jšSPoStnlno platana v ooMI mi Cena Din 1*- jJrumskl atm Ilcu. 5 U Dubtinnl, v peKcTt, 8. lanuncjn 1937 teto 2. Nemški in italijanski odgovor na francosko ansfefkf poziv španske driavlfcnske vojne Hemško italijanski pogoji m London, 8. jan. o. Težko pričakovani odgovor Nemčije in Italije na francosko-angleško predbožično spomenico in poziv, naj se izjavita za popolno nevmešavanje v Španijo, ki bi se raztezalo tudi na pošiljanje prostovoljcev, je bil objavljen nocoj. Italijanski in nemški diplomatski zastopniki so ga francoski in angleški vladi izročili včeraj popoldne. Odgovor Nemčije in Italije je popolnoma enak, kar se tiče glavnih točk in načel, po katerih je sestavljen. Obe vladi sta za popolno nevmešavanje, toda pod pogojem, da ga bodo izvajale vse prizadete vlade. Merniki odgovor 1. Nemška vlada' izraža nezadovoljstvo, da sta angleška in francoska vlada smatrali za potrebno, da vzlic postopk«, ki ga vrši londonski odbor za nevmešavanje, v drugič neposredno pozivata ostale vlade, katerih zastopniki so tudi v odboru za ne-vmešavanje. Predmet tega poziva, to je vprašanje prepovedi udeležbe tujih prostovoljcev v španskih bojih, je prav zdaj pred londonskim odborom. Ni moči pojasniti, kako bi se ta posvetovanja s takšnimi posebnimi diplomatskimi akcijami posameznih vlad mogla pospešiti. Če kdo misli, da postopek odbora za nevmešavanje v španska vprašanja ni zadosten ali smotren, bi zaradi natančnosti in enotnosti postopka v teh vprašanjih bilo bolje, da sploh preneha delovati londonski odbor. Nemčra ni ničesar kriva 2. Nemška vlada misli, da sc mora zavarovati pred tem, da hi nov korak angleške in francoske vlade zbudil vtis, kakor da bi bila Nemčija kriva da pomagajo tuji prostovoljci v španski državljanski vojni. Zato ponovno ugotavlja, da sta prav nemška in italijanska vlada že od vsega začetka vztrajali na tem, da sc prepreči pošiljanje prostovoljcev v špansko državljansko vojno, angleška in francoska vlada sta pa odklonili in nista izdali takšne prepovedi. 3. Vedenje, ki sta ga že v samem začetku zavzeli angleška in francoska vlada v tem vprašanju, sc da pojasniti sam« na ta način, da ti dve vladi nista smatrali, da bi pošiljanje prostovoljcev na Špansko pomenilo nedopustno vmešavanje v španske zadeve. Ker zavzemata obe vladi zdaj drugo stališče, se mora nemška vlada resno vprašati, ali predlagana prepoved v sedanjem trenutku ni enostransko podpiranje elementov, ki sc borijo zoper nacionalno špansko vlado. Po nepretrganem prihajanju h*ljšcviških elementov, ki je neovirano trajalo nekaj mesecev, se jo res težko obvarovati vtisa, da more ta prepoved ta trenutek biti v korist samo boljševiški stranki na španskem, ki je polna tujih prostovoljcev. Nemški pogoii 4. Ker je bila nemška vlada že od začetka za prepoved pošiljanja prostovoljcev na Špansko, je zdaj še zmerom pripravljena podpreti vse ukrepe, ki služijo temu namenu, toda izraziti mora pričakovanje, da se enkrat za vselej odstranijo vse možnosti za neposredno ali posredno vmešavanje v špansko državljansko vojno. Zato je pristanek nemške vlade odvisen od tehle pogojev: a) da bodo tudi druge prizadete države izdale sklep o enakem vedenja; b) da se bo takoj nadaljevalo proučavanje vprašanj, ki so v zvezi s posrednim nevmešava-njem v španske zadeve; c) da bodo vse prizadete države takoj pristale na brezpogojno učinkovito nadzorstvo prepovedi, ki jo je treba izvesti na kraju samem. Obnovi nai se stanje iz avgusta Nemška vlada bo poslala navodila svojemu zastopniku v londonskem odboru, da bo na tej osnovi vodil nadaljnje razgovore. Ce se ne bi moglo doseči soglasje glede onemogočenja ostalih oblik posrednega vmešavanja, bi bila nemška vlada prisiljena pridržati si pravico, da ponovno prouči svoje stališče o prostovoljskem vprašanju. Najbolje bi se po sodbi nemške vlade to uredilo, če bi se vsi udeleženci bojev na Španskem, ki niso Španci, vštevši politične agitatorje in propagandiste, odstranili iz Španije, tako da se ponovno obnovi stanje meseca avgusta lanskega leta. Nemška vlada bi prav rada pozdravila sklep, da začne londonski odbor takoj proučevati vprašanje, kako bi se takšen ukrep mogel učinkovito izvesti. Nemška vlada je s svoje strani pripravljena v tem pogledu sodelovati v vsaki smeri. Italifanske zahteve Rim, 8. jan. AA. I)NB. Italijanski odgovor, ki je bil včeraj izročen zastopnikom Francije in Anglije, pravi med drugim: 1. Italijanska vlada mora najprej poudariti, da spada vprašanje o pošiljanju prostovoljcev v Španijo v pristojnost odbora za nevmešavanje. Italijanska vlada mora z ozirom na to pripomniti, da obstoji nevarnost, da se zmanjša avtoriteta tega odbora, če se z direktnim apelom na vlade jemlje iz njegove pristojnosti to najvažnejšo vprašanje. 2. Angleška in francoska vlada podčrtavata svojo bojazen glede stalnega dotoka prostovoljcev v Španijo. Italijanska vlada podčrtava še Irolj to bojazen, ker ta bojazen, v koliKor so tiče nje same. Toledo. 8. januarja, o. Izredni uspeh, ki so g;a nacionalistične čete dosegle pri Madridu zadnje dni, je mogoče presojati šele zdaj, ko je nacionalistično poveljstvo dalo v javnost podrobnosti. Nacionalistični napad se je izvršil po načrtu generala Orgaza. Njegov cilj je bil zavzeti cesto proti La Ccruni in odrezati Escorial od Madrida. To se je nacionalistom posrečilo v hudih bitkah, v katerih so rdeči izgubdi tri tanke, 6 topov, veliko število strojnic, in okrog 1C00 ljudi iz vrst mednarodne rdeče brigade. Nacionalisti so svoj namen dosegli in nimajo rdeči zdaj nob:ne poti proti Escorialu, marveč je edini izhod iz Madrida proti Guadaram-skemiu gorovju, ki je pa brez poti. Od cest so od-| rejane tudi rdeče čete generala Mangade. S tem je obkolitev A^adrida z zapada praktično dovršena. Novi položaj je nacionalistično fronto znatno zmanj-; šal in bo general I ranco svoje čete lahko uporabil drugje. Hom rdečega odpora Guadarama. 8. januarja, o. Uspeh nacionalističnih čet na zapadnem delu madridske fronte je treba pripisovati predvsem uspešnemu obstreljevanju, ki se je vršilo po natančnih načrtih. Topništvo so podpirala bombna letala, ki to razbijala rdeče položaje. Ti letalski napadi so bili do zdaj naj-, večji v vsej špan-ki državljanski vojni. Zaradi silovitega ognja nacionalističnih topov in letal, je bil odpor rdečih zlomljen, že preden je prišlo do naskoka belih čet. Vodstvo rdeče obrambe so imeli francoski in sovjet ki častniki, ki so skušali bežeče branilce, ki so vrh vsega bili še sestradani in premraženi, ustaviti z revolverji in so v začetku vsakega, ki 6e je umikal, ustrelili, toda kljub temu so se rdeči ustavili šele v trdnjavi pri Villafranca del Castillo, kjer so jih pa beli ob-tcolili. Morali so se nacionalistom vdali. Med ujetniki 60 bili 4 francoski častniki in sicer I major, 1 stotnik in 2 poročnika. Ka' bo s prostovoljci London, 7. jan. AA. Ilavas. »Times« pišejo o položaju v Španiji in izjavljajo, da so sedaj tudi režimi, ki niso desničarski, zelo nemirni zaradi razvoja dogodkov v Španiji. Čisto točne vesti pra- Ilaag, 8. jan. Prestolnica Nizozemske se je včeraj pokazala v svečani obleki, dasi je bilo vreme neugodno. Mesto je polno ljudi, ki so prišli iz vse Nizozemske. V notranjosti mesta so v veljavi danes posebne prometne odredbe. Največ ljudi hodi po ulicah, koder bo šel slavnostni sprevod. Desettisoči se vale po ulicah in občudujejo izložbe, ki so sijajno okrašene. Povsod vise zastave kraljevskega doma. Kraljevska palača je okrašena bogato in je vsa v srebrnih nitih. Na čelu poročnega sprevoda, ki je krenil iz kraljevske palače v občinsko hišo, od ondot pa v katedralo, je stopal oddelek redarjev na konjih, dalje oddelek konjen. topništva in eskadron konjenice z zastavami in godbo. Nato je vozil voz z drugi in družicami, za njimi pa znameniti zlati voz, neitralnosf ni najnovejšega datuma. Italijanska vlada jc večkrat in izrečno od samega začetka opozarjala, da se naj problem nevmešavanja razširi tudi na posredno nevmešavanje in da se naj v ta problem poleg finančne pomoči vključi tudi vprašanje propagande in pošiljanja prostovoljcev v Španijo. V spomenici se nato pravi, da je italijanska vlada že meseca avgusta opozorila in predlagala, da