Ihtnes cip M na st itd i en u „Prvi tnal4* 14 ★ ra PHIHOHSKI DHEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE nnn /1 z m \ Poštnina plačana v gotovini "v- AZV vlOli.) Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, nedelja 1. oktobra 1950 Danes 6 strani - Cena 20 lir UČETEK DELA ODBOROV GLAVNE SKUPŠČINE OZN Samo predstavnih Južne Koreje povabljen La prisostvuje debati«političnem odboru DIHI Resolucija 8 držav-Varnostni svet zavrnil sovjetsko resolucijo v zvezi z ameriškim bombardiranjem - Komentarji o vabilu LR Kitajski-Wallaceovo pismo Maocetungu ^KE^SUGGess, 30. - Ko- različnih vidikov »to odb^1PV “ PTed social' Sestdegn*. Banov političnega ?-aI-ogo razptavljati lažiio Ji1' ^ i° -ie smod pred-točein^S1* ^ž?v- 1D s katero te urJXredellti nalogo OZN sanja V1 kqrejskega vpra- odt)(>r Pa bo proučil *ffliLIPraSfflie z druge k ail^Pravljal b0 o pomo-Pniv- ^re2toke vojne. rtno Prekine izvršitev Grltov obs°dbe devetnajstih 2^tev=|1Sk'i deIe8at Romulo je ?atprav i se lalcoi začne sanjn Jjktt o korejskem vpra-*0vi,etsV delegat Ja podprl siti ki Predlog. Iraški, čil-?o Podr,r?' 'ladorski delegat pa lejata . 20 libpinskega de- 0 Koreji SS tako' razpravlja ^^lova^i delegat je za-Sitp ’ V3’ K? prej razpravlja o ?-rasaniu Ko Pa ga je titi ^'vijski delegat preki-tdv-zft; ? ie hotel predsednik ra.ni Vpjm • i'e nastal v dvo-^čarii i n«mir. Nastalo je •^niir Prerekanje in pred- tiiriut Prekinil sejo za deset Ko &e&ednto ^.nadaljevala, je edstavrm* Jub protestom 5*tie Tl°V Poljske in So. 5Je filinincV*e na g^as°va- Dreij\| -p j), korejskemu vpraša-1e, bil sprejet s ^ glasovanja." bl<* 56 bi ȰP°t TZl diskusiji, ki sta jo ■iltval L Višinski in za-i 1'm Vnrrazpravlja o kr. h*8at Kac ln Poliski de' Pred«n «y’ kl :ie zahteval, Ianie >a ' razglasi glasove] knr^?^e 1 ie odbor Jlr>sltj rejsko vprašanje. VI- vai Povabf3 j1. od odbora, !'rPe ii, Predstavnike Se-L0l'-vu ieto Žne Koreje, da Dri-^ntar.nov razpravljanju. Kuo-^hteval predstavnik pa je i!avhik- ’ T,n* 3 SP samo Pred-ke k ZJPe., K°re'je spre j. S*loruski h i Sirijski in *ia ie PotroK gat *ts Jzjav>I8. avdiko « o Povabiti pred- h6je' ameSitrne in Jl>ŽPp Ko-Ja i® dei!? ^ dele*at Austin »OVabit; . ’ da bi fciio ((žaljivo ? Vedn^^rop Korejce, ki se «ar°dom,) Protivijo Združenim S4 Kore 1 da ]ma samo Juž-s,ušaj0 kvahfikacijo, da jo Pa y«unggbskl delegat Kenneth «*Verttokor«»- ne smejo »?• Pokazal oblasti, «ki nL JktU), f2al.e nobene želje do :a bešede li?a sedaj pravice l1!. Zato ? ,d Združenim; na. iQoi, - Sp 1a —____i ‘°8U kUr,®e je pridružil pred. 8e Povab^nskega delegata, to1 ?,redstaTOik^»mo juznokorej-..odložiir e'ja se Je nabornik .navP?Poldne in prvi v?, * k v,itn, zato da odblje- Trstu dva kongresa. Na prvem so zbrani najbolj vidni predstavniki kapitalističnega razreda: industrijci in vt-leindustrijci, na drugem bi pa naj bili predstavniki delavskega razreda. Včeraj popoldne se je namreč pričel tidi kongres tržaške Delavske zbornice. Kako se je pričelo zasedanje ConjIndustrie, smo včeraj že poročali. Medtem ko je bila danes šele otvoritev kongresa Delavske zbornice, pa so industrijci na svojem zasedanju že proučevali sindikalni položaj in sedanje stanje pogajanj, Kot poroča A.nsa, je izvršilni odbor Splošne zveze italijanske industrije po referatu predsednika dr. Coste potrdil dosedanje stališče glede vprašanj, okrog katerih se vodi v Italiji sedaj borba med predstavniki sindikatov in delodajalcev. Dasi Ansa ne daje o tem podrobnejšega pojasnila, je gotovo stališče, ki so ga zavzeli industrijci, tako, da ni v skladu z delavskimi zahtevami, če namreč potrjuje dosedanje stališče, ob katerem ne more priti do sjporazuma med prrizadetima strankama. Popoldne so govorili o gospo, darskem položaju; nato pa se je posebna esulska komisija pritoževala predsedniku i tali. janskih industrijcev. o krivicah, ki so se jim zgodile, ko so «u«e izgubila. Razen te ganljive scene, Pa je danes zopet dr Doria, predsednik tržaških industrijcev, poskrbel za šovinistični okras zborovanja. Tako je ta veleučeni gospod danes spet ponavljal, da je Trst Italija in da vse. kar Trst rabi, je in ne bo moglo biti drugačno kot italijansko. N.ekaj krat je imenoval tudi madrepatrijo. Potem se je iznebil še nekaterih protislovij, tako da je bila zmedenost ie večja. C e vodijo tržaško industrijo takšni ljudje, potem ni nikdka uganka, zakaj je v Trstu tolikšna brezposelnost. Sanjači, ki se ne morejo sprijazniti z realnostjo, ki je zanje še vse preugodna, seveda ne bodo reševali tržaške industrije. Klicali bodo venomer na pomoč Italijo ne zato, ker bi bil to najbolj ugoden način za rešitev grozeče krize v tržaški industriji, temveč zato, da bi lahko prihajali z nesmiselnimi trditvami: Trst ima vse od Italije. Glede sodelovanja, z zaledjem pa je njih načelo: dajte nam vse nazaj. Priti bodo morali drugi, resnejši in realnejši ljudje, in žaško delavstuo prišli boljši časi. In na kongresu Delavske zbornice? Bili bi naivni, če bi tukaj pričakovali kaj boljšega kot na zborovanju, Confindu-strie. Podobno kakor pri indu-strijcih dr. Doria in dr. Costa, je tudi tukaj predsedujoči Be-tulacqua speljat svoj govor na tbrate iz cone B». Dejal je, da se bo nadaljevala akcija Za to, da se obe coni združita z «ma. drepatrijo«. V tem ozračju se je nato dvignil tudi kominjormistični izdajalec delavskih interesov Radich, ki je prisostvoval otvoritvi teOa kongresa v imenu kominformistiinih sindikatov in naslovil na svoje bratce pri delodajalskem sindikatu lepe besede, v. katerih je obžaloval, da je prišlo vzaradi izrednih dogodkov takoj po vojni do sindikalnega razkola*. Pozval je svoje ždite prijatelje, naj pre uče predlog njegovega sindikata da bi se vsi tržaški delavci združili. Težko si je zamišljati lepši primer hinavščine. Človek, ki si je zadal za nalogo, da razbi. je delavsko razredno organlza. cijo, hoče govoriti sedaj o združitvi vseh tržaških delavcev. Spet prihaja s sV.ojim petolizrti-štvom k tistim, kl so ga že tolikokrat pognali pri enih vratih tten — in on vedno rine pri drugih nazaj. Organizacijo, ki ji je že zapravil vsako veljavo, hoče sedaj še za majhne de« nar je prodati naprej. Gospodje pri Delavski zbornici so mu že večkrat dati razumeti, da lahko pride do združitve — če se pač hoče Radich obesiti DZ na rep. In po vseh teh moralnih klofutah mu še ni dovolj, kajti nobeno ponižanje za tržaške kominformiste ni preveliko, samo da bi dokazali. da se sramujejo svojega evergognoso passato* in da hrepene po objemu madrepatrie. Ze samo dejstvo, da se s tako prizadevnostjo ponuja agenturi delodajalcev, ki jo predstavlja Delavska zbornica, ga pred vsem zavednim tržaškim delavskim razredom razkriva kot izdajalca resnične razredne borbe, kot socialdemokratskega oportunista, ki za demagoškimi gesli skriva svoje sabotersiko in razdiralno delo; pri tem pa je le silno nepreviden ii mu njegovo skrivanje nič ne pomaga, ko pa se, kot smo videli, sam razkrinkuje. Končno ga bo le doletela usoda vseh izdajalcev: medtem ko ga bodo zapustili tisti, ki mu prevarani danes še sledijo, mu bodo tisti, kl se jim potem bodo mogoče tudi za ir-1 sedaj tako vsiljivo ponuja, dali žaško industrijo in s tem Za tr- še poslednjo brco. GOSPODARSKI IN TRGOVSKI PREDSTAVNIKI hvalijo organizacijo zagrebškega velesejma Inž. Sospisio, predsednik tržaškega velesejma, želi, da bi razstavo jugoslovanske lesne ice z na Švedskem STOKHOLM, 30. — Ilovica in blato, katero je spložil usad. je pokopal naselje Surte. Pri tem so bili trije mrtvi in nekaj ranjenih. 300 ljudi je ostalo brez strehe. Voda je odtekla in ilovica se je ponoči strdila okrog hiš. Policija in gasilci so a pomočjo prebivalstva iskali žrtve in skušali rešiti, kar se je še dalo. S posebnim vlakom so odpeljali brezdomce, katerim pravzaprav ni ostalo nič več. Kraj nesreče si je ogledal minister za notranje zadeve. Skoda znaša 300 milijonov kron. Nekaj mesecev bo treba samo za to da bodo obnovili Železniško progo skozi Surte, ki je bila prav tako uničena zaradi usada. Železniški promet se mora zaradi tega vršiti na drugi progi 8 km severno od Goteborga. industrije prenesli v Trst ZAGREB, 30, — Predstavniki raznih gospodarskih in trgovinskih organizacij v tujini, ki sio Si do sedaj ogledali letošnji zagrebški velesejem, se zelo pohvalno izražajo a organizaciji velesejma in artiklov, katere je razstavilo jugoslovansko (gospodarstvo, predvsem jugoslovanska industrija. Predsednik tržaškega velesejma inž. Sospisip je v neki svoji izjavi novinarjem priznal, da predstavlja razstava jugoslo-vanske lesne industrije na velesejmu največjo zanimivost, kar jih je on kdaj videl na kakem velesejmu. Inž. Sospisio je izrekel željo, da bi se celokupna razstava jugoslovanske lesne industrije na zagrebškem velesejmu prenesla v Trsit. Tu na, bi bito kot stalna razstava jugoslovanske lesne industrije. Predstavniki štajerske trgovinske zbornice na čelu z glavnim ravnateljem velikih avstrijskih podjetij ((Alpina-Mon-tana« g. Komschollom so prav tako priznali dobro organizacijo letošnjega zagrebškega velesejma. Posebno so bili zadovoljni s prostorom, katerega so na velesejmu dobili avstrijski razstavljale!. Predstavnik mednarodne organizacije mednarodnih velesejmov. ki ie obiskal zagrebški velesejem, je prav tako pri- antiiašisti obiskali izvršilni odbor Ljudske fronte FLRJ znal, da je zagrehšfci velesejem odlično organiziran ia urejen ter dia po njegovem mnenju v marsičem prekaša pariški velesejem. * • * Delegacija španskih antifašistov, ki se že vefi časa mudi v Jugoslaviji, je včeraj obiskala izvršilni odbor Ljudhke fronte in se prisrčno razgovarjala z voditelji, a predsednikom Ere-zidSja jugoslovanske ljudske skupščine Mašo Pijadom in s tajnikom Fronte Blagojem Ne-škovičem. Španski general Ri-quelne je pri tem imel govor, v katerem ie med drugim po-'JdarjJ. da so se španski antifašisti lahko v Jugoslaviji prepričali o nesmiselnosti razširjenih olbtožb na račun Jugoslavije, Nato je spregovoril predsednik Prezidija jugoslovanske ljudske skupščine Moša Pijade, ki se je zahvalil španskim delegatom za njihovo pravilno oceno iugoslovamke politike in poudaril, da so simpatije španskih antifašistov do Jugoslavije izraz pravih revolucionarnih občutkov. Anglija prepovedala izvoz v SZ in " ' Stokportu, naj ne pošlje več ne v SZ ne na Poljsko vrtalnih strojev, za katere je sicer vlada že izdala izvozno dovoljenje. Eq izjavih ravnatelja tamkajšnje tovarne pa vlada namerava prepovedati izvoz tudi drugih strojev, ki jih še delajo za države Vzhodne Evrope. LONDON, 30. — List «Daily Herald« piše, da je angleška vlada zahtevala od tovarne v jaia povn STOKHOLM. 