ff Trstu, v i&rak, 10. okfosrs 1S1Sa Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št 20, I. nadstr. — Vsi dopisi naj sa pošilj?jo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izda>itelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisar.e zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška A®iškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina maša: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta ................. ia tri mesece................. za nedeljsko izdajo za celo leto....... 5.29 z« pol leta................. mc-iix T i dS i as.a Posamezne številke .Edinosti* sz predajajo po G. vinarja zastarele Številke oo 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v široko3ti e:is kolon\ Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin* Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........T......mm po 20 vin«. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—i vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . • 2.—^ Mal' oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina to reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključni Is upravi .Edinosti' — Plača in toži se v Trstu. Uprava in Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. PrančiSr* Asifikega SL 20. — Poštnohranilničai račun št 841.652 Mleti najnovejših dogodkov. Italijanska bojišča. — Sovražni topovski in minovški ogenj proti južnemu delu primorske fronte. Pehotni napadi južno Nove vasi in proti Sv. Katarini zavrnjeni. V Eassanskih alpah Lahi po srditih bojih odbiti. — Uspešen naš letalski napad v rur-laniji. Ruska bojišča. — Na Ludovi v Karpatih nemški uspeh. Na Pantirskem sedlu sovražni sunek odbit. V Voliniji ponovni močni ruski napadi odbiti ob najtežjih sovražnih izgubah. Romunska bojišča. — Romuni pri Ter-čvaru vrženi, Braševo po hudih bojih očiščeno. Romunske pomožne čete pri Feldvaru poražene. Sovražnik se umika povsod z bojišča. — Pri Svištovem Nemci zavzeli donavski otok. Iz Dobrudže nič poročil. Albansko-macedonska bojišča. — v Al- banji nič novega. Zapadno železnice Bi-to!j—Florina sovrražni napadi odbiti, vzhodno železnice se je sovražnik ustanovil na levem bregu Crne reke. Zapadna bojišča. — Ob Kanalu in južno Yperna živahno topovsko in patrulj-sko delovanje. Na sommski fronti se je nadaljevala velika bitka ob še povečanih sovražnih naporih. Vs! napadi na 25 km široki tronti odbiti. Pred Verdunom narašča topovski ogenj. Turška bojišča. — Nič posebnega. Italijanska boii&a. DUNAJ, 9. (Kor.) Uradno se razglaša: 9. okt. 1916. Italijansko bojišče. — Delovanje sovražne artiljerije in minovk na južnem delu primorske fronte se nadaljuje. Italijansko pehoto, ki ie na kraški planoti južno Nove vasi in v goriškem odseku proti Sv. Katarini poizkušala napasti, smo zavrnili z zapornim ogenjem. V Fas-sanskih alpah je prišlo v odseku Gardi-nal—Coldose do več ur trajajočih srditih bojev moža proti možu. Napadajočega nasprotnika — močnega več bataljonov, smo popolnoma zavrnili. Naše čete so vzdržale vse postojanke na vrhovih. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. Dogodki na morju. DUNAJ, 9. (Kor.) Uradno se razglaša: V noči od 8. na 9. oktobra so naša pomorska letala uspešno obmetala z bombami kolodvor in vojaške naprave v San Gior-gio di Nogaro in Latisani, potem obrambne baterije v Portobuso, notranje gra-deško pristanišče in baterijska namesti-šča ob dolnji Soči. Vsa letala so se kljub najhujšemu obstreljevanju vrnila nepoškodovana. Poveljništvo brodovja. Italijanske izgube. DUNAJ, 8. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Po neki zasebni statistiki so Italijani od izbruha vojne sem izgubili mrtvih: 11 generalov, 110 polkovnikov in podpolkovnikov, 173 majorjev, 927 stotnikov, 799 nadporočnikov in 2940 poročnikov. V času od 15. do 30. septembra t. 1. je bilo ujetih: 7 polkovnikov in pod polkovnikov, 5 majorjev in poleg tega 30 stotnikov, 40 nadporočnikov in 77 poročnikov. S kraške fronte. (Odobreno po vojnem tiskovnem stanu.) 5. oktobra. 1916. Vojvoda Aosta je četam svoje tretje armade privoščil skoraj tritedenski odmor. Porabil je ta odmor za to, da je onih trideset brigad, ki so bile v septembrski kraški bitki razbite in popolnoma pomešane med seboj, popolnil z onimi polki, ki so krvaveli v četrti in peti soški bitki in so se potem dolge mesece v notranjosti Italije v svojih dopolnilnih okrajih u-dobno odpočivale. Porabil je odmor nadalje za to, da ie po gosti železniški mreži navozil za svoj hrbet ogromne množine municije. Ker železnice niso same mogle obvladati prevozov, si je pomagal s transporti po morju. Velike transportne ladje so prihajale v smeri proti izlivu Soče. Preko soških mostov so se noč za nočjo valili bataljoni za bataljoni in muni-cijske kolone druga za drugo. Tisočere tovorne živali so neprestano donašale vodo in živila, pravcati živi rožni venec. Za italijansko fronto se je nenadoma pričelo povečano delovanje. Določila so se napadna vrata za pehoto, prerezale so se žične ovire za napadna pota in živahno gibanje se je istočasno pričelo tudi v frontnem okolišu. Italijanska artiljerija jc začela streljati pogosteje. Običajno usmerjanje in iskanje naših baterij se je razširilo v smotreno učinkovalno streljanje na naša zvezna pota. Privezni zrakoplovi btoje neprestano na obzorju. Več dni že ne mine niti četrt ure, da ne bi eden ali dva letalca križarila nad nami, večkrat tudi cela brodovja. Večkrat mečejo bombe. Predvsem pa poizvedujejo. Množe se torej vedno bolj in bolj znaki bodoče bitke in od 4. oktobra ponoči Italijani tudi s težkim artiljerijskim ognjem obdelujejo vse naše postojanke v Primorju in na kraški planoti. Drugače običajno italijanska artiljerija molči dopoldne. Njeni opazovalci imajo solnce proti sebi. Sedaj pa deluje neprestano. Njeni novi francoski topovi pošiljajo granato za granato v kraje za fronto. Eksplozijski oblaki so večkrat žatra-nasto rumeni; to so nove plinove granate, s katerimi napravljajo soški pekel še bolj peklenski. Kdor vdiha ta plin, je izgubljen, če nima krinke proti plinu. In obenem s plinovimi granatami udarjajo neprestano kroglje vseh kalibrov na naše vojake. 