SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Za eelo lato predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., sa jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 12 gld., sa pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
rid.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravnlfitvo in ebspedlclja|'.v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.

V Ljubljani, v sredo 14. avgusta 1895.
Letnik XXIII
Res huiigarieae.
Vsi liberalni mažarski, dunajski fn celo bero-llnski časniki so skušali prepričati svoje čitatelje, da se nemažarskim narodom pod krono sv. Štefana ne godi nobena krivica in da je kongres nemažarskih narodnostij v Budimpešti skrajna predrznost nekaterih vročekrvnih rumunskih in slovanskih agitatorjev. To je »liberalizem viteškega naroda", »toleranca liberalnega" časopisja. Opetovano smo že opisavali ogerske razmere. Mažarski državniki novejšega kova hočejo umetno zvariti mažarsko državo, v kateri naj bi zginile vse nemažarske narodnosti. Ker ima mažarski živelj premalo kulturelne privlačne sile, zato pomaga naj moč, železna volja, s katero se odlikujejo sedanji mogotci. Mnogo napora, potov in prošenj je bilo treba, predno so voditelji dobili dovoljenje za shod, na katerem so hoteli odkriti javnemu svetu svoje pritožbe preko kitajskega zidu, ki oklepa Marijansko državo.
Da je bil shod nemažarskih narodnostij potreben, ob kratkem dokaže znani slovaški rodoljub dr. Miloš Štefanovič v članku, ki so ga 3. t. m. objavile »Narodnie Noviny". Glasi se:
»Vse budimpeštansko časopisje je presenečeno vsled kongresa (ogerskih) narodnostij, ki se bode 10. t. m. vršil v prestolnici. To presenečenje in ne-voijo je tudi glasno izražalo : norčevalo se je in pretilo — toda vse jim je izpodletelo. Nekateri časniki (»Hozank", „Budapesti Hirlap") so klicali policijo na pomoč, »Pester Lloyd" nas je opominjal: „Bodite pametni!" Ni jim všeč, da pridemo v Budimpešto, da se ne bojimo, da iz prestolnice, iz srca dežele kričimo v daljni svet ter obrekujemo, sumničimo in žalimo Madjare.
Nasprotni časniki že več let piskajo staro pesem, da »skriti po luknjah opravljamo krtovo delo ter skrivamo, rušimo jedinost dežele itd. In glejte,
ko gremo na delo, da na javnem odru, pred očmi vseh, pod kontrolo in nadzorstvom vlade razpravljamo svoje stvari in pritožbe, že se oglasi obreko-valec in nam kriči na ušesa: »Kaj iščejo ti ljudje v Budimpešti? Zakaj se ne snidejo v tnročanskem sv. Martinu, v Libinju ali Novem Sadu ? To je velika predrznost! Ali se dandanes tudi Slovaki več ne boje?"
Gospoda, žalostna potreba nas sili v Budimpešto in ne tajni nameni. Cujte! Hoteli smo prirediti volilne shode v Pukancu, Sv. Martinu, Mo-šovcih itd., toda ministerstvo jih je prepovedalo; leta 1893 smo se hoteli posvetovati v Mijavi in drugod, toda v prvi in drugi instanci nam je bilo prepovedano, pritožbe pa ie do danes niso rešene. To vedo po pisarnah prav dobro vsi klečeplazi, in ker so prepričani, da odobrujejo to protizakonito postopanje na višjih mestih, skušajo v kali zatreti vsako gibanje. Kdor ne veruje, vpraša naj pri notranjem ministerstvu!
Ni nam preostalo dnizega, kakor da skličemo kongres v Budimpešto in za dovoljenje prosimo naravnost ministra. Saj se zbirajo tudi katoliki, liberalci, socijalisti pred očmi vlade, mogoče, da tudi nam dovolijo zborovanje.
Ako pa nam odreko dovoljenje, nam je vse-jedno, kajti vlada mora vsaj barvo pokazati; drugo je naša stvar. Ce gora le miško porodi, more ta miška razglodati mrežo, v kateri je zvezana pravična stvar in jednakopravnost nemažarskih narodov.
Že desetletje nam odgovarjajo vladni možje in politiki: nemažarske narodnosti naj odkrito povedo, česar žel4, vse jim dovolimo, kar je opravičeno in pošteno. Vlada ima v zakonu izražen program glede n a r o d n o s t n e g a v p r a-šanj a. Dolžnost vlade je, da ta zakon t celem obsegu in v prvotnem duhu pošteno in takoj izvrši. Vsi drugi izgo-
vori so prazni in ničevi. Ne izprašujte uas, kaj hočemo, temveč storite, kar je vaša dolžnost, izvršite državni zakon — in če potem narodnosti ne bodo zadovoljne, vprašajte jih, kaj hočejo še.
Narodnostni zakon iz leta 1868, član 44, § 17. določa: »Država mora skrbeti, da vsi državljani, katerekoli narodnosti, ki biva skupaj v večji skupini, v šolah dobe v materinskem jeziku izomiko do aka-demičae stopinje."
In § 18. določa: .Na vseh tistih državnih srednjih in višjih šolah, kjer se govori več jezikov, morajo se vstanoviti stolice za jezik in slovstvo vsacega naroda."
In sedaj vprašam : Od Požuna do Ungvarja je čisto slovaško ozemlje, na katerem je več ko 30 srednjih šol; na kateri teh šol je po §18. s 1 o v a š k i j e z i k obligatni učni predmet? Na nobeni! To je žalostna istina ! Po-zivljem ministerskega predsednika BanSjja in njegovo vlado, g. Wekerla, Szaparyja in K. Tiszo ter vse člane bivših vlad, poživljam vse mažarsko časopisje in občinstvo, naj dokažejo neresnico moje trditve.
Ta jedini faktum — in tacih je brez števila — govori glasneje za pritožbe nemažarskih narodnostij, kakor milijoni tiskanih časnikov, v katerih Mažari pred Evropo naše pritožbe opisujejo kot neopravičene in žaleče !"
Ta članek je Stefanovic v mažarskem prevodu poslal vsem budimpeštanskim listom, a nobeden ni črhnil besede v odgovor.
Oni liberalni Mažari, katerim je Lajos Košut narodni bog, imenujejo izdajalce in sovražnike ogrski državi može, ki druzega ne zahtevajo, kakor pošteno in mirno izvršitev obstoječega zakona. Slovaki, Srbi in Bumuni ne zahtevajo druzega, kakor svojo pravico, ki jim je slovesno zajamčena v zakonu iz leta 1868 in katero sta dva najduhovitejša ogrska držav-
LISTEK.
Ubinam gentium sumus!
(Kulturne črtice.)
(Dalje.)
Sodimo, da ne bode bralcem samo ugodno, marveč tudi koristno, če pojasnujemo naravo in namen takih ženskih licejev in zato doslovno navajamo, kar je sodil o njih blagorajni goreči in učeni zagrebški kardinal - nadškof in veliki poznavatelj šole in vzgoje, Jurij Haulik pred svojo smrtjo, v svoji zadnji okrožnici z dne 14. februvarija 1869 »0 nastavi i vzgoji mladeži."
Raztolmačivši glavna načela prave odgoje in glavne pogoje za vspešno krščansko vzgojo in odločno obsodivši misel, naj se loči šola od cerkve, kakor tudi brezkonfesijske vzgojne zavode za moško mladino, pravi kardinal o tacih zavodih glede na žensko mladino po besedi tako - le :
A s tem še ni zadovoljen liberalni, kakor ga radi imenujejo, v resnici pa samo veri sovražni duh naše dobe. Ni mu namreč dovolj, da odvzema vero mladini moškega spola in s tem najblagotvornije nagibe srčne vzgoje, marveč razprostira svoje delo tudi ua nežno dobo ženskega spola; pod
krinko višje izobraženosti se namreč ustanavljajo vzgojevališča, v katerih se ponuja deklicam mej 14. in 18. letom taka posvetna in vsega pozitivnega verskega duha prazna" t. j. brezkonfesijska, bodisi s kako uro verskega poduka »vzgoja in poduk."
V ti stroki se je posebno odlikoval minister za poduk in bogočastje na Francoskem Duruy, — naš predstojnik nauku in bogočastju ga zvesto posnema
—	»misleč, da si ovenča svoje ime z nesmrtno slavo" — prav na las tako, kot naš Illustrissimus
—	„ako poleg vseučilišča in akademije na javne stroške utemelji višja učilišča za ženski spol tako, da se deklice pod vodstvom ravno tistih javnih učiteljev, ki predavajo moški mladini" — tako kot pri nas — „uče čim najobširnejše fiziko in druge pri-rodne znanosti" ; — pri nas poleg tega še latinskega jezika in starih klasikov — .kar se mu je v veliko krajih na Francoskem tndi posrečilo ustanoviti. Posebne bistroumnosti ni treba, da se ta stvar oceni po svoji lastni prednosti, a ne po dozdevni slepariji in da se takoj izpozna, da so v tacih zavodih v očiti nevarnosti najdragocenejši odraski ženskega spola, namreč sramožljivost in čistost; če pa deklica to izgubi, bo težko izvrševala dolžnosti nežne matere, zveste soproge in skrbne gospodinje, ko bo treba; te dolžnosti so pač najpoglavitnejše v ženskem delokrogu. Izjavljam, da mi je bilo vedno
neugodno, če sem se sestal z žensko, ki ni marala za te kreposti domačega življenja, katere sveto pismo tako krasno našteva o krepki ženi in se je raje pečala z modroslovnimi, političnimi in drugimi tem sorodnimi stvarmi.