naj se prepreči javno nabiranje darov in nabiranje prostovoljcev in ugotavlja: da je francoska vlada ostala pri svojem načrtu. Niti s francoske, niti z angleške strani se ni pokazala naklonjenost za italijanski predlog. Tedaj je bilo samo rečeno, da hi se lahko o tem govorilo pozneje. V nadaljevanju svoje note ponavlja italijanska vlada dobesedno zahteve, ki jih je postavila Nemčija v svojem odgovoru. Italija ■ ue more mimo gledati, da bi se na Sredozemskih • obalah ugnezdila boljševiška vlada. vijo, da se Nemci izkrcavajo v Cadixu. To se je zgodilo pred božičem. Čisto naravno je, da se P ranči ja čuti prizadeto zaradi teh ojačenj generalu Francu. Francija ne more mirno gledati nemških čet v Španiji. To bo le obtežilo posredovalno akcijo Francije pri sovjetski vladi v vsej tej španski zadevi. Zato je treba sedaj storiti vse, da se prepreči pošiljanje prostovoljcev v Španijo. Vodja parlamentarne opozicije Atlee in poslanec Arthur Greenwood sta včeraj obiskala zunanjega ministra in mu tolmačila vznemirjenost delavske stranke zaradi dogodkov v Španiji. Podobno vznemirjenost kažejo vse struje angleške javnosti. »Times« piše, da se angleška javnost boji, da bi se španska državljanska vojna ne razširila in ne objela še drugih držav. Gotovo je, da bo angleška vlada storila vse, kar je v njeni moči, da bo pridobila države, naj prenehajo z odpošiljanjem prostovoljcev v to deželo. Po najnovejših poročilih iz Pariza bo tudi francoska vlada preprečila odhajanje prostovoljcev v Španijo. Nacionalistične vesti Salamanca, 8. jan. AA. Havas. Uradno poročilo pravi, da so bili slabi napadi pri Huesci odbiti. Pred Madridom se nadaljuje energično prodiranje nacionalistov. Nacionalisti so slednjič zavzeli Las Rosas El Plantios. Prav tako so zavzeli Casale Pimos. Prvi oddelki nacionalistov so zavzeli železniško postajo Pozuelo de Alardon. Sovražnik je imel ogromne izgube, ki jih ni mogoče oceniti. Zaplenili smo ogromno vojnega ma-terijala. Na drugih frontah smo dosegli krajevne uspehe. Včeraj sta bila dva meseca, odkar so nacionalistične sile prispele pred Madrid. Predsednik obrambnega odbora za prestolnico general Miaja je sprejel časnikarje in jim pojasnil sedanje postojanke. Proti vladnim četam v odseku Las Rozas se bori 10.000 Nemcev, ki so najmoderneje opremljeni in oboroženi. V odseku vseučiliškega naselja je 8000 Nemcev. General Miaja je prepričan, da bodo republikanci vendarle zmagali. ki ga je vleklo 10 konj, in v njem naslednica prestola Juliana, oblečena v belo svilnato obleko, z vencem in tančico. Ženin princ Holandski je bil v svečani huzarski uniformi. Ljudstvo je navdušeno pozdravljalo ženina in nevesto. V tretjem vozu sta bila kraljica Viljemina in princesa Lippe-Biester-feldska. Ko je svatbeni sprevod prišel v cerkev svetega Jakoba, je prinčevski par krenil na sedež v neposredni bližini bogato okrašenega glavnega oltarja. Za njima so bili sedeži za kraljico Vilje-mino, bližnje sorodnike mladega para in visoke povabljence. Ostale ugledne osebnosti so zasedle mesta, ki so jim bila že poprej določena. V cerkvi so bili med drugimi vsi člani vlade, skoraj vsi državni dostojanstveniki, generaliteta in admira-liteta, člani diplomatskega zbora in vodilne osebnosti iz vrst holandskega in tujega tiska. Dvorni pridigar prof. dr. Obink je imel nato kratek govor, ki mu je bila osnova psalm »Spremljal te bom s svojimi očmi«. Izrekel je ženinu in nemosti prisrčne čestitke v imenu vsega holandskega naroda in prosil Vsemogočnega, da podeli blagoslov mlademu paru. Nato se je vršil cerkveni obred jjoroke, izvršil ga je dvorni duhovnik, ki je bil krstil pre-atolonaslednlco. Cerkveni zbor je pel svečani psalm. Med zvoki orgel sta mladoporočenca nato krenila v konzistorij, kjer so jima čestitali starši in sorodniki. Gibanje sprevoda do mestne posvetovalnice In cerkve sv. Jakoba so sporočali ljudstvu zvočniki na vseh važnejših točkah mesta. Ko je mladi par med zvonjenjem zvonov iz vseh cerkvenih zvonikov odhajal iz cerkve sv. Jakoba, so se na vseh straneh slišali vzkliki 8 čestitkami prestolonnsled-nici in princu-soprogu. Od vseh strani sta novo-poročenca dobila dragocena darila. Vesli 8. januarja Italijanska kraljica Helena se je vrnila v Rim, ker se je zdravje njene hčerke princese Mafalde Hessenske obrnilo po enem mesecu na bolje. Avstrijski kancler je šel pomirjevat duhove na Tirolsko, ker vlada tam razburjenje nad tem, da hoče dunajska vlada potisniti s predsedniškega mesta na Tirolskem bivšega voditelja Heimwehra dr. Steiglea, ki je zelo zaslužen za tujski promet. Ameriški zakon o nevtralnosti stopi v veljavo menda šele danes, ker niso prej mogli urediti vseb formalnosti. Tako se je nekaterim parnikom vendarle posrečilo, da so odnesli svoj tovor za rdečo vlado. Stavka francoskih kovinarjev v Lilleu se je končala sinoči in so sjx>r rešili po novem zakonu o obveznih razsodiščih pri delavnih sporih. Govor poljskega zun. ministra Bccka v Varšavi je vzbudil veliko nezadovoljstvo med Nemci, ker je Beck v njem povedal, da Poljska računa na pomoč Francije in Anglije. Zdravstvena komisija ZN je -prispela v Va-lencijo in bo izdala potrebne ukrepe, da se preprečijo kužne bolezni. Sin predsednika Roosevelta, Jame« Roosevelt, je imenovan za državnega tajnika pri predsedni-štvu amerikanske vlade s 1. julijem 1937. 4 milijone funtov bo veljala nova tovarna za strelivo v Chorleyu pri Londonu in bo dala posla 3000 delavcem. Posvetovanje o položaju v Španiji bo imel predsednik angleške vlade Baldvvin prihodnji teden, ko se vrne z božičnih počitnic. Avtomobilska stavka v tovarnah ameriške družbo General Mottors še traja, ker se uprava tovaren noče začeti pogajati, preden delavci ne izpraznijo poslopij Strašen vihar na Dunaju je divjal v noči od 6. na 7. januarja in naredil veliko škodo ter ranil precej ljudi. Novega letalskega ministra je dobila Romunija v osebi Rada Irinesca, ki je včeraj že prisegel kralju Karolu. Pogajanja za plačilo čeških dobav orožja Romuniji so se včeraj začela v Pragi, kamor je dospel poseben zastopnik romunske vlade. Razdor med krščanskimi in mohamedanskimi Arabci se kaže v Siriji, čeprav to vsemu arabskemu bivanju zelo škodi. IRasa Imruja, ki je v začetku abes. vojne premagal Italijane na severni fronti, bodo konfinirali na nekem italijanskem otoku. Gripa se bliža Evropi, kakor poročajo iz Anglije, kjer je izbruhnila zlasti med vojaštvom in je v Londonu umrlo že okrog 100 ljudi. Izdati so morali posebne varnostne ukrepe. Vojvoda Windsorski in španski kralj Alfonz XIII. sta včeraj kosila v dunajskem hotelu »Impe-rialu«. Čete kitajske vlade so spet obkolile Sianfu, odkoder so se umaknile, ko so izpustili maršala Čankajšeika. Med vladnimi četami in med uporniki je že prišlo do spopadov. Nemiri zaradi pasjih dirk so izbruhnili v pariškem predmestju Cour, ker neki dirkalni pes, na katerega so stavili veliko, sploh ni hotel migniti in je obstal na mestu. Nenavadno toplo vreme na Japonskem je povzročilo, da je začelo cveteti drevje na japonskih otokih in da je toplota 15 stopinj nad običajnim stanjem v tem letnem času. Z avtomobilom se je pripeljal v kavarno pijan mlad človek v Marseilleu ter dva človeka do smrti povozil, pet jih je pa ranil. Italijansko-jugoslovanski odsek trgovske zbornice na Baarju so sklenili včeraj osnovati po načrtu izvršnega odbora te ustanove, ki se bavi s trgovino na vzhodu. Letalka Mollisonova je močno zbolela na živcih, ki si jih je pretresla pri zadnjem padcu z letalom. Iz vlaka je padla pri Bratislavi 13 letna šolarka Marija Bognar in je zaradi padca umrla. Za holandskega princa so imenovali moža holandske prestolonaslednice Julijane. Sovjeti širijo svoj vpliv v kitajskem Turkesta- nu, kjer vzdržuje boljševiška vlada cele čete višjih uradnikov, propagatorjev in vojaških učiteljev. Anglija bo nehala utrjevati svoje postojanke na Sredozemlju in v Rdečem morjh, na ljubo Italiji. To. bo prva posledica prijateljskega sporazuma. Gibanje proti Stalinu se je začelo v južni Rusiji, ker so morali razpustiti odseke komunistične stranke. Policija je prijela 16 vplivnih komunistov. Yorški nadškof je odstopil iz uprave angleškega radia in je svoj odstop utemeljil s tem, da je