30. — Načelnik oddelka za potne liste na poljskem konzulatu y Stokbolmu Miječislav VVrotskl Je švedsko vlado zaprosil za zatočišče. Wrots!d je namreč dobil ukaz, naj se vme v Varšavo. • • • HAAG, 30. — Tudor Andr«-escu, svetnik romunskega poslaništva v Haagu in vršilec dolžnosti odpravnika poslov je zaprosil holandsko vlado za zatočišče. Andreescu je bil razrešen službe in odpoklican v Bukarešto. Holandske oblasti so prosilcu odobrile začasno dovoljenje za bivanje. BURGOS, 30. — Tovorni avto, ki je prevažal romarje na božjo pot Santa Casilda, se Je prevrnil v jare(jL. Ubitiji je bilo 6 romar« jev, is drugih pa ranjenih. Današnji tabor SIAU ■ manifestacija vseh demokratičnih Slovencev in Italijanov! Odprto pismo polkovniku F. 8. Marshallu Oddelek za civilne zadeve pri Vojaški upravi Pri višji šolski upravi, kakor tudi pri upravi slovenskih otroških vrtcev se je v zadnjem času zglasilo že več delegacij slovenskih staršev in zastopnikov raznih organizacij z namenom, da zainteresirajo odgovorne oblasti za reiitev vprašanja ustanovitve slo-venskega otroškega vrtca in osnovne šole v Zgodnji Kolonji. In priznati Je treba, da so v razgovoru s predstavniki šolskih o-blasti te delegacije naletele večkrat na razumevanje in odobravanje. Vendar pa je ostalo vse vedno le pri besedah. Od samega razumevanja in odobravanja stališča slovenskih staršev niso imeli ti, niti njihovi otroci nika-kih koristi, najmanj pa je takšno platonično razumevanje pripomoglo k rešitvi tako važnega vprašanja, kot je ustanovitev slovenskega otroškega vrtca v Zgornji Kolonji. DANAŠNJI TABOR SIAU UTRDITEV BORBE za pridobitve iz NOB in potrditev bratstva demokratičnega ljudstva na Tržaškem ozemlju Slovenski starši zato upravičeno vprašujemo: Ali Je polkovniku Marshallu znano, da so slovenski starši že večkrat zaprosili, na bi ustanovili slovenski otroški vrtec in osnovno šolo v Zgornji Kolonji? Ali Je polkovniku Marshallu znano, da žive v Zgornji Kolonji slovenske družine, ki imajo otroke, godne za vpis v otroški vrtec odnosno v osnovno šolo? Ali Je polkovniku Marshallu znano, da doseže število otrok, ki bi se lahko že letos vpisali v slovenski otroški vrtec, 27, ter da je okrog 60 otrok, ki čaka, da bi bila v Zgornji Kolonji ustanovljena slovenska osnovna šola? Ali Je polkovniku Marshallu znano, da imajo Italijanski otroci v neposredni bližini šolsko poslopje, medtem ko morajo hoditi slovenski otroci v šolo na Opčine ali v Rojan? Dejstvo, da vpisujejo v italijansko osnovno šolo in italijanski vrtec, medtem ko o razpisu vpisovanja v slovenski otroški vrtec in osnovno šolo še ni ničesar Slišati, lahko z vso upravičenostjo smatramo za nov dokaz diskriminacije slovenske šole. Zato se obračamo do Vas, g. polkovnik, s prošnjo, da ukrenete vse potrebno za dosego pravične rešitve vprašanja, ki bo zagotovila tudi našim otrokom možnost pouka v materinem jeziku, ne da bi jim bilo treba zato posečati oddaljene šole. SLOVENSKI STARSI IZ ZGORNJE KOLONJE Kakor po vseh vaseh naših okrajev je bil ta teden množični sestanek, kot priprava Za nedeljski tabor SIAU, tudi V Sempclaju. Tov. Sonce je obraz. ložila važnost tabora SIAU, ki bo potrdil bratstvo na- šega demokratičnega ljudstva na Tržaškem ozemlju, posebno v coni A, ter ponovno utrdila borba za naše pravice in za pridobitue iz narodnoosvobodilne bcrrbe. Omenila je nadalje, da se bo ob tej priliki proslavljal tudi dan miru. Poleg tega so na sestanku obravnavali tudi šolske probleme, pri čemer ni bil spregledan teden «Za našega dijaka». Sempolajci So se zaobljubili, da bodo to akcijo zlasti zanimali za nagrade in ostali dokaj razočarani, ko so zvedeli, da gre le za 20-1 vina. Ker pa so med nagrade uvrščene med drugim steklenice likerjev, so rekli, da bodo na tabor pripeljali tudi mavhinjska dekleta. Pred smo peMih delavceu SLAVA PADLIM BORCEM Tov. Slavko Štolfa Pekovski delavci hočejo še enkrat poizkusiti na miren način rešiti sporno vprašanje - Ako bi tudi ta poizkus izpodlefel bodo stopili v splošno stavko KOLEDAR Qledaiuče - 'farno--'Radio- Nedelja 1. oktobra Remigij, Semislava Sonce vzide ob 6.02, zatone ob 17.47. Dolžina dneva 11.45. Luna vzide ob 19.51, zatone ob n«-Jutri ponedeljek 2. oktobra Leodegar, Miran OF V tem tednu se bodo nada ljevala pogajanja za rešitev spornega vprašanja pekovskih delavcev; do sedaj je bilo zvezi s tem vprašanjem že šest sestankov na Uradu za delo, ki pa so se zaključili vedno brez kakršnegakoli uspeha prav za. radi nepopustljivega stališča delodajalcev, ki nočejo ugoditi zahtevam svojih uslužbencev. Kako je prišlo do spora in zaostritve položaja, je našim čitateljem morda že znano; de- Kdor dijaka revnega podpira bodočnost svetlo narodu odpira! Svojevrsten podpis na protest proti krivicam, ki jih prizadevajo slovenski Šoli. 'je prispevek, ki ga boste v tednu »Za našega di-jakan dali Za «Dijaško Matic o». Teden. «Za našega dijaka)) se je pričel danes in bo trajal do vključno 8. oktobra. Ne pozabite, Vaš prispevek je podpis posebne vrednosti! Har daš za „Dija-ško Matico“ daš za bodočnost svojega naroda! podprli z vse/ni razpoložljivimi močmi, zavedajoč se njene važnosti zlasti v sedanjem času. Nihče ne bo odrekel podpore Dijaški Matici, ki se tako požrtvovalno trudi, da bi omogočila študij vsem potrebnim slovenskim dijakom. S posebnim navdušenjem so Sempolajci sprejeli eizzivs Se-sljancep in Vižovljancev, ki jih nameravajo na nedeljskem taboru SIAU potegniti z vrvjo Čez črto. Da odbijejo napadalno izzivanje so jim Sempolajci napovedali tekmovanje s samokolnicami. eVsi se bomo udeležili tabora SIAU in krepko potegnili — za zmagos, so rekli Sempolajci. Po živahni diskusiji je bil sestanek zaključen. Kakor smo zvedeli, se je mavhinjska skupina najbolj krepkih in koščenih jantov obvezala, da bo odnesla pri vleku vrvi prvo mesto. Pri tem so se „O knjigah in branju“ je včeraj zvečer predaval prof. i njihovi zdravi tekmi za bralce. Budal v škedenjski dvorani. uKakšno naj bo naše vsako-Predavanje je bilo predvsem I dnevno branje’«, je bilo novo Pilatovske zanimivo že v. samem začetku zaradi tega, ker je pisatelj govoril občinstvu iz svoje lastne izkušnje. Njegov spomin je segel nazaj p deška leta vse do prve knjige, ki je zbudila njegovo pozornost: Moja doba in podoba« od Marušiča, pisana v domačem narečju. Prof. Budal je naglasil, da ima materinščina izreden vpliv na vsakega Človeka. Sicer pa je že Trubar pred 400 leti govoril in pisal o pravici ljudskega jezika v njegovem življenju in dal važnost jezikoslovnemu problemu. Predavatelj se je z izredno ži- poglavje pisateljevega predavanja. S. pedagoško urejenostjo in mirnostjo je pred našimi očmi razvil tudi to temo. Poudaril je maksimalen užitek, ki nam ga more nuditi knjiga. Ni pa zanemaril vprašanja o brezplodnem branju, ki ne da od sebe nobene koristi. Kakor se posameznik ne more polastiti vsega duhovnega knjižnega bogastva, tako tudi nima smisla nakopičeno znanje v eni osebi brez službe narodu. Knjige imajo neverjetno moč, zato morajo služiti narodu. Prof. Budal je navzočim poslušalcem ljubeznivo in smeh- vahnostjo dotaknil vseh poglavitnih vprašanj, ki se tičejo branja ter samih knjig. Tako je n. pr. postavil pred poslušalce retorično vprašanje «Kaj so slabe knjige?» ter ga odvil in rešil na virtuozen način. Ni pozabil greha mladostnikov, ki izgubljajo čas v skritem branju prepovedanih knjig. Opaziti je bilo, da zlasti prisotne matere Sledijo temu delu predavanja. Iz slovenske zgodovine nam je naštel požigalce knjig in nekatere goreče grmade. Duhovita je predavalčeva pripomba o časopisju, najsi bodo dnepniki ali tedniki, ter o Ijajoč se priznal, da ga je iniciativa iz Skednja ganila in prečital nekaj Trubarjevih odlomkov iz Ruplove knjige «Protestantski pisci«. Citiral je imena mesecev, starost sveta, socialne probleme, verska vprašanja ter poglavje o vražever-stvu in o ženah. Ze Trubar se je boril za pravico slovenskega jezika v praktičnem življenju. Njegov, lastni izraz: «gmajn-za-stopenn jezik je moral živo zadeti bistvo vsakega poslušalca. Želeti je, da se taka in podobna predavanja ponovijo v izobrazbo in užitek našemu članstvu. Gospodje pri šolski upravi so res zelo širokosrčni glede reševanja« vprašanj slovenskega šolstva; med take »širokosrčne« poteze lahko štejemo tu. di izjavo prof. Rubinija;-ki se je baje izrazil, da imam0 Slo venci vso pravico do otroškeg vrtca V Kolonji! Seveda se je tak0 samo izrazil in nič več... Nas ta platonična iz-java ni prepričala, niti ganila; takih izjav smo slišali že nešteto, brez vsake koristi za rešitev utemeljenih zahtev slovenskega šolstva na našem ozemlju. Ce je celo prof. Rubini priznal, da imamo Slovenci pravi co do slovenskega otroškega vrtca v Kolonji, potem se lah ko upravičeno vprašujemo: zakaj še ni razpisano vpisovanje v slovenski otroški vrtec, ko se vendar medtem že vpisuje italijanski vrtec? Kot nam poročajo slovenski starši iz Kolonje, se italijanski učitelji zelo trudijo, da bi pri. dobili čim več slovenskih otrok za vpis v ita'lijansk0 šolo. Ali je g- Rubiniju o tem »delovanju« kaj znano? Pa ne, da se je mislil prof. Rubini s svojo zgoraj omenjeno izjavo izma zati iz te zadeve V upanju, da bodo dejstva v »praksi« doka zala prav nasprotno in sicer, da je število slovenskih otrok še premajhno ter da zato ni potrebno ustanavljati slovenskega otroškega vrtca. Pogoje za dosego teh «dejstev» naj bi torej pripravil zakasneli razpis vpisovanja v slovenski otroški vrtec? Da preprečimo šovinističnim krogom uresničitev te podle nakane, zahtevamo z vso odločnostjo, da rešijo šolske oblasti takoj vprašanje ustanovitve slovenskega otroškega vrtca v Kolonji ter razpišejo vpisova nje. Obenem zahtevamo, da se dokončno rfcši tudi vprašanje slovenske osnovne šole v Kolo nji ter se ustanovita začasno vsaj dva razreda te šole. Pozivamo vse slovenske starše, ki prebivajo v Kolonji, da ne nasedajo «vabilom» italijan. skih šovinistov ter da vztrajajo naprej v svoji zahtevi po ustanovitvi slovenskega otroškega vrtca in da počakajo z vpisovanjem svojih otrok, dok. ler to vprašanje ne bo ugodno rešeno. ročilp na «Invalidski vestnik«, kar nam ponovno potrjuje zavednost tovarišev, ki so za osvoboditev svojega naroda največ žrtvovali. S sestankov invalidov vdov in mater padlih v NOB 28. pr m. so se sestali na Proseku prizadeti iz vasi Pro-sek-Kontovel. Trideset udeležencev sestanka je obravnavalo pomen ustanovitve invalidske organizacije in njene bodoče naloge ter ob koncu volilo dva delegata za kongres invalidov, predviden za 20. - 21. XI. 1950. Izvoljena sta bila Franc Husu s Proseka in Olga Bandelj s Kon.tovela. Podoben sestanek 'ie bil 28. pr. m. v Velikem Repnu. Izmed 21 vabljenih je bilo 18 prisotnih. Tovariši so z velikim zanimanjem sledili razlagi zakona o nravicah vojnih invalidov v FLRJ ter razpravi o namenu in pomenu kongresa, ki bo v Izoli 21., 22. t m. Izvolili so si dva delegata, ki jih bosta na tem kongresu zastopala. Ob zaključku se je 16 prisotnih na- Delavnosl dramskih družin Dramska družina v Plavjah sc je sestala 28 septembra in pripravila načrt za prihodnjo seneno. Sklenili so, da bodo naštudirali Golarjevo veseloigro v treh dejanjih «Dve nevesti«. S študijem bodo pričeli v ponedeljek 2. oktobra. lodajalci so namreč zahtevali, da bi uslužbenci opravljali delo upoštevajoč določbe stare delovne pogodbe, ki je bila podpisana že leta 1947. Pekovski delavci so Se tej zahtevi odločno uprli ter izjavili, da se teh določb ne morejo več držati, ker so bili delovni pogoji pred tremi leti popolnoma drugačni od današnjih. Takrat je moral namreč vsak delavec zmesiti 120 kg kruha dnevno in to v kosih, ki so tehtali 500 gramov. Danes so se zaradi ukinitve krušnih kart razmere popolnoma spremenile; delodajalec je danes prisiljen prodajati več vrst kruha, ki zahtevajo s strani delavcev tudi več dela. Pekovski delavec je tako primoran v teh pogojih mnogo več delati, obenem pa prejema plačo, ki se prav v ničemer ne razlikuje od plače iz leta 1947. Tudi dramska družin« y Nabrežini se je sestala 29. septembra. Za študij so določili Fedtorjevo komedijo v treh dejanjih »Matura«. Tudi Nabrežine! bodo imeli p. vn vajo že V ponedeliek 2. oktobra. * * » Dramska družina v Borštu pa je že pričela z vajami za Mo-lierovega »Namišljenega bolnika«. Na ji bodo te dramske družine za zgled vsem ostalim, da bodo tudi one pohitele s študijem novih del. Jasno je, da so se morali končno pekovski delavci takemu izkoriščanju upreti. Odloč no so izjavili, da pod takimi pogoji ne morejo delati; delodajalci P3 so s svoje strani vztrajali pri svoji zahtevi ter so hoteli z raznimi načini prisiliti svoje uslužbence, da popustijo ter pristanejo na njihovo stališče. Spor se je tako dolgo zavlačeval, da so se pekovski delavci odločili stopiti v stavkovno gibanje; istočasno so se obrnili tudi do sindikalnih organiza. cij, katerih predstavniki so pričeli pogajanja delodajalci. Kot že rečeno, so bila doslej Vsa ta pogajanja popolnoma brezuspešna. Pekovski delavci dobro vedo, da U lahko dosegli takoj zmago svojih pravic, če bi uporabili najmočnejše orožje v sindikalni borbi in sicer splošno stavko. Vendar se tega sredstva doslej niso hoteli poslužiti, ker se dobro zavedajo, da bi imel ta korak težke posledice za tržaško prebivalstvo. Zato so vedno želeli, da bi prišlo do mirne rešitve spornega vprašanja, s čimer bi bila odstranjena tudi nevarnost sklicanja splošne stavke. Delodajalci so njihovo stališče izrabili v svoje namene ler so pogajanja vedno bolj zavlačevali. Pekovski delavci so se zato odločili za zadnji poizkus. Ako bi tudi prihodnji sestanek na Uradu za delo ostal brezuspešen, bodo stopili v stavko, dobro vedoč, da uživajo popolno solidarnost vsega tržaškega prebivalstva, ki spremlja z zanimanjem njihovo upravičeno borbo proti izkoriščanju delodajalcev. Delodajalci imajo torej ie enkrat možnost na miren način rešiti spomo vprašanje; če bodo tudi to priliko zapravili, bo prišlo prav gotovo do splošne stavke pekovskih delavcev, zaradi katere bo ostal Trst brez kruha. PRIJAVE ZA II. IZLET na zagrebški velesejm sprejemajo v III. okraju še do ponedeljka 2. t. m. od 18 do 20 na sedežu v Ul. Molin a vento 168 (gostilna pri Gregoriju). SINDIKALNE VESTI Skupščina pekovskih delavcev Enotni razredni sindikat pekovskih delavcev pozi.va vse delavce te kategorije, da udeleže skupščine, ki bo v torek 3. oktobra ob 16 na sedežu v Ul. Machiavelli 13. PROSVETNA DRUŠTVA Tov. Slavko, po poklicu mehanik in bivajoč v Trstu, se je rodil v Tržiču 13. maja 1923. Takoj. >po kapitulaciji Italije je postal partizan — borec XXX. divizije IX. korpusa. V borbi so ga zajeli Nemci, ga zaprli v Trstu in nato ustrelili 18. avgusta 1944 na Opčinah (Mrčedol). Seja glavnega odbora Slovensko hrvatske prosvetne zveze bo v sredo 4. oktobra f. I. ob 16 v običajnih prostorih. Odborniki, bodite točni! Tajništvo URADNE OBJAVE SLOVENCI! Obiščite spominsko razstavo slovenske knjige v Skednju Tov. Gorazd Modrijan Rodil se je 14. marca 1924 v Trstu. S svojimi mladimi silami je najprej delal na terenu kot aktivist. 