KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1974
STRUKTURA IN RAZVOJ CESTEGA OMREŽJA DANAŠNJE SLOVENIJE
CD HALŠTATSKEGA DO SLOVANSKEGA OBDOBJA
FRANC TRUHLAR
Slovenija je predstavljala s svojim zem-
ljepisnim stičiščnim položajem med Panonijo,
Norikom, severnoitalsko nižino in Jadran-
skim morjem v vseh arheoloških obdobjih
zelo pomemben življenjski prostor, ki je va-
bil k naselitvi že kamenodobnega človeka, in
ki so mu nato sledila ilirska in keltska ple-
mena, Rimljani, Germani in končno Slovani.
Bogata arheološka zapuščina teh ljudstev, do-
kumentirana v nad 3200 najdiščih, priča o
relativno močni obljudenosti današnje Slo-
venije v halštatskem in rimskem obdobju.
Ozemlje Slovenije pa ni predstavljalo le
stičišča številnih narodnosti in kultur, mar-
več zaradi svoje izredne zemljepisne lege v
alpsko-sredozemskem prostoru tudi pomemb-
no komunikacijsko področje z zelo razvitim
cestnim omrežjem, ki je vključevalo poleg
mnogih lokalnih tudi pomembne mednarod-
ne zveze. Kot izrazito prehodno (tranzitno)
ozemlje je povezovalo Norik in Panonijo po
najkrajši poti z Italijo, Jadranom in Dalma-
cijo. Magistrala Slovenije je bila trasa, ki
je znana že iz prazgodovinske dobe kot »jan-
tarska pot«. V rimskem obdobju poteka ma-
gistrala v liniji Aquileia — Emona — Celeia
— Poetovio. Pomembnejše tranzitne zveze v
tem obdobju so še: Aquileia —- Tergeste —•
Tarsatica — Senia; Emona — Virunum, via
Ljubelj; Emona — Praetorium Latobicorum
— Neviodunum — Siscia; Celeia — Juenna
— Virunum; Celeia — Neviodunum — Siscia;
Celeia — Flavia Solva; Poetovio — Flavia
Solva, Carnuntum, Savaria, Mursa.
Cestne trase so se prilagajale v vseh ar-
heoloških obdobjih strukturi naseljenosti in
terena. V pretežno alpskem svetu Slovenije,
pogosto s tesnimi dolinami, velikimi ovinki
in strmimi klanci, se cestno omrežje ni moglo
vedno smotrno razvijati. Tako terensko si-
tuacijo zasledimo večkrat posebno v halštat-
sko-latenskem obdobju, ko nahajamo gradi-
šča predvsem v hribovitem svetu, na strmi-
nah vzdolž dolin ali na obronkih večjih kotlin,
redkeje na osamelcih v ravninskih predelih.
Na takem terenu je bilo komuniciranje več-
krat mogoče samo po tovornih in jezdnih po-
teh ali po pešpotih.
Prometno omrežje se je prilagajalo struk-
turi naseljenosti v vsakokratnem zgodovin-
skem obdobju. Povezovalo je naselja po naj-
krajši in najzložnejši poti, če je teren to do-
puščal, in sicer v prvi vrsti večje naselbine,
upravna središča in vojaške postojanke.
S strukturo in razvojem naseljenosti v ar-
heoloških obdobjih se je usklajalo tudi cestno
omrežje Slovenije. Obljudenost Slovenije je
razvidna iz zemljevidov, ki so sestavni del
dela »Arheološka najdišča Slovenije«. Na in-
tenziteto naseljenosti lahko sklepamo iz šte-
vila arheoloških najdišč, če upoštevamo tudi
kontinuiteto v obdobjih. Ta izkazuje v raznih
obdobjih precejšnje razpone, iz česar lahko
sklepamo na precej dinamično zgodovinsko
dogajanje in na velike premike v slovenskem
prostoru.
Ce izvzamemo pojav ledenodobnega člove-
ka kot prvo znamenje obljudenosti sloven-
skega ozemlja, potem se nam ta naseljenost
pokaže v izrazitejši obliki šele v neolitskem
obdobju. Toda niti neolitik niti temu sledeča
bronasta doba in doba kulture žamih grobišč,
ki izkazujeta le rahel porast naseljenosti,
nam ne dajejo toliko opore v naselbinskih
točkah, da bi mogli te točke povezati vsaj
v glavnih obrisih v neko cestno omrežje.
