plačani v gototiui
Leto LXXIM št. 208 a
Ljubljana, sobota 17« ■sptenibta lejg
■hm ■        -» —»
Cena Din I.—
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznika. — Inaeratl do 80 petit vrst a Dio 2, do ioo vrst a Dio 2JS0% oć 100 do 300 vrat a Din 8, večji inserati pettt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — »Slovanalcl Narod« valja meaećno V Jugoslaviji Din 12.—, sa inozemstvo Din 25__Rokopisi se ne vračajo.
DBEĐNUTVO W PPRAVNttTVO LJUBLJANA. AjbsJIJsv* ailca štev. a
Telefon.- Sl-22, Sl-23. Sl-l4.ai.2S tn 11-3«
Podrnlnlee : MARIBOR. Grajakl trg it. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva unca 1, telefon tC 6o;
Kocenovm uL 2, telefon St. 110 — JESENICE: Ob kolodvoru 101.
Postna hranilnica v Ljubljani at. 10.351 .....\
—
-i
Po berchtesgadenskem sestanku:
Chamberlain pripravlja nove
V Londonu in Parizu proučujejo seda] poloiaf pa iščejo nova pota in sredstva za mirno ureditev 2sL
LONDON, IT. sept. Ministrski predsednik Chamberlain se je včeraj popoldne ob 17.50 vrnil iz Nemčije v London. Takoj po svojem prihodu je najprvo sprejel lorda Kun cimana in njegovega sotru cinika As tona Gwatkina, nato pa se je med ovacijami velike množice, ki se je zbrala k njegovemu sprejemu, odpeljal takoj v Downing Street, kjer se je sestal ožji kabinetni svet. Na seji ožjega kabinetnega sveta, ki je trajala do 21.15, je Chamberlain podrobno poročal o svojih razgovorih s Hitlerjem. Nato se je podal v Buckinghamsko palačo, kje: je bil takoj sprejet v avdijenci pri kralju, kateremu je prav tako podal poročilo o svojem potovanju v Berchtesga-den.
Za danes dopoldne je' sklicana izredna plenarna seja vlade, na kateri bodo razpravljali o položaju. Se v teku današnjega dne se bo Chamberlain sestal s francoskim ministrskim predsednikom Daladie-rom in francoskim zunanjim ministrom Bcrmetom, da skupno prouče situacijo in bv pcsvetujejo o nadaljnjem skupnem stališču.
Chamberlainovo poročilo
»P a i 1 y Telegraph«, ki ima zelo dobre zveze z vlado, piše, da je Chamberlain obvestil angleške ministre o tem, da smatra Hitler plebiscit v sudetskih pokrajinah za predpogoj in za svojo minimalno zahtevo v pogledu rešitve sudetsko-nem-Skega problema.. Na provizorfčno dogovorjenem prihodnjem sestanku, ki bo verjetno-prihodnji "torek v Godesborgu pri Kolnu, bo Chamberlain stavil Hitlerju predloge angleške vlade Kakšni bodo ti predlogi, zaenkrat še ni mogoče ničesar izvedeti. Te predloge bodo formulirali na posebni seji angleške vlade, Id bo sklicana po sestanku. Chamberlaina in Daladi-era. Francoski ministrski predsednik bo najbrže že danes v spremstvu zunanjega ministra, feonneta prišel v ta namen v London. Zatrjuje pa se da bodo ti predlogi sastavljeni iz vidika celokupnega mednarodnega položaja ter se bodo nanašali ne samo na češkoslovaški problem, marveč na ves kompleks spornih vprašanj in problemov med demokracijami in diktaturami. Kdaj bo sklicana spodnja zbornica, Še ni določeno. Verietno pa se bo to zgodilo še le po drugem sestanku Chamberlaina s Hitlerjem, Če bo do tega sploh prišlo.
Stalisee Berlina
Po informacijah iz avtoritativnega berlinskega vira poroča isti list, da bo na prihodnjem sestanku Chamberlaina s Hitlerjem sodeloval tudi francoski ministrski predsednik Daladier. Službenega potrdila te vesti zaenkrat ni bilo mogoče dobiti ne v Londonu, ne v Parizu. Merodajni krogi v Berlinu pa smatrajo, da pred prihodnjim sestankom Hitlerja z angleškimi in francoskimi državniki ni pričakovati nikake drastične akcije Nemčije proti Češkoslovaški. Naglašajo pa, da Hitler v tem pogledu napram . Chamberlainu ni prevzel nobenih obveznosti. Možnost oborožene intervencije Nemčije v sudetskonemških pokrajinah še vedno ni izključena in se priprave v tem pravcu nadaljujejo, da bi se mogla akcija izvršiti takoj, ko bi postal položaj v sudetskih pokrajinah neznosen, kakor se izražajo v Berlinu. S posebnim poudarkom podčrtava jo v Berlinu, da se merodajni nemški krogi docela strinjajo s stališčem, ki ga je zavzel Henlein v svojem proglasu. Med tem pa prihajajo iz Prage poročila, ki kažejo, da je Henleinova akcija v sudetskih pokrajinah že v popolni likvidaciji
Kako si zamišljalo nevtralizacifo ČSR
LONDON, 17. sept. e. V krogih vlade se je situacija shoči pretresala zelo pesimistično. Po vesteh »United Pressa« ni izključeno, da bo angleška vlada posredovala v Pragi, da Češkoslovaška sprejme plebiscit in da bo v tem času mednarodna policija vzdrževala red v sudetskih krajih kakor svoječasno v Posaarju Mednarodno policijo bodo organizirale Anglija in skandinavske drŽave. »United Press« prinaša tudi vest iz dobro poučenih krogov, da je Chamberlain o priliki snočnje avdi-ence razložil kralju poslednje Hitlerjeve zahteve: l takojšnjo priključitev k Nemčiji tistih sudetskih krajev, v katerih je najmanj 80% \ nemškega prebivalstva, 2. kantoniziranje okrajev z manj kakor 80 odstoki nemškega prebivalstva; 3 izvršeni reviziji bodo češkoslovaške meje uživale jamstvo Anglije. Nemčije. Francije in po možnosti Italije: 4 Ce3k**»sIo-vaška bo postala nevtralna država kakor Švica in Belgija.