Ne samo, da s tem ženska malokedaj prekorači dvojbeno slavo poluznanja, marveč s takim delovanjem največkrat izgublja še tisto, za kar jo je odločila Stvarnikova modrost. Dalje vemo, da so matere najpoglavitnejše učiteljice in vzgojevateljice tudi otrok moškega spola." (Vsaj v otroški dobi svoje dece.) »Vemo, koliko so vredne biage matere in ker nastajajo narodi po materah, je odvisno tudi blagostanje narodov od materine pobožnosti, ki še ne-ukretne otroške jezike uči izgovarjati božje in Od-rešenikovo ime, ki sklepa nežne detinske ročice in jih dviga proti nebu, in nazadnje, katera je v hišnem krogu prva braniteljica in vzdrževalka čednosti, reda, vzajemne ljubezni in vseh ostalih krščanskih krepostij. Ali se more to resno pričakovati od oseb, ki hodijo po več let po vseučiliščnih in akademičnih zavodih in se po največ stikajo z mladimi, večjidel z materialističnimi, pozitivističnimi in drugimi pogubnimi načeli nasrkanimi učitelji brez vsakega verskega čuvstva, in ali ni več razlogov, da se bojimo vsega, kar je temu protivno, more vsakdo lahko razsoditi.




nika, Eotvda in Szechenyi, imenovala prvi pogoj za obstanek Ogerske. Szecbenyi naravnost piše v svoji knjigi, da more ogerski (mažarski) narod postati velik, ako .vsakemu narodu pusti popolno prostost veroizpovedanja, njegovega jezika, šeg in narodne posebnosti." In niti pičice več niso zahtevali voditelji rumunski, slovaški in srbski na sobotnem shodu v Budimpešti.
Za Rumune velja sedaj še stari volilni red, po katerem imajo le največji davkoplačevalci volilno pravico, in tako je mnogo rumunskih občin, ki nemajo nobenega volilnega moža. Volilno pravico pa ima vsak propali plemenitaš, in ti so Mažari. Do leta 1888 je zadnji Rumun, umirovljeni general Trojan Doda kot poslanec zastopal malone 3 milijone romunskega naroda.
Slovaki nimajo nobenega zastopnika. In ko so pred leti slovaški kmetje postavili svojega kandidata, razgnali so jih z volišča pandurji. Nič bolje se godi Srbem, dasi koketujejo z Mažari.
Liberalni časniki govore o izgredih na shodu, a tega ne povedo, da so izgrede provzročili podkupljeni izdajice. Dostojno se je vršil kongres navzlic izzivanju, nad 500 zavednih mož slovaških, rumunskih in srbskih, je soglasno vsprejelo v 18 točkah izraženi program. Javnost pa naj sodi, sodi naj £vropa, ali ti narodi, ki vstvarjajo večino ogrskega prebivalstva, le v jedni točki zahtevajo kaj nemogočega in pretiranega. Tej ligi se pridružijo s časom gotovo Nemci in Rusini, in s to zvezo bodo morali računati P&zmandy et consortes.
Črne bukve kmečkega stanu.
10. Argentinija.
V nemškem državnem zboru je predlagala poljedelska stranka letošnjo zimo, naj nemška vlada pretrga vsako trgovsko zvezo z Argentinijo. Nemški grajščaki so pri tem po svojih javnih glasilih in po shodih razlagali, da jih uničuje argentinska pšenica, argentinske kože, argentinska volna in argentinski loj.
Mi sicer nismo tega menenja, da je vselej vse v resnici tako, kakor pravi kak nemški »jun-ker«, vendar pa nas brez dvojbe zanimlje daljna južno-ameriška država, ki se je celo Nemci boje. Prostora meri 2,894.257 km2.; ljudij ima pa samo 4,500.000, torej poldruzega na kma. Republiki predseduje sedaj mož prijaznega imena Uriburu.
Že v prejšnjem stoletju je mnogo kupčevala Argentinija, toda dokler je bila odvisna od Španije (do 1. 1809*), ji je bilo prepovedano trgovati z drugim, nego s španjsko domovino. Zviti Angleži so pa vkljub temu vtihotapljali ogromno množino blaga. Angleško manufakturno blago in afriške zamorce so uvažali albijonski kramarji in jih zamenjavali za argentinske kože. L. 1791 so dobili Angleži celo dovoljenje, da smejo samo trgovati s sužnji v Bue-nos-Ayresu.
*) Takrat so bili španjski Burbonci izgubili za nekaj časa svoj prestol in Španijo je vladal Napoleonov brat Jožef Bo-naparte. Povsod v Ameriki so se ob ti priliki španjske zemlje odpovedale svoji materini deželi.
(Ali ni ta druga stvar, katere se osiveli kardinal po pravici boji od takih ženskih zavodov in zavoljo katere obsoja tako odgojo ženske mladine po vzoru Durny-jevih zavodov kot škodljivo družinam in narodom, ali ni, pravimo, ta stvar pri nas dandanes slučajno še popolno taka, kakor jo riše kardinal: toda načelno ni nikakor izključena od brezkonfesij-skega zavoda, ki pripravlja žensko mladino za vse-učiliščne in akademične študije, kakoršen je tudi naš ženski licej, v rokah svetnih profesorjev srednjih šol; saj ve vsakdo, ki to hoče vedeti, da so bili pri nas do nedavna ne samo na vseučilišču, kjer so že sedaj, marveč tudi v srednjih šolah profesorji nacionalisti, materijalisti, ateisti; in ali jih ni še sedaj, kedo nam jamči zato V) — Kardinal nadaljuje: »Torej more izpoznati vsak razumen človek, kako očividna in obžalovanja vredna zla morajo izvirati človeškemu rodu iz take šole ? Zato ni čuda, da so se francoski nadpastirji in najpreje oni veliki orleanski škof — (Dupanloup), katerega neumrle zasluge za vero so znane celemu svetu, s katoliškim žarom apostolske gorečnosti dvignili proti ti pogubni vzgoji; nadeja ni prazna, da bo v francoskem cesarstvu (kardinal je pisal 1. 1869, ko je še bilo carstvo), največji del očetov, pred vsemi pa mater, ki se brigajo za srečo svoje krvi, rešil svoje otroke tem nevarnim poskusom,
Dotlej so gospodovali v deželi samo plemiški veleposestniki s sužnji, obdelujoč svoja velikanska zemljišča.
Trgovina je pa vzbudila novo mogočno stranko, h kateri so pripadali trgovci in obrtniki, nazivajoč se »patriotas« (domoljubi) v nasprotju s plemiško stranko, ki se je imenovala mandones (ukazujoči). Trgovska stranka si je skušala priboriti političnih pravic, posebno je hotela odpraviti razne pravice kadiških m seviljskih trgovcev, & veliki posestniki so se ji vstavljali.
Vlada jih je pri tem podpirala; dajala jim je (1790—1810) velikanske prostore za smešno nizke cene. Tako je n. pr. neki graščak španjskega rodu kupil od vlade 40 kvadratlegua (108.800 ha) za 80 pesos*) in 1. 1803 je stala blizu Buenos Ayres 1 kvadratlegua (2700 ha) samo 20 pesos. Tako so si veliki posestniki še bolj razširili svoja ogromna zemljišča. Kar so pridelovali, so lahko brž prodali Angležem; vzlasti živinoreja jim je veliko nesla.
Kot smo že omenjali, se je leta 1810 proglasila nezavisnost argentinske države od Španjskega. Patriotje so najbolj delovali na to; veleposestniki bi se bili sicer radi ustavljali, toda čutili so se preslabe.
Trgovci so vedno bolj zmagovali. S silo in goljufijo so si pridobivali zemljišča in so v njih zelo dobro naložili svoj kapital. Sedaj je zemljišče, v kolikor se da sploh obdelovati, že razdeljeno.
Vzlasti na zapadu in v središču so velikanske pokrajine, kjer manjka vode. Po več mesecev časih ne dežuje v teh krajih. Samo nekaj dolin, skozi katere se pretakajo potoki, ki jih namaka orjaško do 7000 metrov visoko gorovje, je rodovitnih. A ti potoki se navadno kmalu porazgube v pesku. V teh dolinah se goji vinoreja, sadjereja in živinoreja.
Kar je pa obdelanega sveta, je čudovito rodoviten. Podnebje je najboljše, tla so še zelo spočita in vzlasti na vzhodu je mnogo rek, sposobnih za plovbe. Poglavitni pridelek je pšenica.. Na velikih pašnikih se paso nebrojne črede ovac, ki dajo dobro volno. Premoga in kovin ima Argentinija le malo, les pa samo v severnem in zapadnem delu,
*) 1 Peso = 100 Centavos = 4"76 avstr. kron.
Za slovensko šolo v Velikovcu.
(Izv. dop. iz Koroške.)
„Kamen do kamena palača".
Naša šolska družba svetega Cirila in Metoda si je za časa svojega obstanka pridobila že ogromnih zaslug za slovensko versko šolstvo. Kako resno se je poprijela svoje naloge, kaže to, da v večini njenih zavodov poučujejo vzorne učiteljice — šolske s e s t r e !
V zadnjem času prihitela je družba na pomoč tudi slovenskim Korotancem, ki se za slovensko versko šolo vojskujejo odločno že dolga leta. Trpka ta borba je dozorela do sedaj le malo vidnega sadu zbog skrajno neugodnih razmer in
in jo še nadalje zaupaval čistim rokam redovnih družb, ki so si tudi dozdaj, skrbeč za vrlo vzgojo ženske mladine, pridobile neumrlih zaslug".
