegovi preteklosti ni niti trohice pripomoglo k po-Jasnitvi vzrokov njegovega izginotja. Stvar pa je bila neznana vsem razen meni, njemu, njegovi rodbini in delniški družbi. Mtau« mož se Je odlikoval v vojni in je W1 večkrat imenovan v vojnih poročilih. Po končani vojni se je podal na svetovno potovanje in ko as je vrnil domov, je bil Se vedno neustaljen. Za nobeno ceno se ni mogel sprijazniti z mislijo, da bi se posvetil kakšnemu poklicu. Udeležil se je raznih odprav in kljub temu, da je doživel marsi-kakšno spremembo, se je vendarle vrnil domov na Angleško ter je očitno kazal, da je vsega »čez glavo sit«. Slednjič je izjavil, da bi šel najrajši na kakšno posestvo svojega očeta. Malo pozneje pa se je nasitil tudi tega življenja. Sklenil je, da zopet odpotuje v Italijo. Svojci so bili poučeni, da je kupil vozovnico za spalni voz v brzovlaku in da se 'je odpeljal s postaje Gare du Lyon iz Pariza v Benetke, kamor je v redu dospel. Videli so ga v nekem hotelu, potem pa je izginila za njim vsaka sled. Italijanski in angleški listi so pisali na dolgo in široko o tem nepojasnjenem nestanku in policija je po naročilu svojcev preiskala vso deželo. Zaman. Nihče ni mogel dati o njem niti najmanjšega pojasnila. Minulo je leto dni in javnost je stvar že docela pozabila. Tedaj se je zgenila delniška družba in pozvala mene s pristankom svojcev izginolega, da me pouči o stvari ter me prosi za svet in pomoč. Izvedel sem, da so našli pisemski zavoj z žensko pisavo. Na zalepki je bila znamka z benečanskim poštnim žigom. To pismo je nosilo datum ti- stih dni, ko so mladega Angleža zadnjič videli. Odpotoval sem v Benetke, pregledal natančno vse hotelske imenike in sem skušal na podlagi pisave na zalepki dognati, če se najde tista pisava v tem ali onem seznamu tujcev. Trudil sem se zaman. To delo je bilo zame skrajno naporno in slednjič sem prišel do zaključka, da je koristnejše, če si privoščim en dan počitka, kakor da stikam še naprej po hotelskih imenikih. Nadejal sem se tudi, da mi v miru mogoče šine v glavo kakšna pametna misel za nov načrt, ki bi obetal boljše rezultate. In kakor se včasih rado zgodi — vsi moji načrti so hipoma postali brezpredmetni, to pa po zaslugi srečnega naključja, kateremu tudi zasebni detektiv včasih več dolguje nego prizna... Sedel sem v hotelski dvorani. Tedajci vstopi v sobano star znanec iz Anglije. Vstal sem in sem mu šel takoj naproti. Po kratkem pozdravu mi je povedal, da se pravkar vrača s trgovskega potovanja. Ob-lezel je vso deželo. Začela sva kramljati in znanec mi je začel pripovedovati svoja izkustva. Kmalu je spregovoril: »In kar je najbolj čudno, sem na tem potovanju srečal Angleža, ki živi in dela na neki stari, skoro odljudni kmetiji, ki je last nekega italijanskega kmeta, čudovito rezerviran človek je to! Pripovedoval mi je, da ni videl že več mesecev nobenega rojaka in da je zelo oddaljen od ljudi, ki so mu 1 blizu po krvi. Govoril je zelo rezervirano, zlasti ni hotel na dan s podatki o samem sebi m je molčal o svojih dejanjih in zgodbi svojega življenja. Na prvi pogled pa sem videl, da je pravcati gentleman. Vedel se je tako čudno, da me je njegova rezerviranost še bolj podžigala k radovednosti « Postal sem pozoren. »Kakšen pa je?« sem vprašal. Dobil sem natančen popis, ki mi je v celoti potrdil, da gre za moža, ki ga iščem. Segel sem v žep in potegnil lz njega sliko. »Ali ste tega moža videli kdaj poprej T« Ta je strme opazoval sliko. »Saj to je ta, ki o njem govorim!« je rekel po kratkem odmoru.« Povejte mi vendar, kdo je to in kaj hočete z njegovo sliko?« Dal sem mu neka pojasnila ln tri dni pozneje sem dospel v kraj, kjer Je živel čudaški samotar. Zvečerilo se je, somrak je legel na zemljo ko sem prišel na kmetijo. Vprašal sem v italijanščini, kolikor sem Jo lomil, po gospodarju, predstavljen pa sem bil drugemu možu, ki je bil, čeprav je nosil krilo, tisti, ki sem ga iskal. Nagovoril sem ga po angleško. Odvrnil mi je v izbranih besedah: »In če sem jaz tisti, ki ga iščete, kaj vam to mar?« Spomnil sem ga na to, da sem v prvi vrsti Anglež kakor on in da mu bom, če me gostoljubno sprejme pod streho, polagoma vse pojasnil. Nato me je prosil naj mu oprostim, ker me je sprva nahrulil in me je povabil v hišo. Tam me je predstavil gospodarju. Kmalu je prišla na mizo izdatna večerja. Med najinim razgovorom se odpro duri in v sobo stopi ena najlepših žensk, ki sem jih kdaj srečal. V naročju je imela zdravega otroka, ki je mogel biti star kakšnih 12 ali 14 mesecev. Poljubila je svojega moža in on mi jo je nato predstavil za svojo ženo. Po večerji smo sedeli za mizo in nažgali pipe. Tedaj sem tudi zvedel, kje se je seznanil z dekletom Bilo je med svetovno vojno, ko jo je srečal in se smrtno zaljubil Tanjo. Spoznal je, kako težko bi bilo za mo- leznlce, ki se }e pravkar ustavila na po» staji. Z revolverjem v roki je prisilil potnike, da mu niso prišli blizu. Toda strojevodja je bil hladne krvi in se ni dal ustrahovati Vlak je krenil z mesta šele potem, ko je vstopil zasledujoči stražnik. Bandit in mož postave sta trčila drug na drugega r množici občinstva. Med obema se je razvila strahovita bitka, ki je končala z zmago policista, ki je podvrgel svojega nasprotnika z železnim udarcem svoje velike roke. Ko je bil drugi bandit ukročen, je stražnik izstopil in se podal na iskanje tretjega zločinca. Ta, ki je bil ranjen prvi na pobegu, se je iz strahu pred redarji skril na pokopališču v bližini postaje nadcestne železnice. Policist ga je iskal in našel tamkaj. Vklentl ga je in odvedel skupno z drugim, ki ga je aretiral v vagonu, na policijski komisarijat, kamor so pozneje pripeljali še tretjega, ki je umrl pri padcu z višine na cesto. Množica, ki je spremljala te nenavadne prizore na ulici in v vagonu, je prirejala vrlemu stražniku burne ovacije, policijsko ravnateljstvo pa ga je v priznanje za njegovo urnost, spretnost in prisotnost duha takoj naslednji dan pomaknilo v višjo stopnjo. Polom Gallspacha Pred nekaj leti cvetoči Gallspach, kamor so naivneži romali k Zeileisu, je danes zapuščen kraj, ki je popolnoma p ropa d eL Lani je bik) toliko polomov, da je kraj obubožal Letos se debakel nadljuje. Te dni se je ustrelil arhitekt Diller, mož, ki je prišel pred letom dni iz Nemčije v nadi, da bo tu najplodonosneje naložil vsoto 80.000 mark. Ker je s propadom Gallspacha izgubil vse premoženje, ki ga je založil v kavarno >Schützenhof<, je šel v prostovoljna smrt. V ZADREGI »Papaček, jaz pojdem h gledališču!