Št 79.
V Ljubljani, sobota dne 21. maja 1910.
Leto I.
: Posansezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob'/26. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-niStvu mesečno K 1—, z dostavljanjem aa dora K 1'20; s pošto celoletno K 18’—, polletno K 9 —, četrtletno K 4-50, mesečno K 1 50 Za inozemstvo celoletno K 28'—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravništvu. Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. :
Nemška kultura,
Če bi imeli samo naši neverjetnopo-šteni severni mejaši drznost, da v svojem širokousteni časopisju, v parlamentarnih lažeh svojih zastopnikov a la Wolf in Malik, in v slehernem konfliktu javnega in zasebnega življenja z veliko reklamo povdarjajo tisto takozvano »nemško kulturo," kateri se imamo baje Slovani sploh in mi Slovenci posebej zahvaliti za vso kulturno bilanco in za ves ugled pred svetom, kar nam ga še niso ukradli in oropali — to še ne bi bilo čudno; sramotno in zločinsko pa se zdi poštenemu človeku in zdravi pameti, da govori celo naš človek o »nemški kulturi" semtertja z rešpektom, ki ji ga dolguje v naravnost nasprotni obliki.
To pravzaprav ni čudež, ker je »nern-ška kultura41 dejstveno tako mikroskopsko neznatna, da je ni lahko zapaziti, kaj šele po pravici ocenjevati. Na um mi prihaja zelo poučna zgodbica, ki jo navaja pisatelj knjige „Psychologie der Mode* (pri Bard & Marquardt v Berlinu). Tam se pripoveduje, da je neki sultan ukazal laškemu slikarju, ki ga je redil na svojem dvoru, naj mu naslika vse narode sveta v njihovih značilnih narodnih nošah. Slikar je storil po ukazu; ko pa je sultan pogrešal Nemca, mu je pokazal sliko nagega moža, ki kolovrati svojo pot s culo raznovrstnih pisanih cunj na hrbtu, češ: »Nemec nima svojega; vse kar najdeš pri njem, si je nabral od drugih.* — Kakor z nemškimi nošami tistih dni, je tudi z glasovito »nemško kulturo*; ako ji odvzameš vse, kar si je kum Švaba blagovolil izposoditi pri Francozih, Angležih, Lahih in Rusih ter proglasiti za svojo pra-dedno last, jo lahko mirno položiš na rehto: niti drobna uška ne pade skozi. Nemška poštenost pa izvaja iz tega dejstva posledico, da treba ravno nas Slovane, ki smo obogatili „nemško kulturo* najbolj izmed vseh narodov, s katerimi so imeli kateri-krat opravka, proglašati za barbare!
Vsega svojega postopanja v kulturnih vprašanjih se Nemci seveda niso naučili od sosedov. Da so za časa pokristjanjenja polabskih Slovanov klali ljudi na tisoče, nadalje grozodejstev tridesetletne vojske, zatiranje Poljakov in pravičnosti avstrijske vlade do nas Slovencev se Nemci n. pr. niso učili niti od Francozov, niti od Angležev in Lahov, najmanje pa od Slovanov samih. Ako Nemcem na tolažbo priznamo, da so te reči pred vsem kulturnim svetom njihov patent, ki jim ga nihče ne zavida, bi iz teh rudimentarnih znakov zares lahko sestavili nekakšno sliko prave in samosvoje nemške kulture . . .
Toda mi si bomo prepovedali podtikanje, da smo kaj profitirali od te tako-zvane kulture; prepovedali si bomo pa tudi zahtevo, da jim naj izkazujemo za to njihovo vsiljevanje še hvaležnost; in če je kdaj kak Slovenec tak idiot, da se spričo teh
dejstev še klanja nemški kulturi, ne zasluži drugega kakor krepko slovensko priznanje — po zobeh.
Zahtevamo od učiteljev in profesorjev po naših šolah, zahtevamo od slovenskih starišev, da pri vzgoji slovenske mladine ne vcepljajo gorostasne bajke o nemški kulturi, nego nepristransko spoštovanje vse svetovne kulture in ponos na to, kar smo in kar imamo: zgodovina je kazala vselej, in še bo, da Slovani stojimo, pa makar da jemlje vse Nemce hudič.
Da se pa natančneje opredeli razlika med Švabi in med drugimi ljudmi, se ni-karimo vznemirjati, če nas imenujejo »barbare*; samo spominjajmo se, da je bila moč slovanskih »barbarov* tisti jez, ki je rešil vso Evropo, vzlasti pa »kulturno* Nemčijo smrti pod mongolskimi navali; in izpametujmo se vendar že enkrat ter obrnimo fronto na drugo stran, da v naš pošteni »barbarski* kožuh ne zaleze le vse premnogo »kulturnih* zapadnoevropskih uši!
Ceterum Autera.
Novi roman »Jutra*. V kratkem začne »Jutro* objavljati veleza-
°1 mcwVLnskl roman» ki ga je presk elo, da ugodi mnogostran-skemu zahtevanju občinstva. Že danes opozarjamo na ta roman ki izide pod naslovom »Otroci pa-
Iz slovenskih kr;ycv.
Postojna.
Novoizvoljeni občinski odbor mestne občine Postojnske je v svoji seji dne 19. maja t. 1. volil mestno starešinstvo, in sicer županom dosedanjega predstojnika gospoda Gregorja Pikel, občinskim svetovalcem pa gospode: Josipa Lavrenčiča, Franceta Arkota, Emila plem. Garzarollija, Mak-sota Sebra, Ivana Likona, Ivana Sever, Franceta Jurca, Teodorja Dekleva, Andreja Burgerja in Franceta Paternosta. Izmed izvoljenih občinskih svetovalcev je imenoval prvim županovim namestnikom gospoda Josipa Lavrenčiča, drugim namestnikom pa gospoda Franceta Arkota.
Po dokončani obravnavi nadaljnega dnevnega reda pa je izrekel nastopni protest:
1. Občinski odbor protestira proti odloku c. kr. poljedelskega ministrstva z dne 4. maja t. L štev. 16.195/888, s katerim se hoče utesniti starodavno pravico Postojnčanov in Veliko Oločanov glede prostega poseta Postojnske jame ob slavnostnih prilikah.
2. Protestira proti temu, da se v novejšem času v reklamah za Postojnsko jamo dosledno poudarja, da je naša jama „be-kanntlich ein Staatseigentum*, če tudi dobi polovico čistih dohodkov od jame le mestna občina in drugo polovico jamski zaklad.
3. Občinski odbor prizna, varujoč in vpoštevajoč lastninske pravice mestne občine do Postojnske jame v prvi instanci le jamsko komisijo kot upravno korporacijo, v kateri ima mestna občina v varstvo svojih koristi, svoje zastopnike in protestira proti
isi i
V
MU »l|i 'lUVilv&A
*Vy/v '■'1
mrnrn
\MLUU
temu, da se je preko iste izdal odlok c. kr. poljedelskega ministrstva z dne 4. maja 1.1. št. 16195/888.	___________
Splošni pregled.
