Štev. Z06 v Ljubljani, v ponedeljek dni 10. septembra 1906. Leto xxxio. Velja po poŠti: za celo leto naprej K26-— za pol leta „ za fetrt leta 6-50 za en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20' — 10 — 5-170 za pol leta za tetrt leta „ za *n mesec „ Za poSil}. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za Jti ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Uredništvo i® v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod i!ez - dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se nc sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ————— Vsprejema naroinino, Inserate in reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. Žalostni konec reške resolucije. Ko so sklenili Hrvatje glasovito reško resolucijo, s katero so priskočili na pomoč ogrski koaliciji v njeni borbi proti kroni in Cis-litvanski, smo mi takoj izrazili svoj dvom, da bi ta korak res prinesel Hrvatom pričakovanih koristi. Takoj smo rekli, da bodo Mažari to le zase izkoristili, a Hrvate pri prvi priliki izdali. Tudi zaupni shod S. L. S., na katerem je poročal o reški resolucije poslanec Šuklje. ic bil tega našega mnenja. In kako hitro so se izpolnile naše slutnje! Zadnji reški izgredi so pokazali, da so Hrvatje bili kruto prevarjeni in nič bolje niso postopali vitežki Mažari, kot nekdaj turške paše, ki so pozvali prijateljsko v svoj tabor nasprotnike in jih tam zadavili. Naivnosti nekaterih hrvaških voditeljev bi se čudili, ako bi zgodovina ne pričala, da politični razvoj dežela Štefanove krone sploh nikoli ni šel na ravni poti, kakoršne so zahtevale vsakokratne razmere. Hrvatje sedaj niso prevarjeni vprvič. V tem so tam nekoliko podobni Francozom. Tresič-Pavšiču, precej dobremu pesniku a zelo slabemu politiku, se je nekoč neznansko lepa zazdela ideja o slo-vansko-latinski zvezi. In glej — ta misel je takoj začela rojiti po glavah nekaterih rodoljubnih Dalmatincev. ki so se spomnili časov, ko so beneške galere plule po hrvaških vodah. Supilo združuje v sebi Tresičev entuzija-7em s še večjo mero premetenosti. Zaželel si ie nekaj novega in ko ni uspel s svojo propagando za evolucijo in bijološko moralo, je hotel vso dosedanjo tradicijonalno hrvaško politiko prevreči in si tako pridobiti ime, če ne še nekaj več. Za kulisami se je moralo še nekaj drugega vršiti — rezultat je bil, da so naenkrat ugledni Hrvatje bili Supilovih misli. Ze zato je bila reška resolucija umljiva, ker ie prišla nenadno in so njeni sklepi tako neznansko hitro bili storjeni. A še nekaj posebnega ima ta resolucija. Pravzaprav se šc sedaj ne ve, kedo je prvi ponudil zavezniško roko. Hrvatje ali Mažari. Toda to je vse bilo od Mažarov dobro prera-čunjeno. Oni že izpočetka niso bili odkritosrčni in se niso marali vezati za bodočnost. Mažarska koalicija je potrebovala Hrvatov, da je prišla na vladno krmilo, pridobila je zato Supila in ž njim druge. Ali Košut je bil še bolj lokav kot Supilo in dosti bolj previden. Reško resolucijo so Hrvatje skovali večinoma skupno s Polonyijem, sedanjim ju-stičnim ministrom, košutovec Bartha je v »Magyar-orszagu« zagrozil Dunaju, da se bo odslej moral bati tudi Zagreba, vse pa je te-legrafično 7. oktobra potrdil Košut. »Pričakujemo vas polni nade in ljubezni!« Ko pa šc niso hoteli vsi Hrvatje verovati, da se jim ob-Ijubujejo zlata nebesa, je sedanji naučili minister, ogrski Demosten, grof Apponyi, apeliral v hrvaških časopisih na vse Hrvate in jim obljubil vso pomoč. Mažari so izpolnili veliko obljubo, kolikor so jo sami hoteli. Pripomogli so do vlade voditeljem hrvaške opozicije in tako strmoglavili nasprotnike koalicije na Hrvaškem, Kuhcna in njegove liberalne oprode.. Za Hrvate pa doslej niso prav nič naredili. Pravzaprav pa tudi nič konkretnega niso obljubili. Volilna preosnova, porotna sodišča in svoboda časopisja — tega vsega ni bilo v reški resoluciji in tudi ne v Košutovem telegramu, to vse so si Hrvatje le želeli. Mažari tega dolgo niso povedali, izdali so šele sedaj. Na Reki so sc vršili krvavi izgredi. Hrvatje so pokazali, da svojih pravic do Reke še niso pozabili. Tega pa seve v reški resoluciji ni bilo. Tam so ra.pravljali o bistvenih vprašanjih državno-pravnega razmerja Hrvaške do Ogrske, a Reke se nikdo ni dotak- nil. Toda, brez Reke ni mogoča nobena reška resolucija, ki bi ustvarila med Hrvati in Ogri pošten kompromis! Neodvisna Hrvaška potrebuje svojega primorja in v prvi vrsti Reke, posebno če se ima z njo združiti Dalmacija. Sicer je pa Reka hrvaška last in če bi bili pri sklepanju reške resolucije hrvaški politiki količkaj previdni in odkriti bi bili zahtevali v prvi vrsti revizijo nagodbe, v kateri so Mažari Reko izvzeli, da je ne bi bilo treba Hrvatom vrniti. Sedaj so pa mažarski voditelji Hrvate kar javno izdali in ko so od reške resolucije dosegli svoj dobiček, nočejo o njej nič več vedeti. Polonyi, Apponyi, Košut in vsa koalicijska vlada zanikuje.da bi bila Hrvatom v reški resoluciji kaj obljubila: da, oficijelno so Mažari izjavili, da sploh pri resoluciji ničesar opraviti niso imeli: resolucija je le »izraz želja nekaterih Hrvatov in Dalmatincev!« Su-pilovega brata so Mažari na Reki težko ranili, njemu so razbili okna in uredništvo, a Košut se ne spomni, da je svoj čas Supilo pri njem na obedu bil in da sta tam bila strašno velika prijatelja. Reški izgredi imajo pa svojo največjo važnost v tem, da je priplavalo zopet na površje reško vprašanje. Reka je po svoji zgodovini in po velikem delu svojega prebivalstva kranjsko mesto, kakor ga še Valvazor prišteva Kranjski. Zato pa Slovenci tudi ne bomo mirno gledali, kako si jo Mažari prilaščajo. Tudi za nas je največjega pomena, da to naše važno pristanišče ne ostane v rokah Mažarjev, ki so si ga po krivici prilastili. Kri. ki je tekla na Reki. kliče na glas, da se mora ta mažarska krivica popraviti! Koto icnnstvo razporoka u Avstriji, in svobodna šola. Govoril na drugem slavnostnem zborovanju III. slovenskega katoliškega shoda deželni poslanec dr. V. S c h \v e i t z e r. Ekscelcnca, presvetli škofi, častiti zborovalci ! Naloga, katero mi je poveril pripravljalni odbor za III. slovenski katoliški shod, jc, govoriti vam o katoličanstvu v Avstriji, o raz-poroki in o svobodni šoli. Kaj ne da, navidezno so te točke jako he-terogenega, raznovrstnega značaja? Vendar, kdor pri nas v Avstriji sedaj govori o eni teli točk, mora nujno govoriti o obeh drugih. Živimo namreč sredi velikanskega napada, ki ga vprizarjajo nasprotniki vere in cerkve na rodbino. Ta napad se vrši po dobro premišljenem načrtu, čete so natanko razvrščene, vse jc mobilizirano, shodi, društva, časopisi, javni zastopi. vse je na nogah, kolikor je pač pristopno nasprotnikom vere. in napad se vrši z jekleno silo. da bi razbili rodbino. Ne bodem vam na dolgo in široko govoril o pomenu rodbine. Sinoči vam je raz-boriti govornik, njega ekscelenca gospod knez in škof lavantinski, v vznesenih besedah razlagal pomen rodbine. Jaz temu nimam besede pristaviti. Iz njegovih izvajanj bi le posnel sledečo resnico: Zgodovina nas uči in krščanska vera nas uči, da je rodbina temelj države, da je rodbina temelj človeške družbe, da je rodbina prva sila vseli socialnih, vseh družabnih čednosti. (Pritrjevanje.) Ta stavek je za katolika popolnoma jasen. Kajti katolik ve, da ie sam Bog blagoslovil zvezo prvih starišev. Ta stavek pa jc za nasprotnike vere in za nasprotnike cerkve samo banalna fraza; da še več, rodbina jim je tista opora, ki drži po koncu vero, osobito vero v osebnega, transcedentnega Boga. Sedaj nam je jasno, zakai ta srditi napad na rodbino. Toda protiverski vojskovodje so prebrisani ljudje, in dobro vedo, da za direktne napade na rodbino tla še niso pripravljena, in zato so postali ponižni in pravijo, da jim zadostuje razporoka in prosta šola. Mi sicer vemo. da je ponižnost lepa čednost, vemo pa tudi, da prisiljena ponižnost ni za nič (Veselost) in vemo, zakaj zahtevajo v prvi vrsti ravno ti dve stvari, namreč radi tega, ker bi s tem razbili rodbini temelj. (Pritrjevanje.) Razun tega imata pa ti dve zahtevi jako veliko agitatorično silo v sebi. Prva zahteva po razporoki razburja človeške strasti, druga ona po prosti šoli — vabi z naukom, da o šoli naj ima govoriti le učiteljstvo, ta stan v vrsto sobojevnikov. Torej je umevno, zakaj so tako pohlevni in ponižni. (Veselost.) Spominjam se pri tem besed dr. Luegerja ki je nekoč rekel, da so iznašli besedo klerika-lizem prebrisani ljudje, da bi nanjo ujeli neumneže. (Veselost.) In ravno tako je z zahtevama po razporoki in prosti šoli. Razporoka, to je prva zahteva. Zahteva v prvi vrsti, da se razveljavi § 111. našega obč. drž. zak. Ta paragraf namreč določuje, ' da se katoliki, ki so se poročili, ako se ločijo, ne smejo več oženiti, oziroma omožiti. Sedaj bi vas pa le eno reč prosil, gospoda moja, za to, da nikar ne mislite, da je naš obč. državni zakonik klerikalen. (Veselost.) Nikakor ne! Določbe so v njem. ki nasprotujejo določbam cerkve. Toda ta določba se strinja z zahtevami katoliške cerkve in vere. in ta določba. pravijo nasprotniki cerkve in vere. mora pasti. Drugoverci imajo po obč. državnem zakoniku pravico, da smejo zakon razdreti' in se zopet oženiti in omožiti; drugo-vercem pa to tudi njihova verska načela dovoljujejo. Za te se ne brigamo, ne vtikamo se v njih zadeve, naj imajo, kar jim gre po zakonu in po njih verskih načelih. Toda ti raz-porokarji pravijo, da bi ravno nas, katolike, radi rešili težkega, nerazrušljivega zakonskega jarma. Mi pa pravimo: Pustite nas na miru! (Veselost. Živahno odobravanje in ploskanje.) Ali nas ne uče nerazdružljivosti zakona besede Izveličarjcve: »Kar Bog združi, naj človek ne loči!