« »Kaj, moje ime hočeš vlačiti po odrih?« »Ampak, papa, saj si vzamem izmišljeno ime.« »Seveda; če pa postaneš zvezdnik, ne bo nihče vedel, da sem jaz tvoj oče!« ^SSSSBm I ■ i ■ ža njegove vrste vzeti za ženo preprosto italijansko kmečke dekle, ki je bila dovzetna samo za svojo neposredno okolico in življenje v njej. Zato ji je zamolčal vse o sebL Bila je pripravljena žrtvovati vse zanj in tako sta živela nekaj časa skupaj. Potem se je vrnil nazaj na Angleško. Z vso energijo je skušal živeti življenje, ki bi se spodobilo njemu glede na tradicije rodbine. To pa ni šlo. Sila spomina je bila močnejša od njegove volje. Premagan od ljubezni se je vrnil k svoji ljubici, o kateri se mu je zdelo, da sliši in čuje povsod njeno sladko ime. Slednjič ga je doseglo pismo, ki mu je nudilo edino možno rešitev. To pismo je bilo sedaj v mojem žepu. Ljubica mu je sporočila, da se mu je rodil sin. To je bilo dovolj, da je spremenil svojo odločitev in se naselil kot preprost dninar na italijanski kmetiji. Zdaj sta bila združena v ljubezni. Kmetija je bila last dekletovega strica. Begun se ni dal omečiti z nobenim prigovarjanjem, da bi opustil to življenje in da bi se vrnil na Angleško. Naglašal je, da ga prav nič ne zanima družabno življenje, ki ga žive njegovi rojaki in svojci. Ko sva se poslovila, je dejal: »Povejte mojim, da prav nič ne želim obnoviti svojega prejšnjega življenja. Kar se tiče tistega življenja tam zunaj, sem sklenil z njim vse račune. Tukaj sem zelo srečen in bom ostal do svoje smrti.« Znano ml je, da so domači storili najrazličnejše poskuse, da bi moža iztrgali iz tega kroga in ga napotili, da bi menjal svoj sklep. Ostal pa je zvest svoji lepi ženici in trdemu ročnemu delu, ki so v njem počuti srečnega. In podoba je, da njegova žena še vedno ne ve, kdo je njen mož in kakšno ogromno premoženje bo nekoč podedovala po njem Žena v sodobnem svetu Za izobrazbo kmetske žene Kulturne višine naroda ne moremo prav oceniti po mestnem prebivalstvu, _ temveč nam more biti merilo edinole podeželje. Ce potujemo po državah, kjer je kultura res na višku, se to najbolje očituje na kmetskih domovih, vaseh, poljih, sadovnjakih. Vsa» ka vas pozna moderne tehnične pridobitve, strokovni listi znajo svojim čitalcem vce» piti smisel zanjo. Tako so n. pr. vasi in krnetski domovi severne Francije in sever» nih dežel vobče tako lični in tako vabljivi v svoji snagi, da prav lahko po njih ceniš visoko kulturno stopnjo teh narodov. V kulturnih diržavah je razlika med mestom in vasjo vsaj v nekaterih pogledih v znat» ni meri premoščena, dočim je pri polkultur» nih narodih prepad velikanski. Tu je navad» no gotova plast ljudi z visoko izobrazbo, dočim vlada v nižjih slojih in na deželi velika nevednost, zanemarjenost in vrazever» nost . Najbolj značilna za kulturno višino na» roda je pa stališče žene, višina njene iz» obrazbe. Seveda ne meščanske zene, temveč kmetice, delavke, služkinje. Le poglejmo, kakšno mesto zavzema žena pri narodih, Ki so še na nizki stopnji izobrazbe. M oz je neomejen gospod in gospodar, ona je do» mala sužnja, trpeča, topa in nevedna. Ne le. da ne zna niti čitati niti pisati, temveč tudi nima pravega pojma o gospodinjstvu, o kuhi, o snagi, o negi otrok. Neka Bosan» ka se je izrazila o svojih rojakinjah: »Na» šim materam umirajo dojenčki in novoro» jenčki zaradi neznanja in nesnage.« Kajti ravno v pogledu porodov in drugih težavnih zadev vladajo marsikje tradicijonalne na» vade, ki so vse prej kakor higijenične Ze» ne rz delavskih slojev so v tem pogledu znatno na bolišem; seveda pa je tudi tu velikanska razlika med državami, kjer je industrija na višku in med onima, kjer je žele v početkih. Cim bolj je narod kulturen, tem bolj je Izobrazba moža in žene izenačena, tem bolj so izenačene tudi pravice obeh. Zena je roditeljica in vzgojiteljica novega rodiu Ce je nevedna in neizobražena, kako naj vzga* ja svoje otroke za življenje, ki danes toliko zahteva od človeka? »Dajte mi izobraženih mater in preobrazil bom svet,« je rekel Na» poleon Res je. samo izobražene mateTe morejo narod kulturno dvigniti. Pa to ne velja samo za meščanske žene»matere, tem* več predvsem za kmetske žene. Kajti one prve predstavljajo narod, zlasti kjer tvori» jo večino prebivalstva kmetje. Kar zadeva ras Slovence, moramo poudariti razveseljivo dejstvo, da imajo naše žene vsaj_ toliko «misla za napredek kakor naši moški. Uspehi ženskega gibanja v minulem letu Ob novem letu je naslovila predsednica mednarodne ženske alijanse Mrs. Corbett-Ashby na ženstvo vsega sveta pozdrav, v katerem poudarja, da je prineslo leto 1930 ženskemu gibanju mnogo uspehov na raz- | nih kontinentih, ženska volilna pravica je slavila popolno ali vsaj delno zmago Južni Afriki, Grčiji, Turčiji in Jamaiki. V Ekuadorju je enakopravnost spolov sprejeta v ^onsti+ucijo. žene so igrale vlogo na nautični konferenci ("pismena prošnja žena USA, Francije, Britanije in Japonske) in na konferenci pri okrogli mizi (dve indijski delegatin ji) Panarabska ženska konferenca ima veliko oporo v panpacifi-ški konferenci v Honolulu. Vedno več žena se udejstvuje v Javnem življenju, da se tako usposobijo za delo mednarodnega značaja, ki zahteva mnogo izkušenj. Toda še vedno morajo žene posvetiti veliko potrpežljivega in pogumnega dela svoji stvari. Ne smejo počivati, da ne izgube svojih pridobitev. Energija in potrpežljivost, ogenj in moč trdne vere — edino to vodi do velikih duhovnih revolucij. Naposled se Mrs. Corbett-Ashby še hvaležno in s priznanjem spominja velikih pijonirk ženskega gibanja, pokojnih dr. Helene Langove in gospe Altmann-Gottheimerjeve iz Nemčije, ge. Ane Whitlockove iz švedske in Mille Camille Vidartove, čijih svetli zgledi naj bodo ženam v vzpodbudo. Dokler smo videli Greto Garbo le v ne» mih filmih, je bilo treba šele iskati njeno čisto podobo skozi vso navlako razkošnih toalet in sentimentalnosti — menda nujen rekvizit, včasi pa tudi vsa vsebina ame» riških filmov. Ko so prišli prvi glasovi, da bomo slišali Greto Garbo v »Talkieju«, je prisluhnilo vse. V velikih mestih so ljudje prav tako mrzlično polnili večer za veče» rom velike dvorane bioskopov, kakor pri nas kino Matico Mnogo jin je odšlo raz« očaranih. Vse polno je bilo komentarjev: bolje bi biV>, da ni spregovorila, globok in rasičav, a melodičen in nelep glas ima, pre» več grandesdame je bilo v tem padlem de» kletu in podobno. Res, da ni podala kon» vencijonalnega