Štev. 84.
POLITIČEN LIST Zi) SLOVENSKI NRROD.
Leto XXXII.
r
UredniStvo jc v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vhod lex dvorISče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10.—12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vražajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniikega telefona Stev. 74-
V Ljubljani, v četrtek, 14. aprila 1904.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20h. V upravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev.
Vsprejema naročnino, lnaerate In reklamacije. —
Imeratl se računalo enoatopna petltvrsta (dolžina 72 milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat 11 b, za trikrat
Q b, za več kot trikrat 8 b. v reklamnih noticah atane enostopna garmondvrsta 26 h. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
UpravniSkega telefona Stev. 188.
Avstrija in Italija.
Minoli teden so se vršili važni politični dcgcdki. Anglija in Francija sta po svojih zastopnikih podpisali nove dogovore, ki urede prepcrna vprašanja mej obema državama za dolgo vrsto let. Tudi Bolgarija in Turčija sta sklenili novo pcgodbo, ki utegne pomirljivo vplivati na makedonske vataše. Za nas pa ima pcseben pcmen shcd itali janskega ministra za vnanje posle Tittonija z grofom Go!uchowakim minolo soboto v Opatiji.
Vse italijansko časopisje se bavi s tem dogodkom. Vladni listi pripisujejo temu shodu velik pomen. Tako piše »Giornale d' Italia« : »Srečni smo, da se je vršil ta shod, ki bode razpršil nesporazumljenja«. »Tribuna« raglaša: Mnoga gospodarska vprašanja so bila povod temu shodu. Balkansko vprašanje pa je ustvarilo' nasprotja, ki se morejo poravnati mirnim potom, ker točke zveznih pogodeb ne segajo tako daleč". In »Mattino« dostavlja: Ta shod je dokazal, da ima trodržavna zveza življensko meč. Končane so politične težave in nevarnosti. P o -litično obzorje je zopet jasno.
Drugače sodijo radikalni in Franciji prijazni listi. Sedaj, ko se pripravlja v Rim predsednik francoske republike, da osebno potrdi prijateljstvo med Italijo in Francijo, gre minister Tittoni v Opatijo reko stiskat avstrijskemu ministru za vnanje posle, ne da bi pre sil dovoljenja pri voditeljih irre-dente To je izdajstvo svete narodne stvari italijanske! Tako gromi iz uredništva mi lanskega »Secolo« in njemu sorodnih listov. Te viste ljudem so še vedno v živem spominu vroči dnevi pri Kustoci in Visu. Avstrija jim velja kot smrtni sovražnik, dokler biva zadnji Italijan v avstrijskih pokrajinah.
Zadnja leta so bile politične razmere med Avstrijo in Italijo precej napete, politično obzorje ob meji jako oblačno. Saj so še v živem speminu lanski nelepi dogodki ob avstrijsko italijanski meji, kjer so poli tični otročaji uganjali Bvoje burke.
To je bil sad /<anardellijeve politike, ki je vzgajala irredento. To dobro ve sedanja I italijanska vlada. Giolitti je nastopil drugo pot, iskal je resnega in odkritega razgovora z Avstrijo. Prva naloga novega italijanskega ministra za vnanje posle je bila, da poravna to, kar je bil zakrivil Zanardelli. Sprožil je misel osebnega razgovora z grofom Golu-ehovvakim na avstrijskih tleh. Na Dunaju so se takoj prijazno odzvali, ker so želeli, da se oproste težke more ter končajo vedne politične intrige.
Naravno, da Goluchowski in Tittoni pri shodu nista prezrla balkanskega vprašanja, baj je znano, da je Rizeiotti Garibaldi snoval kor prostovoljcev, s katerimi je hotel priti Albancem na pomoč — preti Avstriji. Riz-ziotti Be je premialil ter si nakopal hudo jezo republikanske stranke, ki je bila in je proti zvezi z Avstrijo.
Ministru Tittoniju pa morda sedaj delajo večje skrbi vinski trgovci od Milana doli do Barija, nego republikanski politiki, ki rešujejo Bvoje brate. Vinska klavzula je ona točka v trgovinski pogodbi z Avstrijo, ki še vedno ni rešena. Senator Mi-
raglia je bil v imenu italijanske vlade na Dunaju, da ugladi pot novi pogodbi. Morda bi se bila avstrijska vlada že udala italijanskim željam ter obnovila vinsko klavzulo, ko bi se ne bili oglasili ogrski agrarci in vinski trgovci. Ti so tekom let po vsej deželi razpredli agitacijo proti vinski klavzuli ter zahtevajo, da se carina od italijanskih vin zviša oelo na 60 kron. Minoli teden so bili zopet v Pešti zbrani razni ogrski vinski trgovci ter sklenili, da mora vlada izločiti vinsko klavzulo iz trgovinske pogodbe z Italijo.