12. januarja 1944 je odšel v partizane, kjer je po sedmih mesecih — 28. septembra 1944 — padel v hudi borbi na Ostrožnem brdu. Tov. Mirko Rebula Kot borec II. bataljona Kosovelove brigade je padel v 'junaški borb i z nacisti 27. septembra 1944 na Križni gori na Vipavskem. Pokopan je na Colu. Tov. Mirko se je rodil v Sempolaju 21. septembra 1911. V partizane je odšel 24. aprila, 1944, kjer je bil kmalu vključen v Kosovelovo brigado. Slava njihovemu spominu! IZŠEL JE URADNI LIST štev. 26 z dne 21. septembra 1950 s sledečo vsebino; Ukazi Sprememba predpisov o civilnem staležu; prispevek ZVU za kritje izrednih podpor za brezposelnost; zvišanje družinskih doklad za otroke delojemalcev; sanatorij državnega zavoda za socialno zavarovanje , proglasitev občekoristnosti zvišanje taks, ki se morajo pla. čati notarskemu arhivu; novi predpisi o najemnih in podna-jemnih pogodbah. Upravni uka. zi Dovoljenje za spremembo priimka. Obvestila - Minimal ne plače uslužbencev športne, ga društva «Yacht Club Adria-co»; minimalne plače uslužbencev pri krznarskih obrtnikih; minimalne mezde uslužbencev pri društvih «Societa Triestina della Vela« in «Societa Canot-tieri« v Trstu; minimalne plače uslužbencev v restavracijah in podobnih obratih. ZA RROMET ZAPRTE ULI. CE. Zaradi otvoritve novega semenišča bodo danes 1. oktobra od 14 ure dalje do konca ceremonij zaprte za promet sledeče ulice: Besenghi, Navali Carpaccio, Daurant. Občina javlja, da bo od 2. oktobra naprej zaprta za promet cesta, ki teče od tvornice kon-sery «Salvador» (Ratto della Pilleria) proti morju do Ul. Ponticello. ZAPRTA KOPALIŠČA Kakor javljajo iz občinskega urada, so bila z včerajšnjim dnem zaprta vsa obalna javna kopališča. Od danes naprej bo vstop v ta kopališča dovoljen le onim, ki se -bodo izkazali posebnim dovoljenjem. ORTOPEDSKO ZDRAVLJENJE šolskih otrok se bo pričelo ta teden. Za dečke bo vsako sredo ob 18, za deklice pa- vsak petek ob 18 v ambulatoriju v šoli v Ul. Giotto. Učenci, kj so lansko leto obiskovali ortopedsko telovadbo, naj se javijo zaradi kontrole. Odmevi iz sodnih dvoran Ženski prepiri Zaradi treh obtožb je prišla včeraj pred so&iike tukajšnjega okrožnega sodišča Marija Castaldi. Obtožnica ii je očitala, da je vdrla v stanovanje Vicenze Parlato na Proseku 177, jo žalila ter celo pretepla. Dogodek sega v oktober lanskega leta, ko je obtoženka za-adi neke ropotije, ki je bila pred kletjo, pričela zmerjati Vincenco: «Pospravite to robo, če ne, jo bom zažgala. Umazani Italijani, steničarji, tatje. Očistili in ivilizirali ste se na Proseku)). Te njene besede so bile kot ogenj v slamnati strehi. Med prerivanjem in medsebojnim zmerjanjem sta se, obe ženski znašli v Vincencini kuhinji, kjer sta se dejansko spoprijeli. Mir in red so napravili šele člani CP, ki jih je kričanje priklicalo X Vincencino kuhinjo. Njihovim očem se je nudil zanimiv prizor. Zenski sta si druga drugi pulili lase, po kuhinji pa so ležali koščki razbitih skodelic, krožnikov in drugih podobnih predmetov, ki so Ama-conkam« služili kot strelno orožje. Včeraj sta bili seveda mnogo bolj mirni in uravnovešeni, vendar pa še vedno sovražnici. Tudi njuna jezička sta tu pa tam poskušala skočiti iz tira, pa ju je na srečo še v pravem času ustavil strogi pogled predsednika sodišča, ki je bil milo-ten do obtoženke. Spoznal jo je za krivo, da je Vincenco žalila, in jo zaradi tega obsodil na 1000 lir globe, na povračilo škode v znesku 15.000 lir, ter na plačilo 16.000 lir zastopniku zasebne stranke. Oprostil pa jo je ostalih dveh' obtožb, bodisi zaradi pomanjkanja dokazov, bodisi zaradi zakonite obrambe. Končno je obtoženki dovolil vse zakonske olajšave, to je pogoj- no in brez vpisa v kazenski list. Predsednik sodišča dr. Picio-la, javni tožilec Amodeo, zapisnikar Piuk, zastopnik zasebne stranke odv. Annoscia. Navihana je bila, vendar premalo Rita Tarlao, ki je bila usluž bena v Devinskem gradu, je septembra lani iz sobe Florence Mueller ukradla zlato zaponko, zlato verižico in zlato biser no ovratnico. Tatvina ie bila tako spretno izvršena, da je že vse kazaJo, da bo ostala nepojasnjena in jo je šele njena lahkomiselnost privedla na zatožno klop. Bila je tako neprevidna, da je pričela nosili ukradeno verižico, kar je seveda zadostovalo, da so jo aretirali in cdpeljali y policijske zapoie. V začetku je tajila, končno pa priznala, da je ukradla verižico in zaponko, pristavila pa. da biserne ovratnice takrat ni opazila, zaradi česar je tudi ni mogla izmakniti. Se bolj čudno usodo je imel:: zaponka, o kateri trdi obtoženka, da ji jo ie nekdo ukradel med nekim plesom v gostilni «Blažina« v Vižovljah. Tako je lastnica ukradenih dragocenosti dobila nazaj samo verižico, za biserno ovratnico in zaponko pa ni več ne duha ne sluha. Predsednik sodišča je obtoženko obsodil na 4 mesece zapora ter 400 lir globe. Policista sta žalila Giovanni Miglino in Salva-tore Eicardo, oba iz Gorice, sta se 16. junija letos peTjala' s svojim avtomobilom iz Nabrežine proti sanatoriju. Ker je to za vozila prepovedana pot, sta ju ustavila člana CP Aldo Mozzolini in Karel Zomada in ju hotela kaznovati z denarno plačala, ju je premotil jezik, da sta pričela žaliti oba moža postave. Picardo je pričel, češ da je oba zadela sončarica, Miglino pa je nadaljeval: «Ne znata vršiti svoje dolžnosti. Motita se, če mislita, da predstavljata bog ve kakšno oblast, ker sta oblečena v one cape? Raje pravilno vršita, svojo službo in ne postopajta v sencih) Oba obtoženca sta se včeraj na vse mogoče načine izgovarjala, da b; prepričala okrajnega sodnika Fabianija, da nista mislila žaliti, da pa sta bila takrat malo v rožcah, zaradi česar se vsega ne spominjata. Sodnik ju je kljub temu obsodil vsakega na 5 mesecev in 10 dni zapora. UKAZ O INDUSTRIJSKEM PRISTANIŠČU V ZAVLJAH TRST, 29. (AIS). — Pred kratkim podpisani ukaz ZVU št. 187 ukinja točko a) drugega odstavka, četrtega člen« ukaza št. 104 z dne 12. maja 1949. s katerim je bilo ustanovljeno industrijsko pristanišče V Žav-ljah. Ukaz št. 187 stopi v veljavo 1. oktobra 1950. na dan objave v Uradnem listu, in ima vzvratno moč od 12. maja 1949. UKAZ STEV. 186. TRST, 29. (AIS). — Ukaz ZVU št. 186. ki stopi v veljavo 1. oktobra 1950. na dan objave v Uradnem listu, spreminja splošni ukaz št. 54 B z dne 15. junija 1946, ki zadeva urade za pritožbe glede najemnin in prizivne komisije za najemnine. Žepar na Trgu Ponterosso Trg Ponteročso je zelo priljubljen za tržaške žeparje, kajti v dopoldanskih urah je poln gospodinj, v gneči pa je najlaže seči v tujo torbico ali žep. Včeraj je bila na vrsti 281etna No-vella Zaro, kateri je neznani dolgoprstneš segel v torbico ter ji izmaknil denarnico, v kateri je imela 1100 lir in osebne dokumente. Splovitev ..Neplunie" Danes dopoldne bo spuščena v morje v ladjedelnici Sv. Marka jretja 13-tisočtonska motorna ladja, zgrajena s fondi ERP. »Neptunia« je dolga 152 m, široka na najširšem mestu 21 m ter doseže na najvijijem mestu 12.80 m. Pri polni obtežbi 7.700 ton bo dosegla brzino 18 milj na uro. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje Danes 1. oktobra ob 20. uri GOSTOVANJE V GLEDALIŠČU VKOPHU z Goldonijevo komedijo: v** 99 pimmisun Gledališče Verdi Blagajna gledališča Verdi nadaljuje s prodajo vstopnic za prvo izmed dveh izrednih predstav Mozartove opere «Cosi. fan tutte«, ki bo v torek 3. oktobra letos ob 21. uri. Sestanki vdov in invalidov iz NOV Tajništvo Zveze partizanov STO za nabrežinski okraj sporoča, da bodo sestanki vdov in invalidov iz NOV 4. oktobra t. 1. v naslednjih krajih; V Nabrežini na sedežu okrajnega odbora OF (Dutkova hiša. štev. 89) ob 19.30; v Križu pri Beljanovih ob 19.30; v Sa-ležu pri Obadu ob 19.30. KINO Rossetti. 15.00: »Neulovljiva 12». Walter Chiari, s. Pampanini. Excelsior. 15.30: «Državna taj- nost«, Douglas Fairbanks. Fenice. 15.00: «Deček z zelenimi lasmi«, Pat CVBrien. Filcdrammatico. 14,30: »Klic oktobra«, Glenn Ford, T. Moore. Alabarda. 14.00: »Nepremagljivi«. Armonia. 14.30: «Tretji človek«, A Valli, O. Welles. Garibaldi. 14.30: «Skrivnost ženske«, Gene Tierney. Ideale. 14.30: «Mlada vdova« Jane Russell. Impero. 14.30: «Brezupno tvoja«, Bette Davis. Italia. 14.30: »Velika ljubezen«, Bette Davis. Ob morju. 14.30: »Maclovia«, Marija Felix. Savona. 14.00: «Johnny Belinda«, Viale. 14.30: «Tajfun nad’ Malezi- jo«, Dorothy Lamour. ittr ‘ " - Vittorio Veneto. 14.00: «Imejmo se radi«, P. Mangano. Azzurro. 14.00: «Okrvavljeni meči«, L. Parks. Belvedere. 14.30: «Ujetnik otoka morskih psov«. Marconi. 14.30: «Karavana upornikov«. Maria Montez. Massimo. 14.30: «Tajnost mesa«, Paulette Goddard. Novo cine. 14.00: «Vulkan», A. Ma-gnani. deon. 14.00: «Brez povratka«. Radio. 14.00: «Dobri samaritan«, Gary Cooper. Venezia. «Ciganka Jossy». Vittoria. 14.00: c Duše v blodnji«. Železničarski. (Sv. Vid). 16.00: «Margie». Letni kino Rojan. 19.30: «Tisoč in ena noč«. Sv. Just. 18.30: «Tarzan in čarobni vodnjak«. »II RADIO II JU60SL.C0NE TRSTA (Oddaja na srednjih valovili 212.4 m ali 1412 kc) NEDELJA 1. 10. 1950 7.00: Jutranja glasba; 7.15: Po-»,v itaI- in objava sporeda; 7.30: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 7.45: Jutranja glasba: 8.00: Operetna glasba; 8.30: Kmetijska ura (slov.): Reportaža iz razstave; 9.00: De-bussyjeve orkestralne skladbe; 9.30: Kmetijska ura (Ital.); 10.00: Narodne in ponarodele iz vsega sveta; 10.45: Oddaja za Bujščino DELAVSKE ZADRUGE ZA DIJAKE Tudi letos bo uprav? Dela* skih zadrug nudila svojim nim Članom, ki kupujejo ' pro dajalnik Delavskih zadrug » so najmanj pet let dla 1 hovim otrokom, ki oD-_- . šole. Prošnje ? višje srednje treba dostaviti do I®- bra upravi DZ, Andrea 68. Rasseggi? ROJSTVA, SMRTI IN POR 0$ Dne 30. septembra ■je 8 oseb, porok pa je j”" iso Civilne poroke: šofer L ,erj8 Comar in gospodinja SistO. Cerkvene poroke: šoler . a tor Tomšič in šivilja M n«elli Sain, čuvaj Giuseppe 1 gospodinja Em?nUgtopar in tilč, mehanik Mario -J'~‘ no-pradajalka Adiva premo'« vinar Duilio Saveri in.«-- -ie. nja Annamaria Gentu ■ jn lezničar Al.cide Sbernini jj-uradnica Alba MePe’ugjteljica Arturo Benvenuti m “T* arne' Marija Poljanič, PorocmK j0 riške vojske Coy Cona -Hiiii-uradnica Ada Dudine, i p5. čar Felice Ostrouška m ®gario dinja Ana Polh, kotlet Cividin in gospodinja 7 tenore no R377o uradnik na Razza, uradnik / AX Nedda Mantio in gospodinja p ,rac-Zavuta, uradnik Ear^f-zi co in gospodinja Lea P&*' Umrli so: Gi ............. 73-letna Benčič, vd. Gianni: 80- tilde Zelinka, vd. Con letna Caterina Savli, v7tisjlin, toli; 29-letna Adalgisa. 