Dve struji v angleški vladi
PARIZ, 17. sept e. Snočnji »Temps« piše v svojem uvodniku, da sedaj Še ni službeno potrjeno, da bosta Daladier in minister zunanjih del Bonnet odpotovala v London. V vsakem primeru bo to vprašanje še danes rešeno. Dočim je francosko stališče jasno, ker želi braniti celino češkoslovaške države, obstojata v Angliji dve struji: mlajša konservativna skupina okrog Edena in opozicija zahtevata, da se Anglija kar najbolj jasno izjavi, da bo podpirala Francijo, če bo ta morala braniti Češkoslovaško, skrajno desno krilo konservativne stranke pa želi, da Češkoslovaška še naprej popušča. Ta težnja je našla izraza v znanem Članku »Timesa«, v katerem se je predlagala priključitev su-detsko-nemških krajev Nemčiji. Prva struja je v premoči.
O razgovorih v Berchtesgadnu poroča list, da je Hitler takoj v začetku postava zahtevo, da se morajo sudetskonemški kraji odcepiti od Češkoslovaške In priključiti Nemčiji. Sele potem se bo lahko govorilo o drugih vprašanjih- Ob takih Hitlerjevih izjavah Chamberlainu ni preostalo nič drugega, kakor da je sedel v legalo in se vrnil v London.
Konferenca Štirih?
LONDON, 17. sept. e. Diplomatski so-trudnik »Daily Maila« doznava, da obstoj! v Londonu prepričanje, da bo Chamberlain takoj po svojem povratku iz Nemčije s svojimi ministrskimi . tovariši razmotri -val načrt, da sklice konferenco štirih velesil: Anglije. Francije, Italije in Nemčije. Ta konferenca naj bi ne reševala samo češkoslovaškega vprašanja, temveč 'se celo vrsto drugih vprašanj, ki so važne aa pomirenje Evrope.
Londonska ugibanja
LONDON, 17. sepi e. »Stare pile, da so
nekateri člani vlade naklonjeni reviziji čsl meja, toda pod •naslednjimi pogoji:' 1. Nemčija, mora dati popolno jamstvo, da je s tem njena ekspanzija definitivno zaključena; 2. Evropske velesile morajo zajamčiti Češkoslovaški nedotakljivost njenih novih meja; 3- Gospodarske kompenzacije Češkoslovaški ta izgubo bogatih provinc; 4. Zanesljivo jamstvo za Cehoslo-vake, ki bodo ostali kot manjšina v sudetskih pokrajmah*
Tudi drugi večerni listi smatrajo, da je bil glavni predmet razgovorov med Cham-berlainom in Hitlerjem, v kakšni obliki in pod kakšnimi jamstvi bi se lahko izvedla zahteva po samoopredelitvi sudetskih Nemcev. Listi pa tudi poudarjajo, da angleška vlada v nobenem primeru ne bo hotela zapustiti vtisa, da želi. da se rešitev sudetsko-nemšk'ega vprašanja izvede brez Češkoslovaške ali celo proti njeni volji.
Po zatrjevanju diplomatskega urednika lista »Star« je Hitler predlagal premirje treh mesecev, v katerih naj. bi angleške čete vzdrževale rad v sudetskih krajih. V tem času naj bi se organiziral plebiscit, ki bi bil zajamčen s popolno svobodo glasovanja vsega prebivalstva. Pokrajine, v katerih večina prebivalstva ni nemške narodnosti, bi ostale pod Češkoslovaško, toda. zajednica S pretežnim nemškim delom naj bi imele avtonotnijo. Med tem premirjem bo Nemčija v znatni meri zjnapijspla svoje oborožene sile ki so pod zastavo in BO pristaja .A mednarodni sporazum •© nedotakljivosti nove češokslo-vaške drŽave. "
Do sem in ne dalje!
Odločna izjava češkoslovaškega ministra: O plebiscitu v ČSR mm more biti niti go~*»~»
PRAGA, 17. sept. h. Zastopnik mini-strskega predsednika prometni minister dr. Bechine je glede na vesti, da se je na sestanku v Berchtesgadenu razpravljalo o plebiscitu na Češkoslovaškem izjavil novinarjem:
Govoriti o plebiscita na Češkoslovaškem je nesmisel. Prepričan sem, da bi bil plebiscit najkrajša not do vojne, ker na Češkoslovaškem ni in ne bo nobene vlade, ki bi pristala na plebiscit, če pa bi se našla kaka vlada, bi jo ogorčenje
naroda v eni uri likvidiralo. V tej državi ne more biti plebiscita in tudi ne mednarodne policije, ker smo mi sami napravili red in ga bomo tudi sami obranili. V ostalem pa plebiscit ne bi nič spremenil na razmerah, kajti še vedno bi ostalo blizu milijon Nemcev v mejah češkoslovaške republike in to bi bil vedno zopet kamen spodtike in povod za nove spore in grožnje Nemčije, V pogledu plebiscita povemo vsem in vsakemu: Do sem in ne dalje?
Popoln preokret v ČSR
Sudetski Nemci preklinjajo Henleina in se izjav-
ljajo za republiko — snujejo novo
PRAGA, 17. sept. br. Včeraj je vlada razpustila sudetsko-nemško stranko in sicer na ofnovi zakona o zaščiti republike ln javne varnosti. Policijski organi so takoj zapečatili prostore stranke in njenih organizacij. Vse premoženje stranke je zaplenjeno v korist države.
Poslanica, ki jo je objavil Henlein po nemškem radiu in v kateri je zahteval plebiscit ter priključitev sudetsko-nem-ških pokrajin k Nemčiji, je napravila na veliko večino njegovih pristašev izredno neugoden vtis. Splošno sodijo, da se bo sedaj ta protest v sudetsko-nemških vrstah še bolj pospešil. Politični krogi naglašajo, da je bil Henlein zadnje čase zmerom bolj pod vplivom svojega namestnika poslanca dr. Franka, zastopnika ekstremnoga krilo sudetsko-nemških henleinovcev, ki krilo sudetsko-nemških Henleinovcev, ki je imelo glavno besedo pri pogajanjih s praško vlado, sedaj po razpustu stranke ustanovilo takoj novo stranko, ki se bo povsem oddaljila z usodne poti, po kateri je krenil Henlein v zadnjih tednih. V tem pogledu se res Že poiavlja senzacionalni preokret
Tudi apel lorda Runcimana. ni ostal brez posledic Lord Rundman je pred svojim odhodom v London pozval vse stranke, zlasti pa voditelje sudetskih Nemcev naj ohranijo mirno kri in naj prenehajo z nasilji. Spričo dejstva, da je češkoslovaška vlada pokazala skrajno popustljivost to pripravljenost za sporazum s sudetskimi Nemci, Se bolj pa spričo dejstva, da nihče ne želi vojne, je med sudetskimi množicami prišlo do pravega prevrata. Beg Henleina in nlegovih ožjih sotrudnikov. je marsikomu odprl o«    Lokalni voditelji
Bivši Heuleino vi sotrndnlki
prihajati k predstavnikom državnih oblasti ter jim izjavljali svoje ogorčenje nad Henleinom, ki je zapeljal nepoučene množice to sedaj, ko je postal položaj kritičen enostavno pobegnili preko meje. Cele organizacije sudetsko nemške stranke prestopajo sedaj med druge ntuilln stiankc, v nemško socialno demokratsko stranko. ' Večja skupina sudetsko-nemških poslancev, med njimi tudi poslanci Kundt, Rosche. Neuv/irth in Sebekovski, so sinoči prišli v Prago ter izrazili željo po ponovnem, sestanku z ministrskim pregj«edwikofn< dr. Hodžo. Ti poslanci nameravajo usta-' naviti novo stranko sudetskih Nemcev, ki pa bi se popolnoma odrekli Henleinovi pomiki to bi nadaljevala-pogajanja z vlado za ureditev položaja sudetskih Nemcev v okviru češkoslovaške republike. Večina sudetsko-nemškega prebivalstva je namreč odtočno proti temu, da bi aa sudetske pokrajine odcepile od češkoslovaške republike in priključile Nemčiji.