tipa takih deklet. Osebnost, kakor si jo je zamislil O. Neill, pa je podala življensko resnično in jo je izoblikovala do skrajnih fines. Močno individualna natura da vselej le samo sebe in tako je Greta Garbo ostala tista, ki jo poznamo iz nemih filmov. Čeprav je postavila svojim prej» šnjim vlogam povsem nasprotno podobo že» ne, je vendar vsem skupna neka enotna usmerjenost Dala je podobo žene, ki vidi v možu le sovražnika, ki ji je uničil in zatrl mladost in jo poteptal v blato, a spozna človeka, ki je fizično idealen tip moškosti, notranje otroško preprost in elementaren in jo potegne v vrtinec čustev. Izoblikovala^ je svojo vlogo svojstveno, pa povsem logično zamišljeno in s čudovitimi odtenki. Menim, da je bil njen glas lepa zamolkla godba k tem filmu. Greta Garbo m samo najslavnejša, boga» ta, najlepša igralka sveta, je samosvoja, eno» vito usmerjena žena in v tem je veljava njene podobe in bistva. — Strindbergov drugi zakon. V psihoanalitični študiji o A. Strindbergu piše Karl Bachi er med drugim: Strindbergov drugi zakon s Frido Uhiovo spada v nje- govo najproduktivnejšo dobo, približno krizo »Inferna«. Ljubosumen strah, da bi bil ogoljufan in veljal za »nemoža«, se je stopnjeval v tej dobi skoraj do blaznosti. Prvi poljub je prejel od svoje bodoče žene, namesto, da bi ga bil on dal. V tem je zagrešil znova v svoji moškosti. Sluti, da mu hoče žena na ta način pokazati svojo vzvišenost nad njim. Tudi v svojem drugem zakonu ni našel Strindberg v ženi tega, čeaar je iskal v njej. — ženske voditeljice v Lonvrn. Louver ski muzej je upeljal službo tolmačev. Ce želi kdo izmed posetnikov v ogromnem labirintu umetnin veščega vodstva, se lahko proti malenkostni odškodnini obrne na vodstvo zavoda, ki mu stavi na razpolago izvežbanega vodnika. 16 tolmačev je nedavno položilo izpit, ki zahteva med drugim: temeljito poznavanje umetnosti in zgodovine in tujih jezikov, tako angleščine, španščine in nemščine. Osem Francozov, dva Američana, en Avstrijec in petero žen je položilo težavni izpit. Nanje se lahko vsak z gotovostjo zanese, da mu s temeljitim poznavanjem raztolmačijo dobe in vrednote razstavljenih umetnin. — žene in narodnost. Haška konferenca za sestavo mednarodnega prava ne pomeni ravno zmage ženskih zahtev, toda žene so imele priliko pokazati svojo solidarnost. Malone vse države so poslale svoje dele-gatinje in velik del udeležencev se je izrazil za feministično naziranje. Razočaralo pa je zadnje zasedanje, kajti klavzule so predvidene samo v izogib breznarodnosti žena, ni pa prodrlo načelo, da bi morale imeti žene prav tako svojo narodnost kakor moški. Pač se glasijo pripombe, da naj bi vse države preudarile, kako bi se dala zakonodaja spraviti v sklad z načeli enakopravnosti spolov v narodnostnem pogledu. — Nov ženski roman. Znana prevajalka Ivana Cankarja ga. Gusti Jirku je izdala v Nemčiji svoj novi roman »Med dobami«, ki je izšel v založbi E. P. Tal & Co. na Dunaju. WroiHOElllLlìMft Tehnični del rubrike urejuje avtotuhniéai oddelek Vaeuum Oil Compsnv. i, A. Ameriška avtomobilska Vozači tovarne Bugattf. Tovarna avtomobilov Bugattl Je že imenovala svoj tvor-niški team, ki Jo bo zastopal na vseh pomembnejših dirkah avtomobilov. Team je sestavljen takole; Achille Varzi, Alberto Divo, Louis Chiron, Caberto Conelii, Guy Bouriat Znižanje carine v Italiji. Uvozna carina xa težke tovorne avtomobile v Italijo je precej znižana. To znižanje bo veljalo le za one države, s katerimi ima Italija posebno pogodbo, tako n. pr. z Ameriko, ki je tudi znižala uvozno carino za italijanske avtomobile. Kakšne plače Imajo nizozemski letalci? Iz poročila kr. nizozemske zračne Unije posnemamo, da so njihovi letalci prav dobro plačani. Tako imajo najmlajši piloti, ki so prvo leto v službi, povprečno 180 dolarjev (nad 10.000 Din) na mesec. Starejši piloti prejemajo od 200 do 300 dolarjev, a mojstri-piioti in inženjerji okrog 400 dolarjev mesečne plače. Za let med Nizozemsko in njeno indsko kolonijo dobijo piloti za opremo 1C0 dolarjev pri prvem letu, pr! vsakem drugem letu v isto svrho 16 dolarjev. Vsi pilotje in inženjerji zračne službe so zavarovani na 4000, oz'r. 2000 dolarjev. Razen tega so svojci za slučaj p5-lotove smrti zavarovani, tako, da dobiva žena dosmrtno pokojnino 77 dolarjev na mesec. Uvoz avtomobilov v Švico. Uvoz avtomo-mobilov in motornih koles v Svico je v finančnem letu 1928-1929 dosegel vrednost 600 milijonov švicarskih frankov. Uvozili so 65.000 avtomobilov in 29.000 motornih koles. Na tem uvozu so v glavnem partiei-P ir al e Amerika, Francija ln Italija. Avtomobili z Dieselovim motorjem. Kakor znano, Izdeluje tovarna Dalmler-Benz avtomobile s pogonom na Dieselov motor. Ta tovarna je sedaj dala licenco za grad- Ncva številka ilustrovane tedenske revife „življenje in svet" je Izšla Dobi se v vseh trafikah. Gena Z Din. vana s kapitalom 5 milijonov frankov s sedežem v Parizu. V prvi vrsti nameravajo graditi tovorne avtomobile na Dieselove motorje. češka avl a tika. češkoslovaška vlada namerava uvesti naslednje proge: Praga— Karlove Vary, Brno—Moravska Ostrava. Bratislava—Piestany, a češka drnžba za zračni promet progo Marijine Lazny—Llp-sko, ter sknpno z baselsko družbo »Ad Astra« progo Praga—Basel. V teku letošnjega leta bodo na progi Praga—Brno— Bratislava postavljeni svetilniki. Nočna služba se bo uvedla na progi Praga—Plzea —Tachov, ki leéi na progi Praga—Pariz. . . . .. . - , Nočna služba se bo nredla tudi na progi njo takih avtomobilov družbi Societé des Praga—Lipsko, tako da bo skrajšan let na Diesel Rapides, ki je pred kratkim osno- progi Praga—Rotterdam—London. AKTUALNOSTI Greta Garbo kot umetnica in žena V čem je skrivnost Grete Garbo? NI Je. Da je zaslovela, ni temu vzrok njena umet» nlška osebnost .niti ni to njen sex»appeal. Opazujemo lahko, da več govore in pre» mišljajo o njej ženske in d3 moškim ni postala njih »tip«. Kaj razumemo pod sex»ap» pealom? Zelo močno čutno privlačnost že» ne. Tak sodobni tip je n. pr. Marlene Die* trich. Njena podoba pa ni enotna in moč njene osebnosti leži v kontrastih in ne v harmonični zaokroženosti vsega bistva. Ta» ko Marlene Dietrich ne stopa iz vrste in gotove opredelitve, ona je le svojevrstno potenciran tip Grete Garbo pa ne moremo uvrstiti v nobene predalčke in pod nobeno etiketo. Kakor da nam je projicirana na platno vizija žene v oni skrivnostno lepi enostavnosti, od katere se vse bolj od» daljujemo- Greta Garbo diha