Mirovne konference.
Ožji eksekutivni komite češke agrarne stranke je imel danes daljše posvetovanje, ki se splošno smatra kot uvod za posvetovanje vseh čeških poslancev, ki se začno danes na Dunaju; definitivnega se ni sklenilo ničesar, ker je odbor prepustil zboru agrarne stranke, ki se vrši v Pragi, da naj ta zavzame svoje stališče glede jezikovnih predlog. Med drugimi se je obžaloval tudi izstop čeških radikalcev iz »Slovanske Enote*, ter se je izrazila nada, da se mogoče posreči, pridobiti jih za vstop v »E-moto*, ali pa vsaj za skupno delo!
Kretsko vprašanje.
Kot poroča »Sabah*, je izročila včeraj Porta signatarnim silam nov memorandum, kjer jih še enkrat opozarja na prisego nove kretske vlade na ime kralja vseh Helenov. — Kot se v političnih krogih zatrjuje, so signatarne sile na predlog Francije sklenile, da se začno pogajati o novem načinu, kako vlado naj bi namestile na Kreti, da prenehajo ti vedni prepiri med Turki in Grki. Turški minister zunanjih za-pev Rifat-paša se bo o stvari posvetoval v Londonu s Pichonom in Greyem. V današnji seji turške zbornice je predsednik pre-
čital brzojavko iz Jemena, ki se v nji izjavljajo Arabci, da so pripravljeni za boj za Kreto!	____________
Dnevne vesti.
Slovenskim društvom. Od danes naprej ne omenimo nobene prireditve več, ki se bo vršila v klerikalno-nemčurskem lokalu »Union*, ker ne maramo z reklamo v našem listu pomagati Bračiču, ki je najbrže sam organiziral zavratni napad nemških natakarjev na slovenskega časnikarja, polniti žepe s slovenskim denarjem. A bo katero-sibodi slovensko društvo smatralo za potrebno še dalje podpirati to nemčursko podjetje, naj se ne čudi, ako bomo vse reklamne notice za njihove prireditve v »Unionu*, metali — v koš. Ta naš sklep je nespremenljiv.
Unionsko banditstvo. Včeraj smo že poročali o zavratnem napadu unionskih natakarjev na odgovornega urednika »Jutra* g. Pirca. Kakor kažejo natančnejše poizvedbe je aranžiral tolovajski napad sam unionski ravnatelj Bračič, ki je pošiljal sam razgrajat svoje natakarje v naše uredništvo 1 Državno pravdništvo opozarjamo, da je bil napad skrbno pripravljen, ker so natakarji že popoldne zalezovali g. Pirca in postavili pred restavracijo na stražo pikola, ki je opazoval, kam je šel g. Pirc. A ker se jim takrat napad ni posrečil, pripravili so se za zvečer, ko so vedeli, da pride g. Pirc kot poročevalec na predstavo Carmellinija. Neki natakar Slovenec je g. Pirca opozoril, da se
ki izide p peža“.______
LISTEK^
VLADIMIR LEVSTIK.
In vstali so divji psalmi.
Jakob je zardel v obraz; žile so se napele, usta so se odprla kakor v krču, ali glas je bil hripav od osuplosti in ves nepodoben besedi. Trdo je zagrabil Maro nad komolcem, in čez minuto šele je izdavil: »Čuj ... Ti — veš, ti veš. . . Mislil glej . . . Človek ne ve, kaj prinese lji dan . . . In če ne bi imelo biti mii nikoli — niti poroke, niti življenja v zakonu, sem dejal ... in ti moraš, ker je
prav in Hnhrn in IrAr ip holie tako.*
glej . . . Človek ne ve, Kaj prinese jutrišnji dan . . . In če ne bi imelo biti mti nikoli — niti poroke, niti življenja v zakonu, sem dejal ... in ti moraš, ker je Prav in dobro, in ker je bolje tako.*
• ?^aj Je Mara vedela, kar je slutila že Prej> in kakor nemo jagnje se mu je dala v.esJj Za roko, in ko sta bila v sobi, se je slekla, da bi jo povabil, ter je sama ih V P.osteU°> ki jo je bil Jakob pripravil. da bi mu v njej spočela otroka.
Nekaj strašnega jima je kovalo v sencih med taktom tistega objema; to ni bilo pijano darovanje strasti, bilo je, kakor da bi udje jekleneli ob svečanem naporu obupne volje. Ko pa so se razklenile roke in sta lici zasijali v hvaležni krasoti ute-šenja, je sedemkrat po vrsti sunkoma udaril z ulice drobni pok samokresa: visok državni dostojanstvenik se je peljal v kočiji na kolodvor, in na tistem kraju je planil iz množice bled študent, zavihtel se vozu na stopalo ter izpalil gospodu svoj brovvning štirikrat v prsi in trikrat v obraz.
Še tisti večer je tekla kri v potokih, so treskale bombe, ropotali krogljemeti v besno množico, so se lomili bajoneti v prsih upornikov, pripenjaje jih k nasipom naglo postavljenih barikad. Po ulicah je nastala tema, v kateri so namesto izruvanih svetilk sijali samo nebotični zublji zapalje-nega plina in požari javnih poslopij; tuin-tam je dinamit z glušečim pokom razoral ponosno pročelje, kakor da bi se opiral Samson z orjaškimi ramami in rušil domove zatiralcev. Kajti Samsonu-narodu so bili v sužnosti porastli lasje; stresel se je v neizprosnem gnevu in zdivjal s krutostjo jetnika, če mahoma sam postane sodnik o življenju in o smrti. Z nenasitno žejo je požiral sladko kri uničenja, ne čuteč ran, ne plašeč se smrti, podiran od svinca in jekla, trgan od granat na rdeče cunje, umi-raje s slepo hrabrostjo mase, ki se čuti, da
je ena duša v milijonih src, in ve, da je neizčrpna in da bo neuničena vkljub Bogu in trinogu, dokler se gnoji le dvoje čel, in se le ena dlan pokriva z žulji, in pada le eden biser očetovske rose v rodovitnost materinskega krila. Nov prapor, prapor naroda, je zavihral na barikadah in na zavzetih poslopjih; okrog njega pa so vstali divji psalmi upora, krvoločna pesem svobode se je nosila nad množicami v blaznem poletu kakor zmaj, ki zbesnel udira iz praglobine, in je z vsegamogočno pe-rotjo razpihavala plamene kakor valovje burnega morja na vse strani in tirala v borbo . moža in ženo, otroka in trhlost sivih las.