Sedaj, ko so pobegnil! hujskači, je zavladal v sudetsko-nemških pokrajinah po-polen red to mir. Tudi včeraj to v pretekli noči ni bflo niti najmanjšega incidenta. To je najboljši dokaz, da so bili nemiri **» izgredi organiziran
zirani ^ ^ > Opazilo se je, da danes tudi nemški listi, ki so o vsakem najmanjšem incidentu pisali na dolgo in široko, nimajo nikakih poročil več o nemirih v ČSR Z največjo pozornostjo spremljajo tukajšnji politični krogi vesti o preokretu v sudetskih pokrajinah po begu Henleina. Če se bodo uresničile napovedi o ustanovitvi nove nemške stranke v CSR, ki hoče sodelovati z vlado, potem smatrajo, da seveda ne more biti govora o kakem plebiscitu.
Neresnične vesti o češkoslovaški
PRAGA, 17 sept. br. Nemške radi jake postaje so včeraj v nemškem in pasfcani jeziku širile vesti, da vlada na Češkoslovaškem panika, da ljudje ropajo trgovi, ne z živili, da primanjkuje živil, da so denarni zavodi zaprti in podobno. Resnici na ljubo je treba ugotoviti da so te vesti gladko izmišljene. PanBta je zajela samo one nemške kroge, ki so spoznali, kako so ee zaleteli s svojo zaroto proti državi. Ce imajo povsod toliko živil, kakor jih je na Češkoslovaškem v neomejenem obsegu na razpolago, potem s? desetletja ni bati po. manjkanja. V prvem trenutku so nekateri res dvignili svoje vloge v denarnih zavodih; ko pa so videli, da denarni zavodi izplačujejo vsak znesek, so denar zopet prinesli nazaj. O kaki paniki že zaradi te. ga ne more biti govora, ker se voi Ceho. aJovaJd zavedajo, da je v sedanjih časih treba imeti možne živce in ohraniti hladno kri Da je temu res tako, se lahko pre-TPrtea »ssa» tnj«. kt pftdtr na Češkoslovaško.
predsednik Zedtnjenih držav Amerike, bo danes govoril po radiu in obrazložil stalile Amerike do evropskih problemov. \ će raj je imel dolga posvetovanja s posameznimi ministri. Razpravljali so o preureditvi zakoni o nevtralnosti, da bi mogla Amerika v primeru evropskega konflikta takoj zav7«»ti svoje stališče
ministrstva v 6SR
PRAGA, 17. sept. h. Predsednik republike je imenoval bivšega cedkoe4ova*kega poslanika na Dunaju hi direktorja tvornic Bate dr. Hugona Vavrečko za izrednega ministra. Poverjeno mu bo vodstvo držav, ne propagande Vlada namerava ustanovi, ti posebno propagandno ministrstvo in bo v najkrajšem času predfodfcOa stalnemu od-
boru, odnosno Narodnemu predstavništvu tozadevni zakonski predlog.
Nemški poslanik v Pragi odpotoval v Berlin
PRAGA, 17- sept h. NemSki poslanik v Pragi FJieenlohr je danes odpotoval v Berlin, kamor je bil pozvan, da poroča o položaju v CeSkoelovasM.
Aretacije Čehov na Dunaju
DUNAJ, 17. sept. br. V pretekli noči je policija zaprla na Dunaju 15 Oehoalova-kov, po večini funkcionarjev čedkoslova— ških organizacij. Štirje areti ranci so danes dopoldne na intervencijo češkoslovaškeqpa generalnega konzula izpustili, ostale pa ao pridržali v zaporih. Kaj je vzrok aretacij, ni znano.   A i "    " ** - • • - ' ,
•.----- ^ -
Slovaška ljudska stranka gre v vlado
Slovaki hočefo na ta način manifestirati popolno solidarnost čehoslovakov v obrambi
PRAGA* 17. sept h. Češkoslovaška vlada je v trenutku, ko Je domovina v največji nevarnosti, dosegla se drug velik uspeh. Dr. Hodfa se Je sporazumel s voditelji slovaške ljudske stranke, U so uvideli, da sedaj ni Čas sa reševanje notranjih sporov, marveč, da Je treba složno stopiti na branik domovine. Spričo dogodkov v sudetsko-nemških pokrajinah Je slevaika ljudska stranka včeraj sklenila prekiniti vse stike ■ sudetskimi Nemci ter Je obenem izstopila tudi is nedavno osno-vsnega bloka narodnih manjšin v češkoslovaški republiki. Vsi listi slovaške ljudske stranke poudarjajo, da Je češkoslovaška republika skupna domovina vseli Ce-
hov ln Slovakov in da pomeni ogrožanje skupne države obenem tudi ogrožanje sva bode Slovakov. Razgovori, ki so sc radnje dni vršili med voditelji slovaške ljudska stranke ter ministrskim predsednikom dr« Hodžo In previden tona republike dr. Benešom, so dovedll do nositi vnega rezultata: Slovaška ljudska stranka se Ja odločila sa vstop v vlado, da na ta način tudi na zunaj kar najbolj manifestira in podkrepi složnost Oehoslovakov. O podrobnih pogojih sa vstop v vlado hoda sklepali danes. Za ponedeljek Je sklican glavni odbor stranke, ki bo izdal proglas na narod.