ubranost, redko skia» den zakon med duhom m srcem je to, vsa trdno ukoreninjena je in raste v enem sa» mem cvetu. Amerika je šrblonizirala smeh» Ijaj in kretnje in pogled. Filmske zvezde vse enako gole gTacijozno krilijo z rokami pred aparatom, kažejo fotografu z enakim avtomatičnim smehljajem sv,oie brezhibne zobe in kakor Krusejeve purčike utrip ;jo z dblgimi trepalnicami. Lepota je centimeter» sko dognana in ugotovljena in dive stopajo pred nas v dolgi reviji, tako 6Ücne si, ka» kor Tillersgirls. Publika tam preko hoče take hrane Greta Garbo pa je vsa samo» svoja, vsako besedp in kretnjo je izpolnila s samo seboj. Nima velikih oči in malih ust, niti klasične postave, vse pa diha ne» odpovedljivo svojstvenost in ima čar edin» stvenosti. K kor ima na naši prepreženi in prevrtani zemeljski krogli vse večjo vred» nost nedotaknjen in samoten kos zemlje, tako je podoben obupni želji kult »najlep» še žene sveta«. Greta Garbo ne more biti drugačna kakršna je, silna je prav v tem samo ob sebi razumljivem. Samoten mora biti za njo Hollywood. Njena izolirnost, ki so jo izkoristili v reklamne svrhe, bi po» kopala vsako drugo v filmskem Babelu, kjeT je družabni red strog kakor na španskem dvoru. Amerika hoče vedeti, kdaj si njeni ljubljenci čistijo zobe. Tudi Gretinih intimnosti je lačna njih radovednost, toda zaman. industrija v letu 1930 Mr. Alfred Reeves, generalni ravnatelj Avtomobilske trgovske zbornice nam je stav'1 na razpolago razne službene podatke, ki na novo ilustrirajo velikansko avtomobilsko Industrijo v Zedinjenih državah severne Amerike. Iz teh podatkov posnemamo, da je v preteklem letu celokupna produkcija ameriških tovarn znašala 3 milijone 505.000 osebnih in tovornih avtomobilov. Osebnih avtov je producirano 2 milijona 943.200, a tovornih 561.000 OÖ vseh osebnih avtov je bilo 90 odstotkov zaprtih in le 10 odstotkov odprtih. Trgovska vrednost osebnih avtomobilov pri grosistih Je znašala 1.771,200.000 dolarjev, vrednost tovornih pa 388,400.000 dolarjev. Povprečna prodajna cena za osebne avtomobile je bila 800 dolarjev (cca 46.000 dinarjev), za to- govln z rezervnimi deli 80.000, bencinskih črpalk oziroma postaj 330.000. Tovarna DKW prinaša na tržišče nov model motornega kolesa od 200 cm. Davki v Švici. Davčni vijak Je tudi v Svici precej hud. V preteklem proračunskem letu so državne blagajne prejele za davke na avtomobile 46 milijonov frankov, a blagajne posameznih kantonov skupno 33 milijonov. Vsega skupaj so torej švicarski avtomobllisti morali plačati 79 milijonov frankov za davke in takse. K novemu avtomobilskemu rekorda. Kakor smo že na kratko javili v brzojavnih vesteh, je Malcoln Campbell postavil nov hitrostni rekord s tem, da je s svojim posebnim dirkalnim avtomobilom Bluebird (modra ptica) z Napier-motorjem dosegel na dirkališču v Floridi hitrost 895 km na uro. Kakor znano, je dosedanji hitrostni rekord imel sir Henry Segrave, ki se je v nepre- .. -t, . »> - 4 . r "/-iS -v* ... '* .i - ■ c^SiMf»^«. I $mm : g S „•jS.Twif ' - fi* I&k ■ i • Potnik gleda žalostno na avto, Id Je zgorel varne 922 dolarjev. Trgovska vrednost rezervnih delov in pripomočnov za reparature avtomobilov je znašala 527.800.000 dolarjev. Samih gum se je proizvedlo 52,700.000 komadov. Trgovska vrednost rezervnih delov, naprav za reparature in rezervnih gum v veletrgovini je bila 3.116,400.000 dolarjev. Toliko osami produkciji. Kar se tiče registracije, je bilo vsega skupaj registriranih v USA 26,718.000 avtomobilov. Od tega odpade na osebne avtomobile 23 milijonov 200.000 in na tovarne 3,518.000 registracij. Na vsem svetu Je registriranih 35 milijonov 518.000 avtomobilov, kar pomeni da particlpira USA na svetovnem avtomobilskem parku s 75 odsitotkL Cest je bilo na novo dograjenih 1,106.000 kilometrov, tako da znaša celokupna cestna mreža v Zedinjenih državah 4,777.285 kilometrov. Za gradnjo cest se je izdalo v preteklem leta vsekakor zelo lepo vsoto 2.200,000.000 dolarjev. Število oseb, nameščenih v avtomobilski stroki, znaša 4 milijone 700.000. Dohodki od davkov so seveda tu d! primerni dosedanjim številkam Za davke na bencin se je plačalo 515,000.000 dolarjev, medtem ko so vsi avtomobilski davki skupaj znesli 1,010.000.000 dolarjev, če primerjamo to zadnjo številko z Izdatki za ceste, vidimo, da država pravilno presoja vrednost dobrih avtomobilskih cest in da ne čaka na to, da plačajo ceste avtomobili-sti, vsaj ne takoj. Nazadoval pa Je v preteklem letu Izvoz avtomobilov, število motornih vozil, ki je prodano Izven USA prekaša 560.000 ter Je zaostalo za izvozom v predlanskem letu za celih 44 odstotkov. Vrednost izvoza Je znašala 344,700.000 dolarjev. Trgovcev, ki se pečajo s prodalo avto-«aobilov, je v USA 51.514, garaž 50.200, tr- trganem lovu aa rekordi smrtno ponesrečil. Dosegel je rekord 372 km na uro. To je seveda že strahovita hitrost, kajti v eni sami minuti je prevozil 6.200 m, v sekundi torej povprečno 103 m. Toda tudi ta rekord je že potolčen. Campbell je to dosegel; njegova >modra ptica« z motorjem 1450 k. s. je preletela s hitrostjo 6583 m v minuti ali 110 m v sekundi skozi gost špalir navdušenega občinstva, ki se je v velikem številu zbralo na obali Daitona Beach. Nekoliko dni po tem rekordu je Malcolm Campbell dosegel še drugi rekord: vozil je na isti progi mal avto tipa Austin in dosegel povprečno hitrost 151 km na uro. S tem je potolkel dosedanji rekord avtomobilov do 750 ccm. železnice In avtobusi. Angleške privatne železnice ne smatrajo avtobuse kot konkurenčno prometno sredstvo, ampak so do sedaj investirale nad 2.500,000.000 dinarjev za nakup avtobusov in ureditev lastne avtobusne mreže, ki izpopolnjuje železniško, posebno tam, kjer je pomanjkljiva in kjer se prevoz z železnico ne bi izplačal. Mesto kupuje avtomobilsko tovarno. — Lansko leto je nemška tovarna avtomobilov Komnick ustavila delo in najavila kon-kurs. Družba Komnick Je imela svojo tovarno v mestu Elbdng. Kakor poročajo nemški listi, namerava mesto kupiti tovarno za cca 6 milijonov Din. Tour de France za motoma kolesa. Od 24. aprila do 10. maja se bo vršila aa Francoskem turna vožnja za motorna kolesa. Vožnja Je razdeljena na 10 etap, ki merijo sknpno 5000 km. Proga tekme vodi tb Pariza skozi mesta Brest, Nantes, Bordeaux, Biarltz, Toulouse, Montpellier, Mar-sedile, Nloe, Grenoble, Lyon, Strasbourg. Metz, Lille, Monthlery, a od tod zopet v Pariz. Napredek svetovnega pomožnega jezika Esperanto mnogi še vedno srečujejo x