Tako piše sivi kardinal — nadškof koncem svojega življenja in na pragu večnosti. Zdi se, kakor bi bil preroškega duha videl, da se bo tudi mej njegovo čredo vtihotapilo nekaj podobnega, s čemer je minister Durny osrečil Francosko.
Ob ti priliki priporočamo našim šolnikom: duhovnega i svetnega stanu, ki želč da se na kratko in brzo pouče o zdravi krščanski osnovi vzgoje in o razmerju družine, cerkve in države do šole, to lepo okrožnico, ki broji le 28 stranij. In ker se je že razpečala, bi bilo želeti, da jo da preč. duhovna oblast natisniti iz nova.	(Dalje sledi.)
Drobtine.
*	Izpred sodišča. Zagovornik: »Res je sicer, da je moj klijent pital svojega nasprotnika z volom, toda z ozirom na sedanje visoke cene govejega mesa menim, da se sme smatrati ta beseda bolj kot poklon, kakor pa razžaljenje."
*	Huda kazen. Trafikant se pritožuje svojemu znancu, da je moral prestati hude trenotke. »Kako vendar to? Ali so tatovi ulomili v prodajal-
zbog hudega nasprotstva mogočnih in odločilnih faktorjev. Veliko veselje zavladalo je zato, ko se je družba sv. Cirila in Metoda poprijela velike naloge, isldati Slovencem v prijaznem St. Rupertu ob Velikovcu sloveusko šolo.
Nujno potrebo te šole baš v tem kraju nam jasno dokazuje mestni šolski svet velikovški sam, ki je hotel vpeljati na mestni šoli v Velikovcu slovenski pouk. Potrebo to dokazuje koroški deželni šolski svet, ki je oni predlog kratkomalo odbil in tako ope-tovano pokazal, da se koroškim Slovencem od te Btrani še ni nadejati pravice in pomoči.
Pomagati jim pa hoče naša družba sv. Cirila in Metoda, zidajoč slovensko šolo, ki se bode v skrb izročila šolskim sestram mariborskim. S šolo združi se tudi dekliški zavod, ki ga odločno zahtevajo krajevne razmere in v katerem se bodo 12- do 161etne deklice učile ne le šolskih predmetov, ampak tudi tega, česar pozneje kot gospodinje najbolj potrebujejo: kuhati, šivati, plestiitd.
Postavi se dvonadstropno lepo šolsko poslopje. Za to pa treba izdatnih denarnih sredstev. Radodarno zato donašajo v ta namen Slovenci po vsem Slovenskem svoje darove, slovenski okoličani velikovški dovažajo pridno stavbinsko blago in vztrajno pomagajo pri delu.
Pa treba bode še večjih žrtev in zato je odbor celovške podružnice sv. Cirila in Metoda izdal poziv, v katerem poudarja:
»Ko se je družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani odločila nam zidati slovensko šolo v Št. Rupertu, izrekla je opravičeno upanje: »da bodo koroški rodoljubi s stavbinim gradivom prihiteli na pomoč", in družba se ni varala. Iz poročil »Miro-vih" se vsakdo lahko prepriča, kako slovenski kmetje velikovške okolice, rekli bi, tekmujejo med seboj ter skušajo jeden drugega prekositi s privažanjem lesa, kamenja in opeke, darujoč za slovensko šolo potrebni les in drugo. Hvala jim za tako rado-darnost — plačilo pa jim bode dohajalo iz šole same!
Pa tudi drugi, ki ne moremo darovati lesa, kamenja ali kaj drugega, tudi mi se moramo ska-zati hvaležne in darežljive, ko se gre za tako vele-važno napravo, ki bode koristila v prvi vrsti nam Korošcem. Poglejmo vrle tržaške Slovence; že nad 10.000 gld. so darovali za svoje slovenske zavode! Pomnimo dalje, da med ponesrečenci, ki jih je oškodoval letošnji potres, družba sv. Cirila in Metoda ni med zadnjimi. Veliko, veliko darov, katere jo sprejemala iz Kranjske, osobito pa iz Ljubljane, bode vsled potresa izostalo — a družbini troški ostanejo. Ne bilo bi lepo, ko bi mi Korošci, katerih nas Bog ni obiskal s šibo potresa, zaostali in bi družbe sv. Cirila in Metoda ne podpirali prav obilno pri podjetju, ki bode najbolj koristilo ravno nam."
Da bi doseglo več podpore, zato je odbor:
1. Razposlal na vse podružnice sv. Cirila in Metoda na Koroškem posebne pole, na katere naj se vsak, ki more in hoče, z lastnoročnim podpisom zaveže, v desetih letih v prid slovenski šoli v Št. Rupertu pri Velikovcu vplačati 100 gld., reci: sto gol-
nico?" „Tega ne; ampak prišlo je nekaj mojih odjemalcev, ki so kupili pet najcenejih cigar — ter je takoj popušili v moji prodajalnici. Nikdar ne bom tega pozabil."
*	Napačno razumi 1. Dan pred cvetlično veselico na Dunaju sreča gospod svojega sorodnika, ki nese veliko okno na rami, ter ga naglo vpraša, kaj namerava z oknom in kam je nese. »V mesto" odgovori sorodnik. »Tam je hočem prodati. Bral sem namreč v časopisih, da se bode povodom veselice vsako okno plačalo s 50 gld.!"
*	Težko vprašanje. »Ne ustrašite se; ljubi mož", pravi zdravnik bolniku, »na vsak način vam moram odrezati nogo." »Saperlot! kaj naj pa počnem z drugim čevljem?"
*	Zaradi pomanjkanja prostora. »Prijatelj, čemu pa vendar naznanjaš po časopisih, da prodaš vrhno suknjo »radi pomanjkanja prostora"?" »Veš kaj, to je čisto naravno; preveč sem se zredil in sedaj nimam več prostora v njej."
*	Je bolj imenitno. Dekla pride v pro-dajalnico in zahteva za svojo gospo za 1 gld. pisemskih znamk. »Kake vrste pa hočete, po 5, 10, 20 ali 50 kr. ?u »Tega mi gospa sicer ni povedala, vendar mi dajte raje znamke po 50 kr., ker vem, da gospa ne mara slabega, cenega blaga."
dinarjev, in sicer v vsakoletnih obrokih po 10 gld. (Ako bi kdo mogel darovati več, ali pa obljubljeno svoto vplačati prej, mu bodemo tem bolj hvaležni.)
2.	Prvi obrok naj se vplača vsaj do konca tekočega leta, ostali pa do konca meseca vinotoka vsakega leta.
3.	Doneske naj nabira jeden izmed gospodov odbornikov vsake podružnice ter naj jih odpošlje blagajniku podružnice sv. Cirila in Metoda v Celovcu.
Konečno poživlja odbor:
»Vrle podružnice, dragi Slovenci in Slovenke! pomislimo, da gre za naš rod, za našo milo mladino! Zanjo naj nam ne bodi noben dar prevelik, nobena žrtev pretežavna — ker ravno tukaj bode vsak dar donašal več kot stoterni sad!"
Temu pozivu se pridružimo tudi mi z iskreno prošnjo, naj najde odmeva tudi izven Koroške, zlasti se v6 tain, kjer je ljubi Bog obvaroval rojake pred šibo potresa. 2e se vzdiga stavba, v kateri se ima v versko - narodnem duhu vzgojevati slovenska mladina. Da se srečno dozida iu potem obrodi prav mnogo vspeha, v to pripomozi Bog in vzajemna požrtvovalnost za dom vnetih rodoljubov!
Politični pregled.
V Ljubljani, 14. avgusta.
Za Celjem — TeHn. Naši nemški liberalci se še zavoljo Celja niso pomirili, že jih druga novica
—	poljska gimnazija — v Tešinu strahom za narodni obstanek napolnuje. Vlada jih sicer m ri in tolaži, da v proračun za leto 1896 ni postavila dotični kredit, toda verjeti nočejo. »N. Fr. Pr." zdihaje: S poljsko gimnazijo bo ravno taka, kakor z enakimi češkimi zavodi. Najpoprej vstanovi narodni patrijo-tizem zasebno srednjo šolo, za nekaj časa dobi zasebna šola pravico javnosti, čez nekaj let pa jo država sprejme na svoje rame. — Res, ubogi Nemci I Poljaki pa lahko spoznajo tudi v tem slučaju svoje zveste prijatelje.
Pastirski Ust nadškofa Samasse. Liberalni listi poročajo, da je izdal jagerski nadškof Samassa pastirski list glede na izpolnjevanja cer-kvenopolitičnih postav, katere stopijo v veljavo dn4 1. okt. I. I. Omenja najprej predpisov tridentinskega sbora, dotika se raznih razsodb rimskih papežev in odlokov rimskih kongregacij gledč na zakrament sv. zakona. Na to povdarja, da dovoljuje cerkev iz posebnih vzrokov, z ozirom na svetne koristi onih, ki žele stopiti v zakon, da se zaročenci, vršeč predpise civilne postave, smejo prijaviti državnim uradnikom in ondi izvršiti one formalnosti, katere zahteva civilni zakon od tistih, ki se žele tako poročiti, da ima njih poroka veljavo tudi pred državo. Vzroki, zakaj cerkev gledč na korist zaročencev dovoljuje t. i. civilni zakon, so n. pr. državna sila in pretenje kaznij od strani deželskih gosposk, zakonitost otrok pred državo, pravice gteae na de-dinske in premoženjske razmere i. t. d. Vendar pa sta v vesti zavezana zaročenca, da se dasta čim preje poročiti pred svojim župnikom. Pastirski list nadalje povdarja, da se verniki pod temi pogoji brez pomisleka lahko podvržejo civilnim zakonom, vendar pa ta zakon ne razveljavlja kanoničnega prava, ki ostane v veljavi tudi poslej, kakor je bil doslej. Naposled se pastirski list obrača do duhovnikov, ki naj bi si z neomadežanim življenjem in previdnim ravnanjem ohranili srca vernikov, da bodo radi izpolnjevali verske dolžnosti in se poročali tudi v cerkvi.