O izolaciji ČSR ni govora
Francija in Anglija svojega stališča do češko*
LONDON. 17. sept. e. Diplomatski dopisnik »Manchester Guardiana« piše, da ne more biti govora o tem, da je Češkoslovaška izolirana. Chamberlain ni nesel v Berchtesgaden novih predlogov in načrtov. On je kancelar j u Hitlerju samo razložil angleško politiko in ga opozoril na posledice oboroženega spopada. Poslušal je seveda tudi predloge Hitlerja. Hitler je izjavil, da je vprašanje Češkoslovaške problem, ki se tiče samo Berlina in Prage, a ne tudi Londona in Pariza. Toda ta-
ko pojmovanje odklanjata Pariz.in London. Ni sigurno, da. se je razgovarjalo o možnosti plebiscita, ker vlada v Londonu kakor v Parizu prepričanje, da bi plebiscit pomenil uničenje Češkoslovaške. Za vsako rešitev, ki bo predložena, je treba dobiti pristanek Češkoslovaške, kajti Češkoslovaška je samostojna in suverena država in ima pravico reči: Do tu sem m nič dalje! Ce je to oboje ogroženo, potem ima pravico, da se v primeru napada sklicuje na svoje zaveznike.
1 ' * *ii
Mir in red v ČSR
LONDON. 17. seni. br. Današnji Usti s velikim zadovoljstvom ugotavljajo, da v češkoslovaški republiki že od predsinoči ni bilo več nobenega novega, pa tudi ne najmanjšega Incidenta. I* tega sklepajo ne samo. da je češkoslovaška vlada popolnoma gospodar položaja v državi.
Danes Ini spregovoril Roosevelt
VVASHINOTON, 17. sena. AA. Predsednik Roosevelt je odložil vsa svoja uradna potovanja po državi In sklenil ostati v W—liliiglmlu zarodi napetega položaja v Evropi. Ministri Hull, Morgenthau in Norman Daviš so se včeraj z Sooseveltom pogovarjali o dotoka zlata iz tujih držav v Ameriko. Izjavljajo pa, da ameriška vlada ne more zavzeti stališče, dokler ne bo Izvedela, ali sta francoska in angleška vlada voljni sprejeti Hitlerjevih zahtev, idi jih pa kratkomalo odbiti Predsednik Roosevelt bo danes govoril po radiu in sicer ob 14 30 srednjeevroakega časa. Za njeeov govor vlada v vsej mednarodni jav nosti veliko zanimanja
WASHTNGTON, 17. sept. e Ves ameriški tisk komentira včerajšnje razgovore v Berchtesgadenu. »Newyork Herald« piše, da je zmagal zdrav razum. »Newyork Times« ugotavljajo, da povratek Chamberlaina v London zaradi novih posvetov, kakor tudi predvidevano nadaljevanje razgovorov s Hitlerjem, predstavlja siguren dokaz, da se je vendarle našla podlaga za razpravo o likvidaciji težav. Naj bo rezultat tega kakršenkoli, ostane dejstva da je jasno dokazana miroljubnost angleške vlade in naroda. Na koncu postavlja H*t vprašanje, kaj bo s CSR ln al! bo zares voljna zavreči svojo eksistenco v koW«t miru drugih narodov. Tega ne more nihou
Stran 2
(poCitieni c6$4>tni*
O imm rmxmotrtva$o v Pmrlzmf
Posebni dopisnik beograjske *fiutitik** je poslal tvojemu listu o razpoloven ju v> Parizu telefonsko poročilo, v katerem izvaja med drugim: »Je-li Chmmberlmin odšel v Berchtesgaden, da pojasni najodgovornejšim predstavnikom Nemčije stališča Anglije in Francije, ali da znova popušča, kar bi se v zainteresiranih krogih lahko smatralo za popolno kapitulacijo Pariza in Londona? To ja favno vprašanja, ki ar postavlja v Parizu. Dejstvo, da se razpravlja v Berchtesgadenu dejansko o usodi Češkoslovaške brez udeležbe predstavitetjev ta države, nt ostalo nezapaženo, a prav tako se opaža, da ni bita vloga Chamberlaina sprejeta v Pragi s kakim posebnim navdušenjem, toda v službenih krogih poudarjajo, da bi navzel sestanek v Berchtesgadenu z udeležbo kakršnekoli tretje osebnosti obliko mednarodne konference. Ob tej priliki bi se iznesti različni predlogu in zahteve, vprašanje bi se zavlačevalo v nedogled v trenutku, ko je neobhodno potrebna najhitrejša akcija in ko Je vsak trenutek dragocen zaradi izredne zunanjepolitične situacije. Odsotnost predstavnika Francije se pojasnjuje Se s tem, da je Francija zaradi svojih obveznosti   napram ČeSkoslvoaški neposredno zainteresirana in bi potemtakem aktivnost njenega predstavite}j a izgledala kot ne dovolj nepristranska ..«
Češkoslovaška republika ni umetna tvorba
»Češke slovo«, glasilo češke narodno socialistične stranke, ki stoji zelo blizu pre-zidentu dr. Benešu, objavlja članek »O državnih mejah ne razpravijamoU, v katerem z vso odločnostjo zavrača vsako misel, da bi češkoslovaška odstopila četudi samo en košček svoje zemlje ali da bi hotela igrati vlogo pokojne Avstrije. Konte članka se glasi: »Življenjski prostor češkoslovaškega naroda — češkoslovaška republika — ni nobena umetna tvorba. Njene meje je ustvarila sama priroda. Dolga tisočletja so te meje tvorili tudi gospodarski in kulturni interesi in potrebe. Odločale so pri tem takisto tudi obrambne nujnosti in vse ostale neizogibnosti, ki so potrebne, da bi lahko narod v svoji lastni državi svobodno in varno živel in si samostojno po svojih lastnih narodnih posebnostih uravnaval način svojega javnega življenja. Na tisočletnih mejah, ki so jih določili češkoslovaškemu narodu politični, gospodarski in kulturni dogodki, to je zgodovina, se ne sme ničesar spremeniti na škodo naroda, ako naj narod znotraj svojih državnih mej ostane sploh narod. To vetja brezpogojno za vse čase in za vse razmere. Pravica samoodločbe narodov ne more biti nikdar pravica, ki bi sicer puščala narodu politično svobodo, ne dajala pa bi mu k samostojnemu življenju vseh ostalih življenjskih pogojev. To bi ne bila narodna država, to bi bila narodopisna rezervacija, kakršno so v Ameriki napravili za izumirajoče Indijance.«
teški klerikalci proti slovaškim