« in »Mož, ki ženo zapusti in drugo vzame, prešestuje, in žena, ki moža zapusti in drugega vzame, prešestuje!«, besede, na katere je že včeraj opozarjal presvetli knez in škof lavantinski. (Odobravanje in ploskanje.) Uči nas že to, da je nerazdružljiv katoliški zakon. Uči nas pa tudi že pamet sama, da čast žene in vzgoja otrok zahtevata ne-razdružljivost zakona. Ali bi bilo to za ženo častno, ako bi jo mož zapustil, kakor se zapusti stanovanje, katero sc komu nc dopada več? Ali bi bilo za vzgojo otrok koristno, če ne bi niti vedeli, kje in kdo so njih pravi stariši? Toda osobite važnosti za nas je eno vprašanje v tem gibanju, vprašanje namreč: Ali je razporoka koristna za naš narod ali ne? To je vprašanje, ki si ga moramo na vsak način predložiti in na katero si moramo dati jasen odgovor. Ali bi bilo koristno za naš narod, ako bi se njega možje takorekoč po postavi navajali in pozivali, da prelomijo zvestobo, ki so jo obljubili v slovesni obliki, obljubili pred oltarjem? (Odobravanje.) Ali bi bilo koristno za naš narod, ako bi sc navajale žene, da otroke lahkomišijeno zapuščajo, ako pridemo naposled tako daleč, da bi pri nas žene, kakor nekdaj matronc v starem Rimu, v dobi, ko je Rini že propadal, štele svojo starost ne po letih, ampak po številu mož, od katerih so se že ločile?! (Veselost. Odobravanje in ploskanje.) Slavni zbor! Mislim, da bi bilo to za naš narod škodljivo, da bi bilo to naravnost pogubno za naš narod! (Odobravanje in ploskanje.) Tega nas uči rimska zgodovina, in jaz pravim: Logika pravnih principov jc vedno ista. Princip, ki je enkrat pokazal svojo škodljivost, jc in ostane škodljiv. (Pritrjevanje.) Ne bodem tajil, posameznik je radi nerazdružljivosti zakona lahko nesrečen. To jc lahko mogoče. Toda človek je lahko nesrečen zaradi mnogih rečij. Zemlja je pač dolina solz. To pravijo tudi nasprotniki vere in cerkve, ki so tudi mnogokrat z zemljo nezadovoljni. (Veselost.) Mi pa pravimo: Boljše je, da je radi nerazdružljivosti zakona nesrečen kak posameznik, kakor pa, da postane ako se vpelje razporoka, nesrečno vse ljudstvo! (Gromoviti živio-klici in frenetično ploskanje.) Razporoka, pravijo, je potrebna iz več razlogov: iz razlogov pameti, iz razlogov pravičnosti, iz razlogov nravnosti, da celo iz razlogov vere (Veselost) in iz razlogov socialne potrebe! .laz vprašam: Ali jc pametno, da zaradi tega, da ohlade posamezniki svojo jezo nad vero in cerkvijo, pade v propast celo ljudstvo, da se zaradi tega, da vidijo nekateri uresničene teoreme, nabrane iz proti-verskih časnikov, ugonobi narod? (Odobravanje iu ploskanje.) Ali jc pravično, da sc pu- stijo nedotaknjena verska načela drugover-' cev, katera tudi mi spoštujemo in tudi zahtevamo, da se puste nedotaknjena, da pa se ob enem rušijo verska načela katolikov? (Ogorčeni klici.) Ali je to pravično? Ali je to nrav-no, da stoji na mesto zakramenta navadna pogodba, kakršna je kupna ali menjalna pogodba? In naposled pravijo, da vera sama to zahteva, iu to utemeljujejo s tem, da jih več od katoliške vere odpade, ker katoliška vera razporoke ne priznava. Henrik VIII. je tudi zahteval od papeža, naj mu dovoli, da se loči od svoje žene in vzame drugo v zakon, sicer da odpade 011 in vsa njegova država od cerkve. Papež pa 11111 je odgovoril, da tega ne more dovoliti, in papež ni rušil verskega načela, d asi je Henrik VIII. s svojo državo vred odpal od katoliške cerkve. Kam bi pa tudi prišli, če bi se vera izpreminjala po željah posameznikov? Temu ni všeč, da je zakon nerazdružljiv, 110, dobro, pa naj bo, pa naj se dovoli razporoka 1 (Veselost.) Drugemu ni všeč. ker se od njega zahteva, da mora vsako leto k spovedi, 110, pa naj bo, pa ne pojdi k spovedi. (Veselost.) Tretjemu zopet ni všeč, vera v osebnega Boga, 110, pa naj bo, pa ni treba vere v osebnega Boga. (Živahna veselost.) Kje pa je potem katoličanstvo? (Odobravanje.) Nekako tam, kjer zastopnik ljubljanskega mesta na katoliškem shodu, namreč nikjer! (Burna veselost. frenetično ploskanje in odobravanje.) To priznavam, taka vera bi bila jako komodna! Ampak tista strma pot. o katerej nam je rečeno, da edina vodi v nebesa, bi taka vera ne bila. Moderna, pravijo, bi bila, če bi bila taka! Toda jaz vprašam, ali je resnica podvržena modi? (Gromovito dolgotrajno odobravanje, ploskanje in živio-klici.) Modern je damski klobuk, moderna je suknja, morda jc moj frak bil kdaj modern (Živahna veselost), ampak resnica, resnica ic vedno ista! (Živahno odbravanje in ploskanje. Viharni živio-klici.") Potem bi vsak verjel, kar bi hotel in bil bi vedno dober kristjan. (Pritrjevanje.) Ce pa to povemo kakemu prijatelju razporoke, bode takoj rekel: »Vsaj bi ne smel vsak delati, kar bi hotel, razporoko bi bilo treba postavnim potoni otežkočiti, da bi se nc mogel vsak poljubno razporočati.« Torej otežkočiti bi jo bilo treba! A čemu pa otežkočiti, če je dobra stvar? (Živahna veselost, odobravanje in ploskanje.) Kako naj se pa to otežkoči ? Tako pravijo, da dobi zapuščeni zakonski precej veliko alimentacijo. Potem je pa ta zahteva samo za tistih tako-zvanih gornjih deset tisoč. Ljudstvo bi od tega ne imelo ničesar. Kje pa je potem socialna potreba? (Veselost, odobravanje.) Potem bi si mogli samo bogati to dovoliti, tisti sloji pa, katere v zadnjem času pri nas tako imenujejo »nižje sloje« (Veselost), bi ostali pri starem. To potem ni nikaka socialna potreba! Mi poznamo socialne potrebe, ampak razporoke ni med njimi! (Odobravanje in ploskanje.) Nasprotno! Socialna zahteva je. da ostane zakonska vez ncrazdružljiva! (Odobravanje in ploskanje.) To je zahteva pameti, to je zahteva pravičnosti, to ic zahteva nravnosti, to je zahteva vere! (Živahno odobravanje in ploskanje. Živio-klici.) Tako sodimo mi o razporoki, tako sodi o . njej vse slovensko ljudstvo, katero je oddalo samo na Kranjskem proti raporoki nad 24(1 tisoč podpisov. (Odobravanje, živio,klici.) Eden izmed vojskovodij v boju za razporoko jc toliko pošten iu sam odkrito priznava, da razporoka ni ljudska potreba. Človek bi pričakoval, da bo potem rekel: »Ako ni ljudska potreba, jo pa pustimo.« Toda temu ui tako! Mož pravi: »Ce ni ljudska potreba, je pa treba ljudstvo vzbuditi in na ta način ustvariti ljudsko potrebo.« (Veselost.) Poskusili so res silovito agitacijo, a avstrijski ljudstvo jim je jasno odgovorilo, oddalo ie okroglo polupeti milijon podpisov proti razporoki in devet tisoč občin jc, kakor sem včeraj bral, protestovalo proti razporoki. (Odobravanje, živahno ploskanje in živio-klici.) Druga zahteva, s katero hočejo razbiti rodbino, je zahteva po prosti šoli. Sola bodi prosta vsaccga verskega vpliva. Sola bodi prosta od cerkve. Sola naj se popolnoma loči od cerkve! Poglejmo zgodovino. Kako pa jc bilo včasih? Šole je ustanavljala samo cerkev, to notri skoraj do 18. stoletja. Že v drugem stoletju so bile glasovite cerkvene šole, in pozneje jc skoro vsak samostan imel svoje šole, nižje, kjer se je učilo branje, pisanje, računstvo itd., oprostite gospodje prostošolci, tudi veronauk (Veselost), in višje, kicr se jc učila gramatika, dijaicktika, retorika, aritmetika, geometrija, astronomija in — naj nas zopet oprostijo gospodje prostošolci — seveda tudi veronauk! (Veselost.) Cerkev je ustanavljala tudi vseučilišča in mnogo vseučilišč, koje imajo sedaj celo na nemškem Pruskem, je ustanovila cerkev. Torej to vse je storila cerkev za šolo; sedaj pa pravijo, da cerkev, duhovščina in sploh vsi klerikalci šoli in izobrazbi nasprotujejo. Katoliška cerkev šteje med svojimi duhovni in med svojimi zvestimi pristaši in med lajiki inože, katerih imena se svetijo na nebu posvetne znanosti kot zvezde prve vrste. Opozarjam na Roger Bakona, Kopernika, Secchija, Pasteurja. Sedaj pa pridejo gospodje prostošolci in pravijo, da je veda nasprotna cerkvi! V Avstriji se do Marije Terezije ni brigal za šolo nihče razim cerkve, iu sedaj kriče. da je pri nas solnce znanosti zatrto in zakrito s črnimi kutami. (Veselost.) Ja, mislim, da, kdor nepristransko premišljeva zgodovino, mora sam priti do sklepa, da cerkev ni nasprotna šoli. Toda pravijo: »Moderna veda mora imeti prost vstop v šolo!