In ko je bila revolta po mnogodnev-nem krvoprelitju zadavljena, je izbruhnila v drugem koncu dežele; a tudi v glavnem mestu se je vsak hip iznova oglašalo pokanje browningov, bomb in repetirk. Jakobu pa je baš v trenotku, ko je vzlic svoji miroljubni naravi in vzlic svojim človekoljubnim nazorom hotel zapustiti svoj gimnazijski kateder in prijeti, jedva poročen, za orožje svobode, došel poziv k vojakom. Vlada je hotela oslabiti revolucijo s tem, da je zbirala rezervnike pod zastavami ter jih postavljala na severno mejo, kjer je neprijazen sosed zbiral velike množine čet. In mlada žena je v nespanju samevala v novi, beli zakonski postelji ter čuvala pod srcem otroka, spočetega ob rojstvu novih dni.
II.
Vojska je bila prestopila mejo ter se po prvih bojih utaborila v gričevitem ozemlju: pet kilometrov v sovražnem svetu, pettisoč ubitih, deset in več tisoč pohabljencev. Žetve na polju so ležale razvožene od topov in trena, poteptane od konjiče, pohojene od težkega korakanja upehanih polkov. Molčali so zvonovi cerka; namesto njih so porohnevali topovi ter stresali zemljo. Kmet se ni več žuril na njivah, žanjica ni obračala svetlega srpa, nego lokavo lesketanje bajonetov je grozilo nad mrtvim klasjem in pričalo, da se je polastil polja drug gospodar, ki žanje drugo žetev. In v gozdičkih pokraj cest, kjer so se nekdaj skrivoma sestajale zaljubljene dvojice, je zdaj ležalo tuintam po dvoje mrtvih nasprotnikov v otrplem zapletu borbe, razšir-jačih smrad znoja, nesnage in gnilobe, ki se je naglo razvijala v strašni solnčni pripeki; steklene oči so brezupno zijale v solnce, kakor da so iskale Boga nad srditim nebom in pravice med krščanskimi ljudmi, pa so našle nekaj tako čudnega in tujega, da je ni besede, ki bi izrekla ...
Jakobov polk je čuval nizek grič ter čakal glavne bitke. Častniki so bili zdaj prijaznejši do moštva, ker sta skupna nevarnost in skupni skriti dvom oklepala vse oborožene tisoče z isto bridko vezjo.
(Dalj«.)
med nemškimi natakarji plete nekaj proti njemu, a ta se ni zmenil za to, ker je mislil, da se nahaja v dostojnem lokalu, a zmotil se je, ker Union je — soditi po tem napadu — zalega banditov in shajališče nevarnih elementov. O napadu smo zvedeli sledeče potankosti, ki so značilne za na-daljno preiskavo. G. Pirc se spominja besed, ki jih je čul v trenotku, ko ga je zadel prvi udarec: Meine Servietten! Iz tega se da sklepati, da je bil pri napadu udeležen sam Bračič, ki je znan po svoji silovitosti in surovosti, spominjati hočemo samo na njegovo afero z g. K., ki ga je moral nekoč v unionski kavarni z revolverjem v roki ukrotiti! Ako ni bil napadalec Bračič sam, potem je izvršil napad v njegovi navzočnosti njegovi plačilni natakar. Zvedeli smo namreč, da je včeraj zjutraj, ko niti „Jutro0 še ni izšlo, pripovedoval plačilni natakar na južnem kolodvoru prodajalki časopisov: Gestern abends hat der Zahlkellner von Union dem Pirc gezeigt! So eine hat er ihm dreingehaut, dafi er sogleich zusammen-gefallen ist. — Ne pišemo toliko o ti stvari, ker je ravno član našega uredništva v nji tangiran, opozoriti hočemo le slovensko občinstvo, kake razmere vladajo v Unionu, kjer gospodarijo podivjani nemški banditski natakarji, ki spodjedajo domačinom kruh.
Dvojezični napisi. Neki poseben utis dobi človek, ako si danes ogleda Zagorje ob Savi. Koliko se je pisalo, kričalo, poživljalo, naravnost zahtevalo po 20. septembru 1908., da se zavedajmo že vendar enkrat Slovenci svoje narodnosti in ne bodimo vedno podlaga tujčevi peti. Toda vse zaman. Vse kaže, da slovenska kri takrat v Ljubljani ni tekla zaman, temveč, da se v istini gode »čudeži*. Če danes kdo pogleda naokrog, povsodi se mu bliščijo sami dvojezični napisi nasproti. Skoro bi moral misliti, da se nahaja Zagorje kje ob skrajni meji naše domovine, ker je pretežna večina prebivalstva nemška. Ni pa ta mlačnost samo v Zagorju, tudi v njega okolici. In kar moramo danes na našo žalost lconsta-tirati je to, da slavna županstva dajejo najboljši zgled za to. Ni dovolj, da imajo že trgovci dvojezične napise, ali pa naravnost samo nemške, ampak še županstva morajo biti toliko mlačna. Čemu se vendar blišči na hiši, kjer uraduje županstvo, »Gemeinde-amt Sagor“, mi je nerazumljivo. Saj menda vendar ne za onih par pritepenih steklarjev, in krajevne napisi table? Žalostna nam majka! Za danes nočem obširneje in natančneje poročati, ako pa ostane ta prvi opomin samo glas vpijočega v puščavi, tedaj izpregovorim nekoliko bolj resno. Kličem danes morodajnim faktorjem: .Zdramite se vendar enkrat, otresite se vsakega tujega vpliva in bodite v istini možje, ne . . .*
Podivjanost v »rdeči* stranki. Kako se danes obnašajo ljudje, ki se zbirajo pod rdečo zastavo okrog^Cobala v Zagorju, presega že vse meje. Človek v resnici ni več varen iti kako nedeljo ali praznik zvečer na sprehod. Tako surovo in podlo se morejo obnašati samo ljudje, ki so vsaj polovico svojega življenja prebili v družbi alkohola. Vsako nedeljo ali praznik začnejo že takoj zjutraj na vsezgodaj popivati okrog po krčmah, tako, da so popoldne sigurno le vsi prav pošteno nadelani. Pa naj bi bili, saj pijejo za svoje, toda naj dajo mir drugim ljudem. Druge in nedolžnejše zabave menda ne poznajo, kakor da začno a takem slučaju kričati, razsajati in pretepa vati se. A ne samo to, ne puščajo na ulici niti mirnih pasantov na miru. Na binkoštni pondeljek popoldne doigral se je preče karakterističen slučaj v Zagorju. Od znane narodne gostilne Weinberger gresta počasi proti pošti dva gospoda. Kar ju sreča tolpa pijanih steklarjev in hitro se zadere jeden izmed njih na enega izmed^ gospodov-»P . . . . Madonna, ali ga vidiš!? Daj ga Ali ga vidiš? Daj ga no!!!“ Ko bi se pri godilo to nekoliko bolj o mraku, ne vemo, kako bi se tema dvema gospodoma godilo. Tako pa so se rdečkarji vendarle zbrali in odšli prav lepo se zibaje naprej. Torej pri belem dnevu popoldne ob 5. uri ne bo že več človek varen! In kako tudi, ko je že od mladosti vse pokvarjeno. Prihranjen imamo še en slučaj, ali za danes ga še ne objavimo. Morda prihodnjič. G- Cobalu pa bi svetovali, da nauči svoje ljudi vsaj malo zmernosti, ker s takim vedenjem vendar ne bodo napredovali, pač pa imenitno nazadovali ; saj mora vendar že priti enkrat tisti čas, ko bodo ljudje spoznali, da v rdeči stranki ni ničesar več, kot kričeče besede tega ali onega voditelja in tedaj se pripravite, da pošteno izkopljete sami sebi mrtvaško jamo.	Kt.