7 por Chiochietti; 84-letn Lagger, vd. Ottava; Ana Iedlicka, vd. Volpi« gai-o-ni Peter Kovačič; SergeJ kovič, star en mesec. MALI NECCHi B. u. za vezenje.^! nje, obšivanjc lukenj, P jjve-gumbov, čipke, cikcakaste Ta dela se izvršujejo Pre";.n 51' Pouk za vezenje brezplac VALNI STROJI na «|“r pre- tok za čevljarje in kroja ■ m. daja nadomestnih delov - pri aparati najboljših rasm • o> tvrdki TULLIO NATALE j2, broke. = Trst, Ul. C. Battisr tel. 65-33, Tržič na -- -----------------—r^pani Prodam čebele v A* v ^t. I večje število ali poSab’e^ei’ianil na po dogovoru. Trst, Ul. Valdirivo 13. Iščemo en izvod revi|p<5. VI SVET« št. 9, let® 19 ADIT Ljubljana. Sklicanje občnega a K Vabimo člane NABAjf' ^ t PRODAJNE ZADRUG^irjAft o. z. s sedežem na 0bčne! da se udeležijo rednega „e, Kj tta rhrvra r»meniCne 23 20'^ (hrv.); . 11.15: Pc7koTnrnTpevf; §a ob am (slov.); 12.00: bo 2. OKTOBRA lua grot* .45: Našim ženam ___________ ______ Glasba po željah (slov.); 12.45: Poročila v ital. in objava spore da; 13.00: Napoved časa - poročila v slov. in objava snoreda; 13.15: Pojo mladinski zbori: 13.30: Pionirska ura: Ribič in ribica, pravljica v verzih (slov.); 14.00: Glasba po željah (ital.). 17.00: Oddaja za podeželje: Po-- rečj ........................... KARDINAL V TRSTU Včeraj zjutraj je prišel Roparski napad v Barkovliah Nekje v Barkovljah je bil prejšnjo noč izvršen roparski napad. Tokrat so si neznani ro-parji izbrali za svojo žrtev grškega mornarja Sarpatija Ye-chezkla z ladje «Lakhshon», ki je že nekaj dni zasidrana v našem pristanišču. Ko je kolovratil po temnih barkovljanskih ulicah, je nanj skočilo več zakrinkanih neznancev, ki so ga z nekim trdim predmetom pobili na tla ter mu nato ukradli 12.000 lir. Naloga policije, ki je takoj uvedla preiskavo, bo zelo težavna. Oropanec ji namreč ni dal nobenih podrobnih Trst kardinal Adeodato Piazza, ki bo prisostvoval otvoritvi novega tržaškega semenišča. govor v narečju; Janko Kersnik: Iz kmetskih slik; Reportaža iz razstave; 18.30: Veseli zvoki; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Kaj smo vami pripravili (ital.): 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved a - poročila v slov.; 19.45: Simfonična glasba; 20.45: Politični pregled (ital.); 21.00: Iz opernega sveta: 22.00: Športni pregled1 (ital.); 22.10: Zabavna in plesna glasba; 23.00: Zadnja poročila v ital.; 23,05: Zadnja poročila v slov.; 23.10: Objava sporeda za naslednji dan; 23.15: Sanjarije; 23.30 : Lahka in plesna glasba; MfiO: Zaključek. Obveščamo svoje poslušalce, da bomo danes 1. oktobra | pri pionirski oddaji ob 13.30 ponovili na splošno željo oddajo ((Ribič in ribican, pravljico v verzih. na sedežu kulturnega ^jca- na OPČINAH y Pr.^e „a ist^ nju in ob isti uri jrr^ v drU' kraju naslednjega dne gem sklican-ju. DNEVNI REP: dbora. 1. Poročilo upravnega 0 2 Poročilo nadzornega °jtey 3. Razpravljanje in °d° - - - , ietol* bilance za poslovno 4. Razno. 0jb»f Upravni ADEX izleti 15. oktobra 1.1. v POSTOJNO Prijave pri vseh pol°v f uradih do 2. oktobr* lflif C&Liciie III. globo. Avtomobilistoma Pa to 1 pojasnil, ki naj bi ji služili pri ni šlq v račun. Namesto da bi (poizvedovanju. Pojasnila daje ADRIA-EXPRESS v Trstu, Ul. F. Severo 5 b, Telefon 29-243 in ADRIA-TURIST v Kopru, telefon 207 k 8. oktol»r» 1 Hop**1* Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - UL Silvio Pellico 2/11. nadst. - I elejon 11-32 Modoi/od nŠtandrežu Maruške cene, ki jih prebivalstvo ne zmore k Dolgo časa SO Standrežci čaka ter napeljale vodovod K. da s» se občinske oblasti V tiiih ““vcijaie voaov teh VaS' Trenutno 5* v v«jašmvPeliaVa glavne cevi od !i Sovo/5 P° glavni cesti pro* ii^vodnjam. To delo 0prav- K Kr -a^C1 na str°ške obči-J Krožijo glasovi, da je ob-d°Dila za dovoda tja. zgraditev tega precejšnjo vsoto de- IfoJJl da le občina napeljala kako P° gIavni cesti- ie ne-napravila svojo dolžnost nn!va,lstva' Ce P8i hočejo vod ° ® 1 naPeljatI vodo- glavne r!S°! ‘° ie r-apraviti od Sren -Vl °dcepek- potem je b nphovi iniciativi p0poj„ 1 na njihove stroške. «bčina zlt?3 upravičeno je, da S« *&*£.“«•'»»» * Vsaf!f°,il0’ ker i* to omogo-ie ime kriU stroške ki jih 10 Pa ? z nape!javo. Nepravil-ka vi i ' d-a zahteva od člove-^ sam erava naPeljati mor- titade ?Ckaj metrov- pre- Iovedujejo a Cene’ L3udje pri’ !a okoli stana napeljava ^ 20.000Pjr IPetr°v v°dovoda ‘ da „ "* dalie- Razumljivo V„fl ®“ava občina s tajskimi cenami zaslu- 11 Ha v-,- Pni prebivalstva. St i!g tega morein°~ Pf. si vodovoda "režci ti naPeljati tisti Stankah’ * .anujejo po drugih ■ es*e, 'in stran od glavne ^ ker v,-Z ®no3tavr.'ega raz-!',aOski s‘ ga rnorali Po Franchi Alojz irj učiteljica Be-viglia Jolanda Marija, slikar Grana Marij in gospodinja Ta-mi Jolanda Mirela, državni uradnik Traversa Viktor in gospodinja Steni Livija, čevljar Delli Viktor in tkalka Prir.-zi Ema, brivec Grudina Ciprijan in zobozdravniška pomočnica Perco Livija, podčastnik ital. avijacije Greti Silvij in šivilja Sentieri Nives Jole, uradnik Oleotto Olindo in gospodinja Piccoti Fernanda Livija. Poroke: brivec Loiacono Anton in gospodinja Medvešček Zora, ravnatelj Robba Ferruc-cio ir.' učiteljica Costiera Licija, državni uradnik Černigoj Anton in učiteljica Ferrarese Vilma, policist Genero Antonio in državna uradnica Bartoli Lavri na, aviatičar D’Andria Ivan in tkalka Collini Giorgina, trg. zastopnik Liberatora Giampaolo in učiteljica Brešan Bianca. učitelj Clari Livij in državna urad nica Bazzaro Adrijana, Lappini dr. Vincenc in dr. Nadali Vanda, učitelj De Marini Bruno in učiteljica Appolonio Ederea, me hanik Magnaron Sergij in trg. pomočnica Colavini Italija, podčastnik italijanske vojske Col-lacino Anton in državna uradnica Deregan Erasma, trgovec Hvala Severin in gospodinja 2nidarčič Hermelinda. Evidenčne tablice za kmečke vozove Goriško županstvo opozarja vse prizadete na čl. 45 pravilnika prometne policije, ki določa, da morajo vsi kmečki vozovi imeti kovinasto evidenčno tablico, na kateri mora biti navedeno ime, priimek in bivališče lastnika voza. V primeru, da voz služi za prevoz blaga, mora biti na tablici navedena tudi nosilnost in teža voza. Lastniki kmečkih vozov si morajo omenjeno tablico preskrbeti najkasneje do 31. oktobra 1.1. Nesreča pri igri Včeraj popoldne se je na domačem dvorišču, kjer se je igral s svojimi sovrstniki, ponesrečil desetletni Lucijan Sfiligoj iz Ul. Giustiniani. Več časa je skupina dečkov tekala vse vprek, med njimi je bil mali Lucijan najbolj uren. Večkrat se je z vso silo pognal v dir in se končno kar zaletel v bodečo žico, ki loči dvorišče od vrta. Toliko prisotnosti duha pa je le imel, da si je obvaroval glavo pred ostrimi zbodljaji in praskami z rokami, od katerih je desna odnesla precejšnjo rano. Z za silo obvezano roko je moral nato v bolnico, kjer so mu rano skrbno obvezali in mu dali injekcijo proti tetanusu ter ga posvarili, naj bo v bodoče bolj previden. Počutili so se kakor doma Zahvala staršev otrok, ki so bili na letovanju v Trstu kot gostje demokratičnih organizacij Skupina otrok iz Beneške Slo. venije, ki so bili več tednov na poletnih počitnicah v Dijaškem domu v Trstu, se -je vrnila do. mov.. Otroci so se vrnili k svo. jim staršem zdravi in veseli ter so samo izjavili, da si takih po. čitnic želijo vsako leto. Teh misli prav gotovo ni župnik iz Ažle, ki je z lece med pridigo rekel, da bi bilo veliko bolje, če bi se ponesrečili, kot otroci, ki so se vračali s počitnic v Kanalski dolini, kakor da so se «pogubili» med «komunisti». Ce je župnik imel .toliko poguma, da je kaj takega izrekel v pridigi vpričo tolikega števila poslušalcev, po. tem bo v njem še vedno toliko poguma, da bo otrokom, ki so se vrnili domov, to povedal. Zanima nas ali bo imel toliko poguma in kaj mu bodo otroci na to odgovorili. Medtem pa so se njihove mamice zahvalile vsem, ki so na kakršen koli način prispevali, da so se njihovi otroci daleč od njih čimbolje počutili. Ena izmed tolikih je napisala pismo, ki se glasi takole: eDraga tovarišica upravnica,! V svojem imenu in v imenu treh otrok, ki so bili pri vas na počitnicah, se Vam za vse kar ste jim dobrega in lepega nudili, najlepše zahvaljujemo. Vrnili so se zdravi in lepi- Pra- vili so nam, kako lepo ste jih sprejeli in da so se počutili prav kakor doma. Najlepše se vam zahvaljujemo za obleko, katero ste otrokom tako nesebično preskrbeli. To je bila tudi za nas velika pomoč, kajti že tri leta je mož brez zaposlitve. Ker revežu nihče ničesar ne daruje, smo prisiljeni delati dolgove. V trgovini smo zadolženi že za 60.000 lir, ker smo brez dela in zaslužka)). V pismu starši treh otrok nadalje pravijo, da so zaradi izredno težkih gospodarskih razmer prisiljeni dati otroke drugi družini, kjer jih bodo prehranili. Najbolj zgovorno pa karakterizira njihovo revščino, kar predstavlja poosebljeno revščino, po vseh vaseh v Beneški Sloveniji, prošnja za primerno delo v Trstu, ker pri njih ni dela in s tem ne kruha. Sledi podpis. Darovi Za Dijaško Matico so darovali; -N.N. iz Gorice 500 lir, vesela družba v Sovodnjah 17.572 lir, Gorjan S. 2500 lir, Ciril N. ob slovesu 5000 lir, N.N. iz Ste-verjama 750 lir. Odbor se iskreno zahvaljuje. Predavanja za kmetovalce V okviru propagande za zboljšanje žitnega pridelka je pokrajinski inšpektorat za poljedelstvo organiziral kmečka zborovanja, na katerih bedo izvedenci omenjenega inšpektorata predavali o bodoči setvi. Danes ob 11. uri dopoldne bodo taka zborovanja y Koprivi, Moši, Marjanu, Romansu. Versi in Vilesah. Jutri. y ponedeljek 2. oktobra pa v Ločniku, Ste-verjanu, Pevmi, Podturnom in Vermiljanu. Kino v Standrežu Danes 1. oktobra in jutri bodo v kinu na prostem v Standrežu predvajali sovjetski film «Neukrotljiv». Danes bosta dve predstavi, in sicer ob 19. in 21. uri, jutri pa samo ena s pričetkom Ob 20.15. V tem filmu igrata glavno vlogo I. Karla-šova, A. Bucina in V: Suškin. Vozni red na goriškem kolodvoru ODHODI Proti Trstu: 6.23, 7.25, 8.39, 10.20, 13.32, 15.52, 16.40, 19.30, 22.32, 23.30. Proti Vidmu: 5.07, 5.45, 6.37, 8.11, 10.59, 13.48, 17.26, 18.54, 20.05, 22.50. PRIHODI Iz Trsta: 5.43, 6.36, 8.09, 8.25, 10.56, 13.46 17.24, 18.49, 20.03, 22.46. Iz Vidma: 5.01, 6.19, 7.23, 8.37, 10.16, 13.29, 15.49, 19.28, 22.31, 23.29. ZSPD ze zahvaljuje Zveza slčkenskih prosvetnih društev v Italiji se gostom iz Koroške in iz Trsita. kakor tudi udeležencem na ljudskem taboru v Sovodnjah iz Rezije, Kanalske doline, Beneške Slovenije in Gorice najlepše zahvaljuje za ves trud, ki so ga vložili in z njim pripomogli za tako dober uspeh našega ljudskega tabora. PROSVETNO DRUŠTVO »PRIMORSKA ZVEZDA" SOVODNJE DANES 1. OKTOBRA 1950. OB 16 BO V SOVODNJAH um mamil ni prnsiem s' Sledečim sporedom: Trodejanka Postržek (Scampolo) D. Niccodemija. Izvaja dramska družina Prosvetnega društva iz Pod-gore; Otroški balet v nošah po narodnih motivih, ki ga izvaja baletna skupina iz Podgore; Fotografska razstava, ki bo odprta ves dan; Sledi prosta zabava s plesom. VABIMO K UDELEŽBI Prodaja vstopnic za sedeže v nedeljo od 8 do 15 v gostilni pri Jankotu v Sovodnjah; od 15 dalje na igrišču. Filmska zgodba, ki je te dni na platnu v kinodvorani Vit-toria, je že takoj prvega, dne privabila številno publiko, tako da je bila dvorana nabito polna. Zgodba se dogaja na Norveškem v času nemške okupacije v malem obrežnem mestecu TroUen. Prebivalci mesta sovražijo Nemce in kot večina Norvežanov jim vedno kažejo svoj prezir, sabotirajo pri delu v tovarnah, režejo telefonske žice ter se tako na vse mogoče načine borijo proti okupatorju. Duša vsega gibanja je Gunnar (Errol Flyn) in ob njegovi strani je zdravnikova hči Kerren (Annie Sheridan). Edino Kerrenov brat je bil v službi nemškega okupatorja ter poleg njega imajo Nemci zvestega zaveznika v lastniku tovarne Stondergerju. Po dolgem pričakovanju zavezniki tudi v Trollenu izkrcajo orožje, ki bo FILM Še bo plapolala zastava moralo služiti za vstajo, ki naj bi bila istočasno v vseh obalnih mestih. Nekaj pa prepreči račune Gunnarja in njegovih partizanov. Kerren postane žrtev nasilja nekega