preveč zaposlen. Španski parnik »Mar Cantabriso* 60 ameriške obalne ladje prisilile, da se je vrnil v pristanišče in ni mogel peljati tovora orožja v Španijo. To je prva posledica ameriškega zakona o nevtralnosti. Mednarodni boj proti komunizmu zahteva japonski ministrski predsednik Arita, kako- kaže njegov novoletni govor po radiu. Japonska je v tem smislu predlagala skupno fronto kitajski vladi v Nangingu. Vodfa rexistov govori v italijanskem radiu Bruseljt 8. jan. o. Ker uprava belgijskega radia kljub večkratnim prošnjam ni dovolila reksi-stom, da bi smeli uporabljati za propagando tudi radio, kar lahko delajo vse druge stranke, se je voditelj reksistov Degrelle obrnil na italijansko vlado, da mu da na razpolago po eno uro tedensko v svojem radiu. Italija je tej zahtevi ustregla, tako je Degrelle imel predsinočnjim v tur inski postaji propagando predavanje. Predavanje so prenašale radijske postaje v Milanu, Genovi, Trstu, Florenci, Bolzanu in Bologni. Degrelle je najprej omenil veliko delo narodne obnovitve v Italiji, ki ga je izvršil Mussolini. Nato je razložil program belgijskih reksistov. Ob koncu je rekel, da je skupen sovražnik fašizma in reksizma »sovjetsko bar- barstvo«, ki grozi vsej evropski civilizaciji. V belgijskih političnih krogih in v belgijskih listih izražajo obžalovanje, da je italijanska vlada dala na razpolago radijsko postajo, voditelju reksi-stičnega gibanja Degrellu. Ta stvar je imela tem neprijetnejši odmev, ker je pred nekaj tedni bruseljska vlada odklonila Degrellu prošnjo, da bi govoril po belgijskem radiu, in je tem neprijetnejše, če je zdaj Degrell lahko govoril po italijanski radijski postaji. Zaradi tega je včeraj posredoval v italijanskem zunanjem ministrstvu belgijski odpravnik poslov grof du Chatel. Odpravnik poslov je utemeljil stališče belgijske vlade. Drugega diplomatskega koraka o tej stvari ni biio. Velika nacionalistična zmsga je kronala dva meseca bo;a za Madrid Kraljevska poroka na Holandskem Plenarna leja Zbornice za TOI Ljubljana, 8. januarja. Včeraj dopoldne so se začele v sejni dvorani Zliorniee za TOI seje zborničnih odsekov. V posameznih odsekih so bili konstituirani sledeči odbori: Obrt: predsednik Ivan Ogrin, podpredsednik Miloš Hohnjec, delegata v fin. odbor: Ivan Šimenc in Miroslav Urbas; v nadzorstvo: g. Jakob Zadravec. Trgovina: za predsednika je bil izvoljen na Fazarincev predlog Albin Smerkolj proti Ferdu Pinterju, ki ga je predlagal Jelačin; podpredsednik Maks Cukala; delegata v fin. odbor: Anton Fazarinc in Ferdo Pinter, v nadzorstvo Edmund Kastelic. Industrija: predsednik Rihard Skubec, pod- predsednik Karel Ceč. Delegata v fin. odbor: Anton Krejči in Stane Vidmar, v nadzorstvo dr. Ciril Pavlin. . CioKtinstvo: predsednik Ciril Majcen, podpredsednik Josip Verbič; delegat za fin. odbor Miro Peterlin, v nadzorstvo Josip Šerec, Nezaupnice g. Jelačinu Nato je podala v Zbornici skupina svetnikov sledečo izjavo, ki jo je prečital v industrijskem odseku g. Rojina, v trgovinskem g. Fazarinc in v obrtnem g. Kavka: V smislu S 1. zborničnega poslovnika se izvrši izvolitev zborničnih podpredsednikov in zborničnih odborov v isti seji. V isti seji določi zbornični svet tudi vrstni red zborničnih podpredsednikov. Za dan 18. decembra sklicana seja ni bila končana, marveč samo prekinjena z namenom, da se z istim dnevnim redom nadaljuje. Dnevni red te seje je po poslovniku točno določen. Dokler ta dnevni red ni izčrpan, se ne morejo postaviti na dnevni red iste seje drugi predmeti. Z ozirom na določilo f 1. poslovnika smatramo dnevni red kakor ga je predložil g. predsednik za današnjo sejo, za nezakonit. Sodelovali smo pri izvrševanju današnjega dnevnega reda, kakor je bil predložen za odseke do točke tretje, ker so te točke po naši sodbi v skladu z 8 1. poslovnika. Od te točke dalje ne moremo več sodelovati v odseku, dokler ne izvrši plenarna seja po $ 1. poslovnika določene naloge. Nato so bile prekinjene seje odsekov in začela se je plenarna seja, v kateri je predsednik Jelačin najprej ugotovil, da je ta seja nadaljevanje plenarne seje od 8. decembra p. !., nato pa je prečital tudi g. Majcen za gostinski odsek izjavo, v kateri istotako obsoja postopanje g. Jelačina. Za g. Majcnom je podal v imenu 24 članov g. Anton Rojina sledečo izjavo: Na zadnji nezaključeni plenarni seji tejja doma je bilo sklenjeno, da se k sejam prezidija vabi tudi nominiranega predsednika gostinskega odseka g. Majcena. Ugotavljamo, da se predsednik g. Jelačin tega dogovora (sklepa) ni držal. Ugotavljamo tudi dalje, da je g. predsednik Jelačin kršil poslovnik s tem, ker je za danes sklical odsekove seje in stavil na dnevni red točke, o katerih bi morali predhodno razpravljati za to določeni odbori. Ti oidbori pa so se konstituirali šele danes. Ugotavljamo, da je g. predsednik kljub opozorilu, da postopa nepravilno, to sioriL Ugotavljamo, da so se pošiljali oblastem važni akti, ki bi vsekakor morali biti preje dani v pretres kompetentnim odsekom. Prav tako ugotavljamo, da so se reševali važni akti, ki bi tudi morali biti preje dani v pretres pristojnemu odseku, pa niso bili dani. Ugotavljamo, da je ob priliki. zadnje predsed-»tvenc seje, ki ni bila sklepčna, član predsedstva g. Ogrin g. predsednika Jelačina na to opozoril. Nesklepčna seja, neveljavni sklepi. Ugotavljamo, da fe ob priliki zadnje predsed-stvene seje predsednik g. Jelačin rabil na naslov pripadnikov današnjega režima tako nekvalificirane izraze, da je velikemu številu članov tega doma nemogoče iti preko teh žaljivk. Ugotavljamo, da je g. predsednik Jelačin delegiral samovoljno na razstavo obrtnikov v Kočevje g. Rebeka, ne pa predsednika obrtnega odseka oziroma podpredsednika tega visokega doma. Takšno samovoljno postopanje in ravnanje najvišjega predstavnika tega doma gotovo ni v prilog slovenskemu gospodarstvu. Proti tako samovoljnemu postopanju in ravnanju g. predsednika Jelačina odločno protestiramo. Nato je dobil besedo g. Anton Fazarinc, ki je na kratko ugotovil važno dejstvo, da s« je izja- vam, ki obsojajo postopanje g. Jelačina, pridružilo 34 zborničnih svetnikov, kar predstavlja spričo okolnosti, da Šteje Zbornica 62 članov, z!x>rni-iino večino. C. Ogrin ne dobi besede! V dolgoveznem govoru je nato predsednik Jelačin odgovoril na izvajanja predgovornikov. Govoril je sicer o vseh svojih bližnjih in daljnih sovražnikih, vendar se izjave g. Fazarinca, ki je bila najbolj odgovora potrebna, ni dotaknil. Hotel je odgovoriti tudi podpredsednik g. Ogrin, a mu je g. Jelačin vzel besedo. Sledila je konstituacija predsedstva ter so bili izvoljeni: za prvega podpredsednika g. Ivan Ogrin, za drugega podpredsednika g. Rihard Skuti e c in za tretjega podpredsednika g. Konrad Elsbacher. Sporočeno je bilo tudi konstituiranje odsekov ter je zbornični svet soglasno odobril predloge odsekov glede sestave finančnega in nadzorstvenega odbora. Današnja seja je bila napovedana za deveto uro ter so bila poslana pismena vabila tudi uredništvom. Bil je določen sledeči dnevni red: naznanila predsednika, razprava o zborničnem proračunu, določitev zliorniene doklade za kritje proračunskih potrebščin in predlogi* zborničnih svetnikov V imenu banske uprave je današnji seji prisostvoval načelnik trgovinskega oddelka banske uprave g. dr. Rudolf Marn. Po uvodnem pozdravu je predsednik g. Ivan Jelačin takoj prešel ra dnevni red ter podal svoje precej obširno predsed-stveno poročilo, ki ga prinašamo v izvlečku. G. predsednik je med ostalim dejal: Predsedstveno poročilo Tri vtlfra polja dela spadajo v delokrog zbornice: Zastopati, ščititi in pospeševati v okviru občih koristi narodnega gospodarstva interese panog, ki so v zbornicah predstavljene. Naše gospodarstvo nima enotnih zbornic. Delojemalci imajo svoje posebne delavske zbornice, katerih delokrog se bistveno razlikuje od našega in za kmetijstvo, ki je v naši državi številčno najmočneje zastopano, imajo biti v kratkem osnovane posebne poljedelske zbornice, ki bodo po svojem iKtroju analogno zgrajene kot so naše zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Prvenstvena naloga zbornice je, da spremlja vse pojave, gospodarskega življenja in ocenja njih učinek