Shod v Opatiji pa utegne imeti vsaj to dobro posledico, da bode Italija upoštevala avstrijske tradicije na Balkanu. Upati pa smemo, da za to priinanje ne bode Avstrija žrtvovala svojih gospedarskih in trgovskih koristij. Avstrijski državniki naj nikdar ne pozabijo, da je Italija pač zaveznica Avstrije, a ne njena prijateljica. Razne napitnice ne prepričajo, da je zveza najtrdnejša in da je politično obzorje brez oblačice. Temu dokaz so ravno zadnji shodi, ki so nabijali obroče na izsušeni sod. Italijani ne morejo pozabiti, da Avstrija še do danes ni uradno in slovesno odobrila zedinjene Italije. Tudi jih še mika italijanski pas ob avstrijski meji. In to je živ vrelec nezaupnosti in vedno novih intrig od italijanskih neodrešencev. Vsa politična sijajnost ob shodu v Opatiji ne zakrije temne mržnje, ki je v Italijanih stara že desetletja.
Pred državnim zborom.
Praški. »Nar. L« pišejo, naj češki poslanci pri predstoječem državnozborskem zasedanju še nadalje vztrajajo v nepremični, žilavi obstrukciji. Izjavljajo, da se bo češka obstrukcija nadaljevala b polno močjo ter popravljajo: »V kolikor amo poučeni, je ne resnična vest, da Čthi ne bodo ovirali volitev v delegacijo. Mladočeški klub ni nikdar tega izrekel, in noben poslanec ni opra vičen dati takšno izjavo«. Po dogovoru, skle njenem pred Vel. nočjo, se bodo Bestali v pondeljek Mladočehi b zastopniki Jugoslovanskega kluba in radikalnimi Malorusi k skupnemu posvetovanju, kako naj se nadaljuje tehnična obstrukcija. — Poljski list »Gaz. Nar.« povdarja, da poljski klub dela resno na to, da se doseže sprava, kar bi bilo na korist državi, Galiciji in Čehom. Češke poslance opominja, naj ne napenjajo preveč loka in opuste obstrukcijo.
Belgija.
Politične volitve v B e 1 g i j i so vrše 29. maja. Gre se za obstoj sedanje katoliško večine, namreč za izvolitev več kot dveh tretjin katoliških poslancev in sicer za senat 39 katoliških in 19 liberalnih glasov, za reprezentančno zbornico 42 katoliških glasov, 16 liberalnih, 24 socialističnih in 1 daenzi stični; v vsem za 84 katoliških glasov. V senatu ima sedaj katoliška stranka 16 glasov večine, v drugi zbornici ima večine 26 glasov. Velik pomen teh volitev je jaaen. Pri volitvah 1. 1900. in 1902. so imeli katoličani 1,078 729 glasov, več kakor vse druge stranke skupaj. Danes stoji zveza liberalcev in socialistov v ospredju ter je potreba najstrožjo edinosti, da se prepreči razcepljenje glasov. Ako se to doseže, je pričakovati velike vo lilne zmage katol. stranke.
Napad na španskega ministra.
Napad na min. predsednika Maura, ki so je sprva zanikal, je vendar resničen. O 1 uradne strani ae poroča, da je bil Maura napaden z dolgim lovskim nožem. Rana ni
huda, je dva cm. globoka med petim in šestim rebrom. Maura je izgubil mnogo krvi, zdravniki so izjavili, da je njegovo stanje brez vsake nevarnosti. Napadalec je rodom iz Katalonije, 19 let star, sluga, in se zove A r t e 1. Napadalec je anarhist, a oporeka, da bi imel sokrivcev, Ko so ga prijeli, se je upiral in se zaletel z glavo v zid. Ii Barcelone se tudi poroča, da ga je pri are tiranju policijski agent udaril s palico po glavi in smrtno zadel. Vest še ni potrjena. Min. predsednik je brzojavil o napadu sam v Madrid, kjer se je takoj sestal miniatrski svet. Kralj Alfonz je takoj po napadu obiskal avojega ministra.
Nemci v južni Afriki.
Berolin. Major Leutwein poroča iz Okabanije cd 13. t. m.: Sled za sovražni kom je pokazsl da se je umaknil v gorovje. Našlo se je 30 trupel cd Hererosov in več svežih gomil. Zaplenili smo kakih 350 govedi.
Berolin. Namestnik nemške južne Afrike, L e u t \v e i n , je proBil za daljši dopust vsled bolečin v nogah.