nemškega podčastnika in njen oče v naglici ubije Nemca. Komandant nemške posadke odredi ustrelitev vseh voditeljev in med temi sta Kerren in njen oče ter Gunnar. Ostalo ljudstvo se upre z orožjem v roki, osvobodi talce in po večurni borbi ne ostane v Trollenu niti sence Nemca. Se medtem ko traja borba, odredi Gunnar odhod žensk in otrok po morju. Borci pa, ki so ostali živi, se umaknejo v. gozdove. Film je dobro režiran in verjeten le V prvem delu. Za- ključna borba pa je prikazana na popolnoma ameriški način «westerna» z velikim streljanjem in obilico mrtvih. Ne manjkajo Pa v filmu dobri prizori, kot na primer, ko se 70-letni profesor upre nemškemu kapitanu, ali pa dramatičen razgovor Gunnarja s Kerren, ko mu ta pove, da jo je Nemec posilil. Ambient. v katerem se dogaja zgodba, je preprost, a zato tudi bolj učinkovit. KINO VERDI, 14.30: «Rdeča Donava«, E. Barrymore; VITTORIA, 15: «Se plapola zastava«, E. FIynn; CENTRALE, 15: «Tarzan in sužr.je«, W. Brown; MODERNO, 15: «Našel sem zor pet življenje«; EDEN, 14.30: «Fifa in arena«; Totd. 1 stroškiSti nape^ati na last_ 'lWrv;nanje °hčinskih obla Etičen Ca med prehivalstvom "Ne D .nezadov°ljstvo godr 5' kahi me jo razočara- tudiPldoiL°b~ni’ prav tak0 ti y, kd ZdaJ pa so uvideli, da <0vali JjS‘. so nestrPno pri-Mkj] ,i ho vodovod na- Vse skupaj presneto stalo. L kar mora Inik vedeti Tjjj - ——- žp kak°r dober gostilr.i-S* takni 2auži*i kapljici vi- - • VI- 0 ar Ugo*ov* ah jc vino 'ligjL 1 ne' tako je tudi pri ht^lih, kjer malo pra- v h' k'-fer >n*lo pra- 'Ječ Pomaga kakor Na 1 kni'g priučenega 1 Oobe?2 .praklične upora-JS'o2rtiI vmo8ladnik pogle-J1 tako. Pokusi jagodo, dve fihef- Ugotovi a'i je grozdje * Zoreti3 Vin° ali Pa mora V d Poljedelska zna- It kmr ruijeaeiska zna-SfeH hi ie v vseh f°Vitp Ra naravnost ču- I ZaV “ * I1U5C CL»' v' tud; rt"°n? narave, ie doved- Cdaju0 l^Sa, da lahko vi-USn. s. Pjimernim apara- JStts, kolim06 ie v grozdiu h ^hkn L a sladkorja, da b‘ s,0? obere. Kot Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - UL Cesare Batlisti 2 - 1 elefon 70 Danes olvorilev III. razstave gospodarske dejavnosti Istrskega okrožja ODlehti našega prosiouolineoa flela Slovenska osnovna sola Organizacija SIAU v Fjerogih pri dvomesečnem tekmovanju Iz naše vasi ni bilo že dalj [ časa slišati nobenega glasu. Pr; vsem tern pa moram poročati, da je osnovna organizacija SIAU v Fjerogih Sklenila, da b0 izvedba dvomesečno tekmovanje. Trenutno -e ne vemo koliko članov bo sodelovalo v frontovski brigadi, ker bo padla odločitev o tem šele na prihodnjem množičnem sestanku. Na vsak način pa bo dala naša ilS6 mars°ikate'• K°l rečen°’ Slcc rS“te« ^arejši pri- k v*lep , • starejši pri-mi= -na temu skorajda So ljudje, ki pa še lfidi>u l°uksne .Splavi Prakse pri S noS,a',Pa bi p™v ih 0 nnei v. ‘Jd 01 se prav 9hita, Uzib omenjenega Snn Preidemo Pa V, M -*'e 7 “* Houuarm * Veiiini v ive Primerjave. teSanie T Preidemo na »a t1? bi poudarili e«ni vrči u primerjave. X hrušk in jabolk So, ;0i"° zrelost; dr V',''!- ko ,0 JR,° zrelost; dre-l^htno , za obiranje. dr.m ’ k° sad po k'"Pitnost1 razvijc ^ pri Sr02d- * Dn n W Martin j --v* Fii ^iuiu- f ’ ini ino zrelost, in v!t:ko So °sko (naravoslo-;■ ‘i-jo. čePflke hozorele in is Zrelost , ]lh vsadimo; dru-“rizdj. gospodarska, ko ---- Srt,, Sto2rti. gospodarska, ko Vtek slarta0Segl° naivišji T° 3tapje V‘StiB mostr.o mero, ki H.*11« Itn,.''""1™ mero, ki !>t!Vsak virS° in bi i° moral b, lb0gradnik. Z mošt-.moral Vinoprartnik ’ m bi _ z, most- kt^redrih10!81 vinogradnik • ugotoviti, Vs sladi".-nch ugotoviti V(iCe UgotnJa 8rozdie vse-Pnih mer ° --u0 V treh za* CHo ilJebph' da je grozd it Uria nB . se odstotek s,,t>ri h® dviga Ob otvoritvi lil. razstave gospodarske dejavnosti \\tl vseh !lga več ~ Ho >sti viš-r?h merieniih ^U zrelo n r POtem 3e "katve. n 3e »^stopila '!.WSMRT1 1N POROKE občinl ie bi-5 7 tpistev ^bra. dp 1- okto- J 1 °istev u . 0 • okto* \Vkniižlnih 6r0V smr' < zenih porok in 12 lih . Brur.-o, Roman abArilela- Grun ap° Anton, Zam- SiSiia"^0 Anton' Zam' A,oiz' S*??, vd7°'plna. gospodinja K. ’6tria o d Klementi-\\ >drettg°Spodir.'ja Fonda Sl Sa^H, Elizabeta, 78- IsAi s^hičar ceh IVan' 68' •j«,... ^et>ron Franc, >0dirtarol0 A1°jz' 53‘ t>ia^lestina emngia p0r‘ h tu. ah, 6? ! ,4'letni kmet vd ^Ietna gospodi- I Vd ^‘eina gospodi- S5'pIV,,”k‘' •:-! <9-letni V io Lu<> v^hia« ’ 73-i n‘ trgovec Ce- ‘Nl t “mi »‘uradnik Roc- .'kitk °Rrad’ p., ni delavec ‘ii* Kafatel, ;J9f.ni vajenec ^ 'letna gospo- Por n na gosp°-Badalič Ma- D°r°k*: posestnik Danes je za vse demokratično ljudstvo Istrskega okrožja, Slovence, Italijane in Hrvate — velik dan. Velik dan je zato, ker bodo lahko pregledali uspehe svojega dela, uspehe, ki so bili doseženi z delovno borbo, z nezlomljivo voljo borcev, ki delajo, ustvarjajo in gradijo v cilju doseči tisto boljšo in človeka vredno življenje, ki ga pod fašizmom in tudi prej še niso imeli. Otvoritev HI. razstave gospodarske dejavnosti je nov korak naprej, je nov mejnik, ki ga postavlja delovno ljudstvo našega okrožja v petem letu ljudske oblasti na poti gospodarske, kulturne in politične gradnje. Ob tem mejniku se bo ustavil vsak naš delovni človek, delavec iz tovarne, zadružnik, privatnik, rokodelec, ribič, umski delavec, vzgojitelj, umetnik, nameščenec, in bo kritično ugotavljal: To smo že napravili, to bi bili lahko bolje napravili, to bo treba tako napraviti. Tak o-gled razstave bo res življenjski in bo obiskomlec odnesel s seboj jasne vtise, kaj je bilo že napravljenega in da je še več tistega, kar bo treba še napraviti. Vsak človek našega okrožja, ki je sodeloval skozi vse leto pri našem gospodarskem planu, bo na razstavi našel samega sebe. Njegovo delo in uspehi se bodo odražali iz razstavljenih predmetov, iz pri-d.clkov, iz orodja, iz grafiko- V dneh iszslave v Kopni 50% popust na avtobusih in parnikih V dneh razstave gospodarske dejavnosti v Kopru, to je od 1. do 8. oktobra v Kopru, Je na vseh kopnih ln pomorskih Javnih prevoznih sredstvih na ozemlju jugoslovanske cone STO uveden 50 odst. popust za vse skupinske izletnike, ki hočejo obiskati gospodarsko razstavo. Vsaka organizacija, ki organizira skupinske izlete, naj izda izletnikom potrdilo, v katerem naj navede točno število izletnikov. Na podlagi predloženih potrdil bodo sprevodniki avtobusov ln parnikov izdajali vozovnice s 50 odst. popustom. nov in fotografij, ki bodo predstavljale nove šole, zadružne domove, velike objekte naših kmečkih delevnih zadrug, vinske kleli, elektrifikacije naših vasi, velika izbolj-ševalna dela in podobno. Tretja razstava gospodarske delavnosti je tudi prikaz, ka ko si delovno ljudstvo, ki ima oblast v svojih rokah, utira pot v nove iznajdbe, ki olajšujejo fizični napor. Ob srečevanjih z našimi ljudmi, udarniki in novatorji, ki so s svojim delom postali pionirji no-vih načinov dela, so nam na vprašanja če bo šlo, vedno odgovarjali: Mora iti! Res je. Mora iti. kadar se zato odločijo tako revolucionarni in delavni ljudje, kot jih ima naše okrožje. Bilo bi napačno če bi se zanašali samo na fizične moč- Potrebno je — razumno delati — da bodo uspehi še večji, da bo manj pogreškov in napak. Vsak dobro namerjen udarec s krampom, vsaka premišljeno zajeta lopata zemlje, vsaka dobro vržena žlica, malte, ki poveže dva kamna, dve žlici, štiri in štiri žlice, osem kamnov so porok, da bo s takim razumnim delom zrasla mogočna, trdna in velika stavba. Prav tako je vsaka razumna beseda izrečena na vaškem množičnem sestanku ali zboru volivcev, močan prispevek pid utrjevanju gospodarstva in ljudske oblasti. Nič manj ni vcižna razumna beseda učitelja v šoti ali aktivista na sestanku SIAU, ker se v lepem razumevanju razgovarjajo Slovenci in Italijani ali Hrvati in Italijani. Ako hočemo podčrtati razliko letošnje III. gospodarske razstave od prejšnjih dveh vidimo, da se letošnja razlikuje po tem: Nakazuje nam zelo jasno pot nadaljnjega gospodarskega razvoja in prikazuje tista vpra šanja, katerim mora ljudska oblast posvetiti več pažnje. Delovnemu ljudstvu, ki sodeluje pa kaže, kam naj usmeri za naprej svoje največje napore. Ta perspektiva bo naše delovne ljudi vzpodbujala in jim vlivala novih moči. Spoznali bodo, kaj vse se da doseči, če mobiliziramo vse svoje sile. Ce pogledamo še naprej ui- dimo, da razstava prikazuje kako je nekdaj tako zatirani istrski človek našel samega sebe. Postal je samozavestni graditelj in ustvarjalec novega človeka na vasi, ki odločno trga raz sebe vse žalostne ostanke nečloveškega zatiranja in raznarodovanja. Naše vasi postopno dobivajo lepše zunanje lice. Nova šolska poslopja, novi zadružni domovi, novi sedeži krajevnih LO, spomeniki padlim borcem, elektrika, ki je prinesla na naša zakajena ognjišča luč napredka, dajejo ,tisto prikupno podobo, da se rad ustaviš pri teh ljudeh. Vse to in še polno drugega nam prikazuje letošnja lil. razstava gospodarske dejavnosti. Vsakdo bo ob obisku dobil vtis velike delavnosti in naporov vsega ljudstva, ki si ob pomoči ljudske oblasti pod vodstvom K P in ob pomoči nove Jugoslavije s skupnimi napori in ob vseh ovirah utira gotovo pot v lepše in boljše dni. baza ysaj 800 ur prostovoljnega dela ter bo s tem y zvezi napovedala tekmovanje Pcmja-nu. Ce pomislimo, da smo do sedaj napravili na cesti 1-350 udarniških ur, potem je treba priznati, da srno se odločno lotili. dela za dvig naš? vasi in okolice. Objekti, v katere bomo vložili prostovoljno delo, so popravila cest. Nadalje imamo namen obnoviti, odnosno zgraditi vkoro na novo ljudski dom. V tem oziru pričakujemo, da nas bodb višji organi ljudske oblast; podprli z materialom, katerega mi sami ne moremo dobiti. Dom nam je izredno potreben, ker nimamo nobenega primernega prostora za sestanke, sedanja stavba pa je tako slaba, da skoro ni mogoče hoditi po stopnicah. Končno sj želimo y naši vasj elektrifikacijo. Naše ljudstvo je pomagalo s prostovoljnim delom pri postavljanju električnega voda od Rojcev do Pomjana do Fieroge pa smo se odločili. da bom0 opravili vse delo vami na prostovoljni podlagi. Pričakujemo samo inženirja, da bo določil, kje naj pričnemo kopati jame za postavitev električnih 'drogov. V. okviru dvomesečnega tekmovanja bomo utrdili tudi notranje organizacijsko delo. Tako bomo v tem obdobju imeli 4 množične sestanke, članstvo naše baze pa bomo povečali za 100%. S tem hočemo pridobiti več sodelavcev, ki jih pri vsem delovanju zelo potrebujemo. Misliti je treba tudi na idejno poglobitev našega dela in doseči, da bosta vsak član odnosno Članica SIAU zares pravi odraz idej NOB, iz katerih je vznikla vsa današnja stvarnost in ki nam morajo biti tudi za bodoče napotilo in pobuda za nase udejstvovanje. v Piranu Z letošnjim šolskim letom smo dobili v Piranu slovensko dvorazrednico. 2e lani so jo nameravali ustanoviti iz razloga, ker se ie Mladinski dom iz Portoroža preselil y Piran. To je bila lepa pomenljiva zamisel, ki naj prispeva k zbli-žanju slovenske in italijanske mladine ln bi obenem olajšala neprijetnosti stalnega potovanja piranskih slovenskih otrok, ki jih je okrog 60, s tramvajem iz Pirana y portoroško šolo. Poleg tega, da je s prevažanjem zvezana velika izguba časa, je treba pomisliti, da so otroci iz Mladinskega doma sirote, predvsem sirote padlih borcev, otroci — brezdomci, žrtve grozot vojne in deloma socialnih razmer prejšnjega režima, m da čuti ljudska •oblast posebno nalogo, da se za tq otroke zanima in skrbi zanje. Z ustanovitvijo slovenske osnovne šole v Piranu bo omogočeno tudi onim otrokom slovenskih staršev, ki bivajo v Piranu ali v njegovi neposredni okolici ter so do danes zaradi oddaljenosti obiskovali italijansko osnovno šolo, da bodo posečali slovensko šolo. Enako bo nova šola dobrodošla otrokom slovenskih nameščencev V Piranu. V poslopju italijanske osnovne šole v Piranu ni bilo na razpolago prostih šolskih sob, ker je ravno y teku preosnova šolstva gledp na uvedbo osemletke. Zato je mestni LO preskrbel druge prostore, ki jih je pa treba šg preurediti. U-pamo, da bo piranski MLO poverjeno nalogo čimpreje dobro izvršil. Začasno ho pouk v Portorožu, kjer je upravitelj-stvo tamkašnje šole dalo na razpolago potrebne prostore. Vsekakor upamo, da bo slo-v.enska osnovna šola v Piranu v oktobru že na svojem mestu. ZA NAŠE KMETOVALCE Povečajmo število goveje živine Pomanjkanje dežja y letošnjem letu postavlja pred naše KDZ, kmetnaproze i.