POZIV PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Pomagajmo obnoviti bolnico Franjo!
Prispevke lahko nakažete na posebna računa »Za obnovo bolnice Franje«
pri Zadružni kraški banki - št. 26359
in Zadružni banki Doberdob in Sovodnje - št. 700246
Primorski
NEDELJA, 23. SEPTEMBRA 2007
Št. 225 (19.008) leto LXIII._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
»Sloveni della cornice carsica«
Bojan Brezigar
»Gli Sloveni della cornice carsica...« Že davno pokojna poslanka Aurelia Gruber Benco, eminentna predstavnica Liste za Trst, pa tudi kulturnica, ki je prva približala Srečka Kosovela tržaški italijanski javnosti, je pogosto uporabljala ta stavek. To je počela v dobri veri, kar trdim, ker sem jo osebno dobro poznal, vendar je ta stavek izhajal iz klišejskega pojmovanja Slovencev na Tržaškem, ko je Iiberal-na-cionalni Trst po drugi svetovni vojni, ko tega ni biIo več mogoče početi s fašistično reepresijo, slovenski živelj izrinjal (in tu ne moremo govoriti o dobri veri) iz mesta s predstavo, da manjšino sestavljajo kmetje, mlekarice, sIužkinje, perice, naspIoh nižji sIoj prebivaIstva, ki ne sodi v mestne saIone.
Mi smo se vseskozi upirali tej predstavi z argumenti, ki bi morali biti neoporečni: da so med SIovenci podjetniki, zdravniki, odvetniki, ceIo nekateri univerzitetni profesorji (v tistem času jih res ni biIo veIiko) in da smo torej iz vseh vidikov mešana družba, pa čeprav nismo nikoIi zanikaIi, da nas na okoIiške vasi veže posest zemIje, ki izhaja že iz davnih časov in s čimer smo se tudi stoletja preživljali; takrat, ko je biI Trst Ie maIo večja ribiška vas...
Odklanjali smo torej vse poskuse, da bi nas izriniIi iz mesta, čeprav seveda priznavamo, da je v mestu gostota sIovenske-ga prebivaIstva nižja; ampak vse-Iej smo poudarjaIi, da smo s svojimi predstavniki prisotni v tržaškem občinskem svetu in da zahtevamo formaIno priznanje prisotnosti tudi v mestu samem. Navsezadnje je bil to tudi eden gIavnih razIogov, da odIoka o ozemIju, na katerem naj se uveI-javIja zaščitni zakon, nismo dobiIi že v času BerIusconijeve vIade. Rečenica, da v Trstu ni Slovencev, je še vedno prisotna v staIiščih tržaške desnice.
Sedaj pa so kar števiIni pripadniki manjšine soudeIeženi v akciji za ustanovitev samostojne kraške občine. Takoj naj zapišem, da je pobuda gIoboko zgrešena. Je pač znak nekega kvalunkviz-ma, popuIizma in antipoIitike, torej čustev, ki navdajajo števiIne itaIijanske državIjane in ki prihajajo v zadnjem času močno do izraza. Teza je, da se tržaška občina premaIo zanima za kraške predeIe in zato bi biIa koristna ustanovitev samostojne občine.
Verjetno je res, da je pozornost tržaške občine za kraške vasi premajhna. Mimogrede bi Iah-ko pripomniIi, da bi Iahko biIo
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
gorica - Decembra slovesnost ob širitvi schengenskega območja
Dokončen padec meje bodo praznovali v Gorici
Prisotnost napovedal podpredsednik Evropske komisije Frattini
BAZO VICA - Včeraj množica na slavnostnem odprtju
Prenovljeni športni center blesteč rezultat dela domačinov
Odprtja prenovljenega centra, ki ga bo upravljalo športno društvo Zarja, se je udeležilo veliko domačinov in uglednih gostov
kroma
BAZOVICA - V prenovljenem športnem centru ob cesti za Jezero so včeraj popoldne slovesno odprli objekte. Za to prilož-
nost, za katero so si domačini prizadevali celo desetletje, seje zbrala prava množica, veliko pa je bilo tudi uglednih gostov, med nji-
mi tržaški župan Roberto Dipiazza, ki je tudi sodeloval pri rezanju otvoritvenega traku.
Na 4. strani
GORICA - Evropska unija je določila, da bodo med 17. in 21. decembrom v petih evropskih mestih potekale slovesnosti, s katerimi bodo nazdravili širitvi schengenskega območja. Eno izmed mest, kjer bodo praznovali dokončen padec meje, bo tudi Gorica, kjer se bo slovesnosti udeležil podpredsednik Evropske komisije Franco Frattini. Vest so po petkovem telefonskem pogovoru med Frattinijem in županom Ettorejem Romolijem včeraj sporočili z goriške občine, po navedbah katere se bosta evropskemu komisarju v Gorici po vsej verjetnosti pridružila tudi italijanski notranji minister Giuliano Amato in minister za notranje zadeve Republike Slovenije Dragutin Mate.
Na 11. strani
Nabrežinci pozivajo Križane: Pristopite v našo občino
Na 4. strani
Cukjati in Castagnetti na srečanju v Novi Gorici
Na 10. strani
Pogovor z dr. Tanjo Mermolja, nekdaj bolničarko v bolnici Franji
Na 3. strani
V Nabrežini predstavili knjigo Alenke Rebula Blagor Ženskam
Na 6. strani
drugače, če ne bi biIo tudi v naših vaseh tako veIikega izpada volilne udeležbe v drugem krogu Ianskih voIitev. Ampak to je postranska ugotovitev.
Dejstvo, da se dobršen del tržaške itaIijanske poIitike muza ob pobudi za samostojno občino in da jo tržaški itaIijanski dnevnik tako razpihuje, bi moraIo že samo po sebi spametovati marsikoga: mi sedaj sami počenjamo to, kar so nam hoteIi storiti, pa smo se temu desetletja upirali. Z odcepitvijo kraških rajonov bi bil odstotek SIovencev v tržaški občini znatno nižji, kdove, če bi spIoh koga Iahko izvoIiIi v občinski svet, in zanimanje za manjšino, ki že itak ni pretirano, bi v mestu spIahneIo. Skratka, sami prispevamo k snovanju »etnično čistega« Trsta; sIednji proti Slovencem ne bo imel prav nič, Ie da bomo takrat zares »SIoveni deIIa cornice carsica«.
f"1 ^ , CTQ $
SS '
r-K ^
CD U iSSC t
i—1 PK
oV
è
bo *
UJ ^ K) pN
Os ^ G\ S Os ^
Villa IRIS
\idl a nanti!
m^iušM
UČENJE NEMŠČINE V TRSTU
fctAflUO DORASLE DORASti SEifQfl (+50), SDLEIH PODJETJA
BPTTi GGETHE-temur-a■■ CEflTTMTl
KHJliRKA-ČASOPISI
BREZPLAČNI (QtOpWd.WjtmÚWWjl
■p fliflattčno w5lw=r.c
/
v#
60ITHF-ZEHTRUM
HIBI
t
LE M I ULI .IHhL L ITALD IEDESCD g. ÜI. Bctcaru 6 . : ÚiÚ &HT&4 I
2 Nedelja, 23. septembra 2007	ALPE-JADRAN
/
obletnica - Pred desetimi leti je umrl Darko Bratina
Spomin na človeka, ki ni nikoli nehal iskati
Spominski zapis vsedržavnega tajnika Levih demokratov Piera Fassina
Danes obhajamo desetletnico smrti Darka Bratine. Ob tej priložnosti objavljamo spominski zapis, ki ga je prispeval tajnik stranke Levih demokratov Piero Fassino, drugače sam Bratinov dolgoletni dober prijatelj.
Preteklo je deset let od prezgodnje Darkove smrti, ki je v nas pustila praznino, ki jo bo res težko zapolniti. Spomin na njegovo tako silovito človečnost, na njegovo intelektualno veličino, predvsem na njegovo tako izvirno radovednost in ustvarjalnost, je ostal izredno živ.
Darko Bratina namreč ni nikoli nehal iskati ter potovati skozi kulture, kraje in identitete, da bi gradil poti in mostove komunikacije, spodbujal dialog med različnimi in ugotavljal, tako v spominu kakor v načrtih za prihodnost, možnosti srečanja in soudeležbe ter priložnosti za civilizacijsko in materialno rast.
Njegova zemlja je bila izhodiščna in ciljna točka njegovih razmišljanj, njegovega raziskovanja, njegovega političnega in kulturnega prizadevanja, njegove izredno bogate človeške izkušnje. Nekoč je dejal, da »meja pomeni odpiranje. Zaradi prisotnosti meje je nastala obmejna miselnost, istočasno pa je ta prisotnost odprla perspektive, ki bodo lahko našle vso svojo moč, ko bo z izginjanjem meje ostala kultura meje kot krajev-
Piero Fassino med govorom na pogrebu Darka Bratine v Gorici leta 1997
bumbaca
no bogastvo.«
Gre za bogastvo, ki ga je Darko znal ovrednotiti s posebno pozornostjo v soočanju z velikimi spremembami, ki so jih dogodki iz leta 1989 prinesli v Evropo. Z jugoslovansko državljansko vojno se je na dramatičen način iztekalo stoletje, ki je srednjeevropsko kulturo zaznamovalo s tragedijami, preganjanji in od-
stranjevanji. Potreba po obnovi deležen-ja skupnih zgodovin in spominov za Darka ni pomenila oblike kake zunanje nostalgije, ampak je bila v skladu s potrebo po povezavi s tistim teritorijem, ki je imel tako širok potencial razvoja postindu-strijske družbe, kar je zahtevalo, če lahko zopet uporabimo njegove besede, »veliko več kulture v ekonomiji in po drugi
strani veliko več ekonomskega znanja v kulturi.«
Spoštovanje kultur, ne le formalno, ampak analitično utemeljeno priznanje identitet kot pospeševalk razvoja in kot poti civilizacijske rasti: to sta bili oporni točki Darkovega prizadevanja tudi na evropski ravni, kot pričuje njegovo navdušenje za Srednjeevropsko pobudo in za priložnosti, ki jih je on pravilno ugotovil v politikah kulturne, gospodarske in infrastrukturne izmenjave.
Danes, po desetih letih, trije zelo pomembni politični dogodki utelešajo upanja in načrte, katerim je Darko Bratina posvetil življenje: širitev Evropske unije na države srednje Evrope ter postopno vključevanje slednjih v evropske politike, kot je vstop Slovenije v območje evra in bližnji vstop v schengensko območje, dalje napredovanje zakona za zaščito slovenske jezikovne manjšine in načrt evroregije so koraki, zaradi katerih postaja konkretna in otipljiva pot, ki jo je Darko znal predvideti, ko je ta lahko zgledala malo manj kot utopija.
Dragi Darko, nadaljujemo s »pričakovanjem zore«, kot v tisti daljni turinski noči najine skupne mladosti. Prvi žarki te zore dajejo novo luč na tisto mejo, tako bogato z zgodovino in prihodnostjo, proti kateri si obračal svoj tako silovit pogled.
Piero Fassino
železniki - Predsednik vlade Janez Janša včeraj tretjič na območju naravne katastrofe
V razdejane kraje se vrača optimizem
Izreden solidarnostni odziv in hitri sanacijski posegi
• štipendijo v znesku tri tisoč euro, za podiplomski študij ali specializacijo. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: potrdilo o opravljenem univerzitetnem študiju s končno oceno, družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov.
V prošnjah morajo biti navedeni podatki o drugih prejetih štipendijah. Pri dodelitvi štipendij bo upravni odbor upoštevalpredvsem študijske uspehe in potrebe prosilcev na osnovi 5. člena statuta sklada. Štipendije bodo dodeljene do 30. novembra2007. Vsepotrebne injbrmacije lahko dobite na spletni strani umv.skladsardoc.it in pri naslednjih članih odbora: Boris Peric (048132545), Zdravko Custrin (0432707408), Karlo Černic (048178100) in Marica Škerk (3356553150). Zainteresirani naj dostavijoprošnje do 31. oktobra 2007v %'oprti ovojnici na sledeči naslov: SKLAD - FONDAZIONE D. SARDOČ C/O Studio ljegale — Odvetniškapisarna SANZIN, ulica Dia^št. 11,34170 Gorica.
ŽELEZNIKI - Predsednik vlade Janez Janša se je včeraj že tretjič po torkovem neurju mudil v Železnikih, kjer je preveril, kako poteka sanacija posledic katastrofalnih poplav. Vodstvo kriznega štaba mu je predstavilo razmere v občini, nato pa si je tudi sam pogledal, kakšna je situacija. Ob tem je obiskal družine, ki so bile v poplavah najbolj prizadete. V izjavi za javnost je poudaril, da je situacija veliko bolj optimistična, ko je bila ob njegovem obisku v torek in v sredo. Premier se je zahvalil vsem, ki so prišli v Železnike in druge prizadete kraje ter priskočili na pomoč ljudem, ki čistijo posledice torkove ujme. Zahvalil se je tudi vsem organizacijam, ki so organizirale zbiranje pomoči za prizadete prebivalce in poudaril, da se je po nesreči pokazala velika solidarnost. Na to kaže več sto prostovoljcev, ki so se danes pridružili 900 gasilcem in 300 vojakom, na več kot milijon evrov pomoči, ki so jo že zbrali prek različnih akcij. Prebivalci Železnikov so z vso pomočjo v delu in materialu zelo zadovoljni in zanjo hvaležni vsem, ki so jim kakorkoli priskočili na pomoč v teh težkih trenutkih.
»Solidarnostni odziv je tako med tistimi, ki so v različnih reševalnih službah in so od drugod prihiteli na pomoč, kot tudi med prostovoljci, še posebej med gasilci, zelo velik,« je ocenil Janša in poudaril, da bo to izdatno pripomoglo k temu, da bodo posledice vodne ujme odpravljene, da bodo prometnice očiščene in da se bodo ljudje lahko v realnem času vrnili na svoje domove. Solidarnostni odziv v Sloveniji je v teh dneh izjemen,» je dejal premier, ki je posebej pohvalil vse organizatorje različnih dobrodelnih prireditev, obe krovni humanitarni organizaciji, številne druge dobrodelne organizacije, občine, podjetja, društva in posameznike.
»Sedaj ko denarni prispevki za pomoč prizadetim prihajajo, bo izjemnega pomena, da bo ta pomoč čim prej prišla do tis tih, ki so je naj bolj po treb ni ter da bo razdeljevanje pomoči potekalo trans-parentno in koordinirano s procesom popisovanja škode, ki se bo začel v ponedeljek,» je povedal premier, kije prepričan,
da bo škoda presegla 200 milijonov evrov. Posebej je spomnil na problem cestne povezave Železniki - Davča, ki jo je voda na številnih mestih uničila. Dejal je, da bo v roku enega mesca prebita zasilna trasa, kasneje pa bo treba iskati novo rešitev, saj nima smisla sanirati ceste na lokaciji, na kateri je bila sedaj že tretjič od-nešena Sprememba trase ceste bo po Janševih besedah verjetno mogoča tudi zaradi zelo ugodnega solidarnostnega odziva iz EU.
Janša se je po posvetu v kriznem štabu sprehodil po Železnikih, ki so bili včeraj že opazno bolj čisti, ljudj e pa ob pomoči svojih sorodnikov, prijateljev in prostovoljcev, še vedno čistijo svoje hiše in stanovanjsko opremo, ki jih je v torek zalila voda in na njih pustila ogromno blata. Pri čiščenju razdejanja so jim v veliko pomoč številni prostovoljci, zlasti gasilci. Tam, kjer so v torek poplavljali potoki in hudourniki že intenzivno tudi čistijo struge, saj se bojijo za sredo napovedanega dežja. Tako je tudi v Zalem Logu, kjer so danes po že usposobljenem mostu uspeli pripeljati mehanizacijo in potok v spodnjem delu vasi vrniti v strugo.
Janša je na včerajšnjem ogledu Železnikov posebej obiskal nekaj družin, ki so bile v poplavah najbolj prizadete in so izgubile bodisi svoje najbližje bodisi večino svojega premoženja. Med drugim je obiskal očeta samohranilca Igorja Slabe-ta, ki je ostal brez stanovanja, in štiričlansko družino Bradeško, ki je skoraj izgubila hišo. Družina zaenkrat prenočuje pri sorodnikih, želi pa si, da bi kmalu dobila novo stanovanje, ki bi bilo v Železnikih, kjer imata starša delo, otroka pa šolo. »Krajevna skupnost Železniki nam je že našla prazno stanovanje na Češnjici,« je dejala Irena Bradeško, ki je bila ganjena ob veliki pomoči in moralni podpori, ki so jo izkazali mnogi. »Ogromno pomeni že to, da veš, da nisi sam v tej nesreči,« je poudarila.
V Železnikih se bo življenje počasi vrnilo v ustaljene tire. V ponedeljek bo začela delovati šola in ponovno bo steklo delo v podjetju Domel. V župnišču pa bodo uredili začasni zdravstveni dom. (STA)
politika
Lista SSk
za novo stranko
VIDEM - Slovenci za Mo-rettona. To je uradni naziv liste, ki jo je Slovenska skupnost predložila v podporo Gianfran-cu Morettonu, kandidatu za deželnega tajnika Demokratske stranke. SSk je vsega skupaj v Trstu in v Gorici zbrala 398 podpisov in je bila včeraj prva, ki je na sedežu volilne komisije nove stranke v Vidmu predložila svoje tri kandidatne liste (dve v tržaški in eno v goriški pokrajini).
V prvem tržaškem okrožju je no si lec li ste tr žaš ki ob čin -ski svetnik Igor Švab, sledijo Eva Fičur, pokrajinski tajnik SSk Peter Močnik, Maja Lapornik, Boris Slama, Fedora Crevati Leone, Edvard Peter Krapež, Katj a Stopper Bizjak in Igor Pavel Merku. Nosilka liste v drugem tržaškem okraju je dolinska županja Fulvia Premolin, nato Albin Sosič (pokrajinski svetnik), Jelka Daneu Cvelbar, Marko Milkovič (predsednik rajonskega sveta na vzhodnem Krasu), Sidonija Radetič, Fabio Pahor, An na Švab, Gi o van ni ( Ivan) Pe -terlin, Barbara Živec in Marko Pisani (repentabrski podžupan).
Listo na Goriškem odpira deželni svetnik Mirko Špacapan, sledi pokrajinska odbornica Mara Černic, nato deželni tajnik Damijan Terpin. Ostali kandidati so Marilka Korsič, Julij an Čaudek, Franka Padovan, Božidar Tabaj, Mirjam Bratina, Silvan Primožič, Valentina Jarc, Janez Povše (predsednik SSO na Goriškem), Martina Pahor, Jurij Paljk (odgovorni urednik Novega glasa) in Sara Devetak.
Slovenska skupnost je, kot vidimo, za primarne volitve DS v nedeljo, 14. oktobra, angažirala vse svoje najvidnejše lokalne in deželne predstavnike. Kot ugotavlja Terpin pa je lista "Slovenci za Morettona" odraz tudi slovenske civilne družbe.
»Podpora podpredsedniku Dežele je naravna posledica sodelovanja med SSk in Marjetico ter tudi osebne naklonjenosti, ki jo Moretton izkazuje SSk in slovenski manjšini na sploh. Zato smo se angažirali za njegovo izvolitev za prvega deželnega tajnika SSk,« podčrtuje Ter pin.
»Na ša stran ka ne mo re podpirati Bruna Zvecha in to iz dveh razlogov. Prvič zaradi njegovega odklonilnega stališča do člena o Slovencih v novem deželnem volilnem zakonu in drugič zaradi ne ravno spodbudnih stališč, ki jih je javno izrazil o pristopu naše stranke v Demokratsko stranko«, podčrtuje Terpin. Za vsedržavnega tajnika nove stranke pa SSk podpira kandidaturo rimskega župana Walter j a Veltronija, ki uživa podporo vseh najvidnejših deželnih predstavnikov Levih demokratov in Marjetice.
Kan di da ta za de žel ne ga tajnika DS sta, poleg Moretto-na in Zve cha, En zo Ba raz za in Francesco Russo.
/
ALPE-JADRAN	Nedelja, 23. septembra 2007 3
pogovor - Dr. Tanja Mermolja je bila v času NOB bolničarka v Bolnici Franji
Franja mora spet vstati
•	■■•	«V	IV	I	•
in mladim pričati o pravičnem boju
»Tam se je porajalo tovarištvo, krepila sta se naše znanje in želja po svobodi«
Dr. Tanja Mermolja je bila kot bivša pripadnica NOB in bolničarka v Franji zelo prizadeta ob vesti, da je spomenik uničila naravna katastrofa
vip
Spomenik humanosti, tovarištva in narodnega ponosa. Spomenik, kije naletel na nemajhno občudovanje in globoko spoštovanje tudi med tujci, ki so se kot turisti mudili na Cerkljanskem. To je bila legendarna partizanska bolnica Franja. Žal pravimo bila, kajti pobesnele naravne sile so uspele uničiti to, kar ni uspelo onesposobiti krutemu sovražniku. Ko je v torek v javnost pronicnila vest, da je neurje s podivjano vodo odneslo barake in naprave muzeja v naravi, je zavladala globoka žalost, obenem pa upanje, da je vodna ujma vendarle prizanesla objektu. Že naslednji dan pa se je pokazala pretresljiva slika v vseh njenih grozljivih odtenkih. Bolnice Franje zares ni več. Marsikomu se je ob bridki novici orosilo oko, saj sta objekt in njegova neprecenljiva vloga med svobodomiselnimi ljudmi dobila pomen, ki so ga deležne le redke zanimivosti.
Dogodek je posebno globoko prizadel ljudi, ki so bolnico Franjo neposredno spoznali v krutih letih druge svetovne vojne, pa naj gre za ranjence, varovalno enoto ali za zdravstveno osebje. Na njenem domu v Gorici smo obiskali dr. Tanjo Mermolja, ki je kot mlada bolničarka preživela več me se cev v tem edin stve nem zdravstvenem objektu.
Gospa Tanja, kako in kdaj ste prišla v bolnico Franjo?
Na začetku vojne sem študirala medicino v Milanu. Opravila sem dva letnika. Med obiskom doma v Gorici oktobra 1942, sem bila zaradi simpati-ziranja z nastajajočo OF aretirana in sem več kot leto dni preživela v raznih zaporih po Italiji. Iz zapora v Arezzu me niso izpustili niti po padcu Italije. Izpuščena sem bila šele novembra 1943 in sem se po povratku domov takoj vključila v partizansko gibanje. Januarja 1944 sem bila na tečaju v Cerknem in doživela zloglasni nemški napad. Kot študentko medicine so me najprej marca 1944 vključili med osebje bolnice Pavla, kjer sem ostala do julija. Po močni nemški hajki in prenosu ra njencev na varno, sem bila dodeljena bolnici Franji. Tam sem ostala več kot štiri mesece.
Kakšne so bile v Franji Vaše naloge?
Morali smo se ubadati z marsičem. Glavna naša skrb pa je bila seveda negovati ranjence in bolnike, ki jih
je bilo v bolnici vedno precej. Raz-kuževali in obvezovali smo rane, asi-stirati pa smo tudi pri težjih operacijskih posegih in amputacijah. Prekuha-vali smo tudi obleke borcev, v katerih so se razpasle uši in drugi mrčes. Če se je pokazala potreba, smo pomagali tudi pri prenosu ranjencev. Ko sem bila jaz tam, je bil glavni zdravnik dr. Pod-koritnik, ki smo mu ljubkovalno pravili tudi dr. Očka. Za posebne posege, so od zunaj prihajali tudi drugi zdravniki. Spoznala sem tudi dr. Franjo Bojc-Bi-dovec, s katero sem ohranila prijateljske odnose tudi kasneje. Bolničarke smo bile tri, poleg nas pa še dva bolničaja. Ranjenci so prihajali od vsepovsod. Največ je seveda bilo slovenskih partizanov, kar precej pa tudi italijanskih Garibaldin-cev. Niso bili redki niti Rusi in Poljaki, ki so iz nemškega ujetništva pribežali k partizanom. Nekaj je bilo tudi ameriških pilotov letal, ki jih je med bombardiranji sklatila nemška protiletalska obramba. Govori se, da je skozi to bolnico šlo kakih tisoč ranjencev. Nekaj jih je žal tam tudi umrlo.
Znano je, da je bolnica uspešno
delovala ob strogi konspiraciji
Res je. Tako pomemben objekt mora ostati skrit očem sovražnika, ki je sicer slutil, da se na Cerkljanskem nahaja skrita bolnica, ni je pa uspel nikoli izslediti. Ljudje, ki so poznali ta kraj in kaj se skriva v tesni soteski Pasice, so bili izredno zanesljivi. Prihod k barakam je bil mogoč samo s pomočjo dvižnih mostov, v bolnici pa smo strogo pazili, da v potok ni padla kaka obveza ali predmet, ki bi dal slutiti, da je v soteski zdravstveni objekt. Živeli smo v stalnem strahu, da nas sovražnik odkrije, a s časom se na vse to navadiš, tako da bojazni niti ne občutiš več. Od časa do časa so lažje ranjence nosači odnašali peš vse do osvobojenega ozemlja v Beli krajini, odkoder so jih zahodni zavezniki z letali prevažali v Bari.
Kaj Vam je pomenila izkušnja iz partizanskih bolnišnic za Vaše poznejše profesionalno delo?
Ta izkušnja mi je pomenila zelo veliko. Ker dela v tistih zasilnih razmerah ni nikoli zmanjkalo, smo se bo-ličarke naučile vsega, kar pride v poštev pri zravstveni stroki, od razkuževanja
prask, pa do upravljanja z rentgenskimi napravami in pomoči pri najtežjih operacijah. Ni manjkalo niti zdravljenja in ruvanja obolelih zob. V Italiji začeti študij medicine, sem končala šele po vojni v Ljubljani.
Tega objekta zdaj ni več. Kako ste sprejela to novico?
Vest o uničenju bolnice Franje me je zelo prizadela. Kar nisem mogla verjeti, da se je to res zgodilo. Čeprav je od mojega bivanja v tisti globači pri Cerknem minilo že več kot šest desetletij, me na tisti kraj vežejo lepi spomini. Tam se je porajalo tovarištvo, tam se je okrepila želja po svobodi in tam se je konec koncev oblikovalo tudi strokovno znanje nas vseh, ki smo se zapisali medicini. Z veseljem pa sem sprejela novico, da je slovenska vlada obljubila čimprejšnje popravilo objekta in da je naš dnevnik dal pobudo za nabiranje namenskih prispevkov. Bolnica Franja mora ponovno vstati in tudi mlajšim generacijam posredovati nedvoumno sporočilo o pravičnem boju njihovih dedov za zlom črnih sil, ki so hotele zavladati svetu. (VIP)
tigr - Slovo
Umrl je
Ciril
Pelicon
Tigrovec in
PARTIZAN CIRIL
Pelicon
KOPER - Po težki in hudi bolezni je v petek, v 83. letu starosti umrl tigrovec in primorski partizan Ciril Pelicon. Novico je spo ro čil taj nik Druš tva za ne go -vanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske, Lucijan Pe li con, saj je bil po koj nik tu di po bud nik usta no vi tve te ga druš -tva. Leta 2003 je v ediciji Spomini borcev v Kopru izšla knjiga Pe-liconovih spominov na obdobje druge svetovne vojne z naslovom Po Voj ko vih po teh - Spo mi ni ku -rirja Rada.
Ci ril Pe li con se je ro dil 12. avgusta leta 1925 v Lozicah pri Ajdovščini. Leta 1941 je kot mladost nik pris to pil k ro do ljub ni revolucionarni organizaciji TIGR, ki se je z orožjem uprla raz-narodovalnemu nasilju. Spomladi 1942 se je Pelicon pridružil par ti za nom in se vklju čil v Voj -kov vod Zgornje vipavske čete, legendarno enoto Janka Premrla Voj ka. Kot eden naj mlaj ših čla -nov se je boril v raznih enotah na Primorskem, bil ranjen in sodeloval pri osvoboditvi Trsta. Bilje nosilec partizanske spomenice 1941 in prejemnik številnih odlikovanj za hrabrost ter zasluge za narod. Po vojaški akademiji v Beogradu je po vojni služboval kot čast nik v raz lič nih eno tah JLA, leta 1956 pa se j e demobi-li zi ral, si us tva ril dru ži no in di -plomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani. Leta 1982 se je upokojil.
Na jesen življenja se je želel oddolžiti tudi v krivično pozabo potisnjeni uporniški organizaciji primorskih rodoljubov TIGR ter j e 21.maj a leta 1994 s somišljeniki ustanovil Društvo za ne go va nje ro do ljub nih tra di cij TI GR Pri mor ske. ( STA)
vicenza - Okrogla miza fundacije Cuoa v okviru dvodnevnega seminarja za podjetnike
Kako približati italijanske gospodarstvenike
Sloveniji v času njene popolne integracije v evropski prostor
VICENZA - Kako približati Slovenijo italijanskim gospodarskim krogom in jih opozoriti na možnosti, ki jih Slovenija nudi na področjih investicij, skupnega vlaganja in skupnih pobud. To je bila tema zelo dobro obiskane okrogle mize, ki jo je v petek zvečer v kraju Altavilla Vicentina, v prestižnih prostorih fundacije CUOA, ki že desetletja skrbi za izobraževanje podjetnikov in menedžerjev, organiziralo ydruženje Nordesteuropa.it. Okrogla miza je potekala v okviru dvodnevnega seminarja, ki ga je včeraj sklenil pod-taj nik v pred sed stvu vla de En ri co Let -ta, namenjena pa je bila razvoju severovzhodne italije; med organizatorji so tudi zveze industrijcev Furlanije Julijske ktrajine, Veneta in Tridentinske, kar po svoje jamči o kakovosti pobude.
Namen petkove okrogle mize, ki jo je povezoval Bojan Brezigar, je bil seznanitev udeležencev, kakoh 150 do 200 mladih in menedžerjev pretežno iz
Veneta, z gospodarstvom v Sloveniji. To delo je izvrstno opravil minister za načrtovanje in razvoj Žiga Turk, ki je spregovoril o sedanjih gospodarskih trendih in je razvojne načrte predstavil kot optimizacijo obstoječega, tehnološke inovacije in boljše infrastrukture. Glede na zelo nizko stopnjo brezposelnosti je namreč Turk opozoril na prizadevanja za prestrukturiranje, torej za ustvarjanje delovnih mest višje kakovosti, kar bi izboljšalo že itak dobre gospodarske pokazatelje. Opozoril je, da je osrednja Slovenija, torej Ljubljana z okolico, po pokazateljih bogatejša od avstrijskih dežel Koroške in Štajerske in primerljiva s Furlanijo Julijsko krajino, sedaj pa so v teku prizadevanja, da bi stanje izboljšali v vsej državi. Opozoril je na devet ekonomskih con, kijih načrtujejo in kjer bodo razvili razne dejavnosti, pri katerih obstajajo možnosti italijanskih investicij, poudaril je, da v Sloveniji dobro poznajo trg jugovzhodne Evrope ter obvla-
dajo jezike, kijih tam govorijo, kar daje možnost skupnih posegov, omenil pa je tudi, da namerava Slovenija investirati 4 milijarde evrov v turizem in da so na tem področju italijanska vlaganja dobrodošla. Seveda je pri tem izključil tradicionalne delokalizacije proizvodnih objektov, kajti slovenski standardi ne omogočajo velike rentabilnosti takih pobud, obstajajo pa tudi težave z delovno silo. Slovenija se torej odloča za kvaliteto, ob tem pa je njena velika prednost v dejstvu, da se v Sloveniji srečujeta dva velika evropska koridorja, koristor št. 5, ki povezuje Lizbono s Kijevom, in koridor št. 10, ki povezuje Hamburg z Istanbulom.
K vsemu temu razvoju bistveno prispeva mlada generacija, ki je zrasla v času velikih sprememb, se ustrezno izobrazila ter razmišlja zelo moderno in od pr to; tu je opo zo ril, da je bil na znanstvenih področjih izobraževalni sistem dober že pred osamosvojitvijo in da sta bili tudi pravna in ekonom-
ska stroka dovolj fleksibilni, da sta se takoj prilagodili tržnim zakonitostim. Skratka, minister Turk je slovensko gospodarstvo predstavil kor dinamični in prožni motor, ki državi omogoča vzpon med najboljše v Evropski uniji.
Njegova izvajanja so dopolnili trije referati.
Članica uprave Gorenja Mirjana Dimc Perko je predstavila dejavnost holdinga, kije v Italiji skoraj nepoznan, dejansko pa predstavlja že približno 5 odstotkov evropskega trga bele tehnike, ter poudarila predvsem inovacije v dizajnu, kjer je izpostavila sodelovanje z znanim italijanskim oblikovalcem Pi-ninfarino.
Predsednik družbe KB1909 Boris Peric je predstavil finančno družbo slovenske manjšine kot čezmejni dejavnik, ki se učinkovito vključuje v gospodarstvo na obeh straneh meje in razvija svoje dejavnosti tako v Sloveniji kot v Furlaniji Julijski krajini na številnih področjih ter potrdil, da družba vsto-
pa na ljubljansko borzo.
Direktor slovenske Javne agencije za podjetnipštvo in tuje investicije Peter Ješovnik pa je podal pregled stanja tujih investicij v Sloveniji, pri čemer je opozoril na skromni delež italijanskih investitorjev, udeležencem pa je postregel tudi z osnovnimi makroekonomskimi podatki o slovenskem gospo dar stvu.
Gostitelj, predsednik fundacije ACOA Vittorio Mincato je ob koncu ugotovil, da je bilo zgrešeno, da je Italija zanemarjala tako pomembno in tako perspektivno sosedo, kot je Slovenija in se je vprašal, kako je bilo to mogoče. Če so pred leti za to lahko obstajali politični razlogi jih sedaj, s popolno integracijo Slovenije v evropski prostor, zagotovo ni več. Zato je tudi poudaril korist srečanja, ki je zbližalo slovenske in italijanske podjetnike in bi lahko prispevalo k temu, da bi bilo italijansko gospodarstvo bolj prisotno v Sloveniji.
4	Nedelja, 23. septembra 2007	TRST	/
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
bazovica - Množična udeležba na včerajšnji popoldanski otvoritvi
Kdor čaka dočaka
Predsednik Mirjan Žagar: »Za samostojno upravljanje bosta potrebna trdo delo in visoka podjetnost«
V Bazovici je bilo včeraj popoldne res prijetno. Sončno vreme je na otvoritev novega športnega centra Zarje privabilo okrog štiristo ljudi, ki so napolnili udobno pokrito tribuno. Prisotni so bili res vsi: nogometaši, lo-kostrelci, balinarji, otroci, starši, vaščani ter prebivalci okoliških vasi, trenerji, predsedniki ostalih športnih in kulturnih društev, pevke in pevci, godbeniki ter narodne noše (tudi letošnji par Kraške ohceti Jana in Tom).
Pred uradnim delom je novi športni objekt blagoslovil domači župnik Žarko Škerl, pred vhodom pa sta belo-rdeči (barve bazov-ske Zarje) trak skupaj prestrigla predsednik društva Mirijan Žagar in tržaški župan Roberto Dipiazza. Uradni del se je odvijal na travnati površini nogometnega pravokotnika. Nastopili so godba na pihala s Proseka, mešani pevski zbor Lipa pod taktirko Tamare Ra-žem, moška vokalna skupina Lipa pod taktirko Ksenje Brass ter otroški pevski zbor Slomšek pod vodstvom Lucije Čač (pevovodkinja Zdenka Križmančič je bila tokrat odsotna). Uradna govornika sta bila predsednik Zarje Mirjan Žagar in predsednik jusarjev Marko Arduini. Oba sta na isti valovni dolžini poudarila pomembnost športnega centra in hkrati pozvala, da Bazovce sedaj čaka nov izziv: upravljanje športnega centra. »Za samostojno upravljanje bosta potrebna trdo delo in visoka podjetnost,« meni Žagar, ki bi rad videl, da bi se za to angažirali predvsem mladi. Oba sta se zahvalila vsem ustanovam (v prvi vrsti Občini Trst in Deželi), sponzorjem in dobrotnikom, ki so pripomogli, »da smo lahko po devetih letih odprli športni center,« je zaključil Žagar, kije omenil tudi prostovoljno delo zvestih odbornikov in vaščanov. Sledili so posegi predstavnikov javnih oblasti in športnih ustanov: župan Roberto Dipiazza, deželni svetniki Tamara Blažina, Igor Dolenc in Igor Kocijančič, predstavnika pokrajine Zoran Sosič in Boris Pangerc, Igor Gabrovec (SKGZ) ter Jure Kufersin (ZSŠDI) in Stelio Borri (CONI). Pisne čestitke pa sta poslala vladni podtajnik Miloš Budin in predsednik deželne vlade Ric-cardo Illy. Na koncu so nastopili se akrobati skupine Cheerdance Millenium. Največji aplavz pa so poželi bazovski otroci, ki so spustili v zrak belo-rdeče balončke. (jng)
Novi športni objekt v Bazovici nudi velike možnosti, ob včerajšnjem odprtju pa je med udeleženci vladalo očitno zadovoljstvo, Na fotografiji med rezanjem traku Mirjan Žagar, Boris Pangerc in Roberto Dipiazza
kroma
zahodni kras - Po torkovem srečanju v Domu Alberta Sirka
Nabrežina »dvori« Križanom
Pozivu župana Giorgia Reta se je včeraj pridružil še vodja leve sredine Massimo Veronese - Vaška skupnost zelo previdna
Če vam ni prav v tržaški občini, pris to pi te k nam v De vin-Na bre -ži no, kjer se dob ro doš li. Dan po tor -ko vi skup šči ni v Do mu Al ber ta Sir -ka (foto Kroma) je Križane povabil k sebi nabrežinski župan Giorgio Ret, včeraj pa je podobno misel izrazil Massimo Veronese, vodja leve sredine v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu. Oba menita, da bi Križ lahko pristopil v Devin-Na-brežino, čeprav je resnici na ljubo v torek v Sirkovi dvorani tekla beseda predvsem o predlogu za ustanovitev nove kraške občine. O tem vprašanju bo tekla beseda v torek v ezulskem naselju v Križu (ob 20.30 v tamkajšnji župnski dvorani).
Veronese v izjavi za javnost ugotavlja, da je bilo na srečanju v Križu slišati tudi predlog za vključitev »tržaškega« dela Križa (območje vasi je razdeljeno na občine Trst, Na-brežina in Zgonik) v nabrežinsko občino. Ta predlog se mu zdi resen in utemeljen, saj med Nabrežino in Križem obstaja ozemeljska, družbena in človeška kontinuiteta. »Priključitev nabrežinski občini bi omogočila Križu, da se otrese obrobnega stanja, ki ga doživlja v sklopu tržaške
uprave«, je prepričan Veronese.
Predstavnik devinsko-na-brežinske leve sredine meni, da je koordinator referendumske pobude Dario Vremec v Križu uravnovešeno predstavil svoja stališča. Priključitev vasi k Devinu-Nabrežini naj bi Vre-mec označil kot logično potezo. Podobno se je izrazil tudi nabrežinski župan Ret in Veronese se pridružuje njegovim besedam in njegovemu apelu Križanom.
»O usodi Križa pa morajo seveda imeti zadnjo in odločilno besedo domačini, kar velja tudi za morebitni ljudski referendum. Kar se nas tiče bomo popolnoma spoštovali to avtonomijo odločanja in se bomo vzdržali vsakršnih političnih pritiskov in vpletanj v kriško stvarnost. Če se bodo Križanke in Križani opredelili za priključitev Devinu-Nabrežini, so že sedaj vsekakor dobrodošli«, zaključuje Veronese svoje javno sporočilo.
To ni prvič, da se v Križu govori tako o možnosti samostojne kraške občine, kot tudi o priključitvi k De-vinu-Nabrežini. Vas je - kot znano -razdeljena na ozemlje Trsta, Na-brežine in Zgonika, kar ustvarja težave, a tudi ugodnosti prebivalstvu.
Prav zaradi tega, ker so vsi pri-ključitveni (ali odcepitveni) načrti doslej ostali le pri besedah, so Križani precej ravnodušni nad temi zadevami, kot dokazuje zelo kratka razprava na torkovem srečanju v Sirkovem domu. Tudi zaradi tega se je vaška skupnost v zadnjih desetletjih raje angažirala na področju kulture (SKD Vesna), športa (Vesna in Mladina) in v zadnjem letih tudi gospodarstva (Združenje za Križ), v vasi pa nastaja Ribiški muzej.
Kar zadeva odnose med Križem in Občino Devin-Nabrežina velja spomniti na dogajanja izpred dvajsetih let. Takratni tržaški de-mokristjanski župan Franco Richetti je ob vhodu v vas na pokrajinski cesti (smer Prosek) postavil cestno tablo le v italijanščini, Križani so protestirali, a zaman. Nekaj metrov stran se pokrajinska cesta priključi na ozemlje Devina-Nabrežine, ki je na prošnjo kriške skupnosti (župan je bil takrat Bojan Brezigar) postavila dvojezično tablo.
Tržaška desnica je nekaj dni protestirala, Richetti je previdno molčal, »nabrežinska« dvojezična tabla ob vhodu v Križ pa stoji še danes...
/
TRST
Nedelja, 23. septembra 2007
5
simpozij kolegija ipasvi - Kako ukrepati v brezizhodnem zdravstvenem stanju?
Bolnikove želje in izbire v zaključni fazi življenja
Razprava o sprejemanju ali zavračanju smrti, o evtanaziji in bioetičnih dilemah
»Težave v končni fazi življenja: vsemogoči zdravniški posegi in terapije, samoodločba in evtanazija« je bil naslov včerajšnjega, celodnevnega simpozija, ki gaje v ki-nodvorani Ariston oziroma na sedežu medicinske fakultete tržaške univerze priredil deželni kolegij bolničarjev Ipasvi. Javno omizje, ki je bilo namenjeno v prvi vrsti študentom medicinskih ved in bolničarjem (v sklopu deželnih izpopolnjevalnih tečajev s krediti ECM), je želelo predstaviti različna argumentirana stališča o brezizhodnem zdravstvenem stanju in ključnih izbirah, ki jih racionalno ali emotivno naredi bolnik.
»Tema je izredno aktualna, vendar žal še vedno premalo poznana. Mnenja so si znotraj naše družbe precej nasprotujoča, pravzaprav si lahko upam trditi, da so v prvi vrsti zmedena: kaj je prav in kaj ni, kje je meja med dobrim in zlim, ko govorimo o zdravju oziroma o bolezni osebe. Seveda obstaja vrsta interpretacij, današnje srečanje želi torej predstaviti vrsto pogledov na stanje, omejitve in pravice človeka pred tovrstnimi življenjskimi izbirami,« nam je povedala prirediteljica simpozija Lorella Buc-ci. Opozorila pa je na ključno napako, ki jo vsi prevečkrat zagrešijo, to je, da bolnika premalo poslušajo.
Dopoldanski program je uvedel posnetek poslednjega intervjuja z novinarjem Tizianom Terzanijem, ki je večji del svojega življenja preživel na azijskih bojiščih, nazadnje pa se sam spopadel z neozdravljivim rakom. Stoično se je po vsakovrstnih zdravstvenih terapijah odločil, da bo z njim sobival v harmoniji in ravnovesju, dokler ne bo napočila smrt. Terzanijeva izbira je izzvala razmišljanje prof. Viafore o bolezni, življenju in smrti danes. Razvila se je nato razprava z docenti, pravniki in raziskovalci o etičnih in pravnih pomislekih (na podlagi izkušenj v deželah, kjer je evtanazija že pravno dovoljena), o sicer še vedno tabu tematiki smrti, o njenem zavračanju s terapijami oz. o njenem sprejemanju kot odrešitev muk, o preizkušnji bolnika v brezizhodnem zdravstvenem stanju, o trpljenju-usmiljenju njegovih domačih, o bioetičnih in deontoloških dilemah. Pri aktivni, prostovoljni evtanaziji se je razprava nekoliko dlje zaustavila, saj so govorniki sprožili vprašanje pravice oz. dolžnosti smrti: kdo si jo namreč želi, umirajoči bolnik ali tisti, ki so mu ob strani oz. širše gledano, družba in kakšna je pri tem vloga bolničarja oz. zdravnika.
Z branjem pričevanj sta jutranji del simpozija obogatili tudi igralki Lara Komar in Nikla Petruška Panizon, v popoldanskih urah pa je bila ob predvajanju filmskih posnetkov na programu debata. (sas)
obala
Nezakonito upravljanje privezov za čolne
Agenti pomorskega in letalskega oddelka tržaške finančne straže so v okviru kontrole deželnega obalnega pasu prišli na sled družbama, ki sta delovali v sektorju remonta oz. vzdržavanja plovil in ki sta nezakonito že več let urejali turistični pristan s privezi za čolne. Pristojni agenti so prešteli 41 privezov, vsak je imel tudi svoj mostič, lastniki plovil pa so za privez morali odšteli 1200 evrov letno. Družbi sta sicer imeli dovoljenje za upravljanje obalnega pasu, v katerem pa je bil čolnom dovoljen le postanek za remont, za višji zaslužek pa sta se lo ti li dru gač ne ga po sla, za ka te -rega nista seveda imeli dovoljenja.
Družbi bosta morali sedaj poravnati slane račune s pristaniško upravo (več deset tisoč ev-rov), plačati globo in na svojem obalnem pasu ponovno urediti samo remizo.
Včerajšnjega simpozija v dvorani Ariston se je udeležilo veliko število študentov
kroma
lazaret - Včeraj deželno nagrajevanje Naravoslovne olimpijade
Med najuspešenjšimi tekmovalci je tudi Darma Milič z zavoda Stefan
Darma Milič (desno) prejema priznanje in nagrado za visoko uvrstitev na Naravoslovni olimpijadi
kroma
jutri - V Miljah
Pravica do imena in
priimka
Jutri, 24. septembra, bo ob 18.uri v prostorih občinske knjižnice E.Guglia v Miljah (Trg Republike, 4) predstavitev najnovejše publikacije na področju uveljavljanja slovenskega jezika z naslovom Pravica do imena in priimka, ki jo je izdala SKGZ v sklopu projekta pravnega urada. Brošuro je uredila absolventka na pravni fakulteti v Trstu Marjetica Možina, ki bo knjigo predstavila skupaj z deželnim tajnikom SKGZ Igorjem Gabrovcem. Predstavitev brošure prireja SKGZ v sodelovanju z Društvom Slovencev milj-ske občine in občinsko knjižnico.
V zadnjem času z veseljem ugotavljamo, da se čedalje več pripadnikov slovenske manjšine v Italiji odloča za ponovno pridobitev izvornega priimka ali za pridobitev slovenske oblike imena. Po odobritvi zaščitnega zakona je tudi postopek mnogo enostavnejši, obenem pa zakon določa, daje brezplačen. Priročnik SKGZ je nastal z namenom, da strnjeno povzame osnove pravnih virov, ki zagotavljajo vsakemu državljanu neodtujljivo pravico do svojega imena in priimka v izvorni obliki kot tudi nudi pregled nad zakonskimi določili, ki urejajo postopke za udejanjenje te pravice in ponazarja potek postopkov s praktičnimi napotki in primeri. Brošura v formatu A5 obsega 26 strani, ki jih polnijo nadvse uporabne informacije, pa tudi pričevanja vidnih pripadnikov naše skupnosti, ki so se v minulih letih že odločili za spremembo priimka. Resno vsebino hudomušno dopolnjujejo vinjete skupine Vile&Vampi.
Brošura je izšla v začetni nakladi 2000 izvodov, ki j ih SKGZ deli brezplačno.
'MfT
Pravica
do imen d in puirokd
V prostorih vojaške logistične ba ze pri La za re tu je vče raj do pold ne potekala prijetna slovesnost, na kateri so podelili priznanja tistim dijakom višjih srednjih šol iz Furlanije Julijske krajine, ki so se na nedavnem deželnem tekmovanju za Naravoslovno olimpijado najbolje uvrstili. Med temi je bila tudi dijakinja četrtega razreda oddelka za kemijsko biološke tehnike Poklicnega zavoda Jožefa Stefana iz Tr sta Dar ma Mi lič. ki se je na po mlad -nem tekmovanju uvrstila na osmo mes to v de žel nem me ri lu, obe nem pa je bila tudi najviše uvrščena dijakinja kakega poklicnega zavoda (prvih sedem je pripadalo edinole licejem). Dar ma je priš la na pri zo ri šče na gra -jevanja v spremstvu prof. Sare Čok, pri zna nje v ob li ki po tr di la in knjiž ne -ga da ru, ki ga je dal na raz po la go mi -ramarski morski rezervat (slednji je podelil knjige tako nagrajencem kot njihovim šolam), pa je prejela iz rok Elide Catalfamo, predsednice deželne sekcije Vsedržavnega združenja učiteljev naravoslovja (ANISN), ki vsako leto prireja Naravoslovno olimpijado in ki je eno redkih združenj, ki najboljšim dijakom podeljuje tudi pomembne na gra de, kot so npr. mi kro sko pi.
Navzoče je po uvodnem pozdravu poveljnika baze in predstavnika Občine Milje nagovoril pokrajinski odbornik za javna dela Mauro Tommasini, ki
je opozoril, kako je ravno pred 150 leti avstrijska vojaška ladja No vara prav od tam odplula na znanstveno raziskovalno potovanje, kar je odbornik povezal s pravilnostjo, da nagrajevanje poteka prav pri Lazaretu. Namestnica ravnatelja deželnega odborništva za delo, usposabljanje, univerzo in raziskovanje Loredana Catalfamo pa je opozorila, kako je Dežela večje število prekernih delovnih mest spremenila v stalna mesta, spomnila pa je tudi na podporo, ki jo deželna uprava daje ženskam, ki se vpisujejo na znanstvene fakultete. Pozdravila je tudi podravnateljica li-ceja Galilei, na katerem je potekalo tekmovanje.
