Št. 305 (14.396) leto XLVIII. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 __ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70 ČETRTEK, 31. DECEMBRA 1992 Težavna bremena leta 1992 Vojmir Tavčar Leto 1992 je za nami. In najbrž ga nihče ne bo objokoval. Kot da bi hotelo potrditi pregovor, ki pripisuje prestopnim letom negativne značilnosti, je iztekajoče se leto zaostrilo hude probleme, ki jih je podedovalo od leta 1991 in jih še»zabelilo«z gospodarsko krizo svetovnih razsežnosti.Tradicionalni obračuni niso v ničemer spodbudni: ne v politiki, ne v gospodarstvu, ne na družbenem področju. In to ne velja samo za Italijo, paC pa za Evropo in svet. Le nekaj primerov: vse bolj nečloveške razsežnosti vojne v Bosni in Hercegovini, nic manj dramatične razmere v Somaliji, spopadi v nekaterih republikah bivše Sovjetske zveze, pojavi rasizma in ksenofobije zlasti v Evropi, naraščajoča brezposelnost zaradi gospodarske recesije. In ob vsem tem nemoC in nesposobnost vladajočih krogov, da bi se s problemi spoprijeli dovolj učinkovito. Samo po sebi se postavlja vprašanje, ali bo v prihajajočem letu mogoCe tok burnih sprememb prejšnjih let preusmeriti v pozitivno smer. Ali bo mogoCe iz konca hladne vojne in blokovske delitve sveta narediti temelj novih odnosov za svet, ki bo Človeku bolj prijazen. Ob praznini, ki je zazevala po zrušenju realsocialističnega imperija, so državniki, politične sile, pa tudi kulturniki skoraj obnemeli, zbegani pred izzivom novih razmer. Edina, ki je ohranila dokaj jasno smer plovbe je katoliška Cerkev, ki pa očitno ne more - in tudi ne bi bilo dobro, da bi -sama zapolniti vseh vrzeli. Obdobje totalizirajocih ideologij je mimo in pred nami je najbrž Cas hladnega in nenavdušujocega pragmatizma. Toda pragmatizem ne sme pomeniti pomanjkanje zaupanja v prihodnost in, zakaj ne, tudi tiste utopije, ki ima kot središčno vrednoto človeka in uresničevanje njegovih pravic. Izziv letošnjega in prihodnjih let za politiko, kulturo in družbene sile je prav ta: nakazati cilje, ki naj napolnijo obstoječo praznino in vdanost v usodo, ter realistično pot, da se tem ciljem približamo v skladu z možnostmi. Brez takih projektov, pa Čeprav lahko zvenijo tudi protislovno, se nam najbrž obetajo samo prestopna leta. Nocoj opolnoči bo Evropska skupnost postala en sam ogromen trg Dolgo pričakovani skupni trg držav Evropske skupnosti bo konCno uradno zaživel opolnoči v novoletni noCi. Najbolj vidno znamenje tega novega skupnega trga bo dejstvo, da ne bo ve C kontrole na mejah med državami Evropske skupnosti. Evropska komisija, ki je pravzaprav zasnovala načrt skupnega trga, je šla v ta projekt z namenom, da bi vnesla novo dinamiko v odnose med državami skupnosti in višjo kvaliteto njihovega medsebojnega sodelovanja. Do sedaj je bila sprejeta ogromna večina od 288 ukrepov, ki naj bi zagotovili nemoteno delovanje 340-milijonskega trga. Evropska komisija je sporočila, da se večina Članic strinja s kar 95 odstotki teh ukrepov, ki dajejo natančna navodila za delovanje trga.. Seveda bodo v začetku obstajale še nekatere ovire, ki pa bodo sCasomo odpravljene. Ta-bodo lahko mobilne carinske kontrole zardevale dokazila, ali so uvoženi proizvodi namenjeni za osebno porabo, zavarovalne agen-C1)e iz držav Evropske skupnosti bodo morale Počakati do leta 1994, preden bodo lahko za-ele poslovati na celotnem ozemlju skupnega rga. V nekaterih državah ES bo do leta 2000 L?, mogoče kupiti uvožene japonske avtomo-de. Potrošniki bodo lahko nemoteno uvozili ? druge države skupnega trga do 90 1 vina, 0 10 1 žganih pijaC in 800 cigaret, seveda Ce °d° tam cenejše. Ne nazadnje bodo lahko 1 dioteno odpirali bančne raCune in varCeva-denar v kateri koli državi na ozemlju sku-Pdega trga. Noncni cilj pa je seveda popolnoma prost et°k ljudi, kapitala, informacij in blaga. RIM / PRILAGAJANJE EVROPSKEMU NORMATIVU Vlada spremenila vrsto količnikov IVA Cigarete dražje, goriva pa nekoliko cenejša RIM - Ukrepi za zaščito zaposlitvene ravni, davčni odlok, ki naj prilagodi italijanske davCne količnike evropskemu normativu in nekaj odločitev na področju privatizacije: to so ukrepi, ki jih je sprejel ministrski svet, ki se je vCeraj sestal že devetintridesetic pod predsedstvom Giu-liana Amata. Najbolj pričakovani so bili seveda ukrepi za zaščito dela, katerih smernice je vlada izoblikovala v ožji sestavi RIM - Italijanski predsednik Oscar Luigi Scal-faro bo drevi v svoji televizijski poslanici ob koncu starega leta prvič spregovoril Italijanom. na torkovi seji. Med drugim ukrepi, o katerih obširneje poročamo na 4. strani, uvajajo tudi vstopno plaCo, ki naj bi prispevala k zaposlovanju mladih. Najbolj razčlenjen je odlok o davčnih količnikih, ki zadeva v bistvu vse državljane, saj se bo kot posledica prilagajanja italijanske normative evropski vrsta proizvodov podražila, nekateri pa bodo cenejši. Odlok uvaja tudi mesečno plačevanje davka na Vsebina poslanice ni znana, skoraj gotovo pa bo moral spregovoriti o sedanjem težkem političnem položaju v Italiji, o Somaliji in o Balkanu. dodatno vrednost IVA in odpravlja nekaj olajšav, ki so jih doslej uživale javne ustanove. A pojdimo po vrsti. Cigarete: davek na potrošnjo bo za cigarete s 1. januarjem narasel na 56 odstokov, s 1: majem pa na 57 odstotkov. Tuje ci; garete naj bi se zato podražile za okoli 350 lir, italijanske pa za 300 lir. Goriva: z revizijo davka na proizvodnjo se bo utekočinjeni plin pocenil za 70 lir liter, zeleni bencin za 25, super pa bo 5 lir dražji. Sladkor in kava: odpravljen je davek na potrošnjo, IVA pa se dvigne od 9 na 19 od sto. Cene se najbrž ne bodo spremenile. Odpravljeni so tudi proizvodni davki na semensko olje, margarin in strelno orožje ter davki na potrošnjo za kakav in videomaterial. Davek na dodatno vrednost: odpravljen je 38-odstotni davek za luk-susne proizvode (avtomobili z veC kot 2.000-kubičnimi motorji, krzna, šampanjec itd), kar pa bo v primeru avtomobilov kompenziral izredni davek ob prvem vpisu v avtomobilski register. Ta enkratni davek gre od 5 do 12 milijonov lir. Ka-talizirani dizelski avtomobili bodo oproščeni za tri leta izrednega prometnega davka. Iva na metan bo odslej 9 od sto, na mila in gradbeni material 12 od sto, na letalske vozovnice pa bo zdrknila z 19 na 12 od sto. DavCni kodeks: zakladno ministrstvo bo v kratkem izdalo odlok, ki podaljša do 30. marca rok, v katerem morajo la- stniki tekočih računov predstaviti bankam svoj davčni kodeks. Plačevanje IVA: odslej bodo vsi davkoplačevalci, ki plačujejo davek IVA (tudi tisti z manj kot 360 milijoni letne obdavčljive osnove) morali mesečno poravnati ta davek. Kdor bo hotel plačevati vsake 3 mesece, bo dolžan 1, 5-odstotno zamudno obrest. Odprava olajšav: vladni odlok predvideva odpravo vrste olajšav, kar naj bi leta 1993 navrglo 1.500 milijard lir državni blagajni, naslednje leto 3.000, leta 1995 pa 2.500 milijard lir. Davek na družbe: vpisni davek za družbe bo znašal odslej 500.000 lir. DavCni raCun: šele leta 1994 bo uveden davčni račun, na katerega bodo podjetja polagala davke ali dvigala vsote za odvečno plačane davke. Poleg tega pa odlok prilagaja količnike IVA za prireditve evropskim merilom (samo za gledališke predstave ostane 4-odstoten), predvideva hitrejše vračanje odvečnih plačanih davkov, glede takoimenovane minimum tax pa predvideva oprostitev davka ILOR za podjetja z veC kot dvema uslužbencema. Ministrski svet je odločil pospešitev postopka za prodajo družb AGIP in SNAM, ki sta sodili v koncern ENI, banka Cre-dito Italiano in podjetje Nuovo Pignone bosta prodani na tekmovalni dražbi, banka Commer-ciale Italiana pa bo prodana šele, ko bo zaključen postopek za Credito Italiano. (VT) Drevi Scalfarova poslanica Italiji Wmme. BEOGRAD / NOVEGA PREMIERA LAHKO IMENUJE SAMO PREDSEDNIK DR2AVE Panič in njegova vlada ostajata Sklep pariamenta neustaven BEOGRAD - Čeprav je jugoslovanski parlament sklenil, da Milan Panič ne more predsedovati zvezni vladi, dokler ne izvolijo nove, so v sredo premier in vsi elani njegove vlade sklenili, da Panič (Telefoto AP) ostaja v Beogradu na Čelu svoje ekipe. Zvezna vlada je namreč soglasno ugotovila, da je sklep zvezne skupščine, po katerem je Paniču prepovedano voditi vlado do izvolitve nove, neustaven. Po jugoslovanski ustavi lahko novega mandatarja imenuje samo predsednik države, torej Dobriča Cosič, dotlej pa stari premier opravlja dolžnosti skupaj z vsemi elani vlade. Na tiskovni konferenci smo izvedeli, da je Pa-ničevo odločitev podprl tudi predsednik Cosič. Na vprašanje, zakaj tega ni povedal javno, je Milan Panič dejal, da ne ve, zakaj Dobriča Cosič molči. Milan Panič je na konferenci ostro obsodil srb- ski režim. Dejal je, da je ob okupaciji Jugoslavije med drugo svetovno vojno vzel v roke puško in se šel borit proti okupatorju, med vladavino komunistov je videl, da je bolje oditi v Ameriko, zdaj pa nikakor ne misli oditi. Vse, kar počno zdaj tisti, ki se sklicujejo na demokracijo, je Cisti fašizem, je dejal Panič. »Podobno se je začelo tudi v Nemčiji, ko so zaznamovali židovske hiše. Ce tega procesa ne bomo zaustavili,« je dejal, »bomo plačali ogromno ceno!«. Povedal je še, da nasprotuje vojaškemu posredovanju iz tujine, saj bi s tem kaznovali samo nedolžne ljudi, krivci pa bodo na varnem v zakloniščih. General Panič, še vCeraj privrženec Milana Paniča, je zdaj premieru obrnil hrbet, prav tako • kot srbska opozicija, ki si je v predvolilnem obdobju Milana Paniča tako rada prisvajala. Na tiskovni konferenci De- verjetno ne bodo privolili, vendar so Deposu takšno možnost najverjetneje prišepnili, da bi se naivna in nesposobna opozicija spet ujela na isto vabo in se ponovno diskreditirala. Nekaj podobnega se je pripetilo Črnogorcem, ki so v sredo sodelovali pri rušenju Paniča. Videli so, da je propadel in da bo Miloševič tudi v prihodnje edini car. Toda, s tem so zaceli kopati jamo tudi sami sebi, saj jim Miloševič nikoli ne bo dovolil, da bi bili enakopravni partnerji pri vodenju države. Edini zreli so očitno mali, toda odločni srbski liberalci Nikole Miloševiča, ki so sicer opozorili, da je bilo dogajanje v zvezni skupščini v nasprotju z zakoni in ustavo, toda v Srbiji pod Miloševičem paC ni posa ga Vojislav Koštu- cialisti proti skupnemu pravne države, s čimer niča in Vuk DraškoviC * sovražniku Šešlju. To je bi se moral Panič že nista niti omenila, am- menda tudi zamisel Do- zdavnaj sprijazniti. Prav pak sta celo nakazala brice Cosiča, ki bi rad zato so liberalci tudi možnost koalicije Depo- oblikoval vlado narodne bojkotirali zadnje volit- sa z MiloševiCevimi so- rešitve. V to socialisti ve. ■ ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Nekateri v politiki so obremenjeni s tem, da delajo zgodovino »Noben narod, Se najmanj pa tako maloštevilen, kot je nas, si ne more dovoliti, da bi ene politične silnice izsiljevale druge,» opozarja v naSerm intervjuju predsednik republike Milan Kučan. Zato tudi mandatar nove vlade ne sme biti izključujoča osebnost. ....................stran 8.. Novoletni predah - Viola cornuta, srečno in mirno - Horoskop 93 ■ ■ 8 Priloga...... S K G Z LOVENSKA ULTURNO OSPODARSKA VEZA Zeli vsem svojim članom in vsem Slovencem srečno in uspešno Novo leto 1993 Četrtek, 31. decembra 1992 KOMENTAR Svet leta 1992 _________Tone Hočevar_______ Prav nic zanosna ni zgodba leta 1992. Nekoč v prihodnje, morda že kmalu, utegnejo preteklo leto zapisati v zgodovino kot tisti čas, ko se je podrlo, kar se je Se malo prej zdelo pomembno in obetavno, ko so se dogajale stvari, ki so kar preveč spominjale na konec dvajsetih in na trideseta leta. Evropejci, ki hodijo v Ameriko, pretreseni ugotavljajo, da Se nikoli niso videli toliko ljudi brez dela, toliko brezdomcev, Id so nam ostajali skriti za velikimi volilnimi plakati dosedanjega in prihodnjega ameriškega predsednika. Zaradi brezposelnih in brezdomcev se bržkone Američani tako zelo bojijo močne Evrope, predvsem Nemčije, ki se zdi, kot da je bila zmagovalka, in ne poraženka v vojni, Id se je v resnici končala, ko so Japonci odločilno posegli v vsa gospodarstva tega sveta in so Prusi spet začeli preganjati vse, kar ni arijsko in nemško. Ce so pred letom zapisali, da je dokončno propadlo sovjetsko carstvo, bo za leto 1992 veljalo, da je propadlo tudi vse, kar je ostalo od starega ruskega carstva. Car Boris, ki je bil se lani demokrat, izgublja krono, ker Rusi ne marajo nobenih reformatorjev. Od pokomunističnih cesarjev je ostal le še srbski, najbrž zato, ker ničesar ne reformi-ra.Odneseta ga lahko samo vojna in kri, morda celo ne njegova, ampak njegovih rojakov, ki niso doumeli, da so za vojno in svojo prihodnjo pogubo ta trenutek že prav toliko krivi kot Miloševič. Svet leta 1992 ni dočakal velike mednarodne reševalne akcije, podobne »puščavskemu viharju« prejšnjega leta. Somalska avantura je slaba, neprepričljiva tolažba za vse, ki bi si radi dopovedali, da so se Bosni ognili zaradi preudarnosti, in ne zaradi strahu. PlaSnic si niso nadeli samo Američani, ampak Se bolj zahodni Evropejci, ki si skušajo v svoji novi, nedograjeni trdnjavi dopovedati, da je Balkan daleč. Podobno kot vzhodni Evropejci ne verjamejo, da je boljševizem v njih, ne le v bivših kagebejevrih in udbovcih. POGLED Happy New Year Boris Verbič »Oci, kaj pomeni hapi nju jork?« me je ondan vprašal nadebudni sinko med vožnjo v šolo. »Zakaj teta Dedku Mrazu daje cigarete? Ali Dedek Mraz rad kadi cigarete?« g—10 so resnična vprašanja, ki so JL me spodbudila k pisanju, ne pa neka izmišljena iztočnica, ki naj bi to pisanje opravičila. Ze nekaj časa namreč nemočno ogorčen opazujem belo-rdeče panoje z reklamo za cigarete West. Predstavniki Tobačne tovarne bodo seveda pohiteli s pojasnilom, da ne gre za cigarete, ampak za žvečilni gumi. To pojasnilo je iste vrste kot Miloševičeva zatrjevanja, da Srbija oziroma Jugoslavija nima ničesar z vojno v BiH. Oboji imajo svoje sogovornike bodisi za bebce, ki niso sposobni razumeti bistva zadeve ali pa za nemočne, ki raje navidez sprejemajo njihove trditve, kot da razkrijejo svojo nemoč. -g-yljub očitni (hote-1^ ni ali vsiljeni) JL^.nemoči naših oblasti se moramo prav v času izgrajevanja lastne državnosti odkrito vprašati: -g- r-oliko velja naš 1^ pravni red, če se JL\jahko tujcem prodana Tobačna tovarna požvižga na zakone in počne stvari, ki jih solastniki Tobačne iz Francije in Nemčije doma ne smejo početi? Reklama za cigarete je tam (tudi v preobleki) že zdavnaj prepovedana. Ali je naša vlada prodala samo tovarno ali tudi pravico, da novi lastniki pri nas počno, kar se jim zljubi? Ce bi bilo tako (sicer upam, da ni), potem smo na najboljši poti, da postanemo odlagališče umazanih tehnologij in središče raznih umazanih poslov. In vse to le za večji ali manjši kupček dolarjev, ki bodo koristili predvsem bolj ali manj skritim centrom moči. ■m -rovi val rekla-I mnega nasilja s _L N strani Tobačne tovarne sproža tudi vprašanje odnosa do slovenskega jezika. Kakšna usoda čaka slovenski jezik v tej pravno neurejeni deželi, če se Tobačna lahko nemoteno požvižga na predpise o uradni rabi slovenščine in nam celo novoletne želje sporoča v angleščini? Koliko je potem v resnici sploh vredna naša državnost, če mirno gledamo dvakratno protizakonito početje? Ce se to dogaja danes, ko imamo vsaj navidez vzvode ekonomske in politične moči še v svojih rokah in bi od tujega kapitala lahko zahtevali, naj spoštuje osnovna pravila hišnega reda, kaj nas potem čaka jutri, ko bosta njegov delež in vpliv v našem prostoru bistveno večja kot danes? f ■■ •» a usodo sloven-f skega jezika smo * -I lahko zaskrbljeni ne samo zaradi ravnanja tujcev oziroma naših podjetij, ki so prešla v popolno ali večinsko tujo last, ampak še bolj zaradi ravnanja naših domačih podjetij. Ob drugi obletnici samostojnosti mrgoli primerov zani- čevalnega odnosa do slovenščine, ki je med drugim tudi pomemben atribut državnosti. Poleg že znanih reklam Mure, ki nam v angleščini ponuja svoja oblačila, in Leka, ki nas prav tako v angleščini napeljuje, da z njihovimi kozmetičnimi izdelki poskrbimo za svoje počutje in videz, se v zadnjem času pojavljajo še drugi. Marles nas na primer poziva: »Take five - take Marles!« Kompas Holidays nas bo redno vozil s »Prince of Venise« v Beneteke, Marcator pa nas speljuje v skušnjave po »Sweet, sweet way«. V lepo obnovljeni slaščičarni na Ajdovščini nam z reklamnimi slikami na stenah izdajajo skrivnost: »Do you want to know a secret? Jubilee drinks - tre per- fect taste.« Na vprašanje, kako je s slovenščino, pa vam bo natakarica pojasnila, da je to pač pot v Evropo. In ne nazadnje, za dostavo časopisa, ki ga imate v rokah, je poskrbel Door to Door. -g- ahko bi še naštevali, a bodi dovolj I Jza opozorilo, da pri tem ne gre le za modno muho ali prozorne reklamne prijeme. Gre za nekaj bolj resnega, kar za slovenski jezik utegne postati usodno. Gre namreč za hoteno ali nehoteno vcepljanje zavesti o družbeni manjvrednosti slovenskega jezika. Ne samo da prodor takšne zavesti zmanjšuje odporno moč jezika proti zunanjim vplivom, temveč dejansko vodi do njegove likvidacije, ker so se mu njegovi nosilci zaradi ugodnejših eksistenčnih pogojev pripravljeni odpovedati v korist tujega jezika. lovenščina je bila vedno jezik nedr- l__/ žavnega naroda, a se je kljub različnim oblikam zapostavljanja ohranila: kljub nezavidljivemu položaju namreč ni bila trajno pod tako močnim pritiskom, da ne bi mogla sproti prilagajati in predelovati tujih primesi, ki jih je sprejemala. Kaže, da se ji črno piše prav sedaj, ko smo Slovenci končno dobili Svojo državo. V želji, da bi si pridobili simpatije in kapital razvitega Zahoda, se nekateri na razne načine šemijo s tujim perjem in odpovedujejo rabi slovenskega jezika na domačih tleh. Ne zavedajo se, da si s hlapčevskim odnosom v očeh tujine ne pridobivajo veljave in ugleda, ampak da se smešijo. Zakaj naj bi nas bilo sram svoje narodnosti in svojega jezika? Kako naj pričakujemo ali zahtevamo od tujcev spoštljiv odnos do našega jezika, če ga sami ne znamo ceniti? Ali pa so nekateri narodno zavedni in bojevniki za dosledno rabo slovenščine glasni samo takrat, ko gre za priseljence iz drugih jugoslovanskih republik, ki v spremenjenih razmerah prav gotovo ne morejo več ogroziti naše narodne identite? Vzvišen in nestrpen odnos do ekonomsko in socialno šibkejših priseljencev ni nič drugega kot oblika izpriče-vanja manjvrednostneg kompleksa, ne pa utru-jevanje slovenske državnosti. f—1 re predvsem za I dvoličnost, ko se \«_Xskrb za slovenstvo izraža v obliki nacionalne nestrpnosti do »manjvrednih« Južnjakov oziroma cenene delovne sile, ponižno tiho pa ostaja v odnosu do »večvrednih« Zahodnjakov oziroma do kapitala. Takšna drža ne pomeni nič drugega, kot da sta narodna identiteta in slovenski jezik za nekatere samo vprašanje cene. Ce bomo pristali na takšno logiko, bodo naši novopečeni kapitalisti z roko v roki s tujim kapitalom kmalu poskrbeli, da se bo slovenščina umaknila v kot, kamor po njihovem mnenju in v duhu svobodnega podjetništva tudi spada. Kratke zgodbe in drugo Matej Bogataj NAJBOLJŠE PESMI 92 Vračam se le k redkim Kultura je za precej številčno gručo ljudi v Ljubljani - ne gre le za tiste, ki nimajo televizije, da bi se izpostavljali njenemu sevanju - način preživljanja vsakdana, pa naj gre za profesionalce ali ljubitelje, iskalce estetskega doživljanja oziroma družabnosti ali potrjeval-ce lastnega statusa, zgolj uživače ali iskalce refe- renc in idej. Z izjemo parih tednov na jadranju letos nisem veliko manjkal. V literaturi se je zgodilo tisto, kar smo že dolgo napovedovali; kratka zgodba je izrinila roman, ki nima nobenega res reprezentativnega in prelomnega zastopnika. Kratke zgodbe se je lotil tudi eden osrednjih domačih pripovednikov, Drago Jančar, ki je s trinajstimi štorijami iz zbirke Pogled angela dokazal svojo pisateljsko formo in velik tematski razpon, sicer pa nadaljeval svoje prejšnje pripovedne postopke; enako kot Andrej Morovič v zbirki proz Potapljači, kjer v estetizi-rani in nonšalantni maniri popisuje svojega brezdomnega popotnika, ki najdeva domačnost le pri deklinah. Morovičeva nemačoidna erotika je prisrčna in duhovita, predvsem pa navdušujeta flegmatičnost in veščina pripovedovanja. Evald Flisar je z zbirko izvrstnih potopisov Popotnik v kraljestvu senc in dvema dramama dokazal, da zna biti hkrati zabaven in ob tem obkoljevati večna in temeljna vprašanja na nov način. V poeziji je ob nekaj dobrih pesniških zbirkah važnejša institucionaliza-cija žrtve, ki se vleče od Prešerna naprej; letos umrli Jure Detela, pesnik izjemne senzibilnosti in etične drže, je dobil za zbirko že prej izdanih zbirk Jenkovo nagrado, s tem pa je iz ravno zaradi svoje nekonformnega vedenja obrobne pozicije prišel v center zanimanja pesmi beroče javnosti. Pii pesništvu veščina in navdih torej še vedno nista dovolj. Glavne uspešnice letošnjega leta so bile tiste memoarske knjige, v katerih so eksploni-ranui protagonisti v tra-čarskem slogu popisovali svoje zasluge in popljuvali politične nasprotnike; literatura je torej spet, tako kot v osemdesetih s pisanjem o Golem otoku in pobojih domobrancev, nadomestek za zgodovinopisje. Tokrat literarno šibkejše in (še) manj simpatično. Najslabša predstava je bilo letošnje Borštnikovo srečanje, ki je s prehodom v mednarodni festival naplavilo vse napake v delovanju stroja za medijsko promocijo gostitelja in razkrilo provinciali-zem, ki stoji za pompoznimi mednarodnimi uspehi domačega teatra. Z izjemami; Matjaž Pograjc in Betontanc so navdušili domačo kritiko in tujo žirijo s predstavo Za vsako besedo cekin, s tem ponudili uspešno alternativo spektaklu v teatru in pokazali, da je z domiselnostjo in intenzivnostjo mogoče ustvarjati veliko gledališče. Da je čas velikih, megalomanskih, v resnici pa iz prstov scuzanih in razvlečenih, izpraznjenega blišča polnih predstav tipa Kralj Lear minil - vsaj do nove generacije režiserjev, ki bo žanr obvladala. Povsem razumljiva je nekvaliteta, že kar stupi-dnost slovenskih celovečernih filmov, Triangla in Srčne dame, saj imamo kar nekaj najmlajših režiserjev, na primer VVeissovo, Podgorška in Hočevarja, ki so se dokazali z odličnimi filmi iz študijskega programa. ■ ■ T"*" 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 tn • 16 • 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 • 28 • 30 31 32 • 33 34 • 35 36 37 38 39 Vodoravno: 1. razgibana apneniška planota v srednji Bosni, 6. mondene toplice v Belgiji, 9. človek, ki je pretirano zaverovan vase, 11. nemški pisatelj iz plemiške rodbine, ki se je pridružil delavskemu gibanju (Ludwig, »Plemstvo v zatonu«), 12. črta, ki loči dve državi, 13. avstrijska poročevalska agencija, 14. italijanski arhitekt (Pier Luigi, anagram VIREN), 15. začetnici slovenskega pesnika Udoviča, 16. ribja koščica, 17. avtomobilska oznaka Nove Zelandije, 18. nekdanja švedka pop skupina, 20. agavi podobna tropska rastlina, 22. pastir iz Sneguročke, 23. bivališče umrlih, 24. voz s plohom, 25. ime bivšega švicarskega alpskega smučarja Gaspoza, 27. Anton Korošec, 28. ime ameriške igralke West, 30. avtomobilska oznaka Mirana, 31. močno dišeči izloček iz pižmarjeve žleze, 33. nizek ženski glas, 34. reka na Bavarskem, 35. gra- fično označen, vsebinsko zaključen del pesnitve, 36. grafična tehnika, vrsta radiranke, 38. človekov misleči duh pri Platonu in Aristotelu, 39. ime francoske igralke Aimee. Navpično: 1. ograda, 2. začetek gesla, 3. odprta poškodba, 4. bivši avstrijski alpski smučar (Hans), 5. kemijski znak za neodim, 6. pravec gibanja, 7. nadaljevanje gesla, 8. križišče trgovskih poti v Savdski Arabiji, 10. čiščenje z omelom, 14. kratica za nekdanje Naše razglede, 16. razsol, slanica, 19. čebelja paša, 21. ljudstvo v Laosu, 24. tuja oblika imena Damjan, 26. ameriški filmski režiser (Anatol, »Noč generalov«), 29. vrhunski športnik, 32. hiter prijem z zobmi, 33. bela snov iz žganega apnenca, 35. moški potomec, 37. kemijski znak za tantal. Simon Bizjak Aleš Debeljak AleS Debeljak (Foto: Neca Falk) Angleški romantični pesnik Coleridge v svoji knjigi Biographia Lite-raria pravi, da »ne tista pesem, ki jo preberemo, ampak tista, h kateri se vračamo poseduje izvirno moč«. V letu 1992 sem prebral veliko pesmi. Vračam se le k redkim. Velika večina najboljših pesmi lanskega leta, h katerim se vračam, kakor da bi me gnala nevidna sila, ki vleče človeka k studencu modrosti, domuje med platnicami knjige Kajetana Koviča Sibirski ciklus (Založba Mihelač, Ljubljana: 1992). To je drobna knjiga vrhunske izpovedne moči; knjiga zrelega moškega izkustva in trpkega soočanja s kruto nepopolnim svetom; knjiga dvainštiridesetih pesmi, večinoma sonetov, ki na skrivnostno temen način meri »daljo in nebesno stran«; knjiga-ptica, ki z eno perutjo sega v mrzle pokrajine trpljenja, z drugo pa rahlo drsi čez večne figure svetovnih mitologij. Pod Kovičevim izkušenim pesniškim peresom se tako književne, biblične in antične figure, zlasti Tristan in Izolda, Orfej in Evridika, Don Juan in Don Kihot spreminjajo v živo pričo našega časa, ki ga zaznamujejo begunci in tujci, nasilne smrti in razpadajoče ljubezni, hrepeneča srca in z naslado gnana telesa. Sibirski ciklus je knjiga, ki nazorno priča, da Slovenci imamo velike- ga pesnika, ki pred izzivom fin de millenniuma ni ostal brez odgovora: kako ubesediti blazni vojskin čas, ki uhaja človeškemu razumevanju. Kajetan Kovič je v tej knjigi, ki raste iz plodne prsti spoznanj in severnjaških metafor v njegovi antalogijski knjigi Labrador (1976), odkril zgoščene podobe, v katerih slutim ključ do uganke o smislu človeške ekstistence v nesmiselnem svetu. Ko presunjen od ostrine pesnikovih sugestij in začaran od prepričljivo oživljenih likov vedno znova prebiram te po besednjaku značilno asketske, po obliki klasično estetske in po vsebini zadržano tesnobne pesmi, pred mano vstajajo nepozabni prizori, v katerih se kristalizira to, česar sam ne morem ali ne znam reči. V njih natančneje vidim svojo usodo in usodo sveta, v katerem »vsak hodi svojo neenako pot. / S potomci ga ne vežejo spomini. / Mogoče je okus po bolečini, / da vedeti nam, da smo isti rod.« Prav ta okus po bolečini, ki ga delim s svojim rodom, mi na mnogih nomadskih potovanjih pomaga, da se zavedam, od kje prihajam. Slutim, da prav zaradi te bolečine nemara bolje razumem tudi tihi optimizem, ki zveni iz Kovičeve pesmi Ziva-go, v kateri obljublja, da »izgubljenim v oknu sije sveča«, medtem ko nas k pogumnemu vztrajanju pri naših na videz brezupnih zemeljskih prizadevanjih navdihuje zaključni verz iz tiste pesmi, ki pravi, da »na koncu vseh stvari je dan.« Sibirski ciklus je pesnikov zreli dar svojim bralcem, ki znajo ceniti mojstrstvo, s katerim iz enega soneta zasije vsa žalost in radost našega tesnobnega sveta. Miha Mazzini (Foto: Berto široko) DOUMETJE 92 Ponavljanje zgodovine Leta 92 sem doumel, da se zgodovina ponavlja. Pazite, ne govorim o vedenju, marveč o doumetju. Vemo preprosto preveč stvari, prekleto malo pa jim doumemo. Vedenje Miha Mazzini je kavarniška zadeva, intelektualni Cvek ob kavi in Coca Coli. Doumetje pa je hudo osebna, prav intimisti-čna stvar, ki jo lahko doživimo kadarkoli, podoživljamo pa vedno le enih KULTURA Četrtek, 31. decembra 1992 Nocoj bo v kinu Komuna slovenska premiera filma Basic Instinct Paula Verhoevena Ledena vročica prvinskega nagona V naslovu fotografija iz filma Basic Instinct (Foto: arhiv) desno zgoraj: Trinajsto prase (Foto: Rajko Muršič Decembrska številka francoske filmske revije Cahiers du cinema je v celoti posvečena novemu ameriškemu filmu. Med sogovorniki te številke se je tako na veliko presenečenje vseh borcev proti ameriškemu filmskemu imperializmu znašel tudi producent Joel Silver, ki mu dolgujemo takšne hite, kot sta Umri pokončno in Smrtonosno orožje. Tudi njegov avtorski čredo je dobesedno »ubijalski«: Film mora v komercialni mreži prinesti najmanj sto milijonov dolarjev! Zato niti ne preseneča, da se novinar Cahiers, te avtorske revije par excellence, v uvodu pogovora skoraj opravičuje, da si je sploh upal izbrati za sogovornika takšnega »morilca« avtorskega filma. Joel Silver mu na to očitno zadrego odgovarja z antologijsko vzporednico: »Mislim, da je holly-vvoodski sistem enakovreden avtorski politiki v Franciji. Ze res, da gre za dve različni zadevi, toda potujete lahko z ladjo... ali pa z letalom! V obeh primerih pridete na cilj, le pogoji potovanja so različni.« Cernu ta ovinkasti uvod k nocojšnjemu filmu? Zato, ker je režiser Paul Verhoeven evropski avtor, ki se je na potovanje čez Atlantik sprva odpravil s starodavno ladjo: njegov ameriški debi Flesh + Blood iz leta 1985 je namreč postavljen v šestnajsto stoletje. Kaj kmalu nato je dobesedno poletel s filmom Robocop (1987), dokončno pa ga je Stojan Pelko v orbito uspeha raketiral film Popolni spomin (1990). Danes leti po Hollywoodu z nadzvočno hitrostjo in kot za šalo prebija magični zid stotih milijonov dolarjev. Basic Instinct je zadnji dokaz, da je mogoCe tudi na nadzvočnem reaktivcu biti avtor... in ostati živ! Le pogoji potovanja so različni. Paul Verhoeven sestavlja skupaj s Timom Burtonom, Jamesom Ca-meronom in Ridleyem Scottom skupino tistih avtorjev, ki so v sam vrh aktualne hollywoodske komercialne produkcije posejali »velike«, celo večne teme. Ge je bil Robocop predvsem film o smrti in vstajenju, Popolni spomin pa veliko potovanje v skrivnostno sredi- šče spomina, tedaj Basic Instinct zastavlja klasično vprašanje o razmerju realnosti in fikcije. To stori znotraj žarna, ki mu že po definiciji pripada naloga iskanja resnice: znotraj policijskega thrillerja. Nick Curran (Michael Douglas) je policijski inšpektor, ki raziskuje brutalen umor iz strasti. Umorjen je bil ostareli rockovski zvezdnik, ki se je zadnje leto in pol redno sestajal z bogato in uspešno romanopisko Catheri-ne Tramell (Sharon Stone). Kot po naključju je v enem njenih romanov opisan natanko tak umor, kakršen se je zgodil na začetku filma. Se veC: avtorica pripravlja nov roman, v katerem je glavni lik prav inšpektor iz San Francisca, ki »pade na napačno žensko. - In kaj se zgodi? - Ubije ga!«. Lahko si predstavljate zgodbo ubogega Nicka Currana: ne le, da raziskuje dogajanje, ki je bilo Ze vnaprej opisano - obenem s slehernim svojim dejanjem tudi že »piše« nov roman! Vendar se motite, Ce mislite, da mu med dvema fikcijama zmanjkuje Časa za realnost. Prav nasprotno: z vso silovitostjo, ki jo premore igralski talent Michaela Douglasa, se ta romaneskni junak predaja realnim Čarom življenja. Slej ko prej mora zato naleteti tudi na tisto edino zares realno oporno točko slehernega romana - na njegovega avtorja! Da je njun crash še kako realen, se lahko prepričate iz propagandnega materiala, še toliko bolj pa vas bo o tem prepričal sam film. In ravno na točki »učinka realnosti« se do skrajnosti kristalizira avtorski postopek Paula Verhoevena. Ze usoda junaka filma Popolni spomin je dovolj radikalno uprizorila neko situacijo, ki jo najlepše formulirano najdemo v besedah Gillesa Deleuza: »Vse lahko služi kot ekran, telo protagonista ali celo telo gledalca; vse lahko nadomesti filmski trak v nekem virtualnem filmu, ki se odvija le še v naši glavi, izza vek, z izvori zvoka po potrebi še v dvorani. Gre mar za živahno cerebralno smrt ali pa morda za nove možgane, ki bodo hkrati ekran, film- ski trak in kamera, vsakič znova membrana med zunaj in znotraj.« Verhoeven dejansko tako mojstrsko perfekcio-nira filmski dispozitiv, da postavlja pod vprašaj mesto gledalca kot zgolj negibnega spejemnika vizualnih senzacij. Če je bil Total Recall prva stopnica k totalnemu kinu, tedaj je Basic Instinct naslednja stopnja tega postopnega vključevanja vseh gledalčevih Čutov in Čustev, vključno z najbolj potlačenimi prvinskimi nagoni, v neko novo celoto, ki ji morda še najbolje ustreza prav naziv virtualni kino. V virtualnem kinu pa ni veC meje med fikcijo in realnostjo. Ena in druga kristalizirata v sicer razločno, a neločljivo gmoto, ki natanko tako kot kristal kaže različne fasete različnim pogledom. V virtualni resničnosti je vse fikcija - in zato neštetokrat bolj realna! Realna v pomenu, v katerem lahko govorimo o realnosti sanj in fantazem, končno pa tudi o realnosti samega filma. Zato seveda ne preseneča, da je ta film Ciste fikcije povzročil še kako realne učinke. Ne mislim zgolj na prebijanje silve-rovske magične meje, temveč tudi na vse tiste nosilce določenih spolnih praks, ki so ga »vzeli zares« in šli na ulice ameriških velemest demonstrirat proti njegovi domnevni žaljivosti. Navsezadnje je tudi to dokaz, da se je doslej negibni sedež filmskega gledalca nevarno zazibal. NOVICE Instalacija llije Kabakova Muzej Ludwig (v Kol-nu) je dobil v trajno last instalacijo Neobešena slika Bije Kabakova (1982-1992). V fiktivni prostor instalacije stopimo skozi stara lesena vrata. Sivo in rjavo popleskane stene, lesen pod in dve nezasenčeni žarnici, ki visita s stropa, pa naj bi nam pričarali tipično sovjetsko pisarno, v katero bi moral nekdo obesiti sliko, vendar do tega ni prišlo. Žeblji, kladivo in drugo orodje še leži na tleh, v kotu ždi vegasta lestev; zdi se, da bodo delavci vsak trenutek stopili v sobo in sliko konCno obesili. Za zdaj namreč na ste--nah visi le 22 uokvirjenih, deloma globokoumnih, deloma banalnih in celo absurdnih »komentarjev« fiktivnih obiskovalcev, v katerih ti preudarjajo, kje ^a) bi slika sploh visela, kaj predstavlja in zakaj je delavci še niso obesili. Kabakov je svoje delo označil kot »totalno instalacijo«, pri kateri gledalec doživlja iluzijo in jo hkra-fi toflektira ter dopolnjuje. »V njej se obiskovalec j^najde v povsem neprica-0vanem položaju,« pravi jetnik, objekti se popol-onaa zraščajo s svojim ? 'd)em, del te celote pa je ^di gledalec sam; kot da Vstopil v povsem pre-0 vij en bivalni prostor z na n°vo popleskanimi ste-ann in popolnoma spre-j®njenimi dimenzijami, ti ,at* Pa se mora zavedanj .a je vstopil v prostor vlUzfie, podobno, kot da bi odrnom predstave stopil StTfi°dališki oder. V tem D 'Su je totalna instalacija nia Sr!?r javljenega deja-. Idogaiariial v mpm ca * nekaj dogodilo d°godiS«e lahko vsak hip Arhitektura in sveti prostor danes V Antichi Granai (starih kašCah) na Giudecci v Benetkah je od 4. decembra do 6. januarja 1993 odprta razstava Arhitektura in sveti prostor danes. »Slovenijo danes« zastopata samo Jože PleCnik in Vojteh Ravnikar. Plečnikova sakralna arhitektura je predstavljena z načrti, fotografijami in modeli cerkev v Ljubljani, Zagrebu, Pragi in na Dunaju - v družbi Otta VVagnerja. Vojteh Ravnikar pa razstavlja projekt cerkve Sv. Duha v Stožicah v Ljubljani in poročne dvorane v Lipici. Razstava je zasnovana tako, da dobimo vtis precej naključne izbire avtorjev iz manjših dežel, sočasno pa so izvrstne stvaritve potopljene v sicer občudovanja vredno zbrano množico neuresničenih zamisli in povprečnih arhitektur. In kaj nenavadnega lahko še vidimo v mednarodnem izboru beneške razstave? Tu so ekstravagantne utopije Maxa in Bruna Tauta, Hansa Poelziga, Maria Botte (z obrabljeno idejo zelenja na strehi v projektu katedrale Ervy), Paola Zermanija s kapelo -monumentom na bivšem berlinskem zidu in kapelo na Marsascali na Malti. Charles Moore se predstavlja s sicer perfektno grafiko, pa kičasto notranjostjo St. Matthevva v Kaliforniji. Projekt zapored degradira klasično dispozicijo in distanco svetih prostorov na poti pred božansko svetišče (k njemu pa nikoli), na razgaljeno doživetje božanskega že kar skozi vrata svetega prostora -instalacijo. Konstantinos I. Papatheodorou z nevsiljivo zunanjostjo cerkve Aghia Fotini (Grčija), umno umeščene v prostor, in Ivan Prtenjak s cerkvijo Sv. Petra v Dubrovniku, sta samo izjema v razmišljanju, da je bil kritičen, konstruktiven in etičen pristop, ki je zaživel v modemi, takoj prekinjen v postmoderni. Krucialne probleme, ki jih je le-ta vzpostavila, ne pa tudi rešila, bomo le stežka presegli. Tudi na tej razstavi se srečujemo samo z zabrisovanjem meje med svetim, posvečenim in brezbožnim. Odgovore na probleme prenove, pokrajinske identitete, umeščenosti v prostor, ki so zaradi hitre obnove cerkva pri nas (in predvsem v bivšem vzhodnem bloku), še kako aktualni, pa bomo morali poiskati ob kakšni drugi priložnosti in kje drugje... Paolo Portoghesi (tudi direktor beneškega bienala) namreč pravi: »Tako je beseda »sveto«, ki jo še uporabljajo v različnih religioznih izročilih preskočila meje izpovedi in se vztrajno vrača v uporabo v številnih dejavnostih in v vsekdanji pogovor. Ponovno zavzema vlogo v razmišljanjih bolj ali manj izobraženih ljudi in v množičnih občilih.« (B. U.) Motisse v MOMI do 12. januarja »Henry Matisse je slikar, ki ga bolj občudujemo, kot pa zares poznamo,« je leta 1931 zapisal neki kritik, kustos newjorškega Muzeja sodobne umetnosti John Elderfield pa se boji, da to drži še danes. V tem muzeju so izkoristili politični preobrat na Vzhodu, saj najpomembnejša Matissova dela, Ce izvzamemo Pompidoujev center v Parizu in samo MOMO, hranita Petrograj-ski Eremitaž in Puškinov muzej v Moskvi, in postavili eno najveejih retrospektivnih razstav tega francoskega slikarja. Umetnine v lasti muzejev z Vzhoda si je bilo do sedaj izredno težko izposoditi za razstave, organizirane na Zahodu. Razstavljenih je 400 umetnin, med katerimi je 275 slik in 150 skulptur, risb in gvašev. Osrednje mesto je namenjeno delom, zaradi katerih je Matisse eden od najpomembnejših in inovativnih slikarjev dvajsetega stoletja. Le-ta so nastala 1905 in po njem, torej takrat, ko se je slikar opredelil za ploskoviti stil slikanja, se rešil spon pravilne uportabe perspektive, ko se je odločil za njemu logično uporabo barv in ko je v slikarstvo vnesel veliko ornamentalnih elementov. V tem letu je skupaj z enakomisleCimi kolegi v Salonu dAutomne postavil razstavo, zaradi katere jim je kritika dala ime fau-visti. Ob sliki Harmonija v rdečem, ki je nastala v tem obdobju, je poja-snil:»Na njej ne slikam dobesedno namiznega prta, temveC Čustvo, ki me ob pogledu nanj preplavlja.« Matisse s pomočjo Ciste barve, noCe posnemati zunanjega sveta, z njo hoCe le izraziti svoj Čustveni odziv nanj. Na vidnejšem mestu so razstavljena tudi dela, naslikana v 30. in 40. letih, ki tvorijo skupino t.i. interie-rjev, na primer Interier z egipčanskim zagrinjalom in Veliki rdeCi interier. Iz njegovih umetnin veje harmonija, ravnotežje, Čistost in mimosfcstvari, o katerih je Matisse sanjal. (S. K.) Henri Matisse: Kopalke z želvo, 1908 AH JE CESAR NAG? / ETNOFESTIVAL Turizem in kultura Od 19.-26.12. je v Bovcu potekal Folkest Rajko Muršič Se do nedavnega se na področju ljudske glasbe ali glasbenih praks, ki se ljudske zvočnosti kakorkoli dotikajo (folk, etno pop), na Slovenskem ni kaj prida dogajalo, sedaj pa se naenkrat odpira kar nekaj prireditev, posvečenih glasbi, ki je zaradi svoje »človeške« neposrednosti dostopna kar najširšemu poslušalstvu. Na Bledu sta se odigrala že dva etno festivala Okarina, nekaj se dogaja tudi v Kopru, v avgustu se obeta še festival v Ljubljani kot nekakšen »podaljšek« Druge godbe - stvar je očitno nekako »v zraku«. Tovrstne pobude potrjujejo predvsem to, da je centralizacija na Slovenskem popolnoma nemogoča. To še posebej dokazujejo tisti kraji, ki so soočeni z najveCjimi težavami pri prometnih povezavah s centrom, obenem pa se na zemljevid Slovenije vpisujejo z zanimivim turističnim utripom. V naravnih zdraviliščih so kmalu spoznali, da za turistični utrip kraja ne zadostujejo samo ležišča in termalni bazeni, ampak skrbijo tudi za kulturno ponudbo, kar se jim obrestuje tudi v Časih turistične oseke. Bovec je gotovo en od najmlajših turističnih centrov, ki se je začel samostojno potrjevati šele v zadnjih letih. Njegova nemogoča odmaknjenost od Ljubljane in tudi od praktično vseh večjih krajev po eni strani narekuje samostojen nastop, po drugi pa prisiljuje turistične delavce v iskanje novih vsebin. Turizem in kultura lahko gresta skupaj in se dopolnjujeta, vendar pod pogojem, da je kulturna ponudba dovolj raznolika in široka ter poceni, a ne cenena, predvsem pa stalna in medijsko dovolj odmevna. Po nekem srečnem naključju prirejajo v bovški soseščini, na italijanski strani, že štirinajst let velik folk festival, ki po različnih krajih Furlanije traja cel julij, sponzorira pa ga deželno ministrstvo za turizem in kulturo, tako da je večina prireditev celo brezplačna, razni folk in etno glasbeniki (recimo, da postavimo mejo: folk glasbeniki igrajo bolj posodobljene variante akustične glasbe, ki ne izhaja nujno iz avtentičnega ljudskogodbenega konteksta, medtem ko etnična godba pomeni prav to, Četudi gre za glasbenike, ki igrajo ljudsko glasbo brez neposredne življenjske izkušnje) pa so v marsičem povrnili utrip živahnosti v bolj odmaknjene in prej zaprte kraje. Italijanski organizatorji sedaj poskušajo svojo uspešno zamisel prireditve razširiti še na nekatere sosednje pokrajine iz ožjega okvira združbe Alpe-Jadran (Slovenija, Madžarska, Avstrija) in ena od prvih ponudb je prišla v Bovec, ki je gostil eno od irskih zasedb že v letošnjem poletju, sedaj pa so ponudili sodelovanje pri »otvoritvi« zimske sezone na Bovškem. Datum prvega dela Folkesta, kot se prireditev imenuje na Furlanskem, je bil izbran na dan, ko so pognali Kaninsko žičnico, a se je na koncertu skupine Mediteraneo iz okolice Firenc zbralo le kakšnih sto lokalnih poslušalcev. Večer je minil v sicer precej prijaznem vzdušju, vendar simpatični, a kreativno precej revni italijanski gostje s svojo akustično glasbo z vonjem po latinskoameriškem popu niso navdušili. Zato pa je bilo bolj »vroCe« in »ljudsko« v soboto, 26. decembra, ko sta v bovškem hotelu Alp nastopili še dve zasedbi z bolj avtentičnimi verzijami ljudske glasbe, slovenski Trinajsto prase in zasedba Csallo, v kateri godejo mlajši madžarski godci, pripadniki madžarske manjšine na Slovaškem. Trinajsto prase so se predstavili v spremenjeni zasedbi, saj je basista Karla Ahačiča zamenjal etnomuzikolog Igor Cvetko, toda pri godbi tega tria se zamenjava ni preveč poznala, saj so Trinajsto prase dokazali, da se je tudi z učenjem ljudske glasbe mogoče približati temu, kar so nekoč poCeli pristni ljudski godci. Madžarska skupina Csallo je prej varianta folklorne skupine kot kakšnega etno-revival benda, toda kljub mladosti godcev je pokazala veliko. Gre za sedemčlansko zasedbo (dve prvi violini - primi, druga violina -kontra, viola, kontrabas, klarinet in Zenski vokal). Obujanje in ohranjanje tradicionalne glasbe jim pomeni predvsem boj proti asimilaciji in potrjevanje etnične identitete, tako da je njihov sicer temperamenten a preveč razvlečen nastop prej iskanje avtentičnega duha ljudske glasbe svojega ljudstva kot pristno ljudsko godčevstvo, a nas je vsaj z izvedbenega zornega kota veC kot zadovoljil. Edina ovira pri sprejemanju madžarske ljudske godbe je drugačen zvočni temperament (panonski) od tistega, ki domuje pri nas (alpski), kar se je pokažalo po zaključku prireditve, ko je nekaj najbolj zagretih poslušalcev pred oder še enkrat priklicalo trio Trinajsto prase, ki je potem zaigral še nekaj viž brez pomoči ozvočenja in brez premorov med vižami, tako da so godci dodobra ogreli že itak zelo dojemljivo publiko. Prav odziv zelo raznolike publike (različnih generacij in različnih narodnosti) je jamstvo, da se tovrstnim etnično (a ne folklorno!) obarvnim prireditvam v turističnih krajih na Slpvenskem ni treba bati neuspeha, zato ne bi smela biti vprašljiva izvedba poletnega dela festivala ljudske glasbe, ki bo v Bovcu (v sodelovanju s furlanskim Fol-kestom) v juliju. teh prazničnih dneh naj lepe misli zasejejo vse dobro za leto, ki prihaja Danilo Kovačič generalni direktor ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Četrtek, 31. decembra 1992 DOM, EMIGRANT IN NOVI MATAJUR Novoletne misli v tisku v Benečiji Problemi in perspektive Sbvencev RIM / VLADA ZA ZAPOSLITEV Manjši prispevki in javne naložbe za zaščito dela Kritična ocena sindikatov, po katerih so ukrepi nezadostni ____________PROMET / NOVI PREDPISI_______ Jutri prava revolucija na italijanskih cestah V veljavo stopi novi prometni zakonik - Vrsto novosti, hudo poostritev kazni - Predvideno celo orest in pripor Rudi Pavšič ČEDAD - Slovenski narodnostni skupnosti, predvsem tisti, ki živi na Videmskem, njenim problemom in perspektivam, so namenjene misli, ki jih ob izteku starega lefa namenjajo sredstva javnega obveščanja v Benečiji. In drugače bi tudi ne moralo biti, saj je prav v teh krajih skrb ze narodnostni obstoj izredno velika in lahko bi rekli vse uspešnejša. Nekatere vidne znake napredka pa so prav v zadnjem Času skalili nekateri dogodki, predvsem lažne izjave o prodaji Benečije Sloveniji ter naraščanje protislovenske gonje. In prav tem vprašanjem namenja svoj uvodnik odgovorni urednik dvomesečnika Emigrant, glasila Zveze slovenskih izseljencev, Fer-ruccio Clavora. Pisec se sicer ne zgraža zaradi izpadov nacionalistov in desničarjev, kar je po njegovem bilo treba pričakovati, zaskrbljeno pa se ogleduje po tistih, ki nekako predstavljajo »tiho večino«. Le-ti, ugotavlja Clavora, predstavljajo veliko nevarnost za našo skupnost, saj gre za večinski del prebivalstva, gre za ljudi, ki se prepoznavajo v različnih strankah in gibanjih in ki nekako ustvarjajo javno mnenje. Marino Qualizza, odgovorni urednik petnajstdnevnika Dom, se zgraža nad kopico laži, ki so bile povedane na račun Slovencev v videmski pokrajini. Pisec pri tem ugotavja, da gre za dobro zrežirane manevre, ki imajo jasno postavljene cilje. Skrb dobrega kristijana in tudi občana pa je, da se poteguje za resnico, ki sloni na prijateljstvu, sožitju in razumevaju različnega. Marino Qualizza svoje razmišljanje zaključuje s predlogom, da bi na silvestrovsko noč organizirali v Benečiji pohod miru, ki naj predstavlja korak naprej na poti iskanja resnice. Prof. Viljem Cerno, predsednik Zveze Slovencev iz videmske pokrajine, je za Novi Matajur povedal, da je delo slovenske narodne skupnosti v videmski pokrajini pomenilo kljubovati pritiskom odtujitve slovenske zavesti in je šlo v smer odkrivanja bogastva naših izročil. V tem kulturnem delu in življenju so iskali povezave z vsemi političnimi dejavniki, z javnimi upravami, z vidnimi predstavniki oblasti in Cerkve. Te vrednote so uveljavljali z manifestacijami, ki so bile povezujoče med ljudmi dobre" volje. Se posebej pa so skrbeli, da sta dvojezična šola in vrtec bila deležna priznanja, kar jim je tudi uspelo. Kljub ponovnemu razraščanju nacionalizma, je ugotovil Cerno, je javno mnenje v veliki meri naklonjeno delu in prizadevanjem Slovencev na Videmskem. »Vsi naši ljudje, ki so občutili križ izseljenstva«, zaključuje Cerno svoje razmišljanje, »so trdo delali na svoji zemlji, so bili zapostavljeni in osamljeni, so danes ponosni, da so vzdržali. Novo leto naj jim prinese veselje, zdravje, zadovoljstvo v prepričanju, da so odprti in vključeni v nov projekt življenja, ki bo prinesel pozitivne rezultate vsem Slovencem, Furlanom, materam, duhovnikom, kulturnim in drugim slovenskim organizacijam, ki so skrbele za ohranitev naše duše.