URADNI VESTNIK
OKRAJA CELJE
LETO IX.
15. maj 1984
St. 34
VSEBINA
Skupščina občine Velenje
282. Statut občine Velenje
Skupščina občine Velenje je po 94. členu ustave Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 10-90/63) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. aprila 1964 sprejela
STATUT občine Velenje
I.	poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Občina Velenje je temeljna d ružbeno-politična skupnost občanov na svojem območju.
2.	člen
V	občini se:
—	zagotavljajo materialni in drugi pogoji za delo, ljudi in za razvoj proizvajalnih sil;
—	usmerja in vsklajuje razvoj gospodarstva in družbenih služb;
—	ustvarjajo pogoji za zadovoljevanje materialnih, socialnih, kulturnih in drugih skupnih potreb občanov;
—	vsklajujcjo posamezni in skupni interesi s splošnimi interesi;
—	uresničuje čimbolj neposredno družbeno samoupravljanje;
—	organizirajo organi oblasti in družbenega samoupravljanja;
—	organizirajo družbene službe, ki so skupnega pomena;
—	zagotavljajo pogoji za uresničevanje svoboščin in pravic občanov;
—■ urejajo odnosi, ki imajo neposreden pomen za občane v občini;
—	določajo splošni pogoji za dejavnost komunalnih in podobnih organizacij;
—	varujeta zakonitost ter varnost ljudi in premoženja;
—	zagotavlja javni red in mir;
—	izvršuje družbeno nadzorstvo;
—	uresničujejo tudi druge funkcije družbene skupnosti, razen tistih, ki so z ustavo določene kot pravice in dolžnosti širših družbeno-političnih skupnosti.
V	prejšnjih odstavkih naštete pravice in dolžnosti občine so določene z ustavo, zakoni in s tem statutom
3.	člen
Pravice in dolžnosti občine, naštete v 2. členu tega statuta, opravljajo občani neposredno na zborih volilcev in v drugih oblikah neposrednega odločanja, občinska skupščina in njeni organi ter krajevne skupnosti.
4.	člen
Delo občinske skupščine in njenih organov jc javno. Občani, delovne in druge organizacije imajo pravico, da so obveščeni o delu občinske skupščine in njenih organov, kakor tudi o delu organizacij, ki opravljajo zadeve javnega pomena.
Obveščanje se opravlja po tisku, radiu, z objavljanjem splošnih predpisov in določenih drugih aktov na občinskih razglasnih deskah in na druge načine.
Občani imajo pravico na zborih občanov, v tisku in na druge primerne načine javno razpravljati o delu občinske skupščine in njenih organov ter o delu organizacij, ki opravljajo zadeve v zvezi z zadovoljevanjem skupnih potreb občanov.
Občinska skupščina in drugi občinski organi se pri svojem delu opirajo na sodelovanje občanov, delovnih in drugih organizacij, ki lahko dajejo pripombe in predloge k njihovemu delu, postavljajo pismena vprašanja, dajejo pobude in izražajo svoje mnenje o vseh zadevah, ki so v pristojnosti občinske skupščine in njenih organov. Ti organi jih morajo obvezno obravnavati in seznaniti predlagatelja s svojim stališčem.
5.	člen
Občina ima za izpolnjevanje svojih nalog sredstva, s katerimi samostojno gospodari.
6.	člen
Območje občine Velenje je določeno z republiškim zakonom o območjih okrajev in občin.
7.	člen
Občinska skupščina je dolžna predlagati Skupščini SRS spremembo meje občine na predlog prizadetih zborov volilcev.
8.	člen
Občina je pravna oseba.
Sedež občine je v mestu Velenje.
Občina Velenje je v sestavu okraja Celje.
9.	člen
Občinski organi imajo svoj pečat po določbah zakona.
10.	člen
Občina Velenje praznuje vsako leto 8. oktobra svoj občinski praznik v spomin na dan. ko so borci I. štajerskega bataljona prvič osvobodili mesto Šoštanj.
Način praznovanja občinskega praznika se določa s posebnim sklepom občinske skupščine.
Svečana proslava občinskega praznika se lahko vrši vsako leto v drugem kraju na območju občine po sklepu občinske skupščine.
Krajevni prazniki so določeni s statuti krajevnih skupnosti.
11.	člen
Občane občine in druge osebe, ki niso občani občine, lahko občinska skupščina zaradi njihovih izrednih zaslug za socialistični in demokratični razvoj, razvoj znanosti in kulture, oziroma zaradi njihovih posebnih zaslug za razvoj občine, v znak priznanja imenuje za častne občane občine.
12.	člen
Občina ima pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti do občanov, delovnih in drugih organizacij tiste pravice, ki so določene z ustavo, zakoni in statutom občine.
13.	člen
Občani občine so dolžni vestno opravljati javne in druge družbene funkcije, ki so jim zaupane, in so za opravljeno delo osebno odgovorni.
Delo, s katerim skrbi za preživljanje sebe in svoje družine in s katerim prispeva k splošnemu razvoju in napredku občine in družbe, je osnovna dolžnost in pravica vsakega za delo sposobnega občana. Kdor noče delati, čeprav je za delo sposoben in ima za to pogoje, ne more uživati družbenega varstva in pravic, ki jih ima občan po tem statutu na podlagi dela.
Občani so dolžni izpolnjevati obveznosti do občine, ki so jim naložene s posebnimi predpisi in s tem statutom.
II. poglavje
GOSPODARSKI IN DRUŽBENI RAZVOJ OBČINE IN USMERJANJE TEGA RAZVOJA
1.	Ekonomska osnova za razvoj občine
14.	člen
Zaradi krepitve ekonomske osnove občine in materialnega položaja delovnih ljudi in njihovih organizacij, usmerja občina razvoj gospodarstva v skladu s svojimi možnostmi in gospodarsko politiko širših družbeno-političnih skupnosti.
V ta namen posveča posebno skrb racionalnemu izkoriščanju prirodnih bogastev v občini in drugega splošnega ljudskega premoženja, koriščenju in razširitvi proizvodnih in uslužnostnih dejavnosti in izgradnji novih kapacitet v teh dejavnostih, upoštevajoč pri tem njihovo ekonomičnost in rentabilnost. Pp-sebno skrb posveča tudi izboljšanju prometnih zvez, preskrbi z elektriko, razvijanju komunalnih služb, izboljšanju in razširitvi zdravstvene zaščite, splošnemu in strokovnemu izobraževanju kadrov, razvijanju kulturnih institucij in drugih oblik dejavnosti, s katerimi se neposredno ali posredno vpliva na krepitev ekonomske osnove občine.
15.	člen
Za zadovoljevanje vsakodnevnih potreb občanov in za dviganje družbenega in osebnega standarda občina posebno skrbi za razvoj komunalnega gospodarstva. trgovine in preskrbe, obrtništva, gostinstva in turizma, prometa in zvez ter v ta namen podvzema vse potrebne ukrepe za uspešno delo in razvoj teh panog.
Občina skrbi za razvoj obrtniških uslug, ki so pomembne za zadovoljevanje osebnih potreb občanov in njihovih gospodinjstev.
16.	člen
Izhajajoč iz prirodnih in drugih pogojev ter sedanje stopnje razvoja proizvodnih sil občina posebno skrbi za razvoj industrijske in kmetijske proizvodnje.
17.	člen
Na področju industrije se posveča posebna pozornost rudarstvu, kemični, usnjarski, kovinski, lesni in tekstilni industriji.
Industrijske gospodarske organizacije so dolžne razvijati take proizvodne postopke, da se doseže čim-boljše izkoriščanje naravnih bogastev in njihovo oplemenitenje ter čimvečja stopnja rentabilnosti in produktivnosti dela.
Z dolgoročnimi plani se določa perspektivni razvoj obstoječih industrijskih kapacitet, kakor tudi izgradnja novih industrijskih podjetij in obratov. Za uresničitev nalog, ki so določene v dolgoročnih načrtih razvoja industrije v občini, se sprejemajo potrebni ukrepi za modernizacijo obstoječih naprav, za izboljšanje tehnološkega procesa, za razširitev poslovnih prostorov in drugi ukrepi, ki prispevajo k stalnemu napredku industrijske proizvodnje v določeni gospodarski panogi.
18.	člen
Občina skrbi za pravilno in uspešno delovanje vseh organizacij, ki se bavijo s turistično dejavnostjo.
Na tem področju občina podpira zlasti organizacijo in delovanje turističnih društev, informativno-propa-gandno službo in turistične prireditve, pobude za primerno estetsko ureditev naselij, ureditev zasebnih turističnih sob, razširitev in novogradnjo turističnih objektov in naprav, gradnjo vveekend naselij in ureditev prostorov za campinge in vzpostavitev čimbolj-ših prometnih zvez na območju občine.
19.	člen
Občina posveča posebno pozornost ustanavljanju in delu takih proizvajalnih in uslužnostnih dejavnosti, ki bodo lahko po gospodarskih načelih zaposlovale predvsem ženske in invalidne osebe.
20.	člen
Na področju kmetijstva se posveča posebna skrb razvoju živinorejske proizvodnje, poljedelstva, sadjarstva, hmeljarstva, vrtnarstva in gozdarstva.
Z dolgoročnimi načrti se določa razvoj posameznih panog kmetijstva. V skladu s temi načrti se izvajajo vsi potrebni ukrepi za razvoj, izboljšanje in povečanje proizvodnje v tej panogi, zlasti pa:
—	s skrbjo, da se kmetijska zemljišča izkoriščajo v skladu z zakonom o izkoriščanju kmetijskih zemljišč in z namenom, da sc zadosti potrebam pri preskrbi občanov in prehrambne industrije s potrebnim blagom in surovinami:
,— s povečanjem kmetijskega zemljiškega sklada v družbeni lastnini z odkupom, zamenjavo, arondacijami in komasacijami:
—	s predpisovanjem minimalnih agrotehničnih ukrepov za obdelovanje kmetijskih zemljišč;
—	z izgradnjo in vzdrževanjem hidromelioracijskih sistemov;
—	z zatiranjem rastlinskih in živalskih kužnih bolezni ter rastlinskih škodljivcev ter z drugimi zaščitnimi ukrepi v rastlinski in živalski proizvodnji;
—	s pospeševanjem sodobnih proizvodnih metod v posameznih panogah kmetijstva in
—	pogozdovanjem gozdnih zemljišč in skrbjo za pravilno izkoriščanje in vzdrževanje gozdnega fonda.
Občina in delovne organizacije s področja kmetijstva in gozdarstva pomagajo zagotoviti višinskim kmetom z davčno politiko, kooperacijskimi odnosi v proizvodnji in drugimi ukrepi čimvečjo proizvodnjo in postopen dvig življenjskega standarda.
21.	člen
Občina skrbi za razvoj in napredek družbenih kmetijskih obratov, kmetijskih zadrug, vodnih skupnosti, gozdnih gospodarstev, veterinarske službe in
drugih oblik za dvig kmetijske proizvodnje in za socialistično preobrazbo v tej panogi.
22.	člen
Kmetijske delovne organizacije so si dolžne prizadevati, da bi zadostile povpraševanju potrošnikov po zelenjavi, mleku in kmetijskih pridelkih v mestih in drugih krajih na območju občine.
23.	člen
Delovne organizacije na področju kmetijstva in gozdarstva so dolžne sodelovati z individualnimi kmetijskimi proizvajalci in jim pomagati zlasti pri mehanizirani obdelavi zemljišč, zagotovitvi reprodukcijskega materiala, sklepanju kooperacijskih pogodb in pogodb o odkupu kmetijskih proizvodov, nudenju strokovne pomoči pri sodobni obdelavi in izkoriščanju kmetijskih zemljišč.
Delovne organizacije na področju kmetijstva in gozdarstva sodelujejo z individualnimi kmetijskimi prozvajalci praviloma po načelih medsebojnih koristi.
24.	člen
Občinska skupščina pomaga individualnim kmetijskim proizvajalcem pri ustvarjanju pogojev za povečanje kmetijske proizvodnje tudi z ustrezno, davčno politiko.
2.	Usmerjanje družbenega razvoja v občini
25.	člen
Zaradi usmerjanja in vsklajevanja gospodarskega in družbenega razvoja ima občina perspektivne programe in letne družbene plane.
26.	člen
Gospodarski in družbeni razvoj usmerja občina z dolgoročnim programom razvoja ter srednjeročnimi in kratkoročnimi plani, s predpisi in drugimi ukrepi.
S temi akti občina:
—	usmerja in vsklajuje razvoj gospodarstva in drugih področij družbenega življenja v občini, zlasti pa razvoj terciarnih gospodarskih panog, stanovanjske in komunalne izgradnje ter dejavnosti družbenega standarda, in sicer skladno s specifičnimi pogoji občine ter v skladu z osnovnimi proporci družbenih planov širših družbeno političnih skupnosti;
—	določa osnovne odnose za predvideni razvoj gospodarstva in drugih področij v občini:
—	razporeja v okviru enotnega sistema delitve družbenega proizvoda sredstva, ki pripadajo občini, in določa v okviru svoje pristojnosti ustrezne ukrepe za delitev družbenega proizvoda;
—	daje smernice za uporabo razpoložljivih družbenih sredstev, da se zagotovi čim večja ekonomičnost vlaganj ter razvoja tistih panog, ki se vključujejo v razvoj celotne družbene skupnosti.
Občinski družbeni plan temelji na osnovnih proporcih družbenih planov širših družbeno političnih skupnosti in upošteva v teh planih postavljeno razvojno politiko.
Občinski družbeni plan ni zbir gospodarskih planov delovnih organizacij, pač pa temelji na proizvodnih planih in razvojnih programih delovnih organizacij in jih s svoje strani usmerja. Občinski družbeni plan izhaja pri tem iz. načela, da jo osnova za naraščanje družbenega produkta in osebne potrošnje nenehna rast produktivnosti dela.
27.	člen
Predlog programov in družbenih planov pripravi pristojni svet občinske skupščine najmanj dva meseca pred pričetkom njihovega izvajanja po smernicah, ki jih določi občinska skupščina.
Delovne in druge organizacije so dolžne dostavljati občinski skupščini vse podatke, ki so potrebni za sestavo predlogov družbenih planov in programov gospodarskega razvoja občine.
Predlogi programov in družbenih planov se pošiljajo v obravnavo vsem zborom volilcev v občini in vsem delovnim in drugim organizacijam, ki lahko stavijo v določenem roku svoje pripombe.
Predlogi in pripombe zborov volivcev, delovnih in drugih organizacij se p red lože v obravnavo pristojnemu- svetu, nato pa o programu, planu in pripombah, ki jih svet ni mogel upoštevati, razpravlja občinska skupščina, ki o predlogu programa oziroma plana dokončno odloča.
28.	člen
Za ureditev in razvoj naselij, gradbenih okolišev in zgraditev komunikacijskih zvez in objektov sprejme občinska skupščina generalni urbanistični načrt občine in urbanistične projekte za tista naselja, ki so določena po sklepu občinske skupščine za gradbene okoliše.
Urbanistične projekte sestavljajo:
—	program za razvoj in urbanistično ureditev vplivnega območja naselja, ki je določeno za gradbeni okoliš (urbanistični program);
—	načrt za urbanistično ureditev gradbenega okoliša (ureditveni načrt).
Vsakega od njih sprejme občinska skupščina s posebnim odlokom.
Gradbeni okoliši sc določijo s posebnim odlokom. Občinska skupščina sprejme odlok o komunalni ureditvi in zunanjem izglcdu strnjenih naselij, da se doseže smotrna komunalna ureditev in primeren zunanji izgled teh naselij.
Vse odloke, ki jih sprejme občinska skupščina po določbah tega člena, se mora predložiti v predhodno obravnavo zborom volilcev.
29.	člen
Za izvrševanje programov, planov in načrtov skr-be občinska skupščina, njeni sveti in pristojni občinski upravni organi.
30.	člen
Oh koncu obdobja, za katerega je sprejet program oziroma plan, se napravi analiza o njegovi realizaciji.
O izvršitvi programa oziroma plana razpravlja občinska skupščina.
O izvršitvi programa in plana je treba obvestiti občane na zborih volilcev in na druge primerne načine.
111. poglavje
OBVEZNOSTI OBČINE GLEDE ZADOVOLJEVANJA SKUPNIH POTREB OBČANOV
31.	člen
Občina zagotavlja svojim občanom dobrine, ki tvorijo družbeni standard, in druge dobrine, zlasti glede zadovoljevanja skupnih potreb občanov.