Deželna predsednica združenja ANISN Elide Catalfamo je ob tej priložnosti tudi nanizala nekaj podatkov o letošnji izdaji Naravoslovne olimpijade. Sodelovalo je 345 šol iz vse Italije, tekmovanja pa se je udeležilo približno 17.250 dijakov, ki jim je sledilo 690 profesorjev. Vsedržavno tekmovanje je potekalo v Bologni in tudi tokrat je ena od zmag šla v FJK, saj je v kategoriji tri-enija zmagala dijakinja liceja Marinel-li iz Vidma Valentina Daprat. Drugače se je zanimanje za Naravoslovno olimpijado v FJK povečalo: če je k lanski izvedbi pristopilo enajst šol, jih je bilo letos šestnajst. S prihodnjim letom pa se bo mogoče udeležiti tudi mednarodne izvedbe Naravoslovne olimpijade.
bazovica - V pekarni Marc na »Korzu«
Požar so pogasili peki Peter, Paolo in Piero
Mnogi Bazovci so se včeraj zjutraj (okrog desete ure) spraševali, kam drvijo gasilci. Namenjeni so bili v pekarno Marc (last družine Marc - Tognetti) na »Korzu« - kot pravijo v Bazovici glavni ulici Gruden - kjer so ognjeni zublji uni-
čili peč. »Gasilci so prišli, ko so naši peki in šlaščičarji (Peter, Paolo in Piero) že pogasili ogenj,« je povedala Magda Marc, ki je še dodala: »na srečo se ni nihče poškodoval. Škode pa je za približno dvajset tisoč evrov.« (jng)
6
Nedelja, 23. septembra 2007
TRST
/
nabrežina - Veliko ljudi na predstavitvi knjige Alenke Rebula
Blagor ženskam je knjiga za življenje
Izredno lepo napisana knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska
Predstavitve knjig običajno ne privabljajo velikih množic, najnovejša knjiga Alenke Rebula pa predstavlja razveseljivo izjemo. V nabrežinski dvorani kulturnega društva Igo Gruden so bi li v če tr tek prav vsi sto li za -sedeni, marsikdo pa je moral predstavitvi slediti stoje. Ob koncu se je pred pisateljico vila dolga vrsta ljudi in čakala na avtogram: Blagor ženskam, naslov njene najnovejše knjige, je bil očit no za mar si ko ga za ni miv in vab -ljiv.
O knjigi Blagor ženskam je baje težko govoriti. Tako vsaj trdi avtorica, profesorica na slovenskih višjih šolah v Trstu, sicer pa tudi diplomirana filozofinja, pesnica, predavateljica na raznih simpozijih in dolgoletna organizatorka delavnic za osebno rast. Zato pa so vsi, ki so v če tr tek spre go vo -rili o njej, podčrtali predvsem dejstvo, da je Blagor ženskam »knjiga za življenje«, učbenik, ki odpira marsikatero vpra ša nje, te vo di za ro ko sko zi ve li -ke prob le me in vse bi ne, ko ris ten tekst za vsakogar, ki želi kaj narediti za svojo oseb no rast. To so pod čr ta le pred -stavnice vseh ustanov, ki so sodelovale pri organizaciji četrtkovega večera (domače društvo Igo Gruden, šempo-lajsko SKD Vigred, Združenje kmečkih in podeželskih žena). Podobnega mnenja so bili tudi tisti, ki so sodelovali pri knjigi, na primer urednica Martina Kafol in ilustratorka Jasna Merku. V tako »rožnato obarvanem« ve če ru, je bi lo sli ša ti tu di ne kaj moš -kih glasov: Ace Mermolja, urednik Založništva tržaškega tiska, ki je knjigo izdalo, je pojasnil, da ne gre za knjigo, ki bi bila moškim prepovedana: kdor se bo »odprl«, prepustil branju, mu bo knjiga lahko v pomoč. Izpostavil je tudi estetsko, literarno plat knjige: pri nas nismo že dolgo izdali tako lepo napisane knjige, je še dejal Mermolja, medtem ko gre zasluga za lepo oblikovanje (v vijoličastih odtenkih) Radu Jagodicu od Studia Link.
Izrečene ocene so avtorico seveda razveselile, še najbolj dejstvo, da so tis ti, ki so spre go vo ri li pred njo, »za -čutili ljubezen, ki je v knjigi«. Kajti Alenka Rebula je prepričana, da je najvažnejše sporočilo njene knjige ravno v ljubezni: v ljubezni do sebe, ki je najteže dosegljiva. Posebno ženske se nimajo rade, je dejala avtorica, in le redke so sposobne čutiti ljubezen do sebe: to čustvo nam je verjetno prirojeno, a se nekje izgubi in le s spoznava-
Avtorica Alenka Rebula je prepričana, da je najvaženjše sporočilo njene knjige v ljubezni do sebe, ki je najteže dosegljiva
kroma
njem svoje notranjosti ga lahko poskusimo ponovno pridobiti. Številnim poslušalcem je prebrala nekatere svoje tekste, na pri mer ne ke vrs te laič no mo li tev (»ljubezen ni verski pojem, ampak
človeški«), ki jo je pred leti napisala za udeleženke svojih seminarjev: varuj me ljubezen moja, nikoli te nočem za-pus ti ti, ali po e tič ne be se de, ki so da -le nas lov knjigi: blagor žens kam, ki znajo hoditi kot vile ...
Škropljenje proti oljčni muhi
Fitostanitarna služba družbe ERSA opozarja na nadaljevanje napadov oljčne muhe zlasti na drevesih sorte belice, zato v primeru integriranega kmetovanja svetuje čimprejšnje škropljenje te sorte z dimetoatom proti ličinkam ob strogem upoštevanju roka učinkovanja preparata (od 28 do 35 dni). Če je bilo škropljenje že opravljeno, je treba z območnimi izvedenci preveriti, ali je še potrebno škropiti - in obrati drevesa, ko je rok učinkovanja preparata že zapadel - ali pa predčasno obrati oljke. Predčasno obiranje - in s tem privilegiranje kakovostnega olja - svetujejo zaradi letošnje velike napadalnosti oljčne muhe. V primeru biološkega kmetovanja fitosani-tarna služba svetuje škropljenje z dovoljenimi preparati za uničevanje odraslih žuželk.
Sprememba proge C
Prevozno podjetje Trieste trasporti obvešča, da bo jutri zvečer od 21. ure dalje zaradi del na Istrski ulici večerni avtobus C vozil po spremenjeni progi. Tako bo z Goldonijevega trga vozil po Korzu Saba, Trgu Stare mitnice in Ul. Molino a Vento do Trga Pestalozzi, nato po redni progi. Nazaj grede pa bo od Trga Valmaura do Trga Pestalozzi avtobus vozil po redni progi, nato po Ul. Molino a Vento, Trgu Stare mitnice in Ul. Carducci do Goldonijevega trga.
Tečaji SDZPI
Ženski večer v Grudnovi dvorani je obo ga til tu di nas top ples ne sku -pine Mosp pod vodstvom Raffaelle Petronio ter kantavtorice Lare Puntar in kitarista Daria Vivianija.
Poljanka Dolhar
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje sporoča, da se v sredo, 26., oz. v petek, 28. septembra, začenjajo tečaji: Hrvaščina - nadaljevalna stopnja (80 ur), Angleščina - osnovna stopnja A1 (48 ur), Slovenščina -osnovna stopnja (80 ur). Prostih je še nekaj mest. V kratkem bodo začeli še ti tečaji: Angleščina - osnovna stopnja A2 (72 ur), Priprava na ECDL (72 oziroma 48 ur), Komunikacije in tehnike dela v skupini (48 ur). Na tečaje se lahko vpišejo zaposleni v zasebnih podjetjih, ki delujejo v Furlaniji-Julijski krajini; tečaji so namenjeni tudi delavcem z atipičnimi delovnimi pogodbami, kot so pogodbe za določen čas, part time, vajeništvo, projektno delo, občasno delo, pogodba o vključevanju; vpišejo se lahko tudi delavci, ki imajo več kot 45 let starosti ter delavci, ki so dokončali samo osnovno šolo oziroma so zaključili obvezno šolanje. Stalno bivališče v deželi ni pogoj za vpis. Pobuda spada v okvir Deželnega kataloga permanentnega izobraževanja in je financirana s sredstvi zakona 236/93. Vpisnina znaša 1 evro za vsako uro tečaja, plačila so oproščeni delavci v dopolnilni blagajni ali v mobilnosti. Tečaji se bodo odvijali dvakrat tedensko v večernih urah na tržaškem sedežu SDZPI v ulici Ginnastica 72. Vse potrebne informacije nudi tajništvo Zavoda od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro na telefonski številki 040 566360.
milje - Včeraj začetek ciklusa predavanj
Kako poskrbeti za povratek prestopnikov v normalno družbo
■	OBČINA DEVIN - NABREŽINA
Sporočamo, da je bil z odločbo št. 756/07 določen znesek začasne odškodnine za razlastitve v okviru del na kanalizaciji v Nabrežini - 14. sklop. Postopek zadeva parcele št. 1926,1927,1928,1929,1937,1938/1,1989,1990,1994 KO Nabrežina. Upravičenci lahko pregledajo dokumente in izrazijo svoje soglasje z začasno odškodnino v roku 30 dni od objave pričujočega obvestila.
Odgovorni za postopek inž. Federico Olivotii
Včeraj dopoldne se je v Miljah začel ciklus predavanj o ponovni vključitvi v družbo storilcev manjših kaznivih dejanj. Srečanja, ki bodo še naslednje štiri sobote na sporedu izmenično v Miljah in Boljuncu, prirejajo Tržaško sodišče ter pristojni odbor-ništvi občin Dolina in Milje, ki ju vodita Maurizio Sigoni in Kristina Tul.
Včerajšnje predavanje je bilo posvečeno t.i. popravljalnem pravu (giustizia riparativa). Obstoječa zakonodaja namreč predvideva, da morajo državne institucije poskrbeti, da se storilci kaznivih dejanj znova vključijo v družbo. S storitvijo kaznivega dejanja je bil dejansko prekršen državljanski dogovor. Ponovna vključitev storilcev v družbo pa je mogoča le v primeru, da se ti začno zavedati lastnih napak. Hkrati pa morajo tudi žrtve dobiti ustrezno povračilo, ki seveda ni samo denarno, saj mora država zagotoviti, da zadosti njihovi želji po pravičnosti.
Predavatelje in slušatelje sta uvodoma pozdravila Anna Maria Carli, predstojnica socialne službe občin Dolina in Milje, ter miljski župan Nerio Nesladek. Okroglo mizo je moderirala Graz-iella Palazzolo, oblikovala pa sta jo Claudia Mazzucato, predavateljica kazenskega prava na katoliški univerzi v Milanu, in predsednik Nadzornega sodišča v Trstu Nunzio Sarpietro.
Graziella Palazzolo je v začetku svojega krajšega posega poudarila, da je namen takih in podobnih srečanj, da se v družbi razširi kultura pravičnosti. Potrebno je namreč, da si državne inšti-tucije prevzamejo skrb za ponovno vlkjučitev v družbo žrtev, pa tudi storilcev kaznivih dejanj.
Claudia Mazzucato je strokovnjak za popravljalno pravo in kazensko posredovanje. Svoj poseg je začela s trditvijo, daje o popravljalnem pravu mogoče govoriti le, če je storilec kaznivega dejanja pripravljen pokesati se svojega početja in si prizadevati za poravnavo krivice, ki jo je povzročil. Težko je definirati, kaj pomeni pravica. Vsakdo od nas zagotovo ve, kaj je krivica, saj jo je večkrat občutil. Bistvo popravljalnega prava je, da žrtev kaznivega dejanja občuti pravico. Tradicionalna oblika kazni je seveda uporaba sile, tudi fizične. Taka kazen pa je pasivna, saj storilcu kaznivega dejanja le odvzame svobodo. Pravo, kakršnega poznamo danes, temelji na ločitvi, popravljalno pravo pa ima svoje korenine v dialogu in zavzemanju za popravo krivic. V italijanskem sodnem sistemu je bilo v zadnjih letih v tej smeri narejenih veliko korakov naprej, začenši od vpeljave figure spravnega sodnika.
Nunzio Sarpietro je utemeljil, da je za kakršnokoli obliko popravljalnega prava potrebna predhodno priznanje osumljenca. Tudi žrtev mora seveda biti pripravljena, da se spravi s storilcem kaznivega dejanja. Vprašanje pa se seveda postavlja, kako med seboj uskladiti popravljalno pravo in pravično kazen. Težko je namreč, da pride popravljalno pravo v poštev med samim sojenjem, poleg tega pa v Italiji pereč problem predstavljajo veliki sodni zaostanki. Italijanski sodni sistem je v svojem bistvu neobčutljiv za take oblike poravnave. Poleg tega pa bi bilo tak model prava zelo težko vpeljati na področja, kjer se dogajajo mafijska kazniva dejanja. Vredno pa je vsekakor preizkusiti, to pa bo mogoče le, če bo javnost o tem problemu pravilno osveščena. (ps)
TRŽAŠKA POKRAJINA POVZETEK OBVESTILA O JAVNI DRAŽBI ZA PRODAJO POKRAJINSKIH NEPREMIČNIN
Tržaška pokrajina namerava prodati, na osnovi javne dražbe sledečo enoto, ki se nahaja v pritličju nepremičnine v ulici Botticelli, 2 v Trstu za osnovno ceno dražbe 91.450,00 € (enaindevetdesettisočštiristopetdeset/00). Dodelitev bo potekala z edino in dokončno dražbo v skladu s I. in II. odstavkom črke C 73. čl. in 76. čl. K.D. št. 827 z dne 23.5.1924, na osnovi kriterija najboljše tajne ponudbe ali vsaj za osnovno ceno dražbe. Celotno besedilo razpisa je na voljo na spletni strani pokrajinske uprave: www.provincia.trieste.it.
Za informacije so na razpolago telefonske številke 040/3798-458-549-457, 040/3798-435-220 vurnikihurada (9.00-13.00, razen ob sobotah in 15.00-17.00 ob ponedeljkih in četrtkih).
Ponudbe s priloženo potrebno dokumentacijo morajo dospeti na Tržaško pokrajino do 22. oktobra 2007. Dražba bo potekala dne 23. oktobra 2007 ob 10. uri.
ODGOVORNA ZA FUNKCIJO Trst, 19. septembra 2007	POGODBE IN DRAŽBE
Prot. št. 032628-07.08/2007	(Dr. Concetta Dimasi)
/
TRST
Nedelja, 23. septembra 2007
7
□ Obvestila
ŽENSKI PEVSKI ZBOR VESNA vabi vse tiste, ki ljubijo petje, da se mu pridružijo ob torkih ob 20.30 v domu Alberta Sirka v Križu.
CENTER YOGA SATYANANDA iz Trsta sporoča vsem zainteresiranim, da je v mesecu septembru mogoča brezplačna lekcija yoge na sedežu društva v Trstu, Ul. Economo 2 (2. nadstropje) v sledečih dnevih in urnikih: od ponedeljka do četrtka: 18.00 - 19.30; ob torkih in četrtkih: 9.30 -11.00 ali 20.00 - 21.30. Več informacij lahko dobite na spletni strani društva: www.satyanandayogatrie-ste.itToplo vabljeni!
KD SLAVKO ŠKAMPERLE prireja: tečaj hip-hop za osnovnošolske otroke, tečaj v latinsko-ameriških plesih za srednje in višješolsko mladino in tečaj v standardnih in latinsko-ame-riških plesih za odrasle. Tečaji bodo potekali v društvenih prostorih na štadjonu 1. Maja s pričetkom v mesecu oktobru. Za informacije in vpisovanja poklicati na tel. št. 040213153 ali 349-7338101 (Tatjana).
KRUT: tečaj masaže, ki ga bo vodila dipl. fizioterapevtka in mednarodna inštruktorica A.I.M.I. bo stekel v začetku oktobra. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka KRUT, ul. Cicerone 8/B, tel. 040360072.
MEPZ SKALA - SLOVAN obvešča pevke in pevce, da so se pričele pevske vaje v novi sezoni in sicer v ponedeljkih in četrtkih ob 20.30 v domu Skala v Gropadi. Vabljeni novi glasovi!
OBČINA DEVIN NABREŽINA prireja tečaje informatike, angleščine, slovenščine in nemščine, ki se bodo odvijali v Grudnovi hiši v Nabrežini od oktobra 2007 do maja/junija 2008. Interesenti lahko dvignejo vpisne pole in dobijo vse potrebne informacije pri okencu urada za stike z javnostjo (brezplačna telefonska številka 800 00 22 91), ki posluje v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158, s sledečim urnikom: ponedeljek - petek 9-13, sreda in četrtek tudi 14-17. Vpisovanje se bo zaključilo v petek, 28. septembra 2007.
OTROŠKA FOLKLORNA SKUPINA STU LEDI sporoča, da bo prva vaja v sredo, 26. septembra, ob 17.30 v občinskem gledališču v Boljuncu. Vabljeni otroci od 6. do 15. leta starosti. Dobrodošli muzikantje. V primeru zadostnega vpisa bodo vaje tudi na Krasu.
PLESNA SKUPINA Show chance obvešča, da se bo tečaj modernega plesa in jazz plesa za začetnike in plesalce z že dobrim plesnim predznanjem pričel v mesecu oktobru. Tečaj, ki je namenjen tudi osnovnošolskim otrokom se bo odvijal v prostorih KD Škamperle na štadjonu 1. Maja. Za informacije in vpisovanja poklicati na tel. št. 333-8139018 (Daša).
SKD PRIMOREC - v četrtek, 27. septembra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah: »S Taisijo po Kaliforniji«, potopis v slikah in besedah, anekdote in še marsikaj. Vabljeni!
SKD TABOR OPČINE - PROSVETNI DOM sporoča, da se s prvim oktobrom 2007 začnejo tečaji telovadbe: vsak ponedeljek in četrtek po običajnih urnikih.
ZBIRANJE PODPISOV ZA USTANOVITEV NOVE OBČINE: v Ljudskem domu v Trebčah bo od nedelje, 23. septembra do srede, 26. septembra 2007 potekalo zbiranje podpisov za referendum, ki v smislu 12. odstavka 17. člena deželnega zakona št. 5/2003 dopušča ustanovitev nove občine. Pripravljalni odbor vabi vaščane k podpisu ob sledečih urnikih: nedelja, 23. septembra od 10.30 do 12.30; ponedeljek, 24. septembra od 18.00 do 20.00; torek, 25. septembra od 18.00 do 20.00; sreda, 26. septembra od 18.00 do 20.00. Potreben je veljavni osebni dokument ali potni list.
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, da je pri okencu urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 1417) na razpolago kartica za znižano parkirnino za parkirišče v Sesljanskem zalivu, ki velja do 30. septembra 2009. Vsak lastnik avtomobila lahko dobi 1 kartico; za izdajo kartice je treba imeti s sabo prometno dovoljenje in izpolniti, ki je na razpolago na glav-
ni spletni strani Občine www.comu-ne.duino-aurisina.ts.it oziroma pri Uradu za stike z javnostjo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800002291.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Vpisovanje in informacije ob torkih in petkih, od 20.30 dalje, v Soščevi hiši na Proseku ali na tel. št.: 3357722306.
TEČAJ MASAŽE DOJENČKA, ki ga bo
vodila dipl. fizioterapevtka in mednarodna inštruktorica A.I.M.I. bo potekal ob koncu septembra. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka Krut, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072.
ŠPORTNA ŠOLA POLET V SODELOVANJU Z AŠD KONTOVELOM obvešča, da vadba poteka s sledečimi urniki: motorika (letniki 2000-20012002) ponedeljek in sreda od 16.15 do 17.15; minibasket (letniki 1996-19971998-1999) ponedeljek in sreda od 17.15 do 18.15 in petek, od 16.15 do 17.15; minimotorika (letnika 2003 in 2004) se bo začela v mesecu oktobru, ob sobotah, od 10.30 do 11.30. Vadba se bo odvijala v telovadnici Ervat-ti pri Briščikih. Info: Andrej Vremec 338-5889958.
KRUT NARAVA - prijavi se na začet-niški tečaj Yoge, ki se bo odvijal v dopoldanskih ali večernih urah. Informacije na sedežu, tel. 040-3720062.
AŠD-SK BRDINA prireja namensko telovadbo za priprave na smučarsko sezono. Telovadba bo potekala pod strokovnim vodstvom v telovadnici osnovne šole F. Bevka na Opčinah, ob sredah, od 18.15 do 19.15 ter ob petkih, od 16.00 do 17.30. Vpišejo se lahko člani in ne člani ter je namenjena otrokom in mladincem. Za informacije in prijave lahko kličete na številki: 334-6119454 (Fabiana) ali 3488012454 (Sabina) vsak večer od 18.00 do 19.30.
35-LETNIKI s Trsta, Brega in Krasa se bomo spet skupaj veselili v soboto, 17. novembra v restavraciji Križman v Repnu. Zbirališče bo ob 20.uri. Katja (v svoji trgovini sadja in zelenjave na Dunajski cesti 2 na Opčinah) bo zbirala prijave s prispevkom 35,00 evrov. Za info pokličite Barbaro na št. 040226167 od 12. do 19. ure.
OBČINE Devin - Nabrežina, Zgonik in Repentabor v sodelovanju z zadrugo Le Briciole organizirajo tečaj telovadbe s psihomotricistko dr. Loreno Ravbar, v igralnem kotičku »Palček« v naselju sv. Maura št. 124, Sesljan. Ob ponedeljkih: od 17. do 18. ure za ženske in/ali mame: v tem času lahko mamice pridejo na tečaj s svojimi otroki. Mesečna cena vključuje namreč tudi sodelovanje vzgojiteljice igralnega kotička »Palček«; od 18. do 19. ure za ženske in mamice; v tem času vzgojiteljica ne bo na razpolago, zato morate poskrbeti za domače varstvo otrok. Tečajnina: 20 evrov mesečno. Tečaj bo potekal od 17. septembra 2007 do 30. junija 2008. Za informacije in prijave vam je na voljo Igralni kotiček «Palček« v Naselju sv. Maura št. 124 - Sesljan: dr. Antonella Celea, tel. 040-299099 od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 12.30.
MLADINSKI KROŽEK DOLINA vabi otroke in mlade na družabnost v Mladinskem krožku vsak petek od 16. do 18. ure. Poskrbljena bo pomoč pri pisanju nalog, za igro in za zabavo.
MEPZ JACOBUS GALLUS začenja novo pevsko sezono, ki bo nadvse bogata. V svoje vrste vabi stare in nove pevce. Vaje se bodo odvijale vsako sredo in petek, od 21. septembra dalje, na sedežu Glasbene Matice, v Ul. Montorsino 2, s pričetkom ob 20. uri. Za info: 347-6261773 (Katja).
ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ BORŠTA, ZABREŽCA, JEZERA IN HRVATOV vljudno vabi k slovesni zahvalni sv. maši ob priliki 60. obletnice delovanja šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja v Borštu, ki bo danes, 23. septembra 2007, ob 18. uri, v župnijski cerkvi sv. Antona Puščavnika v Borštu. Sledi družabnost v dvorani pri sestrah. Vabljeni.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo odhod avtobusa za nastop na proslavi v Bovcu danes, 23. septembra ob 11. uri izpred sedeža na Padričah. V torek, 25. septembra ob 20.45 redna pevska vaja.
ŠD KONTOVEL obvešča, da so dvd-ji
40-letnice na razpolago v Tržaški knjigarni, v Gospodarskem društvu na Kontovelu in v trafiki na Kontovelu. Info: 346-0919666.
ŠZ BOR organizira popoldansko in večerno rekreacijo po sledečih urnikih: torek in četrtek od 17.30 do 18.30, krepilne vaje in stretching; torek in petek od 18.45 do 19.45 Pilates za začetnike in sprostitev.
ANGLEŠČINA - tečaji pri Skladu Mitja Čuk informativno srečanje v ponedeljek, 24. septembra 2007 po sledečem urniku: ob 15. uri srednja šola, ob 16. uri višja šola, ob 17. uri osnovna šola, ob 18. uri odrasli - Proseška ul. 131, Opčine. Informacije na tel. št. 040-212289 (od 10. do 14. ure).
AŠD SOKOL obvešča, da se bo 24. septembra pričela vadba otroškega baleta s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 17.30 za otroke letnika 2003-2004 in od 17.30 do 18.30 za osnovnošolske otroke v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. Vabljeni vsi otroci, ki bi radi gojili balet.
AŠD SOKOL obvešča, da se bo začela vadba otroške telovadbe - motorike za letnike 2000 - 2001 in 2002 v ponedeljek, 24. septembra t.l. pod vodstvom profesorja F. Drasiča. Vadba od 17.30 do 19.00 v telovadnici v Na-brežini. Ob 17.30 bo tudi informativni sestanek za novo sezono s starši.
SKGZ v sodelovanju z društvom Slovencev miljske občine in občinsko knjižnico Edoardo Guglia, vljudno vabi na predstavitev priročnika za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka »Pravica do imena in priimka«, ki bo v ponedeljek, 24. septembra 2007, ob 18. uri v prostorih občinske knjižnice E. Guglia v Miljah (Trg Republike 4).
STROKOVNI TEČAJ ZA IZPOPOLNJEVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA Namenjen je šolnikom, prevajalcem, časnikarjem in vsem, ki jim ni vseeno, kako obvladajo svoj materni jezik. Od oktobra do maja z visoko kvalificirano izvedenko. Prijave do 24. septembra 2007. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040-212289.
TEČAJ ANGLEŠČINE: začetne in nadaljevalne tečaje, konverzacijo in individualne lekcije bosta vodili izvedenki za poučevanja angleščine za otroke, za odrasle in za ciljne skupine s specifičnimi željami. Začetek v oktobru, prijave do 24. septembra 2007. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040212289.
TEČAJ SLOVENŠČINE ZA TUJCE Vodila ga bo izvedenke z dolgoletnimi izkušnjami na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Začetek v oktobru, prijave do 24. septembra 2007. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040-212289.
TEČAJ ŠPANSKEGA JEZIKA (začetni in nadaljevalni) s profesorjem španskega rodu. Začetek oktobra, prijave do 24. septembra 2007. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040-212289.
TEČAJI TAI CHI: 4 srečanja mesečno od oktobra do konca junija s specializiranim vaditeljem. Vpisi vsak dan razen ob sobotah od 10. do 14. ure na sedežu Sklada Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine. Informacije: tel. 040212289.
TELOVADBA-YOGA PRI SKD IGO GRUDEN se začne v oktobru, srečanje pa bo 24. septembra 2007, od 18.00 do 19.30.
SKD F. PREŠEREN prireja plesno šolo za osnovnošolce in najstnike pod vodstvom strokovnih učiteljev Fulvia in Anne Settomini iz priznanega »Club Diamante-FVG«. Treningi za skupinske plese (Hip Hop) in plese v parih (latinsko-ameriški in standard) se bodo vršili vsak ponedeljek popoldne v več izmenah. Informativni sestanek za nove in lanske plesalce: v torek 25. septembra ob 20.00 v društveni dvorani.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča pevce, zborovodje in korepetitorje da se bo »Tri dnevni mednarodni pevski seminar« z angleškim in ameriškim repertoarjem odvijal od 25. do 27. oktobra 2007 v dvorani Glasbene šole Logatec. Vodila ga bosta priznana profesorica Barba-
ra Pearson in korepetitor Klemen Golner.
KRUT NARAVA obvešča, da bo ponovno stekel tečaj REIKI 1. stopnje, predstavitvena konferenca bo v sredo,
26.	septembra 2007, ob 18. uri, na sedežu v Ul. Cicerone 8b, Trst. V kratkem je predviden tudi tečaj 2. stopnje Za dodatne informacije tel. na št.: 0403720062.
SKD VIGRED obvešča, da bodo v šolskem letu 2007/2008 v društvenih prostorih v Šempolaju potekale sledeče stalne dejavnosti: PLESNA SKUPINA za osnovnošolske otroke, mentorica Jelka Bogatec vsak četrtek od 16. do 17. ure. Prvo srečanje v četrtek, 27. septembra ob 16. uri, ob 17. uri informativni sestanek s starši. OTROŠKO-MLADINSKA pevska -glasbena skupina Vigred za otroke, ki obiskujejo vrtec, osnovno šolo in prvo srednjo, vsak ponedeljek od 16. do 17. ure. Mentorja Sara Matijačič in Aljoša Saksida. Prva vaja v ponedeljek, 1. oktobra, ob 16. uri, ob 17. uri sestanek s starši. TEČAJ PRIPRAVE narodnih noš in tečaj šivanja z gospo Adrijano Regent ob ponedeljkih od 18. do 20. jure. Prvo srečanje in prijave v ponedeljek 15. oktobra ob 18. uri. TEČAJ »ŠTI-KANJA« ob torkih od 17. do 19. ure z gospo Marico Peric. Prvo srečanje in prijave v torek, 9. oktobra ob 17. uri. Informacije na tel. št. 3803584580.
SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA bo proslavila svojo 60. obletnico v četrtek, 27. septembra, v domu šolskih sester pri sv. Ivanu, Ul. Delle docce 34 v Trstu. Slovesnost bo vodil tržaški škof mons. Eugen Ravi-gnani. Ob 16.30 bo zahvalna maša pri kateri bo pel OpZ Kraški cvet, ki ga vodi sestra Karmen Koren, po maši pa bo krajši kulturni program in družabno srečanje. Prisrčno vabljeni vsi sodelavci, podporniki in prijatelji te dobrodelne organizacije ter predstavniki sorodnih ustanov.
ŠPANŠČINA - tečaji pri skladu Mitja Čuk; informativno srečanje v četrtek,
27.	septembra 2007, ob 20.30, Pro-seška ul. 131, Opčine. Informacije: 040-212289 (od 10. do 14. ure).
PLAVALNI KLUB BOR organizira tečaje prilagajanja na vodo za predšolske otroke (od 4. leta dalje) in tečaje plavanja za osnovnošolce ter srednje in višješolsko mladino. Za informacije in vpis pokličite na št. 334-1384216 ob delavnikih od 15. do 17. ure do vključno petka, 28. t.m. Začetek tečajev 1. oktobra.
SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE v Trstu obvešča, da bo v petek,
28.	septembra ob 18. uri v dvorani Marijinega doma v ul. Risorta 3 predaval koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak na temo »Sv. pismo je kakor čreda«. Toplo vabljeni!
V KULTURNEM CENTRU Lojze Bratuž bo v petek, 28. septembra 2007 ob 20.30 na sporedu drugi koncert iz Koncertne sezone 2007/2008. Nastopala bo priznana pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak. Koncert je v okviru festivala Kogojevi dnevi 2007.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja VEČERNI POHOD po barko-vljanskih klancih v soboto, 29. septembra. Od letos dalje ga društvo poimenuje po svojem zvestem članu -planincu Zorotu Starcu. Pohod bo vodila prof. Marinka Pertot. Zbirališče na dvorišču barkovljanskega društva ob 17. uri. Iz organizacijskih razlogov prosimo, da se javite za pohod na tel. št. 040-411635 ali 040-415797. Priporočamo primerno obutev in ročno svetilko.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE krožek J. Canciani iz Škednja in tržaška federacija vabita v nedeljo, 30. septembra ob 15.30 na otvoritev ljudskega doma Zora Perello (na križišču med Škedenjsko in Ul. Soncini). Nastopil bo TPPZ Pinko Tomažič. Posegi: senatorka SKP Lidia Menapace, vsedržavni blagajniki SKP Sergio Boc-cadutri in zgodovinar Sandi Volk.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira 30. septembra 2007 izlet v Škofjo Loko »Po poteh naših pesnikov in pisateljev - ogled Tavčarjeve domovine«. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040635626) oz. goriški urad ZSKD (0481531495).
AŠD BREG sporoča, da bodo v občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini stekle sledeče dejavnosti: RE-
KREACIJA odrasli, od 1. oktobra ob ponedeljkih in petkih ob 21. uri, REKREACIJA odrasli, od 2. oktobra ob torkih in četrtkih ob 8.30, OTROŠKA TELOVADBA od 6. oktobra ob sobotah, skupina starejših ob 9. uri in skupina mlajših ob 10. uri. Prisrčno vabljeni!
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo v ponedeljek, 1. oktobra, začelo svojo novo redno sezono. Prvi večer bo posvečen spominu škofa Lovrenca Bellomija ob obletnici njegove smrti. Pozdravil bo tržaški škof msgr. Evgenij Ravignani, o Bel-lomijevem liku pa bodo spregovorili Dušan Jakomin, Tomaž Simčič in Peter Močnik. Srečanje bo v Peterlino-vi dvorani, Ulica Donizetti 3, z začetkom ob 20.30.
GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bo informativni sestanek in začetek treningov v ponedeljek, 1. oktobra, ob 16.30, na Stadionu 1. maja, in v sredo, 3. oktobra, ob 17.15, na Opčinah, v večnamenskem prostoru didaktičnega ravnateljstva (Nanoški trg, 2). Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel: 328-2733390 (Petra) ali 338-5953515 (Katja).
GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bo informativni sestanek in začetek treningov v ponedeljek, 1. oktobra ob 16.30 na Stadionu 1. maja, in v sredo, 3. oktobra ob 16.15 na Opčinah, v večnamenskem prostoru didaktičnega ravnateljstva (P.le Monte Re, 2). Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel: 328 2733390 (Petra) ali 338 5953515 (Katja).
KK ADRIA prireja telovadbo za odrasle vsak ponedeljek in četrtek, od 20. do 21. ure v ŠKC v Lonjerju pod vodstvom diplomirane fizioterapevtke Sare. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 1. oktobra.
MEPZ PRIMOREC vabi pevce in pevke na prvo vajo v novi sezoni in sicer v ponedeljek, 1. oktobra 2007, ob 20.30 v Ljudskem Domu v Trebčah.
KRUT organizira skupinske vaje za noge, bolečine v hrbtenici ter osteopo-rozo. Vaje so namenjene članom in se bodo pričele v torek, 2. oktobra 2007. Vpisovanje in dodatne informacije dobite na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072.
SKD F. PREŠEREN prireja plesni tečaj za odrasle, namenjen predvsem ljubiteljem latinsko-ameriških in karibskih plesov. Tečaj se bo odvijal vsak torek v društveni dvorani gledališča Prešeren v Boljuncu in bo trajal do decembra 2007, pod vodstvom učiteljice iz »Cluba Diamante - FVG«. Začetek tečajev bo v torek 2. oktobra: ob 20.30 za začetnike in ob 21.30 za lanske tečajnike. Pred začetkom prvega treninga bo kratka predstavitev programa.
SKD IGO GRUDEN prireja niz delavnic za mladostnike in odrasle: DIGITALNA FOTOGRAFSKA DELAVNICA - šest srečanj z omejenim številom vpisanih na pet oseb; prvo srečanje bo 3. oktobra ob 18.30. Tel. 040-200620 ali sanderkfq@hot-mail.com. OBLIKOVANJE USNJENIH IZDELKOV: prvo srečanje bo 8. oktobra od 20. do 22. ure. Tel. 3338980166 (Erika).
SKD IGO GRUDEN prireja likovno delavnico za otroke od 7. do 11. leta. Potekala bo v sedmih srečanjih z umetnikom Štefanom Turkom vsako prvo soboto v mesecu. Prvo srečanje bo 6. oktobra od 9.30 do 11.30. Tel. 040200620. LIKOVNA DELAVNICA »Venerina os« za odrasle in mladostnike: 10 srečanj ob četrtkih od 19.30 do 21.30. Prvo srečanje bo 11. oktobra, tel. 040-220680. DELAVNICA umetniškega raziskovanja simbolne govorice: ob sobotah od 9.30 do 12.30. Prvo srečanje bo 13. oktobra, tel. 040-220680.
KRUT začenja s 3. oktobrom 2007 tradicionalne skupinske vaje v termalnem bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu, Ul. Cicerone, 8, tel: 040-360072.
SKD TABOR - TELOVADBA S KATJO začetek in podrobnejše informacije, v četrtek, 4. oktobra 2007, ob 19.30, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah.
SKD TABOR - YOGA začetek in podrobnejše informacije v petek, 5. oktobra 2007, ob 19.00 uri, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah.
Druga obvestila na naslednji strani
8
Nedelja, 23. septembra 2007
TRST	/
□ Obvestila
SKD VIGRED prireja tudi letos v okviru 12. kraškega Oktoberfesta, ki bo v Praprotu od 5. do 7. oktobra, v nedeljo ob 15.30 tradicionalni kraški Mu-sicfest - srečanje godcev in pevcev domače - narodne zabavne glasbe. Vabljeni so vsi muzikanti, ki igrajo na različne instrumente, lahko so v postavi od dua do številne skupine. Srečanje je razdeljeno v dve kategoriji, otroci do 14. leta in odrasli. Prijave do sobote, 6. oktobra. Info. tel. 3803584580.
AŠD SOKOL vabi vsa dekleta od letnikov 1993 do 1997 na igranje odbojke. Za vse potrebne informacije poklicati na tel. št.: 335-5313253(Cirilo) ali 348-8850427 (Lajris). Vabljene tudi nove odbojkarice, ki bi se rade ukvarjale z odbojko.
KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v zdravilišču Strunjan od 14. do 23. oktobra (tehn. izvedba Adriatic Y). Informacije na sedežu v ul. Cicerone 8/B, tel. 0403720062.
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA v
sodelovanju z Glasbeno matico obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo za pihala, trobila, tolkala in za glasbeno vzgojo predšolskih otrok. Informacije na tel. št. 347-6849247 (Erik) ali na sedežu društva vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 dalje.
TEČAJ ZA DOJENČKE - Združenje kliničnih pedagogov in ŠC Melanie Klein obveščata, da se bo v ponedeljek, 15. oktobra, začel tečaj namenjen dojenčkom do 8. meseca starosti. Tečaj zaobjema 6 srečanj, štiri so posvečena masaži dojenčka po tehniki Body Work, dve pa dejavnostim v bazenu. Število mest je omejeno. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@melanie-klein.org«.
TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ODRASLE -ŠC Melanie Klein prireja večstopenjski tečaj slovenščine za odrasle. Prvo informativno srečanje bo v četrtek, 18. oktobra, ob 20. uri na društvenem sedežu, ul. Cicerone 8. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@melanie-klein.org« in na spletni strani »www.melanieklein.org«.
JEZIKOVNA DELAVNICA SLOVENSKE URICE je namenjena otrokom med 3. in 7. letom starosti. Otroci bodo glede na njihovo znanje razdeljeni v vsaj dve starostni skupini, prva bo namenjena otrokom iz mešanih ali italijansko govorečih družin, druga pa tistim, ki obiskujejo slovenske ustanove in želijo bogatiti svoj besedni zaklad ter utrjevati slovenščino. Tečaj bo potekal ob sobotah na sedežu ŠC Melanie Klein, ul. Cicerone 8. Prvo srečanje bo v soboto, 20. oktobra. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@mela-nieklein.org«.
PILATES: SKD IGO GRUDEN obvešča, da se vpisovanje v začetni in redni tečaj nadaljuje. Vadba bo potekala ob torkih od 18. do 19. ure in ob sobotah, od 9. do 10 ure. Začetek sobota, 20. oktobra. Prijave in info: 040-200620 (Mileva).
Čestitke
Naša DORJANA KOFOL malo kislo se drži, saj 50 let danes slavi. Malo stara se počuti že, zato bi rada, da nihče tega ne ve. Mi pa voščili ji bomo in še kako, mnogo zdravja, sreče, pa vse lepo. Nešteto let in še obilo petja, sigurno pa ne grlavega vnetja, saj ima lep alt močan, ki zveni iz zbora sam. To ji želimo vsi domači.
V Lakotišču hišica stoji, v njej se danes Abraham mudi. Do nje prideš po hribu navzdol, v njej živi DORIA-NA KOFOL. Prisrčno ga bo slavljen-ka sprejela, mu vinca ponudila, da bo druščina vesela. Da bi preživela 50. rojstni dan, kot ga ni para, ji voščijo mož Antonio, sin Marco in hčerka Mara.
Draga SUZANA, lep sončen dan olepšal je tvoj rojstni dan. Za dodatno razvedrilo pa prejmi še naše voščilo. Petra, Irina, Dora in Mirijan.
Pri Vovkovih danes Abraham kraljuje, saj SUZANA svoj rojstni dan praznuje. Vsi Ciletovi ji želijo veliko veselja, zdravja in predvsem obilo dobre volje.
Na sloviti univerzi Departement of Antropolog of Durham v Anf//j/je po itredno uspeinik miskovanjik v Arhton/ doseg/a matter antropo/ofinja
Dr. Martina Tonet
Pred ponovnim odkodom v skrivnostni svet nov/d odkritij, preko perujski/t Andov, ji iskreno čestita
for*ta
Alfredo
Obilo sreče in veselja za tvoj osemdeseti rojstni dan ti želijo
Marija, Darinka, Davorin, Romilda in tvoja preljuba vnuka Štefanija in Denis.
Dolanc Alfredo Daneu
Činka
praznuje danes 80. rojstni dan. Čestitajo in mu želijo vse najboljše
vsi domači
Draga
Katja in Valentino!
Bodita pripravljena... tudi na skupni poti!
SZSO - TS
Naša pevka
Dorjana
slavi danes okroglih 50 let. Želimo ji vse najboljše!
MePZ in KD Fran Venturini
Naša
Suzana
ima Stojana, Vasjo in Anjo. Danes se pridruži še Abraham.
Vse najboljše mama
Naši dolgoletni odbornici
Suzani
ki se bo danes srečala z Abrahamom,
čestitamo in ji želimo, da bi zdrava in z enakim navdušenjem, kot do sedaj,
nam ostala zvesta še mnogo let! Vsi pri SKD Lipa
Pri "Simonovih" eselo je doma, ker jih
Zela
90 ima
Da bi še naprej tako "fejst" b'la, ji želi
ŠKD Cerovlje-Mavhinje
Po celi vasi je zadonelo, da bo danes v Bazovici prav veselo. Nekdo rojstni dan slavi, ampak noče, da bi izvedeli vsi. Mi pa kot dobri prijatelji vse najboljše ji želimo in upamo, da nam bo vsaj plačala kosilo. NAPA-DULJ
Danes se v hribe bo veselo podal, a jutri z nami bo praznoval, kozarčke bomo natočili in na tvoje zdravje, FABIO, izpraznili. Dragi FA-BIO, za tvoj rojstni dan ti želimo vse naj naj naj...ENDADAMA
Danes praznuje naša mama in tašča GIZELA 90. rojstni dan. Vse najboljše ji želijo Danilo, Dorina, Emil in Suzana.
Marko, Damjan, Katja in Elena pošiljajo noni GIZELI kos poljubčkov za rojstni dan in ji želijo, da bi bila še vedno tako vesela in zdrava.
Čeprav bomo jutri tvoj rojstni dan slavili, že danes veliko fešto ti bomo priredili. Nič na Nanos se ne boš podal, ker z nami boš praznoval. Veliko sreče, zdravja ti želimo in nestrpno čakamo na obilno kosilo. Kdo pa smo mi ugani pa ti. JEDUMADA
Josette je zelo vesela, ker se bo od sedaj v družbi sestrice MARISOL lepo imela. Z mamico Sonjo in očkom Markom ter nonoti se veselimo tudi mi in mladi povečani družinici želimo mnogo srečnih dni; člani pustne skupine Sempolaj prav vsi!
Po dolgem pričakovanju nas je Markova in Sonjina ljubezen osrečila z rojstvom MARISOL. Presrečni, da je Josette dobila sestrico, presrečni, da bo doma pri nas še bolj živahno, čestitamo mami in tati in objemamo našo malo Marisol. Nono Joško, nona Katja in teta Erika.
Našo domačijo je obogatil in osrečil prihod male MARISOL. Marku, Sonji in Josette čestitamo in komaj čakamo, da se Marisol predstavi doma. Presrečna nono Pepi in nona Dragica.
Draga MARISOL, s tabo in Josette smo super trio zdaj postale in upam, da bi zmeraj take ostale. Michelle
Kot dišeča jesenovka je na svet prikukala mala MARISOL in osrečila tati Marka, mamo Sonjo in sestrico Josette. Tega prelepega dogodka se veseliva tudi stric Boris in teta Elizabeta in čestitava lepi družinici.
Prve korake delam in mojo sestric h o MARISOL z nizkega gledam, ko jo bom hotel objet mi bo Josette pomagala spet. Mark
MARISOL, spet punčka je prišla saj osem jih je že doma. Močno pa vseeno te bom objela, ker sem tvojega prihoda pre vesela. Tvoja tris nona Justina.
Draga Sonja, Marko in Josette. Danes se z vami prihoda MARISOL veselimo in vse najboljše vam zaželi-mo. Bis nona Danica, Francko, Kristina, Franka in Andrea.
V petek zvečer smo izvedeli za veselo vest, da je mala punčka MARISOL pokukala na svet. S presrečnimi Sonjo, Markom, Josette in žlahto vso se tudi mi veselimo in mnogo sreče v življenju novorojenki od srca želimo. Vsi od SKD Vigred.
MARISOL se je končno rodila in vseh nas razveselila! Ponosnim staršem Sonji, Marku in mali Josette želimo čim več mirnih noči, mali MARISOL pa zdravja, veselja, sreče in ljubezni polnih, polnih dni! Vse to vam iz srca želijo mali Niki, Denise in Andrej
0 Prireditve
SKDTABOR - V Prosvetnem domu na Opčinah, bo ob delavnikih med 17. in 20. uro do 29. septembra, na ogled razstava Lojzeta Spacala, Marijana Pfaiferja »Kras, Istra, Posočje: podobe, krajine, vtisi (fotografije). Razstava je vključena v mednarodni fotografski festival Triestefotografia. Istočasno bo v prostorih Prosvetnega doma potekal sejem novih in rabljenih knjig. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM IN MISIJONSKI KROŽEK vabita na srečanje z misijonarko s. Ljudmilo Anžič, ki bo prikazala s sliko in besedo položaj in probleme, s katerimi se srečujejo misijonarji v Kambodži. Srečanje bo danes, 23. septembra 2007 ob 16.30 v Marijinem domu v Rojanu, ul. Cordaroli 29. SKD LIPA vabi na koncert »Oh, ljubezen plameneča« v izvedbi MePZ Obalca. Nastopajo solisti: Tamara Stanese, Martin Knez, Raffaella Pe-tronio, Deana Lozar, Samo Južnič. Koncert bo dne 26. septembra 2007, ob 20.30, v dvorani športnega centra Zarja v Bazovici (ob nogometnem igrišču).
V KULTURNEM CENTRU Lojze Bratuž bo v sredo, 26. septembra 2007 ob 18. uri odprtje likovne razstave slovenskega umetnika Karla Pečka pod naslovom »In kaj naj ljubim, če ne skriv-
m
I www.teaterssg.it
vabilo k abonmaju IZTOK MLAKAR
končno v Trstu
v predstavi
DUOHTAR POD MUS
Iztok Mlakar
po motivih Moliera režiser: Vito Taufer
petek, 28. septembra
20.30, SSG
za abonente 07/08 vstopnina samo 2€!
vpisujemo abonma 07/08
info brezplačna tel.št. 800 214302
i ífhruiüiTi SviflCgq č Li SLI
nosti?« Razstava je v sodelovanju z galerijo Rika Debenjaka - Kanal ob Soči. Umetnika in razstavljena dela bo predstavila prof. Milena Zlatar.
ZADRUGA NAŠ KRAS IN ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabita v petek, 28. septembra ob 20. uri, v Kraško hišo v Repen na predstavitev knjige Boruta Spacala »Nočni cvet - Spomini na očeta«. O Lojzetu Spacalu bo spregovoril umetnostni zgodovinar, prof. Giulio Montenero. V okviru večera bo na ogled video posnetek Iztoka Premrova (Rtv Slovenija) »Podoba podobe«, ki je nastal ob 100-letnici umetnikovega rojstva.
RADIJSKI ODER obvešča, da se začenja »deseti Gledališki Vrtiljak«. Prva predstava, »Pepelka«, v izvedbi malih gojencev Gledališkega tedna za najmlajše, bo prihodnjo nedeljo, 30. septembra, v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (ul. Brandesia št.27). Abonmaje lahko rezervirate v uradu Slovenske prosvete, ul. Donizetti 3, ali telefonsko na št. 040-370846, od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Na voljo sta dve vrsti abonmajev, in sicer Sonček za
O Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
agip Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini shell Žavlje (Milje), Nabrežina 129
esso Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 tamoil Ul. F. Severo 2/3 črpalke odprte 24 ur na 24 agip Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36
total Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
nočne črpalke in self service tamoil, - Ul. F. Severo 2/3 agip, Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 esso Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 shell Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst
sreda 26. septembra 20.30 - Štalca v Šempolaju
nedelja 30. septembra 18.00 - Društvo Škamperle, Sv. Ivan
(Štadion l.maj)
CZj« w Slovenska kulturno (JVZir gospodarska zveza
v sodelovanju z
DRUŠTVOM SLOVENCEV MIUSKE OBČINE
in
OBČINSKO KNJIŽNICO EDOARDO GUGLIA
vljudno vabi na
predstavitev priročnika za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka
»pravica do imena in priimka«
JUTRI, 24. SEPTEMBRA 2007, OB 18. URI
v prostorih OBČINSKE KNJIŽNICE E. GUGLIA V MILJAH
(Trg Republike 4)
predstave ob 16. uri in Zvezda za predstave ob 17.30. Nakup posameznih vstopnic in abonmajev tudi neposredno pred predstavo.