« RIM - Se preden se je znašla v primežu gospodarske krize je Italija imela1 med razvitimi najvišji odstotek brezposelnih. Gospodarske težave zadnjih mesecev so problem hudo zaostrile in zaposlitev je že postala bistveni izziv, s katerim se bo država morala spoprijeti v prihajajočem letu. Iz te ugotovitve je izhajala vlada, ki se je, Čeprav z zamudo, lotila tega vprašanja in včeraj odobrila odlok na osnovi smerniic, ki so bile sprejete na torkovi seji. Vlada je, kot je pojasnil podtajnik pri predsedstvu vlade sen. Fabio Fabbri, izbrala štiri glavne smeri poseganja in sicer javne naložbe, pomoč malim in srednjim podjetjem, pomoč nekaterim območjem, ki jih je deindustrializacija najbolj prizadela, in oblikovanje pogojev za nove naložbe. Med prvimi obvezami, ki jih želi vlada izpolniti, je poravnava vsot, ki jih dolžna podjetjem zlasti gradbenim, ki so delala za državo. Poleg tega pa je v včerajšnjem odloku vlada odobrila nekaj nujnih ukrepov za ohranitev zaposlitvene ravni. Predvsem je predvidena »vkljuCitvena pogodba« za vse tiste, ki nimajo pogojev, da bi pristopili k vajeniškim pogodbam. Podjetniki, ki bi zaposlili take delavce za določen Cas, bodo imeli od 10 do 15 odstotkov olajšav na prispevkih, do 70 odstotkov olajšav pa pri pogodbah za nedoločen Cas. Za mlade pa je vlada previdela »vstopno plaCo«, ki bo v prvem ,letu znašala 70 odstotkov predvidene sindikalne plaCe, v drugem pa 80 odstotkov plaCe. Vladni ukrepi so izzvali deljene ocene. Pozitivne pri tistih, kot je na primer zveza zadrug, ki jim ukrepi priznavajo nekatere spodbude, bolj negativne pri sindikatih, po mnenju katerih so vladni ukrepi lahko le prvi korak, načrt, ki delno omejuje posledice krize, ne pa ukrep, ki bi bil sposoben preusmeriti sedanje negativne težnje. Konfederalni sindikati zahtevajo jasen razvojni načrt, ki naj bi imel kot prioritete zvečanje naložb v infrastrukture, usmerjeno podporo podjetjem, ki nalagajo v najbolj šibka območja, ugodne kreditne pogoje in spodbudo razsikoval-ni dejavnosti ter izobraževanju. Najbolj kritičen do ukrepov pa je bil vodja manjšinske levičarske struje v CGIL Bertinotti, ki je dejal, da se spet uvaja negotovo in podplaCano zaposlovanje. (V.T.) NOVICE Jadransko morje »zadovoljivo zdravo« TRST- Ko bi verjeli naslovom nekaterih Časopisov, ki govorijo o “bolanem" Jadranskem morju, pod katerimi so nekatera deželna občila objavila rezultate novembrskega monitoražnega križarjenja po Jadranu, bi se prav gotovo zmotili: tako ugotavlja Observatorij severnega Jadrana (organizem, ki proučuje kakovost morskih voda vzdolž obal F-JK, Veneta, Slovenije in Hrvaške), ki je včeraj izdal daljšo tiskovno noto. V njej polemično ugotavlja, da je tak prikaz stanja neresničen. Analize so pokazale popolno odsotnost vsakršnega prekomernega cvetenja morja v primerjavi s prejšnjimi leti. Po mnenju Observatorija je slika o zdravstvenem stanju našega morja dokaj zadovoljiva in so torej alarmantni in visokodoneci naslovi v nekaterih Časopisih povsem neumestni. V Kopru zaplenili ukradene avtomobile TRST - Po zahtevni preiskavi v zvezi z ukradenimi avtomobili, ki je potekala v tesnem sodelovanju s slovensko policijo, so v predmestju Kopra odkrili zapuščeno poslopje, ki je tolpi služilo kot oporna točka. Prejšnjo sredo je slovenska policija, v dogovoru s tržaškim letečim oddelkom, vdrla v poslopje, kjer je bilo 11 avtomobilov ter aretirala 29-letnega slovenskega državljana Sergia Udoviča. Nekatera vozila (mercedes, audi, lancia, peugeot) so bila ukradena v srednji Italiji, ostala pa prihajajo iz drugih evropskih držav, zlasti iz Nemčije, zato so zainteresirali Interpol. Preiskava se ni še zaključila. OSIMO / NOVA PROTISLOVENSKA KAMPANJA Montanellijev »Giornale« spet zahteva vrnitev »izgubljenih ozemelj« MILAN - Milanski dnevnik II Giornale, ki ga vodi Indro Montanel-li, je dodal novo poglavje že dolgotrajni protislovenski in protislovenski kampanji, ki jo ta Časopis vodi s posebno vnemo in marsikdaj tudi z izkrivljenimi, Ce že ne popolnoma neresničnimi vestmi. Zadnje, kar si je dnevnik izmislil, je zbiranje podpisov za revizijo Osimskih sporazumov, seveda ne v smislu, da bi sedemnajst let stare dogovore posodobili in prilagodili novim razmeram, kot sta to pripravljeni storiti tako rimska kot ljubljanska vlada, pač pa v povsem re-vanšistiCnem duhu. Zbiranje podpisov je zdaj zaključeno, nas je obvestil včeraj v Gioma- leju uvodničar Livio Ca-puto: zbrali so 80 tisoC podpisov, kar naj bi pomenilo, kot je reCeno v članku, da »marsikdo še misli italijansko«. In Ca-puto takoj pove, kaj pomeni »misliti italijansko«, ko najprej Osimske sporazume označuje kot »zločin katoliško-komu-nistiCne demokracije«, nato pa se zavzema predvsem za revizijo meje in za vrnitev »vsaj dela izgubljenih ozemelj«, kar naj bi ne bilo nemogoče v Času velikih sprememb na Vzhodu. Uvodničar odreka Sloveniji in Hrvaški pravico, da bi nasledili Jugoslaviji kot sopodpisnici sporazumov, članek zaključuje pa z odkritim namigovanjem, da bi morali obema državama preprečiti vstop v Evropsko skupnost, Ce ne bosta sprejeli zahtev tistih, ki »mislijo italijansko«. Deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jev-nikar je v tiskovni noti v zvezi s pisanjem milanskega dnevnika ugotovil, da so si »v Času, ko Lige ogrožajo celovitost italijanske republike in politični sistem razpada, nekateri izbrali revanši-stične teme v zvezi z Osimom, da bi spodbujali “narodni Cut” Italijanov.« V Času hudih kriz, pravi še deželni tajnik SSk, »skušamo vsi konstruktivno graditi boljše odnose, si prizadevamo za preraščanje mej, nekateri pa žal gledajo nazaj, hočejo premikati meje in znova odpirati rane ter sejati razdor.« Danijel Bizjal TRST - Novi prometni zakonik, ki bo jutri stopil v veljavo, predvideva številne in pomembne novosti: od hudih denarnih kazni za prekrške do začasnega odvzema vozniškega dovoljenja in celo aresta ali pripora. Z druge strani naj bi zagotovil večjo varnost na cestah, tudi z bolj pogostimi obveznimi pregledi vozil, z nenehno kontrolo stanja na posameznih cestah, z obveznim poučevanjem prometne vzgoje na šolah, začenši z otroškimi vrtci (po januarju 1994), preprečil pa naj bi tudi mučno romanje od urada do urada in Čakanje na dokumente, itd. Nadalje naj bi Italijo postavil v korak z Evropo (čeprav nekateri menijo, da bodo glede tega še težave, ker ni sprejel vseh določil EGS), saj bodo uvedli tudi nove cestne oznake. Dosedanji zakonik je bil odobren leta 1959. Bil je torej povsem »dotrajan«, Ce pomislimo, da so že leta 1966 ustanovili pristojno komisijo, ki naj bi se bila ukvarjala s prometno reformo. Na novo besedilo pa je bilo treba Čakati 33 let in šteje veC kot 200 členov, Čemur je treba prišteti še izvršilne norme, kar 409 členov. Gre torej za korenit poseg, ki bo marsikaj postavil na glavo in bo v začetku tudi tistim, ki naj bi bdeli nad njegovim spoštovanjem in izvajanjem (to bo sicer za nekatera področja postopno) delal sive lase. Časa, da se seznanijo z vsemi novostmi, so namreč imeli premalo. »NajveCja razlika med starim in novim zakonikom pa je v samem sistemu sankcij in v dodatnih kaznih. Dejansko se nekateri prekrški znova vračajo v kazensko sfero,« nam je povedal poročnik Gior-gio Salamon, vodja urada za operativno teritorialno službo tržaških mestnih redarjev (urad daje navodila ostalim oddelkom, na primer ob raznih manifestacijah, visokih obiskih, kot je bil letošnji papežev obisk v Furlaniji-Julijski krajini, ko so nekatere ceste zaprli za promet, in podobno). »Vrsta Členov,« je še pojasnil Salamon, »namreč predvideva arest ali pripor, kot na primer člen 176 (sprememba smeri, vožnja po nasprotnem Z novim prometnim zakonikom bodo tudi globe za nekatere prekrške ustrezno višje (foto Križmančič) voznem pasu na avtocestah ali na glavnih iz-venmestnih cestah: predvidena sta arest do dveh mesecev ter globa od 200 tisoC do dveh milijonov lir). V takih primerih obstaja še možnost odvzema vozniškega dovoljenja. Nasploh lahko reCemo, da je prišlo do poostritve sankcij. Poleg tega se kazni ne bo poravnalo neposredno tistemu, ki jo je naložil, temveč v pristojnih uradih. Tuji državljani pa bodo morali dokazati, na primer z bančnim jamstvom (a koliko je takih, ki hodijo po svetu z bančnim jamstvom?), da lahko poravnajo globo.« GLOBE. Kot smo dejali, bodo globe zelo slane in bodo tudi do trikrat višje od sedanjih, Ce bo na primer kdo silovito pritiskal na plin in kršil omejitve hitrosti (130 km na uro na avtocestah, 110 km na su-percestah, 90 km na iz-venmestnih cestah ter 50 km v mestnem prometu), prehiteval na ovinkih, Ce se ne bo držal določil glede prednosti, Ce bo na avtocesti vozil po emer-genCnem pasu. Tisti, ki bo hitrost presegel za veC kot 40 km na uro, tvega od 500 tisoC do 2 milijonov lir globe in odvzem vozniškega dovoljenja, vpisan pa bo na »anagrafski seznam šoferjev«, ki ga bodo ustanovili skupaj z državnim arhivom o cestah in v katerega se bodo stekali podatki o stanju na posameznih cestah in o njihovi prevoznosti. »Odvzem vozniškega dovoljenja in zaplemba vozila sta predvidena tudi ob prometnih nesrečah,« je pojasnil poročnik Salamon. »Glede tega pa bo v začetku precej ”trda“: teoretično bi lahko odvzeli vozniško dovoljenje tudi za nezgodo, zaradi katere gre kdo tri dni na bolniško, kar pa bi bilo pretirano. Počakati bo treba, kako se bo v posameznih primerih ravnalo sodstvo.« Mastne globe bodo naložili tudi ljubiteljem glasbe, ki divje navijajo radio ali nosijo slušalke, kot tudi tistim, ki mislijo, da so v fotelju ter z eno roko držijo volan, z drugo pa telefonsko slušalko (lahko bodo uporabljali samo aparate z "živim glasom"). Tudi za nedovoljeno parkiranje bodo globe višje (od 50 do 100 tisoC lir). Vozila bodo lahko odpeljali kot doslej ali pa jih s posebnimi napravami "zaklenili" na mestu, kjer so parkirana. Za te primere bo višina globe ista, kot Ce bi vozilo odpeljali. Višje bodo kazni za tiste, ki ne bodo imeli pripetega varnostnega pasu. PRIPOR. Za nekatere prekrške sta ob visokih globah predvidena še pripor ali arest (vožnja v vinjenem stanju ali pod vplivom mamil, Ce se po nesreči ne ustaviš ali ne nudiš pomoči ranjencem). V zapor znajo končati tudi tisti, ki se spravijo v vozilo, za katero so bili začasno odvzeti dokumenti, ali so začasno brez vozniškega dovoljenja. VOZNIŠKA DOVOLJENJA. Sele 1. julija 1993 bo stopilo v veljavo določilo, po katerem »novi« šoferji prva tri leta ne bodo mogli voziti avtomobilov, ki zmorejo veC od 150 km na uro. Taka vozila bodo na posebnih seznamih, na novih avtomobilskih knjižicah pa bo tudi označeno, komu so prepovedana. Dokumente bo še vedno izdajala prefektura, skrajšali naj bi se roki Čakanja kot tudi roki za izdajo duplikatov. Spet naj bi nekoliko spremenili nedavno uvedene "kvize" za pridobitev vozniškega dovoljenja, na katerem bo tudi navedena krvna skupina in bo plastificirano, da bi otežili poneverbe. EVIDENČNE TABLICE. Na njih ne bo veC označena pokrajina, temveč bodo sledile vsedržavnemu kriteriju (dve Črki, tri številke, dve Črki). S tem se bo mogoče izogniti marsikateri nevšečnosti, kot na primer zamenjavi tablice na avtomobilu, ki prihaja iz druge pokrajine ali pa ob preselitvi lastnika v drugo pokrajino. S 1. julijem prihodnjega leta bodo tudi novi ciklomotorji morali biti opremljeni s "tablico", s pomočjo katere bodo lahko izsledili lastnika. Sedanji lastniki pa bodo imeli leto dni Časa, da zanjo zaprosijo pokrajinski urad za motorizacijo. REVIZIJE. Prva revizija vozil bo s sedanjih 10 let postopoma prešla na 4 leta, zatem si bodo revizije sledile vsaki dve leti (možne so obvezne izredne revizije po incidentih ali ko ugotovijo okvare, npr. na zavorah). Ker so s temi pregledi že sedaj težave, saj pristojno osebje ne zmore vsega dela, naj bi jim priskočili na pomoč tudi specializirani zasebniki' Ker pa gre za zelo delikatno opravilo, morajo še izdelati potrebne kriterije. Za težka vozila, taksije, avtobuse, rešilce pa ostane v veljavi vsakoletni pregled. GORICA Gledališče ’G. Verdi6 Ul. Garibaldi 4 v torek, 5. januarja, ob 20.30 SLOVENSKI DENARNI ZAVODI V ITALUI vas vljudno vabijo na NOVOLETNI KONCERT ’93 SIMFONIČNEGA ORKESTRA HRVATSKE RADIOTELEVIZIJE Dirigent: Alan Bjelinski — Klavir: Pavica Gvozdič Rossini, Beethoven, Schubert TRST turni dom Ul. Petronio 4 v sredo, 6. januarja, ob 20.30 P^BI/P BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE KArillVU TRŽAŠKA KREDITNA BANKA XI Banca Agricola corizia X Kmečka banka Gorica Vstop z vabili, ki so na razpolago v tajništvih bank KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI KMEČKO-DELAVSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V SOVODNJAH KMEČKO-OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB HltAMILMICA IH P0S03ILMICA OI»ČIMIC-TltST TRST Četrtek, 31. decembra 1992 Devin stranke večine zaupajo županu Svetovalske skupine KD, SSk in PSI, ki sestavljajo upravno večino v Občini Devin-Nabrežina, so objavile skupno poročilo, v katerem glede sodnega obvestila, ki ga je prejel župan Vittorino Cal-di, menijo, da bo sodstvo lahko samo ugotovilo neobstojnost izraženih ob-dolžitev. Svetovalske skupine podčrtujejo, da je občinska uprava ravnala v skladu z dogovorjenim programom in da se je vselej gibala v mejah zakonitosti ter zasledovala interese celotne občine. Na osnovi dokumentacije, ki je na razpolago občinski upravi, in mnenj, ki so jih izdelali pristojni ograni, pa tudi potrditev notarja in pokrajinskega nadzornega odbora, je mogoče brez nadaljnjega ugotoviti, da ravnanje župana in občinske uprave ni nikoli podleglo partikularnim interesom. Svetovalske skupine zatorej zavračajo cinične manipulacije nekaterih političnih sil ter pozivajo sodstvo, naj nujno razčisti zadevo. STANOVANJA / PRORAČUN Zavod IACP ne namerava naviti stanarin Potrebuje pa svež denar Drago Gašperlin »Zdaj lahko začnemo odplačevati stara posojila, smo torej bistveno zdravi in čakamo le na to, da se preoblikujemo v javno gospodarsko ustanovo, ki bo delovala sodobno, po meri naših koristnikov,« je z očitnim zadoščenjem poudaril predsednik Avtonomnega zavoda za ljudska stanovanja (IACP) v Trstu odv. Emilio Terpin, ko je na včerajšnji tiskovni konferenci v spremstvu direktorja inž. P.ietra Zandegiacoma predstavil proračun za leto 1993, ki ga je upravni svet ob odsotnosti enega člana soglasno odobril. Z dokončno opredelitvijo novega statusa bi morali rešiti problem organika, ki je zdaj 30-odstotno pomanjkljiv, prilagoditi računovodski sistem zakonskim določilom in seveda lažje priti do svežih finančnih sredstev za izgotovitev programov. V ta namen pa bo treba po Terpinovem zatrdilu zboljšati odnose tako z tržaško občinsko kakor z deželno upravo. Gospodarski izgledi za prihodnje leto niso rožnati, kriza bo prizadela tudi najemnike stanovanj IACP, ki so pretežno iz vrst manj premožnih in socialno bolj izpo- stavljenih slojev, to pa pomeni, da bodo imeli tudi manj denarja za stanarine. Slednjih zavod sicer ne bo povišal, vendar bi to brez ustreznih injekcij iz državne oziroma deželne blagajne oklestilo prihodke in spet obremenilo finančno stanje zavoda ter tako Zavrlo, če že ne celo ustavilo njegovo delo na področju vzdrževanja hiš in popravljanja starih poslopij. Ne samo, je pripomnil predsednik IACP, če bo zavod lahko več delal na gradbenem in rekonstrukcijskem področju, bo to omogočilo tudi pomnožitev delovnih mest. Nekakšen začaran krog, torej, katerega rešitev je v dobršni meri v rokah deželne vlade, ki naj bi sicer preko svojega podpredsednika in odbornika za industrijo Ferruccia Sara obljubila za letos tako izredno nakazilo kakor že lansko leto. Prostorska stiska nam ne dovoljuje navedbe proračunskih številk, zato pa povejmo, da bo IACP naglo uresničeval načrtovana gradbena dela, obenem pa preustroj propadajočih hiš, da bi tako vsaj malo prispeval k blažitvi kronične stanovanjske stiske na Tržaškem. ZAKORACENJE V NOVO LETO Silvestrovo po tržaško Večina jih bo praznovala v družinskem krogu Aleksander Sirk Božični prazniki so za nami, sedaj pa se pripravljamo še Ua vstop v novo lepo, ki si ga vsakdo želi boljšega od iztekajočega, pa čeprav številni znaki kažejo, da bo treba še naprej zategovati pasove. Gospodarska kriza se veča, negotovost za prihodnost za marsikatero delovno kategorijo postaja vse večja: število delovnih mest se krči, obrati v hudi krizi zapirajo vrata, tako da mora marsikdo temeljito premisliti, če si lahko privošči veselo praznovanje ob izteku sedanjega in začetku novega leta. Velika večina ljudi iz naše pokrajine bo novo leto pozdravila v družinskem krogu skupno s prijatelji in znanci, nekateri pa si bodo privoščili tudi daljša potovanja. Za veselo razpoloženje ob vstopu v novo leto so v naši pokrajini poskrbeli v številnih restavracijah in društvih; za rezervacije je sicer potrebno pohiteti, ker je razpoložljivih mest še zelo malo. Dobra kuhinja s pijačo in jedačo bo prav gotovo prispevala, da bo razpoloženje prav veselo. Na silvestrovanje vabi TPK Sirena iz Barkovelj, kjer bo- do na društvenem sedežu veselo pozdravili novo leto; na voljo je še nekaj prostih mest, zaradi česar naj se interesenti zglasijo na telefonsko številko 422-696. Podobno je tudi v drugih društvih, kjer so se odločili za silvestrovanja v ožjih prijateljskih krogih. Številni Tržačani pa so se odločili, da silvestrovanja ne bodo praznovali doma: podali so se v zimsko-turistična središča, tako v Italiji, kot v bližnji Sloveniji in v Avstriji, kjer snega ne manjka in kjer so snežne proge lepo urejene. Sicer pa so v številnih turističnih središčih poskrbeli za privlačne nočne bak-lade, s katerimi bodo udeleženci-smučarji pozdravili novo leto. Pripravili jih bodo v For-ni di Sopra, Forni Avol-tri, Ovčji vasi, na Višarjah, v Ravasclettu in v Saurisu. Udeležili se jih bodo tudi številni Tržačani, ki so si izbrali gorski svet, kjer bodo v prijetni družbi in ob dobrem prigrizku ter topli pijači pozdravili novo leto. Sicer pa so vremenske napovedi za vse tiste, ki se bodo namenili na pot, kar dobre: vreme bo sicer zelo mrzlo, a suho. PRIREDITEV BO KONEC AVGUSTA PREČNIK / PRED ZASUKOM LETA že izbrali par Kraške ohceti Izbrana Mirjam Maver iz Boljunca in Davorin Gregori s Padrič Mirjam Maver iz Boljunca in Davorin Gregori iz Padrič bosta slovenski par, ki se bo poročil na 16. izdaji Kraške ohceti, najbolj priljubljene kul-turno-folklorne manifestacije v tržaški pokrajini, ki se bo odvijala zadnjo nedeljo avgusta 1993. Odbor zadruge Naš Kras in predstavniki KD Kraški dom so k razpisu za sodelovanje na manifestaciji prejeli tri prošnje, ki so jih v prejšnjih dneh poglobljeno proučili. Pri tem niso imeli lahkega dela, ker so vsi trije prijavljeni pari ustrezali vsem pogojem za poroko na tej naši največji ljudski prireditvi. Ker pa je bilo treba izbrati samo enega, je izbira padla na Paru Mirjam Maver in Davorin Gregori. i* v mestu še čist «s?s;iobPš gla, ostaja zrak v mestu razmeroma čist. Tržaška občina je sporočila, da je bila tudi včeraj stopnja onesnaženosti zraka daleč pod var-nostno mejo, in sicer (v osemurnem povprečju) 3, 6 mg da na kubični meter, medtem ko znaša maksimalna dovoljena mera 10 mg. Za zdaj se nam tore j ni bati novih omejitev prometa. Družabnost upokojencev Veselo praznovanje v Sardočev! gostilni v Prečniku (foto Janko Kovačič) NA OBALI / ODVRGEL JIH JE NEZNANEC Pred portičem v čedasu našli naboje Na školju ob pomolu in med kamenjem v vodi so jih skupno našteli okrog trideset Potapljač tržaških gasilcev (na sliki Davorina hrižrnančiča) se je pre-Cei namučil, predno je Pobral vse naboje, ki jih 1® neznanec odvrgel v ttlorie. med školje na zu-Tanji strani portiča v Ce-®su na barkovljanski obali. Skupno so jih nasoli okrog 30, in sicer kamra 22, 38 ter 38 »spe-ojal«. Domnevajo, da so morju ležali zelo malo asa, saj si jih še ni Pniela rja. Naboje sta opazila J1! in dekle, ki ju je na nlo privabilo lepo vre- dak *ekaj sta iih za8le" a že na školju ob po- molu, ostali pa so se svetlikali med kamenjem v vodi. Nemudoma sta poklicala agente tržaške kvesture, potrebna pa je bila pomoč potapljača. Sprva so celo menili, je v morju morda tudi orožje, vendar razen nabojev niso našli drugega. Potapljač se je v vodo spustil nekaj pred 17. uro, tako da so iskanje končali, ko je že legla tema. Se sreča, da morje ni bilo vzvalovano, sicer svojega dela ne bi mogli opraviti. Zakaj in kdo je naboje odvrgel, pa včeraj niso ugotovili. Društvo slovenskih upokojencev iz Trsta, Združenje aktivistov in invalidov NOB na Tržaškem ter Krožek za kulturno, športno in podporno udejstvovanje (KRUT) so priredili predvčerajšnjim pozno popoldne v gostilni Sardoče-vih v Prečniku čezvse uspelo in že tradicionalno novoletno družabnost. Udeležence praznovanja, ki so napolnili gostilniški prostor prav do zadnjega kotička, sta s priložnostnimi in pomenljivimi besedami nagovorila Nadja Pahor in Srečko Colja, za še dodamo popestritev že tako in tako resnično prijetnega vzdušja pa sta poskrbeli Tatjana Turk o ter Ingrid Žerjal kot »Ton-ca in Vanča« s svojimi še-gavimi in daleč naokoli močno priljubljenimi prizorčki v narečju. KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10 »Puerto Escondido«, r. G. Salvato-res, i. Diego Abatantuono. EKCELSIOR - 15.30, 17.00 ,18.45, 20.30 »La bella e la bestia«, prod. Walt Disney. EXCELSIOR AZZUR-RA - 16.00, 18.00, 20.00, »La morte ti fa bella«, r. Robert Zemeckis, i. Meryl Streep. NAZIONALE 1-15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Guar-dia del corpo«, i. Kevin Costner, Whitney Houston. NAZIONALE II - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »L’ul-timo dei Mohicani«, i. Daniel Day Lewis. NAZIONALE III -15.30, 17.05, 18.50, 20.30, 22.15 »Ricky e Barabba«, i. Renato Pozzetto, Christian De Sica. NAZIONALE IV - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Al lupo, al lupo«, r.-i. Carlo Verdone, i. France-sca Neri. GRATTACIELO 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Mamma, ho riperso l’ae-reo«, i. Macaulay Culkin. MIGNON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »La storia di Qui Ju«. EDEN - 15.30, 22.10 »Agenzia sado-maso offre pornodilettanti allo sbara-glio«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00 »Arma letale 3«, i. Mel Gibson. LUMIERE - Danes zaprto. Jutri: 17.30, 19.45, 22.00 »Pomodori verdi fritti alla fermata del tre-no«, i. Kathy Bates, Mary Stuart Masterson, Mary Louise Parker. ALCIONE - Danes zaprto. Jutri: 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Mariti e mogli«, r.-i. Woody Allen, i. Mia Farrovv. RADIO - 15.30, 21.30 »Le doppie bocche di Lua-na«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. VČERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 31. decembra 1992 SILVESTROVO Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.34 -Dolžina. dneva 8.45- Luna vzide ob 11.01 in zatone ob 24.00 Jutri, PETEK, 1. januarja 1993 NOVO LETO KAM PO BENCIN Jutri bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Drev. D'Annunzio 44 Miramarski drev. 49 Istrska ulica 50 Ul. I. Svevo 21 MONTESHELL Zavije (Milje) Ul. F. Severu 2/2 Largo A. Canal 1/1 Devin-Nabrežina 129 Ul. D’Alviano 14 Nabrežje Grumula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 ESSO Nabrežje N. Sauro 8 Sesljan (drž. cesta 14) Trg Valmaura 4 Ul. F. Severu 8/10 Miramarski drev. 267/1 n> Ul. Giulia 58 Ul. Carducci 12 API Passeggio S. Andrea SAMOSTOJNI SIAT Trg Cagni 6 NOČNE ČRPALKE (self Service) FINA - Ul. F. Severu 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 ESSO - Zgunik (cesta 202) NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) VREME VČERAJ: Temperatura zraka 7,5 stopinje, zraCni tlak 1025,4 mb pada, veter 10 km na uro severovzhodnik, vlaga 13-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 10 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: France-sca Benedetto, Francesca Jercog, Cristina Rizzi, En-rico De Biasio. UMRLI SO: 83-letna Maria Poropat, 72-letni Tulilo Steidler ,69-letna Nerina Diminutto, 84-letni Pietro Scarbolo, 90-letna Antonia Divo, 51-letni Giorgio Bertocchi, 85-letna Giovanna Novak, 83-letna Anna Felluga, 81-letna Ernesta Peternelli, 87-letna Maria Demarchi, 31-letni Enrico Molinari, 70-letni Alfredo Stocovich, 76-let-na Albina Zabric, 90-letna Elisabetta Baumann, 71-letni Ugo Saiko, 80-letna Maria Viezzoli, 65-letni Flavio Ugo. □ LEKARNE Od ponedeljka, 28. decembra 1992, do nedelje, 3. januarja 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Ul. Flavia 89 (Zavije) (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Ul. Flavia 89 (Zavije). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8 (tel. 634144). Tudi dne 1. januarja 1993 ostane urnik lekarn nespremenjen. Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA Urad za informacije KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Sl PRIREDITVE BRISCIKI - V galeriji Pavla Hrovatina je na ogled razstava umetnin in obrti iz kraškega kamna. Urnik: vsak dan, razen ponedeljka, od 11.30 do 19.00. Izšla je ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE ....6. knjiga. Tržaška knjigarna ZDRUŽENJE LUPUSIN-FABULA vabi otroke in vse, ki radi igrajo na tombolo, v Ludoteko (Skedenj-ska ulica 124) na veliko, zabavno LUPOTOMBOLO oz. »tombolo po naše«, v torek, 5. januarja 1993, ob 15. uri. □ OBVESTILA KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da bodo njeni uradi zaprti danes, 31. decembra, v podružnici na Opčinah ter v soboto, 2. januarja, na sedežu v Trstu. SKLAD MITJA CUK obvešča, da se šiviljska popravila spet pričnejo z novim letom 13. januarja ob sredah od 8.30 do 12.30. GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča izletnike za silvestrovanje v Dobrni, da bo odhod avtobusa danes, 31. 12., ob 15. uri izpred Soščeve hiše na Proseku. Danes slavi v Gabrovcu 90. rojstni dan Pepka Rustja Čemjava Se mnogo zdravih in srečnih dni ji iz srca voSCijo vsi, ki jo imajo radi. H ČESTITKE MARIJA BANDI VD. PEČAR iz Doline praznuje 1. januarja 93. rojstni dan. Vse najboljše ji želijo sinova Albert in Franc iz Avstralije, hči Marija ter sorodniki in prijatelji. Nasa draga SILVA DOVGAN praznuje danes svoj okrogli rojstni dan. Še mnogo zdravih in veselih let ji želijo mož Sergio, hči Adriana in sin Fulvio z družinama ter svak Marino. Noni SILVI za rojstni dan pošiljajo 60 poljubčkov vnukinje Anja, Anuška in KatjuSa. SILVI DOVGAN za njen življenjski jubilej želijo vse najboljše Danica, Sandro in Gizela. MALI OGLASI OSMICA pri Piščancih. ' Silvano Ferluga vabi prijatelje in goste na pokušnjo domače kapljice in svežih kolin. Na zalogi ima tudi sauvignon 91, zlata medalja na Vinskem sejmu v Ljubljani. NA BRISČAH pri Križu je odprta osmica. Cvetka in Mirko Briščak točita belo in črno vino z domačim prigrizkom. OSMICO ima v Stivanu Livio Pernarčič. OSMICO ima v Borštu Danilo Glavina. OSMICA je Se odprta do 31. decembra - Zajčja farma v Repniču. SPECIALIZIRANO PODJETJE - dežurna služba neprekinjeno na razpolago danes, 31. decembra, in jutri, 1. januarja 1993, za najnujnejša popravila na centralnih kurjavah, vodovodnih in plinskih instalacijah. Telefon 212359 ob vsaki uri. DAJEM inštrukcije iz matematike. Tel. na št. 944072 v dopoldanskih mah. .. .pravljično., .ljubezensko., .smešno., .pustolovsko... zgodovinsko., .kuharsko., .psihološko DECEMBRA DARUJ KNJIGO! POPUSTI Trst, Ul. Sv. Frančiška, 20. Umik: 8.30-13.00, 15.30-19.00 Tržaški knjigarni IZREDNI PRODAM kompjuter Olivetti M24 v odličnem stanju, disketa 20 MB, floppy disc 36, monokro-matičen ekran, skede raznih iger itd., primeren za začetnike ali podjetja, za 600.000 lir. Tel. na št. 214274 ob mah obedov. TRISOBNO stanovanje na Opčinah dajemo v najem za urad. Tel. na St. 420604 po 21. mi. PRODAM renault R5 v odličnem stanju. Tel. na St. 944005. PRODAM avto opel cor-sa TR 1200, letnik 83, v dobrem stanju, cena po dogovoru. Tel. na St. 280880 od 20. do 21. me. PRODAM avtomobil renault clio 1200 RT, letnik 1990. Tel. na St. 226390. PRODAM fiat ritmo S70, svetloplav, metalizi-ran, letnik 84, vedno v garaži, prevoženih 36.000 km. Tel. na St. 948310 ob delovnih urah. PRODAM avto alfa 164 twin spark, letnik 88, v zelo dobrem stanju, ABS in klimatizacija. Tel. (0481) 532038. PRODAM avto fiat regata 100 weekend 1600, letnik 1986 po ugodni ceni. Tel. na St. (0481) 21771. PRODAM debele akacijeve kole za vinograde. Tel. na St. (0481) 21517. PODARIM ljubitelju živali polperzijski mucki: črnega samčka in tigrasto samičko. Tel. na St. 0038 6678756. DRAGA BOŽIČEK in DEDEK MRAZ, imata v Žaklju tudi 45-letnega situiranega, postavnega, z voljo do nadaljnje poti v dvoje? Dostavite ga, prosim, na F.P. Trst 15 - C.I. 16162124. PRISPEVKI V spomin na Drago Lupine daruje Irma Sardoč 20.000 lir za Zbor Vesela pomlad. V spomin na vse drage pokojne družine Bukavec in Pirjevec daruje Anica Kapun 100,000 lir za popravilo cerkve na Proseku. Ob 23.obletnici smrti dragega moža Marija Dane-va daruje žena Milka 30.000 lir za popravilo cerkve na Proseku. V spomin na Ivana Hrovatina daruje družina Germani 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Gabrijelo Trobec-Bole daruje družina Germani 50.000 lir za Sklad Mitje Cuka. Namesto cvetja na grob Gabrijele Trobec daruje Ne-via Vitez 10.000 lir za Sklad Mitje Cuka. Namesto cvetja na grob Gabrijele Bole darujeta Da-rio in Kristina Mosetti 25.000 lir za TPK Sirena. Namesto cvetja na grob Gabrijele Bole darujeta Aleksij in Gabrijela 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Julko Kapelj Vesel daruje sestra Zorka 100.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na dragega strica Pepija Vatovec darujejo Marija, Nada in Uča 40.000 lir za Sklad O. Berce. V spomin na Josipa Cernjavo darujejo Lidia in Miloš 50.000 lir ter Marjan in Alma 20.000 lir za vzdrževanje spomenika v Gabrovcu. V spomin na dragega očeta in nonota Pepija darujeta sin Lučano in hči Lidia z družino 100.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto novoletnih voščil darujeta družina Lo-vriha 60.000 lir in družina Colja 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Danilo Caharija vd. Gruden darujejo Marica in Franci Divjak ter Lojzka Venier 100.000 lir za SD Sokol. Dobrodošlo novo leto! m Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 , Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo - mesečna 23.000 LIT lema 276.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG GORICA Četrtek, 31. decembra 1992 NOVICE Zbor iz Podgore nastopil na pevski reviji v Trevisu V nabito polni cerkvi Sv. Marije Velike v Trevisu se je 13. decembra vršil božični koncert pod naslovom “Canti intomo al presepe". Nastopili so ženski zbor G. Faure iz Romansa, mešani pevski zbor Ca-pella musicale Monteberico iz Vicenze in mešani pevski zbor Podgora. Organizatorji, Associazione Friulani e Trevigiani iz Trevisa, so želeli prireditvi dati mednarodni pečat, zato so povabili tudi slovenski goriški zbor, ki se je na prireditvi predstavil z nizom starih slovenskih božičnih skladb. Publika je zelo cenila izvajanje našega zbora, saj so se slovenske skladbe popolnoma razlikovale od ostalih klasičnih na koncertnem sporedu po svoji svežini in globoki muzikalnosti. Po koncertu so se zbori zbrali na družabnosti na sedežu zgoraj omenjenega društva ter v petju in zabavi navezali prijateljske stike, ki bodo v prihodnje iste zbore Se združevali na podobnih prireditvah. Priprave na pust v ludoteki V Javnem večnamenskem socialnem centru, kjer deluje tudi ludoteka, pripravljajo v prihodnjih tednih, v pričakovanju pusta, posebno pobudo. Pod vodstvom mentorjev bodo namreč od 7.januarja do 18. februarja izdelovali najrazličnejše pustne maske. Naj povemo še, da je ludoteka odprta za vse (za otroke in odrasle), ob ponedeljkih, torkih in četrtkih med 16.30 in 18.30. Poskrbeti je treba za obvezno registriranje psov na občini Novo leto prinaša nove obveznosti za lastnike psov. Goriško županstvo obvešča, da stopajo v veljavo predpisi o registracijo psov, za kar morajo kajpak obvezno poskrbeti lastniki. Večini (znanih) lastnikov štirinožcev so že poslali na dom posebno obvestilo, za tiste, ki pa obvestila zaradi kateregakoli razloga niso prejeli, naj velja tole javno sporočilo. Do 9. januarja naj se zglasijo v posebnem uradu pri občinski klavnici (ul. del Carso 15) med 12. in 13. uro, kjer bodo lahko uredili vse kar je potrebno za vpis živah v poseben register. Za informacije lahko zaprosijo tudi po telefonu in sicer na številko 520255. Vojaške vaje na strelišču nad Selcami tudi januarja Na vojaškem strelišču nad Selcami, na meji med občinama Ronke in Doberdob, se bo tudi v januarju nadaljevala dejavnost, kar dokazuje, da vojaške oblasti zaenkrat ne mislijo opustiti tega objekta. Vaje bodo 4. in 5. januarja, od 11. do 14. januarja, nato pa od 18. do 22. in od 26. do 29. januarja, od 8.30 do 17.30. Ob omenjenih dneh in urah je prepovedan dostop na ožje območje strelišča, zaprte in zavarovane bodo tudi dostopne poti na širšem območju. Proti kršilcem bodo ukrepali v smislu zakona. Tatovi so med prazniki vlomili v županstvo v Romansu Tatovi so vedno bolj predrzni in so to dokazali tudi med božičnimi prazniki v Romansu, ko so izkoristili dela proste dneve za svoje “delo". S pomočjo varilnega aparata so prišli v občinsko zgradbo v ulici della Centa in se z varilnim plamenom lotili občinske blagajne, v kateri pa niso našli več kot za slaba dva milijona lir v bankovcih. Čekov in vrednostnih papirjev se niso dotaknili, samo nekaj so jih, najbrž besni nad premajhnim plenom za sicer naporno in nevarno delo, zažgali. Organi javne varnosti še raziskujejo ta primer ropa. Menda so doslej že ugotovili nekaj elementov, na podlagi katerih bodo zelo verjetno odkrili storilce. Pred nekaj meseci so na županstvu v Romansu že doživeli podoben obisk. Umetni ognji niso igrače Kljub opozorilom o strožjih ukrepih in predpisih, ki urejajo prodajo petard in podobnih artiklov, ki gredo dobro v prodajo zlasti na Silvestrovo, oziroma na novo leto, so Se zmeraj v prodaji izdelki, ki niso izdelani po predpisih in nimajo ustrezne oznake. Poročajo pa tudi že o prvih, na srečo manjših nesrečah in nezgodah, katere žrtve so navadno otroci, oziroma mladoletniki. V garaži je imel zbirko municije in tudi puško Karabinjerji so sodišču prijavili 30-letnega F.B. iz Gorice zaradi posesti vojnega orožja in municije. Po skopih vesteh, naj bi omenjeni mladenič v svoji garaži hranil vojaško puško, menda iz prve svetovne vojne in pravcato zbirko artilerijskih izstrelkov. Menda gre za vojaško puško mod. 91, italijanske izdelave, ki naj bi bila Se povsem uporabna. ■ GORICA / POSLANICA ZUPANA TUZZIJA Za bolj aktivno politiko v 1993 Leto, ki se izteka je prineslo marsikatero presenečenje, vendar tudi upanje darstva se, poleg zaskrbljujočih podatkov o deindustrijalizaciji, nazadovanju terciarnih dejavnosti, naraščajoče nezaposlenosti in naraščajoče konkurence sosednjih držav, pojavljajo tudi drugačni pokazatelji, s pozitivnim predznakom. Pomemben element, na katerem bo mogoče graditi gospodarski razvoj je odprtje Centra za dokumentacijo in informacije. Optimizem zbuja tudi vest iz Bruslja, o priznanju goriške proste cone. Precej pozornosti namenja župan Tuzzi obravnavi dveh vprašanj, ki zelo od blizu zadevata tukajšnjo stvarnost: gre za pogovore o preureditvi Osimskega sporazuma, pri čemer je Gorica odločno postavila zahtevo po udeležbi pri teh pogovorih in upoštevanju specifičnih interesov Gorice in za odkrivanje pojma "identitete Gorice”. Zupan ugotavlja, da ni nobenega dvoma glede pripadnosti Gorice "italijanski domovini”, po drugi strani pa opozarja na specifičnost, ki izvira prav iz prisotnosti različnih skupnosti in kultur. "Pomembno je, da se te različnosti ne spremenijo v razlog za ločevanje”. To bi zares onemogočilo vsakršno skupno rast in napredek. Župan dr, Erminio Tuzzi - Foto Studio Reportage Cas ob prehodu iz starega v novo leto je čas obračunov, želja in voščil. V tem smislu je sestavljena novoletna poslanica župana dr. E. Tuzzija, ki si želi, da bi v 1993 zmogli in znali premostiti logiko, ki je doslej pogojevala celotno življenje na Goriškem. Namesto dosedanjih pozicij obrambe (proste cone, gospodarstva, te ali druge narodnostne komponente mestne skupnosti) naj bi skušali uresničiti bolj aktivno politiko. Izkoristili naj bi ugodni trenutek, oblikovali jasne predloge in jih skupno in odločno uresničevali. Zupanovo voščilo je spodbuda za opustitev dosedanjih utesnjevalnih kalupov, vabilo za kakovosten korak v prihodnost. V novoletni poslanici župan poleg voščil in želja podaja tudi oceno za leto, ki odhaja v zgodovino.»Bilo je to leto presenečenj v pozitivnem in negativnem smislu, leto razočaranj, vendar pa tudi leto, ko so se pokazali rahli žarki upanja«, piše dr. Tuzzi in pri tem navaja vrsto ugotovitev s področja gospodarstva, mednarodnih odnosov, pa tudi s področja ponovnega odkrivanja in ovrednotenja specifičnosti Gorice. Na področju gospo- KRIZA/PSI Nobenega delovanja v odboru in svetu Zahteva jasne opredelitve KD Goriški socialisti do nadalnjega ne bodo sodelovali pri delu občinskega sveta in občinskega odbora. To so že sporočili na seji občinskega sveta, 28. t.m. včeraj pa v pismu, ki so ga naslovili občinskemu tajniku KD Mauri-ziu Tripaniju in v vednost drugim partnerjem koalicije, potrdili, oziroma postavili črno na belem. Tripaniju in njegovi stranki zamerijo da sta začela serijo pogovorov s predstavniki DSL o izločitvi socialistov ter v trenutku, ko sodelujejo v šest-strankarski koaliciji v uresničevanju dogovorjenega programa, katerega veljavnost doslej še ni nihče postavil v dvom.»Tako ravnanje je z moralnega vidika nesprejemljivo«, ugotavljajo socialisti. Je nadalje v kričečem nasprotju s tradicijo politične demokracije v našem mestu. Kako premostiti krizo? Socialisti zahtevajo naj se KD jasno izjasni o osnovi in vrednotah lojalnega sodelovanja. Pri tem pa dostavljajo, da je tovrstno obliko preverjanja treba opraviti v zelo kratkem času, v nekaj dneh, v interesu skupnosti. Napoveduje se torej vroč prehod iz starega v novo leto torej. REVIJA / V TELOVADNICI KULTURNEGA DOMA Predpraznična akademija članov goriškega DOMA V gosteh tudi vrstniki iz Nove Gorice Orodni telovadci SZ DOM na praznični akademiji - Foto Studio Reportage Odsek za orodno telovadbo in športno ritmično gimnastiko pri SZ DOM iz Gorice je tudi letos pripravil božično telovadno akademijo. Na prireditvi, ki je bila v Kulturnem domu prejšni teden, so se predstavili občinstvu in predvsem prijateljem in staršem vsi otroci, ki se pri društvu ukvarjajo s telovadbo in ritmično gimnastiko. Kot je že običaj, so se večera udeležili tudi gostje iz Nove Gorice in sicer ritmičarke OS IX Korpusa in orodni telovadci tamkajšnega telovadnega centra. V eno in pol urnem programu je preko šestdeset mladih telovadcev prikazalo vrsto veščin in koreografsko dovršenih likov, ki so se jih fantje in dekleta naučili v tej sezoni. Ob zaključku telovadne prireditve je predsednik SZ DOM Niko Brešan čestital nastopajočim za uspelo predstavo in imenitno izvedene telovadne vaje, jih obdaril s priložnostnimi darili ter izrekel voščila za plodno delo tudi v prihodnejm letu, ki bo za društvo predstavljalo pomemben jubilej, saj bo v prihodnje leto potekala 30. obletnica neprekinjenega delovanja društva. Društvo Dom se je pridružilo akciji “Darilo za nasmeh" in je tako zbralo veliko igrač za nesrečne otroke iz Bosne, ki so v begunskih centrih v republiki Sloveniji. Akcija “Darilo za nasmeh" je namreč v tem, da otroci sami zberejo darila za svoje vrstnike v stiski. Prireditev je snemala zasebna TV postaja TVM iz Tržiča. Vili Prinčič ZDRAVSTVO / POSKUSNO OD NOVEGA LETA Odpira se center za rehabilitacijo ostarelih občanov Čeprav je Gorica zdrknila s prednostnega mesta na vsedržavni lestvici o kakovosti življenja, pa vse stvari le ne gredo tako slabo. Na nekaterih področjih ohranjamo prednost in smo pravzaprav prvi. Tako bo z novim letom, kakor sporoča izredni upravitelj Goriške KZE dr. Vittorio Piša, v Krminu zaživel, zaenkrat poskusno, zdravstveno-rehabilita-cijski center za starejše občane. Gre za strukturo, ki je zaenkrat edina v državnem merilu in ki bo začela delovati predvsem po zaslugi prizadevanj številnih zdravnikov in uslužbencev KZE. Podoben center bodo odprli tudi v Codroi-pu. Velja pa ob tem naglasiti, da po spodbudi in ob izkušnjah, ki so si jih glede te problematike nabrali uslužbenci Goriške KZE. Kaj je pravzaprav rehabilitacijski center za starejše občane (RSA). Preprosto bi to lahko opredelili kot ustanovo, ki je nekje med bolnišnico in domom za ostarele. V centru bodo nudili ustrezno zdravstveno pomoč in oskrbo pacientom, ki niso samozadostni, oziroma so v nevarnosti, da izgubijo samozadostnost. Gre seveda predvsem za starejše občane, ki živijo v krogu svoje družine, v lastnih Bolnišnica v Krminu, center RSA - Foto S. Reportage stanovanjih ali pa v posebnih strukturah. V centru RSA naj bi jih v roku (določen je okvirni termin dveh mesecev) pozdravili in vrnili v prejšnje okolje. Specifičnost strukture RSA zahteva seveda najširše sodelovanje med zdravniki, oziroma zdravstveno službo in socialno službo. Naj ob tem dodamo, da bo zdravljenje in rehabilitacija v centru RSA brezplačno, pacienti bodo prispevali le za stroške oskrbe (predvidoma 40 tisoč lir dnevno). KRMIN / SREČANJE DSL Bratina: iskanje drugačnih odnosov s Slovenci v Krminu Politična rešitev glede Statuta Demokratična stranka levice v Krminu, tako lahko izluščimo iz poročila za tisk, si prizadeva za pozitivno razrešitev krize v odnosih med slovensko narodnostno skupnostjo in predstavniki večinske skupnosti v tej občini. Kriza traja že lep čas, lahko bi rekli od sprejemanja občinskega statuta. DSL je pred kratkim dala pobudo za srečanje s Slovenci, ki živijo na območju Krmina in na to srečanje povabila tudi senatorja Darka Bratino. V pogovoru so obravnavali širšo problematiko gospodarstva, stikov med Krminom in krajevnimi skupnostmi na drugi strani meje, pri čemer so poudarili, da je sodelovanje razvejano in živahno. Posebno pozornost so na srečanju namenili razpravi o odnosih med večinsko skupnostjo, oziroma strankami, ki upravljajo občino in pripadniki slovenske narodnostne skupnosti. To skupnost bi -in to izhaja tudi iz navedb v občinskem statutu - po zelo čudni in nesprejemljivi logiki radi omejili samo na tri zaselke v občini. Kakor znano, je skupina občanov vložila na Deželnem upravnem sodišču priziv za razveljavitev tega omejevalnega stališča. Razprave še ni bilo. DSL si prizadeva, tako piše v poročilu za tisk, da bi za to nedvomno občutljivo vprašanje, poiskali politično rešitev in ne čakali na razsodbo sodiSča. Za tak način reševanja se je izrekel tudi senator Bratina, DSL pa napoveduje vrsto srečanj s predstavniki drugih strank. Slovenci na Krmin-skem so v občinski svet izvolili Gizelo Reja, na skupni levo usmerjeni listi Uniti p er Cormons. (Skupaj za Krmin). NA TV. Z Novim Sistemom Photo CD KODAK. KM Kodak EU m BMPRESS odleta 1932 barvni fotografski laboratorij ALTRAN Tvoje barvne fotogtafije v tridesetih minutah GORICA Korzo Italia 41 Telefon (0481) 533124 KD / ODGOVOR NA OBTOŽBE Umirjenost V precej drugačnem tonu odgovarja na obtožbe iz vrst socialistične stranke, o čemer poročamo na drugem mestu, tajnik občinskega komiteja KD Maurizio Tripa-ni. V sporočilu za tisk navaja, da srečanja s predstavniki DSL niso bila zasebna pobuda, ampak, da je bilo občinsko vodstvo stranke podrobno seznanjeno že na seji 2. decembra letos. Srečanja pa so bila dogovorjena že ob razširitvi koalicije na Pokrajini. Tripani navaja, da je KD za stabilnost v upravi, posebej še v tem z gospodarskega vidika težavnem trenutku. Nima pa ta stranka namena odgovarjati na jalove polemike, ki bi še bolj zbegale volilce. Takoj po praznikih bodo v strankinih organih obravnavali celotno zadevo. TRŽIČ / PROTEST SE NADALJUJE Prva žrtev mraza V bolnišnici 28-letni Mavretanec V Tržiču se nadaljuje protest tujih delavcev, ki so se znašli brez strehe nad glavo. Delavci, v glavnem gre za osebe iz izveneyropskih dežel, že nekaj dni izvajajo tudi gladovno stavko. Spijo, kakor znano, v šotoru pred županstvom. Mraz, ki je nastopil te dni ter zavestno odklanjanje hrane sta včeraj že povzročila prvo žrtev. V bol- -nišnico so prepeljali 28- letnega Mamadouja La-mineja Ba iz Mavretanije, zaposlenega v nekem podjetju v Man-zanu. Padel je v nezavest. Mamadou še zmeraj odklanja hrano. Včeraj je podžupan Persi spet skušal posredovati, da bi za prizadete delavce vendarle našli rešitev. Srečal se je z lastnikom stavbe iz katere so bili delavci pred dnevi izgnani. OBVESTILA SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO SMUČARSKI ODSEK obvešča, da se bo tečaj smučanja začel v nedeljo, 10. januarja. Obenem vabi člane, ki Se niso poravnali obveznosti glede prevoza in tečaja, da to storijo Cimprej, najkasneje pa do četrtka 7. januarja. Društveni sedež bo izjemoma odprt tudi danes med 11. in 12. uro. Društvo obvešča, da je v avtobusu, ki bo vozil iz Sovodenj, še nekaj prostih mest. Zaseden pa je v celoti avtobus, ki bo vozil iz Gorice in štandreža. Kdo je potreben zdravljenja v nastajajočem centru, bo določala posebna skupina v kateri so zdravnik, odgovoren za posamezno zdravstveno okrožje, koordinator socialnih služb v dotičnem okrožju, zdravnik - geriater, psiholog, specialisti s področja fizioterapije itd. Cilj je jasen: s preventivo omogočiti normalno življenje starejšim v lastnih družinah v družinskem okolju ali primernih strukturah. Center RSA urejajo v nekdanji krminski bolnišnici. ______________KINO GORICA VITTORIA 18.00-20.00 «Puerto Escondido«. Jutri isti film ob 15.30, 17.40, 19.50 in 22.00. CORSO 17.30-20.00»L’ ultimo dei Mohicani«. Jutri isti film 15.30, zadnja ob 22.uri. VERDI 17.30-20.00 .»La bella e la bestia«. Jutri isti film ob 15.30, zadnja ob 22.00. TRŽIČ COMUNALE Danes zaprto. Jutri 16.00-22.00 «La storia di Qui Yu«. POGREBI Danes v Gorici ob 11.10 Lorenzo Cauter iz splošne bolnišnice, ob 12.30 Valbruga Cociani vdova De Noccini iz splošne bolnišnice ter ob 12.45 Ida Brumat vdova Simonit iz bolnišnice Janeza od Boga. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI THEA - Raštel 52 - tel. 533349 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU SAN NICOLO’ - Ul. Primo maggio 94 - tel. 790338. ZAHVALA 24. decembra nas je zapustila naša draga Kristina Cijan vd. Kovic Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala naj gre zdravniku Marjanu Cijanu, župniku, pevcem in darovalcem cvetja. Sinovi z družinami Peč, 31. 12. 1992 SVET Četrtek, 31. decembra 1992 VELIKA BRITANIJA / O VOJAŠKEM POSREDOVANJU SRBIJA / NAPOVEDI »Zahod lahko posreduje, miru pa ne more prinesli« Britanski zunanji minister razčlenjuje balkansko krizo Temačna prihodnost Miloševič bo z vztrajanjem na oblasti uničil Srbijo LONDON - Britanska vlada se je vztrajno upirala ideji o vojaškem posredovanju v Bosni in Hercegovini, zdaj pa je videti, da se približuje ameriškemu stališču in možnosti vojaškega posega »za preprečitev splošne balkanske vojne«. V obširnem članku, ki ga objavlja dnevnik The Daily Telegraph, britanski zunanji minister Douglas Hurt piše, da je »krvoločna brezsrčnost Srbov razlog za nezaupanje do vojaškega posredovanja«, vendar dodaja: »Srbi se morajo zavedati spremembe. Celo nas, ki zagovarjamo isto stališče, so pripravili do tega, da razmišljamo o posegu za zaustavitev splošne balkanske vojne.« Pri tem pa je britanski zunanji minister tudi mnenja, da je precizno bombardiranje srbskih ciljev »razmeroma preprosta ali kavarniška rešitev«, ki pomeni, udariti agresorja, sebe pa izpostaviti kar najmanjši nevarnosti. Toda Hurt opozarja, da ne ve za nobeno državo, ki bi zaradi bombardiranja spremenila svojo taktiko. Ob slikah, ki jih vsak dan prinaša televizija, je razumljivo, da ljudje povsod zahtevajo odločnih dejanj, da bi bilo trpljenja v Bosni konec. Pri tem se Hurt sprašu- je, zakaj pomagati Bosni, Hurt nadalje opozarja, ne pa Armeniji ali Tadži- da je Zahod pripravljen kistanu. »Evropska sku- razmišljati o vojaškem pnost ali Nato ali katera- posredovanju za prereče-koli kombinacija teh or- vanje razširitve konflikta, ganizacij lahko zagota- Po njegovem je predv-vljajo mir. Nacionalisti, sem treba najti način za osvobojeni komunizma, uveljavitev resolucije trenutno izrabljajo svobo- ZN, ki Srbom prepove- do, da pod vplivom sta- duje polete zračnega pro-rodavnih sovraštev in štora BiH, ne da bi pri ambicij napadajo drug tem ogrožali dotok člove-drugega. Toda te konfli- koljubne pomoči, kte je nemogoče reševati Poleg tega je treba poo-od zunaj. Rešitve so v ro- striti tudi sankcije, da bi kah lokalnih voditeljev še bolj osamili Srbijo, in njihovih ljudi. Mi lah- Hurt sicer svari, da Bo-ko le usmerjamo in spo- sna ni edino področje ne-dbujamo, ne moremo pa sreče, in pripominja, da diktirati in zagotavljati »enaki eksplozivni ele-miru niti na Blakanu niti menti tudi drugod Caka-v nekdanji SZ,« piše jo, da jih nekdo zaneti«. Hurt. Problem je v tem, da Britanski zunanji mi- po prenehanju hladne nister tudi poudarja, da vojne nismo imeli dovolj je vojna v BiH državljan- časa za razmišljanje, ker ska vojna, saj je velika so »stare drame z novimi večina tistih, ki se borijo, scenariji hitro napolnile bosanskih Hrvatov in bo- svetovno prizorišče«, sanskih Muslimanov. Zato se morajo moder- Toda vojno so začeli ne institucije, oborožene in jo v glavnem nadalju- sile, diplomacija, mediji jejo Srbi. Bosanskih Sr- in javnost hitro prilago-bov Slobodan Miloševič diti, če hočejo obvlado-sicer ne nadzoruje popol- vati »novi svetovni ne-noma. red«. S preudarnostjo je Do neke mere je res to, to mogoče doseči tako v kar je izjavil Karadžič v Britaniji kot drugod, kajti Londonu, da je namreč ljudje so se hitro prilago-»kaos glavni poveljnik«. dili tudi sprembam ob Toda Beograd bi lahko koncu štiridesetih let te-vplival na zaustavitev ga stoletja. »To pa štejem vojne, kot je vplival na za glavno nalogo zunanje njen začetek. Zato so tudi politike vseh velikih sil v uvedli sankcije proti Sr- zadnjih letih tega desetletiji in njeni zaveznici Čr- tja,« zaključuje svoje rani gori, piše Douglas zmišljanje Douglas Hurt. Hurt. (A.K.) Kaj Čaka Srbijo, v kateri Šešljevi radikalci zasedajo kar petino sedežev zveznega parlamenta? (Foto: TRIO) Nadezda Gače BEOGRAD - Konec maja 1992 je bil z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov št. 757 proti komaj ustanovljeni Zvezni republiki Jugoslaviji uveden ukrep stroge gospodarske izolacije. Učinki so nastopili takoj, saj so številni neuradni ukrepi veljali že od konca 1981. leta. Dramatičen padec ravni zunanjetrgovinske menjave s hkratnim povečanjem trgovinskega deficita za več kot eno milijardo dolarjev je slabo vplival na domačo industrijsko proizvodnjo, z njo pa tudi na padec zaposlenosti. Nenadzorovano tiskanje denarja za plačevanje proračunskih potreb in črpanje številnih nelegalnih emisijskih kanalov je vplivalo tako na splošno javno kot na osebno porabo. Družbeni proizvod je v primerjavi z obdobjem izpred nekaj let, ob drastičnem padcu proizvodnje, kmetijstva, prometa in trgovine, prepolovljen. Glede na slavno leto 1991 znaša realni padec približno 27 odstotkov. To leto se je začelo z družbenim proizvodom na posameznika, ki je znašal skoraj 3.000 ameriških dolarjev, v naslednjem letu pa bo vsak dolar nad 1.000 dolarjev na posameznika več kot uspeh. Siva ekonomija najučinkoviteje blaži socialna trenja najnovejše Jugoslavije. Nanjo so vplivale skoraj idealne razmere: bližina področja, na katerem poteka vojna, prezaposlenost policije z drugimi zadevami, ogroženost oblasti, ki je za to dajala koncesije potencialnim volilcem, velika količina denarja med prebivalstvom in načeta morala, do katere je prišlo v dolgem procesu razpadanja stare države in bliskoviti obnovi nove. Jugoslovansko gospodarstvo ima svojo mejo vzdržljivosti, prav tako državljani, vendar je spodnji prag težko predvidljiv. Vsak mesec odlaganja sprememb prinaša še eno težko leto. Mladi izobraženci brez prihodnosti, ki bežijo iz države, samo zapletajo že tako neznosen položaj. Zato je izbira Jugoslavije v letu 1993 dvojna: ali narediti temeljit politični premislek in bo leto ostalo v spominu kot leto novih rešitev problemov ali pa bo to leto, ko bo Jugoslavija dokončno zbrisana z evropskega zemljevida. Pravzaprav je čudno, da se nekdo v takšni Jugoslaviji tako zagrizeno bori za oblast, ne da bi vprašal za ceno. EVROPA / BREZPOSELNOST Tudi leto "93 ne bo rožnato Skoraj v vseh državah ES se bojijo še večje brezposelnosti Marta Kos KOLN - V Nemčiji bo prihodnje leto od 3,3 do 3,5 milijona brezposelnih, kar je največja brezposelnost doslej. Po podatkih združenja nemške industrije, gradbeništva, obrti, trgovine in storitev jih od skupaj 41 gospodarskih panog kar 29 računa, da bodo morali zmanjšati število delavcev. Med njimi so predvsem delovno intenzivne panoge. Samo štiri panoge pričakujejo povečevanje števila zaposlenih: obrtništvo, industrija recikliranja, zunanja trgovina in časopisno založništvo. Po mnenju inštituta sta vzroka za zmanjševanje števila zaposlenih predvsem dva: slaba konjunktura in povišani stroški dela. Stanje se je poslabšalo celo v gradbeništvu, ki ga recesija doslej še ni prizadela. Inštitut za gospodarske raziskave je presenetljivo ugotovil, da v vzhodnem delu države, v nekdanji Nemški demokrati-čni republiki, sledov rečeni® ni opaziti. Vse panoge Pričakujejo enako visoke jdi celo višje naložbe kot Število brezposelnih pa trarašča tudi drugod po Svetu. Gospodarska rast razvitih industrijskih dr-av bo letos le 1,4-odsto-Med velikimi indu-rjskum državami lahko ? P°lni zaposlitvi govori 6 Japonska. V enem letu se ]e tam število brezpo--j® Jdh sicer povečalo za d d soc, a v primerjavi z sk S®’ državami Japon-r a dejanskega problema ^Poselnosti ne pozna. 62 dela je tam le 2,3 od- stotka za delo sposobnega prebivalstva. Tako ugoden položaj imajo le še v redkokateri drugi industrijski državi - v Luksemburgu na primer. Tudi tam je brezposelnih le dva odstotka. Celo v Švici, ki v skoraj vsakem pogledu pomeni simbol stabilnosti, je 3,9 odstotna stopnja brezposelnosti sicer še vedno zelo nizka, a v švicarskih očeh že izjemno visoka. V Evropski skupnosti se vsi nadejajo pozitivnih učinkov skupnega evropskega trga, ki bo začel veljati 1. januarja 1993, prav tako tudi zmanjšanja nemške obrestne mere, kar računajo, da se bo zgodilo že takoj na začetku leta. Kajti glede stopnje zaposlenosti je Evropska skupnost spet tam, kjer je bila ob krizi leta 1982 - brez dela je že vsak deseti delavec. Stanje na področju brezposelnosti je v drugih državah še slabše kot v Nemčiji. V Nemčiji je trenutno brezposelnih 6 odstotkov za delo sposobnih ljudi, podobno kot na Nizozemskem, medtem ko je v nekaterih drugih članicah dvanajsterice že desetodstotna stopnja brezposelnosti - na primer v Franciji, Veliki Britaniji, Italiji in na Danskem. Se posebej kritična je brezposelnost v Španiji in na Irskem - kar 20 odstotkov. Položaj na trgu delovne sile bo ponovno glavni problem gospodarske politike. Toda prepričljivih konceptov za izhod iz težavnega položaja niso izdelali še nikjer. Božič je sicer mimo, božični prazniki pa letos v Britaniji še ne. Koledar in gospodarska recesija sta namreč poskrbela, da milijoni Britancev prvič po industrijski revoluciji, ko so ukinili tradicionalno 12-dnevno božično praznovanje, letos skoraj 14 dni ne bodo delali. Ker je bil božič v petek, so tovarne in pisarne zaprli za rekorden čas; le malo Britancev se bo vrnilo na delo pred 4. januarjem. Kljub recesiji pa je skoraj pol milijona otočanov zapustilo megleno otoško podnebje in se odpravilo na božične počitnice v tujino. Izjema so britanski trgovci, ker jih slaba prodaja že decembra sili v januarske razprodaje. V številnih angleških mestih pa so božične prodaje, od katerih si trgovci največ obetajo, prizadeli še teroristi. Bombne eksplozije in strah pred njimi so zadržale marsikaterega kupca, poleg tega pa so teroristi zavajali policijo še z neresničnimi telefonskimi opozorili pred eksplozijami. Tako so policisti zapirali ceste, evakuirali ljudi iz ogroženih predelov in iskali tudi bombe, ki jih ni bilo. Trgovci pa so zaradi tega izgubljali težko pričakovane zaslužke. Kljub temu nekateri trgovci trdijo, da so v zadnjih dneh pred prazniki prodali za 10 do 20 odstotkov več kot lani, kar različni ekonomisti različno razlagajo, ko iščejo izmuzljiva znamenja gospodarske obnove. Na prvem mestu med tistimi, ki se hvalijo s BOŽIČNA BRITANIJA Otroci ločenih staršev - raj za trgovce z igračami Alja Košak povečano prodajo, so trgovci otroških igrač, in to s celo pretirano dragimi elektronskimi igrami. Visoke cene teh igrač so spodbudile tudi britansko službo za pošteno trgovanje, da je začela preverjati upravičenost cen, ki jih za svoje proizvode zaračunavata največja svetovna proizvajalca računalniških iger Sega in Nintendo. Ob tem pa v Britaniji tudi trdijo, da ima za dobro prodajo otroških igrač »zasluge« naraščajoče število zakonskih razvez, kajti starši z igračami poskušajo odškodovati svoje otroke, ki so prikrajšani za normalno družinsko življenje. V Britaniji se od treh zakonov eden konča z razvezo, kar prinaša, podobno kot v ZDA, generacijo »prenosnih otrok«. Ti zahtevajo obilo prenosnih igrač, da jih lahko selijo od enega doma do drugega. Poleg tega dobivajo taki otroci še dvojne sete večjih igrač, ki jih ni mogoče prenašati. Do tega prihaja tudi zato, ker že osemletni otroci zavračajo tradicionalne igrače in jih zamenjujejo z računalniškimi igrami in elektronskimi igračami. Z dobrim božičnim prometom pa se hvali le- tos tudi britanska pošta, skozi katero je šlo več kot milijardo in pol božičnih voščilnic in paketov. In ko se med božičnimi prazniki življenjski tempo v Britaniji upočasni, si tudi mnogi novinarji privoščijo počitnice. Na božični dan časopisi sploh ne izidejo. Pa tudi 26. decembra izide le peščica najbolj prizadevnih. Med njimi je tudi dnevnik z največjo naklado The Sun, ki je letos poskrbel za predbožični novinarski škandal. Britanska kraljica Elizabeta II. vsako leto 25. decembra po radiu in televiziji izreka svojo božično poslanico. To je del tradicije in Angleži pravijo, da sodi k božiču tako kot puran in angleška »potica«. Poslanico kraljica posname pred božičem pod pokroviteljstvom družbe BBC, ki ima pravico in nalogo, da trakove s posnetkom razdeli radijskim in televizijskim postajam po Britaniji in Commonwealthu, časopisi pa prek Press Association tudi besedilo poslanice. Letos je kraljica posnela poslanico v ponedeljek, 21. debcembra, v svoji podeželski rezi- denci Sandringham. V torek je BBC razposlala trakove s posnetkom radijskim in televizijskim postajam, časopisi pa bi besedila morali dobiti šele v sredo, vse s prepovedjo objavljanja pred božičnim dnem. Toda dnevnik The Sun je kraljičin govor objavil že v sredo, še preden je uradno dobil besedilo. S tem je pretrgal tradicijo, šokiral številne rojaliste in spet sprožil veliko javno debato o predrznosti bulvarskega tiska. Buckinghamska palača je s pripombo, da je zadeva »zelo obžalovanja vredna«, odtegnila fotografu dnevnika The Sun dovoljenje za snemanje kraljevske družine v Sandringhamu (kjer prvič ni bilo princese Diane, ki je na zgražanje mnogih kraljičino povabilo zavrnila), novinarskim organizacijam pa prepustila, da v svojih vrstah napravijo red. Glavni urednik dnevnika The Sun se je zagovarjal, da so besedilo dobili od anonimnega uslužbenca BBC, embarga pa po črki zakona niso kršili, ker so kraljičin govor objavili, še preden so uradno dobili besedilo z navodili za objavo. Pri tem je tudi poudaril, da je bistvo novinarstva: novico objaviti prvi. Toda dnevnik The Guardian sprašuje, kje je bila letos v kraljičinem govoru kakšna novica. Kraljica je v glavnem govorila o žalostnem preteklem letu in dejala, da jo k pogumu in optimizmu za prihodnost spodbujata vera in zgledi, ki jih dajejo ljudje, ki svoje osebne težave gledajo v perspektivi. Torej v tem sporočilu ni nobenih novic, poudarja The Guardian in dodaja, da neumna predčasna objava kraljičinega govora le izpostavlja novinarstvo nevarnosti zakonskega omejevanja svobode tiska. Prihodnji mesec bo sir David Calcutt objavil posebno poročilo s priporočili o zaščiti zasebnosti državljanov pred brezvestnimi novinarji bulvarskega tiska. Predvidevajo, da to poročilo novinarjem obeta določene omejitve. Toda velika večina, ki zagovarja svobodo tiska (s poudarkom, da svoboda nalaga tudi odgovornost), sodi, da mora tisk ostati popolnoma svoboden kljub novinarjem, ki izrabljajo svojo moč in svoj položaj. Zagovorniki tega stališča poudarjajo, da mora tako kot neodvisno sodstvo tudi tisk ostati neodvisen in svoboden, kajti vsaka zakonska omejitev bi vrgla iz ravnotežja celotno strukturo, ki zagotavlja, da so novinarji oči in ušesa družbe. Obširno in vročo javno razpravo o tem pa napoveduje prihodnje leto. lil iti ■ ■ 11 jjii || l| -vi V-VV ll 7 NOVICE Bush in Jelcin v Sočiju MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin in predsednik ZDA George Bush se bosta sestala 2. in 3. januarja v Sočiju. Tam naj bi podpisala sporazum START II o zmanjšanju jedrskega orožja. Po izjavi ruskega predsednika bosta oba predstavnika v turistično mesto na obali Črnega morja prispela 2. januarja, sporazum pa bosta podpisala dan pozneje. (STA, Reuter) Franco zamenjal Collorja BRAZILIJA - Dosedanji podpredsednik Brazilije Itamar Franco je zamenjal Femanda Collorja de Mella na mestu predsednika. Franco, nekdanji senator države Minas Gerais in brazilski javnosti neznan, je že odpravil številna praznovanja, ki jih je zahteval njegov predhodnik. Kot ustanovitelj Brazilskega demokratičnega gibanja zmerne levice naj bi s svojo vlado podpiral politiko levega centra. (Reuter, STA, foto: FaH) Danska za povečanje članstva LONDON - Glavna naloga Danske, od 1. januarja predsedujoče v ES, bo povečanje članstva ES do leta 1995. Britanski premier Major, ki bo 1. januarja vodstvo prepustil Dancem, je predlagal, naj bi članstvo razširili na države nekdanje SZ. Razširitev članstva pa naj bi vključevala tudi nekatere druge nekdanje komunistične države. Danska se bo o pridruženem članstvu na začetku tega meseca pogajala s Švedsko, Finsko, Avstrijo in Norveško. (STA, Reuter) Devet frakcij na sestanku MOGADIS - Devet od dvanajstih somatskih frakcij je pristalo na sestanek z generalnim sekretarjem Združenih narodov Butrosom Galijem, ki bo 4. in 5. januarja v Adis Abebi. Tiskovni predstavnik sil ZN v Somaliji poudarja, da čakajo še na pristanek preostalih treh frakcij. Gali, ki namerava pred odhodom na sestanek obiskati Mo-gadiš, je zatrdil, da ne gre za mirovno konferenco, temveč za pripravo nanjo. (STA, Reuter) Izraelci še vedno zavračajo pregnane Palestince JERUZALEM - Izraelski premier Jicak Rabin je danes predlagal, naj bi 415 pregnanih Palestincev sprejela neka tretja država. To rešitev naj bi podpiral tudi odposlanec generalnega sekretarja OZN Jonah. Rabin je tudi ponovno poudaril, da Izrael ne bo dovolil humanitarnemu konvoju Mednarodnega Rdečega križa ponovnega prehoda čez izraelsko ozemlje. (STA, Reuter, foto: FaH) Izetbegoviču še tretji mandat, vendar pogojno ZAGREB - Predsednik Predsedstva BiH Alija Izetbegovič je v Zagrebu pred dnevi izjavil, da se ne bo odrekel predsedniški funkciji, dokler je BiH v vojni. Iz Mostarja pa so v sredo sporočili, da bodo voditelji hrvaškega naroda v BiH njegovo tretjo kanditaturo podprli, vendar postavljajo pogoj. Hočejo namreč, da jim Izetbegovič zagotovi najvišje položaje v notranjem ministrstvu in ministrstvu za zunanje zadeve. (G. G.) Ofenzive ni SARAJEVO - Noč je v Sarajevu minila razmeroma mimo. Slišati je bilo samo nekaj eksplozij granat v središču mesta in Starem gradu. Ker je temperatura padla že na minus 12 stopinj Celzija, postaja pomanjkanje kurjave, elektrike in plina vedno večji problem. Kot poroča dopisnik Reuterja iz Sarajeva, ni nobenih znamenj o muslimanski ofenzivi, ki so jo napovedali Srbi. S sedeža Unproforja v Sarajevu pa so sporočili, da ne bodo zaustavljali žensk in otrok, ki skušajo pobegniti iz mesta iz letališča, ki je pod njihovim nadzorom. Nadaljujejo pa se napadi na Ili-džo, kjer sile BiH poskušajo prebiti že devet mesecev trajajoč obroč okoli Sarajeva. Ostri boji pa so se nadaljevli za strateško pomembni Grada-čac. Srbske sile so večkrat z močnim topništvom poskusile prestopiti obrambno črto. Nadaljujejo se tudi boji okoli Tuzle in Brčkega. (Reuter, foto: FaH) NOVICE Za evropsko konferenco v Ljubljani in Zagrebu LJUBLJANA - Nadžupani partnerskih mest Ljubljane in VViesbadna Jože Strgar in Achim Exner ter mest Zagreba in Mainza Boris Buzančič in Hrmann Hartmut Weyel pozivajo vlade držav Evropske skupnosti, naj konference za reševanje problema državljanske vojne v BiH ne bi bile v Ženevi, temveč v Zagrebu in Ljubljani. Na ta način bi predstavniki evropskih vlad po mnenju nadžupanov simbolično dokazali, da tudi praktično podpirajo neodvisnost novih držav. (A. R.) Odgovor Včerajšnja glosa izpod peresa g. Nevena Boraka govori o domnevnem »neusmiljenem trošenju javnega denarja, zaradi nesposobnosti, da bi se uvedel strogi nadzor nad proračunskim denarjem in odslovila cela vrsta administrativnih pitancev«. Avtor je morda potencialni kandidat za bodočega kmetijskega ali finančnega ministra (pitanci!) njegov spis pa kaže, da gre predvsem za pisanje kar tako, malo počez, brez upoštevanja argumentov, dejstev in možnosti za pravočasno pridobivanje ustreznih informacij, ki jih g. Borak ima, če ne pozabimo, kje je na plačilnem seznamu. Manjkajoča dejstva so naslednja: Kacin ni kupil promocijskega balona »Slovenija«, ampak je Ministrstvo za informiranje že pred meseci sofina-ciralo nakup po načelih dobrega gospodarja. Enkraten najem balona v promocijske namene je namreč strahotno draga naložba, zato je za državo veliko bolj racionalno najti možnosti za cenejše in dolgoročnejše rešitve. Štirikraten nastop najetega balona npr. na odmevni prireditvi v Kranjski gori bi stal ravno tobko, kot bo to državo veljalo 200 ur uporabe balona v naslednjih dveh letih, kar omogoča neprimerno več nastopov. Pri balonu »Slovenija« je celostna likovna rešitev povsem podrejena promociji Slovenije in je zato sporočilno bistveno bolj učinkovita kot pa priložnostni napis, ki visi z balona. Primerjava zneska, ki je bil porabljen za sofinanciranje balona, z zneski, ki so potrebni za prestrukturiranje podjetij v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj pa je, gospod Borak, v jeziku vaše glose zgodba o Koseškem bajerju in Tihem oceanu. Kar pa zadeva vaš očitek v zvezi z letenjem nad Bosno in za Bosno saj veste, tam lahko v zelo omejenem obsegu letijo le plovila UNPROFOR-a, za balone pa v zadnjih dveh letih ni bilo ne možnosti, ne želje, Četudi bi na njih z velikimi Črkami pisalo »Slovenija«. Strinjam se z vami, treba je skrbno gospodariti z državnim denarjem, treba je biti tudi skopuški, predvsem pa je treba, ko gre za javno zapisano besedo, najprej proučiti dejstva, potem pa objaviti stvari, ki jih nikomur ne bo potrebno dopolnjevati ali demantirati. Vse dobro vam želim gospod Neven Borak, tokrat kot avtorju glose Balonske menice. (Jelko Kacin, minister) Odgovor ministrstva za obrambo V pismu ministrstvo v zvezi s člankom v Republiki »Izpraznjene vojašnice propadajo, minister pa nie« pojasnjuje, da je kot upravljalen premoženja bivše JA že aprila 1992 z IS Mesta Ljubljane uskladilo dolgoročno namembnost omenjenih nepremičnin na ožjem območju mesta Ljubljane. Ne strinja se s trditvijo, da se problem ni premaknil z mrtve točke, in v dokaz našteje nekaj primerov. Vojaško bolnico ob Zaloški cesti so prevzele zdravstvene institucije. Mladiko je vlada namenila ministrstvu za zunanje zadeve, del objektov na Metelkovi notranjemu ministrstvu, drugi del pa bo kmalu predan Mestu Ljubljana. Zavod Sv. Stanislava v Šentvidu je prevzel škofijski ordinariat. Vojaški odpad na Ježici je šel občini Bežigrad, kompleks na Kodeljevem bo kmalu prevzelo mesto. Za območje topniške vojašnice so izdelani prostorski naCrti, v vojašnici na Roški je začasni begunski center. Krim je odprt za javnost. Poseben problem je po mnenju obrambnega ministrstva nekdanji hotel Miklič, ker je še v postopku denacionalizacije. (A. R.) Proti odpovedi pogodb INTERVJU / MILAN KUČAN LJUBLJANA - Neodvisnost - konfederacija novih sindikatov Slovenije je v iztekajočem letu uspela oblikovati skupno pogajalsko skupino sindikatov o socialnem paktu, do podpisa pakta pa po mnenju predsednika sindikata Franceta TomšCiCa ni prišlo zaradi nerazumevanja vladnih resorjev. Neodvisnost - KNSS se zavzema za sindikalni pluralizem, vendar se pri tem srečuje z odporom, saj nekateri še zmeraj težijo k monopolnemu sindikatu, je še na zadnji letošnji tiskovni konferenci dodal predsednik Tomšič. O odločitvi Gospodarske zbornice Slovenije minuli teden, da odpoveduje splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo, kar naj bi zaCelo veljati že s prvim januarjem, je Alenka Orlel povedala, da odločitev Gospodarske zbornice Slovenije ni v skladu z določbami te pogodbe, saj je odpovedni rok tri mesece. Neodvisnost - KNSS si bo v prihodnje prizadevala, da ne bi prišlo do odpovedi panožnih kolektivnih pogodb dokler ne bodo sprejete nove oziroma ne bo dorečena delovnopravna zakonodaja. Sedanja namreč delavcem v takih primerih daje le nekatere minimalne pravice. (A. K.) Nekateri v politiki so obremenjeni s prepričanjem, da delajo zgodovino Predsednik Republike Slovenije o iztekajočem se letu, novi vladi in bližnji prihodnosti Miran J. Lesjak Zdi se mi, da trenutno ne piovemo nikamor (Foto: J. Suhadolnik/TRIO) Vaša prisega pred državnim zborom je delovala zelo dolgočasno, kot nepotreben, nadležen ritual. Cernu lahko to pripišemo? Je šlo za napako v scenariju ali pa se Slovenija na simbolni ravni še ne dojema kot država? Kakšni veliki ceremoniali ob takšnih priložnostih že niso potrebni. Je pa potreben neki minimum, ki potrjuje lastno državnost. Ta je pri tej slovesnosti res manjkal. Do prihodnjič bo treba o tem premisliti. Čutim se dolžnega, da Človeku, ki bo prisegel za mano, pripravimo po obliki sicer skromen in dostojen, vendar po sporočilni vrednosti močan ceremonial. Ko ste nastopih v parlamentu, ste poslancem dejali, da mora država dobiti vsebino. Nekaj dni pozneje ste govorili o tem, da mora dobiti dušo, kar je bilo sicer predvolilno geslo krščanskih demokratov. Toda Ce ostaneva pri vsebini: kaj je tisto, kar naj bi državo opredeljevalo? Najprej o duši. Tudi v predvolilnem Času sem govoril o tem, da moramo zdaj, ko imamo državo, razmišljati o kvahteti življenja. Rekel sem, da je tej državi treba dati dušo. Krščanski demokrati so govorih, da bodo narodu dah dušo, toda narod je dušo že imel, Ce je seveda sploh mogoče govoriti o kolektivni duši. Ni mu je treba torej dajati niti vračati. Obstaja potreba, da se politični dialog odpre za vse politične silnice, ki so navzoče med Slovenci, tiste, ki so zastopane v parlamentu in zunaj njega. Pritegniti je treba tudi civilno družbo, da sodeluje pri odločanju o vsebini države. To mora biti skupen projekt, Ce želimo, da bodo državljani to državo imeli za svojo, prijazno, takšno, v kateri bodo radi živeh. Ampak, Ce bi o vsebini države vprašali nekoga z ulice, bi nam ta odgovoril, da Slovenija svojo vsebino že ima. Ima ustavo, parlament, vojsko, dobila bo vlado. Kaj konkretno si pod tem predstavljate? Nisem govoril o institucionalnih mehanizmih, ampak o vsebini življenja ljudi v tej državi. To pa zadeva predstavo državljank in državljanov o tem, kakšna naj bo ta država na prelomu tisočletja, kakšno naj bo naše mesto v Evropi, koliko smo vredni in katere so naše prednosti. Potrebujemo vizijo političnih in socialnih odnosov v tej državi, kar je treba povezovati s fenomenom pravne države in varovanjem človekovih pravic ter vizijo gospodarske trdnosti države. Očitno imate svoj pogled na to, kaj naj bi bila slovenska država. Imajo takšno predstavo vsi, ki jo vodijo? Domnevam, da imajo svojo vizijo vsi slovenski politični ljudje. Ah je enaka moji, ali je z njo primerljiva in uskladljiva ali ne, pa bi bilo treba šele ugotoviti v političnem dialogu. Potrebo po dialogu bi morala Čutiti vlada, zato bi morala tudi ustvarjati prostor zanj. Presečišče dialoga je seveda parlament in v njem bi morala sodelovati tudi civilna družba, ki se je na sreCo - tako ocenjujem - spet pričela krepiti. Pred dvema letoma in pol so jo namreč v škodo Sloveniji popolnoma posrkale politične stranke. Leto 92 že zdaj velja za eno od zgodovinskih let v novejši slovenski zgodovini. Na kateri dogodek iz tega leta ne bi smeh pozabiti in kaj bi bilo dobro pozabiti Cimprej? Domnevava lahko, da bo to leto v zgodovini Slovencev pomenilo svojevrsten mejnik, predvsem zaradi mednarodnega priznanja slovenske države in sprejetja Slovenije v OZN. Vrednosti tega dogodka za sedanje in prihodnje življenje Slovencev pa ne bi dajal atributa zgodovinskosti. Ze tako je v slovenskem političnem življenju preveč navzoča miselnost, da zdaj živeči ljudje delamo zgodovino, kar nekatere ljudi obremenjuje. Vendar so to, kar se je zgodilo, dejstva, mimo njih ne moremo, zgodovina pa jih bo vrednotila po svoje. Od nas je odvisno, ali bomo možnosti, ki smo si jih ustvarili, znali uporabiti za svoje prihodnje življenje. Na kaj bi veljalo pozabiti? Po mojem na tista beguncem v Sloveniji nenaklonjena mnenja, zaradi katerih so nas v mendaro-dni javnosti pričeli spoznavati kot tudi egoističen narod, ki poskuša svoje ozke, sebične interese zadovoljevati Gez spodobno mero. K sreči so takšna mnenja osamljena, a zaradi zagotovil, ki smo jih dali sebi in svetu takrat, ko smo se borih za lastno priznanje, so moteča. Kaže, da vCasih marsikdo ne ve natančno, kako izrabiti vse te velike reti, do katerih smo prišli. V javnosti prevladujeta ah resignacija ali pa zmerni optimizem, pa še ta se zaradi vojne na jugu opira na prepričanje, da bi bho lahko še slabše. V parlamentu so padale velike besede, malo pa je bilo učinkov. Imate vi pri roki kak recept, kako najbolje vnovčiti. vse pozitivno, kar se je v Sloveniji in z njo v tem letu zgodilo? Nimam recepta, imam pa za tako stanje svojo razlago in zamisli, kaj bi se dalo storiti. Po vsakem velikem naporu - in Slovenci smo šh skozi take napore -pride takrat, ko je cilj dosežen, do izpraznjenja. Po eni strani nastopi olajšanje, po drugi negotovost: »Je to natančno tisto, kar smo hoteh?« Jaz seveda ne dvomim, da smo prav to hoteli. Zdaj pa si je treba zastaviti nov cilj, zaradi katerega bi se spet sprostila naša energija in zaradi katerega bi se ponovno povezah. Tak možen povezovalni dejavnik bi lahko bilo sodelovanje pri oblikovanju življenja v državi, ki bi bila po vseh civilizacijskih merilih evropska. Ampak tak cilj je bolj abstrakten od tistega, da hočemo svojo državo. Samostojnost in plebiscit je bilo ljudem laže razložiti. Kako torej ponovno motivirati državljane? Ce naš cilj razlagamo tako, kot sem prej govoril, je to res nekaj abstraktnega. Včasih pa je mogoče govoriti tudi bolj konkretno. Na primer: ob koncu tisočletja želimo imeti plaCe, ki bi bile primerljive s plačami ljudi v naši soseščini, v Furlaniji, na Koroškem. Želimo imeti prometne povezave, ki bi bile primerljive z njihovimi in želimo imeti tudi takšno stopnjo zaposlenosti. To so cilji, strokovno vprašanje pa je, Ce so realni roki, kakor sem jih postavil, ali pa je treba dodati večji ali manjši zamik. Cilje in roke mora postaviti vlada, in to bi morala biti njena najpomembnejša strateška naloga. Eno so cilji, drugo je dejansko stanje. Ah je vam jasno, kam piovemo v tem trenutku, in predvsem, ah piovemo v pravo smer? Govoril bi lahko o svojih občutkih. Zdi se mi, da trenutno ne piovemo nikamor, kar je najhujše. Ce bi se nam posrečilo oblikovati soglasje političnih silnic o naši viziji, bi bila znana tudi smer plovbe. Volje in pripravljenosti, da bi pri oblikovanju takega projekta sodelovale vse relevantne in odgovorne silnice slovenskega naroda, pa je premalo. Ste lahko bolj konkretni? Kje je te pripravljenosti premalo? Pri vseh tistih, ki izključujejo sodelovanje z drugimi. Ne tam, kjer je bilo to med pred- in povolilnimi razpravami pogojevano z razumljivimi argumenti (da se je treba osredotočiti na ključna vprašanja), ampak tam, kjer se pojavljajo izključujoča se stališča: »Na to sem pripravljen, vendar ne skupaj z njimi. Oni so nekaj drugega.« Noben narod, še najmanj pa tako maloštevilen, kot je naš, ne more imeti perspektive, Ce bodo ene politične silnice izključevale druge. To vodi v delitve, ki pa se ne razlikujejo glede na to, kako kdo gleda na prihodnost, kajti do dialoga o tem sploh ni prišlo. To so razlike iz preteklosti, ki jih anticipiramo na prihodnost, ne da bi sploh preverili, ali imajo realno podlago v stališčih, ki so za danes in jutri. Ati naj to, kar govorite, razumemo kot govorjenje o politiki SKD? Ce bodo stališča, kakršna so doslej večkrat sporočali posamezniki - ne vem, Ce v imenu stranke -ostala enaka tudi potem, ko se bo o tem odločala stranka, velja to tudi zanjo in za katerokoli drugo stranko. O takih stališčih govorim na načelni ravni, kar pomeni, da govorim o vseh, ki bi izključujoče postavljali svoje pozicije. Pred dnevi sem govoril tudi s predstavniki zunajparlamentarnih strank in tudi njim sem povedal enako. Volitve 6. decembra niso mogle prinesti novega sveta. Ah ste kljub temu razočarani nad izključujočimi se pozicijami? Ste pred volitvami pričakovali, da bo po volitvah drugače? NiC v politiki se ne začne z nekim koledarskim datumom. Vse je rezultat nekega procesa prej in vse bo imelo posledice na poznejše procese. V predvolilnem Času je bilo še mogoče razumeti, Ce so nekateri stvari postavljali izključujoče. To je paC Cas strankarskih konfrontacij, ko si stranke prizadevajo, da bi se razlikovale druga od druge. Po volitvah se ponudijo roke, Ce je družba demokratična, saj so volilci na vse izvoljene preložili odgovornost za svojo prihodnost. V demokratični državi je tudi opozicija del oblasti, in to zelo odgovoren del oblasti. Bil bi razočaran, Ce bi obveljalo, kot da vohtev ni bilo in da zato še traja Cas predvolilnih konfrontacij. Po volitvah ste večkrat definirati pogoje, ki bi jih moral izpolniti kandidat za mandatarja, da bi postal uradni mandatar. Toda, ati ste res v položaju, ko bi lahko postavljati pogoje? Karikirano reCeno, vaša ustavna pooblastila so tak- šna, da bi morati mandat ponuditi tudi Hitlerju, Ce hi se stranke tako dogovorile. Vas lahko stranke potisnejo v kot? Ce se najprej zadrživa pri tej karikirani situaciji: v tem primeru bi odstopil. Moji moralni kriteriji so že doslej določali moja politična ravnanja. In konCno, tudi prisega, ki sem jo dal, me zavezuje, da moram ravnati po svoji vesti. Ce bi torej moja vest prišla v konflikt z voljo strank, bi se nedvomno odločil za odstop. Ampak zdaj nismo v takem položaju. Predsednik ne določa mandatarja, ampak ga predlaga. Vlada bi morala biti strokovna, pragmatična, neobremenjena z ideološkimi in drugimi predsodki ter učinkovita. Mandatar bi moral biti Človek, ki bi zmogel sestaviti takšno vlado in zanjo dobiti podporo v parlamentu. Torej, mandatar bi moral biti integrali vna osebnost, ne pa osebnost, ki bi izključevala. Očitno je, da nekaj, kar bi prepoznali kot vlado nacionalne enotnosti, ta hip ni mogoče sestaviti. Za Slovenijo bi bilo koristno, Ce bi imeti takšno vlado ali pa vsaj vlado, ki jo nekateri vaši kolegi imenujejo koalicija zgodovinskega kompromisa, Osvobodilna fronta ali velika koalicija, ki bi jo sestavljale tri naj-vecje stranke in ki bi skupaj z drugimi prevzele odgovornost za to, da se sporazumemo o konceptu slovenske prihodnosti in da ga uresničimo. Koliko takšnih integrati-vnih osebnosti, ki bi lahko bile mandatar vlade, vidite v Sloveniji? Zaradi razdeljenosti slovenskega političnega prostora, ki je posledica delitev v preteklosti, je ta Cas v Sloveniji malo ljudi, ki bi jim vse politične silnice priznavale minimum inte-grativnega delovanja. Pa vendar jih je dovolj. Omejitev je samo v tem, da je potrebno izbirati med vplivnimi ljudmi iz kroga parlamentarnih strank. O dr. Drnovšku se od vohtev naprej govori kot o mandatarju vlade, Čeprav mu še nihče ni podelil mandata. Se vam zdi takšna oznaka upravičena? Ati je edina osebnost, ki lahko sestavi koalicijsko vlado? Gotovo ni edina taka osebnost, je pa iz različnih razlogov v tem trenutku za to najbolj primeren. Se zmeraj je predsednik vlade, Čeprav ta vlada deluje v prehodnem obdobju. Vodi stranko, ki je na volitvah dobila največjo podporo, zato je treba pri iskanju mandatarja najprej računati z njim in njegovo stranko. Kot kažejo raziskovanja volilnih rezultatov, LDS ni dobila največ glasov samo zaradi svojega imidža in imidža njenega prvega človeka, ampak so volilci v njej prepoznavali tudi nadaljevanje politike sedanje vlade. Dr. Janez Drnovšek kot nekonfliktna oseba lahko tudi raCuna na podporo večjega števila strank kot ljudje, ki so v javnosti in političnem življenju bolj strankarsko profilirani. KonCno je do zgodnje pomladi v političnem življenju funkcioniral kot nestrankarska osebnost. Dr. Drnovšek ni naredil ničesar, kar bi lahko pomenilo, da se poskuša obnašati kot formalni mandatar. Razumljivo pa je, da je kot predsednik vlade zainteresiran za to, da se položaj Cimprej razjasni, kot predsedhik najmočnejše stranke pa, da preveri, ali bi lahko dobil potrebno večino, Ce bi bil sam izbran za mandatarja. Njegova dozdajšnja ravnanja so se mi zdela razumna in najbrž bi v njegovem položaju tudi sam tako ravnal. Drugo pa je, da mu javnost in nekateri politični nasprotniki pripisujejo, da deluje kot formalni mandatar. Sam za tako trditev nimam nobenega argumenta. Ste se z njim že sestati zato, da bi se pogovorila o novem mandatarstvu? Zato, da bi prišel do usmeritve v svojih nadaljnjih pogovorih, sem se z njim najprej sestal. V najinem pogovoru se je izkazalo, da je dr. Drnovšek pripravljen uveljaviti koncept Cim širšega soglasja strank, da je pripravljen delati z ljudmi, ki pokrivajo sredino, levico in desnico. Tudi sam je zagovornik ideje o veliki koaliciji. Kot predsednik stranke je preostalim ponudil tako sodelovanje, vendar pa še ni prejel definitivnih in uradnih odgovorov. Tudi sam bom v svojih nadaljnjih pogovorih najprej pre- veril, ah je zamisel o veliki koaliciji realna in sprejemljiva. Nekdo je rekel, da bi bila velika koalicija mafijska združba, ki bi lahko brez vsakršne resne opozicije kontrolirala državo in upravljala ter za svoje račune zlorabljala procese, v katerih se bo pretakalo veliko denarja in med katerimi bodo nastajati novi po-litiCno-kapitalski lobiji. Pred vlado je privatizacija, sanacija bančništva, prestrukturiranje gospodarstva nasploh. Imate kak odgovor na to opozorilo? Takšna nevarnost bi obstajala, če bi velika koalicija monopolizirala politično življenje. Toda to bi bilo v nasprotju z idejo strankarske demokracije in z našo ustavo. Velike koalicije si ne predstavljam kot zaprte združbe, ampak kot združbo, ki bi bila odprta tudi do zunajparlamentarnih strank in civilne družbe. V marsikateri stranki je navzoCe prepričanje, da je zaradi tako pomembnih projektov, ki so pred novo vlado, v njej treba sodelovati, da je, skratka, »treba biti pri koritu«. Kaj lahko stori predsednik republike, da ne pride do zlorab položajev? K udeležbi pri oblasti sodi tudi odgovornost. Stranke, ki bi zlorabile poverjeno jim zaupanje, bodo morale obresti za to pobrati na naslednjih volitvah. Predsednik republike nima formalnih možnosti, da bi lahko zlorabe preprečil, ima pa moralne možnosti, to je komuniciranje z javnostjo. Dejstvo, da je bil izvoljen na neposrednih volitvah, ga zavezuje, da javnost seznanja s svojimi stališči o najbolj aktualnih dogajanjih iz našega političnega življenja. Ljudje pričakujejo, da jim bo predsednik države povedal, ah bo prihodnje leto bolje ah slabše, kot je bilo doslej. Ze zaradi funkcije, ki jo imam, bi bil dolžan, da svojim sodržavljankam in sodržavljanom vlivam optimizem. Ker sem sam po naravi optimist, ni razloga, da ne bi rekel, da bo bolje. Koliko bolje bo, pa je stvar naše skupne odgovornosti in pripravljenosti, da vsak k skupnemu življenju prispeva nekaj svoje energije. Mandatar vlade bi moral biti integrativna, ne pa izključujoča osebnost.. Ir ii? VIOLA CORNUTA, SREČNO IN MIRNO Matjaž Kmecl /■^ lovenci živimo ta čas v W krču; precej tudi v egi-KmS ptovski temi in babilonski zmešnjavi. Zadnjič mi je nekaj kremeni-težev napisalo anonimko naslednje »vsebine«: »Sve što jedem ja, dala mi je partija. To poezijo razumeš, to pa je tudi vse. Vedi, da danes ri tol iz ni ki govorijo, da so nadstrankarski. Oprosti, ampak na višjem nivoju ne morem pisati, ker dlje pač ne sežeš. Hvataj pičke po lepotnih tekmovanjih, saj imaš ženo tako grdo, da je moj buldog (P. S. Drnovškov) pravi lepotec za njo in spizdi iz politike. « Kartico so šli kupit, kot se za domoljube spodobi, 1/ Munchen, na njej pa je narisana prijazna miš, ki trenira s kolebnico, pripisali pa so ji: »Se mal natreniram pa bom loh’k šou u partizane in prevzel oblast ... Samo da me Jelinčič ne zajebe in stera vse čefurje ven...« m nonimka kot anonimka, /\ nobena še ni bila dostoj-zl na, že dosti so mi jih naposlali v življenju, navadil sem se tudi že te človeške revščine. Pred leti so mi jih pisali v bratskem jeziku in so se praviloma končevale z ukazom: »Seli se van Juge!