1.	Vzgoja in izobraževanje
32.	člen
Občina po svojih organih ter delovnih in drugih organizacijah ustvarja in razvija pogoje za vzgojo in izobraževanje občanov kot sestavni del gospodarskega napredka in v korist vsestranskemu razvoju socialistične družbe ter osebnosti posameznika.
Občinska skupščina ustanavlja šole in druge izobraževalne zavode in skrbi za njihov razvoj in napredek.
Občina skrbi, da se vsakemu občanu ob enakih pogojih omogoča pridobivanje znanja in izobrazbe po njegovih zmožnostih in nagnjenjih.
Občina zagotavlja pogoje za delo tistih šol, ki jih je ustanovila ali za katere je prevzela ustanoviteljske pravice in dolžnosti.
33.	člen
Občina skrbi, da se vsem šoloobveznim otrokom zagotovi osnovnošolski pouk. V ta namen se ustanavljajo osnovne šole po krajevnih potrebah, pri čemer se upošteva število otrok in mladine, oddaljenost od šole in druge okoliščine.
Občina skrbi za ustanavljanje vz go j n o-varstven ih oddelkov pri osnovnih šolah.
V naseljih, kjer zaradi premajhnega števila otrok ali iz drugih razlogov ni mogoče ustanoviti popolnih osnovnih šol, se ustanovijo nepopolne ali nižje organizirane osnovne šole kot podružnice centralnih osnovnih šol.
Organizacija osnovnošolske mreže in podrobnejša razmerja med centralnimi osnovnimi šolami in njihovimi podružnicami se urejajo s posebnim predpisom občinske skupščine in v statutih posameznih šol.
Šolske okoliše določa občinska skupščina.
34.	člen
Občina skrbi, da je na vseh šolah, ki jih je ustanovila. potrebno število učnega, vzgojnega in drugega osebja ter za nemoteno in uspešno poslovanje šol.
Občina skrbi za dotok učnega in vzgojnega osebja s kreditiranjem in štipendiranjem dijakov na pedagoških šolah in na višjih ter visokih šolah za izobraževanje učiteljskega M d ra.
35.	člen
Sredstva za vzdrževanje in delo šol. ki jih je ustanovila občinska skupščina, se zagotovijo vsakoletno v občinskem družbenem skladu za šolstvo.
36.	člen
Šoloobveznim otrokom, ki jih prevelika oddaljenost od šole ovira oziroma jim onemogoča šolanje na popolni osnovni šoli, pomaga občinska skupščina s tem. da jim delno ali v celoti povrne stroške zn prevoz do šole in da organizira stalen prevoz otrok do šole.
Občinska skupščina s posebnim predpisom določi, kateri šoloobvezni otroci, v kakšni višini in ob kakšnih pogojih dobivajo povračilo stroškov po prejšnjem odstavku.
37.	člen
Občina podpira ustanavljanje in poslovanje šolskih kuhinj.
Občina podpira to dejavnost s tem. da prispeva stroške za osebne izdatke in opremo šolskih mlečnih kuhinj, medtem ko druge stroške plačujejo starši otrok.
Staršem otrok, ki zaradi slabega socialnega stanja ne morejo kriti plačila teh stroškov, dajo občin ' ustrezen prispevek iz sredstev in po načelih, ki veljajo za podeljevanje socialnih podpor.
38.	člen
Občina nosi stroške za nabavo šolskih knjig in drugih učnih pripomočkov otrokom osnovnih šol, ki živijo v slabih socialnih razmerah.
S posebnim odlokom se urede podrobnosti glede zagotovitve šolskih knjig in drugih učnih pripomočkov zn učence osnovnih šol, ki žive v slabih razmerah. na stroške občine.
39.	člen
Občina skrbi, da se šoloobveznim otrokom, ki zaradi fizičnih ali psihičnih motenj ne morejo slediti pouku na rednih osnovnih šolah, zagotovi obvezno
šolanje v posebnih šolah, skladno s splošnimi predpisi.
40.	člen
Občina podpira tehnično izobraževanje občanov.
Tehnično izobraževanje se opravlja na ustreznih šolah, v organizacijah ljudske tehnike in v drugih organizacijah.
Občinska skupščina daje materialno pomoč organizacijam in društvom, ki skrbijo za tehnično izobraževanje občanov.
41.	člen
Občina podpira splošno strokovno in družbeno politično izobraževanje odraslih tako, da podpira delovanje strokovno izobraževalnih centrov v delovnih organizacijah in delavske univerze, kateri zagotovi za njeno delo primerna finančna sredstva v občinskem družbenem skladu za šolstvo, v skladu s programom njenega dela in z dejanskimi potrebami.
42.	člen
Občina podpira glasbeno izobraževanje občanov s tem. da ustanavlja glasbene šole in da iz občinskega družbenega sklada za šolstvo prispeva del sredstev za delo teh šol.
43.	člen
Občina podpira delovanje društev in drugih organizacij. ki se bavijo z vzgojo in izobraževanjem mladine in odraslih.
44.	člen
Prosvetno in pedagoško službo opravlja zavod, ki ga ustanovi občinska skupščina za svoje območje ali pd v soglasju s sosednimi občinami za območja več občin.
45.	člen
Občina skrbi za ustanavljanje in delo strokovnih šol na območju občine ali sporazumno z drugimi občinami tudi na območju drugih občin v skladu s potrebami po strokovnih kadrih in z namenom, da se čim večjemu številu občanov omogoči pridobitev srednje strokovne izobrazbe.
Financiranje šol iz prejšnjega odstavka se določi z aktom o ustanovitvi vsake posamezne šole.
46.	člen
Občina skrbi za izobraževanje svojih občanov tudi na visokošolskih zavodih in na drugih šolah, ki jih ni na območju občine, v skladu s potrebami po strokovnih kadrih.
Občinska skupščina materialno podpira in pospešuje ustanavljanje študentskih društev na območju občine in jim nudi materialno pomoč v skladu s programom njihovega dela in po prizadevnosti teh društev.
47.	člen
Občina omogoča šolanje občanov na srednjih šolah in na visokošolskih zavodih s tem. da jim daje iz posebnega sklada za štipendije in kreditiranje šolanja štipendije in kredite za šolanje na teh zavodih. Organ, ki upraviia sklad zn štipendije, lahko občane, ki so dobili kredite za šolanje, v celoti ali deloma oprosti povračila prejetih kreditov, če se zaposlijo v službah, ki jih določi ta organ. Štipendije in krediti za šolanje se dajejo na podlagi javnega razpisa. Podrobnejše predpise o štipendiranju in kreditiranju šolanja izda občinska skupščina.
2.	Prosveta in kultura
48.	člen
Občina skrbi za zadovoljevanje kulturnih in umetniških potreb občanov. V ta namen občina zlasti:
—	skrbi za ustanavljanje in delovanje knjižnic, čitalnic, muzejev, galerij, kinematografov in drugih kulturno-prosvetnih organizacij;
—	skrbi za varstvo in vzdrževanje kulturnih spomenikov;
—	pospešuje amatersko odrsko in drugo kulturno dejavnost;
—	pospešuje	dejavnost	kulturno-prosvetnih	dru-
štev in organizacij;
—	pospešuje prirejanje kulturno-prosvetnih manifestacij	in proslav	ter gostovanja	tujih	kulturnih in	umetniških	skupin.
V skrbi za	delovanje	pomembnejših	stalnejših
kulturnih dejavnosti sodeluje občina tudi z drugimi občinami.
49.	člen
Službo spomeniškega varstva izvaja neposredno v skladu z zakonom medobčinski zavod za spomeniško varstvo, ki ga občina ustanovi sporazumno s sosednimi občinami. Druge kulturno-prosvetne dejavnosti se izvajajo neposredno v ustreznih zavodih, društvih in drugih samostojnih zavodih.
50.	člen
Občina skrbi v mejah svojih materialnih možnosti in v sodelovanju z občani, delovnimi in drugimi samoupravnimi organizacijami za gradnjo novih objektov, ki bodo služili kulturno-prosvetnim dejavnostim. in za vzdrževanje objektov, ki so že zgrajeni.
Občina prispeva sredstva za pospeševanje dejavnosti kulturno-prosvetnih društev in organizacij v okviru materialnih možnosti in glede na družbeno pomembnost in aktivnost posamezne organizacije.
Občina zagotavlja zavodom na področju kulture manjkajoča finančna sredstva, kolikor jih ti zavodi pri svojem poslovanju v skladu s predpisi in ustanovitvenimi akti ne morejo ustvariti.
51.	člen
Kulturno prosvetna dejavnost se financira iz posebnega sklada.
Občinska skupščina predpiše način financiranja kulturno-prosvetne dejavnosti iz tega sklada.
3.	Zdravstvo
52.	člen
Občina skrbi za zdravstveno varstvo občanov in jim zagotavlja tiste oblike zdravstvenega varstva, ki jih nalagajo občini splošni predpisi. Občina skrbi za to, da so občanom zagotovljene zlasti naslednje oblike zdravstvenega varstva:
—	osnovna zdravstvena pomoč, obiski zdravnikov na bolnikovem domu in nega na domu;
—	specialistično in bolniško zdravljenje v zdravstvenih zavodih na območju občine ali izven tega območja;
—	zobozdravstvena pomoč;
—	zdravstveno varstvo žena, mater, predšolskih in šolskih otrok ter mladine v ustreznih dispanzerjih, posvetovalnicah in ambulantah;
—	sistematični zdravniški pregledi predšolske in šolske mladine ter borcev NOV;
—	zdravstveno varstvo in pomoč delavcem v gospodarskih organizacijah in obratnih ambulantah, zdravstvenih domovih in postajah;
—	prva pomoč in prevoz ponesrečenih, nenadno obolelih in porodnic v zdravstvene zavode;
—	patronažna služba pri občanih, ki so zaradi svojih bioloških lastnosti ali določenih bolezni še posebno izpostavljeni škodljivim vplivom okolja.
Občina skrbi za zagotovitev preskrbe z zdravili.
53.	člen
Občina posebej pospešuje razvoj preventivne zdravstvene službe in zagotavlja za to potrebna sred-
stva, kolikor ni ta obveznost naložena drugim organizacijam.
Občina sodeluje pri financiranju osnovnega ali razširjenega zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev.
54.	člen
Zdravstveno varstvo izvajajo neposredno zdravstveni zavodi v skladu s splošnimi predpisi. V ta namen ustanavlja občina ustrezne zdravstvene zavode in skrbi, da delo teh zavodov zadovoljuje potrebe občanov po zdravstvenem varstvu.
Upravni organi občine opravljajo upravne zadeve s področja zdravstva in izvajajo nadzorstvo nad izvajanjem sanitarnih predpisov in ukrepov.
Občinski zdravstveni center opravlja strokovne zadeve, ki imajo splošen pomen za zdravstveno varstvo, in druge upravno strokovne zadeve, ki mu jih poveri občinska skupščina.
4.	Socialno varstvo
55.	člen
Občina ima na področju socialnega varstva naslednje naloge:
—	skrbi za organiziranje dejavnosti in služb za neposredno zadovoljevanje potreb občanov, družin in gospodinjstev;
—	skrbi za odpravljanje vzrokov in pojavov, ki povzročajo vzgojne in socialne probleme;
—	srbi za varstvo družine, zlasti za varstvo otrok (rejništvo, skrbništvo, razne oblike dnevnega varstva, zavodsko varstvo in podobno);
—	skrbi za varstvo občanov, ki nišo zmožni, da bi sami skrbeli zase, za svoje pravice in za varstvo svojih koristi;
—	organizira pomoč starim in bolnim osebam na domu ali z oddajo v zavodsko varstvo;
—	zagotavlja denarno in drugo neposredno pomoč socialno ogroženim občanom;
—	skrbi za žrtve fašističnega nasilja in borce NOB ter za njihove družine, ki potrebujejo posebno pomoč;
skrbi za habilitacijo mlajših oseb in za rehabilitacijo invalidnih in defektnih oseb ter za njihovo ustrezno zaposlitev;
—	skrbi za preživninsko varstvo ostarelih kmetov po posebnem odloku občinske skupščine.
56.	člen
Občina opravlja naloge s področja socialnega varstva neposredno preko svojih organov ter preko centra za socialno delo in krajevnih skupnosti. Pri izvrševanju teh nalog sodelujejo organi občine z delovnimi in drugimi samoupravnimi organizacijami, ki imajo v svojem programu skrb za človeka.
Občina ustanavlja v skladu s potrebami in možnostmi socialne zavode, ki nudijo oskrbo, vzgojo in zdravstveno pomoč osebam, ki so potrebne družbene pomoči in skrbi.
Delovne organizacije opravljajo naloge s področja socialnega varstva v skladu s svojimi statuti.
57.	člen
Za varstvo in vzgojo otrok pospešuje občina ustanavljanje otroških varstveno vzgojnih zavodov pri krajevnih skupnostih in jim daje sredstva za investicije, opremo in vzgojno delo.
Občina skrbi, da se vsem predšolskim otrokom vsaj eno leto pred vpisom v osnovno šolo omogoči sprejem v varstveno-vzgojne zavode.
Sredstva za investicije, opremo in vzgojno delo otroških varstveno-vzgojnih zavodov zagotavlja občina v svojih ustreznih družbenih skladih.
Stroške za varstveno delo, za nego, oskrbo in prehrano otrok v vzgojno varstvenih zavodih, plačujejo praviloma starši.
Starši v neugodnih razmerah se lahko oprostijo plačila stroškov za varstveno delo, nego, oskrbo in prehrano otrok v vzgojno varstvenih zavodih.
58.	člen
Ostale naloge krajevnih skupnosti na področju socialnega varstva se določajo s posebnim predpisom občinske skupščine in s statuti krajevnih skupnosti.
Občina je dolžna zagotoviti krajevnim skupnostim potrebna sredstva za izvrševanje nalog s področja socialnega skrbstva, ki jih prenese v pristojnost krajevnih skupnosti.
59.	člen
Center za socialno delo opravlja strokovno analitične naloge ter strokovno povezuje in vsklajuje službe socialnega varstva v posameznih organizacijah.
60.	člen
Sredstva, ki so potrebna za izvajanje nalog občine s področja socialnega varstva, se zagotovijo v občinskem skladu za socialno varstvo.
5.	Telesna kultura, šport in oddih (rekreacija)
61.	člen
Občina pospešuje telesnovzgojne in športne dejavnosti v učnovzgojnih zavodih in društvih.
Občina pospešuje oddih (rekreacijo) občanov.
Občina pomaga pri ustanavljanju organizacij in društev, ki se bavijo s telesno vzgojo, športom, planinstvom. taborništvom, izletništvom, letovanji, pohodi, potovanji in drugimi oblikami rekreacije.
62.	člen
Občina skrbi, da se v vseh šolah in drugih učnovzgojnih zavodih obvezno izvaja telesna vzgoja.
Občina daje na razpolago zemljišča in po možnosti tudi sredstva za zgraditev in za vzdrževanje telesnovzgojnih, športnih, rekreacijskih ter drugih objektov in naprav.
^ 63. člen
Občina materialno podpira organizacije in društva, ki se bavijo s telesno vzgojo, športom in rekreacijo. Sredstva za financiranje telesne vzgoje, športa in rekreacije se zagotavljajo v posebnem skladu.
Obseg materialne pomoči, ki jo daje občina organizacijam in društvom, je odvisen od materialnih možnosti občine in od programov in uspehov posamezne organizacijo ali društva ter od njihovih prizadevanj.
6.	Delo, zaposlovanje in socialno zavarovanje
64.	člen
Občina skrbi za ustvarjanje pogojev, da bi občani lahko uveljavili pravico do dela, zlasti z razvijanjem proizvajalnih sil in materialne osnove za druge družbene dejavnosti.
65.	člen
Službe za zaposlovanje delavcev v občini neposredno izvaja zavod za zaposlovanje delavcev po programu zaposlovanja kadrov, ki ga sestavi na podlagi letnih in perspektivnih programov in potreb po kadrih delovnih in drugih samoupravnih organizacij.
V skrbi za zagotovitev pravic občanov do dela sodeluje zavod tudi z drugimi, zlasti sosednimi občinami.
Občina ima nasproti zavodu pravice in dolžnosti, ki so določene po splošnih predpisih.
66.	člen
Občina opravlja na podlagi zakona družbeno nadzorstvo nad poslovanjem komunalne skupnosti socialnega zavarovanja in podružnice komunalnega zavoda za socialno zavarovanje.
7.	Stanovanjska izgradnja in dodeljevanje stanovanj
67.	člen
Občina skrbi za izboljševanje splošnih pogojev, v katerih stanujejo občani, za gradnjo in vzdrževanje stanovanj, kakor tudi za upravljanje in koriščenje stanovanjskih zgradb.