V SOBOTO, V Galeriji Veli Jože v Grožnjanu (HR) bo od 23. do 30. septembra 2007 vsak dan, od 10.30 do 17.30 na ogled razstava Klavdije Ma-rušič. Istočasno bo v Galeriji All'An-golo v Grožnjanu na ogled razstava Andrea Verdelago.
H Šolske vesti
DRŽAVNI POKLICNI ZAVOD J. ŠTEFAN v Trstu nujno išče suplenta za poučevanje mehanske tehnologije z delovno pogodbo do 30. junija 2008. Zainteresirani naj kličejo na tel. št.: 040-568233.
Loterija 22. septembra 2007
Bari	85	90	69	82	74
Cagliari	9	67	66	52	78
Firence	79	10	69	18	27
Genova	44	84	13	52	68
Milan	52	64	66	32	58
Neapelj	86	5	81	70	88
Palermo	85	4	52	56	66
Rim	68	24	81	22	83
Turin	62	30	18	70	77
Benetke	20	50	14	73	52
Nazionale	68	55	85	10	22
Super Enalotto Št. 114
4 52 68 79 85	86 jolly 20
Nagradni sklad	3.757.744,51 €
Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 14.784.804,00 €	
Brez dobitnika s 5+1 točkami	0,00 €
9 dobitnikov s 5 točkami	83.505,44 €
1.301 dobitnikov s 4 točkami	577,67 €
55.353 dobitnikov s 3 točkami	13,57 €
Superstar	68
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
3 dobitniki s 4 točkami	57.767,00 €
231 dobitnikov s 3 točkami	1.357,00 €
2.759 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
19.178 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
43.130 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 23. septembra 2007
9
Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi včlanjene zbore in skupine, da se udeležijo predstavitve 5. številke zbornika »GLAS NAŠIH ZBOROV«
v torek, 25. septembra ob 20.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah.
Nastopila bo dekliška skupina Vesela pomlad pod vodstvom Mire Fabjan
MoPZ Fantje izpod Grmade in ženski zbor Devin
vabita ob začetku sezone na ogled satirične komedije
Kdor išče* najde!
AVTORJA:
Fabrizio Poloiaz in Paolo Tanze IGRA:
gledališka skupina Slovenskega kulturnega kluba REŽIJA: Lučka Susič
PRIZORIŠČE:
Sedež devinskih zborov Danes, 23. septembra ob 18.00 uri
Včeraj danes
CI3 Lekarne
U Kino
Danes, NEDELJA, 23. septembra 2007
SLAVOJKO Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 19.02 - Dolžina dneva 12.10. Luna vzide ob 17.34 in zatone ob 2.17
Jutri, PONEDELJEK, 24. septembra 2007
NADA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 18,8 stopinje C, zračni tlak 1026,4 mb raste, veter 7 km na uro vzhodnik severovzhodnik burja, vlaga 45-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,6 stopinje C.
OKLICI: Stefano Ferroli in Daniela Va-ruggia, Dennis Visioli in Chiara Savoi, Mario Ciac in Elena Lofano, Claudio Ca-stagna in Chiara Schiberna, Giovanni Russo in Francesca Zito, Gabriele Mom-belli in Radica Stojanovič, Daniel Pacci in Paola Miccina, Lucio Giulianelli in Sa-mantha Caviglia, Tito Castellan in No-rina Iacobucci, Francesco Regnante in Gaetana Osigli.
Nedelja, 23 septembra 2007 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Trg Oberdan, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Ul. Baiamonti 50, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Oberdan (040 364928), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (040 54393), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208334) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Trg Oberdan 2, Sv. Ivan - Trg Gioberti, Ul. Baiamonti 50, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208334) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Baiamonti 50 (040 8123252). Od ponedeljka, 24., do sobote, 29. septembra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Cavana (040 300940), Barkovlje - Mi-ramarski drevored 117 (040 410928). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
TTrg Cavana 1, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Oriani 2 (040 764441).
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstve-
65-letni državni uslužbenec išče gospo 50-55 let za skupno življenje. Pisati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trieste-Trst pod šifro "Mirko".
na služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
guštin service partner vw-audi Obrtna cona "Zgonik" -Prosek zaposli resnega in sposobnega mehanika. Tel. 040225343
ALCIONE - 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 »Il dolce e l'amaro«.
AMBASCIATORI - 11.00, 14.30, 15.45, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »I Simpson -Il film«.
ARISTON - 16.00, 18.05, 20.30 »Transyl-vania«.
CINECITY - 11.00, 15.00, 17.25, 19.50, 22.10 »Espiazione«; 12.45, 22.15 »L'ul-tima legione«; 10.45, 12.35, 14.30, 16.25, 18.20, 20.15, 22.15 »Scrivilo sui muri«; 10.45, 13.00, 15.15, 17.30, 19.55, 22.10 »Subax - Tre menti sopra il pelo«; 10.50, 14.55, 16.45, 18.30, 20.15, 22.05 »Fune-ral party«; 20.15 »Sapori e disapori«; 11.00, 12.55, 14.45, 16.35, 18.25 »Shrek terzo«; 10.45, 11.00, 12.30, 13.15, 14.30, 15.05, 16.20, 17.15, 18.10, 19.30, 20.00, 21.30, 22.00 »I Simpson - Il film«.
EXCELSIOR - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Funeral party«.
EXCELSIOR AZZURRA -
15.45 »Io non sono qui«; 18.15, 20.00, 21.45 »Le ragioni dell'aragosta«.
FELLINI - 18.20 »Le vite degli altri«; 16.45, 20.30, 22.15 »Scrivilo sui muri«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.45, 18.30, 20.20, 22.15 »La ragazza del lago«.
GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.45, 18.30, 20.20, 22.15 »Piano, solo«.
KOPER - KOLOSEJ - 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 »Ful gas 3«; 14.30, 16.50, 19.10, 21.30 »Bournou ultimat«; 16.20, 18.10, 20.00, 21.50 »Proste sobe«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30, 16.30, 18.00, 19.30, 21.00 »I Simpson -Il film«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 16.30, 20.30, 22.20 »Suxbad - Tre menti sopra il pelo«; Dvorana 3: 11.00, 14.30, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'ultima legione«;
italijansko združenje za multiplo sklerozo - Tržaška pokrajinska sekcija išče dekleta in fante, stare od 18 do še nedo-polnjenih 28 let, za selekcijo za plačano prostovoljno civilno službo. Prošnje s curriculum vitae morajo dospeti do ponedeljka, 1. oktobra do 14.00 na združenje AISM, Via dei Modiano 5, 34148 Trieste-Trst. Informacije nudi tajništvo tel. 040-948001 od ponedeljka do petka 9.00-12.30 in 15.00-17.30.
saint'honore išče osebo
do 29. leta (lepe postave, neka-dilec/ka, znanje angleščine) za delo v slaščičarni na Opčinah in v Trstu, urnik 40 ur od srede do nedelje. Tel. 040-215161
socialna zadruga išče
vzgojitelje z učiteljskim ali enakovrednim naslovom ali univerzitetno diplomo in izkušnjami na vzgojnem področju za vzgojne servise. Območje goriška pokrajina. Poslati curriculum na fax 040-232444.
Dvorana 4: 11.00, 14.30, 15.50, 17.20, 18.50, 20.30, 22.15 »Shrek terzo«; 18.50, 22.20 »Severance«.
SUPER - 17.00, 18.45, 20.30 »Sapori e dis-sapori«; 22.15 »Sicko«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »I Simpson -Il film«; Dvorana 2: 15.30, 17.00, 18.30 »Shrek terzo«; 20.10, 22.10 »Sapori e dissapori«; Dvorana 3: 15.45, 17.40, 20.00, 22.00 »Scrivilo sui muri«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.10, 22.10 »Sux-bad - Tre menti sopra il pelo«; Dvorana 5: 15.40, 18.00, 20.15, 22.15 »L'ulti-ma legione«.
M Izleti
SKD PRIMOREC organizira za majhne in velike otroke enodnevni izlet v Gardaland v soboto, 6. oktobra 2007. Vpisovanja bodo potekala v četrtek, 27. septembra od 18.00 do 19.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Za informacije pokličite na tel. 347/8386109 (Biserka).
IZLET SPDT na Hochwipfel: danes, 23. septembra 2007 organizira SPDT avtomobilski izlet na Hochwipfel. Na 2.185 m visoko, zelo lepo in razgledno goro, ki meji z Avstrijo, nas bo vodila Elči Abram. Odhod udeležencev bo ob 6.45 s trga v Sesljanu, od koder se bomo odpeljali do koč Cason di Lanza. Od tu do vrha je 3 ure hoje po rahlo se vzpenjajoči poti. Vse potrebne informacije Vam nudita Elči tel. 040-415534 in Vojka tel. 040-2176855.
NA PRAVLJICO V BENEČIJO - v soboto,
6.	oktobra 2006, krožek Galeb vabi osnovnošolske otroke na pravljični dan v Čedad, Landarsko jamo, Špeter (kjer bo kosilo in popoldanska ustvarjalna delavnica) v spremstvu animatorjev. Odhod z Opčin ob 8.30, povratek ob 18.30. informacije in prijave do 30. oktobra (izlet je brezplačen) na tel. št.: 040368094 ali po mailu krozek.galeb@libe-ro.it.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira 30. septembra 2007 izlet v Škofjo Loko »Po poteh naših pesnikov in pisateljev - ogled Tavčarjeve domovine«. Odhod iz Opčin pri Prosvetnem domu je predviden ob 7. uri, iz Gorice (pred Rdečo hišo) ob 8. uri. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040-635626) oz. goriški urad ZSKD (0481-531495).
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE organizira v nedeljo, 7. oktobra 2007, izlet »po poteh Kiljana Ferlu-ge« v Crikvenico in otok Krk. Zbirališče v Miljah pred avtobusno postajo ob
7.uri,	ob 7.15 pri Korošcih, ob 7.25 v
Žavljah, ob 7.30 pri ex »Fiat Grandi«. Prijave sprejema gospa Vesna (040271862). Izlet je organiziran v sodelovanju z Adriatica.net Centro viaggi.
KRUT - zadnja mesta za bivanje na otoku Ischia (7.-20. oktobra 2007). Pokliči na tel. št.: 040-360072. Tehnična izvedba Adriatic Y.
SPDT organizira v nedeljo, 7. oktobra 2007 avtobusni izlet v Val Vecia (Bas-sano). Predviden je kratek pohod z ogledom zanimivosti prve svetovne vojne. Izlet vodi Franc Starec. Ker je izlet avtobusni naj se člani čimprej prijavijo na tel. 040-220155 (Livio) ali 040-2176855 (Vojka). Vabljeni!
POTOVANJE PO NOTRANJSKI: šolske sestre de Notre Dame vabimo v soboto, 6. oktobra 2007, na enodnevni romarski izlet v Stari trg pri Ložu in okolico. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan ob 6.30, s Sesljana ob 6.45, z Nabrežine ob 6.50, s Sv. Križa ob 7. uri, s Proseka ob 7.10 in z Opčin ob 7.20. Stroški za izlet, vključno s kosilom znašajo 40,00 evrov. Za vpis in podrobne informacije se čimprej obrnite na tel. št. 040-220693.
0 Mali oglasi
AGRITURIZEM GRGIČ Padriče 193, je odprt v petkih, sobotah in nedeljah, od 10. do 23. ure. Nudi domač prigrizek in tople jedi. Tel. 040-226445. Toplo vabljeni!
DAJEM V NAJEM garažo v bližini železniške postaje v Trstu. Tel. 329-4128363.
DAJEM V NAJEM, izključno študentom, dvosobno stanovanje pri sv. Jakobu. Pokličite lahko v popoldanskih urah na tel. št. 040-813651.
FRIZERSKO OPREMO v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Tel. na št.: 3494963779.
GOSTILNO v Mačkoljah z velikim dvoriščem ter parkiriščem daje se v najem. Tel.: 348-3667765.
IŠČEM zanesljivo in natančno hišno pomočnico. Tel.: 040-212928.
IŠČEM POMOČ pri učenju zgodovine in zemljepisa za tretji razred slovenske nižje srednje šole. Tel.040-54126 ali 3339612822.
KUPIM olje ali mešano tehniko goriškega umetnika Rudolfa Sakside. Tel. 3283625499.
NA PROSEKU oddajamo v najem opremljeno stanovanje (60 kv. m) s parkiriščem in balkonom. Tel. 040-225320 ali 3331129574.
NUDIM pomoč pri nalogah in učenju dijakom nižje srednje šole. Tel. 3491603488.
NUJNO IŠČEMO vestnega natakarja - vestno natakarico in spretno čistilko. Tel. na št.: 333-5342832.
PIANINO - STENSKI KLAVIR malo rabljen prodam. Cena po dogovoru. Tel. 3497837509.
POPRAVLJAM in krojim na novo obleke, pohištvene opreme in tudi štikam noše. Zainteresirani naj pokličejo v popoldanskih urah na 335-5409251.
PRODAM malo rabljen bicikel Battalini, velikost za odrasle. Tel. na št.: 3355409251.
PRODAM po ugodni ceni popolnoma nove gorske čevlje št. 40. Klicati ali zgodaj zjutraj ali od 13.30 do 14.30 na tel. št.: 040-820630.
PRODAM kmečki voz Macoratti v železu, zmogljivost 4 tone; informacije 3332331049.
PRODAM nove gume michelin št. 195/65 R15 91T. Tel. št. 334-9580949.
PRODAM omaro visoko 2 m in široko 2,20 m za dnevno sobo, v zelo dobrem stanju. Tel. na št. 338-4288100 v urah obedov.
PRODAM tisočliterski Inox sod (sempre pieno). Cena po domeni. Klicati ob uri kosila ali zvečer na tel. št. 040-327212.
UGODNO PRODAM zidni klavir. Tel. 335-6158792.
V CEROVLJAH so Antoničevi s hriba odprli kmečki turizem s suhim prigrizkom. Toplo vabljeni!
[H Osmice
OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas! Tel.: 040299442.
OSMICA je odprta pri Davidu, v Sama-torci št. 5. Vabljeni! Tel.: 040-229270.
OSMICO je odprl Boris Škerk v Prapro-tu 20. Tel.: 040-200156.
OSMICO je v Zgoniku št. 71 odprl Mario Milič. Tel.: 040-229337.
OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za Slivno. Tel.: 338-3515876.
t
Dne 19. septembra nas je zapustila naša draga
Bruna Cok vd. Cerne
Žalostno vest sporočajo
sestra Dora, nečak Alberto z družino ter ostalo sorodstvo
Pogreb bo v torek, 25. septembra ob 13. uri iz mrtvašnice v ul. Costalunga v ka-tinarsko cerkev
Trst, 23. septembra 2007
Pogrebno podjetje San Giusto - Lipa
Zdenko Corbatti
Našega dragega bomo pozdravili v torek, 25. septembra od 9.00 do 10.00 v cerkvi v Ricmanjih, sledil bo pokop. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Svojci
Ricmanje, 23. septembra 2007
Kraško pogrebno podjetje Lipa
Zadnji pozdrav dragemu Zdenku in
hvaležen spomin.
Svojcem izrekamo iskreno sožalje.
Tovariši Stranke komunistične prenove
t Zapustil nas je naš dragi
Bruno Pernarcich
Žalostno vest sporočajo
žena Marica, sinova Marino in Paolo z družinama, hči Bruna, brat Marjo z družino
Datum pogreba bomo sporočili naknadno.
Medja vas, 23. septembra 2007
Zadnji pozdrav
vnuki Jakob, Peter, Madalena, Erika in Kristjan
ZAHVALA
Ob izgubi moje drage mame
Pine Filippi Orel
se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in ste mi bili ob strani.
Prisrčna hvala g. Mariju Gerdolu za poslovilni obred.
Nadja
Trst, 23. septembra 2007
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Valentina Zerialija (Marina)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili blizu v tem težkem trenutku. Jutri bomo še zadnjič pospremili žaro pokojnika ob 16.00 na pokopališču pri Sv. Ani (na koncu drevoreda desno ob vhodu iz ul. dell'Istria).
Žena Gianna (Ivanka), hčerka Claudia in svojci
Trst, Boljunec, 23. septembra 2007
23.9.2006	23.9.2007
Ob prvi obletnici smrti drage mame
Francke Kos Zeriali
se je spominjajo
Edi in Suzana ter Sonja z družino.
Kroglje, 23. septembra 2007
1 0 Nedelja, 23. septembra 2007
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
nova gorica - Cukjati in Castagnetti na spominski slovesnosti združenja Concordia et Pax
S politiko združevanja premostiti ideološke razlike
»Na obeh straneh meje potrebujemo sočustvovanje z žrtvami vojnega nasilja
«
Z leve Romano, Brulc, Castagnetti, Cukjati in nadškof De Antoni
bumbaca
Balkanski Okusi ob meji
Manifestacijo Okusi ob meji, ki bo poživila Gorico med 28. in 30. septembrom, bo poleg francoskega kotička obogatila tudi kakovostna prisotnost z Balkana. Na območju med ulicama Crispi in Roma se bodo v dvajsetih stojnicah predstavile skupine iz Srbije (Zaječar in Kragujevac), Bosne in Hercegovine (Banja Luka in Travnik), Hrvaške (Donja Stubica, Krapina in Koprivnica) ter Albanije (Drač in Fier). »Ob kulinaričnih dobrotah, ki jih bomo lahko okusili, bodo različne skupine iz balkanskih držav predstavile tudi svojo glasbo,« je povedal goriški odbornik za kulturo Antonio Devetag in dodal: »Na različnih odrih bodo nastopile štiri kakovostne glasbene skupine.« Med njimi sta še posebej vredni omembe skupina iz BiH Kurba-lija ethno band in srbska skupina Zlat-ne Trube. V balkanskih stojnicah bodo na voljo tudi najrazličnejše dobrote, od mesnih jedi do sirov, sladic in pijač.
Cena je bila prenizka
Na zadnjem zasedanju goriškega občinskega sveta so spregovorili tudi o odkupu zemljišč pri železniški progi ob tovornem postajališču. Namen odkupa gre v smeri utrjevanja logistične infrastrukture, po kateri naj bi se povečalo število tovornjakov, ki se poslužujejo železniške povezave. To ima pozitivne učinke tako na omejevanje onesnaževanja kot tudi na povečanje varnosti na cestah. Trije goriški svetniki SSk so se s tem sklepom strinjali, saj je bil dosežen dogovor med goriško občino in lastniki zemljišč. Božidar Tabaj in Silvan Primosig sta se vsekakor pri glasovanju vzdržala, ker sta hotela opozoriti na dejstvo, da je določena cena prenizka. Pri tem bi bilo potrebno obnoviti obstoječe tarife in jih prilagoditi tržnim razmeram.
Združenje Concordia et Pax je včeraj pripravilo spominsko slovesnost, s katero je želelo spomniti na posledice razmejitve na Goriškem pred 60 leti. Dogodek bi se moral odvijati na trgu Evrope, na mestu, ki še pred odpravo meje združuje Gorico in Novo Gorico, vendar je bila prestavljen v novogoriško cerkev Kristusa odrešenika. Prisostvovali so ji predsednik državnega zbora Slovenije France Cukjati, podpredsednik italijanske poslanske zbornice Pierluigi Castagnetti, koprski pomožni škof Jurij Bizjak, goriški nadškof Dino de Antoni, novogoriški župan Mirko Brulc, odbor-nica za socialne zadeve na goriški občini Silvana Romano Zamparo, bivši goriški župan Vittorio Brancati ter predstavniki slovenskih manjšinskih organizacij, med katerimi velja omeniti predsednika SSO za Goriško Janeza Povšeta, deželnega predsednika SSO Draga Štoko, predsednika pogorskega okrožnega sveta Walterja Bandlja in števerjanskega župana Hadrijana Corsija. Skupna misel tistih, ki so nagovorili občinstvo, je bila, da je skorajšnja od-
gorica - V sredo
prava schengenske meje med Goricama še zadnje dejanje k združitvi obeh narodov.
Z uvodno besedo sta občinstvo najprej nagovorila predsednik in podpredsednik združenja Concordia et Pax, Sergio Ambrosi in Aleš Rupnik. Goriški nadškof De Antoni in koprski pomožni škof Bizjak pa sta skupaj, vsak v svojem jeziku v spremljavi občinstva darovala molitev Oče naš. Po zgodovinskem in sociološkem pogledu na dogodke izpred šestdesetih let, ki so jih podali zgodovinarja in sociolog, sta spregovorila še Cukjati in Castagnetti. »Vzhodna italijanska meja je bila več kot meja med državama,« je dejal slednji, »bila je črta, kije ločevala dve različni kulturi, ideologiji, sistema.« V nadaljevanju je Castagnetti dodal, da rane, ki jih je fašizem prizadel slovenskemu prebivalstvu, in vse grozote, ki jih je Jugoslovanska politika v hitri želji po pravičnosti storila italijanskemu prebivalstvu, žgejo še danes. »Vendar je zadnjih 50 let Evropa vodila politiko združevanja in z njo lahko prekoračimo ideološke razlike. Odprava schengenske me-
je odplavlja še zadnjo ločnico, ki spominja na zgodovino. Slovenci in Italijani se bodo lahko kmalu prosto gibali v enotni državi - Evropi,« je zaključil Castagnetti.
Tudi Cukjati je spomnil, kako je meja pred 60 leti ostro presekala Gorico. »O pobitih talcih, požganih vaseh... so nam govorili tudi zato, da bi gojili sovraštvo do fašističnih in nacističnih okupatorjev in do italijanskega ter nemškega naroda. Toda zamolčali so nam, da smo tudi mi povzročali tr -pljenje. Zgodovinske knjige, ki govorijo le o krvavih pobojih in zmagah, ne sodijo več v naš čas. Namesto tega potrebujemo spomin na posledice teh spopadov, sočustvovanje z žrtvami vojnega nasilja na obeh straneh,« je dejal Cukjati in dodal upanje, da se Gregorčičeva prerokba o »Soči, ki je krvava tekla«, ne bo več nikoli uresničila. »Goriški narod na obeh straneh meje se ni zlomil, je zrasel, postal močnejši in boljši,« je zaključil predsednik slovenskega državnega zbora.
Katja Munih
gorica - nova gorica - Razstavi A. Pece
Iskanje novih mitov kolektivne predstave
Dan jezikov
V avditoriju posvet, v Novi Gorici družabno srečanje
Goriška pokrajina bo primerno proslavila 26. september, ki ga je Svet Evrope leta 2001 razglasil za Evropski dan jezikov. Cilj pobude je spodbujanje vseh evropskih državljanov, bodisi mladih kot starejših k učenju, spoznavanju ter govorjenju tujih jezikov, saj je eden od mo tov Evrope prav is kanje in zdru že vanje na rod -nostnih in jezikovnih raznolikosti. Pri tem spomnimo samo na to, da je v Evropski uniji priznanih dvajset uradnih jezikov, med katerimi je tudi slovenščina.
Letošnjo izvedbo Evropskega dneva jezikov bodo, kot je na pokrajini povedal njen glavni pobudnik, odbornik Marko Marinčič, priredili v sodelovanju z no-vogoriškim in tržaškim uradom Europe Direct. Dogodek podpirata tudi obe predstavništvi evropske komisije tako v Rimu kot v Ljubljani.
V sredo, 26. septembra, bo na travniku pred stavbo mestne občine Nova Gorica od 10. ure dalje potekal sejem jezikov, dru žab no sre čanje na me nje no srednješolcem iz obeh strani meje. Vzporedno bo v goriškem deželnem avditoriju stekel posvet z naslovom »Jeziki, ključ za bodočnost«, katerega se bodo udeležili akademiki in predstavniki služb za tolmačenje v Bruslju. Praznovanje se bo v poznih popoldanskih urah nadaljevalo na Kardeljevem trgu v Novi Gorici z nastopom glasbenih skupin in drugih priložnostnih gostov. (VaS)
gorica - Zasedal odbor ZSKP
Odpravljajo se na Koroško
V četr tek, 20. septem bra, se je po polet nem pre mo ru zo pet sestal uprav ni odbor Zve ze slo ven -ske katoliške prosvete. Glavne točke dnevnega reda sre čanja so bi le Pri mor ski dne vi na Koroš kem in Cecilijanka.
Pri mor ski dne vi na Koroš kem bodo potekali od 8. do 14. oktobra. Poleg Zveze katoliške prosvete sodelujeta na tem tradicionalnem srečanju še Krščanska kul tur na zve za iz Ce lov ca in Slo ven ska pro sve -ta iz Trsta. Za Goriš ko bo pos krbela Zveza iz Gorice. Na četrtkovem zasedanju so predstavili glavne točke pro gra ma Pri mor skih dne vov na Koroš kem, ki predvideva gostovanje gledališke skupine iz Štandre-ža v nedeljo, 7. oktobra, ob 19. uri v farni dvorani v Selah, odprtje razstave slikarja Franka Zerjala v torek, 9. oktobra, ob 18. uri v prostorih Posojilnice Bank Borovlje v Borovljah in srečanje glasbenih šol v petek, 12. oktobra, ob 19. uri v ljudski šoli v Bil-čovsu. Letošnja Cecilijanka, 49. po vrsti, bo potekala v soboto in nedeljo, 24. in 25. novembra, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Letošnja izvedba bo posvečena skladateljema Lojzetu Bratužu in Pa-vletu Merkuju. Poleg goriških pevskih zborov bodo na reviji sode lo vali tudi zbo ri s tr žaš ke in z videm -ske pokrajine ter s Koroške in iz Slovenije.
Komel (levo) in Peca na odprtju razstave
v Kulturnem domu
foto v.h.
V galeriji Kulturnega doma razstavlja Aleksander Peca, mlad novogoriški likovni umetnik, ki je spričo svojega izrazitega ustvarjalnega naboja in svojevrstnega sloga že opozoril nase. Pred dvema letoma je namreč prejel nagrado na natečaju Okno v svet, ki ga je razpisala slovenska finančna družba KB 1909 iz Gorice. Ze ob vstopu v razstavne prostore doma dobi obiskovalec vtis, da gre za likovni prikaz posebne vrste. Platna se namreč v mnogočem oddaljujejo od običajnih tirnic slikarske umetnosti.
Svojevrstnost del Aleksandra Pece je v na petkovem odprtju razstave izpostavil goriški likovni kritik Joško Vetrih, kije pred dvema letoma bil član žirije omenjenega natečaja. Ze takrat je Vetriha prevzela slika, v kateri se je na ozadju slike Jana Vermeera, ki prikazuje pristanišče v Delftu, kar dvakrat prikazala v različnih držah z mečem v roki ista osebnost, ki jo osvetljuje prodorna svetloba, hladna in jasna po nevihti, ki jo poudari trd in namrščen izraz modernega samuraja. Šlo je za enega od številih avtoportretov, s katerimi se, kot s spominsko fotografijo, Aleksander Peca rad predstavi v svojih delih. Prikazuje se v različnih oblačilih na ozadjih, ki so strukturirani na ikonskem sklicevanju umetniških del, filmov, stripov, japonskih pis-menk, reklamnih plakatov, predmetov in emblematičnih ikon sveta, v katerem se, med iluzijami in prevarami, hitro iztrosijo prepričanja in vrednosti preteklosti ter se nakazujejo vedno novi miti kolektivne predstave.
Petkovega odprtja samostojnega prikaza mladega likovnika se je udeležilo veliko ljubiteljev umetnosti z obeh strani meje. Večer je uvedel ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel in opozoril, da Peca istočasno razstavlja tudi v galeriji Artes v Novi Gorici. »Dvojne razstave« postajajo že prava tradicija ter predstavljajo nov način prirejanja čezmejnih kulturnih pobud, kar je v svojem nagovoru ob Komelu poudaril tudi odgovorni za galerijo Artes Dragan Abram. Ob razstavi je bil izdan katalog, ki v sliki in besedi prikaže umetnika, njegov svojevrsten pogled na svet in globoko raziskovanje človeške duše, v kateri odkriva temne strani, izpostavi sprijenosti in deviacije, tudi za ceno trka v osebno občutljivost gledalca. Razstavi v Kulturnem domu in galeriji Artes bosta na ogled do 5. oktobra v jutranjih in popoldanskih urah. VIP
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 23. septembra 2007
1 1
gorica - Decembra bo v mestu potekala slovesnost ob širitvi schengenskega območja
Ob dokončnem padcu meje v Gorici evropski komisar Frattini
Ob podpredsedniku Evropske komisije morda tudi Amato in Mate - Romoli:»Praznik pri Rdeči hiši«
Župan Romoli je predlagal, naj se praznik priredi na mejnem prehodu pri Rdeči hiši
bumbaca
Podpredsednik Evropske komisije in odgovorni za pravosodje, svobodo in varnost Franco Frattini bo decembra ob priložnosti praznovanj vstopa Slovenije in drugih osmih novink v schengensko območje obiskal Gorico. Evropska unija je namreč določila, da bodo med 17. in 21. decembrom v petih evropskih mestih potekale slovesnosti, s katerimi bodo ovrednotili pomemben dogodek, med temi pa je tudi Gorica. Vest so po petkovem telefonskem pogovoru med Frattinijem in županom Ettorejem Romolijem sporočili z goriške občine, po navedbah katere se bosta evropskemu komisarju med obiskom po vsej verjetnosti pridružila tudi italijanski notranji minister Giuliano Amato in minister za notranje zadeve Republike Slovenije Dragutin Mate.
Podpredsednik Evropske komisije Frattini je torej držal besedo, ki jo je dal prijatelju, pripadniku iste stranke in bivšemu kolegu v poslanski zbornici Romo-liju, ko je le-ta zmagal goriške upravne volitve in postal goriški župan. Frattini je ravno pred nekaj dnevi po srečanju s
predstavniki slovenske diplomacije v Bruslju izjavil, da priprave na širitev schengenskega prostora na devet novink, tudi Slovenijo, napredujejo dobro, ter da končno odločitev o širitvi pričakuje novembra. »Vstop v schengensko območje bo pravo božično darilo Slovencem,« je poudaril Frattini slovenskim diplomatom.
Župan Romoli se je petkove novice izredno veselil. »Prisotnost Franca Frattinija in udeležba notranjih ministrov sosednjih držav Amata in Mateja, če bo seveda potrjena, bo navdala praznovanje s primerno slovesnostjo,« je povedal goriški župan in pristavil: »Šlo bo namreč za dogodek, ki bo spremenil življenje vseh Goričanov.« Kraj in točen datum, ki bosta v Gorici izbrana za praznovanje, nista še znana. Župan Romoli je v zvezi s tem povedal, da bi sam predlagal Rdečo hišo. Po županovem mnenju gre namreč za simbolen kraj, kjer je meja šestdeset let pogojevala družbeno, politično in gospodarsko življenje Gorice in jo ločevala od zaledja. (Ale)
štandrež - V industrijski coni
ElettroGorizia bo zgradila novo termoelektrarno
selce - V obnovljeni cerkvi sv. Nedelje
Odmevali zvoki celjskih orgel
Družba ElettroGorizia bo na območju industrijske cone v Štandrežu zgradila novo termoelektrarno. Objekt bo zrasel nedaleč od že obstoječe goriške elektrarne na površini, ki meri približno 10.000 kv. metrov. Investicija družbe bo znašala približno 45 milijonov evrov, pomemben podatek pa je, da bo nova termoelektrarna delovala na biodizel oz. gorivo iz rastlinskega olja. Družba si namreč prizadeva, da bi v Gorici uresničila pravi raziskovalni center za obnovljive vire energije.
»Nova termoelektrarna bo proizvajala 36 megawattov električne energije na uro. Energijo bo proizvajala z dvema endotermnima motorjema in dvema turbinama. Centrala bo spoštovala vse okoljske predpise, prebivalci v okolici pa ne bodo slišali nikakršnega ropota,« je zagotovil predstavnik družbe ElettroGorizia Giuseppe Fiannacca in dodal, da bo v njej zaposlenih vsaj 35 oseb. Električno energijo, ki jo bo proizvajala termoelektrarna, bodo proda-
jali na italijanskem trgu. »Država se mora prilagoditi določilom Kyoto protokola in povečati uporabo obnovljivih virov energije,« je pristavil Fiannacca in poudaril: »Sodelovati želimo s šolami, univerzo in raziskovalci ter uresničiti v Gorici pravi center odličnosti na področju obnovljivih virov energije.«
Začetek gradnje termoelektrarne bo odvisen od razpoložljivosti potrebne tehnologije na trgu. »Morda bo minilo eno leto, morda nekaj več. Stvari se lahko zavlečejo tudi zaradi birokracije. Že postopek, da smo dobili zeleno luč za gradnjo, je trajal več kot leto in pol. Stopiti smo morali v stik z velikim številom uprav in ustanov. Kontak-tirali smo sedem italijanskih ministrstev in dve slovenski, vkolikor bo centrala zgrajena v bližini meje, ob teh pa še pet deželnih direkcij in uradov, deset občin, goriško pokrajino ter družbi Enel in IRIS. Na koncu je prišlo do soglasne odobritve projekta,« je zaključil Fiannacca. (Ale)
Butkovič med igranjem na novih orglah
gorica - Na obisku mladi Slovenci, ki živijo zunaj matičnih meja
Začutili so utrip manjšine
Zanimala sta jih organiziranost in podjetništvo, presenečeni nad odsotnostjo slovenskih napisov
Skupina Slovencev mlajše generacije -potomcev slovenskih staršev v izseljenstvu ali pa takih, ki so zunaj matične države zaposleni ali poročeni ali pa še vključeni v kulturna društva - se je v četrtek in petek seznanjala z manjšinskim utripom na Goriškem. Čez mejo jih je pospremila Tadeja Drolc iz vladnega Urada za Slovence po svetu in v zamejstvu, ki je zanje priredil seminar s področja podjetništva.
Petnajst fantov in deklet med 25. in 35. letom - večinoma iz držav nekdanje Jugoslavije, pa tudi iz Italije in Madžarske - je v Gorici gostil konzorcij Slovik; zanj jih je spremljala odgovorna za izobraževalne programe Maja Humar. V četrtek so najprej obiskali KB Center; tu jim je knjižnico Feigel predstavila Luisa Gergolet, manjšinsko organiziranost in šolstvo ter gospodarske dinamike ob izginjajoči meji pa novinarja Jurij Paljk in Igor Devetak. V nadaljevanju so si ogledali prostore goriške podružnice Zadružne banke Doberdob in Sovodnje, kjer jih je sprejel Ivo Cotič. Na goriški grad in na trg pred novo-goriško postajo jih je popeljal Aldo Rupel iz ZSKD-ja, ki je bil vir obilice informacij o
Na simbolnem trgu, koder teče državna meja
fotom.h.
manjšini in narodnostnih razmerjih, o meji in njenem popuščanju. Naj zabeležimo, da so se gostje čudili nad odsotnostjo slovenskih napisov v mestu. Vpogled v uspešne gospodarske prakse sta jim omogočila obiska v
podjetju Mipot v Krminu in turističnem centru v Subidi, kjer jim je gostoljubna družina Sirkovih razkazala domačijo. Na izrecno prošnjo nekaterih pa je področje kulturnega managementa poglobil Aldo Rupel.
altran
V obnovljeni cerkvi sv. Nedelje v Selcah je bil prejšnjo soboto koncert, na katerem so prvič odmevali zvoki novih orgel, ki jih je izdelalo podjetje Simona Kolarja iz Celja. Cerkev so leta 1996 razširili in posodobili, med božičnimi prazniki leta 2005 pa se je v njeni notranjosti vnel požar, ki je poslopje močno poškodoval. V zadnjem letu so cerkev temeljito obnovili. Na novo so zgradili leseno streho, postavili so dvesto petdeset kvadratnih metrov novega lesena poda, obnovili električno napeljavo in namestili novo notranjo opremo; zunanja dela v nabrežin-skem kamnu je opravilo podjetje ronškega odbornika društva Tržič Li-via Perica.
Letos je župnija sv. Lovrenca, ki jo vodi duhovnik Renzo Boscarol in pod katero spada cerkev sv. Nedelje, s pomočjo raznih donatorjev, med katerimi je Zadružna ban ka Dober -dob-Sovodnje, zaključila obnovo z na ku pom no vih or gel in s praz nič -nim koncertom. Pred številnim občinstvom je nastopil domačin Mirko Butkovič, ob njem pa sta se predstavila Vox Julia in flavtist Fabrizio Na-r di. But ko vič je le tos di plo mi ral v Ljubljani iz orgel, med drugim pa je odbor nik druš tva Tržič. Kon cert so priredili v sodelovanju s slovenskim ženskim pevskim zborom iz Ronk.
Baklada v Doberdobu
V	soboto, 29. septembra, ob 20. uri bo v Doberdobu tradicionalna baklada, ki jo prireja doberdobsko Združenje prostovoljnih krvodajalcev. Izkupiček večera bo namenjen vzdrževanju doma »Via di Natale», ki nudi brezplačno bivanje sorodnikom bolnikov in bolnikom samim na zdravljenju v onkološkem centru v Avia-nu. Na Bakladi bo sodelovala domača godba na pihala Kras, novost letošnje izvedbe pa je koncert družinskega tria No-vina z Otočca, ki bo nastopil v župnijski dvorani ob zaključku mimohoda z baklami. Družina Novina je pred leti ustanovila Humanitarno društvo Marijana in Vladke Novina, ki zbira denar za hema-toonkološki oddelek pediatrične klinike, na katerem se zdravijo otroci, oboleli za rakom, iz vse Slovenije. Že 18 let prireja dobrodelne koncerte pod geslom »Samo življenje za druge je vredno življenja«, na katerih dva sinova mame Vladke poprimejo za instrumente. Tako skušajo uresničiti željo očeta Marijana, ki je po dolgotrajni bolezni umrl pred desetimi leti, da bi z glasbo pomagali hudo bolnim.
Praznik v Podgori
V	Podgori bodo danes ob 10. uri obeležili 20.obletnico sedeža društva Andrej Paglavec s poimenovanjem društvene dvorane po narodnem heroju, Podgorcu Ra-stislavu Delpinu - Zmagu. V priredbi društva Andrej Paglavec in VZPI-ANPI ter v sodelovanju z ZSKD bodo program oblikovali govornika Aldo Rupel in Marco Puppini, moški pevski zbor in povezovalci; ker gre za praznično priložnost, bo sledila družabnost.
Spomin na Bratino
SKGZ in Združenje Darko Bratina prirejata jutri ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici okroglo mizo na temo »19972007: deset let zgodovine - Slovenska organiziranost v Italiji: inovativni pristopi in modernizacija«. Sodelujejo Miloš Budin, Ace Mermolja, Jurij Paljk in Boris Peric, povezuje Rudi Pavšič. Danes ob 11.30 bo spominski postanek ob grobu Darka Bratine na goriškem pokopališču, ob 12. uri bo sledilo srečanje udeležencev na dvoru Darka Bratine na goriškem Travniku.
O Vojvodini in Srbiji
V	župnijski dvorani v Štandrežu bodo v torek, 25. septembra, ob 20.30 predvajali diapozitive o Vojvodini in Srbiji. Srečanje organizira prosvetno društvo Štandrež, fotografije pa sta na društvenem izletu posnela Mario Mucci in Damjan Paulin.
Pozivajo k pomoči
Sovodenjski občinski svetniki skupine Združeni pozivajo občane, naj se po svojih močeh vključijo v humanitarne akcije za pomoč prizadetim v poplavah, ki so na začetku tedna prizadele nekatere predele Slovenije. Med temi je področje Škofije Loke, s katero je sovodenjska občina pobratena, in področje Železnikov, s katerim je bilo tudi veliko kulturnih in športnih stikov. Dodatne informacije so na razpolago na blogu http://zdruzeni-so-vodnje.blogspot.com.
Jutri o megazabavišču
Novogoriška Fakulteta za uporabne družbene študije prireja simpozij o gospodarskih in družbenih vplivih mega-zabavišča, ki bo potekal jutri in pojutrišnjem v prostorih SNG-ja v Novi Gorici. »Simpozij je prvo tovrstno znanstveno srečanje na temo igralništva in bo ponudilo obilo možnosti za poglobljene znanstvene razprave o vprašanjih, ki se neposredno dotikajo Goriške in Slovenije,« pojasnjujejo organizatorji. Na simpoziju bodo sodelovali domači in tuji strokovnjaki s področja igralništva, sociologije, ekonomije, prava in psihoterapije. (km)
Konferenca o azbestu
V	občinskem gledališču v Tržiču bo jutri ob 9. uri tretja deželna konferenca o azbestu. Spregovorili bodo o dosedanjih ukrepih v zvezi z izpostavljenostjo azbestu in vzeli v pretres številna odprta vprašanja, vezana na zdravljenje, odškodnine in bonifikacijo onesnaženih lokacij. Prisoten bo deželni odbornik Ezio Bel-trame.
12
Nedelja, 23. septembra 2007
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - ZSKD priredila posvet ob začetku delovne sezone
Prizadevajo si za dvig kakovosti
Kulturo bi bilo treba povezati z gospodarstvom
Z zasedanja v KB-Centru
bumbaca
nova gorica - Predlog za Jonesovo
»Igralnice naj se uredijo v gradovih«
Med tridnevnim obiskom na Goriškem, ki se je zaključil v petek, se je starejša podpredsednica ameriške družbe Har-rah's Entertainment Jan Jones sestala tudi s predstavniki Goriškega društva za kakovost bivanja. Z njimi se je srečala že med prvim obiskom v Sloveniji konec letošnjega julija. Tokrat ji je društvo predstavilo svoj predlog: namesto petih milijonov turistov letno, naj jih Slovenijo obišče nekaj sto tisoč, ti pa naj bodo bogati gostje, ki veliko potrosijo. Namesto izgradnje vele-zabavišča pa društvo predlaga, da Američani za dolgi rok najamejo nekaj slovenskih gradov, jih restavrirajo in v njih uredijo igralnice na najvišjem nivoju.
»Vemo, da Američani nimajo tradicije srednjega veka, zato bi bila takšna ponudba zanje zanimiva,« meni Lucija Mozetič, predsednica omenjenega društva. Po njenih besedah je Jonesova pokazala zanimanje za ta predlog. Na njen pomislek glede morebitnega nestrinjanja lastnikov gradov s takšnimi načrti je Mozetičeva pojasnila, da so v veliko primerih gradove po
denacionalizacijskem postopku dobili vrnjene posamezniki, ki nimajo denarja za obnovo, zato le-ti propadajo. »Ker je So-venija v celoti en sam wellness center, smo predlagali, da bi se petični gostje iz kraja v kraj prevažali z ultralahkimi letali ajdovskega izdelovalca Boscarola, zanje je sedaj Jonesova prvič slišala,« pojasnjuje Mozetičeva. O izgradnji velezabavišča na Goriškem Mozetičeva meni: »Če že mora biti igralnica tu zgrajena, naj bo v mestu, tako da bi imeli poleg obstoječih dveh še tretjo. Nastala bi trojna konkurenca, gostje pa bi zbirali med njimi.«
Zadnji obisk Jonesove na Goriškem so komentirali tudi v Koordinaciji za omejevanje igralništva s sedežem v spodnji Vipavski dolini: poudarjajo, daje njihovo stališče do izgradnje igralniškega kompleksa na Goriškem ali druge v Sloveniji nespremenjeno: odločno ga odklanjajo. »K temu nas navsezadnje zavezuje skoraj devet tisoč podpisov pod peticijo, ki smo jih zbrali v slabih treh tednih,« dodajajo. (km)
V četrtek je Zveza slovenskih kulturnih društev priredila posvet med predstavniki članic in pokrajinskim tajništvom. Posvet ni bil operativnega temveč seminarskega značaja. Na začetku delovne sezone je čutiti potrebo po poglabljanju silnic, ki opredeljujejo delo društev, odsekov in zunanjih sodelavcev. Usklajevanje miselnih izhodišč in glavnih žgočih vprašanj je eden izmed pogojev uspešnega dela. Ko sezona steče, je na prostovoljnem delu osnovano prirejanje dogodkov prepreka, da bi vsakič znova preverjali splošne cilje, ki jih društva zasledujejo.
Uvodne posege so imeli člani tajništva, predsednica Maja Humar in člana Robert Frandolič ter Aldo Rupel; zaradi zadržanosti je David Petarin dostavil pisno poročilo. V razpravo pa so posegli prav vsi prisotni v predstavništvu društev Skala, Briški grič, Jadro, Godba Kras, Kras Dol-Poljane, Vipava in Sovodnje. Nekatera društva so upravičeno izostala, nekaj pa se jih ni javilo.
Razprava se je razvila okrog vrste pojavov in potreb: od upoštevanja sprememb, ki se neprestano odvijajo v tem prostoru do uveljavljanja slovenskega jezika vjavnosti; od možnosti, ki se odpirajo v čezmejnem sodelovanju do načinov reklamiziranja kulturne ponudbe; tako o pristopu do mladih kot o priklicu oseb tretjega življenjskega obdobja, ki so še kako koristne in pristojne, da v društvih kaj postorijo; od popestritve s svežimi prijemi tudi najnavadnejših pobud po društvenih sedežih do vprašanj osebne in druž-
bene rasti vsaj odbornikov in odbornic ter simpatizerjev če že širših plasti društvenega članstva.
Podrobnejši seznam potreb in pomanjkljivosti, ki so prišle do izraza, pa se tičejo pomanjkanja napovedovalk in napovedovalcev, kakovosti in visoke povprečne starosti članov pevskih zborov, povezovanja društev ob večjih projektih, obletnicah in obeležjih, iz-trošenosti prirediteljev večjih manifestacij in posledične zgornje meje organizacijske zdr-žljivosti, prodornejšega reklamiranja kulturnih dogodkov in obveščanja preko elektronskih medijev, dveh nasprotnih si duš v skoraj vseh okoljih - želja po kakovosti in sprejemanje povprečne lagodnosti.
Od konkretnih pomembnejših opozoril in predlogih pa je vredno omeniti razmišljanje o Bazovici kot o osrednjem deželnem dogodku, kar sedaj ni, o 500-letnici Trubarjevega rojstva, o pozivu za obnovo bolnišnice Franje (še pred objavo v medijih in po TV)...
Posebno točko so udeleženci in udeleženke posvetili razmišljanju o povezavi kulture in gospodarstva, zlasti gostinstva in možnih večjih obiskov iz Slovenije po društvih in na prireditvah.
Deželni predsednik Marino Marsič je povzel in strnil nekaj posegov, povabil na pogostejše izmenjave mnenj, kar naj poteka tudi na pokrajinskem uradu, ki je kadrovsko zadovoljivo zaseden; priporočil je morda kakšno prireditev manj (kjer jih je res preveč) na račun boljše kakovosti ostalih. (ar)
negotin - Zbor Hrast na 42. Mokranjčevih dnevih
V čast Mokranjcu so peli o junaških bitkah proti Turkom
Zbor Hrast pri Mokranjčevi rojstni hiši v Negotinu
foto ač
doberdob - 70-letniki so praznovali jubilej z izletom
Po obisku Višarij, Vrbe in Bleda so nazdravili v Avsenikovi gostilni
Kar cel dan so si 70-letniki iz Doberdoba privoščili, da spoštljivo ovrednotijo ta življenjski jubilej. V soboto, 15. septembra, so se že v zgodnjih jutranjih urah odpravili proti Trbižu in še pred poldne obiskali Višarje ter si ogledali njene čudovite naravne lepote, ki
jih obkrožajo. Po kosilu pri Mešniku jih je žičnica ponovno odpeljala v Žabnice in čez Kranjsko Goro naprej na ogled Prešernove rojstne hiše v Vrbi in nato na Bled. Celodneven potep se je zaključil pozno zvečer v Begunjah v slavni Avsenikovi restavraciji Pri Jo-
Doberdobski 70-letniki na Višarjah
žovcu, kjer so še čilavi 70-letniki iz Doberdoba zaplesali in zapeli. Večer z glasbo je obogatil narodno zabavni ansambel, kije Krašev-ce zadržal do odhoda. Seveda ob nočnem po-slavljanju niso manjkale še obveze in obljube za nadaljnja slavljenja v prihodnjih letih.
MePZ Hrast iz Doberdoba se je prejšnji konec tedna mudil na zanimivem gostovanju po Srbiji. Bilje namreč povabljen, naj se kot predstavnik slovenskega glasbenega prizorišča udeleži pomembnega zborovskega tekmovanja v sklopu 42. Mokranjčevih dni. Stevan Mokranjac je najpomembnejši srbski skladatelj, kije živel na prelomu med 19. in 20. stoletjem. Ukvarjal se je tako z ljudsko kot z nabožno glasbo. Najbolj znan del njegovega opusa so vsekakor Rukoveti (Rokopisi), zbirka priredb ljudskih napevov o velikih junakih in o bitkah proti Turkom.
Prizorišče prireditve na čast srbskemu skladatelju je Negotin, Mokranjčeva rojstna vasica. Gre za vasico na vzhodni srbski meji z Romunijo in Bolgarijo, ki ima v Mokranjacu in njegovi glasbi največjo turistično atrakcijo. Takoj po prihodu so Doberdobce pospremili v sam center Ne-gotina: uvodna slovesnost je bila namreč prav pri Mokranjčevi rojstni hiši. Ob uvodni slovesnosti so vsi zbori skupno zapeli 6. rukovet in se tako vživeli v tekmovalno ozračje. Natečaj za pevske zbore je bil namreč takoj po slovesnosti v Kulturnem domu v Negotinu. MePZ Hrast je pod vodstvom dirigenta Hilarija Lavren-čiča v svojem repertoarju predstavil poleg obvezne Mokranjčeve 10. rukovet predstavil še Brucknerjev Os justi, Vrab-čev Rdeč zaton in Vremšakovo priredbo ljudske Zeleni Jurij. Tekmovanja so se udeležili še tri srbski zbori: kragujevški Li-
ceus in dva beograjska. Končni seštevek je Doberdobce uvrstil na drugo mesto z 89,3 točkami: od prvouvrščenega akademskega zbora Liceus (90,1 točk) pa jih je ločilo le pičlih 0,8 točke.