Berolin. Proračunska komisija v državnem zboru je dovolila vnovič 274 000 mark za južno Afriko, da se nastavi v deželi evropska žandarmerija. Izrazila se je nada, da bo v nekaj mesecih upor zadušen.
Berolin. Stotnik Franke poroča, kako živinsko delajo Herercsi z belimi ženami. Našel je na polju neko ženo, obešeno z nogami na drevo in ubito kot živino. Divjaki jih slečejo, ubijejo z gorjačami in jim potem odrežejo glave.
Iz brzojavk.
Dunaj. Minister zunanjih zadev, grof Goluchcwski, je 13, t. mes. dopoldne došel sem, ter bil popoldne vsprejet od cesarja v posebni avdijenci, da poroča o svojem sestanku v Opatiji.
Dunaj. Italijanski diplomat, Miraglia, je iz Budimpešte dospel tu sem, da se nadalje posvetuje o vinskem vprašanju. Včeraj se je razgovarjal z baronom Clumec-kijem.
Dunaj. Avstrijski zastopnik v Londonu, grof Mensdotff, pride danes sem, da določi natančnosti glede obiska cesar ja Frančiška Jožefa v L o n d o -n u. Cesar odpotuje v drugi polovici junija. Iz Londona odide cesar v 151.
Olomuc. Od češke strani se poroča, da je vlada pritrdila imenovanju dr. Bauera j olomuškim nadškofom. Imenovanje se ima izvršiti v kratkem, ker je tudi papeška ku-rija temu pritrdila.
Sofija. Armadna uprava je naročila dve torpedovki in raznih obrežnih topov za bolgarski pristanišči Varna in Burgas, ki se tudi zelo vtrjujeta.
Budimpešta. V državni zbornici se je v včerajšnji seji vršila debata glede tega, ker je vojni minister zahteval od gojencev vojaških vzgojevališč poznanja vseh avstrijskih odličnih pisateljev. Nadalje se je debatiralo o zadnjem sestanku avstrijskega in italijanskega ministra v Opatiji. Tisza je odgovoril na par interpelacij.
Budimpešta. Ministrski predsednik, Tisza, je izjavil deputaciji ogrskih vino-rejcev, da jih more popolnoma pomiriti, ker ogrska viada upošteva pred vsem želje svojih vinorejcev. Doslej še ne obstoji nikaka pogodba glede vinskega vprašanja z italijansko vlado.
Sofija. Dejanska izvršitev makedonskih orožniških reform se ima pričeti. V Solunu se zbero zastopniki Ruaije, Avstrije in drugih evropskih velesil ter 25 tujih orožniških častnikov, da se sporazumejo s turško gosposko glede uniform.
Rusko - japonska :iy vojska.
Velika katastrofa pred Port Artur-jem. — Ruska oklopnica „Petropav-lovsk" se je potopila — Makarov mrtev.
O tem žalostnem dogodku smo dobili naslednja poročila, katera ponatiskujemo, kakor ao nam dohajala:
London, 13 aprila. Reuterjev dopi-sovalni urad poroča iz Čifu : Kakor so brzo-javlja, so napadli Japonci 7. t. mea. ob svitanju dneva rusko brodovje, ki je pod poveljstvom Makarova odplulo iz pristanišča z vso vojno močjo ter s pomočjo utrdb odbilo japonski napad.
Petrograd, 13 aprila. Po mestu se govori, da je Aleksejev poslal carju važne brzojavko. Daljo se še poroča, da so Makarova Japonci vjeli.
Petrograd, 13 aprila. Poveljnik luke v Port Arturju brzojavlja carju 13 t. m.: Oklopnica »Petropavlovsk« jedanes zadelanaminoterje eksplodirala. Našo b/odovje je pri »zlati gori«, laponsko brodovje sb bliža. — Admiral Makarov j e b a j e m r -t e v. Veliki knez Ciril, ki je rešen, je lahko ranjen.
London. 13 aprila. Reuterjev urad poroča iz Petrograda : Admiral Makarov je utonil s častniki in moštvom oklopnice »Petropavlovsk«, veliki knez Ciril je težko ranjen.
Petrograd, 13. aprila. Cesarski namestnik Alekaejev brzojavlja carju : Naše oklopnice in križarice so pod poveljstvom admirala Makarova odplule iz luke, ko so zapazile sovražnika, katerega so pričakovale na širokem morju. Ko je sovražno brodovje naraatlo na okolu 30 ladij, vrnilo se je naše brodovje v notranjo luko. Oklopnica „Petro-pavlovsk« je pri tem zadela na mino ter se je potopila. Veliki knez Ciril je rešen. Japonsko brodovje se nahaja pri Liaočangu.