na gospodarstvo cele banovine ter da proučuje iz lastne pobude ali na zahtevo oblastev vsa vprašanja, ki se nanašajo na gospodarske panoge, ki so v zbornici zastopane. V teh kratkih besedah je obsežen ves konkreten in obširen program zborničnega dela. Ono bo tem intenzivnejše, čim tesnejše bo Vaše sodelovanje z zborničnim uradom. Vam pripada važna in častna obenem pa tudi delikatna in odgovorna uloga zborničnih informatorjev in svetovalcev, ki jo bodete vršili vsak v svoji stroki in v svojem poslovnem okolišu v neposrednem stiku z interesenti in njihovimi krajevnimi organizacijami. Gospodarske razmere v vsem svetu pa tudi pri nas so nestalne, nemirne in spremenljive, kakor nikdar poprej. Ta situacija nalaga zbornici prav posebno potrebo, da goji in vzdržuje čim ožje stike z vsemi strokovnimi združenji in gospodarskimi društvi svojega področja in da jih podipira v vršenju njihovih nalog. Gospodarska 6'ruk tura zborničnega področja se v mnogočem razlikuje od drugih banovin. Socialna razvrstitev je pri nas bolj zložena, pogoji za gospodarsko aktivnost z ozirom na standard življenja in stopinjo razvoja težji in reperkusije, ki jih izzivajo mnogi dogodki, občutimo jačje kot v banovinah z enakomernejšo strukturo. Poleg tega nam obmejna lega, pomanjkanje ravne zveze z naš^m najbližjim domačim pristaniščem povzročajo še posebne komplikacije, ki jih drugi deli države ne poznajo. Vsi ti momenti povzročajo, da ima marsikatera zakonska določba ali gospodarska uredba, »prejeta in izdana enotno za celo državo, v naših krajih iz čisto stvarnih razlogov popolnoma drugačen gospodarski učinek, kakor v drugh zborničnih področjih. Kako |e s krizo Na današnje gospodarske razmere ne gledajo vsi enotno. Ro, ki trdijo, da je kriza premagana in da se nahajamo že v polnem novem poletu gospodarske konjunkture. Oni zbirajo vse momente, s katerimi menijo, da bi lahko uspešno utemeljili svoje trditve. So drugi — nezaupljivi, ki nočejo še prav verjeti varljivim videzom izboljšanja in napovedujejo še dolga leta križev in težav. Kje se nahajamo mi gospodarji, voditelji iniclja-tivnosti v zasebni gospodarski podjetnosti? Da odgovorim na to vprašanje, moram predvsem ugotoviti, da ravnokar objavljena uradna statistika Zbornice kaže, da je bilo tudi v preteklem letu število odjav obratov večje od prijav, da je torej stanje obratov nazadovalo in da se proces prefiščanja še ni ustalil. 2e ta različnost nam veleva previdnost. Gotovo je namreč, da po pretežni večini opušča pri nas obratovanje le oni, ki'vidi, da kljub vsem naporom ne more vzdržati borbe za obstoj svojega podjetja. Statistika nam torej ne more potrditi, da bi bil preokret nastal v polnem obsegu. Slika je po panogah in po strokah zelo različna in neenotna. Kjer opažamo trenutna izboljšanja, kažejo obenem mnogi svarilni znaki, da najbrž ne bo dolgotrajno, da je zasnovano na slučajnostnih pojavih, ki istotako meteorsko zopet izginjajo, kot so nastali. To velja predvsem za razmere v zunanji trgovini, ki se je povečala, novo usmerila in vzbuia lahkoverne upe. Toda prefrpke so izkušnje preteklega leta, da bi se mogli zavarovali v možnosti trajnosti te konjunkture. Predobro vemo, da je izzvana zaradi ogromnega oboroževanja, za katerega se trošijo vedno nove milijarde nacionalnih rezerv. Kako bo letos? Optimisti smatrajo, da se bo letošnje leto naš nacionalni dohodek dvignil za kakih šest milijard dinarjev in gradijo na to predpostavko svoje račune glede javnih dajatev in bremen. Po dolgih letih politike pretirane deflacije nastopa v javnem gospodarstvu kreditna ekspanzija, ki gre do skrajne kapacitete gospodarstva. Kakor uvideva- mo potrebo javnih del in potrebo likvidacije mo-ratornega stanja za kmečke dolgove, moramo na drugi strani svetovati in priporočati previdnost, svariti pred prenagljenostmi in pretiravanji. Finančni minister pričakuje od gospodarstva 650 milijonov več dohodkov kot v tekočem budžetskem letu. Minister za socialno politiko uveljavlja nove vrste zavarovanja, znaten del kmetskih dolgov se socializira ter ga mora prevzeti država in denarni zavodi — poleg tega pa se emitira nova tranša notranjega posojila v višini pol milijarde, v katero se želi pritegniti največji del likvidnih rezerv gospodarstva. Javna dela Stališče naprain vprašanju javnih del je podrobno ugotovila že prejšnja Zbornica. Pri javnih delih je treba stremeti za tem, da ho direktna in indirektna korist, ki jo ima od teh investicij narodno gospodarstvo, čim večja. Treba jih je izvršiti t lastnim materijalom in oddajati izključno domačim podjetnikom. Naše zbornično področje je izredno važno tranzitno ozemlje za promet s severa, na Jadran in v Italijo in je zalo potrebno, da se utrditev in modernizacija tranzitnih cest, kakor tudi zgradba direktne zveze s Sušakom stavi v prvenstveni program javnih del. Mi to toliko bolj upravičeno pričakujemo, ker se je dravska banovina pri podpisu prve tranše bonov za javna dela odzvala s polnim zneskom sto milijonov dinarjev, kar kaže skrajni napor našega gospodarstva. Sodelovanje z drugimi zbornicami V vseh načelnih in skupnih vprašanjih ho zbornica kakor doslej sodelovala v najožjem stiku i vsemi posestrinanli v kraljevini, s katerimi v«držuje prijateljske odnošaje. I* svoje prakse v preteklih letih lahko ugotovim, da so pogoste skupne konference o važnih zakonskih načrtih in gospodarskih vprašanjih mnogo doprinesle k medsebojnemu zbližanjn, spoznanju in razumevanju potreb in stališč gospodarskih krogov vseh delov države in predstavljajo v tem oziru velik faktor, ki je za bodočnost gospodarske politike neprecenljivo važen. Tudi so skupni nastopi v odločilnih vprašanjih mnogo pripomogli, da je bilo tudi v dobi avtoritativnih režimov stališče gospodarstva vpoštevano. Osnovna gosp. vprašanja V prvo skupino spadajo oni, ki jo prinaša naravni razvoj, nivelacija in integracija gospodarskih prilik v naši kraljevini in izenačenje gospodarske zakonodaje in javne oprave samo seboj. Druga nič manj težka skupina vprašanj je sanacija posledic krize, obnova in poživljenje prometa in kredita, jačanje nacionalnega dohodka in borba proti izrodkom krize. Tretja obsega prilagoditev našega gospodarstva na izpremenjene prilike v svetli, odnošajili napram inozemstvu, -posebno naprain našim sosedom, s katerimi smo stali desetletja v živahnih kupeijskih stikih, dopolnjujoč vzajemno medsebojne gospodarske potrebe. Te stike je gospodarska vojna, ki traja na evropskem kontinentu že od leta 1926 — torej celo desetletje — uničila in jih podredila politični kontroli, ki je imela vse druge račune kot pa je interes gospodarske vzajemnosti. Zbornični proračuni Za predsedslvenim poročilom g. Jelačina, ki ob času poročanja še traja, pride na dnevni red razpravljanje o zborničnem proračunu. Proračun zn letošnje leto izkazuje v izdatkih vsoto 3,285.000 Din, kar pomeni v primeri z lanskem proračunom zmanjšanje za 8000 Din. Dohodki so v novem proračunu predvideni z vsoto 3,366.000 Din, torej za 60.000 več kakor lani. Kakor prej bo Zbornica tudi letos pobirala 8% zbornično doklado. Hans Albers in Lotle Lang V napetem in prekrasnem filmu, ki je bil posnet v najlepših krajih sončneGrčiie Jutri premiera in Jusi. Krstna predstava v Kinu Maticu Pod vroClm solncem Odklopite* elektr. toka pred sodiicem Sme li elektrarna odkiopiti tok nerednemu plačniku l Maribor, 7. januarja. Maribor-~ko okrožno sodišče rešuje sedaj zani- mivo vprašanje. Mestno električno podjetje je nekemu odjemalcu odklonilo tok, ker ni toka pravočasno plačeval in ker je bil v zamudi s plačilom, ko mu je tok bil odklopljen. Podjetje je tega odjemalca večkrat opozorilo, da bo tok odklopilo, če ne bo v redu poravnaval svojih obveznosti. Poleg tega je bil ob priliki oddaje toka pismeno izrečno opozorjen, da ima mestna občina v določenih slučajih pravico do odklopitve toka. Med te slučaje spada tudi zamuda v plačilu toka. Odjemalec se je temu postopku mestne občine uprl in postavil na stališče, da občina nima pravice teka odklopiti, ker ne sme enostransko odstopiti od pogodbe. Odjemalec uveljavlja mnenje, da ima občina pravico račun iztožiti, nikakor pa ne toka odklopiti in opira to pravno mnenje na predpise