2e ponoči je bobnelo brez konca; toda sedaj dopoldne je bobnenje narastlo polagoma do peklenskega ognja. Samo na naš čisto ozki odsek so v dveh urah na-tresli dvajsettisoč granat. Ne samo celih železniških vagonov, temveč cele železniške vlake železja so metali po zraku. Hipoma udari v grmeče, hitro drug za drugim sledeče posamezne treske, ki u-darjajo neposredno pred nami, težko e-notno bobnenje. Četrt ure se ne da razločiti noben topovski strel, kajti ognjeni napad iz stoterih topov se je združil v en sam vihar, ki razsaja severno našega odseka. Takoj nato je postalo razmeroma mirno in potem hipoma zopet vihar, toda drugačen in kakor iz druge smeri. Gcne-ralštabni častnik nad nami pravi: »Sedaj bobnamimi. Očividno so Italijani tam proti severu. Pripravljamo protinapad.« Zvečer smo pri višjem poveljništvu Naše prvo vprašanje: »Kaj je bilo s peklenskim ognjem?« Generalštabni častnik je imel prav; dopoldne so Italijani vdrli severno nas v prednjo postojanko. Takoj nato jih je protinapad vrgel iz nje. Bilo je pri Opatjem selu. Že četrta in peta soška bitka je popolnoma razdjala Opatje selo, ki je bilo tedaj za doberdobsko fronto, in tudi sosednje kraje ob Dolu. Cotiči in Devetaki so odtlej razvaline. Danes je Opatje selo v naši fronti in nasprotnika se borita med razvalinami. In tudi tu je zopet odločila naša pehota. Poveljujoči general je rekel le kratko o njej: »To so svetniki, poklekniti je treba pred njimi!« In dejal je potem: »Mi vsi vemo za kaj se borimo. Za nami leži Trst.« Ruska boiiKa. DUNAJ, 9. (Kor.) Uradno se razglaša: 9. okt. 1916. Rusko bojišče. — Prestolonasle-dnikova fronta: V ludovskem okolišu so nemški bataljoni iztrgali Rusom neki vrh. Na Pantirskem sedlu smo odbili sovražni sunek. — Princa Leopolda Bav. fronta Naše postojanke med Svinjuhi in Kisje-linom so bile včeraj zopet cilj močnih ruskih napadov, ki so se na obeh straneh Zaturčev ponavljali trikrat do štirikrat, a so se za sovražnika ponovno končali s popolnim neuspehom ob največjih izgubah. Namestnik načelnika generalnega Štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN, 9. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 9, okt. 1916. Vzhodno bojišče. — Princa Leopolda Bav. fronta: Proti delu pred kratkim napadene fronte zapadno Lučka so Rusi včeraj obnovili svoje napade. Uspeha niso imeli na nobenem mestu in so zopet imeli največje izgube. Tudi tu krvav poraz naših sovražnikov. Jugovzhodno Brzezanov smo odbili ruske sunke. — Fronta nadvojvode Karla: V Karpatih smo s presenetljivim naskokom na Babi Ludovi naprej porinili našo postojanko m obranili pridobitev v srditem boju moža proti možu. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. Nadvojvoda Friderik na Poljskem. LUBLIN, 9. (Kot.) Vrhovni armadni poveljnik vojni maršal nadvojvoda Friderik je včeraj dopoldne dospel v Demblin k slovesni blagoslovitvi mostov čez Vislo v Demblinu in Bulavih. Na kolodvoru so ga sprejeli predstavitelji oblasti. Po blagoslovitvi 415 metrov dolgega mostu se je nadvojvoda peljal po Visli do Bulavov, kjer je bil slovesno sprejet. Po končani slovesnosti se je nadvojvoda v nekdaj slavnem gradu Cartorijskih udeležil obeda, nakar je potoval dalje v Lublin, kamor je dospel ob 4 popoldne in bil sprejet po predstaviteljih vojaških in civilnih oblasti. Ob 7 zjutraj danes je potoval dalje. Mesta Lublin, Demblin in Belavi so bila slavnostno okrašena z zastavami. Nadvojvodo so povsod pozdravljali kar najspostl j i ve jse._ Romunska boJISta. DUNAJ. 9. (Kor.) Uradno se razglaša: 9. okt. 1916. Romunsko bojišče. — Zvezne čete generala pl. Fa|kenhayna so včeraj vrgle sovražnika pri Terczvaru (Torz-burg) in Braševo očistile v srditih pouličnih bojih. Iz Haromszoka prihitela sovražna ojačenja smo zaustavili jugovzhodno Foidvara (Marienburg) in jih potolkli. Romuui se povsodi umikajo z bojišča. V Hargitsko in Gyorgenjsko pogorje vdirajoči armadi generala pl. Arza se sovražnik mestoma upira. — Pri Svištovem na bolgarski Donavi so se, podpirane po našem podonavskem brodovju, nemški oddelki in avstro-ogrski pijonirji polastili po Romunih zasedenega otoka, pri čemer so zajeli 6 topov, 3 častnike in 155 mož. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN, 9. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 9. okt. 1916. Sedmograško bojišče. — Prodiranje v vzhodni Sedmograški se je nadaljevalo. Romune smo porazili v bitki pri Braševem. Njihova od severa došla ojačenja so zastonj posegla v boj severovzhodno Braševega. Torzvar (Torzburg) smo vzeli. Sovražnik se umika na vsej črti. Balkansko bojišče. — Macken-senova armadna skupina: Nemške čete, podpirane po avstro-ogrskih monitorjih, so se z nenadnim napadom polastile donavskega otoka severozapadno Svištove-ga ter zajele 2 častnika, 150 mož in 6 topov. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. SOFIJA, 9. (Kor.) Generalni štab javlja: S. oktobra. — Ob Donavi mir. V Dobru 3 ž i je bil dan relativno miren. Po celi vrsti brezuspešnih napadov, ki so trajali več dni, se je sovražnik umeknil v svoje prejšnje postojanke. Vsled posrečenega protinapada severovzhodno vasi Bešaula smo nazaj pognali oddelke, ki so ostali pred sovražnimi črtami, m jim zadali velike izgube. Ob Crnomorski obali mir. Albansko - macedon-ske bojišče. DUNAJ, 9. (Kor.) Uradno se razglaša: 9. okt. 1916. Jugovzhodno bojišče. — Nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. HSfer, fml. BEROLIN, 9. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 9. okt. 1916. Balkansko bojišče. — Mace-donska fronta: Zapadno železnice Bitolj— Florina so bili odbiti sovražni napadi. Vzhodno železnice se je posrečilo sovražniku, da se je ustanovil na levem bregu Crne reke. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. SOFIJA, 9. (Kor.) Generalni štab javlja: 8. oktobra. — Macedonska fronta: Po krvavem porazu, ki ga je 6. oktobra na fronti vasi Gradešnica in Kenali doživelo dvanajst sovražnih bataljonov, sovražnik ni več obnovil svojih prodiralnih poizkusov. Sovražna pehota je ponovno poizkušala prekoračiti Črno reko pri Skoči-viru, a je bil odbit in je imel znatne izgube. V mogičniški dolini srdito obstreljevanje na vsej črti. Na obeh straneh Var-darja in v vznožju Belašice planhie slaboten artiljerijski ogenj. Na strumski fronti je položaj neizpremenjen. Razpršili smo več sovražnih pehotnih in konjiških ddoelkov, ki so hoteli izvrševati poizvedovanja in smo prisilili dva oklopna avtomobila, da sta krenila nazaj. Ob egejski obali mir. _ Zapadna boliSca* BEROLIN, 9. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 9. okt. 1916. Zapadno bojišče. — Fronta vojvode Albrehta Virtemberškega: V bližini obali in južno Yperna ter na artoiški fronti armadne skupine prestolanasiedni-ka Ruprehta ie vladalo živahno strelno in patruljsko delovanje. Mogočna sommska bitka se nadaljuje. Ponoči včeraj so naši zavezni sovražniki še povečali svoje napore. Tem občutnejši je zanje težki, iz-gubenosni poraz, ki ga jim je prizadela junaška pehota in močna artiljerija armade generala pl. Belowega. Izgubili nismo niti najmanjšega kosa jarka na 25 kilometrov široki bojni fronti. Posebno silovito in v kratkih presledkih so Angleži in Francozi, brez ozira na svoje izredne izgube, napadali med Gueudecourtom in Bouchavesnesotn. Čete generalov pl. Bohua in pl. Gamierja so jih vselej popolnoma odbile. Pri Le Sarsu smo pri izči-ščenju nekega angleškega gnezda zajeli 90 mož in 7 strojnih pušek. Artiljerijski boi ie tudi severno Ancre in v posameznih odsekih južno Somme, tako pri Verman-dovillersu, dosegel veliko srditost. — Pre-stolonaslednikova fronta: Nemške raz-strelbe v Argonih so razdejale francoske jarke v znatni razsežnosti. Vzhodno Može je obojestranski ogeni znatno oživel od časa do časa. — Skrajni napor vseh sil zahteva tudi od naših letalcev v opazovalni službi artiljerije in pri obrambnih poletih, ki so potrebni v to, izrednega delovanja. Težka naloga opazovalnih letalcev ie izvršljiva le tedaj, če jim bojni letalci odganjajo sovražnika. Potemtakem še nikdar tako mnogoštevilni zračni boji so bili uspešni za nas. Meseca septembra smo v zračnem boju izgubili 20 letal, eno pa se pogreša. Francoske in angleške izgube znašajo v zračnem boju 97, sestreljenih s tal 25, po neprostovoljnem pristanju v naših črtah 7, vsega skupaj 129 letal. (Zadnji stavek je nerazumljiv.) Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. TurSka bojišča. CARIGRAD, 8. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan javlja: Na vseh raznih frontah se ni dogodil noben sporočila vreden dogodek. Sovražna uradna poroci ia. DUNAJ, 8. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Rusko uradno poročilo. 6. oktobra 1916. — Zapadna fronta: V smeri proti Zločovemu se nadaljujejo srditi boji v okolišu Bjenjakov, fiukalovec in Mejnovec (Mlinovec?). Sovražnik se trdovratno upira naši ofenzivi in napada. Tu smo zajeli 15 častnikov, dva zdravnika in 5£2 mož. V okolišu južno Brzezanov so se naše čete polastile dela sovražnih postojank in so zavrnile ponovne protinapade nemških in turških čet. — Dobru-ška fronta: Naša ofenziva napreduje. Zajeli smo okoli 300 mož. 7. oktobra. — Zapadna fronta: V okolišu severozapadno Bubnovega (severovzhodno Svinjuhov) je močan oddelek nemških čet poizkušal, nas pognati iz nemškega jarka, ki smo ga pridobili, a ga je odbil naš ogenj. Ob Cenjovki in Zlati Lipi, v okolišu Sibalin—Potutovi—Mje-čiščov, se nadaljujejo boji. Sovražnik je poizkušal zopet pridobiti izgubljeno o-zemlje, toda njegove štiri zaporedne protinapade smo odbili ob velikih njegovih izgubah. V okolišu Zlate Lipe se je vršilo šest zračnih bojev, tekom katerih sta podporočnik Orlov in poročnik Jančenko, zasledujoč sovražno letalo, z uspehom vrgla užigalne bombe na sovražno letalo, nakar je ie-to padlo na zemljo. — Dobru-ška fronta: Naša ofenziva se nadaljuje. Naše čete so zasedle Karabadžo in Be-šaul ter hrib med njima. Vse sovražne napade smo zavrnili s sovražnimi izgubami. Po izpovedbah ujetnikov je od nekega bolgarskega polka ostal samo slab bataljon. S. oktobra. — Ne da se poročati nič pomembnega. V Dobrudži je položaj neizpremenjen. _ Vesti iz Grške. Ministrska kriza. AMSTERDAM, 9. (Kor.) Po poročilu Reuterjevega urada iz Aten je profesor Lambros sprejel sestavo kabineta. ATENE. 