68.	člen
Stanovanjska izgradnja se plansko usmerja na celotnem območju občine in mora biti v skladu s potrjenimi urbanističnimi projekti za posamezna naselja.
Zaradi zagotovitve planske in racionalne stanovanjske izgradnje občina sodeluje z delovnimi in drugimi organizacijami.
Občina nudi pomoč občanom, ki gradijo stanovanja za svoje potrebe oziroma za potrebe svojih družin.
69.	člen
Občinska skupščina oziroma organizacija, ki jo ta določi, dodeljuje gradbena zemljišča v družbeni lastnini za gradnje stanovanjskih zgradb. Gradbena zemljišča za gradnjo stanovanjskih hiš morajo biti skladno z obstoječimi predpisi opremljena z minimalnimi komunalnimi objekti.
Oprema gradbenih zemljišč se vrši s sredstvi posebnega sklada. Sredstva tega sklada se formirajo iz prispevka investitorjev in iz drugih sredstev.
Minimalno komunalno ureditev gradbenih zemljišč zn stanovanjsko izgradnjo, višino prispevka investitorjev in druga vprašanja v zvezi z opremo gradbenih zemljišč določi občinska skupščina s posebnim odlokom.
70.	člen
Občani, ki nimajo gradbenega zemljišča v zazidalnem okolišu, lahko zahtevajo, da se jim dodeli gradbeno zemljišče v družbeni lastnini v trajno uporabo za gradnjo družinske stanovanjske hiše.
Pristojni organ občinske skupščine oziroma organizacija, ki jo ta določi, mu mora dodeliti odgovarjajoče gradbeno zemljišče v skladu s programom sta-novanjsko-komunalne izgradnje in če so izpolnjeni tudi drugi pogoji, ki so določeni z odlokom iz 69. člena tega statuta.
71.	člen
Dodelitev gradbenih zemljišč za stanovanjsko izgradnjo se vrši preko javnega natečaja in proti plačilu.
Občinska skupščina lahko izjemoma določi, da se določeno gradbeno zemljišče dodeli brez javnega natečaja odnosno brez plačila.
72.	člen
Stanovanjska izgradnja se financira s pomočjo sredstev delovnih organizacij, občinskega stanovanjskega sklada in s sredstvi občanov.
Z družbenimi sredstvi se lahko gradijo le taka stanovanja. katerih oprema in površina je v skladu s predpisi občinske skupščine in širših družbeno-poli-tičnih skupnosti.
73.	člen
Delovne organizacije so dolžne odvajati del svojih sredstev za gradnjo stanovanj za potrebe svojih delavcev.
Zaradi reševanja stanovanjskih problemov delavcev, zaposlenih v delovnih organizacijah, ki nimajo
sredstev za gradnjo stanovanj za svoje delavce, lahko občinska skupščina v dogovoru z organi upravljanja teh delovnih organizacij organizira združevanje sredstev za gradnjo stanovanj za potrebe delavcev takih delovnih organizacij.
74.	člen
Pri gradnji stanovanjskih zgradb v družbeni lastnini so investitorji dolžni zgraditi tudi primerne poslovne prostore obrtnih, gostinskih, trgovinskih in drugih uslužnostnih dejavnosti in servisov, v skladu s programom stanovanjsko-komunalne izgradnje.
Investitorji stanovanjskih hiš v družbeni lastnini so dolžni zgraditi tudi določeno število stanovanj za samce in potrebne skupne družabne prostore in prostore za varstvo otrok v skladu s pogoji, ki jih predpiše občinska skupščina.
75.	člen
Zaradi hitrejše, racionalnejše in ekonomičnejše stanovanjske izgradnje lahko občinska skupščina ustanovi delovno organizacijo, ki bo gradila stanovanja za tržišče.
76.	člen
Zaradi izboljšanja stanovanjske izgradnje skrbi občinska skupščina za organiziranje projektivne službe, jačanje gradbene operative, zagotovitev čim-boljših kreditnih pogojev za investitorje oziroma za organizacijo, ki gradi stanovanja za tržišče, za izdelavo določenih standardnih projektov in za druge pogoje, s katerimi se omogoča napredek pri stanovanjski izgradnji.
Pristojni občinski organi so dolžni pravočasno reševati vsa vprašanja, ki se nanašajo na parcelacijo, določitev lokacije, urejevanje premoženjskopravnih zadev, pregled gradbenih projektov, izdajo gradbenih dovoljenj in vsa ostala vprašanja, ki so v zvezi s stanovanjsko izgradnjo.
77.	člen
Občina v mejah možnosti zagotavlja stanovanje onim občanom, ki so zaposleni v službah, ki se financirajo iz proračuna občine, bivšim borcem in vojaškim vojnim invalidom, ki jim stanovanja niso dolžne preskrbeti delovne organizacije, osebam, ki so pod socialno zaščito, in osebam, katerih stanovanja se morajo porušiti v javnem interesu.
Občina skrbi za izboljšanje stanovanjskih razmer upokojencev.
Natančnejše pogoje in postopek za dodeljevanje stanovanj osebam iz prvega odstavka tega člena se določi s predpisom občinske skupščine. V postopku za dodeljevanje stanovanj mora biti zagotovljena javnost.
78.	člen
Občanom, ki so ostali brez stanovanja zaradi elementarnih nezgod, je občina dolžna zagotoviti nujno potrebne prostore za prebivališče. Takim osebam nudijo občina oziroma delovne organizacije pomoč pri izgradnji nove stanovanjske hiše oziroma z dodelitvijo stanovanja.
79.	člen
Stanovalci so dolžni pravilno uporabljati stanovanjsko hišo v družbeni lastnini odnosno instalacije, opremo in naprave, ki so v teh hišah.
Občinska skupščina izda podrobnejše predpise o uporabi stanovanj, instalacij, opreme in naprav, ki so v stanovanjskih hišah.
80.	člen
Upravljanje stanovanj v družbeni lastnini temelji na načelih samoupravljanja.
Zhori stanovalcev in hišni sveti kot organi samoupravljanja stanovanjskih hiš v družbeni lastnini
delajo v skladu s predpisi občinske skupščine in drugih organov, zlasti pa v skladu s predpisi o hišnem redu.
8.	Komunalna dejavnost
81.	člen
Občina skrbi za organizacijo, izboljšanje in raz-\roj komunalnih dejavnosti, ki služijo zadovoljevanju skupnih potreb občanov. V ta namen občina ustanavlja delovne organizacije in servise, jim daje na razpolago potrebna sredstva in pospešuje njihovo delovanje.
Občina ustvarja pogoje tudi za zasebno obrtniško dejavnost zaradi pospeševanja komunalnih dejavnosti.
Ustanavljanje, financiranje in delovanje komunalnih delovnih organizacij in servisov je urejeno s tem statutom in s statuti teh organizacij, kolikor ni drugače določeno s splošnimi predpisi.
Naloga komunalnih delovnih organizacij in servisov je izključno samo zadovoljevanje skupnih potreb občanov in mora biti vse poslovanje teh organizacij podrejeno tej nalogi.
82.	člen
Neposredno nadzorstvo nad delom komunalne delovne organizacije opravlja svet občinske skupščine, ki je pristojen za komunalne zadeve.
Svet občinske skupščine, ki je pristojen za komunalne zadeve, lahko daje smernice za delo komunalne delovne organizacije.
Če komunalna delovna organizacija smatra, da so smernice sveta v nasprotju z interesi občanov za zadovoljitev skupnih potreb ali v nasprotju s samoupravnimi pravicami delovne organizacije, ali če bi izvršitev smernic privedla organizacijo v težak finančni položaj, lahko vloži ugovor zoper smernice na občinsko skupščino v roku 15 dni od dneva, ko je organizacija smernice sprejela. Občinska skupščina je dolžna o ugovoru razpravljati in o njem odločiti na prvi prihodnji seji po prejemu ugovora. Sklep občinske skupščine glede ugovora je dokončen in obvezen za komunalno delovno organizacijo.
83.	člen
Komunalna delovna organizacija mora poročati svetu občinske skupščine, ki je pristojen za komunalne zadeve, vsako leto do konca aprila o svojem delu in o finančnem stanju za preteklo leto. na utemeljeno zahtevo sveta pa tudi v krajših obdobjih za poslovanje v preteklem obdobju.
Svet občinske skupščine, pristojen za komunalne zadeve, razpravlja o poročilu na seji, na katero se vabijo predstavniki najvišjega organa upravljanja komunalne delovne organizacije.
84.	člen
Če misli svet občinske skupščine, ki je pristojen za komunalne zadeve, da komunalna delovna organizacija ne posluje v skladu z interesi občanov glede zadovoljevanja skupnih potreb in da se ugotovljene nepravilnosti ne morejo odpraviti z dajanjem smernic za delo komunalne delovne organizacije, poroča o tem občinski skupščini in predlaga ustrezne ukrepe proti komunalni delovni organizaciji.
85.	člen
Cene in tarife za določene usluge komunalnih organizacij in servisov določa občinska skupščina na predlog sveta, ki je pristojen za komunalne zadeve.
Pri določanju cen in tarif za usluge mora občinska skupščina upoštevati pomen posameznih uslug, ki jih imajo za zadovoljevanje skupnih potreb občanov, vpliv teh cen in tarif na življenjski standard občanov in na njihovo kupno moč ter stroške poslovanja komunalnih delovnih organizacij in servisov in program
razvoja posameznih komunalnih dejavnosti na območju občine.
Če določi občinska skupščina cene in tarife uslug izpod ekonomskih cen, mora istočasno zagotoviti sredstva za regres komunalni organizaciji ali servisu v višini razlike med določeno in ekonomsko ceno.
86.	člen
Komunalno delovno organizacijo ali servis je dopustno ukiniti le v primeru, če ni več razloga, zaradi katerega je bila ustanovljena, oziroma če je na drug primeren način zagotovljeno zadovoljevanje tistih skupnih potreb občanov, ki so bile predmet poslovanja ukinjene komunalne delovne organizacije oziroma servisa.
87.	člen
Za komunalno dejavnost po tem statutu se šteje:
a)	oskrba z električno energijo;
b)	oskrba z vodo;
c)	vzdrževanje javne snage;
č) dimnikarska služba;
d)	gasilska služba;
e)	kanalizacija in urejevanje vode;
f)	javni (lokalni) promet;
g)	vzdrževanje javnih cest in javnih poti;
h)	pogrebne usluge in pokopališča;
i)	dejavnost trgov in sejmov;
j)	javna razsvetljava;
k)	dejavnost kopališč;
l)	vzdrževanje parkov, zelenic in okrasnih nasadov;
m)	toplovodno ogrevanje;
n)	urejanje parkirnih prostorov.
Občina lahko sporazumno s krajevno skupnostjo prepusti s pogodbo svoje pristojnosti glede določenih komunalnih dejavnosti krajevni skupnosti, če pričakuje. da bo na ta način zagotovljeno uspešnejše zadovoljevanje skupnih potreb občanov na območju dotične krajevne skupnosti. V takem primeru zagotovi občinska skupščina krajevni skupnosti določena finančna sredstva in vso drugo možno pomoč.
88.	člen
Občina skrbi, da se vsem strnjenim naseljem na njenem območju zagotovi električna energija.
Oskrbo z električno energijo opravlja posebna komunalna delovna organizacija.
89.	člen
Občina skrbi, da se v mestih Šoštanj in Velenje ter v naseljih Pesje in Šmartno ob Paki zagotovi zdrava pitna voda iz javnega vodovodnega omrežja. V vseh ostalih strnjenih naseljih skrbijo za preskrbo z zdravo pitno vodo krajevne skupnosti.
Oskrbo z vodo po javnem vodovodnem omrežju opravlja komunalna delovna organizacija, ki jo določi občinska skupščina.
90.	člen
Občina skrbi, da se v mestih Šoštanj in Velenje vzdržuje javna snaga. V vseh ostalih naseljih na območju občine skrbijo za javno snago krajevne skupnosti.
Za javno snago skrbi komunalna delovna organizacija, ki jo določi občinska skupščina.
Natančnejše določbe glede vzdrževanja javne snage se določijo s posebnim predpisom občinske skupščine.
91.	člen
Občina skrbi, da se v vseh naseljih na območju občine opravlja dimnikarska služba.
Dimnikarsko službo opravlja komunalna delovna organizacija, ki jo določi občinska skupščina.
Tarifo za opravljanje dimnikarskih storitev predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom.
92.	člen
Zaradi zavarovanja splošno ljudskega in zasebnega premoženja pred elementarnimi nesrečami, zlasti pa pred požarom, skrbi občina za opravljanje gasilske službe in službe civilne zaščite. Občina skrbi za gradnjo in vzdrževanje gasilskih domov in bazenov za požarno vodo, za nabavo gasilskega orodja in druge opreme za požarno varstvo in reševalno službo. Gasilsko in reševalno službo pri elementarnih nesrečah opravljajo gasilska društva in industrijske gasilske enote ter občinska gasilska zveza.
Te organizacije so pooblaščene opravljati tudi vso preventivno protipožarno zaščito, razen izdajanja upravnih aktov.
93.	člen
Občina skrbi za gradnjo in vzdrževanje kanalizacijskega omrežja v mestih Šoštanj in Velenje in v naseljih Pesje in Šmartno ob Paki. V ostalih naseljih skrbijo za gradnjo in vzdrževanje kanalizacijskega omrežja krajevne skupnosti.
Kanalizacijsko omrežje vzdržuje komunalna delovna organizacija, ki jo določi občinska skupščina.
Občinska skupščina predpiše kanalske pristojbine s posebnim odlokom.
94.	člen
Občina skrbi za urejevanje voda na svojem območju s tem, da se regulirajo reke in potoki, osu-šujejo močvirja in izvršujejo drenaže, melioracije in bonifikacije zemljišč in druga dela, ki so s tem v zvezi.
Naloge, naštete v prvem odstavku tega člena, opravlja organizacija, ki jo določi občinska skupščina.
95.	člen
Občina skrbi, da so večja naselja na območju občine povezana med seboj in z mestom Velenje z javnimi prometnimi sredstvi. Poleg tega skrbi, da imajo večja naselja v občini medobčinske prometne zveze. Med mestoma Velenje in Šoštanj ter naseljem Topolšico se zagotavlja lokalni avtobusni promet.
Pri organiziranju javnega prometa se upoštevajo zlasti potrebe občanov po prevozu na delo, v šolo, v zdravstvene in druge zavode ter potrebe turizma.
Službo lokalnega avtobusnega prometa organizira komunalna delovna organizacija, ki jo določi občinska skupščina.
Vozni red avtobusnih prog na območju občine določa delovna organizacija, ki opravlja avtobusni prevoz, v soglasju s pristojnim svetom občinske skupščine.
96.	člen
Občina skrbi za gradnjo in vzdrževanje cest IV. reda. Posebno skrbi za izboljšanje že obstoječih cest, zlasti tistih, ki povezujejo večja naselja v občini, upoštevajoč pri tem tudi potrebe turizma.
Za gradnjo in vzdrževanje krajevnih poti skrbe krajevne skupnosti.
Gradnjo in vzdrževanje cest IV. reda opravljajo komunalne delovne organizacije, ki jih določi občinska skupščina. Uporaba cest IV. reda se uredi s posebnim predpisom občinske skupščine.
97.	člen
Občina skrbi za gradnjo in vzdrževanje pokopališč in za opravljanje pogrebnih uslug.
Gradnjo in vzdrževanje pokopališč ter pogrebne usluge opravlja komunalna delovna organizacija, ki jo določi občinska skupščina.
Za uporabo pokopališč se predpiše poseben poko-pališki red.
Občina skrbi za vzdrževanje grobov in spomenikov padlih borcev NOV.
98.	člen
Občina skrbi za organizacijo trgov in sejmov. Z organizacijo trgov in sejmov se bavi komunalna delovna organizacija, ki jo določi občinska skupščina. Organizacija trgov in sejmov se ureja s posebnim odlokom občinske skupščine.
Organizacija trgov in sejmov se lahko sporazumno s krajevno skupnostjo prepusti tej skupnosti.
99.	člen
Občina skrbi za javno razsvetljavo v mestih Šoštanj in Velenje ter naseljih Pesje, Šmartno ob Paki, Družmirje, Gorenje, Paška vas, Šalek, Topolšica in Rečica ob Paki.
Javno razsvetljavo v teh naseljih opravlja komunalna organizacija, ki jo določi občinska skupščina.