nezaupanjem. Mislijo, da mu ne bo uspelo, pridobiti si priznanje vsega sveta kot sve« tovni pomožni jezik. Predsednik pariške Tr« govske zbornice André Baudet, izkušen in v praktičnih zadevah izborno podkovan mož. je drugega mnenja. V pariški »Revue Bleue« je spisal članek, v katerem baš kot trgovski politik vneto zagovarja esperanto, ki mu seveda določa čisto praktično, posre» dovalno vlogo, ne da bi se vdajal abotni utopiji, da bo ta umetni jezikovni tvor kdaj nadomestil narodne jezike in si ustva» ril kaj prida izvirno slovstvo. Baudetu je dejal neki diplomat, da npe» Ijava enotnega pomožnega jezika ni mogo» ča že zaradi tega, ker v stvarnem sporazu« mevanju, t. j. pri govorjenju, niso toliko važne besede kot njih izgovorjava. No, ista esperantska beseda bo iz ust Angleža zbog različnosti ^okalov prišla povsem dru» gačna nego iz ust Spanca. Bau d et trdi, da to nikakor ne drži. Na mnogih esperantskih kongresih je imel pri» liko prisostvovati diskusijam, v katere so posegali delegati tridesetih narodov z vseh koncev sveta. Diskusije so jezikovno pote» kale tako gladko, da ni bilo mogoče pre« soditi po izgovorjavi, katere narodnosti je kdo. Esperanto je izključno fonetičen jezik. Ko je bil Baudet L 1923. na kongresu v Benetkah, se je bavil z esperantom šele par ur in le kot samouk. Vzlic neznatnemu ča* su, ki ga je bil dotlej potrošil za esperanto, se je lahko sporazumel z nekim Kitajcem. Esperanto je tako lehak, da izobraženemu človeku zadostuje okrog deset ur, da se na« uči v tem jeziku pisati, kajpak z uporabo slovarja. Trideset ur že zadostuje, da ga precej dobro govoriš. Kaj čuda: slovnica obsega samo šestnajst pravil in nobenih iz» jem. Za spreganje ima esperanto samo 12 končnic, medtem ko jih ima francoščina do malega 2000. O razširjenosti tega svetovno*občevalnega jezika navaja Baudet sledeče številke: Osrednja zveza esperantistov v Ženevi (Universala Esperanto»Asocio) je štela v letu 1930. 2313 svojih zastopnikov v 1830 mestih ln 80 raznih deželah. V 39 deželah imajo narodne zveze. Esperantskih listov je sedaj 53. V 39 deželah sveta je 461 hotelov, v katerih opraviš v esperantu vse, kar ti treba. Napredek je od dne do dne večji, ker svet čuti potrebo jezika, s katerim bi se narodi, ki prihajajo vedno v ožje stike, sporazumevali med seboj. Narodna ljubo» sumnost ne dopušča, da bi bil splošno pri» znan v to svrho kak narodni Jezik, a največja ovira je v tem, da so vsi narodni jeziki težki za učenje, tako da je treba dol» gih let vnetega študija, preden se tega ali onega tujega Jezika naočiš za vsakdanje ra» bo. Trgovci in drugi praktični ljudje nima» jo ne časa ne zmisla za takšno učenje. Edi* ni esperanto trna kot umetna tvorba veliko, prednost: je silno lahak, a vendar poln m gibčen jezik. „■,... Fordovo desetmesečno delovno leto AmeriSki veleindusfcrtjec Ford je progLs* sil novo devrzo za ureditev delovnega časa: desetmesečno leto! Neki ameriški list je priobčil o tej zadevi razgovor s Fordom. Tu pravi kralj avtomobilske industrije med drugim tole: »Delo edino utegne znova uatvarrH bla» gostanje. Brezposelnost ni naravna pojav, marveč vidni znak splošnega nepoznavanja zdravih gospodarskih zakooorv. Vpraša* nje, ki nas sedaj zanima, je, kako je treba industrijo urediti v tem smislu, da bodo de» lavci lahko vedno _ zaposleni. V avtomobil» 6ki industriji moramo po mojem mnenju uvesti desetmesečno delovno leto. Poletni meseci niso bas najboljši za tovarniško delo. Ljudem je treba izpremembe. Kajpak, taka rešitev se ne bo dala takoj izvesti; i delav» ci i podjetniki se ji morajo prej prilagoditi. Toda v preteklosti so izvedli še vse težje pre os nove. Tako je bil n. pr. osemumi de« livnik zelo trd oreh, takisto petdnevni de* lovni teden, Najbližji cilj je 6edaj desetme» sečno delovno leto.« »»The Virginam Prkrt« (nesociaKstsčni Kst) pa pravi k Fordovemu predlogu na» slednje: »Ce bi bilo res uvedeno desetmesečno de» lovno leto, ne bi bila to zasluga človeko» ljubnih nazorov delodajalcev, marveč bi ta preosnova šla na račun tžpremenjenega go» spodarskega položaja, ki ga predvsem ozn a« čuje dejstvo, da stroji čedalje bolj poeno» stavljajo tovarniško delo. Proces, ki nad o» mešča delavce s stroji, ki proizvajajo ob polovičnem številu delovnih sil dvakrat več, ne more iti v neskončnost. Industriji se pri tem sama po sebi nalaga tfolžnost, da najde dela rokam, ki morajo po sili pasti lenoba Prav ustrezajoče sredstvo bi goto» vo bilo, če bi industrija lahko zaposlila ob krajšem delovnem času m manjšem številu dni na leto, več delavcev nego jih je mogla zaposliti prej. Ali z drugimi besedami: lo» gična posledica naduporabe strojev je to, da ne dobe več prostega časa samo lastniki in ravnatelji tovarn, marveč tudi delavci. Treba je najti neko pot, kako naj se ta stvar uresniči, sicer utegnemo obtičati v ne» skončni zmešnjavi.« Fordovo geslo vzbuja sedaj po vsem svo» tu, predvsem pa seveda v deželah z močno industrijo, živahne in morda ne jalove di» skusijo. Dva nenavadna škandala Pred tednom dni sta se primerila v Stntt-gartu dva škandala, ki sta tudi za pred-pustnl čas nekoliko predebela .. Južno zapadna Nemčija namreč praznuje princa Karnevala z mnogo večjo bučnostjo in odkritosrčnostjo kakor n. pr. Saksonci ali PrusL Kot veseljaški središči pusta sta znani posebno mesti Kelmorajn Ln Mona-kovo. Vendar ni ne tn ne tam prišlo letos do škandalov, ki poročajo o njih Iz Stutt-^ärts* Na Pustov god, ko so vse nliee vrvele In je bila promenada na Königstrasse tako živahna. da so se ljudje komaj prerivali, se je pojavila med pisano množico maskirana dama... brez vsake obleke. Seveda se je začelo občinstvo ustavljati ob nenavadnem prizora, ki mu je napravila konec policija- V drugem primeru so hoteli levičarski politični elementi vprizoriti po ulicah demonstracijo proti njihovim političnim nasprotnikom. Pripravili so »pogreb« z duhovnikom v krsti in so hoteli »mrliča« s »Hackenkreuzem« sežgatl pred magistratom. Reč je bila tako dobro inscenirana, da Je policija le x največjo težavo preprečila nedostojno početje. A preden se ji je posrečilo ugnati demonstrante, se je razvila med nJim in redarji bitka, v kateri je bile 15 stražnikov ranjenih. Prlaori ao dobili tem pMtrsJSe obel«£js, kar je v bitko poseglo tndl občinstvo, ki Je metalo med policijo ln demonstrante otroške vozičke, gramofonske plošče in celo žimnlce. Malo }e manjkalo, da niso v spopad prišli Se avtomobili. Množica jih je namreč ustavljala