« Mi nismo nasprotniki vede, tudi moderne vede ne; ampak vsaka podmena, ki zna nastopiti z veliko reklamo, pa nam ni veda. Tudi mi znamo ceniti vrednost moderne vede, ceniti vrednost podmen za vedo, toda ne precenjujemo je. Ali je toli hvalisana modema veda že rešila katero takozvanih svetovnih ugank? Ali je mogla razjasniti, kako je iz proto-plaztna nastal svet? Eden izmed voditeljev »modernih« učenjakov jc klical: »Dajte mi košček protoplazme, in ponovim Vam vse stvarstvo!« Slučajno ni imel nihče pri roki tacega koščeka protoplazme, učenjak sam tudi ne, in tako se svet ni še enkrat rodil. (Živahna veselost.) To lahko rečemo, da katoliški stariši ne bodo nikdar dovolili da bi se proti njihovi volji vzgajali njih otroci v protiverskem duhu, ker so zanje vedno odgovorni! (Klici: Tako je!) Kje pa je tisti toliko hvalisani »moderni« princip svobode, ako se otroci po sili vtikajo v brezverske, ali celo proti verske šole? Vprašamo: kje pa je hvaležnost napram cerkvi in veri, ki ste toliko storili za šolo? Pri onih gospodih, ki zahtevajo prosto šolo gotovo nc! Kdo pa je prvi ustanavljal šole? Slišali smo: Cerkev! Kdo pa je učil prosvete evropske narode, ki so živeli v nevednosti? Cerkev! Kdo pa nosi še sedaj sadove kulture divjim narodom brez kolonijalnih škandalov? (Veselost.) Cerkev! (Odobravanje). Znan je odgovor, ki ga je dobil svoje dni francoski politik Roche-fort tam daleč v tihem oceanu, ko je na otoku Novi Kaledoniji našel divjake pri molitvi rožnega venca. Prosvitljeni Francoz je diviaka vprašal: »Kaj celo do vas je že prišla ta neumnost?« »Bodi vesel,« mu je odgovoril divjak, »da je že do nas prišla ta neumnost, kajti brez te neumnosti bi te bil že davno požrl!« (Živahna veselost. Ploskanje). Torej vpliv cerkve na kulturo, na izobrazbo ljudstva je jasen, in zato ima cerkev pravico, govoriti važno besedo o vprašanju izobrazbe in šole. (Burno odobravanje in ploskanje.) K vsem tem razlogom pa pride pri nas v Avstriji še ta. da so pri nas katoliški duhovniki ustanovili 1904 štipendij za dijake, od katerih dobivajo dijaki na leto 231.668 goldinarjev, in marsikdo ki sedaj rohni proti vplivu cerkve v šoli, se je šolal samo s pomočjo takih štipendij. (Živahno odobravanje). Zakaj tak krik proti vplivu vere v šoli? Saj, gospoda moja, pri nas v Avstriji, skrbi že naš šolski zakon zato, da ni vpliv cerkve v šoli prevelik! (Pritrjevanje). Saj za kon od 25. maja 1868 izključuje pri vseli drugih predmetih, razun pri veronauku, vpliv vsake cerkve ali verske družbe! Mislim da bi bili gospodje s tem lahko zadovoljni' To bi jim bilo lahko zadosti! Vsaj nam je preveč! (Viharno odobravanje in ploskanje). Toda gospodje hočejo odstraniti iz šole vsako sled vere. Mi pa prosimo: Kakor jc krivično in kakor se bojujemo proti temu, da bi se pri pouku otrok prezrl njih materini jezik, tako je krivično in tako sc bojujemo in sc bodemo vedno bojevali proti temu, da sc odpravi iz šole materina vera otrok- (Viharno odobravanje in ploskanje. Živio-klici.) Gospodje protiverski voditelji so dali svojim težnja/n tudi lepa imena, da bi ujeli tudi s tem nekaj nerazsodnih kalinov. Imenujejo jih »boj za reformo«, torej za izbolšanje zakona in šole, ter »kulturni boj«! Jaz pa pravim, da je to boj za poslabšanje zakona in šole in boj proti kulturi in proti pravi izobrazbi! (Viharno odobravanje in ploskanje.) Vse to. kar sem do sedai navel, nam kaže jasno sedanji položaj katolicizma v Avstriji: Katolicizem jc vera pretežne večine avstrijskih državnikov, toda vzlic temu se mora boriti takorekoč za svojo eksistenco! Danes, ko sc navdušujemo za nadaljno delo, ni čas za rckriminacije in zgodovinske ekskurze in zato nc bodem preiskava! koga zadene krivda, da je vse tako prišlo. Nc bodem vprašal ali je morda temu krivo dejstvo, da se je v državno vedo vpeljal nauk o vsemogočnosti države, nauk s katerim so dobili državniki novega izpovednika, ki jih odveže vseh političnih grehov in pregreh, in katerega imenujejo »državno potrebo«. Tudi nc bom raziskoval, ali je morda temu položaju kriv globoki, toda nezdravi spanec, katerega so spali avstrijski katoličani do polovice preteklega stoletja. Takrat jc veljalo mej katoliki pri nas načelo, da nima vera ničesar opraviti v politiki, in sc zato niso utikali v politiko. To so znali nasprotniki dobro izkoristiti, znali so si prisvojiti večino v zakonodajnih zborih iu so potem izpodrinili vero iz javnega življenja, iz zakonodaje in iz šole. Takrat sc jc uvelo načelo, da ima država iz naslova suverenitete in kot upraviteljica verskega zaklada pravico, vtikati se v notranje cerkvene zadeve, na- čelo, katero je poi>oluonia nasprotno toli hva-lisanemu modernemu načrtu svobode. Katoliki pa so izprevideli, da načelo, da naj se vera ogiba politike, ni za nič, in hvala Bogu, izginilo je to načelo iz naših vrst tako temeljito, da ako še od koga slišimo, se temu tako čudimo, kakor kakemu predpotopnemu slonu. (Veselo odobravanje.) Tudi eden mojih današnjih predgovornikov je posegel nekoliko v politiko, in jaz mislim, da popolnoma opravičeno. Mi smo opravičeni na katoliškem shodu povdarjati, da je treba, da si katoliki pribore političnim potom zopet tiste pravice, katere so jim političnim potom vzeli, opravičeni smo na katoliškem shodu javno povedati, da ne pustimo, da se nam vzame še tisto malo pravic, kar iih imamo. To ni politika, ampak to je samoobramba in nič druzega. (Odobravanje in ploskanje.) Vprašanje »kako?« seveda ne spada v področje kat. shoda, pač pa povdarjanje potrebe, da se nastopi pot in ako se je že nastopila, da se vztraja na tej poti! Ne zahtevamo nič protizakonitega, nič, kar bi nasprotovalo modernemu principu enakosti in svobode, mi zahtevamo le prostost katoliške cerkve. (Živahno odobravanje, ploskanje in Zivio-klici.) Katoliška vera ni vera tihega čakanja, spanja, nalog apostolom se jc glasil: »Pojdite in učite vse narode!« ne pa: »Čakajte!« ali moi'da celo »spite«! Najlepša hvala slovenskih katolikov je. da si lahko rečejo, da jih sedanja doba boja za verske pravice ni našla spečih. In bedeči hočemo ostati, braniti hočemo trdnjavo naše katoliške vere, geslo in bojni klic, ki naj nas navdušuje v tem boju pa naj bode: »Čredo in sanetam ecclesiam catholicam«. — Verujem v sveto katoilško cerkev!« (Viharno odobravanje? ponovno ploskanje in burni živio-klici.) IZGREDI NA REKI. Dne 7. t. ni. jc zagrozila oblast, da proglasi obsedno stanje, ako se ponove nemiri. Most med Sušakom in Reko je zastražilo vojaštvo, ki je dopustilo prehod le nekaterim osebam. Nemiri so bili na Reki tudi 8. t. m. Ne preveliko število oseb jc klicalo »Živio«. a so jih razkropili. Pozneje so streljali na bu-ievardu med Sušakom in Tersatom iz revolverjev. V gostilni »Pri ribiču« so pretepli mornarja Antona Stepanoviča iz Drage, ki je pso-val reško prebivalstvo. Hrvaški trgovci so zaprli svoje trgovine že ob 6. uri zvečer. Pred uredništvom »Novega lista« so sc vršile neprestano demonstracije. Dne 8. t. in. so Hrvatje na trsatskem pokopališču prevrgli več italijanskih nagrobnih spomenikov. Došli so na Reko trije vojaški bataljoni iz Ljubljane in Karlovca. Reški guverner grof Nuko je pozval k sebi Supila in pa dr. Zanello, voditelja reških Italijanov. Supilo je očital dr. Zanelli, da so Italijani skrbno pripravili demonstracije proti Sokolom. Sokole je opozarjal poslanec Me-strovič že v Zagrebu, naj jih nc vznemiri sprejem na Reki. A Sokoli niso mogli ostati' hladnokrvni, ko so jih obmetavali na Reki s krožniki in nožmi ter jih oblivali z vodo. Supilo je končno izjavil, da so resolucionaši Ic s težavo prepričali Sokole, da ni demonstracij proti njim priredila ogrska vlada. Zanella pa izjavlja po ogrskih listih, da so Sokoli vzrok nemirov na Reki. Dne 8. t. m. so zopet s silo odstranili več napisov hrvaškim trgovcem. Italijani so tudi 8. t. m. pretepli več Hrvatov. Vlada namerava na Peki namestiti stalno orožniški oddelek, močan 40 do 60 inož, da paralizirajo vpliv reške policije, ki je popolnoma v italijanskih rokah. Orožnikom najbrže sledi podržavljenje reške policije. Dne 9. t. m. so pričakovali, da se povrne 200 čeških Sokolov na Reko. ki so obiskali Dalmacijo. Vojaški kordon straži morsko obrežje, da prepreči morebitni spopad z Italijani. V gledališču »Fenice« so zborovali 9. t. mes. Italijani. Na shodu, ki mu jc predsedoval reški župan dr. Vio, so sklenili, da upajo od reških oblasti, da z vsemi sredstvi preprečijo morebitne ponovljene izgrede. Italijanski konzul na Reki jc protestiral pri hrvaškem banu in pri sušaškili oblastih, ker so preganjali italijanske državljane. Italijanski konzul je uvedel tudi preiskavo zaradi reških in sušaškili dogodkov. Nasproti nekemu časnikarju je baje rekel načelnik reške policije Dolisani: »Kaj hočete! S Hrvati sc moramo bojevati.