Listek. Jeruzalemsko romanje. (Piše prof. J. Zidanšek.) (Konec.) 26. Na otoku Cipru; izLarnakev Trst; dva nauka in sklep. Veseli me preljubi rojaki, da se enkrat lehko spregovorim kratkočasno besedo o svojem potovanju po jutrovskih deželah; a to moje poročilo je pač zadnje ali sklepčno. — Kdor ima zemljevid pri rokah in naSe romanje po njem zasleduje, bo hitro uganil, katero slavno deželo smo še hoteli obiskati, ker smo zdaj bili precej blizu nje — otok Ciper; 9. majnika ob 8. zvečer smo odplovili iz Rejruta in ob 6. zjutraj smo že bili na Cipru, ki }e bil naSa zadnja in kratka, samo 6 ur trajajoča postaja. Ciperski otok je v vzhodno-severnem kotu sredozemskega moria in približno tako velik, kakor kranjska dežela; prebivalcev šteje 200 000 in sicer večinoma krSčanskih; toda katoličanov z Maroniti vred je samo 1000. Ob Kristusovem času so otoku zapovedovali Rimljani; v srednjera veku so ga dobili v svojo oblast krščanski križarji, pozneje Benečani in nazadnje Turki do današnjega dne; samo da je bil 1. 1878. Anglež tako dober (?) in je prevzel oskrbništvo ceiega otoka; seveda se pri tem ni bati nikakšne zgube, ker Anglež je prava kramarska duša, ki ne stori ničesar zastonj. Sicer je pa nam to angleško pokroviteljstvo bilo všeč, ker je zdaj vsaj vse lepše urejeno in bolj snažno, kakor v deželah pod turško vlado. Ciperski otok že od nekdaj slovi radi svoje rodovitnosti in radi obilne izvrstne rude, posebno bakrene, ki ima od tod svoje ime (lat. cuprurn, nemško Kupfer). Preden je Turek prišel v deželo, bili so Ijudje pridni in delavni, pa tudi bogati; takrat je na pr. dobila navadna meščanska nevesta doto, ki je bila več vredna, kakor vse dragocenosti francoskega kraljevega zaklada; a pod Turkom se vse zanemarja, trgovina, poljedelstvo in vinoreja. Seme krščanske vere zasejalo se je na Cipru po tistih kristjanih, ki so bili iz Jeruzaleraa tu sem pribežali po smrti prvega mučenika sv. Štefana; pa vernike potrdila in posamezne cerkve ustanovila sta še le sv. app. Barnabas in Pavel, ki sta na prvem apostolskem potovanju najprej pridgala na tem otoku, kjer je bil Barnabas doma. V djanju apost. (13, 4. 5) beremo: «Ondod sta se po morju peljala "na Cper; in ko sta prišla v Salamino, sta oznanovala Božjo besedo po judovskih shodnicah. Imela sta pa tudi Janeza (evangelista Marka) v službi.» Razvaline Salaminske kažejo se dandanes blizu mesta Famagosta na vzhodni strani otoka, katerega sta sv. apostola celo obhodila do mesta Pafos (dandanes Bafa) na nasprotni ali zapadni strani. Vsled njune pridige spreobrnil se je rimski poveljnik Sergij Pavel in nekateri menijo, da se je apostel narodov od zdaj naprej imenoval Pavla in ne več Savla, v spomin na ta velevažen dogodek. Nekega tamošnjega čarovnika, ki se je ponašal z imenom sin Jezusov, imenoval je sv. Pavel sina satanovega in ga kaznoval z telesno slepoto, ker je ljudi zapeljeval in utrjeval v duhovni slepoti. Glavno cipersko mesto ie zdaj Nikozija, ki je pa daleč proč od morskega brega; zato se mi nismo oglasili v tem, ampak v pomorskem mestu Larnaka, ki je za dobro polovico manjse. Našli smo tu dve katoliški cerkvi, v katerih so še mogli nekateri romarji maševati; oo. frančiškani imajo zavod ter Solo za dečke, sestre sv. Jožefa pa za deklice; tako lepe frančiškanske cerkve kakor }e tukaj, še menda dozdaj nismo nikjer videli na jutrovem. V grški cerkvi sv. Jurija kažejo razkolniki drugi