—	Kakor rečeno — tako poročajo liberalni listi. Nam se posebe to zdi jako čudno, da jagerski nadškof izdaja pastirski list poprej, ko se je sešla škofovska konferenci j a.
Demonstracije v Oseku. Da bi Mažari spravili Hrvate v popolno odvisnost, poslužujejo se raznih sredstev. Po železnicah nameščajo mažarske uradnike, mažarščino vsiljujejo že v šole. Sedaj so poskusili z mažarskimi gledališkimi predstavami ter pričeli v Oseku, kjer biva mnogo Židov. Umevno je, da so narodni krogi z veliko uevoljo sprejeli mažarske kulturne apostole ter so že prvi dan priredili veliko demonstracijo. Mestni župan je vsled tega prepovedal nadaljevanje predstav, toda veliki župan Pejačevič jih je dovolil. Vsled tega je bila 8. t. m. pred gledališčem še večja demonstracija z jajci, kamenjem itd. Vojaški poveljuik je ukazal s silo raz-gnati ljudi; pri tej rabuki je bilo do 60 oseb ranjenih. Ne odobrujemo demonstracij, še manj pa mažarske predrznosti, ki vsiljuje svoj jezik in kul turo Hrvatom. Hrvatje v Oseku so hoteli pokazati,
da so oni gospodarji v svoji hiši, a ne mažarski židje. Ta dogodek naj bi bil Mažarom resen opomin, da svaka sila do vremena.
Vsprejem bolgarskega kneza v Sredcu je bil zelo slovesen. Na kolodvoru so ga pričakovali vsi ministri in višji dostojanstveniki, med njimi mestni župan, ki je kneza prvi nagovoril. Kakor se brzojavno poroča, je omenil župan v svojem govoru zadnjih žalostnih dogodkov, ki so vznemirjali ne samo domače, temveč tudi zunanje kroge. Duhovstru na čelu je bil metropolit Gregor, ki je opravičil odsotnost metropolita Klementa, češ, da je bolehen. A drugi vzroki so ga zadrževali od vsprejema. Tudi knez Ferdinand je to opazil, kajti v odgovoru na pozdrav metropolita Gregorja je povdarjal, da cerkev ne more biti bolje zastopana, kakor po njem, ker je on njena glava. Sledilo je še več nagovorov, med drugimi tudi oni ministerskega predsednika. Občinstvo ga je povsodi navdušeno sprejelo. „Svoboda" dostavlja temu poročilu, da je ta dan sijajno pokazal, kaka jedinost vlada med knezom, vlado in ljudstvom. Udanost bolgarskega naroda do vladarja je ostala tudi v času vznemirjajoči^ dogodkov taka, kakoršna je bila poprej.
„Slovenska Matica".
Clll. odborova seja, v ponedeljek dns 5. velikega srpana 1895.
Predsednik pozdravi navzočne, otvori sejo in naznani, da sta zapisnik o CI. odborovi seji potrdila odbornika dr. J a n e ž i č in dr. P o ž a r, zapisnik o CII. (izvanredni) odborovi seji pa on in blagajnik, kar se vzame brez ugovora na znanje. Današnjemu zapisniku bodita overovatelja odbornika dr. Požar in A. T a v č a r. Na ogled so zapisnika o književnega odseka sejah z dne 3. aprila in 1. avgusta in zapisnik o gospodarskega odseka seji z due 30. aprila t. 1.
Matica je brzojavno čestitala svojemu ustanov-niku dr. Josipu Strossmayerju ob njegovi osemdesetletnici dne 4. svečana, in odborniku in poverjeniku Ivanu Navratilu ob njegovi sedemdesetletnici dne 4. sušca t. 1. Pismeno sožalje je izrazila pevskemu društvu „Adriji" v Barkovljah ob smrti njegovega ustanovnika in predsednika Drago-tina Martelanca, dne 4. aprila t. 1., Matičinega sotrudnika in poverjenika, in vdovi dne 27. aprila t. I. umrlega nadučitelja in poverjenika V. Ribnika r j a v Logatcu. Matica se je primerno odzvala vabilu slaviteljev Šafarikovih dne 12. maja v Pragi ter počastila svojega več kot 30letuega odbornika, bivšega tajnika in ključarja, dne 25. jun. t. l: umrlega ravnatelja Andreja Praprotnika s tem, da je položila na njegovo krsto venec z napisom »Matica Slovenska zaslužnemu odborniku" in da se je mnogo odbornikov udeležilo njegovega pogreba dne 27. rženega cveta t. 1.
Tajnikovo poročilo o poverjeništvih se vzame brez ugovora na znanje. Nove poverjenike so dobile Brežice, Kamnik, Mokronog, Lagatec in Kanal; po-verjeništvo se je poživilo za Radgono; nova pover-jeništva so se osuorala za Št. Mohor, Ig, Mengiš, Vodice, Devica Marija v Polju, Železnike, Št. Vid, Medvode, Dobrepolje, Cerklje, osnovati je še za Divačo.
Došlo je od zadnje odborove seje več prišenj za podaritev društvenih knjig; vse te prošnje so se ugodno rešile.
Računi za leto 1894, katere so pregledali in v popolnem redu našli gg. presojevalci, odo-bre se brez ugovora. Računski sklep za leto 1894 kaže 642 gld. 49 kr. prebitka; premoženje je znašalo 58.006 gld. 90 kr. in se je lani pomnožilo za 758 gld. 42 kr., proračun (predpotresni) kaže na 181 gld. 44 kr. prebitka; vreduost depozit znaša 4563 gld. 16 kr., vrednost ustanov 33.461 gld.
Od zadnje redne seje je društvu pristopilo na novo 94 društvenikov, in sicer 1 ustanovnik in 93 letnikov. Za letos je plačalo udnino 1185 letuikov.
Knjižnici je prirastlo 239 knjig, zvezkov in časopisov : 70 podarjenih, 6 kupljenih in 63 zamenjanih.
Zaradi potresa in zaradi neprilik ž njim združenih se občni zbor ni mogel vršiti ob nameravanem času in odbor sklene, da bodi dne 26. k i m o v c a t. 1. ob Vili), uri popoludne v mestni dvorani.
Poročilo tajnikovo in blagajnikovo o hišnih poškodbah po potresu inžnjimizdru-ženih popravah odobri se brez ugovora.
Vsprejmo se nekateri nasveti upraviteljstva glede hišnih strank in izreče se blagajniku in hišnemu upravitelju pismeua zahvala za požrtvovalni trud ob popravljanji hiše.
Književnega odseka poročilo o letošnjih društvenih knjigah se soglasno odobri. Matica izda letos petero knjig in sicer:
a)	Letopis za 1. 1895, Urednik prof. Bartel. Tiska ga »Narodna tiskarna" v 2850 iztisih. Obseg krog 20 pdl. Oblika običajna, vsebina podobna lanski.
b)	»Slovfstvena zgodovina slovenska" II. del. Spisuje dr. K. Glaser. Tiska „Katoliška tiskarna" v 3000 iztisih ; (okrog 15 pol.)
c)	Dr. K. Strekelj: »Zbirka narodnih pesmi". J. del. Tisek »Miličeve tiskarne" v 3200 iztisih; 12 pol.
c)	Zabavne knjižnice IX. zvezek. Urednik prof. A. Tavčar. Tisek »Blaznikove tiskarne" v 2850 iztisih ; okrog 12 pdl.
d)	Ant. Knezove knjižnice II. zvezek. Urednik predsednik. Tisk »Narodne tiskarne" ; kacih 12 pdl v 3200 iztisih.
Za prihodnje 1. 1896. se pripravljajo nastopne knjige :
a) J. Š u b i c : Elektrika z ilustracijami;
P) S. R u t a r: »Trst z okolico in lstrija.*
(Opis).
•/) dr. Glaserjeve »Slovstvene zgodovine" III. del.
S) dr. Štrekljeve .Zbirke" narodnih pesni II. del.
ej Letopis za 1. 1896.
5) Knezove knjižnice III. zvezek.
Poleg tega se misli v bližnji prihodnjosti na »Zgodovino Slovencev", o kateri daje predsednik zahtevano pojasnilo in na izdanje novega zemljevida slovenskih pokrajin.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 14. avgusta.