V	ostalih naseljih skrbijo za javno razsvetljavo krajevne skupnosti.
100.	člen
Občinska skupščina skrbi za gradnjo in vzdrževanje javnih kopališč v Velenju in Šoštanju.
Javna kopališča upravlja komunalna delovna organizacija, ki jo določi občinska skupščina.
Upravljanje javnih kopališč se lahko prenese iz utemeljenih razlogov v upravljanje krajevnim skupnostim ali športnim, telesno-vzgojnim in drugim organizacijam.
101.	člen
Občina skrbi za napravo in vzdrževanje parkov, zelenic in nasadov ter za urejen zunanji izgled vseh strnjeno naseljenih krajev v občini z zasaievaniem okrasnega drevja in grmičevja, za postavitev klopi v nasadih, za ureditev obrežja reke Pake in drugih potokov, čiščenje javnih prostorov in odpravo drugih pomanjkljivosti, ki kvarijo estetski in urejen zunaji izgled teh naselij.
Naloge iz prvega odstavka tega člena opravlja komunalna delovna organizacija, ki jo določi občinska skupščina.
Občina materialno podpira olepševalna, hortikulturna in turistična društva, upoštevajoč pri tem programe dela teh društev, njihovo prizadevnost, vnemo in uspehe pri delu.
V	ostalih naseljih skrbijo za dejavnost iz tega člena krajevne skupnosti.
102.	člen
Občina skrbi za ogrevanje stanovanj in drugih prostorov s toplo vodo v mestu Velenje. To delo opravlja komunalna delovna organizacija, ki jo določi občinska skupščina.
103.	člen
Občina skrbi za ureditev parkirnih prostorov, za parkiranje motornih in drugih vozil v interesu turizma in varnosti javnega prometa v mestih Šoštanj in Velenje.
Vzdrževanje parkirnih prostorov in organizacijo čuvanja vozil opravlja komunalna delovna organizacija. ki jo določi občinska skupščina.
Parkiranje in tarifa za čuvanje vozil se določi s posebnim odlokom občinske skupščine.
Za parkirne prostore v ostalih naseljih skrbijo krajevne skupnosti.
9.	Preskrba in družbena prehrana
104.	člen
Občina pomaga, da se za zagotovitev preskrbe s prehranbenimi in drugimi proizvodi široke potrošnje ustanavljajo v večjih naseljih prodajalne za prodajo prehranbenih in drugih proizvodov široke potrošnje.
Občinska skupščina določi s posebnim predpisom, kateri poslovni prostori smejo služiti samo za določene potrebe. V ta namen lahko občinska skupščina odloči, da se smejo uporabljati poslovni prostori v stavbah, ki so v določenih ulicah ali delih ulic, samo za določene vrste poslovnih dejavnosti ali pa se ne smejo uporabljati za določene vrste poslovne dejavnosti ali dejavnosti družbenih organizacij.
Dokler občinska skupščina ne sprejme predpisa iz prejšnjega odstavka, lahko svet občinske skupščine, ki je pristojen za blagovni promet, odloči, da se smejo uporabljati posamezne stavbe ali deli stavb samo za določene vrste poslovnih dejavnosti ali pa da se te stavbe oziroma deli stavb za določene vrste poslovne dejavnosti ne smejo uporabljati.
Občina skrbi, da se na mestnem območju občine ustanavljajo obrati družbene prehrane. Dejavnost v zvezi z družbeno prehrano opravljajo servisi krajevnih skupnosti, gostinske delovne organizacije ali servisi družbene prehrane delovnih organizacij.
Občina pospešuje ustanavljanje obratov družbene prehrane v delovnih organizacijah.
Organizacije družbene prehrane kakor iudi_ trgovske organizacije za preskrbo prebivalcev uživajo posebne ugodnosti pri družbenih obvezah do občine. Olajšave pri družbenih obveznostih določa občinska skupščina s posebnim odlokom.
10.	'Pravna pomoč
105.	člen
Občina zagotavlja svojim občanom pri uveljavljanju njihovih pravic in zakonitih, interesov pravno pomoč v skladu s splošnimi predpisi.
Pravno pomoč opravljajo odvetniki in družbene odvetniške pisarne, katerim občina nudi pomoč pri njihovem delu. Občina podpira službe pravne pomoči tudi v organizacijah, ki imajo nalogo varovati pravice in interese svojih članov.
Pravna pomoč se daje brezplačno vojaškim vojnim invalidom in udeležencem NOB glede uveljavljanja pravic, ki so s tem v zvezi, občanom, ki so v slabih premoženjskih razmerah, otrokom padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja ter osebam, ki imajo po splošnih predpisih pogoje za oprostitev stroškov pravne pomoči.
Brezplačna pravna pomoč gre v breme sredstev občine.
Podrobnejše predpise o organizaciji in delu pravne pomoči izda občinska skupščina.
11.	Druge službe za zadovoljevanje skupnih potreb
občanov
106.	člen
Občina skrbi za organiziranje pomoči družini, zlasti gospodijstvom. V ta namen nudi pomoč krajevnim skupnostim in ustreznim društvom, ki imajo v svojem programu pomoč gospodinjstvom.
107.	člen
Občina skrbi za organizacijo in poslovanje veterinarske službe v skladu s splošnimi predpisi.
108.	člen
Občina skrbi za izvajanje zavarovalne službe v občini v skladu s splošnimi predpisi.
109.	člen
Občina skrbi po potrebi za ustanovitev in poslovanje drugih služb za zadovoljevanje skupnih potreb občanov.
O ustanovitvi in financiranju teh služb odloča občinska skupščina.
IV. poglavje
SREDSTVA OBČINE
110.	člen
Občina samostojno določa sredstva, ki ji pripadajo iz določenih virov na podlagi zakona. Ta sredstva občina uporablja za financiranje svojih družbenih nalog.
Občina somostojno razpolaga s sredstvi, ki ji pripadajo.
111.	člen
Občina lahko zbira sredstva tudi s prostovoljnimi prispevki občanov, delovnih in drugih organizacij za določene posamezne ali skupne potrebe po sklepih zborov volilcev oziroma najvišjih organov organizacij.
Sredstva, ki jih zbere občina na način, določen v prvem odstavku tega člena, se smejo uporabiti samo v namen, za katerega so bila zbrana.
112.	člen
Občina lahko po sklepu zborov volilcev uvede poseben krajevni prispevek skladno s splošnimi predpisi.
Sredstva, zbrana s posebnim krajevnim prispevkom, se lahko uporabijo samo za potrebe, določene s sklepom zborov volilcev.
113.	člen
Občina lahko zbira sredstva tudi tako, da delovne in druge organizacije združujejo svoja sredstva za kritje skupnih potreb občine oziroma za razvijanje in napredek določenih dejavnosti skupnega pomena. Združena sredstva se smejo uporabiti samo v namene, za katere so bila zbrana.
114.	člen
V primeru, da redna sredstva občine ne zadoščajo za kritje potreb občine, se lahko občina zadolži z najetjem posojila po splošnih predpisih.
115.	člen
Občina razporeja svoje dohodke vsako leto v svoj proračun in v svoje sklade, v soglasju s splošnimi predpisi.
S proračunom se zagotavljajo sredstva zlasti za:
—	delo občinske skupščine in njenih organov;
—	financiranje družbenih služb;
—	potrebe krajevnih skupnosti;
—	pomoč organizacijam in društvom;
—	sofinanciranje zavodov;
—	delo občinskega sodišča in občinskega javnega . tožilstva.
Sredstva za posamezne službo in dejavnosti se določajo na podlagi programa njihovega dela in plana njihovega razvoja.
116.	člen
Predlog proračuna se hkrati s predlogom družbenega plana predloži v obravnavo zborom volilcev ter delovnim in drugim organizacijam v občini.
Občinsko skupščina mora obravnavati pripombe, ki so jih dali zbori volilcev na predlog proračuna, in obvestiti zbore volilcev o svojem stališču.
Občinska skupščina mora najmanj enkrat letno obravnavati izvrševanje proračuna, ob zaključku proračunskega leto pa mora obravnavati zaključni račun za preteklo leto.
Glede sestave proračuna in zaključnega računa se uporabljajo splošni predpisi.
117.	člen
Občina lahko ustanavlja sklade za financiranje tistih dejavnosti iz njene z zakonom določene pristojnosti, za katere so potrebna stalna in trajna sredstva, da se lahko uspešno opravljajo in pospešujejo.
Občina ima tudi sklade, ki jih mora ustanoviti po predpisih širših družbeno-političnih skupnosti.
118.	člen
Občinski sklad se ustanovi s predpisom občinske skupščine. S tem predpisom se določijo viri dohodkov sklada, njegov pravni položaj, organi upravljanja in druge določbe, s katerimi se ureja poslovanje sklada.
119.	člen
S proračunom občine se določi udeležba posameznega sklada na proračunskih sredstvih, ki naj jih sprejme za svojo dejavnost.
120.	člen
Če sredstva sklada neenakomerno dotekajo, se sklad lahko zadolži do ene četrtine ustvarjenih sredstev v preteklem letu.
Sklep o zadolžitvi sprejme organ upravljanja sklada.
121.	člen
Občinski skladi si lahko z najetjem posojila zagotovijo sredstva, ki so potrebna za izvrševanje nalog. za katere so ustanovljeni, vendar največ do višine enoletnih dohodkov sklada.
Najeto posojilo mora sklad odplačati najpozneje v 20 letih.
Za najetje posojila po prejšnjem odstavku je potrebno soglasje občinske skupščine.
122.	člen
Vsi občinski skladi se upravljajo po načelih družbenega upravljanja. Občinska skupščina daje soglasje k finančnim načrtom in zaključnim računom po splošnih predpisih.
Predloge finančnih načrtov skladov je potrebno predložiti v obravnavo zborom volilcev in ustreznim organizacijam in društvom.
Organ upravljanja sklada mora proučiti zbrane pripombe k predlogu finančnega načrta in mora o svojem stališču obvestiti tistega, ki je dal pripombe.
Občinska skupščina lahko daje organom upravljanja občinskih skladov priporočila za delo in uporabo sredstev skladov. Taka priporočila lahko daje tudi svet, v čigar pristojnost spada področje, za katero je ustanovljen sklad.
Organ upravljanja sklada mora dajati občinski skupščini na njeno zahtevo poročilo o svojem delu.
123.	člen
Poslovanje občinskih skladov je javno.
Finančni načrti in zaključni računi skladov se morajo objaviti na isti način kakor splošni predpisi občinske skupščine.
124.	člen
Skladi imajo svoje statute. Statut sklada sprejme organ upravljanja sklada, potrdi pa ga občinska skupščina.
125.	člen
Občina lahko v soglasju s sosednimi občinami ali okrajem ustanovi medobčinske ali skupne sklade za financiranje dejavnosti, ki so skupnega pomena za več občin.
126.	člen
Občina lahko skupaj z drugimi občinami ali okrajem skupno financira državne organe ali samostojne zavode, kakor tudi druge skupne potrebe in naloge.
O skupnem financiranju služb, potreb in nalog iz prejšnjega odstavka se sklene pogodba med prizadetimi družbeno-političnimi skupnostmi.
127.	člen
Gospodarskim in drugim organizacijam lahko daje občina poroštva za najetje posojil.
Poroštvo se da na podlagi ekonomske dokumentacije, iz katere mora biti razvidna ekonomska potreba in rentabilnost naložbe, za katero se posojilo najema.
Poroštvo za kredite gospodarskim in drugim organizacijam se lahko daje največ do višine sredstev, s katerimi razpolagajo občinski proračun in občinski skladi.
128.	člen
Občina ima komunalno banko.
Komunalna banka skrbi za učinkovito mobilizacijo in aktivizacijo prostih sredstev na območju občine, za smotrno prelivanje teh sredstev na posamezna področja in za izvajanje takšne kreditne politike, ki pospešuje gospodarski in splošni razvoj občine.
Komunalna banka se mora pri izvajanju svojih nalog držati načel splošne kreditne politike in smernic družbenega plana. Kreditno politiko izvaja komunalna banka pod družbenim nadzorstvom občinske skupščine.
V. poglavje
ORGANIZACIJA IN DELO OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV
129.	člen
V občini izvršujejo funkcijo oblasti in opravljanje družbenih zadev kot predstavniško telo občinska skupščina in njeni organi.
Občinska skupščina je najvišji organ in organ družbenega samoupravljanja v okviru pravic in dolžnosti občine.
130.	člen
Volitve odbornikov občinske skupščine sc vršiio po določbah ustave Socialistične republike Slovenije in po splošnih predpisih o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin.
131.	člen
Sodno funkcijo v občini izvršuje občinsko sodišče kot samostojen organ družbene skupnosti. Občinsko sodišče je dolžno poročati občinski skupščini o svojem delu.
Organizacija in delo občinskega sodišča sta določena s splošnimi predpisi.
1.	Sestav občinske skupščine
132.	člen
Občinsko skupščino sestavljata občinski zbor in zbor delovnih skupnosti. Občinska skupščina ima 70 odbornikov. Občinski zbor ima 35 odbornikov. Zbor delovnih skupnosti ima 35 odbornikov.
133.	člen
Mandat odbornikov občinske skupščine traja 4 leta. Vsako drugo leto se na novo voli polovica odbornikov vsakega zbora občinske skupščine.
134.	člen
Ob splošnih volitvah vseh odbornikov občinske skupščine ali vseh odbornikov posameznega zbora določi občinska skupščina, katerim odbornikom traja prva mandatna doba 2 leti.
Volitve za mesta odbornikov občinske skupščine, ki jim poteče mandat, morajo biti opravljene najpozneje en mesec pred potekom mandata.
Prejšnjim odbornikom občinske skupščine preneha mandat z dnem, ko so verificirani mandati novoizvoljenih odbornikov.
135.	člen
Nihče ne more biti dvakrat zaporedoma izvoljen v isti zbor občinske skupščine.
Nihče ne more biti hkrati odbornik obeh zborov občinske skupščine.
Odbornik občinske skupščine ne more biti uslužbenec občinske uprave ali sodnik občinskega sodišča.
2.	Pravice in dolžnosti odbornikov občinske skupščine
136.	člen
Odborniki občinske skupščine imajo pravico in dolžnost prisostvovati sejam občinske skupščine, sodelovati pri njenem delu. sodelovati pri delu skupščinskih svetov in komisij, v katere so izvoljeni, in opravljati druge naloge in dolžnosti, katere jim poveri občinska skupščina.
Odborniki občinske skupščine se lahko udeležujejo tudi sej tistih skupščinskih svetov in komisij, v katere niso izvoljeni kot člani, in lahko sodelujejo pri obravnavanju posameznih zadev, nimajo pa pravice glasovanja.
137.	člen
Odborniki občinske skupščine so dolžni, da se udeležujejo zborov volilcev na območju, za katero so izvoljeni.
Odborniki občinske skupščine so dolžni obveščati o sklepih in predlogih zborov volilcev občinsko skupščino in njene organe.
Odborniki občinske skupščine so dolžni najmanj enkrat letno poročati zboru volilcev območja, na katerem so izvoljeni, o delu občinske skupščine in njenih organov.
138.	člen
Odbornik občinske skupščine ne more biti izvoljen oziroma imenovan v več kot dva organa občinske skupščine, razen v izredno utemeljenih primerih in s svojim soglasjem.
139.	člen
Vsak odbornik občinske skupščine ima pravico, da se seznani z zadevami, ki se pripravljajo za dnevni red seje občinske skupščine, kakor tudi z vsem gradivom, ki služi za obravnavo in Obrazložitev zadeve.
140.	člen
Odborniki občinske skupščine smejo postavljati vprašanja predsedniku občinske skupščine,_ predsednikom svetov in skupščinskih komisij, tajniku občinske skupščine in starešinam občinskih upravnih organov o zadevah iz pristojnosti občinske skupščine in njenih organov ter iz pristojnosti delovnih in drugih organizacij in služb, ki so skupnega pomena za občino, ter o tem zahtevati pojasnila.
141.	člen
Vsak odbornik občinske skupščine ima pravico predlagati, da se vnese v dnevni red seje razprava o zadevah, ki imajo splošen pomen za občino ali širšo družbeno-politično skupnost, o zadevah njegove volilne enote ali krajevne skupnosti ter o vseh drugih zadevah, ki spadajo v pristojnost občinske skupščine.
142.	člen
V važnejših zadevah, ki se tičejo območja volilne enote oziroma krajevne skupnosti, se mora odbornik
občinske skupščine posvetovati z volilci te enote oziroma skupnosti in dobiti od njih mnenje pred razpravo in sklepanjem o teh zadevah na seji občinske skupščine.