Petrograd, 13. aprila. Poveljnik luke v Port Arturju, general Grigorovič, brzojavlja carju: Udano naznanjam, da smo dosedaj od posadke oklopnice »Petropavlovsk« rešili: velikega kneza Cirila, 6 častnikov, mej njimi težko ranjenega poveljnika Jakoble ffa, 2 poročnika, 3 kadete in 32 mornarjev. Dalje amo dobili trupla 4 častnikov, enega zdravnika in 12 mornarjev. Japonsko brodovje je odplulo z okrožia. Podrobnosti bo poročal kcntreadmiral U h t o m s k i , ki je provizorično sprejel poveljstvo.
Dunaj, 14. aprila. Vest o smrti Makarova se uradno potrjuje.
Berolin, 14 aprila. Iz Petrograda poročajo: Makarov trikrat 24 ur ni prišel iz svoje obleke, ker je vsako uro pričakoval sovražnikovega napada. Zmačilno je, da je dva dni po prevzetju poveljstva nad ruskim brodovjem v vzht dni Aziji nujno prosil v Petrogradu, naj se mu prideli še enega admirala, kateremu bi zaupal svoje namene, ker se je bal, da postane žrtev izpolnjevanja svojih dolžnostij.
Petrograd, 14. aprila. »Petropavlovsk« se je skoro gotovo zadel ob rusko mino. Z Makarovom je utonil ves njegov itab.
Pariz, 13. aprila. Veat o nesreči ruske oklopnice »Petropavlovsk" in o smrti podadmirala Makarova je tu vzbudila globoko sočutje
Pariz, 13. aprila. »Tempa« poroča, da se je oklopnica »Petropavlovak" ponesrečila vsled eksplozije nekega torpeda
Petrograd, 14. aprila. Carica vdova in prestolonaslednik sta se takoj, ko je prišla
strašna vest, podala v zimsko palačo. Listi pravijo, da je včeraj okolu 900 ruskih mornarjev zgubilo živ 1 j e n j e.
Petrograd, 14 aprila. Radi rešitve velikega kneza Cirila se vrši zahvalna služba božja. Za ponesrečence sa bo brala Blovesna maša zaduSnica.
Petrograd, 14. aprila. Po mestu vlada silna žalost radi velike nesreče v vzhodni Aziji. Poveljnik portarturake luke poroča, da je poveljnik „Petropavlovska« rešen, a težko ranjen; težko je ranjenih tudi 5 rošsnih častnikov in 32 mornarjev. Pre peljani so v bolnišnico. Kapitan II reda, Gaziljev, poročnik Knoring, več kadetov in zdravnik Volovič so mrtvi. Vsa ta mrtva trupla so že dobili.
Pariz, 14 aprila. Iz Petrograda poročajo .-Veliki knez Ciril in nekateri mornarji so Be rešili plavaje ter so vstopili v rešilne ladje, katere so odposlale ostale ruske bojne ladje. Položaj se je pri velikem knezu C rilu poslabšal, ker ga je vsled rane pričela tresti mrzlica. Ranjen je bil od nekega dela ladje, ki je od letel vsled eksplozije.
Petrograd, 14. aprila. Listi opi sujejo, da se je nesreča zgodila takole: Zvest svoji taktiki, odpluti s svojim brodovjem iz luke, kadar zagleda sovražnika, je tudi to pot odplul Makarov iz luke takoj, ko je zagledal prve japonske ladje. Dočim je pa japonski admiral Togo doslej prišel pred Port Artur le s 14 ali 16 ladjami, je to pot priplul s 30 ladjami. Makarov je u?idel, da bi bila pomorska bitka proti toliki premoči brezupna, ter je obrnil svoje ladje. Hotel je vse svoje ladje zbrati pri »zlati Rori« in z vso silo braniti vhod v luko. Pri tem je njegova ladja zadela v mino, ki je imela 80 k!g. streljiva.
Pojasnjeno še ni, sko je mina bila ondi pritrjena, ali ako se je „Petropavlovsfc« zadel v kako odtrgano mino. Tudi pri ladjah, ki imajo dvojno dno, povzroči taka mina več metrov široko luknjo. — Kakor bi mignil je bilo v ladji več tiscč kilogramov vode; ladja je zgubila ravnotežje. — Gorenji del ladje je dobil pretežje in v par sekundah je potegnil seboj moštvo na krovu. V takih slučajih ni mogoča nikaka rešitev, ker če se tudi mornarji hočejo plavaje rešiti, jih nastali vodni vrtinci potegnejo v globočino.