« Zdaj - zanimivo - tudi domači domoljubi pri zmerjanju ne obvladajo kaj prida svoje ljube slovenščine (reperoar te vrste je očitno eden najglobljih fun-damentov jugoslovanske ideje), vsekakor pa prav tako ukazujejo izselitev oziroma »spizdenje«. jr Malo pa sem se to pot 11/F vseeno zamislil: predv-I V f sem nad grožnjami z Jelinčičem, ker je pač prav isti adventni čas prominenten mlad intelektualec v svojem prominentnem časopisu navrgel, da sem skupaj s Cirilom Zlobcem ideološki temelj in prednik jelinčičevcev. Mogoče bi seveda bilo, da nepodpisani hrabroslavi niso vedeli vsega tistega, kar je vedel in kar ve mladi gospod vrhunski intelektualec; prav mogoče je tudi, da hoče vrhunski intelektualec vedeti več, kot i/ resnici ve - to je med štrebarskimi izobraženci pogost pojav, saj do pri naša obstret skrivnostne pronicljivosti in daljnovidnosti. Na koncu pa sem se spomnil nekdanjih srečanj z avstralskimi Slovenci - noreli so iz skrbi za slovenski jezik in usodo Slovenije - in to tem bolj, kolikor manj so o tem vedeli. Takrat so doma res bili hudi problemi; jezikovno razsodišče je ponovno odprlo vprašanje slovenščine v vojski, nanj sta se usula ogenj in žveplo, gonja je trajala nekaj let; ni se še dobro polegla, že so bila tu »znamenita« šolska jedra; in tako naprej. Vendar hudič vseeno ni bil tako zelo črn, kot so si ga v svoji zaskrbljeni domišljiji slikali v daljni Avstraliji; radi bi kaj pomagalli, koprneli so od hudega, ker jih ni bilo zraven. A Mislim, da smo zdaj l\fl Slovenci v podobnem ■ Ifi neblagoslovljenem stanju: Naenkrat smo morali spremeniti svoje temeljno obnašanje, nikogar ni več nad nami, vsaj na tem svetu ne. In tako nam nekje čisto pri dnu zavesti vrta črv: Ali bomo zmogli? S to svojo državo? S svojo vojsko? S svojim denarjem? S svojo majhnostjo? -"rudi refleksi so značilno I slovenski: na eni strani I novi in novi poskusi mimikrije, civilizacijskega skrivanja in prilagajanja - tako kot se nam je doslej v zgodovini ničkolikokrat obneslo: nove velikanske poplave angleščine na cesti, ponekod že kar uradujejo v angleščini in nemščini, ker se v slovenščini ne splača; prenekateri ugleden funkcionar prav zdaj razpošilja »evropska« voščila samo v angleščini; tudi šola je vredna samo, če je mednarodna, z angleškim učnim jezikom; napovedovalke na televiziji (in tudi nekaj napovedovalcev) vneto prilagajajo svojo fonetiko ameriškim govornim maniram, ki jih menda označuje vnemamo govorjenje skozi nos in proti falsetu napadalno zvišani ton z zafnanimi kadencami; kulturnemu budžetu so takoj po prvih demokratičih volitvah pobrali petino denarja in zelo visok človek je izjavil, da kulturnega ministra ne potrebujemo, ker smo demokrati, kulturni minister pa je samo specialni policijski minister za kulturno področje, pa tudi kulturo (slovensko identiteto) je treba prepustiti trgu, nenevarni kramariji. |a drugi strani pa so se l\ I zrinili v ospredje tradici-I V onalni »latarji«: možje, ki znajo reševati najrazličnejša vprašanja samo z lato po glavi. Delujejo na različnih ravneh, tudi na najvišjih - kot aristotelovska ohlokracija, oblast nečesa, čemur Nemci prelepo rečejo »pofel«, Slovenci pa čisto prave besede za to nimamo - gre pač za moralno pritlehnost in nadutost, ki jima prav nobena od desetih božjih zapovedi ni pri srcu. V velepolitiki se oglaša kot velesilna samozavest in vsemogočna nepremagljivost ali pa kot zgodovinska izvoljenost. Takšen obrazec se je hitro z najvišjih ravni prenesel »navzdol«: po deželi so začeli delati hrup različni preroki, razcvetel se je retroaktivni heroizem, ideološka kontra-banda mu dela družbo in razsejana je zmešnjava vrednot. Stil pogovarjanja: zmerjanje, laganje, širokoustenje, sprenevedanje. -7-a strašna zmeda tihega I defetizma in napumpa- I nega superjunaštva, narodnega odrešeništva in samopodcenjevanja, neumnosti in manipuliranja, demokracije in slabih manir se na koncu prav lepo spajdaši še z znamenito slovensko zaskrbljenostjo, ki je naše arhetipsko stanje. (Pred leti sem prišel na simpozij v Pulkau v Zgornji Avstriji in se na pokopališču, kje drugje, seznanil z osamljenim Slovencem, ki je tam živel že petdeset let. Nadvse lepo in več kot ljubeznivo je poskrbel zame in mi razkazal vse bližnje in daljne znamenitosti: šla sva k studencu, ki velja za zdravilnega, vendar so oblasti prepovedale piti iz njega, ker so se iz vinogradov nad njim vanj čezmerno izpirali pesticidi; ljudje pa so vseeno trumoma s kanglicami in kanticami iz tistega mitrejskega zakotja odnašali vodo domov, nad čimer sva bila močno zaskrbljena; potem sva šla na 'visok vinogradni vrh, kjer je med prvo svetovno vojno od kapi zadet umrl konfinirani slovenski pisatelj Fran Maselj Podlimbarski - bila sva zelo zgrožena in zaskrbljena nad njegovo usodo; potem sva si ogledala velikanski keltski monolit s koledarskimi in zve-zdoslovnimi zarezami in znamenji, vendar nama kljub slovesnemu razpoloženju ni bilo dobro, ker sva bila zaskrbljena nad prihodnostjo pomembnega in starodavnega spomenika človeških zmogljivosti -menda so s skale naskrivaj odnašali okruške, jih doma mleli v prah in ga použivali v dobro telesu.) Potem pa imamo, kar imamo: krč. ✓■> vojčas je Kocbek na V veliko opozarjal, da smo L/ nepoboljšljivi univerzali-sti; vsemu damo prednost in prav, razen sebi: bili smo in smo deloma še zmeraj naj-vnetejši katoličani (kot narod po naj novejše m zaobljubljeni Materi Mariji), toda tudi najbolj zaribani rdeči revolucionarji; znamo biti celo bolj nemški kot Nemci, bolj italijanski kot Italijani - čeprav na drugi strani ne poznam prav nobenega Nemca, ki bi se hvalil s svojim slovenstvom, še Handke nas je zapustil. Spomnimo se »našega« gledališkega umetnika iz Beograda: dvomim, da bi Srbi med seboj našli še koga, ki bi bil čistejši Srb. Koroško smo na plebiscitu 1920 zgubili samo zato, ker je koroška slovenska revščina z glasovanjem za Avstrijo reševala socialdemokratsko internacionalo in slovenski delež v njej. Zgodovina nam je očitno vcepila ravnanje, da moramo biti zmeraj i/ kakšni veliki trumi, ker bi nas bilo drugače hitro konec; če bi ostali na čistini. "“^daj pa se je reč očitno f zaobrnila: zapletli smo dmmm se sami vase, čez noč -naložili smo si velikanske napore, potrebne in nepotrebne. Velikansko samozadostnost, ki izčrpava. Ko pa je telo od prevelikih naprezanj že zelo onemoglo, se oglasi z odporom, zakrčitvami: zvečine niso nevarne, so pa nadležne in neprijetne in predvsem za kakšen čas ovirajo normalno življenje, škodujejo tako imenovani kondiciji. —jato si predlagajmo spro-X stitev, odložimo za prvo silo nekaj skrbi in odrešeništva s sebe. Krenimo k čas, ki ga prinaša novo leto, s prijazno partijo taroka ali remija, lahko tudi »šnopca« ali bri-škole; črnega petra zaklenimo za nekaj časa v omaro, ker se ukvarja s podtikanjem; tudi človeknejezise ni za jeznoritna razpoloženja. Skoda, da ta čas ne rastejo gobe, nabirali bi jih in pustili petarde na miru, ker bi prena-glas denuncirale gobove terene: povrhu se jih majhni otroci bojijo, da jokajo, sosedje pa so nanje jezni. - Navsezadnje ima vsakdo kakšno tiho, mirno in ljubo, nehrupno, nezgodovinsko opravilo, ki ga zdaj zaradi velikih zgodovinskih skrbi pušča ob strani. Saj si še dihati ne upamo dovolj globoko, kje neki, da bi se posvetili filistrskim zabavam! - Toda dopovejmo si, da bomo v vsakem primeru preživeli in da je še zmeraj kako bilo, da bo šlo toliko laže, kolikor manj težav si bomo sami naložili. JI /laihen pogled »iz II /I večnosti«, iz daljave, IVI »sub specie aeternita-tis« nase nam ta čas ne bi prav nič škodil. Ali pa malo tistega »buržujstva«, ki nam ga je ob lanski vojni pripisoval britanski slavist in publicist Michael Scammell: da ljubimo opere in operete, popijemo veliko kave in snemo ničkoliko tort s stepeno smetano, da radi plešemo in smučamo -ker smo pač miroljubni, delavni, trezni in bistri (kar seveda radi slišimo, ker o tem nekoliko dvomimo). Zakaj bi demantirali gospoda Scammella? Zakaj bi se vsi do zadnjega šli zgodovino, herojstvo in politiko? ik t očem delati reklame in l\l tudi predlog ni, samo I V sporočilo: Prijatelj, imeniten univerzitetni profesor, mi je povedal, da je inženir Veber za Lemežem nad Krnskim jezerom odkril rastišče viole cornute, rogate vijolice. Stvar je i/ tem, da raste sicer samo v Pirenejih in na Begunjščici -toda v Mali flori Slovenije je ob tej, sedanji navedbi opozorilo: Zasajeno in podivjano! Za opozorilom tiči bridkozabavna zgodbica o botaniku, ki je svoj živdan to rastlino iskal po naših gorah in bil obseden od prepričanja, da jo bo našel. Da bi mu to življenjsko pričakovanje izpolnili, so si prijatelji končno priskrbeli seme viole cornute z njenega izvirnega iberijskega rastišča in ga posejali po Begunjščici. Pognalo je začuda lepo in radoživo, tako da je srečni botanik že čez nekaj let lahko oznanil vsemu strokovnemu svetu: Našel sem! Raste tudi pri nas! Prijateljsko goljufijo so potem kajpada razkrili. - Zdaj pa naenkrat novo rastišče, daleč proč, v brezpotni odljudnosti, najbrž brez dodatne pomoči! Nezasejano? Je to veliko vijolico iztrebila iz sebe ptica, ki je z naglim vetrom zablodila tja pod Krn s Karavank? Morda pa se je med prvo vojno kakšnemu »botaničnemu« vojaku tu razsulo cvetno seme? Ali pa ga je odložil visoki nadsaharski veter, ki je še poprej zakrožil na Pireneji in prispel po ovinkih z nekaj »pošte« sem? ■j—'reba si bo ogledati, to je I vendar tako vznemirljiva I zgodba v podaljških, da ni mogoče ostati hladen! Saj lahko to rogato vijolico vidimo tudi kar na ljubljanskem trgu -vrtnarji jo že nekaj časa prebirajo in križajo kot zanimivo in hvaležno trajnico - morda je gor za Lemež zašla celo s kakšnega obsoškega vrta. -Toda za Lemežem je čisto nekaj drugega! Zelo diskretno: vidim se že, kako sedim ob njej in jo gledam. Njeno ime res ni tako prikladno in celo pesniško kot pri Kugyjevem trentskem grintu ali Zlatorogovi triglavski roži, čudežna pa je vseeno, iz nje se neslišno oglaša večnost s svojo uganko, sproti se rojeva iz brezštevilnih minljivosti, kakršna je tudi ta nepričakovana viola cornuta ali pa nepomembnost mojega obstajanja ob njej. Po vsem telesu se začne pretakati božji mir. Hvala, ljubi Slovenci, neskončno vas imam rad, toda zdajle mi je tu lepše! si mislim. In vsi krči popustijo. 1993 M HOROSKOP 1993 U HOROSKOP POVZETEK Poskusili boste kar največ potegniti iz odnosov z drugimi ljudmi in pri tem ostali zvesti sami sebi. Z vsemi silami boste branili svojo zasebnost in neodvisnost in ob vsem tem naredili bistvene korake naprej v svoji karieri. VRHUNEC LETA Maja in junija si boste nabrali velike zaloge energije. Bistri, živahni in hitri boste. Poželi boste veliko odobravanja in priznanja in si ustvarili celo zanemarljivo malo sovražnikov. Otroci vas bodo oboževali. OPOZORILO V prvi polovici marca boste pretiravali in videli strahove tudi tam, kjer jih sploh ni. UUBEZEN Februarja lahko veliko pričakujete od ljubezni. Moški Ovni in morda bolj liberalne Ovnice pa bodo imele bolj otipljiv uspeh maja. POMEMBNI DATUMI selitev 2. 6. - 9. 8. začetek študija 21. 5. -13.12. iskanje zaposlitve 2-20.1., 26.8-10.9 napredovanje 23. 3. prekiniti zvezo 6. 4. ■ Leto 1993 je leto doraščanja, oblikovanja in širjenja vaših možnosti - torej leto, kakršnega si želite. Doživeli boste nekaj težjih izzivov, toda vaš pogum in pobuda bosta vsemu kos. Zveze in odnosi bo- 'H m- OVEN do bolj zahtevni le, če jih boste po nepotrebnem izrabljali. Največji izziv bo letos kritiziranje in nerazumevanje vaše osebnosti. V prihodnje ne morete in ne smete več sklepati kompromisov ter skrivati svojih resničnih talentov in sposobnosti oziroma svojega pravega jaza. Čas je, da se pojavite kot pozitivna sila, ki jo svet okoli vas mora priznati. Prijatelji bodo igrali pomembno vlogo, zato se boste gibali v skupinah, katerih interesi so enaki vašim. Proti koncu leta se vam bo končno ponudila priložnost, da dejansko pregledate rezultate in sadove svojega dela. Če ste vpleteni v stabilen in trajen odnos, imate zdaj priložnost za ravnovesje in ustvarjanje bolj zdravega čustvenega okolja za oba. Če pa partnerja še iščete, boste letos imeli toliko priložnosti kot še nikoli doslej. Težko pa vam bo ugotoviti, komu lahko zaupate. Velikokrat vas bo namreč zapeljalo in se boste odprli napačni osebi. Odvečna prtljaga, nakopičena skozi leta, postaja težka; če menite, da ni ravno potrebna, se je rešite. Vaša uporniška duša bo sicer nepremišljeno hotela zavreči vse tisto, česar ste siti in vam gre na živce.Vsi Ovni so še vedno zapleteni v psihološke bitke med notranjim zahtevnim otrokom in zdravo spontano ustvarjalnostjo, ki sicer prihaja iz istega vira. Vaša naravna spontanost je zlata vredna, zato bi jo morali izpustiti na svetlo in hkrati prepoznati travme in razočaranja svojega odraščanja, da bi lahko pozdravili rane v svoji duševnosti, in omogočili pozitivni energiji, da na primeren način sporoča svetu vaša globoka prepričanja. POVZETEK Veliko boste potovali, tako službeno kot zasebno. Želeli si boste ubrati drugačno pot v službi, žal pa te želje po spremembi ne boste znali upravičiti. Ostaja možnost, da vam bodo popolnoma neodvisne zunanje okoliščine ravno to ponudile na pladnju. VRHUNEC LETA Od 26. junija tja do 13. avgusta se boste počutili kot na vrhu sveta. Vaša odločnost bo premagala nagnjenost k udobju in lenobnosti in uživali boste ob svojih dosežkih. OPOZORILO Novembra bo grmelo. Obsedeni boste z neko ambicijo ali romantično zvezo ter za lastne napake obsojali druge. UUBEZEN Junij in julij bosta najboljša meseca za ljubezen, ne glede na vašo željo po flirtu ali trajni zvezi. Čeprav bo precej grmelo, bo zabavno tudi novembra. POMEMBNI DATUMI selitev 10,- 26. 8. začetek študija 22.1., 19. 7. iskanje zaposlitve 21.1. - 7. 2., 11. - 30. 9. napredovanje 21 .-22.4. prekiniti zvezo 6. 5. ■ Skozi vse leto boste doživljali prebujanje vere vase. S ponovnim preverjanjem in tehtanjem številnih pristopov in odnosov boste ugotovili, da še vedno nosite s seboj nekaj odvečne prtljage, ki vas samo ovira in upočasnjuje. Leto 1993 pa je čas, da se tega znebite in naredite prostor manj zapletenemu življenju. Ravnovesje med trdim delom in časom, ko uživate sadove svojega dela, boste letos težko dosegali. Zdelo se vam bo, da se delovni obseg veča, dobička pa ni. Uporabljali boste pač svojo najbolj ustvarjalno energijo v najbolj neproduktivnih vlogah. Nekaj pa dela vam v prid: vidite način, kako se rešiti nepotrebnega in nadaljevati z dejavnostmi in odnosi, ki vam prinašajo občutek stabilnosti in varnosti, h katerima stremite. Letošnje leto je leto spoznavanja vaših poti k izpolnjevanju lastne usode. Vaša izbira pa je, ali boste na to pot stopili ali ne. Spoznali boste raznolikost uporabe materialnih dobrin in se morda celo odločili poenostaviti svoje življenje ter upočasniti proces materialnega nalaganja v korist večjega duševnega miru. Zdelo se vam bo, da drugi do vas niso povsem pravični, zato se pazljivo ozrite na svoje zveze in raziščite področja, ki vas bremenijo in o katerih doslej niste govorili. Od januarja do novembra boste čutili, da vas ritem življenja sili k hitrejšemu koraku, kar je za vas precej neugodno. Problem pa je le vaša organiziranost, zato bi morali jasno določiti, katere naloge imajo prednost in katere lahko počakajo. Letos so nakazane tudi spremembe v vaših zvezah, in sicer s starši, še posebno z očetom. Če ste prej čutili negativno stran generacijske razlike, boste zdaj začeli izkušati pozitivne strani. Globoko po svoji notranjosti boste raziskovali, da bi ugotovili, kdo se pravzaprav skriva v vas. To bo potegnilo na dan stvari, ki so se v vas skrivale vse življenje, Skratka, spreminjali se boste in dovolili svojemu resničnemu bistvu, da očiščeno in svobodno ugleda luč. POVZETEK Sposobni boste svoja upanja in sanje razumno omejiti, kar bo samo še dodatno prispevalo, da se bodo iz sveta fantazije preselile v resničen svet. Skozi vse leto boste morali kar najbolj črpati tako iz notranjih kot zunanjih virov. VRHUNEC LETA Od srede avgusta tja do srede novembra je obdobje, ko se boste nabiti z energijo razdajali ljubezni, romantiki, otrokom in ustvarjalnosti. OPOZORILO Julija boste skoraj preveč prijazni. Vsem boste želeli ustreči; ko vas bodo začeli izrabljati, se morate temu ostro postaviti po robu, LJUBEZEN Vaše ljubezenske zvezde se bleščijo septembra in potem še od srede oktobra do srede novembra, pa če boste iskali razburljive dogodke ali le zadovoljstvo. POMEMBNI DATUMI selitev 26. 8.-10. 9. začetek študija 22.1., 18. 8. iskanje zaposlitve 8. 2. - 14. 4., 2. 10. -6.12. napredovanje 23. 3. prekiniti zvezo 4. 6. ■ V letu 1993 se vam ponujajo široke možnosti za uživanje v igri življenja, saj boste odkrili številne ventile za sprostitev svojih domiselnih idej. V preteklem letu ste se morda počutili, kot bi vodili trop divjih konj, letos pa se vam ponuja bolj natačna in neposredna smer. V začetku leta boste •zelo ambiciozni in finančno prodorni. Pred vami so težki pregovori, vendar boste znali izkoristiti tudi najmanjši možen znak, ki bo kazal na profit.Ključnega pomena bo, da poiščete način, kako boste lahko uživali v vsem, kar počnete, čeprav je to popolnoma navadna, tuzemska zadeva. Olepšali boste svoje življenje z iskanjem izkušenj, ki so za vas predvsem zabavne in prijetne. Otrok, ki se skriva v vas, bo letos precej zahte- ven, hkrati pa vam bo ponudil možnost, da odprto izražate svojo ustvarjalnost v kakršni koli obliki že. Če pa imate sami otroke, boste neizmerno uživali in z njimi delili njihove drobne zmage ter jih podpirali v šoli življenja. Kaj lahko pa se zgodi, da boste letos veliko pretiravali. V vsaki stvari rinete do zgornje meje, ki jo navadno opazite šele potem, ko jo prestopite. Pazljivo bi se morali zamisliti nad razlogi (ali pomanjkanjem razlogov) za obstoj vaših zvez in odnosov. Ko jih boste razkrili, boste ugotovili, da ste se navadno izogibali lastnim potrebam in željam. Spomnili se boste svojega zgodnjega otroštva, lepih dogodkov, pa tudi nekaterih temeljnih resnic o svoji preteklosti, ki niso prav prijetne. Večkrat v letu bo vaše zdravje postavljeno na tehtnico. Namesto da se vdajate v usodo, je prav zdaj primerno obdobje, da se bolj začnete zavedati in poudarjati svoja naravna čustva. Preživite čim več časa na svežem zraku, saj bo predvsem to zelo prispevalo k vašemu boljšemu fizičnemu počutju in elanu. POVZETEK Lahko pričakujete zelo dinamično leto, še posebej v prvih štirih mesecih. Morali boste poiskati sprostitveni ventil za prekipevajočo energijo. V svojih zvezah in odnosih se boste veliko naučili. Tudi finančne lekcija ne bo odveč. VRHUNEC LETA Če ste človek, ki se žene za dosežki, se vam bodo najboljši rezultati ponudili v času od januarja do aprila. Če pa ste tipičen družinski človek, bosta za vas najbolj ugodna oktober in november. OPOZORILO Včasih boste prav s težavo spoznali in sprejeli pravo resnico v vaših zvezah, prav zato boste septembra prehitro delali zaključke in se večkrat obnašali zelo brezbrižno. UUBEZEN Ključna meseca sta oktober in november. Oktobra boste se boste približali osebi, ki ste jo opazili že prej, in si do kraja osvojili njeno srce. Novembra vam bo treba le še malo počakati na njen korak, POMEMBNI DATUMI selitev 11. - 30. 9. začetek študija 21. 2., 16. 9. iskanje zaposlitve 15. 4.-3. 5„7.-25. 12. napredovanje 19. 7. prekiniti zvezo 3. 7. ■ V letošnjem letu boste iskali najbolj primeren način, kako izrabiti svoje vire. Še vedno se spreminjate in prehajate v nove oblike samoizražanja, a mogoče boste ugotovili, da je zdaj vpliv vaših dejanj na druge bolj opazen. Vaša varnostna zaščita se veča, kar vam nudi občutek večje svobode izražanja. Zdelo se vam bo, da zaradi spreminjanja drugih ljudi v vašem življenju sami teže ohranjate lastno prioriteto nalog. Če boste šli v korak s spremembami, boste odkrili nove poti, ki so vam bile v preteklosti zaprte. Zveze in odnosi bodo letos prestajali preizkušnjo. Če so si drugi vzeli pravico, da vas bremenijo, poiščite način, da ne boste na svojih plečih nosili njihovega bremena. Resni- čna odgovornost, ki jo prevzemate, naj v prvi vrsti podpira vaše osebne potrebe. To pa je precej drugače od tistega, ko vedno skrbite za srečo drugih, sami pa potem občutite negativne posledice. Osvobodili se boste številnih zank, v katere ste padali v času svojega življenja, kar vam bo dalo priložnost, da se resnično otresete zastaranih in preživelih navad in okoliščin. Lahko pa se hkrati pojavi občutek, da je vaše življenje brez nadzora. Okoliščine se bodo spreminjale brez vaše privolitve, toda vi imate pravico na te spremembe odgovoriti, kakor si sami želite. Novembra boste hoteli več vsega, toda, ali res izpolnjujete svojo potrebo ali je to samo želja, da se zavarujete pred svojimi strahovi. Pazljiv pogled navznoter vam ponuja odgovor. Čas je primeren za ustvarjanje zdravega vzdušja razumevanja in topline skozi vašo družino. Morali boste spremeniti svoj odnos, če ne želite, da vam preprečuje pot k uspehu in napredku. Hkrati pa posebna skrb za zdravje ne bi bila odveč, zato začnite bolj učinkovito skrbeti zase. Preverite svoje prehranjevalne navade in jih prilagodite vsem stresom in prisilam, ki jih doživljate. POVZETEK Precej negotovo leto vas čaka. Pogostokrat se vam bo zdelo, da lahko ovire preskočite le z zelo odločnim trudom. Na srečo bo večino časa nad vami bdel partner. Delo bo nepredvidljivo in zanimivo. VRHUNEC LETA April in december izstopata, saj bodo takrat vaši načrti potekali gladko in bo prišla do izraza vaša ustvarjalna in vsestranska narava. OPOZORILO Oktober lahko prinese izzive, še posebno s strani družinskih članov, ki na stvari ne gledajo iz enake perspektive. Če se boste znali zadržati, si boste priborili zaupanje in blažen mir. UUBEZEN Ljubezen se vam nasmiha februarja in konec maja. S partnerjem bosta skupno širila obzorja, Decembra pa - veliko strasti! POMEMBNI DATUMI selitev 1.10.-6.12. začetek študija 23. 3„ 15. 10. iskanje zaposlitve 2. -20.1., 4. -17. 5. napredovanje 17. 8. prekiniti zvezo 2. 8. ■ Medtem ko se povsod po svetu spreminja politična klima, tudi vi čutite potrebo po drugačnem načinu in pristopu do vsega, kar si od življenja želite. Čas bi že bil, da se usmerite k doseganju bolj določenih ciljev. Odgovori, ki jih boste pri tem srečevali, bodo sila preprosti, pustili pa vam bodo dovolj manevrskega prostora za odstranitev nepotrebnih detajlov in ustvarjanje takega koncepta, ki bo veliko bolj natančno izražal vašo resnično identiteto. Odkrili boste povsem drugačno raven svoje osebne iskrenosti s pozornim opazovanjem učinka, ki ga ima vaš odnos do življenja na oblikovanje vašega vsakdana. V življenju se vedno znova pojavljajo nove lekcije, ki se jih moramo naučiti. Ob tem ugotavljate, kako uspešno ste pravzaprav doslej predse postavljali vedno nove izzive in naloge. Ohraniti stik s sedanjostjo, s trenutnim svetom je zdaj bolj pomembno kot kdajkoli. Izrazitost je vaša lastnost in frustrirajoče zatiranje te poteze je nekaj, s čimer se nikakor ne morete sprijazniti. Iščite torej sprostitvene ventile in se izogibajte kompromisom. Odprite se in zaigrajte najbolj pomembno vlogo v svoji osebni zgodbi -resničnega sebe! V začetku leta bo najbolj primeren čas za oznanjanje in sporočanje vaših idej, za potovanja in pa za stike s tistimi posamezniki ali skupinami, ki ste jih doslej občudovali od daleč, pa si niste upali blizu. Nabrusite svoje komunikativne sposobnosti, saj boste letos samo širili svoja področja. Pri tem pa ne bodite pretirano popustljivi do samih sebe, saj vas to lahko prej izolira, kot pa zgradi močnejšo čustveno varnost. Gibali se boste v taki skupini ljudi, ki deli enake ideale in kjer se vam bo ponudila možnost, da se postavite na vodilno mesto. Jeseni bosta začela dom in družina dobivati čedalje večji pomen. Pustite torej drugim, da bodo sredstvo za vaš osebni razvoj, saj boste nekatere najbolj vredne informacije o sebi dobili prav prek tistih, ki so vsak dan povezani z vami. POVZETEK Produktivno, komunikativno in prijetno leto se vam obeta, pa čeprav v službi ne bo vselej posuto z rožami. Možne so spremembe v vaši družini, in sicer v smeri prirastka. Lahko pričakujete, da boste pri denarju večino leta srečne roke. VRHUNEC LETA November bo zelo zapleten in razburljiv ter poln prijetnih presenečenj. Sposobni boste komunicirati na neposreden in globok način tako z novimi kot s starimi prijatelji. OPOZORILO Decembra se obeta vse polno izzivov in občasnih frustracij, še posebej, če boste od drugih preveč pričakovali. LJUBEZEN Januarja boste očarani, od daleč oboževani junija, nesposobni narediti napačen korak oktobra, do konca decembra pa boste srečno urejeni. POMEMBNI DATUMI selitev 1.1.,7.-25.12. začetek študija 22. 4., 13. 11. iskanje zaposlitve 21. 1.-7. 2., 18. 5.-2. 6. napredovanje 16. 9. prekiniti zvezo 31.8. DEVICA ■ Leto 1993 bo leto odločnih korakov, ki vodijo k bolj stabilni in trdni življenjski poti. Ves čas pa se morate zavedati, da vi sami izbirate odzive in odgovore na spremembe, ki se dogajajo okoli vas. Videli boste svoj realni prehod v popolno osebnost in ustvarjali teren, ki bo dopuščal veliko prostora za izražanje vaših darov. Ponujale se vam bodo priložnosti da spoznate prave ljudi, vendar ni prav verjetno, da boste ta poznanstva tudi izkoristili, ko se boste v službi želeli povzpeti še eno stopničko navzgor. Okoliščine vam navadno niso naklo- njene, vendar boste s trdno odločnostjo ostali zvesti sami sebi. Vaše zadovoljstvo nad sabo se bo pozitivno odražalo v vseh aspektih vašega življenja, saj boste spoznali vrednost tudi najmanjšega opravila ali naloge. Vse skupaj prinaša duhovno bogatstvo, ki daje bolj globok pomen vaši eksistenci. Čeprav se vam bo zdelo, da trajne stabilnost pravzaprav ni, vas to ne bo posebno motilo in vaš optimizem bo zato v tem obdobju usmerjen na vas same. Naučili se boste, da v življenju že imate vse, kar potrebujete za njegov normalen potek. Zal bodo določeni pretresi ali preprosta neodgovornost velikokrat razlog, da boste svojo energijo po nepotrebnem zapravili. Takrat se spomnite, kako vredne so postale vaše dosedanje izkušnje. Ob koncu leta boste začutili žejo po učenju in hlastali po nečem novem. Če boste učinkovito planirali v prvih treh četrtletjih tega leta, boste morda dejansko nabrali dovolj sredstev, da si boste lahko privoščili potovanje, študij ali celo nakup novega avtomobila. agrar S.R.L. IMPORT - EXPORT ZASTOPSTVA TRST Ul. Valdirivo 19 Tel. (040) 631900 -631846 Telex 460195 Fax 361850 POHIŠTVO ELEKTROAVTO DELAVNICA 30 let delovanja voSCi prijateljem, znancem in odjemalcem tudi z one struni meje srečno novo leto TRST - Ul. S. Cilino 38 - Tel. 54390 Rojc- Roici TRST - Ulica Giulia, 28 Tel. 568907 AGRAGIA - CVETLIČARNA ŠTOKOVAC TRST - Ul. Maovaz 46 - Naselje sv. Sergija Tel. 280596 ^ BAR - SLADOLED POSLOVALNICA TOTOCALCIO T0TIPENAL0TT0 u* IIJUIKSA PROSEK 140 TEL. 225286 MANUFAKTURNA TRGOVINA Z BLAGOM Udovič Velika izbira moškega in ženskega blaga ter vsakovrstne konfekcije Stari trg - Piazza Vecchia 2 TRST - Trg Ponterosso 4 CutUoUpcd MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZ Fliale: MILAN GORICA FERNETIČI Sedež: TRST Miramarski drevored 3 Telefon (040) 417831/5 Telex 460140 CENTTS I Telefax 43903 Carinska služba, zbirni promet, skladišča, pomorski prevozi, aviopromet, suhozemski transport SEMENARNA Zorn Radovan Semena - Kmečko orodje - Gnojila Antiparazitarna sredstva - Cvetlične vaze Gomolji in rastline ter sadno drevje PROSEK 160 DROGERIJA-PAPIRNICA BIŽUTERIJA - PARRJMERUA Marina Cibic Prosek 114 - Tel. 225770 TOBAKARNA IN PRODAJALNA ČASOPISOV SEDMAK PROSEK 151 FOTO SEDMAK PROSEK 131 Tel. 225121 Obutve in usnjena galanterija Kralj Alenka PROSEK 111 Pan ftw-.fr/-. sni m sm u trading s.r.l. import - export 34170 GORICA Ul. Dei Faiti 15 Tel. (0481) 533000 Fax 0481/532158 Telex 460371 AILMXID€KT IMPORT EXPORT uvv ■ -e;ri j‘. ■ •. .;-'h i' • 34139 TRST - Ul. Rossetti 111 Tel. (040) 393955 Telex 460371 ALPTS I - Fax 394022 GOSTILNA ”LUXA“ domača kuhinja - ribje specialitete PROSEK 539 - TEL. 225398 PROSEK 162 Tel. 225160 RIBARNICA Chiatti Nicola PROSEK 1 Tel. 225225 43 Trgovina čevljev »Sonja« Prosek 6 vošči vesele praznike jjijPPi PEKARNA IN SLAŠČIČARNA BUKAVEC PROSEK 160 - Tel. 225220 MANUFAKTURNA TRGOVINA Rafael Štoka PROSEK 1 - Tel. 225121 PRENOVLJENI Hotel POSTA TRST - Trg Oberdan 1 (v centru mesta) Tel. 363710,365208, 365536 AGRARIA /MOČILNIK TRST Ul. Udine 18-Tel. 418878 nadomestni deli za vse znamke motornih žag Montaža avtoradiev TRST Ul. Gadoma 3 Tel. 300285 MIZARSKA DELAVNICA Dean Milkovič -■pohištvo' - vrata -okna PO NAROČILU GROPADA 126 Tel. (040) 226354 bar »Kanarin« OPČINE NARODNA UL. 154 - TEL. 212147 SISCOM in CPS voSCita vsem strankam vesel božic Opčine - Ul. Biancospino 22/2 Tel. 214867 TRGOVINA DRAGA Sancin Karolina BOLJ UNEC 391 Tel. 228133 DESPAR - SAMOPOSTREŽBA Market Žerjal Kakovostna ponudba BOLJUNEC 405 - Tel. 228114 BARVE FURLAN & MILIC barve - stenske tapete Opčine - Ul. Nazionale 160 Tel. (040)212168 MESNICA Grdina-'Žerjal BOLJUNEC 371 Tel. 228405 Krznarstvo Pelliccerie Cervo TRST - Drev. XX. september 16 (3. nadstr. - dvigalo) - Tel. 370818 Cm) zlatarna zlato ■ srebro Nivea Cecchi Tul nakit BOLJUNEC 45 - Tel. (040) 228092 Gostilna Sancin Carluccio in Urgnani BOLJUNEC 62 TEL. 228117 MESNICA MARINO PREGARC BOLJUNEC 366 - Tel. 228334 O #„o A TVRDKA Rag. Luciano Fabian & C. -------------s.n.c.------------ Import - Export TRST - Ul. del Ronco 7 - Tel. 637033 Telex: 460557 - Fax: 361779 AVTOSALON novi in rabljeni avtomobili GUŠTIN Radko G. © mehanična delavnica - avtokaroserija OPČINE - Ul. Carsia 45 Tel./fax 214522 DROGERIJA Vitt. Toso Succ. TRST - Trg S. Giovanni 6 Tel. 775403 A INDUSTRIJA IN TRGOVINA Z LESOM AZB AR S.p.A. UPRAVA: 34132 TRST Ul. Rossini 10 Tel. (040) 364296 Fax (040) 364760 - Telex 460136 JAZBAR ŽAGE - SKLADIŠČA - SUŠILNICE 33048 S. Giovanni al Natisone Ul. Divisione Julia 17 Tel. (0432) 756125 - 756554 - Fax (0432) 756613 Fdilccm, TRST - Bazoviška 92 Tel. 55443 - 54680 Fax: 350276 — PRIPRAVLJEN BETON — PESEK — GRAMOZ — GRADBENI IN IZOLACIJSKI MATERIAL — ASFALT Pekarna SOSIČ vošči svojim odjemalcem srečno novo leto OPČINE Proseška ul. 10 Tel. 211043 DROGERIJA PARFUMERIJA IVAN ŠKABAR — laki in barve za pleskanje — kozmetični in higienski preparati — čistilna sredstva — šipe po meri — PRALNI PRASKI OPČINE Proseška ul. 22 (prvi cerkvi) Tel. (040)211552 Prodaja Elektromehanična delavnica I Stella di FURLAN & STELLA TRST - Ul. Cologna 4 Tel. 571152 I Gospodinjski stroji Radio TV Električni material Malalan Laura OPČINE Narodna ul. 128/1 Tel. 211189 Hnlelvetius S.r.l. TRST Trg Liberta 3 Tel. (040) 366633 Fax(040) 368919 Telex 461109 HELTS-I Filiala: Gorica Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20982 Umaimplants TRST - TRG LIBERTA 3 TEL. (040) 369677 FAX (040) 367477 TELEX 461109 HELTS -1 HOTEL RESTAURANT TOTOCALCIO TOTI P ENALOTTO TRIS SONIA DOMJO 47 Tel. 820229 v 0 (^) se za ptiko 34122 TRST Ul. Carducci, 15 Tel. (040) 63251 i\\ 5 ELEKTRIČNE INSTALACIJE Ambrožič Milan ROJAN Ul. MORERI 7 Tel. 414277 milo rninelf RAZSVETLJAVA IN RAZNOVRSTNA DARILA TRST Trg Goldoni 8 Tel. 636600 SA.CA.T IMPORT - EXPOHT nadomestni deli za vse avtomobile TRST Ul. sv. Frančiška 38 - Tel. 635388 Ul. Marconi 6 - Tel. 775483 SADJE ZELENJAVA Dario Husu TRST Ul. deiristria 3 PEKARNA-SLAŠČIČARNA COK OPČINE Narodna ul. 57 nudi dnevno sveže domače - pecivo in vse - vrste kruha Kozmetika 90 OPČINE Narodna ul. 118 Tel. 212061 Vošči vsem strankam vesele praznike DANEV OPČINE - Ul. dei Gardi 3/1 Tel. (040) 211336-213592 Fax (040)214802 PRAZNJENJE GREZNIC IN ČISTILNIH NAPRAV ČIŠČENJE ODTOČNIH KANALOV Z VODNIM PRITISKOM VZDRŽEVANJA IN POPRAVILA ČISTILNIH NAPRAV MESNICA Danieli Marino OPČINE Narodna ul. 69 DROGERIJA - PARFUMERIJA BK2 MARKET PRALNIH PRAŠKOV BEZIN in KOMAR sne OPČINE Ul. S. Pellegrino 27 Tel. 213969 voSči vsem odjemalcem srečno 1993 AVTORADIO - RADIO - TV VIDEOKASETE - GOSPODINJSKI STROJI Bresciani OPČINE - Narodna ul. 39 Tel. 211711 TRGOVINA JESTVIN ŠKABAR Marta & Alenka OPČINE Narodna 42 Tel. 211026 TRGOVINA JESTVIN DESPAR ANITA in SILVERIJ SLAVEC OPČINE Narodna 42 Tel. 212197 »Celestino Danieli« GRADBENI MATERIAL Najemnika P. Iskra Škerl in M. Škerl OPČINE Narodna ulica 77 - Tel. 213963 HICR# M automation & engineering * NAČRTOVANJE, GRADNJA in PREDELAVA INDUSTRIJSKI STROJEV IN PRODUKCIJSKIH ENOT * ORGANIZACIJSKA KONZULENCA. ZASTOPNIKI RAZNIH OBRATOV, ZLASTI V MEHANSKEM - METALURŠKEM SEKTORJU 34147 MIUSKA UL. 15 - DOLINA - TRST - ITALIJA TEL (040) 382694 (4 linije) - TELEFAX (040) 382737 PRODAJA - Boljunec 76 Montažne hiše in druga gradbena dela GRADBENO PODJETJE TRST-Boršt 140 Tel. 228245 ■ ■■ ■ ■ ■■■ ■ ■ ■■■■ ■■ ■ ■■■■■ ■■■■ ■■■■■■■■■e ■ ■■■■■■■■e m m ■■■ ■■■ ■■ e ■■■ ■ ■■■ maral VALILNICA SVEŽIN JESTVINE JAJC IN GOBE S. Kraljič O. Kraljič PREBENEG 99 PREBENEG 85 Tel. 232577 Tel. 231846 CVETLIČARNA ANNA dostava cvetja po vsej Italiji OPČINE - Proseška ul. 33 Tel. 211482 GOSTILNA Z VRTOM MAHNIČ najemnik GUŠTINI OLGA BAZOVICA Ul. I. Gruden 29 Zaprto ob torkih Tel. 226429 IMPORT - EXPORT MESNICA fi to Albin Bak \I r) PADRICE 116 Ju/ Tel. 226184 PEKARNA <8>,i BOLJUNEC 38 SLAŠČIČARNA OTA Tel. 228253 CVETJE - SOBNE RASTLINE VENCI - ARANŽMAJI SAVINA TRST-Ul. dellMstria 10 Tel. 763856 m MARKET ABC Ghez U. & C. s.n.c. LONJERSKA CESTA 168 Tel. 54388 PEKARNI Rudy Marc BAZOVICA Ul. S. Kosovel 24 Tel. 226171 Slaščice po naročlu za posebne priložnosti Magda Marc BAZOVICA Ul. I. Gruden 64 Tel. 226147 BAR KARLO GUŠTIN PADRICE 7 Tel. 226136 MESNICA Čufar Mario BAZOVICA Ul. I.Gruden 35 Tel. 226786 CVETLIČARNA Mara BAZOVICA Ul. Gruden 48 Tel. 226517 GOSTILNA ANDREJ GRGIČ GRGICGROS BAZOVICA Ul. Gruden 44 Tel. 226106 Zaloga piva in mineralni vod 1993 U HOROSKOP 1993 U HOROSKOP POVZETEK Kariera in dobro ime bosta nenehno v vaših mislih, vendar pa bo še naprej čustvena varnost tista, ki vas bo bolj skrbela od bogat-stva in materialnih dobrin. Kljub temu ne boste vihali nosu nad kupčkom denarja, ki ga boste dobili novembra. VRHUNEC LETA Februar bo optimističen in takrat boste dovolj samozavestni za načrtovanje dolgoročnih ciljev, ki bodo po vsej verjetnosti vključevali partnerja ali otroke ali celo oboje. September bo živahen in družaben. OPOZORILO Skozi vse leto se boste obnašali nenavadno uporniško, Zal tudi precej nepremišljeno, posebno v času do konca aprila. UUBEZEN Aprila se vam bo od nje vrtelo v glavi. Od srede oktobra do srede novembra bo ljubezen privzela bolj sproščeno in manj zahtevno obliko in takrat se boste kazali v svoji najlepši luči. POMEMBNI DATUMI selitev 2. - 20.1., 26. -31.12. začetek študija 21.5. ,20. 6., 13. 12. iskanje zaposlitve 7. 2.-14. 4., 2. 6.-9. 8. napredovanje 15. 10. prekiniti zvezo 30. -31.9. ■ V letu 1993 boste želeli razširiti področje svojega vpliva, zgornja meja pa bo za vas samo nebo. Na srečo se boste zavedali, da vsak plača primerno ceno za svoje upe, zato boste bolj kot doslej pripravljeni pretehtati, kaj pravzaprav dobite za popolnoma realno ceno. Rezultat bo velika možnost za osebni uspeh, ki se kaj lahko razširi na vsa področja vašega življenja. Siti ste govorjenja, zdaj je čas le za akcijo. Vseskozi vas bo spremljal občutek upanja in optimizma, saj prav v tem obdobju zaključujete ciklus previdnega in pazljivega raziskovanja o lastni vrednosti in ste dovzetni za poveza- vo z drugimi, ki imajo enaka stališča, merila in standarde. Vaša lastna verovanja so prestala hudo preizkušnjo. Proti koncu leta bo vaša samozavest na vrhuncu in vse več bo stvari, ki jih boste pri sebi cenili in spoštovali. Ozrite se nazaj v leto 1981, takrat se je za vas nazadnje odvijal isti ciklus. Imeli boste priložnost obnoviti nekatere sanje, ki takrat niso bile izpolnjene, ali pa boste šele zdaj poželi sadove za trud, ki ste ga takrat začeli. Leto bo izjemno primerno za študij, potovanja in učenje. Vaša navzočnost na pravem mestu v pravem trenutku bo velika prednost. Skozi leto se bo čedalje bolj stopnjevala želja po potovanju. Ce pa ste čakali na primeren čas za razširitev svojih poslovnih stikov ali izboljšave, bodo zdaj vaši napori naleteli na pozitiven odmev. Pri vsem tem pa se zavedajte, da ravnovesje in umirjenost nista nikoli bili tako pomembni kot ta hip, saj vas priložnosti, stiki in veselje lahko vodijo v dolgoročen uspeh, vendar le skozi previdno in razumno opiranje na dobro srečo. POVZETEK V svoje veliko zadovoljstvo boste svet sproti obveščali o svojih uspešnih pogruntavščinah. Morda se boste v imenu znanja celo odpravili na pot. Čeprav se sliši nenavadno, vas bo vseeno motiviral poglaviten občutek negotovosti, ki ga boste obrnili sebi v prid. VRHUNEC LETA Od januarja do aprila boste drzni in podjetni, pa vendar dovolj sproščeni, da boste na življenje gledali kot na igro, uživajoč, ko vas bodo zabavali drugi in ko boste sami zabavali druge. OPOZORILO Maja vas bo nezadovoljstvo v službi ali pri projektu v zvezi z domom prepričalo, da se napotite po bližnjici, ki vas bo nazadnje popeljala naravnost nazaj na začetek. UUBEZEN Januarja bo v zraku ljubezen, v vašem umu romantika in živec vam bo narekoval, da nekaj ukrenete. Junija vas bo partner oboževal. Vroče strasti pa se obetajo novembra. POMEMBNI DATUMI selitev 21. 1.-7. 2. začetek študija 19. 7. iskanje zaposlitve 16. 4.-3. 5., 10.-25. 8. napredovanje 13. -14. 11. prekiniti zvezo 21. -22.4. ■ V letu 1993 se boste srečevali s temeljnimi vprašanji JU ŠKORPIJON o pomenu vašega življenja in odkrili globlji nivo vere vase. To bo obdobje vašega odpiranja do različnih vrednot in stališč, ko boste tudi dovolili, da do vas prodrejo nove ideje, ki bodo poudarile in poživile vašo ustvarjalnost. Vaša enkra-tnost bo ponovno prišla do polnega izraza na poti k uspehu. Ne morete si privoščiti, da obtičite v preteklosti, saj čutite, da vas spremembe okoli vas privlačijo. Čeprav vas bodo prijatelji in bližnja okolica vsestransko podpirali, boste ugotovili, da so številne odločitve odvisne samo od vas samih. Potrudite se dovolj jasno sporočiti svoje potrebe, želje in ideje, da boste lahko pokazali svojo dejansko spreminjajočo se zavest. Bolj se boste zavedali svoje globlje vrednosti, bolj boste pozorni na potrebo po večjem ravnovesju pri odnosu z drugimi ljudmi. Občutek za lastno vrednost bo v tem obdobju precej kritičen, zato upoštevajte dejstvo, da ste se doslej močno brzdali ter krotili in da se niste zavedali vseh pozitivnih stvari, ki ste jih v življenju prenesli na druge ljudi. Potrebno si bo ponovno priboriti popoln nadzor nad svojimi odzivi na določene življenjske okoliščine. Proti koncu leta boste precej občutljivi in ranljivi, tolažbo pa boste našli le, če se boste popolnoma zavedali svoje moči in moči svojih prepričanj, Želeli se boste odmakniti od vsakodnevnega kaosa, se zapreti v školjko in se obdati z mirom. Bodite pozorni na sanje; vzemite si čas in prisluhnite, kaj vam govori vaš notranji glas. Na ponoven izhod se boste pripravljali takrat, ko boste s povečanim zaupanjem in optimizmom začenjali obdobje enoletnega širjenja na vseh področjih. POVZETEK Čakajo vas večji finančni pretresi, čeprav se vam bodo nekatere sanje tudi uresničile. Sosedje in sorodniki bodo razlog za vašo nejevoljo. Večino leta boste vpleteni v dejavnosti neke skupine ljudi, v kateri boste morda srečali tudi svojega izbranca. VRHUNEC LETA Maja vas bo navduševala večina stvari, še posebno pa nova zveza. Navdih bo spodbujal vašo domiselnost in ustvarjalnost. Potovali boste. OPOZORILO Vaša največja nevarnost v letu 1993 je želja po popolnem nadzoru nad vsako situacijo, v kateri se znajdete, zaradi česar boste kaj hitro izgubili podporo soljudi. Najbolj tvegano bo julija. UUBEZEN Obdobje od začetka februarja do konca maja je zelo obetavno na romantičnem področju. Ali se boste sredi maja odločili za trajno zvezo ali ne, prepuščamo vam! POMEMBNI DATUMI selitev 8. 2.-14. 4. začetek študija 22, L, 17.8. iskanje zaposlitve 4. -17. 5. ,26. 8. - 10. 9. napredovanje 13. -14. 12. prekiniti zvezo 29. 11. ■ Letos bo močan poudarek na čustvih do sebe, na vaših življenjske idealih in izboru. Družili se boste z ljudmi, ki imajo enake interese in morda vas bodo celo izbrali za svojega predstavnika ali voditelja. S tem prihaja tudi javno priznavanje, ki je bilo v preteklosti zavirano. Pred vami se odpirajo nova poglavja. Imate čudovito priložnost, da se med napredovanjem in z optimističnim pogledom naprej stabilizirate. Poskusite si razložiti svoje vrednote, medtem ko se boste ukvarjali s svojim odnosom do samih sebe in do svoje vrednosti kot človeka. Materialne stvari bodo prešle v drugi plan in bolj se boste zavedali duhovnih vrednot. Najbolj pomembno pa je vaše ponovno prebujanje in kritično ocenjevanje vašega odnosa do vseh pridobitev v vašem življenju. Kljub popolno- ma jasni in očitni analizi boste težko našli ravnovesje, ki vam bo pozneje prihranilo marsikatero grenkobo. Zelo živa in optimistična energija vas bo ob očitnem priznavanju okolice spremljala pri uresničevanju nekaterih ciljev v službi. Številne odgovornosti, ki ste si jih naložili v lanskem letu, se bodo letos končno poplačale v obliki priznanja ali pozitivnega finančnega uspeha. Vaši prijatelji vam bodo zdaj zagotavljali veliko podporo in vas opogumljali. Vaša hvaležnost pa bo samo utrdila vez med vami. Pazite pa, da ne boste razsipali z energijo, saj bodo od vas pričakovali veliko več, kot boste imeli v resnici časa. Kot ste doslej že velikokrat ugotovili, ni tako težko neke stvari opustiti in se odpraviti v popolnoma novo smer, da bi šele potem odkrili vrednost tistega, kar smo zapustili, ko tega več ne moremo dobiti. Ker ste v obdobju, ko se močno zavedate samih sebe, vam prav to nudi bolj jasno sliko vaših trenutnih življenjskih razmer, hkrati pa morate upoštevati vpliv, ki ga imajo vaša dejanja na vaše zveze in odnose. Preden se boste torej odločili za neko novo stvar, dobro preverite, v kaj ste trenutno zapleteni. Prepričajte se, da ne režete vrvice nečemu ali nekomu, ki ga, iskreno rečeno, še zelo potrebujete. POVZETEK Inventivni in navdihnjeni boste ob pomoči močnega zaveznika. Pričakujte ugodne razplete v službi, toda ne takojšnjega bogastva. V skupini boste delali le za en sam cilj, zato pričakujte večje spremembe. VRHUNEC LETA Maj je primeren za romantiko, spontano izražanje in vse v zvezi z otroki. Julija pa boste neizmerno veseli brezbrižno uživali. OPOZORILO Avgusta in septembra boste preveč samozavestni in strogo odločeni za uspeh. Ne prevzemajte nalog, za katere še niste zreli. UUBEZEN Brez dvoma je maj vaš najboljši mesec, pa čeprav bo avgusta tudi nekaj posebnih trenutkov, vendar le, če ste zapleteni v dolgotrajno zvezo. POMEMBNI DATUMI selitev 15. 4. - 3. 5. začetek študija 21. 2„ 16. 9. iskanje zaposlitve 18. 5,- 1.6., 11.-30. 9. napredovanje 27.12. prekiniti zvezo 8.1., 2.-29. 12. ■ Medtem ko se svet na novo obliku- je in reorganizira tako politično kot gospodarsko, ugotavljate, da je v njem še nekaj prostega mesta za vaše sposobnosti. Zaradi občutka za strukturo in gospodarnost -okoliščina, ki jo za napredek nujno potrebujemo - lahko vaše sodbe veliko prispevajo. Še bolj pomembno pa je, da na osebnem nivoju doživljate močan premik k svetlejši in manj zapleteni življenjski situaciji. Več prostora ostaja za svobodno izražanje, učite se izrabiti lastne vire, kar prinaša občutek močnejše stabilnosti in finančne varnosti. Celo leto boste pri denarnih zadevah zelo previdni. Dokopali se boste do ugotovitve, da so ljudje zelo počasni in pozabljivi, kadar vam morajo plačati ali vrniti denar. V vsakem primeru pa boste z denarjem odgo- vorno ravnali ter tudi zato uspeli izpeljati nekatere projekte. Proti koncu leta boste neustavljivi in odločni pri svojih ambicijah, pazite pa da vas ne zapeljejo "bližnjice", ki bodo samo na videz vabeče in da ne prevzamete več kot zmorete. Želeli boste pustiti za sabo tiste aspekte življenja, ki vas preveč zavirajo. Toda ostaja vam še star občutek, ki vedno znova prihaja na površje, da bi pri vsem tem morali početi nekaj povsem drugega. To je obdobje, ko si morate oprostiti in se sprostiti ter pokazati svoje resnične želje. Pazite, da se pri tem ne boste izogibali odgovornostim, saj bi lahko uničili dragocene zveze in odnose. Bodite pošteni do sebe in do drugih in ne mislite, da ste važni samo vi. Ce se ozrete okoli sebe, boste ugotovili, da dobivate precejšnjo podporo in navdih od prijateljev. Vzemite si čas, poglejte si v oči in poiščite tisti igrivi del sebe, ki se želi jasno in glasno veseliti svojih uspehov. Veliko vrat se odpira pred vami, pazite pa na ovire, ki bodo še posebno nevarne, če se bo vaš ego postavil na pot priznavanja lastnih omejitev. POVZETEK Leto, ko bosta pogled v lastno notranjost in pogum v pravem ravnovesju. Vaša samozavest bo temeljila na pozorni samoanalizi, zadovoljnem prevzemanju odgovornosti in na opravljenih nalogah. VRHUNEC LETA Če je vaš rojstni dan v prvi polovici tega znamenja, boste najbolj uspešni junija in julija, sicer pa bo vaš vrhunec od septembra do srede novembra. OPOZORILO Oktober bo postavil na preizkušnjo vašo potrpežljivost, še posebej v zvezi s službo. Novembra se izogibajte prižiganju ognja na obeh koncih in precenjevanju svojih sposobnosti. UUBEZEN Junija boste prepričljiv snubec, julija pa ne boste potrebovali nobenega prepričevanja več, saj bo vaš šarm govoril zase. Zaradi odsotnosti boste oktobra še bolj zaljubljeni. POMEMBNI DATUMI selitev 26, 4. - 9. 5. začetek študija 10. 4., 4.-5. 10. iskanje zaposlitve 2. 6.-9. 8., 1. 10.-6.12. napredovanje 10. 2. prekiniti zvezo 6.-7. 2. ■ Z vztrajnim osredotočenjem na svoje cilje in podpiranjem lastnih idej bo letošnje leto eno bistvenega pomena v vašem osebnem in poklicnem razvoju. Ne zanimate se več za pričakovanja dru- gih, ampak sami ubirate lastno pot k uspehu. Pri tem sicer ne morete izbirati odgovornosti, vseeno pa laže sprejemate tisto, kar od vas zahtevajo drugi. Številni procesi vam prinašajo spremembe, s čimer raste tudi vaša samozavest. Notranje izkušnje lahko postanejo bogat vir navdiha in upanja, kar vam daje pogum tudi za zunanje spremembe, ki si jih želite. Ta nova energija vam hkrati omogoča, da se boste otresli obrabljenih stvari iz preteklosti, saj števijne med njimi ne delujejo več vam v prid in jih ne potrebujete. Ponoven izziv je za vas občutek prostosti in zaupanja vase. Kot precej umirjen in liberalen Vodnar, ki je tudi popolnoma srečen, ko partnerju pušča veliko svobode, bo posesivnost na začetku leta še najbolj presenetila vas same. V letošnjem letu pa ne bi smeli pozabiti na osebe, ki so vas doslej usmerjale in vodile, čeprav je včasih pri uresničevanju vaših ciljev prav njihov imidž zasenčil vašo pot. Spoštujte jih še naprej, prednost pa dajte sebi. Tudi na družino in svoje korenine zdaj gledate v popolnoma drugačni luči. Zato dobro opazujte znamenja, ki potrjujejo, da je pot, ki ste jo ubrali, za vas prava. Ker se vaša obzorja širijo, boste od življenja zahtevali in želeli veliko več. Potovanja, študij, pisanje in ideje prinašajo zadovoljstvo tako v zasebnem kot poslovnem življenju. Leto 1993 bo postavilo na preizkušnjo vaš odnos do drugih ljudi. Naredili si boste medvedjo uslugo, če boste zatajili svoje potrebe zaradi želja drugih. Pravi altruizem je redek, saj so motivacije pogosto bolj osebne. Ko vas bo kdo zaprosil za pomoč, si bodite na jasnem, kakšen razlog imate, da mu jo ponudite. POVZETEK Čaka vas družabno in z energijo nabito leto. Veliko stvari boste dokončali, veliko razčiščevali in pripravljali teren za novo fazo. Denar bo pomenil skorajda mistično stvar. VRHUNEC LETA Tja do konca aprila boste nenavadno prepričani vase, še posebno pri ustvarjalnih in romantičnih prizadevanjih. Novembra se bodo odpirala vrata v svet priložnosti. OPOZORILO Junija in julija boste tarča puščic. Zavzeli boste linijo najmanjšega odpora, kljub temu pa se boste morali na koncu obrniti k filozofiranju, UUBEZEN Avgust bo vrhunec leta v ljubezni. Takrat boste uspevali brez posebnega truda in mogoče je, da vas bo flirt presenetil, ko se bo razvil v nekaj usodnejšega. POMEMBNI DATUMI selitev 18. 