Artur Sever: Žena, roman. »Jutro* je izdalo ponatis romana „Žena“, ki je izhajal v feljtonu in vzbudil splošno zanimanje. Cena broš. izvodu 1 K, vezanemu T50 K, pošti 10 vin. več. Naroča se pri upravništvu »Jutra* v Ljubljani.
Katoliška »vzgoja". Znani šentpeter-ski kaplan Petrič se dobro zaveda svoje važne »kulturne* misije v svoji župniji in je osnoval v Mostah »izobraževalno" društvo, v katerem »izobrazuje* mlade vajence na ta način, da jih uči ponočevanja.
Ti mladiči, ki so prej vporabljali noč za počitek, ki je vsakemu in posebno pa mladini tako potreben, ostajajo sedaj do polnoči in tudi še dalje v katoliškem »izobraževalnem* društvu, kjer jih večkrat kaplan celo napaja in kjer se naučijo marsikaj, kar — ni dobro.
O tolovajstvu v „Unlonu“. Kdor o tolovajskem napadu na našega odgovornega urednika v »Unionu* le količkaj zanesljivega ve, se prosi, da se čim preje zglasi v našem uredništvu.
Slovenci bodite oprezni! Kakor ču-jemo, se hočejo tisti nemški natakarji, ki so stregli pri predstavah v »Unionu* maščevati nad tistimi Slovenci, ki so zavrnili njihovo postrežbo. Koliko je na tej govorici resnice ne vemo. Vemo pa, da so včeraj skoro ves dan izzivajoče postopali pred hotelom in da, ko so se zvečer ljudje vračali iz rančiškanske cerkve, je eden teh natakarjev baje št. 11) stoječ na hodniku pred restavracijo, očividno zasmehoval mimoidoča slovenska dekleta. Bodite tolikanj bolj previdni, ker jih je Bračič baje namenoma iz Gradca naročil, da bodo z izzivanjem slovenskih gostov delali — reklamo za nemški Union*.
Čudež. Predstojništvo ljubljanske stolne cerkve je izročilo izdelavo novih orgelj za stolno cerkev tukajšnjemu mojstru Iv. Milavcu. Stale bodo baje 25.000 K. Kranjska hranijlnica je prispevala k stroškom 24.000 K. Stare orgije se bodo razdelile in prodale cerkvi na Viču. — Tudi nove klopi e dobila cerkev to pomlad in tudi to delo e izvršila domača tvrdka A. Rojina. — Res, čudež, da ni teh del dobil tujec!
„Za božji lon“. Kot je znano, je jubljanski škof blagoslovil ubožnico kranjske hranilnice, ki mu je zato »ogromno in utrudljivo* delo ter za njegov »vzneseni* l^ovor izplačala malenkosten honorar v znesku 1500 K, kanonikoma pa, ki sta asistirala pa po 500 K. Pa se najdejo še ljudje, kr se čudijo, da se Bonaventura s svojo gardo tako ešofira za Kranjsko — ali kakor pravi g. državni pravdnik nemško — šparkaso!
Narodna zavednost naše ženske mladine je pod vsako kritiko. Ko grem včeraj nam piše sotrudnik — po »Zvezdi", vidim, kako sta se hčerki dveh odličnih (!) Slovencev pogovarjali z nemškim, oficirjem.
Pa pride mimo njih znanec in odločen narodnjak, pogleda gospodični, in nakrat za-rudita ter — zgineta: z mesta od oficirja proč. — Pustite že enkrat te nemške oficirje pri miru, saj ne čujete iz njih ust za hrbtom drugega kot »diese sllovenisciie Gans!*
Novo deželno poslopje namerava deželni obor kranjski zgraditi na prostoru nekdanjega knežjega dvorca in se pogaja z grofom Auerspergom za kupnino. Ta fidei-komis je pred leti zabteval 140,000 K —
— zanj, kar je seveda draga kupnina. Staro deželno hišo naj bi kupila Kmetijska družba.
Za brate Srbe. Mi vemo dobro, v kako težkih razmerah se nahajamo Slovenci in da je naš narodni davek zelo velik. Ali pri vsem tem mislimo, da bi Slovenci lahko malo več žrtvovali za trpeče brate Srbe, ki jim je povodenj napravila tako ogromno škodo. Zelo plemenito je, priteči bližnjemu v nesreči na pomoč, posebno, ako je ta bližnji naš brat po krvi. Pričakujemo, da se Slovenci čim prej, v čim večjem številu in s čim večjimi prispevski odzovejo pozivu ljubljanskega pomožnega odbora, ki zbira na Slovenskem prispevke za brate Srbe. Prispevki naj se pošiljajo blagajniku pomožnega odbora g. Novakoviču, veletržcu v Ljubljani, ali pa našemu uredništvu. — Registriramo, da je tudi g. dr. Milj ut in Zarnik, magistratni svetnik, daroval 10 kron.
Izrabljanje mladih deklet v trgovini
Na Starem trgu je neka trgovka, ki ima slehern večer prodajalno do polu devetih odprto, do tega časa pa je vposleno notri tudi mlado dekle. Kakšen red pa' je to? Manufakturne trgovine imajo biti ob polu 8. uri zatvorjene pravi novi zakon za trgovske uslužbence.
Preminula je včeraj popoldne ob 3, uri dobroznana posestnica, trgovka in go stilničarka »pri Lozarju* („Speckhligel“) v Štepanji vasi. Bila je vzor prave slovenske gospodinje. Naše iskreno sožalje.
Za enoletne prostovoljce se bo zgra dilo letošnje poletje poleg infant. vojašnice šolsko poslopje kakršna imajo po drugih garnizijskih mestih.
Perutninarski zavod v Spodnji Šiški dobro uspeva. Letos je zlasti izvoz na zunaj dokaj povoljen.
Železniške delavnice ob državni železnici v Spodnji Šiški se prično v kratkem graditi. Pozor pred nemško invazijo, da ne
bo prepozno!