-i kmete — živinorejce pred važno in resno vprašanje: Kako prehraniti čez zimo sedanje število živine?! Prav gotovo je, da je število živine, ki jo imamo sedaj v okraju še vedno premajhno, zato bo treba gledati na to, da bomo to obdržal? tudi čez zimo. Živina je za zadružnika — kmetovalca, vinogradnika in vrtnarja tisti prvi pogoj za dobre, kvalitetne in obilne pridelke zemlje, kot je za zidarja gradbeni material. Brez tega ne more graditi hiše, kot obdelovalec zemlje, pa naj bo to zadružnik ali privatnik, brez gnoja ne more privabiti jz zem. lje dobrih pridelkov. 2e naprej slišimo, kako nam bodo na to odgovorili nekateri, ki vzamejo nasvete naših kmetijskih strokovnjakov bolj nalahko. Preskrbite nam sena in otrobov, pa bomo redili še več živine kot jo imamo sedaj No, v' tem je treba takoj odgovoriti, da so se odgovorni za to zanimali že takoj, ko je kazalo, da bo suša nekaj vplivala na pridelek sena. Po dosedanjih ugotovitvah bodo kmetovalci-nezadružniki našega okraja imeli dovolj sena za vso svojo živino, ki jo imajo sedaj. Za zadružni sektor pa je ugotovljeno, da bo manjkalo okoli 300 stotov sena, za kar pa je bilo že poskrbljeno. Moramo pri tem poudariti, da y našem okraju živinorejci niso prodajali živine niti y letinah veliko bolj občutne suše, kot je bila letos. To je potrdil domačin strokovnjak, ko smo ga zaprosili za kratek pogovor. Ta pogovor nam je dal tudi naslednje misli: Po izdatnem dežju, ki smo ga imeli pretekle dni, so travniki in obronki okoli vinogradov zelo lepo ozeleneli. Prav tako tudi vsa strnišča esparzete (er-ba medica) na bivših Anka-^ ranskih solinah, y dolini Van-" ganela, vzdolž Rižane in V dolini Sečjol. Zelo prav nam bo to prišlo. Deloma lahko izkoristimo to, da pokosimo in posušimo kot zelo dobro krmo za zimski čas. To lahko poklada-mo živini pomešano med drugo slabšo krmo, slamo, ko-ruznico in pleve, ki jih je cele kupe na krajih kjer je bila mlatcv. Razumljivo je, da je treba prej pripraviti pleve in drugo debelejšo krmo s tem, da jih omehčamo v mlačni vodi, kateri smo dodali malo živinske (rdeče) soli. Kjer imajo na razpolago silose, je to še lažje. Tu ni potreba drugega kot pokositi in spraviti v silose, zeleno krmo katero pomešamo z drugimi njivskimi pleveli, koruznico in podobnim. Tako lahko pripravimo zalogo zelo dobre krme, katero pokla-damo živini v zimskem času pomešano s senom. Vsi živinorejci v državah, kjer je živinoreja visoko razvita pravijo, da slična krma zelo ugodno vpliva na zdravje živine in tudi na mlečnost krav. Tiste parcele košenin, ki jih ni mogoče pokositi, lahko izkoristimo za pašo, ki traja v Istri vse tja do konca novembra in še čez, če je vreme ugodno. Mirne vesti lahko zapišemo, da na tak način pridobimo krme, ki gre v tisoče stotov. Ce gremo že naprej, je z drugimi besedami povedano toliko mesa in mleka več, toliko živine več, toliko gnoja več in tudi več Na zadnji okrajni sindikalni konferenci v Izoli je bil sprejet sklep, da se bo 1. oktobra pričel v Kopru, Izoli in y Piranu tridnevni seminar za vse referent e, ki so člani upravnih odborov sindikalnih podružnic. Na teh seminarjih bodo preda-vatelji obravnavali razna sindikalna vprašanja, o katerih si morajo biti sindikalni voditelji na jasnem. Le tako bodo vršili upravni odbori podružnic svoje delo v redu, njihovi voditelji bodo spoznali svoje naloge in podružnice bodo na ta način lahko samostojno reševale večji del problemov v tovarnah in podjetjih. Funkcionarji upravnih odborov se morajo zavedati, kakšni morajo biti odnosi podružnice do uprave podjetja. Po drugi strani bodo spoznali dolžnosti upravnikov tovarn in podjetij, od katerih nekateri mislijo, da opravlja danes sindikat v tovarni, podjetju ah ustanovi iste naloge, kot v kapitalistični državi. Obe strani se morata zavedati, da je pokazala praksa neobhodno potrebo po sodelovanju med sindikalno podružnico in vodstvom podjetja. To je pogoj za uspešno razvijanje O odnosih med vodstvom podjetja in sindikalno podružnico obrata socialističnega tekmovanja in izpolnjevanja nalog sindikatov ter gospodarskih vodstev. Le na podlagi tega medsebojnega sodelovanja bo upravam podjetij in sindikalnim podružnicam olajšano izvršiti naloge, ki so v zvezi z enoletnim gospodarskim planom našega okrožja Lahko rečemo, da je odvisno prekoračenje plana od odnosov med upravo tovarn in podjetij ter sindikalnih podružnic. Tov. min. Leskošek je nekoč pravilno izjavil, da je moč direktorja podjetja v tem, da je povezan preko partijske in sindikalne podružnice z delovnim kolektivom in da mora vodstvo podjetja za dosego čim večjih uspehov resno sodelovati s partijsko in sindikalno organizacijo. Po drugi strani imamo neka. tere sindikalne podružnice, ki (dajejo administrativna navodi- la, čeprav bi morale vedeti, da je za izdajanje takih ukrepov poklicano vodstvo podjetja in ne sindikalna podružnica. Pač pa je vodstvo podjetja dolžno, da se prej posvetuje s podružnico. Vsekakor pa imajo sindikalni voditelji pravico in dolžnost staviti vodstvu podjetja predloge za odpravo napak, podajati zdravo kritiko v namenu, da se izboljša proizvodnja in kakovost proizvodov, za določitev realnih norm. zboljšanje delovne discipline, sodelovanje pri razglasitvi udarnikov, novator-jev, racionalizatorjev, sodelovanje pri nagrajevanju najboljših delavcev in podobno. Naloge sindikalnih podružnic so v tem, da poskrbi podružnica za boljšo organizacijo dela. V ta namen je treba pravilno razmestiti orodje in stroje, pravilno uporabiti delovno silo, uvesti sodobne delovne me- tode, uvesti delovne norme povsod tam, kjer so zanje dani pogoji, uporabljati pravilen način nagrajevanja in voditi pregled in nadzorstvo nad izvršenimi nalogami. Glede na to, da so sindikalne podružnice povezane z vprašanjem produkcije, je potrebno, da delavci spoznajo proizvodne plane, ne pa da pozna delavce, kot se mnogokrat dogaja, samo normo, pri čemer pa se dogaja še to, da zamenja zaradi nepravilnega pojmovanja normo z akordnim delom. Naloga sindikalnih podružnic je v zvezi s tem vprašanjem ta, da pouči delavce, da predstavljajo norme pod ljudsko oblastjo le sredstvo za povečanje storilnosti dela in s tem izboljšanje standarda delavstva in vsega delovnega ljudstva. Delavec mora spoznati, da pomeni akordno delo izkoriščanje delavca od strani kapitalista. Za določitev akorda ni merodajno koliko je napravil srednji delavec in najboljši delavec v osmih urah, upoštevajoč tehnično in strokovno sposobnost delavca, temveč z akordnim delom išče kapitalist to, koliko napravi lahko najbolj spreten delavec v enem dnevu, dasi dela 14 ali, pa tudi 16 ur na dan. Sindikalne podružnice naj pri vzgajanju delavstva storijo vse, da delavci spoznajo, da izkoriščajo delovno silo edinole kapitalist; in da so si deldvci v, kapitalističnih državah deloma izboljšali svoj položaj le po zaslugi zgodovinske borbe delavskega razreda vsega sveta. V državah, kjer je na oblasti delovno ljudstvo, se ta oblast ne poslužuje metod kapitalizma, temveč nudi vsakemu delavcu možnost, da zasluži toliko, za kolikor je sposoben zaslužiti. Te in podobne probleme bodo obravnavali v omenjenih seminarjih in na podlagi izkušenj bodo obiskovalci seminarjev prejeli smernice, kako naj v bodoče rešujejo na najboljši način razne sindikalne probleme. in boljših pridelkov. Za tiste, ki imajo nakopičene večje množične sena, kmečke delovne zadruge in zadružne ekonomije, dajemo še en praktičen nasvet. V dnevih suhe zimske burje, ki pretrese in presuši tudi velike zaloge sena, se to pri pripravljanju krmskih obrokov za poklada-nje živini zelo drobi. Navadno se drobijo le najboljši delj listi — ki ostajajo tako na podih senikov neizkoriščeni. Tu moremo poudariti, da tako izgubimo tiste najboljše in najbolj- redilne dele krmskih rastlin, ki jih živina zelo rada je Živinorejci lahko vse to dobro izkoristijo z majhnim trudom. Vsalc dan naj po končanem krmljenju spravijo na kup na suhem kraju ves ta seneni zdrob. Ko se ga nabere lep kup, kar je navadno vsakih 14 dni, naj vse presejejo in nato na navadnem žitnem čistilniku prevejajo. Tako se izločijo vsa semena, kamenje in zemlja in dobimo cele vreče redilne krme, katere živina zelo rada je pripravljeno v zobal-nicah. Iz lastne izkušnje vem, da je živina težko čakala, da sem prinesel tak senen drobir, katerega sem poprej zmočil z mlačno vodo in potresel s soljo in otrobi. Tudi sem pri mlečnih kravah opazil zvišanje mleka. Lahko trdim, da se na ta način izkoristi na enem sa-mera večjem seniku v eni zimi do 10 in več stotov najboljšega sena. Ce napravimo račun za večjo vas, bomo dobili presenetljive številke. Vse to se po navadi poseje po travnikih kot ničvredne pleve in gre tako v nič. Potrebno bi bilo spregovoriti tudi o izkoriščanju žitnih plev za krmo. Ker bi članek preveč narasel, bomo to napravili prihodnjič. Za danes poudarjamo, da so dani vsi pogoji, da ne samo obdržimo sedanje število živine, temveč da lahko še zvišamo. To nam bo prineslo dvojne koristi: imeli bomo na razpolago več mesa in na drugi strani več gnoja, ki je nujno potreben za izboljšanje in zvišanje naših kmetijskih pridelkov. Se to moramo povedati, da je preskrba prebivalstva z mesom zagotovljena, tudi če odredba ne dovoljuje klanja mlade plemefiske živine. To pa iz razloga, ker je dovolj tiste živine, ki ni donosna in je namenjena za zakol. oliloMega roba ljudskega posojila [IRJ Vse vpisnike II. ljudskega posojila FLRJ na teritoriju jugoslovanske cone STO obveščamo, da se vrši plačevanje oktobrskega obroka od 1. do vštetega 5. oktobra 1950 pri vseh vpisnih mestih kakor ob vpisovanju posojila. Opozarjamo, da se plačevanje zaključi ob navedenem roku z vsemi posledicami za zamudnike. Obvezno je plačati obroke v zaporednih mesecih. k. j; oktobri MJO |M|lufl1 im»-~t Oglejte si svojemu To vprašanje si v tej ali oni obliki že nekako podzavestno zastavlja vsaka mati, ko pričakuje rojstva novega življenja, ki klije v njej. In želi si, da bi bila njenemu otroku prihranjena vsa trpkost, ki jo je morda sama užila. Toda do dna, v globino tega vprašanja, kaj dolguje svojemu otroku, da bo duševno uravnovešen in trdnega, jeklenega značaja, ob katerem se bodo razbijali udarci, ki mu jih bo življenje dajalo, ne pronikne vsaka. Ne da si časa za razmišljanje in otroci rastejo bolj iz okoliščin in starih, ukoreninjenih navad in vzgojnih načel, kot pa ob njenem lastnem razumskem posegu v njihovo vzgojo. In vendar dolguje mati svojemu otroku mnogo im to zaradi njega samega in zaradi skupnosti, kateri bo živel. Samo tedaj, če mu bo dala vse, kar mu dolguje, mu bo tudi v resni* ti prihranila marsikatero trpkost. Najdiražji biser, ki mu ga je dolžna položiti v dušo, je njen materin jezik. Ta naj ga spremlja povsodi. Pomaga mu pri pridobivanju drugih biserov, ki jih je oblikovala v stoletjih in tisočletjih človeška kultura. Čimbolj jasen naj bo in čist ta biser materinega jezika. Naj ga me temni megla tujih, spake-dranih besedi. Mati Je dolžna govoriti otroku v čim lepši slovenščini; dolžna se je izogibati tujih izrazov, za katere imamo lepe, domače in naše slovenske izraze. Naj ne čaka, da si jih bo osvojil v šoli. Otroku šoli mnogo laže, če jih bo prinesel že od doma s s^boj, od matere, ki je iz ljubezni do svojega otroka tudi sama postala učenka. Ni to nekaj nemogočega, v vsakdanjem življenju in trdi borbi za kruh neuresničljivega. Prav zaradi te trde borbe je pri materi, ki ima polno zavest odgovornosti do svojega otroka, to povsem mogoče. Taka mati je prežeta s spoznanjem, da mora vzgajati in učiti tudi sebe, če hoče vzgajati in Učiti one, ki so ji najbližji. Pri nas na Tržaškem Je ta stvar nesporno mnogo težja kot jv svobodni domovini. Močni tuji tokovi se zajedajo v naše narodno telo in se odražajo tudi y naši govorici. Poleg