Naslednji dan so Doberdobci obiskali negotinski okoliš in v sklopu Mo-kranjčevega simpozija prisluhnili koncertu noneta Brda. Tam jih je čakalo tudi tipično srbsko kosilo s trubači in z lokalnimi muzikanti. Zadnji dan na poti domov so se Doberdobci opravili še nekajurni postanek v srbski prestolnici Beogradu. Pod strokovnim vodstvom vodiča so si pevci MePZ Hrast ogledali katedralo Sv. Save, mogočno cerkev, kije zrastla predvsem v času Dindičeve vlade. Doberdobci so si ogledali tudi stari Beograd s parkom Kalemegdan in sotočjem med Savo in Donavo na čelu. Obisk Beograda se je sklenil na Dedinjah, v Hiši cvetja, kjer je pokopan maršal Tito. Pravi biser beograjskega dela potovanja je bilo srečanje s slovensko konzulko Jadranko Šturm Kocjan na trgu pred katedralo sv. Save: ob pozdravih in voščilih s predstavnico RS v Beogradu je v beograjsko nebo zadonela tudi Zdravljica.
Srbska tura zbora Hrast, za katero nosita s finančnega vidika velike zasluge tudi ZSKP in Zadružna banka Doberdob - Sovodnje, se je tako sklenila ne samo z dobrim pevskim uspehom, ampak tudi z zanimivim spoznavanjem Srbije in njenih le pot. ( ač)
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 23. septembra 2007
1 1
gorica - Posvet na pobudo SLORI-ja
Dan raziskovalcev v višješolskem centru
Promocija raziskovalne dejavnosti pri slovenski narodni skupnosti v Italiji in osveščanje o njeni vlogi v družbi. To je cilj pobude Dan raziskovalcev, ki jo Slovenski raziskovalni inštitut - SLORI v okviru evropske Noči raziskovalcev prireja v petek, 28. septembra, v Gorici. Pobuda se bo v avditoriju slovenskega višješolskega centra začela ob 11. uri, program pa se bo nadaljeval do večera. Inštitut želi poudariti pomen raziskovanja na družboslovnem področju in izpostaviti svoja prizadevanja za intelektualno rast mladih. Zato bo jutranji del programa namenjen predvsem višje-šolcem, popoldanski pa širši javnosti.
Dopoldanski del Dneva raziskovalcev je Inštitut izoblikoval z goriškim družboslovnim licejem Simon Gregorčič. Srečanje predvideva predstavitev raziskovalnega projekta Mladi in nasilje. Gre za raziskovalno nalogo o razširjenosti nasilja med mladimi in o ustanovah, ki se ukvarjajo z nenasilno komunikacijo in pomagajo žrtvam nasilja. Raziskovalno nalogo bo izpeljala skupina dijakov 3. razreda družboslovnega liceja pod mentorstvom profesorjev in raziskovalcev SLORI-ja. Z delom so začeli v ponedeljek, rezulta-
te ankete, ki jo bodo izpolnili slovenski višješolski dijaki vseh smeri, pa bodo predstavljeni na petkovem Dnevu raziskovalcev.
Tudi popoldanski del pobude bo potekal v šolskem avditoriju od 16. ure dalje. Na programu je podelitev nagrad letošnjega razpisa inštituta SLORI za diplomski in podiplomski študij, nato pa bodo raziskovalci SLORI-ja predstavili nekaj raziskav. Devan Jagodic bo spregovoril o ohranjanju in opuščanju rabe jezika pri slovenski jezikovni skupnosti na Tržaškem, Maja Mezgec pa o funkcionalni pismenosti in manjšinskem jeziku v okviru primera slovenske manjšine v Italiji. Suzana Pertot bo sodelovala z raziskavo z naslovom »V imenu očeta: transgeneracij-ski prenos jezika in identitete po moški liniji«, Norina Bogatec pa bo govorila o večetničnih razredih na manjšinskih in večinskih šolah. Zaira Vida-li bo predstavil rezultate projekta MI.MA. Večine spoznavajo manjšine. Sledila bo okrogla miza z uvodnimi posegi pokrajinskih predsednikov SSO in SKGZ Janeza Povšeta in Livija Se-moliča ter predsednika SLOV.I.K.-a Borisa Perica, srečanje pa se bo zaključilo z razpravo.
Z roko v roki sta na novo pot stopila
Bogdan Podveršič in Urška Mozetič
Božjega blagoslova, ljubezni in medsebojnega spoštovanja jima iz srca kličejo
tata France, mama Adela,
sestra Myrta in brat Damijan z Eleno ter nečaki Jasmin, Tamara in Jakob
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AL GIARDINO (Baldini), korzo Verdi 57, tel. 0481-531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
AL REDENTORE, ul. 9 Giugno 36, tel. 0481-41034.
U Kino
¿j Čestitke
Jutri praznuje rojstni dan MIRJAM iz Štandreža. 50 jih je minilo, odkar te je življenje v zibelko položilo. Naj te vsaka topla jesen s sončnimi barvami nasuje in sonce vsak dan pripotuje. Cvetoča ostani, naj spremlja te zdravje in sreča, nikdar z obraza naj ne izgine nasmeh. Voščijo ti mama, brat, sestra in vsi nečaki.
RADIVOJPAHOR ima rojstni dan in ga bo praznoval s svojci in z bratom Miranom, ki se je tudi rodil v teh dneh. Vsi v družini pa tudi vsi v Renčah, ki zelo spoštujejo Pahorjevo družino, jima želijo vse dobro, predvsem zdravja. Radivo-ju pa iz srca želijo, da bi jih še osrečil s prelepimi pesmimi, ki jih je že in jih bo verjetno še v prihodnje, objavil. Čestitkam se pridružujejo vsi sorodniki, prijatelji in znanci.
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 15.15 - 17.00
-	18.45 - 20.30 - 22.15 »I Simpson
-	Il film«.
Dvorana 2: 15.45 - 17.45 - 20.10 -
22.10 »La ragazza del lago«. Dvorana 3: 16.00 - 18.00 - 20.00 -22.00 »Suxbad - 3 menti sopra il pelo«.
CORSO Rdeča dvorana: 15.30 - 17.45
-	20.00 - 22.15 »Funeral Party«. Modra dvorana: 15.30 - 17.45 -
20.00 - 20.15 »Severance«. Rumena dvorana: 15.50 - 17.45 »Shrek Terzo«; 20.00 - 22.15 »Vi di-chiaro marito e marito«. TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 15.15 - 17.00
-	18.45 - 20.30 - 22.15 »I Simpson
-	Il film«.
Dvorana 2: 15.30 - 17.00 - 18.30 »Shrek Terzo«; 20.10 - 22.10 »Sa-pori e dissapori«. Dvorana 3: 15.45 - 17.40 - 20.00 -
22.00 »Scrivilo sui muri«. Dvorana 4: 16.00 - 18.00 - 20.10 -22.10 »Suxbad - 3 menti sopra il pelo«.
Dvorana 5: 15.40 - 18.00 - 20.15 -22.15 »L'ultima legione«.
Pihalni orkester Kras, SKD Hrast,
Civilna zaščita - Doberdob In MO Jezero
prirtjajo	„
D08ERDUBSKU FBSTU
DANES, 23. SEPTEMBRA, OD 13.90 MUC HA DVORIŠČU PRED ŽUPNIJSKO DVORANO V DOBERDOBU
^ Ob 13.00 otvoritev o Ob 14.00 HRAST bike slalom
g ob 17.30 vaja in demonstracija CIUILNE ZAŠČITE - Doberdob * Ob 20.00 koncert doberdobske skupine BLEK PANTERS in Odprtje koncerta s Pihalnim orkestrom KRAS
a m
Vprimeru slabeča vremena bo koncert v župnijski dvorani Vabljeni!
Zadnja predstava v abonmaju Komigo 2007
Ponedeljek, 8.oktobra, ob 20.30 5 žensk.com
Špas teater
Kulturni dom (Ul. I.Brass 20)
Info: KD v Gorici (tel. 0481 33288)
NOVA GORICA: 17.00 - 19.00 »Ratatouille«; 21.00 »Avtoštopar«.
H Šolske vesti
NA INDUSTRIJSKEM TEHNIČNEM ZAVODU JURIJ VEGA v Gorici iščejo suplenta za poučevanje elektronike - natečajni razred A034; zainteresirani naj čim prej pokličejo na tel. 0481-530021 (tajništvo šole v ulici Puccini 14 v Gorici).
S Izleti
DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ prireja 14. oktobra izlet v Vajont. Vpisovanje ob torkih od 17.30 di 18.30 na sedežu krvodajalcev v Gabrjah.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira v nedeljo, 30. septembra, izlet v Škofjo Loko »Po poteh naših pesnikov in pisateljev - ogled Tavčarjeve domovine«. Odhod z Opčin pri Prosvetnem domu ob 7. uri, iz Gorice pri Rdeči hiši ob 8. uri; prijave in informacije na tržaškem (tel. 040-635626) oziroma goriškem uradu ZSKD (tel.0481-531495).
13 Obvestila
OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU
obvešča, da bo od ponedeljka, 24. septembra, možna potrditev abonmajev za sezono 2007/08 in s 13. oktobrom vpis novih abonmajev; informacije in vpisovanja v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (korzo del Popolo 20, tel. 0481790470), pri turistični agenciji Ap-piani v Gorici, pri Ticketpointu v Trstu in pri ERT-u v Vidmu.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da potekajo vaje ženskega pevskega zbora vsak ponedeljek ob 20. uri.
GODBA KRAS iz Doberdoba obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo za trobila, pihala in tolkala; informacije vsak dan od 19. ure dalje na tel. 338-6347012 (Luciano) ali 335-6478072 (Robert) ter osebno ob ponedeljkih in četrtih ob 20.30 v glasbeni sobi v Doberdobu.
GORIŠKI IAL obvešča, da bodo organizirali večerni tečaj angleščine, začetniški slovenščine in začet-niški informatike dvakrat tedensko med 18.30 in 21.30 po 1 evro na uro. Tečaji so namenjeni uslužbencem privatnih podjetij; informacije na tel. 0481-538439 med 9.30 in 12.30 in med 14.30 in 16.30 od ponedeljka do petka.
KD BRIŠKI GRIČ priredi tečaj aerobike ob torkih in četrtkih med 19. in 20. uro; informacije tel. 3888400814 (Andreja).
KLEKLJARSKI ODSEK društva Jadro je začel novo letno dejavnost ob torkih med 15.30 in 18.30 na sedežu društva v Romjanu; vpisovanje in informacije na tel. 0481776123.
KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE
vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 26. septembra, v Kulturnem domu v Sovodnjah, v prvem sklicu ob 19.30, v drugem pa ob 20.30.
ODDELEK BALETA SCVG EMIL KO-
MEL deluje v baletni sobi Kulturnega doma v Gorici. Začetek dejavnosti - tečaj klasičnega in sodobnega baleta - bo 19. septembra; lekcije potekajo dvakrat tedensko, ob sredah in petkih, med 17. in 19. uro. Vpisujejo ves mesec september; podrobnejše informacije na SCGV Emil Komel (tel. 0481532163) in v pisarni Kulturnega doma (tel. 0481-33288).
ODRAŠČAJMO Z GLASBO je projekt kulturnega društva Oton Župančič iz Štandreža, ki dopolnjuje pevsko dejavnost otrok od 3. leta starosti. Srečanja se bodo pričela v sredo, 3. oktobra, in jih bosta vodili Tanja Gaeta in Sara Hoban. Informativno srečanje za starše bo v kulturnem domu Andreja Budala, ul. Montello 9 v Štandrežu v sredo, 26. septembra, in v ponedeljek, 1. oktobra, ob 19.30. Informacije nudi Tanja Gaeta (tel. 328-0309219 ali email: tanjagaeta@libero.it).
SOVODENJSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI vabi člane in somišljenike na srečanje v ponedeljek, 24. septembra, v društvenih prostorih v Rupi ob 20.30. Dnevni red predvideva poročanje o delovanju v občinskem svetu ter novosti v zvezi z ustanavljanjem Demokratske stranke.
SPDG vabi v sredo, 3. oktobra, ob 21. uri v telovadnico Kulturnega doma v Gorici na prvi trening rekreacije; informacije na tel. 338-7995474 (Aldo Bauzon).
TRADICIONALNI 50-URNI TEČAJ SLOVENŠČINE za odrasle prireja društvo Jadro na sedežu v Romja-nu v začetku oktobra. Organizacijska seja bo v ponedeljek, 24. septembra, ob 20. uri v ulici Monte Sei busi 2 v Romjanu; informacije pri odbornikih (tel. 0481-779843).
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prosi včlanjena društva goriške in videmske pokrajine, ki imajo v svojih arhivih (stare in novejše) LP plošče in kasete, da čimprej posredujejo njihove podatke za objavo v diskografskem zborniku. Fotokopijo naslovnice LP plošče in kasete pošljite po faksu na št. 040-635628 ali po e-mailu trst@zskd.org.
ŠD SOVODNJE vabi na rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkim med 21.00 in 22.30. Prvo srečanje v torek, 2. oktobra, v občinski telovadnici v Sovodnjah; informacije na tel. 0481-882195 (Mirjam).
ŠZ OLYMPIA obvešča, da se bodo v ponedeljek, 24. septembra, pričeli treningi: ob 16. uri mlajša skupina ritmike in orodne telovabe, ob 17. uri starejša skupina ritmike in orodne telovadbe, ob 18. uri mini-volley in športni ples skupina Senior; v torek, 2. oktobra, ob 15. uri telovadba predšolskih otrok, ob 17. uri športni ples skupina Mini, ob 18. uri športni ples skupina Junior; informacije na tel. 335-5952551 (Damijana Češčut).
V	GRADU KROMBERK bo v torek, 25. septembra, ob 20. uri predstavitev knjige Drobtinice iz goriških šeg in navad. Knjigo bosta predstavila avtor Zdenko Vogrič in urednica Erika Jazbar.
V	KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ, drevored 20. septembra
Vabimo na odprtje razstave goriškega slikarja
ANDREJA KOSIČA
V četrtek, 27. septembra 2007, ob 18. uri na
sedežu zavoda Banca di Cividale Kmečka banka v Gorici, Verdijev korzo 40.
OM7 JtiŠM/
Slovenska kulturno gospodarska zveza
ZDRUŽENJE DARKO BRATINA
1997 - 2007: DESET LET ZGODOVINE SLOVENSKA ORGANIZIRANOST V ITALIJI:
inovativni pristopi in modernizacija
Sodelujejo: Miloš Budin, Ace Mermolja, Jurij Pa/jk in Boris Peric Povezuje: Rudi Pavšič
Kulturni dom v Gorici, jutri, 24.9.07 ob 18.00
85 v Gorici, bo v petek, 28. septembra, ob 20.30 klavirski recital Dubravke Tomšič. Organizirajo ga v okviru koncertne sezone 2007-08 in Kogojevih dnevov; predprodaja vstopnic na tel. 0481-531445, podrobnejše informacije na spletni strani www.kclbratuz.org.
V RAZSTAVNIH PROSTORIH KULTURNEGA CENTRA LOJZE BRA-TUŽ, drevored 20. septembra v Gorici bo v sredo, 26. septembra, ob 18. uri odprtje razstave »In kaj naj ljubim, če ne skrivnosti?« slikarja Karla Pečka; njega in razstavljena dela bo predstavila Milena Zlatar.
Prispevki
Namesto cvetja na grob pokojne tete Nele daruje Drago Tomsič z družino 25 evrov za KD Sovodnje. V isti namen darujejo Emil Tomsič z družino 25 evrov ter Toni Tom-sič in Marica 25 evrov.
Popravek: V spomin na Kristinine-ga očeta Jožefa Gergoleta darujejo kolegi občine Devin-Nabrežina 140,00 evrov za Sklad Luccheta-Ota DAngelo-Hrovatin.
Ob smrti Jožefa Gergoleta prispevajo za MPZ Jezero 200 evrov žena Marija ter hčerki Mirella in Kristina.
V spomin na pokojnega bratranca Zdravka iz Cerovega daruje Judita Korsič 50 evrov za obnovitev bolnice Franja.
Pogrebi
JUTRI V GORICI: 11.00, Lino Fabbro (iz Vidma ob 9.30) v cerkvi na Sve-togorski ulici in na glavnem pokopališču.
JUTRI V TRŽIČU: 13.30, Nora Min-ca iz tržiške bolnišnice v Trst za upepelitev.
Kam po bencin
Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA
AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA
ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA
ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ
AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo TAMOIL - Drev. Cosulich 21 ŠKOCJAN
ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) KRMIN
TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN
IP - Ul. III Armata 58
Vljudno vabljeni na odprtje razstave, ki smo jo pripravili v sodelovanju z tri Galerijo Rika Debenjaka - Kanal ob Soči pod naslovom
IN KAJ NAJ LJUBIM,
ČE NE SKRIVNOSTI?
Umetnika Karla Pečka
bo predstavila prof. Milena Zlatar
Kulturni center Lojze Bratuž sreda, 26. septembra, ob 18.00
¿- Koncertna sezona
2007-2008
KLAVIRSKI RECITAL
Dubravka Tomsic Srebotnjak
Na sporedu: W.A. Mozart, D. Scarlatti, L. van Beethoven, A. Srebotnjak in F. Chopin
Kulturni center Lojze Bratuž petek, 28. septembra, ob 20.30
Predprodaja vstopnic: Kulturni center Lojze Bratuž, Drev. 20. septembra 85 -tel. 0481-531445
14
Nedelja, 23. septembra 2007
DNEVNE NOVICE
italija - Apel predsednika republike
Napolitano politikom: Manj televizije in več konkretnosti
Fassino: Če pade Prodi, je treba takoj na predčasne volitve
RIM - Manj televizije, več občutka za institucije in predvsem več konkretnosti. Predsednik republike Giorgio Napolitano je med včerajšnjim srečanjem z neapeljskimi dijaki pozval nosilce javnih funkcij, upravitelje in politike na sploh, naj kar se da omejijo televizijske nastope in naj se raje posvečajo javnemu dobremu.
To ni prvič, da Napolitano oškvr-ne politike, njegov poziv pa gre uvrstiti v zadnja dogajanja (glej nastopi Beppeja Grilla), ki opozarjajo na vse večjo razdaljo med javnim mnenjem, politiko in politiki. »Institucije ne smejo nikoli postati prostori, kjer politiki izpostavljajo svojo prisotnost. To so namreč javne dobrine, ki zahtevajo konkretnost in obenem tudi določeno diskretnost,« je poudaril predsednik, ki je povedal, da se je kot politik vedno kar se da izogibal televizij -skim nas to pom.
Na po li ta no je pred ne kaj dne vi na Kvirinaliu opozoril na nevarne posle dice t. i. pro ti po li ti ke in pre o strih kritik na račun institucij. Njegove bese de so ne ka te ri tol ma či li kot kri ti ko Grillu, včeraj v Neaplju pa je Napolitano opozoril politike, da so tudi sami odgovorni, če med ljudmi narašča odpor proti določeni politiki, ki se dogaja predvsem v javnih občilih, zlasti pa na televiziji.
V političnih krogih pa še vedno odmevajo četrtkovi razburljivi dogodki v senatu, kjer se je Prodijeva vlada za las izognila pekočemu porazu. Levo sredino so v bistvu rešili senatorji iz vrst nove desničarske stranke bivšega ministra Francesca Storaceja, med tis ti mi, ki je obr nil hrbet Pro di -ju pa je tudi Willer Bordon, senator Marjetice iz naše dežele, ki se v zadnjem času pravzaprav obnaša kot opozicijski predstavnik. Bordon, ki je sprt z Marjetico, menda ne bo pristopil v novo Demokratsko stranko.
Vodja Levih demokratov Piero Fas si no je za vez ni ke opo zo ril, da bo -do v Italiji v primeru padca vlade Romana Prodija predčasne volitve. Opozorilo je namenjeno predvsem ne ka te rim manj šim sre din skim strankam v Uniji, ki menda razmišljajo o neke vrste institucionalni ali tehnični vladi.
Podobno kot Fassino razmišlja tu di Pro di, ki je zas kr bljen in obe nem jezen nad dogajanji v senatni skupščini, kjer le va sre di na mi mo vse ga ni naš la skup ne ga je zi ka o uso di ra dio -

\0
Jr
■ vil h
Predsednik republike Giorgio Napolitano pazljivo posluša neapeljske dijake
ansa
televizijske ustanove RAI. Njen upravni svet deluje praktično brez jasnega mandata parlamenta in bo do nadalj-nega zamrznil vsa imenovanja vodilnih ljudi na radiu in televiziji.
Predsednik vlade in tajnik Levih demokratov pozivata vse koalicijske partnerje k čutu odgovornosti, tudi zato, ker bi v primeru predčasnih voli tev sko raj go to vo na ob last spet pri -šel Silvio Berlusconi. Zanimivo, da se v teh dneh ne govori več o potrebi po novi volilni zakonodaji, čeprav je vsem jas no, da bi pred sed nik re pub -li ke Na po li ta no s tem vo lil nim za ko -nom s težkim srcem razpisal predčasne volitve.
Četrtkovi dogodki v senatu odmevajo seveda tudi v opoziciji, kjer je edi no Ber lus co ni pre pri čan, da so predčasne volitve pred vrati. Predsednik Nacionalnega zavezništva Gian-franco Fini je dosti bolj previden, kar velja tudi za UDC, medtem ko v Severni ligi marsikdo razmišlja o pogajanjih s Prodijem o reformah in tudi o novih volilnih pravilih. Bossijeva stranka se namreč boji morebitnega vo lil ne ga re fe ren du ma, ki bi v pri me -ru us pe ha ze lo zmanj šal moč in po li -tične ambicije ligašev.
V pričakovanju novosti bo mora la des na sre di na v se na tu pre mos -titi spor s Storacejem. V nasprotnem primeru bo s težavo zrušila Prodija.
ligurija - Predsednik Dežele
Burlandu visoka globa in odvzem vozniške
GENOVA - Eno let brez vozniškega dovoljenja in 3.500 evrov globe. Genovski prefekt Giuseppe Romano je še kar strogo kaznoval predsednika Dežele Ligurije Claudia Burlanda, ki je zakrivil hud prometni prekršek, prometna policija pa o dogodku ni takoj sestavila dolžnostnega zapisnika.
Javnost se je upravičeno razburila ne toliko zaradi prometnega pre kr ška, ki bi si cer lah ko imel tragične posledice, temveč nad dejstvom, da policija ni takoj kaznovala Burlanda. Slednji, ki je vrh vse ga še vo zil brez voz niš ke ga do -voljenja, je policistom pokazal izkaznico poslanske zbornice, ki je vrh vse ga še za pad la.
Predsednik Ligurije, ki pripada stranki Levih demokratov, je priznal prometni prekršek in včerajšnjo kazen označil kot zasluženo in v skla du s pro met nim za ko -nom. Genovski kvestor Salvatore
Claudio Burlando
ansa
Presente pa se je včeraj postavil v bran po li cis tom, ki so ime li de set dni časa za sestavo zapisnika o Bu-rlandovem prometnem prekršku.
Desna sredina zahteva še na prej pred sed ni kov od stop z utemeljitvijo, daje Burlando slab zgled za državljane, posebno pa za voznike. Leva sredina meni, da gre za politične špekulacije in dodaja, da je Burlando priznal hudo na pa ko, za ka te ro je bil se daj pri mer no kaz no van.
teheran - Na včerajšnji paradi
V Srbiji je umrl Petar Stambolič
/
BEOGRAD - V petek je v 95. letu starosti umrl eden najbolj vplivnih srbskih politikov po drugi svetovni vojni Petar Stambolič. Pokojni politični predstavnik je bil med drugim predsednik predsedstva nekdanje Jugoslavije ter član vodstva jugoslovanske zveze komunistov. (STA)
Čile izročil Peruju bivšega predsednika
LIMA - Čilske oblasti so nekdanjega perujskega predsednika Alberta Fujimorija izročile Peruju. Fujimori je v Limo odpotoval z letalom perujske policije, ki ga je ta poslala v sosednji Čile. Čilsko vrhovno sodišče je v petek potrdilo izročitev Fujimorija Peruju, kjer je obtožen kršitev človekovih pravic in korupcije.
69-letni Fujimori, ki ima perujsko in japonsko državljanstvo, je Peru vodil v letih od 1990 do 2000, ko je zaradi korupcijskega škandala pobegnil na Japonsko. Novembra 2005 so ga aretirali v Čilu, ki naj bi bil odskočna deska za še eno kandidaturo za perujskega predsednika. (STA)
Po razpadu zakona se vračajo k mami
RIM - V Italiji se odstotek zakonskih zvez, ki se končajo z ločitvijo, povečuje, hkrati pa se vedno več ločenih moških po razpadu zakona zateče nazaj pod varno okrilje svoje matere. Vsak peti Italijan se tako po ločitvi vrne v domače ognjišče, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA, sklicujoč se na italijanski časnik La Repubblica.»Ločeni moški pogosto nimajo druge izbire; običajno izgubijo stanovanje, ki ga sodniki največkrat dodelijo njihovim nekdanjim soprogam in otrokom. Zaradi plačevanja preživnin pa ostanejo brez sredstev za nakup novega stanovanja, tako da je vrnitev k staršem edina rešitev,« ocenjuje italijanski demograf Massimo Livi Bacci. »Izvorna družina je za Italijana opora. V Italiji še vedno obstaja velika solidarnost med generacijami. Družinske vezi so zelo močne.
Družine tudi večinoma finančno pomagajo ločenim ženskam,« še dodaja Bacci.
V Italiji se je število ločitev v zadnjih letih podvojilo, odstotek pa je še posebno velik na severu države. »Ločitve prizadenejo vse družbene sloje. In to je težava. Po ločitvi človek običajno postane revnejši. Narastejo izdatki, zniža pa se kupna moč,« še pojasnjuje italijanski strokovnjak.
Iran je razkazal sebi in svetu vso svojo vojaško moč
TEHERAN - V glavnem mestu Irana je bila včeraj velika vojaška parada v spomin na začetek iraško-iran-ske vojne med letoma 1980 in 1988. Na pa ra di je Iran pred sta vil no vo ra -ke to dol ge ga do se ga ga dr, ki lah ko do -seže Izrael in tudi ameriške vojaške baze v regiji. Raketa gadr - beseda v iranščini pomeni moč -, katere domet znaša 1800 kilometrov, je izboljšana ina či ca ra ke te sa hab -3. Ta lah ko po na ved bah urad ne ga na po ve do val ca na paradi poleti 1300 kilometrov daleč, čeprav so v preteklosti iranske oblas ti več krat za tr di le, da ima sa hab -3 do met 2000 ki lo me trov.
Vi de ti je bi lo tu di tri no va iranska lovska letala, ki jih je ta četrtek prvič predstavila iranska državna televizija. Na paradi je spregovoril iranski pred sed nik Mah mud Ah ma di ne -džad. Dejal, da je »Iran vplivna sila v regiji in globalno« in poudaril, da »se tiste države, ki menijo, da bodo z uničujočimi metodami, kot so psiho-loš ka voj na ali go spo dar ski ukre pi,
Iranski
predsednik
Mahmud Ahmadinedžad
ansa
Iran odvrnile od tehnološkega napredka, motijo«.
Na pa ra di, ki si je ni so ogle da -li vojaški atašeji evropskih držav, je bi lo vi de ti šte vil na vo jaš ka vo zi la s pro ti a me riš ki mi in pro ti iz ra el ski mi ges li.
Ameriški državni podsekretar Nicholas Burns je medtem po sestanku svetovnih sil o Iranu v Washingto-nu dejal, da so bili pogovori o novih sankcijah proti Iranu zaradi jedrskega programa »resni in konstruktivni«. Predstavniki petih stalnih članic Var-
nostnega sveta ZN ter Nemčije so na ravni političnih direktorjev dosegli dogovor o nadaljevanju dvotirnega pristopa do Irana. Gre za hkratno iskanje možnosti za nadaljevanje dialoga z Iranom in pogovore o morebitnih novih sankcijah.Zahodne države Iran obtožujejo, da skuša priti do jedrskega orožja.
ZDA, Francija in Velika Britanija se zavzemajo za zaostritev sankcij, če mur pa nis ta pre os ta li stal ni čla ni -ci VS ZN, Rusija in Kitajska.
Varnostni svet ZN je doslej decembra lani in marca letos sprejel dve resoluciji, ki sta uvedli ekonomske in vojaške sankcije. Gre za embargo na uvoz materialov, povezanih z raketnimi izstrelki, zamrznitev premoženja posameznikom in skupinam, ki so vmešane v jedrske projekte, ter prepoved izvoza orožja.
V Washingtonu so razpravljali tu di o mož nos ti no vih fi nanč nih san -kcij ter uvedbi inšpekcij tovora, ki potuje v Iran ali izven Irana. (STA)
EDELJSKE
Nedelja, 23. septembra 2007	^
APrimorski
r	dnevnik
M
Spet sem prebral, da bo prišel dan, ko bodo jeziki izumrli. Seveda ne jeziki velikih narodov, temveč jeziki manjšin in malih ljudstev. Na sedem tisoč jezikov, kar jih svet govori, polovici grozi izginotje še pred koncem stoletja. Vsaka dva tedna en jezik utihne s človekom, ki ga je zadnji poznal in ga je smrt vzela. Statistika je postranska. Iz nje moramo potegniti opomin. Meni se je ob statistiki utrnil tudi spomin.
List s podobnim sporočilom sem prvič opazil v pisarni senatorja Darka Bratine na goriškem korzu. Besedilo je bilo povzeto po angleškem časopisu. Bilo je povečano s fotokopirnim strojem in ga je Bratina obesil na steno. »V razvitih deželah smo prišli že tako daleč, da skušamo na vse načine ohraniti to, kar nam je narava podarila. Tako na primer skušamo zaščititi izumirajoče biološke in vegetalne vrste, naj gre za živali ali rastline. Ko pride do ogrožanja neke vrste, se celo javna občila o tem na dolgo in široko razpišejo. Ko pa gre za človeško vrsto in njene različne "kulturno-jezikovne vrste" - v tem je paradoks -, še zdaleč nismo tako občutljivi. Medtem ko za zaščito narave nekaj le ukrenemo, smo do zaščite "človeške narave" - jezika - še zmeraj brezbrižni,« je nekam zapisal. Ko ti je takšne stvari pravil, se mu je pogled izostril in si v njem zapazil užitek znanja, ki dopušča razumevanje okolja. Govoril je o ekologiji jezika, naroda, kulture, sožitja. Imel je širino znanja, imel je gorečnost in pre-pričevalnost. Zato je zaznamoval generacijo. Ko je tarnala nad robom, kjer ji je bilo usojeno živeti, jo je nagovarjal, da naj razmišlja globalno in deluje lokalno - skratka, naj iz roba naredi središče, oviro naj preobrazi v možnost in prednost. Prinesel je torej idejo, iz katere je nastala vizija, potem pa še marsikaj otipljivejšega. Umrl je na današnji dan pred desetimi leti v kraju Obernai pri Stra-sbourgu, med službenim potovanjem.
Ko sem po desetih letih obudil spomin na septembrski torek leta 1997, na dan, ko je med nas udarila vest o Bratinovi smrti, se mi je v istem hipu vsilila misel o dedičih. Kdo se danes ima za njegovega dediča, kdo to zares je in kdo ni več? Vprašanje sem postavil Bratinovim sopotnikom, ki si jih je po vrnitvi iz Turina v rodno Gorico novembra 1976 šel iskat - glej glej - med mlajšo generacijo. Nekatere druge je dobil v politiki in med opravljanjem svojih institucionalnih dolžnosti.
»Sprašujete, če ima Bratina dediče? Ne bi znal odgovoriti,« pravi Giorgio Brando-lin: »Zase vem, da sem dva cela svoja mandata kot predsednik pokrajine verjel v to, kar je on verjel. Njegove sanje so bile moje sanje. Še vedno hranim listič, na katerega je Bratina leta 1997 - v volilni kampanji in po hudem sporu z mano, ker me ni hotel za predsedniškega kandidata za pokrajino - narisal tri kroge. Ponazarjali so Goriško ter Vipavsko in Soško dolino. Obkrožil jih je z večjim krogom. To je bila Evropa, meje na stičišču med tremi manjšimi krogi pa je zbrisal. Postali so celota. To sem devet let skušal uresničevati s političnimi dejanji. Čez par mesecev se bodo njegove sanje uresničile. Ob tej misli uživam, vendar še potrebujemo Bra-tinovo vizijo, ne smemo je izgubiti s političnega obzorja. Če nam je njegova dediščina dragocena, potem se ne smemo zadovoljiti z umikom meje. Iz treh krogov moramo uresničiti politično, kulturno in institucionalno celoto. Še enih sanj nisva skupaj udejanjila. Načrtovala sva čezmejni univerzitetni inštitut in filmsko knjižnico državne relevance. Oboje je z njim umrlo.«
Aleš Doktoric se je prvič neposredno srečal z Darkom Bratino na svoji maturi, pri kateri je bil predsednik komisije: »Privlačila me je v njem edinstvena kombinacija intelektualne ustvarjalnosti, ostrine, daljnovidnosti in širine. H Kinoateljeju sem pristopil leto ali dve kasneje, ker sem videl v njem prostor, kjer sta bili tradicionalna delitev med Slovenci v Italiji na rdeče in bele in nezaupljivost do italijanskega prostora preseženi v kvaliteti dela in perspektivi prizadevanja.« Katero idejo je prinesel? »Prvič, da
je tudi goriški prostor prav zaradi svojih potencialov enakovreden kateremukoli drugemu v Evropi, če gre v smer čezmejne integracije na raznih področij. Vnesel pa je svojčas k nam postindustrijsko zavest, da je predvsem vlaganje v znanje temeljnega pomena za razvoj skupnosti. Kot katoličan, ki je deloval v Demokratični stranki levice (sedanjih Levih demokratih), je od vsega začetka utelešal težnje, ki so privedle v Italiji do sedanjega rojevanja Demokratske stranke.« Kaj pa dediči? »Dediči so brez dediščine, bi rekel. Za Darkom Bratino so namreč ostali predvsem dolgovi, ker je on imel fatalno, a obenem zelo racionalno atrakcijo v kratkem roku težko uresničljivih projektov na smeri do lastnih vizij. Tako je na dedičih ostala moralna naloga, da realno uresničijo njegove vizije, ki so bile v veliki meri prepuščene ustnemu izročilu. Če naj govorim za svoje področje, je njegov zavedni ali nezavedni dedič gotovo filmski center na Travniku v Gorici, Hiša filma, ki združuje dve društvi, katerih je bil predsednik (Kinoatelje in Sergio
Amidei), kinopodjetje (družbo Transmedia, katere je bil pobudnik) in filmsko smer DAMS Videmske univerze (film je bil absolutno njegova strast).«
Nicolo Fornasir je prispeval k prvi izvolitvi Darka Bratine v rimski senat. K njemu je preusmeril glasove katoliških demokratov iz goriške Krščanske demokracije. »Glasove teh, ki so gledali naprej,« pravi Fornasir. Plačal je z izključitvijo iz stranke, »zmagi pa sva z Bratino nazdravila s šampanjcem v moji kleti«. Družbeno in politično angažiranega Fornasirja še vedno navdihuje Bratinova sposobnost, da je intuicije in dolgoročne vizije spajal s konkretnimi načrti, da je z močjo razuma in trezno analizo odpiral poti, ki so peljale daleč, da je Goriško navezoval s širšim svetom: »Vsi smo njegovi dediči, če svojemu političnemu delu pripisujemo visoko kulturno in človečansko vrednost. Darko ima v nas globoke korenine, ki bodo trajale v času.«
Franco Juri je z Bratino prišel v stik konec osemdesetih let, v času, »ko sem se za-
nimal - kot sam pravi - za multikulturnost našega obmejnega prostora in smo bili angažirani v procesu demokratizacije v Jugoslaviji, Sloveniji in znotraj italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem. Nato sem z njim sodeloval kot poslanec slovenskega parlamenta, on pa je bil senator v Rimu. Srečala sva se dvakrat tudi v Madridu, ko sem tam bil veleposlanik, on pa evroposlanec v Stra-sbourgu. Odlično sva se razumela, imela sva zelo podobne poglede na vlogo manjšin, na demokracijo, na človekove pravice, na Evropo, na pomen večkulturnosti in na nujnost preseganja in odpravljanja meja. Ne predstavljam si današnjega razvoja čezmejnega sodelovanja obeh Goric in odpravljanja meje brez Darkove vizije. Strpnost in spoštovanje dostojanstva vseh sta bila temelja njegovega pristopa do politike, kulture in družbe. Darko Bratina je najavil najboljšo Evropo in je bil njen najboljši predhodnik.« Koga imate za njegovega dediča? »V mislih imam Aleša Doktoriča in Kinoatelje, pa vso tisto kulturo, ki se zaveda bogastva različnosti
darko bratina zaznamoval naš čas
1997-2007, dediči
Igor Devetak
in prepletenosti italijanskega, slovenskega in furlanskega življa. Prav te dni sem Bratinov navdih začutil v Benečiji, kjer so starši in učitelji praznovali odprtje prvega letnika dvojezične srednje šole v Špetru.«
»Darkota moraš enostavno spoznati!« je Davorin Devetak nagovoril Jurija Paljka ob njegovem prihodu na Tržaško univerzo leta 1978. »Zbližala sva se zelo zgodaj - zna povedati Paljk - zaradi skupne krščanske matrice, primorske in goriške podstati in tudi zaradi obojestranskega navdušenja nad takrat mladim poljskim papežem. Z Darkom je bilo lepo, ker je poslušal, ker je znal poslušati, ker nas je imel za sebi enake, ker smo - različni, kot smo bili - imeli v njem dobrega sogovornika, tudi učitelja, predvsem pa človeka, ki je znal govoriti o vseh stvareh. Imel je vizijo prostora in časa. Že takrat je govoril, da bo meja padla, vedel je, da sta večjezičnost in večnarodnost bogastvo in lahko obenem tudi lepa priložnost. Bil je politik, ki je imel dobro študijsko podlago, znal je "brati" družbo, sredi postmoderne je napovedoval globalizacijo, v kateri danes živimo. Vegel pa je tudi v našo prihodnost, v nas, takratno mladino. Čas mu daje prav.« Kje pa so dediči? »Vsi smo malo njegovi - in najbrž ne samo njegovi - dediči. Med danes znanimi osebami pa bi za njegovega dediča najprej omenil prijatelja Borisa Perica, ki je na svojem področju gotovo najboljši nadaljevalec Brati-novega dela. Cenim Borisovo umkjenost. To, da zna najprej poslušati, ga zelo približa Bra-tinovemu liku. Ravno Borisu in njegovi ekipi gre zasluga, če je slovensko družbeno gospodarstvo v Gorici - če ga lahko tako imenujem - danes tako uspešno. Vizija prostora in časa, odlika pri delu, tkanje človeških, prijateljskih, poslovnih in drugačnih, zakaj ne, tudi političnih vezi - tega se je Boris učil pri Bratini. Pa tudi današnjega Rudija Pavšiča ne bi bilo brez Darka Bratine!«
Boris Peric je Bratino spoznal v prvih osemdesetih letih prejšnjega stoletja, kot univerzitetni študent, in je z njim sodeloval do konca. »Darkovo vizijo lahko strnem v enem stavku: Iz ovir je treba ustvariti možnosti. To pomeni razbiti konstituirane danosti in iz osnovnih elementov ustvariti drugačno pojmovanje prostora, odprtega na 360 stopinj. S takšno vizijo je zrevolucioniral kroge, v katerih se je gibal, SKGZ, SLORI, Kinoatelje, Kulturni dom... Njegovega duha danes uteleša predvsem Hiša filma na Travniku. Ker je noter podjetništvo - Bratina je v Turinu poučeval podjetnike -, noter je univerza - bil je univerzitetni profesor -, noter je film - bil je ustanovitelj Kinoateljeja - in je noter kavarna; ravno v kavarnah sem doživljal svoje najlepše trenutke z Darkom, ker je kavarna vsem odprt prostor, brez zapor ali predsodkov, kar je bilo Bratinovo osnovno vodilo. In ker smo iz tamkajšnje podrtije, ki je bila ovira, ustvarili v srednji Evropi edinstven prostor, torej novo možnost.«
Livio Semolič je bil leta 1977 med štirimi Goričani, s katerimi je Bratina polagal temelje Kinoateljeja, in nato do zadnjega njegov tesen sodelavec. Najraje se spominja začetkov: »Nepozaben je takratni prvi obisk filmskega festivala v Pulju, ko sva nekaj dni bivala skupaj. Bili smo mladi, a smo se kmalu navzeli njegovega daljnovidnega razmišljanja o skupnem goriškem prostoru od Červinjana do Soške in Vipavske doline, o potrebi po vlaganju v izobraževanje in nematerialne dobrine, kot je bila pobuda za goriško univerzo, kot je tudi vzpostavljanje interakcije in integracije med tu živečimi narodi. Kar nekaj nas je, ki skušamo udejanjati Bratinovo vizijo in ideale. Imenoval pa bi vsekakor enega. To je Boris Peric, ki je znal in zna še posebno uspešno širiti obzorja organiziranemu delu manjšine in investirati v inovativne pristope, ki slonijo na Bratinovi paradigmi: Več podjetništva v kulturi in več kulture v podjetništvu.«
Če naj za konec potegnemo moralo -kot to radi delamo za film -, dediči Darka Bratine smo nazadnje vsi, ki nekaj damo na svoj jezik, ki stavimo na sožitje in Evropo, ki z užitkom teptamo mejo.
16
Nedelja, 23. septembra 2007
NEDELJSKE TEME	/
Od Smrkcev do Peter Pana in Narnije
Volčiči (7-11 let) Krdela črnih tačk so se 12. julija odpeljali v Žirovnico pri Žireh blizu Idrije. Tam so se na lastne oči prepričali, da na travniku, na katerem kraljuje velika rumena goba z jamborom, v urejenih gobicah še vedno živijo Smrkci. Sprejela sta jih Rdeča smrketa in Rumeni smrkec ter jih zaprosila za pomoč. Volčiči so se pod prisego, da jima bodo pomagali obvarovati Smrkovas pred hudobnim Gargamelom in spoštovati Mati naravo, spremenili v Smrkce in začeli neobičajno, a zelo zahtevno preizkušnjo. Običajni dan se je začel z dviganjem smrkčeve in skavtske zastave ter z obema himnama. Smrkci so se nato preizkusili tako fizično - na športnem dnevu, s pripravo zgradbe tabornega ognja in bivaka, kot umsko - s kovanjem novih načrtov in ukan proti Gargamelu. Med Smrkci so se spletle tako trdne prijateljske vezi in občutek povezanosti, da so pogumno nastopili proti Gargamelu, ga prelisičili in rešili Rumenega smrkca. Gargamel pa jim je v zameno za svobodo zaupal zemljevid zaklada starega smrkca. Smrkci so se takoj odpravili na pot in so ponoči, našli in izkopali zaklad: v leseni skrinjici je bilo polno zlatnikov in spominski našitki tabora za kroj. Smrkci so si po napornem iskanju zaklada privoščili kopanje v bližnjem potoku, medtem ko so za dan, posvečen Mati naravi, ustvarjali ročna dela: pikapolonice, metulje, rožice, torbice in ladjice iz kokosove lupine, s katerimi so celo tekmovali v vodi. Poleg tega so se Smrkci tudi preizkusili v hoji in se povzpeli na vrh ob cerkvici Sv. Tomaža.
Po devetih dnevih bivanja v Smrkovasi je žal napočil tudi trenutek, ko so se morali Smrkci posloviti od Rdeče smrke-te in Rumenega smrkca in se vrniti domov. Velike gobe, dogodivščin in Gargamela pa Smrkci gotovo ne bodo pozabili.
Nepozaben je bil tudi tabor, ki sta se ga udeležili krdeli Velikega drevesa in Belih tigrov od 5. do 11. avgusta. Potekal je v lovski koči v Paljevem nad Desklami v Soški dolini. Po samem naslovu, ki se glasi "Peter Pan na Otoku, ki ga ni", si lahko predstavljamo, koliko dogodivščin so preživeli in kako so se zabavali volčiči obeh krdel.
Volčiči so se v spremstvu Peter pana (Pana), Trilli, Wendy, Tigrove lilije in ostalih pravljičnih junakov urili v indijanskih veščinah in se zabavali ob lovljenju gusarjev, kar jih je tudi najbolj navdušilo. Potem ko so rešili Tigrovo lilijo, so se preiz-

vaščane o njihovih navadah in običajih. V nedeljo zjutraj so se Indijanci vseh plemen podali do vaške cerkve, kjer je imel duhovnik srebrno mašo, medtem ko se je popoldne začela velika igra, in to z lovom na bivola. Še isto noč so odšli bivakirat izven tabora, ponoči pa so jih napadli zli duhovi, ki so morali ugasniti vse svečke ob bivaku. Velika igra se je zaključila, ko so se pod močnim nalivom vsi vrnili na tabor. Naslednji dan so se odpravili na celodnevni izlet do jezera v bližini Sel (8 km razdalje), po katerem so veslali in se kopali.

ma. po neKaj posKusin so tudi vsi otroci nasn cuaezno Lucyino omaro in začeli na lastni koZi spoznavati Narnijo. Večkrat se jim je oglašal in jih hrabril Kralj Aslan, pošten in močan lev, Ki mu je Bela Kraljica z zvijačo odvzela prestol. Otroci so spoznali lepote NarnijsKega Kraljestva in se sprehodili po Dolini Glinščice ter se Kopali v morju pod ribišKo potjo v NabreZini.
Do odločilnega boja je prišlo v peteK, 20. julija, le dan pred vrnitvijo sKozi omaro v realni svet. S sKalpiranjem so otroci premagali volKodlaKe in rešili ubogega Edmunda. Sledil je še zadnji in najpomembenjši del, boj s Kraljico. Otroci so morali najti eliKsir Življenja, brez Katerega Kraljica ne more preživeti. Po dolgem isKanju so otroci uspešno opravili tudi to nalogo in Končno spet Aslanu priborili NarnijsKo Kraljestvo. Aslan je v zahvalo in upoštevajoč starodavno preroKbo imenoval Petra, Suzano, Edmunda in Lucy, štiri brate in sestre, Ki so prvi vstopili v Narnijo, v nove narnijsKe Kralje. Z obljubo volKuljice Štefanije, pesmijo slovesa in podiranjem jambora se je tabor uradno sKlenil, Narnija pa se je otroKom vtisnila v spomin Kot lepa in prijetna dogodivščina.
Indijanci, Vikingi in ...
IzvidniKi in vodnice 3. in 4. čete (11-16 let) so letos taborili v Se-lah na KorošKem od 25. julija do 5. avgusta. Na Kraj tabora so dospeli ob uri Kosila, nato pa so si morali zavihati roKave in postaviti zgradbe, šotore in Kuhinjo. Ponoči so jih obisKali glavni poglavar TatanKa Yo TanKa, šaman ZinKana WaKa, Minehaha, Minmahtoo, EsewtuK in jih razdelili v štiri plemena: Shawnee, Navajo, KicKapoo in MiwoK. V naslednjih dnevih so postavljali zgradbe in se urili v različnih indijansKih veščinah: izdelovanju zastavic, loKov in barvanju majčK. Sledilo je služenje pri vaščanih, medtem Ko so manjše sKupine razisKovale Kraj in povpraševale
že sedme Marmeljade, primorskega jamboreeja oziroma srečanja vseh primorskih stegov. Takoj po zaključku slednje so se izvidniki napotili peš do vasi Gore, kjer so prenočevali, od tam pa še do tabornega prostora v Žirovnici pri Žireh, kjer so taborili od 11. do 20. julija. Blizu potoka jih je Viking ogovoril, naj pridejo čez njega v Midgard in postanejo Vikingi, drugače jih bodo zle sile, ki se pomikajo proti njim in ki jih hočejo ugonobiti, ujele in se ne bodo nikoli več vrnili. Tako so se vsi izvidniki spremenili v Vikinge, poglavar Frigg pa jih je s pomočjo Thora, Baldra, Freyje, Tyra, Ullra, Mani in Soli razdelil v tri sipe, in sicer Gardar, Hroar in Kappi. Vsaka sipa pa je dobila poglavarja - kentmanda. Tako razdeljeni so si Vikingi zgradili nova naselja in si ustvarili novo življenje. Po dnevu izražanja, ko so se urili v petju, plesanju, bansih in škečih in po športnem dnevu, na katerem so se sipe kosale med sabo v vikinškemu napadu na trdnjavo, vikinbal-lu, vikingčku in živem 'calcettu', ki so ga tudi sami zgradili, je napočil čas za hike, ride in bivake. Takoj po dnevu obiskov je bila na vrsti velika igra, ki ji je sledil dan vodnikov, izlet, dan duhovnosti ter najbolj žalosten dogodek na taboru: podiranje zgradb in odhod domov. Ob pesmi slovesa so si Vikingi še zadnjič segli v roko, preden so se vrnili domov.