Če ima odbornik občinske skupščine v taki zadevi drugačno stališče kakor volilci, je odbornik dolžan pri razpravljanju seznaniti občinsko skupščino z mnenjem volilcev, obrazložiti neskladnost med svojim mnenjem in mnenjem volilcev ter vzroke te neskladnosti še pred glasovanjem o zadevi na seji občinske skupščine.
143.	člen
Odborniki občinske skupščine imajo pravico in dolžnost zahtevati sklicanje zbora volilcev, če menijo, da je sklicanje potrebno zaradi obravnavanja določene zadeve.
144.	člen
Odborniki občinske skupščine so dolžni ob primernem času sprejemati občane svoje volilne enote in obravnavati z njimi njihova mnenja in predloge ter dajati pojasnila o delu občinske skupščine in njenih organov.
145.	člen
Odborniki občinske skupščine so za opravljanje svojih dolžnosti v občinski skupščini in njenih organih odgovorni občanom in občinski skupščini.
Volilci lahko odbornika odpokličejo pred potekom njegove mandatne dobe po splošnih predpisih.
146.	člen
Odbornik občinske skupščine uživa odborniško imuniteto.
Za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni dovoljeno odborniku brez privolitve njegovega zbora vzeti prostost ali zoper njega pričeti kazenski postopek.
Če zbor ni zbran, da privolitev mandatno-imuni-tetna komisija dotičnega zbora, zbor pa mora to privolitev naknadno potrditi. Privolitev ni potrebna, če gre za kaznivo dejanje, za katero je preiskovalni zapor obvezen, ali če je bil odbornik občinske skupščine zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen strogega zapora, daljša od enega leta ali hujša kazen.
147.	člen
Funkcija odbornika občinske skupščine je častna družbena funkcija.
Odborniki občinske skupščine imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem funkcije v občinski skupščini in njenih organih.
Občinska skupščina izda o tem povračilu stroškov poseben odlok. Z odlokom se lahko določi, da pripada odbornikom občinske skupščine, ki opravljajo stalno funkcijo v občinski skupščini, stalna mesečna nagrada glede na njihovo delo.
Odbornik občinske skupščine, ki opravi neko posebno delo za skupščino ali njene organe, lahko dobi enkratno nagrado na podlagi posebnega sklepa občinske skupščine.
3.	Pristojnost in delo občinske skupščine
148.	člen
Občinska skupščina obravnava temeljna vprašanja. ki imajo pomen za gospodarski, komunalni, kulturni, zdravstveni in socialni razvoj občine in za življenje občanov, izdaja predpise in ukrepe, s katerimi se urejajo ta vprašanja v skladu z zakonom in s tem statutom.
149.	člen
Občinska skupščina v mejah svoje pristojnosti izključno odloča o naslednjih zadevah na svojih sejah in jih ne more prenesti na svoje organe:
—	sprejema in spreminja statut občine;
—	predlaga Skupščini SRS spremembo meja občine;
—	sprejema program razvoja, družbeni plan, proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna;
—	sprejema odloke in druge splošne predpise;
—	daje soglasje k finančnim načrtom in zaključnim računom občinskih skladov;
—	sprejema generalni urbanistični načrt občine in urbanistične projekte gradbenih okolišev;
—	ustanavlja delovne in druge organizacije v skladu s splošnimi predpisi;
—	ustanavlja in ukinja občinske sklade;
—	daje soglasje k združevanju delovnih organizacij v skladu s posebnimi predpisi;
—	obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena za občino kot celoto, in v okviru pravic in dolžnosti občine sprejema resolucije in deklaracije;
—	sprejema ukrepe v zvezi z izvrševanjem družbenega nadzorstva nad delom delovnih in drugih organizacij v občini;
—	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika občinske skupščine, člane svetov in komisij občinske skupščine, odbornike okrajne skupščine in predstavnike v njenih drugih organih, predsednika, sodnike in sodnike porotnike občinskega sodišča in sodnika za prekrške ter njegovega namestnika: imenuje in razrešuje tajnika občinske skupščine in predstojnike temeljnih upravnih organov občinske skupščine ter opravlja druge volitve, imenovanja in razrešitve oziroma daje k tem soglasja v skladu s splošnimi predpisi;
—	ustanavlja in odpravlja svoje organe;
—	sklepa o prenehanju mandata odbornikov občinske skupščine ter razpisuje nadomestne volitve po splošnih predpisih o volitvah;
—	obravnava poročila o delu organov občinske skupščine, opravlja nad njimi nadzorstvo in jim daje smernice za njihovo delo;
—	razveljavlja in odpravlja nezakonite in nepravilne akte svojih organov, ki so jih izdali v zadevah izven upravnega postopka;
—	obravnava poročila občinskega sodišča in občinskega disciplinskega sodišča:
—	proučuje poročila, analize in elaborate z raznih področij gospodarskega, komunalnega, kulturnega, prosvetnega, zdravstvenega in socialnega razvoja ter življenja občine, sprejema o teh zadevah ustrezne sklepe in izdaja potrebne ukrepe za izboljšanje stanja na teh področjih;
—	ustanavlja skupaj z drugimi občinami in z okrajem zavode, službe in sklade;
—	sklepa o najetju občinskih posojil;
—	daje poroštva za posojila, ki jih najemajo delovne organizacije in skladi:
—	sorejme poslovnik o delu občinske skupščine;
—	daje soglasje k sklepom zborov volilcev o ustanovitvi krajevnih skupnosti;
—	potrjuje statute krajevnih skupnosti;
—	odloča o odškodninski odgovornosti odbornikov in drugih članov skupščinskih organov;
—	sklepa o razpisu občinskega referenduma;
—	proglaša zaslužne osebe za častne občane;
—	sprejema predpise o povračilu stroškov odbornikom. članom svetov in komisij v zvezi z opraviianiem njihove funkcije;
—	opravlja druge naloge, ki spadajo v njeno pristojnost po splošnih predpisih in po tem statutu, če je v njih določeno, da jih obravnava občinska skupščina na svoji, seji.
150.	člen
Občinska skupščina opravlja zadeve iz svojega delovnega področja na sejah svojih zborov, na sejah
svetov in komisij ter po občinskih upravnih organih. Seje občinske skupščine in njenih organov so javne. Izjeme se lahko določijo v poslovniku občinske skupščine, če so za to utemeljeni razlogi.
151.	člen
Občinska skupščina kot splošni zbor obravnava s predstavniki družbeno-političnih organizacij in društev ter z drugimi predstavniki javnosti v občini vprašanja, ki so splošnega in skupnega pomena za občino kot celoto.
Sejo občinske skupščine kot splošnega zbora skliče predsednik občinske skupščine v soglasju s predsednikom občinskega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva.
152.	člen
Občinska skupščina mora vabiti na sejo predstavnike delovnih organizacij, kadar obravnava delo oziroma posamezna vprašanja s področja določene organizacije.
155.	člen
Zbora občinske skupščine delata in odločata praviloma skupno.
Vsak zbor občinske skupščine lahko sklene, da bo ločeno razpravljal in odločal o posameznih vprašanjih iz delovnega področja občinske skupščine.
Vsak zbor občinske skupščine samostojno:
—	voli in razrešuje predsednika zbora;
—	voli in razrešuje člane mandatno-imunitetne komisije;
—	razpisuje nadomestne volitve;
—	odloča o predlogu za uvedbo postopka za odpoklic odbornika zbora;
—	potrdi privolitev mandatno-imunitetne komisije, da se lahko odborniku vzame prostost, ali zoper njega začne kazenski postopek;
—	opravlja druge zadeve, ki so mu dane v izključno pristojnost.
154.	člen
V začetku koledarskega leta sprejme občinska skupščina okvirni program svojega dela v tem letu. V tem programu, ki mora biti vsklajen s perspektivnim programom razvoja občine in letnim družbenim planom, občinska skupščina določi, katere probleme v občini bo na svojih sejah prvenstveno obravnavala in kakšne predpise bo izdala za izvrševanje predpisov širših družbeno-političnih skupnosti in za urejevanje zadev, ki so neposrednega pomena za razvoj občine na področju gospodarstva, komunalnih in družbenih služb.
155.	člen
Seje občinske skupščine in seje zborov sklicuje predsednik občinske skupščine po sprejetem delovnem programu oziroma po potrebi.
Če zahteva petina odbornikov občinske skupščine, da se skliče seja in če se hkrati poda predlog dnevnega reda, mora predsednik občinske skupščine sklicati sejo najpozneje v 10. dneh.
Če predsednik v tem času ne skliče seje, jo skliče odbornik občinske skupščine, ki ga za to pooblastijo predlagatelji. V takem primeru vodi sejo tisti odbornik skupščine, ki ga občinska skupščina v ta namen posebej pooblasti.
156.	člen
Skupne seje obeh zborov vodi predsednik občinske skupščine, seje posameznih zborov pa predsedniki zborov.
Seje se ne smejo zaključiti, dokler ni izčrpan dnevni red.
157.	člen
Zbora izvolita svoja predsednika za dobo 2 let.
158.	člen
Pravico razpravljati in glasovati na sejah imajo samo odborniki občinske skupščine. Pravico razpravljati imajo tudi predsedniki svetov in komisij, ki niso odborniki, ter na območju občine izvoljeni zvezni in republiški poslanci in tajnik občinske skupščine, po posebnem sklepu občinske skupščine pa o posameznih zadevah tudi druge osebe, ki so bile vabljene na seje.
Pravico razpravljati in glasovati na sejah občinske skupščine kot splošnega zbora imajo vsi člani občinske skupščine in predstavniki družbeno-političnih organizacij in društev.
159.	člen
Občinska skupščina in zbora sklepata veljavno, če je na seji navzoča večina odbornikov vsakega zbora. Na skupni seji obeh zborov in na seji posameznega zbora se sprejemajo sklepi z večino glasov navzočih ' odbornikov.
Statut občine, program razvoja, družbeni plan, proračun, zaključni račun, generalni urbanistični načrt, urbanistični projekti, odloki o uvedbi občinskih davščin in odlok o javnem redu in miru se lahko sprejmejo le z večino glasov odbornikov vsakega zbora.
160.	člen
Občinska skupščina mora najmanj enkrat letno obravnavati poročila o delu svetov in komisij občinske skupščine, o delu krajevnih skupnosti in zborov volilcev, o delu občinskih upravnih organov, o delu občinskega sodišča, o poslovanju občinskih skladov, poročila o izvrševanju družbenega plana in proračuna pa najmanj trikrat letno. Poročila o delu delovnih in drugih organizacij, ki imajo splošen pomen za občino, občinska skupščina obravnava po potrebi.
Občinska skupščina obravnava tudi poročila o delu drugih organov in organizacij, če je to določeno s splošnim predpisom ali če sama tako odloči.
Poročila o delu občinske skupščine se dajo pred obravnavo na seji občinske skupščine v razpravo zborom volilcev.
161.	člen
Preden sprejme občinska skupščina statut ali njegove spremembe, program razvoja in družbeni plan občine, proračun, finančne načrte občinskih skladov, generalni urbanistični načrt, urbanistične projekte, odloke o uvedbi občinskih davščin in odlok o javnem redu in miru, jih da v razpravo zborom volilcev, družbeno-političnim organizacijam in v javno razpravo.
Zbori volilcev, občani in družbeno politične organizacije lahko dajejo predloge in pripombe k osnutkom omenjenih predpisov. O predlogih in pripombah sklepa najprej pristojni svet, o predlogih in pripombah, ki jih svet ni sprejel, pa odloči občinska skupščina na seji.
Če občinska skupščina sklene, da ne bo upoštevala predloga zbora volilcev. občanov ali organizacij, mora o tem obvestiti predlagatelje na primeren način in navesti v obvestilu razloge, zaradi katerih predlogov in pripomb ni bilo mogoče upoštevati.
162.	člen
Kadar razpravljata in odločata zbora občinske skupščine na ločenih sejah, je predpis oziroma drug sklep sprejet, če ga sprejmeta oba zbora v enakem besedilu.
Če sta zbora sprejela predpis oziroma drug sklep v različnem besedilu, se o tem zbora obvestita in nato sklepata o vskladitvi besedila. Če se zbora ne zedinita glede besedila, izvolita skupno koordinacijsko komisijo, ki je sestavljena iz enakega števila odbornikov vsakega zbora. Koordinacijska komisija pri-ravi predlog za vskladitev spornega besedila. Če se oordinacijska komisija ne sporazume ali če zbora
ne sprejmeta skupnega predloga, se obravnava predlog na skupni seji obeh zborov. Ce se tudi na skupni seji obeh zborov ne doseže sporazum, se predlog odloži z dnevnega reda. Če gre pri tem za odlok ali drug sklep, ki bi ga občinska skupščina morala sprejeti na podlagi predpisov širše družben o-politične skupnosti in iz utemeljenih razlogov odložitev ni možna, velja besedilo, ki ga je sprejel občinski zbor.
163.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sprejemajo pri izvrševanju svojih nalog splošne predpise v obliki odlokov, odredb in navodil.
Odloke izdaja samo občinska skupščina.
Občinska skupščina in njeni sveti lahko dajejo priporočila za delo delovnim in drugim organizacijam v občini.
Sveti lahko izdajajo splošne predpise samo. če so za to izrecno pooblaščeni s predpisom širše družbenopolitične skupnosti oziroma z odlokom občinske skupščine,
Komisija in upravni organi ne morejo izdajati splošnih predpisov.
Občinska skupščina in njeni sveti odločajo na svojih sejah o zadevah v upravnem postopku samo v primeru, kadar je to predpisano z zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom.
V vseh drugih primerih izdajajo občinska skupščina, sveti in komisije sklepe.
164.	člen
Odloki, odredbe in navodila se objavljajo v Uradnem vestniku okraja Celje in začno veljati osmi dan po objavi.
Samo iz posebnih utemeljenih razlogov se lahko določi, da ti predpisi začno veljati v roku. ki je krajši kot osem dni po objavi.
Družbeni plan in proračun ter predpisi, ki so izdani za njuno izvrševanje, se uporabljajo za čas. za katerega sta izdana družbeni plan oziroma proračun.
Odloki občinske skupščine veljajo za čas. zn katerega so izdani, toda največ 4 leta po njihovi objavi. Po preteku tega roka občinska skupščina odloči ali se podaljša veljavnost teh predpisov še za nadaljnja 4 leta.
165.	člen
Občinska skupščina ima svoj poslovnik, ki ga sprejmeta oba zbora. Poslovnik podrobneje ureja konstituiranje občinske skupščine, pripravo in potek sej, postavljanje predlogov, glasovanje o predlogih in izvrševanje sklepov sej občinske skupščine. Poslovnik ureja tudi delo komisij občinske skupščine. Poslovnik se uporablja za skupne seje obeh zborov in za ločene seje.
4.	Predsednik občinske skupščine
166.	člen
Občinska skupščina ima predsednika.
Predsednika občinske skupščine izvoli občinska skupščina izmed odbornikov na predlog 10 odbornikov.
Za predsednika občinske skupščine je izvoljen kandidat, ki dobi večino glasov vseh odbornikov.
Volitve predsednika občinske skupščine so tajne.
Predsednik so voli za 2 leti s tem, da je lahko ob konstituiranju skupščine ob izvolitvi polovice odbornikov občinske skupščine ponovno izvoljen, če mu ni prenehal odborniški mandat.
167.	člen
Predsedniku občinske skupščine preneha njegova funkcija, če mu preneha odborniški mandat, če se
sam odpove funkciji ali če ga občinska skupščina razreši na predlog najmanj ene petine odbornikov z večino glasov vseh odbornikov.
168.	člen
Predsednik občinske skupščine predstavlja občinsko skupščino ter zastopa občino kot pravno osebo. Predsednik j c odgovoren skupščini za svoje delo.
Predsednik občinske skupščine skrbi za izvrševanje sklepov občinske skupščine, vsklajuje delo njenih organov ter delo teh organov z drugimi organi in organizacijami v občini ter opravlja druge zadeve, ki mu jih naloži občinska skupščina.
169.	člen
Predsednik občinske skupščine sklicuje in vodi seje občinske skupščine.
S pomočjo tajnika občinske skupščine pripravlja gradivo za seje občinske skupščine in skrbi za izvrševanje njenih sklepov.
Predsednik občinske skupščine podpisuje vse sklepe občinske skupščine, razen sklepov v zadevah v upravnem postopku.
170.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko zahteva od komisije ali sveta občinske skupščine, da postavi na dnevni red posamezna vprašanja iz svojega delovnega področja.