obč. drž. zakonika. Poleg tega se je postavil na stališče, da je mestna občina po svojih pravilih dolžna tok dobavljati češ, da izvira ta dolžnost iz obstoja električnega podjetja, ker je ono edino tako podjetje in ima vsled tega mono-pclski značaj. Odjemalec smatra razsvetljavo za življenjsko potrebo in je vsled tega dobavljanje toka po mestni občini javnopravnega značaja, ki se ne sme presojati po trgovskem zakoniku. Odjemalec pa Sodeluje zbor donskih kozakov pod vodstvom dirigenta Jarova! Film o krvavi ruski revoluciji! Moskva leta 1917. Zlom carstva in pretresljiv* usoda emigrantov I Jutri premiera v kinu UNIONU? Pola Negri 1 nepozabna iz veleiimal B »MA/.URKA«. — Gus.av I Diessl, Suši Lanner, I W. Kapplor Naročajte „l!ustrerano prilogo S” V božično številko našega lista smo priložili aa ogled ilustrirano prilogo in poziv, naj nam aaši naročniki do novega leta sporoče, ali hočejo za skromno doplačilo 2 Din mesečno to tedensko prilogo prejemati. Doslej smo prejeli že veliko odgovorov naših oaročnikov, ki žele ilustracijo čim prej imeti. Večina oaročnikov pa se doslei še ni ogla* sila. Opozarjamo p o o o * o o . da bomo prilogo začeli i z d • t a 11 I«, če se bo priglasilo d o v c I i oaročnikov. Prilogo nameravamo izdajati vsako soboto in je najnižja naročnina določena le za one. ki so naročniki vsakodnevne izdaje našega lista. Prosimo, da prav vsi, ki bi radi imeli ilustrirano prilogo, čim prej sporočite na: »Propagando! oddelek Slovenca in Slov. doma«, da fo želite za doplačilo 2 Din mesečno prejemati. Invalidi so zborovali Celje, dne 7. januarja. Kakor druga leta, so tudi letos imeli invalidi na praznik Sv. Treh kraljev svoje običajno vsakoletno zborovanje. Letos se je vršil občni zbor v mali dvorani Narodnega doma, in sicer dopoldne. Da vlada med vojnimi žrtvami za organizacijo izredno veliko zanimanje, je najlepši dokaz v tem, da 6e je udeležilo občnega zbora okrog 300 članov in članic, ki so vsi z napetostjo sledili posameznim poročilom. Občni zbor je vodil predsednik, major g. Orel, ki je pozdravil vse vojne žrtve, ki so z obilno udeležbo dokazale, da se zavedajo pomena in važnosti svoje organizacije. Prav toplo je pozdravil predsednik tudi navzočega župana m".sta Celja g. Mihelčiča, ki je s svojo navzočnostjo pokazal, da ne pozabi tudi na vojne žrtve. Zupan se je za pozdrav lepo zahvalil in obljubil, da bo po svojih močeh podpiral stremljenja in težnje invalidov. Sledila so izčrpna poročila posameznih funkcionarjev, iz katerih je razvidno, da je odbor storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da 6e izboljša tako položaj vseh invalidov kakor tudi posameznikov. V neštetih primerih je uprava intervenirala za svoje člane na raznih merodajnih mestih. Iz poročil je razvidno, da število članstva narašča, ker je vsekakor zelo razveseljiv pojav. Blagajniško spanje društva je povoljno. Pri volitvah je bil ponovno izvo'jen stari odbor z majorjem g. Orlom na čelu. Na zborovanju je bila tudi sprejeta in odposlana ministru za socialno poVtiko resolucija, ki zahteva, naj se izboljša invalidski zakon v smislu zahtev in sklepov invalidske organizacije. Ko je bil dnevni red irčrpan, je zaključil predsednik izredno lepO uspelo zborovanje. ki jih velja viditi... ali ne videti »Cesar Kalifornije« (Matica). To je film Luisa Trenkerja, ki je z ^Izgubljenim sinom- in s tem najnovejšim delom krenil na docela druga filmRka pota, kakor jih je hodil prej s svojimi zimskošportnimi in planinskimi deli. Od prejšnjega dela je prinesel v novo področje nekaj odlik, ki jih sicer tako zvani igralski filmi nimajo: smisel za pokrajinsko fotografijo in čuvstvena, slikovna razpoloženja, čut za pristnost in jedrnatost v podajanju. »Cesar Kalifornije obravnava zgodovinsko snov, ki smo jo v obliki romana brali pred božičem v »Slovenčevem« podlistku »Zlato;. To je zgodba nemškega izseljenca Suterja, ki je po pustolovskih polih odkril Kalifornijo, ustvaril iz puščave raj, si pridobil ogromna posestva, tedaj pa je nekako pred sto loti zavrlo njegovo delo odkritje zlatih najdišč a Kaliforniji. Zlato je privabilo na kalifornijska polja, in vrtove armade pustolovcev, ki so uničili življenjsko delo Suterja in srečo tisočev delovnih ljudi. Film ni drama, temveč zgodovinska filmska reportaža, prežet^ z osnovno mislijo, da je zlato poguba in bežno 'slepilo, zemlja In delo pa sta vrednosti, ki človeka držita pokoneu stoletja in stoletja. Film odlikuje, kakor smo že dejali, čudovita fotografija. Njegova odlika je tudi v tem, da nam pokaže pot na ameriški zapad, ki jo poznamo iz toliko bedastih, stereotipnih >WiId-west< filmskih indijanaric, v dostojni evropski resni obliki. Proti koncu vsebuje film nekaj divjih dramatičnih prizorov, ki zabrišejo prejšnjo fotografsko raztegnjenost in nedra-matično nizanje slik. Je pa resno in v estetskem oziru visoko stoječe delo. vredno neprimerno več, kakor običajna programska mašila. j. iz tega nadalje izvaja, da bi 6e električno podjetje moralo teh okoliščin zavedati in da bi moralo vedeti, da se obrtniku, mišljeni odjemalec je obrtnik, z odklonitvijo toka jemlje vsakdanji kruh, kar je proti dobrim šegam in navadam. Odjemalec toka je zahteval od mestne obične visoko odškodnino za ves čas, kar mu je bil tok odklopljen in vsled tega po njegovem mnenju ni mogel v delavnici izvrševati svoje obrti. Mestna občina se je v tem sporu postavila na stališče, da je dobavljanje električnega toka Dopol-noina trgovska zadeva, ki nima nikakegfrisjjiiio-pravnega značaja. Vsled tega se pred doba Vlfatijem toka od odjemalca zahteva pristanek na pogoje, ped katerimi se tok dobavlja, kar se izvrši šele po pristanku na te pogoje. Poleg tega se odjema kc pozneje večkrat oi> priliki izstavljanja računov na te pogoje opozarja. Tako odjemalec ne more biti v dvomu glede svojih pravic in dolžnosti. Mestno električno podjetje pa poleg tega odjemalec, ki so zaoftali s plačilom opozori, da toka več ne bo dostavljalo, če račun ne bo poravnan. Iz tega že samo ob sebi sledi pravica, aa tok ustavi odnosno odldopi. Stališče mestne občine je, da je pogodba o dobavljanju toka zasebnopravnega značaja in se ima presojati po trg. zakoniku, ker je v sporu ti-g. pogodba in vprašanje njene izpolnitve. Ker je po mnenju mestne občine aokazano. da odjemalec ni izpolnjeval svojih dolžnosti, je imela mestna občini pravico dobavo toka ukiniti in zato ni od'go-vorna za odjemalčevo šodo, če jo je imel. Sodišče je v svoji razsodbi po izvršenih dokazih ugotovilo, da je tožnik - odjemalec ravnal protipogodbeno. ker se ni držal dobavnih pogojev in je vsled tega občina upravičeno odklopila tok. Sodišče ni pristopilo k pravnemu mnenju tožnika, ki je zahteval visoko odškodnino in izreklo, da za ta primer niti določbe obrtnega zakona radi svojevoljnega prekinjanja in ustavljanja pogona v gotovih podjetjih, niti zakon o pobijanju draginje življenjskih potrebščin ne pridejo v poštev, ker se mora tudi v tem primeru predpostavljati, da odjemalec življenjske potrebščine plača in ni mogoče nikogar prisiliti, da jih daja na up. Sodba odklanja tudi mnenje, da bi bilo v sponi javnopravno vprašanje ter obravnava slučaj iz stališča obč. drž. zakona poudarjajoč, da mora v zadevah, ki j*?se-gajo v javno življenje [»sebno vladati urejeno poslovanje in red. Tožnik je proti tej sodbi vložil priziv, v katerem še obširneje izvaja svoje ugovore proti postopanju mestne občine. Očividno se bo s tem vprašanjem bavilo še 3. inštanca. O izidu te zanimive pravde bomo ob času še poročali. Mostnfna Ljubljana, 8. januarja. Nekaj mesecev sem pobira mestna občina pn nekaj dni na mostovih in cestnih križiščih prispevke za zaposlitev brezposelnih. Dohodek te nabiralne akcije se steka r fond za brezposelne, ki služi za nastavitev delavcev pri koristnih javnih delih. Potrebnih in koristnih javnih del je mnogo. Ako bo dovolj denarja, bodo postopoma vsi izvršena. Z dohodki mostnine in davščine na sobe in uslužbence gradi mestna občina v Zg. Šiški kanal, ki je bil potreben iz zdravstvenih vidikov, kakor tudi zaradi škode, ki jo je voda stalno povzročala. Kanal je globok skoro štiri metre in sedaj dograjen v dolžini 200 m. Za delavske plače je občina doslej izdala 27.000 Din. Poudariti je treba, da se denar, ki ga darujejo občani na mostovih in pri drugih socialnih akcijah, porablja izključno le za plače delavcem. Materialni izdatki se krijejo iz posebnih prispevkov prizadetih posestnikov, ki s tem socialno akcijo izdatno podpirajo ali pa iz rednega proračuna. — Mesto pripravlja nekaj novih javnih del, zato vabi občine, da naj radi prispevajo prihodnje dni, ko bo pobiralo zopet mostnino. Kdor gre na sprehod po Šiški, naj si to koristno kanalizacijo ogleda, da bo videl, kako pravilno in koristno se darovani denar porablja. Naročajte Slovenski dom! Kulturni koledar i/alentin Vodnik Dne 8. januarja 1819 je umrl za kapjo pesnik in novinar Valentin^ Vodnik. — Rodil se je dne 3. februarja 1758 v Zgornji šiški. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, nakar je stopil v frančiškanski rod. — Po dovršenih bogoslovnih študijah je bil posvečen v mašnika (1782). Ker je Jožef II. ustanovil mnogo novih župnij, je tudi Vodnik najprej odšel »duše past< v Soro, potem na Bled, Ribnico in končno v Gorjuše pri Bohinju, kjer je prišel v ožji stik z baronom Zoisom. Z Gorjuš je prišel Vodnik v Ljubljano, kjer je ostal do svoje smrti. Vodnikovo delo jo ogromno. S svojimi prvimi pesniškimi poizkusi v Pisanicah je dal komaj slutiti, da se v njem skriva tako prirojen in zdrav talent. Šele ob modrem vodstvu Zoisa se je Vodnik razvil v pesnika, ki je dal s svojimi preprostimi in krepkimi verzi slutiti, da je tudi slovenščina sposobna za izražanje umetniških nastrojenj. Njegova zbirka pesmi leta 1806: »Pesme za poskušinoe so mu dale pravico do naslova prvi slovenski pesnik. Toda Vodnik ni bil samo pesnik. Z »Veliko pratiko« (1795—1797) je hotel slovensko ljudstvo poučevati v gospodarstvu, zemljepisju, računstvu, vremenoslovcu, obenem pa ga kratkočasiti 8 poučnimi zgodbicami in pesmijo. Z »Lublanskimi Novicami«, prvim slovenskim časopisom, ki ga je urejeval tri leta, je hotel slovenskega bralca v njegovem jeziku podučiti o vseh važnih dogodkih, ki so se godili po svetu. — Napisal je zgodovino Kranjske: Ge-schichte de« Herzogthums Krain. — V času francoske okupacije, ko so nastale prve slovenske šole, pa je v kratkem času zaporedoma napisal 5 šolskih knjig. — Zbiral je tudi gradivo za velik slovenski slovar, ki ga pa radi prezgodnje smrti ni mogel izdati. Valentin Vodnik je bil široko razgleden mož, ki zaradi takratnih slovenskih razmer ni mogel postati v nobeni panogi strokovnjak. — Prijel je za delo tam, kjer je bilo potreba in položil s tem temelje poznejšim rodovom. Pisal je pesmi, toda priredil je tudi Lekarske bukvice in Babištvo. — Njegovo delo pa ostane temeljni kamen slovenske kulture. Ljubljana danes Koledar Dane«, petek 8. januarja: Severin. Jutri, soboto 9. januarja: Jul. in Baz. Nočno sluibo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 41, mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. • . Drama: Zaprto. Opera: Zaprto. Kino Union: Ti si moja sreča. Kino Sloga: Upornikova hči. Kino Matica: Cesar Kalifornije. • ior|2 * K I N i t kU f IZA Danes poalednltč! NallepSl pevski Um sezone! I Pote BBNJANIN aiOU . 1 c Ailte lz Tosce, Aid«, Norme In Manon Lescant Ti si mola sreča Zadnja prilika, da sl ogledate prekrasen Ulm. kakrtnega te dolgo niste videli i ittuimi Danes premieraI Popularna mala SHIRLEY TEMPLE y prekrasnem filmu tv nemškem leziku) Upornikova hči MATICA TEL. 21-24 Danes poslednllčt Gigantski film Cesar Kalifornije v glavni Vlogi LUIS TRENKER ž/W&fco/i>e 06 16.,19.15^ 21.’5 ja>u' Prirodoslovno društvo v Ljubljani priredi kot svoje XI. poljudno-znanstveno predavanje izredno zanimiv potopis po Kanarskih otokih. Vodja afriškega oddelka na Dunajiskem etnološkem muzeju g. dr. J. D. Wolfel, ho poročal o svojih narodopisnih raziskovanjih na teh srečnih otokih. Posebna zanimivost tega predavanja je predavanje starih kanarskih plesov in pesmi na originalnih gramofonskih ploščah. Pokrajinske in folkloristične slike bodo pojasnjevale predavanje. Društvo vabi širše občinstvo na čim številnejši obisk. Predavanje bo 12. t. m- v dvorani Delavske zbornice ob 20. uri. Proteus. Da omogočimo naročnikom cenejšo vezavo, je sklenilo Prirodoslovno društvo poseben dogovor s knjigoveznico. Vsi naročniki, ki želijo vezati I., II. ali ITI« letnik, naj izroče te letnike najkasneje do 15. januarja ali Prirodoslovnemu društvu v Ljubljani ali pa direktno knjigoveznici Žabjek (Dalmatinova 10) — samo pod pogojem istočasne vezave velja izredno ugodna cena 15 Din za letnik. Dva zanimiva konccrta bomo i!m«li tokom log« meseca v režiji Glasbene Matice ljubljanske. V petek, dno 15. t. m. nastopi v maili Fidhann epilog najprej na mariborskem sodišču, kjer je pred nedavnim padla sodba. Dama je bila obsojena pogojno na 7 dni zapora. Kakor vse kaže, oklevetanci to kazen ne * smatrajo za zadoščenje in se zdi, da bodo izkoristili še nadaljnje sodne instance. Primer je vsekakor zelo zanimiv, ker posega v tisti del našega javnega življenja, v katerem 6e vedno kažemo v luči Cankarjevega hlapca Jerneja ... Bilanca našega nogomelnega prvaka: SK Ljubljana polaga račune Ljubljana, 8. jan. Lota in leta je trajala ostra borba med vodilnima slovenskima kluboma Ilirijo in Primorjem. Medtem, ko sta ljubljanska rivala lomila kopja v brezplodnem in zagrizenem boju, so jima v mariborskih klubih doraščali nevarni nasprotniki. Brezplodno izživljanje sil v slovenski metropoli je povzročilo tod zastoj, v Mariboru pa napredek, tako da so zadnja leta pokazala pet slovenskih klubov približno enake moči, in to: Primorje, Ilirija, Maribor, Železničar in Rapid. Končno je bivše Primorje, da bi v državni ligi čim uspešnejše zastopalo slovenski nogomet,'poskrbelo, da so se trije najboljši igralci SK Maribora preselili v Ljubljano; na ta način je SK Maribor oslabel, Primorje pa je pridobilo na udarni sili. Nesoglasja med igralci so, kakor tudi še nedavno, ponovno povzročila, da se je nekaj izbornih igralcev bivšega Primorja prijavilo za Ilirijo. Uspeh našega zastopnika v ligi je ostal potem razumljivo slabši in manj zapažen, kot je bilo pričakovati po pristopu Mariborčanov. SK Železničar je ostal približno enako močan, SK Rapid je iz nekaterih razlogov nazadoval, zato pa sta sc oba ljubljanska rivala okrepila. V sledečih borbah za mesto v ligi, je imela Ilirija srečnejšo roko. Postal je naš reprezentant v ligaških tekmah. Belo-zelena enajstorica je bila ob tem Času prav močna, brez dvoma najmanj toliko kakor črno-bela. Z veliko radovednostjo smo vsi pričakovali, kako se bo naš novi zastopnik odrezal. Novi SK Ljubljana Prišlo pa je drugače. Nogometna sekcija SK Ilirije je v zadnjem času imela z odborom precej sitnosti. Trenja, ki je nastalo, ni bilo mogoče kar tako meni nič tebi nič izgladiti. Onim našim športnim delavcem, ki so imeli že več let v načrtu fuzijo obeh vodilnih slovenskih klubov, se je zazdelo, da je končno napočil za ta namen primerni trenutek. Po skrbnih posvetovanjih in pripravah so končno ustanovili nov klub, spojino Ilirije in Primorja, klub, ki naj nosi naziv ŠK Ljubljana, da s tem reprezentira kraj, kjer je nastal in kjer naj se razvija. Na žalost so že takoj spočetka kompletno ostali le nogometaši bivšega ŠK Primorja pri SK Ljubljani, medtem, ko je nekaj prvorazrednih sil bivše Ilirije stopilo v druge klube. Med njimi predvsem odlični centerhalf Župančič, ki je pristopil k zagrebškemu Gradjanskemu, kjer je še zdaj. Tekme za prvenstvo v podzvezi je novoustanovljeni klub z uspehom prestal. Pod vodstvom madžarskega trenerja g. Gaborja Obitza so igralci pridno trenirali za prihodnje ligaške borbe. Nihče se ni zmenil za to, če so zagrebški »prijatelji« slovenskega nogometa po stari navadi spet začenjali metati polena pod noge, češ SK Ljubljana ni upravičen, da letos sodeluje v ligi. Sodelovanje v ligi nam je definitivno zagotovil BSK s svojim odličnim stališčem. Le še dva meseca sta nam manjkala do pričetka ligaških borb. Vsak si je obetal od našega bodočega zastopnika samo najboljšega. Moštvo se je v kratkem naču tehnično in tudi taktično zelo spopolnilo, res da nekoliko na škodo fizični kondiciji, kar se je pokazalo prav kmalu — v bližnjih izločilnih tekmah. Uspehi