« Dolesani je baie suspendiran. IZGREDI V ZADRU. Med shodom v hrvaški čitalnici, na katerem je govoril tudi Biankini, so se zbrali Italijani v kavarni »LIoyd«, in so z žvižganjem sprejeli Hrvate, ki so se vračali iz shoda. Metali so na Hrvate tudi kamne in kozarce. Ranjenih je bilo več Hrvatov, neki Italijan je ustrelil iz revolverja. Orožniki so nato zaprli kavarno. Na cesti jc nastal velikanski nemir. Iz vojašnice so streljali policisti iz revolverjev na Hrvate. Neki Hrvat je bi! ranjen, vojaški straži jc pa bilo prestreljeno uho. Ponoči je napadel z nožem Italijan Musa Hrvata Jc-lenka, ki je za ranami umrl. Prebivalstvo v mestu iu okolici je strašno razburjeno. Zadr-ska občina jc odvzela vodo iz mestnega vodovoda okoličanskini vasem, kar povečuje razburjenje. SPOPAD ČEŠKIH IN OGRSKIH VOJAKOV V DUBROVNIKU. Veliki nemiri so bili med vojaki v Dubrovniku. Neki madžarski vojak jc ustrelil nekega Bošnjaka. Trobentači so zatrobili alarm brez povelja. Častniki so napravili mir le z veliko težavo. Ranjenih je bilo več vojakov. Vojakom so prepovedali zapustiti lope, v katerih stanujejo iu so uvedli strogo preiskavo. ČEŠKI SOKOLI V CETINJU. Dne 7. t. m. jc obiskalo Cetinje .300 čeških Sokolov. Slovesno so jih sprejeli ob meji v Njegušu iu v Cetinju, kjer so se poklonili črnogorskemu knezu Nikoli. Dne 8. t. m. so priredili češki Sokoli v Cetinju javno telovadbo, nakar jim je priredilo cetinjsko prebivalstvo slavnostno pojedino. GROF APPONYI O POLOŽAJU. Ogrski naučni minister grof Apponyi je piaznovalS. septembra v Jaszberenyiju pet-indvajestletnico, ko je bil prvič izvoljen za poslanca. Ob tej priliki jc govoril tudi dolg političen govor, v katerem je pač najvažnejši odstavek, da jc sedanja vlada le prehodna. Na banketu je napil Apponyi cesarju in želel, naj bi bil ogrski kralj mogočen v sporazumu z ustavnim narodom in napredkom. ZA 1ZPREMEMBO DOLOČIL O. ZAVAROVANJU GLEDE KAKE NEZGODE, vlože krščanski poslanci takoj, ko se snide državni zbor zakonski načrt, ki zahteva iz-premembe s posebnim ozirom na železničarje. Načrt zahteva temeljito preosnovo za procen-tuelno odmero in priznanje zdravstvene in od-škodovalne rente, končno določitev priznane takozvane trajne rente, enakovrednost obratne s prometno nezgodo, in preosnovo razsodišč. ki naj bodo podvrženi judikaturi najvišjega sodnega dvora. ^ CESARJEVO VPRAŠANJE. Poljski listi poročajo, da je vprašal cesar v Šleziji tišinskega glavarja Jiraseka: »Tišin-ski okraj jc poljski?« nakar jc odgovoril glavar: »Da, veličanstvo, okraj je poljski.« Šiezij-ski Poljaki so zadovoljni z odgovorom, ker uradni krogi niso hoteli dozdaj priznati, da je večina prebivalstva v tišinskem glavarstvu poljske narodnosti. RUSIJA. Bivši poslanci dume duhovniki izgube svoje dostojanstvo. Popa Obansjeva so žc degradirali. Zaprli so zopet več bivših duminih poslancev. V zadnjih osmih mesecih so po nagli sodbi ustrelili 665 oseb, od novembra 1905 do avgusta 1906 so izgnali 12.694 političnih zločincev. Neznani zločinci so zabodli dne 6. t. m. zvečer v Odesi policijskega komisarja Velo-dropkova. Dezertiral je razven 130 mož ves tretji finski polk. Uporniki groze skupno z rdečimi gardami železniški progi v Peterburg. Varšavski generalni guverner Skaion ie odpotoval v Berolin, kjer proučuje administrativne in policijske zadeve. Vojno ministrstvo jc dobilo vznemirljiva poročila o nameravani vstaji posadk v pristaniščih ob Črnem mor.iu. Baje pričneta z vstajo sevastopoljska in odeška posadka. Zaradi nameravanega napada na velikega kneza Nikolaja so zaprli šest oseb, izmed katerih so štiri ušle. Pri jetnikih so našli načrt vile velikega kneza in prepis smrtne obsodbe vojaške revolucionarne organizacije. Baje je vložil Trepov prošnjo, da odstopi kot poveljnik Petrovega dvorca. Njegov naslednik postane baie bivši peterburški poveljnik general Dedjulin. V Nikolski jc poizkusila množica oprostiti zaprtega starešino. Deželnega stotnika so zaprli in opustošilil stanovanje deželnega komisarja. Rusko poljski tihotapci so odrezali glavo nekemu delavcu, ker jih je izdal. V učiteljišču v Citi so našli orožje in prepovedane spise. Zaprli so ravnatelja in pet gojencev. Za vojake preoblečeni revolucionarji so si dali izplačati v vladni kavkaški državni banki 7000 rubljev. Stolypinovi otroci so toliko okrevali, da so jih prepeljali v zimsko palačo. O shodu zastopnikov kadetne stranke v Peterburgu bo sklepal ministrski svet II. t. m. Finančni minister jc predložil ministrskemu svetu načrt, na kak način bi omogočili s posojili kmetom, nakupovanje zemljišč. Do I. avgusta t. I. so prodali za .367 in pol milijona rublja žganja. Koncem meseca oktobra sc vrši v Peterburgu shod. ki bo razpravljal o enakopravnosti judov in pa kako naj se udeleže judje volitev. Bombo jc pustil nekdo v uredništvu lista »Rigacr Aviso«, a so jo opazili še pravočasno. Dne 8. t. ni. popoldne jc pa bila vržena v Rigi na tramvajski voz bomba, ki jc ranila tri policijske stražnike. Straža je streljala in ranila tri, zaprla pa šestnajst oseb. V Odeso sta došla na povelje organizacije »Črnili sto« profesor peterburškega vseučilišča Nikolski in njegov pomočnik, da vodita agitacijo proti judom. .ludje se boje, da jih prično zopet preganjati in iili je veliko pobegnilo v Rumunijo. Listi poročajo, da znaša letošnji deficit 200,000.000 rubljev. Zadnji carjev ukaz sc določi, da prodajo kmetom dva in pol milijona desetin zemljišča, a po novem ukazu nameravajo prodati kmetom 10 milijonov desetin. Vlada namerava razdelitev zemljišč tako pospešiti, da bodo zemljišča razdeljena med kmete, predno sc snide duma. V Peter Pavlovi trdnjavi so obesili 9. t. m. ponoči morilko generala Minna. IZ ORIENTA. Na Kreti je položaj negotov. Krečanski guverner grški princ Jurij namerava umakniti svojo detnisijo. Turška vlada je poslala svojim poslanikom zaupno spomenico patriarha in jim naročila, naj jo podpirajo pri vladah. Ancialski metropolit Bazilij jc interniran v slivniški škofiji. Turška vlada zahteva, naj premesti grški patriarhat metropolita v Dra- mi, ker hujska Grke proti Bolgarom in ustanavlja albanske čete. NOVI GENERAL JEZUITOV. Novo izvoljeni general jezuitov p. Franc Ksaver Wernz je bil rojen dne 4. decembra 1842 v Rottvveilu na Wirtemberškem. Znan je kot učenjak, ki je izdal jus decretalium, hvalijo tudi njegove kritike o komunistični literaturi. Pripada kot konsultos oficiju koncilom in kongregaciji negotiorum extraordinarium. Od leta 1541 so razven dveh slučajev volili generala jezuitov vedno v Rimu, le leta 1805 so ga volili na Poljskem in leta 1892 v Loyoli kot protest, ker so Italijani zasedli Rim. Red šteje zdaj 15.000 članov. NEMŠKI KARITATIVNI SHOD. Od 24. do 26. se vrši v Gdansku 11. splošni karitativni shod. Obravnavati nameravajo med drugim o apostolatu laikov v velikih mestih, proti veliki umrljivosti dojenčkov, hi-gienična in vprašanje stanovanj, izseljevanje z vzhoda na zahod, vzroki, posledice in ureditev, potreba katoliške ženske organizacije, vodilna načela katoliške ženske organizacije, nove naloge Vincencijevih družb, apostolat katoličana v sedanjosti, skrb za katoliške prodajalke, ženski posli in delavci. APOSTOLSKA STOLICA IN ŠPANSKA VLADA. »Osservatore Romano« piše o poročilih ostrega spora med papežem in špansko vlado: Med špansko vlado in apostolsko stolico ni nikakega spora in tudi nc nesporazuinljenja o takozvanem civilnem zakonu. Rešeno lc ni še eno vprašanje glede gotovih praktičnih vprašanj v zvezi z obstoječimi zakoni o cerkvenem zakonu, ki ga španska vlada popolnoma priznava, ki jo je povzročil minsteriaini odlok (Rcal Ordcn) grofa Romanonesa. List obžaluje, da Romanones ni ostal v tem odloku na onem stališču, kakor njegov prednik marguis Vadillo, a pripomni, da vprašanje pri dobri volji obeh strank lahko rešijo. »Osservatore« nadalje izjavlja, da niso resnična poročila, ki trdijo, da je podpisal kralj Alfonz rad Rcal Ordcn (ministcrialni odlok). Kralj podpiše le »kraljeve dekrete« ne pa ministe-rialnih odlokov, ki jih podpiše le minister sam. Nasproti poročilom, da namerava španska vlada črtati plači dveh v Rimu živečih kardinalov, pripomni vatikansko glasilo, da jima Španija ne izplačuje in jima ni izplačevala nikakih plač. CARINSKI SPOR S SRBIJO. Belgrajski krogi so prepričani, da ne sklenejo trgovinske pogodbe med Avstro-Orsko in Srbijo, dokler ostane na krmilu Pašičevo ministrstvo. Pašič naj bi postal poslanik v Peterburgu, kot prihodnja moža prideta pa v poštev Protič in Nikolič. KULTURNI BOJ NA FRANCOSKEM. Minister