Komisija oziroma svet mora taka vprašanja obravnavati in o njih sklepati.
Predsednik občinske skupščine ima pravico v nujnih primerih sklicati sejo komisije ali sveta, če je predsednik komisije ali sveta odsoten ali če seje na njegov predlog ne sklice. Predlog za dnevni red seje da v tem primeru predsednik občinske skupščine.
171.	člen
Če meni predsednik občinske skupščine, da sklep komisije ali sveta, ki je bil izdan izven upravnega postopka, nasprotuje zakonu ali drugemu splošnemu predpisu, sporoči to predsedniku komisije ali sveta s predlogom, naj se o zadevi ponovno razpravlja. Če ostane komisija ali svet na svojem stališču, lahko predsednik zadrži izvršitev sklepa in predloži sporno zadevo v obravnavo občinski skupščini, da o njej odloči na prvi prihodnji seji.
172.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko zahteva od tajnika občinske skupščine, da mu poroča o delu upravnih organov in da mu pripravi poročilo o posameznih vprašanjih iz delovnega področja občinskih upravnih organov.
Predsednik občinske skupščine lahko zadrži izvršitev akta, ki ga je izdal tajnik ali občinski upravni organ izven unravnegn nos+onkn in nrerllaga občinski skupščini, da o zadevi dokončno odloči.
173.	člen
Občinska skupščina ima podpredsednika.
Podpredsednik se voli na enak način kot predsednik.
Podpredsednik opravlja določene zadeve iz predsednikovega delovnega področja na podlagi sklepa občinske skupščine.
174.	člen
Predsednik in podpredsednik občinske skupščine določita in javno objavita čas, v katerem bosta sprejemala stranke.
175.	člen
Predsednik in podpredsednik občinske skupščine dobivata za svoje stalno delo v občinski skupščini mesečno nagrado.
Višino stalne mesečne nagrade določi občinska skupščina.
Predsednik in podpredsednik imata pravico do plačanega letnega dopusta v trajanju 30 delovnih dni.
5.	Sveti občinske skupščine
176.	člen
Sveti so politično-izvršilni organi občinske skupščine in organi družbenega samoupravljanja na področju, za katerega so ustanovljeni.
Sveti so za svoje delo odgovorni občinski skupščini.
Sveti opravljajo naloge, ki spadajo v njihovo pristojnost na podlagi predpisov širše družbeno-politič-ne skupnosti in predpisov občinske skupščine.
177.	člen
Sveti obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen "omen za delovne in d m ere orsranizacije in jim lahko dajejo priporočila za njihovo delo.
Sveti usmerjajo delo občinskih upravnih organov s svojega področja in nadzirajo njihovo delo.
Sveti predlagajo splošne predpise in druge sklepe. ki jih sprejme občinska skupščina.
Sveti predlagajo ustanovitev delovnih in drugih organizacij in občinskih skladov.
Sveti praviloma predhodno obravnavajo vse zadeve s svojega delovnega področja, o katerih sklona občinska skupščina, in ji dajo ustrezne predloge za izdajo sklepov.
Sveti odločajo v upravnem postopku samo v primerili. kjer to določa zakon ali drug splošen predpis.
Sveti opravljajo tudi druge zadeve, za katere jih pooblasti občinska skupščina.
Sklepe in predpise sveta podpisuje predsednik sveta.
Sveti sodelujejo z organi samoupravljanja ter družbenimi organizacijami tako, da se z njimi posvetujejo o pomembnejših zadevah iz njihovega delovnega področja in jih vabijo na seje.
178.	člen
Svete, občinske skupščine sestavljajo člani, ki jih delegirajo delovne in druge organizacije, ter člani, ki jih izvoli občinska skupščina izmed odbornikov in drugih oseb.
Občinska skupščina sprejme odlok o sestavi svetov občinske skupščine. S tem odlokom določi število članov sveta, katere organizacijo delegirajo člane v svet in koliko^ članov delegirajo ter koliko članov sveta izvoli občinska skupščina izmed svojih odbornikov in izmed drugih oseb. Predsednika sveta izvoli občinska skupščina. Predsednik in podpredsednik občinske skupščine ne moreta biti člana sveta.
Mandat članov sveta občinske skupščine traja dve leti. Delovne in druge organizacije so dolžne delegirati člane v svet najkasneje mesec dni pred pote-ko"' mandata.
Občinska skupščina lahko na predlog sveta tudi pred potekom mandatne dobe razreši člana sveta, ki ga je sama izvolila oziroma zahteva od organizacije, ki ie čla^a delegirala, da ga odpokliče in delegira drugega člana.
179.	člen
Sveti opravljajo naloge iz svojega področja na sejah.
Predsednik sveta sklicuje seje sveta.
Seje sveta so javne, razen kolikor je s poslovnikom sveta določeno, da so seje v utemeljenih primerih tajne.
180.	člen
Član sveta, ki ga je delegirala delovna ali druga organizacija, se mora posvetovati pred sejo s predstavniki te organizacije oziroma z njenimi organi samoupravljanja, če bo svet na seji obravnaval vprašanja iz delovnega področja dotične organizacije.
181.	člen
Svet s*prejme v začetku leta delovni program, ki mora biti vsklajen z delovnim programom občinske skupščine, mora pa upoštevati tudi predloge delovnih in drugih organizacij in zborov vodičev.
182.	člen
Svet daje občinski skupščini redna poročila o svojem delu in o reševanju vprašanj iz svojega delovnega področja, splošno poročilo pa ji mora predložiti najmanj enkrat letno.
183.	člen
Funkcija člana sveta je častna družbena funkcija. Člani sveta imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem svoje funkcije, in do povračila zaslužka, ki so ga izgubili v času, ko so opravljali delo v svetu. Povračilo stroškov se določi s posebnim odlokom enako kot za odbornike občinske skupščine.
184.	člen
Vsak svet ima svoj poslovnik, ki si ga sam predpiše. S poslovnikom se podrobneje uredi delo sveta.
185.	člen
Občinska skupščina lahko razveljavi ali odpravi nezakonit akt sveta, ki ni bil izdan v upravnem postopku. V takem primeru občinska skupščina naloži svetu, da po potrebi izda nov akt po njenih smernicah. ki so za svet obvezne.
Z odlokom občinske skupščine se lahko določi, da odloča svet v upravnem postopku samo v takih upravnih zadevah, kjer se odloča po prostem preudarku.
186.	člen
Predsednik sveta skrbi, da se izvršujejo sklepi sveta. Sklepe sveta izvršuje pristojni upravni organ občinske skupščine.
Svet lahko razveljavi ali odpravi nezakonite akte pristojnega upravnega organa, ki niso izdani v upravnem postopku. V takem primeru naloži svet upravnemu organu, da po potrebi izda nov akt po danih smernicah, ki so za upravni organ obvezne.
187.	člen
Svet odloča v upravnih zadevah z odločbo, ki jo podpiše predstojnik upravnega organa, v katerega delovno področje spada zadeva.
188.	člen
Občinska skupščina ima tele svete:
1.	svet za splošne in notranje zadeve,
2.	svet za družbeni plan in finance,
3.	svet za industrijo in obrt.
4.	svet za kmetijstvo in gozdarstvo,
5.	svet za blagovni promet in turizem,
6.	svet za komunalne zadeve,
7.	svet za urbanizem.
8.	svet za stanovanjske zadeve,
9.	svet za delo in delovna razmerja,
10.	svet za zdravstvo.
11.	svet za varstvo družine,
12.	svet za socialno varstvo,
13.	svet za vzgojo in izobraževanje,
14.	svet za društveno dejavnost.
Občinska skupščina lahko po potrebi ustanovi nove ali ukine obstoječe svete občinske skupščine.
189.	člen
Svet za splošne in notranje zadeve obravnava zadeve s področja organizacije in dela občinskih upravnih organov, zadeve matične službe, varstva javnega reda in miru, varnosti prometa, varnosti ljudi in premoženja in pomoči osebam, ki so prestale kazen, so pogojno izpuščene ali pomiloščenc.
Svet za družbeni plan in finance obravnava in določa dokončen predlog programa razvoja, občinskega družbenega plana, občinskega proračuna in zaključnega računa, nadzira izvajanje občinskega družbenega plana in proračuna, opravlja premoženjsko pravne zadeve in druge zadeve s področja financ.
Svet za industrijo in obrt obravnava zadeve s področja industrije, rudarstva, gradbeništva in obrti.
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo obravnava zadeve s področja kmetijstva, gozdarstva, lova in ribolova.
Svet za blagovni promet in turizem obravnava zadeve s področja blagovnega prometa, tržišča, gostinstva in turizma.
Svet za komunalne zadeve obravnava zadeve s področja gradenj, prometa, cest, vodnega gospodarstva in ostalih komunalnih zadev.
Svet za urbanizem obravnava zadeve s področja urbanizma.
Svet za stanovanjske zadeve obravnava zadeve s področja stanovanjske politike in varstva stanovanjskih pravic občanov.
Svet za delo in delovna razmerja opravlja zadeve s področja dela, zaposlovanja delavcev in socialnega zavarovanja.
Svet za zdravstvo opravlja zadeve s področja zdravstva.
Svet za varstvo družine opravlja zadeve s področja varstva družine in skrbništva mladoletnih.
Svet za socialno varstvo opravlja zadeve s področja splošnega varstva in skrbništva odraslih.
Svet za vzgojo in izobraževanje opravlja zadeve s področja šolstva in predšolske vzgoje ter izobraževanja odraslih.
Svet za društveno dejavnost opravlja zadeve s področja ljudske prosvete, telesne vzgoje in športa ter druge zadeve s področja društvene dejavnosti v občini.
190.	člen
Če Je sporno, v čigavo delovno področje spada določena zadeva, odloči o tem predsednik občinske skupščine. Če se svet s tako odločitvijo ne strinja, lahko zahteva, da o tem odloči občinska skupščina.
6.	Komisije občinske skupščine
191.	člen
Občinska skupščina ima za proučevanje posameznih vprašanj, za pripravo predlogov in za opravljanje drugih zadev s svojega delovnega področja stalne in začasne komisije.
Stalne komisijo izvoli občinska skupščina za trajno opravljanje nalog, začasne komisije pa samo za toliko časa. dokler ne dokončajo naloge, za katere so ustanovljene.
192.	člen
Člane stalnih komisij izvoli občinska skupščina za dobo 2 let.
Začasne komisije ustanovi občinska skupščina s posebnim aktom, s katerim se določi delokrog komisije in njena sestava. V komisije občinske skupščine se lahko poleg članov občinske skupščine izvolijo tudi drugi občani, ki s svojim znanjem in izkušnjami lahko pripomorejo k uspešnemu delu komisije.
193.	člen
Stalne komisije občinske skupščine so:
1.	komisija za volitve in imenovanja;
2.	komisija za prošnje in pritožbe;
3.	komisija za družbeno nadzorstvo;
4.	komisija za narodno obrambo;
5.	komisija za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka v delovnih organizacijah;
6.	komisija za zadeve borcev NOV in vojaških vojnih invalidov.
Vsak zbor občinske skupščine ima mandatno-imu-nitetno komisijo, ki štejeta po 5 članov.
Občinska skupščina lahko ustanovi tudi še druge stalne komisije.
194.	člen
Komisija za volitve in imenovanja obravnava vprašanja v zvezi z volitvami oziroma imenovanjem in razrešitvami članov skupščinskih organov in drugih funkcionarjev ter daje skupščini ustrezne predloge. Ta komisija obravnava tudi splošna vprašanja kadrovske politike.
Komisijo sestavljajo člani občinske skupščine in predstavniki družbeno-političnih organizacij.
193. člen
Komisija za prošnje in pritožbe obravnava prošnje in pritožbe, ki jih občani, organizacije in zavodi pošiljajo občinski skupščini.
Komisija za prošnje in pritožbe lahko v zvezi z določeno prošnjo ali pritožbo zahteva od občinskega organa potrebna pojasnila, preizkusi postopek v taki zadevi in predlaga ustrezne ukrepe.
196.	člen
Komisija za družbeno nadzorstvo pripravlja gradivo za izvrševanje družbenega nadzorstva nad delovnimi in drugimi organizacijami, ki ga opravlja občinska skupščina v sodelovanju z organi samoupravljanja. Z družbenim nadzorstvom vpliva občinska skupščina na razvijanje odgovornosti in socialističnih norm pri samoupravljanju, pri poslovanju in pri razpolaganju z družbenimi sredstvi.
197.	člen
Komisija za narodno obrambo organizira, vodi in nadzoruje delo občinskih organov, delovnih in drugih organizacij in občanov v zvezi z narodno obrambo.
198.	člen
Komisija za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka v delovnih organizacijah opravlja družbeno nadzorstvo nad delitvijo čistega dohodka in osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah in samostojnih zavodih na območju občine.
199.	člen
Komisija za zadeve borcev NOV in vojaških vojnih invalidov skrbi za izboljšanje življenjskih razmer. za njihovo šolanje in prekvalifikacijo ter za zdravstveno varstvo bivših borcev in vojaških vojnih invalidov ter za šolanje otrok bivših borcev.
200.	člen
Mandatno-imunitetna komisija vsakega zbora občinske skupščine obravnava vprašanja v zvezi z imunitetnimi pravicami odbornikov občinske skupščine, s prenehanjem mandata, z razpisom nadomestnih volitev in z verifikacijo mandatov novoizvoljenih odbornikov in o tem poroča svojemu zboru.
7.	Občinski upravni organi
201.	člen
Občinski upravni organi neposredno izvršujejo vse zakone in druge predpise, kolikor ni z zakonom izrecno določeno, da jih izvršujejo drugi organi občine oziroma organi širših družbeno-političnih skupnosti, ter opravljajo strokovne naloge za občinsko skupščino in njene organe.
202.	člen
Temeljni občinski upravni organi se ustanavljajo, odpravljajo in njihovo delovno področje se določa s statutom. Drugi občinski upravni organi se določajo s statutom ali z odlokom občinske skupščine.
Temeljni občinski upravni organi so oddelki.
205.	člen
V občinski upravi so tile oddelki kot temeljni občinski upravni organi:
—	oddelek za splošne zadeve in družbene službe,
—	oddelek za notranje zadeve,
—. oddelek za narodno obrambo,
—	oddelek za finance,
—	oddelek za gospodarstvo.
Posebni občinski upravni organi so katastrski urad in krajevna urada v Šmartnem ob Paki in Šoštanju.
204.	člen
Oddelek za splošne zadeve in družbene službe opravlja zadeve s področja šolstva, predšolske vzgoje in varstva otrok, kulture, prosvete in telesne vzgoje, zdravstva, sanitarnega nadzora, socialnega varstva, zadev vojaških vojnih invalidov in borcev NOV, statistike in dokumentacije, pisarniške službe za vse upravne organe in vse druge zadeve iz občinske pristojnosti, ki ne spadajo v delovno področje kakšnega drugega upravnega organa.
Oddelek za notranje zadeve opravlja zadeve v zvezi z varstvom reda in miru v občini, varnosti prometa, z vodstvom knjig državljanskih stanj, s službo prijav in odjav bivanja, z organizacijo požarne varnosti in s pozivanjem občanov na prestajanje kazni.
Oddelek za narodno obrambo opravlja vse upravne in strokovne zadeve s področja narodne obrambe.
Oddelek za finance spremlja finančno izvrševanje programa družbenega razvoja občine in opravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti na področju finančnih obveznosti gospodarskih in drugih organizacij in občanov do družbene skupnosti; pripravlja in izvršuje občinski proračun, kontrolira izvrševanje proračuna ter proračunsko, računovodsko in materialno poslovanje občinskih organov, zavodov in družbenih skladov, opravlja zadeve v zvezi s finančnim poslovanjem gospodarskih in drugih organizacij, premoženjskopravna razmerja glede nepremičnin ter evidenco in varstvo družbene lastnine, odmerja in izterjuje davke in druge davščine od občanov ter nadzoruje, kako izpolnjujejo gospodarske in druge organizacije svoje družbene obveznosti.
Oddelek za gospodarstvo opravlja zadeve s področja gospodarstva (industrije, rudarstva, obrtništva, blagovnega prometa, gostinstva, turizma, kmetijstva, gozdarstva, živinoreje, lova in ribolova, dela in zaposlovanja delavcev, ugotavljanja delovne dobe), gradbeništva, vodnega gospodarstva, urbanizma in urbanističnega načrta, komunalnih, cestnih in stanovanjskih zadev ter zadeve v zvezi s programom družbenega razvoja občine in z gospodarskimi analizami.