8. (Reuter. — Kor.) Voditelj grške delavske stranke, Drakulos, je imel avdijenco pri kralju. Izjavil je, da kralj vodi nevarno politiko, ki bi ga nazadnje znala stati prestol. Kralj je odgovoril, da bi pač ne šlo za to, kaj postane s prestolom, če dežela pogine. Kralj je dal razumeti, da še vedno zaupa v vojaško premoč Nemčije in da bi nemška invazija pome-njala konec Grške. Venizelos v Mitileni. ŽENEVA, 9. (Kor.) Po poročilih francoskih listov so Venizelos, Konduriotis in Danglis dospeli v Mitilene, kjer jih je prebivalstvo navdušeno sprejelo. — Konjiški polk v Larisi se je priključil gibanju narodne stranke v Solunu. Grki na Nemškem. GOERLITZ, 9. (Kor.) Včeraj ob M10 zvečer je dospel poveljnik četrtega grškega armadnega zbora, polkovnik Hazopu-Ios, s svojim štabom. V cesarjevem imenu ga je sprejel na kolodvoru namestni poveljnik 5. armadnega zbora, general pehote pl. Bock in Polach, ter ga spremil v hotel. Opoldne se je vršil kratek preprost pozdrav grških gostov v mestni slavnostni dvorani. _ Angleški protest proti pristanju nemškega podvodnika v Ameriki. WASHINGTON, 8. (Reuter. — Kor.) Angleški veleposlanik je posetil državni oddelek. Baje je protestiral proti pristanju nemškega podvodnika »U 53« v ameri-kanskem pristanišču. Nemški cesar o uspehu vojnega posojila. BEROLIN, 8. (Uradno.) Cesar je naslovil na državnega kancelarja naslednji odlok : » Nad IOV2 milijarde se je podpisalo petega vojnega posojila iz vseh krogov naroda. V obliki dolgoročnega posojila domovini na razpolago dana sredstva dosegajo tako okoli 47 milijard. Ta uspeh, dosežen ob najhujšem divjanju največjih med vsemi dosedanjimi napadi na naši fronti, mora veljati za izraz neomajnega zaupanja naroda v zmago in svojo bodočnost. Nemčija dela dalje sredi vojnih opustošenj. Dokler vsakdo da državi vse, kar prihrani pri tem delu, sloni država neizčrpno na lastni moči. Hvaležno se čutim utrjen v zavesti, da nas nepremagljiva sila naroda dovede do zmage. Ukazujem Vam. da objavite ta odlok. Veliki .glavni stan, 7. oktobra 1916. Viljem I. R.« Podvodniško vprašanje v nemškem državnem zboru. BEROLIN, 8. (Kor.) Kakor sporoča cen-trumsko glasilo »Germania«, sta podala centrum in napredna ljudska stranka o podvodniškem vprašanja pismene izjave, ki se jim pa socijalni demokratje niso hoteli pridružiti. Izjava naprednjakov obra- vnava vprašanje podvodniške vojne, se obrača proti mahinacijam v deželi ter izreka državni vladi zaupanje. O izjavah se ima glasovati v glavnem odseku. Ni izključeno, da se predlože tudi plenumu državne zbornice. Pomanjkanje premoga v Parizu. BERN, 8. (Kor.) Kakor poroča »Temps«, morate dve najznatnejši plinarni v Parizu v kratkem zaradi pomanjkanja premoga ustaviti obrat za nekaj časa, najbrž za štiri dni. Kriza je tem vznemirljivejša, ker je šele jesen. Novo japonsko ministrstvo. TOKIO, 8. (Reuter. — Kor.) Novi kabinet je sestavljen. Grof Terauči je bil imenovan za ministrskega predsednika in finančnega ministra, baron Motono pa za ministra zunanjih stvari. Vojni minister baron Osilimo in mornariški minister Kato sta ostala na svojih mestih. m ^ K vprašanju sklicanja parlamenta. • Čudne pojave nam prinašajo današnji dnevi. Na Češkem in Moravskem imajo konservativno plemstvo, ki po svojem rojstvu, po svojem visokem položaju in po svojih zvezah zavzemlje močno pozicijo v državi. In to plemstvo je po vsem svojem mišljenju in svojih tradicijah v najtesne-jem sosedstvu s katoliškimi strankami na Češkem in Moravskem. A glejte: dan na dan čujemo glasove, ki ovajajo, da so si veleposestvo in konservativne češke stranke ob vprašanju sklicanja parlamenta v navskrižju. Prvo je za druge so proti. Oglasil se je tudi brnski »Cas«, ki popolnoma soglaša z nemškimi \Voliovci, svojimi najintimnejimi — nasprotniki, češ, da od parlamenta ni pričakovati kaj koristnega v teh časih, ker bi mnogo govorili, od česar bi imela korist le tujina. Pojavile da bi se narodno-politične težkoče. — Med drugimi argumenti »proti« je tudi ta, da je mnogo mandatov izpraznjenih in da bi bila zbornica nepopolna, kar bi nje izjavam odjemalo veljavo. — Nu, mi se pa spominjamo, da so Cehi mnogo let tirali abstinenčno politiko. Ves narod češki ni bil zastopan v dunajskem parlamentu. Jeli pa kdaj kakemu Nemcu prišlo na misel, da bi hotel radi tega sklepom zbornice odrekati veljavo, da-si ni bil zastopan v njej narod take veljave kakor je češki?! Zbornica šteje nad 500 članov. Ce v taki zbornici manjka 31—40 poslancev, iz raznih strank, je to dejstvo, ki se niti primerjati ne da z onim, ko ni bil zastopan za Nemci najmočneji narod v državi. Vidimo torej, da je ta argument na zelo šibkih nogah, — pač take vrsti kakor jih rabijo ljudje, kadar nimajo boljih. — Govorilo da bi se in govorilo. Na to ponavljamo. Napram inozemstvu ste obe polovici monarhije enota. Ali naj molče vsi, ali pa naj se da vsem beseda! Mari pa bi hotel kdo trditi, da imajo na ogrski strani več obzirnosti do skupnosti monarhije in da so zato Ie oni poklicani, da govore v nje imenu? Mi bi ga hoteli videti, ki bi hotel trditi kaj takega. Pa tudi v angleškem in francoskem parlamentu pada marsikaka beseda, ki ni ljuba vladam. In vendar se nadaljuje ustavno in parlamentarno življenje. Nu, stvar je v teku, da vidimo, kako se bo razvijala! Imetje romunskega kralja zaplenjeno. »Bascler Nachrichten« poročajo iz Bukarešta: »Indenpendanca Roumaine« javlja, da je romunska kraljeva hiša imela v be-rolinski Diskontni družbi in Nemški banki naloženo vse svoje imetje, ki ga je sedaj zaplenila Nemčija. Notranji položaj na Romunskem. — »Frankfurter Zeitung« poroča iz Stock-holma: Petrograjske »Birževija Vjedo-mosti« javljajo iz Bukarešta, da tajni prijatelji Nemčije v romunski družbi nikakor niso ustavili svojega delovanja in da se ne nahajajo samo v Bukareštu. List piše: »2e prej smo navedli predrzno Marghi-lomanovo