Škropljenje cest In ulic je ob tem
vremenu pomanjkljivo. Kar pa ne dela prahu veter, ga pa vzdigujejo še cestni po metači — z metlami. Mestni stavbni urad,
kje si?!	*	,
Kolesarsko divjanje *je zvečer nekaterim ljudem najnovejši šport. Po drevoredih in hodnih potih ti drve o mraku brez
luči in številk, da človek ni varen pred padcem in poškodbo. Taki divjaki se pri nas vse premalo kaznujejo!
Halleyev komet na večernem nebu. Ni se videl ne sinoči, ko bi se nam moral prvič predstaviti na večernem nebu, ne bo se videl najbrže danes ne, gotovo pa ne toliko časa, dokler se ne razkroje vzroki nenavadne soparnosti, ki vlada že tri dni po naših krajih. Opozarjamo občinstvo, da se bo komet v času, kakor ga je »Jutro* podrobno označilo, videl le tedaj, če bo nebo jasno, vedro. Pri oblačnem, ali meglenem zapadu je vsako opazovanje brez-vspešno.
Vremenska sprememba. Kakor vse kaže, se skoraj gotovo pojavi še pred 23. majem, kot zadnjič skrajno določenem času. Vročina pri nas ni normalna, še manj pa vsled v Rimu padlega snega ter sploh izredne padavine zelo ohlajeno ozračje v Italiji i. dr. To nasprotje se bo skoraj gotovo že v najdoglednejšem času ponekod hudo maščevalo. Kolikor toliko bodo pod tem vplivom tudi naši kraji trpeli. Vročina je najbrže v zvezi z izrednimi elementarnimi pojavi na jugu in jugozapadu.
Nevihta. Po blisku in gromu soditi, je morala sinoči divjati kaka večja nevihta po Štajersko-Koroškem ozemlju. Ni izključeno, da v prizadetih krajih ni padala tudi toča.
Društvene vesti.
Redni občni zbor »Šentjakobsko-trnovske moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda* se vrši v nedeljo, dne 22. .maja. 1910. ob polu 10. uri dopoldne v salonu pri Češnovarju na Dolenjski cesti. Na gotovo udeležbo Vas vljudno vabi odbor.
Slovensko trgovsko društvo »Merkur* opozarja še enkrat vse svoje člane na sestanek, ki bo v soboto dne 21. t. m. ob 9. uri zvečer v društvenih prostorih, radi enotnega zapiranja trgovin.
»Slovenska filharmonija" koncertira danes v hotelu »južni kolodvor* (A. Seidel) od 8. do 12. zvečer. Vstop prost.
Zagoneten slučaj zastrupljenja.
(Dalje.)
Pred preiskovalnim sodnikom.
Dne 22. marca se zglasim pri sodniji; Čakali so me že na hodniku gg. dr. Mohorič, dr. Plečnik, dr. Schuster in zapisnikar. Grem naijiprvo v ordinacijsko' sobo, kjer sta me oba sodna zdravnika, (dr. Plečnik, dr. Schuster) preiskala. Dr. Schuster je rane narekoval, dr. Plečnik jih je skiciral. Po končani zdravniški preiskavi se je pričelo zaslišanje pred preiskovalni m sodnikom
Spominjam se, da se je dr. Plečnik pred preiskovalnim sodnikom izrazil: ».Diese r Brief beim dr. Oraženist ver-dachtig*.
Nato me preiskovalni sodnik vpraša, ako mi je znana vsebina dotičnega pisma, ki ga je Jos, P. pisal dr. Oražnu. Odgovorila sem, da ne, pač pa, da sem ga po naročilu Jos. P. izročila dr. Oražnu.
15. marca.
Das alles Ist schon gezahtt!
Iz tu, rajše še neizrečenih razlogov posebno naglašam še to:
Že dne 2 2. marca leta 1909. sem preiskovalnemu sodniku povedala večino vseh dogodkov o tu le mimogrede omenjenem razmerju mojega gospodarja . . .
Preiskovalni sodnik pa je nato le rekel: „Das alles Ist schon gezahlt“. Tu je preiskovalni sodnik mislil na denar, katerega sem prejela za molčečnost. Da me javnost ne bo napačno sodila, jo opozarjam da bi njegove razmere nikdar ne pr*šle po meni na dan, da se ni proti vsem obljubam in zatrdilom od njegove strani na meni izvršil zločin v noči od 14. na
In še je prosila zanj
On me je tiste dni v enomer prosil, naj vendar odstopim od preganjanja pri sodišču. Rotil me je, naj grem k dr. Valen-čaku, da bo on to stvar uredil. Proti mojemu sklepu se ga tudi še to pot usmilim in grem k omenjenem odvetniku. Ker pa je bil ravno pripravljen na pot, je rekel, naj le pridem drugi dan. Zglasila sem se res še drugi dan k njemu — mislim, da je bilo 25. marca. Povedala sem mu, da me on prosi, naj celo stvar ustavim. Dr. Valenčak pa je rekel: »Kar ima državno pravd-ništvo v roki, je zastonj". Šla sem domov in njemu to povedala.
On pa je le še vedno trdil: »Če le Ti hočeš, pa se lahko ustavi. Idi naravnost na sodnijo*. Šla sem res tudi k sodišču. Zglasila pa sem se najpreje pri dr.. Plečniku. Povedala sem mu, da on prosi, naj odstopim od te zadeve. Pripomnila pa sem: „Če po zdravniški Izjavi za me ni nobene nevarnosti več, le v tem slučaju vstrežem njegovi želji".
Naglašam in polagam važnost na te besede, ker igrajo odločilno ulogo v razvoju celega procesa!
Dr. Plečnik mi na to odgovori: »Ne morem nič pomagati ne Vam, ne njemu, povem le, da je tu sedaj vsaka stopinja zastonj. Sicer pa Ulite k preiskovalnemu sodniku.* Sla sem tudi k temu in tam zopet isto ponovila. Preiskovalni sodnik pa je skomignil z ramenoma in rekel,v da tu pač ne more nič več pomagati. Že sem hotela iti, pa mi reče: Le počakajte! Ustavim se, on pa gre v drugo sobo, tam nekemu gospodu nekaj na tiho pove in se odstrani. Kroalo me dotični gospod pokliče nazaj ter veli naj podpišem neko polo. V trdnem prepričanju, da se gre tu za mojo zgorej omenjeno izjavo, (namreč če zdravniki jamčijo, da ostane zadnji dogodek brez posledic za moje zdravje, potem odstopim) sem res podpisala. Podpisala sem, ne da bi se mi bila prečitala vsebina, kaj sem podpisala. Sploh pa še danes ne vem^. kaj sem pravzaprav podpisala, ker akta v moji zadevi nisem dobila nikdar na vpogled. Zvedela sem še-le iz drugega vira, da stoji tam zapisano, da odstopim odvsakeovadbe,kersozdrav-niki rekli, da zame ni nobene nevarnosti več. Če je to res zapisano v aktu, izjavljam, da nisem nikdar izgovorila teh besed. Poživljam tudi dotične gg. zdravnike, ki so ti izjavili, oziroma ki trde, da sem jim jaz podala tako izjavo.	(Dalje.)