205.	člen
Katastrski urad opravlja zadeve vzdrževanja in evidence katastra zemljišč, izvajanja geodetsko tehničnih izmer in zbiranje dokumentacije za potrebe komunalnega gospodarstva, urbanizma in drugih družbenih služb, delovnih organizacij in občanov.
206.	člen
Krajevna urada v občini Velenje sta:
1.	v Šmartnem ob Paki za območje naselij Gavcc, Gorenje, Mali vrh. Paška vas, Podgora, Rečica ob Paki, Slatine, Skorno, Šmartno ob Paki in Veliki vrh;
2.	v Šoštanju za območje naselij Bele vode, Druž-mirje, Gaberke, Lokovica, Preloge, Ravne, Skor-
no pri Šoštanju, Sv. Florijan pri Šoštanju, Šentvid pri Zavodnju, Šoštanj, Topolšica, Zavodnje.
207.	člen
Delovno področje krajevnih uradov se določi s posebnim predpisom občinske skupščine.
208.	člen
Pri opravljanju zadev iz svojega področja upravni organi sodelujejo drug z drugim, z organi upravljanja v delovnih organizacijah in z drugimi organi in organizacijami, ki so zainteresirani na njihovem delu.
z	209. člen
Upravni organi opravljajo zadeve iz svojega delovnega področja samostojno v mejah pooblastil, ki jim jih daje zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi, ter po smernicah občinske skupščine in njenih svetov.
Samostojnost upravnih organov v delu mora priti do izraza tako v izvrševanju predpisov, kakor tudi v razvijanju njihove pobude pri odkrivanju in proučevanju problematike na svojem področju, ugotavljanju napak in drugih slabosti, ki ovirajo učinkovito delo in napredek delovnih organizacij, v dajanju strokovne pomoči pri odpravljanju teh napak in slabosti, v pripravljanju elaboratov, analiz in drugega gradiva o stanju na svojem področju za potrebe skupščine in njenih svetov ter v predlaganju potrebnih ukrepov skupščini oziroma svetom.
V okviru te samostojnosti morajo upravni organi s svojo organizacijo ter z načinom in metodami dela razvijati samostojnost in pobudo uslužbencev na posameznih delovnih mestih in njihovo osebno odgovornost za opravljeno delo.
210.	člen
Upravni organi morajo skupščino in ustrezni svet redno in tekoče seznanjati s problemi na svojem področju in jima s svojimi pobudami in predlogi pomagati pri uresničevanju njunih nalog.
Upra.vni organi morajo opozarjati skupščino in ustrezni svet na protiustavne in nezakonite splošne akte, ki jih izdajo delovne in druge samostojne organizacije.
Upravni organi morajo seznanjati organe samoupravljanja v delovnih organizacijah o nezakonitostih in drugih nepravilnostih v delu organizacije, ki so jih ugotovili v izvrševanju upravnega nadzorstva, in jim predlagati ukrepe za njihovo odpravo.
211.	člen
Upravni organi s svojim delom omogočajo učinkovito uresničevanje pravic in interesov občanov in organizacij, zlasti s tem, da:
a)	skrbijo za hitro in ekonomično poslovanje ter s svojim znanjem in izkušnjami pomagajo drugim organizacijam v občini v njihovih prizadevanjih za čimbolj ekonomično in ekspeditivno poslovanje ter učinkovito zadovoljevanje potreb občanov;
b)	organizirajo in pomagajo pri organiziranju služb, ki so namenjene naravnost občanom, da lahko čim hitreje in s čim manjšimi stroški uveljavijo svoje pravice in interese oziroma opravijo svojo dolžnost (sprejemna pisarna, služba za vloge in pritožbe, služba pravne pomoči občanom in organizacijam ipd.).
212.	člen
Delo občinskih upravnih organov je javno, kolikor ni z zakonom ali z aktom občinske skupščine na podlagi zakona določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot tajnost oziroma da se ne smejo objaviti. Občinska skupščina določi, ko obravnava po-
ročilo uprave, kateri deli poročila se morajo objaviti ter način njihove objave.
213.	člen
Tajnik je najvišji starešina občinskih upravnih organov in disciplinski starešina vseh delovnih ljudi, zaposlenih v občinski upravi. Tajnik lahko posamezne disciplinske pravice prenese na neposrednega starešino.
Tajnika in starešine upravnih organov imenuje občinska skupščina na podlagi razpisa v skladu z zakonom za 4 leta s tem, da so lahko po preteku tega roka ponovno imenovani.
Tajnik mora imeti visoko strokovno izobrazbo, starešine krajevnih uradov najmanj srednjo, starešine drugih upravnih organov pa najmanj višjo strokovno izobrazbo.
214.	člen
Tajnik občinske skupščine skrbi in je osebno odgovoren za to, da občinska uprava kot celota v redu funkcionira in da opravlja upravne in strokovne naloge, ki jih ima po splošnih predpisih; skrbi za zakonito, pravilno in pravočasno izvrševanje nalog; nadzoruje in vsklajuje delo upravnih organov; skrbi za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in njenih svetov; pomaga predsedniku občinske skupščine pri pripravljanju sej skupščine in pri vsklaje-vanju dela posameznih svetov in skupščinskih komisij, opravlja druge naloge, ki jih ima po zakonu in posebnih predpisih ali ki mu jih naloži občinska skupščina.
Tajnik mora skrbeti za pravilno in hitro poslovanje služb, ki prihajajo v stik z občani. Stalno mora spremljati odnose med upravo in občani in skrbeti, da se ti odnosi nenehno izboljšujejo, skladno s položajem in vlogo občana in človeka v naši družbi.
Tajnik se mora udeleževati sej občinske skupščine in na zahtevo dajati mnenja k osnutkom predpisov in mnenja o drugih pomembnejših vprašanjih ter pojasnila in podatke, ki jih zahteva skupščina ali njen član iz področja dela občinske uprave.
215.	člen
Starešine upravnih organov vsak na svojem delovnem področju skrbijo in so neposredno odgovorni za to, da se izvršujejo zakoni in drugi predpisi višjih državnih organov ter predpisi, sklepi in smernice občinske skupščine in njenih svetov; da se izdelajo za občinsko skupščino in njene svete osnutki predpisov in drugih aktov ter pripravijo analize in drugo gradivo za njihovo delo; da upravni organi in posamezni uslužbenci zakonito, pravilno in pravočasno opravljajo vse druge naloge iz svojega področja.
Starešina upravnega organa organizira in vodi delo v organu, je neposredni starešina uslužbencev upravnega organa ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi.
216.	člen
Tajnik je osebno odgovoren občinski skupščini in njenemu predsedniku za zakonito, pravočasno in kvalitetno delo uprave, za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in njenih svetov ter za izvrševanje programa dela upravnih organov.
Starešine upravnih organov so osebno odgovorni tajniku in predsedniku za svoje delo in za zakonito in pravočasno delo upravnega organa, ki ga vodijo, ter za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in njenih svetov s področja upravnega organa. Za delo upravnega organa odgovarjajo starešine tudi ustreznemu svetu.
Tajnik in starešine upravnih organov morajo najmanj enkrat na leto poročati občinski skupščini oziroma ustreznim svetom o svojem delu in o ukrepih, ki so bili storjeni za zboljšanje organizacije, dvig strokovne ravni uslužbencev ter za napredek dela upravnih organov. Skupščina oziroma ustrezni svet razpravljata o poročilu in dajeta upravnim organom obvezne smernice za njihovo delo.
Poročilo skupščini je skupno za vse upravne organe in ga predloži tajnik občinske skupščine, svetu pa predloži poročilo starešina ustreznega upravnega organa.
Starešina mora v poročilu posebej navesti, kako so bili izvršeni sklepi oziroma smernice skupščine oziroma sveta za delo upravnih organov.
Občinska skupščina določi s posebnim odlokom delovni čas uslužbencev občinskih upravnih organov, ki traja 42 ur na teden glede na potrebe občanov.
Občinska skupščina predpiše tudi čas, v katerem se sprejemajo stranke pri občinskih upravnih organih in uredi tudi druga vprašanja v zvezi s .sprejemanjem strank. Za sprejemanje strank morajo biti določeni najmanj trije dnevi v tednu.
Službe, ki imajo stalno opravka z občani, morajo stranke sprejemati praviloma ves delovni čas.
217.	člen
Uslužbenci občinske skupščine so javni uslužbenci. Postavljajo se na podlagi javnega razpisa.
Uslužbenci so, vsak na svojem delovnem mestu, osebno odgovorni neposrednemu starešini za zakonito, pravilno in pravočasno opravljanje svojih nalog.
218.	člen
Uslužbenci in delavci, zaposleni v občinskih upravnih organih, predstavljajo enotno delovno skupnost, ki v mejah zakonov in na njegovi podlagi izdanih predpisov po načelu samoupravljanja samostojno ureja vprašanja, ki se tičejo notranjih razmerij v občinski upravi.
Pravico samoupravljanja uresničujejo delovni ljudje občinske uprave neposredno in po svetu delovne skupnosti kot svojem predstavniškem organu.
Samoupravljanje delovnih ljudi v občinski upravi se v skladu z zakonom uredi s posebnim pravilnikom.
219.	člen
Sredstva za delo zagotovi občinskim upravnim organom občinska skupščina v skladu s posebnimi predpisi glede na vrsto, obseg in pomen nalog ter pogoje njihovega dela.
Sredstva za delo upravnih organov predstavljajo njihov dohodek, ki je enoten in skupen vsem upravnim organom.
Delovna skupnost razpolaga s svojim dohodkom samostojno in ga v skladu s svojim pravilnikom deli s svojim finančnim načrtom in zaključnim računom.
220.	člen
Sodnik za prekrške je poseben upravni organ občinske skupščine, ki vodi upravno-kazenski postopek in izdaja na prvi stopnji odločbe o prekrških, za katere je pristojen po zakonu, ter opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon.
Sodnika za prekrške in njegovega namestnika voli in razrešuje občinska skupščina po določbah zakona. Imeti morata najmanj višjo strokovno izobrazbo.
Delo sodnika za prekrške in druga vprašanja te službe so urejena z zakonom.
VI.	poglavje
NADZORSTVO OBČANOV NAD DEJAVNOSTJO OBČINSKIH ORGANOV IN ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA V ORGANIZACIJAH, KI OPRAVLJAJO DEJAVNOSTI ZA ZADOVOLJEVANJE SKUPNIH POTREB
221.	člen
Delo občinske skupščine in njenih organov kakor tudi delo organov gospodarskih in drugih organizacij, ki opravljajo dejavnost za zadovoljevanje skupnih potreb, je javno.
222.	člen
Da se zagotovi nadzorstvo občanov, se občani, gospodarske in druge organizacije o delu občinske skupščine in njenih organov ter o delu organizacij, ki opravljajo službo za zadovoljevanje skupnih potreb občanov, obveščajo s periodičnimi publikacijami, ki jih izdaja občinska skupščina.
Občani in druga javnost se obvešča o delovanju občinske skupščine in njenih organov tudi po tisku in drugih sredstvih za informacije.
V ta namen predsednik občinske skupščine in druge odgovorne osebe občasno sklicujejo tiskovne konference s predstavniki tiska in radia in jim tudi sicer omogočajo, da se seznanijo z delom organov občine.
Kot sredstvo za obveščanje javnosti o delu občinske skupščine, njenih organov in organizacij, ki skrbijo za zadovoljevanje skupnih potreb, služijo tudi oglasne deske občinske skupščine, krajevnih skupnosti in krajevnih uradov.
225.	člen
Občani, ki so na zborih občanov izvoljeni v organe upravljanja organizacij, ki skrbijo za zadovoljevanje skupnih potreb, so dolžni najmanj enkrat letno poročati o svojem delu in o delu organa, v katerega so izvoljeni. Poročati morajo tudi takrat, če to zahteva zbor občanov ali če to zahteva najmanj ena desetina občanov — volilcev.
224.	člen
Izvoljeni oziroma delegirani predstavniki v organe občinske samouprave in druge organe upravljanja so dolžni najmanj enkrat letno predložiti poročilo o svojem delu organom, ki so jih izvolili oziroma delegirali. Ti predstavniki morajo predložiti poročilo tudi v primerih, ko to ti organi zahtevajo.
225.	člen
Na zahtevo občinske skupščine ali njenih organov in na zahtevo zborov volilcev so organi upravljanja v organizacijah, ki opravljajo službo za zadovoljevanje skupnih potreb, dolžni predložiti zborom volilcev poročilo o svojem delu in poslovanju.
VII.	poglavje
OBLIKE NEPOSREDNEGA UPRAVLJANJA
V OBČINI
1. Krajevne skupnosti
226.	člen
Krajevne skupnosti se ustanavljajo za uresničevanje neposrednega upravljanja in sodelovanja občanov v komunalnih, gospodarskih, socialnih, zdravstvenih, kulturnih in drugih dejavnostih, za napredek naselij in zadovoljevanje skupnih potreb občanov.
227.	člen
Krajevne skupnosti se lahko ustanovijo za eno ali več bližjih naselij, ki jih vežejo neposredni skupni interesi.
228.	člen
O ustanovitvi krajevne skupnosti odločajo zbori občanov iz območja, za katerega se lahko ustanovi krajevna skupnost. Krajevna skupnost je ustanovljena, če se je za ustanovitev odločilo najmanj 10 % občanov iz območja krajevne skupnosti.
S sklepom o ustanovitvi krajevne skupnosti mora soglašati občinska skupščina.
229.	člen
Zbor občanov, ki je ustanovil krajevno skupnost, izvoli pripravljalni odbor, ki upravlja krajevno skupnost do izvolitve organov krajevne skupnosti.
Pripravljalni odbor pripravi in predloži v sprejetje najvišjemu organu krajevne skupnosti v roku 60 dni po imenovanju osnutek statuta krajevne skupnosti.
250.	člen
Krajevna skupnost je samoupravna organizacija občanov na njenem območju in je pravna oseba.
Krajevna skupnost ni organ oblasti in njeni organi nimajo upravnih pooblastil.
Premoženje krajevne skupnosti je družbeno premoženje, ki ga upravljajo organi krajevne skupnosti.
251.	člen
Krajevna skupnost uresničuje svoje naloge s tem, da:
—	organizira in pospešuje komunalne, gospodarske, socialne, zdravstvene in druge dejavnosti ter službe, ki neposredno služijo družini, gospodinjstvom in zadovoljevanju skupnih potreb občanov;
—	organizira in pospešuje vse vrste dejavnosti, ki pomenijo pomoč v gospodinjstvu;
—	skrbi za varstvo oseb, ki jim je taka pomoč potrebna;
—	predlaga skrbnike za mladoletnike in druge osebe, ki se postavijo pod skrbništvo;
—	skrbi za napredek stanovanjskega gospodarstva in pomaga občanom pri upravljanju hiš in hišnih skladov ter pri vzdrževanju hiš;
—	organizira prostovoljno delo občanov na svojem območju, zbira prostovoljne prispevke in prireja kulturne, zabavne in druge prireditve;
—	pomaga občinski skupščini oziroma njenim organom pri organiziranju in izvrševanju zadev in nalog na območju skupnosti;
—	daje občinski skupščini oziroma njenim organom mnenja in predloge o posameznih vprašanjih iz njene pristojnosti;
—	upravlja družbeno premoženje, ki ji je dano v upravljanje:
—	skrbi za graditev in vzdrževanje komunalnih objektov v kraju in nadzoruje, ali se uporabljajo v skladu s predpisanim redom, skrbi za organizacijo ukrepov zoper požare, skrbi za pravilno koriščenje krajevnih pašnikov in podobno:
—	imenuje potrošniške svete in druge organe.
Krajevne skupnosti opravljajo tudi druge zadeve po predpisih in zadeve, ki jim jih da v delovno področje občinska skupščina s svojini odlokom.
S statutom krajevne skupnosti se podrobneje določijo njene naloge.
252.	člen
Za uresničevanje svojih nalog lahko krajevne skupnosti za posamezna področja svoje dejavnosti ustanavljajo komisije, odbore, svete, servise in podobno.
233.	člen
Krajevne skupnosti opravljajo zadeve in naloge s sredstvi, ki jih jim v ta namen zagotavlja občina; s sredstvi, ki jih prostovoljno dajejo občani, delovne in druge organizacije, in s sredstvi, ki jih ustvarjajo same.