(Iz Tržiča) smo prejeli prepis šest stranij obseženega odloka z dne 17. julija t. 1., v katerem si. deželni odbor, rešujoč razne pritožbe proti prej* šnji občinski upravi v Tržiču, točko za točko graja nedostatke ter glede nekaterih pritožeb zahteva pojasnil. Naši čitatelji se še spominjajo, koliko prahu so že vzdignile »tržiške razmere". Odloka v celoti ne objavimo, ker ne iščemo javnega zadoščenja in želimo, da se pomire razburjeni duhovi; le konsta-tovati hočemo, da nas v tem lokalnem vprašanju ni vodila strankarska strast, še manj osebno nasprot-stvo, temveč le ljubezen do resnice in pravice. Da se nismo motili in nas niso zlorabili, kakor se nam je očitalo od raznih stranij, temu jasen dokaz je označeni odlok, ki ga za mogočo poznejšo uporabo položimo — za ogledalo.
(Ie Št. Petra na Notranjskem.) Iznenadila je mnoge odpoved gosp. župana Križaj a, a kdor pozna tukajšnje razmere, ne čudi se temu, kajti težko je spraviti zavožen voz nazaj na pravi tir. Volitev novega župana je bila prvotno razpisana na 14. dan julija, zaradi cerkvene slavnosti v Trnju pa se je preložila na 21. dan julija, toda odborniki niso bili sklepčni. Vsled tega pa je odstopivši župan po § 42. obč. reda deset odbornikov kaznoval z globo po 10 gld. Nam se to postopanje ne zdi pravilno, kajti g. župan se je bil že preje odpovedal in torej si ni mogel prilaščati nobene županske oblasti. Razpisana je bila tretja volitev in bivši župan je na vabilu, sklicujoč se na § 34. obč. volilnega reda, pretil odbornikom s kaznijo 20 gld., ako ne pridejo k volitvi. V tem slučaju je še dvomljivejša prisvajana si oblast bivšega župana, kajti napominani paragraf naravnost določa, da denarno globo sme prisoditi občinski odbor, ne pa župan sam, in cel6 če se je bil odpovedal. Izvoljen je bil županom g. Peter Žele, ki je sicer pristaš nasprotne nam stranke, vender bi bili z izvolitvijo zadovoljni, ko bi v sedanjih razmerah mogel županovati nepristransko. V zavedni Notranjski namreč hočejo nekateri mogotci ugonobiti vsacega, kdor hlapčevski ne trobi v njihov rog. Sicer pa smo tudi mi toliko zavedni, da nimamo nobenega strahu, kajti gledali bodemo vsakemu pod prste. In zakaj se je prejšnji gosp. župan odpovedal pred časom ? Raje molčimo javno o tem, ker stvar ni še dognana, novemu županu pa povemo na uho, da ima njegova izvolitev poseben pomen.
(Za bučelarje.) Odbor občine Gor. Šiška pri Ljubljani je v svoji seji dne 13. jan. t. 1. jedno-glasno sklenil, da bode moral vsak posestnik, ki jemlje bučele v svoje varstvo in pod svojo streho,
plačati t občinsko blagajno od vsakega panja po 10 kr. Ta sklep je županstvo dne 9. junija t. I. naznanilo posestniku Martinu Kinčiču v Gor. Šiški z dostavkom, da naj v prihodnje več računa od vsacega pripeljanega panja bučel. Imenovani posestnik pa se je proti temu sklepu pritožil na dež. odbor, in ta je z odlom z dne 27. julija t. 1. r a z v e 1 j a-v i 1 označeni sklep občinskega sveta, češ, da pobiranje plačila od takih panjev za občinsko blagajno ni utemeljen v nobenem zakonu.
(Imenitnega gosta) ima Riklijev zavod na Bledu. Iz Perzije seje prišla zdravit princesinja Neriman-kan, ker je bolna na želodcu. Kadar se pokaže na cesti, vzbuja veliko zanimanje. Oblečena je sicer po naše, a perzijski tipus se ji prav dobro poznd.
(Iz Št. Petra na Pivki), dn6 13. avg. Prav je, da smo nekoliko odlašali z obljubljen.m pojasnilom o veliki, umetno napravljeni bombi, katero je spustil radikalni štab notranjski na g. kurata P. Bohinjca. Tako je vsaj mogel g. Dekleva Postojinski s svojim značilnim popravkom stresti nekoliko svoje modrosti, ki seveda ne dosega njegove bogatosti. Zato torej najprvo g. Dekleva. Res je, da se ni g. Dekleva »slučajno izkopal" pri vsklicni obravnavi proti gospodu P. Bohinjcu po § 487. k. z., pač pa se je izkopal po § 278. k. z. ; ker po § 487 ni sploh mogel biti obsojeu kot tožitelj, pač pa bi bil moral plačati vse stroške — kar seveda še ni izključeno, ker utegne c. kr. generalna prokuracija na Dunaju ravno tako zavreči razsodbo deželnega sodišča, kakor je to zavrglo razsodbo okr. sodišča. Torej le ne prezgodaj! Po § 278 k. z. pa bi bil moral sedeti Teč mesecev v ječi, ako se ne bi bil izkopal, ker je do 6 mesecev zapora za tistega, ki glasove kupuje ali prodaja. V pojasnilo dalje povemo, da prva preiskava kazenskega sodišča res ni ničesar posebno kaznivega dognala, ker se priče niso zaslišale pod prisego. Pri obravnavi radi žalenja časti pa je prva priča potrdila ravno tiste besede, katere je gosp. kurat rabil v svojem rekurzu, oziroma v zahtevani ovadbi. Pri drugi obravnavi pa so že dve priči postavile vmes besedico »morebiti" in pri tretji obravnavi je g. Gržina kot priča izjavil, da je rekel, da bode le prosil, naj bi g. Dekleva dal 100 gld., ako . .. itd. — Komentarja na to čitateljem ni treba 1 Nadalje so priče brezštevilokrat povedale ime, kdo da je dal, obljubil, pretil itd., tako da je bilo dotično ime volilna parola za zadnjih notr. dež.-zborskih volitev. Ce še pristavimo, da se je krčmar g. Torkar izjavil kot priča, pri katerem je še zdaj dolga 118 gold. samo za jedi in pijače, da mu je g. Gržina naročil, da bode že »Jože" vse plačal, če je celo slavna c. kr. žandarmerija poročala, da se je dotičuik sam izrazil proti nekemu volilcu, da bode že on plačal, tedaj je za enkrat dovolj povedano. Končamo pa s tem, da je g. kurat P. Bohinjec vstrajal do konca pri trditvi, da je on le zapisal, oziroma kot priča izpovedal to, kar je slišal; da je dolžil koga, ni dokazano in preiskava je stvar sodišča, ne pa njegova. Drugi matadorji radikalnega štaba pridejo na vrsto ob priliki in po potrebi.
(Poprava farne cerkve.) V Zagorju za Savo se bo pričelo, kakor se nam poroča, ta mesec z zidarskimi deli v farni cerkvi, katero je potres precej poškodoval. Razun tega dobi pa cerkev nov notranji kinč — nove orgije, katere izdeluje g. Fr. Goršič, in bodo stale nad 5000 gld. — V par tednih bode dodelan tudi »Dom delavske družbe."
(Iz Rovt nad Logatcem) 12. avgusta : Gospod Ignacij Gruntar, c. kr. notar v Ribnici in tukajšnji občan, je podaril za knjižnico tukajšnje ljudske šole znesek 20 gld., za kar mu bodi izrečena tem potom najsrčnejša zahvala ! — Nova okrajna cesta iz Rovt proti 2ir6m vrlo dobro napreduje. Kakor vse kaže, bode ista do konca meseca oktobra letos dovršena in prometu izročena. Pretekli teden se je jel graditi tretji most črez potok Sovro.
(Ia Št. Lamberta pri Zagorju.) Te dni preselil se je iz Rovt k nam kot novoimenovani farni oskrbnik č. g. Janez N e m a n j i č. Sprejem je bil kolikor moč slovesen in prisrčen.
(Nesreča na Črni prsti.) O nesreči na Črni prsti se nam iz Bohinja, dne 12. avgusta t. I. še poroča : Dijak Franc G o r i č n i k je pretekli torek zapustil domačo hišo ter se že gotovo več nego trideseterokrat podal na Črno prst po očino zeljše. Ko ga t sredo še ni bilo nazaj, poslali so domači gorske vodnike za njim. Dobili so ga v petek zvečer na južnej strani Črne prsti. Truplo je imelo na glavi zevajoče rane, klobuk z očinim zeljšem nakiten, je ležal 60 metrov višje pod neko skalo. Ponesre-
čeni je gotovo na skalo splezal, a zdrsnilo se mu je ter padel 60 metrov visoko. Truplo so preuesli v Boh. Bistrico, kjer je bil preteklo soboto slovesen pogreb. N. v m. p. I
(Z Dobrove.) Vsem romarjem, ki so namenjeni ob letošnjih Šmarnih mašah na božjo pot k do-brovski Materi Božji, naznanjamo, da bode vsako nedeljo dobro preskrbljeno s sv. mašami in spovedniki.
(Iz Metlike), 13. avgusta. Danes smo imeli slovesno osmino za f vladnega tajnika in voditelja okr. glavarstva g. Jožefa Ribarja. Udeležili so se je c. kr. uradniki, občinski zastopi iu veliko število druzega ljudstva. Vsak pošteu mož žaluje za pokojnikom. N. v m. p. — Včeraj so bile v našem mestu občinske volitve, o katerih hočem pozneje kaj več poročati.
(Ujet tat.) Znanega ubeženca M i v Š e k a , ki je pobegnil od svojega oddelka, ujeli so pri Virantu v Dolenjem Logatcu in ga v prisiljeniški .uniformi" tirali deželnemu sodišču v Ljubljano.