besedo, da bo z odprtim vizir-jem nadaljeval boj proti novi politični smeri na Romunskem. Prvi način tega boia obstoji v razširjanju vesti, da je u-inik Ogrov do reke Maroša samo past, da romunska armada še ni dosegla nikakršnih dejanskih uspehov, temveč da je po sestopu s Karpatov zašla v težaven položaj. Govori se, da se Rusi niso držali vojaške pogodbe in niso pravočasno prišli v Dobrudžo. Te nesmiselne govorice so dovedle tako daleč, da so se sedaj v Bukareštu zaprli vsi kinematografi, kavarne, slaščičarne in restavracije in da se je prepovedalo točenje piva. Žal pa s tem te govorice nikakor niso bile odpravljene, temveč se razširjajo še vedno bolj. Drugi način pa obstoji v zopetnem izhajanju listov »Dreptatea«, »Steagul« in »Politigue«. Stališče zadnjega lista se je pokazalo jasno, ko je članek v številki 14. septembra imel namesto naslova vprašaj. Članek je bil objavljen tudi v drugih listih. Marghilomanovo glasilo je opozarjalo na nasprotstva v uradnih poročilih romunske vlade in glavnega stana ter zahteva pojasnil. Namen teh pripomb, zaključujejo »Birževija Vjedomosti«, je jasen, nejasno pa je, kako je romunska cenzura mogla pripustiti take pripombe. Strun rr. „EDINOST- štev. 282. V Trstu, dne 10. oktobra 1916. Razglas. Sporazumno z gospodom cesarskim komisarjem neposrednega mesta Trsta se določujejo za okolico naslednja mesta za prilepljanje razglasov nanašajočih se na dotični kraj ki so obrtne vsebine: na Prošeku na pročelju hiše štev. 137-138, lastnika Marino Luxa; na Kontovelju, na pročelju hiše štev. 97, lastnika Ivan Sonce, v Sv. Križu, na pročelju hiše št. 185, lastnika Josip Košuta; na Opčinah, na pročelju hiše Štev. 206, lastnica Tržaška občina, stara šola; v Banah na pročelju hiše štev. 25, lastnica društvena gostilna; v Trebčah, na pročelju hiše štev. 1, lastnika Andrej Možina, in na pročelju hiše štev. 4, lastnice Ana vdova Štrukelj; v Padri-čah, na pročelju hiše št. 31, lastnika Martin Grgič; na Grcpadi, na pročelju hiše štev. 15, lastnika Lovrenc Kale; na Bazovici, na pročelju hiše štev. 6, lastnika Ivan Križmančič in na pročelju hiše št. /, lastnice Marije vd. Prešel. Po § 23. tiskovnega zakona je prepovedano prilepljati objave obrtnega značaja ali zasebne vsebine na drugih mestih, ki niso oblastveno v lo določena. Kršitve se kaznujejo z globo 10 do 400 kron. 'I iskane objave so podvržene zakonu o zaplembi. Trst, 9. oktobra 1916. Schneider, m. p. _ ilpro¥izaciiike slvirl KROMPIR. Od danes od 10 dop. naprej do vštete sobote, 14. t. m., se bo moglo na že objavljenih osmih trgih dobivati na rdeče izkaznice za krompir, ki se razdele ta teden, po 1 kg krompirja na vsak odmerek in sicer po 20 vin. kg. ZDR03 ZA OTROKE. One osebe, ki so v posesti mlečne izkaznice za otroke (rumena izkaznica) bodo mogle v prodajalnah aprovizacijske komisije vsak teden dobivati po kg pše-ničnega zdroba na vsako mlečno izkaznico. Pri nakupovanju se morajo dotične osebe izkazati tudi z izkaznico za živila. Nakupuje se ta zdrob v oni prodajalni, h kateri spada lastnik, oziroma lastnica izkaznice za -živila. Cena zdroba je po 90 vin. kg (Vi kg 23 vin.). ___ Domate vesti* Cesarjeva zahvala za čestitke goriškega deželnega odbora. Goriškemu deželnemu glavariu dr. Faiduttiiu je došel iz kabinetne pisarne Njegovega Veličanstva naslednji dopis: Velespoštovani gospod deželni glavar! Odgovarjajoč blagohotno mi sporočeni želji, sem Njegovemu c. in kr. apostolskemu Veličanstvu predložil od Vas, velečastiti, v imenu deželnega odbora po-knežene grofovine Goriško-Gradiščanske povodom Najvišjega godu izrečene čestitke. Niegovo Veličanstvo je bilo zelo gin-jeno po teh čestitkah, kakor tudi po zago^ tovilu neomajne in zaupljive udanosti po vojni tako težko prizadetih dežela ter mi je blagovolilo najmilostljivejše naročiti, da izrečeni Vam, velečastiti, in pa deželnemu odboru Najvišjo najiskrenejšo zahvalo. Časteč se, da tem potom izpolnjujem ta Najvišji ukaz. Vas prosim, velečastiti, da sprejmete zagotovilo mojega odličnega spoštovanja. Baron Schiessl 1. r. Še vedno prenapolnjene šole! V imenu staršev prosimo slavno šolsko oblast, naj ukrene potrebno, da ne bodo otroci, ki so zakonito obvezani v obiskovanje šole, brez pouka. Kakor smo že poročali, ne more CM deška šola sprejeti vseh otrok, ki se priglašajo za vstop, ker so razredi polni in manjka menda več učnih moči, tako, da imajo štirje razredi šele vsak drug dan pouk, torej v vsem le tri dni na teden. Slišali smo tudi, da so se dečki, ki nimajo prostora v petem in šestem razredu te šole hoteli po nasvetu gosp. šolskega nadzornika vpisati v goriške gimnazijske zaposlovalne tečaje, kjer jih pa tudi ne sprejmejo. Razun tega je mnogo dečkov' prvega razreda brez pouka, ker v šoli poleg že sprejetih 180 do 190 ni prostora Še za vse druge, ki bi zakonito morali v šoto hoditi. Nujno prosimo torej prizadeto šolsko oblast, da to stvar čim prej uredi. Saj, če že ni na mestnih šolah možno otvoriti potrebnih slovenskih sporednic — zakaj bi ne bilo možno, nam pa ni znano — naj se CM šoli dajo na razpolago potrebne učne moči, ali na mestne ali pa na državne stroške! Prostor se pa dobi v razredih, ki so zaradi nerazdeljenega pouka popoldne prazni. Treba je le učnih moči, pa bo stvar rešena. Prosimo pa nujne rešitve, ker so otroci — menda okoli 80 — že tri tedne brez pouka. Goriški deželni glavar Msgr. dr. Faidutti je včeraj počastil s svojim obiskom učite-ljiški zaposlovalni tečaj v Trstu. Ob 10 uri je prišel v pripravnico ter z navdušenimi besedami bodril goience k pridnosti in lepemu vedenju. Informiral se je