»Lidove //>/yr, glasilo češke klerikalne stranke, katere vodja je ministet monsignor dr. Sramek, ostro napadajo slovaško klerikalno stranko (hlinkovce) zaradi njihove nepatriotske, izdajniške politike in pravijo: »V najusodnejših trenutkih naše države, ko pritiskajo z vseh strani na njo sovražniki, so vse češkoslovaške stranke pravilno pojmile, kaj je njih dolžnost napram narodu in državi, da se očuva svoboda in neodvisnost. Samo ena edina stranka ne. Je to slovaška ljudska stranka (klerikalna Hlinkova stranka se tako imenuje), ki si je prav ta trenutek izbrala, da bi nam padla v hrbet in igrata pomočnika sovražnikom. Ta nastop znane »ludacke* skupine (slovaški ludova — slovenski ljudska, slovaško ludacka — sto\*enski nora, blazna) je najhujši udarec v hrbet republike v njeni veliki borbi in narod to ljudem, ki so si izbrali prav ta trenutek, ne bo nikdar pozabil. Predsedstvo »ludove* stranke ja sklenilo na dan nurnberškega govora, da vztraja stranka brezpogojno na stališču individualnosti in integritete slovaške krajine in politične avtonomije na podlagi znanega predloga, ki bi na znotraj raztrgal enotnost države, in da bo v svrho uvel javljen ja te svoje zahteve napravila vse korake v parlamentu in izven njega in to z vsemi sredstvi in zavezništvi, ki jih bo snra-trala za prikladne. To zavezništvo s Hen-leinom in Esterhazvjem, glavnima sovražnikoma Čehov in Slovakov, pa tudi republike, se udejstvuje v nastopanju Hlinkove stranke proti vladi, ki ji načelu je Slovak. Nikdar prej, še-le sedaj pod predsedni-štvom dr. Hodže, Slovaka, so nastopili hJtn-kovci tako brezstidno proti občim interesom češkoslovaške republike. So to čudna pota, po katerih blodi stranka slovaškega ljudstva, ne da bi se zavedala, da s tem
najtežje greši proti narodu in njegovi svobodi, ki šteje šele dvajset tet le
»Proč s sovroštom. proč s surovostjo ?"
V »Domoljuba* čitamo, da je imel ban dr. Marko Natlačen v Dolu pri Ljubljani govor, v katerem je obsojal zagrizeno sovraštvo in priporočal strpnost. Rekel je> kakor poroča imenovani list, med drugfm. »V svojih vrstah gojite plemenitost in pobijajte surovost, gojite ljubezen in trebite sovraštvo, učite strpnost in zatirajte mržnjo. Zavedajte se, da se z zagrizenim sovraštvom do drugih organizacij in do ljudi, ki na pripadajo vašim vrstam, da se z izzivanjem in s surovostjo, s tuljenjem m žvižganjem ne gradi veličina držav*. Vodilno gesto vseh organizacij, ki hočejo res Uspešno služiti državi in dinastični misli, mora biti: proč s sovraštvom, proč s surovostjo. Namesto sovraštva in surovosti mora zavladati v vseh ustanovah, ki se hočejo prištevati med državotvorne, duh medsebojne strpnosti in plemenitosti ..j* — Lepe besede, ki bi jim naj sledila dejanja!
Kaj jez novo tržnico v Maribora?
Jfctti obilen
prizadevnosti, da bi ae «lot kaj bo^s srednjhn otofeosn te i apadntnf  Pravijo, da bodo del življenja
čim naj bi bil vzhodni izključno ran za parkiranje avtobusov. Po mesta so krožile vesti, da bo občinski svet razpravljal o tej zadevi na prvi seji po letnem presledku, Tako so vso stvar zavlekli v najboljšem primeru na jesen.
Vprašanje sodobne in higienične ureditve mariborskega trga se na prvi pogled ne zdi morebiti nujno. Toda če pomislimo, da je treba nehigi eni enim prilikam na sedanjem mariborskem trgu napraviti energičen konec, potem se nam prikazuje to vprašanje v povsem drugi luči in aktualne j ši podobi, ne glede na to, da je pa* daljševanje sedanjega provizoričnega stanja skoraj nemogoče.
Načrtov In predlogov tržnico je cela kopica, urad Ima pripravljen načrt za novo mestno tržnico. Ta načrt predvideva zazidani det tržnice, razen tega samo prekriti del tržnice. V zazidani del tržnice, pri katerem naj bi se po možnosti uporabljali obstoječi objekti bivše dravske vojašnice; naj bi se namestili mesarji, prekajevalel m drugf preprodajalci, ki bi imeli svoje stalne prodajalne oziroma takozvane bokse. Svoje blago bi lahko shranjevali tudi v hlajenih boksih. Zgolj prekriti deli tržnice pa bi bili namenjeni malemu kmečkemu prodajalcu, Id predstavlja pretežno večino prodajalcev na mariborskem trgu. Ti deli tržnice naj bi ščitili prodajalca In kupovalca pred najhujšimi vremenskimi neprflikami. Pri tržnici bi seveda bila primerna gostima, ki bi .Imela na razpolago tuđi cenena skupna presto— čišča. Razen tega bi imelo tukaj
dostojno življenje in dostojno bi.
Skini vagonarjem in Ko jih drugič ohaVesn, upam, vendarle že v novih zasil-bi zares že biL
Jurij
— Bič jih ie isdal Posestnik Geelman iz Spodnje PoČehove ie naznanil orožnikom, da so mu neznan; storilci odpeljali s travnika 2 do 8 vozove otave. Orožniki so našli bič, na podlagi katerega so izsledaH kletnega dela vos Antona Bergleza, 48 letnega Viktorja Kranjca in 21 letnega Jožeta Ferka in 211etnega Adolfa Hiterja. Priznali so, da so odpeljali otavo. orožniki k> pa ugotovili, da knata Bergle«, m Kranfc §e druae greh« na vesti.
težnt det masiborakm gospodinj nedvomno ptuuč odročna.
V p±an ostaflli predjoasiv ne pojavlja precej stihovila inrnolttmat mnenj. Tako se enfe predlog da M se mariborski trg datn, kar Ja Maribor po obsegu precej razprostranjen, saj sega od Mel jakega hri-
Sokolski oder na Teznem
ie diletantske družine, ki ]e ttDrzni plava«44
ba pa tja do
menijo, da bi bHa za tržne svrhe primerna parcela v Kspanlki uHci, kjer je sedaj Tavčarjeva vila. Cuje se pa tudi mnenje, naj bi mestna občina pokupila stare hiše v Židovski ulici, kjer naj bi se potem nova mestne tržnica. Precej o rije nslsaL da bi se uredila tržnica v prostorih sedanjega bogoslovja, ld bi bilo po pionslllml v novo poslopje na prodaj In kjer naj bi se s posrečeno zamislijo izkoristili sedanji objekti, dočim naj bi se dvoriščni prostori s priključenimi vrtovi primarno Izrabili. Tudi drugI predlogi so se že sprožffl, ld pa menda ne prihajajo resno v postav.