(Državna podpora.) 0. kr. naučno ministerstvo je v podporo gospodarskih učnih kurzov in šolskih vrtov za letošnjo leto dovolilo znesek 300 gld.
(Veliki romarski shod na Zaplazu) bode letos dne 15., 16. in 17. avgusta. V petek popoludne pridejo romarji skupno v pncesijah, Kranjci, Štajerci, Hrvati — zlasti Belokranjci.
* *
(Umor.) Kari K r a m p e r g e r, 33 let stari ključarski pomoiuik, pristojen v Selce, polit, okraj Maribor, je dne 11. t. m. popoludne z revolverjem usmrtil v Gradcu ondotnega ključarja A. K r a i n z, njega soprogo pa težko ranil. Kramperger je takoj
po izvršenem zločinstvu pobegnil.
*
* *
(Napad.) V ponedeljek popoludne napali so Janez Frakelj, Janez Trtnik in Janez Jeran, delavci v klejni tovarni nekatere italijanske delavce pred Hribarjevo hišo na Martinovi cesti, ter jim jeli pretiti s kamenjem in nožmi, zbog česar so zadnje imenovani morali bežati. Policijska patrulja je pijane napadalce aretovala, kateri so se izgovarjali, da so jih hoteli Italijani brez povoda pretepsti. Izročili so se c. kr. deželnemu sodišču, kjer se jim bode zaradi hudodelstva javnega nasilstva zagovarjati.
(Policijska kronika.) Od 12. do 13. t. m. v jutro aretovala je mestna policija 9 oseb, in sicer: 3 zarad lahke telesne poškodbe, 3 zaradi hudodelstva javnega nasilstva, 1 zaradi poljske tatvine in 3 zaradi razgrajanja in kalenja nočnega miru. Romeo Zampieri, delavec pri Filipu Supančiču je policiji naznanil, da mu je nekdo v noči od nedelje na ponedeljek ukral 100 lir denarja.
Društva.
(Slovensko planinsko društvo) otvo-rilo bode dne 19. t. m. tretjo slovensko planinsko kočo, katero je stavila radovljiška podružnica po gospodu Josipu Ravhekarju, občinskemu tajniku iz Bob. Bistrice, kateri je tudi načrt sam izdelal. Koča je izdelana iz mecesnovega lesa ter je opravljena z vsem potrebuim orodjem v sobi in kuhinji. Na zgornjem koncu Velega polja pod Triglavom blizo 2000 m nad morjem vzrastla je ta keča. Velo polje, zadnja planina proti Triglavu, je kakor nalašč vstvar-jeno za planinsko kočo, kajti dobre pitne vode je v bližini v obilni meri, tam imajo tudi pastirji svojo živino in koče iu radi postrežejo z dobrim planinskim mlekom. Ta koča ne bode služila le onim hri-bolazcem, kateri bodejo lazili na Triglav in druge vrhove, ali pa prehajali čez sedla v druge doline; ta koča služila bode tudi onim, kateri bodo hoteli na tej krasni planini več dni prebiti, da se nasrkajo svežega zraka, nadivijo krasnega razgleda in spoči-jejo od mestnega truda. Pa ta koča ni edina novost ob Triglavu, kajti kakor je bilo že omenjeno, postavil je prečastiti gospod Jakob Aljaž, župnik na Dovjem, kateri je za povzdigo slovenske turistike že mnogo storil, — na najvišji vrb Triglava železno kočo (razglednik). Ta razglednik je velike važnosti radi tega, ker omogoči tudi v najhujšem vetru bivanje vrh Triglava, kar sedaj v takem vremenu ni bilo mogoče. Razglednik je okrogel, 2 metra visok in meri povprek 1 meter 25 cm., ima vrata, vznotraj klop. Skozi 4 zgornja okna ogleduješ stoje, in skozi 4 spodnja oknja pa sedč krasen in veličasten razgled, čegar panorama je v tem razgledniku na razpolago, kakor tudi nekaj odeje in 2 posode za čaj kuhati. Trdno je v skalo z vijaki pritrien in razun tega še z bakrenimi žicami pritrjen v okolo. V njem ima 6 oseb prostora Ker je dne 19. t. m. 100 let, kar je naš slavni pesnik Vodnik hodil ob Triglavu in popeval njemu pesmi, sklenila je radovliiška podružnica kočo na Velem polju imenovati Vodnikovo kočo. Ta slavnost vršila se bode sledeče: O polnoči od 17. na 18. t. m. odpeljejo se ljubljanski izletniki
z gorenjskim vlakom do Lese, tam posedeja n& vozove ter se pripeljejo ob 5. uri zjutraj v Bohinj. V Srednji vasi je sv. maša in kosilo, opoldan odhod na Velo polje k Vodnikovi koči, kamor despo od 6—7 ure. Tem prenoče, zjutraj je slavnostna otvoritev in potem se podajo izletniki na razne kraje, nekateri na vrh Triglava, drugi se vračajo nazaj. Člani vabijo se tem potom k udeležbi, vsak prijatelj planinstva in narave je dobro došel. Vdeležniki naznaniti morajo vdeležbo do petka 16. t. m. zvečer društvenemu blagajniku gospodu S. Sokliču, trgovcu pod Trančo, da oskrbi vozove. Jedila in pijače vzame naj vsak izletnik za se saboj.
(Posojilnica v Radovljici), registro-vaua zadruga z omejenim poroštvom ima izvanredni občni zbor dne 25. avgusta 1895 popoludne ob 4. uri v posojilničnih prostorih s sledečim dnevnim redom : Volitev ravnatelja, oziroma enega člbna v ravnateljstvo.
(Krajni odbor za VII. skupščino »Zaveze" v Novem Mestu) prosi vse p. n. odposlance, častite tovariše in tovarišice, ki se uda-ležč VII. skupščine »Zaveze" v Novem Mestu, da naznanijo svojo udeležbo najpozneje do 28, avgusta podpisanemu ter v naznanilu izjavi vsak posameznik, če mu bo treba preskrbiti stanovanje in če se udeleži skupnega obeda. Obed bo v gostilni'pri Tučku. Kovert stane 1 gld. brez pijače, kateri znesek naj se blagovoli naznanilu pridejati. — Na veselo in mnogobrojno svidenje dne 4. septembra v Novem Mestu ! — Smihel pri Novem Mestu, dne 3. avgusta 1895.	Ivan Barle,
nadučitelj.
(Reg. vipavska vinarska zadruga) vabi svoje člane k občnemu zboru dne 25. avgusta ob 4. uri pop. v hišo g. A. Perhovca hš. št. 9 t Vipavo z nast. vsporedom: 1. Poročilo ravnateljstva. 2. Poročilo o letnih računih. 3. Poročilo nadzorovanega odbora o računih. 4. Sklepanje o porabi dobička event. določanju ustopnin. 5. Sprememba društvenih pravil. 6. Volitve: aj ravnatelja in drugih članov upraviteljstva, b) nadzorovaloega odbora, c) razsojevalnega odbora. 7. Posamezni nasveti.
Upravitelistvo.
Narodno gospodarstvo.
Knjiga za Raiffeisenove posojilnic«.
Pred nekaterimi dnevi je izšla t c. kr. državni tiskarni na Dunaju knjiga: »Anvveisung zurErrich-tung und Leitung von Spar- und Darlehenskassen-Vereinen nach dem System F. W. Raiffeisen'8 in Niederosterreich". (Navod, kako ustanavljati in voditi posojilnice in hranilnice po Raiffeisenovem sistemu.) Knjigo je izdal deželni odbor za Niže-A*> strijsko že r tretji izdaji. Obsega ima knjiga 407 strani v veliki osmerki. Stane s poštnino vred samo 1 gld. 47 kr.
V tej knjigi je dobiti vse, kar je treba vedeti načelnikom Raifteisenovih posojilnic.
Koj v začetku so natisnjena vzorna pravila, ki so skoraj nekoliko preobširna. Podaja se natančni navod, kako je postopati pri snovanju in poslovanju posojilnic. Vzorci za razne prošnje, za knjigovodstvo itd. so jako skrbno sestavljeni.
Ponatisnjene so v knjigi vse obravnave in sklepi deželnega zbora Niže-Avstrijskega, pri katerih se je govorilo o Raiffeisenovih posojilnicah.
Posebuo važni so pa razni zakoni in ministerski odloki, kateri dovoljujejo RaifFeiseuovim posojilnicam razne polajšave. Tudi obširni zadružni zakon od 9. aprila 1873 je v knjigi ponatisnjen. Ker je toraj knjiga jako natančna in prav rabna ter daleč prekosi vse druge podobne knjige, bodi vsem posojilnicam prav toplo priporočena.
Da bodo pa zamogle slovenske Raiffeisenove posojilnice prospevati, ne zadostuje samo ta navod, treba nam bode tudi slovenskih tiskovin. Katoliška tiskarna ima sicer že nekatere tiskovine, toda odkritosrčno moram izjaviti, da si želim drugače sestavljene. Želim torej, da bi Katoliška tiskarna priskrbela vse vsaj najpotrebniše in praktično sestavljene tiskovine ter na dobrem papirju!
Liga + 62.
Telegrami.
Dunaj, 13. avgusta. Danes se je ustanovila deželna banka za Bosno in Hercegovino, katera prične delovanje v jeseni.
BudimpeSta, 13. avgusta. „Bud. Corr." objavlja izjavo srbskega in rumunskega prebivalstva na južnem Ogerskem, katera ugovarja sklepom mejnarodnega shoda.