Občina daje krajevnim skupnostim sredstva predvsem za opravljanje tistih nalog, ki so bile prenesene iz občinske pristojnosti v pristojnost krajevnih skupnosti. V okviru svojih finančnih možnosti pa daje občina krajevnim skupnostim tudi sredstva za pospeševanje komunalnega in gospodarskega razvoja krajevne skupnosti. Sredstva, ki jih daje občina krajevnim skupnostim, se določijo vsako leto v proračunu občine.
Občinska skupščina lahko določi, da se del dohodkov, ki jih dosega občina na območju krajevne skupnosti, uporablja samo za potrebe te krajevne skupnosti.
234.	člen
Krajevna skupnost razpolaga s svojimi sredstvi samostojno in jih s svojim finančnim načrtom razporeja glede na potrebe skupnosti ter pri tem skrbi, da namenska sredstva razporeja za namene, za katere jih je dobila.
Finančni načrt krajevne skupnosti sprejme najvišji organ krajevne skupnosti.
235.	člen
Z dohodki iz posebnega krajevnega prispevka razpolaga krajevna skupnost. Ti dohodki se lahko koristijo samo za namen, za katerega so bili prispevani.
236.	člen
Organi krajevne skupnosti organizirajo razpravljanje o vseh predpisih in drugih aktih, katere jim da v razpravo občinska skupščina in njeni organi. Organi krajevne skupnosti sporočajo občinski skupščini predloge in mnenja, ki so jih dali občani.
237.	člen
Občinska skupščina in njeni organi vsklajujejo delo organov krajevnih skupnosti, dajejo predloge in priporočila za enotno politiko krajevnih skupnosti na posameznih področjih ter skrbe za zakonitost poslovanja krajevnih skupnosti.
238.	člen
Zavodi, ki jih ustanovi krajevna skupnost, poslujejo po načelih samostojnega financiranja in po načelih, ki veljajo za organizacijo in poslovanje zavodov.
239.	člen
Delovni kolektivi zavodov in servisov krajevnih skupnosti imajo zagotovljene samoupravne pravice pri svojem poslovanju. Krajevna skupnost ima do njih pravice in dolžnosti ustanovitelja.
Organizacije, ki jih ustanovi krajevna skupnost, ne smejo brez soglasja krajevne skupnosti spreminjati predmete svojega poslovanja.
240.	člen
Natančnejše predpise p organizaciji in poslovanju zavodov in servisov krajevnih skupnosti izda krajevna skupnost.
241.	člen
Najvišji organ krajevne skupnosti je zbor občanov, ki ga sestavljajo vsi člani krajevne skupnosti.
Občani in člani krajevne skupnosti lahko ustanovijo kot najvišji predstavniški organ krajevne skupnosti svet krajevne skupnosti.
Statut take krajevne skupnosti določa, koliko članov ima svet krajevne skupnosti, katere so njegove pristojnosti ter kakšni so medsebojni odnosi med svetom krajevne skupnosti in zborom občanov.
242.	člen
Najvišji organ krajevne skupnosti sprejema statut krajevne skupnosti, program dela, finančni načrt, zaključni račun in druge najvažnejše akte in odločitve krajevne skupnosti na način in po postopku, ki je določen s statutom krajevne skupnosti.
243.	člen
Svet krajevne skupnosti se voli na zborih občanov.
Mandat članov sveta krajevne skupnosti traja dve leti tako, da se vsako leto menja polovico članov sveta krajevne skupnosti.
Sveti krajevnih skupnosti in njeni organi si predpišejo za svoje delo poslovnik.
244.	člen
Krajevna skupnost ima poravnalni svet, lahko pa ustanovi skupni poravnalni svet z drugimi krajevnimi skupnostmi.
245.	člen
Naloga poravnalnega sveta je, da skuša doseči poravnave v sporih med občani.
246.	člen
Delovno področje poravnalnega sveta, njegov sestav in delo se določa in ureja s statutom krajevne skupnosti.
Poravnalni svet poroča enkrat letno o svojem delu najvišjemu organu krajevne skupnosti.
2. Zbori volilcev
247.	člen
Občani občine sodelujejo pri upravljanju občine na zborih volilcev.
Zbori volilcev se sklicujejo praviloma po krajevnih skupnostih, lahko pa tudi po volilnih enotah ali po posameznih delih volilne enote oziroma za območje dveh ali več volilnih enot.
248.	člen
Zbori volilcev se sestajajo po potrebi.
Zbor volilcev skliče po sklepu občinske skupščine njen predsednik.
Zbor volilcev lahko skliče tudi svet krajevne skupnosti, 10”/» volilcev iz območja krajevne skupnosti in krajevna ali občinska organizacija SZDL. V vsakem primeru sc mora o sklicu zbora volilcev obvestiti tudi predsednika občinske skupščine.
Obvestilo o sklicu zbora volilcev se objavi na krajevno običajen način najmanj 8 dni, v nujnih primerih pa 3 dni pred zborom volilcev na območju zbora.
249.	člen
Zbor volilcev začne sklicatelj zbora volilcev. Zbor volilcev vodi delovno predsedstvo, ki ga sestavljajo trije člani.
Zapisnikarja določi sklicatelj zbora.
Zapisnik o zboru volilcev podpišejo člani delovnega predsedstva in zapisnikar.
250.	člen
Zbor volilcev je sklepčen, če je navzočih 10% ali vsaj 50 volilcev z območja, za katerega je zbor skli-
ca n. Zbor volilcev sprejema sklepe z večino glasov navzočih volilcev.
251.	člen
Občinska skupščina mora obvezno obravnavati sklepe zborov volilcev in mora o svojih sklepih poročati na prihodnjih zborih volilcev.
252.	člen
Občinska skupščina je dolžna pred sprejetjem posebno pomembnih sklepov za občino predložiti predloge teh sklepov v obravnavo zboru volilcev. Ti pomembnejši predlogi so:
—	predlog programa perspektivnega razvoja občine;
—	občinski družbeni program;
—	občinski proračun;
—	letno poročilo o delu občinske skupščine;
—	urbanistični načrt in regulacijski načrt;
—	predpisi o občinskih taksah in dokladah;
—	predpisi, ki vplivajo na osebni ali družbeni standard občanov.
Osnutki predpisov in drugi' predlogi, ki jih morajo obravnavati zbori volilcev, morajo biti predloženi v obravnavo najmanj 15 dni, preden bo o njih sklepala občinska skupščina.
255. člen
Občinska skupščina ali njen organ ne more sprejeti akta, ki obravnava vprašanje, pomembno samo za življenje in delo v posameznem naselju, če se je na zboru volilcev izrekla proti njemu več kot polovica vseh volilcev.
Prav tako občinska skupščina ne more sprejeti akta, ki ureja vprašanje, pomembno za življenje in delo v občini, če se je proti njemu izrekla več kot polovica vseh zborov volilcev.
Občinska skupščina in njeni organi niso vezani na sklepe zborov volilcev iz prvega in drugega odstavka tega člena, če so ti sklepi v nasprotju s splošnimi družbenimi interesi, vendar je v tem primeru dolžna na ponovnem zboru volilcev pojasniti vzroke za svoje stališče.
254.	člen
Volilci lahko na zboru volilcev postavljajo vprašanja odbornikom občinske skupščine v zvezi z delom občinske skupščine in njenih organov.
Odborniki občinske skupščine morajo na vprašanja odgovarjati takoj na samem zboru, če pa je potrebno zbrali podatke ali opraviti poizvedbe, pa na naslednjem zboru.
3.	Občinski referendum
255.	člen
Občinski referendum razpiše občinska skupščina na lastno pobudo, na pobudo petine občanov — volilcev občine, polovice zborov volilcev v občini ali če je tako določeno s predpisom širše družbeno-politične skupnosti.
Občinska skupščina lahko razpiše referendum tudi •ta predlog krajevne skupnosti, delovne in družbeno politične organizacije.
Občinski referendum se razpiše najmanj 30 dni pred izvedbo.
Za zakonito izvedbo referenduma skrbi občinska skupščina.
256.	člen
Občinski referendum se izvrši tako, da občani potrdijo odlok' ali sklep, ki ga je občinska skupščina
že sprejela, ali pa tako. da se izjavijo o predlogu odloka oziroma sklepa vnaprej, preden ga je sprejela.
257.	člen
Občinska skupščina mora obvezno razpisati referendum na območju občine, ki se hoče priključiti drugi občini, ali kadar uvede posebni krajevni prispevek za območje celotne občine.
258.	člen
Za referendum morajo biti vprašanja, ki so postavljena občanom, sestavljena tako, da je nanje moč nedvoumno odgovoriti z »za« ali »proti«.
Na referendumu se glasuje neposredno in tajno.
259.	člen
Predlog, o katerem se glasuje na referendumu, je sprejet, če je glasovala zanj večina volilcev, ki so glasovali.
Odločitev, ki jo sprejmejo občani na občinskem referendumu, je za občinsko skupščino obvezna. Občinska skupščina ne more v enem letu po izvedbi referenduma izdati nobenega akta. ki bi bil v nasprotju z njegovim izidom.
4.	Druge oblike sodelovanja občanov pri upravljanju
občine
260.	člen
Občani sodelujejo v upravljanju občine še s svojo svobodno ali združeno iniciativo in s sodelovanjem v raznih anketah.
261.	člen
\ sak občan ali skupina občanov ima pravico, da občinski skupščini ali njenim organom predlaga osnutke predpisov, da zahteva njihovo dopolnitev ali spremembo ali da zahteva posredovanje v drugih zadevah, razen v zadevah, ki se rešujejo v upravnem postopku.
262.	člen
Občanu ali skupini občanov mora pristojni organ odgovoriti najkasneje v roku 60 dni. V kolikor občan ali skupina občanov ni zadovoljna z odgovorom, dokončno odloči občinska skupščina, razen v zadevah, ki spadajo v pristojnost širših družbeno-poliličnih skupnosti. Pri tem so izključene zadeve splošnega upravnega postopka.
263.	člen
Občinska skupščina lahko razpiše ankete za celotno ali delno območje občine, da dobi mišljenje glede zadeve, ki jo namerava s svojim predpisom u rediti.
Anketiranje občanov se ne more opravljati o zadevah. o katerih mora odločati občinski referendum ali zbor občanov.
Anketiranje občanov lahko izvedejo tudi drugi organi občinske skupščine.
264.	člen
Če zahteva 100 občanov volilcev, da se izvede anketa o določenem vprašanju, so jo občinska skupščina in njeni organi dolžni izvesti, če spada zadeva v občinsko pristojnost.
Tako anketo izvede za zadevo pristojni občinski upravni organ.
S tako anketo se mora dobiti mnenje najmanj 500 občanov — volilcev.
Vlil. poglavje
RAZMERJE OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV DO DELOVNIH IN DRUGIH ORGANIZACIJ
265.	člen
Razmerja med občino in delovnimi organizacijami so urejena z ustavo, zakoni in drugimi predpisi ter s tem statutom.
266.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z delovnimi in drugimi organizacijami v občini.
Občinska skupščina in njeni organi organizirajo zbiranje in združevanje sredstev delovnih organizacij za izpolnitev splošnih nalog občine ali za izvedbo drugih splošnih nalog.
Občinska skupščina in njeni organi imajo do delovnih organizacij samo tiste pravice, ki so določene v ustavi in zakonih.
Občinska skupščina in njeni organi vplivajo na delovne organizacije v občini tako. da je njihova politika gospodarskega razvoja in trošenja družbenih sredstev v skladu s splošno družbenimi interesi, zlasti pa še s programom razvoja in družbenim planom občine.
Občinska skupščina in njeni organi nadzorujejo tudi zakonitost dela delovnih organizacij.
267.	člen
Občinska skupščina in njeni sveti lahko dajejo delovnim organizacijam priporočila. Delovne organi-zacije sp dolžne razpravljati o priporočilih na sejah najvišjih organov samoupravljanja in morajo obvestiti občinsko skupščino o svojem stališču.
268.	člen
Občinska skupščina in njeni organi spremljajo, kako delovne organizacije izpolnjujejo plane in jih opozarjajo na pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki bi lahko imele škodljive posledice za razvoj organizacije ali razvoj občine.
269.	člen
Če ravna delovna organizacija 'v nasprotju z zakonitimi predpisi, je občinska skupščina dolžna storiti ustrezne ukrepe zoper njene organe samoupravljanja po splošnih predpisih.
Občinska skupščina lahko do odločitve ustavnega sodišča zadrži izvršitev protiustavnega ali nezakonitega splošnega akta, ki ga izda delovna ali druga samoupravna organizacija.
270.	člen
Občinska skupščina in njeni organi lahko priporočajo združevanje delovnih organizacij v večje delovne organizacije ali druge reorganizacijske ukrepe, če to narekujejo splošni gospodarski in družbeni interesi in če se s tem doseže kakovostno boljša in količinsko večja proizvodnja oziroma storitve.
271.	člen
Razmerje do kmetijskih organizacij ureja občinska skupščina na isti način kot do drugih delovnih organizacij. Pri tem skrbi zlasti za nadaljnjo socialistično preobrazbo kmetijstva in gozdarstva in ustvarja potrebne pogoje za tako preobrazbo.
272.	člen
Občinska skupščina in n jeni organi skrbe za smotrno upravljanje in uporabljanje premoženja v sploš-
no družbeni lastnini na območju občine. Občinska skupščina in njeni organi morajo ravnati s premoženjem v splošni družbeni lastnini ,s skrbjo dobrega gospodarja v skladu z zakonitimi predpisi.
Občinska skupščina lahko daje v uporabo splošno ljudsko premoženje delovnim organizacijam in krajevnim skupnostim.
S premoženjem, ki ni dano v uporabo po prejšnjem odstavku, gospodari občinska skupščina po svojih organih.
IX.	poglavje
SODELOVANJE OBČINE Z DRUGIMI OBČINAMI
273.	člen
Zaradi urejevanja zadev, ki imajo skupen pomen za več občin, in zaradi zadovoljevanja različnih potreb občanov s področja posameznih občin, lahko občina skupno z drugimi zainteresiranimi občinami ustanovi skupne službe in sklade.
Skupne službe in skladi se ustanovijo za opravljanje in financiranje takih dejavnosti, ki se lahko cenejše in uspešnejše’opravljajo z medobčinskim sodelovali jem.
274.	člen
Razmerje med občinami pri ustanavljanju skupnih služb in skladov se uredi s posebno pogodbo.
275.	člen
Občina lahko za uresničevanje svojih nalog ustanavlja skupno z drugimi občinami tudi delovne organizacije, združuje sredstva, izmenjuje izkušnje, organizira skupne akcije in druge oblike medsebojne pomoči in sodelovanja.
Razmerja, ki nastanejo z drugo občino pri ustanavljanju skupne delovne organizacije, pri združevanju sredstev in pri organiziranju skupnih akcij, se določijo s posebno pogodbo.
276.	člen
Občina sodeluje skupno z ostalimi mestnimi občinami v Stalni konferenci mest Jugoslavije zaradi izmenjave medsebojnih izkušenj in nudenja medsebojne pomoči pri opravljanju nalog občinskih skupščin.
277.	člen
Občina se poslužuje tudi drugih oblik izkušenj pri pospeševanju neposrednih oblik samoupravljanja v občinah in delovnih organizacijah.
X.	poglavje
RAZMERJE OBČINE DO OKRAJA
278.	člen
Občina lahko pooblasti okraj za opravljanje tistih nalog, ki se lahko boljše ali uspešnejše organizirajo pri okraju zaradi enotne ureditve, ali če to narekujejo kadrovski razlogi.
Medsebojna razmerja, ki nastanejo s takim pooblastilom, se urejajo z medsebojno pogodbo.
279.	člen
Občina lahko skupno z drugimi občinami in z okrajem ustanovi skupne sklade.
Medsebojna razmerja med občinami in okrajem glede financiranja sklada in druge pravice in obveznosti se določijo s pogodbo.
XI.	poglavje
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
280.	člen
Pravni akti, ki jih po določbah tega statuta sprejme občinska skupščina in njeni organi, morajo biti izdani najpozneje v enem letu po uveljavitvi tega statuta. V istem roku morajo biti s statutom vsklaje-ni vsi predpisi občinske skupščine in njenih organov.
281.	člen
Ta statut začne veljati 30 dni po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. S tem dnem preneha veljati statut občine Velenje v prečiščenem besedilu št. 01-01-11/3-61 z dne 9. avgusta 1961, njegove poznejše spremembe in dopolnitve in vsi drugi predpisi sta-tutnega značaja.
Št. 011-5/1964-1.
Velenje, dne 15. aprila 1964.
Predsednik Skupščine občine-Velenje
ing. Ludvik Mali 1. r.
TISKALO CP MARIBORSKI TISK