Tudi izvidniki iz Gorice so se imeli lepo. To so zaupali svojemu dnevniku:
»Dragi dnevnik,
danes je zadnji dan našega tabora. Zadnji zbor ob jamboru, zadnje dviganje zastave v tem krasnem kraju. Tri križi so prav nad hribom, nad Dravogradom, obkoljeni z gozdovi in travniki, s katerih je krasen razgled na dolino, majhne vasice in pašnike. Kraj je zelo pri-
speval k uspehu tabora IV iz Gorice. Zabava je bila na dnevnem redu. Imeli smo vodne igre, dvodnevno igro in pohode, med katerimi smo spoznali okoliščino in domačine, ki so nas vedno radi pogostili z vodo, ko so videli naše utrujene obraze. Imeli smo tudi zanimive delavnice kot na primer capoeiro, judo, masažo in veliko drugih. Tudi med prostim časom se nismo dolgočasili, saj je vedno nekdo poskrbel, da nas je kratkočasil s petjem in igranjem na kitaro ali pa s kakšno smešnico. Vsak večer smo se zbrali okoli tabornega ognja, peli na ves glas in uprizarjali skeče, ki niso bili vedno smešni, vendar smo se vsi radi smejali. Čas je bežal in nihče od nas se ni tega zavedal, dokler smo morali podreti zgradbe in kuhinjo. Tisto popoldne se je lahko na vseh obrazih opazilo nekaj žalosti, čeprav nekateri niso hoteli tega priznati. Koliko novih izkušenj, novih stvari, koliko novih prijateljev, ki jih imamo sedaj radi, smo dobili na tem taboru. In najlepša je zavest, da vse to se ne bo zaključilo s taborom in da smo pripravljeni doživeti še veliko takih!«
Potovalni tabori za vse okuse
Skupina roverjev in popotnic, ki deluje v centru Trsta in zajema mladino od 17. do 20. leta starosti, se je podala na poletni tabor na Češko. Slednji se je odvijal od 26. julija do 5. avgusta 2007 ob reki Vltavi. Prvi del je bil potovalni, medtem ko je bil drugi del usmerjen v razmišljanje in analizo glavne teme tabora, ki je bila povzeta po knjigi '1984' Georga Orwella.
Pot, ki so jo roverji prehodili v teku tabora, se je vila po jugu Češke. S pomočjo kanujev, gorskih koles in same hoje, je Klan mimo srednjeveškega mesta Češki Krumlov prispel do Čeških Bude-jovic. V večernih urah, po zaključenem tabornem ognju pa je sledila kratka debata. Po enem tednu utrudljive hoje, so si roverji privoščili zaslužen trodnevni počitek v Avstriji, in sicer v Selah na Koroškem. Tu, na lepem travniku pod Košuto, so si opomogli in imeli priložnost navezati stike z vaščani.
Medtem, ko se po navadi veja ro-verjev in popotnic udeleži poletnih potovalnih taborov, se je letos kraški Kras'n klan odločil za poseben stalni tabor, ki je potekal konec julija v Žirovnici pri Žireh. Klanovci so si za rdečo nit izbrali temo revščine in si v zvezi s tem postavili določene cilje. Glavni so bili naslednji: da bi v teku tabora potrosili čim manj denarja, da bi se poglobili in občutili, kaj pomeni
preživeti z minimalnimi dobrinami in biti odvisni od radodarnosti svojega bližnjega in se-veda...zabava. Vodstvo je imelo veliko zadoščenje, ko je ugotovilo, da so bili zastavljeni cilji izpolnjeni in da so klanovci doživeli nepozabno izkušnjo.
Goriški roverji in popotnice so se odpravili na potovalni tabor v Sieno, in sicer od 7. do 14. julija. Tako nam poročajo:
»Štartali smo v soboto, 7. julija, iz tržiške postaje in prišli do Siene. Prvi dan smo imeli igro v centru Siene, nato pa smo se napotili proti Montalcinu. Na srečo in čisto naključno smo stopili na mestni avtobus in tam srečali zelo simpatičnega in razpoložljivega šoferja. Med klepetom nam je svetoval, naj spremenimo naše načrte. Prepričani, da nas Bog vedno spremlja, smo sprejeli nasvet in se napotili v Asciano, čudovito mestece sredi Sienske pokrajine. Od tam smo se z dneva v dan pomikali po prelepih planotah. Končno smo prišli do s. Antima, kjer smo opravili služenje. Tukaj smo tudi srečali zelo prijaznega patra Don Ste-fana. Z njim smo lahko poglobili najrazličnejše teme, ki so ro-verje in popotnice zelo zanimale in o katerih je bilo govora že v prvih dnevih. S patrom so imeli skupen in individualen pogovor in vsi smo bili pozitivno presenečeni. Poslovili smo se navdušeni in resnično bogatejši.
Naš končni cilj je bila Siena. Težave pa smo imeli s prenočiščem, saj so prebivalci tega srednjeveškega mesta precej zaprti. Navdušeni, utrujeni, veseli in polni lepih občutkov smo se naslednjega dne odpravili proti Sieni, kjer smo stopili na vlak in se odpravili proti domu. Domov smo prispeli s tremi urami zamude!«
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 23. septembra 2007
17
pričakovana je bil prav gotovo svetovni Jamboree v Hylands parku ob Chelmsfordu. Iz zamejstva se je za ta podvig odločilo deset članov SZSO in RMV, ki se je pridružilo slovenski odpravi. Ko smo dospeli na kraj tabora, so si udeleženci postavili šotore na svojem podtaboru, mednarodno osebje pa so razvrstili v najrazličnejše službe. Udeleženci so čez ves tabor imeli zelo razgiban program, razne izlete in delavnice znotraj tabornega prostora. Staffovci, ki smo opravljali dela, od skrbi za var-
Dve posebni izkušnji:
svetovni Jamboree
in 1. Alpe-Adria Jamborette
SVETOVNI JAMBOREE
"Pusti ta svet nekoliko boljši in lepši, kot je bil, ko ti je bil zaupan". To je eno od duhovnih vodil, ki jih je Baden Powell, ustanovitelj skavtiz-ma, zapustil v prvi vrsti svojim "varovancem", seveda pa tudi vsem ljudem, ki ljubijo svet okoli sebe. V tem duhu so se letos ob stoletnici skavtizma po vsem svetu odvijale najrazličnejše slovesnosti. Največja in najbolj
nost do čiščenja stranišč, zlaganja tovornjakov, dela v trgovini, smo imeli različne urnike. V prostem času smo se prav tako udeleževali različnih dejavnosti, kjer smo spoznavali svetovna verstva, se učili nacionalnih plesov, poskušali tipično hrano... Prvič se je Jam-boreeja udeležilo toliko ljudi iz tolikih različnih držav. Vsi skupaj smo se srečali ob treh različnih priložnostih: otvoritvi, obnovitvi obljube in zaključni slovesnosti. Ob petju, ognjemetih, govorih in plesu,
se je na ogromnem travniku zbrala množica vseh štiri-desettisoč ljudi. Vse je bilo tako neverjetno: novi obrazi, različne navade, načini življenja in obnašanja... Šotore smo imeli blizu Kostaričanov, Indijcev in Kolumbijcev, kosilo smo jedli enkrat s Hongkongčani, drugič z Japonci..., na delu smo preživljali čas z Brazilci, Portugalci, Američani... Nekako smo v malem spoznali ves svet. In najbolj osupljivo pri vsem tem se mi je zdela neka pozitivna energija, ki je bila vseskozi prisotna; to da se ti je vsakdo vedno nasmehnil, se s tabo pogovarjal... Skratka enkratna, čudovita izkušnja, ki je prav gotovo marsikomu odprla pogled na to, kako lahko skupni ideal združi še tako različne ljudi
Klepetava sova
1. Alpe-Adria Jamborette, Čezklanc v Karniji, 28.6. -1.7. 2007
Udeleženci: ZBOKSS, MASCI, avstrijski skavti, SZSO, Savez Izvi-daca Hrvatske
Geslo tabora: bratstvo v različnosti
Letošnja stoletnica je bila ravno prava priložnost, da se je uresničila že dolgo načrtovana zamisel skupnega tabora odraslih skavtov štirih držav, ki imamo že
nekaj let stike in skupne pobude. Vključili smo se tudi Odrasli skavti iz Trsta, čeprav nismo še formalno priznani; šli smo s svojimi kroji in z zastavo SZSO. Igor Tuta je sodeloval pri vseh pripravah in je imel v soboto postavljen poštni urad za priložnostni poštni žig. Večinoma smo spali v lesenih hišicah, nekateri pa šotori, drugi s kamperji itd. Nabralo se je okrog sto udeležencev, v nedeljo pa nas je bilo še več.
Udeleženci smo bili razdeljeni v šest vodov, jezikovno mešanih, tako da je bilo treba vsako stvar prevajati vsaj v tri, navadno v štiri jezike. Odrasli skavti iz Trsta smo bili v glavnem prevajalci in brez nas bi bila vsa zadeva veliko težja. A jamborette je bil izredno lepa izkušnja, predvsem zato, ker smo spoznali čudovite ljudi. Kdor namreč še v starih letih živi skavtizem, pomeni, da je nekaj posebnega in takoj najde skupni jezik z drugimi, čeprav so tujega rodu. Tako smo prvi dan igrali veliko igro in spoznavali okolico, drugi dan je bila v velikem šotoru Mednarodna tržnica s stojnicami posameznih skupin, ki so predstavili svoje nacionalne značilnosti. Popoldne smo imeli nepozabno srečanje s francoskim romarjem Richardom, ki je svoje življenje posvetil pobudam za mir v svetu in je prehodil s prijateljem muslimanom in nekim mladim židom dolgo pot 11.000 km od Jeruzalema do Kompostele. Bolj kot sam potopis nas je pretresla njegova življenjska zgodba, ki je bila polna nasilja, dokler ni doživel dotika božje milosti.
Zvečer smo imeli ob tabornem ognju obisk folklorne skupine iz Rezije. Nedeljski dan je bil namenjen sestavljanju sklepnih misli, skupnemu oblikovanju svete maše, pospravljanju, slikanju in izmenjavi naslovov.
Tri dni so skupaj visele na jamboru različne skavtske in državne zastave. Trije skavtski dnevi so nas povezali v posebnem veselju in želji, da bi se odslej srečevali vsako leto, da bi se bolje spoznali med sabo, da bi spoznali kraje, od koder smo prišli, in da bi čim bolj razširili krog ljudi, ki se kljub razlikam znajdejo ob isti osnovni želji po miru in ob spoštovanju drug drugega.
Kresnica
18
Nedelja, 23. septembra 2007
NEDELJSKE TEME
/
pomembne, a nam nepoznane tržačanke
Angela Janova,
igralka in pevkay 1888 -1978
O nam neznanih Tržačankah pišem vsako nedeljo na eni od strani Primorskega dnevnika. Niso bile vse prave Tržačan-ke, med njimi so tudi take, ki so prišle od drugod, so se pa s svojim delom zapisale v našo tržaško zgodovino. Večinoma tudi niso neznane, njihova imena najdemo v tisku, ki je pred sto in več leti izhajal v Trstu. Lahko rečemo, da so bolj ali manj znane. Moj današnji prispevek, tokrat že deseti, pa je posvečen res neznani igralki. Zaman jo iščemo tudi v Slovenskem gledališkem leksikonu, kjer so zabeleženi skoraj vsi naši nekdanji tržaški igralci.
Danes je težko govoriti o ženi ali raje o dekletu, kije stala nekoč v središču pozornosti, ki je bila oboževana in občudovana. Potem pa je dolga leta živela ob strani in nazadnje skoraj neopazno umrla v sa-natoriju v ul. Farnetto, ne da bi jo kdo od nas obiskal. Vsa naša tržaška slovenska javnost je šla že prej tudi mimo njenega visokega življenskega jubileja. 26. januarja l. 1978 je namreč nekdaj priljubljena tržaška igralka in pevka Barkovljanka Angela Janova praznovala svojo devetdesetletnico, ne da bi se je kdo od nas spomnil s prisrčnim voščilom, s toplo besedo, z obiskom ali spominskim člankom. Njeni nekdanji mladostni prijatelji, še prej pa njeni starejši občudovalci, so se vsi za vedno poslovili že pred njo. Ostala je sama. Danes je malo tistih, ki spoh vedo za njeno ime. Kdo bi si bil lahko mislil v letih 1907 do 1914, ko je z velikom uspehom igrala in pela v našem Narodnem domu. Še dolga leta po drugi svetovni vojni, ko smo spet imeli svoje gledališče, so se nekateri starejši obiskovalci živo spominjali takratne Angele Ja-nove. Pela je glavno vlogo v Harvejevi opereti Mam'zelle Nitouche, katere premiera je bila 26. dec 1910. Ponavljali so jo tudi naslednja leta, zadnjikrat je zabeležena 6. febr. 1913. leta. Režiral jo je Leon Dra-gutinovič, dirigiral pa mladi Mirko Polič. Zelo rad se je te predstave spominjal bar-kovljanski narodni in kulturni delavec Ri-ko Pertot. Bil je tri leta starejši od Janove, zapustil pa nas je eno leto pred njo. »Bila je naša primadona« mi je rekel v nekem pogovoru o njej. Glavne vloge je pozneje pela Rezika Thalerjeva, ki je bila v sezoni 1912/13 celo redno nastavljena v Trstu. Toda Janova je bila tako prepričljiva in priljubljena, da so jo nekdanji oboževalci povsod postavili na prvo mesto, na druge pa pozabili. Zanje je bila in ostala primadona, četudi ni vedno pela glavnih vlog.
V opereti Mam'Zelle Nitouche je imela Janova celo svojo benefično predstavo; to je bila nekakšna slavnostna predstava, katere izkupiček od prodaje vstopnic je dobil slavljenec. Tisti večer jo je njeno navdušeno občinstvo naravnost zasulo s cvetjem, podarili pa so ji tudi dragoceno zlato zapestnico in ji pripravili še posebno presenečenje. Pred Narodnim domom jo je čakala kočija. Obdana od svojih občudovalcev je mlada Angela Janova sedla v kočijo in se odpeljala proti domu, kjer so jo pričakali navdušeni Barkov-ljani.
Veliko let je minilo od takrat, kmalu jih bo sto. Od njenega prvega nastopa jih je celo že več. Podoba Angele Janove je zbledela v spominu ljudi, ne zato ker bi jo bili pozabili, temveč zato, ker so se v teh sto letih iz dneva v dan redčile vrste tistih, ki so jo poznali in občudovali v prvih letih našega tržaškega poklicnega gldališ-ča. In ko je 13. maja 1978. leta odšla za vsemi svojimi kolegi in občudovalci še sama na svojo zadnjo pot, je bila skorajda pozabljena in zapuščena. Za njo ni ostalo nič, samo nekaj fotografij z njenim izjemno simpatičnim in veselim nasmehom. Pač, na orumenelih in preperelih straneh tržaške Edinosti in v Rdečem praporu so ostala laskava poročila o njenih odrskih uspehih. Izluščiti bi jih bilo treba, prepisati, zaokrožiti, a to pomeni dolge ure zamudnega dela. Kdo ima čas?! »Pa kdaj drugič, zdaj ne utegnem...«, se sami pred seboj opravičujemo. Čas nas preganja, zgodovina pa čaka... saj v Trstu niti vseh številk Edinosti ni, treba bi jih bilo poiskati na Dunaju, tam so menda vse. Kdo in kdaj bo napisal pravično in primerno oceno o An-
geli Janovi in še kateri njeni kolegici iz tistih časov? O Mekindovi, Štularjevi, Odi-nalovi in še nekaterih lahko danes povemo le to, da so pred mnogimi leti nastopale na naših odrskih deskah. Tehtno oceno moramo prepustti času in prihodnjim raziskovalcem naše preteklosti.
Danes lahko povem o Angeli Jano-vi le nekaj besed, čeprav vem, da bodo to samo skromni in nepopolni drobci.
Angela Leopolda Jan se je rodila 26. januarja 1888 v Barkovljah. Njen oče Anton je bil kustos carinarnice v Trstu. (Nekateri viri poročajo, da je bil sodnik.) Njena mati je bila Jožefa Martelanc. Svojo mladost je Angela preživela v Barkovljah. Že zelo mlada je začela študirati glasbo in petje, najpej v Trstu, potem v Milanu in na Dunaju. Komaj šestnajstletna je prvič nastopila v Barkovljah, potem v Narodnem domu v Trstu, še preden se je dile-tantski oder spremenil v poklicno gledališče. Takoj potem so jo že v sezoni 1907/08 redno angažiranli. Že 15. decembra je nastopila v naslovni vlogi Charlotte Birch-Pfeifferjeve igre Cvrček, kije dramatizacija romana La petite Fadette francoske pisateljice George Sand. Tista leta so ga uprizarjali vsi veliki odri. Janova je že s tem svojim prvim nastopom osvojila vse tržaško občinstvo. Rada je pripovedovala, da sije tisto predstavo ogledal tudi Ivan Cankar. Njena igra ga je tako prevzela, da ji je prišel po predstavi osebno čestitat, naslednji dan pa ji je poslal svoje pesmi s posvetilom: »Našemu malemu Cvrč-ku, ki mi je v gledališču prvič spravil solze v oči.«
Tiste knjige ni več in tudi tiste ne, ki ji jo je, po njenem lastnem pričevanju, poklonil Cankar po uprizoritvi Kralja na Be-tajnovi, v katerem je 18. oktobra 1908 igrala Nino. V posvetilu jo je imenoval odlično Nino. Ena izmed kritik je zabeležila, da je bila Janova »izvrstna v govoru.« V Rdečem praporu pa je kritik zapisal, da je bila Nina »jako dobra.« Vsekakor je bila to prva res slovenska Nina, v ljubljanski uprizoritvi, ki je bila že 1.1904, so namreč vse vloge igrali Čehi, katerih govor je bil vse prej kot slovenski. Spominsko ustno pričevanje Janove je edini dokaz, da sije Cankar to predstavo v Trstu res ogledal. V svojih pismih o tem ni govoril, pa tudi noben časopis ga ne omenja. Zato zgodovinar Janko Traven celo domneva, da Cankar o tej predstavi sploh ni bil obveščen. Vemo pa, da je imel devet dni pozneje v Trstu predavanje O navdušenju. Zato nekateri mislijo, da je bil na premieri in da se je celo takrat dogovoril za to predavanje. Vsekakor je ostal Janovi zelo živo v spominu
Angela Janova
in njegove navdušene čestitke so ji še veliko let pozneje izvabljale solze v oči, kadarkoli se je spomnila nanj in na tista »nora leta«, kakor j ih je sama rada z nasmehom imenovala.
Pot mlade Angele Janove je šla po prvih uspehih strmo navzgor. Igrala je in pela. Še na stara leta se je rada spominjala treh operet, Leharjevega Grofa Luksem-burškega, Straussovega Cigana barona, Fallove Dolarske prncese, ki so bile na repertoarju v letih 1912 in 1913. Nekatere so doživele celo pet do sedem ponovitev. In ko je spet igrala v kateri izmed dram, je bila kritika ravno tako navdušena nad njeno igro kakor prej nad njenim petjem. V Edinosti je kritik nekoč zapisal, »da je dobra dramska igralka, ako ima vlogo primerno njenemu živahnemu temperamentu.« Drugič pa si kritik želi, da bi jo

Anton Požar in Angela Janova
spet videli v kakem dramskem delu, in celo v resnem žanru. Janova je imela za tiste čase kot mlada igralka zelo visoko plačo, in sicer 160 kron (Danilova samo 40-K več). In vendar se je po izbruhu prve svetovne vojne gledališču odpovedala. Zakaj? O tem ni pripovedovala. Zelo verjetno pa so bili razlogi v negotovem gmotnem položaju. Gledališče je imelo januarja 1914 25.000 kron dolga. Opero in opereto so bili prisiljeni opustiti. (Gled. dokumenti 5051 str. 57) In res j e bila zadnja opereta v Trstu Gejša decembra 1913 in januarja 1914.
Janova je postala zelo uspešna bančna uradnica. Službovala je v Milanu, v Nemčiji in na Dunaju, kjer je bila več let celo pomočnica direktorja neke pomembne banke. V Trst se je vrnila po štiridesetih letih - v pokoj. A ni mirovala. Preveč življenske sile in volje je bilo v njej, da bi ostala doma. Na trgu Silvio Benco je prevzela gostilno Trieste mia in jo vodila do svojega osemdesetega leta. Šele potem se je umaknila v svoj dom.
Prva leta po svojem povratku v Trst je prihajala k predstavam našega obnovljenega gledališča. Po premierah je sedela z nami v skromnih prostorih našega sedeža v ul. San Vito in v družbi z Valerio Silovo, Mariom Silom in Tonetom Požar-jem in z njimi obujala stare spomine. Bila sem večkrat v njihovi družbi in danes mi je žal, da si nisem zapisala ničesar od tistega bogatega pripovedovanja. Bilo je dragoceno pričevanje iz časov, ki so za vedno utonili v pozabo in z njimi vsa imena nekdanjih igralcev, kijih poznamo samo še z nepopolnih letakov in lepakov. Nobeden od njih ni napisal svojih spominov ali zbral podatkov, ki so bili takrat morda še dosegljivi, ker so edini vedeli, kje jih lahko najdejo. Janova je pripovedovala zelo živahno. Ohranila je svojo vedrost, prijazen nasmeh in dobrohotno šegavost, vse tisto, s čimer je mlada osvajala gledalce. Da niso to le prazne besede, nam dovolj zgovorno potrjujejo spomini šest let mlajšega, pozneje znanega gledališkega igralca, režiserja in dramatika Rada Pre-garca, ki je odraščal v Rojanu in je Jano-vo občudoval, ko je imel štirinajst ali petnajst let.
Njena igra gaje tako prevzela, daje sanjal samo še o gledališču. O takratnih mladostnih letih je 1.1950 pisal takratne-
mu uredniku tržaških Razgledov Dragu Pahorju. Objavljeni so v 6. številki tistega leta. Pregarc opisuje vse svoje življenje, vendar nas danes zanima predvsem tisti del, ki govori o Angeli Janovi.
Takole piše na 251. strani: »Takrat je delovala tam neka igralka Janova. Videl sem jo v vlogi Sneguljčice in Pepelke. Kdo bi opisal te vtise! To je bilo čudežno, veličastno, prelepo, da bi se moglo povedati z besedami. Neizbrisna mi je ostala v spominu, silna, mogočna, kot neko eterično bitje, kot roža mogota.
Verjetno je, da ta predstava ni bila boljša kot dobra amaterska prireditev... toda zame je bila najsilnejše doživetje, ki sem ga do tedaj doživel. Prevzela me je popolnoma. V svojem sanjarjenju nisem videl nič drugega kot to Sneguljčico, v belem oblačilu, z belimi prozornimi rokami, z mehkim žametastim glasom, z drobnimi nožicami, kako plava po odru-raju kot angel in me vabi in mami tja...
Po predstavi sem bil priklenjen na svoj sedež na galeriji; biljeter me je moral opozoriti, daje konec, kajti ostal sem v gledališču sam in še vedno strmel tja proti spuščenemu zastoru ... Nisem se mogel odtrgati od tega raja. Zunaj, po ulici sem hodil okrog Narodnega doma, da bi videl svojo Sneguljčico še na cesti, ko bo stopila iz čudežne hiše. Nisem je videl, ker sem jo v svoji domišliji pričakoval v belem oblačilu. Bil sem žalosten. Gnalo me je, da jo vidim od blizu, da se je rahlo dotaknem, in nisem vedel, kdaj In kako sem se spet povzpel po stopnicah v gledališko dvorano in od tam na oder, ki je bil prazen... Gledal sem kulise, ki so nemo ležale na kupu ob zidu, mrtve in negibne. Vrnil sem se na cesto in domov in bil, kakor bi Cankar rekel, bolan.«
Že samo ti stavki potrjujejo, kar mi je pred mnogimi leti med drugim rekel Barkovljan Riko Pertot: »Bila je naša tržaška zvezda«. Do smrti je ni mogel pozabiti tudi njen tri leta starejši soigralec Anton Požar (za prijatelje Toni). Po navadi sicer umirjen sogovornik, se je ob spominu nanjo ves razživel.
Z njeno smrtjo 13. maja 1978 je odšla ena izmed zadnjih, vsekakor v Trstu zadnja še živeča predstavnica pomembne dobe tržaškega slovenskega gledališča pred prvo svetovno vojno.
Lelja Rehar Sancin
/	NEDELJSKE TEME	Nedelja, 23. septembra 2007	507
Šole, ki so se prijavile, so prilagodile svoj predmetnik tako, da so namesto 6 ali 7 predmetov na dan, imele na urniku 2 ali 3. V fleksibilni predmetnik pa ni bila všteta slovenščina, temveč predmeti kot zgodovina, zemljepis, naravoslovje, likovna vzgoja in še kaj.
Šole so lahko izbirale med dvema ali tremi ocenjevalnimi obdobji; pouk določenih predmetov se izvaja le eno obdobje; ob polletju se urnik spremeni; uvedle so strnjene ure od 90 ali celo 135 minut (pri naravoslovju n. pr., ko je šlo za terensko delo).
Največji problem je bil v strnjenih urah doseči večjo aktivnost učencev in manjšo vlogo učitelja. Velik poudarek je bil na načrtovanju in izvajanju pouka. Učitelji so se morali dodatno intenzivno izobraževati. Nujno je bilo razumeti, kako razvijati sodelovalno (skupinsko) učenje. Učitelji se morajo temeljito pripraviti in zgraditi učno uro tako, da učenci individualno delajo. Priprave so mnogo zahtevnejše, delo učencev pa je veliko bolj zavezujoče. Zato so učenci, ki imajo fleksibilni predmetnik bolj utrujeni, ker so podvrženi aktivnim me to dam.
Na tak način se kakovost pouka dvigne; učenci so bolj motivirani, intenzivno so v središču procesa pridobivanja znanja, zato je to znanje tudi bolj obstojno. Trajnejše.
»Z uvajanjem fleksibilnega predmetnika in z rezultati, ki smo jih doslej dosegli, so zelo zadovoljni tudi starši. Vse ugotovitve kažejo, da gre projekt v pravo smer, » je z zadovoljstvom zaključila svoj poseg mag. Vera Bevc; in požela zaslužen aplavz.
Po odmoru so nas čakale »Domače naloge«, tako je svoje praktično naravnano predavanje naslovila Nada Nedelj ko, svetovalka ZRSŠ za drugo trilet-je devetletke.
Domače naloge so zelo važne, četudi je njihova zgodovina toliko stara, kolikor je staro šolstvo. Potrebne pa so seveda takšne domače naloge, ki osmis-lijo učenčevo delo. Sodobna oblika domače naloge sestoji iz naslednjih emle-mentov: načrtovanje, posredovanje, izvrševanje, preverjanje in vrednotenje. Domača naloga mora biti po vsebini in obsegu vezana na posamezno učno snov ali učni sklop. Cilj domače naloge je ponavljanje, utrjevanje in poglabljanje predelane snovi. Vsebina naloge mora biti pestra, mora biti blizu učenčevim izkušnjam in interesom. Težiti moramo k individualizaciji: po obsegu in težavnosti se mora ozirati na učenčev interes; upoštevati mora učenčevo znanje, sposobnost in osebnostni razvoj. Učenec je lahko bolj nagnjen k pisanju, poslušanju ali gledanju, treba je upoštevati tudi te posebnosti pri dodeljevanju nalog. Potrebno jih je rpilagoditi potrebam, željam in nagnjenjem posameznega učenca, da se mu omogoči samostojno delo
Poletni seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji
Četrta primorska zasedba Maribora (5)
Splav na Muri in njegov varni krmar
Anton Krajner
in nadgradnjo prejšnjega znanja.
Premisliti moramo, koliko domače naloge damo, s tem pa, kako podamo navodila, motiviramo učenca. Biti moramo tudi pozorni, v katerem delu ure damo domačo nalogo in pa - ne smemo pozabiti posvetiti domači nalogi toliko časa, kolikor je potrebno, da bo učenec točno dojel, kaj mora narediti, zakaj mora to narediti in kaj bo imel od tega.
Za izvrševanje domačih nalog bi bilo idealno, da ima učenec doma urejen in stalen prosotr, da ima mir, da starši sodelujejo in da domače delo ne preseže 50 minut, pri starejših učencih največ 60 minut. V šoli pa mora učitelj posvetiti dovolj časa preverjanju domačih nalog. Cilj tega preverjanja je dobiti informacije o napredku.
»Če učitelj učinkovito predstavi namen domače naloge, se otroci motivirajo in motivirani otroci zagotovo napredujejo,« je z nasmehom zaključila predavateljica Nada Nedeljko in požela dolg in topel in nadvse iskren aplavz.
Četrtkovo popoldne pa je bilo posvečeno »Učinkovitim didaktičnim sis-temom2; pri praktičnih vajah nas je z veščo roko vodila šarmantna Milena Kern-dl. Razdelili smo se na skupine in opravljali teste o sodelovalnem učenju, igri vlog, projektnem učnem delu in problemskem pouku. Preizkušali smo konkretne metode in oblike dela pri pouku. Sami smo se prelevili v učence, razvijali interakcijo, si izmenjavali vloge in iskali skupni cilj. Na tak način smo spoznavali, da sodobni učni proces ne zahteva le aktivnega učenca, pač pa tudi aktivnega učitelja, «ki tudi sam gradi in izpolnjuje svoje znanje na osnovi lastne refleksije, delovanja in raziskovanja. Znana je misel, da: najboljši učitelji so aktivni učenci.«
Tako smo od Mileninih ur odnesli zvrhan koš praktičnega znanja in koristnih navodil.
Na sproščeni večerji v restavraciji »Pri treh ribnikih« smo se skozi solze ra-vanteljice Ksenije in z resnično ganjenostjo v srcu poslovili od treh zaslužnih stanovskih kolegic. Ravnateljica Stanka Čuk, pojem na ravnateljskem prestolu, učiteljica Majda Mihačič, pojem za številne rodove šolarčkov, ki jo še kot odrasli nosijo globoko v srcu, zadnje leto tudi ravnateljica, in Marica Vidmar, zgledna pri delu za pisalno mizo in pri delu z ljudmi na Deželnem šolskem uradu so se »po dolgih letih neizprosne tlake v vinogradu slovenske šole« sicer poslovile od delovnega mesta, vendar ostajajo v duhu še vedno tesno povezane z okoljem, kateremu so darovale svoje najbolj ustvarjalne moči.
Istočasno so se udeleženci seminarja oddolžili tudi svoji seminarski materi Andreji Duhovnik za ves njen trud in skrb ne samo pri organizaciji seminarja, temveč tudi za budno spremljanje vsega dogajanja in za njeno razpoložljivost v vsakem trenutku.
In sinil j e petek, 24. avgust - žal, zadnji dan, pravzaprav zadnji dopoldan. Na sceno je suvereno stopila dr. Ana Vovk Korže s Filozofske fakultete v Mariboru in direktorica Inštituta za promocijo varstva okolja. Svoje predavanje je naslovila »Strategije okoljske vzgoje«, pripovedovala pa je tako zavzeto in za-nosno, da smo dobesedno viseli od njenih ustnic in je bilo prijetno ugotavljati, kako nas je z globoko vero v tisto, kar pripoveduje, priklenila nase in nam pronicala pod kožo.
Bistvo strategije okoljske vzgoje je spoznanje, da je to medpredmetno področje in daje podvrženo trajnostnemu
Poslušati naravo skozi Anino pripoved je bilo čudovito
razvoju. Mlade je treba izobraževati, da bodo lahko trajnostno delovali. Okoljska vzgoja je dinamični proces, ki se začne že pred poukom in se nadaljuje še po končanem šolanju; praktično traja vse življenje.
Uče nje je naj po memb nej ša vred -nota. Učenje ne sme biti vezano na in-štitucijo, ampak na način življenja. Mladi morajo v sebi razviti vrednote, začeti se morajo zavedati in odločati sami. Okoljska vzgoj a v šoji ni predmet, ki ga programiraš in učiš, je lepilo med predmeti. Zunanje vsakdanje življenje živimo scela, ne po segmetnih. TaKo je tudi z okoljsko vzgojo; da bi zadevo razumeli, jo morajo mladi dobiti skozi različne aspekte. Okoljska vzgoja je horizontalni pojem, ki zaobjema vse. Pri vzgoji je težko dajati napotke. V svetu je veliko specializacij in se težko vidijo povezave. Probleme je treba reševati iz prakse. Mlade je treba prepričati in tudi sami morajo dojeti, da so odgovorni za sedanji način življenja. Materialno razkošje je povzročilo velik upad odgovornosti. Trajnostni razvoj nima točne definicije. Standarda ni mogoče nižati in človek ne prenese omejitev tistega, kar je že dosegel. Zato se je odgovornost za prihodnje rodove prenesla na mlade danes. Tukaj pa se sproži etično vprašanje: kaj jaz lahko naredim kot posameznik. Posameznik naredi veliko, ker dejansko tiči smisel v veliki verigi, vsak od nas je člen te verige; če vsak posamezni člen nekaj stori za trajnostni razvoj, se bo nekaj spremenilo. Vsi napori so sicer usmerjeni v višanje standarda, da bi vsi imeli višji standard. Ravnovesje stoji v triperesni deteljici: ekonomija, socialni odnosi, narava. Vsi ti trije elementi morajo biti v ravnotežju. Največjo težo pa je treba dati naravnemu elementu. Če ohranimo naravo, se bo razvijal ekonomski del in bo to pozitivno vplivalo tudi na socialne odnose. Zato veliko vlagamo v naravo, da ne bi stalno popravljali napak in škode ki nastajajo v ekonomiji. Zdravljenje stane veliko več, kot če prvotno paziš, da ne povzročaš škodljivih aktivnosti. Narava ne potrebuje nas; ona živi sama v ravnovesju in se sama izravnava. Škodo povzroča človek. Zato mora najti način, kako živeti skupaj z naravo. Mi smo se pozno vključili v naravni sistem in se moramo ravnati po zakonitostih narave, ne pa delati proti njim. Tega pa se ne da rešiti enkrat za vselej. Kako živeti v skladu z naravo se moramo učiti vse življenje; to je proces. Kar je bilo pred desetimi leti veljavno, je danes popolnoma drugače. Vse se spreminja in napreduje. To je trajnostni razvoj. Mi kot družba smo v procesu naravnih zakonitosti pomemben člen. Kako doseči motivirano družbo, je dolgotrajen proces.
Pravilna smernica bi bila takšna: kritično in ekosistemsko razvijati življenje in krepiti sposobnost posameznikov
in skupin, da pripomorejo k pozitivni spre mem bi.
Okoljska vzgoja je način življenja; pridobivati moramo informacije in graditi vrednote. Cilj mora biti akcija in vztrajanje pri odločitvah. Vsak posameznik je člen dolge verige, sodobni pristop je povezovalno, skupinsko delo.«
Po odmoru smo se »s tršico« podali na terensko delo. Zasedli smo park pred Srednjo ekonomsko šolo. Iz lepo vzdrževane trate, ravne ko miza in žive zelene barve, da je vsa okolica sijala od njene mehkobe, je dr. Ana Vovk Kože izrezala za ped veliko travnato rušo in nam na lastni dlana pokazala, česa vsega ne vidimo, ne slišimo, ne zaznavamo, ko hodimo svoja vsakodnevna pota. Narava okrog nas govori, nas omamlja in nam pripoveduje svoje nemljive zgodbe, mi pa korakamo dalje, s pogledom uprtim v tla in spregledamo vse živo in neživo življenje, ki se odvija pred nami, pod nami, za nami in okrog nas. Vse to smo odkrivali na njeni dlani in se čudili naši slepoti. Mi mislimo, da je zemlja zemlja in da je povsod enaka, samo da so tam kamni, tu bolj sipka, tam rjava, tam lapornata. Kakor človek ni samo človek, temveč so deli telesa, oblačila, čustva in misli - tako zemlja ni samo zemlja, temveč je vrsta neskončnih kombinacij peska, melja in gline, ki imajo tudi svoj značaj in celo svoj vonj. Kot človek. Usodna rečenica: prah si in v prah se povrneš ni nekaj kar tako izmišljenega zaradi lepšega. Človek in zemlja sta trdno povezana med seboj; sodobno življenje ju je malo razteplo vsaksebi in se morata spet najti. Ampak, kakšna čudovita stvar je zemlja! Ni ti treba daleč v svet, da to spoznaš; to lahko že polnokrvno občutiš na lastni dlani. Na koncu nas je predavateljica povabila še, naj objamemo drevo; to je močan vir energije, saj leta in desetlletja, če že ne stoletja, vsrkava vase sonce. In ve se, da je sonce vir življenja.
Na sklepno slovesnost smo se vračali polni novih spoznanj. Slovo je bilo težko, a navdahnjeno z vedrino. Prišla nas je podzravit gospa predstojnica mag. Vera Bevc, naša mentorica, kateri se je v imenu udeležencev prisrčno zahvalila ravnateljica Fiorella Serio, ki je posebej poudarila: »Kak smo prišli polni pričakovanj in odhajamo prepolni sijajnih vtisom, kako smo prišli k bistremu izviru in nas zdaj odnaša zlata reka; prišli smo s hrepenenjem in odhajamo z zadoščenjem.«
Zadnjo besedo je izrekla naša seminarska mati Andreja in za leto 2008 s širokim zamahom lakti pokazala v Kranj.
Boris Pangerc
Fotografsko gradivo so prispevali: Mario Adamič, Karlo Nanut,
Martin Srebrnič, Rosanda Volk, Arturo Bresciani in avtor reportaže.
(Konec)
KULTURNI
MEDNARODNI FESTIVAL IN MLADINSKIH PEVSKIH I
Od 6. do 9. septembra 2007 se je odvijal festival mladinskih in otroških pevskih zborov ALPE ADRIA -FESTIVAL CORALE 2007. Zborovska združenja Feniarco, Europa Can-tat in Usci Friuli Venezia Giulia, pod pokroviteljstvom Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine so organizirala 9 koncertov, ki so se vršili po raznih krajih v Furlaniji Julijski krajini. Zveza slovenskih kulturnih društev je bila soorganizatorka goriškega koncerta. Nastopali so zbori iz Italije in tujih držav (Španije, Norveške, Rusije, Japonske...), med njimi pa je bil
Po vel nam je, da je bil nas top na fes -tivalu lepa izkušnja, saj so se soočali z drugimi zbori in spoznali drugačne realnosti. V Gorici sta nastopila še dva zel o dobra zbora, žal pa j e bil a pu bli ka ma loš te vil na. Zbor se je na -slednjega dne udeležil tudi gala kon-cer ta, kjer so nas to pi li vsi ude le žen -ci; v prvem delu so nastopili italijanski zbori, mladinski zbori, vokalne skupine, zbori z raznimi repertoarji. V drugem delu so se predstavili zbori, ki so se udeležili ateljejev na vse-bi ne glas be za otroš ke zbo re, spi ri tu -al in go spel glas be, vo cal en sam bels,

romantične glasbe, vocal pop/jazz
O mednarodnem Festivalu smo se pogovaljali tudi s pevko Agato, ki nam je povela, da so doživele dober sprejem, obenem pa dober občutek, saj se je pri re di tev ude le ži lo ve li ko številno zborov in ljudi iz cele Italije. Za ni miv je bil tu di ga la ve čer, kjer so nastopili vsi italijanski zbori, nadalje tisti, ki so se udeležili ateljejev, na koncu pa še trije združeni zbori
Festival je bil za Ženski pevski zbor Kraški slavček priložnost srečanja z drugimi zbori in izmenjvo izkušenj. Spoznale so petje drugih zborov, kako poteka organizacija festivala oz. ve li kih pri re di tev. Opa zi le so,
tudi Ženski pevski zbor Kraški Slavček iz Nabrežine, ki ga vodi Mirko Ferlan.
nih društvenih prireditvah, na reviji Primorska poje in ki je letos sodeloval na osrednji Prešernovi proslavi, je nastopil na enem od festivalskih koncertov v Kulturnem domu v Gorici v petek, 7. septembra 2007 ob 21. uri, poleg OPZ Juvenes Cantores-Bari (dir. Luigi Leo) in zbora »La Corolla« iz Ascoli Picena (dir. Mario Gi-or gi).
v soboto, 8. septembra 2007, z gala koncertom, kjer so nastopili vsi udeleženci festivala, ki so sodelovali tudi v šestih tematskih delavnicah, ki so spremljale prireditev.
tek v Gorici, smo se pogovarjali z dirigentom Ženskega pevskega zbora Kraški slavček, Mirkom Ferlanom.
KONCERTI:
SREČANJE ZAMEJSKIH SLOVENCEV IN OTVORITEV RAZSTAVE »SLOVENEC SEM« z nastopom MePZ Skala-Slovan iz Gropade in Pa-drič (dir. Herman Antonič) ter Moške vokalne skupine Sraka (dir. Bogdan Kralj) bo potekalo v soboto, 29.9.2007 ob 10. uri v šoli Slemen na Sp. Slemenu v občini Selnica ob Dravi. V okviru prireditve bosta postavljeni razstavi »Pesniki dveh manjšin« in »Barve otroštva v črnobelem«.
»Corovivo - Confronti corali itine-ranti del Friuli Venezia Giulia« bo 21.
oktobra 2007 v Trstu s pričetkom ob 10.
»OH. LJUBEZEN PLEMENECA«,
koncert v izvedbi MePZ Obal'ca iz Kopra bo 26. septembra 2007 ob 20.30 v
dvorani Športnega centra Zarja v Bazovici. Nastopajo: Tamara Stanese-so-pran, Martin Knez-kitara, Raffaela Pe-tronio-ples, Samo Južnic-kastanjete.
ZSKD nudi informacije o enodnevnem seminarju za zborovodje otroških in mladinskih zborov, ki bo potekal v Rogaški Slatini v oktobru 2007.
NATIVITAS 2007 - ZBORI POZOR!!!
Izteka se rok za prijavo na letošnjo božično revijo Nativitas. Zainteresirani pohitite!
»PRAVICA DO IMEN IN PRIIMKA«
predstvaitev priročnika za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka bo v ponedeljek, 24. septembra 2007 ob 18. uri v prostorih občinske knjižnice E. Guglia v Miljah (v organizaciji DSMO in SKGZ).
Izlet v Škofjo Loko »Po poteh naših pesnikov in pisateljev - ogled Tavčarjeve domovine« v nedeljo, 30. septembra 2007;
na razpolago je še nekaj mest. Odhod iz Opčin pri Prosvetnem domu je predviden ob 7. uri, iz Gorice (pred Rdečo hišo) ob 8. uri. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040 635 626) oz. goriški urad ZSKD (0481 531 495).
ZANIMIVO ZA OTROKE:
URE PLESA ZA OSNOVNOŠOLCE
(osnovni koraki standardnih plesov in raznih koreografij) bodo potekale v društvenih prostorih v Šempolaju vsak četrtek od 16. do 17. ure. Prvo srečanje bo 27. septembra ob 16. uri, sledi sestanek s starši.
OTROCI, KI OBISKUJEJO VRTEC, OSNOVNO ŠOLO IN 1.SREDNJO so
vabljeni, da se pridružijo Otroško-mla-dinski pevsko-glasbeni skupini Vigred.
da je bila prisotna strokovna javnost. Zbor je za koncert veliko vadil, zavedajoč se vloge, ko predstavljaš slovensko manjšino, ki je spremljala dogajanje na italijanski zborovski sceni in moraš narediti dober vtis. Uspešno izkušnjo bi želele pevke ponoviti tudi v bodoče bodisi na tem ali katerem drugem festivalu. ŽPZ vabi nove pevke, ki obiskujejo nižjo in višjo srednjo šolo, da se jim pridružijo v novi sezoni.
iz oci v oci
agenda - agenda - agenda - agenda - agenda - agenda
Poučna ponedeljkova srečanja se bodo odvijala vsak ponedeljek od 16. do 17. ure v društvenih prostorih v Šempolaju. 1. vaja bo v ponedeljek, 1. oktobra ob 16. uri, sledi informativni sestanek s starši (v organizaciji SKD Vigred).
TEČAJ ZA PRIPRAVO NARODNE NOŠE
bo potekal vsak ponedeljek od 15/10/2007 od 18. do 20. ure v društvenih prostorih v Šempolaju.
TEČAJ »ŠTIKANJA« bo potekal ob torkih od 17. do 19. ure v društvenih prostorih v Šempolaju. 1. srečanje in vpisovanje v torek, 9. oktobra ob 17. uri. (v organizaciji SKD Vigred)
VSE INFORMACIJE O TEČAJIH IN RAZPISIH NUDI ZSKD TEL. ŠT. 040 635 626, E-MAIL trst@zskd.org
Ime in priimek: Igor Tomasetig Kraj in datum rojstva: Tržič, 30.09.1971
Zodiakalno znamenje: tehtnica Kraj bivanja: Medjavas - Devin Na-brežina
E-mail: igor@zssdi.it Stan: tretji Poklic: uradnik
Najboljša lastnost: poštenost in iskrenost
Najslabša lastnost: jih je preveč, da bi jih našteval
Nikoli ne bom pozabil: vseh lepih trenutkov v družini in s prijatelji Hobiji: fotografija, nogomet, smučanje, pohodništvo
Knjiga na nočni omarici: IX. KORPUS SLOVENSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA BOJA Najljubša risanka: Donald Duck (Pa-perino)
Najljubši filmski igralec/ igralka: Kevin Costner in Julia Robertos Najljubša glasba: U2, REM, Jugo Glasba, med klasično glasbo CAJKOVSKI Kulturnik/ osebnost stoletja: Boris Pahor, Josip Broz Tito in Nelson Mandela
Ko bom velik, bom... to kar sem Moje društvo: SŠKD Timava Medjavas Štivan
Moja vloga v njem: predsednik Svojemu društvu želim: veliko mladih članov in veliko let uspešnega delovanja na kulturnem in športno rekreacijskem področju Moj življenjski moto: »živi in pusti živeti«
Moje sporočilo svetu: svet je lep, ker je raznolik, pustimo ga, naj se odraža v svoji raznolikosti
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 23. septembra 2007
21
neurje
Solidarnost
Kmečke
zveze
Kmečka zveza in v njej včlanjeni kmetje v Furlaniji Julijski Krajini izražajo svojo globoko prizadetost in solidarnost slovenskemu narodu ob izredni vremenski ujmi, kije z obsežnim uničenjem prizadela velik del Slovenije. Naravna katastrofa je poleg ogromne gmotne škode na podeželju terjala tudi človeške žrtve, za kar izraža zveza svojcem in celotni slovenski javnosti čustva globokega sožalja. Kmečka zveza je podprla solidarnostno akcijo, s katero je Primorski dnevnik dal pobudo za obnovo uničene partizanske bolnišnice Franja, edinstvenega spomenika humanosti, obenem pa se je aktivirala za pomoč od neurja pizadetim kmetom.
Predsednik Alojz Debelis
špekulacije pri določanju cen
Cene kruha nezadržno rastejo, tako kot...kruh
Cene kruha nezadržno rastejo, kar dodatno načenja kupno moč italijanskih potrošnikov. Tudi v tem primeru se skuša, po ustaljeni navadi, pripisati krivdo poviškov kmetom, češ da se je ce na pše ni ce in po sle dič no kruš ne mo ke moč no dvig ni la, kar se ne izo gib no pre ne se na konč no ce no kru ha.
Analiza stanja od pridelovalca pšenice do prodajalne kruha na drobno pa nam prikaže sledeče sliko: cena pšenice v Italiji se v zadnjih dvajsetih letih ni otipljivo spremenila, kar seveda ne velja za kruh;
cena pšenične moke ( 0,42 € za kg), je petkrat do desetkrat nižja kot cena kruha, ki se suče med 2,5 - 3,5 €, v nekaterih večjih mestih pa že presega mejo 4,00 €;
Prejš nji po da tek nam po ve, da je cenovno razmerje med moko in kruhom skre ga no z vsa ko eko nom sko lo -giko, kot nam potrjujejo tozadevni podatki iz preteklosti in polpreteklosti, ko se je omenjeno razmerje sukalo med 1: 1,5 - 1: 2,0 in se s povečano storilnostjo pekarn vsled uporabe no vih teh no lo gij ne bi sme lo spre me -ni ti, kljub po ra stu stro škov za de lov -no silo;
de lež stroš ka za pše ni co le de lo -ma vpliva na izoblikovanje končne cene kru ha, kar po me ni, da tu di mo re -bitno povišanje tržne cene pšenice in moke ne vpliva odločilno na prodajno ceno te nenadomestljive dobrine. Res je sicer, da je Italija velik uvoznik pšenice ( uvaža približno toliko pše-ni ce, kot je pri de la), a zaen krat pod -ražitev cene uvožene pšenice ne opravičuje porasta cen kruha, če ne malenkostnega.
Vlada mora ukrepati in preprečiti špekulacije pri določanju cen kruha, ki morajo biti usklajene s proizvodnimi stroški, morebitni poviški teh cen pa podprti z neovrgljivimi dokazi o njihovi upravičenosti, da se preprečijo špekulacije, ki kmetu ničesar ne dajo, potrošniku pa veliko vzamejo.
Svetovalna služba Kmečke zveze
pobuda kmečke zveze in občine podbonesec
Za Nadiške doline projekt ogrevanja z lesnimi biomasami
Pred dnevi je bila v Vidmu na sedežu Dežele FJK tiskovna konferenca, na kateri so predstavili projekt naprave daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, ki ga bo uresničila občina Pod bo ne sec, na če lu ka te re je žu pan Piergiorgio Domenis.
De la se bo do za če la v te ku me -seca septembra. Predvidena je postavitev kotla z uporabo lesnih sekancev z zmogljivostjo 348 KW. Kotel bo povezan z napravami daljinskega ogrevanja z raznimi javnimi in zasebnimi
zgradbami ( osnovna šola, vrtec, telovadnica. občinska palača, itd.).
Naprava, ki bo popolnoma avtomatizirana, bo delovala na lesne biomase iz gozdov Nadiških dolin. Občina Podbonesec je namreč lastnik nad 550 ha gozdov.