5, -1.6. začetek študija 21. -22. 4., 13. 11. iskanje zaposlitve 1. -2. 1., 10. - 25. 8., 7. -25. 12. napredovanje 21.2. prekiniti zvezo 8. - 9. 5. ■ Medtem ko dokončujete in izpolnjujete številne obveznosti iz preteklosti, upate na svetlejšo prihodnost v novem letu. Ponovno ocenjujete motivacije, ki so vas vodile pri izpolnjevanju svojih želja. Učite se, kako bi bolje skrbeli sami zase. Svojo vitalnost boste okrepili s posvečanjem svojim ustvarjalnim sposobnostim. čeprav ste si prva obveznost vi sami, boste našli pravi način za spremembe tudi v širši skupnosti. Skozi povezovanje s somišljeniki boste po precejšnjem trudu uresničili tisto, kar se manj navdahnjenim ljudem zdi nemogoče. Ponudila se vam bo priložnost, da boste sklenili nekaj prav nenavadnih prijateljstev. Vsekakor pa vam bodo spremembe, ki jih boste doživljali, pomagale izkristalizirati in oblikovati lastne sanje. Čeprav se globoko v srcu zavedate, da bi se morali rešiti določenih starih navad in nepotrebnih obveznosti, vam je težko temu popolnoma obrniti hrbet. Vez med čudežnim in tistim, od česar ste odvisni, se pred vas postavlja kot past, zato ostanite sami pred seboj iskreni, odkritosrčni in zvesti resnici. Začetek leta bo poslovno tudi najbolj dinamičen, pa čeprav boste v novembru najbolj uspešni. Do konca leta pa se boste, upajmo, enkrat za vselej rešili slabe navade - podcenjevanja lastnih sposobnosti in straha pred drznim nastopom. Odvadite se prepoceni prodajati svojih idej drugim, to je razlog, zakaj vedno potegnete krajši konec. V določenem obdobju vas bo vleklo nazaj v učilnico - kot študenta ali kot učitelja. Ko se bo ponudila priložnost za potovanje, jo izrabite, saj bo le to olepšalo vaše življenje, pa čeprav bo bistvo potovanja romarskega, in ne le dopustniškega značaja. Razloge, ki vzdržujejo vaše zveze, bi morali ponovno oceniti, saj boste od drugih zahtevali tisto, česar sami niste sposobni nuditi. Časi se spreminjajo s silovito naglico in z enako hitrostjo drvijo naši vozniki po cesti. Prav gotovo ste kdaj nevoščljivo opazovali vse mogoče znamke avtomobilov, ki se vozijo mimo vas. Pa si oglejte, katere avtomobile vozimo po astroloških znamenjih. Če določenih znamk še ni na naših cestah, bodite prepričani, da bodo tam vsak čas. OVEN - bo najverjetneje privihral v vaše življenje v rdečem ferrariju ali lamborghi-niju, ki se bo vsekakor skladal z njegovo impulzi v n o naravo. Gospod Oven osvaja s posebnim talentom v bleščečih nočnih klubih, na avtomobilskih tekmah ali pa med večernim skokom v bližnji casino ob petkih zvečer. Če se lahko sprijaznite z možnostjo, da boste »pečeni« še pred koncem večera in če so vam všeč igre z ognjem, se prepustite temu vratolomnemu gospodu Ovnu, saj bo skrbel za vas še dolgo potem, ko bodo zaprli vrata zadnji nočni klubi. Gospoda Ovni - mirujte kdaj pa kdaj, vsaj za trenutek! ▼ AT BIK - pri Biku postajate naravnost sivi v obraz, medtem ko se on vedno znova odloča tudi v vašem imenu. Vendar pa se gospod Bik vsakokrat pripelje v prvorazrednem stilu: v beemveju, mercedesu ali kakšnem drugem luksuznem avtomobilu bež ali bele barve. Če poskusite to trmasto bitje prepričati, da se spusti v ljubezen- sko razmerje ali pa v čisto poslovni odnos, še preden je za to pripravljen, bo največ, kar boste dosegli - podvojen čas, ki mu je sicer potreben za odločitev. Ko pa se nepopustljivi in trdovratni gospod Bik odloči, se bo prepustil užitkom, ki so pri samem vrhu luksuznega seznama. In kakšna naj bo njegova izvoljenka? Ustvarjalna in vsekakor muzikalna oseba, ki je hkrati tudi božanska kuharica. Težka kombinacija, ha! Gospoda Biki! Zdrava doza spontanosti velikokrat prinese največje in najbogatejše užitke v življenju. ▼ AT DVOJČEK - ta potepuh, ki je nor na življenje! Ponudite mu Mozarta ali Madonno ali kozarec piva z Barišniko-vim... po vsem tem bo hotel še več. Ali je potem sploh še čudno, če se žene za dvema avtomobiloma? Ne more se odločiti, kateri mu je bolj všeč. Če nima denarnih težav, se bo. odločal med srebrnim porschejem in klasičnim belim bentieyem. Dajte mu priložnost - sestavil bo en avto iz dveh; tako se mu vsaj ni treba odločati, katerega bo vozil danes. Gospod Dvojček osvaja zelo muhasto in neodločno. Se sploh lahko umiri? Ja, če najde izbranko z brezmejno energijo, prilagodljivostjo ter razumevajočo in predvsem nelastniško naravo. Gospoda Dvojčki! Če iščete nekoga, ki vas bo ponesel v nebo, je najbolje, da se odpravite na letalski miting in si poiščete izbranko med tistimi, ki pri letenju navzdol še utegnejo brati ali se pogovarjati; takšna bo vaš pravi sparing partner! ▼ AV RAK - največji ljubitelj doma najde v land roverju ali range roverju najboljši odgovor za svoje prevozno sredstvo. Gospoda Raka boste našli v garaži, kako »neguje« svojega jeklenega konjička, in sicer z otroško kremo, saj je avto zanj njegov drugi dom. Ker je Rak družinsko bitje, s seboj vedno pelje ženo, otroke in najverjetneje še Fifija in mucko. ▼ AT LEV - pravi zabavljač, ki si zmeraj prizadeva za najboljše - hišo, obleko, avtomobil. Njegovo osvajanje je kraljevsko, veličastno. Če je gospod Lev samski, ga boste videli, kako se šopiri po lokalih, MALO ZARES IN VELIKO ZA ŠALO!!! iščoč gospo, ki ga bo hkrati oboževala, sama pa bo tudi »pobrala« nešteto pogledov. Čevlji Gucci na nogah gospoda Leva se izjemno ujemajo z njegovo obleko, ki je, seveda, najnovejši izdelek prvovrstnega kre-atorja. Tudi njegova spremljevalka ne bo nič manj sijoče oblečena v drago in bleščečo kreacijo zvenečega imena. In kakšen avto vozi kralj zodiaka? Belega cadillaca ali rumenega jaguarja, če ima družino, samski pa se odloča za belega lambor-ginija, ki bo najverjetneje imel tudi zlate kljuke. ▼ AT DEVICA - pričakuje popolnost in servis najvišjega ranga. Čeprav gospod Devica nekoliko pretirava, pa ni tako raz-kazovalen kot kraljevski Lev, saj daje prednost praktičnemu pred p o m p o m . Avto, ki ga vozi gospod Devica, bo najverjetneje temnordeč saab ali pa moder volvo. Če ima dva avtomobila, bo na delo odhajal s sivim golfom. Izvoljenka gospoda Device bo imela visoko zapet viktorijanski ovratnik in krilo, ki bo vsekakor segalo čez kolena. Po poklicu bo tajnica, medicinska sestra ali učiteljica. Joj, kako je vse to všeč babici gospoda Device! Vas, drage dame, mogoče zanima sramežljiva in konservativna Devica? ▼ AV TEHTNICA - ima rada lepoto in hormon i j o . Sanjski avto gospoda Tehtnice je bele ali kakšne pastelne barve in ima luksuzno notranjost, pri čemer sploh ne omenjamo njegove udobnosti. Cadillac ali porche. Gospod Tehtnica osvaja z veliko stila. Izvoljenka bo nežne lepote z mehkimi klasičnimi potezami. Tudi ona je tako kot izvoljenka gospoda Bika nadvse muzikalna in ustvarjalna, čeprav njena kuhinja ni tako bogata. Gospod Tehtnica je prav hitro oddan, a če je še prost, boste že znali zaigrati na prave strune! Gospoda Tehtnice! Vaš svet je lep za življenje; ampak, ali si ne zaželite včasih tudi malce prepirati? ŠKORPIJON - njegov zaščitni znak je erotičen in izzivalen videz. Giblje se kot mačka in ob seksi avtomobilu je njegov pogled prav gotovo otajaI številna srca. Pa je njegov črni seksi avto? To je jaguar, porsche, lamborghini, mercedes, lincoln. Bodisi športne ali luksuzne izdelave, v vsakem primeru vas bo spominjal na spalnico na kolesih. Samski gospod Škorpijon strastno obožuje nasprotni spol. Rad se ogleduje, ko pa sreča izvoljenko, ki ustreza njegovim strastnim predstavam, postane zvest in iskren (!?). In kako ga boste spoznali? Le poglejte si njegovo precej »utrujeno« partnerko! ▼ A ▼ STRELEC zaljubljenec v svobodo, ki osvaja le takrat, ko to sam hoče in kakor hoče, po pravilu pa se to dogaja nekje na prostem - na lovu, smučanju, pri kajakaštvu... Gospod Strelec bo najverjetneje samski, če Eros nanj ni izstrelil res močne puščice. Njegova izvoljenka mora biti nora na šport in pripravljena oditi na taborjenje tisti trenutek, ko to izve, pa četudi v najhujši zimi. Njegov avto je rdeč jeep ali moder ford caravan. Če ga boste hoteli ukleniti, vam bo prav gotovo ušel. Spoštujte ga in ne pričakujte ničesar. Pri vas bo, dokler se bo čutil dovolj svobodnega. ▼ AT KOZOROG - za svoj denar veliko pričakuje, en avtomobil pa bi moral zadovoljiti vse njegove potrebe. Osvaja s trdo stisnjenimi pestmi. Poiščite ga v to-yoti, avdiju ali kakšnem drugem kompaktnem avtomobilu. Najverjetneje bo živčen, ko ga bodo prehitevali drugi v hitrejših avtomobilih. Izvoljenka gospo- da Kozoroga je po vsej verjetnosti matematični čudež v sivem črtastem poslovnem kostimu, ki se ujema z njegovim. Če je samski, pozor!!! Gospod Kozorog postavlja svojo izvoljenko na piedestal. ▼ AT ^ VODNAR - ima rad raču-n a I n i k e , a7 izume in igra-čke' en //yp!|t/ fj svobodnjaški L/SmLM duh’ kl osvaia * z liubeznii° vsega sveta. Opremljen z 1 ljuL najboljšo opremo visoke tehnologije ima njegov lamborghini, porsche ali ferrari najverjetneje tudi telefon. Ognjevita, živahna in nenavadna je njegova sanjska partnerka. Če povrhu vsega ni ljubosumna, je gospod Vodnar našel zase najbolj idealno življenjsko sopotnico. Gospod Vodnar je lahko inženir računalništva, znanstvenik, športni profesionalec, astrolog, učitelj. Njegovi genialnosti je največkrat ime »miselna odsotnost«. ▼ m t RIBI - lahko-jjSI| »gfbu verna in zau-pljiva duša, ki '*^S**"*-J vsako nesre-čno z9°dbo- ll da ste izgubili JA srajco in da si igr ne morete pri- voščiti nove. Dal vam bo svojo, pa čeprav stojite pred odprto in polno omaro oblek. Ker je gospod Riba preveč olikan, vas ne bo povprašal o teh oblekah, saj bo menil, da jih najverjetneje hranite za svojega prijatelja. Bodite nežni z gospodom Ribo, saj tudi Riba osvaja nežno, z občutkom. V trgovini z avtomobili bo najverjetneje kupil jugo, ki po 70.000 km nepopravljivo in brezupno obstane na cesti. Izvoljenka gospoda Ribe je ustvarjalna, sramežljiva, nežna. Zakaj? Ker je gospod Riba pravi kandidat za copatarja. Gospoda Ribe! Skrijte svoj bančni račun, uživajte v življenju in v svoj slovar dodajte besedico ne. Ne morete vendar vsakomur zaupati. Občinska uprava Dolina želi svojim občanom srečno in uspešno novo leto 1993 »CORIUM« import-export s.r.l UVOZ - IZVOZ -ZASTOPSTVA poslujemo po avtononomnem tržaškem računu in po generalnem računu Trst - Dolina 265 Tel:(040)228021 Fax (040)228085 PEKARNA Salvo Gostilna GRUDEN Tipična Kraška kuhinja Sempolaj 49 Tel. (040) 200151 zaprto ob ponedeljkih Trgovina jestvin GRUDEN Sempolaj 49 Tel. (040) 200151 REPENTABOR -COL TELEFON 327222 Obutve - usnjena galanterija GOSTILNA »PRI POSTI» »ALLA POSTA« Opčine Narodna Ul. 122 Tel. (040) 213900 Specialitete: meso, ribe, divjačina ZAPRTO OB TORKIH Ul.GRUDEN 56 - Tel. 226125 BAZOVICA TABOR v/ domači mlečni proizvodi Tel. 040/327092 Zadružna kraška mlekarna vošči srečno novo leto TOBAKARNA-PRODAJALNA ČASOPISOV IN IGRAČ Lili Kebar BAZOVICA Tel. 226321 Ulica Igo Gruden 72 Ul. Cellini 2 34132 TRST Tel. (040) 660160 Telex 461102 CORIUM I Fax (040 660059 AVTOKAROSERIJA Colja - Kante s.n.c. Terčon A. in Clorici A. gradbeni material SAMATORCA 53 Telefon 229377 SESLJAN 27/A - TEL. (040) 299259 GRADBENO PODJETJE Geom. IDLE TUL & C. S. n. c. Trst - Ulica Flavia 22/3 Tel. (040)818141 ŽELEZNINA IN DROGERIJA Terčon SESLJAN 27/A Tel. 299220 TECNOMARMI SNC Obdelava marmorja in granita NABREŽINA Cesta za telovadnico 11/B Tel. (040) 200130 FOTO KINO MATERIAL SEB0FLEX TRST Ul. Mazzini 51/b Tel. (040) 636300 (040) 420154 ^SftSS S S IMPORT - EXPORT RAPPRESENTANZE S ■ ■MVBm m uiaar m uvoz - izvoz mmm\m S s.r.i. Sedež: 34135 Trst - Scala Belvedere 1 Tel. (040) 43713 - 43714-411826-411827 Telex 460319 FRIEX - Telefax (040) 43073 Filiali: 34170 Gorica - Ul. Morelli 38 Tel. (0481) 535855 - Fax: 536012 33100 Videm - Ul. Roma 36 Tel. (0432) 502424 - Fax 503780 POMORSKA AGENCIJA Mediterranea s.a.r.l. TRST - Ulica Milano 4/1 Telefon (040) 7369 Telex: 460087 MEDMAR I Telegr. MEDIMARE © »K ® VODOPIVEC ZGONIK 50/A - Tel. 229122 ZIDARIČ S.n.c. Skladišče papirja in papirnatih izdelkov za prehrano: vrečke, torbe, prtički, higienski papir, kozarci Nabrežina 120- Tel. (040) 200232 Fax (040) 201188 CVETLIČARNA MIKI sveže cvetje poročni okraski cvetlični okrasi za vse priložnosti Nabrežina - Trg sv. Roka Tel. (040) 200286 GRMADA S.r.l. UVOZ - IZVOZ ŽIVINE, MESA AGROPROiZVODOV IN OPREME ZA MESNO INDUSTRIJO 34133 Trst - Ul. Cicerone 2 Tel. (040) 362885 Fax: (040) 362667 Telex: 460204 GRMADA I Aleksandra NABREŽINA 143 HOTEL RESTAVRACIJA PIZZERIA TOBAKARNA MILIC BRISCIKI Tel. 327330 NABREŽINA Kamnolomi 35/c Tel. (040) 200115 železnina Rožiča Terčon-Pertot NABREŽINA 124 Tel. 200122 • TALNE IN STENSKE KERAMIČNE PLOSCICE • SANITARIJE NABREŽINA Kamnolomi 35/c Tel. in fax (040) 200371 MANUFAKTURNA TRGOVINA Pertot Ivana Nabrežina 106/4 Tel. (040) 200055 AVTOKAROSERIJA Švara S. & Masten S. NABREŽINA Kamnolomi 69 Tel. 200654 - 299768 macelleria carsica commerciale čarni TRZIC-Ul. Timavo 15 Tel. (0481)410574 Nabrežina center 144 Tel. (040) 200020 kamineti EDILM A S .....im i» ii iiiiiii—m— gradbeni material TRST - Ul. delFUva 2 - Tel. 411309 BIZERBA BIANCHI srl arredamenti TRST - Ul. Crispi 42 Tel. 764225 HLADILNIKI, MESOREZNICE IN TEHTNICE BREZPLAČNI PREDRAČUNI ZA OPREMO Pertot - podloge - drobnarije - velika izbira blaga - oblačila - oprema TRST Ul. Ginnastica 22 Tel. 371648 Garancija - Usluge - Servis Mercedes - Benz. Ekskluzivni uradni zastopnik. F.lli Nascimben s.p.A. TRST - Ind. cona pri Orehu - Ul. Flavia Stramar Tel. (040) 232277 - Fax (040) 232469 Co s.n.c. SPLOSNA GRADBENA DELA NOTRANJA IN ZUNANJA POPRAVILA PRODAJA RAZNIH MATERIALOV IN GORIV KRIZ 470/b Tel. 220755 - 220779 TIPO-LITO GRAPHART vam nudi raznovrstne tiskovine TRST Drev. D‘Annunzio 27/E Tel. 772151 Društvena gostilna Gabrovec Najemnici SAVINA in ANA želita srečne novoletne praznike Tel. 229168 SPAR (J)service Maida VOSCI VESELE PRAZNIKE KRIZ 135 Tel. 220717 GOSTILNA GRILANC Najemnik Bastiancich Lidia SALEZ 59 Tel. 229113 I® Vsem oglaševalcem vsele praznike TRST - UL. DEI MONTECCHI 6 PUBLIEST srl III. nad. Oglasna agencija Primorskega dnevnika, Republike in izdaj ZTT GOSTILNA DOLENC PROSEK (Devinščina) Tel. 225214 ELEKTRO GOSPODINJSKI STROJI RADIOAPARATI AVTORADIO POHIŠTVO LANZA OB IZHODU IZ PREDORA NA AVTOCESTI PRI PROSEKU TRST Telefon 225498 31 hobles S. p. a. PROIZVODNJA: lesenih lamelarnih oken po meri IZVOZ - UVOZ: zastopstva v lesnem, kemičnem, mehaničnem in elektrotehničnem sektorju 33049 SPETER (San Pietro al Natisone) Italija - Industrijska cona Tel. (0432) 727286 Telex 450504 HOBLES I Telefax (0432) 727321 URARNA - ZLATARNA Bratina TRZIC Corso del Popolo 28 Tel. 410674 TVRDKA Nardin Vojko Zastopnik za Goriško: RADENSKA - ROGAŠKA PIVO UNION IN FORST GORICA - STANDREZ Ul. del Carso 67 Tel. 21065 Elettrotermo sanitaria WALTER SOSOL GORICA-Travnik 21 - Tel. (0481) 535516 TRGOVINA JESTVIN Briško GORICA Trg Medaglie dOro 12 Tel. 531550 GOSTILNA PERIC POLJANE Tel. 78117 ESPEGO s.r.l. ŠPEDICIJA IN MEDNARODNI PREVOZI Tel. (040) 534660 BEL® s.r.l. IMPORT - EXPORT Tel. (0481) 534760 GORICA - Korzo Italia 126 Telex 460155 ESPEGO Telefax (0481) 532410 UAGRARIA SERGIJ ZAVADLAV SEMENA, SADIKE IN VSI PRIPOMOČKI ZA VRTNARSTVO KRMA IN OPREMA ZA DOMAČE ŽIVALI GORICA Ul. Trieste 18 Tel. (0481) 520898 TRGOVINA OBUTVE Meri Kosič COTAR GORICA Raštel 72 Tel. (0481) 533667 PROIZVODNJA INSTALACIJA KLEPARSTVO Mučič Mario ŽLEBOVI - CEVI - STRESNA OKNA - STRESNI ZRAČNIKI IZ POCINKANE PLOČEVINE GORICA - STANDREZ Ul. A. Gregorčič 20/2 POTOVALNI URAD 34170 GORICA Ul. N. Sauro 12 Tel. (0481)531213 Fax(0481) 531180 Telex 461039 GOTOUR O TISKARNA, KNJIGOVEZNICA, FOTOSTAVEK, OFFSET o Ul. A. Gregorčič 18 Gorica (Standrež) Tel. (0481) 22116 - Fax (0481) 22079 europaper, ♦ proizvodnja ♦ trgovina ♦ oprema in repromateriali za papirno, predelovalno in grafično industrijo 34170 GORICA Ul. deirindustria 6 Tel. (0481)20985-21975 Telex 461156 PAPER I Telefax (0481) 21117 KNJIGARNA IN PAPIRNICA GISS GORICA Ul. Arcivescovado 15 Tel. 531594 KOLESA IN NADOMESTNI DELI E. čuk Lastnika: Cefarin in Saksida GORICA Trg Cavour 9 Tel. 535019 AVTOMOBILSKI DELI IN OPREMA AVTOGAS SERVIS Sprint auto Klavčič Jože GORICA Ul. Arcivescovado 13 Tel. (0481)530114 K Komjanc Luigi 34170 GORICA Ul. Rossini 22 Tel. (0481)531821 -531935 Fax: (0481) 534578 PRODAJA, SERVIS in POPRAVILA AVTOMOBILSKIH GUM logh S.r.l. ŠPEDICIJA IN MEDNARODNI PREVOZI 34170 GORICA Ul. Cravos 27 Tel. (0481) 531191 - 3 linije r.a. Fax 532655 TRGOVINA JESTVIN Dušan Pelicon SOVODNJE Prvomajska 52 Tel. 882060 GOSTILNA Francetu 3 LEKARNA PRI JEZERU DOBERDOB - Tel. (0481) 78300 SOVODNJE Prvomajska ul. 86 Tel. 882038 ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE IN KOVAŠKI IZDELKI F.lli TABAJ s. n.c: Miloš - Rajmund GORICA Ul. A. Gregorčič 15/1 Tel. 21025 Fax (0481) 21987 La^Goriziana ,r, ŠPEDICIJA IN MEDNARODNI PREVOZI > Sedež in uprava: Ul. Duca d’Aosta 180 - 340170 GORICA Tel. (0481) 520660 - 520655 Operativni urad: MMP STANDREZ Tel. (0481) 22351/2/3/4/5 Telex 460107 LAGORII Fax (0481) 520117 TRGOVINA JESTVIN Povšič Emil GORICA-Ul. Trieste 261 Tel. (0481)21193 TRGOVINA JESTVIN Cotič Danilo SOVODNJE OB SOČI Prvomajska ul. 85 Tel. 882026 IMPORT - EXPORT tekno pogis - Zaščitna sredstva za poljedelstvo - Kemikalije in bazna kemija - Tehnična svetovalska služba - Industrijski inženiring Sedež: GORICA - Ul. Crispi 2 Tel. (0481) 531600 Telex 460655 Telefax (0481) 530008 Filiala: TRST - Ul. Aleardi 1 A LAND* * ROVER z TOMAUTO Stanko Tomažič ZASTOPSTVO ROVER LAND ROVER GORICA - ulica. Nizza 15 - Tel. (0481) 533923 TRZIC - Drevored Verdi 42 - Tel. (0481) 40148 © GLOBTRADE italiana S.p.a. Export - Import SEDEŽ: 34170 GORICA, Largo Culiat 11 Telefon (0481)5941 Telex 460555 GLOBTR I Telefax (0481) 594220 GOSTILNA Primožič domača kuhinja in briška vina GORICA - Drevored XX. septembra 139 Tel. (0481)82117 uvoz - IZVOZ ZASTOPSTVA 34070 SOVODNJE (GO) Čase Sparse 78 Tel. (0481) 521383 Telex 460639 IMSAGO I Fax (0481) 521388 • STEKLO ZA GRADBENIŠTVO IN POHIŠTVO: float, refleksno, ornamentno, izolacijsko kaljeno, ogledala itd. • STROJI IN ORODJE ZA STEKLARJE e LASTNA PROIZVODNJA: izolacijska stekla, silikonska tesnila BASKI USTANAVLJAJO NEODVISNO DRŽAVO Knjiga VI, verz 1: Okoli Pirenejev bo veliko srečanje, tujci bodo pomagali novemu kralju blizu Garone in velikega svetišča, tudi rimski kapitan se jih bo bal. Razlaga: Baski, ki živijo v Pirenejih, bodo ustanovili neodvisno državo na ozemlju, ki je trenutno del Francije in Španije. Baski sami sebe imenujejo Euskaldunaki, njihova domovina pa je Euskadi (Baskija). Izvor Baskov je neznan. Njihov jezik ne pripada nobenemu indoevropskemu jeziku in tudi njihova krvna skupina ni običajna za Evropo. ETI, militantni separatistični skupini, bodo pomagali tujci, najverjetneje iz srednjevzhodnih terorističnih skupin, pri ustoličenju novega voditelja in pri odcepitvi od Francije in Španije. Francija in Španija bosta v strahu pred terorističnimi napadi svojih obmorskih središč, najverjetneje Biarritza. Pred kratkim je španska oblast dopustila Baskom, ki živijo v Španiji, domači pravni sistem, ki je pn/i korak k neodvisnosti. SMRTONOSNA BIOLOŠKA NESREČA V ZAHODNI EVROPI Knjiga IX, verz 55: Grozljiva vojna se pripravlja v zahodni Evropi, leto zatem bo prišla kuga, tako grozljiva, da mladi, stari, niti živali ne bodo ušle, kri, ogenj, Merkur, Mars in Jupiter bo v Franciji. Razlaga: Naključna izpustitev biološkega organizma, ki ga je ustvaril človek v biološko-vojaški tovarni v Franciji, bo sprostila v okolje strahoten virus, tak, ki bo ubijal ljudi in druga živa bitja. Čeprav so poskušali prepovedati tako izdelavo kot zalaganje z bio-ioško-vojaškimi organizmi, pa številne države nadaljujejo s proizvodnjo tega smrtonosnega orožja, med njimi ZDA, Francija, Združeno kraljestvo, Sovjetska zveza in Kitajska. Leta 1979 je bil izbruh zastrupitve z antraksom v Sverdlovskem v SZ verjetno povezan z nesrečo v bližini sovjetsko-nemške vojaške tovarne. OBDOBJE MIRU, RAZVOJA IN NAPREDKA Verz: Zidovi se bodo spremenili iz opeke v marmor, mir bo sedeminpetdeset let, radost človeštvu, akvadukt bo prenovljen, zdravje, izobilje sadežev, veselja in sladkega časa. Razlaga: Svet bo doživel 57-letno obdobje neverjetnega miru in razvoja. Napredek v zdravstvu in kmetijstvu bo premagal bolezni in lakoto IN KAJ JE NAPOVEDAL NOSTRADAMUS? po svetu. Tehnološki napredek bo osvobodil človeka garanja in pomagal uničiti strupene odpadke, sevanja in onesnaževalne snovi. Rešen dolgočasnega dela, se bo človek lahko posvetil izobraževanju, športu, zabavi in umetnosti. V tem času bo človek razsvetljen ponovno zgradil fizično in duhovno infrastrukturo na svetu. Nastala bo skoraj utopična družba, v kateri bodo vsi srečni in deležni splošnega blagostanja. PRIHOD ANTIKRISTA Knjiga X, verz 72: Leta 1999 in sedmega meseca bo z neba prišel kralj grozot, ko bo izmučeno Sonce prišlo na svoj račun, takrat se bodo moje prerokbe uresničile. Razlaga: Ta prerokba kaže na to, da bo Sonce uničilo Zemljo na koncu njenih dni. Znanstveniki zdaj predvidevajo, da bo Sonce eksplodiralo samo vase kot del normalnega življenjskega cikla zvezde. Ko se bo to zgodilo, bo uničilo tudi Zemljo in preostali sončni sistem. Do takrat pa ostaja upanje, da bo človek prenesel življenje z Zemlje v zunajsončni sistem in obvaroval človeštvo in druge oblike življenja pred izumrtjem. Ciklus Lune pa naj bi se po mnenju številnih napovedovalcev končal leta 1889; torej naj bi se prerokba uresničila 7000 let pozneje oz. leta 8909 našega štetja. Nostradamus ni bil sposoben predvideti dogodkov po zemeljski eksistenci. znova bo obudil velikega mongolskega kralja; pred tem in še potem bo Mars srečno vladal. Razlaga: Veliko jih je že predvidevalo prihod Antikrista. Nostradamus v enem od maloštevilnih verzov, v katerih navaja natančen datum, dejansko predvideva, da bo Antikrist prišel julija 1999. Antikrista so velikokrat povezovali s številko 666, ki je obrnjeno število 999. Podatek, da bo Antikrist prišel z neba, lahko pomeni, da bo vesoljec ali pa del vesoljne sile. Zdi se, da si bo Antikrist pri svojem poskusu, da bi zavladal svetu, pridobil pomoč človeškega vodje iz vzhodne Azije, morda Kitajske. Strahovite bitke bodo pred in po prihodu Antikrista, saj se bodo za premoč bojevale sile dobrega in zlega. VZHODNJAŠKA SILA NAPADA ZAHODNO EVROPO Knjiga II, verz 29: Vzhodnjak bo stopil s svojega sedeža, prečkal bo Apenine in videl Francijo, potoval skozi nebo, vodo in sneg in po vsakem bo udrihal s svojo palico. Razlaga: Predvideno je uničenje zahodne Evrope z nuklearnim napadom, ki ga bo sprožila sila iz Daljnega vzhoda. Rakete bodo potovale po nebu hitreje od zvoka, preskakovale hribe, oceane in polarne kape. Napad, ki bo usmerjen nekam v okolico Francije, bo prizadel večino sveta, saj se bo radioaktivni prah razširil po Evropi. Množično uničenje bo ustavilo vse gospodarske, politične, socialne in kulturne oblike življenja. VELIKE SPREMEMBE OKOLJA _ Knjiga VI, verz 5: Tako velika lakota in kuga, dolgotrajen dež dolžine arktičnega pola, Samarobrin sto enot od hemisfere, živi brez zakonov, brez politike. Razlaga: Strahovite spremembe v podnebju na Zemlji bodo povzročile lakoto in kugo in prinesle dolgotrajen dež severnemu polu. Dež na Arktiki bo kriv, da se bodo ledeniki stopili, rezultat česar bodo velike spremembe na svetovnih obalah. Nev/ York, Florida, Fiong Kong, Los Angeles, Karibi in grški otoki, Rio de Janeiro in Kairo bodo poškodovani zaradi poplav. Svetovne meje se bodo spremenile in zmanjšala se bo površina kopnega. Hkrati pa bodo ljudje živeli v novi civilizaciji, ki bo v zemeljski orbiti. Ta razsvetljena civilizacija ne bo potrebovala zakonov in ne bo ujeta v politiko. Od tam bodo opazovali zemeljske vire in zaščitili tiste, ki živijo spodaj. UNIČENJE ZEMLJE Knjiga I, verz 48 Dvajsetletna vladavina Lune bo minila, sedem tisoč let bo nekdo drug vladal njeni monarhiji, KAKŠNEGA LJUBEZENSKEGA PARTNERJA Sl ŽELITE? TAKEGA, KI Vprašanja za ženske: Vprašanja za moške: jg;£&5E«Eg§f| 1. Pokaže zanimanje za vas: a. pošlje vam vabeč pogled b. je hladnokrven in preračunljiv c. je dober poslušalec d. hrepeneče se zagleda v vas 2. Pritegne vas: a. s seksi gibanjem telesa b. s svojo pametjo bolj kot zunanjostjo c. s svojo neposrednostjo d. z avanturističnim duhom in smislom za humor 3. Poskuša zvedeti čim več o vas: a. naravnost vas vpraša b. skorajda bere vaše misli c. želi ugotoviti, ali imata skupne točke d. sprašuje vas o skupnih prijateljih 4. Začetno zanimanje nadaljuje z: a. očitno željo, da se približa, pa čaka na vaš prvi korak b. telesno govorico, kar pomeni, da je dober v postelji c. kazanjem vseh znakov zanimanja, a ostane gentelmen d. kaže znamenja, kot bi se oddaljeval 5. Je seksi na način, ki: a. ni takoj očiten b. se mu intelektualno ne morete upreti c. vas spomni na majhnega izgubljenega fantiča d. takoj dvigne vaš srčni utrip 6. V intimnih trenutkih: a. nedvomno dokazuje, da je nežen in pozoren ljubimec b. se vam zdi, da bi morali prej prebrati Kama Sutro c. je razburljiv že od prvega trenutka d. je poezija v gibanju 7. Pri telefonskih pogovorih: a. želi globoko intimne pogovore, čeprav ste v službi b. vam nikoli ne pozabi reči, da vas pogreša c. je kratek in jedrnat d. želi samo preveriti, če ste doma 8. Ko vas prvič povabi na zmenek: a. želi iz tega narediti avanturo b. pričakuje, da mu boste pripravili večerjo c. vas drži v nevednosti do zadnjega trenutka d. vas odpelje na romantično večerjo 9. V vas zbudi strast: a. s tem, da je zelo zelo takten b. s stimulativnim pogovorom c. z nežnim božanjem po obrazu d. tako da vam predlaga vikend v Parizu 10. Vam pokaže, kako pomembni ste zanj: a. z ljubosumnostjo na vsak vaš korak b. z vami deli vajine intimne šale c. tudi za trenutek vas ne zapusti, ko gresta ven d. z vsako besedo in kretnjo izrazi domnevo 11. Ce boste rekli, da vam je všeč neki filmski igralec: a. se bo nasmejal in nadaljeval z delom b. bo to čemerno vzel za žalitev svoje seksualnosti c. vas bo odpeljal naravnost v spalnico d. vas bo suho pogledal in zamenjal temo 12. Menite, da bo dober mož, ker: a. se dobro razume z vašimi in svojimi starši b. se zdi, da ima rad otroke c. bosta delila razburljivo življenje d. je očitno zanesljiv 13. Ima značaj, ki je: a. redko muhast b. romantičen c. vedno v gibanju d. običajno hladnokrven, miren in zbran 14. Ce se v nečem ne strinjata a. nikoli ne izgubi živcev b. mora zmagati c. bo našel rešitev za oba d. bo sprva slabe volje, a se pobota 15. Vam pokaže, da je on šef: a. z načinom, kako reče, kaj naj naredite b. s svojo intelektualno superiornostjo c. tako, da doma vodi finančne zadeve d. vas naredi čustveno odvisne 16. Ko gresta ven, je: a. točen s šopkom rož v rokah b. časovno nepredvidljiv c. včasih neizogibno, vendar ne namenoma pozen d. na vratih, še preden ste se utegnili obleči 17. Svoj smisel za šalo vam pokaže: a. tako, da se zna smejati tudi sebi b. z načinom, kako vas nasmeji c. tako, da pove vse smešne zgodbe, ki se jih spomni d. z izmišljanjem dobrih šal 18. Misli, da bi se vi morali oblačiti: a. po zadnji modi b. čimbolj seksi c. čimbolj romantično d. klasično 19. Kadar vas želi osrečiti, vam: a. kupi šampanjec, da ga spijeta v banji b. kupi delnice c. pomaga odplačevati kredite, kadar le more d. dovolida ostanete tako neodvisni, kot si želite 20. Je v družbi druge ženske, ker: a. se je z njimi tako lepo pogovarjati b. ima rad drobne flirte c. vas rad naredi ljubosumno d. to ugaja njegovemu egu 1. Privlači vas, ker: a. je seksapilna b. ima smisel za šalo c. dobro obvlada dogodke d. je močna osebnost 2. Spominja vas: a. na mater, ko je bila še mlada b. na prvo simpatijo c. seksualni simbol vseh časov d. junakinjo romantičnega filma, ki vam je všeč 3. Misli, da je spolnost: a. nekaj, česar ne smeš vzeti pretirano na lahko b. nadaljevanje prijateljstva c. najhitrejši in najboljši način spoznavanja d. ne najbolj bistvena stvar v neki zvezi 4. Očitno pokaže, da: a. želi, da vi naredite prvi korak b. je rada dominantni partner c. nima predsodkov pred eksperimentiranjem d. se je čuvala samo za vas 5. Za vas se zanima, ker: a. sta oba navdušena nad zabavo b. ima rada umsko spodbudo c. išče pravo romanco d. se z vami počuti varna 6. Všeč vam je, ker: a. je vedno v središču pozornosti b. daje hladnokrven in vzvišen videz c. je romantično zapeljiva d. se zdi, da bo nekega dne dobra žena 7. Ob njej se počutite: a. kot majhen fantič b. edini moški na svetu c. še bolj zagreti zaradi njene ravnodušnosti d. ne morete pričakati trenutka, ko ji boste strgali obleko 8. V postelji: a. želi veliko akcije b. je romantična in nežna c. se rada sprosti in se potem pogovarja d. je zanimivo nepredvidljiva 9. Izpolni vsako vašo potrebo, ker: a. je tak romantik kot vi b. je čudovito odvisna c. se z lahkoto razvname d. vas nikoli ne dolgočasi 10. Želite, da jo vaši prijatelji spoznajo: a. da bi bili ljubosumni b. da ugotovite, ali rada flirta c. da ugotovite, kakšni so njeni vtisi o njih d. da bi videli, kaj je to prava ljubezen 11. Drugi interesi: a. se bolj zanima za vas b. rada deli vaša zanimanja c. ima veliko svojih konjičkov d. bolj jo zanima urejanje doma za vas 12. Idealna je za zvezo, saj: a. se želi umiriti b. se želi še naprej zabavati in ostati prosta c. izpolnjuje vse vaše romantične ideale d. je najboljši partner v postelji doslej 13. Pripada določeni starostni skupini: a. je bolj izkušena, starejša od vas b. nežna, ljubeča, romantična in veliko mlajša c. najverjetneje laže o svoji starosti, pa kaj potem d. je prava mala seksi Lolita 14. Cesta sprta: a. vam pošlje opravičilo b. pusti, da trepetate dneve in dneve, preden se oglasi c. misli, da se v postelji vse uredi d. plane v jok takoj, ko vas vidi 15. Na zabavi: a. je ob vas toliko, kolikor si želite b. gre po svoje c. rada flirta, vendar le takrat, ko vas ni d. vedno vas ima na očeh 16. Ce omenite, da vam je všeč neka seksi filmska igralka: a. vam reče, da poskusite srečo b. uporabi vso črno magijo, da vam to izbije iz glave c. takoj pomisli, da je ne marate več in joka d. vam pokaže svoje seksualne sposobnosti 17. Zdi se vam, da bo dobra žena, ker: a. se vaši starši z njo odlično razumejo b. je taka perfekcionistka c. se zelo dobro ujemata v postelji d. izpolnjuje vse vaše romantične sanje 18. Ima tako osebnost, ki: a. nikoli ne prestopi meja potrpljenja b. vas nenehno preseneča c. je navadno dobre volje in zabavna d. kaže neverjetno občutljivost 19. Nosi spodnje perilo, ki: a. je provokativno b. ni preveč ekstravagantno c. je zelo romantično d. je očitno višek mode 20. Izpolnjuje vaša pričakovanja, ker: a. veste, da vas ne bo razočarala b. je neskončno razburljiva c. je sanjska princesa iz pravljice d. spolnost je zanjo odprta knjiga OGENJ (Oven, Lev, Strelec) Ce je vaš ljubimec rojen v ognjenem znamenju, bodite pripravljeni, da vas bo kar spodneslo, prav gotovo pa ne bo znal sprejeti besedice »ne« kot odgovor, saj doslej še nikoli ni slišal za potrpežljivost. Ognjena znamenja so vroča, strastna, impulzivna, zabavna, energična, pozitivna in optimistična. Z njimi je veliko zabave, lahko pa so tudi ukazovalni, zahtevni in pretirano agresivni. Kadar imajo slab dan, izberejo razlog za prepiranje samo zato, da bi vas izzivali. Vsa ognjena znamenja imajo izrazito kvaliteto vodilnih ljudi, še posebno Oven in Lev. Strelec pa je največkrat prezaseden s potovanji po svetu in ga zato povzpenjanje po lestvici ne zanima preveč. Življenje z njimi je le redkokdaj dolgočasno, a z njihovo energijo je težko držati korak. Velikokrat, ko boste popolnoma izčrpani in si boste želeli samo počitka, bo vaš ljubimec iz sanj imel v mislih mnogo bolj razburljive naCrte. V srcu ostajajo ognjena znamenja otroci, še posebno Oven, za katerega se zdi, da nikoli ne odraste. So kot razvajeni otroci, ki hočejo vse, kar vidijo, in jih prav malo briga, kako bodo to dosegli. V njih pa je nedolžna želja, da osrečujejo druge ljudi, da jih nasmejejo, zasipajo z majhnimi darili (tudi velikimi, Ce so ekstravagantni Levi) ter tako pokažejo, kako vas imajo radi. So začetniki, osebe, ki ne znajo sedeti pri miru. Toda zanje je značilna tudi nestanovitnost. Kolikor znajo biti zaljubljeni (posebno Oven in Lev), znajo biti neverjetno sebični pri vztrajanju na svoji prostosti. V vsakem primeru pa življenja z ognjenim ljubimcem ne boste nikoli pozabili, čeprav je trajalo tedne, mesece ali vse življenje. ZEMLJA (Bik, Devica, Kozorog) Z ljubimcem, rojenim v elementu zemlje, boste kaj kmalu spoznali, da ste srečali nekoga, ki z obema nogama trdno stoji na zemlji. Zemeljska znamenja so potrpežlji- va, prijazna, krepostna in konvencionalna in vam lahko zagotovijo varnost, tako Čustveno kot finančno.Toda Bik je lahko strašansko trmast, Devica kritična in pikolovska in Kozorogov nekoliko pesimističen pogled na življenje vas včasih spravlja ob živce. Zveza z njimi bo morala trajati kar nekaj Časa, preden se vam bodo prepustili. Cisto brez pomena je prehitevati dogodke, kajti s tem lahko zvezo uničite. Potrpežljivost je najbolj važna (Ce ste ognjeno znamenje, bežite stran!), saj želijo biti zemeljska znamenja popolnoma gotova, da jim ne bi bilo pozneje žal. To sicer ne pomeni, da se ne zaljubljajo na prvi pogled, lahko pa stavite, da bo v tem primeru marsikdo od njih preveril vašo preteklost in sedanjost, da bi ugotovil, ali ste res ustrezen partner. Med njimi so tudi razlike: Bik je definitivno najbolj čuten, Devica in Kozorog pa sta veliko bolj rezervirana pri fizičnem odnosu. V celoti pa so zemeljska znamenja trdna, stabilna in vedno pri roki, ko jih potrebujete. Toda tudi z njimi lahko doživite eksplozivne trenutke, še posebej, če ste jih razočarali. Navadno delajo neverjetno trdo. Bik se nagiba k temu, da zasede drugo mesto, Čeprav je prekleto sposoben za prvo. Devica je znana kot znamenje »uslug« in je vedno kritična tako do svojih dejanj kot do dejanj drugih. Kozorog pa je nor na delo in odločen, da bo za svoje bližnje zagotovil kar največ varnosti. ZRAK (Dvojček, Tehtnica, Vodnar) Z ljubimcem, rojenem v znamenju elementa zraka, natanko veste, pri čem ste. To seveda ne pomeni, da lahko vzamete vse zares in da lahko pričakujete, da vam bo visel za vratom od jutra do večera. Znamenja zraka so pogosto bistra, duhovita, zgovorna, domiselna in umetniška. Ce pa pogledamo globlje, je vaš Dvojček nagnjen k flirtom, Tehtnica ima sicer občutek za ravnotežje, ki pa se podre zaradi Ko boste sešteli vse odgovore, boste v ustreznem poglavju našli, kateri element vas najbolj privlači: O = ogenj Zr = zrak V = voda Z = zemlja Odgovori za ženske: Odgovori za moške: A B C D A B C D 1. O Zr Z v 1. O V Zr Z 2. V Zr Z o 2. Z Zr O V 3. O V Zr z 3. V Z O Zr 4. Zr O Z v 4. Z O Zr V 5. Z Zr V o 5. O Zr V Z 6. Zr Z O v 6. O Zr V Z 7. Zr O Z v 7. Z V Zr O 8. O Z Zr v 8. O V Z Zr 9. Z Zr V o 9. V Z O Zr 10. O Zr Z v 10. O Zr Z' V 11. Zr O V z 11. V O Zr Z 12. Zr V O z 12. Z Zr V O 13. Z V O Zr 13. Z V O Zr 14. Z O Zr V 14. Z Zr O V 15. O Zr Z V 15. Z Zr V O 16. V Zr Z O 16. Zr Z V O 17. Zr V z O 17. Zr Z O V 18. O Zr v Z 18. Z Zr O V 19. O Z v Zr 19. Zr Z V O 20. V Zr o Z 20. Z O V Zr značilne neodločnosti, v Vodnarju pa ste spoznali najbolj nepredvidljivo znamenje zodiaka. Pri zračnih znamenjih je enako potrebna duševna kot telesna spodbuda. Vsako od teh znamenj išCe v svojgm partnerju intelektualne sposobnosti, saj sami veliko razmišljajo in razvijajo svoje misli. Zračna znamenja so prav gotovo »ljudje, ki potrebujejo ljudi«, uživajo v dobri družbi, v dejavnem družabnem življenju in seveda sporočanju svojih idej in misli. Posebno Dvojček bo od vas pričakoval, da se lahko pogovarjate o tisoč in eni različni temi. Včasih pa se zdi, da se težko posvetijo le eni osebi, čeprav to pri Tehtnici ne drži povsem. Z njimi se vam občasno zazdi, da ne dobivate zadosti v povračilo in da so včasih hladnokrvni. Govorjenje je eno, ko pa pride do bistva fizičnega odnosa, so ta znamenja skorajda sramežljiva. Potem je tu hladen in topel zrak, nikoli ni ves čas enako, in Čeprav vas ne presunejo s strastjo, to ne pomeni, da jim je kaj manj do vas. VODA (Rak, Škorpijon, Ribi) Pri ljubimcu elementa vode prav gotovo ne boste čutili pomanjkanja romantičnosti. So topli, čustveni, občutljivi, intuitivni, sočutni, zelo domiselni... in v primeru Škorpijona zelo zelo seksi. Vsi poznamo Rake, katerih razpoloženja nas spravljajo ob živce, in Ribe, katerih nepraktičnost pomeni, da boste sami plačali račun. Čeprav vodna znamenja niso praktični ljudje, je veliko Rakov in Škorpijonov poslovno zelo uspešnih. Ljubimec vas bo povzdignil do čustvenih višav, š6 posebej, Ce ste tudi sami takšen tip.Toda prav zato so pogosti tudi trenutki, ko se njihova sreča spremeni v žalost in takrat jih zlepa ne zbezate iz melanholije. Včasih se te osebe težko naslonijo na svojo notranjo moč, zato potrebujejo pomoč bolj kot katerokoli drugo znamenje. Toda pomislite na njihov element - vodo, ki je ves čas v gibanju. Kot plima in oseka - taki so. Ce ste sami risali gradove v oblakih in razmišljali, ali boste srečali nekoga, ki verjame v romantiko, ni boljšega znamenja od Raka, Škorpijona ali Rib. Tudi oni čutijo enako. Vodna znamenja niso impulzivna kot ognjena, ko pa se zaljubijo, je to globoko in resno. Želijo si sreče in nekoga, ki bo uresničil njihove sanje in jih nikoli ne bo razočaral. In seveda, Ce so Škorpijoni, so neverjetno ljubosumni na vaše življenje pred njihovo ero. Največkrat ni prav lahko združiti svoje osebnosti z njihovo, še posebej, če ste sami bolj divji, a definitivno je vredno poskusiti, saj je rezultat lahko tak, kot si ga nikoli niste upali zamisliti. Bodite pozorni le na to, da ne pretresete njihovih iluzij. Ce iščete le flirt, to nikakor niso prava znamenja. Tudi najbolj seksualno znamenje zodiaka Škorpijon globoko v sebi navadno želi veC kot le to. SREČNE LOTO ŠTEVILKE: 3, 12,13,17, 19, 25 ,30, 37 ASTRO-KVIZ V horoslopu obstaja znamenje, ki ga pogosto istovetimo z »denarjem drugih ljudi«. Ce imate moč tega znamenja, vam to pomaga, da se okoristite skozi pridobitve oz. premoženje drugih, to pa seveda vključuje tudi premagovanje velikih bitk. Katero znamenje je to? Odgovor pošljite na naslov uredništva, priložite svoje rojstne podatke (kraj, datum in uro rojstva) in trije srečni izžrebanci bodo po pošti prejeli osebni horoskop. PRIJATELJEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM VOŠČIMO VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO EUBODATA GROUP TRST Ul. Cicerone 6/A - Tel. 367273 - Fax 367601 GORICA Ul. Morelli 12 - Tel. (0481) 534742 - Fax 53484 LJUBLJANA Reboljeva ul. 5-7 - Tel. (061) 340774 - Fax 349954 ferncmdo obutve - torbice - usnjena galanterija TRST - Ul. Coroneo Tel. (040) 761602 Trgovina posode in darilnih predmetov FIORETTA PERTOT LIVIANA ZORN Sprejemamo poročne liste PROSEK 5 Tel. 225142 ZASTOPSTVA UVOZ IZVOZ Rešim s.r.l. Predstavništva - izvoz - uvoz 34133 Trst - Ul. Cicerone 8 - p. p. 101 Tel. (040) 362676 Telex: 460561 Rešim I Telefax: (040) 361839 Poslujemo v mednaro, industrijski proizvodov, repru..