Petrograd, 13. avgusta. Car je podelil poslaniku v Parizu, baronu Mohrenheimn, povodom njegove petdesetletnice službovanja Vladimirjev red I. reda.
Pariz, 13. avgusta. Zunanji minister Honotaui je poslal ruskemu poslaniku baronu Mohrenheimu častitko povodom njegovega 501etnega službovanja,
Bruselj, 13. avgusta. Danes se je pričela interparlamentarična konferenca. Zastopanih je 14 dežel po 60 odposlancih. Predseduje belgijski senator Descamps. Minister Hyssens je zborovalce pozdravil ter govoril o namenu zborovanja, namreč: potisniti moč v ozadje in zahtevati pravico.
London, 13. avgusta. ,,Reuters Office" se poroča iz Sanzibara, da so vničene moči Karabegove ter je končan boj v Ungoro.
New-Jork, 13. avgusta. Poroča se, da je v Tokiju nastala kabinetna kriza. Grofa Ito in jamata nočeta vsprejeti podeljene markiške časti, dokler se tudi ostali ministri ne odlikujejo.
Hennebergova svila
—	pristna lo, ako se naroči neposredno od moje tovarne — črna, in barvena, od 35 kr. do gld. 14-65 meter, — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, damasti itd. (okoli 240 raznih kakovosti in 2000 raznih boj, vzorcev itd.) poštnine in carine prosto na dom. Vzorci točno. Dvojni pismeni porto v Švico.
Tovarne za svilo G. Henneberg
43 (c. in kr. dvorni zalagatelj) v Curlhu. 17-12 1
Umrli so:
V hiralnici:
13. avgusta. Meta Kern, gostija, 51 let, prsna vodenica.
Tujci.
12. avgusta.
Pri Slonu: Scbloka, Schneider, Peschek, Hecke, Engel-fcerg z Dunaja. — Zekely iz Trsta. — Tušek, Sounia iz Gorice. — Prancovich, Eresnik z Reke. — Jaklitsch iz Kamnika.
—	Schwarz iz Moravske Ostrove. — Malusy iz Pulja. — Discher iz Ried-a. — Hofman iz Gradca. — Schwalb iz Novega Jičina. — VValzer iz Celovca. — Skedl iz Št. Ruperta.
—	Devetak iz Kobarida. — Kobler iz Železnikov. — VValter iz Zagreba.
Pri Maliiu: Herling z Dunaja. — Peterza iz Logatca.
—	Postay iz Kranja. — Laurič, Macchioro iz Trsta. — Kopetzky iz Beljaka. — Hieng z Rakeka. — Dietz iz Stor.
—	Piala iz Bora. — Bevec iz Celja. — Felice iz Juden-burga. — Ulm iz Hirschenau-a. — Wakoff iz Opatije.
Pri Jutnem koloavoru: Prucker iz Hrastnika. — Calb iz Ajdovščine. —■ Gorischek iz Ljubna. — Gleitsmann iz Monakovega.
Pri avstrijskem caru: Močnik, Uršič, Zaloh iz Idrije. Manette iz Celovca. — Jonke iz Metlike. — Bolta z Ledin.
Tržne cene v Ljubljani
dne 14. avgusta.
Pšenica, m. st. Rež, „ . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, „ . Krompir, „ . Leča, hktl. Grah, „ . Fižol, „ . Maslo, kgr. Mast,
Špeh svež, „
	gl.	kr.		gl.	kr.
• ,	7	40	Špeh povojen, kgr. .	_	64
	b	20	Surovo maslo, ,. .	—	7ri
• ,	6	20	Jajce, jedno . . .	_	b
	7	—	Mleko, liter . . .	_	
	e	60	Goveje meso. kgr.	_	64
• .	9	—	Telečje „ „ .	—	62
	7	50	Svinjsko „	_	Kri
	8	—	Koštrunovo „ „ .	_	38
	12	—	Piščanec ....	___	35
	10	—		._	16
• ,	12	—	Seno, 100 kgr. .	1	70
	—	92	Slama, 100 „ . .	1	96
• .	—	66	Drva trda, 4kub.m.	7	40
e •		68	„ mehka, 4 „ „	5	—
m
m
Lekarna Trnk6ozy, Dnnaj. V.
Zeliščni sirop
od občinstva navadno zahtevan pod imenom
sok za jrsi, plača ia zoper m
prirejen iz
planinskih zelišč in lahko razstop-Ijivega vapnenega železa.
Steklenica z navodilom o porabi 56 kr., 12 steklenic 5 gld.
Dobiva se pri	565 40
Ubahlu pl. Trnkoczy-ju,
lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto.
Lekarna Trnk6ozy v Oradou.
a
R
Meteorologično poročilo.
c	čas opa-	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm
O	zovanja					
131 9. zvečer		734-8	18-5	sl. jvzh.	skoro oblu	
14	7. zjutraj 2. popol.	733-1 733'5	16 2 15-4	sl. vzh. sr. svzh.	soparno nevihta	00
Srednja včerajšna normalom.
temperatura 19-8°i, za 0-8° pod
Vpis tvrdek.
V	Ljubljani: „Jan. Ad. Hartmanov naslednik A. To-maiič" , trgovinska agentura in komisijska obrt; imejitelj tvrdke je g. Avg. Tomažič v Ljubljani.
„Lustthal-Videmer Farbwerke J. M. Finks Eidam" ; lastnik je Rob. Jungkunz, tvorničar v Regensburgu ; prokurist je Avg. Offermann, trgovec v Regensburgu.
„Jakob Bajželj", izdelovanje sit iz konjske žime v Stražišu pri Kranju; imejitelj tvrdke je Jak. Bajželj, trgovec od ondot.
V	Novem Mestu: „ Posojilnica v Trebnjem, registro-vana zadruga z neomejeno zavezo". — Zadruga stoluje v Trebnjem.
„Centralna posojilnica slovenska, registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Krškem".
Premembe pri tvrdkah.
V Ljubljani pri tvrdki; „0krajna hranilnica in posojilnica v Idriji, zadruga z neomejeno zavezo", izvršil se je izbris uda načelstva Franceta Ks. Golija in na podlagi sklepa načelstva z dne 30. junija 1895 vpis Matevža Smuka, posestnika v Idriji, kot uda načelstva in namestnika načelnika.
Pri zadružni tvrdki: „Krainiache Baugesellschaft in Laibach" je upravni svet sklenil v seji z dne 28. maja t. 1., da se ima vplačana del. glavnica 250.000 gld. povišati na 500.000 gld. in torej izda 2500 delnic po 100 gld.
„Sičara".
Opeka za zidove
dobro rabljiva, od porušenega poslopja mestnega vojaškega poveljništva je
v cend na prodajo.
Pojasnila daje tvrdka Borkovcc & Dvorak v baraki ob Lattermannovem drevoredu. 485 2-1
Ivan Jax
v LJUBLJANI na Dunajski cesti št. 13
v Tavčarjevi hiši.
Tovarniška zaloga
552 50-44 vsakovrstnih
šivalnih strojev, byciklov,
tryciklov, veločipedov itd.
Ceniki zastonj in franko.
PRIPOROČILNA NAZNANILA
domačih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj cenj. naši naročniki in čitatelji ..Slovenca" blagovolijo uvaževati.
uOliiiuii
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra oesta 16
priporoča se čast.duhovščini in sl. občinstvu za izdelovanje vsakovrstne obleke
V zalogi ima tudi narejene obleke
za go?pode in dečke. — Obleke od ^ gld. 50 kr. do 24 gld., površnike od 6 gld. 50 kr. do 22 gld., nepremočljive haveloke od 7 gld., 50 kr. do 12 gld., haveloke iz veljblodove dlake (Kameelhaar) od 12 gld. do 17 gld., mantile in plašče za gospe ird.
Naročila za izdelovanje oblek po meri izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago se jamči.
rSHSHSHSHSg TJradne K in trgovske
s firmo priporoča [
KAT. TISKARNA [
v Ljubljani.
| Josip Tomec
ji usnjar In zaloga usnja
v Ljubljani *
|i Streliške ulice J
priporoča preč. duhov- | 5 ščini in slav. občinstvu f trpežno doma strojeno I : usnje za vsakovrstno j \ porabo, po nizki ceni. * i
0:
ooooocoooooooooooooooooooooooo
tanciil firiftcz f §
najboljše kakovosti, dobiva se pri	Q
ŠT O
H
- A
o
tovarna za flrnež v T.. julH jsmi, Sv. l'et»-a oesta. Ilustrovani ceniki potrebščin za obrtnijstvo, šolo in za dom zastonj in franko. BV Prodaja na debelo ln drobno.
oooooooooocooooooooo
Karol Dostal
tap et n i k v Ljubljani, Sv. Petra cesta 31 se priporoča v najkulantnejše izvrševanje 1] vseh v svojo stroko spadajočih del, kakor i modrocev na peresih, žimnic, garnitur itd. | W Cene nizke.
ČTE=!
Valentin Aooetto
zidarski mojster v Ljubljani, Opekarska cesta št. 55
priporoča se preč. duhovščini in slavnemu občinstvu, podjetnikom in društvom v vsa
= v zidarsko stroko spadajoča dela = bodisi novih stavb, cerkvenih in zasebnih poslopij, kakor tudi vsakovrstna popravljanja, vzidavanja in postavljanja lončenih Stedilnih ognjišč, polaganje vsakovrstnega tudi cerkvencga tlaka, vse po najnižji ceni.