Občinski svet se bo moral vsekakor v kratkem odločiti, ker je vsako odlašanje kvamu in nedopustno. Dejstvo je pač. da bo težko najti za vse strani zadovoljivo rešitev, ker so vodilni rotovški krogi hiteli, da prodajo za novo mariborsko tržnico nedvomno najprimernejši prostor ob državnem mostu in Bergovem dvorcu, kjer bi se lahko z okusnim pročeljem in padajočimi terasami proti Dravi uredila mostno tržnica, s katero bi se naš obmejni Maribor lahko ponašal, kakor se Že lahko s svojim kopališčem na Mariborskem otoku. Mnenje pretežne večine mariborskih občanov je, da je bila s tem storjena velika napaka v škodo Maribora, Id je nO bo mogoče več popraviti.
, 16. septembra.
dOotantaka družina je glertalMaVo sezono na pmznflt 8. t. m. z veseloigro v treh dejanjih »Dnu* plaveč« v režiji marljivega in leJBsorjH, br. Hinka Rebolja, ki ves ovoj prosti čas sokolsikeanu prosvetnemu dem. Igra sama ima mnogo zamotanih momentov, nesporazumov, da se publika nasmeje po vorjl, kar se doga. je zlasti v 2. in 3. dejanju. Br. režiser je tudi to pot imel pri izbiri igralcev posrečeno roko, vJog* so bile kakor nalašč izbrane za poaasni mrga igralca. Na deskah smo opozfh poleg naših starih moči tudi nekaj novih, vsi pa so prnv v vsem zado. voijm.
Haber Anton (br. Rebolj Hhfto) Je prikazal v tej vlogi, ki zahteva vec nogo povprečnega igralca, izreden talent. Vaje u amo pri njem dovranosti, a to pot je bil na visku. Njegove hči Katica (s. Luknar Miljana) kaze dobre odrske sposobnosti. Petelin, njegov oskrbnik (br. Marottl Jože), kateri se je prvič predstavil naši puh. Mki Je bil prav izboren, kakor tudi naSa stare odrska junaka gospodinja Reza <a. Seablerjeve.), ki je s pravo vnemo lečila ssjojsgjsi zaljubljenega gospoda, polnega revniatinma in ntrahopeftneža v pravem pomenu besede. Nova naša moč sobarica Efena (a Veda Brna), je bila dobra, se je potrudila ki upamo, da jo drugič zopet vi. dimo na našem odru.   Stavbenik Koren
(br. Turel Bruno) je vajen desk in je na odru kakor doma. Profesor Vernik (br. Maroti Vilko) pa je gledale? riaravnost zadivil. Ne vem. če bi na&rJ med našimi diletanti za to vlogo boljšo in primernejšo moč. Doktor Molja (br. Cotie Vojko) j je bil kakor vedno odličen, je igralec z j dušo, ki veže publiko. Njegove kretnj.. nl-j so nikakor pretirane, so povsem naravne. : Tudi Gabrijelo ta. Rokavec Mira), njeuo i hči Anico (e. Komel Slava) kakor Frica (br. Maroti Mirko) amo opazili prvič na naših diletantskih deskah. Vsi so se po-j trudili, ter so povsem zadovoljili. Kmečki ! fant Janez (br. Larapnht Herman) nero-: den in obenem prefrigan, je prikazal ti. j pičen lat krneHcega fanta, ki .irepeni bolj I po denarju nego ljubezni.
T ženski sokolski diletantski družini, ki ! je po želji mnogih morala ponoviti igro 11. septembra. zias»tj pa režiserju br. Re_ , bolju k uspehu čestitamo in upamo, da nas bo zopet kmalu presenetil — kakor ■ navadno — z novo igro v veselje publika ! in v zadovoljnost blagajnika. Našim bratom, katerih topot nismo videli pri nobe-l ni izmed obeh predstav, pa priporočamo ; In  želimo,   da v  bodoče  upoštevajo trud ! naših diletantov.  ki po težkem  dn- vnem ' delu v večernih urah posvečajo kulturne. [ mu delu toliko skrbi in napora in se pri-j hodnjič — po sokolski dolžnosti — oddoi-I žijo s svojo prisotnostjo v spodbudo diletantom in zadovoljstvo blagajnika.. Zdra. I vol
Mariborske in okoliške novice
Seja mestnega sreta v Ptuju
županovo poročilo In
Ptuj, 16»
Včeraj ob 16. se je vrsUs v mestni svetovalnici javne seja ptujskega meso sveta. Ob otvoritvi je g. župan dr. R< orisal zasluge in delavnost nenadno preminulega občinskega svetnika šfreoa Pranja. Prisotni občinski svetniki so v njegov opomin vzkliknili »slava*. Nato je g. Župan poročal:
Da se je g. notranji minister dr. Korošec zahvalil za podeljeno mu častno obcanstvo ter je nakazal v mestni unosni sklad 3000 din. " 76
Naše vinogradništvo zelo trpi zaradi pomanjkanja, zato bi bilo uiucetno, da se celokupno Organizira. Akcija se sen men je vinogradništva je bila ie izvršena v občini Sv. Barbara v Halozah, kjer se je prijavilo v tam ustanovijeno zadrugo 180 članov. Ker pa s tem ni mnogo pomagan ngu vinogradnikom v Slov. goricah, zato naj bi se v Ptuju ustanovila zadružna vinska klet, ki leži nekako na sredi med Halozami In Slovenskimi goricami. V to klet naj bi vino-gradniki hranili mošt aH vino, na konto tega spravljenega blaga pa bi jfan zadruga izplačala najpotrebnejšo vsoto, ki jo posestnik rabi, da bi mu ne bilo treba pod ceno prodajati vina. V tej zadevi je bila ne banski upravi tričlanska deputacija, katera je to stališče natančno objasnila. Ptujski mestni svet se je s tem predlogom strinjal,, prosi pa, naj se takoj ©odvzamejo vsi koraki, da se to čim prej doseže.