Lazarjev grob; pravijo natnreč, da se je Lazar nevernim judom tu sem vmaknil, ko ga je bil Kristus od smrli obudil; bil je bojda na ciprskem otoku v mestu Citium škof in tudi tukaj pokopan, a njegovo truplo so neki odnesli Benečani. V larnaških krčmah dobilo se je izvrstno sladko ciprsko vino in sicer iz začetka prav po ceni; ko je pa več romarjev prihajalo, se je vino hitro podražilo. Spominjam se, da so si naši ljubi koroški romarji kupili velik vrč dobrega vina z namenom, da ga vzamejo na svoj dom; ker so pa pozneje zvedeli, da bi bilo treba v Trstu mnogo colnine plafiati, so ga rajSi sami spili; na ladiji so se par večerov slišale vesele pesmi, ker koroSki romarji so bili dobre volje. Ker sem že pri Korošcih, naj še omenim, da je bila ta dežela v naši romarski družbi prav dobro zastopana po 7 krepkih možih na pr. gosp. prošt PleSučnik, okrajni glavar Šuster in profesor Koh iz Beljaka. A iz cele Kranjske je bila samo ena ženska, gospa Gšmajdler iz Ljubljane. Kranjci so menda že slutili, da bodo kmalu uprizorili posebno romanje. V torek opoludne bili smo zopet vsi zbrani na krovu našega nam že jako ljubega parnika «Urano;» na njem je zdaj bilo, da se še sklep našega potovanja dobro dovrSi, ker celih 5 dni ga nisrao več zapustili, dokler namreč nismo stopili na evropska in ob enem avstrijska tla v Trstu. Pri odhodu iz Cipra bili so vsi romarji zelo veseli in sicer najprej zato, ker nam je dozdai vse tako srečno steklo in se nam nikjer ni pripetila huda nesreča: v Damasku bila sta sicer dva romarja precej nevarno zbolela; a ko smo mi odhajali, sta se le posilila in se nam tudi pridružila. Veselilo nas ie drugič tudi to, da smo imeli že za seboj take kraje, v katerih prebivajo naši sovražniki in kjer se še zelo šopiri satan in njegovo kraljestvo; v Bejrutu in Damasku smo to dovolj čutili in se radi vmaknili mohamedanom nevernikom. Najbolj nas je pa navduševala in osrečevala misel, da se zdaj naravnost peljamo — domu, da ie mila domovina naS cilj, kjer naši ljubi že nestrpno čakajo naSe vrnitve. Kdor je že bil v daljnih krajih, kjer se govori nam neznan jezik in se nihče ne briga za ubogega tujca, ve, kaj se to pravi, delj časa ločen biti od Ijube domovine. Nek tirolski duhovnik mi je na tihem potožil, da Se nikdar ni bil tako žalosten kakor zdaj, ko že več tednov ni gledal domačih visokih gora in bujno zelenih planinskih livad. Ogru zopet se pa v tujini tako toži po njegovi žalostni pusti, da zboli saraega koprnenja po rojstnem kraju; zares ljubo doma, kdor ga ima. Dež za solncem mora priti, za veseljem žalost biti; tudi na ladiji ni dolgo vladalo veselje, ker že v sredo oglasila se je huda nevolja — morska bolezen. Nekateri so rais- lili, da se jih drugokrat ne bo lotila, Ker so jo že poprej voljno prenašali; a ona se ni zmenila za tako prevdarjanje, ki menda velja le za bolezai na suhi zemlji; 11. majnika je bilo skorej vse boleno in mnogo živeža se je prihranilo, ker k mizi jih ni prišlo toliko, kolikor je prstov na roki. Jaz sem ležal ves ljubi dan kakor v omotici v svoji kabini in sera se zibal z ladijo vred; hujSih nasledkov pri meni ni bilo, pač pa je mnogo trpel moj ogrski tovariš; on ie tako oslabel, da se nam je vsem v srce vsmilil, a pomagati mu nismo mogli. Ceh pa je znal dobro prikrivati svojo nadlogo; ni stokal in ni nič govoril; samo enkrat je izrekel zelo pomenljive besede: Jaz ne maram več videti tega gnjusnega