Clemcnceau je izjavil, da ne bodo zaprli na Francoskem nobene cerkve, dokler ostane on minister. JAPONSKO BRODOVJE NA ANGLEŠKEM. Japonska mornariška uprava je vposta-vila v mornariški proračun za prihodnje leto tudi vsoto za obisk japonskega brodovja na Angleškem. Na Angleško plove japonsko brodovje preko južne Afrike, nazaj pa mimo Amerike. ALI NAPOVE BOLGARIJA TURČIJI VOJSKO? Iz Sofije poročajo, da odstopi v nekaj dneh ministrstvo. Pričakujejo velikih demonstracij in pa da napove Bolgarija Turčiji vojsko. KONFERENCA FRANCOSKIH ŠKOFOV. O seji francoskih škofov dne 6. t. m. poročajo. da so razpravljali o cerkvenih poslopjih. -- Neki jurist jc izjavil, da bode večina občin, tudi republikanskih in radikalnih, dalo katoličanom cerkve na razpolago tudi po 12. decembru. Dne 7. t. m. dopoldne je bila zadnja seja francoskih škofov. VSTAJA NA KUBI. Na Kubi se vlada pogaja z vstaši. Ako se razbijejo pogajanja, prevzame general Guerra poveljništvo vseh vstaških čet. NEBOGATOVO OPRAVIČEVANJE. Nebogatov se opravičuje na isti način, kakor svoj čas Roždestvcnskij. Svojim ladi-jam pravi »čevlji iz gumija«. Svoje vojake in častnike hvali. Pravi, da ni mogel ukazati 2000 ljudem, naj se ustrelijo. Pred očmi mu je stalo 2000 obitelji, ki jjh ti vojaki vzdržujejo. Vojaško čast in narodov ponos vpošteva ampak odločil sc je raje udati in žrtvovati tako svoje ime. Da so sc vojaki uprli, je laž. To so bili pravi junaki. »Jasno jc bilo, da je izgubljeno brodovje, čemu uničiti še vojaštvo. Zgubil sem svojo čast in mesto, a zato sem rešil mnogo ljudij. Prišel sem ponosen v Rusijo, ker domovina me razume. Zdaj sem prost meščan v prosti deželi. Zadnja beseda še izrečena . . .« Dnevne novice. + Cesar ne gre v Dalmacijo. Prejeli smo uradno poročilo: Ker se je cesar v Išlu nekoliko prehladi!, jc odpovedal svojo udeležbo pri vojaških vajah v Dalmaciji. Veličanstvo sc počuti dobro, a previdnost zahteva, da se vladar iznova ne prehladi. Cesarja bode nadomeščal prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand; program vojaških vaj se ne iz-premeni. — Ta vest je javnost iznenadila in dunajski listi ugibljcjo to in ono. + »Mir« smatra zdaj kot svojo nalogo, da »Slovenca« grize. Po katoliškem shodu smo nalašč ustavili polemiko z njim, kajti ko sc je katoliški shod vkljub zavratnemu napadu iz Celovca tako sijajno obnesel, se nam ni zdela več potrebna in smo mislili tudi, da se bo »Mir« zdaj izpametoval. A zdaj nas pa prav po fantovsko zbada, da smo se njega ustrašili in iz samega strahu (!) postali krotki. V sedanjih resnih časih torej smatra »Mir« kot koristno za koroške Slovence, da nas draži in izziva, da bi zopet lopnili po njem. Pričakujejo menda zato drugi mandat za Korošce. To je politika, da se je Bog usmili! Celovški »voditelji« bodo na ta način dosegli le to, da izgube simpatije vseh trezno mislečih Slovencev. Ves slovenski svet vendar priznava, da se je Koroški zgodila krivica, a ravno tako jasno je. da ji »Mir« s svojim nastopom ne koristi, ampak le še bolj škodi. -I- Spomenik Jurija barona Vege bo v nedeljo, dne 16. septembra, v Moravčah slovesno odkrit. Spored: Ob 10. uri dopoldne slovesna sveta maša, ki ji sledi odkritje spomenika s slavnostnim govorom, z godbo slavnega 27. pešpolka kralj Leopold II. in s petjem. — Cesarjev dar. Cesar je pogorelcem v Desincu na Belokranjskem podaril 2000 kron. — V Štepanji vasi je razpisana služba okrajne babice. Prošnje do 1. novembra. — Slika Črnomlja. Piše se nam: Središče naše Bele Krajine nam je naslikal naš mladi umetnik, sedmošolec M. Kambič. Slika Črnomlja kaže silo probujajočega se talenta. Krasno se preliva svetloba izza oblakov nad mestom in pokrajino, polno pristne narodne poezije. Upamo, da se inteligentno naše občinstvo zavzame za mladi talent in mu naredi nekoliko veselja in poguma, za nadaljno delo Slika je izpostavljena v izložbi gospoda župana Puhka. — Morda se najde slovenski mecen, ki kupi sliko in tako nadebudnemu mladeniču omogoči nadaljevanje študij. — Za kanonika in prošta je imenovan č. gospod Anton K a 1 a c , dosedaj župnik v Buzetu. — Za cesarjevo varnost so se vršile naj-skrbnejše priprave na železnici. Vsa proga je že sedaj ostro zastražena po orožnikih. Straže so oddaljene po poldrugi kilometer; v nevarnih zarezah, ob mostovih, viaduktih so pa še bližje skupaj. Olavni borovniški viadukt čuva straža obstoječa iz čvetorice mož. Orožniki na progi so nastanjeni pri železničnih čuvajih. Vsak čuvaj ima po enega ali celo po dva orožnika. Progo Borovnica-Logatec čuva 70 orožnikov. Orožniki so dospeli iz vseh krajev. In sedaj — cesarja ne bo! — Ovaduh? Sumljivega človeka so v četrtek prijeli na Vrhniki, ko je risal pokrajino, sedeč na griču ob izvirku Ljubljanice. Pravijo/, da je ovaduh. — Obesil se je ua Žagarskem vrhu pri Javoru v ljubljanski okolici neki kočar vulgo Zabiček dne 3. septembra. Vzrok neznan; zapušča vdovo in troje otrok. — Iz Ribnice nam poročajo :Tukaj se je ustanovil »Sokol«. To je odgovor gospodu dr. Gstettenhoferju glede na dogodke v Travi. — Otroka je povozil v četrtek zjutraj v Dol. Logatcu Pogorelčcv hlapec, ko je peljal gnoj. Dveletna Skrotnikova deklica iz Ceve jc zašla pod voz, nc da bi bil hlapec kaj videl. Zadnje kolo je šlo deklici čez glavo in je bilo revše takoj mrtvo. V ročici je držalo košček sladkorja, ki ga ji je malo preje dala Tollazi-jeva gdč. Milka. — Predavanje »Slovenske dijaške zveze«. Tovariš phil. Ivo Pregelj je predaval o narodni pesmi dne 2. t. m. pri Sv. Luciji na Primorskem. — Ogenj je bil včeraj popoldne na Prim-skovem pri Kranju. Pogorela so poslopja posestnika Starcta. — Z ljubljanskega barja se nam piše: Močvirnato ljubljansko okrožje se prav pridno v melioracijske namene požiga. Okolica se zaradi gostega dima z ljubljanskega gradu le tuintam lahko opazuje. — Veliki lovi veljajo jerebicam, katerih se mnogoštevilno postrelja. — Okoli 500 romarjev :e bilo pretekli praznik in nedeljo na Žalostni Gor.i — Grozna suša vlada na Krasu. — Častni občan občine Volovska-Opatija je postal tržaški namestnik princ Hohenlohe. — Šolske vesti. Učitelj na javni zasebni realki v Gradcu, K. Petra seli, jc premeščen v Kočevje. — Začasni učitelj ua tukajšnji vadnici g. Jos. K o s t a n j e v e c je imenovan stalnim in g. V. Jaklič začasnim učiteljem. — Začasno vodstvo dvorazrednice v Polhovem Gradcu je prevzela učiteljica gdč. Marija Novak,- in začasno je ondi nameščen g. E. R a d o v i c h. Učiteljica v Bušeči vasi gospa A. K o c j a n č i č je dobila dvamesečni dopust, nadomešča jo gdč. A. M a n d e 1 j. Ker se je gdč. E. T e k a v či č odpovedala službi v Mokronogu, pride na njeno mesto gdč. Fr. C e rov. — Karavanška železnica bode slovesno otvorjena dne 30. septembra, in sicer proga Beljak-Rožna dolina in Celovec-Jesenice. — Napad s težko telesno poškodbo. Dne 27. t. m. proti 7. uri zvečer srečal je železniški premikač Jakob Kovač v Spodnji Šiški neznanega postopača, kateri ga je pričel zmerjati. Kovač se je na to ujezil — in zgrabil neznanca za vrat. Med ruvanjem zabodel je neznanec Kovača trikrat, najbrže z nožem in mu tudi prerezal žilo, vsled katere poškodbe je zgubil Kovač toliko krvi, da se je onesvestil in se moral prepeljati v deželno bolnišnico. Neznanec, kateri je imel seboj dva fanta v starosti 10 do 12 let — skoro gotovo njega sirfova — je star približno 40 let, z rdečkastimi močnimi brki, srednje velikosti in medlega obraza, nosil je ob času napada bel slamnik ter sivo vže obnošeno obleko, obut pa je bil v škornje — ter se je podal proti ležici. Orož ništvo ga zasleduje. <4 Iftt,') — Razstava v Marseillu. Naš rojak nam piše iz Marseilla: V sredi marseljske razstave stoji krasna vodna palača po kateri se razliva velika voda, od katere odsevajo razne barve (fontena). Ta palača je središče francoske kolonijalne razstave, okoli te matere razstave, ki kaže vse francoske industrijske kot druge izdelke, so pa razpostavljene razne kolonije francoske države z vseh delov sveta. Tem kolonijam oddaje Francoska na leto 1200 milijonov vrednosti raznih produktov in industri-jalnega blaga, ta kupčija se pa dviga od leta do leta z večjim prometom. Ze v svetovni razstavi leta 1900 v Parizu so kazali Francozi velik napredek svojih kolonij. Tu v Marseillu so izpopolnili kolonijsko razstavo z ljudmi, živalimi, zlasti ptiči iz kolonij. Posamezna plemena se vidijo na ograjenih dvoriščih, vsako pleme zase. Zanimivo je gledati te čudne ljudi, ki po svojih običajih izdelujejo razne svoje izdelke med svojo domačo živino. Tu se vidijo običaji raznih narodov, njih igre in razne zabave. Vsak oddelek posameznega plemena ima lepo zbirko krajev, domačih pridelkov in izdelkov, kažejo pa tudi v lepih slikah njih de-Icvanje. Razstavljenci prodajajo v svojih nošah obiskovalcem