Domnevati pa smemo, da so bila vsaj večja
gradišča že v tem času v neki medsebojni po-
vezavi.
Z naglim porastom obljudenosti, ki doseže
v halštatskem obdobju najvišjo stopnjo v
prazgodovini, se pokažejo tudi izrazitejši
obrisi prometnega omrežja. Na ta nenadni
vzpon poselitve je poleg drugih geopolitičnih
činiteljev vplival tudi množičen pojav gra-
dišč kot naselbinskih in obrambnih postojank
in nastop železarstva, ki je postalo za gospo-
dastvo in vojsko velikega pomena. Zato se je
cestno omrežje naj intenzivneje razvijalo v
območju halštatskih naselbin v hribovitih
predelih Slovenije. Klasičen svet gradišč so
predvsem Goriška, Kras, Istra, Notranjska,
ljubljanska kotlina in Dolenjska z Belo Kra-
jino. V vzhodni Sloveniji, kjer je halštat slab-
še zastopan, je tudi manj gradišč.
Diagram stare naseljenosti Slovenije do-
seže najvišjo točko v rimskem obdobju, kar
se kaže tudi v cestnem prometu. Z nastopom
rimske kolonizacije začenjajo gradišča v
glavnem izgubljati svojo prvotno naselbin-
sko-obrambno funkcijo. Težišče naseljenosti
prehaja polagoma s pretežno hribovitih v bolj
ravninske predele, ki omogočajo boljše živ-
ljenjske pogoje. V gradiščnih področjih osta-
ne samo del primitivnejših staroselcev, ostali
se podvržejo roman,izaciji in se selijo na
ekonomsko razvitejša področja. Spremembe v
strukturi populacije se kažejo tudi v sestavu
156
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO    XXII 1974
prometnega omrežja. Organizacija rimskih
liomunikacij se prilagaja v prvi vrsti potre-
bam rimske kolonizacije. Prednost imajo ce-
ste, ki povezujejo večje naselbine, politično
upravna središča in vojaške postojanke. Te
točke so povezane z najbolj ugodnimi trasa-
mi. Glavne prometne žile pa predstavljajo
glavne ceste (magistrale, transverzale),' ki so
bile namenjene predvsem civilnemu in voja-
škemu prometu na večje relacije in so pove-
zovale v glavnem rimske ključne naselbinske
in strateške postojanke v Sloveniji in zunaj
nje v sosednih pokrajinah.
Pri prodiranju v izvenitalske pokrajine so
se Rimljani v začetku posluževali že obstoje-
čih prazgodovinskih komunikacij, ki so jih
začeli pospešeno usposabljati za modernejši
promet. V Sloveniji so vključili v svoj pro-
metni sestav večino pomembnejših cest, ki
so imele osnove že v halštatsko-latenskem.
obdobju. Te so začeli prilagajati novi struk-
turi naseljenosti in vojaškim potrebam. Glav-
no pozornost so posvečali glavnim, predvsem
vojaškim cestam. Vzdolž njih so postavljeni
miljniki z označbo razdalje med sektorji,
promet urejajo poštne (preprežne) postaje,
ki so označene v itinerarijih, v bližini antič-
nih cest postavljajo Rimljani svoje pristave
(villae rusticae), rimske utrdbe pa nadzira-
jo ali zapirajo strateško pomembne ceste.
V zgodnjem srednjem veku se struktura
cestnega omrežja ni bistveno spremenila.
Preseljevanje narodov pa je razvoj komuni-
kacij gotovo zavrlo. Vpadi so najbolj priza-
deli magistralo Slovenije, ki je bila usmerje-
na proti Italiji, in stranske ceste v njenem
območju. Pomembnejšo vlogo v prometu pa
so prevzele zopet komunikacije v bolj odmak-
njenih in pred vpadi zavarovanih predelih
Slovenije (refugijska področja).