Oklopnica „Petropavlovsk* je bila prvotno pndeljena ruskemu baltiškemu bro-dov,u, a je bila sodaj v Port Arturju. Doler« je bila 113 metrov, široka 21 metrov z 7 9 metrov globoko gažnjo. — Imela je okolu 11.840 ton in okolu 12.000 konjskih močij. »Petropavlovsk« so spustili v morje 1894, njeni družici »Sevastopol« in »Poltava« so lani spustili v morje.
Imela je 54 topov in 642 mož posadke v mirnem času, sedaj je bilo na ladji več mornarjev.
Nesrečni Makarov je nekaj dni po pri-četku vojske prevzel vodstvo ruskega bro-
Admiral Makarov.
dovja v vzhodni Aziji, dočim je Kuropatkin prevzel poveljstvo nad rusko armado na suhem. Imela sta enake pravice ter sta pošto pala dogovorno.
Mej evropskimi pomorskimi častniki je bil Makarov eden izmed onih redkih, ki so si pridobili ime v bojih. Njegovo ime je že zaslulo za časa rusko - turške vojske. Ruski mornarji so ga slavili kot junaka, dočim je bil pri strokovnjakih spoštovan radi svojih strokovnih znanostij. Štefan J o s i p o -v i č M a k a r o v je bil rojen leta 1848. v Nikolajevsku. L°ta 1864. je vstopil v mor nariško službo. V rusko - turški vojski je v neki noči poskušal z minami razstreliti v zrak turško brodovje, ki je bilo zasidrano pri Batumu. Poskus se sicer ni posrečil, ven dar je to junaštvo Makarovu pridobilo trajno slavo.
L. 1900 je bil imenovan kontreadmi-ralom, potem višjim nadzornikom mornarice in skoro nato vice admiralom. V kitajsko-japonski vojski je bil prideljen ruskemu bro • dovju v vzhodni Aziji. Pozneje je bil imenovan poveljnikom kronstadske luke. Dno 15. februarja letos je mej velikimi ova-cijami zapustil Kronstadt ter se podal v
vzhodno Azijo. Ovaoije pri njegovem odhodu so bile priča, kako je priljubljen. Makarov zapušča vdovo. Opomniti je še, da se je Makarov odlikoval a svojimi morskimi štu dijami in strokovnimi deli. Vrhovno poveljstvo nad ruskim brodovjem v vzhodni Aziji je začasno prevzel knez Utttomsky.
Velika kneca Ciril in Boris.
Petrograd, 14. aprila. Veliki knez Ciril je lahko ranjen. Vesti, da bi bil težko ranjen, niso resnične. Veliki knez Ciril Via-dimirovič je skupno s svojim bratom Borisom nekaj dni po Makarovem odhodu odpotoval v vzhodno Azijo. Kot mornariški častnik je bil pridelien ruskemu brolovju, njegov brat Boris pa je bil pri armadi na suhem. Velika kneza C ril ia B>ris sta cir-jeva bratranca in sinova mlajšega brata carja Aleksandra III.
Bitka na morju.
Petrograd, 13. aprila. Ruska brzo javna agentura poroča: Uradno se poroča, da se je pokazala oredvčerajšnjim ponoči v bližini izliva reke L:ao neka sumljiva ladja in več čolničev, ki pa so se na prve strele takoj umaknili.
Čifu, 13. aprila. Predvčerajšnjim so videli japonsko praporno ladjo »Asabi« blizu Čifu plujočo zahodno. Bržkone tudi ostalo brodovje ni daleč oddaljeno oi praporne ladje. Iz Niučvanga došli parnik »Loc't san« poroča, da je slišal o i Port Arturja sem dve uri trajajoče streljanje.
C o n g č u , 18. aprila. D mes ob pol 6. uri dopoldne so sa slišali od Port Arturja str ili, iz česar se sklepa, da se je močno streljalo. Misli se, da je prišlo do ie dolgo pričakovane bitke pri otokih M i a u t a u , ki leže v Pečilski morski cesti ter so angleška last. Mogoče, da je rusko brodovje zapazilo, da hočejo japonske transportne ladje izkrcati vojake v zalivu Liaotung, nakar jih je napadlo.
Petrograd Tu so razširjene vesti, da je kontreadmiral knez Uhtomski, Ki je začasno prevzel poveljstvo nad port-arturakim brodovjem, imel včeraj popoldne boj z 18 japonskimi ladjami.
Pariz, 13. aprila. I i Čifu sa poroča, da so imeli Rusi v pomorski bitki pred Port Arturjem velike izgube.
RuBi o prejšnjih vojskah.