natančno o razmerah učiteljev in učencev ter obljubil v vsakem oziru svojo naklonjenost. Obiskal je potem še II1. in IV. letnik, pohvalil marljivost gojencev in gojen k ter jih opozarjal na važnost učiteljskega stanu, kateremu v varstvo je izročena naša mladina. — Obisk visokega gosta je izredno razveselil učiteljstvo in mladino. Ob 11 uri se je gospod glavar poslovil; izrazil je učiteljstvu svojo zadovoHnost, da so tečaji tako lepo urejeni, ter ponovno zagotovil zavodu svojo naklonjenost in podporo. Poznali nas niso! Na izvajanja v >Information«, ki so nepoznavanje Slovencev od nemške strani označala kot vrzel, ki jo treba izpolniti tudi v interesu države, reagira »Naše Jedinstvo.: »Vedno so imeh avstr. krogi, posebno dunajski, ta nedosta-tek, da so malo potovali z namenom, da bi se seznanjali z narodi države. Koliko jih je na Dunaju v visokih .krogih, ki so ali bodo zavzemali prva mesta v državi, ki se ne umaknejo z Dunaja po državi, marveč gredo na potovanja po drugem sveta! S poznavanjem se družijo prijatelji. Ali, mi moramo reči z žalostjo, da jih je le malo prihajalo k nam, da bi se seznanili z nami, pak da bi nam tudi pomagali. Ta graja pada v prvi vrsti na dunajsko aristokracijo, ki ji je — j redkimi izjemami — Dunaj vsa država. Nadejamo se, da bo odslej drugače v tem pogledu ter nam ne bodo prihajali v Dalmacijo le tako leteč za malo dni in to le na obali, kjer se tu pa tam izkrcavajo in — popijejo kavo. Zaposlovalne tečaje za slovenske gimnazijce v Trstu (goriško slovensko gimnazijo) je obiskal včeraj v družbi g. dež. šol. nadzornika g. dr. Matejčiča g. dež. glavar goriški msgr. dr. Faidutti. Ogledal si je vse razrede, informiral se je o potrebah dijaštva in učiteljstva ter je obljubil svojo podporo. V tem smislu je potem posredoval pri ekscelenci g. namestniku, kateri je tudi obljubil svojo pomoč. Hišnice (vratarice) ne dobe stanarinske-ga prispevka. Upravno sodišče je razsodilo, da hišnice (vratarice) nimajo pravice do stanarin&kega prispevka. Zgodilo se je prvikrat sedaj, da se je resno treba pritoževati zaradi razsoje upravnega sodišča v stvari vzdrževalnine. Vzdrževalne komisije razlagajo določbo, da stanarinski prispevek (ki znaša tretjino vse vzdrževalnine) dobivajo samo oni, ki so navezani na najeta stanovanja« tako ozkosrčno, da pravijo, da država ni dolžna plačevati sta-narinskega prispevka, če dotičniku zaradi začasne naturalne plače ni treba plačevati stanarine. Temu mnenju je pritrdilo sedaj tudi upravno sodišče. To mnenje pa je napačno fh je obenem velika krivica napram tisočerim in tisočerim vojaškim rodbinam. Kaj je mislil zakonodajalec? Da bi žene kmetovalcev, ki se v vojni lažje preživljajo dobivale manjšo vz-drževalni-no. »Ne biti navezan na najeto stanovanje« se pravi, da je človek v takem položaju, da mu ni treba skrbeti za stanovanje. To pa je le tedaj, če biva v svoji lastni hiši. Da pa hišnice (vratarice) ne bi bile navezane na najeta stanovanja, je pa popolnoma napačno. Naj le hišnica zanemarja svojo dolžnost, se hitro pokaže, kako je navezana na najeto stanovanje. Da ima stanovanje, mora delati. Ce se ji odreče stanarinski prispevek, se pride do naslednjih neskladnosti: Ce ženska zasluži na mesec 40, 60 ali 80 kron v gotovini, dobiva z otroki vred stanarinski prispevek. Ce pa služi na mesec 20 kron, toda ne v gotovini, temveč v obliki stanovanj, pa ne dobi stanarinskega prispevka. Ce bi ji pa kdo za njeno delo, ki ga opravlja kot hišnica, dajal hrano, vredno 50 kron, bi pa dobivala stanarinski prispevek. In to naj bi bilo smiselno in pravično! Stanovanje, ki ga človek zasluži z delom, ni stanovanje, zaradi katerega bi človek ne bil navezan na naieto stanovanje. Krivica pa je še tem večja, ker naredba po § 14., ki vzdrževal-nino za otroke pod osmimi leti zvišuje na poldrugokratni znesek, velja samo za one rodbine, ki imajo tudi stanarinski prispevek. Če torej- kaka tržaška hišnica (vra-tarica) s tremi otroki pod osmimi leti dobiva za svoja opravila prosto stanovanje, ki je vredno 15 do 20 K (navadno je ena sobica s kuhinjo, ali celo sobica z ognjiščem), dobi tako samo K 6570 na mesec, če bi pa ne imela tega brezplačnega sta-uovania, bi pa dobila mesečno kron 118'40. — Če pravosodstvo prehaja tako na slepo preko ocividnih dejstev, se res ni čuditi, če se uporabljajo sredstva proti temu. Ne bomo se čudili, če bomo slišali v kratkem, da hišnice (vratarice) opuste svoja mesta, ali pa da si bodo za svoje delo dale od hišnih gospodarjev plačevati v gotovini in si bodo stanovanje najemale s posebno najemninsko pogodbo. Naš confiteor. Zadnji »Učiteljski Tovariš« je priobčil pod naslovom »Osebna čast in državna misel« pisan z ognjem ljubezni do svojega naroda in svojega stanu, sloveč delo slovenskega učiteljstva v sedanjih časih za državo, za dom, za narod, naglašajoč, da je prava državna misel v tej državi pravičnost do vseh narodov, ki sedaj toliko žrtvujejo za to državo, za- P O D L 1 S T E K. Njegov Roman. Iz angleškega. Nihče bi ne mogel biti ljubeznivejši, kot je bil knez vse do večera in tudi še pozneje. Naprosil je samo Stefena Stronga, naj zamenja žnjim svoj prostor, da bi mogel sedeti poleg mrs. Hardcastlove, kar jo je zelo izradostilo. — Res diven človek je, — je rekla Ta-mari, ko ie prišla ponio, da bi šli k večerji — zdi se mi. da bi se zdelo Henrvju, da je preveč uslužen napram meni. Ali ne misliš tudi tako, dragica? - Prepričana sem, da bi bil strahovito ljubosumen, draga Mflli; biti moraš res previdna, — je odgovorila Tamara, in mrs. Hardcastlova je odšla pred njo v salon, samozavestno in samodopadljivo kot žena, ki ve, da njeni utrjeni čednosti preti majhna izkušnjava. Zal pa Tamara ni mogla neprijetnega htevajoč za to pravičnost do naroda slovenskega in priznanja njegovemu učiteljstvu, ki je z vnemo in nesebično vzgojilo ta narod in ga sposobil za tolika velika dejanja, tako požrtvovalno zvestobo, ki ustvarja čudesa junaštva. — S tem bi bil očrtan tenor tega lepega in nenavadnim zanosom tega pojava iz našega učiteljstva. Naj ponatisnemo zaključek, ki se glasi: »Mi stopamo vanje (v drugo razdobo), hrepeneč po delu, ki bodi posvečeno blaginji našega ljudstva, ki si naj samo, duševno silno in materialno močno, da to, kar sre vsakemu kulturnemu narodu: sebi življenje — domovini slavo! To je naš confiteor! — Gradili in delali smo, gradimo in delamo torej, na temelju dveh zakonov, ki jih je podpisal avstrijski cesar Franc Jožef I.! Zato smemo pač zahtevati, da se presoja to delo tako nepristransko, kakor je bilo in je izvrševano v soglasju z zakonitimi določili! Gospodar, ki hoče sebi dobro, ne bo te pel poštenega delavca, ki dela v prvi vrsti zanj! In kdor krivično sodi delo učiteljstva, ta žali njegovo čast, ki mu je edina odlika. Ker pa nihče ne bo trdil, da je delo učiteljstva dobičkanosno za posameznika ali za celotni stan, mora veljati naša trditev, da učiteljstvo seje, drugi pa žanjejo. Koder in kar žanje narod in domovina, tamkaj zori naše moralno zadoščenje! Ce kdo obsoja tako delo ali je krivično tolmači, ta ne ve, da iščemo državno misel v nepristranskem izvajanju zak. določb, ki naj imajo proti vsakemu stanu in proti vsakemu narodu isto, enako neprikrajšano in nepotvorjeno meč in veljavo. Državna misel je izražena v členu XIX. drž. osnovnega zakona. In ker stremi naše delo samo za tem, da naj vedno In povsod velja ta zakonita določba tudi nasproti našemu narodu, je ob tem delu angažirana tudi naša osebna čast, ki se ne more in ne sme dati žaliti iz enostavnega vzroka, ker ji daje zaščito in veljavo zakon! Čim višje stoji kdo, tem večja je njegova odgovornost in tembolj bi mu moralo neprestano biti v spominu, v besedah in dejanjih geslo: Justitia fundamen-tum regnorum!« Naš Egon Jezeršek odlikovan! Egon Je-zeršek je odlikovan z Najvišjim pohvalnim priznanjem (Signnm laudis). Sedaj je poročnik v 27. domobranskem pešp. Radujemo se tega odlikovanja iz treh razlogov. Najprej radi odlikovanca samega, ki mu čestitamo kot marljivemu narodnemu delavcu in blagemu prijatelju. Potem radi zavodov družbe sv. Cirila in Metoda, na kateri je in bo — ako Bog da — deloval kot vesten in ljubeč vzgojevalec naše mladine. To odlikovanje je v zadoščenje tudi naši družbi in nje šolstvu za mnogokatero sumničenje glede duha, ki da vlada v njem. In radujemo se radi našega Sokol-stva, ki mu je bil odlikovanec vsikdar pr-voboritelj za njega vzvišene ideje. Tudi naše Sokolstvo je moralo v teh časih pretrpeti mnogokatero sumnjičenje, bodi iz zlohotnosti, bodi radi tiste znane vrzeli - nepoznavanja. Kako grenko nam je bilo pri duši, ko smo Čuli, da že v dejstvu samem, da mu kdo pripada, ali celo da mu je pripadel, vidijo znak — politične nezanesljivosti — nekako diskvalifikacijo. Ta krivična sodba je bila tako razširjena, da se je govorilo, da nad našim Sokolstvom visi Damokljejev meč razpuŠčenja in še kaj hujšega. Vsem sumniČenjem so naši Sokoli v velikem času in s častnimi dejanji izpod-maknili tla. Izlasti iz vodilnih krogov našega tržaškega Sokolstva je v zvestem izpolnjevanju domovinske dolžnosti padla vrsta njih — dr. Šavnik, dr. A. Sosič, Herman Furlan, Ciril Kraigher, — a malone, vsem drugim dičijo prsa odlikovanja, pridobljena na bojišču, med temi tudi načelniku M. Ambrožiču, Grudnu, dr.Obersnelu Dušanu Cotičuitd. Slednjič bodi zabeleženo da smo že začetkom vojne čuli iz ust častnikov priznanje, da imajo v bivših Sokolih »najboljši materijal«. Na odlikovanju Egon a Jezerška čestitamo torej naši družbi, Sokolstvu in najprisrčneje odlikovancu samemu. Zaposlovalni tečaji goriških učiteljev štejejo sedaj 90 gojencev in gojenk. Učiteljski zbor šteje 3 redne in 7 pomožnih učnih moči. Mestna zastavljalnica. — Jutri, 11. t. m., od 9 m pol dop. do 1 pop. se bodo prodajali na dražbi dragoceni predmeti serije 136., zastavljeni meseca septembra 1914. na bele listke, in sicer od štev. 149.900 do štev. 151.700; nadalje se bodo jutri prodajali raznovrstni nedragoceni predmeti serije 138., zastavljeni meseca avgusta in septembra 1915. na rdeče listke. Odstavljen od službe. Disciplinarni senat višjega deželnega sodišča v Zadru je odredil odstavitev od službe c. k. notarja Ivana Balabana v Budvi, ker je zapustil svoje uradna mesto, se umaknil s črnogorsko vojsko in odšel v Italijo. Nova razprava proti dru. Puljeziju in marklju Boni. Kasacijsko sodišče na Dunaju je razveljavilo obsodbo disciplinarnega senata višjega deželnega sodišča v Zadru proti notarjema dru. Puljeziju in mar-kiju Boni. Ker pa na rečenem sodišču ni dovolj članov, da bi mogli sestaviti drug senat, je za ponovno razpravo delegiran disciplinarni senat tržaškega višjega deželnega sodišča, ki ima sedaj v Oradcu svoj sedež. DAROV!. Mesto cvetja na grob pok. Avrelije Peric darujejo njene prijateljice Marija, Ana, Elizabeta in Gizela Bufon 5 K za žensko podružnico CMD. — Denar hrani uprava. ČEŠKO - BUDJEV1ŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. VnvtiBifim bombaž po K 0 60, belo volno KT RUpiijem 7.20, fcivo K 6.20, pletenine in cunje. Via Pondares 2. vogal Barriera. — Česana. 678. Schnabl, v dobrem stanu, blagogla~ sen se proda po nizki ceni. — Scal» Belvedere 4, vr. 16. 67» Glasovir K limitom yo'.no, bombaž, pletenine, kovine ia IlllpUjCill volnena pokrivala po dnevni cen).11 Acquedotto 13. — Acco. 67T lIPItolffFH potrpežljiva poučuje nemško v tre; UIIICIJIMI mesecih. Via Barriera 1, I. n. 6? treh ft Državni aktivni uradnik ntžj« vrate, 60 let' star, resen, neoženjen, sam, redaliuh Z nekaj premoženja išfie v svrho ženitve gospodično ali vdovo brez otrok 40—45, blonda. ne visoka, ka tera ima svojo hišico z vrtom v Trstu, ali enake dohodke. Ponndbe na „Ketii Franc" glavna pošta. Tajnost zagotovljena. 673 žnkUe vsake vrste STEBEL, Via ipuje zaloga Torrente 36. žakljev G. 669 OUeue, štev. 1. petroljeve, mineralne, blakove in vinske sode kupuje Kuret, Settefontane 670 Rabljen papir, Kuret, Settefontane 1. odrezke, arhive in kupuje v vsaki kartone množini 671 Nova torflRa Vekoslav kupuje prazne steklenice ▼sa.ktj vrste. — Ulica Chiozza štev. 7. 66 z Barvajo in očistijo se moške in ženske obleke brez razparanja. Via del Šalice 6. 65S žak lle vsake vrste kupuje prva slovenska trgovina, Jakob Mar^on, Trst. ulica Soli-tario 21 (pri mestni bolnišnici.) 661 NSLI OGLASI. bele čebule in druge vrtne zelenjadi, 100 kosov 70 stot., dobi se pri Sv. Ivanu, Brandežija št. 942. — Najboljši čas za sajenje čebole. 676 Sadike Ha debslo sama za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpefc-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za Čevije, električne svetiljke, baterije, pisemiki papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, ilice, razna rezila, roboi, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje blače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent lLnopfea in drugo prodaja JAJEEO© TLEVI. ulica 3. Nieolo *tev. 19 «3 Fotograf štev. 10. Anton Jerkič posluje zopet v ivoje. avgusta t. L padel junaške smrti na tirolskem bojišču, objet od bele smrti odšel v večnost. Pokojnika so pokopali dne 27. istega meseca. — Slava mu ! TRST, 9. septembra 1916. Viktor in Svdtka KjudBer. dejstva, da je knez pri večerji popil pre- * šampanjca, smatrati za dovoljno o- škanda- več pravičbo njegovega poznejšega loznega vedenja. Kljub temu pa bi bilo to še najdobrohotnejŠe pojasnilo. Toda ne____ni bil kriv šampanjec. — Skratka, to-Ie se je pozneje dogodilo na krovu. S kapitanovim dovoljenjem je pnsla ciganska družba na krov in takoj nato se je pričela predstava. Izpočetka je bila stvar zelo krotka, dokler ni zapovedal knez^ da naj jim dajo šampanjca, kolikor ga hočejo popiti. Potem pa se je pričel divji ples. Zvijali so se, bili z rokami okoli sebe, zibali se s telesom semtertja, dokler se Millicent ni oprijela stola, zardela do las in končno skočila pokomcu. Toda najhujše je prišlo, ko je knez pograbil tambunn, divje vzkriknil in Iesketajočih se oči in odprtih ustnic besno začel tolči po njem. Nato je pograbil prvo plesalko, jo udaril s tam-burinom po glavi in ji ovil roko okoli valo-večega nedrja, dočim pa se je ona s strastnimi, kačjimi kretnjami privila k njemu Zlatoruim čist domač In trčnn e Dopoldan in popoldan košček kruha, s pristno domačim medom, je za vsako družino zdrava, tečna in najcenejša hrana, -— — zlasti v sedanjem času. — — Pošiljam od 3 kg napre) MILAN KRAVANJA Begunje pri Cerknlc?. GAMBRII1US n S G K 01 9 01 vsaki večer l ob 97* ® velita mM predstava. ^ 30F' Vstopnina K V— ? - P>«» —» g ZDRAVNIK Mel Dr. Koro! Perničič stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) In ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za n»Iranj«( nervozne In otroik« bolezni (blizu cerkve sv. Antona novega.) Zlatarnico jg G. Pino JQ Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. Dna 24m septembra se je odprla velika zaloga vsakovrstnega vinu na OPŽlNMf. (Dvorec Znidarčič). Dobi se tudi steklenice vsake vrste. Mno-foto§rafiHffl Trst. ulita del Rfvo it 42 (pritlitie) Trst tttt zzzt Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede, posaetk*. notranjost lokalov, porcelanastu plošče zvl vsakovrst. spomenike. POSEBNOSTI POVEČANJI m VSAKE FOTOGRAFIJE iu Kadi udobnosti gos p. naročnikov sprejema naročbe in jih ii vršuje na domu, ev. tudi zunaj mesta po naj zmernejših cenah.. n Trst, ul. M M štei/. 42 Trst - Via Stadion 10 - Trst s I Odprt od O12 zvečer naprej I s - £ Cena: I. vrste K 2.11. vrste IU s 5 " ■■■■■■■■■■■■BBgaaaeBsssBaHMHB ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermak v Trstu, ul. Poste vecshie 12, vog^l ulice cfsSla Posta. Izdiranje zobov brez bolečine. Plombiranje. K UMETNI ZOB J E. Oglasi, osmrtnice, z&nv&ie in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj Le pošl-tiaio na »Inseratnl oddelek Edinosti« — ^Trlslka posojilnica In hranilnica registrovana zadruga z omejenim poroštvom TRST - Piazza della Čascrma S U 2, I. nad. - TAST (v lastni hiSi) vhod po glavnih stopnjUah. POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 lJM 9j0 na mtnice po 6°/# na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru ESKONPTUiE TRGOVSKE MENICE. HRANILNE VLOSE sprejema od v»ak«ga, če tadl ni ud io jih obrestuje po — 4°|. - Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru. Rentnl davek pLfaije i.vod sam - Vlaga se lahko po eno krono. - ODDAJA domaČe nabiralnike) hranilne pusice.) Poštno hranilnični račun ltj.004. TELEFON št. 952 Ima varnostno celico (safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti ulomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu ter je oddaja strankam v najem po najnižjih cenah. STANJE VLOG NAD 10 MILIJONOV KRON. liiž&se ure: od 9 do 12 dop. in od 3 da 5 pop. Izplačuje vsak delavnik ob uraiiiib d n