Prvi Slovani so naleteli na ostanke roma-
niziranega in staroselskega prebivalstva ter
na komunikacije, ki so obstajale že v antič-
nem obdobju. Relativno nizek slovanski po-
selitveni potencial v prvem stoletju koloni-
zacije kljub znatnemu odstotku neslovanske-
ga življa ne kaže na kak večji razmah
prometnega omrežja v Sloveniji. Dejstvo je
namreč, da je imela velika večina slovanskih
arheoloških najdišč svoje osnove že v antič-
nem obdobju in da so ležale vse slovanske
naselbine ob že obstoječih cestah.
Prikaz predstavlja v kratkih obrisih poskus
rekonstrukcije starega cestnega omrežja
Slovenije, predvsem v halštatsko-latenskem
in rimskem obdobju ter se navezuje na pri-
padajoči zemljevid cestnega omrežja Sloveni-
je in na gradivo v delu »Arheološka najdišča
Slovenije.«
TRASE POMEMBNEJŠIH CEST V
PRAZGODOVINSKEM IN  RIMSKEM
OBDOBJU
Solkan (Gorica) — Kanal — Most na Soči —
Tolmin — Kobarid — Bovec — Predli. V Ko-
baridu odcep v dolino Nadiže čez Staro selo in
Robič.
Tolmin — Most na Soči — Idrija pri Bači — Slap
(odcep na Šentviško goro) — Dolnja Tribuša
— Cerkno — Poljane nad Skotjo Loko — Skof-
ja Loka.
Most na Soči (Tolmin) — Koritnica — Cerkno.
Tolmin (Most na Soči) — Koritnica — prehod
mimo Črne prsti v Bohinj.
Solkan (Gorica) — Sempas — Osek — Ajdov-
ščina — Vipava — Razdrto.
Vipavska dolina — Branik — Štanjel — Griže —
Senožeče.
Divača — Rodik — Hrpelje — Črni kal.
Socerb — Črni kal — Loka — Podpeč — Gračišče
— Sočerga (Buzet).
Divača — Škocjan — Rodik — Materija — Ob-
rov — Starod (Sapjane. Trsat).
Zagorje — Knežak — Prem — Obrov — Golac
— (Buzet).
Postojna —• Prestranek —■ Pivka — Knežak —
Trnovo — Ilirska Bistrica — Jelšane — (Trsat).
Divača (Skocjan) — Košana — Pivka (Parje).
Gorjansko —■ Tomaj — Sežana — Divača.
Tomaj — Storje — Senožeče.
Tolmin — dolina Bače — Selška dolina — Škof ja
Loka.
Klariči — Ivanji grad — Sveto — Branik — Vi-
pavski Križ — Ajdovščina.
(Oglej) — Miren — Bukovica — Batuje — Aj-
dovščina — Col — Hrušica — Na lanišču —
Gorenji Logatec — Vrhnika — Ljubljana.
Črni kal — Rožar (Kortina) — Pomjan — Ko-
štabona —• Loncan — Sečovlje.
V Pomjanu zveza čez Šmarje na Gažon in Izolo.
Pri Kaštelu verjetno prehod čez Dragonjo.
Socerb — Osp — Tinjan — Dekani — Koper.
Valdoltra — Ankaran — Koper — Izola — Piran
— Portorož — Sečovlje — Dragonja.
Jelarji — Koper —■ Gažon —• Dvori nad Izolo —
Stara vas — Dragonja.
Divača — Senožeče — Razdrto — Šmihel pod Na-
nosom — Studeno — Planina — Unec. Razdrto
— Hrenovice — Postojna. Razdrto — Prestra-
nek. Predjama — Hrenovice.
Vrhnika — Bistra — Preval je pod Krimom —
Podpeč — Tomišelj — Ig.
Tomišelj — Iška Loka — Babna gorica — Ljub-
ljana. Log pri Brezovici — Notranje gorice —
158
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1974
Podpeč. Ig — Pijava gorica — Spodnja Slivm-
ca — Višnja gora.
Košana (Pivka) — Par je — Jurišče — Stare
ognjenice — Dane — (Cerknica in Stari trg).
Planina — Unec — Rakek — Cerknica — Stan
trg pri Ložu — Smarata — Babno polje.
Stari trg pri Ložu —■ Metulje — Lužarji — Rob
— Golo — Ig. Varianta: Cerknica — Velike
Bloke — Krvava peč — Golo — Ig.