^ ADRIAOIL S.R.L. TRST - Ul. Lavatoio 4 Tel. (040) 364118 Fax(040) 638099 Telex 460689 Zastopnik podjetja INA ZAGREB v Italiji - petrokemija - kemija - rezervni deli RESTAVRACIJA BAR »La Marinella« Ribje specialitete TRST Miramarski drevored 323 Tel. (040) 410986 POHIŠTVO PUPIS SESLJAM IN POHIŠTVO ARCOBALENO DEVIN NAČRTOVANJE INTERIERA PO MERI IZBIRA MODERNEGA, STILNEGA IN RUSTIKALNEGA POHIŠTVA 3E^i 2S2E BEST s.r.l. import-export BOLJ UNEC 43 Tel. (040) 228878 Fax: (040) 228009 GOSTILNA Žbogar Se priporočamo SAMATORCA 26 URARNA ZLATARNA ŠKERLJ TRST Ul. Filzi 5 Tel. 68374 -X N GOSTILNA Z RIBJIMI SPECIALITETAMI »Boutiquedel pešce« KONTOVEL97 Tel. 225390 eurosava EUROSAVA s.r.i. 34133 TRST Ul. Cicerone 8 Tel. (040) 361177 Fax: (040) 361839 Telex: 460561 Sovo. Uraro „5[ocanSa ^Stario„ Zaprto ob torkih Draga S. Elia - Tel.228173 Lovske specialitete, žabe RESTAVRACIJA HOTEL Baia degli Uscocchi TRST Ribiško naselje 162 Tel. (040) 208516 s.ar.l. Ul. Rio Primario 1/3 Tel. (040) 383993 Fax: (040) 820432 Mineralne vode ROGAŠKA, RADENSKA, LEVISSIMA in LISSA vode in pijače Vstekleničena vina iz Slovenije Pršute kraški in San Daniele Vesele praznike vošči vsem klientom in prijateljem Bife Tomažič »Da Pepi« TRST Ul. Cassa di Risparmio 3 Tel. 68073 ve /8f3KŽ7 Bar SPORTTVO Brazzach Roberto TRST - Sv. Jakob Istrska ul. 10-Tel. 764704 MEDNARODNA TRGOVINA Sedež: 34133 TRST - Ul. Lazzaretto Vecchio 2 Tel. (040)311113 Fax (040) 311303 -p.p. 901 A. MLAKAR s.r.l Import - Export servisna delavnica OM ZA POPRAVILO DISEL MOTORJEV GORICA - ULICA TERZA ARMATA 105 Telefon (040)20425 Telex 460484 Računalniki - stereo HI-FI naprave vseh znamk elektrogospodinjski stroji - radio TV 0 Jožef Kerševani GORICA NOVI PROSTORI: Ul. Rossini 7/A Telefon 531643 VSE ZA ŠPORT KD Lonjer-Katinara ŠD Adria in Zadruga Lonjer -Katinara voščijo svojim članom in vsem, ki na katerikoli način pripomorejo pri njihovem delovanju srečno in plodno 1993 AVTOELEKTRICARSTVO »RUDI« R. PETEJAN Ulica sv. Mihaela 117 STANDRE2 Tel. (0481)21915 Avtoradio: Blaupunkt - Autosonik - Philips GRADBENO PODJETJE Krašek Sovodnje ob SOČI VAM VOSCI SREČNO NOVO LETO JESTVINE ZAVADLAV STANISLAV TRG SV. ANTONA 1 GORICA TEL. 533348 Raznašale! Primorskega dnevnika in ostali član i zadruge VITAL s.c.r.l. Želijo vsem srečno novo leto 1993 Vsem športnikom in športnim delavcem v zamejstvu in domovini želi Srečno un uspešno 1993 ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI KDKraški dom vošči vsem svojim članom in simpatizerjem srečno 1993 Nrodna in študijska knjižnica Trst Ljudska knjižnica «Damir Feigel» -Gorica želita svojim obiskovalcem srečno novo leto 1993 SD VESNA vošči vsem svojim tekmovalcem, odbornikom, prijateljem, podpornikom m vaščanom srečno novo leto Kulturno društvo Rovte -Kolonkovec želi vsem svojim članom, prijateljem in podpornikom ter sorodnim društvom srečno in uspeha polno leto 1993 S. K. DEVIN želi svojim članom in simpatizerjem uspešno novo leto 1993 Š K Kras želi vsem svojim članom in prijateljem srečno in uspešno 1993 Srečno in uspešno 1993 želi svojim dijakom, učnemu in neučnemu osebju ter vsem sodelavcem in prijateljem SLOVENSKI DE2ALNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE KD Venturini vošči srečno in uspešno novo leto 1993 vsem članom in prijateljem Trst - Ul. Economo 2 - Telefon 302640 VZPI - ANPI Devin - Nabrežina želi vsem svojim članom in njihovim sorodnikom srečno novo leto EDIL-PORFIDI TRENTINA TLAKOVANJE ZUNANJIH POVRŠIN S porfidi • peščenci • prane cementne plošče • samovezni tlakovci • kamnite zunanje stenske obloge - bunje ŠIROKA IZBIRA VSEH GRADBENIH MATERIALOV TRST - skladišče in urad: Prosek (pri avtobusni garaži ACT) Tel. (040) 251044 - 225822 Slovensko deželno gospodasko združenje Trst - Gorica - Čedad vošči vsem članom srečno in uspešno novo leto 1993 želi svojim članom in vem športnikom mnogo sreče in športnih uspehov v novem letu 1993 N. K. KRAS vošči vsem svijim športnikom, članom in prijateljem srečno in uspešno novo leto. Srečno novo leto želi svojim gojencem, profesorjem in sodelavcem, obiskovalcem koncertov in vsem prijateljem GLASBENA MATICA OTROKU PODARI IGRAČO ORVISI Trst - UL Ponchielli 3 n Shajališče poznavalcev pravega domačega sladodela Envpmla Jimentina % °0K3tin*e RINI IRGrlLIO TRST - Ul. Commerciale 26 Tel. (040) 421808 - fax (040) 44860 TEHNOLOŠKE NAPRAVE ZA CIVILNE IN INDUSTRIJSKE GRADNJE — NAPRAVE ZA: METAN IN VTEKOCINJEN PLIN, OGREVANJE, HLAJENJE, VENTILACIJO — HIDROTERMO SANITARIJE načrtovanje in predračuni TRST UL San Maurizio 16 (Vogal Trga Ospedale) Tel. 775741 ZENSKA, OTROŠKA IN MOŠKA KONFEKCIJA ’Arredobagno Udobnost in kakovost dneva projektiranje udobne kopalnice za kakovostno opremo za ugoditev vseh želja CORSO PUCCINI 22 - MILJE PUBLIEST Sri TRST - Ul. del Montecchi 6III. nadstr. - Tel. (040) 7796688 - Fax: (040) 768697 /Primorski /Republik vošči vsem oglaševalcem, poslovnim partnerjem in prijateljem uspešno in srečno novo leto 1993 SP DOPUST: LJUBO DOMA, KDOR GA IMA ... Kakšen dopust imate radi? Poln doživetij? Pustolovski ali lenoben? Kakor koli že, tudi dopustnikovanje je povezano z vašim sončnim znamenjem: Ovnove počitnice morajo biti predvsem izziv. Dopuščati morajo svobodo izbire. Organizirane počitnice niso zanj. Pustolovščine so idealne, vendar take, na katerih lahko po lastni želji potuje iz kraja v kraj. Doma ali na počitnicah mora Oven vedno nekaj početi. Ko se Bik odpravlja na dopust, ga v prvi vrsti skrbi udobje. Biki se navadno vračajo na mesta, kjer so se dobro počutili, in se le redkokdaj odpravijo v neznano. Svoj dopust Biki navadno pozorno načrtujejo, njihova glavna skrb pa je, da bo tradicionalen, miren, sproščujoč in domačen. Dvojček je drugačen. Rad potuje doma in po tujini - samo da je na poti. Potrebuje raznolikosti, srečanja z novimi ljudmi, obiskovanje različnih krajev in učenje novih jezikov ter navad. Dvojček sovraži preživljanje dalj časa na enem mestu, zato kraje bivanja spreminja. Veliko energije vam bo vzelo, če mu boste hoteli na počitnicah v vsem parirati. Rak svoje počitnice najraje preživlja v družinskem krogu in med prijatelji. Njegovega dopusta ne bi mogli oceniti za avanturističnega, pač pa previdno izbira tradicionalna mesta, na katerih je bilo kdaj prej prvovrstno. Da bi bil Rak na počitnicah srečen in zadovoljen, potrebuje toplo in prijateljsko vzdušje in veliko izbiro spominkov. Lev ostaja dokončno zvest sam sebi in želi, da se okolica do njega obnaša kraljevsko tudi na dopustu. Luksuz in Lev sta kot ustvarjena drug za drugega. Krivični pa bi bili, če ne bi priznali, da Lev tudi na povsem poceni počitnicah vedno najde možnost, da se počuti kraljevsko. Sonce, različni interesi, dobro življenje, vse skupaj seveda s tropom občudovalcev - in Lev ne potrebuje ničesar več. Device ni prav lahko spraviti na oddih, ko pa se le odloči, postanejo to mimogrede delovne počitnice. Ker Device sovražijo izgubljanje časa, uživajo mnogo bolj, ko ima dopust tudi konkreten praktični smisel. Za Device je najbolje, da same poskrbijo za vse, tudi za hrano, saj njihova visoka zavest o higieni potem ni več sporna in vprašljiva. Tehtnice potrebujejo dopust v prelepem in mirnem okolju, da se lahko sprostijo. Ker Tehtnica z ener- r^\kdai kaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 n 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Začeti -shujševalno dieto - redilno dieto - varčevati - šolanje - vpr. napredovanja - novo službo - potovanje - obrniti nov list -napisati oporoko -sklepati pogodbo -sposoditisi denar -obiskati dolžnika - špekulirati - oglaševati • • • • • • e e S O e • • e e e e e • • • • • s e • • • e • e e e • Ni primernega dneva • • e e • s e • • • • e e • e • • • • • e • e • e • • • e e • • • e • e Osebni odnosi - -srečanje s prijatelji - poroka - flirtanje - pretrgati zvezo • • • e e • • • • Ni primernega dneva • • e • • • • e • Lepotni posegi - striženje -trajna in barvanje -obiskkozmetičarke -plastične operacije -dati šivati obleko S s e e • e e Ni primernega dneva • e e • e e • e e e e • • • • e e e e • e e e • Zobozdravstvo in optika - plombiranje - puljenje zob - obisk optika • • • • • • e • e e • • • • • • • e tj #n Izračun najbolj ugodnih dnevov v mesecu vključuje celo vrsto specifičnih zahtev (Lunine faze, znamenje,...), dodatno pa Se upošteva celo vrsto vplivov med planeti oz. pomanjkanje le-teh. Zato je pri bolj kompleksnih primerih le nekaj dni v mesecu takih, ki zadovoljujejo vsem zahtevam. gijo ne zna varčevati in je shranjevati, potrebuje čas, da jo ponovno nabere. Nikakor pa ne mara na dopust sama, ampak najraje prepusti drugemu, da se namesto nje odloča in načrtuje. Romantika, novi ljudje ...in če se le da, vsakokrat isto mesto - to je za Tehtnico pravi dopust. Med vsemi znamenji pa je Škorpijon edini, ki lahko popolnoma sam najbolje uživa na počitnicah. Škorpijon mora vedno biti v gibanju in delati tisto, kar sam želi, ne da bi moral pri tem upoštevati še druge. Rad je na neodkritih terenih, vsako leto na drugem kraju, kjer opaža stvari, ki jih povprečen turist ne vidi. Potrebuje zanimive in neobiskane kraje. Za Strelca je nujno, da vsako leto oddide drugam. Če bi lahko prepotoval svet, bi se takoj odločil. Bil bi prvi potnik za vesolje. Strelci ne potrebujejo vodiča. Če se izgubijo, je zanje tudi to zanimivo. Gredo tja, kamor jih vodi njihova radovedna in potepuška žilica. Od njih ne smete pričakovati, da se bodo držali kakršnihkoli načrtov, saj si ure prav gotovo niso izmislili oni. Kozorogi potrebujejo veliko pregovarjanja, preden se odločijo za počitnice. Delajo preveč trdo in predolgo in se zelo težko sprostijo. Ko pa se le odločijo za oddih, je ta deloven ali poučen. Nezanesljivost in nesposobnost je zanje nekaj neodpustnega, zato so za Kozoroge učinkovito in do potankosti organizirane počitnice neogibne. Počitnice z Vodnarjem morajo biti vedno drugačne. Nekje na samem, zunaj sezone, v nenavadnih krajih. Čeprav so Vodnarji sicer zelo družabni, želijo sami izbirati svojo družbo. Vodnar potrebuje občutek, da se zmeraj lahko odpravi na neki drug kraj, če se za to v naglici odloči. Organiziran izlet bi bil za Vodnarja prava nočna mora. Ribe se na počitnicah prav dobro počutijo, če jih le organizira nekdo drug. Brez kakršnih koli težav se znajo prilagajati, saj je zanje to povsem naravno. Sonce, morje, mir, romantika - to išče Riba na svojem dopustu. Ker se splošno vzdušje zelo globoko odraža na njih, morajo svoje okolje previdno izbrati. • Vprašanje: Če gresta Vodnar in škorpijon na organizirane počitnice, ki jih je organizirala Riba, ali bi jih vi stornirali? PLANETI, NJIHOVI SIMBOLI IN POMEN Simboli imajo zmeraj neki notranji in zunanji pomen za človeka in so od nekdaj način komuniciranja. Planetom je skupno to, da v svojem simbolu vključujejo krog (lahko polkrog) in križ, ki sta povezana na različne načine in v različnih kombinacijah. Vsak planet v našem sončnem sistemu je tako ali drugače povezan z enim ali včasih tudi dvema znamenjema zodiaka. Takrat govorimo o planetu, ki vlada znamenju. Prav vpliv tega vladajočega planeta, ki se izraža skozi element (zemlja, zrak, ogenj ali voda) in kvaliteto (kardinalno, stalno ali spremenljivo) znamenja, je tisti, ki določa poglavitne značilnosti in energijo posameznega znamenja, kakor jo poznamo iz popularne astrologije. — SONCE, vladar Leva, je najbliže f Zemlji. Od Sonca prihaja naša življenjska moč, moč osebnosti, I • I samozavest, samozaupanje -J skratka, vse, kar je v naši osebno-^ sti pozitivnega. V astrologiji je Sonce predstavljeno s krogom in točko na sredi in tako nima ne začetka ne konca, simbolizira neskončnost. Točka pa označuje posameznika kot del celote. Sonce pomeni ponos, kraljevsko držo, plemenitost, moč. Vlada zavestni strani naše osebnosti in kaže na to, kakšni si želimo postati. Skratka, obvladuje naš ego. D LUNA, vladarica Raka. Simbol Lune je »veliko uho, ki posluša«. To pomeni občutljivost, dovzetnost za vsak, še tako neznaten odtenek. Sonce in Luna sta v astrologiji v nekakšnem sorod- stvenem odnosu - oče Sonce in mati Luna. Zato Luno povezujejo z materinskimi instinkti, z močno navezanostjo na dom in družino, z zadrževanjem čustev in končno s precejšnjo muhavostjo. Tisti, ki jim vlada Luna, so čustveni in razpoloženjski, pa vendar potrpežljivi in vztrajni. Morda se včasih zdijo sanjavi, imajo pa dober poslovni čut in dober spomin. MERKUR, vladar Device in Dvojčka, je najmanjši planet in najbližji Soncu - »božji poslanec«. Nosi tradicionalni simbol modrosti - dve prepleteni kači, vključuje pa krog, križ in polkrog, skratka, vse tri glavne elemente. Duhovna živahnost in komuniciranje sta Merkurjeva zaščitna znaka. Pomeni inteligentnost in je most med zavestnim in podzavestnim. Merkur vlada dobrim govorcem s hitrim in prodornim umom, ki hitro dojamejo bistvo in povežejo koščke v mozaik. Logika je njihova močnejša stran. VENERA, vladar Tehtnice in Bika, f j je Zemlji najbližji planet. Je naj-svetlejša in najbolj bleščeča med vsemi planeti. Venera (Afrodita) je bila rimska (grška) boginja ljubezni in lepote. Zato jo tudi povezujemo z ženskostjo, zakonom, plodnostjo in vsem, kar je lepega na zemlji. V astrologiji je Venera planet ljubezni, skladnosti in razumevanja. Povezujemo jo z odnosi in zvezami, prijateljstvi, družinsko srečo, užitki in z denarnimi zadevami. Venera vlada družabnim, prijaznim, rafiniranim in mirnim osebam, ki se (če se le da) izogibajo težkemu in umazanemu delu in vsakršnim neprijetnostim. Neustavljivo šarmantni so, privlačni in zato tudi priljubljeni. MARS je najbližji planet zunaj *X| zemeljske orbite. Vidimo ga 1 lahko precej jasno, saj tam ni | J oblakov, da bi nas ovirali. y »Besni« Mars, rdeči planet, je tako imenovan po rimskem bogu vojne; .je vladar Ovna in sovladar škorpijona. Mars je planet energije in dejanj, tisti, ki pritisne sprožilec. Pobudnik in nestrpnež - ve, kam je namenjen, in pri tem ne želi izgubljati časa. Pogum, moč in samovolja. Hitri in nemirni zahtevajo svobodo in predvsem radi tekmujejo. Zaradi pomanjkanja občutljivosti pogosto prizadenejo druge. JUPITER, največji in drugi najsve-1 tlejši planet, vlada Strelcu in je / sovladar Rib. Jupiter je oportu-/ nist, vedno se zaveda, kaj se ■ — dogaja okoli njega, zato ničesar ne zamudi. Nič ne uide njegovim ušesom in vse poskuša obrniti sebi v prid. Jupiter vlada družabnim osebam, ki so optimisti in vedno dobre volje, rade potujejo, se zabavajo in ukvarjajo s športom. 5 SATURN, vladar Kozoroga, nastopa kot pravo nasprotje brezskrbnega Jupitra. Saturn je drugi največji planet in je planet varnosti, slovi po natančnosti in zanesljivosti. Označuje težavnost in omejenost, manj pa priložnosti. Materializmu in praktičnosti daje vso prednost. Saturn vlada resnim, samodiscipliniranim osebam, ki so trdi delavci. Prebijali se bodo skozi največje težave, da bi dosegli tisto, za kar čutijo, da je tega vredno. URAN, vladar Vodnarja, z dolo-čeno nagnjenostjo do Škorpijo-■s I V- na. Planet tehnologije, revoluci-onarnih sprememb. Uran je naj-I 1 bolj oddaljen planet, ki ga V-/ lahko vidimo s prostim očesom. Prinaša sposobnost črpanja duševne moči, ki je zunaj logike: genalnosti, zunajčutnega zaznavanja, vizij, izumov. Uran vlada neodvisnim, zaljubljenim v svobodo, velikokrat ekscentričnim in nepredvidljivim, ker so njihova dejanja nenadna, včasih drastična. Pa vendar delujejo skozi vpoglede in vidijo precej daleč zunaj meja svojega časa. So domiselni in konstruktivni, imajo veliko prijateljev in uživajo v večjih družbah, saj jim skupina ljudi nudi možnost za izmenjavo in raziskovanje idej. NEPTUN, vladar Rib. Približno Štirn 1 m rikrat je večji od Zemlje, povezu-1 I J jemo ga s sanjami in intuicijo. V VL/ astrologiji predstavlja Neptun prej duševne kot telesne kvalite-* te in potrebo po begu iz tostranskega problematičnega življenja, stran od razočaranj, zmot, prevar in skrivnosti. Tisti, ki jim vlada Neptun, so zelo čustveni, občutljivi, dovzetni in nežni. So lahko zmotljivi in vedno potrebujejo obdobje samote, da si pridobijo nazaj svoje ravnotežje. Pogosto imajo skrbi brez razloga. Manjka jim zaupanja, da bi se spopadli z vsakdanjimi težavami, zato se morajo zanesti na svojo intuicijo in nedvomno veliko ustvarjalno moč. O PLUTON, vladar škorpijona, je . . približno enkrat manjši od \^y Zemlje in ima zelo nepravilno T' gibanje. V astrologiji označuje X Pluton začetek in konec, zapira- I nje enih vrat in odpiranje drugih, smrt in ponovno rojstvo. Zato tudi daje močan smisel življenju. Tisti, ki jim vlada Pluton, so vselej sposobni začeti na novo. Če jim prejšnji načrti propadejo, analizirajo, kaj je bilo narobe, da ne bi ponovno naredili istih napak. Njihova življenja so vrsta popolnih preobratov in nasprotij. Na splošno so siloviti in močni in pogosto brez težav prehajajo iz enega nasprotja v drugo. ZA VAS JE MISLILA ALEKSANDRA BERCE - ZORC F Voščila, voščila AVTOR: SIMON BIZJAK AKORDIZ PRIME, TERCE IN SEKSTE ITL SLIKAR (JACOPO ROBUSTI) IGRALKA BEGOVIC NIKO GRAFENAUER OLIVNO ZELEN MINERAL NEMŠKO MESTO (TRUBAR) STENOGRAFIJA IN STROJEPISJE ORIENTALSKO BARVILO ZA LASE ETNIČNA SKUPINA V VZHODNI NIGERIJI SPENCER TRACT SNOV, KI NE KRISTALIZIRA RIMSKA SESTICA TULEC, ETUI SUMERSKA BOGINJA PLODNOSTI DANSKI OTOK REKA SKOZI FIRENCE AFR. DRŽAVA, SVAZI ZIDARSKA ŽLICA PISEC FLEMING NEM. POLIT. (KURT) MEDIC. VEDA OUSESU, NOSU IN GRLU VELIK GORSKI VRH FR. FILMSKA REŽISERKA NOBELI) STAROGRŠKO KULTNO MESTO VEPIRU GREGORV PEČK VELIKA ŽIVAL Z ROGOM OTOČJE V ALEUTIH RIBI PODOBEN MORSKI SESALEC OSKAR DANON AM. HUMOR. PISATELJ (GEORGE) KOSITER VODNA ŽIVAL PRIVRŽENEC REIZMA SATIRIK BUCfflVALD MESTO V TENNESEEJU UROŠ LAJOVIC HRV. SLIKAR (VJEKOSLAV) MALOPRIDEN, MALOVREDEN ČLOVEK NATANČNO OMEJENO TRAJANJE MESTO V SR. ITALIJI (IZ CRK RITA) TURSKI ZEMLJIŠKI GOSPOD NIZEK ■ ŽENSKI GLAS KAMBOSKI GENERAL (LON) OCE SAMODRŽEC, TRINOG VICENZA PUSTNA ZABAVA IZGUBA PLODNOSTI NABIRALEC RASTLIN HRV. KARIKATURIST VOLJEVICA LETALO, AEROPLAN P IZ ZMLETEGA MESA VARNOSTNI SVET RUSKI DIRIGENT (KM) PLAVALNI KLUB MUSLIMAN, M. IME KRAJ BIVANJA, ADRESA MAGMATSKA KAMNINA MESTO V SR. ITALIJI ANTIČNO IME REKE ANIENE LETNI OBROK ODPLAČILA PREPROSTO STRANIŠČE JEZIK CRNCEV BANTU IT. IGRALKA MAGNANI SL. PRERODI-TELJ (A. M.) NENASIČEN OGLJIKOVODIK SOV. BIOKEMIK (IZ CRK P1RAN0) EGON KISCH BIVŠI EGIPT. POLITIK (IZ CRK MERA) AM. TENISKI IGRALEC COURIER DEBELEJŠA KLOBASA FINSKI ARHITEKT SAARINEN NEKDANJI ŠAHIST NIMCOVIC ŽELEZOV OKSID FINSKO PERO Z. IME INOSLAVA (OKR.) AVBI,LINO KARLOVAC KALCIJEV KARBONAT / GALATEJIN LJUBIMEC V GR. MIT. MLEČNI IZDELEK DETEKTIV KIRBY OBREME- NITEV TEGA LETA (OKR.) PRAMEN SONCA SAHISTKA GROSAR PRVI MIT. LETALEC IT. PEVEC PREBIVALKE IRSKE IT. REKA, LEVI PRITOK PADA LEPA EGIPČANSKA KURTIZANA (IZ CRK TISA) ZRISAL: BUNKAP LISTNATO DREVO PRIŽIGANJE ŠKOFIJSKI URAD SL. PISATELJ (DANILO) POSNEMANJE SL. PEVKA PRODNIK LESKOVAC TANKA ZLATA ŽICA DOGOVORJEN ZNAK SVILENA TKANINA OTROŠKA ZABAVA VRSTA ŽITA GLAVNI STEVNIK TRDNA POVEZANOST NAJVISJA FILMSKA NAGRADA GR. BOG. USODE ST. KULTNO IND. MESTO SASA VEGRI OMEMBA (STAR.) IT. OTOČJE OB SICILIJI VZIDANA PEC SL. PESNIK (IVAN) BIVŠA TV NAPOVEDOVALKA (ANDREJA) GR. MUZA PETJA RUTENIJ ANGLEŠKI ASTROFIZIK (IZ CRK ILMEN) ATLETSKI KLUB ŽENA ALEKSANDRA VELIKEGA IZUMRLA PTICA REDKO MOŠKO IME VRHUNSKI ŠPORTNIK ETIOPSKI GOSPOD VODNIK KAMEL OSEBNI ZAIMEK KLEMENT IUG JOŽE OLAJ NEM. SAHIST (RAINER) GOROVJE V SAHARI, ABSEN / DOLGO ČASOVNO OBDOBJE m VODA V TRDNEM STANJU RUSKA IGRALKA SAVINA NEM. ZDRAV-NIK(GERHARD) NEKDAJ DALJ-SA Z. JOPA SREDNJEANGL. VIŠAVJE ANDREJ BLATNIK OSELNK (NAR. BELOKRANJSKO) PROSTOR ZA SHRANJEVANJE KRME / IZŽAREVANJE TROPSKI VETER ANTIMONOV SIJAJNIK FR. RAZISK. KANADE SVET1SCE BOGA MITRE MESSINA GRŠKA ČRKA / LIJAK VEČJA VOK, INSTRUM. SKLADBA BILL CLINTON CHAPLINOVA VDOVA SL. PESNIK (FRAN) UGASEL VULKAN SNOV, KI DAJE PRIJETEN VONJ REDKEJŠE Ž. IME PERZIJA SP.KNJIŽ. (TOMAS DE) POGAN DELAVEC V OLJARNI CITROENOV AVTO M3 SPOKORNIK, VZDRŽNEZ PAKISTANSKI POLITIK UL-HAK FLAM.SKLA- DAmjpm) MENIH V TIBETU VRLINA, KREPOST (GR.) BIVŠI HRV. KOŠARKAR TVRDIC PRITOK DONA PRED ROSTOVOM EGIPC. BOG SONCA RUS. CARSKA POLICIJA SL.ROKOME-TAS (IZTOK) DEL OČESA ST. ENOTA ZA TLAK VELIKI STAROGR. MISLEC PASMA LOVSKEGA PSA NORVEŠKA GLASBENA SKUPINA ANTON PETJE PRITOK KAMN.BISTR. GOVEJI MLADIC GR. FILOZOF. SOLA (ZENON) KRILO RIM. KONJENICE PAPEŽEVA KRONA POVRŠINSKA MERA STAR SLOVAN RASTLINSKA BODICA ŠKOF IZ JAR (DESMOND) VENO TAUFER POJEDINA, GOSTIJA ENOTA ZA MERJ. KOTOV BIVŠI SMUČ. SKAK. (VASJA) FR.-SVIC. PISATELJ (CLAUDE) / SOPROGA RIM. CESARJA KLAVDIJA RAZKOŠNO POSLOPJE PEC IZPIRALNIK TREBUŠNA BOLEZEN SL. IGRALEC SOTLAR MAK. PESNIK (KOČO) TISKARSKI PAPIR IGRALEC VOIGHT KDOR ODDAJA DELO NA AKORD ČILSKA PESNICA (GABRIELA) GERM. BOG vop,ziu VEZA, PREDDVERJE SILICIJ NAJDALJŠA IT. REKA PAD (ORIG.) ST, ITALIJAN. PEVKA TADDIO PRIPRAVA ZA TKANJE ARGENTINSKA MONETA / ERBIJ ATENSKI VOJSKO- VODJA NAZIV KRALJ BOGOV V STAREM EGIPTU INDIJ SIMON JENKO GOROVJE IN POLOTOK V EGIPTU MORSKI ROPAR, PIRAT PTIČJA SAMICA MESTO V KATALONIJI AVSTRALSKI NOJ NORVEŠKI SLOVNIČAR (IVAR) ZDRAVILO IZ OPIJA STROKOV. ZA NOETIKO VULKAN NA HIMALAJE (MAUNA) BENETKE LEPO OBLEČEN IN UGLAP MOŠKI AVSTRIJSKI SLIKAR (HANS) TUJE M. IME (IZ CRK MAGIJ PRIPIS (OKR.) MESTO V SV FRANCIJI MAGMATSKO TELO NEMŠKO M. IME MESTO V DRŽ. NEWYORK NORD.MOR- SKABOG. GR. BOG VOJNE KIT. VODJA ZEDONG VREDNOST BLAGA / SPOJINA ALK. IN KISLINE SPREMLJEVALEC EROSA IT. PLEMIŠKA RODBINA KOSTUMOGR. VOGELNIK DEL . TENISKE IGRE, GAME PISATELJ HANSSON NAM. SLIKAR NOLDE STARI OCE (LJUBK.) NAČRT POTOVANJA ORIGINALNO IME IRSKE HITRO HLAPLJIVA TEKOČINA LIBANON VRSTA RAČUNALNIKA LUTECIJ DARUVAR VELIK PTIC NELETALEC STARA JAPONSKA PRESTOLNICA LUKA V JEMENU BIVŠI TENISAC PUC NAJET KMETIJSKI DELAVEC TROPSKA PAPIGA DRUŽBENI SLOJ ROD, PLEME / STARO- RIMSKI LIRIK KNJIGA ZEMLJEVIDOV ATLAS J DELAVSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V SOVODNJAH • HRANILNICA IN POSOJILNICA OPČINE • KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI • KMEČKO OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB • KMEČKA BANKA GORICA GRAFICENTI P„ red vašim pragom, navsezgodaj zjutraj, v dežju ali snegu, najdete lahko le najzvestejše prijatelje. Primorski dnevnik je prav gotovo eden od teh. Ce se naročite, bo brez vsakega dodatnega stroška, skozi vse leto prihajal k vam domov, vsak dan v tednu. Se naprej bo zvesto beležil življenje naše zamejske stvarnosti, s sodobnim, kvalitetnim in popolnim informativnim pristopom. Cena celoletne naročnine za 360 številk je 300.000 lir. Se naprej vam bomo brezplačno nudili male oglase in čestitke. Naročnino lahko poravnate do 31. januarja 1993 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici, pri raznašalcih časopisa ter pri slovenskih denarnih zavodih na sledičih tekočih računih: Kmečka Banka Gorica, t.r. 67696 • Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica v Sovodnjah, t.r. 50416 • Kmečko obrtna hranilnica Doberdob, t.r. 1910/2 Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini, t.r. 800141/9 • Hranilnica in posojilnica Opčine, t.t. 10730 • Tržaška kreditna banka, t.r. 6986/92 Poravnate jo lahko tudi v treh štirimesečnih obrokih po 105.000 lir. /Primorski Naš veliki dnevnik. Diana je z otrokoma odletela na Karibe Charles se bo posvetil sedaj svojemu priljubljenemu lovu Islandska vedeževalka napoveduje zakonsko spravo LONDON - V brk vsem govoricam o možni razporoki po ločitvi med britanskim prestolonaslednikom Charlesom in princeso Diano je »uradna islandska vedeževalka« napovedala spravo med obema in ponovno družinsko radost. Resnici na ljubo je ta vedeževalka v prejšnjih letih ustrelila marsikaterega kozla, saj je napovedovala mir v Iraku le nekaj mesecev pred začetkom »puščavskega viharja«, prav tako je vztrajala v prepričanju, da bosta Nemčiji še dolga leta ostali ločeni. V uteho tistim, ki bi radi doživeli zakonsko spravo med Charlesom in Diano, pa moramo vseeno povedati, da se je marsikatera napoved »anonimne islandske vedeževalke« tudi uresničila. Ze res, da nima sreče z zunanjo politiko, je pa zato uspešnejša pri vremenskih napovedih. Zakonske radosti in muke so navsezadnje še najbolj podobne vremenskim pojavom, tako da lahko upamo na pozitiven ra-plet sedanje ločitve. Prav včeraj pa je princesa Diana s sinovoma VVilliamom in Henryjem odpotovala na enotedenski dopust na Karibske otoke. Že dan prej sta 10-letni VVilliam in 8-letni Henry po enotedenskih počitnicah z očetom in babico začela počitnice z mamo. Zapustila sta v spremstvu policije San-dringham in odpotovala z avtom v palačo Kensing-ton. Glasnik Buckingam-ske palače je na vprašanja, kje bosta otroka z mamo preživela počitnice, odločno odgovoril, da je to »zasebna zadeva«. Bulvarsko časopisje pa je bilo kot običajno dobro obveščeno in je na londonsko letališče Gatwick poslalo novinarje, ki pa so zaman čakali princeso Diano in njena otroka v hali za osebnosti. Diana jih je prelisičila in je kot navadna smrtnica prešla normalne carinske preglede in se pomešana med množico vkrcala v letalo. Navsezadnje je prav zaradi teh značajskih pristnosti Diana še vedno zelo priljubljena med britanskimi podaniki. Zadnja Gallupova raziskava je namreč potrdila, da je za Britance kljub ločitvi Dianin nasmeh najlepši na svetu. Letalo britanske letalske družbe British airways je odletelo v An-tiguo. Z odhodom svojih otrok pa se bo vvalleški princ Charles sedaj posvetil lovu, svoji najbolj priljubljeni zabavi. Britanski bulvarski tisk seveda ugiba, če bo Silvestrovo praznoval v družbi lepe Fergusonove in s tem povzročil nove preglavice kraljici Elizabeti. ZDA / PRVIČ PO 25 LETIH Januarja bodo v ZDA na vislicah usmrtili morilca in posiljevalca NEW YORK - Po 25 letih bodo v ZDA 5. januarja ponovno na veša-lih usmrtili nekega zločinca. To pa ni samo statistična vest, saj je primer Westleyja Allana Dodda, ki je septembra 1989 posilil in ubil tri otroke, razdvojil ameriško javnost in pahnil v zagato vse, ki se borijo za odpravo smrtne kazni. Dodd je celo zavrnil vse tiste, ki se borijo, da bi mu prihranili muke na vešalih in bi ga usmrtili na bolj »human način« z injekcijo. Hoče viseti, ker je tako ubil po dveh dnevih posiljevanja 4- letnega Leeja Iselija. Njegov primer pa je povzročil tudi, da je zvezna država VVashing-ton spremenila svojo napredno zakonodajo glede spolnih izprijencev, saj je prišlo do pravega ljudskega upora. Dodd je pred trojnim zločinom imel večkrat opraviti s pravico zaradi spolnega nadlegovanja otrok in ekshibicionizma. Vsi programi, da bi ga prevzgojili, so se izjalovili. Sam je navedel, da je pristal na psihoterapijo, da bi bil lahko na prostosti in spet nadlegoval otroke. VATIKAN / RAZPRODAN Novi katoliški katekizem doživlja založniški uspeh VATIKAN - Katekizem katoliške Cerkve v italijanskem prevodu je postal prava uspešnica. V slabih treh tednih so prodali vseh 110.000 izvodov, tako da bodo v kratkem ponatisnili novih 100 tisoč izvodov. Po vsemu sodeč pa bodo tudi ti kaj kmalu pošli. Povpraševanje je namreč neobičajno, saj po njem ne sprašujejo samo v katoliških, temveč tudi v navadnih knjigarnah. Tako zanimanje je za vatikansko založniško hišo spodbudno, ker potrjuje zanimanje Italijanov za vero-nauk. Jezuiti pa so zapisali, da je novi katekizem »jasno znamenje sodobnemu človeku, naj premosti negotovosti in dvome sedanjega časa, tako da bo spoznal kako krščanska vera ponuja vrednote in gotovosti, ki dajejo smisel življenju in osvetljijo zgodovinska dogajanja.« Nenazadnje pa je treba omeniti, da vatikanski založnik s tako rekordno prodajo krije skoraj v celoti vse stroške za manj uspešne prevode. LONDON / NOVE KREACIJE Prava paša za oči V Londonu so pred dnevi predstaivili nove kreacije ženskega spodnjega perila, ki pa ne predstavljajo večjo novost, saj se zgledujejo po že uveljavljenih modelih (AP) AVSTRIJA, KOROŠKA DUNAJ / VLADA OSTAJA TAKA Vranflzky ne vidi potrebe po spremembah Ivan Lukan DUNAJ - Avstrijski zvezni kancler Franc Vranitzky ne vidi nikakršno potrebo po spremembi sedanje avstrijske zvezne vlade, predvsem kar se tiče ministrov socialdemokratske stranke. To je kancler včeraj izjavil za avstrijsko tiskovno agenturo APA. Sef avstrijske koalicijske vlade, v kateri so zastopani socialdemokrati tn konservativna Ljudska stranka, se je hkrati izrekel proti predčasnim volitvam. To pomeni, da bodo državnozborske volitve po vsej verjetnosti šele jeseni leta 1994. V zvezi z referendumom o vstopu Avstrije v vropsko skupnost pa je ranitzky menil, da bo-o Avstrijke in Avstrijci o tem glasovali pomladi leta 1994. Do tedaj naj bi bila pogajanja z Brusljem zaključena. Za kratkoročno zmedo je včeraj poskrbela tudi vest neke revije o odstopu avstrijskega zunanjega ministra Aloisa Mocka. Toda Mock zaenkrat ne bo odstopil! To je potrdil tudi namestnik zveznega kanclerja in šef Ljudske stranke Erhard Busek. Govoric o morebitnem odstopu Mocka (iz zdravstvenih razlogov) je bilo v zadnjem času vse več, toda očitno želi Mock ostati v avstrijski zvezni vladi. Busek, kateremu so pripisali ambicije za funkcijo zunanjega ministra, je svoji izjavi dodal, da bo ostal minister za znanost. KOROŠKA / »LJUDJE PROTI SOVRAŠTVU DO TUJCEV» Veriga luči v Celovcu Sredi januarja demonstracija proti Haiderjevi politiki do tujcev CELOVEC/DUNAJ -Odpor proti sovraštvu do tujcev na Koroškem in po celi Avstriji iz dneva v dan narašča. Meseca januarja se bo to tudi zrcalilo v množičnih demonstracijah od Celovca do Dunaja. Koroška plaforma »Ljudje proti sovraštvu do tujcev«, ki jo tvorita Zveza slovenskih organizacij in dvojezični Ca-sopis«Tango«, je na tiskovni konferenci sporočila, da bo 15. januarja ob 17. uri na Novem trgu v Celovcu »Veriga luči proti sovraštvu do tujcev«. Prireditelji pričakujejo »manifestacijo, ki bo zapisana med največje v zgodovini Koroške«. Veriga luči v Celovcu bo samo začetek akcij, ki se bodo v naslednjih dneh razširile po vsej Avstriji, njihov višek pa bo vseavstrijska veriga luči 23. januarja na Dunaju. Na tej prireditvi pričakujejo nad 100.000 udeležencev iz vse Avstrije, glavna organizatorja pa sta »Platforma proti sovraštvu do tujcev in rasizmu« ter »SOS-sočlovek«. Obe platformi so ustanovile ugledne osebnosti iz avstrijskega političnega, kulturnega, družbenega in cerkvenega življenja. Koroška platforma »Ljudje proti sovraštvu do tujcev«, v kateri medtem sodelujejo tudi socialdemokrati, Zeleni, KPA, različne mladinske organizacije večinskega naroda, protestantska cerkev ter neka- tere slovenske organizacije, bo od 16. do 22. januarja izvedla tudi akcijski teden. Cilj platforme je, »ljudem posredovati informacijo, da gre pri Haiderejevem referendumu za antidemok-ratično politiko ter da so nekatere zahteve svobodnjaške stranke celo protiustavne«, je bilo povedano na tiskovni konferenci. Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm je v zvezi z udeležbo drugih slovenskih organizacij pri akcijah proti sovraštvu do tujcev dejal, da pričakuje večji odziv kot doslej. Pozdravil bi tudi ustanovitev neke vrste komiteja, kot so to naredili Hrvati na Gradiščanskem. Ta komite, ki je poleg vseh merodajnih organizacij gradiščanskih Hrvatov zajel tudi ugledne politike SPO, OVP, Zelenih, cerkve ter umetnike. Novo ustanovljeni komite načrtuje poleg različnih akcij tudi objavo oglasov pod geslom »Mi smo za poštenje« v »Hr-vatskih novinah«, tedniku gradiščanskih Hrvatov. V teh oglasih ugledni člani komiteja pozivajo k sožitju ljudi, ne glede na njihov jezik, vero, etnično pripadnost, državljanstvo itd. Po mnenju Sturma bi tako akcijo lahko izvedla tudi slovenska tednika na Koroškem in se na ta način aktivno vključila v boj proti grozeči nestrpnosti do tujcev na Koroškem in v Avstriji. K SELE .h Kulturni praznik CELOVEC - V Se-lah, slovenski obči- dnevi slovenska kulturna društva turnega udejstvo-vanj,. Nosilec jubilejne prireditve je bilo Katoliško prosvetno društvo »Planina«, oblikovale pa so jo domače pevska, glasbena in mladinska skupina. Predsednik društva, Toni Olip, je v svojem slavnostnem govoru podal obširen zgodovinski pregled od začetkov organizirane slovenske kulturne dejavnosti v tej majhni gorski občini do danes. Na ogled je bila tudi zanimiva razstava slik iz devet desetletij, vzporedno pa je kulturno društvo »Planina« izdalo še jubilejno brošuro. ril, da je bila kulturna dejavnost slovenskih prosvetašev velikega političnega pomena, saj so bili hkrati nositelji slovenske narodne zavesti. CELOVEC Jorg Haider napoveduje kandidaturo za glavarja Ivan Lukan CELOVEC - Jorg Haider, šef svobodnjaške stranke Avstrije, je v razgovoru za koroški radio dokončno zavrnil možnost virilnega mandata za slovensko manjšino v koroškem deželnem zboru. V intervjuju je poudaril, da je soglasno mnenje njegove stranke, da mora narodnostna skupnost - če hoče doseči zastopstvo v koroškem deželnem zboru - to storiti po poti volitev. Haider je s tem potrdil predog FPO pri pogajanjih z ostalimi političnimi strankami v koroškem deželnem zboru, po katerem bi etnična stranka morala nastopati na deželnoz-borskih volitvah, edina »olajšava« pa bi bila, da za tako stranko ne bi veljala razdelitev Koroške na štiri volilna okrožja. Realistično gledano to pomeni, da na primer Enotna lista pri sedanji politični razdvojenosti koroških Slovencev ne bi imela nikakršnih možnosti za dosego mandata v koroškem deželnem zbom. Haider se je v razgovora tudi izrekel proti integracijskem modelu, ki ga ponuja SPOE in deloma tudi Ljudska stranka, prav tako je zavrnil možnost dodatnega 37. mandata, ki ga bi polnopravno zasedel pripadnik slovenske narodnostne skupnosti. Predsednik koroške in zvezne FPO je ob tej priliki ponovil svojo napoved, da bo pri naslednjih deželnoz-borskih volitvah nastopil kot kandidat za deželnega glavarja. PRIREDITVE Četrtek, 31. decembra 1992 — CELOVEC Stolnica: ob 17.00 - Veliki Te Deum, zbor, solisti in orkester celovške stolnice. GLOBASNICA Gostilna SoStar: ob 20. uri Silvestrovanje požarne obrambe - igra ansambel Lojze Slak. Sobota, 2. januarja 1993 — TINJE Dom prosvete: ob 9.00 - Novoletne srečanje 1993: Ali nas krščanstvo še navdihuje. Predavatelji: Edi Kovač, Lojze Peterle, Janko Jeromen, A. Rebula idr. Galerija Tinje: ob 20.00 - Odprtje razstave del Franza VViegeleja. LOCE/RATENCE Tekaška steza RatenCe: ob 19.00 - Nočni tek na smučeh (prireditelja SPD »Jepa Baško jezero« in Slovenska športna zveza). NOVICE Iniciativa občanov za postavitev dvojezičnih tabel ŽELEZNO - Hrvaški akademski klub je v sredo predstavil iniciativo občanov za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov na Gradiščanskem. Državna pogodba iz leta 1955 in zakon o narodnostnih skupinah iz leta 1976 sicer predvidevata dvojezične topografske napise, doslej na Gradiščanskem pa niso postavili tabel, ker ni bilo izvedbene odredbe zvezne vlade. Iniciativa bo sedaj pozvala zvezno vlado, naj v to smer ukrepa, je poudaril predsednik HAK Manfred Csenar in menil, da je akcija le majhen korak v okviru pobude za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov. S podporno akcijo se bo iniciativa obrnila tudi na pripadnike večinskega naroda, »saj tudi nemško govoreči sodeležani pokažejo, da se zavzemajo' za dvojezičnost«, je menil Csenar. Zahtevo po dvojezičnih napisih bo iniciativa občanov v obliki peticije posredovala tudi avstrijskemu parlamentu. Industrija vznemirjena DUNAJ - Položaj avstrijske industrije se je po izjavi generalnega sekretarja Zveze industrijcev, Ceske, vznemirljivo poslabšal. Po mnenju generalnega sekretarja bodo podpore s strani države zaradi pomanjkanja naročil neobhodne, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do zmanjšanja zaposlitve v industrijskih podjetjih. Konkretno si Češka predstavlja zvišanje neobdavčnega zneska pri investicijah od 20 do 30 odstotkov. Finančni zunanji minister Lacina je zahtevo Zveze industrijcev zavrnil in menil, da je položaj avstrijskega gospodarstva v primerjavi z drugimi evropskimi državami še vedno ugoden ter da so napovedi za leto 1994 obetavni. Partnerstvo med mesti Borovlje Tržič in Cervignano? BOROVLJE - Občinski svet mesta Borovlje na južnem Koroškem je na svoji zadnji seji v letu 1992 sklenil, da želi skleniti partnersko oz. prijateljsko pogodbo s sosednjim mestom Tržič v Sloveniji, z Cervignanom v Furlaniji ter s Sponheimom v Nemčiji. Sklep občinskega sveta je bil soglasen, boroveljski Zupan Helmut Krainer pa je ob tem poudaril, naj bi pobratenje z navedenimi mesti bilo izraz po želji za dobrososedske odnose v srednjeevropskem prostoru. »Pisatelji in nacionalizem« DUNAJ - Ljudska visoka šola Stobergasse na Dunaju prireja konec januarja leta 1993 simpozij na temo »Pisatelji in nacionalizem«. Simpozija se bodo udeležili pisatelji iz Češke, Slovaške, Madžarske, Albanije, Hrvšake, Srbije, Slovenije in Avstrije. Slovenijo bo zastopal Drago Jančar. ŠPORT Četrtek, 31. decembra 1992 ________SMUČANJE / PRIHODNJI TEDEN ZAČETEK URADNE SEZONE FISI V NASI DE2ELI_ Vodstvo, trenerji in tekmovalci ZSŠDI nestrpno pričakujejo prve tekme V ekipi so tekmovalci SK Brdina in SK Devin - Pionirji in mladinci tekmujejo vsak četrti dan! Smučarska tekmovalna sezona je pred vrati. Konec prihodnjega tedna se bodo namreč pričele deželne tekme federacije FISI. Letošnja novost je v tem, da bosta samo dva, namesto dosedanjih treh okrajev. Prvi zaobjema tržaško, goriško, videmsko in pordenonsko pokrajin-bo, drugi pa smučarje iz Kamije in s Trbiškega. Tudi letos se bo tekem FISI udeležilo veliko število slovenskih smučarjev, članov SK Brdina in Devina, ki sestavljajo jedro letošnje selekcije ZSSDI. Razveseljivo je tudi dejstvo, da je večina teh smučarjev prav iz najmlajših kategorij. Naše tekmovalce čaka kar pester spored, kajti poleg obveznosti FISI so na programu še šolske tekme ter tri tekme, ki jih organizirajo slovenska društva. Tako bodo pripadniki najmlajših kategorij imeli čez deset nastopov, medtem ko bodo pionirji in mladinci nastopili na več kot dvajsetih tekmah. Slednji bodo med sezono (80 dni) praktično tekmovali vsak četrti dan. Ker so kraji tekmovanj oddaljeni od Trsta tudi do 200 km, naši mladi smučarji pa imajo v tem času redne šolske obveznosti, jih moramo res pohvaliti, kajti nastopanje na najvišji deželni ravni zahteva velik, posebno mentalni napor. Tudi finančni stroški so veliki. Vsak tekmovalec, ki se resno loti agonistične sezone, »stane« okrog 6 milijonov lir. Treba je reči, da gredo tile stroški vsi v breme staršev. Stroške imajo tudi društva, ki skrbijo za prevoz in vpisnine. Pokrovi-tlejstvo, ki ga nudi ZSSDI, pa le delno krije stroške za trenerje. Kot znano, so v teh dneh naši smučarji na desetdnevni vadbi na snegu. Dobri pogoji in lepo vreme omogočajo rentabilno- st treningov, formo pa bodo preverili na testiranju, ki bo 6. januarja na Voglu ali v Sappadi. Zadnja misel gre Fran-cesci Rapotec, ki bo letos tekmovala za CUS iz Trsta. Vodstvo, trenerji in smučarji selekcije želijo tej naši odlični smučarki, da bi imela letos spet takšne uspehe, kot doslej. VODSTVO SELEKCIJE KOORDINATORJA: Stojan Sossi in Rado Su-ber; VODJA PROGRAMOV: Dušan Videmšek; KONDICIJSKI TRENER Jani Žiberna; ZDRAVNIK Rafko Dolhar; TAJNICI: Sonja Pitacco in Sarah Sossi. BLAGAJNIK IN ODGOVORNI ZA TISK; Ervin Mezgec. MLADINCI: Dušan Videmšek (trener), Marko Piccini (odgovren); PIONIRJI: Boštajn Gašperšič (trener), Zora Vukičevič (odgovorna); BABY IN CICIBANI: Aleš Poljak (trener), Mario Furlani (odgovoren). ERVIN MEZGEC Koledar deželnih tekem 92/93 BABY SPRINT-CICIBANI (slalom) (superveleslalom) Kvalifikacije 20.2. Piancavallo 13:2. Zoncolan 10.1 Forni di Sopra (superveleslalom) (veleslalom) (veleslalom) Conski finale 14:2. Piancavallo 24.1. Piancavallo 05.3. Zoncolan (slalom) (slalom) (superveleslalom) 27.2. Sappada 07.2. Forni di Sopra 06.3. Zoncolan (superveleslalom) (veleslaom) (veleslalom) 06.3. Forni di Sopra Conski finale 07.3. Zoncolan (slalom) (veleslalom) 14.2. Zoncolan (slalom) Tržaško prvenstvo 07.3. Sauris (slalom) 07.3. Piancavallo 14.3. Sappada Conski finale (veleslalom) (veleslalom) 18.3. Piancavallo Ostržek na smučeh Ostržek na smučeh: (superveleslalom) 21:3. Piancavallo 21.3. Piancavallo 19.3. Piancavallo (veleslalom) (veleslalom) (veleslalom) 20.3. Piancavallo NARAŠČAJNIKI - DEČKI MLADINCI - ČLANI (slalom) Kvalifikacije Kvalifikacije Trofeja pokrajin 10.1. Piancavallo 09.1. Zoncolan 16.1. Nevejsko sedlo (veleslalom) (veleslalom) (veleslalom) 23.1. Zoncolan 17.1. Forni di Sopra Trofeja dežel (superveleslalom) (slalom) 21.2. Zoncolan 24.1. Claut (slalom) 30.1. Zoncolan (veleslalom) 07.2. Zoncolan (veleslalom) Tržaško prvenstvo (veleslalom) 31.1. Sauris (slalom) 14.3. Sappada 14.2. Forni di Sopra 06.2. Piancavallo (veleslalom) SMUČARSKA SELEKCIJA ZSŠDI 1992/93 Christian Volpi tekmuje 11 let Valentina Šuber tekmuje 10 let Gabrijel Talotti tekmuje 7 let MLADINKE - MLADINCI (74-77) Peter Ferluga (1975) SK Brdina Christian Volpi (1975) SK Brdina Valentina Suber (1976) SK Brdina Igor Rolič (1977) SK Brdina. NARASCAJNICE - NARAŠČAJNIKI (78-79) Goran Cuk (1978) SK Brdina Jasmina Strekelj (1978) SK Brdina Gabrijel Talotti (1978) SK Brdina Alja Hrvatič (1979) SK Brdina. DEKLICE-DECKI (80-81) Fjona Mezgec (1980) SK Brdina Karin Mezgec (1980) SK Brdina Tomaž Sirca (1981) SK Devin Anja Strekelj (1981) SK Brdina Tjaša Trampuž (1981) SK Devin Stefano Maizan (1981) SK Devin. CICIBANKE- CICIBANI (82-83) Devan Cecchi (1982) SK Brdina Kristina Skerk (1982) SK Devin Nika Furlani (1983) SK Devin Patrik Kocjančič (1983) SK Devin Matej Križmančič (1983) SK Devin Erik Piccini (1983) SK Brdina Giorgio Pitacco (1983) SK Brdina. BABY (84-85) Jaro Furlani (1985) SK Devin. Jasmina Strekelj Fjona Mezgec Karin Mezgec tekmuje 7 let tekmuje 6 let tekmuje 6 let ■ ■ ■ KAncTAn IVUI |3|G| I pokalni r , nnstnn P Poleta ■HMMi Pred dnevi so se Poletovi hokejisti udeležili polfinalnega dela italijanskega pokala v Modeni. Odigrali so dve tek- li jem in izgubili z 2:0, kar je že dober rezultat, saj se je povsem zadovoljili in si nabrali korist- V prvi tekmi so se zmagovalec turnirja: uvrstil v finalni del. a so jvvv-ivt.v v uuigru proti Lucci in izg; bili s 13:4. Povedati je treba, da društvo iz Lucce ima v svojih vrstah samo igralce A lige in je bilo na tem trn:- go. V tej tekmi pa so poletov« občutili tudi dokajšnjo utrujenost, saj so morali odigrati eno tekmo za drugo brez večjega premora. Nedvomno pa je bil dvodnevni turnir v Modeni zelo koristen za naše hokejiste in nabrane izkušnje bodo lahko izkoristili že januarja, ko se bodo udeležili mednarodnega hokejskega turnirja »Alpe-Adria : boekev kermesse« Tekmice plavalk PKBora šobile boljše Tekma v Trstu Pred dnevi sta plavalki PK Bor Ni-coletta Corossez in Jasna Simčič v Trstu nastopili na drugem delu absolutnega deželnega prvenstva. Rezultati, ki sta jih dosegli, so bili tudi tokrat nekoliko pod pričakovanji. To gre pripisati predvsem ostrejši konkurenci, s katero sta se prvič direktno soočili in slabši kondiciji v primerjavi z drugimi. Večina plavalcev z rezultati na deželni ravni namreč sledi vsakodnevni intenzivni vadbi, medtem ko naši plavalki zaradi raznih drugih obveznosti si tega še ne morejo privoščiti. Zlasti pri Simčičevi vpliva na rezultate tudi tekmovalna trema, za katero pa smo prepričani, da jo bo odpravilam brž ko si bo nabrala še nekaj izkušenj. Rezultati 200 m prosto: 26. Corossez 2:40, 20; 32. Simčič 2:53, 80; 100 metuljček: 17. Corossez 1:33, 50; 19. Simčič 1:34, 10 50 m prosto: 20. Corossez 32, 60 (klubski rekord); 35. Simčič 34, 70. BUONI DEL TESORO POLIENNALI Z DESETLETNO ZAPADLOSTJO ■ BTP so obveznice s koriščenjem 1. januarja 1993 in zapadlostjo 1. januarja 2003. ■ Obveznice dajejo letno 12% bruto obresti izplačljive v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem. ■ Dejanski letni donos BTP znaša 10,78%, če bodo obveznice prodane po ponujeni ceni. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 4. januarja. ■ Obveznice BTP se koristijo s 1. januarjem; ob vplačilu (8. januarja) bo treba doplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo privatniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov lir. ■ Naknadne informacije nudijo banke. NAMIZNI TENIS / TEKMOVANJE BORA IN KRASA ZA SOLE Uspelo pobudo komisije ZSŠDI kaže prihodnje leto ponoviti »1. maj 1945« in Gregorčič najuspešnejši na lestvicah šol Posnetek s kvalifikacij šolskega turnirja na »1. maju« (Foto Križmančič) Tretje prvenstvo zamejskih osnovnih in srednjih šol v namiznem tenisu je imelo velik uspeh. Zadovoljna sta bila pobudnika namiznoteniškega odseka Bora in Krasa, mladi tekmovalci, kakor tudi pokrovitelj: krovna športna organizacija, ki je poskrbela za nagrajevanje. Po krajevno ločenem prvem delu, se je nad 50 tekmovalcev ponovno srečalo na finalu v zgoniški telovadnici. Mnogi med njimi so pred tem držali lopar v rokah le redko ali pa so obiskovali vsaj namiznoteniški kamp, drugi pa že trenirajo pri domačih društvih. Zato so bile opazne razlike v stopnji pripravljenosti tekmujočih, vendar so se vsi tekmovalci izkazali z borbenostjo, prizadevnostjo in športnim duhom. Vsem tem novim nav- dušencem so vrata v obeh zamejskih društvih odprta, kajti kdor želi svojo novo izkušnjo poglobiti, se mora dela lotiti bolj sistematično. Po tekmovanju so bili vsi prisotni nagrajeni na prisrčni slovesnosti. Nagrade so podelili: predsednik PO ZSSDI Livio Valenčič in športni delavci Robi Milič, Fabio Gombač in Sonja Milič. Valenčič je tudi obgovoril zbrane. Med drugim je povedal, da sedaj niso več začetniki, ker so za njimi že resne tekme zamejskega prvenstva. Nadalje je poudaril, da ZSSDI računa na mlade športnike in jih pozval, da se udeležijo takih in podobnih športnih prireditev tudi v prihodnosti. Nagrajene so bile tudi šole. Večina šol je pomagala z zbiranjem prijav, vendar je treba resnici na ljubo povedati, da je bilo tudi nekaj takih, ki niso povsem zainteresirale učencev za zanimivo pobudo. Izkušnje letošnje izvedbe pa jasno kažejo, da bi bilo smotrno nadaljevati s takšno pobudo. Osnovna šola 1. in 2. razred: 1. Nataša Gombač (Milčinski) in Uroš Fabjan (Lojze Kokoravec-Gorazd), 2. Bojap Kuret (Samsa); 3. Jaro Furlan (Zupančič). 3., 4. in 5. razred -deklice: 1. Daša Brescia-ni (1. Maj 1945); 2. Barbara Santini (Sček); 3. Jasmin Kralj (Gradnik); 4. Kristina Stubelj (Sček); 5. Martina Milič, 6.Tjaša Guštin, 7. Jagoda Milič (vse 1. Maj 1945); 8. Karin Sancin (Milčinski); 9, Katja Spetič (Samsa). Dečki: 1. Bojan Simo-neta, 2. Denis Doljak (oba 1. Maj 1945); 3. Jurij Verč (Zupančič); 4. Mitja Bratos (Venturini); 5. Axel Furlan (Milčinski). Nižje srednje šole: Mladinke: 1. Nataša Milič, 2. Nataša Grom, 3. Nina Milič, 4. Ketty Furlan (vse Levstik), 5. Samoa Mauro, 6. Neda Sancin, 7. Elena Sanna, 8. Marialisa Bandi, 9. Iri-na Družina, 10. Irina Sancin (vse Gregorčič). Mladinci: 1. Peter Santini (Gruden), 2. Gorazd Milič, 3. Robi Pavletič, 4. Jani Grom (vsi Levstik), 5. Sandi Sancin, 6. Patrick Gurman, 7. Igor Ota, 8. Riccardo Bandi, 9. Kuzmič Aljoša, (vsi Gregorčič), 10. Matija Mauri (Ciril Metod), 11. Danijel Sik (Gregorčič), 12. David Vesna-ver (Ciril Metod), 13. David Slama, 14. Danijel Capponi, (oba Gregorčič), 15. Davorin Zer-lič (Cankar), 16. Erik Kuret, 17. Igor Spetič (oba Gregorčič). Uvrstitve šol Osnovne šole: 1. »1. Maj 1945« Zgonik 44 točk, 2. Virgil Sček Nabrežina 18 točk, 3. Fran Milčinski Kati-nara 14 točk, 4. Alojz Gradnik Repen 9 točk, 5. Oton Župančič Sv. Ivan 8 točk, 6. Mara Samsa Domjo 7 točk, 7. Lojze Kokorovec Gorazd Salež 5 točk, 8. Fran Venturini Boljunec 4 točke. Srednje šole: 1. Gregorčič Dolina 127 točk, 2. Levstik Prosek 94 točk, 3. Gruden Nabrežina 20 točk, 4. Ciril Metod Katinara 18 točk, 5. Cankar Sv. Jakob 5 točk. JJ- SMUČARSKI SKOKI / V PRVI TEKMI NOVOLETNE TURNEJE INTERSPORT Slavje Duffnerja V obeh serijah je skočil najdlje, 116,5 metra - V slovenskem taboru zadovoljni z 8. mestom Kladnika (17 let) in 10. Zupana lis lis OBERSTDORF - Na prvi tekmi 41. Turneje Intersport je na veliki skakalnici Schattenberg zmagal Nemec Christoph Duffner pred Avstrijcem Andreasom Goldber-gerjem in Japoncem Norij aki jem Kasaijem. Slovensko zastopstvo se je znova izkazalo, saj je mladinec Matjaž Kladnik zasedel osmo, Matjaž Zupan 10. mesto, tudi drugi trije skakalci pa so se uvrstili v finalno serijo. 2e na treningih je bilo jasno, da je Christoph Duffner v izjemni formi. Enaindvajsetletni orodjar iz Schdnwalda je v prvem poskusu s 116, 5 metra skočil najdlje, vendar ga je kljub za pol metra slabši daljavi zaradi boljših točk za slog za las prehitel Andreas Gold-berger, medtem ko se je na 3. mestu držal Nemec Jens VVeissflog. Za naše se je tekma začela prav obetavno. Sedemnajstletni Matjaž Kladnik je s štartno številko 12 skočil kar 110 metrov in nekaj časa celo vodil, po prvem poskusu pa je pristal na devetem mestu. Bolje kot na treningih in v kvalifikacijah se je odrezal tudi Lo-gatčan Samo Gostiša s 104, 5 metra, medtem ko je Franci Petek skočil 102, 5 metra. Dober skok se je nato posrečil še Matjažu Zupanu, ki je Jasna Milinkovic skočil 109, 5 metra in za slabo točko pehitel Kladnika ter se uvrstil na 8. mesto. Urbanu Francu ni šlo po željah, vendar pa je tudi njegova daljava zadostovala, da se je uvrstil v finale. »Sploh ne vem, kaj se dogaja z mano. Ce bi vedel vzrok za slabo skakanje, bi ga seveda znal popraviti,« je po skoku v finalni seriji dejal Franc Ubran. Za njim sta solidno skočila še Petek in Gotiša, glavna slovenska aduta, najprej Kladnik in takoj za njim še Zupan, sta ponovila izvrstni deljavi iz prvega poskusa v konkurenci in zasedla osmo ozirom deseto mesto. Kamničan, ki zmeraj pravi, da bi lahko bilo še bolje, je bil s prvimi točkami za svetovni pokal nadvse zadovoljen: »Skakal sem brez vsakršne treme.