in neuspehi Velik napredek našega nogometa se je jasno izrazil v tekmi z dunajsko Admiro. V Ljubljani je zmagala s 4:2, toda dunajski časopisi so sami priznali, da le zelo po sreči. Še večji uspeh smo dosegli proti Vienni — 3:8, neodločeno. Dalje je SK Ljubljana porazila reprezentanco Sofije s 3:2. Te uspehe so z živahnimi komentarji registrirali tudi ostali jugoslovanski časopisi. Prišle so tekme za državnega prvaka leta 1937. Pred prvo tekmo so izstopili bivši Ilirijani: Jug, Sočan, Slapar, brata Laha in Žitnik. Prvo tekmo, z Jugoslavijo, je okrnjeno moštvo Ljubljane dobilo z 2:1. Drugo je odločilo sredi Osjeka z rezultatom 3:0 v svojo korist. Nato je sredi Zagreba remiziralo z Gradjanskim (0:0). Iz treh tekem 5 točk — iz ostalih šestih samo dve! — Z BSKom v Ljubljani 0:8, v Haškom v Ljubljani 0:0, z BASKom v Belgradu 1:4, s sarajevsko Slavijo v Sarajevu 1:3, s Hajdukom v Ljubljani 0:1, s Concordijo v Zagrebu 2:2. Iz prve polovice tekmovanja smo izšli s pičlimi sedmimi točkami! Upajmo, da bo drugi del boljši — dne 7. marca že pričnemo! Mariborsko gledališče Petek, 8. januarja: Zaprto. Sobota, 9. januarja: Ob 20 »Kadar se utrga oblak«. Premiera. Bloki. Premiera^ »Kadar se utrga oblak« v mariborskem gledališču. V soboto 99. t. m. se uprizori drama Joka Žigona »Kadar se utrga oblak«. To je eno najmočnejših sodobnih slovenskih del. PTUJSKO GLEDALIŠČU Ponedeljek,1 11. januarja: Ob 20. »Kadar sc utrga oblak«. Gostovanje Narodnega gledališča iz Maribora. Mariborsko gledališče spet gostuje v ponedeljek 11. t. m. To pot uprizori eno najmočnejših sodobnih slovenskih del, dramo prof. Joke Žigona »Kadar se utrea oblak« Zakaj ne moremo napre*T Kje je treba iskati vzrok, da smo se po dobrih propozicijah in izgledih proti pričakovanju slabo usidrali? — Prav gotovo v precejšnji meri pri denarju! Klubi v dobrih gmotnih razmerah svojini igralcem preskrbe ugodnejšo eksistenco. Idealizem more biti edina in izključna gonilna sila le v onih klubih, ki so še v 0]>oziciji, ki se še bore za gornja mesta v svojem kraju, ki še niso na vodilnem mestu. Pozneje mora biti trud honoriran, čim boljše je honoriran, tem z večjim veseljem igrajo igralci, — kajti vsak delavec je vreden plačila, ne plačila dobesedno, ampak vsaj manjše nagrade, primerne podpore! Kdo naj jo igralcem da, če ne klub? Zato naj bi tudi pri nas javnost tako podpirala, kakor drugod podpira svoje klube! Uspehi bi brez dvoma sledili kakor učinek fizikalnemu vzroku. Prav velik vzrok, da se nismo v prvem delu državnega prvenstva boljše odrezali, je tudi tradicionalna slovenska nesložnost, prevelika individualnost in občutljivost. Ne bomo preiskovali, kdo je kriv, — saj je gotovo, da mora biti nekaj krivde na obeh straneh, — da so bivši Iliri jani odstopili v odločilnem trenutku. Gotovo je, da bi imeli danes več točk in morda vodilnega goalgeterja, če bi Lah Sandi in Slapar ves čas igrala. Kdor je količkaj natančneje razmišljal o tej stvari, bo tej naši trditvi brez nadaljnjega pritrdil. Koncem krajev je našemu polovičnemu uspehu kriva tudi smola. Polovico moštva je bilo v težkih borbah blesiranega. Ker na njihovo mesto ni bilo moči dati drugega moža, se blcsure niso nikoli poleno zazdravile. Moštvo je igralo brez pravega elana, krhko, v zadnjih tekmah izrazito boječe. Položaj se je nekoliko spremenil in obrnil na boljše, ko je prišel v prednjo linijo na mesto centerfora Lah, ki je spet pristopil k Ljubljani. V dveh tekmah je dal tri gole, prav toliko kot njen dotedaj najuspešnejši goalgeter Janežič v vseh devetih. In ti dve tekmi sta bili odigrani celo na tujih terenih! Vsa slovenska športna javnost želi jutrišnjemu občnemu zboru SK Ljubljane, da izvoli odbor, ki bo za naše slovenske potrebe najprimernejši. Na šemu ligaškemu zastopniku naj načeluje odbor, ki bo znal biti nesebičen, nepristranski in ki bo znal v moštvo vliti požrtvovalnega, skupnega duha za bližnje težke borbe! Od tu in tam Celjske novice Celje, 7. januarja. Nesreče na poledenelih tleh. Številne nesreče na poledenelih tleh pričajo, da 6e nahajamo sredi prave zime, čeprav nas nebo š« ni osrečilo e sneženo odejo. Tako so pripeljali prav zadnje dni v celjsko bolnico tri ponesrečence, ker so se ponesrečili na ledu ali pa na poledenelih tleh. V torek se je vračala 26 letna odvetniška uradnica Cepuš Anica z Mrzlice v Celje. Med potjo je padla na poledenelih tleh in «i je nalomila levo nogo. — Na ledu je padel 38 letni dninar Jakob Plavčak, doma iz Logatca, iti si zlomil levo nogo. — Na Gorici pri Veliki Pirešici je neki fant podstavil pri drsanju 10 letnemu posestnikovemu sinu Alojziju Mirniku palico; Mimik je pri tem padel in si zlomil levo nogo. Padel * lestve in si prebil lobanjo. Pri tvrdki Raikusch je bil zaposlen kot sluga 44 letni Lubej Franc. V torek se je nahajal Lubej v skladišču. Med delom je padel z lestve štiri metre globoko ia «i pri tem prebil lobanjo. Maribor Mariborski fotoklub priredi v soboto zvečer v klubskih prostorih v Narodnem domu svoje prvo .javno predavanje. Govoril bo g. Karlo Kocjančič iz Ljubljane o problemih moderne fotografije. Občni zbor združenja mesarjev in klobasičarjev se bo vršil v nedeljo popoldne ob 13. v prostorih hotela Orel. Novosti v esperantskem svetu 9. esperantski kongres v Rio de Janeiro se je vršil v ministrski palači. Brazilska pošta je izdala kongresu na čast poštne znamke z esperant-skim tekstom. Na Japonskem so ustanovili društvo zuanstve-nikov-esperantistov, ki šteje že nad 450 članov. Med njuni je mnogo slavnih profesorjev vseučilišč ter ravnateljev bolnišnic, radioposlaj, zvezdam in drugih važnin ustanov. Mednarodno esperantsko udruženje je prfed kratkim otvorilo svoj dom. General Bastien, predsednik Mednarodnega udruženja, je pri otvoritvi poudaril, da naj služi ta dom miru ter uspešnemu delu za skupen blagor. O priliki svetovne razstave v Parizu se bo vršila tudi važna konferenca pod geslom: »Esperanto v modernem življenju«. Protektorat je prevzel sam predsednik francoske republike, gosp. Albert Lebrun. Kitajski zdravnik in delegat Kitajske pri Zvezi narodov dr. Li Ven M Ing se je te dni pojavil v Splitu. Pred t«m je bil še v Zagrebu in si ogledat v6e zdravstvene ustanove. Prav isti cilj je imel njegov obisk v Splitu. Zanimal se je za zdravstveno stanje v Primorju. Zraven tega si je ogledal tudi vse splitske znamenitosti. Iz Splita je odšel v Dubrovnik, nakar se bo odpeljal v Pariz. Kitajski zdravnik se je baje zelo pohvalno izražal o jugoslovanskih zdravstvenih napravah. Kakor znano, se mudi na Kitajskem kot odposlanec Zveze narodov jugoslovanski zdravnik dr. Štampar, ki tam organizira sanitetno službo. Vodno stanje rseh velikih jugoslovanskih rek je izredno nizko. Kaj takega ob tem času ne pomnijo. Donava je postala tako plitva, da je otež- kočena že plovba po njej. Normalno ie pri Zemunu višina vode meter in pol, sedaj pa je le 80 centimetrov. Po strugi so se pojavili peščeni otoki. Zaradi tega so morali ustaviti ve6 potniški promet na Donavi, tovorni promet pa se vrši le v najnujnejših primerih. Razumljivo je, da bi mnogi tedaj želeli mokrejšo zimo. Tudi bilanca našega rečnega prometa je pokazala letos razveseljiv napredek. V poštev prihajata prav za prav le Sava in Donava. Večja tonaža se je zabeležila zlasti v poletnih in jesenskih mesecih. Točne številke so znane le za enajst mesecev, vendar pa že tonaža teh mesecev prekaša tonažo vsega predlanskega leta. Skupen rečni promet je predlanskim znašal 4 milijone 300 tisoč ton, letos v enajstih mesecih pa že 4 milijone 477 tisoč ton. Tak napredek velja za tovorni promet, dočim potniški pada. Potovanje z rečnimi ladjami je dolgotrajno in dolgočasno, zaradi nizkih cen pa se ga poslužujejo le revnejši sloji. Ostali pa rajši potujejo z železnicami, ki največkrat tudi teko tik ob rekah. Lansko leto je z rečnimi ladjami potovalo le nekaj nad milijon potnikov, dočim jih je bilo leta 1935 štiri milijone, leta 1934 pa kar sedem milijonov in pol. Pravijo pa, da so temu krivi tudi novi mostovi, ki so jih zgradili preko Donave ob Belgradu. Velik medved jo je primahal pred pošto v Gornjem Ribniku pri Ključu ▼ Bosni. Upraviteljica pošte je opoldne pošto zapirala, ko je nenadoma čula za seboj čudno momljanje. Prestrašena je opazila, da prihaja mimo velik medved. Brla je tako prisebna, da ni zakričala, in s tem opozorila medveda na sebe. Medved jo je mahnil kar mimo nje. Primer ni redek v teh krajih, kajti medvedje so se tako razplodili, da se pojavljajo pogostokrat v dolinah. Najbrže je ni take občine, kakor je Osava pri Žepču v Bosni. Prebivalci se prav n,ič ne za- nimajo za občinsike volitve. 