Cerknica — Nova vas — Lužarji — Velike La-
šče — Korinj — Zagradec.
Cerknica (Stari trg) —■ Nova vas — Benete —
Ribnica.
Ljubljana — Pijava gorica — Turjak — Velike
Lašče — Ribnica — Kočevje — Mačkovec —
Koprivnik — Črnomelj —• Kočevje — Črni p>
tok pri. Kočevju (Odcep na Vimolj — Banjo-
loko, Kostel in Kolpo) — Mozelj — Remergrunt
— Predgrad — Stari trg ob Kolpi.
Ljubljana — Škofljica — Grosuplje — Mala Ra-
čna — Krka — Valična vas — Žužemberk —
Dvor — Dolenjske Toplice — Kočevske Polja-
ne — Novi Tabor — Rezanec — Črnomelj —
Pusti gradac — Vinica. Črnomelj — Tribuče —
Adlešiči. Črnomelj — Gradac — Podzemelj —
Metlika.
Obkolpska cesta: Srednji vrh — Vinica — Pod-
ifclanec — Pretoka — Adlešiči — Griblje —
Zemelj — Metlika — Drašiči.
Novo mesto — Gotna vas — Jugorje — Krupa —
Gradac — Crnomeljl Varianta: Gotna vas
(Smihel pri Novem mestu) — Dolenje La-
kovnice — Podgrad — Jugorje.
Ljubljana — Škofljica — Šmarje — Perovo —
Peč — Višnja gora — Ivančna gorica (varianta:
Šmarje — Grosuplje — Gatina — Višnja gora)
— Glogovica — Veliki Gaber — Velika Loka
— Trebnje — Poljane pri Mirni peči — Go-
renje Karteljevo — Mačkovska gmajna — (od-
cep v Novo mesto) — Otočec — Bela cerkev
— Dobrava pri Skocjanu — Zaloke — Drnovo
— Krška vas — (Velike Malence) — Čatež —
Ribnica — Bregansko selo — (Sisak).
Stična — Ivančna gorica — Muljava — Krka.
Stična — Vintarjevec (Javorje) — Šmartno pri
Litiji — Litija. Trebnje — Dobrnič — Korita
— Dobrava — Žužemberk. Poljane pri Mirni
peči — Trebelno — Mokronog.
Poljane pri Mirni peči—■ Statenberk —■ Roje pri
Trebelnem — Smarjeta.
Trška gora — Šmarješke Toplice — Smarjeta
— Škocjan. Bela cerkev — Golo — Gorenja
Stara vas — Orehovica — Mihovo. Dobrava pri
Skocjanu — Grotolje pri Prekopi — Ostrog —
Kostanjevica. Drnovo —> Lesikovec pri Krškem
— Krško.
Trebnje — Dolenja Nemška vas
— Bršljin — Novo mesto.
Mirna peč
Bela cerkev — Tomažja vas — Dolnja Stara vas
— Škocjan — Bučka — Raka — Leskovec pri
Krškem (Krško, Drnovo). Drnovo — Veliko
Mraševo — Podbočje — Stari grad v Podbočju.
Drnovo — Cerklje — Izvir.
Dolenjske Toplice — Gorenje Gradišče — Vavta
vas — Zalog — Groblje — Novo mesto. Vari-
anta: Dolenjske Toplice — Gorenja Straža —
Prečna — Bršljin — Novo mesto.
Novo mesto — Smolenja vas — Ratež — Gorenja
Stara vas — Šentjernej — Groblje pri Preko-
pi — Kostanjevica — Veliko Mraševo — Cerk-
lje — Krška vas — (Velike Malence) — Čatež.
Otočec — Ratež — Male Brusnice — Mihovo.
Podgorjanska cesta: Crmošnjice — Verdun —
Hrušica — Gabrje — Mihovo — Pleterje — Ko-
stanjevica —■ Stari grad v Podbočju — Bušeča
vas — Stojanski vrh — Velike Malence — Ča-
tež.
Trebnje — Mirna — Škocjan — Tržišče — Bo-
štanj. Mirna — Volčje njive — Slepšek — Mo-
kronog. Dolenja Nemška vas — Statenberk —
Mirna vas — Smarjeta. Mokronog — Trebelno
—■ Cešnjico pri Trebelnem —   Cemše.