Petrograd Neki general je objavil primero med vojno močjo Rusov v turški vojski in v sedanji. Tedaj ja Rusija posta vila takoj na bojišče 547.000 mož, in to število je polagoma naraslo na 873.000. V turški vojski je bilo ubitih 17.870 Rubov in 56 000 ranjenih. Ker Japonci nimajo vač vojakov od 300000, ni treba Rusiji postaviti številnejših čet nasproti. V turški vojski so imeli Rusi na bojišču s'abo urejene bolni« niče ter je umrlo v lazaretih okrog 88 000 mož. Velikansko število! Večina so bili žrtva epidemije.
Novi nemiri na Kitajskem.
V kitajskih pokrajinah Kvangsi in Y(in-nan so, kakor se poroča iz Pariza, vzbruh nili novi nemiri, katerih žrtev je bilo že več Evropejcev. Blizu tonkinske meje, posebno v bližini Mong Kaya in Dap-Caua se je naenkrat pokazalo veliko vstašev, ki so na padli francoske straže. Vse potrebno se je že vkrenilo, da se prepreči nadaljno prodiranje vstašev v Indokino.
Berolin, 13. aprila. »Post« poroča iz Pekinga, da prevladuje v kitajskih krogih ravnotako sumljivo vedenje, kakor je bilo ono, ki je pred malo leti povzročilo poboj tujcev. Odpust tev tujcem prijaznega princa Lu in večanje mogočnosti Matunga, kaže očitno, da je politika v višjih kitajskih krogih tujcem zelo neprijazna. Princa Čtng in Čulu podpirata tujcem sovražno politiko, tako, da se je bati, da nastane vkljub kitajski nevtraliteti na Kitajskem splošna vstaja.
Berolin, 13. aprila. „Berl. Tagblt." poroča iz Sanghaja, da je kitajska nevtrali teta že zelo sumljiva Ustanovile so Be namreč tri divizije kitajskih čet, od katerih sta bili dve odposlani proti mandžurski meji. Ena stoji od Kuropatkinovega glavnega taborišča oddaljena le 150 druga od Mukdena le 250 km. Tretja se sedaj oborožuje s topovi ter odkoraka v kratkem. Mnogo japon skih častnikov deluje kot vojni inštruktorji.
London, 13, aprila. Reuterjev dopi sovalni urad trdi, da je Rusija odločno zahtevala od Kine, naj o d p u s t i j a p o n s k e inštruktorje in pri Maovih četah se nahajajoče japonske častnike. Ako se ti ne odstranijo, imela bo Rusija to za ruSenje nevtralitete. Rusija po-vdarja, da ti častniki lahko zelo nevarno vplivajo na druge severno stoječe kitajske čete ter ž njimi napadejo Kuropatkina za hrbtom. Ako bi se pa to zgodilo, bi bil položaj za Kuropatkina zelo nevaren.
Gibanje čet.
O gibonju čet ni posebnih poročil. Na obeh straneh menda čakajo, da izvrše vse predpriprave. Ob Jalu roki je prva japonska ' armada. Da bi so ondi zbralo še večje šte-
vilo vojakov, bo jako težko vsled neugodnih prometnih razmer. Ni torej izključeno, da ima druga armada, ki se je pripeljala v izliv reke Jalu, da bi se izkrcala pri Jongampho, povse drug namen in da sa izkrca drugod, n. pr. na južnem delu polotoka Liaotong ali v zalivu L:aotong n. pr. pri Takušanu ali v bližini Niučvang, kjer tudi Rusi računajo s to možnostjo ter se dobro pripravljajo. Tako izkroavanje bi bilo pa le možno, ako Japonci uničijo rusko portartursko brodovje in na to čaka druga japonska armada.
London, 13 aprila. Iz Sfiiila se brzojavlja »Standardu«, da so po zasedanji Vidiu Japonci spoznali, da se Rusi nameravajo utrditi na severnem bregu reke Jalu.
Tokio, 13. aprila. Misli se, da sa je pričala bitka ob Jalu, četudi ni došle še nobenih poročil. Pri armadi se mudeči vojaški atašeji so dobili povalje, naj se pripravijo na odpotovanje. Misli se, da v nekatarih dneh odpotujejo.
Petrograd, 13. aprila. Rus. tel. agent, poroča iz Hirbina, da je tam mrzlo, deževno vreme. Več vagonov živil, namenjenih za pradnje vojna čete, mad njimi 30.000 fantov krač in velikonočnih daril carica Aleksandre, namenjenih za vojake, sa je paljalo mimo proti jugu
Tientsin, 13. aprila. 01 izbruha vojske je prišlo 60.000 Rusov v Mandžurijo; zsdnje tadne je bije dospelo na dan le po 200 vojakov, ker je bilo vreme neugodno.