Janez Dogan
| mizarski obrt in zaloga pohištva v Ljubljani
Dunajska cesta v Medjatovi hiši 1 priporoča preč. duhovščini in sl. občinstvu svojo izvrstno urejeno zalogo divanov, žimnic, omar, stolov, postelj itd. Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, izborno blago.
tf	O. ^■ ^v.	Ji. O
1 Matija Horvat f
čevljarski moJstervLjubljanl,sv. Petra cesta32 £
^ priporoča se prečast. duhovščini in slav. občinstvu £ v naročanja raznovrstnega
obuvala ^ &
katera izvrsujo cen<5, pošteno, iz zanesljivega blaga t od najpriprostejše do najfinejše oblike.	K
Valentin Šubie
podobar ln pozlatar v Poljanah nad Skofjo Loko
priporoča se preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v izvrševanje vsakovrstnih
gpodobarsklh del
z zagotovilom poštenega in solidnega dela po možno nizki ceni.
JOSIP ŠUB1C 2
11 kipar v Gorenji Tasi nad Škofjo Loko
prečast. duhovščini in slav. 5
! j priporoča BC pivvmai. UUUUVBULU1 iu 01 ov. ^
11	občinstvu za izdelovanje	%
! | kipov iz lesa in kamena , novih S ! | oltarjev iz lesa in marmor-cementa S
]>v vsakojakem slogu; dalje v prenavljanje 11 starih oltarjev in drugih predmetov z«go-I i tavljajoč kar namatačnejso izvršitev in |	nizko, delu primerno ceno.
. K O 1» A. d ,
svečar v Oorloi,
Voščarna	Prodajalnioa
Solkanska oesta O, Oospodska ulica
priporoča veleč, duhovščini, cprkv. oskrb-
ništvom ter sl. občinstvu garantirane, pristne
čebelno-voščene sveče
klg. po gld. 2 45 Sveče slabejših vrst za pogrebe in drugo uporabo prav po nizki ceni. V veliki izberi so tudi voščeni zvitki, okrašeni in preprosti po najnižji ceni
Alojzij Z o rman
trgovina z moko v Ljubljani, Florijanske ulice št. 7
priporoča vsakovrstno moko po različni1 ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko.
Prodaja na drobno in debelo ter zago- ^ tavlja uljudno postrežbo.
Menjalnica bančnega zavoda
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
Schelhammer & Schattera
Wien,
I. Bezirk,

lit m
Hiša štev. 15 v Parnih ulioah v Ljubljani je z obširnim vrtom vred na prodaj. Hiša je še skoraj nova in dobro ohranjena, je še 5 let davka prosta. 481 3-3
Natančneje pogoje pove lastnik Frano Bajt, poste restante Bozen na Tirolskem.
Konjski cvet
(pomnoženi restituefjski tok)
steklenica 1 gld., 5 steklenic 4 gld. rabi se za drgnjenje v krepilo konjskih udov.
Ta
cvet, mnogo let po izkušenih živinozdrav-nikih in od praktičnih poljedelcev priznan kot krepilen, lajša otrpnelost konjskih udov ter služi v krepilo pred in v restituc'jo (očvr-ščenje) po kakem trudapolnem delu.
SNu rili šlma za živino,
za konje rogato živino, ovce, prašiče i. t. d.
Rabi se skoro 40 let z najboljšim vspe-liom večinoma po hlevih, ako žlvinCe ne more jesti; zbolj-šuje mleko.
Zamotek z rabilnim navodom vred velja 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. priporoča in tazpošilja na vse strani s prvo pošto
lekarnar 113 27 Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko.
Največja izbera
najboljše kakovosti
srajc za gospode, ovratnikov, maiišet.
Najnovejše raznobarvne kravate, srajoe za W hrlbolazoe. prof. Jager-perllo, obuJkl(Socken), CTi mrežasti telovniki, iepne rute, najraznovrst-jfS nejše rokavice itd.	412 9-7 b
/K	po najnižjih cenah
^ v trgovini z lišpom, modnim blagom in drobnino
K. Recknagel
v Ljubljani, Mestni trg it. 24, ft
nasproti rotovžu.	^
Zahvala in priporočilo.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem se preselil s svojo delavnico iz Gradišča št. 8
v lastno hišo
v Kolezijske ulice št. 16,
ondi izvršujem
vsakovrstne sode
iz hrastovega in mehkega lesa.
Sprejemam tudi popravljanja ter se priporočam v nadaljno naklonjenost.
Za dobro in ceno delo jamčim.
Prodajam in kupujem tudi staro vinsko posodo.
Avgust Kepic,
488 3—2	sodarski mojster.
ČKHKKKKKKHKKH3
S tem naznanjam p. n. čestitim odjemalcem, da sem se preselil s svojo
za manufakturno in konfekcijsko blago za dame iz Špitalske ulice
a*" v Zvezdo
v nalašč za to zgrajeno
prodaj a I n iN ko barako*
Priporočuje se prav mnogobrojnemu obiskovanja 463 (6-3)	velespoštovanjem
Pri Tončku!


V najem se d H
na Brezjah pri Mariji Pomagaj,
v kateri je obče znana gostilna „pri Janežku",
pod ugodnimi pogoji.	273 1 482 3—3
Več pove ondi lastnica Jera Gabrielčič.
Koverte s firmo
vizitnice in trgovske račune
priporoča
Katol. tiskarna
v Ljubljani.
Najvišje pismeno priznanje Nj. c. in kr. Visokosti prejasne ,-g ^	gospe prestolonaslednice- vdove	^
liaclvojvodinje Štefanije. j
Kapljice za zobe j
odlikovane
lekarne Piccoli ,pri angelju' B
v Ljubljani, Dunajska cesta. I
fj	Af Kapljice kanjene na pavolo ln dejane v votel zob takoj A
V olajšajo bolečine. "£Xfi	588 50—40 W
Stekleničica 3 O ki*.
OO
Vele-častiti duhov-
■V V
scini
usojam si udano podpisana priporočati svojo priznano zanesljivo, vže 24 let poslujočo bogato
zalogo cerkvenih paramentov, blaga za vsakovrstno cerkveno opravo, čipek itd.
Izdelujem sama paramente v peljubnej obliki, istotako bandera in prapore v različni velikosti, tudi krasno s pristnim zlatom ročno pozlačena ali vezena.
Na željo vpošljem paramente in blago na izbero, ali pa grem osebno k preč. in cenj. gospodom, da se dogovorimo ustmeno raui naročil.
Ker jamčim za najboljše blago, prosim častite gg. naročnike, da blagovole vpo^tevati mojo mnogoletno, pošteno trgovino in zalogo tor jej dajo prednost " pred tujimi tvrdkami, katerih izdelki se ne dajo natančno kemično preiskati.
Jaz dobivam blago iz najboljših, povsem zanesljivih tovarn; iz prve dunajske, ki je bila ustanovljena 1. 1789. in obilokrat premovana, istotako iz najslovitejše lijonske. Ker izdelujem predmete sama, torej morsm postreči s poštenimi, dela vrednimi in sicer ravno istimi cenami, kakor če bi se naročevalo di-> rektno iz tovarne, o čemur so se že mnogi na Dunaju kupivši gospodje duhovniki po njih lastnih izpovedbah osebno uverili.	Velespoštovanjem
cfina *&Cof6auer
vdova de?., tajnika,
v Ljubljani, Gledališke ulice.
Ustanovljeno 1. 1870
D n n a j s k
Dn6 14. avgnsta.
Skupni državni dolg v notah.....100 gld. 90
Skupni državni dolg v srebru.....101	,	15
Avstrijska zlata renta 4%......123	„	20
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101	„	15
Ogerska zlata renta 4%.......123	„	20
Ogerska kronska renta 4*. 200 kron . .	99	.	90
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1070	„	—
Kreditne delnice, 160 gld............399	„	60
London vis ta...........121	„	45
Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj.	59	„	35
80 mark............11	„	86
20 frankov (napoleondor)............9	„	63
Italijanski bankovci........45	„	75
C. kr. cekini......................5	„	74
kr.
Dn6 13. avgnsta.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	151	gld.	50	kr.
5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	158	„	—	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195	„	50	„
4* zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	100	„	—	„
Tišine srečke 4%, 100 gld.......1.44	„	75	„
Dunavske vravnavne srečke b% ■ . . .	130	,	50	,
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	107	„	25	„
Posojilo goriškega mesta.......112	„	—	„
4% kranjsko deželno posojilo.....99	„	25	„
Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke 4% 99	„	90	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	225	„	—	«
n južne železnice 3% .	170	„	10	„
„ „ južne železnice b% .	131 „	50	„
dolenjskih železnic 4* 99 „	50	„
Kreditne srečke, 100 gld........
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Gen6is srečke, 40 gld.......
WaIdsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . • Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........
202 gld. 25 145 „ -17 „ 50 23 „ 50 70 „ -
53 23 168 3500 550 110 77 95 168 130
50 50 60 50 12
ISJT Naknp ln prodaja *£8 vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd.
Zavarovanje za zgube pn irebanjlh, pri izireb&nju
najmanjšega dobitka. K s i a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Meniarnična delniška družba
„9E E B C 1J R«
Nollztilt it 10 Dunaj, MiriahiHirstraus 74 B.
Sf Pojasnila "£S v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti gf" naloženih glavnic.
izdajatelj: Dr, Ivan Janaiii.
Odgovorni vrednik: Ivan Rakovec.
Tisk „ Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.