Vinogradniki v Halozah so zaprosili, da bi se jim dodelila ie avtobusna proga Prej —Jurovci—Nova cerkev. To prošnjo podpre tudi mestni svet, de se te proga odpre v začetku le kot poizfcnsna, če bi pa ban rentabilna, de se jo obdrži.
Pri mestni hranilnici je bela pred krotkim revizija, pri kateri se le nsmo vas v najlepšem redu.
S tem jc bilo poročilo g. župana izčrpano, nakar se je na predlog upravnega odsek* sklenilo: Sreskecnu cestnemu oJbotu se dovoli oprostitev uvoznice aa material, ki je cest
v m gak u 300 do 300 osa. Zekupnsk ribolova v Studen-čnšef je nepravi! prošnjo, da bi se mu znižala zakupnina, katero pa mestni svet od-kloni z motivacijo, da je zakupnik ob prevzemu tega vedel za vse mrmore, katere pa se do danes niso spremenile. Obrtnemu druetvm, ki si je nadelo nalogo, de preor-ganili ra obrtne združenja, se dodeli v najem sne soba v veliki vojašnici, ki naj bi služila kot skupna pisarne za vsa združenja. Najemnina se določi na 50 din mesečno m se to sabo utop—ti za dobo 10 let. Na prošnjo uprave pot se odobri vsota din 2067.75, ki še primanjkuje za nepeavo telefonske proge Ptuj—Juršmci—Poleuseak— Sv. Tomaž, da se tsznosnjnn prebivalcem omogoči ta piepotrebna telefonske naprava. Fantovskemu odseku se odobri brezplačna razsvetljava v tekreadnici v mestni deški šoti m ^te ^obsegu, ko* je bilo ugodno re-
Na predlog pemvncgs odseka se izvolijo
v upravni odbor drZ. mešoanske šole Beriič Josip. Maležič Peter, Križan Matije in Vav-potie Konead. G. SedJbeuerju Ceneku, prof. glasbe, ki je bil do zadnjega uatuJSben v Prejo, se odobri sprejem v domovinsko zvezo, ker kot čeakosioveski drsevljen op-
e*4saan    m- m     ftasi rs mi 1 n mm ^mm ^aW m     il^T ■ al 7 m mt ^d-mm n
TRS Za JDgOBKTFBaUsBO antsTOjaMCvO.
Od leta 1931. do 51. 12. 19» jo občina neizterljivost! morski odpisa rl na
4&600 din. Do 1.4. t 1." znesejo šT neodpisani zeoseanki, šd pa no bodo izterljivi, pre-ko 40400 din. Volna so tudi zaostanki od 1. 4. do danes. To stanje je ze mestno iiuiidianu. BiH so sicer ie sprejeti da se nekaterim sanauicaan stanovanje odpove, vendar pa se pozneje zaradi intervencij in prošenj niso izvršili. Ker se to ne more več prenašati, ea po daljši debati stisne, da naj se za naprej brezpogojno najemniku v mestnih Irišah odpo-JenedS
ne aese osaosti ea nobene intervencije
- — Poroke. Te dni so se poročili v Mariboru: Ivan Matkovič učitelj, in Matilda Zupanek, učiteljica, Marijana 24; Martin Krajne, pomožni delavec, in Rozalija Bren-kovič. pomožna delavka od Male Nedelje; Miroslav Puc, šef oddelka kontrole mer, in Elizabeta Kavčič, zasebnica, Aškerčeva 9; Franc Kocbek, zelarski sin, in Antonija Rabota tolarska hči od Sv Kriza pri Ljutomeru; Stanko Gčderer. sat uradnik kontrolor, m Nada Pregelj, zasetufca, Aleksandrove 45; Alfonz Grmek, gimnazijski abitu-rjjent, in Helena Zanuttini, vzgojiteljica. Karel Bizjak, poslovodja, in Dragica Pire, hči strojevodje, Tržaška L Novoporodencem obilo sreče 1
_ Akademija mariborskih meščanskih m
srednjih šel v prid RK ne bo jutri popoldne temveč dopoldne s pričetkom ob 10.
—i Bivši mornarji v opic iz trgovske mor nariee, včlanjeni v svoji posebni organizaciji bivših mornarjev, se zbere drevi ob 20. pri >Novem svetu<.
— Denarnico mu je izmaknil. Delavec Ivan Bezenšek, zaposlen v tuk. delavnici drž. železnic na koroškem kolodvoru ter stanujoč v Limbušu, je naznanil policiji, da mu je nekdo izmaknil na vogalu Vodniko-vejaa trge in Strossniayorjeve ulice iz hlačnega žepa denarnico. Bezenšek trpi sto din
ki je pričel groziti in krava!harati DotifrrH je dobro znan in bo to svojo zalet Sšost Še bridko obžaloval. Dogodilo pa se je tudi, da so se član; nekega društva pred povorko zatekli v zaklenjene druStvene prosto**«*-Tudi to značilno osvetljuje duha in razpoloženje nekaterih Razvanjčamv. O tej stvari bo ž« dovolj priliike za posvežitev spomina m temeljito obravnavanje. — Popotnik«.
nakar je bfta javna seja zsklju- I njem ^
Vtisf iz barakarske in
e kolonije
notranjosti teb metrov vidiš gnat posterje, v »Kotam ljudi js tnT« XKaj te to ftos^j. fltsri i rute — T* > base bofj. PO čflo dognati, da zdi v
V nedeljo vsi v št. HI na soholsUo prireditev! Severna meja vos Mite!
Za ukradeno kolo si je dobavil goJier-
ee. Čevljarski mojster Štetan Gasparič iz Oroznove u4ice 6, Je naznanili policiji, de se ie v njegov; trgovini pojavil neznan moški, z nssnenom, da krapi pri njem nove gojzer-oe in sicer za brata, ki da je v bolnicu Izbral si je lepe gojzerce za 285 din. Z mojstrom sta se dogovorila, da nese bratu čevlje in da se najkasneje čez pol ure vrne nazaj z denarjem ad; pa da pride nazaj. Če bi Čevlji ne bili primerni Za »aroc je neznanec pustil čevljarskemu mojstru obrabljeno, črno pieskeno kolo. Ker kupca čevljev v dogovorjenem času m bilo nazaj, je mojster pričel sumiti, da ga je morda kdo prav pošteno potegnil. Prijavil je zadevo po-ne#. Policijski organi so si se >aro< puž&e-oo kolo natančneje ogledali in spoznala v njem lest istega dne okradenega delavca Janka lssrfce*Be iz Studencev. Poljane 50. Za drznjm sleparjem policija poizveduje.