svoje izdelke za spomin, seve za drag denar. Marseljska razstava je zelo zanimiva, zabavna, pa tudi podučljiva. — Ogenj. V nedeljo popoludne je pogorelo v Zakraju, občina Bloke, Matevžu Zni-deršiču gospodarsko poslopje. Škode je 1500 K, zavarovan je pa za 300 K. Ogenj so zanetili otroci. — Nehvaležnost. Piše se nam: Ko je 21. avgusta ponoči v Kamniku pri Borovnici nastal ogenj, prihitelo je takoj na pomoč tudi gasilno društvo iz Verda pri Vrhniki ter neumorno gasilo do 4. ure zjutraj. Ko je bilo pogašeno. hoče se društvo vrniti domov. Pri neki hiši pa se usnje kopa natrkanih oseb na cesto ter kriče nad izmučenimi1 gasilci, naj gredo nazaj gasit. Ti ljudje morda še prsta niso ganili pri gašenju, a so bili toliko nehvaležni, da so zmerjali požrtvovalne gasilce. Posebno eden se je razkoračil nad gasilci, češ, da so plačani. Temu povemo v pouk, da podpore dobiva le društvo kot tako za orodje in obleko, gasilci sami pa niso plačani za svoje mučno in nevarno delo. Da, nehvaležnost je plačilo sveta! Ljubljanske nouice. lj V stolnici je bilo danes ob 10. uri zadušilo sveto opravilo za pokojno cesarico Elizabeto. Pontifikalno sveto mašo je opravil mi-lostljivi gospod stolni dekan Andrej Zamejic. Svete maše se je udeležil deželni predsednik g. Teodor Sclnvarz, deželni glavar g. Oton pl. Detela, zastopniki vojaštva in drugih c. kr. uradov. — »Ljubljana« v Zagrebu. Poroča se nam: Pevsko društvo »Ljubljana« jc dospelo okoli 12. ure v Zagreb. Vsprejem je bil velikanski. Vsa zagrebška društva so z zastavami bila zbrana na kolodvoru in gotovo do 25.000 občinstva. Za pozdrav se je zahvalil gospod Šturm. Navdušenje nepopisno, dame naši zastavi pripele krasno trobojnico. Slovenke v narodnih nošah vzbujale povsod navdušeno zanimanje. Društvo je korakalo do prostorov »Kola« odkrito, mesto v zastavah. Pri banketu so govorili navdušene napitnice Kornicer, dr. Ogrizovič, Freudenreich, Šturm, Organič. Pri izletu v Maksimir Slovenci burno pozdravljeni. Zvečer udeležba ogromna, do 10.000 oseb, slovenska pesem slavila slavlje. Društvo ie pelo izborno, vsak komad je moralo ponavljati. Včeraj so si Slovenci ogledali znamenitosti Zagrebu. lj Na oklicih so: Leo Bost el le, krojaški pomočnik, z Marijo Alekšič; Bruno Jožef Belantig, sedlarski pomočnik, z Ano K o b e, zasebnico: Anton B u k o v e t z, pisar v tobačni tovarni, z Antonijo P I a m -b e r g e r. — Vojaška godba igra zopet ob nedeljah v »Zvezdi« od pol 12. do pol 1. ure. Ij Svetčev večer in veselica šentpeterske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Ena izmed najbolj delavnih podružnic naše dične šolske družbe — šentpeterska v Ljubljani — pod celokupnim načelstvom marljivo delujočega in spretnega odbora dam in gospodov, je priredila včeraj na vrtu hotela »Ilirija« veselico, ki je bila izborno obiskana in jc tudi vsestranski dobro izpadla. Veselica se je vršila v proslavo SOlctnicc gosp. notarja Luka Svetca v Litiji. Slavljenec sc je pismeno opravičil, češ, da bi njegovi živci ne prenesli takega slavlja. Prišla pa je njegova gospa soproga in več sorodnikov. Družbo jc zastopal njen prvomestnik, msgr. Tomo Zupan, ki je v obširnem .govoru opisal življenje Svetčevo. Rodil se je 8. oktobra 1826 v Podgorju pri Komendi v kamniškem okraju. Ljudsko šolo jc obiskoval v Kamniku, gimnazij v Ljubljani, kjer je bil vedno prvi odličnjak in v 6. šoli prvi premijant. V šolskem izvestju je naveden kot: Lucas Svetcc, Carniolus-Podgier. Juri-dične študije končal je na Dunaju ter postal leta 1853 praktikant brez plače pri sodišču. Prosil je na Hrvatskem službe, toda leta 1859 poslali so Hrvati vse tuje uradnike domov. Vrnil se je tudi Svetec ter služboval kot ad-junkt v Mokronogu, Kočevju in na Brdu; tukaj nazadnje leta 1864. Hoteč biti prost opustil jc leta 1865 državno službo ter postal pod županom Etbinom Costo mestni komisar v Ljubljani. Zmagala pa je leta 1869 tukaj nasprotna stranka in Svetcc jc bil upokojen. Leta 1871 prosil je za notarijat v Idriji, kjer je ostal eno leto. Od ondod sc je preselil v Litijo, kjer biva od 1. novembra 1872 dosedaj. torej že nad 34 let. Svetcc je bil tudi deželni in državni poslanec. V deželni zbor jc bil iz- voljen še kot sodni adjunkt na Brdu leta 1864 ter ostal poslanec do leta 1895, torej 31 let. V državni zbor je bil poslan, leta 1866. Deloval je s poslanci Tomanom, Mir. Vilharjem in nemškim pesnikom Anast: Griinom. Neštevil-ne so zlasti Svetčeve interpelacije. V njegovi družbi so bili še Razlag in župnik Lovro Pin-tar. Svetec je bil pa tudi pesnik in siovničar. Njegov součenec pesnik Fr. Cegnar ga je vedno navduševal, naj »poje tica s Podgore) (Podgorski = L. Svetec). V »Novicah« je pri-občeval članke o breznaglasnicah. Izpopolnjevala sta njegove razprave p. Ladislav Horvat in deželni šolski nadzornik Šolar. Glavno njegovo narodno delo pa je pri družbi sv. Cirila in Metoda. Leta 1885 zbrala se je petero mož pod njegovim (Svetčevim) predsedstvom: gg. sedanji ljubljanski župan Hribar, ces. svetnik Murnik, dr. Vošnjak in današnji govornik (g. msgr. Zupan). Vsi ti žive, še do danes ni noben umrl. Družba je na katoliško-narodni podlagi. Pri naši družbi se čuti najbolj domačega; redno prihaja k sejam. On je pravzaprav prvomestnik. Na skupščini v Litiji postal je družbin častni član. kar je bil razven njega le še eden: pokojni oče koroških Slovencev Gr. Einspieler. Malokdo je poplačan na svetu za dobra dela. Svetec ima plačilo v častiti soprogi. ki mu je angelj varuh. (Bog jo živi!) Nato je deklamovala gospica Rožmanec pesem, ki jo je v obliki diplome poklonil slav-Ijencu odbor šentpeterske podružnice z lastnoročnimi podpisi članov odbora. Diplomo izročili ste v roke slavljenčeve soproge gospici Vida Cernetova in Počivavnikova. Pevci so zapeli »Lepa naša domovina«. Podružničin tajnik gospod Makso Bradaška se v imenu slavljenčcvem in po naročilu njegove soproge zahvaljuje občinstvu za ovacije, odboru za trud. g. msgr. Zupanu za krasni govor in pa vsem, ki so pomogli k uspehu veselice. Brzojavni pozdrav jc poslal gospod Janko Skerbi-nec, nadučitelj v Višnji gori. Točke programa sta izvajala slavna društvena godba in pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v splošno zado-voljnost. Najživahnejši je bil pa srečolov za res krasne dobitke. Pri tej priliki moramo zopet z obžalovanjem konstatirati, da pri tako eminentno narodnih prireditvah naše dame ne morejo opustiti razvade, da ne bi med seboj nemški kramljale. Ij Napaden je bil preteklo noč, ko se je vračal domov gospod Ivan Oražetn na Poljanskem nasipu od dveh nepoznanih vojakov tukajšnjega c. kr. domobranskega pešpolka. Šel je mirno svojo pot, kar sta prišla za njim vojaka ter je eden zavpil »proklet civilist« in ga sunil z bodalom v hrbet na desno stran in ga ranil. Napravila sta mu tudi na obleki precejšnjo škodo. lj Tatvini. Včeraj popoldne je bila Jakobu Koširju, tiskarskemu slugi, ukradena iz garderobe v Kolcziji rjava denarnica, v kateri je imel tri krone in nekaj drobiža. Policija je storilcu na sledu. — Mariji Umbergerjevi, go-. stilničarski, je bila ukradena v kuhinji iz mize škatulja, v kateri je imela okoli 10 kron drobiža. Tudi v tem slučaju je policija storilcu na sledu. — Ivanki Stankovi, delavki v tobačni tovarni, je bila ukradena v garderobi iz žepa srebrna pozlačena ura, vredna 16 kron. Ura je bila že odrgnjena. lj Hudo žejo ic imel včeraj Josip Gašper. Pil je več vrčkov piva v neki gostilni na Dunajski cesti. Ko pa je bilo čas plačati, jo je mislil odkuriti. Ker mu je natakarica preprečila nakano, in ker ni iinel denarja, da bi plačal, je moral s stražnikom v zapor. Ij Promet na južnem kolodvoru je bil na Mali Šmaren velikanski. Odpeljalo sc je razven ljubljanskega občinstva, ki je šlo v mnogem številu na Šmarno goro, tudi 2000 romarjev. ki so šli večinoma na Brezje. Ij Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 10 Hrvatov iu 4 Slovenci. Nazaj je prišlo 210 Hrvatov in Makedoncev. Ij Izgubljena je zlata zapestnica, vredna 50 kron. — Najden je zlat prstan in rjava torbica, v kateri je črna denarnica s precejšnjo vsoto denarja iu žepni robec. Ij V pokritje deficita pri »Glasbeni Matici« se je po zopetnem posredovanju gospoda dr. Furlana obrnila kazenska poravnava gospe Fani Gril proti neki nasprotnici v znesku 50 kron. Ij »Glasbena Matica« prične šolsko leto z vpisovanjem od 14. do 17. septembra. Več jutri. Telefonska In brzojavna poročila, CESAR NA DUNAJU. D u n a j, 10. septembra. Predvčerajšnjim in včeraj je bival cesar v Schonbrunu. Danes je obiskal grob cesarice Elizabete. Na Dunaj sta došla danes ob obletnici smrti rajne cesarice Elizabete bavarska princezinja Gizela in princ Arnulf. Cesar pojde jutri za 10 do 12 dni v Ischl, da se ozdravi od prehlajenja. Cesar je sam izrekel željo, naj se ljudstvu pove, da jc prehlajenje čisto lahko in ni povoda za skrb. SHOD SLOVANSKIH ČASNIKARJEV. Praga, 10. septembra. Predsedništvo shoda slovanskih časnikarjev je brzojavilo ministru dr. Foftu, da obžaluje, ker niso dovolili zagrebškemu časnikarju dr. Radičti, da se sme udeležiti shoda. K NEMIROM NA REKI. S u š a k, 10. septembra. Zupan Hinko Bo-čič je hrzojavii italijanskemu zunanjemu ministru, da je vest v listih, češ, da so Hrvatje oskrunili italijanske grobove na Trsatu, popolnoma izmišljena. »ITALIJANSKA« REKA? Reka, 10. septembra. Avtonomašl so imeli v gledišču shod, na katerem so prote- stirali proti Hrvatom, in klicali »Vlva Flume itallana«. ZA MADJARE PROTI TALIJANOM! Reka, 10. septembra. Na javnem shodu je bila sprejeta resolucija, ki svari slovensko, hrvaško in srbsko prebivalstvo pred demonstracijam ln proglaša bojkot Italijanskih tvrdk in madjarske priporoča. Klicalo se je na shodu: »Zivio Košut, živeli Madiarl!