morja. Z Ogrom sva to dobro razuraela in tudi sklepala, da najin češki tovariš ni brez uzroka okoli polnoči dvakrat vun šel in še precej naglo. Najbolj rae je to dirnilo in osupnilo, da ko sem zopet k raizi k skupnemu obedu prišel, so me drugi pppraševali, kje sem prejšnji dan bil, ali so me zobje tako hudo boleli?! Prve dni se seveda nismo vozili po tistih morskih krajih, kakor poprej v Afriko, ampak mnogo višje; pod malo Azijo in grško deželo plovili smo proti zapadu in skorej ves tretji dan gledali smo otok Kreta in njegova mesta na severni strani. Pri grškem predgorju Matapanu smo prvokrat zopet zagledali Evropo iu hitro potem smo bili tudi že na starem tiru, kjer smo jonske otoke pozdravljali kot svoje znance. Pri Krfu smo se seveda ozrli na beli cesarski grad Ahilejon, ki lepo čepi sredi gorovja; bral sem, da so rajno preblago cesarico Elizabeto vedno spremljali morski golobi, kedar se je na ladiji iz Trsta tu sem vozila; pa vsakokrat bil je vmes eden črn galeb in ona je rekla: Ta je moja usoda, ta pomenja moio smrt! — Kaj nenavadnega se nam ni pripetilo na tej 5dnevni vožnji, ampak se je vse na ladiji vršilo redno; opravljali smo svoje molitve in Šmarnice, duhovniki pa tudi daritev svete maše; sieer smo se pa kratkočasili, kolikor je bilo mogoče. Samo dvakrat smo se bili prestrašili, ko je parnik po noči naenkrat obstal sredi morja; bali srao se, da ne bi bili kam zavozili na kakšno morsko sipino, kakor se to večkrat zgodi v adrijanskem morju. Šel sem na krov, da spoznam ali poizvem uzrok, pa vse zastonj; ladija je stala in se po strani zibala, spodaj pri stroju so pa pomorSčaki razbijali, da je bilo kaj; noben človek ni vedel pri čem da smo, pa najbrž se je bilo nekaj pokvarilo. Čez eno uro je parnik strašno strepetal in se začel počasi meziti; polagoma pa je celo okreval in zopet mogočno rezal morske valove. Bliže ko smo prihajali Trstu, tem živahneje je bilo na ladiji, pa tudi na morju; srečavalo nas je mnogo velikih parnikov ter manjših bark in cele trume morskih rib t. j. delfinov so nas spremljale in zasledovale; ta rlba sme se imenovati morska svinja, ker čaka na kuhinjske in druge odpadke, ki prihajajo z ladije; najbolj čudno zdelo se mi je to, da so celo nad vodo poskočile za našim parnikom; delfini imajo debelo glavo in so dober meter dolgi. V nedeljo 15. majnika smo srečno dospeli v Trst; hvala Bogu, jeruzalemsko romanje je dovršeno. Utrujeni bili seveda smo vsi in mnogi precej slabotni, toda živi srao le vsi ostali. Veliko romarjev odpeljalo se Se je isti dan po železnici v svoje domače kraje; nekateri so Se ostali v Trstu, drugi pa so romali na Trsat, Mater Božjo zahvalit za njeno poraoč na tem znamenitera potovanju. Ko sem se vrnil v Maribor, rae niso skorej več poznali moji najboljSi znanci, ker sem bil v licu ves zagorel in zaraščen ; kdor namreč na jutrovem nima mustač (rus ali brk), ni gospod in ne velja nič. Le počasi sem se zopet privadil evropskemu podnebju in tukajšnemu življenju; a v duhu sem Se več tednov romal po jutrovih deželah. To pa rečem, da v svojem življenju Se nisem okusil toliko duhovnega veselja in srčne tolažbe, kakor tiste dni, ko sem bival v sveti deželi in pa zdaj, ko sem Vam preljubi rojaki poročal o svojem potovanju. Mene je sicer romanje mnogo stalo, (blizu 1000 gld.), pa spomina na Jeruzalem in druge sv. kraje bi ne prodal (ako bi mogel) ne za več tisočakov, ker jeruzalemsko