Kaieidoskop.
Slepa putka.
Zdi se, vendarle je našla zimo. Putke sicer po navadi niso bogsigavedi kako iznajdljive in med legendarnimi izumitelji smodnika ne imenuje Avstrija niti enega svojih ministrov, toda dejstva pričajo, in človek si ne more pomagati, da ne bi verjel.
Že par desetletij gre po Evropi in po vsem kulturnem svetu klic po razoroženju, po odpravi strašnega zločina, ki ga predstavlja za vse človeštvo vojna, to klanje in uničevanje najsposobnejših delavnih moči v interesu državotvornega krvosesa kapitala. »Die Waffen nieder!* kliče Berta Suttner-jeva, Tolstoj pregreva s starčevsko nervoznostjo svoj evangelijgo bratovski ljubezni, impotentni državniki si belijo pleše in hite ulivati kanone in graditi dreadnoughte, da ne bi zaostali za sosedom. In vendar, odkar hodijo dični tribuni miru razstavljat v Haagu svoje duhovite fiziognomije — ali niso prelili kulturni narodi na bojiščih že toliko krvi, da bi lahko potopila vso tisto kom-panijo, ki izza rojstva in mošnje gazi najsvetejše zaklade človeštva?
Da, že se je zdelo vse besedičenje o svetovnem miru odveč, in skoraj ponosni smo bili, kot dobri državljani, da se naši delegatje niso postavljali preveč vsiljivo v ospredje. Saj so prišli tudi možje, ki so nam prigovarjali: Ce se kulturni narodi ne bomo oboroževali in trosili denarja, ki ga zahtevajo šole in človekoljubne naprave, za kanone bajonete, pridejo nad nas azijski barbari ter nas potlačijo, kakor so nas tlačili pred stoletji! In verjeli smo jim, da vojna mora biti, ker naravni razvoj p« človeštvu ne dela izjeme, in ker je razvoji človeštva krut in krvoločen, kakor je krvoločna vsa narava; sami sebi smo že dejali, da je človek dolžan dati svojo kri, če ve za kaj jo preliva!
Pa glejte, da smo se vrezali! Diplomat je res napol Bog: človek obrača, on obrne. Stavim, živ hudič se ni nadejal, da bi naši ministri prvi prišli na dan s praktično metodo, kako izvesti razoroženje kulturnih držav in jih obenem zavarovati pred barbarskim navalom. In vendar je prišlo: Po evropskem časopisju se je raznesla vest, da so Turki pobrali albanskim razbojnikom precej krogljemetov in podobnih igračic, zelo podobnih tistim, ki so jih predlanskim naše železnice vozile na srbsko mejo.
Marsikateri neslane bi se utegnil jeziti, češ, kako more uprava poklanjati svojim prijateljem in varovancem priprave, ki smo jih z žulji in davki plačali vendar le zato, da služijo proti kulturnim Italijanom, Rusom, Srbom itd. in v slučaju potrebe proti našim sodržavljanom? Toda pameten človek z veseljem pozdravlja inicijativo avstrijske politike:	Gospoda, kar vse pihalnike pošljite doli, kolikor jih	.nihče
med nami jih ne bo reklamiral! Naj se z njimi iztrebljata barbar in Azijat, dokler poslednjega nestane! Če bodo še ostale države vsaka na svojo stran sledile vašemu zgledu, pojdemo s svojimi evropskimi sosedi lepo mirno v oštarijo in zapušimo pipo brez krvoprelitja. Stari Rimljani so sicer dejali, da je sladko in častno umreti za domovino, ali po mojem je za nas prav tako kislo, kakor medica, ki je stala dva-tisoč let.
Klng-Fu.
Internat „Mladike“.
Spomladi leta 1906. se je ustanovilo vsled javnega pritiska nujno potrebno žensko vzgojevalno in naobraževalno društvo »Mladika*, kojega prvi in glavni namen je stremiti po tem, da se v Ljubljani ustanovi in vzdržuje dekliški internat..
Do jeseni leta 1907. si je pribavilo društvo, ne meneč se za težave, ki mu jih je bilo premagati, že toliko podlage, da mu je bilo mogoče v zasebni hiši .Glasbene Matice* otvoriti internat, v katerega je bilo prvo leto vsprejetih 24 gojenk. V drugem letu je število narastlo na 43, v tretjem pa že na 56 — živ dokaz, da je takšen zavod v Ljubljani res potreben. Sedanji prostori so pa ncdostatni in vstrezajo le za silo. Radi tega se je moralo odkloniti več prosilk, ki so hotele biti v internat vsprejete.
Zgradba lastnega internata, ki naj bi, nalašč v ta namen zgrajen, ustrezal dejanski potrebi, postaja od leta do leta nujnejša. To uči izkušnja, to pravi javno mnenje, o tem je prepričano tudi društvo samo.
Vsled tega se je — hočeš ali nočeš — moral odbor odločiti, da prične z zgradbo lastnega internata, ki naj bi slovenskim deklicam iz dežele, katere v Ljubljani naobra-žujejo, preskrbel zdravo stanovanje in skrbno vzgojo.
Od mesta Ljubljane si je društvo »Mladika* nakupilo v ta namen jako primerno stavbišče ob voglu Šubičeve in Levstikove ulice tik mestnega dekliškega liceja, kjer se je prav pred kratkim pričelo z zgradbo samo, ki bo do letošnje zime pod streho in ki se ima do jeseni prihodnjega leta izročiti svojemu namenu.
Zgradba bo dvonadstropna, 39-2 m dolga in 238 m široka. Poslopje ne bo imelo nobene razkošne opreme. Pač pa se je odbor oziral v prvi vrsti na to, da bo ondi vse tako urejeno, kakor bo za zdravje gojenk koristno in potrebno.
V spodnjih prostorih bo velik zimski vrt, kopel z basinom, velika kuhinja, shramba za jedila, umivalnica za posodo, pralnica, gladilnica, poselska soba, prostoren hodnik in potrebne kleti.
Pritličje bo obsegalo veliko vežo, prostoren hodnik, tri sobe za glasbo, tri učilnice, veliko jedilnico, ki se bo lahko porabljala tudi za igre, koncerte in gledališke predstave; sobo za konverzacijo, sobo za prefekto in predsobico k jedilnici. V pritličju bo tudi stanovanje za hišnika, obstoječe iz dveh sob in kuhinje ter od zunaj posebej dostopno.
V prvo nadstropje bosta vodili dve stopnjišči. Obsegalo pa bo sedem spalnic, širok prostoren hodnik, sobo za prefekto, tri bolniške sobe s predsobo in kopeljo. Zadnji prostori bodo od drugih popolnoma ločeni.