in jih skušala prevrniti ne glede na to, če so zasedeni ali prazni. Takih norosti Stuttgart še ni doživel, odkar pomni zgodovina. Poziv vsemu ženstvu Remy de Gourmont, ki je rad opazoval žensko in nje dušo, — segel je celo do Lilite, prve Adamove žene — poudarja v nekem dialogu potrebo mode. Stvar pa je taka, da ne vemo, kako bi se Evine hčere oblačile, ko bi se vsaki pustila prosta volja in izbira. Skoda, ker Angležinje ni» Citale Lilite. Nekaj vrstic odličnega kritika bi bilo potolažilo njih srd. Gospe in gospodične ob Temzi namreč godrnjajo na Francoze. Pariško trinoštvo glede črte in kroja se jim vidi neznosno. Zategadelj priredi 11. sušca Narodna zveza ženskih društev shod, kjer bodo pretresale naslednjo resolucijo: »Izvršilni odbor obžaluje povrat k dolgim krilom, kot odraz proti osebni udobnosti in telesni prostosti, ki spominja let, ko žena še ni imela volilne pra» vice. Poziva vse ženstvo, kateremu je do svobode, naj se upre tej reakciji in naj ne dere nalik ovcam za svojeglavimi od» loki mode.« TEMAČNA ZADEVA »Svojega psa ste narvali po svojem sosedu Petru Skoku in pri vsaki priliki vpili: FuJ, Skok! Gotovo ste cdkall a tem na gospoda Skoka«. — »Seveda sem Imel psa v mislih.« Iz življenja Cläre Bow Zakulisne intimnosti iz življenja filmske zvezdnice (NanaHevatrje). Večkrat sem razmišljala, če ?e Clara Bo*r kdaikoli v svojem življenju občutila resnično, pravo ljubezen. *J'>na prva ljubezen se je zasidrala v Gilberto Rolandu, mladem mo-žu iz . ehiike v **-'lywoodn se je trdo boril za obstoj. Ljubil je Qaro Bow iskreno in je bi! voljan postati njen mož. Clara je bila takrat na pragu svoje kariere. Nj;n oče pa, ki ie z niim ž'"ela stalno pod eno in isto streho, ie bil zoper to zvezo, ker je bil Roland — nemarne... KoKkorkrat se je mladi snubec pojavi] v hiši, vselej ga je »bob« zasramoval in ga z očitki odgnal od hiše. Razume se, da se je Roland kmalu naveličal tega postopanja in da j e slednjič dal svojim mislim o noroki s Claro Bow slow. Clara mi ie neštetokrat priznala, da je bil to edini moški, ki ga je od srca ljubila. Potem je prišla zarofca Cläre Bow z Viktorjem Flermingom. Dveh večjih nasprotij v značaju, svetovnem naziranju in načinu življenja si vobče ne moremo misliti. V nobenem pogledu se nista stikala in v razmeroma kratkem času je Fleming v časopisih objavil, da je njegova zaroka s CLaro Bow razveljavljena. Sledila je njena zaroka z Baryjem, mladim igralcem, ki pa se je takisto žalostno končala, kajti Baryjevi starši niso hoteli slišati o zaroki njihovega sina s Claro Bow. In zato so prišle na vrsto nadaljne Ijtrbavne fere z Warrenom Bur- kejem, z Bon Savagom, Lota r jem Mende-zom... Qirin dvig t nebesa se Je za če!, ko Je njen oče — brez hčerine vednosti — poslal v neki ilustrovan vestnik, ki ie priredil lepotno tekmo, Clarino sliko. Šlo je za nagrado »najlepša deklici Amerike«. Predstavljajte si presenečenje, ki ga je bila deležna Clara Bow, ko je izvedela, da Je prejela lepotno nagrado in da bo v Hollywood« sprejeta z odprtimi rofcami. Najprej je sklenila pogodbo t generalnim managerjem P. Schulbergom. Njena začetna gaza je bila zelo skromna. Ko je potekel Garin kontrakt s Schulbergom, jo je angažirala Paramountova družba in njena gaža se je zvišala na 1000 dolor j ev tedensko. Zdaj so postale vloge Gare Bow že »šlagerji«. Prekosila je mnoge tekmo"val.ke. Njeni filmi so se predvajali pred razproa.% nimi hišami. Kupila si Je raztooš«n dom v Beverly HilSu in vilo v Malibuju. Ce se je prej vozila v Fordovem avtomobilu, se je zdaj posluževala dragih Packardovih in Cadil-lacovih voz. A neglede na svoje velike ga-že moram povedati, da si je prihranila samo malenkost Ko me je pred dvema letoma nastavila za svojo tajnico, je prejemala že nad 3000 dolarjev tedensko. Navzlic temo si Je prihranila komaj 30.000 dolarjev. Potem so se njeni dohodki zvišali na 4000 dolarjev. Prejemala pa je še posebno premijo za vsak dovršen film. Nazadnje so se zvišali njeni tedenski dohodki na 5000 d v larjev tedensko. Poleg tega prejema še omenjeno premijo. Na milijone besed so napisali o Clari Bow, odkar je brooctalinska divjafcinja začela slaviti triumfe na platnu, a prave Gare svet še danes ne pozna. Menim, da sem razkrila nekaj njenih značilraih črt, ki so bile doslej iavnosti popolnoma neznane. Kjer se pojavi Clara, tam boste slišali Clara Bow in njen manager Rex Bill pred sodiščem Aleksej Mirošnihov: Mučenik na bratski fronti Pred črno hišico — Pogovor rabliev — Kako sta nadla oba boljševika — Strašno stanje mladega mučenika Doživljaj v strahotnih dneh rnske revolucije (Nadaljevanj e J Ko sva se priplazila v bližino 40 metrov, sva poleg sebe začula tiho ječanje. Gotovo so bili rdeči gardisti, ranjeni pri prejšnjem napadu in so zdaj v brezupnem stanju tu e;mrzovali. Zavila sva daleč na okrog, saj revežem nisva mogla pomagati, oni pa bi nas bili utegnili izdati s kričanjem. Mene še zdaj vedno nekako grozi, če se spomnim, da sem včasi zadel ob truplo, ki je ležalo v snegu in je bilo še toplo ali je vsaj še nekaj življenja tlelo v njem. Dospela sva srečno in navidezno neopa-žena do kakih 10 metrov pred hišico. Pri-sluhujoč sva ostala ležeča na tleh. Razen sunkovitega ropota strojnic za nama ni bilo čuti nobenega glasu. Mala hišica pred nama se je zdela mrtva. Smolnato črne so bile odprtine, v katerih so nekoč tičale šipe. Spodaj so bila tri »okna«, zgoraj pa eno samo. V medlem siju zvezd in snega sva videla, da je bil les bišice po kroglah raših strojnic že čisto razsekan. Svetle iveri so padle iz lesa in ležale v snegu, ali pa so štrlele iz tramovja. Okrog hišice so bili sledovi stopinj v snegu. Večji del so vodili na desno stran. Domnevala sva torej, da utegne tam biti vhod. Centimeter za centimetrom sva se plazila dalje Ea desno, dokler nisva bila nasproti desni fronti hiše v bližini 10 metrov in sva lahko ugotovila, da so vrata res tam. Bila so na pol odprta in so se tiho ječe zibala v vetru, kar je bilo za naju zelo ugod- no. Priplazila sva se čisto v bližino, prav do vrat, ki so naju zakrivala. Dotlej nisva slišala nobenega človeškega glasu. Zdaj nenadoma sva začula precej razločne besede: — Hej, tovariš Ivan, mar spiš? — Ne sitnari, tepec! je odvrnil nagovorjeni. Saj pri takem direndaju nI misliti na spanje. — Ti, je odgovoril »tepec«, sodim, da beli prasci ne streljajo več semkaj v to najino leseno trdnjavo, kaj? — Tudi jaz sodim tako. Morda vohajo, da sva samo ti, smrduh, in