Tržišče — Slančji vrh — Zagrad — Škocjan
(Smarjeta).
Ljubljana — Sostro — Javor — Prežganje —
Vintarjevec — Šmartno pri Litiji — (Litija) —
Gradišče pri Litiji —■ Polšnik — Podkum —
Svibno — Radeče. Mirna — Sentrupert — Št
Janž — Radeče.
Cesta vzdolž desnega brega Save: Radeče —
Zgornji Erkenstein — Boštanj — Srednje Pi-
javško — Gora Svetega Lovrenca (Dunaj) —
Leskovec pri Krškem (Drnovo). V sredogor-
skem svetu med dolino Save in Mirne se na-
kazuje še nekaj predvsem prazgodovinskiri
poti.
Ljubljana — Šentvid — Medvode'— Škof ja Loka
—• Zabnica — Stražišče — Kranj — Naklo — •
Brezje —■ Mošnje — Radovljica — Bled. Radov-
ljica — Begunje — Žirovnica — Jesenice —
Mojstrana — Podkoren.
Bled — Bohinjska Bela — Nomen j — Lepence
— Jereka — Srednja vas v Bohinju — Stara
Fužina. Bitnje — Brod — Savica — Sv. Janez.
Kranj — Naklo — Kovor — Tržiič. Kranj —
Predoslje — Kokra — Jezersko
Ljubljana — Črnuče — Trzin — Mengeš — Dup-
lica — Kamnik. Varianta: Trzin — Domžale
— Homec — Kamnik. Ljubljana — Črnuče —
Gameljne — Utik — Lahovče — Šenčur —
Kranj. Kamnik — Tunjice — Cerklje — Šen-
čur — Kranj.
Ljubljana —• Črnuče — Domžale — Lukovica
— Blagovica — Trojane — Vransko — Gomll-
sko — Šempeter v Sav. dolini — Žalec — Celje
— Škof j a vas — Vojnik — Frankolovo — Stra-
nice —- Slovenske Konjice — Spodnje Grušov-
je — Slovenska Bistrica — Pragersko — Ptuj
159
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1974
— Gorišnica — Velika Nedelja — Ormož —
Središče ob Dravi.
Kamnik — Gornji grad — Rečica ob Savinji —
Mozirje — Šmartno ob Paki.
Kamnik — Šmartno v Tuhinju — Motnik —
Vransko — Gomilsko.
Ljubljana — Dolsko — Senožeti — Vernek —
Litija. Zveza: Ljubljana — Ihan — Domžale —
Kamnik. Domžale — Moravče — Vače — Me-
dija — Strahovlje — Zagorje ob Savi — Tr-
bovlje — Hrastnik — Dol pri Hrastniku —
Turje — Smarjeta — Rimske Toplice. Zveza:
Zagorje — Trojane. Zveza: Vače — Litija.
Celje — Tremerje — Laško — Smarjeta — Rim-
ske Toplice — Zidani most — Radeče — Sev-
nica —■ Bianca —■ Brestanica — Krško — Bre-
žice — Dobova —.
Varianta: Celje — Pečovnik — Dobiatina — Pa-
dež — Ojstro (Laško) — Marija Gradec — La-
žiše — Rimske Toplice.
Radeče — Razbor — Henina — Jurklošter — Pla-
nina pri Sevnici — Pilštanj —■ Kozje — Pod-
sreda — Križe — Zdole — Krško. Sevnica —
Vranje —■ Brezje pri Dovškem (Stranje) — Ve-
liki Kamen — Podsreda. Zveza: Pilštanj —
Prelasko; Kozje — Buče — Prelasko.
(Slovenska Bistrica, Pragersko) — Crešnjevec —
Laporje — Poljčane — Spodnji Gabemik —
Mestinje — Podčetrtek — Imeno — Prelasko
— Bistrica ob Sotli — Orešje na Bizeljskem
— Pišece — Zgornja Pohanca — Krško (Bresta-
nica). Zveza: Bistrica ob Sotli — Podsreda.
Podčetrtek — Rogatec — Donačka gora.