V podstrešju bo prostorna garderoba, veliki sobi za posle, dvorana za risanje in slikanje ter trije podstrešni prostori.
V hiši bo vodovod, električna razsvetljava in večinoma centralna kurjava.
Poslopje bo stalo prosto; okrog bosta Vrt in park. Nahajalo se bo v najlepšem delu mest^. z glavnim pročeljem obrnjeno proti tivolskemu gozdu.
Troški za ravnokar popisano zgradbo bodo znašali okroglo 250.000 K. Društvo pa razpolaga z jako skromnimi sredstvi, ki za silo zadoščajo za pokritje tekočih izdatkov. Navezano je zatorej zgolj na podporo in požrtvovalnost slovenskega rodoljubja.
Internat, nastanjen v zasebni, nikakor v ta namen zgrajeni hiši, se ne more tako razvijati, kot bi bilo želeti. V novem po-dn?JUfk° Pa m°g°če v polnem obsegu za-splošnim, nujnim in utemeljenim zahtevam slovenske javnosti.
nnravrdnHhrt Se 4ruštv0 »Mladika* in njega odzvala ne H v,1Pteresu slovenske javnosti cfi So ,n01a-b/ imela k^e lastne ko-*!	’ P .uJela na slovensko javnost in
'° ^Odbor bo3-	P°W
rila in zbirke o„}aviiau m pričakuje zane
, • k,biteiid^ieS "Š-
sljivo krepkega odziva.
Nov zakon o trgovskih so-truilnikih.
Uporabni obseg zakona. 8 1.
pri kakem trgovcu nastavljenih oseb, ki se le izjemoma porabljajo za trgovska opravila kakor tudi onih oseb, ki opravljajo pretežno nižje vrsti opravke ni smatrati za trg. pomočnike, in določila tega zakona na službeno razmerje ne veljajo. Medtem ko pravi § 2., določila tega zakona se vporabl]ajo na službeno razmerje oseb, ki so nastavljene pretežno za opravljanje tr-Sovskih ali višjih, netrgovskih opravil v opravilnem obratu podjetij ali zavodov, *eprav ni podjetnik ali zavod trgovec v smislu trgovskega zakonika, kakor tudi v Podjetjih vsake vrste, na katera se upo-* N* obrtni red, tako v kreditnih zavodih, ?5. blagajnicah, zavarovalnicah v ured-“‘stvu, upravi ali prodaji kakega perijodič-nep časopisa; v pisarnah odvetnikov in notarjev; prj trgovskih mešetarjih oblast-
veno avt. priv. tehnikih, priv. posredovalnicah in pri informacijskih pisarnah; kakor tudi v tobačnih trafikah in loterijskih ko-lekturah.
Posebno važna pa je vsebina službene pogodbe pod § 6., ki pravi vrsta in obseg opravil kakor tudi zanje pri-stoječe plačilo (denarni ali naturalni prejemki) se, v kolikor se ni nič dogovorilo o tem, določa po za dotično vrsto podjetja obstoječi krajevni šegi. Prepuščati stano-valske prostore delojemalcem, kakor tudi oskrbovati iste s hrano na račun plačila, lahko prepovedo udeleženo ministrstva na-redbenim potom za podjetja gotove vrste ali za okoliš gotovih krajev po zaslišanju korporacij, katerim gre zakonito zastopstvo interesu, ki pridejo v poštev. Delojemalec lahko zahteva od delodajalca pismeni zaznamek o bistvenih pravicah in dolžnostih in službene pogodbe (službenega listka.)
Dalje zakonita konkurenčna prepoved, ki določa po § 7. da delojemalci, ki so nastavljeni v opravilnem obratu kakega trgovca pretežno za opravljanje trgovskih opravil (trg. uslužbenci) ali višjih, netrgovskih opravil, ne smejo brez privolitve delodajalca izvrševati niti samostojnega trgovskega podjetja niti v kupčijski stroki delodajalca sklepati kupčij na lastni ali tuji račun; v drugem slučaju ima delodajalec pravico do, v tem § označenih zahtev.
Gotovo je največje važnosti plačilo, oziroma pravice kadar je služba ovirana, pri tem določa § 8. Če je delojemalec po nastopu službenega razmerja vsled bolezni, nezgode ali nesreče oviran v izvrševanju službe, ne da bi to oviro namenoma ali vsled očitne malomarnosti zakrivil, obdrži pravico do plače do dobe 6 tednov. Zneski, ki jih za dobo oviranja dobiva na podlagi kakega zavarovanja sploh ali bolniške blagajne, se ne smejo vračuniti v denarne prejemke. Kakor tudi, če je vsled vojaške službene dolžnosti zadržan opravljati službo, obdrži pravico do svoje plače do dobe 4 tednov, ako je službeno razmerje nepretrgano trajalo že eno leto.
b) Provizija. § 10. Ako je izgovorjeno, da mora dobiti delojemalec provizijo za kupčije, ki jih on sklene ali posreduje, mu pristoja, če ni nič dogovorjenega, tista provizija, ki je običajna za dotično kup-čijsko stroko v kraju trgovine, za katero dela; v kolikor se ni dogovorilo kaj drugega, je pravica do provizije pri prodajnih kupčijah pridobljena šele tedaj, ko je došlo plačilo in le po razmerju došlega zneska, pri drugih kupčijah, čim je bila kupčija sklenjena. Obračun o provizijah, ki jih je plačati, se napravi, če se ni kaj drugega dogovorilo, koncem junija in koncem decembra, ali pa ob izstopu iz službe. Delojemalec sme brez ozira na po drugih zakonitih predpisih obstoječe pravo do vpogleda knjig, zahtevati, da se mu da knjižni izpisek o kupčijah, sklenjenih z njegovim delovanjem.	  (Dalje.)
Radi nevihte, ki divja ob telefonski progi Ljubljana-Dunaj danes ni bilo mogoče sprejeti telefonskih poročil iz Dunaja.
Mali oglasi.
Beseda 5 Tin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmahjši znesek 50 vin. — Za informacije se plača 10 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko. Zaključek malih oglasov ob 0. uri zvečer.
Lep črn pes se proda 1 Vprašanja na upravništvo »Jutra*.________________________________ 10/3—2
Obokan prostor in 4 sobe s kuhinjo se oddajo s 1. avgustom. Vprašati je v upravništvu .Jutra*. 2-2
• llllllllllllllllllllllllllllllllllliniHHIIIIIIIIHMtlllllllMIIIIlIlltltiiHii,!,!!,,,!,!!'
KORESPONDENCA.
Tehnik tikoma pred zadnjim želi znanstva z mlado inteligentno	še	prosto	gospodično.	Naslbv:
.Akademiška diskretnost*, Dunaj, Technische Hoch-schule.	12/1—1
Pismo dvignila šele včeraj, Absalon pridi takoj po svoj odgovor!	13/1—1
The secret. Na svoje pismo dvignite takoj odgovor. Absalon.	14/1—1
Stara revmatična	škatlja	išče	primeren	pokrov.