8. decembra *o bile razpisane občinske volitve. Prebivalci niso postavili niti ene kandidatne liste. Zaradi tega «e volitve sploh niso mogle vršiti. Banska uprava je sedaj razpisala ponovne volitve. Tudi za to priliko se ne zanimajo. Potemtakem tudi naknadnih volitev ne bo mogoče izvesti. Jadranska plovidba v Splitu bo začela graditi dve novi trgovski ladji, ki bosta imeli nosilnosti po 500 ton in imeli brzino po 14 morskih milj na uro. To bodo prvi parniki, zgrajeni pri nas doma. Na njih bo prostora za 600 potnikov in za 1000" vagonov tovora. Parnika .bosta gotova leta 1938. Gradila pa ju bo ladjedelnica v Splitu. 'm Tovarna Penkala v Lepoglavi je prenehala mt obratovanjem, ker nima naročil. Odpoved je prizadela okrog 800 delavcev in uradnikov. Podjetje je spadalo v industrijski koncern Prve hrvatske štedionice. Spočetka so delali v tovarni kaznjenci, kajti tovarna je bila zgrajena tik ob zidovih kaznilnice. Pozneje p« so prišli do prepričanja, da je bolje zaposliti ljudi izven kaznilnice. Ker je tovarna javila, da bo za vselej prenehala delati, bodo zgradbe pripadle avtomatično državnemu J orarju. Delavce zn Iran iščejo agenti po Sušaku in okolici. Baje jih bodo potrebovali za gradnjo transiranske železnice preko Irana in Perzije. Potne stroške bodo morali delavci plačati sami. Delovni čas je deset ur dnevno. Stanovanje bodo . delavci imeli brezplačno, dočim se bodo morali prehranjevati na svoje stroške. Ageriti hočejo nabrati iz Jugoslavije kakih tisoč delavcev. Naša Narodna banka se je baje odločila, da bo sama zgradila novo kovnico denarja. V kakšnem odnosu bo ta nova kovnica s sličnim podjetjem Kovnico d. d., pa ni znano. Državno prvenstvo v alpski kombinaciji se letos ne bo vršilo na slovenskih tleh, temveč na Mrkopolju 16. in 17. t. m. Prvi dan bo tekmovanje v spustu, naslednjega dne pa v slalomu. Prav gotovo je, da bodo naši fantje odnesli zmago in kakor doslej dostojno reprezentirali naš zimski šport. Jesenski del tekmovanja za nogometno državno prvenstvo se je končal za vse klube z izgubo. To dejstvo naglašajo zlasti zagrebški klubi, ki se. kakor znano, bore proti dosedanjemu načinu tekmovanja tudi iz tega razloga, ker se večina bel-grajskih klubov trdno zavzema za tak način. Ugotovitev, da so klubi imeli izgube, utegne biti resnična, vendar pa je treba pri tem upoštevati tudi dejstvo, da so zlasti zagrebški klubi globoko padli v svoji moči in da njihova igra zaradi tega ni več tako privlačna, kakor je bila svoje čase. Veliko število gledalcev pa nobena tekma z zagrebškimi klubi ni pritegnila nikjer, niti v Zagrebu samem. Znani zagrebški dirigent Lovro Matačie je včeraj dirigiral v Berlinu koncert berlinske filharmonije. Koncert je prenašala tudi zagrebška radijska postaja. Za jugoslovanskega glasbenika je dirigiranje berlinsko filharmonije vsekakor čast. Prav tako poročajo zagrebški časopisi, da so bile včeraj na programu dunajskega radija številne pesmi zagrebških komponistov. Po Slavoniji že nekaj tednov ropa tolpa, w katero pravijo po vseh znakih sodeč, da ie dobro organizirana. Razbojniki ee maskirajo, uidejo pa vselej vsem preganjalcem in zasledovalcem. Vse orožniške postaje stikajo za njimi, vendar pa brez uspeha. Blizu Daruvarja so napadli tl roparji skupino kmetov, ki so Šli na sejem. Enega od njih so ubili, a vse ostale pa popolnoma oropali. Takoj naslednji dan so se pojavili v Pakracu ln oplenili trgovino, trgovca pa skoro do smrti pretolkli. Ne dolgo za tem so vdrli v župnišče pri Bosanski Gradiški, kjer so župnika zvezali in mu zamašili usta, ugasnili vse luči, nakar so prebrskali župnišč« ter odnesli nad deset tisoč dinarjev denarja. Naročajte Slovenski dom! organizatorja tolpe, ki ima svoje mreže razpredene tako daleč naokoli. Izslediti pa jih doslej še niso mogli. Pri nas dež, v Ameriki zima pri 28 stopinjah pod ničlo, kšni gorski vasici še predejo; kfijti sedaj je svet > mehak in si naredil vse nalahko. S sosedom Bajč-kom sva sklenila, da bova šla prosit predivo. Hodila sva od vasi do vasi, pritisnila na vsako kljuko, toda povsod so imeli odslovilne besede že kar pripravljene. Ta je rekel, da je slaba letina, drugi spet, da Se sam nima, pa da bo nama dajal itd Midva pa sva hodila prav lahko, saj nisva dobila nič, kar bi naju težilo. Najbolj so se pač odrezali tisti tam okrog Čateža in Sv. Križa. Pomislite! Dobila sva toliko prediva, da bi si z njim lahko oba zamašila ušesa, pa za eno pest bi ga mogoči* še ostalo. Vrnila sva se in rekla, da bova šla, ko bo letina boljša. Toda do sedaj je še ni bilo in Bajček je tudi že odšel na drugi svet. S kfepetci in ragtjami peš v Trst Tudi v Trst smo hodili. Nosili smo tja kle-petce in pa raglje. Štiri dni smo rabili za to pot. šli smo preko Sv. Vida in Cerknice v Postojno, od tu pa naprej proti Trstu. Dolga in naporna je bila pot, toda prehodila je nisem samo enkrat, ampak neštetokrat. Čakajte, povedala vam bom, kaj se mi je enkrat pripetilo na meji. Malo pred Trstom sem srečala znanko, ki mi je dala kolač fig. Dala sem jih v cekar, ker sem jih mislila nesti domov otrokom. Na meji me ustavi stražnik, pogleda v cekar in vidi fige. »Kaj pa je to, baba,< me nahruli. >Ali ne veš, da kaj takega ne smeš nositi v mesto?«. — »Gospod,< sem mu rekla, »te fige mi je dala prijateljica. Nesla jih bom domov. Naj gospod oprostijo, jaz res ne mislim nič hudega. Da pa se jih ne sme imeti, tega pa tudi nisem vedela.« — »Veš kaj, bahal Če hočeš, da te pustim še naprej, se lepo tam-le vsedi in pojej vse fige, sicer pa boš šla, odkoder si prišla.c S predlogom sem bila zadovoljna in mislila sem si: Čakaj, te bom že ugnala. Vsedla sem se, kamor mi je rekel, on pa je šel nekoliko pogledat ob meji. Trgala sem figo za figo, jo nosila proti ustom, pa jo, ko sem jo prinesla do brade, spustila za bluzo. Kmalu se je vrnil in pogledal, kaj delam. Ko pa je videl, da imam v rokah še samo vrvico, je zakričal: »O, ti baba, kaj si res že vse požrla? No, zdaj le pojdi čez mejo, ampak glej, da mi nikdar več ne prideš s figami.« Bila sem zadovoljna, saj se je izkazalo, da ženska tudi vraga užene. Otroci so pa le bili veseli, ko sem jim prinesla fige. „Dobro, da sem majhna" Saj bi še večkrat rada prišla v Ljubljano, pa se res bojim. Zadnjič, ko sem bila enkrat, sem šla mima frančiškanske cerkve. Ko sem hotela preko ceste je pridrvel kolesar in me podrl. Pa spet drugič se je zaletel eden vame tam blizu banovine. Gospod policaj so rekli, da moram v bolnišnico, jaz pa sem rekla, da ne grem, ker še nisem končala svojih opravil. Dobro, da sem majhna, ker če bi bila velika bi bila še bolj nerodna. Ko sem se zahvalil, je tetka želela še tole: Želim vam srečno pot, naj varje vas Gospod, da srečni bi bili — želimo vam vsi. Tetka Micka, Bog vas živi še preko 100 let! L. B. Kaj pripovedujejo naši A 6 M liri Tetka Micka s Kureščka ilUlKIVIIIII pripoveduje našim čitateljem Podpis prijateljskega sporazuma med Italijo in Anglijo v Rimu. Radio Programi Radio Ljubljana Petek, 8. januarja. 12 Slovenski bieeri (plogčo)). — 12.45 Vreme, poroHla. — 13 Ca«, ST>orcr«l, obvestila. — 19.80 Nacionalna ura: Tujci o Crni (tori (C uro v k' ra Belprada). — 19.50 Zanimivosti. — 20 PloSče. — 20.3» Koncert Društva ljubljanskih konservatoristov (premos Iz Kranja). — 22 Čas, vreme, i>oročida, spored. — 22.30 A,n«leške ploS6e. Drugi programi Petek, S. januarja: Belgrad I.: 20 Prenos W. prle. daliSča. — Belgrad II.: 19 O jueoetovanski rasi (dr. Bo. ris Zarnik). — Zagreb: 20 Celo. — 20.30 Zbor. — 21.30 Klavir. — 22.20 Plesna glasba. — Dunaj: 20.15 Orkestralni koncert. — 22.30 I>unnJ«ke melodije. — Budim, peita: 19.30 Opera. — 23 05 PloSče. — Trst—Milan: 21 Orkestralni koncert. — 23.15 Plesna glasba. — H im Bari: n.15 Plesna sjlrosba. — 20.40 Carabellova o.pe reta