Z zamenjavo sedanjih naprav, ki delujejo na plin metan, z napravami na les, bo občina preprečila vsako leto emisijo 84 ton CO2 v atmosfero.
Zanimiv pilotni projekt je nastal pre tež no s sred stvi De že le FJK, ki je
zagotovila 90% kritje stroškov, ostalih 10% pa je prispevala občina Pod-bo ne sec.
Konference so se udeležili direktor za Gozdovno upravljanje in protipožarno deželno zaščito Emilio Gottardo, predsednik Italijanskega združenja za gozdno energijo Marino Bertone, projektant naprave Loris Meneghini in tajnik Čedajske Kmečke zveze, pobudnice projekta, Stefano Predan. (Na sliki: predstavi-telji projekta daljinskega ogrevanja)
v tem času do konca oktobra
Razmnoževanje kuhinjskih zelišč
Za to je čas ugoden bodisi spomladi kot jeseni
Od sedaj naprej nekako vse do konca oktobra je čas, da razmnožujemo nekatera kuhinjska zelišča. Skoraj vsa pri nas gojena zelišča so trajne rastline. Izjema so bazilika, peteršilj, drobnjak in nekatere druge. Slednje razmnožujemo z direktnim sejanjem ali presajanjem kupljenih ali doma pripravljenih sadik. Trajnice kot so origano, majaron in druge razmnožujemo tudi z delitvijo. Za to je čas bodisi pomladi kot jeseni. Nekatera zelišča razmnožujemo tudi s potaknjenci, kot na primer rožmarin. Poglejmo, kako razmnožujemo nekatera najbolj razširjena zelišča in kako jih pripravimo za zimo.
ORIGANO - Origano razmnožujemo v glavnem na dva načina: s semenom ali z deljenjem rastline. Sejemo spomladi v globino, ki naj ne bo več kot 1-2 cm. Po 6-8 tednih rastlinice presadimo na prosto ali v vaze. Deljenje po navadi opravimo spomladi, za ne prehladne lege pa je za to primerna tudi jesen, a ne prepozno. Rastlino izrujemo iz zemlje, jo razdelimo na dva ali več delov, odvisno od velikosti rastline, in njene dele zopet vsadimo. Rastlina matica naj bo zdrava in močna. Osrednji del rastline lahko odstranimo, ker je tisti najstarejši. Vsak del mora imeti dovolj korenin. Pred ponovno saditvijo rastline korenine nekoliko obrežemo, po saditvi pa zemljo potlačimo z nogo. Sadimo na sončno in toplo lego, v razdalji 30 za 30 cm, v dobro
pognojeno zemljo. Lahko sadimo tudi v tla, prekrita s črno folijo, da je manj plevela. Origano pogosto gojimo v vazi, kar se zelo dobro obnese. Na balkonih ali pred hišo pustimo vaze vse poletje. V primeru nizkih zimskih temperatur denemo vaze jeseni v notranje prostore ali v ogrevan rastlinjak, če razpolagamo z njim. Po možnosti jih držimo v bližini oken, na svetlem. Lahko po dve ali več vaz skupaj postavimo v večjo posodo, vmesni prostor pa napolnimo z razširjeno glino. To ima prednost, da bolje ohrani vlago. Preden prenesemo origano v notranje prostore, mu odrežemo suhe in stare dele. V notranjih prostorih bodo te rastline, čeprav počasi, rasle celo zimo. Zato jih moramo občasno pognojiti in tedensko zalivati. To velja tudi za druge zeliščne rastline, ki pre-zimijo v notranjih prostorih. Če zima ni prehuda, se lahko origano ohrani tudi zunaj. Po možnosti ga pozimi postavimo v zavarovan prostor, na primer na južno stran hiše ali v katerikoli topel kotiček.
MAJARON - Majaron po navadi razmnožujemo s semenom, lahko pa tudi s potaknjenci in delitvijo. Sejemo v za-bojčke ali v lončke v pomladnem času. Čeprav majaron dobro prenaša sušo, je bolje, da se korenine ne preveč posušijo. Zato je tudi bolje, da pred setvijo gnojimo predvsem z organskimi gnojili. V maju rastlinice presadimo v vaze ali tudi na prosto. Rastline postavimo v zavetno in
sončno lego.
Drugi razširjeni način razmnoževanja majarona je z delitvijo. Približno vsake 3 leta rastlino izrujemo, jo razpolovimo in njene dele spet vsadimo. Po navadi to storimo jeseni. Osrednji del rastline lahko odstranimo, ker je tisti najstarejši. Majaron je trajno zelišče. Skoraj vedno ga gojimo v vazi, kar se zelo dobro obnese, kajti v primeru nizkih zimskih temperatur spravimo vaze jeseni v notranje prostore, na svetlo, drugače se večji del zime dobro ohrani tudi zunaj. Bolje je vsekakor, da ga pozimi postavimo v zavetje, na primer na južno stran hiše ali v katerikoli drugi topel kotiček. Preden ga postavimo v notranje prostore, ga obrežemo.
ŽAJBELJ - Žajbelj lahko razmnožujemo s semenom. Pri tem zelišču razmnoževanje z delitvijo ni dosti razširjeno. Eden od načinov razmnoževanja je tudi ta, da spodnjo stran rastline zasuje-mo z zemljo, da bolje poženejo korenine. Bolj razširjeno in uspešno je razmnoževanje s potaknjenci. Na ta način pridobimo nove rastlinice, ki so enake, kot rastlina matica. Potaknjence po navadi naredimo spomladi, možno pa je tudi jeseni. Vejice za potaknjence odrežemo od rastline, ki je stara 2-3 leta in je v dobrem zdravstvenem stanju. Potaknjenci naj bodo dolgi 8-10 cm in morajo imeti vsaj 4 očesa. Odstranimo spodnje liste in ne-
katere zgornje liste. Nato jih vtaknemo v zemljo za 2/3 dolžine potaknjenca. Po navadi postavimo potaknjence v posamezne lončke, ki imajo vrtno ali kupljeno zemljo dobre kakovosti. Po navadi potaknjenci žajblja dobro in hitro razvijejo korenine.
ROŽMARIN - Najboljši način, da razmnožujemo rožmarin, je s potaknjenci, ki jih po navadi režemo spomladi, lahko pa tudi jeseni. V ta namen izberemo dobro in mlado vejico (dolgo približno 15 cm) in jo očistimo listov na spodnji polovici za 4 - 6 cm visoko. Tako pripravljeno vejico vtaknemo v lažjo zemljo, da se vkorenini. Zemljo moramo stalno zalivati, da ostane vedno vlažna, a ne prevlažna. Čez približno 3-4 tedne poženejo korenine. Naslednje leto rožmarin presadimo na stalno mesto ali v vazo.
Rožmarin lahko sadimo vse leto in zelo zelo dobro se obnese za gojenje v vazi. To je zelo praktično, saj lahko vazo postavimo pred hišo, na balkon ali tudi na okensko polico. Po navadi rožmarin dobro prenese celo zimo zunaj.
KAMILICA - Kamilica je enoletnica, a jo razmnožujemo v septembru tako, da jo sejemo. S prvim jesenskim dežjem bo seme pognalo. Lahko sejemo tudi spomladi, vendar daje po navadi ta setev skromnejši pridelek. Sejemo tako, da seme enakomerno potrosimo po prej
pripravljeni površini. Lahko sejemo tudi v vrste, ki naj bodo oddaljene 35-50 cm ena od druge. Na ta način je odstranjevanje plevela lažje. Redno moramo zalivati, a ne smemo pretiravati.
MELISA - Meliso razmnožujemo jeseni ali spomladi z deljenjem rastline. Manj razširjena je priprava potaknjencev.
TIMIJAN - Timijan običajno razmnožujemo z delitvijo grmov, s setvijo ali s potaknjenci.
POPROVA META - Poprovo meto razmnožujemo skoraj izključno na vegetativni način. To storimo ali z živicami ali pa z novimi rastlinicami, ki poženejo iz korenin. Prvi primer je veliko bolj razširjen. Živice poberemo iz zemlje, pazimo, da imajo tudi korenine in poganjke lističev. Odrežemo 10-12 cm dolge. Matične rastline naj bodo lepe in bujne. Malo porežemo starejše veje z dobrim rezilom. Tako pripravljene posadimo v vaze, ki imajo približno 14-16 cm premera. Uporabljamo namensko zemljo za presaditve. Sadimo kakih 5 cm pod površjem, poteptamo zemljo in dobro zalijemo. Lahko pa tudi sadimo na prosto. V tem slučaju sadimo 10 cm globoko. Nove rastlinice naj bodo oddaljene 40 cm za 40 cm. Živice sadimo konec poletja, sedaj je pa skrajni čas. Pred sajenjem zemljo obdelamo kakih 30 cm globoko. Zemlja naj bo dobro pognojena s hlevskim gnojem.
Magda Šturman
22
Nedelja, 23. septembra 2007
NEDELJSKE TEME
/
manjšina - V reviji italijanske letalske družbe Alitalia
Kratka, vendar prijetna predstavitev Walserjev v Aosti
Članek o Walserjih je opremljen z lepim fotografskim gradivom
Revija Ulisse, ki jo letalska družba Alitalia brezplačno deli svojim potnikom, občasno namenja kar precejšnjo pozornost manjšinam; v okviru predstavitve posameznih dežel so tam, kjer so manjšine prisotne, tudi primerno predstavljene, običajno s spoštljivim pristopom, ki jih ne omejuje na vlogo folklornega elementa, ampak vrednoti nekatere njihove zna-čil nos ti.
V predzadnji, avgustovski številki, v kateri je monografski del namenjen do li ni Aos ta, so ta ko s po seb nim člankom predstavljeni Walserji, majhna germanska skupnost, ki živi v neka te rih gor skih va si cah; že za če tek članka z naslovom V svetu Walserjev kaže na odnos avtorja Franca Faggia-nija do te majhne skupnosti: »Beseda Walser je sinonim za kakovost, nekakšna znamka za vrednotenje starodavnih tradicij, ki počasi izginjajo«.
Članek se seveda začenja z opisom te manjšinske skupnosti, krajev, v katerih Walserji živijo in njihovega izvora: iz švicarske pokrajine Valles, po kateri nosijo Walserji ime, so se preselili pred osmimi stoletji preko viso kih gor skih pre la zov; na se li li so se na območju pogorja Monte Rosa, kjer so si uredili bivanjsko okolje, tradicionalne lesene hiše, ki stojijo na kolih, rahlo privzdignjene od tal, kar jih je ob va ro va lo pred miš mi in dru gi mi malimi živali, s streho iz velikih črnih skril. Nekatere od teh hiš so v zadnjih letih obnovili ter so na razpolago obiskovalcem. Uredili pa so si tudi poljske poti, ki jih izletniki uporabljajo še danes. Avtor članka pa namenja posebno pozornost tudi njihovemu jeziku, na katerega so ti ljudje ponosni in ga ohranjajo »
ne kot nekaj, kar bi jih ločevalo od zunanjega sveta, ampak kot pomembno kulturno značilnost.«
Ker pa ni vse sa mo pre te klost, vsebuje revija tudi zanimivo dopolnilo, članek o sodobni gorski arhitekturi v Dolini Aosti, ki se zgleduje po tradicijah in ohranja prvine nekdanje arhitekture. Celota je bralcu predstavljena s kratkim, vendar zelo plastičnim opisom, ki zagotovo vzbuja pozornost in tu di vtis ne v spo min ne kaj os nov -nih pojmov, kar je navsezadnje namen revije, ki jo potnik mimogrede prelista na letalo. Navsezadnje pa je le pomembno, da je v tem kratkem opisu nekaj prostora tudi za predstavitev manj ši ne.
trento - V petek
Konferenca Partnerstvo za različnost
Evropski urad za manj rabljene jezike bo prihodnji teden priredil konferenco Partnerstvo za različnost, ki bo tokrat pri Ladin-cih v Italiji, točneje v kraju Vigo di Fassa.
Glavna tema letošnje konference bodo radijske in televizijske oddaje v jezikih manjšin, tema, ki je v zadnjem času zelo aktualna. Konferenca bo enodnevna in bo portekala 28. septembra, na njej pa se bodo zbrali številni predstavniki manjšin, strokovnjaki s področja televizijskih oddaj, predstavniki manjšinskih radiotelevizij-skih postaj in predstavniki večinskih medijev. Prisotni bodo tudi številni javni upravitelji, saj je Partnerstvo za različnost po tradiciji konferenca, na kateri se srečujejo predstavniki manjšin s predstavniki deželnih in krajevnih oblasti.
V sporočilu za tisk, ki ga je iozdal urad za manj zabljene jezike, je med drugim zapisano, da so v zadnjih desetletjih manjšine prebrodile veliko ovir glede prisotnosti v medijih; sedaj pa prehod z analogne na digitalno tehnologijo omogoča nove priložnmosti. Sicer pa je dostop do medijev ključno vprašanje za vsako manjšino. Ob izobraževanju gre za področje, ki mladim zagotavlja samozavest; to velja tembolj za tiste manjšinske skupnosti, ki še nimajo v zadostni meri urejenega izobraževanja v lastnem jeziku. V sporočilu je še rečeno, da je na razpolago še ne-kajh mest in so zato k udeležbi vabljeni predstavniki vseh manjšin.
Letošnjo konferenco gosti tridentinska pokrajina, ki se v zadnjih letih zelo aktivno ukvarja s problematiko manjšin. To bo že sedma tovrstna konferenca; prejšnje so potekale na Irskem, v Kataloniji, na Finskem, na Danskem, na Škotskem in pred dvema letoma v Gorici.
ljubljana - Posebna dvojna 50. in 51. številka revije Razprave in gradivo
80 let Inštituta za narodnostna vprašanja
Pred kratkim je izšla dvojna 50. in 51. številka revije Razprave in gradivo, ki je v celoti namenjena 80. letom delovanja Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Danes objavljamo prvi del povzetka vsebine te številke.
Prof. dr. Danilo Türk iz Pravne fakultete v Ljubljani v svojem prispevku Et-nos in demos. Slavnostni govor ob 80-let-nici Inštituta za narodnostna vprašanja (Ljubljana, 17. novembra 2005) govori o pomenu pojmov etnosa in demosa v kontekstu sodobnih družbeno-političnih razmer ter o vlogi Inštituta za narodnostna vprašanja v tovrstnih razmerah v 20. stoletju. Zgodovinske izkušnje obeh pojmov predstavljajo podlago za znanstveno delo Inštituta. Njegov predhodnik, Manjšinski inštitut, ki je nastal v političnih okoliščinah versajske mednarodne ureditve Evrope po 1. svetovni vojni, je dal resen prispevek k razpravi o manjšinski zaščiti v tem času. Po 2. svetovni vojni je v Evropi sicer prevladal element demosa, medtem ko je bil etnos marginaliziran, kljub
temu pa so bila manjšinska vprašanja rešena oziroma upravljana zelo različno. S koncem hladne vojne so v okviru novih političnih razmer etnična vprašanja zopet stopila v ospredje. V vsem tem času, predvsem od šestdesetih let dalje, je imel Inštitut za narodnostna vprašanja pomembno vlogo pri razvijanju znanstvenih metod ter odgovorov na področju političnega in mednarodnopravnega urejanja manjšinskih vprašanj, zlasti Slovencev v Avstriji in Italiji. Avtor omenja sodobna tematska področja, ki so deležna raziskovanj na Inštitutu. Poleg tradicionalnih so tu tudi položaj priseljencev v Sloveniji, ustavnopravna vprašanja, kot načelo ne-diskriminacije, problematika položaja Romov, upravljanje in reševanje konfliktov. Daljnosežen izziv za Inštitut je vprašanje, kaj lahko v bodoče prispeva k razumevanju etničnih pojavov v sodobnih družbenih razmerah in k urejanju vprašanj, ki izhajajo iz tega.
Prof. dr. Dušan Nečak iz Filozofske fakultete v Ljubljani v svojem pri-
spevku Stanje in perspektive raziskovanja etničnosti in manjšin v Sloveniji (uvodno predavanje na konferenci Izzivi raziskovanja etničnosti in manjšin na začetku 21. stoletja, 18.11.2005 v Ljubljani) ugotavlja, da je področje raziskovanja narodnega vprašanja izrazito interdisciplinarno in multidisciplinarno. Trditve nekaterih strokovnjakov o upadu pomembnosti nacionalizma, nacionalne države in narodne identitete kot odločilnih družbenih dejavnikov oziroma procesov v svetu po padcu komunističnih režimov so se v realnosti kmalu izkazale za zgrešene. Manipulacija z narodno identiteto je danes najpomembnejši vzrok za družbene stranpoti in nestrpnosti. Z večjo mobilnostjo svetovnega prebivalstva pa so tako politiki kot raziskovalci poleg omenjenega področja soočeni s širokim spektrom vprašanj, ki se tičejo položaja in varovanja novodobnih manjšin, beguncev in azilantov. Z naslovno problematiko se danes ukvarjajo različne raziskovalne institucije predvsem v okviru temeljnih raziskovalnih projektov.
Največ raziskav je s področja etničnosti in narodnih manjšin, relativno malo pa s področja narodnega vprašanja. Pregled opravljenih raziskav na prvem področju v zadnjem desetletju kaže na tri tematske sklope: medetnični odnosi in etnična/ narodna identiteta; klasične teme s področja poučevanja narodnih manjšin; proučevanje izseljenska/emigrantske problematike. To kaže na dejstvo, da je raziskovanje omenjenih področij nikakor ni v zatonu. Nadaljevanje proučevanja je torej potrebno na področju klasičnih kot novih problematik, večji poudarek pa bi bilo potrebno dati komparativnim temam. Poleg tega je na metodološko-disciplinarnem področju treba poglabljati multi- in interdisciplinarni pristop za celovitejšo sliko obravnavane tematike.
Doc. dr. Boris Jesih iz Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani v svojem prispevku Raziskovanje etničnih odnosov (etničnosti) in manjšin v sosednjih državah in svetu opisuje razvoj raziskovanja na Inštitutu za narodnostna vprašanja, ki
je bil, kot ugotavlja avtor, ob svojem nastanku tipična narodnoobrambna institucija, skozi zgodovino pa se je razvil v moderno znanstveno institucijo. Vzporedno s tem so se razvile tudi »nove« teme, ki se jih raziskovalci lotevajo v spremenjenih razmerah. Sprva samostojnost slovenske države, pozneje pa njena integracija v evropske in evroatlantske povezave, sta raziskovalcem postavila vrsto novih nalog. Avtor ugotavlja, da se je samo navidezno pojavila dilema, ali je sedaj še treba posvečati toliko raziskovalnih energij za področja, ki naj bi bila že dolgo raziskana, saj so tudi ta področja podvržena silovitim spremembam, ki prav tako narekujejo njihovo intenzivno raziskovanje, predvsem pa nove razmere za manjšine v sosednjih državah pomenijo enkratno priložnost za njihov nadaljnji obstoj in razvoj. Prav v identificiranju in usmerjanju teh priložnosti je naloga raziskovalcev največja.
Nada Vilhar
(1 - Se nadaljuje)
w
1 0 Nedelja, 23. septembra 2007
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
nogomet - Vnaprej igrana tekma A lige
Udinese premagal skromnega nasprotnika
Reggina je pokazala malo, Di Natale pa jo je »kaznoval« z lepima zadetkoma
Udinese - Reggina 2:0 (1:0)
STRELEC: Di Natale v 5. in 62. min.
UDINESE (3-4-3): Handanovic 6, Zapotocny 6, Coda 6, Zapata 6,5, Mesto 7, DAgostino 6,5, Inler 7, Dossena 6,5, Quagliarella 6, Asamoah 7 (30' dp Floro Flores 6), Di Natale 8 (38' dp Pepe 6). Trener Marino
REGGINA (4-3-3): Campagnolo 6, Stadsgaard 5,5, Lanzaro 5,5, Aronica 5,5, Modesto 5,5, Cascione 6, Barreto 5,5, Halfredsson 5,5 (28' dp Tognozzi), Vigiani 6 (1' dp Joelson 6), Tullberg 5,5 (1' dp Cozza 6), Amoruso 6. Trener Ficcaden-ti 5.
Sodnik: Pierpaoli (Firence) 6.
VIDEM - Antonio Di Natala je res v izvrstni formi. Po golih z Italijo v Kijevu in v Turinu proti Juventusu je bil uspešen tudi včeraj na stadionu Friuli. In to kar dvakrat. Ze v 5. minuti je nekdanjega vratarja Trierstine Campagnola premagal z lepim lobom iz težkega položaja, skoraj na osnovni črti, v drugem delu pa je zadnjega moža Reggine uka-nil še z volejem. Vmes bi lahko Udinese pokazal več, saj so bili gostje resnično skromni: negotovi v obrambi in jalovi v napadu. Ker pa Udinese ni blestel, bi Reg-gina skoraj izenačila že v prvem delu, ko je Amoruso zadel prečko. Vsekakor so imeli igralci videmskega kluba več od
Branilci Reggine so imeli veliko dela z Di Natalejem, ki je dosegel v Vidmu oba zadetka za Udinese
ansa
igre, pa tudi nevarnejši so bili, le Qua-gliarelli ni uspelo prebiti leda, čeprav se je trudil. Zelo dobro je v zvezni vrsti igral Inler, ki se vse bolj uveljavlja kot pravi organizator igre.
Vrstni red: Roma 9, Inter in Udinese 7, Napoli in Juventus 6, Milan, Fio-renitna in Atalanta 5, Cagliari, Palermo, Sampdoria in Udinese 4, Torino in Lazio 3, Parma, Reggina, Catania in Genoa 2, Siena, Empoli in Livorno 1.
Danes: ob 15.00 Atalanta - Lazio, Cagliari - Palermo, Catania - Fiorentina, Empoli - Napoli, Livorno - Inter, Roma - Juventus, Torino - Siena, ob 20.30 Sam-pdoria - Genoa.
a liga
Milan tretjič
zapored
neodločeno
Milan - Parma 1:1 (1:0)
STRELCI: v 44. min. Seedorf; v 72. Pisanu.
MILAN (4-3-2-1): Dida, Oddo (35' dp Cafu), Nesta, Bo-nera, Jankulovski, Brocchi (22' dp Emerson), Pirlo, Ambrosini, Kaka, Seedorf (30' dp Gilardino), F.Inzaghi. Trener: Ancelotti.
PARMA (4-3-3): Pavarini, Zenoni, Falcone, Couto, Castel-lini, Dessena (19' dp Matteini), Parravicini (15' dp Cigarini), Morrone, Reginaldo, Corradi, Pi-sanu (35' dp Coly). Trener: Di Carlo.
MILAN - Po odlični predstavi v ligi prvakov so se morali rdeče-črni sinoči zadovoljiti s tretjim zaporednim prvenstvenim neodločenim izidom. Pravzaprav bi si Parma zaslužila celo zmago, saj je po izenačenju imela še dve zelo dobri priložnosti za zadetek (v prvi vrsti z Reginal-dom). Milan je povedel že proti koncu prvega polčasa. Parmino mrežo je zatresel Seedorf. V drugem polčasu pa so bili igralci emi-lijskega moštva boljši nasprotnik in Milan se je v glavnem branil. Proti koncu tekme so na San Siru videli številne napake: Kaka, Inzaghi, Corradi in Gilardino.
nogomet - Triestina doma izgubila proti Bologni
Sodnik obupen, nasprotnik boljši
Brighi iz Cesene je v korist gostov dosodil kar dve sporni enajstmetrovki - Triestina, tretjemu golu Granocheja navkljub, brez pravih idej v napadu
Triestina - Bologna 1:3 (0:1)
STRELCI: Adailton v 32. (11m) in 2.dp (11m), Granoche v 4.dp, Marazzi-na v 13.dp.
TRIESTINA (4-4-2): Rossi 6; Ky-riazis 5,5, Lima 5,5, Mezzano 5, Milani 6; Sgrigna 5, Allegretti 6 (23.dp Gorgone 6), Piangerelli 6, Testini 5 (16.dp An-
B ligaAscoli		- Spezia 1:0, Avellino -			
Lecce 0:2, Bari	- Ravenna 4:2, Brescia -				Messina
3:1, Cesena - Vicenza 3:3,			Frosinone		- Cihevo
1:2, Grossseto	Chievo 2:1		Mantova		Pisa 0:1,
Modena - Albinoleffe 2:3, Treviso - Piacenza 1:0,					
Triestina - Bologna 1:3					
Brescia	s	s	0	01	1:1 1s
Albinoleffe	s	4	1	0 11:6 13	
Chievo	s	3	2	0	7:2 11
Lecce	s	3	2	0	6:2 11
Bologna	s	3	1	1	7:3 10
Pisa	s	3	0	2	s:6 9
Ascoli	s	2	2	1	6:3 S
Rimini	s	2	2	1	s:4 S
Mantova	s	2	2	1	6:2 S
Modena	s	2	2	1	9:6 S
Frosinone	s	2	1	2	s:s 7
Bari	s	2	0	3	S:7 6
Treviso	s	2	0	3	3:4 6
Triestina	5	1	2	2	4:8 5
Messina	s	1	2	2	3:S s
Ravenna	s	1	1	3	6:10 4
Grosseto	s	1	1	3	3:7 4
Cesena	s	0	3	2	s:7 3
Vicenza	s	0	3	2	4:S 3
Avellino	s	1	0	4	2:6 3
Piacenza	s	1	0	4	3:9 3
Spezia	s	0	1	4	4:9 0
PRIHODNJI KROG: 2s		.9. ob 20.30 Albinoleffe			
- Cesena, Bari	- Mantova, Bologna				Brescia,
Chievo - Avellino, Messina			- Treviso, Piacenza		
- Lecce, Pisa -	Triestina, Ravenna - Grosseto,				
Rimini - Modena, Spezia -			Frosinone, Vicenza		
- Ascoli					
tonelli 6); Šedivec 5,5 (33.dp Graffiedi), Granoche 6,5. Trener: Maran.
BOLOGNA (4-3-1-2): Antonioli; Daino, Terzi, Castellini, Costa; Mingaz-zini, Amoroso, Carrus; Adailton (36.dp Danilevicius); Fava (27.dp Lavecchia), Marazzina (44.dp Di Gennaro). Trener: Arrigoni.
SODNIK: Brighi iz Cesene 5; OPOMINI: Lima, Mingazzini, Costa, Kyria-zis, Sgrigna, Mezzano; IZKLJUČITVI: v 33. Dei (rezervni vratar Triestine), trener Maran ob koncu l.polčasa; GLEDALCEV: 6.954.
Najprej treba postaviti stvari na jasno: včeraj na Roccu je slavila boljša ekipa. In prav zato, ker je Bologna kakovostnejša od Triestine, s tehnično boljšimi igralci, je bila res nepotrebna pomoč s strani skromnega in pristranskega sodnika. Brighi iz Cesene - z njim je Triestina že v preteklosti imela kar nekaj »težav«, tako da bi morda moralo društvo poseči pri nogometni federaciji in prositi, naj se tega sodnika ne pošilja več v Trst - je namreč prispeval k zmagi gostov z dvema dosojenima enajstmetrovkama. Ob tem je bil tudi pri manj pomembnih odločitvah (prekrški, koti ipd.) vedno bolj naklonjen gostom. Škoda, da je sodnik v črnem s takim pristopom v bistvu s črnim madežem »umazal« zmago Bologne, ki bi lahko bila drugače čista kot solza. Premoč gostov je bila namreč očitna, prednjačili so na sredini igrišča ter bili večkrat nevarni z odlično napadalno trojico Fava-Adailton-Marazzina. Njim pa so se pridružili tudi igralci vezne in
Granoche tokrat uspešen z glavo
obrambne vrste, tako da je Bologna vedno napadala z vsaj petimi, če ne celo šestimi, igralci. Obratno je bil napad Triestine omejen na Granocheja in delno Šedi-veca, tako da je bil seznam priložnosti na koncu srečanja veliko daljši pod stolpcem gostov kot pa domačih. Prav z igro v napadu ne moremo biti nikakor zadovoljni, saj manjka učinkovitost in tudi nekaj razpoznavnih shem.
Ze v šesti minuti je Fava ogrozil Rossija, ki pa je pravočasno posegel. Nekdanji napadalec Triestine je bil tarča nekdanjih navijačev, ker je med poletnim prestopnim rokom izbral Bologno (»klub z večjimi ambicijami«), čeprav mu je
Triestina ponudila daljšo in bolj donosno pogodbo. Po prostem udarcu Allegretti-ja, ki je zaposlil Antoniolija, pa je Bologna povedla. Lima je zgrešil žogo v obrambi, nato je Mezzano poskušal brcniti žogo. Morda je pri tem udaril tudi Favo, Brighi pa je takoj z roko pokazal na belo točko. Adailton je hladnokrvno zadel, Triestina pa je morala odtlej še tretjič pred domačo publiko nasprotnika zasledovati. Sodnik je med tem poslal predčasno v slačilnico rezervnega vratarja Deia, ki je pretirano protestiral. Med polčasoma paj e v slačilnici obvisel še trener Triestine Maran.
Takoj na začetku drugega polčasa je sodnik znova kaznoval Triestino in do-sodil najstrožje kazni zaradi igre z roko (očitne in nespretne, a nenamerne) Ky-riazisa. Adailtonu je znova uspelo uka-niti Rossija in zadeti za 0:2. Niti dve minuti po prejetem golu pa je Triestina razpolovila zaostanek z Granochejem, ki je tako dosegel še tretji gol na tretjem domačem srečanju. Po kotu Allegrettija je bil z glavo najspretnejši. Upanj v točko pa je bilo za Triestino konec v 58.minuti, ko je Marazzina z glavo še tretjič premagal Rossija (trije prejeti goli in noben resnejši poseg). Do konca srečanja je Bologna brez težav zaustavljala napade Triestine in celo zamudila nekaj izrednih priložnosti za četrti gol. Navijači Bologne so se lahko veselili zmage v gosteh, medtem ko so se domači morali zadovoljiti z ironičnim skandiranjem imena novega ljubljenca, sodnika Brighija... (Iztok Furla-nič)
APrimrski
~	dnevnik
Menčov pred končno zmago
MADRID - V predzadnji etapi kolesarske dirke po Španiji so se tekmovalci v Villalbaju pomerili na 20 kilometrov dolgem kronometru. Najhitrejši je bil domači kolesar Samuel Sanchez, član moštva Euskaltel-Euskadi, kar je že njegova tretja etapna zmaga na letošnji Vuelti. Drugi čas je z 12 sekundami zaostanka dosegel Rus Denis Menčov, vodilni v skupnem seštevku, ki je pred skupno drugouvrščenim Špancem Car-losom Sastrejem (+3:31) še za nekaj sekund povečal prednost.
Italijanske ritmičarke na SP spet 2. ekipno
PATRAS - Na svetovnem prvenstvu v ritmični gimnastiki so Italijanke osvojile drugo mesto v ekipni konkurenci, saj so zaostale le za Rusijo. Elisa Santoni, Elisa Blanchi, Fabrizia D'Ottavio, Marinella Falca, Daniela Masseroni in Angelica Savrajuk so si tako priboirle pravico do nastopa na OI v Pekingu. Ita-lijanek so bile druge tudi na SP leta 2005 v Bakuju.
Pedrosa najhitrejši
MOTEGI - Španski motociklist Dani Pedrosa (Honda) je bil najhitrejši v kvalifikacijah razreda motoGP za VN Japonske (davi ob 7. uri), letošnje 15. preizkušnje za točke svetovnega prvenstva. Drugo mesto je na 4,8 km dolgem dirkališču v Motegiju osvojil petkratni svetovni prvak Valentino Rossi (Yamaha), tretje pa Američan Nicky Hayden (Honda). Avstralec Casey Stoner je zasedel deveto mesto.
Remi vodilnih
CIUDAD DE MEXICO - Osrednja partija svetovnega šahovskega prvenstva v Ciudad de Mexicu med Indijcem Vi-swanathanom Anandom in Izraelcem Borisom Gelfandom se je po dvajsetih potezah končala z remijem. V štirih včerajšnjih dvobojih je edino zmago dosegel Madžar Peter Leko, ki je ugnal Rusa Aleksandra Griščuka. Po osmih krogih vodi Anand s 5,5 točkami, dru-gouvrščeni Gelfand pa zaostaja pol točke. Tretji je branilec naslova svetovnega prvaka Rus Vladimir Kramnik, ki je pred dnevom odmora zbral 4,5 točke.
Beg iz NBA lige
SALT LAKE CITY - Najbolj vroč košarkar nedavno končanega evropskega prvenstva v Španiji Andrej Kiri-lenko je v pogovoru za ruski časnik Sport Express dejal, da je pripravljen prekiniti 86 milijonov dolarjev vredno pogodbo z ameriškim moštvom Utah Jazz v NBA (9,6 točke, 5,2 skoka, 2,6 asistence in 2,3 blokade na tekmo) in se vrniti v Evropo. Ruski krilni-center je pred tremi leti podpisal izjemno donosno pogodbo z moštvom iz olimpijskega Salt Lake Cityja, v svojo škodo pa bi se odpovedal 63 milijonov »zelencev«, ki mu jih mora Utah izplačati do leta 2011. Kirilenko bi se najraje vrnil v Moskvo.
Trstu Memorial Combatti
TRST - Drugi del rokometnega Me-moriala Combatti je osovjil tržaški Pallamano TS, ki je po vrsti premagal vse konkurente v bližajoči se A2 ligi Ve-nezio, Rovigo in Padovo. Barve tržaškega kluiba sta branila tudi naša Marko Sardoč in Ivan Kerpan. Slednji je dosegel šest golov, od teh štiri proti Padovi.
1. SNL: Primorske ekipe: zmagi, en neodločen izid
LJUBLJANA - Izidi 9. kroga nogometne Prve Lige Telekom Slovenije: Pri-morje - Interblock 2:0 (1:0); Livar - Hit Gorica 0:1 (0:1); Koper - Nafta 1:1 (1:0); Domžale - Drava 4:1 (2:0), danes: Maribor - Mik CM Celje. Vrstni red: Domžale 20, Koper 18, Mik CM Celje 15, Maribor 14, Primorje 13, Nafta 13 , Hit Gorica 11, Interblock 8, Drava 7, Livar 3.
24
Nedelja, 23. septembra 2007
ŠPORT
/
atletika - Finale IAAF v Stuttgartu
Powell, Vlašiceva in Isinbajeva brez rekorda
Osovnikar le 7. na 100 m, Clarissa Claretti tretja v metu kladiva - Danes Howe in Kozmus
STUTTGART - Prvi dan finala atletskega prvenstva IAAF je minil brez svetovnih rekord, za katerega so organizatorji, ob nagradnem skladu treh milijonov dolarjev (2,1 milijon evrov), namenili dodatnih 100.000 dolarjev (70.000) evrov.
Četudi so bili na startu šprinterski rekorder Asafa Powell in dve atletinji, ki sta imeli nedvomno možnosti, da bi si dodatno napolnili bančne račune, pa dodatnih dolarjev IAAF ni plačala. Hrvatica Blanka Vlašič je zmagala z dvema metroma in slavila na 17 od 18 nastopih v sezoni; le dvakrat ni preskočila dveh metrov, kar šestkrat pa je skočila najmanj 2,04 metra, kar je bila nedosegljiva višina za vse njene tekmice v tej poletni sezoni.
Triindvajsetletna Hrvatica je ob tem kar nekajkrat neuspešno naskakova-la svetovni rekord Bolgarke Štefke Kosta-dinove (2,10 m). Tokat ni prišla tako daleč, saj je po uspehih v prvi poskusih na vseh prejšnjih višinah na 2,05 metra letvico trikrat podrla. Odlična druga je bila z izidom 1,97 Italijanka Antonella De Martino.
Petindvajsetletna Rusinja Jelena Isinbajeva, ki je prejšnjo nedeljo v Berlinu z Američanko Sanyo Richard osvojila milijonsko zlato nagrado za zmage na mitingih zlate lige, je prav tako letos nekajkrat skušala izboljšati njen svetovni rekord, vendar je letvica na višini 5,02 m ostala previsoka. Zadnjič je bila poražena 30.
avgusta 2006. Čeprav se je pred tekmo spogledovala s svetovnim rekordom, rekoč, da ji zmaga ni dovolj, pa je se morala na koncu zelo potruditi tudi za njo. Poljakinja Monika Pyrek in Isinbajeva sta bili na višini 4,82 metra izenačeni. Na 4,87 metra je Poljakinja nastopila trikrat neuspešno, Rusinja pa je to višino izpustila ter nato potrla trikrat na 4,92 metra.
Isinbajeva pa je znova dokazala, da je najmočnejša, ko je pod pritiskom, saj je zmogla prvič preskočiti dodatno višino na 4,87 metra, kar pa Poljakinji ni uspelo. Tretja je bila Rusinja Svetlana Feo-fanova z 4,82 metra v drugem poskusu.
Asafa Powell je ob koncu sezone v teku na 100 m le za devet stotink zaostal za svojim svetovnim rekordom (9,74), ki gaje dosegel 9. septembra letos v italijanskem Rietiju. Edini je tekel pod desetimi sekundami (9,83) in znova dokazal, da bi imel tudi odsotni trikratni svetovni prvak Tyson Gay iz ZDA veliko dela, če bi ga hotel ugnati, kot na SP v Osaki. Po slabem štartu se je moral Slovenec Matic Osovnikar zadovoljiti s sedmim mestom (10.35). Še več težav je bilo v ženskem teku na 100 m ovire, ki je bil pravi festival
pobegov, saj so bile zaradi prehitrih startov tri tekmovalke diskvalificirane, med drugimi Švedinja Susanna Kallur. Američanka Michelle Perry je zmagala prvič po osvoj itvi zlata v Osaki (12,68), druga pa je bila le z dvema stotinkama zaostanka Josephine Onyia iz Španije.
Na 400 m ovire so se zbrali vsi najboljši iz Osake ter tudi zadnja dva svetovna in olimpijska prvaka. Poljak Marek Plawgo je po fotofinišu ugnal svetovnega prvaka Američana Kerrona elementa (48,35), je stotinko za njima pa j e bil Američan James Carter. Na tej razdalji brez ovir ni bilo najboljšega, Američana Jeremyja Warinerja, njegov rojak LaS-hawn Merritt pa je znova dokazal, da je drugi na svetu z 44,58. Rusinja Tatjana Le-bedeva, svetovna prvakinja, je šele s svojim predzadnjim skokom v daljini poved-la in zmagala s 6,78 metra, 14 centimetrov manj pa je v zadnjem poskusu dosegla Američanka Grace Upshaw. Estonec Gerd Kanter, prvi je bil v Osaki, je s 66,54 m v metu diska znova ugnal dvakratnega olimpijskega zmagovalca Virgiliusa Alekno, ki je doživel šele drugi poraz v več kot dveh letih. V suvanju krogle se je na vrhu ponovil razplet iz SP; Američan Reese Hoffa (20,98) je ugnal rojaka Adam Nelson, vendar le za tri centimetre. Tudi v troskoku sta se za zmago »udarila« predstavnika ZDA, Walter Davis je bron iz Osake s 17,35 m nadgradil z zmago in za centimetre ugnal Aarika Wilsona. Svetovni prvak Nelson Evora iz Portugalske pa je s petimi cm zaostanka končal na tretji stopnički.
Svetovna prvakinja Barbora Špota-kova je s češkim rekordom v metu kopja (67,12 m) ter ugnala domačinki Steffi Ne-rius (64,90), evropsko prvakinjo, in Christino	Obergföl-l (62,47), evropsko rekorderko. Francozinja Muriel Hurtis je bila najboljša v teku na 200 m (22,73), Na 800 m Saad Kamel Youssef iz Bahamov (1:45,61), na 1500 m njegova rojakinja Maryam Yusuf Jamal (4:01,23), Kenijka Vivian Cheruiyot na 5000 m (14:56,94) in rojak Edwin Soi na 3000 m (7:48,81). Hrvatici Ivani Brklja-čič s 73,22 v metu kladiva ni uspelo premagati Kubanke Yipsi Moreno (73,76), bila je druga, a tretjia Italijanka Clarissa Claretti (70,34), Ester Balassini pa je bila sedma (63,90).
Danes bodo nastopili tudi »azzur-ri« Andrew Howe (daljina), Elisa Cusma (800 m) in Chiara Rosa (krogla) ter Slovenci Primož Kozmus (kladivo), Marija Šestak (troskok) in Brigita Langerholc (800 m)
tenis - WTA turnir v Portorožu
V finalu Srebotnikova proti št. 1 Golovini
PORTOROŽ - Najboljša slovenska teniška igralka Katarina Srebotnik se je gladko uvrstila v finale turnirja WTA Banka Koper Slovenia Open v Portorožu. Tretja nosilka je v prvem polfinalnem dvoboju dneva po dobri uri in 20 minutah igre v dveh nizih s 6:2 in 6:3 odpravila sedmo nosilko, Argentinko Giselo Dulko. V današnjem finalu 145.000 dolarjev vrednega turnirja se bo za zmago ob 16. uri udarila s prvo nosilko, Francozinjo Tatiano Golovin, kije bila v drugem polfinalu dneva prav tako v dveh nizih s 7:6 (5) in 6:2 boljša od osme nosilke Rusinje Vere Du-ševine. Srebotnikova se je z Golovino doslej v karieri pomerila dvakrat. Leta 2003 v Miamiju je bila boljša Slovenka, letos v Antwerpnu pa se je gladke zmage (6:0,6:2) veselila Golovinova. Tako ima »Kata« v finalu odlično priložnost, da razmerje obrne sebi v prid in se obenem maščuje za letošnji poraz. Srebotnikova je polfinalni obračun na veliko veselje polnih portoroških tribun odigrala v enakem slogu kot vse doslej in tekmico porazila gladko v dveh nizih ter si priigrala možnost, da danes
Katarina Srebotnik
ansa
K-
ifl /m
pride do pete turnirske zmage v karieri.
Srebotnikova letos nastopa povsem sproščeno, se udeležuje številnih aktivnosti ob samem igrišču in vse to jo je ob odlični igri pripeljalo do prvega finalnega nastopa letos. »Sem vesela oseba in to rada ljudem tudi pokažem. Sami rezultati s turnirjev ne povejo ničesar o tem, kakšna oseba sem v resnici. Lani je bilo drugače, saj sem bila po slovesu že v prvem krogu precej nezadovoljna. Močno si želim zmage, a verjamem, da ne bom jokala, če morda jutri izgubim. Zdaj se zavedam, da življenje ni zgolj tenis.«
FavoriziranI JelenI Isinbajevi ni uspelo izboljšati svetovnega rekorda, truditi pa se je morala tudi za zmago
ansa
odbojka - EP
»Azzurre« nadigrale Azerbajdžan
CHARLERO-I - Italijanska žensdka odbojkarska reprezentanca je po pirčako-vanjih zlahka zmagala tudi na drugi tekmi prvega dela ženskega EP v Belgiji in Luksemburgu. Azerbajdžan se jim je resneje upiral le v prvem setu, sicer je bil končni izid 3:0 (25:23, 25:14, 25:16). Za Italijo so točke dosegle: Aguero 18, Del Core 14, Gi-oli 11, Barazza 8, Fiorin 7, Lo Bianco 2, Guiggi 1. »Azzurre« se bo do da nes po me ri le še z Be lo -rusijo, ki je včeraj z 1:3 (10:25, 18:25, 25:23, 17:25) klonila pred Nemčijo. Vrstni red skupine A: Italija in Nemčija 4, Azerbajdžan 2, Belorusija 0.
Skupina B (Hasselt): Češka - Poljska 1:3 (-17, -25, 18, -22) , vrstni red: Poljska 4, Bolgarija, Češka 2, Španija 0. Skupina C (Charleroi): Francija - Turčija 3:0 (19, 16, 23), vrstni red: Rusija in Francija 4, Hrvaška in Turčija 0. Skupina D (Hasselt): Srbija - Nizozemska 3:2 (18, -17, 14, -30, 13), Belgija - Slovaška 3:0 (14, 14, 24), vrstni red: Nizozemska 4, Srbija, Belgija in Slovaška 2.
novo mesto - 34. mladinske igre treh dežel
Sloveniji kar sedem od osmih zlatih Košarkarji z Banom na pragu senzacije
Zgoraj: Borut Ban, spodaj: slovenski predstavniki namiznoteniških vrst FJK in Koroške Tom Fabiani, Milan Sima in Tjaša Doliak
foto kuess
NOVO MESTO - 34. Mladinske igre treh dežel, ki so v petek in včeraj potekale v Novem mestu, rojstnem mestu najslavnejšega slovenskega olimpionika vseh časov Leona Štuklja, so se končale s pričakovanim zmagoslavjem mladih športnikov in športnic iz Slovenije: osvojili so kar sedem od osem možnih zlatih kolajn ter srebrno, avstrijska Koroška pa je sledila z eno zlato, tremi srebrnimi in štirimi bronastimi kolajnami. Mladi športniki in športnice iz Furlanije-Julijske krajine, med njimi tudi člani ŠK Kras Tjaša Doliak, Tom Fabiani, Elisa in Stefano Rotella, odbojkari-ca OK Govolley Mateja Zavadlav ter košarkar Jadrana Borut Ban, tokrat niso osvojila prvega mesta, temveč po štiri krat srebro (moška in ženska atletika, košarka in odbojka) ter štiri krat bron (tenis, nogomet, ženski in moški namizni tenis).
Še najbližje zlati kolajni za Furlani-jo-Julijski krajini so bili košarkarji z Borutom Banom v začetni peterki deželne izbrane vrste (v dveh tekmah je skupno dosegel približno 20 točk). V finalu proti slovenski Under 15 reprezentanci so vodili do tretje četrtine, minuto pred koncem tekme pa so celo imeli možnost, da izenačijo na 72:72. Žal jim to ni uspelo in Slovenija je na koncu zmagala s 78:73. Dober nastop so pokazale tudi odbojkarice z Za-vadlavovo (igrala je na obeh tekmah in sicer na položaju centra), predvsem v tekmi proti Koroški, ki so jo dobile prepričljivo s 3:0.
V namiznem tenisu so sodelovali krasovci. V ekipni konkurenci jim ni šlo po želji, saj so bili tretji, v posamičnem tek-

movanju je Elisa Rotella bila 3.,Tjaša Doliak šesta, Tom Fabiani pa šele dvanajsti.
Zato je nov uspeh slavil mladi up koroških Slovencev Milan Sima iz Lipe pri Vrbi ob Vrbskem jezeru. Koroška ekipa s Simo je namreč v dramatičnem boju premagala visoko favorizirane sovrstnike iz Slovenije s 5:4 in osvojila zlato, še pred tem pa je z lahkoto odpravila sovrstnike iz Fur-lanije-Julijske krajine s 5:0. V tekmovanju posameznikov pa tudi Simi tokrat ni šlo kot je hotel: izpadel je že v četrtfinalu. Druga zamejska športnica iz Koroške, Milena Verdel, pa je s koroško odbojkarsko ekipo zasedla tretje mesto.
Letošnje 34. Mladinske igre treh dežel so potekale pod okriljem Mestne občine Novo mesto, Agencije za šport Novo mesto ter Olimpijskega komiteja Slo-venije-Združenja športnih zvez, na njih pa je sodelovalo nad 300 mladih športnikov in športnic do 15 iet ( i . 1992 in mlajši) iz Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske krajine. Tekmovanja, ki sta jih slovesno odprla predsednik Slovenske olimpijske akademije in večkratni olimpijski zmgovalec ter svetovni prvak telovadec Miro Cerar in podžupan Novega mesta Rafko Križman, so potekala v nogometu (dečki), košarki (dečki), odbojki (dekleta), tenisu (dečki in dekleta), namiznem tenisu (dečki in dekleta) in v atletiki. Športna raven tekmovanj je bila povnovno zelo visoka, za nadpovprečne rezultate pa so poskrbeli tudi odlični pogoji oz. izredno kvalitetna tekmo-vališča ter tudi čudovito vreme.
Gostitelj prihodnjih, XXXV. mladinskih iger treh dežel 2008 bo predvidoma
Lignano v Furlaniji-Julijski krajini.
IZIDI TEKMOVANJ:
KOŠARKA - MOŠKI: Koroška - FJk 42:82, Slovenija - Koroška 98:16, Slovenija - Fjk 78:73; 1. Slovenii a, 2. FJk, 3. Koroška;
NAMIZNI TENIS - EKIPNO MOŠKI: Slovenija - FJk 5:0, Koroška - Fjk 5:2, Slovenija - Koroška 4:5; 1. Koroška, 2. Slovenija, 3. Fjk;
NAMIZNI TENIS - EKIPNO ŽENSKE: Koroška - FJk 5:2, Slovenij a - Koroška 5:0, Slovenija - Fjk 5:0; 1. Slovenija, 2. Koroška, 3. Fjk;
NAMIZNI TENIS - POSAMIČNO MOŠKI: 1. Gorazd Horvat (Slo), 2. Tomaž Pelcar (Slo), 3./4. Andraž Vovk (Slo) in Blaž Bončina (Slo), ...6. Milan Sima (Kor), 12. Tom Fabiani (Fjk);
NAMIZNI TENIS - POSAMIČNO ŽENSKE: 1. Nina Pavlin (Slo), 2. Katja Ša-pek (Slo), 3./4. Maj a Grizelj (Slo) i n Elisa Rotella (Fjk), ...6. Tjaša Doliak (Fjk);
NOGOMET - MOŠKI: Slovenija -Fjk 1:1, Koroška - Fjk 3:0, Slovenija - Koroška 1:0; 1. Slovenija, 2. Koroška, 3. Fjk;
ODBOJKA - ŽENSKE: Slovenija -Fjk - 3:0, Fjk - Koroška 3:0, Slovenija - Koroška 3:0; 1. Slovenija, 2. Fjk, 3. Koroška;
TENIS - MOŠKI/ŽENSKE: Slovenija - Fjk 4:0, Koroška - Slovenija 1:3, Fjk - Koroška 1:3; 1. Slovenija, 2. Koroška, 3. Fjk;
ATLETIKA - MLADINCI: 1. Slovenija 73 točk, 2. FJk 62, 3. Koroška 20; ATLETIKA - MLADINKE: 1. Slovenija 75 točk, 2. FJk 48, 3. Koroška 35.