jaz tu v trdnjavi in se jim ne sanja, dà jih bodo naši obkolili. — Kar se smrduha tiče, lahko rečem, da tudi ti nisi slabši dehor od mene. In če so oni tam zavohali kak smrad, tedaj lahko kvečjemu sklepajo, da ti tičiš tukaj. — Jezik za zobe zdaj! Poglej tam spredaj, če se zunaj kaj dogaja. Človek bi ska-ro lahko domneval, da beli prasci kaj pripravljajo. Streljajo kakor nori, ampak tu sem ne več. »Tepec« se je tedaj podal opazovat. Pre-udaril sem bliskovito urno, kaj za naju znači ta razgovor. Ce je bilo res, kakor sta možaka govorila, da sta sama v hiši, tedaj bi midva vendar lahko takoj tvegala in ju napravila hladna, nakar bi poiskala mučeniškega tovariša. Toda morda je vsa zgodba bila za naju le past. Morda sta naju oba hotela s svojim pogovorom prepričati in sta se le delala, kakor da naju ne bi bila že davno opazila. Mar naj zdaj tvegava? Oni drugi je bil zdaj sam v sooi. Zdaj bi ga lahko umorila, eden izmed aaju bi se nato lahko posadil na njegovo mesto in počakal, da se drugi vrne, nakar oi še njega brez napora podrla. Poročnik Dimitrij je pretrgal moje razmišljanje, ko me je čvrsto prijel za roko ln pokazal na bajonet, ki ga je držal z desnico. Tedaj sem tudi jaz tiho izvlekel bajonet iz nožnice in ga stisnil v desnici. Poročnik Dmitrij se je sklonil k mojemu ušesu in zašepetal: — Zdaj bom naskočil! Pridi takoj za menoj! Tisti hip sva čula, da se je drugi sovražnik zopet vrnil in poročnik Dmitrij se je ponovno sklonil. — Beli prasci naju res več ne obstreljujejo, je javil. — Tako? No, tem bolje. Veš kaj, ti lahko stopiš zopet gori in pritegneš ljub-čku vrvi. Tega ptička zdaj že dolgo nisem čui peti. — Ha, ha, ha, se je drugi zarežal zverinsko, to se lahko stori. Njegovi koraki so zopet odmevali in čuti je bilo kako so zaječale stopnice... Kri mi je šinila v glavo, ko je lopov izgovoril tisto o ptičku. Menil je pač le najinega tovariša, ki sta ga nameravala znova mučiti. Zdaj je bila pomoč skrajno potrebna. Poročnik Dmitrij je šinil pokonci. Kmalu nato sem čul, da je nekdo zaječal. Bilo je še nekaj grgranja, nato pa je votlo padlo, kakor da se je zvrnila vreča moke. Hitro sem priskočil, ne da bi točno vedel, kdo izmed obeh je padel. Boljševik je ležal na tleh s prerezanim vratom in »stari« se je sklonil preko njega. — Zdaj pa še tiho góri! mi je šepnil. Spodrsnilo mi je v vroči krvi rdečega gardista in sem domala padel*. V poslednjem trenutku je moja levica vlovila ogra- jo stopnišča. Nenadoma sva začula krik, ki nama Je šel skozi mozeg in kostL Tega krika, tako nepričakovanega v skrivnostni neprodirni temini grozne hišice, ne bom pozabil nikoli. Nato sva čula le še ječanje: »Bodi vendar človeški! Prosim te, ubij me do kraja, ne pa, da me mučiš.« — Saj vendar nisem nor! je odgovoril topo rdeči gardist Nekaj zabave moramo imeti. Saj ti vse to skupaj prav dobro dene, kaj ne? Takole, da... le poglej, takole ... Grozno Ječanje. In nato zopet obupni blazni vzklik: »Pomoooč!« ... — Zdaj pa naj te še s cigareto malo po-ščegetam l... Prijetno, kaj ne ? Na, tvoji tovariši si bodo že premislili, da bi ti pomagali. Tvoje vpitje jim bo v pametno svarilo... He, he!... Zaaj sva naposled z Dmitrijem dosegla vrh stopnic. V temini sva v gornji sobi razločno opazila rdeče tlečo cigareto. Debe-lušaste ustne so jo pušile in ko je potegnil, sva dobro razločila njegov široki hudobni obraz. Zdelo se je, kakor da gleda prav v naju. Poročnik Dmitrij me je prijel za roko in s kratko odločitvijo sva se vrgla na moža. Podrla sva ga na tla in en sam grgra-joč glas je še razodeval njegovo brezmejno presenečenje in grozo. Z obema rokama sem ga držal za grlo. Dmitrij mu je prereza! vrat in je pri tem mrmral: Prav za prav pa ta falot ni zaslužil tako lahke smrti. Pa tudi naju je še čakalo grozno presenečenje. — Tovariš, je zašepetal stari, kje si? Midva sva bela tovariša. Osvobodila in rešila te bova! — Ni bilo odgovora. Saj se ti vendar ni treba bati, mu Je nadaljeval Dmitrij in njegov glas je donel sočutno, boječe. — Kje pa si? Zopet nič odgovora. tndi »viofrolo«, avtomatično igrajoč klavir z violinsko spremljavo. Cim glasnejše razbija ta instrument, tem bolj je všeč Clari. Čeprav ima radio, vendar sovraži to glasbo in ne dovoljuje, da bi njeni uslužbenci vključili aparat, kadar je doma. Njeno stanovanje v Beverly Hillu je bolj nekakšen zabavni park v miniaturi kakor meščansko stanovanje. Tam ima Clara Bow nešteto lutk, barvastih slončkov in drugih predmetov, ki si jih je nakupila v Benetkah in Santi Monici. Clara Bow poje dvakrat toliko kakor vsaka druga filmska zvezdnica in zanemarja telesne vaje, ki so potrebne za ravnovesje telesne teže. Cesto se primeri, da po več dni ne ostavi spalnice, kjer leži v postelji in bulji motno predse ... Od obleke se nikoli ne loči. Novi klobn-ki, čevlji in obleke, ki jih nakupuje v tuca-tih, najdejo svoje mesto v prenatrpani garderobi. Clara Bow Je stara 24 let, to se pravi, kolikor je sama poučena o svoji sti^sti .. Vsekakor je ugotovil to sti-ost nirn oče, Clara Bow pa mi je nekoč Z2upa a. ia je o teh »24« pomladih v dvomih... Svojega očeta ima na sumu, da jo je stDril precej mlajšo, kakor je v resnici, to pa :e zategadelj, da bi jo mogel delj časa imet: jxkI nadzorstvom... Ko je prišla v Hoflywood, je imela Gar« Bow rdečkasto-rjave lase. Danes so plam-teče rdeči! In njene oči so še vedno — rjava (KONECJ Tipala sva v sobi na okrog. — »Morda se Je zaradi trpljenja in strahu onesvestil,« ml je šepetal poročnik Dmitrij, da bi naju oba opogumil. — Tukaj Je, sem dejal nenadoma glasneje, kakor je bilo na mestu. Otipala sva pokončno sedečo postavo, M so jo v tem položaju držale močne napete vrvi. Mož je jezdeč sedel na ozki posteljni stranici. Vsa njegova telesna teža in pritegnjene vrvi so povzročale, da se mu ja deska že globoko vjedla v meso. Revež je moral trpeti nečloveške muke. Baš sva pričela z bajonetoma razscka-vati vrvi, ko se je zdramil iz nezavesti in pričel kričati kakor blazen. Osvobodila sva ga iz njegovega strašnega položaja, ga položila na zemljo, pri čemer sva mu neprestano prigovarjala in mu skušala dopjva-dati, da sva prišla zato, da ga rešiva. Ko je naposled to le razumel, je pričel plakati kakor otrok. Nekaj trenutkov sva stala ob nJem brez pomoči in globoko presunjena. Nato je stari odločno zašepetal: — Zdaj pa urno! Ne smemo izgubit! nobene minute. Sicer naj bojo tu ujeli vse tri! In pokazalo se je, da revež nI mogel premakniti nobenega uda več in sva