« Po shodu so šli s hrvaško trobojnico po mestu. SUPILO SE KLANJA ITALIJANOM. Reka, 10. septembra. Fr. Supllo objavlja sladek članek v italijanskem jeziku, v katerem obsoja reške in zadrske izgrede in Izjavlja, da niso zmanjšali njegovega prijateljstva do Italijanov. PRVI SPOR MED POGAJANJI O NAGODBI med našo drŽavo in ogrsko. Budimpešta, 10. septembra. Včeraj sta se posvetovala VVekerle in Beck malone celi dan o nagodbi. Mešani komisiji se odstopi več gospodarskih in tehničnih predlog. Komisija je zborovala deloma na Dunaju, de« loma v Budimpešti. Beck je obvestil Wekerla o sklepu avstrijske vlade, da se hoče pogajati le po načelu, da se razpravlja o vsem kompleksu nagodbenih vprašanj. VVekerle je Izjavil, da ogrska vlada ne odobri tega načela, a da je pripravljena za pogajanja o posameznih vprašanjih, ki so nujna. Oba ministrska predsednika sta vzela poročilo na znanje. Wekerle pride prihodnji teden na Dunaj, da obvesti Becka o odgovoru ogrskega ministrstva. VOJAŠKI TEPEZ IN UMORJEN BOŠNJAK. Dunaj, 10. septembra. Vest hrvaških listov, da so se v Dubrovniku češki in ogrski vojaki stepli zaradi narodnostnega nasprot-stva, pri čemur je bil baje en bosanski neude-ležen vojak ubit, se popravlja od vojaške strani: V taborišču Vojište v Hercegovini je nastal pred 14 dnevi tepež med pešci bosan-sko-hercegovskega polka ob navalu na kantino, pri čemer je bil en pešec umorjen. Vse kombinacije listov o vzroku tepeža so brez podlage. NEMŠKO BRODOVJE V ADRIJI. Dunaj, 10. septembra. Nemško brodovje, ki se mudi v Sredozemskem morju, namerava obiskati tudi Jadransko morje. Pristanišča, ki jih obišče, še niso znana. STAVKA DUNAJSKIH STEKLARJEV. Dunaj, 10. septembra. Steklarski pomočniki so sklenili, da prično danes stavkati. Zahtevajo, da jim zvišajo plače. SRBIJA. B e I g r a d . 10. septembra. Srbski prestolonaslednik je postal 9. t. m. nadporočnik. — Sprla sta se srbski minister za notranje zadeve Protlč in bivši častnik srbskega generalnega štaba Milan Novakovič, ki je poslal ministru svoje priče. TURČIJA SE OBOROZUJE. Carigrad, 10. septembra. Zadnji čas je odposlala Turčija po železnici 10 vagonov streliva v Serres, 15 vagonov konj v Solun, pet voz streliva in 27 vagonov topov v Mona-stir in 8 vagonov topov v Odrin. CESAR VILJEM PROTI NEVERI. Vratislava, 10. septembra. Po odkritju spomenika generalu Clausevvitzu je pri obedu v napitnici naglašal cesar Viljem potrebo, da morajo vse konfesije in vsi stanovi, bodisi nizki ali visoki delovati proti neveri. RUSIJA. Kronstadt, 10. septembra. Danes prične začasno vojno sodišče sodujisko razpravo proti mornarjem upornikom. Peterburg, 10. septembra. Car je odobril načrte za zgradbo Atnurskc železnice iz Pokrovska ob izlivu rek Šilka in Argun do Haborovska. Kerč, 10. septembra. Pod streho sinagoge se je razpočila bomba. Ubita je bila ena in ranjena tudi ena oseba. Sinagogo straži vojaštvo. 2E !■■■ sa> «v T*. *» se more zagotoviti dobra eksistenca z ustanov žg-anjarske manipulaolje v mal. obsegu, evert z mal, k(;tlom v svrho destil. žganja in likerjuv-spedal Navodila pod šifro „Lukrativ št 127" na Ann. Exp. Eduard Braun, Dunaj, I., Rotentur-n strasse 9 i 89« 6—4 Stanovanje išče mirna stranka v mestu za novemberski termin. Obstojalo naj bi iz dveh manjših ali jedne velike sobe s pritiklinami. Pismene ponudbe z navedbo stanarine na upravništvo „Slovencau pod šifro .Mirna stranka". 20U 3 2 Zidarji ^ in delavci se sprejmo proti dobri plači pri stavb, podjetništvu 2026 1 F. Trumler, arhitekt, Pred škofijo št. 3, I. nadstropje, Ljubljana. tiUiUiUiiM Profesor dr. pl. Valenta se je povrnil in ordinira od 2.-4. ure pop. v Frančiškanskih ulicah 12. 2021 2-1 Proda se iz proste roke pritlična hiša z gospodarskim poslopjem in okoli 5100 m2 prostega sveta na Opekarski cesti št. 26. Hiša je pripravna za gostilno in gospodarsko poslopje za prodajalno in skladišče. Dobi se tudi lahko od lastnika gostilniška obri. Proda se pod zelo ugodnimi pogoji. Vsa nadaljna pojasnila daje lastnik hiše istotam. 1752 10 io ©©©© ©© Lepi lokali pripravni za vsako trgovino ali za pisarne dajo se takoj v na* 1760 jem, ravno tako tudi 14 hlev za dva konja. Naslov izve se pri upravništvu „Slovenca". Milo Sem ris. 7.a mešan zbor s spremljevanjem orgelj zložil Stanko Premrl. Partitura (po znižani ceni): 2 K; posamezni glasovi po 30 vin. Ljubljana I9(M. Samozaložba. Risal I. Potobsky, natisnil Senefelder v Gradcu. Ta maša kakor kaže gorenja letnica — ui nova; vendar ker ni prinesel »Slovenec« še nobene ocene o njej in ker .io naši cerkveni pevski zbori premalo poznajo, bodi mi dovoljeno, kratko izpregovoriti o njej. Med naše najlažje vrste je res ne moremo šteti, kajti gospod Premeri se vobče v svojih skladbah giblje v nekoliko višjih sferah; ali takih težkoč tudi ni v tej maši, da bi jih ne mogli zmagati količkaj dobri pevski zbori. Proizvajali so to izborilo mašo z lepim vspe-hom že tu in tam, nc da bi jim delala posebne preglavice. Orgauist seveda mora znati gladko spremljati, kajti spremljevanje jc izbrano; tu pa tam bi jo imenovali lahko orkestralno. Ako .ic pa orgauist mož na svojem mestu, bo tudi pevski zbor zlahkonia izvršil svojo nalogo. Delo mu je precej olajšano s tem, da se eno- iu dvoglasiii stavki lepo vrste s čveteroglasnimi; mnogokrat pa nastopa cel zbor »uuisono*. Melodija iu liarmoiiizacija nikakor ni vsakdanja. 1'udi zunanja oblika je prav prikupljiva, tisk razločen m pravilen. Lena 2.1 strani partiture naj se v četrtem taktu zadnjega sistema popravi tiskovna pomota v sopranu, kateri naj poje »b- as -g«. Ker jc torej ta maša res izborilo delo in da gospod Stanko nc bo imel prevelike mate-rijclne izgube, naj si \ si gg. organisti naroče io skladbo \ »Katoliški Bukvami«, kjer jo dobe sedaj po znižani ceni. Končno povdarjani šc to, da je gospod Premeri zložil to mašo šc kot bogoslovec, ko sc ni mogel pečati z glasbo, kakor sedaj, ko študira na dunajskem konservatoriju. Z ozirom na njegovo glasbeno nadarjenost iu ua njegove sedanje temeljite glasbene študije smemo opravičeno pričakovati od njega šc mnogo izbomih skladb. Bog nam ga ohrani zdravega in čvrstega, saj takih moči i potrebujemo ua cerkveiio-glasbeneni polju. _Fr. h' č. Iz slouansKesa sueta. sl Hakatizem. Iz Poznanja se poroča, da v mestecu Mostinje so učitelji pretili otrokom, da bodo morali obiskovati šolo do 10. leta, ako se ne bodo hoteli učiti krščanskega nauka v nemškem jeziku. Vsled te pretnje so otroci sprejeli podeljene jim nemške katekizme, a drugi dan so jih že prinesli nazaj in položili učitelju na mizo. Opoldne so prišle matere otrok protestirat. Tretji dan so otroci kakor prej navzlic pret-njam učiteljev molili „očenaŠ" v poljskem jeziku. Radi tega vsak dan morajo „sedeti" dve uri po šoli; isti slučaj se je že zgodil v devetih šolah na Poznanjskem. sl Konec češke vasi na Pruskem. Nedavno sta bili občini Nova Vas iu Neuen-dorf pri Postupimu na Pruskem združeni in dobili sta novo skupno ime „Babelsberg". Nauendorf je nastal iz stare slovanske ri-barske vasi. Pri vasi se nahaja grič Babo-nov, iz česar so Nemci pozneje napravili Babelsberg; prebivalci te vasi so se pečali z ribarstvom na bližnjem otoku pri Drevici (Dreveitz). Na meji vasi Neuendorf je Friderik Veliki I. 1754. ustanovil naselbino za tkalce iz Češke, ki so bili radi svoje vere iz domovine pregnani. Danes jc v Novi Vasi samo kakih 100 domačih tkalcev. Neuen-dorf in Nova Vas imata vkup 20.000 prebivalcev. Prebivalci Postupima zovejo prebivalce Nove Vasi zasmeliovalno „die Nudel-Imrger", ker so upeljali v ta kraj iz Češke „nudeljne". sl Kaj vse je provokacija V Poliore-lici na Moravskem na dan cesarjevega rojstva nemško-nacionalni občani niso prišli k božji službi v cerkev, /.upnik je pri tej priliki molil češko to sedaj brnški ..Tagesbote" razglaša kot provokacijo. Odsotnost