Ivan Lukan
/
ŠPORT
Nedelja, 23. septembra 2007
25
športna gimnastika - Artística '81 - kovačnica vrhunskih športnih gimnastičark
»Ali je morda Yuri Chechi nizek, ker je vedno vadil na krogih?«
S trenerjem Diegom Pecarjem o razlogih za vzpon tržaškega kluba in italijanskega gimnastičnega gibanja
Vse je uperjeno v Peking. Treningi, šola in želje. »Nočemo v Peking na potovanje, ampak si želimo stopničk,« je že napovedal Tržačan Diego Pecar, trener državne reprezentance športne gimnastike, ki z ženo Tereso Macri' vodi obenem elitno društvo Artistica '81. Elitno? Tako, saj je iz vrst tržaškega društva izšlo kar nekaj gimnastičark mednarodnega formata in je po centru v Bresci drugi epicenter italijanske športne gimnastike.
28 ur na teden, S ur na dan
Kitajske sanje, ki iz dneva v dan dobivajo otipljivejšo obliko. Pot do zaželenega uspeha je še dolga, volje pa ne manjka. 28 ur na teden, kar pomeni povprečno 5 ur na dan, Federice Macri, Francesce Benolli in Sare Bradaschia ne obremenjuje. »Olimpijsko leto zahteva od tekmovalk, da se 100-odstotno posvetijo delu, brez dodatnih obremenitev,« je profesionalnost dela predstavil trener Pecar. V društvu so zato odločili, da bodo letos reprezentantke obiskovale privatno šolo s prilagojenim programom in privatnimi profesorji.
V tržaški tekmovalni skupini redno trenirajo tudi mlajše gimnastičarke, med katerimi sta tudi Slovenki Sofia Carciotti in Ilaria Jež. »Sofia preživlja manjšo krizo. V športnih disciplinah, kot je športna gimnastika, je to skorajda stalnica. Verjamem, da bo Sofia trenirala z nami že naslednji teden,« je Pecar optimist. Ilaria Jež pa se vestno pripravlja na prve prvenstvene nastope.
Nova telovadnica, biserček Artistice '81
Tržaško društvo stalno sodeluje z ekipo iz Brescie Brixia, kjer je doma svetovna prvakinja iz leta 2006 Vanessa Ferrari. Sodelovanje se je začelo že leta 1993, okrepilo pa se je leta 1998, ko je tržaško društvo dobilo veliko telovadnico, ki ima poleg glavnih orodij še veliko drugih, specifičnih, ki jih druge telovadnice ne premorejo: »To omogoča, da vsaka tekmovalka trenira na enem orodju. Tu so še posebni bazeni s peno, ki pri izvajanju elementov omogočajo večjo varnost. Klimatizacija pa nam dopušča, da lahko delamo tudi v vročih poletnih mesecih,« je specifike velike dvorane pojasnil Pecar. Društvo Artistica '81 omogoča tudi drugim tržaškim klubom, da uporabljajo telovadnico, v poletnih mesecih od leta 2003 pa v športni dvorani pri sv. Jakobu redno trenira tudi ženska državna reprezentanca, ki jo vodi Enrico Casella, trener društva Brixia iz Brescie, ob njem pa še tržaška strokovnjaka Pecar in Macri'.
Zaradi denarja, ne pa zaradi kvalitete
Mejnik pri italijanski športni gimnastiki predstavlja leto 1999, ko se je državna reprezentanca z devetim mestom na SP uvrstila na OI v Sidney. Tu se je začela pravljica uspešnih nastopov gimnastičark, ki jo je lani okronala mlada Vanessa Ferrari s svetovno lovoriko. Kje so razlogi za ta kvalitetni skok? »Vse do leta 1999 so v italijansko reprezentanco izbirali le tiste gimnastičarke, ki so trenirale v centrih, saj je to redno fi-nansirala gimanstična zveza. Med njimi je bilo veliko takih tekmovalk, ki so bile tehnično slabše od gimnastičark, ki so trenirale pri društvih širom po Italiji,« je orisal Pecar. Težava je bila finančne narave, saj je zveza seveda investirala v centre in je od tam morala črpati reprezentantke. Te pa se največkrat niso razvile v zaželene šam-pionke in torej tudi zaželenih rezultatov nikoli ni bilo. Od leta 1999 pa sta Pecar in Casella uspela spremeniti
Francesca Benolli in Federica Macri', reprezentantki, se letos pripravljata na olimpijske igre.
V telovadnici na ul.
Vespucci pri sv.
Jakobu trenirata 28 ur na teden. Zgoraj: trener in duša Artistice '81 Diego Pecar.
kroma
zvezno politiko in vključiti v reprezentanco tiste gimnastičarke, ki so si res zaslužile vpoklica. V Sidney so tako odpotovale tri telovadke iz Brescie, ena Tržačanka in le dve iz zveznih centrov. »Po OI v Sidneyju smo centre zaprli. Sedaj delujemo po polih: najvažnejša sta v Bresci in v Trstu. Na zvezni ravni pa delujemo tudi v Milanu in Rimu. Poli so v bistvu prenovljeni centri, kjer delujejo skupine trenerjev, s katerimi stalno sodelujemo,« je predstavil drugačni tip dela Pecar. Šampionke trenirajo tako vedno v domačih okoljih, kar pozitivno vpliva tudi na psihološki ravni: »Zapiranje mladih 8-letnic v centre je bilo tudi nevzgojno.«
Odlični rezultati zadnjih let pa so tudi sad novih metod vadbe. Gre za spremembo osnov: »Veliko več je atletske priprave. V štiriurnem treningu posvečamo temu več kot uro. Potem pa smo ugotovili, da je tudi učenje elementov pravi mozaik: najprej osvojijo gimnastičarke nekaj kamenčkov, šele nato izvedejo popoln element. Delo trenerja se je sedaj zreduciralo. Spominjam se, ko so tekmovalke vedno osvajale nove elemente s pomočjo trenerja, kar jim je onemogočalo, da bi avtomatizirale celoten gib. Te metode sedaj opuščamo.«
Bazen je prazen
Pri svetem Jakobu se je vse začelo leta 1981, ko je profesor telesne vzgoje Diego Pecar z ženo začel s treningi na ulici Vespucci, v majhni telovadnici: »Tam se je razvila naša prva reprezen-tantka Barbara Melozzi,« se spominja Pecar, ki si je že pred letom 1981 želel, da bi v Trstu ustanovili profesionalno šolo športne gimnastike. To se je z ustanovitvijo društva tudi uresničilo, saj projekt Artistice '81 teži k temu, da bi razvijali vrhunsko športno gimnastiko: »Ravno zato je velik del našega delovanja usmerjen v mladinski sektor, ki se ukvarja s splošno športno vzgojo. Tu se otroci učijo osnov. Iz tega velikega konglomerata, kjer se zbira nad 500 otrok, lahko potem izbiramo za tekmovalno skupino,« pojasnjuje Pecar in pristavi: »Tisti, ki noče ubrati tekmovalne poti, pa je odlično pripravljen za ostale športne panoge.« V društvu pa je pomembna tudi tekmovalna dejavnost: »Pripombe, češ da denar otrok uporabljamo le za tekmovalno dejavnost, so stalnica. S tem se popolnoma ne strinjam. Mi potrebujemo bazo otrok, da lahko iz nje črpamo gimnastičarje za tekmovalno skupino.« Kvalitetno delo z vsemi je torej prednostna naloga društva.
Zato se Pecar zgraža nad dejstvom, da te povezave ni v drugih društvih širom po Italiji. »Vse do 10. leta bi morali otroci trenirati skladno s tekmovalno dejavnostjo,« utemeljuje Pecar. Zaradi neenotnega in nespecifičnega delovanja na društveni ravni je bazen, iz katerega lahko zvezni trenerji črpajo, zato zelo omejen. S športno gimnastiko se v Italiji ukvarja na tisoče deklic, ki pa zaradi neprimernega programa ne bodo nikoli dosegle odmevnih rezultatov. Drugače je pri drugih športih: igriv začetek te lahko še vedno pripelje do Olimpijskih iger.
Mozaik kamenčkov
Zgodnje specializacije pa zvezni trener ne podpira. »Pri šestih letih otroka ne specializiramo. Tu gre za uvajanje določenih gibov, ki jih otroci v teh letih hitro osvojijo in so jim potem v pomoč tudi pri drugih športih,« pojasnjuje. Mozaik gimnastike je namreč sestavljen iz neštetih manjših kamenčkov. Sestavljanje mozaika pa je dolgotrajno in zahteva konstantnost. »Obenem je pomembno, da vsak gib uvajamo v določenem starostnem obdobju.« Pri osmih letih pa se s prvim izborom izbere najbolj perspektivne in seveda ti-
ste, ki si želijo tekmovalne dejavnosti, s katerimi se vadba prilagodi tekmovalnosti.
Yuri Chechi in krogi
Napovedovanje bodočih šampionk je nemogoče. Številno dejavnikov lahko vpliva na razplete. »Če bi sledili Fede-rici Macri', ko je bila stara devet let, nihče ne bi stavil, da bo postala odlična tekmovalka,« je s primerom ponazoril Pecar. »Vsem damo možnost, da se preizkusijo, ampak ne vedno uspe vsem, ki uberejo profesionalno pot. Odvisno je tudi od fizične postave vsakega posameznika: višina zna biti problem. Smešno je, da se širi glas, da mi ne dopuščamo tekmovalkam, da zrastejo. Kako lahko to storimo? Kvečjemu lahko vplivamo na težo, nikakor pa ne na višino. Ali je morda Yuri Chechi nizek, ker je vadil na krogih?«
»Vzhodni« režimi
Italija je seveda v športni gimnastiki mlada velesila. »Staro gardo« elitne gimnastike dopolnjujejo Kitajska in države bivše Sovjetske zveze: Romunija, Ukrajina in Rusija. Zakaj so do pred kratkim vedno zmagovale le vzhodnja-kinje? Pecar ugotavlja, da ne gre za razlike v mentaliteti, ampak v načinu dela. Zaprti centri s strogim režimom so bili in so stalnica vzhodnih držav. Največkrat je odločilna pri izbiri tudi denarna mrzlica, saj je uspeh neposredno povazan z denarnimi nagradami in torej z zagotovljeno bodočnostjo. Gim-nastično gibanje pa se obenem v zadnjih letih sooča tudi z manjšo krizo. V Rusiji na primer je odhod strokovnjakov v zahodne države odločilen za neuspehe. »Naj samo povem, da je v ekipi ZDA med sedmimi trenerji šest vzhodnjakov in le en Američan. Podatek kaže, da kroži v ameriški športni gimnastiki veliko denarja.« Gre za fenomen, ki pa ga v Italiji kljub uspehom ni zaznati. »Finančna podpora gimnastične zveze je omejena. Ljubezen do športa je tista, ki nam omogoča, da gremo naprej. Nogometaš C-lige na primer zasluži gotovo več v enem letu kot jaz. Ob treniranju moram namreč še poučevati,« je kritično ocenil Pecar, ki sicer letos od februarja dalje izključno trenira reprezentantke, saj mu je CONI omogočil, da do OI v Pekingu mu ni treba poučevati.
Veronika Sossa
športel - Že 17. sezona
Pozorni opazovalec dogajanja v našem športu
V jutrišnji prvi oddaji o Jadranovih košarkarjih
Jutri (ob 22.30) se na televizijske ekrane vrača športna oddaja medijske hiše TVKoper-Capodistria Športel, ki jo bo tudi letos vodil Igor Malalan. Športel, ki že sedemnajsto leto (14. z imenom Športel) bogati tukajšnjo športno medijsko ponudbo, se bo v novi sezoni predstavil v stari obleki. »To predvsem zaradi pomanjkanja in stalnega krčenja finančnih sredstev,« nam je obrazložil Igor Malalan. »Večjih sprememb torej ne bo, čeprav bomo skušali biti tudi letos čimbolj aktualni, pestri in kvalitetni. Poročali bomo o vseh športih in o športnih problematikah v zamejstvu. Teh ni malo.« Prispevke bodo letos pripravljali novi in stari sodelavci: Peter Gergolet, Ni-kol Križmančič, Jasmina Štrekelj in Jara Košuta. Še naprej pa bo TV Koper sodeloval s slovenskim uredništvom RAI. Da Športel ostaja »Oddaja, ki ima svojo težo« je povsem razvidno tudi z reklamnih spotov, ki so jih snemali s pomočjo tekmovalcev in tekmovalk tržaškega plesno-navijaškega kluba Cheer-
Igor Malalan
dance Millenium. Bržkone so se mladi telovadci pošteno spotili, ko so dvignili težkega Malalana.
Kaj pa ponuja prva oddaja Športe-la? »V koprskem studiju bomo gostili novega Jadranovega predsednika Adrijana Sosiča in trenerja Bobana Popoviča. Naši sodelavci pa bodo pripravili anketo na temo koliko še pomeni Jadran v zamejstvu,« je napovedal Malalan, ki obenem izkorišča priložnost in se zahvaljuje dolgoletnemu režiserju Športela Dariu Kava-liču. Sledili bodo prispevki z otvoritve novega športnega centra Zarje v Bazovici ter z nogometnih tekem Vesne in Juventine.
tenis - Deželno prvenstvo v Vidmu
Od četrtka Paola Cigui
v vlogi prve nosilke
Epicenter deželnega tenisa bo do nedelje 30. septembra v Vidmu pri teniškem klubu Tennis Citta' di Udine, kjer se bo odvijala druga izvedba absolutnega deželnega prvenstva v moški in ženski konkurenci. Letos bodo prvič vključili tudi tekmovanje mešanih dvojic.
Lovoriko lanskega deželnega prvenstva je osvojil Aleš Plesničar, ki pa letos zaradi drugih obveznosti ne bo nastopil. Barve padriške-ga teniškega kluba bo branila le Paola Cigui, ki bo na turnirju tudi prva nosilka in bo torej glavna favoritinja za končno zmago. Z nastopi bo začela v četrtek, saj ji vlogo favoriti-nje omogoča neposredno vključitev v turnir brez predhodnih kvalifikacij. Druga nosilka na deželnem prvenstvu bo lanska zmagovalka Videmčanka Natalia Anissimova. Paola bo prvič nastopila tudi na turnirju mešanih dvojic z Videmčanom Stefanom Boccarini.
Danes pa začenja Paola Cigui z nastopi na turnirju v Rimu (nagradni sklad 10.000 dolarjev), kjer se bo skušala prebiti tudi v glavni turnir. Prvo kolo bo odigrala proti mladi igralki, ki nastopa na turnirju s posebnim povabilom (»wild card«).
Paola Cigui
kroma
26
Nedelja, 23. septembra 2007
ŠPORT
/
košarka - Polfinale Memoriala Borisa Tavčarja v priredbi KK Bor
Bor Radenska ugnal Pallacanestro Trieste!
V današnjem finalu se bo pomeril s sežanskim Kraškim zidarjem
Tudi letošnji finale Borisa Tavčarja bo čisto slovenski, saj se bosta na današnjem finalu pomerili sežanski Kraški Zidar Jadran in gostitelj dvodnevnega turnirja Bor Radenska (ob 20.00), ki je na včerajšnjem prepričljivem nastopu premagal drugoligaško ekipo Pallacanestro Trieste. Letošnja finalista sta se pomerila tudi na lanski izvedbi, kjer je prevladala sežanska ekipa. V primeru, da bodo slovenski prvoligaši slavili tudi letos, bodo dobili tudi prehodni pokal.
Srečanje za tretje mesto bosta odigrala drugoligaša Nuova Pallacanestro Gorizia in Pallacanestro Trieste ob 18. uri.
Obe včerajšnji srečanji sta postregli s kakovostno igro. Izenačenost v prvem polčasu, v drugem pa popolna prevlada Kraškega Zidarja - tako bi lahko strnili prvo tekmo Memoriala. Predvsem drugi polčas je bil dokaj enoličen v prid Sežančanom, saj so bili Goričani brez idej in so zaradi lastnih napak omogočili Sežančanom, da so povedli tri minute pred koncem celo za 15 točk. Če je na eni strani trener Kraševec ocenil nastop svojih varovancev kot dobro predstavo, ki pa še ni odlična, saj je ekipa še v pripravljalnem obdobju, je bil trener goriške drugoligaške ekipe Alberto Cautero vesel z nastopom svojih varovancev. Goriška ekipa je sicer nastopila brez standardnega organizatorja igre Bionda in visokega Dipa.
Pravo poslastico Memoriala pa sta pripravila druga dva tekmeca včerajšnjega večera: Bor Radenska in Pallacanestro Trieste. Če so v prvih dveh četrtinah tempo diktirali varovanci trenerja Menguc-cija, je v zadnjih dveh vlogo prevzela domača ekipa, ki je z dvema Babichevima trojkama povedla na 52:46. Agresivnejša obramba je omogočila prevlado tudi v drugi polovici igrišča, kjer so bili drugo-ligaši dokaj površni pri izvajanju hitre igre. Krajši stik med Viscianom in Losaviom je prekinil tekmo za nekaj minut, ai se je potem nadaljevala s monologom Burni-ja, ki je zadel v minuti kar deset točk in zaključil tudi v takem slogu tudi srečanje. Na Borovi klopi je bil Mura zadovoljen s predstavo svojih: "Kljub temu da smo spet začeli slabo, smo dosegli cilj: zmago. Nasprotniki so sicer igrali brez nosilnih Pilata, Pigata, Bartoluccija in Sosiča."
košarka
Prihodnji teden turnir K2 sport
Tekma med Borom in AcegasAps je bila borbena, med centroma Losaviom in Viscinaom (desno) pa se je tudi iskrilo
kroma
Nuova Pallacanestro Gorizia -Kraški Zidar Jadran 71:87 (24:25, 40:42, 61:66)
NUOVA PALLACANESTRO GORIZIA: Bosini 8, Tombolini 11, Macaro, Grimaldi 12, Siega 2, Giovanoto 10, Salis 11, Raccaro 18, Tuni, Marega, Bona-mico. Trener: Cautero.
KRAŠKI ZIDAR JADRAN: Čonrič, Pantelic 3, Royman 13, Husic V. 1, Vujo-vic 3, Meden, Juric 20, Husic M. 19, Ščuka, Močnik 16, Jakhel 3, Strnad, Djurkovic 9. Trener: Kraševec.
Bor Radenska - Pallacanestro Trieste 84:76 (20:28, 43:44, 60:56)
BOR RADENSKA: Bole 3, Krizman 9, Visciano 11, Crevatin 0, Štokelj 2, Ba-bich 19, Madonia 4, Kralj 15, Burni 20, Zariali 1, Nadlišek. Trener: Mura.
PALLACANESTRO TRIESTE: Crevatin 6, Tonetti 6, Bonaccorsi 29,
Muzio 12, Latin 0, Salvador, Bocciai 6, Rutar, Godina 6, Losavio 11, Pison. Trener: Mengucci.
Današnji spored
Tekma za 3. mesto: Pallacanestro Trieste - Nuova pallacanestro Gorizia ob 18.00. Finale: Bor Radenska - Kraški Zidar Jadran ob 20.00.
Memorial Gombač: finale Jadran - Servolana
V današnjem finalu 6. Memoriala Miljo Gombač za kadete v priredbi KK Bor se bosta ob 11. uri pomerila Jadran in Servolana, ki sta v polfinalu visoko ugnala Barcolano oziroma Bor. Tekma za 3. mesto bo ob 9.30.
Bor - Servolana 34:124 (11:37, 21:69, 29:105)
BOR: Rizzi, Sancin, Celin 18, N. Jo-vanovič, Peretti, Montalto 3, Milič 2, S. Jovanovič, Tanasijevič 2, Pertot 9, trener Robi Jakomin.
SERVOLANA: Cernivani 6, Gal-locchio 6, Tumia 14, Kobal 10, Cuperlo 20, Spanghero 13, Peretti 12, Dagnello 6, Pallini 10, Rovatti 12, Braini 6, Gregori 8, trener Rino Messina.
Jadran - Barcolana 115:41 (23:4, 45:21, 81:31)
JADRAN: Zaccaria 2, Sossi 12, Škerl 12, Rauber 10, Sedevčič 6, Di Le-nardo 3, Rizzo 19, Dellisanti 14, Regent 6, Malalan 6, Hrovatin 11, Bernetič 12, trener Mario Gerjevič.
BARCOLANA: Gasparini, Starini
2,	Virdis, Sollazzo, Castriotta 25, Godnič
3,	Acampora, Starc 3, Cristiano, Emmet 2, Micciche 2, Di Rocco 2, trener Gaeta-no De Gioia.
Peter Franco
Naslednji konec tedna bo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici na sporedu 14. trofeja »K2 Sport«. Poleg osrednjega sponzorja, ki daje tudi ime turnirju, podpirajo trofejo še ZSŠDI in deželni urad FJK za kulturo, šolstvo, šport in mir.
Odborniki SŽ Dom so držali obljubo, da bo eden izmed njihovih letošnjih ciljev spet obuditi turnir, ki se je v zadnjih časih zaradi pomanjkanja časa vršil v str nje ni ob li ki.
Tur nir je v Go ri ci pos tal že prava tradicija, saj to je pona va di pr vi ura den nas top ekip, ki nastopajo v C2, D in promocijski ligi.
Letošnji program predvi-de va kva li fi ka cij sko tek mo v to -rek, 25 sept embra ob 21. uri med član sko Do mo vo eki po (promocijska liga) in U.S.D. Go ri zi a no (D-li ga). Zma go va -lec bo nato igral polfinale v petek, 27. septembra ob 19. uri proti Jadranu. Sledila bo druga polfinalna tekma med Ardito iz Gorice (C2) in Ajdovščino (2. slo ven ska li ga).
Tekma za tretje mesto bo v soboto, 28. septembra ob 18.30, fi na le pa se bo pri čel ob 20. (Lu ka Bre sci a ni)
Trening tekma v Dolini
V	Dolini sta se na tekmi za trening (odigrali so pet četrtin po 10 minut) pomerili vrsta Jadrana in Brega. Višje postavljeni in številčno boljše zastopani Jadran je zmagal s 132:76.
V	vrstah zmagovalcev sta n ajveč točk dosegla Peter Franco (29) in Kristjan Ferfo-glia (20), med poraženci, pir kateir je debitiral tudi Pavel Križman, pa je Sila dosegel 25, Ciacchi pa 20 točk.
kolesarstvo
Trst - Prosek: Marko Ciuch odličen 17.
TRST - Včeraj popoldne je v Barkovlj ah mrgolelo kolesarjev. Na sporedu je bila namreč prva tekmovalna preizkušnja 7. Granfondo d'Europa, kronome-ter Trst - Pro sek. Na pri bliž no osemkilometrski progi je slavil član ko le sar ske eki pe Te am Ep -pinger (predsednik je še aktivni kolesar Ivo Doglia) Carlo Calca-gni, ki je strmi no po Uli ci Bo ve -to in Furlanski cesti prevozil v 15 minutah in 2 sekundah. Drugi je bil Mau ri zi o De Pon te, ki je bil od Cal ca gne slab ši le za 2 se kun di. Naš ko le sar ( prav ta ko član Teama Eppinger) Marko Ciuch iz Bazovice se je uvrstil na odlično 17. mesto (čas 15:33).
So lid no sta se uvrs ti la tu -di Danjel »Nendo« Gregori (nekdanji nogometaš Zarje Gaje), pravo tako iz Bazovice, in Aleš Tul iz Mačkovelj. Danjel se je uvrstil na 51. mesto (čas 16:59), Aleš pa t e bil 71. (čas 18.03).
Da nes bo v okvi ru tr žaš ke -ga Granfonda d'Europa na sporedu 160 kilometrov dolg kolesarski maraton, ki bo ob 8.30 startal iz Benetk. (jng)
odbojka - Deželni moški pokal
Okrnjeni Val Imsa zlahka ugnal Tržičane Olympia se je solidno upirala močni Natisonii
moška c liga - Na posodo
Ambrož Peterlin bo igral za Buio
Slogin odbojkar Ambrož Peterlin bo v bližnji sezoni branil barve Buie v C-ligi, pravzaprav je s tem moštvom debitiral že sinoči v tekmi za deželni pokal. Odločitev za selitev v Buio - grez za enoletno posojilo, je dozorela šele v petek zvečer in je kajpak presenetljiva, vendar ni povsem nepričakovana. Enaindvajsetletni Ambrož, ki je bil v vseh teh zadnjih sezonah, kljub mladim letom, prava gonilna sila Sloge, namreč že polni dve leti študira na univerzi v Huminu in se je ves ta čas vozil domov na treninge in tekme, kar je bilo povezano s stroški in zamudnostjo. Ambrož bo v novem klubu, pri katerem je sicer v zadnjih dveh sezonah, tako in tako, prav zaradi študijskih obveznosti, redno treniral, igral kot tolkač, ta vloga pa mu je bila letos sprva namenjena tudi pri Slogi, kjer so se že prej odločili, da bo
letos podajal še mlajši Vanja Veljak. Sloga tako ostaja brez rezervnega podajalca, sicer bi to po potrebi lahko bil Giacomo Bertali.
Val Imsa - Fincantieri 3:0 (25:21, 25:18, 25:23)
VAL IMSA: Pantič 7, Sancin 0, Lavrenčič 14, Brisco 2, Berzacolo 6, Ombrato 14, Florenin libero, Povšič 0.
Kljub temu, da so nastopili v zelo okrnjeni postavi, so valovci razmeroma gladko premagali pomlajeno tržiško ekipo. Val je nastopil brez standardnih centrov (v to vlogo se mladi Sancin šele uvaja, a lepo napreduje, drugi center pa je bil Brisco), tako da je napad bremenil predvsem krilne igralce, ki so se dobro odrezali. Odsotnega Simona Plesničarja je kot libero zamenjal Florenin, ki je skupaj s Pantičem sprejemal servis. Nastop va-lovcev je bil soliden.
Olympia - PAV Natisonia 0:3 (20:25, 20:25, 20:25)
OLYMPIA: Maraž 5, Dornik 8, Sfiliogj 9, Klanjšček 6, Terčič 12, F. Hle-de 4, J. Hlede libero, Mania, Devetak 0.
Četrto ligaš Olympia je po pričakovanjih potegnila krajši konec proti tretje ligašu iz San Giovannija al Natisone. Povsem prenovljena ekipa ob Nadiži lahko meri letos v C ligi zelo visoko, v tej luči je bil nastop Olympia tokrat dokaj soliden, saj se je nasprotniku postavljala po robu kolikor je pač mogla, zlasti z dobrim servisom. Tudi napad je bil soliden. V tretjem setu je
Olympia celo vodila s 16:8. Pohvalo posebej zasluži Marko Klanjšček. Sicer pa sta obe ekipi precej grešili, vendar je do začetka prvenstva še dovolj časa, da se odpravijo največje hibe.
Vrstni red: PAV Natisonia 9, Val Imsa 6, Fincantieri 3, Olympia 0. Prihodnji krog (sreda, 26.9.): Olympia -Val Imsa, PAV Natisonia - Fincantieri
ALJOŠA OREL - Slovenski in srednje evropski odbojkarski prvak ACH Bled, za katerega nastopa letos tudi Goričan Aljoša Orel, je v prvi tekmi srednje evropske lige v Dobu s 3:1 (25:21, 25:13, 16:25, 26:24) izgubil proti tamkajšnji ekipi slovenskega kluba z avstrijske Koroške Posojilnica Dob. Aljoša je igral v prvem setu, ko je pri izidu 22:18 zamenjal korektorja Ga-sparinija. Največ točk za Blejce so dosegli Urnaut (18), Pleško (14) in Američan Thomas (10), za Dob pa Slatinšek (19).
SANDRA VITEZ - Prvi dan turnirja Zazzeri v Firencah je ekipa Unicom Starker Kerakoll Sassuolo, za katero nastopa tudi Sandra Vitez s 3:0 (25:21, 25:10, 25:17) premagala Busto Arsizio, ki bo prav tako nastopil v najvišji ligi. Točke za Sassuolo: Turlea 16, Bosetti 13, Vitez 12, Devetag 8, Nucu 5, Pincerato 2.
/
ŠPORT
Nedelja, 23. septembra 2007
27
naš pogovor - Nogometni trener Nevio Bidussi o ekipah naših društev
»Na Tržaškem bo najbolj zanimiva 1. amaterska liga«
Primorec se lahko poteguje za napredovanje - Breg bo na novem igrišču motiviran - »Stara« Zarja Gaja
Na otvoritvi novega športnega centra v Bazovici je bil tudi tržaški trener Nevio Bidussi, ki je pred več kot desetimi leti treniral bazovsko Zarjo. »Na Bazovico me vežejo lepi spomini. Pravzaprav lepo sem se imel pri vseh ekipah slovenskih društev in zaradi tega j im stalno sledim,« meni 62-letni trener, ki rad v prostem času (ima ga na pretek, ker je v pokoju) kolesari po Krasu. Bidussi je treniral Zarjo, Pri-morje, Breg in Mladost ter še številna moštva iz tržaške pokrajine. Trenerski izpit je položil že davnega leta 1977 (skupaj z Milanom Mikušem).
Danes se bo uradno začela nova nogometna sezona...
»Nogometaši in trenerji ter tudi navijači smo komaj čakali na začetek prvenstev. Za medije in ljubitelje nogometa bo na Tržaškem najbolj zanimiva 1. amaterska liga. Tu bodo poleg slovenskih ekip Primorja, Primorca in Sovodenj igrali še Ponziana, San Giovanni, San Sergio ter Gallery. Bo kar zahtevna liga, veliko bo derbijev.«
Začniva od začetka oziroma z vrha: elitna liga...
»Vesna ima letos zelo velike ambicije. Vsaj na papirju imajo dobro ekipo. Najeli so številne kakovostne mlade igralce, ki so jih snubili vsi najboljši deželni klubi. V državnem pokalu se niso kdove ve kako izkazali. Včasih je bolje začeti slabo, tako lahko trener hitro vidi kaj je narobe in nemudoma ukrepa. V tej ligi sta glavna favorita Pordenone in Manzanese. Vsakemu pa lahko med prvenstvom spodrsne, tako da lahko Vesna preseneti. Vsekakor je to prvenstvo zelo zahtevno.«
Promocijska liga?
»Tudi Kras ima zelo dobro ekipo in je eden glavnih favoritov za napredovanje. Ne bi pa rad dajal bolj natančnih ocen, ker sem se pred leti zaradi svojega mnenja na vašem dnevniku zameril nekaterim odbornikom. Nič hujšega seveda. Trener Alejnikov je prav gotovo dodana vrednost za celotni nogomet v naši deželi. Mogoče bo prinesel kako novost. Krasove tekme bodo zaradi beloruskega trenerja zelo privlačne za medije.«
1. AL ste že ocenili kot zelo zahtevno. Kaj pa ekipe naših društev?
»Sovodenj ne poznam. Primorje letos nima »bomberja« Giannelle. Zelo dobro ekipo pa ima Primorec. V Trebčah imajo sedemnajst kakovostnih igralcev, tako da lahko tudi v pri-
meru poškodb in odsotnosti igrajo z zelo dobro enajsterico. Primorec ne sme skrivati ambicij: lahko se bori za sam vrh in napredovanje.«
In Breg ter Zarja Gaja v 2. AL?
»Pri Bregu so v glavnem potrdili lansko ekipo. Nekaj težav bi lahko imeli v napadu, saj je odlični Puzzer odšel k San Sergiu. Brežani (igralci in odborniki) pa bodo zelo motivirani, saj bodo končno igrali na domačem igrišču v Dolini. Zarja Gaja? Skoraj vsi so pomladili ekipe, pri Zarji Gaji pa so v ekipi še dodatno dvignili starostno mejo: Bečaj in Schiraldi 40 let, Palmi-sano nad 35, Salierno skoraj 35. Ta poteza ima tudi določene prednosti, saj so tile igralci zelo izkušeni. Nekaj več pa bi pričakoval od domačih igralcev. Franco, Bernetič in ostali bi morali igrati bolj zagrizeno ter samozavestno.«
»Vse to so le napovedi,na igriščih bo najbrž pela druga pesem,« je še zaključil Bidussi.
Jan Grgič
»Domači nogometaši Zarje Gaje morajo igrati bolj
samozavestno,« meni Nevio Bidussi (na sliki zgoraj)
kroma

Lf
J? I
\6.
nogomet - 1. krog od elitne do 3. AL
Od danes gre zares
•••
Vse tekme se bodo začele ob 15.30, le Breg bo igral ob
Pozor, zdaj... Danes se bodo začela vsa deželna nogometna prvenstva, od elitne pa vse tja do 3. amaterske lige.
V	elitni ligi bosta obe enajsteri-ci naših društev igrali na domačem igrišču. Štandreška Juventina bo ob 15.30 gostila solidni Pordenone. Trener Dante Portelli obljublja ogorčen boj. V taboru rdeče-belih se bodo danes prav gotovo zadovoljili tudi z neodločenim izidom. Tekmo bo sodil Dose iz Červinjana. Tudi kriško Vesno čaka težka naloga. Igrala bo proti tržiškemu Fincantieriju, ki je novinec v ligi. Prav zaradi tega bodo igrali zagrizeno in borbeno. Tekmo (začetek ob 15.30) bo sodil Marchetti iz Tolmeča.
V	promocijski ligi bo repenski Kras Koimpex odpotoval na gostovanje na Goriško, bolj natančno v Šlo-vrenc (15.30). Domači San Lorenzo bo trd oreh za »rdeče«, ki bodo nastopili z nekoliko okrnjeno postavo. Tekmo bo sodil Pizzolongo iz Vidma.
Robert Figelj (Sovodnje)
bumbaca
V okviru 1. amaterske lige bo na domačem igrišču igral le trebenski Primorec. V Trebče (15.30, sodnik Pico iz Vidma) prihaja Medea. Trener Roberto Sorrentino bo imel nekaj težav s postavo, saj so poškodovani kar trije vezni igralci: Cadel, Meola in Marcandel. Sovodenjci bodo igrali v Trstu. Pri Svetem Ivanu (ob 15.30, sodnik Cantarutti iz Tržiča) se bodo pomerili s San Giovannijem, ki je vsaj na papirju ena boljših ekip skupine C. Trener Claudio Sari bo imel težave v
18.00 pri Svetem Alojziju
obrambi. Odsotni so diskvalificirana Simone in Pacor ter poškodovani Robert Figelj (mirovati bo moral vsaj en mesec). Tudi pri Primorju Interland se soočajo s številnimi poškodbami. Rdeče-rumeni bodo danes (15.30, sodnik Del Toso iz Maiana) gostovali pri Pierisu.
V 2. amaterski ligi bo Zarja Gaja igrala na igrišču novega športnega centra v Bazovici (15.30, sodnik Mi-rizzi iz Gorice). Varovanci trenerja Morena Nonisa bodo gostili Begliano. Breg bo »domačo« tekmo igral na sintetični travi pri Sv. Alojziju (Ul. Fellu-ga, sodnik Scheri iz Trsta) v Trstu. »Plavi« bodo se ob 18.00 pomerili s tržaško Esperio.
V 3. AL bo Mladost v Doberdobu (15.30) igrala proti Fiumicellu 2004, ki je eden glavnih favoritov za napredovanje. (jng)
VČERAJŠNJI IZID - Elitna liga: Tolmezzo - Union 91 0:2 (strelca: Bian-chin in Bassi).
nogomet - Danes se bo začalo tudi prvenstvo 3. AL
Mladost želi presenetiti
Trener Fabio Sambo je odličen motivator - Marko Škabar za kakovost na sredini igrišča
Danes bodo stopili na igrišča tudi nogometaši 3. amaterske lige. Ponavadi se je najslabše »rangirano« deželno prvenstvo začelo šele oktobra, letos pa so se na federaciji odločili, da bodo »tretjeligaši« začeli kot vsi ostali. Pravilna izbira.
Mladost ima precej mlado in neizkušeno ekipo. Jedro ekipe sestavljajo domači igralci, ki so pred dvema sezonama nastopali v združeni mladinski ekipi Sovodenj. Veže jih prijateljstvo in prav to bi lahko bilo glavno orožje rde-če-plavih. Trenersko palico je prevzel Fabio Sambo iz Sovodenj, ki pozna zelo dobro vse fante (vodil jih je pri mladincih) in bo prav gotovo odličen motivator.
Društveni cilj je sredina lestvice, čeprav vsi po tihem upajo, da bi se do-berdobsko moštvo celo uvrstilo v končnico prvenstva. Naloga bo vsekakor zelo težka. Glavni favoriti so Torre, Fiumi-cello, Cgs, Aurisina, Aiello in Romana.
Skrito orožje Mladosti je »zimzeleni« Marko Škabar, dolgoletni nogome-
taš proseškega Primorja, ki se je po več sezonah (zadnja leta je Marko igral v raznih ljubiteljskih prvenstvih) vrnil v svet amaterskega nogometa. V Doberdobu pa tudi čakajo, da bodo letos dozoreli mladi Ferlez, Radetič in Bressan, ki so že v lanski sezoni odigrali po-memb no vlo go.
Postava Mladosti
Vratarja: Peter Custrin (1987), Jurij Devetak (89); obramba: Štefan Batistič (88). Dimitri Bensa (86), Matej Figelj (85), Erik Lavrenčič (83), Adriano Manfreda (85), Marco Padovan, Enrico Zor-zin; sredina: Daniele Braida, Simone Bressan (87), Jari Jarc (87), Manuel Radetič (88), Mattia Petro-ni (86), Marko Škabar; napad: Martin Bagon (81), Erik Buzin (89), Daniel Ferlez (88), Domenico Gaglia-no (82), Alan Visintin (85), Trener: Fabio Sambo.
□ Obvestila
Trener Mladosti Fabio Sambo kroma
nogomet - Mladinci
Za uvod le točka za kriško Vesno
Gonars - Vesna 0:0
VESNA: L. Rossoni, Candotti, De Bernardi, Zarba, S. Rossoni, Ra-dos, Sandri (Ota), Simonis, Križmančič (Sovič), Zampino, Burni, trener Toffoli.
Deželni mladinci kriške Vesne so v 1. krogu igrali neodločeno proti Go-narsu. Toffolijevi varovanci, ki so nastopili z okrnjeno postavo, bi lahko s kančkom sreče odnesli domov vse tri točke. Najlepše priložnosti za zadetek so imeli Rados, Sandri in Candotti.
Ostali izidi 1. kroga skupine C: Muggia - Pro Gorizia 4:2, Palmanova
-	San Canzian 5:0, San Luigi - Ponziana 2:1, Costalunga - Staranzano 0:2, Monfalcone - San Sergio jutri.
DANES - Deželni najmlajši: 10.30 na igrišču Ervatti na Proseku Pomlad
-	Pordenone.
JUTRI - Deželni mladinci: 20.30 v Percottu Union 91 - Juventina.
NARAŠČAJNIKI - Današnjo tekmo Pordenone - Pomlad so prestavili na sredo, 3. oktobra ob 19. uri.
ŠPORTNA ŠOLA TRST- organizira vsakoletne tečaje za predšolske otroke. Vadba se bo pričela v soboto, 13. oktobra ob 9.30 za otroke v spremstvu staršev. Ob 10.30 pa bodo vadili otroci, ki že obiskujejo vrtec. Informacije 040 361476 in 3337264018 ob kosilu Walter.
ŠZ BOR organizira popoldansko in večerno rekreacijo po sledečih urnikih: torek in četrtek od 17.30 do 18.30 krepilne vaje in stretching; torek in petek od 18.45 do 19.45 Pilates za začetnike in sprostitev.
AŠD SOKOL vabi vsa dekleta letnikov od 1993 do 1997 na igranje odbojke. Za vse potrebne informacije poklicati Cirilo 335-5313253 ali Lajris 348-8850427.
SPDT vabi na tečaj plezanja za začetnike, ki bo oktobra. Uvodni sestanek bo 27.sep-tembra na sedežu društva v ulici sv.Frančiška ob 20.30. Informacije nudi David Štrajn na št. 3498742101 ali na email ao@spdt.org.
AŠK KRAS obvešča, da se z mesecem oktobrom v Športno Kulturnem Centru v Zgoniku pričnejo sledeče dejavnosti: OTROŠKA TELOVADBA, prvo srečanje v sredo, 3. oktobra ob 17. uri; REKREACIJA STAREJŠI v četrtek, 4. oktobra ob 8.30; REKREACIJA MLAJŠI v četrtek, 4. oktobra ob 20. uri; REKREACIJA NAMIZNI TENIS v torek, 2. oktobra ob 20.30. Vse ostale informacije na prvem treningu.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM
obvešča da bodo od 24.09. treningi tako razporejeni: 1. skupina (letniki 2004-2001) ponedeljek 16.30-17.30 in petek 17.30-18.30 na Opčinah; 2. skupina - Zajčki (letniki 2000-1997) ponedeljek in petek 17.30-19.00 na Opčinah; 3. skupina - Strele (letniki 1996-1993) ponedeljek 19.00-20.15 na Opčinah, torek in petek 18.30-20.00 pri Banih; 4. skupina - Škrati (od letnika 1992 dalje) torek 20.00-21.30, sreda 19.30-21.30 in petek 20.00-22.00 pri Banih. Info: 349-7597763 (Nastja) ali 346-0441133 (Petra).
ŠZ BOR obvešča, da se prične jutranja rekreacija v ponedeljek, 1. oktobra ob 9. uri prva skupina in ob 10. uri druga skupina.
TENIŠKA ŠOLA PRI ŠZ GAJA na
Padričah bo 16. oktobra začela z redno vadbo (torek in petek). Sprejemajo se prijave na tel. 389-8003486 (Mara).
PLAVALNI KLUB BOR organizira tečaje prilagajanja na vodo za predšolske otroke (od 4. leta dalje) in tečaje plavanja za osnovnošolce ter srednje in višješolsko mladino. Za informacije in vpis pokličite na št. 3341384216 ob delavnikih od 15. do 17. ure do vključno petka, 28. t.m. Začetek tečajev 1. oktobra.
AŠD SOKOL obvešča, da se bo začela vadba otroške telovadbe - motorike za letnike 2000 - 2001 in 2002 v ponedeljek 24. septembra t.l. pod vodstvom profesorja F. Drasiča. Vadba od 17.30 do 19.00 v telovadnici v Na-brežini.Ob 17.30 bo tudi informativni sestanek za novo sezono s starši.
SMUČARSKI ODSEK SPDT obvešča, da se v sredo, 3. oktobra prične pred-smučarska rekreacija za odrasle v telovadnici šole Codermatz v ulici Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Za informacije in prijave pokličite na tel. št. 335 6123484.
GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR
obvešča, da bo informativni sestanek in začetek treningov v ponedeljek, 1. oktobra, ob 16.30, na Stadionu 1. maja, in v sredo, 3. oktobra, ob 17.15, na Opčinah, v večnamenskem prostoru didaktičnega ravnateljstva (P.le Monte Re, 2). Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel: 328-2733390 (Petra) ali 338-5953515 (Katja).
AŠD-SK BRDINA prireja namensko telovadbo za priprave na smučarsko sezono. Telovadba bo potekala pod strokovnim vodstvom v telovadnici osnovne šole F. Bevka na Opčinah, ob sredah, od 18.15 do 19.15 ter ob petkih, od 16.00 do 17.30. Vpišejo se lahko člani in ne člani ter je namenjena otrokom in mladincem. Za informacije in prijave lahko kličete na številki: 334-6119454 (Fabiana) ali 348-8012454 (Sabina) vsak večer od 18.00 do 19.30.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da so se začeli treningi za deklice letnikov 95 in 96. Urniki treningov: torek v Lon-jerju 17.30-19.00, četrtek na Stadionu 1.maj 18.30-20.00 in petek na Stadionu 1.maj 15.0016.30. Trening miniodbojke za deklice letnikov 97 in 98 pa so ob ponedeljkih (17.30-19.00) in petkih (17.00-18.30). Vabljene stare in nove od-bojkarice. Vpis neposredno pred začetkom treningov, lahko pa nam tudi pišete na e-mail naslov info@od-bor.com ali pokličete na 3497923007 (Tjaša).
ŠPORTNA ŠOLA TECI, SKAČI, MEČI ZA OSNOVNOŠOLSKE OTROKE - Vadba bo na stadionu 1. maja v Trstu potekala po naslednjem urniku: ponedeljek in četrtek 16.30-17.30 (mlajša skupina), petek 16.00-17.00 in na izbiro po en trening miniodbojke ali minibasketa (starejša skupina). Vpis in dodatne informacije neposredno pred vadbo.
28 +
Nedelja, 23. septembra 2007
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
/
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
20.25 Alpe Jadran - Dorbci: Dolina
Glinščice 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Dokumentarec: ET(H)NOS TUDI
MI, Bratina - Tomizza 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.00 Sedem dni v parlamentu 6.10 Nad.: Sottocasa 7.00 Razvedrilna odd. o dobrem počutju: Sabato, Domenica & ... (vodita Sonia Grey in Franco Di Mare) 10.00 Linea verde - Obzorja 10.30 Verska odd.: A Sua immagine 10.55 Maša 12.00 Angelus
12.20 Aktualna odd.: Linea verde v živo
iz narave 13.10 Šport: Pole Position 13.30 Dnevnik
14.00 Variete: V pričakovanju varieteja "
Ballando con le stelle" 14.50 TV film: Una vita segreta (dram.,
ZDA, '00, i. Roma Downey) 16.30 Dok.: Quark Atlante 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Film: Kate & Leopold (kom., ZDA, '01, i. Meg Ryan, Hugh Jackman) 19.05 Nan.: Komisar Rex (i. Alexander
Pschill, Elke Winkers) 20.00 Dnevnik 20.30 Rai Tg Šport 20.40 Kviz: Affari tuoi 21.30 Variete: Miss Italia 2007 (vodita Mike Bongiorno in Loretta Goggi) 0.05 Dnevnik
0.10 Aktualno: Posebna odd. Tg1 1.20 Nočni dnevnik/Knjige 2.40 Potihoma
Rai Due
6.10 6.45
9.45 10.05 10.30
11.30 13.00 13.45
17.20 17.25 19.30 20.00 20.30 21.00
22.35 1.00 1.20
Dok.: Islandija
Razvedrilni variete: Jutro v družini (vodita Adriana Volpe in Tiberio Timperi)
Jutranji dnevnik Tg2 Dok.: Voyager
Variete za najmlajše: random, vmes Art attack, Pucca Variete: Opoldne v družini Dnevnik/Tg2 Motorji Variete: Quelli che aspettano..., 14.55 Quelli che il calcio e... (vodi Simona Ventura) Dnevnik Tg2
EP v odbojki: Bjeloruija - Italija (Ž) Reality show: Otok slavnih Nan.: Dva moška in pol Dnevnik Tg2
Nan.: NCIS (i. Pauley Perrette, Michael Weatherly, Mark Harmon, Cote de Pablo, Lauren Holly) Športna nedelja Nočni dnevnik Tg2 Rubrika o protestantizmu
^ Rai Tre
6.00 7.00 9.05 9.40
11.15 12.00 12.15 12.45 13.20 14.00 14.30
16.00
18.10 19.00
20.00 20.30
21.00
23.05 23.25
Fuori orario
Variete za najmlajše
Variete: Screensaver
Film: Tutto Toto' - Toto' v Neaplju
(kom., It., '67, i. L. Boni)
Nan.: Saranno afmosi
Dnevnik, šport, vreme
Aktualno: Telecamere
Okkupati
Dok.: Timbuctu
Dnevnik, deželne vesti
Eduardovo gledališče: "Chi e' piu'
felice di me?"
Film: Splendore nell' erba (dram.,
ZDA, '61, r. Elia Kazan, i. Nathalie
Wood, Warren Beatty)
Šport: 90. minuta
Dnevnik, deželne vesti, vremenska
napoved
Variete: Blob
Aktualno: Chi l'ha visto - Neverjetne zgdbe
Dok.: Blu notte - Italijanske skrivnosti:
Mafija in mesto Trapani (vodi Carlo Lucarelli) Dnevnik, deželne vesti TV film: Compagni di strada (r. F.