« Trener Luka Koprivšek je Matjaža zaprl v reprezentančni bivalni avtomobil, kjer si je krajšal čas z elektronskimi igricami, in mu svetoval, naj skoči brez obremenitve. Tudi če ga polomi, bo življenje teklo naprej. Kot da bi bil že star maček med skakalci, član Ilirije Centra ni zamudil priložnosti za visoko uvrstitev. »V drugem skoku sem zamudil pri odskoku, vendar pa sem v zraku nadoknadil nekaj zamujenega, tako da sem kar vesel, da sem kljub vsemu skočil tako daleč. Skoda, kajti imel sem priložnost za še boljšo uvrstitev,« je povedal najizkušenejši v ekipi Matjaž Zupan. V slovenskem taboru so bili z rezultati nadvse zadovoljni. Trener Kopr-višek jim je svetoval, naj v kvalifikacijah skočijo predvsem tehnično dovršeno, v nadaljevnaju pa na vse. Se večje zadovoljstvo pa je bilo v domačem taboru. Duffner je bil v majhni prednosti, kajti skakal je pred vodilnim Avstrijcem. Znova je doskočil pri znamki 116, 5 metra, kar je bila melankost prevelik zalogaj za dvajsetletnega Goldbergerja, ki je kljub za spoznanje boljšim ocenam za slog, zaostal za osem desetink točke. Presenetljivo dobri VVeissflog, drugič ni bil na ravni prve serije, izjemen stilist, Japonec No-riaki Kasai, svetovni prvak v poletih pa je z dvema skokoma 113, 5 metra s tretjega mesta spodrsnil rojaka Masahika Harado. Danes bo v Garmisch-Partenkirchnu trening, tekma jutri pa se bo začela s kvalifikacijami ob 11.45 uri. Innauer prvič kot TV komentator Olimpijski zmagovalec in Se pred enim letom trener avstrijskih skakalcev Toni Innauer bo na novega leta dan za drugo nemško televizijo Z-D-F prvič delal kot komentator. Innauerjev dogovor z Nemci je presenetljiv, kajti petletno pogodbo za isti posel je podpisal že Georg Thoma, olimpijski zmagovalec v nordijski kombinaciji leta 1960 v Squaw Valleyju, ki je stric skakalnega šampiona iz Hinterzartna Dietra Thome, tako pogodbe ne bo mogel izpolniti. Jezni so tudi na avstrijski televiziji, kajti Innauerja so hoteli imeti zase. Gebstett spet v bolnišnici Nemški skakalec Ralph Gebstett bo moral po hudem padcu na prostem treningu v ponedeljek počivati šest tednov. Tekmovalec iz Oberhofa je moral še enkrat v bolnišC-nico, kjer so mu pnovno slikali ključnico. Zdravniki pa se bodo na podlagi rentgenskih posnetkov odločili, Ce je potrebna operacija. Andreas Bauer nogometni trener? Andreas Bauer se je tudi uradno poslovil od nemške reprezentance. SMUČANJE / JURE KOŠIR - ADUT SLOVENSKE REPREZENTANCE »Zame uspehi niso bili nepričakovani« Iztok Golob Po odhodu Križaja, Petroviča, Svetove in še nekaterih najuspešnejših slovenskih smučarjev 80. let je v slovenskem smučanju prišlo do nekakšnega zatišja. Mlajši tekmovalci so se šele borili za čim boljša štartna izhodišča, dobrih rezultatov z velikih tekem ni bilo, privrženci tega športa pa so zatopljeni v spomine vse bolj negodovali in napovedovali konec tega nekoč nacionalnega športa številka ena. Kljub črnogledim mislim so letos dogodki potekali drugače. Strokovnjaki so že pred sezono napovedovali uspehe Mitje Kunca, ki pa se je še pred začetkom poškodoval, tako da je nekako iz ozadja prvi slalomist postal 20-letni študent na Fakulteti za šport Jure Košir. Ze v mlajših kategorijah je pokazal veliko nadarjenost, ki jo je potrdil z naslovom mladinskega svetovnega prvaka v superveleslalomu. Po tem uspehu je sledila dolga pot uveljavljanja v močni svetovni konkurenci. Letos, najprej v Maddonni in zatem pa še v Kranjski Gori, pa je z ostalimi kolegi v reprezentanci pokazal, da je skupaj s Kuncem, Grilcem, Miklavcem in ostalimi sposoben slovenskemu smučanju vrniti nekdanji sijaj. Čeprav so bili za mno-8e letošnji uspehi nepričakovani, je Jure nejal: »Zame uspehi niso bdi nepričakovani, saj sem po vseh treningih letos res z veseljem pričakoval začetek sezone. Vesel sem, da sem zablestel že tako kmalu, v Maddonni že s prvim tekom. Vedel sem, da bom letos dober in da se bom uvrščal med deseterico.« Tisti, ki spremljajo slovenske smučarje, so letos lahko opazili, da v reprezentanci ni manjkalo optimizma, ki je bil plod dobrega dela in nenazadnje tudi vzdušja, ki so ga ti mladi fantje ponovno vzpostavili. Razlogi za uspeh pa niso bili samo v trdem delu. Pred začetkom pripravljalnega obdobja je v reprezentanci prišlo do vrste sprememb. Vodstvo reprezentance se je prenovilo. Tomaž Cerkovnik je v delo uvedel precej novosti, kot je recimo nagrajevanje na treningih, ki je tekmovalce motiviralo, da so vsako vožnjo odpeljali čim bolje, piko na i pa je dodal dolgoletni trener Pavel Grašič. Poleg vadbe so si tekmovalci uspeli izborili pravico, da imajo lahko lastne pokrovitelje. Jure Košir ima edini slovenskega pokrovitelja HIT iz Nove Gorice, saj sta Grega Grilc in Mitja Kunc svojega poiskala v Italiji. Ob tem pa je dejal, da vsa stvar pomeni velik korak naprej še posebej pri motivaciji, saj ima po pogodbi točno določen dohodek za določen uspeh. Za dober uspeh je potrebna tudi dobra oprema. Jure je eden tistih slovenskih smučarjev, ki se je že zelo kmalu odločil za smuči znamke Rossignol. »Na začetku sem imel z Elanom vedno težave. Kljub temu, da sem bil v mlajših kategorijah ves čas na vrhu, sem moral na vsak par smuči čakati zelo dolgo, zato sem se na sestanku prijavil za Rossignolove smučke. Moram reči, da nisem z njimi imel nobenih težav, ne pri dobavi ne na tekmovanjih, pa tudi delavci v podjetju so bili vedno korektni z menoj, tako da je sodelovanje iz leta v leto boljše.« Jure je izračunal, da je za uvrstitve v Kranjski Gori zaslužil okoli pet tisoč nemških mark. Zaenkrat še ne smuča v celotni opremi te znamke, predvideva pa, da se bo to kmalu zgodilo, saj si vse znamke prizadevajo, da bi ustanovile tovarniške ekipe. Kakor koli že, na takšne radikalne spremembe v smučarski organizaciji bo treba še počakati. Svetovni pokal se nadaljuje 7. januarja s smukom v Garmischu, katerega se namerava udeležiti tudi Jure, tako da bo že 2. januarja začel z vadbo na kranjskogorskih smučiščih. Italijanski as Alberto Tomba, ki doslej še ni upravičil svojega slovesa, pa se na nadaljevanje tekmovalne sezone pripravlja v Vigu di Fassa. Za ugotavljanje in odpravljanje napak je strokovni štab na progi za slalom postavil sedem fotocelic, ki so povezane z računalnikom. Glede na dosedanje rezultate v tekmah za svetovni pokal, je jasno, da je cilj Tombe zdaj predvsem svetovno prvenstvo, ki bo februarja v Morioki na Japonskem. Devetindvajsetletni skakalec iz Oberstdorfa, ki je bil deset let v nemški ekipi, Zeli postati nogometni trener. Spomladi se bo vpisal na svetovno znano trenersko šolo v Kolnu, pred tem pa bo opravil še šestteden-sko prakso pri nemškem prvoligašu 1. FC Nuen-berg. Miiller opazovalec Pozorni opazovalec tekmovanja na skakalnici Schattenberg je bil tudi Thomas Miiller. Olimpijski zmagovalec leta 1988 v nordijski kombijaciji z nemško ekipo dela v domačem Oberstdorfu kot trener v zveznem vadbenem centru. Rathmayr... najlažji Najlažje smuCi med vsemi tekmovalci na turneji ima Avstrijec Wemer Rathmayr. Vodilni v skupni razvrstitvi svetovnega pokala skaCe z 2, 55 m dolgimi smučmi, ki tehtajo samo za 2, 1 kg. Razen njega se noben skakalec ne znajde s tako lahkimi smuCmi. Odpoved zaradi gospodarske krize Prireditelji tekem za svetovni pokal v Harra-chovu in Liperecu na Češkem so zaradi gospodarske krize odpovedali prireditev, ki je bila predvidena za 15. do 17.1. Rezultati iz Obersldorfa I Ull 1 Kladnik 111 m SKUPNI VRSTNI RED 1. Duffner (Nem) 237, 7 (116, 5 + 116, 5) 4. Harada (jap) 228, 3 (115, 0 + 114, 5) 5. Rathmayr (Av) 222, 5 (112, 0 + 110, 5) 6. Šakala (CSFR) 218, 7 (111,5 + 109, 0) 7. VVeissflog (Nem) 218, 3 (114, 0 + 105, 5) 8. Kladnik (Slo) 215, 9 (110, 0 + 111, 0) 9. Jean-Prost (Fr) 213, 9 (109, 5 + 109, 5) 10. Zupan (Slo) 212,0 (109, 5 + 108) 11. Haim (Av) 208, 8 (107, 5 + 107, 0) 12. Hdllvvarth (Av) 206, 6 (107, 0 + 107, 0) 13. Kuttin (Av) 205,4 (107, 0 + 106, 5) 14. Hakala (Fin) 204, 9 (108, 0 + 105, 5) 15. Myrbakken (Nor) 204, 8 (104, 5 + 110, 0) 17. Lunardi (It) 199, 7 (106, 5 + 104) 19. ceccon (It) 196, 7 (105, 5 + 105) 24. Gostiša (Slo) 191, 4 (104, 5 + 101, 5) 26. Petek (Slo) 189, 8 (102, 5 + 102, 0) 35. Franc (Slo) 178, 7 (102, 0 + 98, 5) SVETOVNI POKAL 1. Rathmayr (Av) 121 točk 2. Goldberger (Av) 52 točk 3. Duffner (Nem) 51 točk 4. Hdllvvarth (Av) 47 točk 5. Delaup (Fr) 43 točk 6. Myrbakken (Nor) 42 točk 9. Franc (Slo) 33 točk 17. Zupan (Slo) 19 točk 25. Kladnik (Slo) in Ceccon (It) 8 točk 31. Petek (Slo) 5 točk ■ II POKALNARODOV 1. Avstrija 274 točk 2. Norveška 111 točk 3. Japonska 107 točk 6. Slovenija 65 točk KOŠARKA / NBA Phoenix 20 zmag in 4 porazi - Dallas le 2:20 Petrovič 2. pri metu za 3 in 8. v prostih metih - Divac 8. v blokadah - Turner najboljši pri metu iz igre: 61 % Ameriško košarkarsko prvenstvo se nadaljuje s polnim ritmom brez večjih sprememb, saj še vedno nizata največ uspehov Phoenbc in Chicago, v vlogi outsiderja pa sta Utah in vse bolj presenetljivi Seattle. »SONCE»SIJE NAD VSEMI: Phoenbc Suns so kos lastnemu imenu, saj so v izredni formi in meljejo zmage kot nihče drug v ligi. Prihod Bark-leya (26 točk, 13 skokov in 5 asistenc na tekmo) se je kljub odhodu kar treh standardnih igralcev izkazal za izredno spretno potezo. Izredno uspešno igrajo še Majerle, Ce-ballos, Ainge in Cham-bers. Po enoletni diskvalifikaciji zaradi posesti in uporabe mamila se je na igrišče vrnil tudi bivši igralec Detroita Richard Dumars, ki je na prvi tekmi dosegel kar 27 točk. Ob tem pa je doslej igral le nekaj tekem tudi lanski najboljši igralec Sunsov, playmaker Kevin Jhon-son, ki je bil dalj časa poškodovan, kar daje slutiti, da bo ekipa iz Phoe-nixa letos težko predala svojo kožo vse do finala za naslov prvaka. TUDI NBA IMA B IN C KATEGORIJO: VVashing-ton, Miami, Minnesota in Sacramento so vsaj za razred slabše ekipe od ostalih, Milwaukee in Denver pa sta še manj učinkovita, saj sta kar enajstkrat zaporedoma premagana zapustila igrišče. Črna majica prvenstva NBA pa ostaja čvrsto na ramenih igralcev Dallasa, ki so v zadnjih tekmah zgubili proti Phoenixu za 50 točk, proti Sacramentu pa VANJA JOGAN kar za 60 točk razlike. TROJKE: PETROVIČ 2. - PROSTI METI: PETROVIČ 8.!! Kot kaže za Petroviča ni noben problem, če je v NBA črta za met treh točk za meter bolj oddaljena (7, 25) kot v Evropi, saj ima Dražen odličen odstotek pri metu z velike razdalje: 52, 5. Pred njim je le Kenny Smith (Houston), ki je doslej metal s 54, 5%. Sledijo Armstrong (Chicago) 51, 6%, Blaylock (Atlanta) 50, 0% in D. Scott (Orlando) 50, 0%. Tudi s črte prostih metov je Mozart iz Šibenika med najboljšimi na svetu, saj je trenutno osmi z odstotkom 90, 5. Najboljši je Priče (Cleveland), ki ima 95, 5%, sledijo Jackson (Denver) 93, 0%; Bailey (Minnesota) 92, 9% in Pierce (Seattle) 92, 6%. JEFF TURNER NAJBOLJ NATANČEN PRI METU: Bek ekipe Orlando Magic (ex Cantu) ima pri metu iz igre kar 61, 3%, drugi je član ekipe Clevelanda Daugherty (57, 7%), sledijo Gamble (Boston) 56, 2%; Long (Miami) 55, 5% in K. Malone (Utah) 55, 2%. ROBERTSON NASLEDNIK ARSENIA LU-PENA: Član ekipe Milvvaukee »izmakne« vsako tekmo kar 3 žoge nasprotnikom, playmaker moštva Utah in član olimpijske ekipe Stock-ton pa 2, 67. Sledijo Pay-ton (Seattle) 2, 42; Mc-Millan (Seattle) 2, 42 in Robinson (San Antonio) 2, 39. STRAN OD KOSA, CE JE TAM OLAJUVVAN!! :Vi; :: Houstonov center že nima simpatičnega priimka, ob tem pa skače in vihti roke sem ter tja ob pravem trenutku, tako, da vsako tekmo »podeli« nasprotnikom kar 4, 6 blokad. Tudi Robinson (San Antonio) se ne šali: 3, 9 blokad na tekmo. Sledijo 0’Neal (Orlando) 3, 7; Mouming (Charlotte) 3, 7 in Mutombo (Denver) 3, 3. Na osmem mestu je Vlade Divac, ki s tem efektnim posegom ustavi poprečno kar 2, 3 mete nasprotnikov. VZHODNA KONFERENCA Atlantic di Vision: New York 17-9; Orlando 13-10; New Jersey 15-12; Boston 12-16; Philadelphia 8-16; Miami 8-17; Wa-shington 8-18. Central division: Chicago 20-7; Cleveland 17-12; Detroit 13-12; Charlotte 14-13; Indiana 13-14; Atlanta 12-15; Milvvaukee 11-15. ZAHODNA KONFERENCA Midvvest division: Utah 17-8; Houston 14-10; San Antonio 13-12; Denver 7-18; Minnesota 5-18; Dallas 2-21. Pacific division: Phoenbc 20-4; Seattle 18-8; Portland 16-8; LA Lakers 14-11; LA Clippers 14-12; Golden State 15-13; Sacramento 10-16. NOVICE Milan neizprosen tudi proti »božični selekciji« Milan - Christmas’ Starš 4:2 (0:1) STRELCI: Papin v 9. min., Evani v 51. min., Massa-ro v 61. min., Berti v 77. min., Massaro v 81. min., Serena v 89. min. MILAN: Rossi (od 48. min. Cudicini), Tassotti, Gambaro, De Napoli, Nava, Baresi, Lentini (od 64. min. Serena), Donadoni, Simone (od 46. min. Albertini), Evani, Massaro. CHRISTMAS’ STARS: prvi polčas: Taffarel, Sive-baek, Blanc, Boban, Glonek, Sabau, Savičevič, Rijkaard, Papin, Gullit, Careca; drugi polčas: Casanova, Sivebaek (od 35. min. Panadic), Blanc (od 35. min. Dubovski), Sammer, Germain, Sforza (od 30. min. Raducioiu), Detari, Hagi, Elber (od 30. min. Oliveira), Suker (od 30,. min. Berti), Ginola (od 30: min. Rosenthal). MILAN - Čeprav je Milan nastopil le z italijanskimi nogometaši, pa kaže, da zares ... ne more izgubiti. Na včerajšnji prijateljski tekmi proti moštvu Christmas’ Starš, ki so ga sestavljali tujci (tudi Milanovi), ki nastopajo v raznih evropskih prvenstvih, je namreč Capellovo moštvo zmagalo. Resnici na ljubo, je »božična selekcija«, ko je nastopila v najboljši postavi, zasluženo vodila. Ko pa je njen trener Liedholm v nadaljevanju zamenjal večino igralcev, se je Milan razigral in tudi zasluženo zmagal. Sicer pa je bilo na včerajšnji tekmi predvsem pomembno, da se je na stadionu Meazza zbralo več kot 40.000 gledalcev, ki so prispevali skoraj 300 milijonov lir za revne otroke v Somaliji. Ubija se je odpovedala kvalifikacijam za SP ŽENEVA - Libijska nogometna zveza je sklenila, da njena reprezentanca se ne bo udeležila kvalifikacij za svetovno prvenstvo v ZDA leta 1994, in to zaradi emabarga OZN na civilne letalske polete proti Libiji in iz nje. Vest je sporočila včeraj mednarodna nogometna zveza (FIFA). V skupini D afriške cone bodo tako nastopale le Nigerija, Kongo in Južna Afrika. Za Alberta Acosto dva milijona dolarjev BUENOS AIRES - Boca Juniors je najel Alberta Acosto od kluba Sao Lorenzo de Almagro za dva milijona doalrjev, kar je najvišja vsota za kakega argentinskega nogometaša, seveda po Diegu Marado-ni, za katerega je Boca odštel Argentinos Juniorsu 2 milijona in pol dolarjev. Acosta, ki je star 26 let, je najboljši strelec po prvem delu argentinskega prvenstva. Pred nedavnim ga je sam Maradona vabil k Sevilli. Alibegovič še naprej osmi strelec A-2 lige BOLOGNA - Slovenski reprezentant Teoman Alibegovič je bil spet eden najzaslužnejših za prvenstveno zmago Mangiaebevija v prvem povratnem kolu italijanske košarkarske A-2 fige proti Burghyju iz Modene. Alibegovič je namreč dal 28 točk in bil najboljši strelec srečanja. Bolonjsko moštvo je ohranilo prvo mesto na lestvici skupno s Hyundaiem iz Desia, Alibegovič pa je še naprej osmi najboljši strelec fige s 402 točkama (poprečno 25, 125 na tekmo). Premočno vodi Brazilec Oscar Scmidt (Femet Branca) s 597 točkami (37, 3 na tekmo) pred Američanoma Rovvanom (Yoga Neapelj, 544 točk) in M. Mitchellom (Sidis Reggio Emilia, 480 točk). V A-l figi je najboljši strelec Italijan Mario Boni (Bialettti Montecatini) s 389 točkami (24, 3 na tekmo) pred Mannionom (Clear Cantu, 388 točk) in Danilovičem (Knorr Bologna, 362), Radja (Virtus Rim) je šesti (349 točk), Bodiroga (Stefalen Trst) pa 12. s 316 točkami. Christie napoveduje odstop SYDNEY - Britanski sprinter Linford Christie, olimpijski prvak na 100 m v Barceloni, je napovedal, da bo opustil atletiko čez dve leti, to je po koncu commonvvealthskih iger leta 1994. To je že drugič, da Christie najavlja svoj odstop. Prvič se je zanj »odločil»leta 1991, po razočaranju na svetovnem prvenstvu v Tokiu, kjer se jebil šele četrti. Nato se je premislil in je nato na OI v Barceloni dosegel največji uspeh v karieri, zlato kolajno na 100 m. »Tokrat se zagotovo ne bom premislil. Leta 1994 bom star 34 let in mislim, da takrat ne bom več zmogel tako ostre konkurence,« je dejal Christie. Chelimo in Birir favorita BOČEN - Kenijska atleta Richard Chelimo in Matthew Birir sta velika favorita današnje, 18. izvedbe maratona sv. Silvestra, ki bo danes v Bocnu na progi 10 km. Kenijca, ki sta osvojila srebrno kolajno na 10.000 m, oz. zlato na 3.000 m zapreke v Barceloni, bosta morala paziti predvsem na Phillimona Hannecka (Zimbabvve), ki je lani tu zmagal v rekordnem času na tej progi (28:02,1). Številno bo italijansko zastopstvo z Gennarom na čelu. Skupno bo nastopilo 50 atletov. Start bo ob 16. uri. e SISLI s.n.c. Boljunec 449 Tel. 228877 MIZARSTVO TESARSTVO Želimo srečno novo leto • projektiramo in izvajamo lesene strehe« strukture • pohištveno opremo... in prijetno domače vzdušje. Elegantno in ekskluzivno vzdušje v kavarni Elvio Ferigo - Caffe Garibaldi Pričakujemo vas ob odlični italijanski kavi GORIZIA - GORICA - Korzo Italija 49 ZAPRTO OB SOBOTAH IZLET PRIMORSKEGA DNEVNIKA Četrtek, 31. decembra 1992 Zelena Umbrija Očarljiv izlet v deželo etruščanske kulture Potem ko smo si pred leti ogledali Ligurijo, Sicilijo in Sardinijo, je cilj letošnjega potovanja Umbrija, dežela v Srednji Italiji, ki se razprostira na Ovršini 8.456 kv. m med Toskano, Markami in Lacijem. Gričevnata pokrajina, med katero se vijejo doline in ravnince, je zaradi oljenih nasadov, vinogradov in mediteranske flore zado-bila ime »večno zelene Umbrije«, ime, ki tej deželi po pravici pripada. Toda Umbrija ni samo slikovita deže-. la. V svojih mestih, večjih in manjših, Čuva ostanke etrušCanske civilizacije in rimskih spomenikov, še danes pa so na vidnih mestih prisotna veličastna dela romanske in gotske arhitekture. Umbrija nudi torej slikovito pokrajino, starinska mesta s srednjeveško arhitekturo ter bogato kulturno dediščino. Naše potovanje v Umbrijo bo trajalo vsega 5 dni, kar je dovolj, da spoznamo glavne značilnosti te lepe dežele. Ves Cas našega bivanja bomo stanovali v Perugi, glavnem mestu pokrajine in dežele, ki šteje kakih 150.000 prebivalcev. Odtod Domo vsak dan hodili na izlete v najzanimivejše kraje, zveCer pa se bomo vrnili v hotel. Sedaj pa poglejmo progam našega potovanja: Nedelja, 23. maja 1993 Iz Trsta se bomo z udobnimi avtobusi odpeljali okoli 7. ure naravnost v Perugio (seveda z vmesnimi postanki), kamor bomo prišli sredi popoldneva. Namestili se bomo o sobah hotela I. ategorije, potem pa bomo opravili sprehod po mestu z lokalnim vodnikom, tako da nam bo lajžja orientacija za naslednje dni. Po povratku v hotel bo veCerja in nato prenočitev. Ponedeljek, 24. marja 1993 Polni pension v hotelu. Dopoldne je namenjeno ogledu Perugie, značilnega sre a n jeveškega mesta, kjer bomo lahko občudovali tudi ostanke njegovega etrušCanskega izvora. Poleg obzidja in Avgustovega slavoloka iz te dobe velja omeniti Občinsko palaCo ali alaCo »dei Priori«, i je prav gotovo ena največjih in najveličastnejših javnih zgradb Italije. Zgrajena v gotskem slogu v letih od 1293 do 1443 vsebuje danes - med drugim - Narodno galerijo Umbrije, kjer so razstavljana dela najbolj znanih domačih slikarjev. V Perugi imajo tudi prekrasen srednjeveški vodnjak (fontana Maggiore), ki je bil zgrajen po načrtih bratov Pisano in je prav tako eden najlepših vodnjakov te dobe v Italiji. V gotskem slogu je zgrajena tudi katedrala - vse to pa je osredotočeno na trgu 4. novembra, ki je dejansko umetniško središče mesta. Popoldne nas bo pot vodila do Trasi-menskega jezera, ki je eno naj večjih jezerskih površin: 128 kv. km. Jezero ima tri otoke in na enega od njih (Isola Maggiore) se bomo popeljali z ladjo, seveda potem, ko si bomo ogledali mestece Castiglione del Lago. Velja omeniti, da je bila pokrajina okoli jezera rizorišCe ene naj-olj znanih bitk med Hanibalom in Rimljani, kjer so morali slednji oraženi zapustiti ojišče. Pod večer se bomo vrnili v hotel na veCerjo, po njej pa bomo skušali organizirati še kratek izlet v bližnjo okolico, kjer se v tem Času odvijajo vaške »šagre«. Torek, 25. maja 1993 Po zajtrku se bomo odpeljali v S. M. degli Angeli, kjer bo Ogled bazilike s frančiškanskim samostanom, nato pa bomo nadaljevali pot v Assisi. Assisi je znan predvsem kot romarska pot, saj se jfe tu rodil sv. Frančišek. Ogledali si bomo katedralo s freskami Giotta, S. Martinija in Loren-zettija, tempelj Minerve, baziliko sv. Klare, popoldne pa se bomo med povratkom v Perugio ustavili v delavnici keramične obrti, katere izdelki so že stoletja znani ne samo v Italiji, ampak tudi v širšem evropskem prostoru. VeCerja bo v hotelu, še prej pa bomo obiskali enoteko Gib, ki je po svoji strukturi in zaradi prisotnosti enogastronomskih izdelkov iz veC kot 50 držav pravcati trgovski emporij. Sreda, 26. maja 1993 Zajtrk v hotelu, potem pa nas bodo avtobusi odpeljali v Todi, srednjeveško mestece na griču iznad doline reke Tevere. Mestece je ohranilo svoje starodavne karakteristike, ki pridejo do izraza predvsem na Ljudskem trgu (Piazza del Popolo). Po ogledu stolnice, Občinske palaCe in Templja tolažbe bomo pot nadaljevali v Orvieto, kjer bo kosilo v značilni restavraciji. Orvieto je svetovno znano mesto in to zaradi svoje stol- nice in zaradi svojih belih vin. Kot toliko drugih mest ima tudi Orvieto značilno srednjeveško arhitekturo, toda biser Orvieta je stolnica - Duomo, morda najlepši primer italijanske gotike. Zanimiv je korzo Cavour, kjer se starodavne palaCe mešajo s srednjeveškimi hišami, trg Republike v središču mesta z občinsko palaCo in toliko drugih zanimivosti. Po ogledu se bomo pozno popoldne vrnili v Perugio, kjer bo večerja in seveda nočitev. Četrtek, 27. maja 1993 Zadnji dan našega potovanja po Umbriji. Po zajtrku bomo kovčke naložili v avtobus in se odpeljali v Gubbio, kjer si bomo ogledali Občinsko palaCo, rimsko gledališče in alaCo Ducale, ki je ila zgrajena po naCrtih Raffaella. Za ogled ne bo dosti Časa, kajti pred nami bo vsa dolga ot do Trsta, med atero bo tudi kosilo. Zato bomo torej malce pohiteli in Ce bo šlo vse po sred, se bomo za kratek Cas ustavili tudi v Urbinu. Domov bomo prišli pozno zveCer, naše petdnevno potovanje se bo zaključilo na Trgu Oberdan. CENA NA OSEBO JE 574.000 LIR in vsebuje naslednje usluge: 1. Prevoz z avtobusom GT iz Trsta do Perugie in nazaj (izleti vključeni). 2. Usluge polnega pensiona od veCerje prvega do vključno kosila zadnjega dne. Namestitev v dvoposteljnih sobah hotela prve kategorije. 3. Ogledi kot po programu. 4. PijaCa ob glavnih obrokih. 5. Vodniška služba ves Cas bivanja v Umbriji. 6. Spremstvo. 7. Cestnina in takse. V ceni niso vključene napitnine in vse kar ni posebej omenjeno v programu. Doplačilo za enoposteljno sobo je 100.000 lir. Za potovanje v Umbrijo je na razpolago 106 prostorov. Organizacijo potovanja je prevzela turistična agencija Aurora. Vpis in pogoji Vpisovanje za obe potovanji se bo začelo v petek, 8. januarja 1993 in se bo zaključilo v soboto dopoldne, seveda če ne bodo vsi prostori že oddani. Ob vpisu je treba vplačati akontacijo v znesku 200.000 lir za potovanje po Umbriji ter celotni znesek za potovanje na Kubo (Kubanci zahtevajo plačilo za letalski prevoz in storitve na Kubi 30 dni pred začetkom potovanja). Za potovanje na Kubo je treba imeti veljaven potni list, ni pa potreben vizum niti kakršnokoli cepljenje. Če bi kdo moral odpovedati 'udeležbo na potovanju po Umbriji, lahko to stori do 30 dni pred odhodom in dobi povrnjeno vso vplačano vsoto. Po tem roku do 15 dni pred začetkom potovanja se plača 20%, od 15 do 7 dni pa 40% pena-lov na celotni znesek potovanja. Nobenega povračila v primeru odpovedi v času od 7 dni do začetka potovanja, vendar lahko prijavljenec nadomesti svojo osebo s kom drugim (družinski član, prijatelj itd.), kar velja za vse primere. Za potovanje na Kubo so predvideni naslednji penali: od 30 do 21 delovnih dni pred odhodom 35%, do 11 dni 50% in do 4 dni 75% celotne kvote. Nobeno povračilo za odpoved po tem roku, vendar obstaja tudi tu možnost nadomestitve z drugo osebo. Kvoto za potovanje po Umbriji bo treba izplačati v dveh dodatnih obrokih, in sicer v marcu in v aprilu. Kot smo že na začetku omenili, bo vpisovanje v prostorih uprave našega dnevnika v Ul. Montecchi 6 v petek, 8. januarja, in sicer od 8.30 do 12.30 in od 15. do 17. ure, v soboto pa od 9. do 12. ure. V Gorici bo vpisovanje v našem uredništvu v Ul. 24. maja Dosedanjim in bodočim izletnikom želimo mnogo sreče in zdravja v novem letu, predvsem pa še mnogo potovanj! Kuba je najveCji otok v Karibskem morju, saj meri veC kot 1.250 km v dolžino a največ 190 v širino, kar pomeni, da je njegova površina skoraj 110.000 kv. km. Leži 150 km južno od Floride, prav nasproti Mehiškemu zalivu, medtem ko ima na vzhodu za sosede Bahamsko otočje in Dominikansko republiko s Haitijem in še na jugu otok Jamaico. Kubo je odkril Krištof Kolumb na svojem prvem potovanju, in sicer 27. oktobra 1942, zasedel pa jo je Diego Velasquez 19 let kasneje. On je tudi ustanovitelj današnjega glavnega mesta La Havana. O zgodovini Kube in njenem sedanjem položaju v svetu bomo podrobnosti zvedeli predvsem na kraju samem, tu naj le omenimo, da je še vedno - in je vedno bolj - obiskana točka v mozaiku svetovnih potovanj. Lepa pokrajina s 3.500 km obale in 4.000 otočki, ki jih obdaja kristalno Cisto morje, je nad-v i h o v a 1 a Hemingwaya, ki je na otoku preživel 20 let svojega življenja. In Ce pomislimo, da se bomo lahko iz našega mrzlega februarja lahko preselili v pravo poletje in se kopali v toplem morju, je to razlog več, da spoznamo tudi Kubo, ki je -Čeprav najbližja ZDA - preživela vse pretrese socialrealistiCnih držav. Naš program potovanja na Kubo je naslednji: 15. februar (ponedeljek) V dnevu transfer z vlakom v Milan in od tod na letališče Mal-pensa, odkoder je ob 17.00 polet letala DC-10 »Gubane de Avia-tion« na direktni progi za Havano. Prihod je predviden ob 22.30 (6 ur Časovne razlike), transfer z avtobusom v hotel in prenočevanje. 16. februar (torek) Polni pension Dopoldne cocktail dobrodošlice in informativni sestanek o bivanju na Kubi, popoldne pa panoramski ogled Havane s posebnim poudarkom na stari kolonialni del mesta. 17. februar (sreda) Polni pension. Večina dneva je namenjena izletu v Valle di Vinales, prelepo dolino, ki je znana predvsem po nasadih tobaka, pomaranč in drugega sadja. Tuje predviden tudi obisk »haciende« in tobačne tovarne, kjer izdelujejo po vsem svetu znane kubanske cigare. Popoldne prosto za samostojne oglede. 18. februar (Četrtek) Po zajtrku tranfer na letalšCe in polet z letalom na redni progi za Santiago de Guba. Po letu, ki traja približno uro in pol, transfer v hotel in popoldne prosto za individualni ogled mesta, ki je moralna FEBRUARJA V KARIBE in kulturna prestolni- dralo, Parco di Boca-ca Kube. VeCerja in nao in še druge zani-prenoCevanje v hote- mive kraje. Po večerji lu. ogled predstave v 19. februar (petek) kabareju »Tropica-Polni pension na«. Ves dan je namenjen ogledu tega, na Kubi najzanimivejšega mesta. Tako si bomo ogledali muzej 26. junija, muzej Bacardi, hišo Diega Velasqueza in Antonia Mocia, kate- 20. februar (sobota) Po zajtrku nadaljevanje ogleda Santia-ga, popoldne pa vožnja v Holguin z vmesnim postankom v mestu Bayamo. Ogled Holguina nato pa namestitev v hotel, večerja in prenočevanje. 21. februar (nedelja) Po zajtrku tranfer na letališče in polet letala za Havano oz. Varadero, najbolj znano turistično središče Kube. Oddaljeno 2 uri vožnje od Havene nudi sonca in morja željnim turistom nad 20 km belih, peščenih plaž, diskoteke, restavracije, nočne lokale itd. Tu se bomo namestili v »Ciuhu Galeta«, kjer so na razpolago dvoposteljne sobe s tušem in WC, telefonom, TV , radiom, klima napravo in hladilnikom. VeCerja in prenočevanje. Od 22. do 27. februarja Polpension v hotelu. Dnevi so namenjeni kopanju, vodnim športom in izletom, predvsem pa počitku. 27. februar (nedelja) Zajtrk v hotelu, nato prosto do poznega popoldneva, ko je transfer na letališče in ob 21.00 polet letala za Milan, kamor je predviden prihod naslednjega dne ob 15.30. Prevoz na železniško postajo in od tu s prvim vlakom za Trst, kamor je predviden prihod okoli polnoCi. Cena tega potovanja je 2.115.000 lir na osebo, v kar je vključeno: prevoz z vlakom (2. razred) iz Trsta v Milan in obratno; prevoz z letalom iz Milana v Havano in obratno (turistični razred); vsi transferji na Kubi; polni pension med potovanjem in pol-ension med ivanjem v Ciuhu Galeta (namestitev v dvoposteljnih sobah s tušem in wc); vodiči in vstopnine ter zavarovanje. Doplačilo za enoposteljno sobo je 220.000 lir. PRIREDITVE Četrtek, 31. decembra 1992 Gledališča Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob 20.30 uri (Štihova dvorana) Leticija in Luštrek. Vstopnice 800 SIT. NAPOVEDUJEMO: 5. in 6. januarja ob 21.uri (ovalna dvorana) Gregor Strniša: Žabe. Prva in druga premiera, v produkciji Ko-reodrame Ljubljana in CD. Vstopnice 1000 SIT. 7., 8. in 9. januarja ob 21. uri Gregor Strniša: Žabe. 10. januarja ob 18. uri W.Shakespeare: Kralj Lear. Za Abonente MGL. 17., 18., 19., 20. in 21. jan. ob 19.00 in 21.30 uri Molitveni stroj Noordung. Balet Opere in baleta SNG Ljubljana. Informacije na tel. 061/222-815. DRAMA SNG LJUBLJANA DANES: ob 19. uri J.B.P.Moliere: Svatba po sili. Razprodano! Ob 19. uri (Mala drama) W.Allen: Zaigraj Se enkrat, Sam. Razprodano. V PRIHODNJIH DNEH: 4., 7. in 8. januarja Moliere: Svatba po sili. 5. in 6. januarja Strniša: Samorog. 7. januarja (Mala drama) Allen: Zaigraj Se enkrat, Sam. 8. januarja (Mala drama) Nicolaj: Blagi pokojniki, dragi možje. 9. januarja (Mala drama) Nicolaj: Prva klasa. Informacije in rezervacije na tel. 061/221-511. OPERA SNG LJUBLJANA DANES: ob 19. uri Strauss: Netopir. Blagajna je odprta med 11. in 13. uro in od 16. do 19. ure, rezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in 11. uro. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO V PRIHODNJIH DNEH: 4. januarja ob 18.00 Petan: Don Juan in Leporella. Zaključena za Solo. NAPOVEDUJEMO: 8. januarja ob 19.30 uri premiera drame A.P.Čehova in T.Bra-scha: Platonov v režiji Janeza Pipana. Tel. 061/ 210-852. MLADINSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 20. uri Vilmos Tkalecz. Izvajata Miran Celec in Dario Varga. Po predstavi novoletni žur. Tel. 061/153-312. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE DANES: Silvestrska predstava ob 19.30 Dumas - Stojan: Trije mušketirji. V PRIHODNJIH DNEH: 2.januarja ob 16. in 19.30 uri Levstik-Jovanovič-PartljiC: Martin Krpan (za izven) Informacije na tel. 061/312-860. KULTURNI DOM SPANSKI BORCI DANES: Silvestrovo nekoliko drugače - s kozarčkom Šampanjca in dobro komedijo ob 19. uri Miro Gavran: Mož moje žene. Informacije in rezervacije na tel. 061/448-920. MARIBOR SNG DRAMA DANES: ob 18.uri Carmen - popoldan na robu evropske zgodovine. V PRIHODNJIH DNEH: 7. jan ob 20. uri Kabaret 20. stoletja- As Time Goes By. Darja Svajgerv - vokal, peter VVegele - klavir.. Informacije na tel. 062/211-461. SNG OPERA V PRIHODNJIH DNEH: 5. januarja ob 19.30 G.Puccini: La boheme. Za red zeleni. 6., 7., in 8. januarja ob 19.30 balet Luna nad Mississippijem (razprodaja grehov). Informacije na tel 062/211-461. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 5. januarja ob 17.00 uri in 6.jauarja ob 10.00 uri Vitrac: Victor ali otroci na oblasti. 8. jan. ob 10.45 Molibre: Namišljeni bolnik. Za Gimnazijo center Celje. Tel. 063/25- RDECA DVORANA DANES: ob 16.30 organiziran odhod na silvestrski predstavi Carmen v SNG Maribor in Netopir v SNG Ljubljana. Cena prevoza je 900 SIT. od 9.00-12.30 in od 15.30-19.00) in v gledališču Rossetti (tel. 54331 od 14.00-19.15). DVORANA TRIPCOVICH NAPOVEDUJEMO: od 12. do 24. januarja 1993 Čajkovski - balet Hrestač (Lo schiaccia-noci). Balet in orkester gledališča Verdi, dirigent Guerrino Gruber. Koreografija Giulia-na Barabaschi. GLEDALIŠČE CRISTALLO V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 2. januarja 1993, ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Teatro d’arte iz Rima z delom Au-gusta Strindberga Danza di morte. Režija Antonio Calenda. V glavnih vlogah Anna Proclemer in Gabriele Ferzetti. Premiera. TRŽIČ NAPOVEDUJEMO: v Četrtek, 7. in v petek, 8. januarja 1993 gostovanje gledališke skupine Teatridithalia Elfo Portaromana As-sociati Compagnia Teatro delPElfo z delom R. W. Fassbinderja po Goldoniju La bottega del caffe. Režija Ferdinande Bruni in Elio De Capitani. ČEDAD GLEDALIŠČE RISTORI NAPOVEDUJEMO: v ponedeljek, 18. januarja 1993 bo ZadrugA Gruppo Gitiesse predstavila J. Keseringovo delo »Arsenik in stare čipke» z G. Gieijesenom, Iso Barzizzo, Marino Suma in Regino Bianchi. Režija Mario Monicelli. VIDEM GLEDALIŠČE LUIGI BON NAPOVEDUJEMO: 15. in 16. januarja 1993 gostovanje gledališča Teatro delle Bri-ciole z delom II grande racconto. Koroška CELOVEC DANES: ob 19.30 ponovitev - Orfej v podzemlju (J. Offenbach). V PRIHODNJIH DNEH:v soboto, 2. januarja 1993, ob 19.30 ponovitev - Orfej v podzemlju - Jacques Offenbach. V nedeljo, 3. januarja 1993, ob 15.00 - Die VViderspenstigen Zahmung (Komedija W. Shakespeareja). Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob 20. uri Silvestrski koncert: The Classic Buskers (Velika Britanija) in VVitz Orchestra (Italija). Gallusova dvorana, vstopnice 1000 in 800 SIT. JUTRI: ob 18. uri Novoletni koncert Orkestra Slovenske filharmonije (Gallusova dvorana). Dirigent: Tadeusz Wojciechowski; solist: Andrzej Ra-tusinski, klavir. Program: Enescu, Chopin, Chabrier, de Falla, Loevve, Gershvvin, Bernstein. Vstopnice 800 in 650 SIT. NAPOVEDUJEMO: 6. janurja ob 19.30 (Gallusova dvorana9 gostovanje mladinskega pevskega zbora in plesne skupine Nas dom - San Justo, Argentina (slovenske in argentinske pesmi in plesi). Vstopnina je 500 SIT. 7. in 8. januar koncert orkestra Slovenske filharmonij (modri abonma). Dirigent: Ta-deusez Wojciechowski. Solistka: Elizabeth Leonskaja, klavir. Program: Lipovšek, Schumann, Brahms. Informacije na tel. 061/222-815. TIVOLSKI GRAD V PRIHODNJIH DNEH: 6. januarja ob 18.uri Muza pri muzi - Koncert duo vio-lonCel: Eva Julija reCnik in igor Mitrovič. V organizaciji Glasbene mladine ljubljanske. Tel. 061/322-367. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 2. januarja ob 19.30 Novoletni gala koncert v izvedbi Policijskega orkestra iz Ljubljane s solisti. Dirigent Milivoj Surbek. Predprodaja vstopnic v Promusici Celje, Zidanškova 25. BLED ROGAŠKA SLATINA KRISTALNA DVORANA V PRIHODNJIH DNEH: 7. januarja ob 20.uri Kabaret 20. stoletja - As Time Goes By. Darja Švajger, vokal in Peter VVegele, klavir. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 uri Ray Cooney: Zbeži °d žene. Informacije na tel. 064/222-681. MOVA GORICA , PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NAPOVEDUJEMO: 7. januarja Roger Vi-hac: Volkodlak. Premiera. Režija: Dušan Jovanovič. Nastopa ansambel PDG z gostoma "jjdetom Serbedžijo in Veroniko Drolc. Tel. 995/25-326. Eurlamja-Julijska krajina IB§T SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ^ULTURNI DOM delir'OVEDUJEMO: v četrtek, 7., v pone-16 no ’ la- in v torek, 12. januarja 1993 ob C6gnU ter v torek, 10. januarja 1993 ob 20.00: y )ev vrt A.P. Čehova v režiji B. Kobala. 1q . s°boto, 9. januarja 1993, in v nedeljo, pjjanuarja ob 16.00 gostuje SLG iz Celja s Ustavo F. Schillerja »Razbojniki«. SgQ 13. do 19. januarja 1993 ob 10.00 bo saji uPrizoril Andersenovo pravljico »Ce-Jeva nova oblačila« v režiji V. Jurca. ^LEDALISCE rossetti bQJp Rt: ob 17.30 Novoletni koncert z God-preV' Verdi , ki jo vodi Lidiano Azzopardo. p.lr,aProdaja vstopnic pri osrednji blagajni v • Protti. IZPOVEDUJEMO od 5. do 10. januarja di sd gostovanje gledališke skupine Teatro egna z delom A. Brofferia II Vampiro. ho n BepPe Navello. V glavni vlogi Giusti-2Q V Vrano. Predstava v abonmaju: odrezek OsrVp.prnativno). Predprodaja vstopnic pri onji blagajni v Pasaži Protti (tel.630063. FESTIVALNA DVORANA JUTRI: ob 18. uri Tradicionalni gala novoletni operni koncert. Sodelujejo Simfonični orkester HTV, dirigent Loris Voltolini, Olga Gracelj, sopran, Miro Solman, tenor, Marija Mlinar, harfa. Rezervacije in vplačila sprejema tehnični organizator Koncerta-agencija Albatros na tel. 064/78-046. DOBRNA HOTEL DOBRNA DANES: ob 23. uri Silvestrski koncertni program Revijskega tamburaskega orkestra Akord iz Celja pod vodstvom Matjaža Breznika. Furlanija-Julijska krajina TRST gledališče rossetti NAPOVEDUJEMO: v ponedeljek, 11. januarja 1993 ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Michele Cam-panella. 25. januarja 1993 koncert Francesca De Gregorija; 26. in 28. marca musical My fair lady s Sandrom Massiminijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja. ŠTIVAN STIVANSKA CERKEV V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 10. januarja 1993, ob 20.30 bo v Stivanski cerkvi nastopil orkester Opera giocosa pod vodstvom Severina Zannerinija in zbor Citth di Trieste pod vodstvom prof. Marie Susovski-Semeraro. Na programu Haendel in C. Saint-Saens. Koncert organizira Glasbena Sola Punto musicale iz Sesljana s podporo Dežele FJK, izkupiček večera pa je namenjen Združenju AGMEN. Vstop prost. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE NAPOVEDUJEMO: v sredo, 13. januarja 1993, ob 20.30 koncert orkestra Radiotelevizije Slovenije pod vodstvom Antona Nanuta, pianist Francois Joel Thiollier. Na programu Rimskij-Korsakov, Prokofiev, Snitke, Skrjabin. Koroška BELJAK Razstave KONGRESNA HIŠA DANES: ob 18.00 - Gostovanje Državne opere iz Brna . Na sporedu Beethoven: Leo-norova uvertura, simfonija St. 9, d-mol. ŠENTPRIMOŽ KULTURNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: ob 14.30 - Novoletni koncert SPD »Danica«, sodelujejo: otroški zbor iz Skocijana, oktet Suha, MePZ »Danica«. Razne prireditve LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob 20.uri (Kosovelova dvorana) Boemsko življenje, film režiserja Akija Kau-rismakija. Vstopnina je 300 SIT. NAPOVEDUJEMO: od 7. do 11. januarja Dnevi plesa ’93 v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Slovenije in CD. Informacije na tel. 061/222-815. KLUB K 4 DANES: ob 21. uri Veliki x-rated novo- letni žur. X-rated filmi in risanke, Super X-rated D.Jji, Roza disco,, novoletni long drink bar, ekskluzivni tvvist z zombieji... V PRIHODNJIH DNEH: 7. jan. ob 20.00 uri Srečanje prostovoljcev iz begunskih centrov. VroCi telefon 061/113-282. KRIZEVNISKA CERKEV Zaradi izrednega zanimanja bodo Jaslice, postavljene v cerkvi v organizaciji Festivala Ljubljana, na ogled vse do 31. t. m. med 11. in 13. ter 15. in 18. uro. Vstop je prost. CELJE TOMŠIČEV TRG DANES: od 10. ure dopoldan do 3. ure zjutraj - silvestrovanje na prostem. PTUJ GALERIJA FLORIJAN DANES, JUTRI in POJUTRIŠNJEM: ob 21. uri multimedialni projekt Florijanovo rojstvo. Posneta in živa glasba (bas, kitara), ples, drama, razstava fotgorafij. Število obiskovalcev omejeno (30). Karte lahko nabavite pšri blagajni galerije med 9. in 13. uro. VELENJE DOM KULTI TRE V PRIHODNJIH DNEH: 2. januarja ob 17.00 uri PreC je zdej to staro leto. Nastopili bodo Koledniki iz krope, Koledniški instrumentalni trio ter Zlata in Dragiša Ognjanovič, vokal in Edi Gašdperšic, klavir. Vstopnina je 200 SIT. POSTOJNA POSTONJSKA JAMA V PRIHODNJIH DNEH: Žive jaslice 2. in 3. januarja 1993 ob 16., 17., 18. in 19. uri. 5. jauarja ob 16., 17. in 18. uri. 6. januarja ob 16. in 17. uri. Cena vstopnice za otroke 250 SIT oz. 11 DM, za odrasle 500 SIT oz. 22 DM. Informacije na tel. 067/23-041. SEŽANA KULTURNI CENTER SREČKA KOSOVELA V PRIHODNJIH DNEH: 5. jan. ob 20. uri Človeka, ameriška avan- Crno ogrinjalo, kanadski film. Vstopnina je 240 tolarjev Spomini nevidnega turistična komedije. 7. jan. ob 20. uri Furlanija-Julijska krajina LJUBLJANA LUTKOVNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 6. in 7. januarja ob 16.30 in 18.00 uri Jan Malik: Žogica Marogica. 8.januarja ob 17. uri Jan Malik: Žogica marogica. Informacije na tel. 061/314-789, 314-966. KUD FRANCE PREŠEREN V PRIHODNJIH DNEH: 2. januarja ob 17. uri Trnjuleica v izvedbi Freyer Teatra. Tel. 061/210-338. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 3. januar ob 16.00 Partljič -Golia: Srce igrač (za izven). Informacije na tel. 061/312-860. MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 3. januarja ob 11. uri Grob o wsky-Vrane: Volk in sedem kozličkov Cena vstopnice je 100 SIT. Rezervacije na tel. 062/26-748 ob delavnikih od 10. do 12.00 ure. SEVNICA KRMELJ DANES: silvestrovanje odprtega tipa s pevko Ireno Tratnik. STORE OSNOVNA SOLA V PRIHODNJIH DNEH: 7. jan. ob 10.00 uri Burger: Lažnivi Kljukec. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE CRISTALLO V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 3. januarja 1993, ob 11. uri »Povem ti pravljico«. Na sporedu bo Andersenova pravljica Snežna kraljica v izvedbi Italijanske drame z Reke. FELETTO UMBEPTO OBČINSKI AVDITORIUM V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 2. januarja 1993, ob 15.30 predstava ciklusa L’Accordeon. Na sporedu bo pravljica Circo tre dita v izvedbi Pierpaola Di Giusta. NARODNA GALERIJA Samo še danes je odprta razstava Metamorfoze. Razstava otroških glinastih kipcev, ki so nastali po vzgledu gotske plastike iz stalne zbirke Narodne galerije. Galerija je odprta od torka do sobote od 10. do 18., v nedeljo pa od 10. do 13. ure. Vstopnina je 100 SIT, za študente, dijake in upokojence 60 SIT, za uCen-ce v skupinah pa 30 SIT. Informacije na tel. 061/219-716. MESTNA GALERIJA Do 6. januarja je na ogled pregledna študijska razstava slušateljev ljubljanske Akademije za Likovno umetnost v Stud. letu 1991/92. Galerija je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure. Tel. 061/212-896. MODERNA GALERIJA Do 17. januarja 1993 je odprta pregledna razstava Gojmirja Antona Kosa. Na ogled je okoli 100 del. MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER Do 17. januarja je na ogled pregledne razstave grafik Andreja Jemca (veC kot 100 grafik, ki jih je umetnik ustvaril v letih 1961 -1992). Tel. 061/319-752. GALERIJA CD Na ogled je razstava Ca-rinzia/Venezia, Topografia Superiore, avstrijskega slikarja in grafika Arnulfa Rainerja. Razstava je odprta vsak dan, od 12.00 do 20.00 ure, v nedeljo od 15.00 do 18.00 ure. Vstopnina 100 SIT, za študente 50 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ Do 20. januarja 1993 je na ogled razstava »Ta trava šacana...«, ki sta jo za Odsek za zgodovino pri NSK v Trstu pripravili Kristina Kovačič in Martina Repinc. GALERIJA EQURNA Na ogled je razstava elanov ob 10. obletnici. Galerija je odprta med 10. in 13.00 ter med 17. in 19. uro, ob sobotah med 10. in 13. uro, ob nedeljah in praznikih zaprto. JELOVŠKOV LIKOVNI SALON Na ogled je prodajna razstava unikatnega nakita (Jure Kodre), starih idrijskih Čipk (Barbara Kobal), adventnih vencev cvetličarne ELI in lepih starih kotnih vitrin (Janko Mlakar). KULTURNI DOM SPANSKIBORCEV Do 6. januarja je na ogled razstava slik Štefana Horvata. Informacije na tel. 061/448-920. GALERIJA STOPNIŠČE Do 13. januarja je na ogled razstava fotografij Nade Zgank »Katar o Rom«, in veCer ciganske glasbe. Galerija je odprta vsak delovnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926. JAKOPIČEVA GALERIJA Do 5. januarja je na ogled razstava Mesto v topografskem kontekstu. Galerija je odprta od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure, v ponedeljkih in praznikih zaprto. Informacije na tel. 061/223-340. GALERIJA KRK Do 6. januarja je na ogled razstava slik akademskega slikarja Mireta Cetina. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel.: 061/114-333. ARHITEKTURNA GALERIJA DESSA Do 13. januarja je na ogled razstava Ingrid in Yorga Mayrja (poslovilna dvorana na židovskem pokopališču v Gradcu). Galerija je odprta med 10. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah je zaprta. Tel.: 061/216-010. GALERIJA KAPELICA Na ogled je razstava skupine 63/70 - risbe: Andrej Brumen-Cop, Milan Golob, Maja Licul, Robert Lozar, Katarina Toman, Mojca Zalokar. Tel. 061/113-282. SKUC Do 8. januarja je na ogled razstava slik Zmaga Lenardiča. Galerija je odprta od 12. do 20.00 ure. VODNIKOVA DOMAČIJ Samo še danes je na ogled razstava olj Poldeta Miheliča. Galerija je odprta od 10. do 14. ure ter od 16. do 19. ure, v nedeljo med 10. in 13. uro. Ob ponedeljkih in praznikih je zaprta. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE- CEKINOV GRAD Samo še danes so na ogled tri razstave: razstava slik iz zgodnjega opusa Do-reta KlemenCiC-Maja, Vizualne interpretacije - grafično oblikovanje in ilustracija v Južni Moravski ter Življenje na listkih 1945 -1990. Odprto vse dni, razen ponedeljka, med 10. in 18. uro. Vstopnine ni. Informacije: tel 061/323-968. KULTURNO INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE Odprta je razstava Tam v Ljubljan’ci so pa take, ki imajo rinCke zlate...- 6000 let nakita v arheoloških obdobjih Ljubljane. Razstavo je pripravil Mestni muzej Ljubljana. IDCO Samo še danes je odprta prodajna razstava iz programa ERGO. Vsi razstavljeni izdelki bodo pri nas prvič naprodaj. Razstava je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, od 10.00 do 18.00 ure. ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE Samo še danes je na ogled razstava Trajnost papirja. Predstavitev papirja kot nosilca kulturne dediščine. Arhiv je odprt od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro. Vstopnine ni. Informacije: tel. 061/151-222. NARODNI MUZEJ LJUBLJANA Na ogled je razstava z naslovom »Kelti na Celjskem«. Gostovanje Pokrajinskega muzeja iz Celja. MARIBOR MARIBORSKO SEJMIŠČE Do 3. januarja je na ogled potujoči muzej praživali iz Disneylanda. Muzej je odprt vsak dan od 10. do 20. ure. UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Na ogled je razstava z naslovom 500 let kasneje, ki jo je ob Svetovnem dnevu človekovih pravic pripravila mariborska skupina Amne-sty International. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja) Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na OtoCcu. GALERIJA ROTOVŽ (Rotovški trg) Na ogled je razstava mariborske slikardske vedute Ota Rimeleja: Slike - instalacije. PROSTORI KREDITNE BANKE MARIBOR Na ogled je razstava grafik akadenskega slikarja Janeza Boljke. GALERIJA MAK Na ogled je razstava olj in grafik akademskega slikarja Jožeta Denka. KOPER GALERIJA LOŽA Do 10. januarja bo na ogled razstava grafičnih del Alberta Burrija z naslovom Dvojni trompe-l’oeil. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 12. ter med 17. in 19. uro, v nedeljo od 10. do 12. ure, v ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573. GALERIJA MEDUZA Samo še danes je na ogled prodajna razstava slik, grafik in drugih drobnih umetnin, primernih za darila. Odprto od ponedeljka do petka med 10. in 12.30 uro, popoldne pa od 17. do 19. ure, v soboto samo dopoldne. Informacije na tel. 066/22-969. PIRAN MESTNA GALERIJA Do začetka januarja bo na ogled arhitekturna razstava. Vstopnine ni. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 12. uro ter med 17. in 19. uro, v nedeljo od 10. do 12. ure, v ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573. MEDUZA II Na ogled je prodajna razstava slik, grafik in male plastike priznanih slovenskih umetnikov: F. Miheliča, V. Makuca, R. Debenjaka, H. Pečariča, Z. Apollonia, J. Spacala, K. Meška, J. Ciuhe, R. Spenzla, K. Tutte, B. Zaplatila, A. Karima, L. Logarja, D. Birse, E. Lovka, M. Smerdu in Z. Posega. Odprta je od torka do petka med 10. in 14. uro in v soboto med 10. in 12. uro. Tel.: 066/74-035. IZOLA GALERIJA ALGA Na ogled je prodajna razstava drobnih okrasnih predmetov skupine umetnikov iz Grožnjana. POSTOJNA GALERIJA POD KLANCEM Na ogled je razstava akvarelov Mire LiCen Krampo-tič. NOVA GORICA PRODAJALNA NARODNE UMETNOSTI Samo še danes bo na ogled razstava akvarelov En ver ja Kaljanca in grafik Staneta Jagodica. LIKOVNA VITRINA Samo še danes je na ogled novoletna razstava, na kateri sodelujejo S. Putrih s keramiko, F. Golob s slikami in B. Putrih s skulpturami. SLIKARSKA HIŠA SMARTN Na ogled je prodajna razstava slikarja Franca Goloba iz cikla Hvalnica Goriškim Brdom. POKRAJINSKI ARHIV Do 10. januarja je na ogled razstava slik Milovana ValiCa. Arhiv je odprt od 10. do 19. ure. KANAL GALERIJA RIKA DEBENJAKA Do 9. januarja je na ogled razstava slik Dušice Stend-ler. SOLKAN VILA BARTOLOMEI Na ogled je etnološka razstava Skedenjska kruSa-rica. ŠEMPETER GALERIJA BAZATO Do 20. januarja je na ogled razstava Grafika evropskega modernizma. SEŽANA KD SREČKO KOSOVEL Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja. AJDOVŠČINA PILONOVA GALERIJA Do 17. januarja je na ogled razstava kipov Staneta Jarma. JESENICE RAZSTAVNI SALON DOLIK Samo Se danes je na ogled razstava likovnih del elanov Dolika. ŠKOFJA LOKA GALERIJA IVANA GROHARJA Na ogled je letna razstava Združenja umetnikov Škofja Loka. CAFE GALERIJA PUNGERT Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka. GALERIJA LIPA Samo Se danes je v Galeriji prodajna razstava del gorenjskih likovnih umetnikov. LITIJA GALERIJA MIRE PREGELJ Do 16. januarja bo na ogled razstava Portreti Li-tijanov slikarke Mire Pregelj. Galerija je odprta ob delavnikih od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah pa med 9. in 12. uro. Ce si želijo skupine ogledati razstavo ob delavnikih v dopoldanskem Času, naj predhodno najavijo svoj prihod. Vstopnine ni. Tel. 061/881-718 (Zavod za izobraževanje in kulturo Litija). MURSKA SOBOTA GALERIJA . Do 18. januarja ’93 bo na ogled 1. razstava del elanov Društva likovnih umetnikov Pomurja in Prlekija.. FJK TRST TK GALERIJA Ul. sv. Frančiška 20 Do 13. januarja 1993 je odprta razstava Rada Jagodica. Razstavo si lahko ogledate od torka do sobote od 8.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. GALERIJA ART LI-GHTHALL Trg S. Giovanni 3 (I. nad.) Do 15. januarja 1993 je odprta razstava »Arte in Stamperia« na kateri razstavljajo umetniki Ciussi, Santomaso, Vedova in Zi-gaina. Razstavo si lahko ogledate od 18. do 20. ure (zaprto ob praznikih in ob ponedeljkih). GLEDALIŠČE MTEIA Se danes je na ogled razstava Alberta Rocce. JULIET Ul. Madonna del Mare 6 Odprta je razstava Anto-nelle Mazzoni in Antonia Sofianopula. MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej Na ogled je razstava »Načrti za Miramar«. GALERIJA TORBAN-DENA Ul. Tor Bandena 1 Se danes je na ogled razstava risb, grafik in skulptur sodobnih umetnikov. Razstavljena so dela Chagalla, Mascherinija, De Chirica Zi-gaine in Se nešteto drugih znanih slikarjev. Razstavo si lahko ogledate od ponedeljka do sobote od 10. do 13. ure MUZEJ REVOLTEL-LA- AVDITORIJ Odprta je razstava Andrzej Pagovvski - poljski gledališki in kinematografski letaki. Razstavo prireja tržaška občina v sodelovanju z Odborništvom za kulturo Muzeja Revoltella, Združenjem Alpe Adria Ci-nema in La Cappella Under-ground. GALERIJA STUDIO TOMMASEO Ul. del Monte 2/1 Do 10. januarja 1993 je odprta je razstava v poklon Zoranu Kržišniku. Razstavljali bodo Mirsad Berber, Janez Bernik, Jagoda BuiC, Jože Ciuha, Andrej Jemec, Adriana Maraž, Vladimir Velickovic in Lojze Spacal. Razstavo si lahko ogledate od torka do sobote od 17. do 20. ure. KONTOVEL DRUŠTVENA GOSTILNA Do 10. januarja 1993 bo na ogled skupinska razstava 18 umetnikov. MILJE OBČINSKA RAZSTAVNA DVORANA Na ogled je razstava Daniele Frausin z naslovom Blues. TRŽIČ GALERIJA ANTICHE MURA Ul. Roselli 18 Se danes je na ogled razstava slikarjev Nicolette Le-ghissa in Franca Milanja. ČEDAD FILIALA BCTKB Ul. C. Alberto 17 Do 31. januarja 1993 razstavlja Zora Koren Škerk. KAVARNA S. MAR-CO V ponedeljek, 4. januarja 1993 ob 18.30 odprtje razstave slikarke Claudie Raza. Predstavil jo bo Carlo Milič. SPETER BENEŠKA GALERIJA Na ogled je razstava risb za otroške knjige mlade beneške ilustratorke Luise To-masetig. Razstava je odprta vsak dan, razen nedelje od 17. do 19. ure. Koroška TINJE GALERIJA TINJE Se danes razstavlja pastele in olja Karl PeCek. VELIKOVEC POSOJILNICA-BANK 2. Mai Strasse Se danes je odprta razstava Jožeta Boschitza. PLIBERK POSOJILNICA BANK Se danes razstavlja keramike Nežika A. Novak. 14 Četrtek, 31. decembra 1992 RUBRIKE REPORTAŽA Andrej Rot Nazorska emigracija -model slovenstva -|—vanes ni absolutno ■veljavnih nacio-J_-/nalnih vzorcev. Tudi za Slovence ne. Do nedavnega so bile Nemčija, Francija in Sovjetska zveza neoporečni vzorci, nekakšne višje kulturne in socialne kristalizacije idealov. A takšne modele in njihove šibkosti preveč dobro poznamo, da bi bili še privlačni in vredni posnemanja. Njihovi dosežki so zgolj posledica zgodovinskih razmer in zemljepisnih položajev. Ti modeli so res mnogokrat vredni občudovanja, nikakor pa ne posnemanja. Pomanjkanje veljavnih modelov ni negativno, a mnogi s posnemovalsko duševnostjo težko prenašajo tesnobo in konflikte, ki jih prinaša svoboda. Pojem »model« je vedno vprašljiv, največkrat povezan z ideološkimi vsebinami in tako nevaren dejavnik osebne svobode in družbene ureditve. Kljub temu ni mogoCe živeti brez modelov, ki so hkrati tudi ideali. Modele si sami ustvarjamo, jih popravljamo, dopolnjujemo, dosegamo in znova postavljamo. Vprašanje modelov je torej mogoCe obravnavati in upoštevati, Ce imamo o njih dovolj široko podobo. Vzorec ne sme biti pot brez izhoda, Crno-bela alternativa, ideološka ozkosrčnost, strankarska ekskluzivnost in podobno. Vredno si ga je omisliti kot dosežek raznih teoretičnih in praktičnih stališč, zgodovinskih dogodkov; skratka, kot izraz družbenih in osebnih vsebin. Povojna nazorska emigracija je gradila svoj, od matičnega drugačen model, ki pa ni omejen na rehabilitacijo domobrancev. Lahko bi bil tudi model vseh Slovencev. Taka je namreč podmena knjige Tarasa Kermaunerja Slovenski Čudež v Argentini. Teza sicer ni nova, a Kermauner ji daje povsem novo vsebino in jo opredeljuje z natančno analizo. Sprašuje se, »v kolikšni meri so vrednote in strukture slovenske politične emigracije v današnji Sloveniji ne le obnovljive, ampak operativne in smerodajne?« Emigracija se je namreč »odločila za en model, skladen s predvojnim slovenskim. V Sloveniji pa vlada strahotna zmeda o vsem tem ... (I. knjiga, stran 118). Ali je model narodovega dela mogoCe presaditi v celoto narodnega občestva? Ali je mogoče, da bi se model, ki ga je izoblikovala nazorska emigracija, uporabljal za matični narod v celoti? Taras Kermauner vidi nazadovanje katoliške skupnosti v Sloveniji. To nazadovanje utemeljuje in dokazuje s težnjo številnih predstavnikov te skupnosti, da bi se polastili oblasti; za oblast pa so se pripravljeni povezati v nove oblike klerikalizma. Nazorska emigracija je v marsičem zgledna, vendar njen model ne more postati socialno-državno obvezen za vse Slovence. Model krščanstva, ki ga najde v nekaterih emigrantskih osebnostih, pa je povsem drugačen. Tako postavlja kot model Franca Sodjo v njegovih knjigah Pred vrati pekla in Pisma mrtvemu bratu, Ladislava Lenčka kot lik avtonomnega kristjana, svetovljana in predvsem dobrega človeka, veličino krščanstva v drami Zorka Simčiča, tudi v Debeljakov! Črni maši -v tistem delu, ki je napoved koncilskega krščanstva, v ljubezni do sovražnikov. Ljudje, ki so bili nekdaj zgled krščanske ljubezni, velikodušnosti in odpuščanja, so se sredi lanskega leta v hipu spremenili v borce, ki s ponosom sovražijo, v zagrizene borce za oblast, ki so prepričani, da jih vodi LuC Resnice, v praktične nihiliste, ki bi radi zatrli del Slovencev in slovenstva. Zato je Kermauner v zadnjih letih nasprotoval Čezmernemu politizmu kr-ščansekga občestva. Nazorsko emigracijo pa je odkril »kot žrtveno jagnje, ustrojeno po Kristusovem zgledu: kot občestvo konkretnih posameznih oseb - a povezano v ideji slovenstva in milosti Cerkve -, ki so kot strašna klavna žrtev padli za Človeštvo, za vse Slovence od nekdaj in za naprej in jim izprašajo odkupljanje.« Kermauner pospešeno odkriva emigracijo, predvsem argentinsko, in poskuša z njo ustvariti, obenem pa jo opozarja, kaj je, kje je njena veličina in kje so (tudi zanjo) nevarnosti, ki so v Sloveniji že rešene. Sicer pa zadržuje sodbo, ki bi jo lahko zapisal, tako ostro, kot jo zapisuje o domači katoliški skupnosti in o njegovih nekdanjih »liberalnih« sopotnikih. Pridržuje si pravico do intuitivnega gledanja, ki ga je v pre-bliskim mogoče Čutiti, oceno pa napoveduje za Cas, ko bo natančno obdelal opus celotne argentinske slovenske politične emigracije. Usoda emigracije Njegova kritika slovenskih razmer je kruta, neprizanesljiva. Kerma- uner je oster do zlaganosti, do dobronamernih in zlasti bogaboječih ljudi pa prijazen, včasih celo pretirano laskav. Iz besedila, kjer so navedena tudi imena, navajam nekaj odstavkov: »Bojimo se tistih, ki danes na ves glas trobijo, kako so bili zmerom pokončni in brez greha.« (3, 49); »Grozljiva usoda slovenske politične emigracije se še nadaljuje, a ne le v tem, da emigracijo zavračajo nasprotniki, komunisti in liberalci; še bolj in prav posebej v tem, da se zanjo - razen zgolj manifestativno, v bistvu manipulativno -ne zmenijo niti domači. » (3, 35); »Ne ravnajo krščansko tisti, ki dane toliko bolj vpijejo - hujskajo, kolikor so včeraj trdneje molčali.« (3, 155); »Današnja slovenska kulturna politika spet sili intelektualce v ljubiteljstvo; kaj res padamo - načrtno - v Bleivveisovo in Jeranovo dobo?« (3,178). Zapostavljanje nazorske emigracije povečuje njeno moC, razkroji pa se lahko le od znotraj in zlasti danes ji preti prav ta nevarnost. Dobre lastnosti emigracije, vse tisto, kar je v njeni literaturi in njenem religioznem življenju, v strukturi družine in podobno, so namreč povsem neuporabne za strankar- ski politicum in za nacionalizem. Nazorska emigracija se ne more in ne sme, po Kermaunerje-vem mnenju, identificirati z vojaško ekskluzivnim, sovražnike iščočim, stare krivice obnavljajočim, v zmago teže-Cim duhom napadalnega dela slovenske katoliške skupnosti (3, 47). Poslanstvo emigracije Vprašanje poslanstva je vprašanje,ki ga težko določimo.Tudi skupnosti in narodi imajo lahko svoje poslanstvo. Ga je imela slovenska politična emigracija? Brez irskega geta ne bi bilo sedanje mogoCne katoliške cerkve v ZDA. Morda imajo tudi slovenska argentinska skupnost in slovenske emigrantske skupnosti nasploh svoje poslanstvo. Preblizu smo še vsemu. V krščanstvu mora zavest o poslanstvu izhajati iz pristnega doživetja nadnaravnosti. Nevarnosti zanesenjaškega mesi-janizma in ideološke okostenelosti o poslanstvu pa se lahko izognemo le, Ce ljudje živijo v pogovoru s soljudmi in svoje ravnanje razumejo kot odgovor na osebni klic. V slovenski nazorski emigraciji je mogoče najti vzor slovenstva in krščanstva, ki je zorel v izgnanstvu. Ta model pa Taras Kermauner z ženo in g. Lenčkom ne more biti vnaprej idealen. Ideal, po katerem naj bi ločili ljudi na dobre in slabe, narodnjake in izdajalce, pripisovali enim zveličavno poslanstvo, drugim pa naprtili nezaželene elemente zla, je posledica napačne usmeritve. Iskanje modela nikakor ne more biti izraz sektaštva in ekskluzivnosti. Prav tako ne more biti identičen s stranko, ideologijo ali nekim zgodovinskim dogodkom. Tako enačenje se spremeni v malikovanje in model preneha biti vzorec. Model je raziskovan predmet, ki se enači s posameznimi dogodki, a jih hkrati presega. Je daljna in polpretekla zgodovina, obenem pa tudi daljni cilj, ki obrača zgodovino k sebi. Krščanski model emigracije je za matično domovino neizmerno bogat potencial, ki ga bo mogoCe uresničiti, Ce bo prestal najbrž zadnjo, a najtežjo preizkušnjo: odpovedati se triumfali-zmu, maščevanju in strastnemu boju za oblast. Pri uveljavljanju modela politične emigracije, ki je le eden od krščanskih modelov, pa obstajajo nove nevarnosti. Drža kristjana ne more biti religiozni individualizem, kajti tudi socialna plat je del učinkovitega predstavljanja božjega odrešenja, in zato tudi ta spada v dejavnost Cerkve. Kristjan mora spoznati svoje mesto v politiki, in Ce je poklican, naj izpolnjuje svojo nalogo, saj je prek nje mogoCe uresničiti »občo dobrino«. Tako kot je bila nevarnost, da bo šla zgodovina mimo katoličanov in katoliških mislecev, torej tudi mimo njihovega duha, Kermauner opozarja na nevarnosti druge skrajnosti. Kermaunerje vi pogledi na emigracijo, sicer še nedokončani, so včasih sporni, recimo, da politična emigracija ni razvila nobene psevdokarizma-tiCne socialno-politiCne osebnosti - ne v duhu Kreka in Korošca, ne Rupnika in ne Peterleta - kar ima za njeno izjemno socialno zrelost. Tudi Kermauner pa se izogiba absolutnim definicijam, zato se sprašuje, ali je poraz stranke slovenskih krščanskih demokratov za krščanstvo bolj koristen kot zmaga. Kermauner si želi predvsem »sprovocirati« člane slovenske katoliške skupnosti k avtorefleksiji. Kajti zanj je prav ta krščanska skupnost regradirala v arhaične modele, ko je začutila, da za liberalni model nima ne kadrov ne primerne zavesti; regradirala pa je, ker je spoznala, da s »školjCev-ci« in »bavčarjevci« ne bo uspešna. Taras Kermauner predlaga iskanje tretje, evangeljske, koncilske, prave krščanske drže, ki jo je v slovenski politcni emigraciji mogoče najti precej. RECEPT Košutino stegno kot pečenka SESTAVINE (za 6 oseb): 1,5 kg košutinega stegna, sol, bel poper, 5 rezin slanine, 2 korenčka, 100 gr zelene, 3 čebule CAS PRIPRAVE : 20 minut + pečenje Meso osolimo in popopramo. V namaščen pekač položimo meso in ga obložimo z rezinami slanine. V prej ogreti pečici pečemo na 200 C približno uro in pol. Korenje, zeleno in čebulo očistimo in narežemo na kose. Dodamo mesu v pekač. Po 20 minutah zalijemo s 1/4 1 vroče vode. Med pečenjem Se po potrebi zalivamo z vročo vodo. Po eni uri odstranimo slanino. Ko je stegno pečeno, ga damo na toplo. Iz omake in zelenjave, ki je ostala pri pečenju naredimo omako tako, da vse skupaj prepasira-mo, dodamo smetano in moko in omako Se 5 minut kuhamo. Po potrebi Se solimo in popramo. Ponudimo z rdečim zeljem z brusnicami in krompirjevimi cmoki. (Slavko Adamlje) ZELENI RECEPT Pečen nastrgan krompir SESTAVINE: 8 krompirjev, poper, paprika, 2 žlici cele moke, 60 g masla, 1/2 dl mleka, 2 žlici pšeničnih kalčkov ali drobtin, morska kristalna sol Krompir olupimo in ga nastrgamo na zelo tenke rezine. Rezine damo v naoljen pekač in jih potresemo s poprom, papriko in z moko. Na ■ vrh damo nekaj kosmov masla, prelijemo z mlekom in postavimo v pečico. Pečemo 15 minut pri srednji temperaturi. Pečen krompir potresemo s pšeničnimi kalčki ali drobtinami in • ga za 5 minut postavimo nazaj v pečico, da kalčki porjavijo. Tik preden ponudimo, posolimo. (Neva Miklavčič Predan) MODA DANES it j e zadnje me v letu nam I—C ob pokanju šampanjskih JL-J zamaškov in žal tudi petard ne pomeni le zaključka napornih decembrskih praznovanj, pač pa tudi nakakšen mali obračun s preteklostjo in načrtovanje prihodnosti. Usoda naših sosedov in lastne izkušnje zadnjih let so nas naredile realnejše, strpnejše in bolj človeške. Misel na denar in zgolj denar je izgubila svoj primat, dodatni pomen pa so pridobile »malenkosti«: mir, zdravje, toplo ognjišče, zadovoljna družina, druženje s prijatelji, lepa beseda, drobne pozornosti. Preteklost in prihodnost sta torej nekaj, kar je treba obravnavati z vidika malih zmag in uspehov. In Ce tudi teh niste dosegli lani, bodo na vrsti letos ali vsaj prihodnje leto. Premalo ambiciozno in preenostavno? Morda, a s takim načinom gledanja bo manj razočaranj in to je zadnje, kar vam želim v naslednjih mesecih. Seveda novoletna inventura ter načrti za bodočnost navadno ne vključujejo mode in modnega oblačenja. To je le tisti del našega življenja, ki nam ga bolj ali manj lepša, ni pa bistvenega pomena. Pa ni Cisto tako. Lepo oblačilo je tako kot šopek v vazi ali prekrasna odeja na postelji pomembno za naše dobro poCutje. Se tak ignorant pri oblačenju je vesel, Ce mu zaradi občasno pravilno izbrane obleke nekdo izreče kompliment. Zato premislite, kaj ste lani na tem področju narobe izbrali in kaj bo primernejše za prihodnje leto. Vsega odvečnega ne mečite stran, paC pa podarite, za tisto, kar boste šele nakupili, pa si vzemite Cas. V ta Cas sodi tudi prebiranje modnih nasvetov, listanje po modnih Časopisih in pogovor s prijatelji, ki se na estetiko in lepe stvari morda bolj spoznajo kot vi. Ob vsem tem nikar ne pozabite, da je dobro oblačenje tisto, ki poudarja lepe in zakriva šibke strani vašega telesa. Kritično opazovanje v ogledalu torej ni nekaj nesmiselnega, ampak nujnost, ki se je prenekateri premalo zaveda. Tudi (žal še vedno prepogosta) miselnost, da je vse drago tudi lepo, je napačna. Dobro je tisto, kar vam pristoja, kar odkriva vaš karakter, kar se ujema z okolico in vendar ima svoj peCat. Cena je pri tem zagotovo najmanj pomembna. Naredite torej modno inventuro in modni plan in ne zgovarjajte se na prazno denarnico. Le redki so tisti, ki je nikoli ne izpraznijo in večina ljudi z njeno vsebino Čara. Garanje je bilo vedno nekaj vznemirljivega in vznemirljivost je vsekakot lepši del našega bivanja. Pa sreCno! MODA VČERAJ Od robčka do nedrca Nada Vodušek E ti e presen te on ■groand Mothei/urieger e> neusfotS pius Če zgodovina mode ne laže, si je prvi nedrček izmislila Američanka Mary Phelps Jacob. Iz dveh robčkov in trakov je sestavila kos perila, ki je v dvajsetih letih tega stoletja zaradi modnih zahtev Časa služil za splošCitev ženskih prsi. Bujne prsi in prešCipnjen pas niso ustrezali ravnim krojem oblek. Podobno nalogo je imel tudi steznik. Beseda modrc, modrček ali tudi nedrc, nedrček je prešla v splošno rabo v tridesetih letih. Približno takrat pa se je začela spreminjati tudi njegova vloga. Namesto za splošCanje so ga poslej uporabljali za poudarjanje. S podložki iz penaste gume so modrce povečevali, oblikovali, poudarjali, iz dekoltejev je spet kipelo ... Zdi se, da je zgodovina perila vpeta med (vsaj) dve razsežnosti. Eno določajo nepretrgana prizadevanja za tako imenovano praktičnost, udobnost, za sproščeno podlago ženske obleke, druga, prav tako nenehno prisotna razsežnost pa je prepredena z mrežo neulovljive eteričnosti pojmov erotičnega, privlačnega, zapeljivega... V jeziku delov, ki sestavljajo te drobne predmete poželenja in muk, bi morda smeli reči, da je zgodovina perila nenehno zapenjanje in odpenjanje, stiskanje in raztegovanje teh dveh razsežnosti. Se ene poteze ne kaže .spregledati: skozi bogato zalogo perila, ki jo je v skladišče zgodovine nagrmadila domišljija, se svetlikajo robovi ženske kože, moški pa je vanjo ujet le s pogledom. Ce nežni stik kože in perila deluje sam zase, potem njegova erotične sestavina deluje za drugega. Se najbolj takrat, kadar jo samo slu- v / 'ART/Cit JUTRI 1. januarja Olimpijske igre v antični Grčiji so prvič zabeležene leta 776 p. n. š. Nato so se odvijale vsake štiri Teta , dokler jih niso leta 393 n. š. ukinili Rimljani. Po dobrih 1500 letih so olimpijske igre ponovno organizirali. Baron Pierre de Coubertin, rojen 1. januarja 1863. se je navdušil za olimpijsko idejo. Zanimivo pa je, da sam ni bil športnik. Pritegnila ga je slava zlate dobe grške civilizacije, druženje športnikov različnih narodov in dežel v prijateljskem športnem tekmovanju, brez nacionalističnega rivalstva in ljubosumnosti, Religija, rasa, socialni status in politika: vse to naj ostane pred vrati. De Coubertin je leta 1894 v Parizu organiziral konferenco, ki so se je udeležili predstavniki devetih držav. Rezultat teh prizadevanj so bile prve olimpijske igre modeme dobe, ki jih je v Atenah leta 1896 odprl grški kralj. Tem so sledile igre v Parizu, St. Louisu, Londonu, Stockholmu in drugih mestih po vsem svetu. Leta 1924 so pričel j še s posebnim ciklusom zimskih olimpijskih iger v Chamonixu. Danes so olimpU' ske igre last vsega človeštva. ČETRTEK, 31. DECEMBRA 1992 N I ODDAJE V S L O V E N Ž Č IT SLOVENIJA 1 Video strani Praznične počitnice: Zlati prah: Kaj je več vredno, ponovitev Risanka J. Strzinar: Zaljubljeni zmaj. 3.. zadnji del lutkovne igrice Jakec in čarobna lučka, 12. epizoda angleške risane nanizanke Batman. 4. epizoda ameriške nanizanke Deček po imenu Charlie Brown, am. animirani film Poročila Parnik Bill mlajši, ameriški film (CB), VPS 1540 I V'.. ,..... TV Dnevnik 1 Silas, 3/12 del nemške nadaljevanke,: Ziv žav Zlati prah: Gorski škrat Že veste,.., svetovalno izobraževalna oddaja Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Večerja za enega, nemška humoristična uspešnica, VPS 2005 Deska, angleška humoristična uspešnica, VPS 2020 Silvestrski videomeh Spet je tu, ta nora noč Moulin Rouge -100 let, evropska premiera, VPS 0030 Poročila Tequila Sunrise, ameriški film, VPS 0135 IT SLOVENIJA 2 Video strani Sova, ponovitev: Buntz z Beverly Hillsa,l/13 del ameriške nanizanke Joseph Conrad, 5/6 del francoske nadaljevanke Program za otroke: Fritole Infantinjin rojstni dan Videolestvica TV dnevnik Koper - Capodistria Besede, besede, besede, TV igrica Umetniški večer: G. Rossini - Seviljski brivec, predstava dunajske opere SOVA: Nikoli ne reci nikoli, angleški film Robin in sedem lumpov, ameriški film Video strani KANALA j| 1)| Risanke Astrološka napoved Kolesarjenje po Ameriki, 4. del Drugačen svet, ponovitev 63. dela Veliki diktator, CE film Balkan Santa Claus, gledališka predstava BMX: The best of Tone Stojko in Simon S. Falk Dance Session, 12. oddaja o plesu Drugačen svet, 64. del ameriške nadaljevanke Ninja želve, 19, del ameriške risanke Trije mušketirji, risani film za otroke Deklica z vžigalicami, film za otroke Moja učiteljica, ameriška komedija Novoletna oddaja Vojna v grofiji Macon, ameriški film Obsedena od strahu, ameriški film Zgodovina porno filma, 3. del Erotični film KOPER 6 i RAI 1 Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik Film: Pistaaa... arriva il gatto delle nevi , vmes (11.00) dnevnik Vremenska napoved Variete: Servizio a domicilih, vmes (12.30) dnevnik 1 Dnevnik in Tri minute Variete: Provo e previti i a Scommettiamo che..? Aktualno: Primissima Otroška oddaja Nanizanki Mladinski variete: Big Dnevnik 1 Aktualno: Italija, navodila za uporabo Variete; Ci siamo? Vreme in dnevnik Novoletno voščilo predsednika republike Variete: Partita doppia (vodi Pippo Baudo) Dobrodošla, Evropa Film: Situazione im-barazzante (kom., 39) RAI 2 Otroški variete Ristorante Italia Film: Ho fatto splash Nan.: Lassie Kratke vesti Variete: I fatti vostri Dnevnik, Nonsolonero Sto ključev za Evropo Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo Dnevnik iz Milana Aktualno: II coraggio di vivere, nato šport Nan.: Hunter, vreme Nad.: Beautiful1 Dnevnik in šport Novoletno voščilo predsednika republike TV film: Le mille e una notte (fant., ’88) Varieteja: Si fa presto a dire Buonannp!, vmes (23.50) I fatti vostri Filmske novosti A i RAI 3 Danes v kioskih Dok.: L’altrarete Kratke vesti iz Milana Proza: Stasera a Sa-marcanda (’54) Deželne vesti Popoldanski dnevnik Dok.: Ambientevivo Samo za šport Športna rubrika Derby Dok. oddaja: Geo Nan.: Lassie Vreme in dnevnik Deželne vesti Risanke: Blobcartoon Variete: Blob Novoletno voščilo predsednika republike Film: Duffy Duck ac-chiappafantasmi (ris.) Film: H Monello (’21) m 5 Koper Harrv O. ameriška tv nanizanka Sanghajska zgodba, ponovitev ameriškega filma Vohuna, 6. del ameriške nadaljevanke Čarobna svetilka: Simpatične prikazni, angleški film Bersaglio, ponovitev Arhitektovi nasveti Slovenska kronika, Studio 2 TV Dnevnik Harry O, ameriška tv nanizanka Dragnet, ameriška tv nanizanka Maxie, ameriški barvni film Cirkus prihodnosti, posnetek cirkuške predstave Juke box, glasbena oddaja v živo, vodi Alex Bini Avstrija 1 Ponovitve Gospe Holle, film po pravljici bratov Grimm Car S altan in čudežni otok, ruska risanka Stan in Olio Deklica z vžigalicami, ameriška risanka po pravljici H. C. Andersena Najboljše zgodbe Jima Hensona Dolga pot Lukasa B., zadnji del Udo Jiirgens, koncert Silvestrovanje in St. Poltna s Karlom Motkom Ob novem letu * Veselo v novo leto, glasba o™ Avstrija 2 Don Juan, francoski film s Femandelom Netopir, op er ata Johanna Straussa Peter strelja kozle, avstrijski film Slika Avstrije Avstrija danes Scott in Huutsch, ameriški film Silvestrske oddaje zadnjih petnajstih let Srebrna strela, ameriški akcijski film Ostrige z gorčico, avstrijski film Charlie Chan in prekletstvo zmajeve kraljice, ameriška kriminalka RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 4.30.5.00. 6.00.6.30.7.30.8.00, 9.00, 10.00, 11.00,12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 13,45 Iz tujega tiska; 14,05 Čestitke kolektivov; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Silvestrsko popoldne za otroke in mladino; 18.30 Obvestila in glasba; 19.30 Silvestrski program v živo. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Koledar prireditev; 10.35 Kompasovo turistično oko; 10.50 Primorski val; 11.15 Izjava tedna; 12.00 Opoldne; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Teme; 17.50 Šport; 19.30 Silvesterski program na Valu 202. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16,00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Komedija; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Mladinski program; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Govorimo francosko; 16.05 Izvirniki in priredbe; 16.45 Tretja stopnica; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Koncert; 19.30 Silvesterski večer na 3. programu. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3 - 100,6 - 104,3 - 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik in osmrtnice; 7.00 Jutranja kronika; 7,30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val - Na rešetu; 8.45 Servi- sne informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno-toplo-vroče; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 To je hit; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 17,00 Glasba po željah; 17,30 Primorski dnevnik. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19,30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.50 Astrološki kotiček; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasbene turneje; 9.35 Glasbene Zelje po telefonu; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Gallet-ti; 14.00 Zelja po glasbi; 14.45 Glasbene novosti in recenzije z Angelom Baiguero; Ob štirih; 16.20 Kulturni koledarček; 16.35 Boutigue Gallus; 18.00 Souvenir d'ltaly. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00. 10.00 14.00,17.00 Poroči- la; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Trst, december 1941; 9,00 Slovenska lahka glasba; 9.30 Pesmi New Age; 10,00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga; Lačni kamni (R. Tagore); 11.40 Kantavtorji in šansonjeji; 12.00 V deželi čarobne palice; 12.20 Potpuri; 12.40 MePZ Hrast iz Doberdoba; 12.50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Ever-greeni; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Glasbena kronika s Hrvaškega; 18.00 Četrtkova srečanja; 19.20 Napovednik; 19.30 Dogodki in zapisi iz leta 1992; 20.30 Srečno v Nolo leto, vmes (23.00) kratka poročila. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 Revolution rock. Radio Koroška Od 18.10-18,30 Veselo Silvestrovo. PETEK, 1. JANUARJA 1993 ODDAJE V S L O V E N Š CINI IT SLOVENIJA 1 Video strani Praznične počitnice: Zlati prah: Gorski škrat, ponovitev Praznični Živ žav, ponovitev Marijana, 10/13 del francoske risanke Leteča copata, kanadsko češki film Dunaj: Novoletni koncert, prenos Poročila Robin in sedem lumpov, ameriški film VPS 1340 Silvestrski videomeh, ponovitev TV dnevnik 1 Tok tok - kontaktna oddaja za mladostnike Zlata ribica: Črnci so odleteli Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport, Zvezdniki v cirkuški areni, VPS 2005 TV dnevnik 3, vreme, šport, VPS 2140 SOVA: Bagdad caf6,12/15 del ameriške nanizanke, VPS 2210 Saga o divjem zahodu,6/8 del ameriške nadaljevanke, VPS 2235 Zenska v rdečem, ameriški film, VPS 2330 Video strani fr- SLOVENIJA 2 Video strani Garmisch-Partenkirchen: SP v smučarskih poletih, prenos Marijana, 11/13 del francoske risanke, SOVA, ponovitev Joseph Conrad, 6., zadnji del francoske nadaljevanke Nikoli ne reci nikoli, angleški film, ponovitev Jazz in blues TV dnevnik RAI 3 Besede, besede, besede, TV igrica The Doors v Evropi Studio city: Film Lojtrca domačih 1992 Video strani KANAL A S KOPER Primorska kronika C f RAI 1 §g Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik Maša iz Sv. Petra n Parola e vita M Novoletni koncert Dnevnik in Tri minute Varieteja: Servizio a domicilio, 15.15 Prave e provini a Scommet- tiamo che...? Italijanska kronika Otroška oddaja Mladinski variete: Big! Dnevnik 1 Aktualno: Italija, na- vodila za uporabo Variete; Ci siamo? Vreme in dnevnik Film: La giovane Regina Vittoria (zgod., Nem. ’54, i. Romy Schneider, A. Hoven) Aktualno: Caffš Italia-no (vodi E. Gardini), vmes (23.00) vesti Vreme in dnevnik Rubrika opolnoči Film: I gigli del campo (kom., ZDA ’63) S Koper nanizanka Maxie, ponovitev ameriškega filma Čarobna svetilka: Su-perman, ameriška risana serija Cirkus prihodnosti, ponovitev posnetka cirkuške predstave Vohuna, ameriška nanizanka Primorska kronika -Primorski forum TV dnevnik Harry O., ameriška nanizanke Novoletni koncert, posnetek iz portoroškega Avditorija Globus Skrivališča, ameriški barvni film; igra Ingrid Bergman in drugi Vohuna, ponovitev ’. dela ameriške nanizanke Risanke Deklica z vžigalicami, ponovitev filma za otroke Črni vranec, risani film za otroke Junak na rolki, mladinski film jy Dogodivščine Stana in Olija Kolesarjenje po Ameriki, 5 del Mi: Drugačen svet, ponovitev 64. dela Drugačen svet, 65. del ameriške nadaljevanke Tereza Kesovija, posnetek koncerta Vojna v grofiji Macon, ponovitev angleškega filma Ninja želve, 20. del ameriške risanke Risanke 20 tisoč milj pod morjem, risani film za otroke Smrtonosni trikotnik, ameriški film Vesoljcevo oko, znanstveno-fantastični film Nočni kabaret Zgodovina pomo filma, 4 del Erotični film f | RAI 2 1 JFFIF Avstrijo 1 Cuore e batticuore Risanke in nanizanke Ponovitve Film: Domenica si bal- Scott in Huutch, po- la (kom., It. ’82) novitev ameriškega fil- Nan.: Lassie ma Variete: I fatti vostri Stan in Olio Dnevnik, rubrikaTren- Peter Pan in gusarji tatre in vreme Železniški zmaj, ri- Sto ključev za Evropo sanka Nad.: Quando si ama, Galeb Jonathan, ame- 14.40 Santa Barbara riški film Film: 11 mistero di Bel- Cas v sliki lavista (kom., It. ’85) Kraljeva cipa, avstrij- Aktualno: 11 coraggio s ki/nemško/francoski di vivere film Nan.: Hunter, vreme Novoletni gala koncert Nad.: Beautiful iz Budimpešte Dnevnik in šport Neverjetne zgodbe: Variete: I fatti vostri Smola; Phil pomoto- Dnevnik in vreme ma zlije kemično Filmske novosti spojino na ovitek re- Film: 2010-L’anno del vije - žival z naslovne contatto (fant., ZDA strani nenadoma stoji ’84, i. R. Scheider) pred njim... Film: I soliti ignoti Cas v sliki; Tisoč moj- made in USA (kom.) strovin Poročila/Ex libris A k RAI 3 FEFF Avstrijo 2 Danes v kioskih Dok.: L’altxarete Bushbaby, ameriški Kratke vesti iz Milana film Proza: Roberto e Ma- Novoletni koncert du- rianna (i. G. Sbragia) najskih filharmonikov, Deželne vesti prenos Popoldanski dnevnik Šport Film: Per la vecchia Beverly Hills 90210 bandiera (vestern, 54) Družina Leitner: Po- Film: La parola ai giu- svojitev rati (dram., ZDA ’57) Tista stvar je, kviz Konjske dirke Avstrija danes Dok. oddaja: Geo Lažiia igra z zajcem Nan.: Lassie Rogerjam, ameriška Deželne vesti komedija Risanke: Blobcartoon Mrtvi angeli ne lažejo, Variete: Avanzi ameriška psih. krimi- Dnevnik ob 22.30 nalka Film: A cena con gli Gilda, ameriški film z amid (kom., ZDA ’82, i. Mickey Rourke) Rito Hayworth RADIO Slovenijo 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;. 8.05 Radijska igra za otroke; 11.05 Poslanice manjšin; 12.05 Na današnji dan; 12.15 Novoletni koncert; 13.35 Osmrtnice in obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Beseda o letu 92; 19.30 Obvestila; 19,45 Lahko noč, otroci; 20,30 Slovencem po svetu; 22.00 Zr- . colo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.30, 7.30, 8.30, 9,30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 9.10 Koledar prireditev; 10.40 Coun-try glasba; 11.50 Vreme; 12.05 Popevka tedna; 13.00 Smučarski skoki; 15,30 Do- ygodki in odmevi; 17.15 Ne- deljski izlet; 17,50 Šport; 18.00 Glasba; 19.30 Stop pops. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Izobraževalni program; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Izbrana proza ; 10.25 Vodomet melodij; 11.15 Novoletni koncert (prenos z Dunaja); 13.lz glasbene tradicije; 14.05 Mladinski program: Gymnasium; 16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Koncertni solisti; 18.00 Novoletni koncert s slov. Filharmonijo; 20.05 Operni odlomki. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3 - 100,6 - 104,3 - 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 8.00 Napoved in koledar; 8.30 Osmrtnice, servisne informacije; 9.00 Božične pesmi; 10,00 Praznična reportaža; 11.00 Pogovor s koprskim škofom Metodom Pirihom; 11.30 Glasba po željah; 14.30 Radio Koper na obisku; 15.30 Dogodki in odmevi - Prenos RS; 16,30 Praznična govorna oddaja; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Prenos božičnega koncerta iz Cankarjevega doma. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7,50 Astrološki kotiček; 8.25 Pesem tedna; 9.00 Glasbene turneje; 9,20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11,00 Politika in aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.35 Boutique Gallus; 16.50 Rock slovar. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 8,20 Koledar; 8.30 Do- bro jutro po naše; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Orkestralna glasba; 10.00 Mladinski oder: Čudežna ura (L. Su-sič); 10.30 Novoletni koncert (pianist A. Vodopivec, dir. S. Kuret); 11.30 Odprta knjiga: Lačni kamni (R. Tagore, pripoveduje Boris Kralj); 11.40 Kantavtorji; 12.00 Alpe-Ja-dran (pon.); 12.30 Orkestri; 12.40 MePZ Hrast; 13.20 Potpuri; 14,00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne svarnosti; 15.00 Dogodki in zapisi iz leta 92; 16.00 Novoletni koncert v Kulturnem domu v Trstu 4.1.92: Orkester Ljubljanske opere (dir. L. Arnič); 17.30 Praznični utrinek; 17.45 Potpuri; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Orkestralna glasba; 19.20 Zaključek sporedov. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Mix time; 20.00 Za naše ljudi. Radio Koroška 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem; 18.10-18.30 Srečno Novo leto!. VREME Četrtek, 31. decembra 1992 EVROPA / SUHO IN MRZLO ZIMSKO VREME VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE DANES 1020 VREMENSKA SLIKA Nad večjim delom Evrope je obsežno ob- __ močje visokega zrač- topla hladna okluzija ne9a pritiska. Atlantski fronta fronta frontalni valovi se prek severne Evrope pomikajo proti vzhodu. V višinah priteka k nam razmeroma topel in suh zrak. TEMPERATURE PO SVETU HELSINKI.... -5/2 OSLO....... -12/-5 STOCKHOLM... -6/4 K0BENHAVN... 1/3 MOSKVA...... -11/1 BERLIN...... -2/-3 VARŠAVA..... -2/-2 LONDON...... -5/3 AMSTERDAM... -5/2 BRUSELJ..... 5/0 BONN......... -9/3 FRANKFURT... -10/0 PARIZ........ -5/1 DUNAJ....... -12/-4 MUNCHEN..... -11/-3 ZURICH...... -5/-4 ŽENEVA...... -2/-1 RIM.......... 1/10 MILAN........ -6/5 BEOGRAD..... -12/-5 NICA......... 3/13 BARCELONA... -1/12 BUKAREŠTA... -11/0 CARIGRAD.... -4/3 MADRID...... -2/2 LIZBONA..... 5/12 ATENE......... 6/8 LARNAKA..... 3/12 TUNIS........ 7/10 AL2IR........ 7/10 MALTA....... 9/14 JERUZALEM... 0/7 KAIRO........ 7/19 C A središče središče ciklona anticiklona DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 07,44 in zašlo ob 16.27. Dan bo dolg 8 ur in 43 minut. Luna bo vzšla ob 10. uri 58 minut in zašla ob —. uri — minut. PLIMOVANJE Danes: ob 1.52 najvišje 31 cm, ob 6.53 najnižje -8 cm, ob 12.44 najvišje -1 cm, ob 18.48 najnižje -23 cm. Jutri: ob 2.44 najvišje 30 cm, ob 10.55 najnižje -14 cm, ob 15.11 najvišje -9 cm, ob 19.24 najnižje 14 cm. ALPE-JADRAN / SONČNO, V VIŠJIH LEGAH RAZMEROMA TOPLO TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA -7/-5 TRST 4/- CELOVEC -14/-8 BRNIK -12/-2 MARIBOR -10/0 CELJE -13/-1 NOVO MESTO -n/-2 NOVA GORICA -7/10 MUR. SOBOTA -11/-2 PORTOROŽ -5/8 POSTOJNA -8/1 IL. BISTRICA -10/3 KOČEVJE -15/-2 ČRNOMELJ -13/-2 SL. GRADEC... -14/-4 BOVEC -8/1 RATEČE -14/-3 VOGEL -2/1 KREDARICA.... -5/-2 VIDEM -2/9 GRADEC -12/-2 MONOŠTER -11/-1 ZAGREB -11/-2 REKA l/n V SLOVENIJI: Pretežno jasno bo, na Pri- SOSEDNJE POKRAJINE: Povsod bo jasno morskem bo spet začela pihati burja. in mrzlo. Ponekod po nižinah na avstrij-Najvišje dnevne temperature od -4 do skem Koroškem bo zjutraj megla. Ob 1 °C. na Primorskem do 10 °C. Jadranu bo spet začela pihati burja. OBLAČNOST] DEŽ/SNEG mm na dan 4 * pod 10% | pod 5 mma >v, mik 1 JUTRI O SALZBURG BELJAK O O o CELOVEC O GRAZ gJjTv 'n—^ GORNJI SENIK O o :/ MURSKA SOBOTA s TRBIŽ O o z-x / MARIBOR _ KRANJSKA GORA ( ) '"C? / _ CA Mul VARAŽDIN O O ™ P) O k«»nj#5 O cm VIDEM o ; V.y / O / O LJUBLJANA O PORDENONE GORICA -O N. GORICA — n POSTOJNA (^POSTOJNA O NOVO MESTO U/ z2? > r^mT 1 trsto O * Q O^OPER O ZAGREB / m O UMAG PAZIN O PUU o O O KARLOVAC O peka 1 6 V SLOVENIJI: Suho in mrzlo bo, v višjih OBETI: V soboto in nedeljo se bo na-legah se bo spet ohladilo. Na Primor- daljevalo suho in mrzlo vreme. Burja skem bo še pihala burja. na Primorskem bo v nedeljo poneha- la. ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na m3 zraka: Ljubljana 140 Maribor 98 Celje 159 Trbovlje 1-45 Hrastnik 123 Zagorje 157 Šoštanj 22 Kritična 24 urna koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 104, Drava HE Dravograd: —, Sava Radovljica: 64, Sava Šentjakob: —, Sava Radeče: 132, Sora Suha: 108, Ljubljanica Moste: 93, Savinja Laško: 106, Krka Podbočje: 89, Kolpa Radenci: 87, Soča Solkan: 195. HOROSKOP Piše: Aleksandra Zorc Berce <¥ M ♦E M ji OVEN 21-3/20*4 : Želeli ste si nekoliko drugačno in bolj nenavadno silvestrsko noc, vendar se vaša pričakovanja ne bodo izpolnila. Drugič bodite bolj organizirani in načrtujte že prej. BIK 21-4/20-5 : Nocoj vas Čaka ena najmimejsih silvestrskih noči doslej. Tako pa vam bo tudi ustrezalo, saj niste razpoloženi za zelo hrupno in množično zabavo. DVOJČKA 21-5/21-6 : Letos boste silvestrovali v bistveno ožjem krogu ljudi. Zakaj ste se odločili povabiti manj oseb, je popolnoma jasno - bolj se boste posvetili vsakemu gostu. RAK 22-6/22-7 : številne ideje imate o tem, kako bi preživeli Silvestrovo. Karkoli že boste nazadnje izbrali, se bo izkazalo kot pravilno, zato boste uživali ob tem dogodku. LEV 23-7/23-8 : Čeprav si tega sicer niste tako zelo želeli, boste tudi vi preživeli novoletno rajanje v manjši družbi. Precej tiho bo, a vendar lepo. DEVICA 24-8/22-9 : Zdi se, da so se vam načrti zadnji trenutek spremenili, tako da boste dočakali novo leto skupaj s pešCico dobrih prijateljev in družinskih elanov. TEHTNICA 23-9/22-10 : Prav precej se boste morali potruditi, da boste pokazali navdušenje nad nocojšnjim večerom. Skromna družba vas bo pospremila v leto 1993. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Nekoliko ste se že naveličali vseh dozdajšnjih praznovanj in se boste morda prav zato odločili za skromen, miren in bolj tih silvestrski veCer. STRELEC 23-11/21-12 : Tudi pri vas bo nocoj precej umirjeno potekalo pričakovanje novega leta. Čeprav vam to ni cisto všeč, se boste prilagodili okoliščinam. KOZOROG 22-12/20-1 : Letošnji Silvester nekako ni primeren za zelo ekstravagantno zabavo, zato boste v skromni družbi vstopili v leto 1993. Veliki načrti se bodo skazili. VODNAR 21-1/19-2 : Sorodniki se bodo nenapovedano vmešali v vaše nocojšnje načrte in izrazili zeljo, da se jim pridružite na krajšem izletu. Nad tem boste prav zelo navdušeni. RIBI 20-2/20-3 : Bodite kar se da prilagodljivi pri načrtih in pričakovanjih glede silvestrske noči, saj jo bodo nepričakovani dogodki olepšali, da se bo vtisnila v spomin. , ■■ ■■■■'I BEUAK CELOVEl VARAŽDIN ČEDAl UDO GORICA' CESTE / SUHE IN NORMALNO PREVOZNE O KARLOVAC .-O REKA OPAZIN S ” ZASTOJI ZAPRTA CESTA X Jg POPRAVILA NA CESTIŠČU POLEDICA 999 SAMO Z ZIMSKO OPREMO ŠPORTNA PRIREDITEV == GOSTA ---- MEGLA ' BENCINSKE * ČRPALKE 24 UR Ceste po Sloveniji so suhe in normalno prevozne. Promet v notranjosti poteka tekoče in brez zastojev. Tudi na mejnih prehodih ni daljšega čakanja za prestop meje. Zaradi zelo nizkih temperatur je na izpostavljenih mestih cest velika nevarnost poledice. Zaradi napovedanega temperaturnega preobrata se lahko v nekaterih kotlinah v jutranjih in večernih urah pojavi tudi megla. SNEŽNE RAZMERE (vem) SLOVENIJA FURLANIJA-JK KOROŠKA Kope................40/40 Cimolais.............10/10 Podklošter..........35/55 Vrhe................30/30 Claut...............5/5 Bad Kleinkirchheim...30/100 Lontovž.............30/30 Piancavallo..........40/80 Pliberk/Peca........30/60 Stari vrh...........10/30 Žabnice/Ovčja vas... .25/30 Sloveniji Plajberk.-/50 Rogla...............30/30 Raibl................38/38 Dobrač............. 30/50 Kanin..............30/150 Farni Avoltri..........-/- Nassfeld/Mokrine...80/100 Cerkno........... .35/35 Farni di Sopra...40/100 Spittal/Goldeck....-/80 Soriška planina.....25/25 Paluzza-Timau........30/40 Heiligenbiut........30/140 Vogel...............30/30 Paularo................-/- Katschberg.........100/140 Kabla...............20/20 Pontebba..........60/80 Koralpe/Golica.....-/50 Mariborsko Pohorje... .40/70 Pradibosco........50/90 Kotscnach/Mauthen, .40/100 Kranjska gora.......20/20 Prato Carnico.......-/- Mallnitz.........40/160 Pokljuka............20/20 Zoncolan..........20/60 AVSTRIJA Rog - Črmošnjice...30/40 Sauris...............35/50 Arlberg.............20/150 Prvine..............35/40 Sella Chianzutan.....30/60 Seefeld...............25/45 Jezersko...:........20/20 Nevejsko sedlo.......20/40 Kitzbuhel............15/40 Ulovka..............20/20 Višarie..............35/60 Obertauern.........140/220 Golte..............20/20 VENETO Zeli amSee.........15/95 Črni vrh............20/40 Sappada.............40/120 Schladming/Planai... 15/150 V VEDNOST Vpliv vremena na ljudi Kot tretje zapovrstjo predstavljamo vplive sončnega sevanja. Pri sončnem sevanju ločimo več območij: infrardeče, vidno in ultmvijo-liCno. Vsako se pri prehodu skozi ozračje obnaša na zanj značilen način (na primer oslabi zaradi absorbci-je, sipanja, odboja; nekatere frekvence pa prodrejo do tal skoraj neokrnjene). Razlikujejo se tudi glede na vplive, ki jih imajo na ljudi. Infrardeči del sevanja je pomemben za nase toplotno občutje in ga običajno vrednotimo pri vodnoenergijski bilanci organizma (bio-toplotni učinek). Vidna svetloba ni pomembna le za vidno zaznavanje, saj posredno vpliva na vegatati-vni živčni sistem in endokrine žleze, pa tudi na psihično počutje. Njeno delovanje izkoriščajo pri zdravljenju nekaterih vrst »zimske« depresije. Znanstveno so bolj raziskani vplivi različnih barv svetlobe na mstline kot na ljudi. Ultravijolično sončno sevanje po vplivih delimo na tri območja, ki jih navadno označujemo z A, B in C. Območje C ima najkrajšo valovno dolžino in ga absorbira ozon v stratosferi. Njegov vpliv nas ne doseže. Deluje bakteri-cidno in lahko povzroči celo uničenje celic. Ozon prestreže tudi del sevanja v območju B. Ta del spektra izzove pordeCitev kože, opekline, kijih v težjih primerih spremljajo otekline in mehurji. Prisojajo mu vlogo pri preprečevanju rahitisa, žal pa tudi pri nastanku različnih vrst kožnega raka. Območje A, ki ima v ultravijoličnem sevanju najdaljšo valovno dolžino, spodbuja nastajanje kožnega pigmenta-Njegove učinke izkoriščajo pri zdravljenja nekaterih kožnih bolezni (na primer psoria- Tanja Cegnar