romanje je za duhovnika neprecenljive vrednosti. Preden sklenem, naj Se povem, kaj sem se na potovanju posebnega naučil. Dva glavna nauka posnamem lahko iz svojega jeruzalemskega romanja. Prvič sem se prepričal, da je ta nekdaj tako lepa in rodovitna judovska dežela z judovskim ljudstvom vred od Boga strašno kaznovana in prokleta. Sicer sem dobro vede!, da je Jehova zapustil in zavrgel izvoljeno izraelsko Ijudstvo; nisem pa pomislil, da se kaže jeza Božja na vsakem kosu, v vsakem mestu in na vsakem griču uboge sv. dežele. Spominjam se, da se duhoviti krščanski pisatelji v svojih učenih knjigah pogosto začudeni poprašujejo: Zakaj je neki Bog pripustil turSko vero ali zakaj pripušča previdnost Božja, da se kriva Muhamedova vera Se tako Sopiri po svetu ? Ker se ničesar ne zgodi slučajno, zato nam je tudi tukaj iskati modrega namena. Kar se mene tiče, naSel sem na svojem romanju povoljen odgovor; Turki so bili poslani kot Siba Božja za neverne jude, da jih kaznujejo in preženejo, njihovo deželo pa posedajo in jo sčasoma v puščavo spremenijo. Mogoče je sicer in verjetno, da imajo mohamedani po Božjem načrtu in pripuščenju še tudi kakšno drugo imenitno nalogo izvršiti, pa zadostovala bi menda že tudi ta, katero sem ravno kar omenil. Druga važna resnica pa, na katero poprej nisem tako pogosto mislil in ki se je zdaj vsled romanja pri meni zelo vtrdila, je ta, da ie red sv. Frančiska izvanredno velikega pomena in da so njegove zasluge za sv. kraje in torej tudi za katoliško cerkev ogromno velike. Koliko zasramovanja nadlegovanja in trpinčenja so oo. frančiškani v teku večih stoletij v Jeruzalemu prestali, to le samo ljubi Bog ve; na tisoče jih je rajSi prelilo svojo krv, kakor da bi se vmaknili nevernikom in krivovercem; le s silo in zvijačo bilo je drugoverceai mogoče, iztrgati katoličanom nekatere sv. kraje; boljših varihov bi sv. dežela ne mogla dobiti, kakor so ti ponižni in preprosti redovniki v rjavi halji. Kako Grki ali Rusi proti njim postopajo, razvidimo iz tega le dogodka; razkolniki so imeli praznik in so prišli prosit frančiškane, da bi smeli na dvorišču malo okinCati tudi nasprotno steno, ki je katoliška posest in žrebelj v zid zabiti, da se lehko podoba obesi; v svoji dobrohotnosti so jim oo. frančiškani to dovolili; ko pa fiez veft dni vidijo, da še žrebelj vedno tiči in ruska podoba na steni visi, se pritožijo pri Rusih; toda ti se jim zoperstavijo rekoč: Kaj pa hočete? ali ne veste, da je stenanaša? ako bi vi bili prepričani, da je vaša, bi nam nikoli ne bili dovolili ne žreblja v njo zabiti in ne podobe obesiti; in glejte, na ta način zgubili so katoličani kos dvorišča pri cerkvi Božjega groba. Čast krotkim duhovnim sinovom in hčeram sv. Frančiška! Dovršil sem svoje popotne črtice in želim, da se moji ljubi rojaki, kedar jih prebirajo, udeležijo obilnega veselja, ki ga je meni povzročilo jeruzalemsko romanje. Spominjal sem se na Božjem grobu in na Kalvariji dobrega in vernega slovenskega ljudstva in zato tudi prosim Vas verni Slovenci in pobožne Slovenke, da se spominjate mene včasi v svojih molitvah; bojim se namreč, da ko drugim pripovedujem o Jeruzalemu, ne bi sam zgrešil nebeškega Jeruzalema. ¦ Milost Gospoda našega Jezusa Kristusa in ljubezen Božja, in deležnost sv. Duha bodi z Vami vsemi. Amen» (II. Kor. 13, 13). Smešničar. Jasen odgovor. Sodnik: «Kako dolgo ste že vdova?> Vdova: «Odkar mi je umrl mož.»