Po sledi Jenkove novele
Jeprca
Vsak slovenski šolar že ve povedati da je Simon Jenko. pesnik Sorškega polja, napisal tudi tri prozna dela: Spomini, Tilka in Jeprški učitelj. Ker se dejanje slednjega nanaša na kraj iz naše občine se mu ne-koliko podrobneje posvetimo. posebno še zato, ker se nam tako odkrije nekaj zanimivih podrobnosti.
Simon Jenko se je rodil pred 150 leti v vasi Podre-ča. ki leži na robu Sorškega polja. Nekaj let zatem se je družina preseliia v bližnjo vas Praše. Mladost v obeh krajih, ki pa sta že izven naše občine ter lepota sorških ledin sta v Jenkovem komaj štiriintrideset-letnem življenju. pustila neizbrisne vtise. ki jih čutimo tudi v njegovem literarnem delu. Ljudsko šolo je obi-skoval v Smledniku, potem pa ga je želja po učenju vodila po raznih krajih Slovenije dokler ni pristal kot študent na Dunaju. Ko je leta 1858 Janežičev Gla-snik v Celovcu objavlja! Levstikov spis Popotovanje od Litije do Čateža. v katerem pisatelj narekuje Slo-vencem. kako naj pišejo. je v tem listu Jenko istoča-sno objavljal svojo prvo novelo Spomini. Tej sta še isto leto sledili Tilka in Jeprški učitelj. ki tudi jemljeta snov \z Ijudskega življenja ter sta verjetno nastali že na podlagi Levstikovih priporočil. Jeprški učitelj je - izhajal v štirih nadaljevanjih in je zadnje prozno delo Simona Jenka čeprav je pesnik takrat štel šele triindvajset let.
V noveli Jeprški učitelj opisuje Jenko starega Ijud-skošolskega učitelja. ki ga strast igranja na loteriji po nesrečnem naključju pripelje v smrt. Bolj kot sam junak zgodbe pa nas v tem primeru zanima kraj. v katerem potekajo dogodki. Jenko je zgodbo postavil na Jeprco. naselje ob glavni gorenjski cesti. ki iz Medvod pelje proti Kranju. Oriše nam takratne pre-bivalce vasi. pri čemer posebej poudari učitelja. go-stilničarja krojača ter ključarja ki je obenem tudi župan. Ne pozabi omeniti starega župnika s kate-rega nenadno smrtjo se pravzaprav zgodba tudi začne niti ne njegovega naslednika ki ob svojem prihodu v vas naleti že na drugo smrt v fari — tokrat učiteljevo. Bralec dobi vtis. da dogajanje poteka v kakšni trdni gorenjski vasi. ki jo moti le ena oseba — k vincu nagnjeni ter za loterijo navdušeni Ijudski uči-stelj. Še preden pa bi slovenska šolska mladina pri-čela trumoma prihajati na Jeprco ter si na lastne oči ogledala prizorišče Jenkove zgodbe so literarni zgodovinarji obelodanili dvom o tem. da bi pri pisa-nju zgodbe Jenko imel v mislih prav ta kraj. Po njiho-vem mnenju je Jenko verjetno želel opisati Mavčiče, ki ležijo na sredi med obema krajema njegove mla-dosti. Ali je res tako, nam ni znano, vemo pa, da Je-prce. kakršno je opisal Jenko, ni in je nikdar ni bilo.
Cerkev na Jeprci resda imajo in to že zelo staro. vendar tu ni bila nikdaržupnija pač pa le podružnica sorške fare. Tako tudi župnika ni mogla imeti. Niti starega niti novega. komaj prispelega, niti župnišča na katerega podstrešju bi ta zalotil učitelja ko je »bukve vagal«. Nadalje tudi o županu v tem kraju ni sledi, kajti Jeprca je le ime za nekaj hiš ob tamkajšnji cerkvi: Samostojnih hišnih številk z jeprško oznako nimajo. pač pa spadajo v Podrečo in Zbilje. Prek na-selja poteka tudi meja med kranjsko in šišensko ob-čino. Še manj bi lahko govorili o kaki šoli. kajti če bi obstajala. bi Jenko gotovo hodil vanjo in ne v smled-niško. Tudi v Jenku bližjih Mavčičah takrat r.amreč še ni bilo šole. Le tri prizorišča iz Jeprškega učitelja nam dajo slutiti, da je pisatelj Jeprco le imel v mislih pri pisanju svoje novele. To so cerkev, pokopališče in gostilna, ki so na Jeprci zares obstajali, čeprav bi
jih našli še v marsikateri vasi. Gostilna je bila tu že od nekdaj. Pravzaprav se le-tej lahko Jeprca zahvali za svoje ime. Kraj se je nekdaj v nemških zapisih ime-noval Herberge, kar pomeni prenočišče. Ljudje so besedo podomačili v »jeprgo« ter pozneje v »jepr-co«. Na poti iz Kranjaproti Ljubljani so tu prenočevali gorenjski »furmani«. ki soiczarili v Trst ter iz njega nazaj na Gorenjsko in Koroško. Tudi Jenko v noveli sam trdi, da je tu prenočil. Cerkev sv. Nikolaja je iz začetka šestnajstega sloletja, pokopališče pa je sto-letje mlajše in je nastalo v času hude kuge na Kranj-skem. Zdaj je grobove že prerasla trava, zato bi zaman iskali vsak grob, kaj šele učiteljevega, ki ga je po zgodbi krasil prav lep nagrobnik.
Jeprca kakršno opisuje Simon Jenko v noveli Je-prški učiteli. ie torej le plod njegove pisateljske do-mišljije. Nekaj realnih osnov je že našel v tem kraju. ostalopasije »izposodil« drugje Takotudi glavnega junaka. ki ga je Jenko menda upodobil po svojem Ijudskošolskem učitelju. vendar ne z Jeprce. ampak iz Smlednika. Sicer pa to ni toliko pomembno. bo kdo dejal, glavno je. da vse ostaja v isti občini.
Andrej Mrak