Celje — Teharje — Proseniško — Sv. Primož —
Šmarje pri Jelšah — Kristan vrh — Sv. Križ
— Rogatec. Varianta: Ponikva — Vodenovo —
Lemberg pri Šmarju — Cerovec pod Bočem —
Donačka gora. Celje — Teharje — Šentjur pri
Celju — Grobelno ■— Šmarje pri Jelšah —.
Celje — Teharje — Ponikva — Poljčane — Ptuj-
ska gora — Lovrenc na Dravskem polju —•
Ptuj. Zveza: Slovenske Konjice — Ziče —
Poljčane. Domnevna zveza: Ptuj — Videm pri
Ptuju — Zakl — Zetale — Rogatec — Podče-
trtek.
Šempeter v Savinjski dolini — Polzela — Šmart-
no ob Paki — Šoštanj — Velenje — Gornji Do-
lič —■ Spodnje Dovže — Slovenj Gradec — Sele
— Podgora — Koti je — Podkraj — Zagrad —
Preval je. Zveza: Slovenj Gradec — St. Janž
pri Dravogradu — Dravograd. Gomilsko —
Braslovče — Letuš — Mozirje. Stranice —
Vitanje — Spodnji Dolič — Gornji Dolič —
Slovenj  Gradec. Domnevna zveza: Celje —|
Ostrožno — Zalog — Pernovo — Velenje. Vi-
dem pri Ptuju — Lovrenc na Dravskem polju
— Pleterje — Stražgonjci — Spodnja Polska-
va
Slovenska Bistrica — Velenik — Zgornja Pol-
skava — Fram — Hoče — Razvanje — Maribor ;
— Pekel — Pesnica — Šentilj v Slov. goricah. I
Zveza: Stražgonjci — Rače — Slivnica pri Ma- ;
riboru — Hoče — Maribor. Pesnica — Gradi- ;
ška —■ Zgornja Kungota — Svečina. I
Maribor — Ruše — Ožbalt — Radlje ob Dravi i
—Vuzenica — Dravograd — Prevalje (Dravo-1
grad — Vič — Libeliče). Varianta: Zgornja
Vižinga — Muta — Spodnja Gortina — Trbo- ■
nje —. Maribor — Kamnica — Brestemica — ,
Bistrica pri Rušah — Spodnja Selnica.
Ptuj — Starše — Loka — Sv. Miklavž — Ma- j
ribor.
Ptuj — Vurberg — Reberca — Dogoše — Ma-
ribor. Zveza: Vurberg — Dvorjane — Zgornja
Korena — Celestrina — Pernica —> Pesnica.
(Pekel). Domnevna zveza: Pernica — Jarenin-
ski dol —• Šentilj v Slovenskih goricah.
Ptuj — Placar — Gomilci — Trnovska vas —
Spodnja Senarska — Obrat — Benedikt v Slov.
goricah — Trstenik — Ihova — Lastomerci —
Gornja Radgona. Domnevna trasa: Trnovsika
vas — Cerikvenjak — Očeslavci — Radenci
(Radgona). Varianta: Placar— Gomila — Crm-
Ija —' Radehova —• Spodnji Porčič — Zenjak
— Benedikt v Slov goricah —.
Ptuj — Rogoznica — Pacinje — Hlaponci —
Savci — Sv. Tomaž pri Ormožu — Zgornji Ka-
menščak — (Ljutomer) — Križevci pri Ljuto-
meru — Verze j — Bratonci — Bogojina —
Motvarjevci (Prosmjakjovci). Varianta: Ptuj
— Gabemik — Rotman — Stara gora — Videm
— Spodnji Kocjan — Radenci. Domnevne
trase: Šentilj v Slov. goricah — Sladki vrh —
Podgorje — Črnci — Gornja Radgona. Mari-
bor — Pernica — Lenart v Slov. goricah —
Osek — Videm — Križevci pri Ljutomeru —
Veržej — Reberca — Zgornja Voličina —
Strma gora — Lenart v Slov. goricah — Be-
nedikt v Slov. goricah — (Gornja Radgona).
Ptuj —' Ristovec —■ Spuhlja — Stojnci — Bori
— Zavrč —. i
LITERATURA
Gradivo za Arheološka najdišča Slovenije.
Publikacijo pripravlja SAZU.
160