— Ribji *rg> Na ribjem trgu so včeraj prodali 60 k« sardel po IS do 14, 65 kg gfrfs po 10 do 12, 3 kg bstbonov po 30, 23 lqg ŠSJUUiUuv po 16 do 18 din za kg.
— Odprta na* in dan se groba vrata... Umrli so: vdova po inšp. drž. žeL Terezija Valenm, stara 77 let, stanujoča v Peklu-Ko-šakd 48, nadalje soproga zasebnega urednika Banani y-f"**Mr stara 31 let. Marija Pre-dgksma, sanaajp up. sodnega ofleJala, stara 57 let, stanujoča v Kettejevi ulici 4. Gostil-nsčar in nasastCk Anton Mandi iz Radvanja, star en let Krojaški mojster Vekosiav Polže, star 42 let isssjaeaa nase iskreno so-zaUel
_ Mastne aea^avaistve nszj^sa: Ker se
ni pojavil od 1. septembra noben nov pri-eser scinavke in parki jevsre v Mariboru, se ukinejo odredbe is«*lass fi^S^-JgS1" bea m veljajo za naprej sledeče odredbe: Senom sejmi se dovolijo, Živali v mestni Uranka morajo biti sproti poklane Stanje dostop v mestno klavnico prepo-
prajviet Tnlssslo psi
če človeška zadeva, pred
A. Fn
. Da sesali, kar na ulici, sredi belega dne. Tiste bele nogavice kopne J» ea«« ob pomkadanskem soncu. — G. K.. Melje: Redi tistega kukanja vam zal ne moremo poročati. Nekdo se je na zadevo >vsedeU.
_ čiuualje in narsezJke opozarjamo ne tretji rezp» nairgr negradnega tekmovanja, ki je bil objavljen v včerajšnji številki.
_ V ez. UJI Nacionalni m sokolski Maribor pojde jutri v 6t Ilj, kjer bo telovadni nastop šennljskeaa Sokola v proslavo 30-1 nI iza n Jugoslavije. Rrfprimo našo mejo!
_Bgzvasjsej glas. Prejeli smo: >Oni dan
_^ mm rodoljubni Rssvanj&ani uvrščali v
Pa se je načel nekdo.
Moderna kožuhovina
dospela! Poceni !  Oglejte si neobvezno! PETER SE3IKO, Gosposka ul. S7.
— Stare ieleso m* odne&U. Invalid Jože Kurnik iz Korene 72 je pri nekem gostilničarju pri Sv. Petru shranil na dvorišču okrog 300 kg starega železa, ki ga je bil nabral pri raznih posestnikih v Slov. goricah. Hotel je železo prepeljati v Maribor in na vnovčiti, pa ga je prehitel nekdo, ki je nabrano železo odnesel ter ga v Mariboru spravil v denar. Kurnik je oškodovan za 180 dan.
— Nepreklicno xadnji rr>k. do katerega so lanskim gledališkim abonentom rezervira, ni njih dosedanji sedeži, poteče danes. Zato se najkasneje do danes popoldne prijavite aa obnovitev abonmaja. Ze jutri dopoldne se oddajajo neobnovljeni sedeži dru-gsm abonentom.
— Za cenen obisk gledališča ob poljubnih dnevih se priporoča abonma na bloke. Tudi blok up ra viču je do 24 predstav (14 drainakih, 7 glasbenih in 1 koncert) in ae prav tako odplačuje v 8 zaporednih mesečnih obrokih. Tak abonent pa ni vezan ne dni, ki so določeni za običajni abonma.
— Pun t v Košakih. Prejeli smo s prošnjo za objavo: Velecenjend gospod urednik! Ko-šačajij smo vam zaLo hvaležni, da. se zanimate za nas. Odkrito vam moram priznati kot star košaški občan, da je med Ko&afta-ni v zadnjem oobu veliko nevolje. Kako marljivo ie delovala prejšnja ob&naka uprava, kako so nam vedno bili na razpolago njeni vodilni predstavniki! Stiki med njimi in občani so bili najtesnejši, najitvahnejsi. Sedaj pa imamo župana, ki le redko prihaja v Košake. Tam v ftt. Petru je zdaj do" ma. Zaman so bile naše pritožbe radi ne-Skropljenja. Vodo imamo kakor v — Abesi-niji. Zamen nasi podpisi in upravičene zahteve. Povsod smo naleteli na jjliii&a uleas. Pretežna večma. občanov je nezadovoljna s takim stanjem. Rada tega se, gospod ured-nak, nikar ne čudite, če smo segli po edinem sredstvu, ki ga imamo na razpolago. Pričeli smo zbirati podn*** za priidjuc lev k mariborski mestni občini, ker smo trdno prepričani, da nam to tam bolje, ker slabše kakor je sedaj i<t«k biti ne more. Bojimo ae le, da bi pri merodajni gospodi prevladala tista stara in znana bojazen pred modro in rdečo barvo, ki kakor znano, prevladuje ob periferiji Maribora, ne samo na naei strani, ampak tudi tam onatran Drave. Prepričani pa smo, da ho prišel čas. ko bo tudi nam Kosaeanom ustreženo. — Star Ko-seozn.
— Noto ielesni tanko »o1q so zicra-ii-a med   kuri In i oo   in  železniškimi delavnicami
ne koroškem kolodvoru.
— Studenške novice. Naša sokokka mlađana marljfrvo noseča knjižnico studenskega Sokola, ld se sferno spopolnjuje. — Studen-čani mnogo ugibajo kadco bo sedaj, ko dobimo svojo mmostojno fopuijo. Nekateri pra vi jo, da bodo dajatve iste kakor doslej, dočim so drugi povsem drugačnega mnenj*. — Drevi proslavi pri Grmku pevsko društvo >Enakost< 161etnioo obstoja.
Mariborska beležnlca
Klas Unlan: Sestra Marija.
Grenki kino: Moj sm je minister.
Deinrni lekarni: Albaneiejeva lekarna na Frankopanov; cesti in KonAgova lekarna na Aleksandrovi cesti.
DruStreno »i vi jen je: Združenje mornarjev občni zbor nocoj ob 90. pri Novem svetu. Nocoj ob 20. v mali dvorani Narodnega doma občni zbor Društva jugoslovenekih akademikov v Mariboru. Jutri ob pol 8. dobrodelni koncert pri Renclju na Pobrezju. V ftt. Ilju Jutri popoldne telovadni nastop Sent-iljskegu Sokola. Jutri ob 10. pri Novem svetu ustanovni občni zbor neodvisnega gledališča. Ob 10. dop. v Unionu akademija RK.
.....