teh teži nad mlajšim rodom še dediščina brezpravja fašistične dobe, ko nismo imeli lastnih šol. Vendar je treba pričeti in ne zvra-čati več vse krivde na preteklost. Kljub vsemu grenkemu, kar nas obdaja, bi morala biti ta že toliko mimo nas, da bi se naše matere samokritično poglobile v vprašanje, kaj dolgujejo svojemu otroku v odnosu do slovenskega jezika. Svojemu otroku dolguje mati tudi to, da ga vpiše v slovensko šolo. Nikdar ne bo, tedaj ko dorasle, odpustil greha, da ga je oropala lastnega materinega jezika, ,če bo Iz katerega koli vzroka ravnala drugače, kot bi morala ravnati. Naj bodo njeni izgovori pred odraslim sinom ali hčerko taki ali taki, vsi bodo pomagali razkrivati njeno, materino krivdo. Ni osamljen primer v Trstu iz te in Iz pretekle dobe, k0 je sin očital materi, zakaj ga ni vpisala v slovensko šolo, tn ko si je ona razgrebala dušo pod težo tega očitka. Vzroki, zakaj je ta ali ona mati ravnala tako, so tudi dvojni. Nekatera je storila to iz gole brezbrižnosti, češ, saj Je vseeno, satno da se nauči čitati in pisati, pa naj bo to Italijansko ali slovensko. In otrok se ko razsodno besedo. Ne zavedajo se tega, kaj dolgujejo svojim otrokom, zato ker se iz neke samopašne trme sploh nočejo zavedati. Namesto v slovenski otroški vrtec, pa čeprav trenutno nekoliko oddaljen (kar Jim služi v opravičilo) pošiljajo otroke v italijanskega, češ da je bliže in bolj priročno. Namesto v slovensko osnovno šolo vpisujejo otroke v italijansko, češ da bodo laže dobili kos kruha in Jih ne bo nihče zmerjal s ščavi. O, kako kratkovidna je ta cenena modrost! O njej bo najbolje spregovorila bodočnost in v njej thti otroci, ki so po krivdi svojih mater bili ob slovenski Jezik. Ti otroci bodo takim materam najstrožji, toda pravični sodnik. Pa tudi sedanjost ne gre tako mimo takih mater. Ne mimo njib, ne mimo oblasti, ki nam oporeka to, kar nam je dolžna dati. Težke žrtve osvobodilnega boja niso bile in ne morejo biti zaman. Njihov krvavi davek terja svoje in to od vsake naše matere, od vsakega človeka, kot tudi od onih ljudi, ki menijo, da smejo krojiti našo usodo. Gorje, če bomo na krvavi davek naših žrtev le trenutek pozabili! C lleh&č 2fi[tft/jf«i'//«nn - fituieb pu cvetoča dežela ") JumUIu o hi iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ni iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii n m iiiiiiiiiiiinii im iiiiiiiiiiiiiiiini] im jiiiiiniiiii m m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii! m iiiiiiiiiiiiii iiiiim iiiiii m iiiiiiiiiiniiiniii n iiiiiniiiiii1 NOVI HOTEL ZA MOSTOM PREKO RIBNICE V. TITOGRADU. Bili smo na vrhu, na Ledenicah, mestu hudih partizanskih borb. Cesta je postajala zlož-nejia in se le od časa do časa vzpenjala v klanec in se zopet spuščala v niiino. Mukoma sem čakala, da mine krš, da zagledam sredi njega zelenje, ki pa ga ni hotelo biti. Pozneje, ko sem že preromdla nad polovico dežele, sem šele videla, da smo tedaj potovali po njenem najbolj kamenitem predelu. Čutila sem notranje zadovoljstvo, da sem ga tako neposredno doživela, in zdi se mi, da bi drugače nikoli ne doumela tistega globokega smisla Njeguševih verzov V Gorskem vencu. «Kar hotelo ni verig nosaiti, vse y planine te je pribežalo, ker ta naša kiršna domačija, sile turške grob je nenasiten.)) Sedem ur vožnje do Nikšipa po skalnati in bedni, toda ponosni in neuklonljivi in vedno svobodni črnogorski deželi. V okolici Nikšiča je še stvt kamenit, toda že prehaja v rodovitno ravan, ki se na jugu proti Titogradu spušča v prekrasno Belopavliško dolino. Med temnozelenimi bregovi se po njej vijuga živozelena in globoka Zeta. Z njo smo se srečali prvič pred Nikšičem. Toda tistikrat nas je pot peljala daleč stran od Zete na 1465 me- Rinaldi zmagal na Vršiču LJUBLJANA, 30. (ATI). — Na II km dolgi progi Kranjska gora-Vršič z višinsko razliko 836 m (od 810 do 1646) je bila danes zelo zanimiva kolesarska dirka V strmino z mednarodno udeležbo. Na tei dirki je dosegel Tržačan Rinaldi nadvse lep uspeh. Rinaldi jie že v začetku prevzel vodstvo, &e vedno bolj oddaljeval od zasledovalcev ter prispel na cilj z več kot 1 min. prednosti pred Pulčanom Siro-nijetn, ki je prispel drugi. Od ostalih Tržačanov *e Coretti zasedel 7., Sclausero 12. in Grio 13. mesto. Tekmovale; so prispeli na cilj v sledečem redu: 1. Rinaldi Wailter (Trat), 2. Sironi (Partizan), 3. Ježek (Sarajevo). 4. Perne (Ljubljana), 5. Mičič (Partizan), 6. Godnič (Nova Gorica), 7. Coretti (Trst), 8. Stanko (Zagreb), 12. Sclausero (Trat). Poročali smo že. da bo danes velika kolesarska dirka okoli Blejskega jezera. Na dirki bodo poleg tržaških in slovenskih kolesarjev sodelovali tudi najboljši jugoslovanski dirkači. Ker je Kolesarska zveza Hrvatske svojo ocenjevalno dirko y Zagrebu odgodila, bodo na dirki poleg drugih tekmovalcev sodelovali lahko tudi najboljši hrvatski dirkači. Triestlna v Milanu Brnu n lin ut ta ipilai Po zadnjem treningu, ki ga je imela Iriestina v petei: popoldne so igralci včeraj zjutraj zapustili Trst jn se z avtobusom peljah v Milan, kjer bo danes tekma proti Interju. Triestino poznamo že zaradi presenečenj, ki nam jih j« pripravila in se ne bomo pray nič čudili, če se Lo to zgodilo tudi v Milanu. Inter gre sicer v borbo kot favorit na zmago, vendar zadnjo besedo bo izrekla le Triestina, ki ima že dobro je naučil čliati in pisati Itali- j ur§arllzirun.> obrambo in pa jansko, nobenega pa ni tmel,lmlad- toda iziedni hilet' napa^ ki ga bi bil tudi slovensko naučil. Druga je siorila tako, ker je misli'a, da je le lako prav, da se bo le z italijansko šolo laže prebijal dalje v življenje. Ko je odrasiel in povpraševal po službi, pa so v tej in oni slu/hi vprašali tudi po znanju slovenščine, je nenadno dojela, kako Je varala sama sebe. 1 v Katerem se dvignejo iznad 'ostalih tovarišev predvsem Bo-scolo, Clccarelli in De Vito, ki sta posebno zadnja dva zadnje dni mnogo izboljšala igro in napadalnost. Vprašanje je le ako bosta nastopna Boscolo in Grosso. Brez teh dveh bi moralu Trie-stina klo.iiti. Morda pa bo vse v najlepeem redu in bosta ob« Nekaj težjega ud skale se ji je igralca oblekla svojo priljub tedaj avalilo na srce in Jo ort : ijeno rdecu majico čelo dušiti prav do grla. j Inter -e je vesino pripravil Take matere, s ;o ceneno po- | *« ‘ekm<> vendar bo moral igra; ulično inodrosijo so zal ludi da- lJ broz *{* lonia- Nb j[\*. n,s. Ne «t ne | «gg Jo iz lastnih izkušenj in Jz dol- Triestina je zapustila Trst z istim; igralci, irj so nastopili In tudj zmagali preteklo nedeljo proti Romi. Kot rezervi pa sta odšla tudi Mariuzza in Pison. Verjetno bosta obe enajsto-rlci nastopili v sledečih postavah: INTER: Soldan; Blason, Pa-dulazzi; Bearzot, Giovannini, Lo- Roletnih izkušenj našega naroda na Tržaškem. Ušesa Imajo odprla samo za poulično čenčanje, ki ne more imeti nobene, niti uajmanjše miselne vrednosti. Za njih pa predstavlja seveda vso življenjsko modrost, ki naj osreči njihove otroke. Sreče jim želijo, ki Jo zmore dati človeku edino le delo in bogastvo duše. One pa neusmiljeno rušijo temelje, na Achilli; Rossetti, Wilkes, katerih nal zrase Krade o mu ! MlglloH katerih naj zrase. Kradejo mu Jezik, materin Jezik, najboljšo giodlago za šolo in vzgojo, tisti vzvod, s katerim bodo dvigali sebi zaklad italijanskega književnega jezika in morda tudi drugih jezikov. Take matere so neme za vsa- TRIESTINA: Nuciari; Sessa, Zorzln; Olannini, Grosso, Be-gni; Boscolo, Petagna, Petroz-zi. Ciccarelli in De Vito. Ostale tekme italijanskega nogometnega prvenstva »o: Udinese-Novara; Bologna-Pa-lermo; Como-Genoa; Fiorentl- na-Lucchese; Napoli-Milan; Pro Ratria-Atalanta; Roma-Padova; Sampdoria-Juventus in Torino-Lazio. ------ Danes v Liiiani dvoboj Trst - Železničar Danes se bo naša lahkoatlet-ska reprezentanca prijateljsko srečala z alteti ljubljanskega «2elezndčarja». Borbe L odo hude in upamo, da si bodo znali naši atleti priboriti nekoliko zmag in častno končati dvoboj. Železničar je sicer favorit y tem dvoboju vendar tržaški atleti lahko pripravijo presenečenje, katerega pa ysi naši športnici pričakujejo. Spored "Šporlnepa ledna” ob Gospodarski razstavi v Kopru Pod pokroviteljstvom organizacijskega odbora Gospodarske razstave jugoslovanske cone STO in v organizaciji koprskega odseka ZDTV bodo v Kopru od 1, do 8. oktobra razne športne prireditve in sicer: Danes ob 9 pomorska regata v koprskem zalivu: ob 10 veslaški troboj Pulj — Reka — Izola; ob 15 nogometna tekm« Ar-rigoni — Miličnik; v ponedeljek 2. oktobra ob 15 sindikalni turnir v odbojki; v torek 3. oktobra ob 14 sindikalni nogometni turnir; v sredo 4. oktobra ob 20 brzo potezni šahovski turnir posameznikov; v četrtek .5 oktobra ob 15. turnir v odbojki; v petek 6. oktobra ob 17 sindikalni balincarski turnir; v soboto 7. oktobra ob 15. »Mednarodni kolesarski krite-riums okoli Semedele; v nedeljo 8. oktobra ob 8. štart kolesarske dirke za »II. pokal lista La Nostra Lotta»; v nedeljo 8. oktobra ob 9 lahkoatletski troboj Železničar (Ljubljana) — Domžale — Trst. II. mednarodni šahovski turnir na Bledu Pilnik v vodstvu V petek se je odigralo IV, kolo turnirja. NAJDORF - MILIC REMI. Najdorf je kmalu uvidel da zaradi raznobarvnih lovcev ne bo mogel ničesar doseči, zaradi česar je že v 20. potezi ponudil remi, ki ga je Milič sprejel. Dr. TARTAKOVVER - IV. KOV REMI Dr. Tartakovver je igro otvorll z damskim gambitom, zoper katerega se je naj. mlajši udeleženec turnirja Iv-kov branil a kraljevo indijsko obrambo. Po zamenjavi večje, ga števila figur sta se sporazumela v 38, potezi za remi. FUDERER - RELLSTAB 0:1, Fuderer je izbral proti Rellsta-bovi španski igri redko igrano varianto, toda črni je zato dobil prednost v razvoju figur in začel s silnim napadom ki ga beli ni mogel zdržati in se je v 35. potezi vdaL PIRC . KOSTIC prekinje NO. Pirc ima v končnici dva kmeta več in bo skoro gotovo zmagal. VIDMAR - PILNIK 0:1. STOLZ - 0’KELLY PREKI-NJENO v boljši poziciji za 0’Kellyja. PFEIEFER - RUC PREKINJENO y zelo komplicirani poziciji, v kateri ima Puc kmeta več. Izid je negotov. RABAR-MATANOVIC PRE. KINJENO z boljšp pozicijo za Matanoviča. Stanje Po IV. kolu: Pilnik 3 in pol, Najdorf in Rellstab 3, Fuderer 2 jn pol, Pirc in Stdz 2 (1), Rfeiffer 1 fn pol (1), dr. Tartakovver in Vidmar 1 in pol. V četrtek odigrane prekinjene partije so se končale takole: Najdorf . Kostič 1:0, Rellstab-Matanovič remi, dr. Tartakovver - Puc remi, Ivkov . Stolz remi, Milič - Pilnik 0:1, Stolz. Puc 1:0, Pilnik . Rellstab remi, Puc - Pirc remi, Matanovič -Pilnik 0:1, partiji Rabar in Rellstab . Rabar sta še Prekinjeni. -—— Smislov in Kotov na turnirju v Benetkah BENETKE. 30. — V tretjejn kolu mednarodnega šahovskega turnirja je Pachmamn premagal Muellerja Steiner Czerniaka, Smislov Golombeka, Kotov Le-teliera. Szabadias in Primavera pa sta remizirala. Stanje po III. kolu: Pachmann, Smislov 2,5, Kotov, Letelier. Primavera, Steiner 2. BOKS Neapelj - Beograd 9:7 NEAPELJ, 30. — Boksarski dvoboj med Neapljem in Beogradom se je končal z zmago Neaplja v razmerju 9:7. Od Jugoslovanov sta zmagala Sov-ljanski (k.o. v prvii rundi) in Soič (po točkah), od Italijanov pa Pazzuto, Burchi (k.o. v 2. rundi) in Raddi. Ositala srečanja so se končala neodločeno. SEŽANA, 29. — Preteklo nedeljo je bila y Sežani nogometna tekma med Športnim društvom Opčine m med F D Sežano. Končni izid je bil 4:1 Za Sežano. Tekjna je potekala v pravem tovariškem oluhu, ter so se vsi zavedali, da morajlo igrati s svojimi brati «mednarodno» tekmo, čeravno so sj samo 6 kilometrov oddaljeni hi odrezani s krivično postavljeno mejo. Po tekmi jc za obojestranske športnike sle&ila prosta zabava v hotelu Triglav. T. Z. Francija - Finska 50:43 PARIZ. 30, — Na današnjem prvem dnevu lahkoatletskega dvoboja med Francijo in Finsko so bili nekateri rezultati res na mednarodni višini, medtem ko drugi ne presegajo povprečja. Zmagali so: na 100 m Bally (Franc.) 11.2; 400 m z zapr.; Cros (Franc.) 53.3; 800 m: El Malbrouk (Franc.) 1:52.9; krogla; Koivisto (Fin.) 15,19; troskok: Uusihauta (Fin.) 14.35; višina: Papa Ggllo (Franc.) 