Luciani, i. Vanessa Gravina, JeanMichel Porta, V. Donzelli) 0.15 Dnevnik, vreme 1.25 Fuori orario
! Rete 4
Nan.: Velika dolina Pregled tiska
TV film: Non ho l' eta' (It., '00, i. Marco Columbro, Eliana Miglio) Dok.: Čudovita Italija Maša
Planet morje Dnevnik Tg4, promet Aktualno: Melaverde Dnevnik Tg4, vreme Komični filmi Nan.: Rin Tin Tin Film: 55 giorni a Pechino (pust., ZDA, '63, r. Nicholas Ray, i. Char-lton Heston, Ava Gardner) Nan.: Hiša Vianello Tg4 dnevnik/Meteo4 Nan.: Colombo - Človek leta(i. Peter Falk, Donald Pleasance) Film: Insider (dram., ZDA, '99, r. Michael Mann, i. Russell Crowe, Al Pacino, Christopher Pliummer) Film: The companny (glas., ZDA-Nem., '03, r. Robert Altman, i. Neve Campbell, M. McDowell) Pregled tiska
9.35 10.00 11.00 11.30 12.10 13.30 14.05 14.35 15.20
18.20 18.55 19.35
21.30
0.25
2.40
Canale 5
11.00 12.00
13.00 13.35
15.35
16.30 17.30
20.00 20.40 21.20
23.30 0.30
1.00
Na prvi strani
Promet - Meteo 5
Jutranji dnevnik Tg5
Dok.: Kotički sveta
Film: Jerry Maguire (kom., ZDA,
'96, i. Tom Cruise)
Tg com/Meteo 5
Nan.: Novo življenje za Zoe - Siri in poroke (i. Joely Fisher) Dnevnik, vreme
Nad.: Ricomincio da me (It., '05, i. Barbara D' Urso, Gioele Dix) TV film: Ma che colpa abbiamo noi (kom., It., '02, r.-i. Carlo Verdone, Margherita Buy) Tg com/Meteo5
TV film: I gioielli di Madame De (dram., Fr.-Belg., '02, i. Carole Bouquet, Raoul Bova) Dnevnik TG 5 in vreme Variete: Paperissima Sprint TV film: Caterina e le sue figlie 2 (It., '06, i. Virna Lisi, Eva Grimaldi, Ray Lovelock, V. Milillo) Aktualna odd.: Terra! Aktualno: Nonsolomoda (vodi Silvia Toffanin) Nočni dnevnik, vreme
O Italia 1
3.50 SP v motociklizmu: VN Japonske 125 ccm, 5.15 250 ccm, 7.00 VN MotoGp 8.15 Variete za najmlajše 9.55 Risanke: Lupin 10.50 SP v motociklizmu: VN Japonske
125 ccm, 11.25 250 ccm 12.25 Odprti studio, vreme 13.00 Šport: Vodič nogometnega prvenstva (vodi Mino Taveri) 14.00 SP v motociklizmu: VN Japonske,
MotoGp (pon.) 15.00 Šport: Grand Prix - Fuori Giri,
16.40 Nedelja na stadionu 17.50 Odprti studio, vreme 18.15 Športna odd.: Controcampo - V zadnji minuti(vodita Sandro Picci-nini in Elisabetta Canalis) 20.00 Variete: Candid Camera 20.40 Nan.: Heroes (i. Milo Ventimiglia, Adrian Pasdar, Hayden Panettiere, Santiago Carrera) 22.35 Šport: Controcampo 1.10 Šport studio
^ Tele 4
8.00	Horoskop, svetnik dneva
10.35	Nad.: Marina
11.45	ADN Kronos
12.00	Papežev blagoslov
12.55	Automobilissima
13.20	Dok.: Majella
13.35	Oddaja o kmetijstvu
14.00	Oddaja o kulinariki
14.40	Dok. o pootvanjih
17.30	Risanke
19.45	... in jutri je ponedeljek
22.15	Film: Prega il morto e ammazza il
vivo (vestern, '72)
23.45	Film: Intrigo a Berlino (thriller, '98, i. Sammy Davis)
LA
6.00 7.00 10.05
12.00 13.00 14.00
16.00
18.00
20.30 21.30
23.30 1.25
La 7
Jr Slovenija 1
7.00 9.55
10.25 10.50 11.20 12.00 13.00 13.10 14.30
14.35 14.45
16.15 16.30 17.00 17.15 17.45 18.20 18.30 18.55 19.20 19.55
21.45 22.35 22.55 23.20
{p Slovenija 2
6.30 8.20 8.50 9.00 10.10 10.35
11.05 11.35 12.05 13.05 14.25
18.15 19.30
20.00 20.55
21.50 22.35
23.45
Koper
12.30, 20.00, 0.30 Dnevnik
Omnibus Weekend
Film: Il cavallo in doppio petto
(kom., ZDA, '68, r. Norman Tokar,
i. Dean Jones, D. Baker)
Dok.: Animal treasure
Nan.: Matlock
Film: Il gatto venuto dallo spazio (fant., ZDA, '77, i. Ken Berry) Film: Rocket man (kom., ZDA '98, i. Jessica Lundy)
Film: Ashanti (pust., ZDA, '79, i. Michael Caine) Variete: Šef za en dan Film: Bello, onesto, emigrato Australia... (kom., It., '71, r. Luigi Zampa, i. Alberto Sordi) Aktualno: Il miglio verde Film: Capricorn one (thriller, ZDA, '78, i. Elliot Gould)
Živ žav
Žogarija - ko igra se in ustvarja mu-larija: Ribnica
Dok. nan.: Skrivnosti divjine Prisluhnimo tišini Ozare/Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila, vreme, šport Na zdravje!
Razvedrilna odd.: NLP (vodita Tjaša Železnik in Dejan Pevčevic) 5 minut slave
Človeški faktor, Glasbeni dvoboj, 15.30 Greva se šport, 15.50 Klic -po, Nedeljsko oko U-rbano: Almira Sadar Hum.dok. odd.: Oglasni blok Poročila, šport, vreme Razvedrilna odd.: NLP Čas za ... Severino Zmagovalec glasbenega dvoboja Žrebanje lota/Risanke Vreme, dnevnik, šport Zrcalo tedna, vreme, šport Razvedrilna odd.: Spet doma (vodi Mario Galunič) Družinske zgodbe Ars 360
Poročila, vreme, šport Film: Prizori iz zakonskega življenja (dram., Šved., '73, r. Ingmar Bergman, i. Liv Ullman, E. Josephson)
Zabavni infokanal 12.30 TV prodaja Skozi čas
Kviz: Ljubljana, prestolnica EU Prvi in drugi
Koncert folklorne skupine Tine Rižanc z gosti: Lepo leto hitro mine Pomagajmo si Globus
Slovenski magazin Speedway za Grand Prix Nogomet: New castle - West Ham (angl. liga, prenos) SP v ritmični gimnastiki SP v kanuju in kajaku na divjih vodah
Dok.: Sanjska potovanja Literarna nad.: DVajset tisoč ulic pod nebom (VB) Športna odd.: Š
Nad.: Hujšajmo! - Fat Friends (VB, '05, i. Jonathan Ryland, David Ha-rewood, Julian Kerridge) Umetnost glasbe in plesa: Gala koncert ob 70-letnici Izraelskega filharmoničnega orkestra
14.00 14.10 14.40 15.30 16.00 17.00 17.30 18.00
19.00 19.25 19.35 20.05 20.35
21.35 22.05 22.20 22.35
Čezmejna TV
Dok oddaja
Q - trendovska oddaja
Odmev
Folkest 2007
Dok. odd.: City Folk
Potopisi
Program v slovenskem jeziku: Vur-berk Festival Vsedanes - TV dnevnik Il Disfatto (pripr. Franco Juri) Dok. oddaja Vesolje je, 20.25 Istra in Leron 2007 - 7. Folklorni festival (pripr. F. Furlani) Dok. odd.: City Folk Vsedanes - TV dnevnik Nedeljski športni dnevnik Teniški turnir (finale)
Tv Primorka
11.00 Videostrani 17.00 Duhovna misel 17.15 Futsal: KMN Gorica - Kix Ajdovščina 18.40 Miš maš 19.20 Videospot meseca 19.30 Settimana Friuli 20.00 Razgledovanja 20.30 Spoznajmo jih 21.30 Rokomet: Intra GO leasing - Gorenje Velenje 22.50 Polka in majolka
RADIO TRST A
8.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.30 Otroški kotiček: Radovedna Saška; 11.15 Nabožna glasba; 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Zgodbe v prostoru in času: Miša Novak - danes profesorica na grškem otoku; 13.00 Dnevnik, sledi Napo-vednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Stari časi družabnosti; 14.50 Ondina Otta Klasinc; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Koncert udeležencev Medn. poletnih tečajev komorne glasbe Alpe Jadran; 19.00 Dnevnik; 19.20 Napovednik, nato Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 - 104,3 - 107,6 MHz)
7.25 Danes na RK; 7.45 Kmetijski nasvet; 8.00 Noč in dan; 8.10 Po domače; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00-12.00 Z vami v nedeljo: prireditve, kronika; 10.00 Klepet z znanimi Primorci; 10.30 Poročila, osmrtnice; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.00 Z vročega asfalta; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in promet; 19.00 Dnevnik; 19.45 Kronika; 20.00 Večer večnozele-nih s Tuliom Furlaničem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come... easy go...
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 8.30, 10.30, 12.30; 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 9.45 Moje mnenje; 10.00 Kino-Gle-dališče; 11.00 7 dni; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Razglednica; 14.00 Izbrane strani; 1430-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.00 Ferry sport; 16.00 Sigla single; 18.00 Album charts; 19.00 Potopisna odd. ali Alpe Adria; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.30 Giulianine note; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 The magic bus.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.30 Sončna klinika; 8.05 Igra; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Labirinti sveta; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zbori; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.10 Pod lipo domačo; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 18.05 Zabavna igra; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Minute z ansamblom...; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.00 Kronika, promet; 8.15 Dobro jutro, vreme; 8.40 Koledar prireditev; 9.10 Reportaža; 9.35 Popevki; 10.00 Izlet; 10.45 Gost; 12.00 Centrifuga; 13.00 Poročila, vreme; Športno popoldne, gost izbira glasbo; 15.00 DIO; 15.15 in 16.10 SP v kajaku in kanuju; 16.05
Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.40 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba za prave moške; 23.00 Drugi val
SLOVENIJA 3 8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Evangeličansko bogoslužje; 11.05 Slovenski concertino; 11.30 Izbrana proza; 12.05 Koncert Evroradia; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 1. koncert za vokalni abonma (prenos); 21.00 Obiski kraljice; 22.05 Literarni portret.
RADIO KOROŠKA 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška!-Guten Morgen, Kärnten- Duhovna misel; 18.00-19.00 Glasbena; - Radio Agora: dnevno 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan: dnevno 2.0010.00/14.00-18.00.- 13.30 ORF 2 Prijave k dvojezičnemu pouku; Razprava o železnici visoke zmogljivosti skozi Rož; SKPZ iz Ljubljane v Št. Jakobu; SAK - Union St. Florian
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: Samski ovni bodo zelo komunikativni. Nova prijateljstva bodo v vas prebudila romantične občutke. Sledite jim in se prepustite dogodkom. Zaupajte v svojo srečno zvezdo.
BIK 21.4.-20.5.: Z nogami stojite trdno na tleh. Čustva vas zlepa ne spravijo s tira, zato vam morda kdo po krivici očita, da ste pretirano hladni. A že v prihodnjem tednu boste dokazali, da to ni res.
jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Ker
vam samozavesti zadnje čase ne manjka, boste znali iz vsake situacije vedno potegniti kaj dobrega zase. Neprijetni dogodki vam ne bodo prišli do živega. Denar: srednje.
VAjf* RAK 22.6.-22.7.: Družinaje za «« vas najpomembnejša, zato ste pripravljeni žrtvovati veliko svojega časa in energije. Premislite ali je res potrebno vse, kar naredite za njih. Denar: zvezde so vam naklonjene.
y^ LEV 23.7.-23.8.: Na denar-(^^r nem področju bodite nekoliko bolj previdni. Čas ni primeren za tvegane naložbe. Planet Venera vam prinaša veliko nežnosti, topline in lahkotnosti v ljubezensko razmerje.
DEVICA 24.8.-22.9.: Čeprav ^^ so skrbi sestavni del življenja, jih je včasih lažje odmisliti, drugič pa nekoliko teže. Privoščite si trenutke, ko vas ne bo nič obremenjevalo. To je lahko tudi topla kopel, sprostitev...
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Le-
^ ^ tošnja jesen vam prinaša veliko veselih, družabnih dogodkov. Dan bo kar prekratek za vse, kar boste želeli narediti, doživeti, spoznati... Naučite se zavrniti kakšno povabilo...
ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Pri
delu boste ubirali bližnjice, saj vam bo manjkalo pravih izzivov in delovne vneme. Vaša fizična kondicija v prihodnjem tednu ne bo na vrhuncu, zato si privoščite daljši počitek.
Av STRELEC 23.11.-21.12.:
Čeprav boste na delovnem mestu vložili veliko energije, ne pričakujte hitrih premikov. Pomembno je, da ohranite pozitiven pogled. Rezultati pa niso odvisni samo od vas.
KOZOROG 22.12.-20.1.: Na
delovnem mestu ste poprije-li za ponujeno delo, a nekoliko pozabili, da so tudi vaše zaloge energije omejene. Poskrbeti boste morali tudi za vaše počutje.
f « VODNAR 21.1.-19.2.: Polni ste
idej. Ob pravi motivaciji lahko delate ure in ure. Imate srečo, da vas bo v prihodnjem tednu zanimalo skoraj vse, česar se boste lotili na delovnem mestu ali v zasebnem življenju.
RIBI 20.2.-20.3.: Na delovnem mestu boste brez težav vsem zadolžitvam in preizkušnjam. Tudi doma ne boste imeli posebnih težav. Kljub temu ne boste popolnoma zadovoljni sami s seboj.
/-
^ Rai Tre
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 23. septembra 2007
29
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343,
18.40 Cezmejna TV: Primorska kronika
20.25 Videofleš
20.30 Deželni TV dnevnik
23.00 Cezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.05
6.10 6.30 6.45
10.40 11.00
11.25 12.00
13.30 14.00 14.10 14.45
15.50 16.15
16.35 16.40 17.00 18.50 20.00 20.30
21.10
Aktualna odd.: Anima Good News (vodi G. La Porta) Nan.: Sottocasa
Dnevnik, informacije o prometu Jutranja razvedrilna oddaja: Unomattina (vodita Luca Giurato in Eleonora Daniele), vmes Dnevnik, Tg1 Turbo, Tg1 Zgodovina (vodi Roberto Olla), 9.30 Tg1 Flash
Gremo v kino
Aktualna odd. o nasvetih za dobre nakupe: Occhio alla spesa Vremenska napoved in dnevnik Razvedrilni variete o kuharski spretnosti: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) Dnevnik Gospodarstvo
Variete: Festa italiana zgodbe Nad.: Incantesimo (i. Paolo Ferrari, Delia Boccardo) Variete: Festa italiana Variete: La vita in diretta - Življenje v živo (vodi Michele Cucuzza) Tg parlament Vreme in dnevnik Tg1 Aktualno: Vsi v šolo Kviz: L' eredita' Dnevnik
Kviz: Affari tuoi (vodi Flavio In-sinna)
Variete: Miss Italia 2007
0.35	Dnevnik
0.40	Variete: DopoMiss
1.35	Dnevnik/Potihoma
2.20	Svet v barvah
V^ Rai Due
6.20 6.35 6.55 7.00 9.45 7.30
10.15
11.00
13.00 13.30
14.00 15.50
17.20
18.05 18.30 18.50 19.40 20.30 21.05
22.50
23.35 23.50 0.50
1.20 1.30
Tg2 Eat Parade Otok slavnih Skoraj ob 7-ih Variete: Random Rubrika o židovski kulturi Variete za najmlajše: Random, risanke
Dnevnik/Meteo 2/Motorji/Medi-cina 33
Variete: Piazza Grande (vodita Giancarlo Magalli in Monica Leo-freddi) Dnevnik
Tg2 Navade in družba, 13.50 Zdravje
Aktualno: Italija na 2.
Aktualna odd.: Ricomincio da qui
(vodi Alba D' Eusanio)
Nan.: One Tree Hill (i. Sophia
Bush, Hilarie Burton)
Tg2 Flash/Šport
Dnevnik/Meteo
Reality show: Otok slavnih
Hum. nan.: Piloti, 20.00 7 vite
Dnevnik
Nan.: Posebna enota Cobra 11 (i. Erdogan Atalay, Rene' Steinke) Nan.: Senza traccia - Brez sledu -Sonce opolnoči Dnevnik
Dok.: Mi smo zgodovina
Aktualno: 12. Round (vodi Paolo
Martini)
Tg parlament
Rubrika o protestantizmu
^ Rai Tre
10.30 12.00 13.00 13.10 14.00 14.50 15.05 15.15 17.30 17.50
18.15 19.00 20.00 20.10 20.15
21.05
23.10 23.25 23.45
9.40
11.30 11.40 13.30 14.00 15.00
16.00 16.25
18.55 19.25 19.35
20.10 21.10
13.00 13.40 14.10 14.45
16.15
16.55 17.05
18.50
20.00 20.30
21.10
23.15
1.20
Cominciamo bene
Tg3 šport, vreme
Nikoli ni prezgodaj
Nan.: Saranno famosi
Deželne vesti, dnevnik
Tgr Okolje Italija - Očistimo svet
Aktualno: Prix Italia
EP v košarki: Italija - Rusija
Dok.: Druga Geo
Dok.: Geo & Geo (vodi Sveva Sa-
gramola)
Tg3 Meteo
Dnevnik, deželne vesti Rai Tg Šport Variete: Blob
Nad.: Un posto al sole (i. Patrizio Rispo, Federica Apicella) Aktualna odd. o izginulih osebah: Chi l' ha visto? (vodi Federica Scia-relli)
Tgr Dnevnik, deželne vesti
Tg3 - Primo piano
Dok.: Pianeta Files - Morje (vodi
Mario Tozzi)
Tg3 Night News
Fuori orario
| Rete 4
Pregled tiska Kapljice zgodovine Nan.: Quincy, 7.40 Hunter (i. Fred Dryer), 8.40 Pacific Blue Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Tg 4 dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik, vreme Aktualno: Forum Nan.: Wolff, policaj v Berlinu (i. Jur-gen Heinrich) Nad.: Steze
Film: La tentazione del signor Smith (kom., ZDA, '58, i. Curd Jur-gens, Debbie Reynolds) Dnevnik in vreme Meteo 4
Aktualno: L' anti, 19.50 Zanimivosti Tg4patico
Nan.: Walker Texaas ranger Film: Lo chiamavano Bulldozer (kom., It.-Nem., '78, r. Michele Lupo, i. Bud Spencer) Film: Nel nome del padre (dram., VB, '93, i. Daniel Day-Lewis) Pregled tiska
; Canale 5
Na prvi strani, vreme Promet, vreme, borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 Vaše mneenje Kronika v živo: Verissimo Tg5 com/Meteo5 Nan.: Detektiv v bolnici Nad.: Vivere (i. Luciano Roman, Mariella Valentini, F. Mazzari) Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful Nad.: Centovetrine Aktualna odd.: Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) Nan.: 5 stelle - 5 zvezdic (i. Susanna Knetchl, Ralf Bauer) Tg5 minut
TV film: Cuori selvaggi (dram., ZDA, '06, i. Richard Thomas) Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5, vreme Variete: Striscia la notizia (vodita Ezio Greggio in Enzo Iacchetti) Nan.: Caterina e le sue figlie (i. Vir-na Lisi, Iva Zanicchi, Carol Alt) Film: Blu profondo (pust., ZDA, '99, i. Samuel L. Jackson) Nočni dnevnik
O Italia 1
6.00 Rai News 24 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Film: Toto' nella fossa dei leoni (kom., It., '43, i. Toto')
6.00 6.35 9.05
11.10 12.25 13.00 13.40 14.40 15.00
15.55
16.00 18.00 18.30 19.10 19.40
Nan.: Good morning Miami
Variete za najmlajše
Nan.: Mac Gyver, 10.10 Magnum P.
I. (i. Tom Selleck)
Nan.: A-Team
Odprti studio, vreme
Šport studio
Risanke: Detektiv Conan Tg com/Meteo
Nan.: Veronica Mars - Resnica (i. Teddy Dunn, Kirsten Bell, Rachel Roth)
Nan.: Hannah Montana (i. Miley Cyrcus, Emily Osment) Tg com/Meteo Mushiking, čuvaj gozda Odprti studio, vreme Nan.: Camera Cafe' Dragon Ball
20.30 Variete: Candid camera 20.45 Kviz: Prendere o lasciare 21.10 Film: S.W.A.T. (pust., ZDA, '03, i.
Colin Farrell, Samuel L. Jackson) 23.05 Nan.: La strana coppia (i. Luca Biz-zarri, Paolo Kessisoglu) 0.05 Šport: Pokermania 1.35 Šport/Odprti studio 3.00 Nan.: Angel
^ Tele 4
8.05	13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dogodki in odmevi
8.50	Oddaja o zdravju
10.35	Nad.: Marina
11.10	Dok.: Kitajska
13.30	Oddaja o živalih
15.10	Dokumentarec o naravi
17.00	Risanke
18.30	Supernogomet
19.55	Športna oddaja
20.00	Oddaja o potovanjih
21.00	Poletna srečanja v kavarni "La Ver-siliana"
22.30	Nogomet: Triestina-Bologna
0.45	Klasična glasba
LA
6.00 9.20 10.30 11.30 13.00
14.00
16.00 18.00 19.00 20.30 21.00
23.00 0.45
La 7
Jr Slovenija 1
6.25 6.40 6.55 7.00 7.10 9.05 9.50
10.35
11.05 12.00
13.00 13.15
15.00 15.10 15.45 16.05 16.20 17.00 17.40
18.30 18.40 18.55 19.35 19.55 21.00
22.00 23.00 23.25
0.20 1.10
{p Slovenija 2
6.30	Zabavni infokanal
7.30	14.30 TV prodaja
8.00	Športna odd.: Š
8.50	Razvedrilna odd.: NLP
12.30	Vrtiljak
15.00	Seja držaavnega zbora
18.00	Poročila
18.05	Slovenski magazin
18.30	Nad.: Krvne vezi
20.00	Dok.: Sonce
21.00	Aktualno-informativna oddaja:
Studio City
22.00	Oddaja o modi: Bleščica
22.30	Glas(be)ni večeri na Drugem: Frekvenca in Aritmija
23.30	Film: Nekaj iz božjih rok
1.15	Seja državnega zbora
3.35	Dnevnik zamejske TV
12.30, 20.00, 23.45 Dnevnik
Aktualno: 2 minuti za knjigo
Dok.: Lovci na izgubljene zaklade
Nan.: Angelski dotik
Nan.: Na sodišču z Lynn - Foor for
love (i. Kathleen Quinlan)
Film: I tre nemici (kom., It., '62, i.
Gino Bramieri)
Dok.: Atlantida
Nan.: Stargate SG1
Nan.: JAG
Osem in pol
Film: La moglie di un uomo ricco (thriller, ZDA, '96, i. Halle Berry) Športna oddaja SP v rugbyju magazin
14.00	Cezmejna TV
14.20	Euronews
14.30	Alter eco
15.00	Slovenski magazin
15.30	Resna glasba
16.05	Vesolje je..., Istra in...
16.40	Leron 2007
17.40	Il disfatto
18.00	Program v slovenskem jeziku:
Športna mreža
18.35	Vreme
18.40	Primorska kronika
19.00	TV Dnevnik, vreme, šport
19.30	Mladinska oddaja
20.00	Sredozemlje
20.30	Kulturni magazin: Artevisione
21.00	Aktualna tema: Meridiani
22.00	Vsedanes - TV dnevnik
22.15	Il disfatto
22.30	Program v slovenskem jeziku:
Športel
23.00	Primorska kronika
23.20	Športna mreža
23.55	Vreme
0.00	Cezmejna TV - TV dnevnik
Tv Primorka
11.00	Videostrani
16.00	Brez strehe nad glavo z Rebeko Dremelj
17.00	Rokomet: Intra GO leasing - Gorenje Velenje
18.20	Napoved dnevnika
18.25	Avto za vas
18.30	Videospot meseca
18.35	Naj viža
19.50	Avto za vas
20.00	Dnevnik, vreme
20.20	Kultura
20.30	Športni ponedeljek
21.30	Ali nas sploh potrebujete (javna
razprava o lokalnih televizijah)
23.00	Dnevnik, vreme
23.30	Videostrani
Utrip
Zrcalo tedna Eutrinki
8.00, 9.00 Poročila 8.10 Dobro jutro Risana nan.: Mali Mozart Umko, najboljša zabava za umne glave
Razpoke v času: Turško kopito (Šmarna gora) Dok.: National Geographic Bolečina neodživetega. Portret Ivana Minattija Poročila, šport, vreme Razvedrilni variete: Spe doma (vodi Mario galunič) Poročila, promet Dober dan, Koroška! Risanka
Mozart: V deželi opere Besedi na sledi: Simon Gregorčič Novice, kronika, šport, vreme Poljudnoznanstvena nan.: Planet Zemlja
Žrebanje 3 x 3 plus 6 Risanka
Vreme, dnevnik Vreme, šport Vroči stol
Nad.: Knez in dekle (Nem., '03, r. Richard Engel, i. Maximillian Schell, Rike Schmid, Wanja Mues, 11. del)
Odmevi. Kultura, vreme, šport Pisave
Glasbeni večer: Festival Ljubljana 2007 - Los Romeros Dok.: Planet zemlja Dnevnik
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radioalktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga - M. von Thurn un Taxis: Spomini na Rainerja M. Rilkeja (prip. M. Sardoč); 11.00 Studio D; Napovednik; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Zgodbe v prostoru in času: Nace Novak - pisec potopisov; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - 250 let z Mozartom; 18.00 Ciril Kren - slovenski glasbenik v Argentini; 18.40 Vera in naš čas; 19.00 Dnevnik; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00 do 12.30 Poletni Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Prireditve; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Sotočje, delo in življenje zamejskih Slovencev; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Mista Pankur, Viktor Konopljev in Hip hop glasba, 0.00 Nočni pro.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.15 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Proza; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Svetnik dneva; 14.10 Šolsko leto, izmenično Doroty in Alice; 15.10 5x5; 16.0 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Giulianina noč; 20.00 Extra, extra; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole, ali Doroty in Alice; 23.00 Hot hits; 0.00 RS
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled slovenskega tiska; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.05 Ob 17-ih; 18.20 Feljton; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Mala nočna glasba; 22.00 Zrca-
lo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.00 Kronika; 7.55 Ime tedna; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Koledar prireditev; 8.55 Glasovanje za ime tedna; 9.35 Popevki; 10.10 Strokovnjak svetuje; 11.00 Avtomobilsko-prometne minute; 12.00 Pogovor z izbrancem; 14.00 Drobtinice; 14.45 Glasbena uganka; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.40 Šport; 18.00 Hip hop; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov
SLOVENIJA 3
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Glasb. ju-tranjica; 7.00 Kronika; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Medigra; 10.15 Skladatelj tedna: John Dowland; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Operne spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Intermezzo; 14.05 Izobražev. pr.; 15.00 Divertimento; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slov. glasb. ustvarjalnosti; 18.00 Kulturni globus; 18.20 Nove glasb. generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Dvignjena zavesa; 20.05 Prenos koncerta EBU A la carte; 22.05 Zborovski panoptikum
RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Kratki stik; 10.00-14.00/18.002.00; Radio Korotan dnevno 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! ORF 2 4.10; TV SLO 1 15.10
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O
Primorski dnevnik je včlanjen
v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
DO 29. SEPTEMBRA 2007
MISFeRO
IPERMERCATO
od 4,40 € POPUST 33%
Paradižnik v zelo majhnih koščkih MUTTI
3 pločevinke x 400 g, 0,88 €/ kg
od 1,59 € POPUST 33%
06
J 2.052 lir

Ekstradeviško oljčno olje II Poggiolo MONINI
750 ml, 3,93 €/ liter
Pivo HB OKTOBERFEST
50 cl, 1,98 €/ liter
Kava Aroma Classico SPLENDID
4 paketi x 250 g
J 8.326 lir
Mortadela igp ČASA MODENA
s pistacijami, cena za kg
uuvvur Oflit
od 11,80 € POPUST 33%
Prašek za strojno pranje	^^ ^
BIO PRESTO
60 pranj
+ "Vernel carezza delicata"
Varčne žarnice Philips Tornado
Na razpolago žarnice s 15, 20 in 23 w ter nastavkom E27 TORN68Y15 PHILIPS TORN8Y20 PHILIPS TORN8Y23 PHILIPS
©MU!
LO SFIZIO INVOGLIA, IL GUSTO PREMIA
Per ognigwlglli spesa Iscontri no un i co, mult i pl 11 nclus i ) aggiungendo
ricevi a scelta un PATTOPIZZAoppure un PilATfflB GRILL oppure un SET 2 CALICI BALLON oppure un SET 2 CALICI BIRRA.
"Saturnu
t ■ A H P, C H 11


GRANDE OPPORTUNITA CARTA CLVB ■ —'
6.776 lir €
00
94.877 lir
Ogni 8 premi a scelta riti ra t i, potrai -
Javere GRATIS yn SET 6 COLTELLI PIZZA / BISTECCA	^
OD 1 7.09. DO 10.1 1.2007
Predvajalnik mp4 MPS 10 ACER
2gb spomina, 1,5"-ni led zaslon, predvaja formate mp3/wma/ mav/mpeg/dat/drm10, funkeja ebook, mtv movie, direct recorder, photo browser, ekvalizator, usb vmesnik
Barvni televizor LCD 32" LG LC 41 R - HD READY
HDMI, ločljivost 1366x768, svetilnost 450cd/m2, kontrast 5000:1 vhod za pc, 2 scart vtičnici, avdio HI FI stereo Trusurround, teletekst
MONFALCONE/TRZIC, kraj San Polo, ul. Pocar
avtobus: proga 10 APT - Ulica S. Grado P.C. 19 - Tel. Hipermarketa 0481/416740 URNIK: ponedeljek 14.30 - 20.30 - od torka do sobote NEPREKINJEN URNIK 9.00 - 20.30
/—
GLEDALIŠČE

codroipo - Jutri v areni vile Manin koncert pevke
Elisa bo desetletnico kariere praznovala na domačih tleh
Kje naj bi se zaključila zelo uspešna turneja drugače kot na domačih tleh? Tržiška pevka Elisa, eno med najbolj zvenečimi imeni italijanske glasbene scene bo v ponedeljek zvečer ob 21.30 v prekrasni koncertni areni v vili Manin pri Codroipu pozdravila vse njene oboževalce in prijatelje na zadnjem koncertu niza Soundtrack Live.
Podobno kot istoimenska plošča, ki je v prodaji od lanskega novembra, so tudi letošnji koncerti, spomladi v športnih dvoranah, poleti pa v čudovitih prizoriščih (vila Pisani v Venetu, na graj-
skem dvorišču v MIlanu, v grškem gledališču v Taormini) presek desetletne uspešne kariere.
Prvinec danes skoraj tridesetletnega zelo preprostega dekleta je pred točno desetimi leti (22. septembra) kot strela z jasnega udaril na italijansko glasbeno sceno: Pipes & Flowers je bil album z 12 skladbami v angleščini. Ta jezik ji je bolj prilegal in večji del njene produkcije ima tako mednarodno razsežnost, italijanščina je se pojavila šele leta 2000 na sanremskem festivalu z zmagovito Luce (tramonti a Nord Est).
Kljub velikemu uspehu je Elisa ostala zvesta začetkom in jo še vedno spremljajo glasbeniki, ki prihajajo večinoma iz domačega okolja. Tako bodo v vili Manin na odru poleg Elise basist Max Gelsi, kitarist Andrea Rigonat, klaviaturist Gianluca Ballarin, bobnar Carlo Bonazza in pianist Franco Santarnec-chi. Poleg njih še pevca Nicole Pellica-ni in Massimo Bonano ter zbor gospel.
Domače okolje, desetletnica kariere in še nerazkrita presenečenja so jamstvo za zelo dobro obiskan koncert in nepozabni večer. AW
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
gorica
Kulturni dom
V	petek, 28. septembra ob 20.30 / 17.
gledališki festival "Castello di Gorizia", »Taxi a due piazze« je naslov dela, ki ga bo podala gledališka skupina Gruppo del Pierrot iz Neaplja.
_SLOVENIJA_
postojna
V	četrtek, 27. septembra ob 19.30 / J.
Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švej-ka« (črna komedija), režija G. Lešnjak - Gojc. Gostovanje Šentjakobskega gledališča na festivalu Linhartovo srečanje.
nova gorica
Slovensko narodno gledališče
Danes, 23. septembra ob 18.00 / »Sej smo vsi ena žlahta«. Nastopa gledališka skupina Vrtojba.
ljubljana
SNG Drama Ljubljana
Veliki oder
Dane Zajc: »Jagababa«. Ponovitve: v sredo, 26. ob 19.30, v četrtek, 27. ob 17.00 in v petek, 28. septembra ob 19.30.
V	soboto, 29. septembra ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«.
Mala drama
Jutri, 24. septembra ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«.
V	torek, 25. septembra ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«.
V	petek, 28. septembra ob 20.00 / Neil LaBute: »Razsutje / Igre poslednjih dni«. Gostuje Imaginarni, zavod za kulturno dejavnost.
V	soboto, 29. septembra ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«.
Mestno Gledališče Ljubljansko
Veliki oder
V	torek, 25. septembra ob 15.30 in 20.00 in v petek, 28. septembra ob 20.00 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«.
V	soboto, 29. septembra ob 20.00 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«.
Mala scena MGL
Jutri, 24. septembra ob 20.00 / Kim Komljanec: »Kura nima jajc«.
V	četrtek, 27. septembra ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«.
Šentjakobsko gledališče
V	petek, 28. septembra ob 19.30 / D. Goggin: »Nunsense II« (muzikal), režija in koreografija M. Horvat.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
trst
Gledališče Verdi
Danes, 23. septembra ob 17.30 / Drugi koncert orkestra G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi Stefan Anton Reck.
V	soboto, 29. septembra ob 20.30 in v nedeljo, 30. septembra ob 17.30 / Tretji koncert orkestra in zbora G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi Will Humburg.
■	Note Timave
Jutri, 24. septembra ob 21.00, cerkev sv. Ivana v Štivanu / Ansambel »Interpre-ti Veneziani«.
V	ponedeljek, 1. oktobra ob 21.00, cerkev sv. Ivana v Štivanu / Zoltan Szabo - John Olaf Laneri - duo violončelo -klavir.
V	soboto, 6. oktobra ob 21.00, grad Colloredo, Monte Albano (Videm) / Ansambel »Interpreti Veneziani«.
■	30. MEDNARODNI
ORGELSKI FESTIVAL
Jutri, 24. septembra ob 20.30, katedrala sv. Justa / Kristian Schneider - orgle.
V	petek, 28. septembra ob 20.00, Fontane (HR), župnijska cerkev sv. Martina / Riccardo Cossi - orgle.
■	KOGOJEVI DNEVI 2007
V	sredo, 26. septembra ob 10.00, De-skle, Kulturni dom / Koncert za mladino.
V	petek, 28. septembra ob 20.30, Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž / Du-bravka Tomšič Srebotnjak - klavir.
V	petek, 5. oktobra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / David Hall Johnson - violina in Nina Prešiček - klavir.
V	nedeljo, 14. oktobra ob 16.00, Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana
/ Trobilni ansambel Slovenske filharmonije. Dirigentka: Andreja Šolar.
V	ponedeljek, 22. oktobra ob 20.15, Nova Gorica, Kulturni dom / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Anton Nanut. Vuk Jovanovic - klavir.
V	petek, 26. oktobta ob 20.00, Vipava, dvorec Zemono / Portretni koncert skladatelja Uroša Rojka.
V	sredo, 31. oktobra ob 20.30, Trst, Kulturni dom / Ob osemdesetletnici skladatelja Pavla Merkuja. Orchestra di Padova e del Veneto. Dirigent: Anton Nanut.
_SLOVENIJA_
sežana
Cerkev sv. Martina
V	soboto, 29. septembra ob 20.00 / Koncert komornega zbora Ipavska iz Vipave. Zborovodja: Matjaž Šček.
nova gorica
Slovensko narodno gledališče
V	četrtek, 27. septembra ob 20.00 / G. Puccini: »Madame Butterfly«. Play opera Tokyo in Komorni orkester Ljubljana.
ljubljana
Letno gledališče Križank
V	četrtek, 27. septembra / Nastop hrvaške pevke Severine.
RAZSTAVE
■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA
LOJZETA SPACALA štanjel
Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan.
Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
trst
Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00.
Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«.
Prenovljena ribarnica: do 14. oktobra od 10.00 do 23.00 so na ogled Ma-scherinijeve skulpture.
Poštni in telegrafski muzej: do 14. oktobra je odprta razstava »Zgodovina in filatelija: pregled vrednot in kulture«. V tednu je odprto od 9.00 do 13.00 ob nedeljah od 10.00 do 12.00.
Kavarna Stella Polare (Trg sv. Antona 6): do 1. novembra bo razstavljal tržaški slikar Boris Zuljan.
Kulturni dom: v okviru festivala Trie-stefotografia, bodo do 30. septembra na ogled dela 15 slovenskih fotografov.
Galerija Tržaške knjigarne: do 29. septembra razstavlja pod naslovom Srce - Cuore tržaška slikarka Annamaria Ducaton.
Razstavna dvorana palače Costanzi (Mali trg 2): do 30. septembra bodo na ogled slikarska dela Ramira Menga. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Vstop prost.
Občinska umetnostna dvorana: do 30. septembra ima osebno razstavo pod naslovom »Visioni« Nicola Tomasi. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00.
Dvorana bivše oglasne deske (Mali trg 3):»Umetnost po žensko« je naslov skupinske razstave umetnic, ki bodo razstavljale še danes, 23. septembra in sicer od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 19.30.
Narodna in študijska knjižnica: do
konca novembra razstavlja fotografije Viljam Lavrenčič.
Galerija narodnega doma: skupina Rodolfo Namif iz Parme razstavlja fotografije in sicer od ponedeljka do petka od 17.30 do 19.30. škedenj
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. opčine
Prosvetni dom: do 29. septembra bo odprta fotografska razstava Lojze Spacal, Marijan Pfaifer »Kras, Istra, Posočje: podobe, krajine, vtisi«. Ogled ob delavnikih od 17.00 do 20.00.
Bambičeva galerija (Proseška ulica
PRIREDITVE
131): keramične izdelke razstavlja do 28. septembra Gabrijela Osbich Pison. Urnik ogleda od ponedeljka do petka 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. repen
Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com. Trenutno je na ogled fotografska razstava Sergija Fer-rarija »Ljudje - Gente« in sicer do 28. septembra.
devin
Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. gorica
Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«.
V	Državni knjižnici je na ogled razstava Carla Piemontija z naslovom »Fo-togrammi«, odprta bo do 29. septembra.
V	Galeriji Kulturnega doma v Gorici in v galeriji Artes v Novi Gorici (Ul. Gradnikove brigade 6) je na ogled samostojna čezmejna razstava slikarja Aleksandra Peca iz Nove Gorice. Razstava bo odprta do 5. oktobra 2007; v Galeriji Kulturnega doma od ponedeljka do petka: od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami; v galeriji ARTES pa ob delavnikih od 9.00 do 12.30 in od 15.00 do 19.00.
V	nekdanjih konjušnicah dvorca Co-ronini Cronberg, bo do 28. novembra na ogled razstava starih čipk zbirke Co-ronini Cronberg z naslovom »Vanita e decoro«.
ločnik
V	občinskem centru na Trgu San Giorgio 37, še danes, 23. septembra na ogled fotografska razstava z naslovom »Portfolio a Lucinico«. Razstavljajo Valter Nanut, Silvan Pittoli in Giorgio Bregant. Urnik od 10.30 do 12.30. Vstop prost.
šmartno
V	galeriji Hiše kulture, bo do 10. oktobra na ogled razstava umetnice Marlies Liekfeld-Rapetti z naslovom Pup-pa v Šmartnem. Urnik galerije: četrtek in petek od 10.00 do 15.00, sobota in nedelja od 14.00 do 17.00.
passariano
Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto.
_SLOVENIJA_
lokev
Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema,
stalna razstava. sežana
Kosovelov dom: do srede, 26. septembra bo na ogled razstava slik Dušana Sterleta »Sledi«. štanjel
Galerija na Stolpu: razstavljena so dela Homaž Spacalu v organizaciji društva Kons. Razstava bo odprta do 21. oktobra. vipava
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
branik
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. miren
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. solkan
Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost -ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Pri-slan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). nova gorica
Muzejske zbirke Goriškega muzeja so
odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do
Nedelja, 23. septembra 2007
19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 0038653359811.
Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane.
Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora.
dobrovo
Goriški muzej prireja v Mušičevi galeriji na Gradu Dobrovo razstavo akvarelov goriškega slikarja Andreja Ko-siča. Na ogled bo do 18. novembra od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13. in 17. uro oz. po zimskem urniku med 12. in 16. uro; informacije na tel. 0038653959586. idrija
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. kobarid
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. ljubljana
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
Prostori Kluba kulturnih in znanstvenih delavcev (Tomšičeva ul. 12): do 5. oktobra bo vsak dan od 15.00 do 21.00 možen ogled likovne razstave tržaškega slikarja Edija Žerjala.
trenta
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00.
NASA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (22. 9. 2007)
Vodoravno: Kregar, pratika, valete, Ka rakala, atentat, karamel, Sofia Loren, rega, Aman, mevža, Ron, Lin, Elia, elkar, Ortona, Geraldine, panter, Ni, Jevnikar, Poreč, R. N., obe, angelika, Akira, Itačan, neva, O. D., Tomajka, Matt, minerali, Elat, odlike, P. O., Brini, Niren-berg, slak, akonto, T. S., Rae, K.O., Ada, ne, Ain; na sliki: Evgen Ban.
GLASBA
32
Nedelja, 23. septembra 2007
VREME, ZANIMIVOSTI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
a rahel ° dež
a A zmeren ÜÜ dež
óVr
nevihte
veter
megla
vremenska slika

STOCKHOLM
10/17 &
K0BENHAVN —' A
14/17 O — I^A
HELSINKI
^^13/15 O^
AMSTERDAM LONDON O „s O 12/19 14/20	12/19
BERLIN
11/20 O
MOSKVA
3/14
A
VARŠAVA
O 5/18
O KIJEV
9/19
1020
LIZBONA
O 16/26
O PARIZ
8/23
OBRUSELJ
9/20
ŽENEVA 9/22 O MILAN
DUNAJ 4/1^
LJUBLJANA
0 8/21
BEOGRAD
O 8/22
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
1020
SKOPJE O
13/26
• ^ .ATENE
'24 ?
O SOFIJA
9/20
^AIENE	■
, ^8/24 ^»¿Nir'
i
1020
C
Do ponedeljka bo ozračje stanovitno, proti nam bodo pritekali od severovzhoda šibki in suhi tokovi. V torek bo dosegla naše kraje vremenska fronta.
Nad srednjo Evropo in Alpami je območje visokega zračnega pritiska. Od severovzhoda priteka k nam v višinah suh in razmeroma topel zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 19.02.
Dolžina dneva 12.10.
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 17.34 in zatone ob 2.17.
A
BIOPROGNOZA Vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden in ob sončnem vremenu spodbuden.

MORJE
Morje močno razgibano, temperatura morja 21,2 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.47 najnižje -58 cm, ob 9.18 najvišje 40 cm, ob 15.08
najnižje -20 cm, ob 20.45 najvišje 40 cm. Jutri: ob 3.15 najnižje -64 cm, ob 9.41 najvišje 49 cm, ob 15.38 najnižje -31 cm, ob 21.23 najvišje 45 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m............18 2000 m............9
1000 m...........17 2500 m............6
1500 m...........12 2864 m............5
UV INDEKS
Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 5,5 in v gorah 6.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
arTes
SERVIZI IMMOBILIAR
Nepremičninske storitve \ v SCoveniji in ItaCiji
34151 Opčine (TS) - Narodna ulica, 40 - Tel. in faks: 040 2158112
rahel sneg
z
sneg
par-
močan sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona
O
GRADEC
5/21
J CELOVEC
O 6/21
TOLMEČ O
7/23
TRBIŽ O
4/20
o 2/21
KRANJSKA G.
n	KRANJSK
%
O 4/21 S. GRADEC
¡ri; t,	VIDEM o
«¡fí	9/27
O PORDENON 10/26
ČEDAD O
10/26
GORICA O
O N. GORICA
7 1 r.
O
TRŽIČ
3/21 _ O
KRANJ ti^j
o ^iK
LJUBLJANA
6/22
POSTOJNA
O 2/21
KOČEVJE
CELJE 4/21 O
MARIBOR
o 4/21
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 4/21
N. MESTO 4/20 O
ZAGREB 5/22 O
^NAPOVED ZA DANES
Pretežno jasno bo, le v najvišjih plasteh bo lahko nastalo nekaj koprenaste oblačnosti. Ob morju bo zjutraj pihal zmeren severovzhodnik, čez dan bodo predvidoma spet zapihali šibki krajevni vetrovi.	Danes bo pretežno jasno, ponekod v notranjosti prehodno zmerno oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, na Primorskem do 10, najvišje dnevne od 17 do 22, na Primorskem okoli 25 stopinj C. J
	
o
GRADEC
7/21

CELOVEC
O 6/21
O 2/20 KRANJSKA G.
O 2/20
S. GRADEC
O«ir4
TRŽIČ
3/22 O ^
KRANJ cr^
o ^
LJUBLJANA
5/22
POSTOJNA
O 2/20
KOČEVJE
REKA 13/25
CELJE 6/21 O
MARIBOR
O 5/21
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 6/21
N. MESTO 6/21
O
ZAGREB 7/22 O
(NAPOVED ZAJUTRI
^Pretežno jasno bo, pihali bodo šibki krajevni vetrovi. Zvečer Jutri in v torek bo pretežno jasno. Zjutraj bo po nižinah bo ponekod v jugozahodnih nižinskih predelih zame- megla. V torek popoldne bo ponekod zapihal jugozahod-gljeno.	nik, zato bo ponekod že več oblačnosti.
dopis iz pariza
Hip hop kultura
H	• • •	■	V •
v Franciji posebno živa
Ko sem prejšnji večer hotela na metro na trgu Bastille, mi je pozornost privlekla glasba in množica, ki se je zbirala nedaleč od vhoda postaje: ponovno so bili hip hoperji v akciji! Večkrat sem jih že srečala na trgu Bastille, na postaji Gare du Nord in drugih lokacijah, kjer se zbirajo za tekmovanja ali trening.
Hip hop kultura je v Franciji še posebno živa. Najprej se je razširila med priseljenci oziroma državljani B kategorije, podobno kot v ZDA, kjer se je gibanje začelo. Bilo je konec sedemdesetih, ko se je v newyo-r ških ge tih raz vil ples, s ka te rim so se tol pe bojevale in virtuozizem je določal prevlado. Ker so gibi nastajali v etnično mešanih četrtih, je ples občutil vplive latino in afriških plesov, capoeire, borilnih veščin itd. Sicer kar imenujemo hip hop združuje več tehnik in stilov: break dance, ki ga karakterizirajo akrobatske figure, prihaja iz vzhodne obale, družina funk styles (popping, locking, boo-galoo) iz zahodne in v letih so se razvili še drugi stili (house dance, new style, hooba lumps, c-walk itd.). V zadnjih letih se je v Franciji še posebno uveljavil house. Sicer pa se težko dobi hip hoperja, ki goji le en stil, saj so glavna pravila osebnost, inovativnost in senzacionalnost. Kot rečejo v Franciji, vsakdo razvije »sa sauce« (svojo omako). Hip hoperje dalje razlikuje način oblačenja, življenja, mišlenja... Ples je del kulturnega gibanja, kamor spadata tudi rap in grafiti in ki ga karakterizira socialni boj. (Rap ima korenine na Jamaiki, kjer so Dj-ji med koncerti skandirali politična sporočila). Tako tudi široka oblačila niso le moda oziroma ampak imajo globji pomen. Nizke hlače iz katerega večkrat kukajo spodnje gate se nanašajo na jetnike, ki ne smejo imeti pasu in tako opominjajo na krivice ter rasistično ravnanje policije. Za široka oblačila obstaja nato čisto praktična razlaga: v ameriških veleblagovnicah so razstavljene le velike številke in to rej to je tis to kar je »pad lo« v tor bo...
Hip hop, ki so ga nekateri označili za kratkotrajno modo, je poplavil svet in to ne kot ameriški model, ampak se je vsakič prilagodil lokalni realnosti. V Francijo je prišel na začetku osemdesetih in najprej se je razširil med sinovi priseljencev oziroma družbenimi emarginiranci, ki so lahko izrazili je-
zo. Vsakdanje krivice so izrazili predvsem z rapom. Na začetku devetdesetih se je hip hop razširil na masovno publiko, kar je pomenilo tudi komercialzacija in delno izguba pomena. Na primer, če so nekateri raperji nekoč peli o krivicah in boju za vskadanji kruh, so nato opevali luksuzne avtomobile in denar. Nekoč je bil rap alternativna glasba, danes pomeni največji zaslužek velikih založb, kot na pimer Sony, ki ima pod okriljem večino rap zvezd. Tako se je razvila nova veja, ki ga nekateri imenujejo hip pop in kjer je vse zreducirano na poziranje. Sicer pa ne moremo postavljati celotnega gibanja v en sam koš, saj še vedno obstaja tista angažirana plat, ki je v Franciji še posebno živa.
In kako pa je s plesom v tej sceni? Mimo vseh komercializacij se le-ta razvija dalje in vstopil je tudi v studie, kjer število tečajev stalno narašča. Seveda vsi tečajniki niso hip hoperji v duhu in srcu, razlogi za udeležbo so različni: razvedrilo, razgibavanje, zabava... Kdo pa poučuje? Večkrat so hip hoperji iz ulic, lahko pa so tudi profesionalni ple sal ci, ki so se for mi ra li v stu di u. Si cer gle -de na vedno večje povpraševanje je že govor o uvedbi hip hop študija; v Franciji je za poučevanja potrebna diploma in danes je možno šolanje le za sodobni ples, jazz in klasični balet. In nenazadnje ne moremo mimo dejstva, da je hip hop vstopil tudi v gledališča in to ne le za tekmovanja, ampak kot plesne predstave.
Danes je hip hop raznolik fenomen: nekateri plešejo le na ulici, drugi trenirajo za tekmovanja, tretji za predstave, četrti za razvedrilo. Kakorkoli, gre za fenomen, ki se razvija dalje in zrcali del naše družbe.
Jana Radovič