Tientsin, 13. aprila. Splošno japonsko prodiranje se pričakuje šele začetkom maja.
Dunaj, 14. aprila. Poročilo iz Tokia o bitki pri Jalu tamel|i skoro gotovo na poročilu o praski mej ruskimi lovci in japonskimi prednjimi stražami. Is Petrograda poročajo, da so vesti o kakem drugem boju izmišljene in da tudi ni res, da bi bili Japonci Jalu že prekoračili. Mogoče je, da Kuropatkin prehoda Japoncav preko Jalu iz stratagičnih vzrokov ne bo zaviral.
Petrograd, 14. aprila, (Uradno.) Brzojavka višjega poveljnika generala Kuro patkina poroča: General Kafcalinski poroča z dne 18. t. m. : Pri boju naših predstraž z Japonci 8. t m je bilo na naši strani mrtvih: en častnik, en podčastnik iu dva vojaka, dva vojaka sta ranjena.
Japonski nameni.
London. Dopisnik lista „Dai!y Chron." v Tientsinu je menda čul od nekega visokega japonskega uradnika, da bodo Japonci kmalu napadli Niučvang, a poprej mora biti uničeno rusko ladjevje pred Port Ar turiem. Japonoi bi je radi izvabili z luke in mu zaprli vhod. Japonsko brodovje je po nepotrjenih poročilih že pričalo boj pri Liautiešanu zraven Port Arturja. — Iz Niučvanga poroča „Express", da se bodo Rusi morebitnemu japonskemu napadu trdovratno ustavili Vsa črta od Kaioinga do Liaojanga je močno zastražena. Tamošnje trdnjave se ša vedno utrjujejo, številne čete se zlasti zbirajo v Tašeičan. Utrdbe so po vsod močne, tako, da je mandžurska železnica varna. Rusom v posesti železnice je mogoče poklicati čete na pomoč iz Mukdena.
Rusko posojilo.
Pariz, 14. aprila. Čuje se, da bo Rusija v kratkem vzela od Francije pol milijarde posojila.
Niučvang.
Niučvang, 13. aprila. Angleška vlada je preskrbela, da sa varujejo njene koristi med vojno. Ko se odpelje angleška topničarica »Espiegle«, bodo imele ruske oblasti proste roke tar bodo lahko uporabljale vojno pravo. Zadnje trgovske ladje so ie odplule. Plovne družbe so naznanile svojim tukajšnjim agentom, da ne pošljejo nobenih ladij. Mestne ulice so nerazsvetljene. Vsako vozarenje po reki je ponoči prepovedano.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 14. aprila.
Liberalci in deželne podpore. Kakor znano, je katoliško-narodna stranka izjavila, da morajo v deželnem zboru priti predvsem na vrsto ljudstvu koristne zadeve, ne pa liberalne strankarske zadeve, od katerih ima le jara gospoda svoj užitek na kmečke stroške. Med tiste stvari, katere katoliško-narodna stranka stavi pred druge in katerih rešitev zahteva najodločneje, so vodovodi. Liberalci jih pa zapostavljajo za gledišče itd. Zdaj so odbili zopet posestnikom iz Zapuž podporo 12.000 K za vodo vod, češ, da »katoliško-narodna obstrukcija« žre. Vresnioi irepaliberalna slovensko-nemška zveza, ka tera stavi grajščaka in uradnika nad kmeta. Gospodje dr. Tavčar, dr. išohafter in Gras-selli skupaj ravno 12.000 kron na leto vlečejo za to, da kmetom prošnje odklanjajo. Naj torej Zapužani primejo osebno
te tri gospode in jib naj vprašajo, zakaj sami sebi neodklonijo tolike plače? Ali manjka denarja le za kmeta, za gospodo pa ne?