Pisma pod .Stara škatlja brez pokrova*, Ljubljana. Poste restante.	16/1 — 1
C
Spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda!
)
za razvažanje piva sprejme s 1. junijem
zaloga mengiškega piva.
v Ljubljani, Metelkova ulica št. 19.
Mesečna plača* 80 K- Oženjeni imajo prednost.
Telečjo pečenko
po izredno nizki ceni
I. vrste kilogram . . K 1-60
II.
III.
n . V
» 1*40 » 1-30
prodaja v Šolskem drevoredu pri jubilejnem mostu
Matija Lavtižar.
Telečja pečenka
od pristnih domačih kranjskih (ne hrvat-skih) telet, se dobi skozi cel teden in sicer I. vrste po . . K 1’60
II............,1-50
III. »	»	... 1-30
pri mesarju
IVANU CUZAKU
v Šolskem drevoredu.
Telečjo pečenko
po izredno nizki ceni
I. vrste po
II.
III.
K 1-70 » 1-60 . 1'50
- - prodaja v Šolskem drevoredu - -
Uršula Lampič.
Meso samo pravih domačih telet. Kdor prodaja ceneje, nima pravih domačih, nego hrvatska teleta. Naj se torej ne ozira samo na ceno, nego tudi na dobro blago!
:A' -a j’ “YwiV' A iv!V\*
Sprejme se
v
v trgovino z mešanim blagom, zmožna obeh deželnih jezikov. Sirote imajo prednost.
M. Jemec,
špecerijska trgovina v Ljubljani.
Velik vrtni
KOHCERT
„Slov. filharmonije"
L m.
v hotelu pri Seydlu
(hotel »Južni kolodvor")
Začetek ol> 8. zvečer. Vstopnina prosta.
1 Tratnik
(,,Zlata kaplja")
Novo moderno opremljene sohe, kopeli, restavracija, krasen vrt.
Vsako sredo
, mm
■
Otvoritev
hotela in preurejenega vrta
v sredo, 25. maja 1.1.
Za mnogobrojen poset se priporočata
3-1 Al. in leop. Tratnik.
,Slov. filharmonije*
je od danes naprej
do 15. septembra
v hotelu Tivoli
vsak dan
ob delavnikih ob 3. pop. in 7. zvečer, ob nedeljah in praznikih ob 'A 10. dop. ob 3. pop. in ob 7. zvečer.
Vstop prost.
Cenj. gostom in potujočemu občinstvu
priporočam staroznano
dobro gostilno
kjer točim le najboljša naravna vina in izvrstno pivo. Izborna domača kuhinja. Cene
z - ' a	«z!	m
t V. *	i’ Ik;	/Vv,
& . H 4 |Z;*
A h .
z i -1
M.\ jlpuL/.
52-5
najmzje.
Hotel ,Lloyd‘
sobe za prenočišča
v najlepšem redu po zmerni ceni.
Omnibus k vsakemu vlaku.
Senčnat lep vrt. V sredini mesta.
Ljubljana
sv. Petra cesta 9 in liklo-3 U šičeva cesta 11, nasproti hotela „Union“.
Karol Počivaunik.
Proizvajanje spirituos
kot prosta obrt, kakor tudi
izdelovanje brezalkoholnih osvežujočih pijač,
jako donosno in sposobno za razširjenje, lahko vpelje v vsakem kraju renomirana tvornica. S proizvajanjem in razpečavanjem se lahko prične takoj. Jamči se za izdelke prve vrste in brezhibno proizvajanje vseh pijač, tudi specialitet brez konkurence. Izurjen strokovnjak se pošlje v svrho informacij in za proizvajanje brezplačno.
Ozira se samo na resne ponudbe.
Ponudbe pod šifro .Spirituosen 83857“ na anončno ekspedicijo M. Dukes Nachf., Dunaj I./l.
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska c. 17
26—2	priporoča	svojo	bogato	zalogo
voznih koles.
□ □ □
M?
Šivalni stroji za rodbino in obrt.
Brezplačni kurzi za vezenje v hiši.
: Pisalni stroji „ADLER“ :
Telefon štev. 121.
'e?
o
S
.2.
15*
c/i
Velik senčnat vrt za 10.000 ljudi,
popolnoma prirejen za koncerte, ljudske veselice itd. Edini te vrste v Ljubljani in okolici, Slovencem na razpolago. Samo par minut oddaljeno
od mesta-	«
Gostilna je pod novim, spretnim in izkušenim vodstvom.
Priporoča se slavnemu občinstvu in slavnim društvom za prirejanje veselic in družinskih zabav.
Točim bela In rudeča dolenjska, bela štajerska In črna Istrska vina; dalje točim mengeško dvojno marčno pivo, radi velikega prometa vedno najsvežeje.
Okusna jedila vseh vrst vedno po želji na izbiro. <|
Cena abonma na hrano: kosilo in večerja v popolno zadovoljfiost* k 40 vinarjev.
Najtopleje te priporočata
F. M. BALIJA
Glince št. 3
—-----------------ex gostilna pri Travnu.-----------------
Gugalnica za deco. Električni gramofon.
Prostovoljna prodaja
obrti in hiše.
Na najbolj prometnem kraju glavnega trga v Novem mestu se proda iz proste roke
nanovo prezidana hiša.
V isti so 4 dobro idoče trgovine, 16 sob in 3 kuhinje. Prizidani sta dve sobi s kuhinjo. Pri hiši je tudi velik vrt. — Cena jako ugodna!
Pojasnila daje Josip Fischer, Kandija (Novo mesto).	3_l
S
Cene brez konkurence!
Slovenci, pozor!
pri nakupovanju vencev!
FR. IGLIČ
Ljubljana, Mestni trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
nagrobnih vencev in frakov z napisi.
!ZI-u.narxja. naročila, se iz-•v-rš-ujejo Iritro in točno.
Zaradi minule sezije
se prodgga v „Angleškem skladišču oblek“
izgotovljene obleke za gospode in dečke
ter konfekcijo za dame in deklice
še ceneje kakor doslej.
O. Bernatovič 1
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
		
	u.	p
m
Prva kranjska
izvozna pivovarna in sladarna naVrhniki
priporoča slav. občinstva svoje najizbornejše izdelke.
Naročila sprejema tudi
Irred-itrs-si	UL	j"CLblj[cEjZ
Delniška glavnica: K 3,000.000.
301—46
Rezervni fond: ■ K 400.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljnbljani
Stritarjeva ulica štev. 52.
:::::::::::::::: Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu In Sarajevu. =============
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 VI«
Sprejema prijave za subskripcijo delnic „Ljubljanske kreditne banke“ IV. izdaje: za delničarje h K 420-—, za nedelničarje K 445-— do dne 31. maja 1910.