ga morala nesti. Bila je težavna naloga, ko sva ga vlekla po snegu. Mučenik je bil mlad praporščak, po imenu Mihajlo Cegodajev. Ko smo se srečno vrnili, sva svojemu oddelku takoj poročala, kaj sva čula od obeh boljševikov. Takoj smo premestili fronto, da se obranimo pred obkoljenjem. Praporščaka je odpeljal poslednji ranje-niški vlak. Ob pol 4. zjutraj je kolodvorska naprava sfrčala v zrak in ob 4. smo že sedeli na konjih in dirjali zopet nazaj . Dalje skozi grozo in tik ob smrti. KONEC CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, ie plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro ie plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 tfCdcr hoče da mm mu pomljm po pomti namlov aR ßaße drugo Informalo tic o co mm ma Kii o f lomov naj pri lomi v mnamUah ^ «tcef m« bo prejo/ odgovora tn CENE MA UM OGLASOM. Zenitvš tn dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din Najmanjši znesek 10 Din Pristoibma za šifro 5 Din Vse pristojbine ie uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priab-čujejo. št. ček. rat. pri Pošt hranilnici v Ljubljani, 11842. 'ÀJié Prodajalka pridna in poštena, ki razpolaga z najlepšimi izpričevali, vajena vseh trg. del, želi mesta. Ponudbe pod šifro »Savinčanka« na ogl. odd. »Jutra«. 8360-1 Za svojo damsko kapelo ÜWera učenke z dobrim glasom, dobre pevke. Pogoji: stanovanje, hrana in plača 300—900 Din mesečno. Ponudbe a slik« na naslov; Draga Paparo. Sarajevska ul. 41, Beoerad. 8343-1 Mizarsk. pomočnika »ladega. sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8244-1 Trg. pomočnika In prodajalko ■ letnimi spričevali. vešča tudi nemškega jezika — sprejmem v večjo trgovino mešanega blaga. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »422«. 8132-1 Dekle k" opravlja vsa gospodinjska dela, išče mesto pri boljših privatnih Ijndeh. Najraje na Gorenjskem. Ponudbe pod »Čedno dekle« na oglasni oddelek »Jntra3. 3258-2 Šivilja za krpanje bi šla na dom. A. G., Zelena jama. Središka ni. 1 8181-8 Gospodična prepuščena *ama serbi, v zelo slabem gmotnem položaju, želi mesta v ptear-ni. Šla bi tudi nekaj ar dnevno. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Poanoč v stiski«. 7733-2 Prodajalka izučena v mešani trgovini, išče kjerkoli službo. Gre tudi v slaščičarno aH tra fiko. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra<. 8143-2 Camerntkova šoferska šola LJubljana. Oaoajska c. 36 (j ugo Anto) P r f a obla»« k incesi jonirana — Prospek' t»«tonj Piši t» oonjl 251 Opremljeno sobo oddam v centra s 1. marcem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8335-23 Metern** w&ita- 2 osi s kolesi na krogljično ležišče Ia vzmetmi s 8 tonami nosilnosti kupim. Oferte na naslov: Vindiä, Varaždin. 8067-10 fUmvvania Lepo stanovanje sobo in kuhinj« oddam a 1. marcem v Tovarniški alici št. 19, Zelena jama. 8298-21 Stanovanje S »ob, kuhinje m pritiklin oddam s 1. marcem. Naslon pove oglaéoi oddelek »Jutra«. 8333-21 Sobo In kuhinjo išče štiričlanska družina. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samostojen gospodar». 8317-21 Stanovanje sobe In kuhinje oddam stranki brez otrok » Sp. Šiški. Cernetova ulica SI. 8435-21 I Cfrr* i | Uniiorme Dein* plašče vse potreb ičine * zalogi Simon KU manek. Selenourgova 6. 106 Lepo stanovanje 1 sobe Is kuhinje t elektriko in vodovodom in Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 8327-21 Stanovanje 3 »obe, kuhinjo in pritikll-ne išče mirna stranka v sredina ali bližhii mesta. Ponndbe pod R. M. na oglasni oddelek »Jntra«. _ 8321-21 Stanovanje »obe hi kuhinje takoj oddam y Stožicah štev. 101. 8070-21 Templanje moških čevljev Din 29.— ženskih čevljev » 32.-ženskih snežk » 22.— Tobias, Florijanska ulica 28 8478-30 Amaterska dela razv.janj* j® fcowranje, .i foto materija) je najennejš prt fot« Jožke Smuč Wo. fov» 12 •v>4rti4n>c» 8'efl Telefon 2059 JtftPremog suha drva ftotioMftev ' Preselitev na Dunaj se nuda v maja z 8 pa tentnimi vozovi ta pohištvo Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Günstig«. 8397-37 Trgovske lokale večje in manjše, oa telo prometni točki, blizu glav ne pošte ia kolodvora od dam takoj ali t marcem. Elektrika, telefon, vodovod in deloma budi plin npe ljano. Pismene ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« i*>d šiiro »Na prometni točki« 5489 19 Hiša enonadstropna c ca. 400 m2 zazidane ploskve (center Ljubljane) vodovod, plin, elektrika, telefon vpeljano. Pritličje, poslovni prostori, po odstranitvi provizor-nih zidov lahko dvorana (cca. 350 m2), višina 6 m. prvo nadstropje istotako, zadaj stanovanja, dvorišče in stavbni prostor. — Porabljivo za trgovino, obrt in industrijo tudi kot naložitev kapitala, se takoj proda. Čepice in štajerske hlačke vseh vrst in velikosti nodi Anton Zavod mk, konfekei- _ , „ , ja in krojaštvo » Kranjski Ponudbe pod »Ugodna gori. — isto prevzema tudi 1 prilika 91« na oglasni T dxw L s'u5f-iQ : oddelek »Jutra«. naročbe pride tndi na dom i „ 5662-30 8491—20 Moderno stanovanje 2 sob in pripadajočih pritiklin, solnčno, oddamo s 1. aprilom. Pojasnila iaje češka imi u stri j al n j banka. 8167-21 Sprejmemo m'aisega nadpenjača (Oberste gerj«) strokovn aka za premogovnik. Ponudbe poslati Petk -vačk Rudni ci BOŽO OSTRO' UČANIN, G'a liška V globoki žalosti naznanjava, da je danes ob 12. uri umrl ljubljeni soprog in predobri oče Maks Zotter davčni nadupravitelj v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v torek dne 24. t. m. ob 15. uri. Krško, dne 22. februarja 1931. Tini Zotter, soproga Maks Zotter, sin t Ravnateljstvo Slovenske banke javlja žalostno vest, da je njen zvesti pod-uradnik, gospod Fran Spindler v soboto dne 21. t. m. po kratki bolezni preminuL V LJubljani, (ine 23. februarja 1931. OHRANIMO MU TRAJEN SPOMIN! ■|a HM V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je naša nad vse ljubljena mama, sestra, teta in svakinja, gospa Ana Sirk roj Podboršek vdova po mesarju In posestni ca, dne 22. t. m. po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage, nepozabne pokojnice se bo vršil v ponedeljek, dne 23. februarja 1931 ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Poljanska cesta št. 64, na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Ljubljana, dne 22. februarja 1931. Josip Sirk, sin, in vse ostalo sorodstvo bel C I C.I Sc I O'" iadaja a» fcmsocy ciutra» Adott Ribnika*, urami« bu« PadržaJ. tiska «Narodna tulurna dL 4*. nJen ocedstavnik Fran Jezer Sek; vsi v LiublunL