Prorok iz Llbelič. Lboralci so torej vendar našli proroka med »klerikalci«, katerega nauki so jim všač. V o g,r i n č e v o knjigo »Nostra m»xlma culpa«, o kateri smo takoj izrakli sodbo, da je polna nezrelih nazorov in enostranskih misli, so pograbili in iz nja ponatiskujejo v uvodnih člankih ravno tiste stvari, v katerih je Vogrinec zašal na napačna pota. Vogrinea razoaotriva vse s svojega zasebnega subjektivnega stališča, katero pa stoji v marsičem v nasprotju z isti-nitimi razmerami. Glede celibata n. pr. ima jako zmašane pojme. Ako pravi on, da velik del duhovščine ne izpolnjuje oalibata, pa mi lahko rečemo, di ga valik del jako vestno izpolajuje. Iz posameznih grehov zopar celibat sklepa Vogrinec, da bi sa moral isti odpraviti. A mož ne pozna niti zgodovine, niti glavnih principov katoliškega življenja. A'so se prekrši postava, ne bo šolnik rekel, da se mora pjstava odpraviti, ampak da sa mora grešnik poboljšati. Tudi Vogrinec je eden tistih, ki hočejo vedno le cerkev reformirati, ne pa onih, ki cerkvenih naukov ne izpolnjujejo. Taki reformatorji ničesa ne izboljšajo, ampak le razdirajo in pokvarijo. S tem pa delajo veselje liberalcem, kateri zlorabljajo vsako njihovo pretirano ali neresnično trditev. Sicar pa cerkve ne bo reformiral niti Vogrinec niti Malovrh Imela je vsikdar sama v sabi toliko moči, da je premagala bolezni in vodila ljudstvo k pravi nravnosti in resnici.
Nevarno obolel je g. dr. V1 a d i m i r Leveč, profjsir na vseučilišču v Freiburgu v Švici. Njegov oče, dežalni šolski inšpektor g. F r. L e v e c, je včeraj zvečer odpotoval v Freiburg.
Shod hrvaških odvetnikov bo 17? in 18. maja v Zagrebu.
Umrl je v Trstu kapitan linijske ladje v p. g. Luka Binički.
—	Ogenj. V torek poooldna ob s/* n!> 3. uro je nastal požar na Dolenji Pristavi, župnije Podgrad pri Rudolfovem. Zgorela so 11 posestnikom vsa poslopja, žito, orodje, hišna oprava, obleka; enemu posestniku krava, vol in dva prešiča. V vasi so trije smrtno bolni, katere so mogli ^ največjim trudom rešiti iz plamena. Žalosten pogled sedaj na pogorišče! Šnoda znaša 126 820 K. Pogorele' so zavarovani za skupno svoto 12.660 K, dolga pa imajo 9.800 K. Zavarovalnina pač ne bode pokrila ogromna škode, zato se obračamo do usmil|enih src, naj denarno ali v blagu pomagajo nesrečnikom. Prvi dar so nesrečneži prejeli od visokorod-nega gospoda c. kr. okr. glavarja barona Reohbacha, ki je takoj prihitel na mesto nesreče z g. županom Josipom Zurcem. Velikodušna dobrota gospoda glavarja je bila nesrečnikom v tolažbo — v nesreči in s solznimi očesi so se zahvaljevali revčki. Odprite srca, pomagajte nesrečnim, vsak dar se sprejme z največjo zahvalo. Darove nabira iupni urad Podgradom pri Rudolfovem.
—	Pozor! Pri duhovnikih se oglaša neki sitnež v najboljših letih ter pod raznimi pretvezami vzbuja njihovo milosrčnost. Tu pravi, da je doma iz Idrije, tam, da je kot bivši poštni oficijal v Trstu suspendiran od službe ter brez denarjev ne more skrbeti za ženo in troje otrok. Če mu daš krono, ti jo vrača rekoč: »Kaj si hočem s tem?« Če mu ponujaš peščico drobiža, pravi: »Me je sram, nositi toliko drobiža in ž njim plačevati«. Zdaj hodi že v druarič za Savo.
Z dunajskih visokih šol. Kakor poroča »Piccolo«, je rektor dunajske tehnike pričel s preiskavo proti načelnikom nenem-ških dijaških društev, in sicer zato, ker so v neki spomenici odločno protestirali proti prepovedi, da Be ne smejo nabijati na črno tablo nenemški razglasi Dalje še poroča imenovani list, da sta odšla 13. t. mes. na povabilo rektorja dunajskega vseučilišča predsednik in podpredsednik »Circolo academico italiano« v rektorjevo pisarno, kjer jima je rektor zatrdil, da nemški vseučiliščniki ne nasprotujejo italijanskim dijakom. Italijanski dijaki so polnopravni akademični državljani, kakor drugi imatrikulirani slušatelji. Rektor ju je pozval, naj pomirjevalno vplivata na svoje tovariše. — Dalje poroča list, da je razmerje med slovanskimi in italijanskimi dijaki zelo prijazno. V nekem pismu slovanskih dijtkov italijanskim akademikom pišejo Slovani, da so morajo vsi nenemški dijaki boriti proti skupnemu sovražniku, panger-manizmu. Tudi med italijanskimi dijaki prevladuje isto mnenje.
—	Požar. Iz Celovca se poroča, da je v sušilnici pliberske rudarske družbe 13. t. m. ob 4. uri popoldne iz neznanih vzrokov nastal požar. Ogenj je uničil mnogo zaloge.