Nem cev je bržkone bil lojalen čin. sl Prva poljedelska /adruga v Bosni in Hercegovini Bosansko-hercogovinska-vlada je odobrila pravila poljedelske zadruge v Stricih. Zadruga je osnovana na neomejenem poroštvu Zadružniki so morali na odobrenje pravil čakati celo leto. sl Cenzura v Bosni. Cenzura v Bosni ne prenehava izbrisavati vrstice in cele članke iz srbskih listov. Tako je v 113. štev. „Srpske Riječi" izbrisala 352 vrstic in celi uvodni članek. Istotako ne nehavajo tožbe urednika „Srpske Riječi"; te dni je urednik dobil pozivnico k 24. tožbi. sl Narodna stranka v Črni gori. Iz Cetinja se „Srpski Zastavi" poroča, da se v novi politični eri na Črni gori pri ustanavljanju strank največja pozornost in simpatija obrača k narodni, nacionalni stranki. Ta stranka je baje v Črni gori najmočnejša. sl Rusinski romarji iz Galicije bodo se v sveto deželo odpeljali dne 5. septembra pod vodstvom metropolita Szeptyckega. Romanja se bode udeležilo 540 oseb; med temi je 40 Poljakov. sl Srbski profesorji obiščejo tekom tega meseca svoje bolgarske kolege v Sofiji. sl Slovanski gostje v Črni gori. To soboto pt setijo Cetiuje češki, slovenski iu hrvaški »Sokoli«. Črnogorci sc pripravljajo na sijajen sprejem. sl Mažarski jezik uvedejo to jesen na praški trgovski šoli. sl Preganjanje slovaških svečenikov. — Ljudcvitu Hrlički iu Juliju Srtiku (oba svečenika) so vzeli službe, ker sta vodila svoje zapisnike v slovaškem jeziku. sl Nekaj za »pročodrimovce«. Kakor »Czas« poroča, prestopilo je v Peterburgu po zadnjem tolerančnem ediktu ruske vlade z dne li. aprila 1905 blizu 20.000 pravoslavnih Rusov h katoliški cerkvi. — Tako dobiva katoliška cerkev nainestu odpadšega črvivega sada sijajno nadomestilo v nekatoliških deželah (zlasti na Angleškem iu v Ameriki) iu v zamorskih naselbinah. sl Vseslovanska sokolska zveza. Po javni telovadbi v ponedeljek v Zagrebu so sc sestali na konferencah staroste vseh sokolskih zvez iu so sklenili, da sc osnuje vseslovanska sokolska zveza. Pripravljalna dela sc prično takoj, a vseslovanska zveza sama stopi v življenje na prihodnjem vsesokolskem izletu v Pragi. izpred sodišču. Nasiljen zapravljivec. Janezu Mulcu, posestniku 17. Pudola, sc je zaradi zapravljivosti postavil oskrbnik v osebi Jakoba Korošeca. Večina posestva sc jc dalo v najem. Med drugim ima Anton Avscc iz Pudola v zakupu nekaj njiv in skedenj, preje je imel tudi vrt. Anton Lehan krojač je pa v Mulevi hiši stanoval. Obdolženec, je prvo leto miroval. Drugo leto sc ic pa jezil nad Korošcem, češ, da ga je pripravil ob gospodarstvo. Začel mu je groziti du ga bo ubil, potem pa samega sebe. Žugal mu je trdi, z odprtini nožem. Zagrozil je tudi Av-scen, da ga bo ubil, če bo šel na vrt kosit. Dne 4. avgusta sc je razljutil nad Lekanom, ker je rekel njegovi hčeri, da ne bo njegova žena za Mulcjcvo vodo nosila. Zgrabil je pod-nožnik iu ga ž njim napadal rekoč: Če me nisi poznal, me boš zdajle. Lekan jc iz strahu z njegovo družino iz hiše pobegnil. Obdolženec, ki vse taji, je bil obsojen na tri mesece težke Ječe. Otrok v apnenici utonil. Anton Lemut, posestnik v Šmihelu, ima 25 korakov od hišnih vrat odprto in nezagrajeno apnenico, v kateri sc je nahajalo apno in pol metra vode. Dne 5. majnika jc izročila obdolženčeva žena svoje otroke tašči Barbi Lemut, prevžitkarici, ki jc pustila otroke po dvorišču skakati, med tem ko je šla ona na vrt trave nakosit. Kar zasliši otroški krik iu padec v vodo. Priletela .k k apnenici in izvlekla iz nje šc ne dve leti staro Kristinco, ki .ie bila že mrtva. Vsi poizkusi, otroka oživiti, so bili brezuspešni. Anton Lemut bo sedel, ker ui apnenico zavaroval, 14, negova mati Barba pa tri dni v strogem zaporu. Nepošteni delavec. Janez Kocijančič, zidarski pomočnik iz Gorice, je delomržen človek, ki živi od sleparij, tatvine in slepe igre, takozvane »igre s krogljicami«. V tako igro je hotel dne (>. julija v gostilni »pri tunelu« v Ljubljani zapeljati Franceta Vidica. Ker je bilo pa vse prigovarjanje brezuspešno, vzel i ti ii je dva.isetkronski zlat, katerega je Vidic položil na mizo za poravnanje svojega zali: tka. Kocijančič sc je zagovarjal, da je Vidic ta znesek zaigral in mu ga ie zaradi tega vzel. Seveda jc bilo to vse zlagano. Obtoženec je dobil za kazen eno leto težke ječe. Fonograf — portir. Na ameriških glavnih kolodvorih so vpeljali fonografe za neuke in pozabljive potnike. Par minut pred odhodom vlaka naštevajo ti fonografi postaje, koder bo peljal vlak baš tako, kakor sicer portirji. Novi cenik za izvoščeke. Iz Zagreba poročajo: Kakor čujenio sc izdeluje pri mestnem poglavarstvu novi cenik za izvoščke. Po tem ceniku bo plačati za prve tri ure vožnje za vsako uro 2 K, za četrto, peto in šesto uro I K (>d vin., a za vožnjo nad 6 ur 20 kron. Zato jc bil pač zadnji čas, ker so izvoščeki potnike zelo izkoriščali. Proda se dobro ohranjen 1981 3 - 3 klavir. Več se izvč pri Nikolaju Lobodaf organistu v Mekinjah, p. Kamnik,Gorenjsko. Svetovno /liano gledišče UFBRINI p i* i <1 e. 2U09 3 3 e. Edinoo£oiSe čarovno in novitefno gledišče. IznenadljivI komadi. Razkošna oprema odra. Posebno zanimiv program. "j A. TSCHIHKELnn zet priporoča vsem častitim gospodinjam svoje izvrstne nove izdelke, kakor kompote, marmelade, kandirano sadje in posebno po najnovejšem načinu izdelovano cikorijno moko v lesenih zabojčkih En poizkus vam bo dokazal izvrstnost te domače robe. 179: (13) Berite plakate V kmetovalstvu precej izurjen, pošten 2007 5-3 in zanesljiv, do 40 let star hlapec z dežele se išče v stalno službo za malo posestvo v mesto; plača zraven' proste hrane po dogovoru. Ponudbe sprejme J. Vrhovnik, vrtnar, Nunske ulice 3 v Ljubljani. Kuharica izurjena in vestna gospodinja, srednje starosti, želi službe v kakem župnišču na Kranjskem, Štajerskem ali Hrvaškem. — Naslov pove upravništvo. 2008 3-3 Za prečastite gg. katehete jako ugodno urejen Ročni zapisnik je založila tvrdka J. Krajec nasl. v Rudolfovem (Novo mesto), lastnina „Katol. tisk. društva v LjubljanP. S tem ročnim katalogom se je popolnoma ustreglo splošni želji vseh slovenskih gg. katehetov. Zapisnik obsega zraven navadnega imenika tudi imenik učencev, ki se pripravljajo za prvo sv. spoved in prvo sv. obhajilo, potem kalendarij ter nekoliko perforiranih praznih listov za opombe. Ker je tudi zelo lične in prikupljive oblike in vezave, je tedaj ta ročni zapisnik vsega priporočila vreden. Dobiva se v treh izdajah: za 250 učencev po kron 1-50, za 350 učencev po kron l'70,za 450 učencev po kron 1.90; za poštnino 10 vin. več. Za večjo množino učencev se veže točno po predpisu in po primerni ceni. 1993 3-2 Razpisana je služba občinskega tajnika in -organista- v Št. Petru na Notranjskem. Mesečna plača 120 K, stanovanje prosto, postranski zaslužek pri posojilnici. Nastop 1. oktobra tek. leta. Prošnje naj se pošljejo na županstvo v St Petru in na dubovnij- ski urad v St. Petru. 1992 4-3 Jlrbitekt " Ferdinand Trumler oblast, konces. mestni stavb, mojster Ljubljana — Pred škofijo 3 prevzema vseh vrst stavbe kot nove zgradbe, prezidave, adaptacije, prenovitve, rekon strukeije, dalje izdelavo načrtov in proračunov, merjenje in cenitve. Specialiteta cerkvene stavbe. Izvršitev umetnih načrtov za vseh vrst poslopja in izvedba perspektivnih risb za ista. Izredno kulantne cene in točna izvršitev Lepo stanovanje se odda v Zgornji Šiški. Popraša naj se pri Jak. Matjanu (pri „kamniti mizi") v Zgornji Š i S k i. 1786 (to) O. Bematovič prodaja do 15. septembra radi pomanjkanja prostora po zelo znižanih cenah, dokler je kaj zaloge: IIO jopic za dame in deklice po gld. 150, 2'-, 2 SO, 3" — do 5- — . 45 površnikov (raglansev) za dame in deklice v vseh barvah po gld. 2 50, 3-, 4—, 6-- do 6—. O« oblek iz sukna in kamgarna za gospode in dečke po gld 3 , 4-—, 5-—, 6-— do 8-—. 200 pralnih oblek iz sukna za otroke po gld 1— do 2' —. Volnati klobuki za gospode in dečke od 50 kr. višje. Površniki, ulstri, pelerine in haveloki po globoko znižani ceni. 1842 17 Angleško skladišče oblek, LJUBLJANA, Mestni trg št. 5. dečka au deklici se sprejmeta na stanovanje in hrano pri starejši samostojni rodbini. Posebna soba. 2003 3-3 Vpraša naj se na Rimski cesti 9, 1. nadstropje, vrata 12. (Gorjupova hiša.) Elegantno stanovanje s 3 velikimi sobami, kopalnico, poselsko sobo in z drugimi pritikli-nami odda se za november-termin t. I. Naslov izve se pri upravništvu tega lista. 1759 14 naznanilo. Podpisani slav. občinstvu uljudno raznanjsm, da sem prevzel kavarno Mayr v Kranju Kokrsko predmestje, v zvezdi. Potrudil se bodem slav. občinstvo zadovoljiti med dru^m tudi z najboljšim pivom, finimi pristnimi vini v buteljkah, iampanjcom, finimi likerji in mrzlimi Jedili. Za mnogobrojen obisk se priporočam z odličnim spoštovanjem 20,6 3-2 FRANC SPLICHAL.