2.00; 5.000 m; Mimoun (Franc.) 14:57.4; 4 x 100 m; Francija 41.0 (nov francoski rekord); kopje: Veaterlnen (Fin.) 68.22. Po prvem dnevu vodi Francija s 50 : 43 točkam. trdo višine pod Durmitor k črnemu jezeru. Malo da ne navpično leži tik pod samim vrhom, ki se vzpenja še preko 1000 metrov nad njim. Iz bližine mi je bil Durmitor močno podoben Martuljkovi skupini r.a Gorenjskem in tako domač. Črnogorci ga ljubijo, tako kot ljubijo svoj Lovčen, obiskujejo ga pa mnogo bolj, ker je njegovo pobočje s črnim jezerom, s planinskimi pašniki in borovimi gozdovi Icot nalašč ustvarjeno za poletni oddih. Ze pred vojno je bil tu majhen hotel. Nad njim kot nad bližnjim mestecem Zabljakom se je stresla vojna vihra in ga skoraj izravnala z zemljo. Deset minut stran od Črnega jezera je drugo Malo jezero. Na pečini nad njim je taboril Vrhovni štab za časa pete ofenzive. Tedaj je vedela za to v vsem Zabljaku edino tov. Vida. Črnogorka Nada Mi-lutinovičeva me je peljala v Vidino malo kavarno. «Želim, da jo spoznaš«, mi je rekla. «Vsem našim študentom je bila mati. O počitnicah so se z vseh strani Črne gore zbirali Pri njej. Mnogi so danes na odgovornih mestih, toda nobeden ne gre mimo, ne da hi sc oglasil. Star in dober član partije je». Tovarišica Vida me 'je objela in poljubila na obe lici, kot je to črnogorska navada, kadar se spoznajo s človekom, o katerem vedo, da jim, je prišel v hišo kot dober gok. Mnogo tega, pristno slovanskega, je pri njih še ohranjenega, kar je PH nas že zdavnaj naglodal zob časa in odstranila civilizacija. «Kako si mi,}> me je nagovorila, «da si mi zdrava«. S temi besedami te v Črni gori povsod Sprejmejo in tako mahoma skrčijo razdaljo med teboj in med njimi. «Kaj je bilo, Vida, da te je taJco zbližalo in spojilo s partijo?)) Sem jo vprašala. Njeno široko, prostrano čelo se je še boi/j nagubalo in oči so si ji zaiskrile: «V spominu mi je ostal moj oče. Ob nerodovitnih letih je hodil s konjičkom po žito v Kolašin. Tedaj še ni bilo poti sem od Savnika do Zabljaka (Savnik je malo mestece, obsega le nekaj hiš in daleč naokoli raztresenih naselij na poti iz Nikšiča proti Zabljaku). Pred vsakimi volitvami so nam v stari Jugoslaviji obetali, da bodo gradili cesto, todc zgodilo Se je to šele 1933 leta. Stric je delal v Dubrovniku. Ko je prihajal domop na zimo, je pripovedoval o razkošju bogatih hotelov. Tedaj mi je bilo komaj petnajst let, toda že sem razločno čutila krivico nad nami malimi ljudmi. Gnala me je na stran onih, ki so se pričeli boriti proti njej)). Po osvoboditvi so zgradili pod Durmitorjem mnogo večji hotel od prejšnjega. V načrtu pa je še gradnja novega paviljona in ureditev steze do samega jezera za številne kopalce. Iz vse Jugoslavije prihajajo zaradi hladnih planinskih noči in kopanja obenem. Jezerska voda je zelo topla. Vzporedno s tujskim prometom raste tudi mestece Zabljak, ki je postalo sedež durmitorskega okraja. Lahko bi mu rekli mestece v razvoju. Poleg lepih, prostornih, dograjenih zgradb v planinskem slogu so lesene kmečke hišice s šUastimi strehami. V njih je čudovito toplo in udobno zlasti pozimi, ko zapade toliko snega, da pokrije telegrafske drogove. ((Avtobus pozimi k nam ne vozi», mi pravi stara črnogorska mamica, ki sva jo z Nado obiskale. «Snega je toliko, da ni moči nikamor brez smuči«. «Kako pa s pošto?« oprašujem. «Pošto dobimo vsak dan. Na smučeh jo prinesejo. Sem k nam pod Durmitor bi se lahko tudi tako hodili smučat, kot se hodijo k vam v Slovenijo. Toda s čim na) vama postrežem?« se nenadno spomni. »Hočete žganja, kuhanega mleka, kislega mleka, smetane?» Nič nama ne pomaga zatrjevanje, da imamo v hotelu dobro in obilno hrano ter da ničesar ne potrebujeva. Dvigne se, odide v kuhinjo in že je vse to na mizi. «Kam pa ovce pozimi?« rečem tjavdan, saj vem, da jih zunaj ne morejo imeti. stajo vendar. Skupaj se stisnejo, pa jim, je toplo«. aVeliko ovac imate pri vas.« «Zadruge jih imajo nekaj tisoč, tudi 10 in še več, saj to je v naših planinah edino premoženje. Zal, da ga je okupacija polovico razdejala. Ljudje nikakor ne morejo priti nazaj do njega. To gre počasi«. Sprašuje me, kam nameravam še potovati in pravim ji, da bi šla čez Plevlje do Kola-šina, da vidim oni čudoviti most na Taji, ki je. 165 m visoko. «Bojim se«, pravim, «da mi bo preveč utrudljivo. Titograd, Skadrsko jezero. Cetinje in vaše Primorje nameravam še obiskati». «Na Tari je tako, kot v Koloradu v Ameriki, govorijo, da je tisti kanjon samo dva, tri metre globlji«. Njeno znanje in bistroumnost me presenečata. Ni pa to nič nenavadnega. Črnogorci so silno razumni ljudje. Skoraj do podrobnosti poznajo svojo deželo in njeno zgodovino. Marsikakšen kmet, ki ne zna ne ci- tati ne pisati, zna od besede do besede 'na pamet ((Gorski venec«. , Vabi naju, naj prideva k njej, preclno odpotujeva, da nama da skodelico toplega mleka in pripravi popotnico. Morava ji to obljubiti. Tiste dni je. pod Durmitorjem postalo hladno, čeprav so bili šele zadnji dnevi avgusta. Delno zaradi tega, delno zaradi utrudljive vožnje sem se odločila, da grem z Nado v Titograd. Morali sva znova nazaj skozi Nikšič in tako sem tudi znova morala okusiti vso tisto širokosrčno črnogorsko gostoljubje. Nad a ni hotela niti slišati, da bi prenočila v hotelu. Nikoli bi mi tudi ne bila odpustila, da ne bi šla z njo k njenim sorodnikom. P.ozneje sem ji bila za to hvaležna, ker le tako sem se spoznala z Milutino-vičevo družino, iz katere je izšel narodni heroj Ivan Milutinovič, človek, ki ga slavi vsa Crna gora in po imenu pozna vsa Jugoslavija. MARA SAMSA (Nadaljevanje sledi) HOTEL ((DURMITOR« Naši mladi prijatelji iz Slovenske Benečije Prebivanje otrok iz Sloven- i cije, izraz pohlepa po nadvlad-ske Benečije tu pri nas v Trstu I ju nad tujimi ozemlji in naro- je bilo za nas tržaške Slovence nekgj svojstvenega, še mnogo bolj svojstvenega pa za beneške. Tisočdevetstoosemnajsto leto nas je sicer vključilo v meje iste države in nam tudi prineslo ono grenko usodo, ki so jo bili beneški Slovenci deležni mnogo pred nami. Zbližalo pa r.«s ni in to v tistem pozitivnem smislu, kot bi bilo že tedaj želeti. Razviharjena doba prvih povojnih revolucionarnih let je bila v Italiji prehitro zadušena v močvari na stajajočega fašizma. Nam, primorskim Slovencem, je sicer prinesla močno mladinsko gibanje, v katerem je vzklilo jedro odpora proti fašizmu, ki je potem prineslo Bazovico, toda čas je bil mnogo prekratek, da bi se ta odpor prelil preko starih mej na Matajurju. Čeprav jih ni bilo več, so nas te meje še vedno nekako ločile od beneških Slovencev. Svoj narodni prerod so ti pričeli doživljati šele ob narodnem irj socialnem prerodu osvobodilne borbe v domovinski vojni. Ta borba je zajela resnično vse slovensko ozemlje in vse Slovence, tja do najzapad-nejše slovenske vasi v Benečiji. Na tisto našo, od domovine že zdavnaj odtrgano zemljo, so prišli slovenski partizani. Prinesli so s seboj razigrano in prešerno partizansko pesem in z njo veliko upanje v bodočnost. To je Benečanom budilo zavest, da pripadajo tudi oni narodu na oni strani Matajurja ter da so z njim nedeljiva celota. Potlačeno, v desetletjih nasilno zamorjeno slovenstvo se je pričelo dramiti in zavedati samega sebe. Jezik očetov ni bil več jezik le doma, le jezik, pregnan iz cerkve. Bil je jezik naroda, je2ik bratov tj? do Ljubljane irj daleč, daleč onstran nje. V njem so bili pisani dramski prizori, ki jim jih je predvajalo potujoče partizansko gledališče Devetega korpusa. Zadobil je tudi zanje široko vsebir.o, katero ni bilo več uklenjeno samo njihovo lastr.o, daleč od drugega, njim tujega sveta odmaknjeno življenje. Postal je živa vez z bratskim, njim sorodnim svetom. dl, je zakrivila, da se ram Tržačanom, Goričanom in Benečanom niso izpolnile n«de po svobodi. Te nade pa so tudi v duši beneškega Slovenca zapustile globoke sledove. Nikdar več ne bodo beneških Slovencev izrabljali tako, kot so jih izrabljali v časih za orožje proti ostalim Slovencem. Nikdar več ne bodo beneški Slovenci služili za sredstvo raznarodovanja in tudi sami se ne bodo več dali varati in raznarodovati. To so suha, gola dejstva, ki jih je italijanska oblast v Vidmu vzela gotovo v pretres. Iz teh dejstev je tudi izvajala zaključke irj odklonila beneškim otrokom dovoljenje, da bi šli v Jugoslavijo na počitniški oddih. Tja niso mogli, prišli pa so k nam in si pridobili pri nas mnogo prijateljev. Pa tudi mi smo dobili v njih dobre mlade prijatelje, ki ne bodo pozabili ne Trsta, ne dni tu med nami. Zdaj nam pošiljajo v pismih pozdrave in opisujejo, kar so morale njihove matere doživljati, zato ker so bili oni pri nas. Po domovih so hodile »demokratične žene«. Prav gotovo so bile s kominformistično lažno pravico navdahnjene te obiskovalke. Strašile so matere, da bodo njihovim otrokom jemali kri. Cesa vsega se taki ljudje ne domislijo v svojem sovraštvu do Jugoslavije, ki ga ne znajo niti si ga ne upajo skriti. Morda so to neodgovorni ljudje, ki se svojega početja ne zavedajo. Za njimi pa je nekdo, ki dela to namerno, zlobno, zavestno in preračunano. Naj sl nadeva še tako ime demokrata, njegova dejanja, njegov odnos do svobode jugoslovanskih narodov, pa tudi do beneških Slovencev ga uvršča ined one, ki sovražijo polet nove Jugoslavije in ki nočejo priznati beneškim Slovencem njihovih pravic. Beneški Slovenci so s povratkom svojih otrok lahko to stvarnost le še bolj živo zajeli. Tudi to se zrcali iz pisem naših mladih prijateljev iz Beneške Slovenije. Z njimi čutimo vsako krivico, ki se jim godi* pa tudi bes, ki lomt sovražnike slovenstva in sovražnike na- Zamotanost In nedoslednost I predka in ugleda nove Jugo-medvojne in povojne diploma-1 slavlje. Krojaška delavnica TRST — Ul. Valdirivo 35 Izdeluje moške obleke in ženske plašče. Obrača in popravlja po izredno nizkih cenah. Spalnice, kuhinje ter drugo pohištvo — »o«-— domačega proizvoda dobite v Ulici Vasari št. 6 CENE UGODNE PLETILIA izdeluje ženske obleke, jopice ter otroške oblekice po ugodnih cenah. Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška 20-1. IZDELUJE PO NAJ* NIŽJIH CENAH in NAJ SOLIDNEJB MIZARSKA DELAVNICA Pupls E&N trst UL. TORRICELLI, št. *■ :; Tudi na obroke :! Mizarji i«« ** podjetniki kmetovalci: !«»-■ vezane P' šče, furnir, parkete in nudi najugodneje Nove slovenske knjigi . . 150." f 140." J Kert — * Gruden: NA KRASU, polplgtno . . Zupančič: PESMI, platno (miniatura) Kozak: MASKE, platno................................. » Napret: KOVINARSKI PRIROČNIK, platno • ; Dobite jih v slovenskih knjigarnah v TRSTU in v GO TRGOVINA Ulica Vasari 10 Dr. R. ZOBOZDRAVNIK izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kave in plastiki. - največja garancija* Sprejema od 10 do 12 in od 15 (Govori slovenski) TRST, Ul. Torrebianca 43 ■ Vogal Ul. Cari 19 MEHANIČNA DELAVNICA T R S T ULICA DELLA TESA 5 ll gČflt izdeluje strešne žlebove, 0 cevi ter instelire vodo >n gradbenik SPREJEMA VSAKOVRSTNA GRADBENA t>B OBNAVLJA STANOVANJA, TRGOVINE, S***' ^ IUD1 VSAKOVHSTNA POPRAVILA IN NA CENE UGODNEI J „ H-rančI*** Naslov na upravt lista, Ul. ti, umnimi ii! ii iiiiii ii ii iiiiii ih iiiini Ninin ntnin*11’ . iW «iTtirnNIfiTVO‘ ULICA MONTECCHI St 6 III nad, *• Tdtfon štev. 93-808 in 94-838. —• Poštni predal 502. UPRAVA: ULICA £>V. FRANČIŠKA SL 20 t-* Telefonska 8t. 73-38. OGLASI: od 8.30-12*in od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm ^is,ne * dl,°,pCa: trgovskl e0, fInanCn°- upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste ogl»sovj>o iodin. Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Pooruž.: Gorica, Ul. 8. Pelllco l-IL, Tel. 11-32 * Koper, Ul. Battiat 30ia I, Tei. 7 ■ NAROČNINA: Cona A: mesečna ZB0. četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založnlšt-o tržaškega tiska, Trst 11.5374. -Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račitv pri Komunalni banki v Ljubljani cona B: izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4'90,^nJKeg» * ^ ■ Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega I«10* D ' 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska